/vVand s-'/uAUce• »i NO. 198 rlSSKRlSKA • ■ ^ JTJi^ ia AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY Domovi na Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg CLEVELAND OHIO, FRIDAY MORNING, OCTOBER 15, 1971 SLOVGNIAN MORNING N6WSPAPGR STEV. LXXII — VOL. LXXII Sadalu je obljubila SZ ofenzivno orožje Sovjetska zveza je obljubila Egiptu dobave ofenzivnega orožja, ko je Sadat v Moskvi o b s o dil protikomunizem in protisovjeti-zem na Srednjem vzhodu. BEIRUT, Lib. — Predsednik Egipta Anvar Sadat se je vrnil iz Moskve do neke mere zadovoljen. Tam so mu obljubili moderno ofenzivno orožje, brez katerega Egipt ne more nič proti Izraelu, ki ima zaseden Sinajski polotok vse do Sueškega prekopa. Da je moral zato obsoditi protikomunizem in protisovjetsko propagando in razpoloženje na Srednjem vzhodu, ga ni prehudo motilo, saj so besede končno poceni, zlasti še v arabskem svetu. V skupni izjavi, ki so jo izdali po odletu Sadata iz Moskve, kjer se je ta razgovarjal z vsemi tremi glavnimi vodniki ZSSR, Brežinjevim, Podgornim in Ko-syginom, je seveda poudarjeno, da iščeta Egipt in ZSSR mirno rešitev sporov na Srednjem vzhodu, pa istočasno tudi povedano, da je bil “dosežen sporazum o nadaljnjem jačanju egiptske vojaške moči”. V poročilu ni nobene besede o delnem sporazumu med Egiptom in Izraelom, ki naj bi vodil do odprtja Sueškega prekopa. Zahodni diplomatje sklepajo iz tega, da Moskvi ni do takega dogovora, ker se boji, da bi se v takem slučaju čutil Egipt 'bolj neodvisnega in bi to pokazal tudi v svojih odnosih do nje. E-giptski predsednik Sadat je načelnik Arabske federacije, v kateri sta poleg Egipta še Sirija in Libija. Po svojem povratku iz Moskve je šel Sadat v Damask poročat o svojih razgovorih. Tam so do Sovjetske zveze še kolikor toliko razpoloženi, nič takega pa ni v Libiji, kjer je predsednik Kadafi v prvi vrsti zagrizen arabski nacionalist in prav tako zagrizen musliman, ki nasprotuje širjenju komunistične miselnosti in komunističnega vpliva v arabskem svetu. Rogers trdo prijel Čile WASHINGTON, D.C. — Državni tajnik W. P. Rogers je o-stro obsodil republiko Čile v Južni Ameriki, ki je v ponedeljek objavila, da ne bo plačala ameriškama družbama za zasežene bakrene rudnike v Čilu nobene odškodnine. Odklonitev plačila za razlastitev ne bo le ustavila tok privatnega kapitala v čile, ampak spravlja v nevarnost tudi ameriško pomoč, je svaril Rogers. Čile, kjer je na oblasti marksistična koalicija pod dr. Allen-dejem, trdi, da sta ameriški družbi Čilu dolžni več na prekomernih dohodkih, kot je vredna njuna celotna vloga. Družbi cenita to na preko 500 milijonov dolarjev. Novi grobovi Jennie Vokač Na svojem domu je umrla 95 let stara Jennie Vokač, roj. Se-,.-er v Vižmarjih pri Št. Vidu nad Ljubljano, od koder je prišla v ZDA pred 65 leti, vdova po pok. Victor ju, mati pok. Julie Jurca, Victorja Jr., Sylvestra, Stelle in Clarence, 9-krat stara mati, 3-Krat prastara mati, sestra pok. Valentine. Bila je članica ADZ st. 2 in SŽZ št. 25. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogrebnega zahoda v ponedeljek ob 8.30 zjutraj, v cerkev sv. Vida ob 9., lau na Kalvarijo. Truplo pogojne bo položeno na mrtvaški oder jutri, v soboto, ob dveh ^opoldne. Volkswagen in Oatsun dražji od domačih NEW YORK, N.Y. — Volkswagen of America je povišal ceno svojega znanega vozila za $131 na $2,109 in je s tem postal dražji od vseh ameriških malih avtomobilov. Pinto stane namreč le $1,919, Vega pa $2,075. To povišanje je že drugo. Prvo 25. avgusta je znašalo od $79 do $153 za razne vrste Volkswagen voz in $138 do $457 za vozove Porsche in Audi. Datsun avtomobili so od včeraj dražji za povprečno 7'/ž pri vseh vrstah. Kljub naporu ameriške avtomobilske industrije, ki je izdelala male avtomobile Pinto, Vega in Gremlin, da bi mogla tekmovati s tujimi, so ti ohranili v letošnjem letu vendar svoj stari delež — 16
