„Šlajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt leta razrremo; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Memčijo stane začelo leto 5 kron,za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne šle v. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajala v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Štev.. 2. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. I V Ptuju v nedeljo dne 14. januarja 1912. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za 6 krat razdeljeno petit vrstico 1 krat 15 h, 2 krat 25 h, 3 in večkrat 35 h. Pri večkratnem ozna- nilu se cena primerno zniža. XIII. letnit. Yabilo na naročbo. Pričeli smo z 13. letnikom našega .Štajerca'. Brez da bi se sami hvalili, pač lahko trdimo, da si je naš list na vseh strančh pridobil toliko vpliva in veljave, kakor noben drugi list. »Štajerc" j e naj ce n ej ši i n največji tednik v slovenskem jeziku. A on je tudi popolnoma neodvisen na vse strani in zamore vsled tega brez obzirov zastopati pravice kmetskega, obrtniškega in delavskega ljudstva. Vabimo torej cenjena prijatelje na novo naročbo našega lista. »bta j e r c" stane: Za Avstrijo: Celo leto 3 K, pol leta in četrt leta razmerno. Za Ogrsko: Celo leto 4 K 50 h (v kuverti). Za Nemčijo: Celo leto 5 K. Za Ameriko: Celo leto 6 K. Za drugo inozemstvo se računa naročnino z oziram na visokost poštnine. Posamezne številke stanejo po 6 h. Naročnino je plačati naprej. * * * Inzer a ti imajo v »Štajercu" valed njegove priljubljenosti in razširjenosti največji uspeh, Pri inzeratih se računa 6 krat razdeljeno petit-vrstico ali njen prostor za 1 krat 15 h, za 2 krat 25 h, za 3 krat 35 h itd. — Pri večjih in letnih naročilih seveda veljajo še posebne določbe. Naročajte list, širite, priporočajte »Štajerca"! ki drži kaj na zdravo negovanje kožo, ki hofie z!asti pege odgtraniti ter mehko, nežno kožo in beli teint dobiti in obdržati, umiva se edino z ,Steckenpferd' lilije nim mlečnim milom (znamka „SteCkenpferitwJ vi Bergma na i Co. Telschen i. E. Kos za HO h se dobi v vseh apotekah, drozerijah in tr-g9] gorinsh s parfumom itd. Štajerski deželni zbor. V kratkem se bode pojasnilo, kakšne namene imajo slovensko-klerikalni poslanci štajerskega deželnega zbora. Na tiste papirnate rezo-lucije, ki jih po zakotnih krčmah v politiki otroško-naivni ljudje sklepajo, ne damo ničesar. Tudi ne na tisto smešno blebetanje Brenčičev, Terglavov, Novakov in ednakih duševnih tipov štajerskega slovenskega klerikalizma. Niti na grožnje vedno rrradikalnih Korošcev, Benkovičev in Verstovšekov ne polagamo mnogo veljave. Kajti ti ljudje so rrradikalni le do gotove meje in gotove plače, — saj je vendar divji obstruk-cionist dr. Šasteršič postal nakrat »vladini zaupnik", ko mu je vlada postljala na mehkem stolcu kranjskega deželnega glavarja . . . Vse to nam torej ne imponira in zaradi nas se gospodje lahko na glavo postavijo, mi jim vendar ne bodemo verjeli, da so res hudi ... Za nas je | pribito, da je glavni del klerikalne duše kupčijsko barantanje, da so vse klerikalne rrradikalne fraze le judovsko-našemljena reklama, da se dajo klerikalci tedaj, kadar najbolj o svoji neodvisnosti in poštenosti tulijo, najlaže kupiti . . . Kupčija je torej temelj „pogajanj", ki naj bi omogočili delazmožnost štajerskega deželnega zbora. Principi, prepričanje, rezolucije, govori, pridige, članki, vse je — figa. Za navdušeno farško krinko tiči pa zakrivljeni nos kupčije . . . Deželni zbor bode torej delal, ako se bode klerikalcem ponudilo za njih »prepričanje" dovolj visoko ceno! Žalostno pri vsema temu je le, da klerikalci vsled svojega farškega aparata napravijo z največjo lahkoto vtis, kakor da bi bili „edini zastopniki slovenskega ljudstva". In „narodna stranka" jim v tej laži še pomaga, nehote pomaga, s svojo otroško-naivno politiko iu taktiko. Ko je obstrnkcija pričela, bil je dr. Kukovec tako grozno naiven, da se> i; je pridružil, čeprav bi moral vsak politični otrok vedeti, da je to naravnost smešna napaka. Dr. Kukovec je vedel — ali bi kot politik vsaj moral vedeti! — da žrtvuje s podpiranjem brezvestne obstrakcije gospodarske