V v ■ 'JJ Grozdiček je že zr$-,z:; n: vabi te, ker je,,že dozorel, in trta že komaj ga drži in se ovija; pridi in odtrgaj z mehko ga roko, posladkaj se, saj vem, da komaj čakaš, vem, da to ti prija. Bero, bero pridne roke, pesem sladka čez gorce gre. Radost, mladost in smeh deklet in fantov vrisk odmeva v svet. Že konjič rezgeta ob vozu vprežen in čaka, čaka, da domov petja. In ko dan je končan, oh tedaj zadoni pesem vesela tja čez hrib in plan. O jesen, kako si lepa, sladek grozd je dozorel, kmetič k nebu roke sklepa božjega daru vesel. P. O. na prvo mesto!” je geslo kandidata, ki se je ponekod kar uveljavilo in vzbuja up na zmago. Ed Mikovich je bil rojen v Euclidu in je tam rastel, zato Euclid in njegova vprašanja dobro pozna. Je hišni lastnik in davkoplačevalec, ki mu je varovanje lastnine izredno važno. Prav tako odločno je proti razmetavanju javnega denarja. Je poročen in ima štiri otroke, katerih prvi Ellen je na Purdue univerzi, najmlajša Mary Ann pa v 6. razredu B. Franklin Grade School. Skozi 20 let je Ed Mikovich kot voznik-prodajalec stalno med ljudmi in zato pozna njihove želje in potrebe. Zna pa tudi z njimi občevati, jih poslušati in upoštevati njihove želje in naročila. - O. za E. M. '2 NAŠIH VRŠI V) Timmins, Ont. —- Spoštovani! Lepa hvala za opozorilo, da mi poteče naročnina. Tu Vam pošiljam ček za Ameriško Domovino za nadaljnih šest mesecev. Z njo sem zadovoljna, vse rada berem, posebno pa me zanima “Ženska košarica”. Želela pa bi in lepo prosim, da bi zopet objavljali zdravniške nasvete. Vas in vse čitatelje Ameriške Domovine prav lepo pozdravljam! Mrs. Ana Strojin # Geneva, O. — Spoštovana A-meriška Domovina! Oprostite, da Vas zopet nadlegujem. Sla bom v Florido za nekaj mesecev, pa Vas prosim, da mi pošiljate Ameriško Domovino na priloženi naslov. Takoj ustavite pošiljanje sem v Rock Creek, ker tu ni nikogar, ki bi list bral. Dokler bom mogla brati, bom imela Ameriško Domovino. Čeprav sem že stara, ne morem biti brez nje. “Žinjam,” da bo tako, kakor Karel Mauser pravi. On tako lepo piše in pa Tone s CLEVELAND, O. — Oltarno hriba’ ki vedno -kaj zanimivega društvo fare Marije Vnebovzete1 pove- Vse branje j0 leP° in vse-prisrčno vabi vse članice, farane'!6^ sem vese^a> kadar list dobim. iKako dolgo ga bom še lahko brala, ne vem, kajti letošnjega decembra bom dopolnila 92 let. Še vedno rada berem in pa kvačkam. To je moje naj ljubše opravilo. Prav lepo pozdravljam ured- Ifaiilk m Raita zaisava in prijatelje na kartno zabavo v soboto, 23. oktobra, ob 7. zvečer v šolsko dvorano. Dnevi so postali krajši, vročina je ponehala in skoraj bodo nastopili hladni dnevi, da bo kar prijetno v toplih, zaprtih prostorih. Ves dobiček, kar ga prinesejo naše prireditve, gre za cerkev. Ni še dolgo tega, kar so nam župnik rev. V. Tomc povedali res veselo novico, da naš oltar zdaj trdno stoji in se več ne maje. Dobro ste ga podpirali, le še tako Potreba je še vedno velika, skrbeti je treba za veliko raznih stvari. ništvo, upravo in vse bralce A-meriške Domovine. Vaša zvesta naročnica Katarina Plemel ❖ Cleveland, O. —- Cenjeno u-redništvo Ameriško Domovine! Pismu prilagam denarno nakaz-skupnosti naprej! nico za 18 dolarjev, za enoletno naročnino, katera mi v kratkem poteče, in 2 dolarja v podporo listu. Truditi se moramo, da še Lačni ne boste šli od nas, tega se ne bojte. Postregle vam bomo s prav dobrim povečer-kom. Tudi za žejne bo poskrb- ljeno. Dobilo se bo kaj primer-žav prišla varno v svoj pristan. Saj je božja ustanova. In nega kot vsako leto. Prodajale je ne bo premagala nobena sila. [bomo pecivo različne vrste- po- i nik in uprava! Prejela sem obvestilo, da mi poteče naročnina. Danes Vam pošljem ček za obnovo celoletne naročnine. Z Ameriško Domovino sem zadovoljna, saj nam vsaki dan prinaša toliko lepega čtiva. Iskren pozdrav uredništvu, upravi in vsem dopisnikom! Ljudmila Sljukič Jefferson, O. — Spoštovani! Tem vrsticam prilagam ček za nadaljno naročnino in dva dolarja za Vaš tiskovni sklad. Z Ameriško Domovino sem zelo zadovoljna. Vse rada berem in jo redno prejemam. Vam vsem prav lep pozdrav! Mrs. Helen Petrič ZA SMEH Micka vzemi me, vsako najmanjšo željo ti bom izpolnil!” “Ja, kdo bo pa velike izpolnil?” * Pri frizerju: “Ali pri vas dobro brijete?” “Pa še kako! Pravkar je bil tu eden in ko sem ga obril, je takoj zahteval, naj ga še enkrat. M Žena (histerično): “Harry, Harry, vstani. Zdi se mi, da miš škriplje!” Mož zaspano: “Kaj pa naj storim. Jo naj z oljem namažem?” “Bojim se, da s Tonetom ne bom srečna v zakonu?” “Ne bodi no tako črnogleda, saj je naravnost čudovit dečko!” “To že, ampak ugotovila sem, da zasluži vsaj desetkrat premalo, da bi mi kupil vse, kar obljublja.” * “Mama, ti je naša služkinja že povedala?” “Ne, kaj naj bi mi povedala?” “Ne vem. Jaz sem zjutraj samo slišal, ko je rekla očku: “Zdaj bom pa čisto gotovo gospe povedala!” dolgo ohranimo naš edini slovenski dnevnik v tej deželi. Želim Vam veliko uspeha in Vas lepo pozdravljam! Frank Perko Akron, O. 0 vtisi puMgla v Sloveniji ii. NICA, Fr. — Želim biti odkrit. Ker sem duhovnik, je gotovo moja prvenstvena naloga, da govorim o vprašanju, kako je z versko-moralnim življenjem doma. Jasno je, da ne morem govoriti o tem vprašanju z ozirom na vsako vas in faro v Sloveniji, kajti, seznanjal sem se pred vsem s Štajersko, kjer sem pač rojen. Trditi morem, da je Štajerska ostala na splošno verna, kakor je bila nekoč. Vzemimo za primer jurjevsko faro — Videm ob Ščavnici. Pred vojno smo imeli v domači fari dve službi božji. Pri obojih je bila cerkev navadno polna. Danes imajo v isti fari štiri službe božje ob nedeljah: tri v farni cerkvi, eno vsako nedeljo pri podružnici. Pri vseh štirih božjih službah je cerkev navadno polna, kakor, recimo, pri Sv. Vidu v Clevelandu. Iz ene in iste jurjevske- fare izhajajočih živi trenutno 15 duhovnikov; med njimi mariborski pomožni škof dr. Grmič, dr. Dermota, gospod Mernik, ki ga enako mnogi mnogi poznajo, m tako dalje. Pokojni voditelj slovenskega naroda dr. Korošec je bil iz iste fare (Biserjane). Sam sem vesel, da izhajam iz takšnega okolja. Naši farani so me sedaj avgusta doma po 26-letm odsotnosti sprejeli kot “malega preroka” govoreč: Hvala Bogu, da si prišel, da si tako v pran dal razne laži, govorjenja o zatiranjih, kakor da te nikdar sploh več videli ne bomo in tako dalje. Res je sicer — so rekali, — da smo mnogo mnogo trpeli, toda, vidiš sedaj, da smo ostali Bogu zvesti. Enako je z verskim življenjem vseskozi od Maribora do Ptuja, Ormoža, Ljutome- ali znamenja po Gorenjski in raza, bi morale biti že davno as-Notranjski, po Dolenjski, skozi faltirane. ra, čez Muro pa vse Prekmurje. Vsako leto je tam vsaj nekaj novih maš. O ti vrli Prekmurci! V celotni Sloveniji je bilo letos ponovno 56 novih maš! Ob cestah stoje vaški križi, Spoštovani ured-; vaške male kapelice vsepovsod, Primorje, vse, dokler nam slovensko morje pri Kopru ne zastavi poti...! Resnica je pa vendarle tudi, da je marsikatero znamenje, kapelica ali križ v dokaj revnem stanju. To je pripisovati gotovo bolj gospodarski strani kakor pa izrazu vernosti ali nevernosti, kajti, ni dvoma, da bo vsak poskrbel naj prvo za oni zid, v katerem stanuje, in ko se bo opomogel gospodarsko, potem pa — gotovo, da bo drugače! Zgornje premišljevanje me je privedlo skorajda že do drugega dela tega, kar vam bi danes še rad povedal. G o s p o dar sko-ekonomsko j e bila naša ljubljena Slovenija že med vojno in radi njenih posledic tudi po vojni težko obremenjena. Ni bilo še vojne, ki bi prinesla za seboj blagostanje. Ne enim ne drugim oblastnikom, kdorkoli bi bil, bi ne bila dana lahka naloga: popraviti najprvo, potem pa zares dvigati. Razen tega pa — kdo se je kaj posebej brigal in pomagal tej jugoslovanski revščini po vojni. Cela naša domovina je govorila o zmagah; zmagali so pa pravzaprav oni, ki so bili premagani! Bodimo si odkriti: Nemški okupator, naše zemlje, ki je gledal vse gospodarstvo v eni sami in edino svoji luči, da zmaga za vsako ceno, je pač jasno, da je okupirano našo zemljo izmozga-val do skrajnosti le v svoje cilje, v svoj prid. Po vojni celo so bili naši ljudje-begunci na papirju največ tisti, ki so koi sužnji skorajda — delali pri javnih delih Avstrije, gradili ceste itd. Ko bi ta delovni potencial ostal doma! Ponavljam: domovina brez ugleda, a kako si bila ti revna. Nemci in Avstrijci skupno 2 njimi, ki so bili nekoč “veliki”, verjemite mi, da so ostali veliki, ker so tudi radi svoje zgodovinske preteklosti uživali neke vrste “prestiž” v svetu. Ta nekdanji njihov “prestiž” je bil po vsej priliki razlog, da jim je svetovna javnost spet pomagale popravljati tisto, kar so jim \ vojni razbili. Naši domovini pa, neugledni zmagovalki —■ kdo j; je hotel pomagati?! Trpin je bil. trpin ostal ta naš ubogi narod, tudi če je “zmagal”. Vse te posledice malega našega ljubljenega naroda je moral isti prevzeti sam nase. Ko sem opazoval naše ljudi, — ljudi — pravim, v tej naši domovini, so se mi zdeli kot izmozgani, izčrpani, toliko pač, da so komaj ostali še pri življenju. Ta pojav se mi je vtisnil najgloblje v srce in sem menil: o kako si priden, Slovenec, kako potrpežljiv. S svojo pridnostjo in potrpežljivostjo rešuješ bit Slovenije. “Lepa si zemlja slovenska in blagor mu, komur rodiš” — je silno lep pesnikov izraz. Tem Vrsticam bi dodal: “Lep si, človek slovenski, ki za domovino trpiš!” Eden mojih sorodnikov mi je dejal doma: “Veš, Janez, poleg lastnega grunta doma, ki ga imam, moram to leto še v Avstrijo na delo, da tako vsaj nekaj še zaslužim, ter si malo vsaj še opomorem, toda — prihodnje leto nikakor več. Vem namreč, da, četudi gledam za lastni zaslužek, vendar tujcu s tem pomagam, da bo njemu še boljše šlo ...!” Se vam ne zdi, da je čutiti tu iz takšnih besedi prizvok slovenske vesti...? (Janez me je nazival radi tega, ker je moje krstno ime Janez in cela fara doma me pozna pod imenom Krepekov Janez, kakor se pravi pri naši hiši.) Ceste doma so slabe, zelo slabe ponekod. Kakor je bila pred vojno neasfaltirana cesta od Vidma do Ptuja, od Vidma do Ljutomera, kakor so bile šodra-sto-razrvane vaške ceste, tako so ostale do danes. Pravijo sicer, Da ne bom predolg za danes, bi morda v naslednjem članku še kaj povedal. Pričakujte ga V Ameriški Domovini. Pater Jakob Vrt pred zimo Sedaj, ko je naš vrtiček že sredi jeseni, imamo pred seboj celotno bilanco letošnjega leta. Cvetlice so skoro odcvetele, pridelki so pospravljeni, zalivanje gredic, košenj e trave, vse gre h koncu. Prišla je jesen in misliti moramo na dolgo zimo. Cvetlice, ki so rasle na planem, pa jih želimo prezimiti, moramo spraviti na varno. Po vrtovih so ostale samo še krizanteme, dalije, kane in ponekod gladijole. Najmanj občutljive so velečvetne krizanteme, vendar tudi te oster mraz lahko prizadene. Kane, ki so do zadnjega bohotno cvetele, najlepše spravimo v suhi žagovni, ker na vlažnem rade strohnijo in ker ljubijo bolj suho ozračje. Isto velja za gomoljaste begonije. Dalije odlično prezimimo v plastičnih vrečkah, ki jih zgoraj trdno zavežemo. V tem času lahko presajamo vse vrste trajnic (razen tistih, ,d cvetijo), maline, robide, ribez, rabarbaro in podobno. Tudi večino okrasnega drevja in grmičevja uspešno sadimo v jeseni. Zimzelene listavce (Evergreens) pa iz previdnosti rajši presajamo spomladi, ker se pozimi radi izsuše. Na zelenjadnem vrtu prerah-hljamo vse prazne gredice in jih prepustimo zimskemu mrazu. Tisti del, kjer bomo spomladi najprej sejali in sadili, že zdaj močno gnojimo s hlevskim gnojem. Jesensko endivijo pustimo čimdlje na planem in jo povezujemo sproti, le nekaj dni pred iporabo, da postane nežna in krhka. Vsakdanja nega obleke Če obleko pravilno in skrbno negujemo, jo nosimo dosti dalj, kot če se zanjo ne menimo in jo puščamo prašno, zmečkano, mokro itd. S tem, da obleko negujemo, varčujemo tudi z denarjem, smo pa tudi vedno lepo o-blečeni in napravljamo na svojo kolico urejen vtis. Ko pridemo domov, se preoblečemo, odloženo obleko pa 0-besimo na obešalnik in je ne spravimo v omaro, ampak jo denemo kam na zrak, da se prezrači, in če je prepotena, tudi posuši. Obešalniki naj segajo na ramenih prav do začetka rokava, ker tako obleko podpro, da ohrani obliko. Za plašče, kostime in volnene dvodelne obleke si kupimo posebne obešalnike, ki so na ramenih dovolj široki in okrepljeni. . Prašno obleko skrtačimo z mehko krtačo. Madeže odstranimo takoj in ne čakajmo, da zastarajo. Mokro obleko posušimo na obešalniku pri normalni temperaturi. Volnene tkanine se pri vročini kvarijo in izgube svojo prožnost. Umazane in mastne ovratnike očistimo z mešanico salmijaka in mlačne vode, paziti pa moramo, da ovratnike ne zmočimo preveč. Očiščeni del zlikamo čez krpo. Priporočljivo je, da ne nosimo iste obleke kar naprej, ampak ■ ‘S da obleke menjamo. S tem jim da je to nekaj “idiličnega” m [podaljšamo življenjsko dobo, svojskega za naše kraje, toda, če Her se tako večkrat prezračijo, bi prišla zares volja ljudi do iz- posuše in spočijejo. \K:- sp~. P?* MISIJONSKA SBEŠANJA M POMENKI 74. Jezuit Cukale o svojem poklicu (III.) PRINCETON, N.J. :‘Moja nik France Kunstelj je med otroška leta so daleč, kakor so zvezde daleč. Čudno, kako hitro so oddrčale po strminah za obzorje? V krstnih knjigah pri sv. Pavlu na Vrhniki je zapisano, da so me moje dobre matere oči prvikrat zagledale na praznik sv. Kanizija in dva dni po rojstvu sem bil krščen na Hribu pri Sv. Pavlu, to je 27. in 29. a-prila 1915. Moj očka je imel smolo, da se je eno leto prej vrnil iz Sev. Amerike, da je zgradil novo hišo. Skoraj nato je bil mobiliziran. Kadar sem mu oponesel to ‘zmoto1, me je rad zavrnil, češ, če bi se ne vrnil, tudi Tebe ne bi bilo. Naši materi je šlo na smeh, jaz sem ga le debelo gledal izpod čepice, oblečen v podoficirsko otroško uniformo, ki mi jo je očka izšil, ker je bil krojač. Zelo iskan mojster. Poljana za našo vasjo, ki je segala do zelenosrebrne Ljubljanice, Močivnik in Sv. Trojica njemu nasproti, je bilo osišče, okrog katerega so se vrteli moji dnevi, ki vedno pogosteje hodijo k meni v vas, čim dalje romam po hodnikih življenja. Nov svet, ki se je začenjal pri krstnem kamnu in je začel dobivati pri kaplanu g. Janezu Veiderju in njegovemu pouku vedno jasnejši obraz, je dobil svoje dimenzije v svetišču velikega sv. Pavla. V nebo kipeči ornamen-tirani slopi, Wolfove slike evangelistov, glavna slika nad velikim oltarjem, ki se je štirikrat v letu spremenila in dala liturgični ton molivcem, in mogočna melodija ubranih glasov s kora, mi je odkrivala nevidni svet. Zakopan v morje luči zvenečih lestencev in zavit v oblak dišečega dima, sem stregel pri maši s čustvi, ki jih je morda imel 44,000 zaznamovanimi, meni pa je bilo namenjeno romati naprej od znamenj do znamenj, kakor so mi zvezde kazale pot.” (Se bo nadaljevalo.) Salezijanec Stanko Pavlin se je 20. sept. vrnil iz obiska v domovini v Hong Kong in prevzel v ‘Tang King Po College’ mesto študijskega prefekta. Dosedaj je bil ‘principal’ v ‘St. Anthony’s School’! Zavod, kjer je sedaj, se nahaja na otoku Victoria in nosi isto ime, kot oni, kjer deluje g. Geder v Kowloonu. Nedavno piše: “Takoj po prihodu sem. šel obiskat g. Gedra, ki se mi je zdel miren in pri boljšem zdravju, dasi Vam ga priporočam v molitev. Prejel sem tudi lepe knjige o škofu dr. Rožmanu in več drugih. Lepa hvala vsem dobrotnikom. Vaš Stanko.” (27. sept.) Sestri Terezija Alojzija in Terezija Benigna Šteh sta imeli 3-mesečni dopust in 29. sept. piše iz Južne Afrike sestra Alojzija da se je ravno vrnila iz dveh tednov v domovini in prestale-da dopusta v njihovi Materni hiši v Troyes, Francija. Zahvaljuje se, tako kot sestra Marie Vincent Novak in sestra Jeanne E lizabeth Pogorelc, za nedavno pomoč MZA. Vsem, ki so k njej kakorkoli pripomogli. Sr. Marie Vincent omenja, da so letos prenovili farno cerkev, zidano leta 1925, da je kot nova. S pomočjo nas vseh. 15. avg. so imeli lep praznik. “Od 93 katehumenov je prejelo sv. krst, prvo sv. obhajilo in sv. birmo 63 duš. Ostali bodo morali čakati še eno leto. Naši misijonarji so danes zelo previdni, ker črnci dostikrat prodajo svojo vero za steklenico žganja, posebej, če ne razumejo mladi Samuel, ko je poslušal,svoh^1 dolžnosti. Veliko odrast- Gospodov glas in ni vedeli za pomen. Včasih me zelo ima, da bi slišal spet kompozicijo vrhniškega organista: Cveka ‘Zori noč vesela’. Seveda popolnoma bi se vživel v njo le, če bi bilo zunaj ivje in sneg in morda januarski polmrak... Kaplan g. Janez je bil naš ‘guru’, to je vodja tistih mladih, ki so se radi drenjali okrog oltarja, kaplanije in farovške Doline. V četrtem razredu osnovne šole tam ob beli cesarski cesti sem enkrat zabrundal latinski Miserere. Povedali so duhovniku in moral sem zopeti vpričo razreda. Kmalu sem igral na odru Rokodelskega doma vlogo sina Garcia Moreno, ki so ga frama-zoni ubili. Naša mama in g. kaplan sta imela nek večer dolg razgovor. Tiste velike luči našega odra še zmerom mečejo žaromete vame, duh po šminkah in zraven velika pričakovanja igralcev in gledavcev se še niso odmaknila predaleč z obzorij. Včasih so blizu, prav blizu ‘Učenec’, ‘sv. Stanislav’, ‘Praznik cvetočih češenj’ itd. Dotaknil bi se jih lahko z roko, kot sem se včasih dotikal fresk in se raz-govarjal z njimi v govorici brez besed ... Mislim, da je bil Čašpurjev študent takrat v sedmi gimnaziji, ko je vpisoval petero študentov na klasično gimnazijo pod Tivolijem v Ljuioljani. Ravnatelj dr. J. Lokar ga je klical ‘g. Kunstlj’ in. tako je Nace še više zrastel v naših očeh. Trije študentje so popustili na potu, ostala sva le dva in ordinarij izseljen cev monsignor Nace Kunstelj ve, da je eden umrl pod kroglami komunistov in to je bil njegov bratranec. Duhov- LEPO PROSIMO: ] Poravnajte zapadlo naročnine Prihranite nam delo in nepotrebne stroške. Omogočite našemu listu dober nadaljni razvoj. Hvala! 1 ” lih ne zna čitati in je veliko dela, predno se vsega potrebnega naučijo. Ob takih prilikah dobi vsak dober zajtrk, lep rožni venec in podobo presv. Srca Jezusovega, ki jo obesijo v svojih u-bogih kolibah na steno.” (20. sept.) Naš sodelavec v Parizu, brat Lojze Klančar C.M. piše 4. okt. med drugim: “Tudi pariška slovenska skupnost bo priredila v nedeljo, 10. okt., misijonsko nedeljo. Za to priliko bodo so-maševali vsi začasno v Parizu bivajoči slovenski duhovniki. Glavni bo g. Janez Puhan, ki se poslavlja od rojakov v mestu, ker odleti 15. oktobra s sestro Amando Potočnik na Madagaskar, da se pridružita ostalim, ki so že tam.” Redna župnijska misijonska pomoč misijonarju Cesniku na Madagaskarju je iz fare sv. Antona v Ely, Minn., vzpostavljena. Naš sodelavec župnik John Dolšina redno o njej poroča v župnijskih oznanilih in posebno v mesečnem pismu vsem faranom. Vsak mesec imajo v ta namen kako posebno prireditev in pritegniti skušajo k sodelovanju čim večje število župljanov. Tudi vodstvo mesečne prireditve je v različnih rokah. “July Circle” je pod vodstvom “Mission chairman” Charles Maki zbral za zidanje nove cerkve v Midon-gi, kjer bo verjetno nastala nova župnija in že delo tam razvija g. Cikanek, $252. “August Circle” je zbral s posebno prireditvijo istega meseca $320.00. “September Circle” $415.00. K temu so priložili za $30 osebnih darov in $25 od “Giant book sale’,’ ki so jo priredile Berri-gan Girls. Tudi skupina otrok je imela v ta namen svojo posebno prireditev, a bomo o takih poročali od časa do časa, ko se nabere malo več skupaj. Čeke pošiljajo iz fare po vsaki mesečni prireditvi sproti g. Cesniku na teren. Na praznik sv. Terezije D.J. piše velikodušni dobrotnik: “Govorili smo z msgr. Baznikom o Tiskovni sklad A.D. Zvesti naročnik lista č. g. Alois Zdolšek, Parkers Prairie, Minn., je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Najlepša hvala! * Zvesta naročnika lista g. in ga. Sergio Rus, Cleveland, Ohio, sta prispevala $3 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko sta obnovila naročnino. Prisrčna hvala! * Zvesta naročnica lista gdč. Ani Govže, Cleveland, Ohio, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Iskrena hvala! * Zvesti naročnik lista g. inž. Marijan Strancar, Euclid, Ohio, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Najlepša hvala! * Zvesta naročnica lista Mrs. Ella Starin, Cleveland, Ohio, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Najlepša hvala! * Dolgoletna, zvesta naročnica lista Mrs. Josephine Kr all, Cleveland, Ohio, je poklonila $1.50 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin blagopokoj-nega moža Antona Krall. Iskrena hvala! * Zvesti, dolgoletni naročnik Frank Perko iz Newburgha, O., je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Iskrena hvala! * Zvesta naročnina lista Mrs. Helen Petrič, Jefferson, Ohio, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Prisrčna hvala! * Zvesti naročnik g. Janez Grabar, Rochester, N.Y., je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Prav lepa hvala! Dolgoletna naročnica lista Mrs. Ludwig Prosen, Cleveland, Ohio, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Iskrena hvala! W Zvesti naročnik lista g. Anton šolnini škofa dr. Rožmana, za katero Vi zbirate prispevke. Priložen je ček za tisoč dolarjev ($1000) za to šolnino od moje matere Frances Barman in od mene. Zelo vdani Anthony Čolnar iz N. Olmsted, Ohio.” Naj Mala Cvetka rosi na vse MZA številne dobrotnike mnoštvo milostnih rož! Rev. Charles A. Wolbang, C.M. St. Joseph’s College P.O. Box 351 Princeton, N.J. 08540 Košir, Cleveland, Ohio, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Prisrčna hvala! * Dolgoletna naročnica lista Mrs. Ludwig Avsec, Cleveland,. Ohio, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Iskrena hvala! -* Zvesta naročnina list Mrs. Mary Guzely, Cleveland, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Najlepša hvala! * Dolgoletna naročnica in nekdanja dopisnica lista Mrs. Louise Bergoč, Cleveland, Ohio, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine. Prav lepa hvala! * Zvesta naročnica lista Mrs. Alojzij Kosem, Cleveland, Ohio, je prispevala $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovila naročnino. Iskrena hvala! * Zvesti naročnik lista g. inž. Ivan Berlec, South Euclid, Ohio, je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Najlepša hvala! * Zvesti naročnik lista g. dr. Marijan Erman, Chicago, 111., je prispeval $2 v tiskovni sklad Ameriške Domovine, ko je obnovil naročnino. Prisrčna hvala! Unije drago prodale pristanek na ixonov boj proti inflaciji WASHINGTON, DC. — Plačilo za vstop delavskih,vodnikov v Plačni odbor ni navedeno med uhijskimi pogoji za sodelovanje, obstoja v tem, da bodo unijski delavci dobili vsa povišanja v plačah in obrobnih koristih, kar jih je bilo sklenjenih pred 15. avgustom. Gre samo za zneske in odstotke. Te bo določil Odbor za plače. Cenijo, da bodo unijski delavci, ki imajo take pogodbe v žepu, dobili za povprečno 5c/0' višje prejemke. Dvomimo, da bodo s tem vsi zadovoljni: Najprvo se bodo pritožili delavci, ki njihove unije takih pogodb niso sklenile. Radi tega bo nastal ropot v unijah samih. Jezili se bodo tudi drugi delavci, ki sploh nimajo takih pogodb in se bodo sedaj smatrali za prikrajšane. Nixon si bo skušal umiti roke s tem, da bo trdil, da so sklepi Odbora za plače dokončni in da jih administracija ne more spremeniti. Preveč prepričevalno tako stališče ni. Zarohneli bodo seveda tudi podjetniki. Na eni strani jim bodo naložena nova bremena v obliki večjih mezd za delavce, ki jih druga podjetja ne bodo poznala, na drugi strani bodo pa morali pritiskati na Komisijo za cene, naj jim dovoli, da zvišajo cene za svoje proizvode. Da bo zaveda še bolj zapletena: na že obstoječe mezdne pogodbe se bodo lahko sklicevale ravno unije v težki industriji, posebno v kovinski. Podjetja v teh industrijskih panogah bodo hotela doseči višje cene, s tem bo pa dan povod za povišanje cen vsem' kovinskim predmetom, teh pa ni malo! Kako bo ta zamešani položaj razčistil Svet za življenjske stroške, je prava uganka. Revija "Slovenija" V Ljubljani je začela izhajati v preteklem maju nova “družbena in gospodarska” revija Slovenija. Izdaja jo EPID — biro za ekonomsko in založniško dejavnost, Ljubljana, Kotnikova 10. Predsednik izdajateljskega odbora je Leopold Krese, predsednik Gospodarske zbornice SR Slovenije, glavni in odgovorni urednik pa Lojze Jakopič. Prva.dvojna številka za maj-junij obsega 112 strani velikega formata na odličnem papirju in je tehnično odlično urejena. Bogato vsebino s poučnimi, tehtnimi in razpravo vzbujajočimi sestavki krasi obilica lepih slik. Nova revija je za povprečnega bravca pri nas malo težka, je pa vsekakor vredna branja. Boljšemu poznavalcu Slovenije, njenih sedanjih razmer. in zlasti modernejšega jezika bo vsekakor zanimivo in poučno branje. Greyhound začel tekmovati s poštno upravo CLEVELAND, O. — Znano dejstvo, da je poslovanje poštne | uprave tem slabše, čim večje so njene tarife, je sedaj dočakalo tudi svojo gospodarsko posledi-'co. Podjetje Greyhound je namreč objavilo, da bo s prihodnjo (nedeljo začelo prevažati iz Clevelanda v 9 drugih mest navad-jne pakete in se obvezalo, da bo pakete dostavilo še isti dan. Komisija za javno službo je dala Greyhoundu koncesijo za 45 dni “na poskušnjo”, toda Greyhound se ne boji, da ne bi KONČNO LE USPELI — Strother Martin, karakterni igralec, je po dolgem času dosegel zasluženo priznanje za svoji vlogi v filmih “Hladnokrvni Luka” in “Resnični prod”. obveze mogel izpolnjevati, in računa s tem, da bo ta novi posel lahko trajno« izvrševala. Po zaslugi poštne z.anikrnosti smo torej dobili v Clevelandu motorizirano “potovko”, ki je bila doma v navadi — seveda brez motornega prevoza — še pod cesarjem Francem Jožefom in takrat tekmovala z avstrijsko pošto, ki ni bila ravno slaba. Korejci se pogovarjajo PANMUNJOM, Kor. — Zastopniki Rdečega križa Severne in Južne Koreje so se v sredo pogovarjali v dosti prijateljskem ozračju vljudno nad 4 ure o pripravi razgovorov za združitev družin, ki jih je ločila pred 20 leti korejska vojna. Zastopniki Severnoko