interese ljudstva. Moral bi vedeti, da vzame svoji stranke s tem korakom ojstro agi-tacijsko sredstvo. Moral bi vedeti, da sani s tem svoje najvnetejše agitatorje in zagovornike, slovenske učitelje pred čelo, oziroma bolje rečeno pred lačni želodec. Ali na vse to nezmožni dr. Kukovec takrat ni mislil in capljal je raje s prežveketanimi narodnimi frazami za enim Benkovičom . . . Zdaj pa, ko je nezmožno vodstvo »narodno stranko" pokopalo, zdaj ko godrnjajo učitelji in se že pridušajo prav očitno, zdaj ko žvižgajo kmetje tudi na narodnjakarske obljube, — obrnila je „narodna stranka" nakrat svoj plašč in se repenči proti obstrukciji. Gospod dr. Kukovec, slikali ste hudiča na steno; zakaj se zdaj jezite, ko je res prišel ? . . . Mi smo dovolj pametni, da poznamo globoke vzroke spremenjenega prepričanja »narodne stranke". Ta stranka se boji pred ure-sničenjem lastnih svojih zahtev. Vkljub temu, da hoče vse Nemce in „nemčurje" kar na žlici vode požreti, se vendar boji, da bi se Nemcem vpliv na gotovem polju odvzelo in klerikalcem pridobilo. Boji se pred razdelitvijo deželnega šolskega sveta, ker dobro ve, da bi klerikalci liberalne učitelje preganjali kakor Turčin kristjane. Klerikalci niso izbirčni v sredstvih. .. Vse to razumemo prav dobro. In zato stojimo v celem dirindaju s puško pri nogi. Za »narodnjake" ne gremo po kostanj v ogenj, — nimamo prav nobenega povoda zato! Obstrukcijo samo pa smo že obsodili, borili smo se začetkoma pa do danes proti nje. Kajti ta obstrnkcija v deželnem zboru je rop na ljudskem denarju, je javni zločin... In ako bi klerikalci res še enkrat preiskušali potrpežljivost slovenskega ljudstva, znajo doživeti vihar, kakor ga pri nas še niso doživeli. Lakota je močnejša od slepe pokorščine pred klerikalnim lazom! — Bomo videli! Ur Štajerski deželni zbor obdržal bode v torek, 16. t. m. ob 11. uri zopet svojo\sejo.-- -Novo izvoljeni poslanci storili bodejo svojb"-Miliy«r5o. Poleg tega se bode izvolilo 2 zapisnikarja in 4 verifikatorje. Na drugi seji se bode posamezne odseke izvolilo. Kakor znano, šteje deželni zbor 3 viriliste, 35 nemških naprednjakov, 12- veleposestnikov, 19 nemških klerikalcev, 5 socialnih demokratov, 12 slovenskih klerikalcev in 1 slovenskega liberalca. 30.000 rekrutov več! Cuje se, da bode vlada predlogo glede rekrutnega kontingenta za 1912 že marca meseca državni zbornici predložila. V tej predlogi zahtevala bode vlada baje že 30.000 vojaških rekrutov več, kakor doslej. Sicer tozadevna pogajanja še niso končana, ali v splošnem je vlada na stališču, da se mora število rekrutov v letih 1912 in 1913 pomnožiti. Ljudstva se seveda ne vpraša mnogo . . . Za 100 — visoko Šolo! Kakor znano, spada zdaj med »najvažnejše" politično zadeve laška zahteva, da se uresniči italijansko visoko šolo. Kako bi ta uspevala, razjasnijo uradne številke. Zdaj imamo v Avstriji okroglo 200 pravnih visokošolcev laške narodnosti. Od teh bi jih najmanje polovica v Gradcu, Innsbrucku, na Dunaju itd. ostalo, ker mladi Lahi tam lažje zaslužka dobijo. Ostalo bi torej komaj 100 laških študentov, za katere naj se napravi posebno visoko šolo, kar bi 'judstvu seveda velikanske troške delalo. Ali ni to neumnost ? Laški prenapeteži pa vpijejo v zahvalo »abasso Austria !" . . . Koliko uradnikov imamo? Avstrija (brez Ogrske) šteje okroglo 800 000 uradnikov. Na vsakih 35 prebivalcev pride en uradnik. Nobene države na svetu ni, ki bi imela toliko uradnikov. Seveda ae zaradi tega ne sme misliti, da bi bili naši mali in srednji uradniki brez dela in da bi jih bilo preveč. Cimmanj zasluži uradnik, temveč mora delati! Na centralnih mestih se redijo lenuhi. Le v finančnem ministeriju je 2700 uradnikov uslužbenih, v železniškem ministeriju pa celo 3500. Ti zadnji imajo tudi prosto voznino. Tako ni čuda, da so davki vedno večji! Cesar je potrdil sklep koroškega deželnega zbora glede razdelitve občine O s s i a c h. V Bukovini imenovan je za deželnega predsednika Rudolf grof M e r a n. Dr. Žlindra — kranjski deželni glavar. Reb, čudna so pota božje previdnosti. Tisti dr. Šusteršič, ki je bil v državni zbornici moralično obsojen, kateremu se je pred sodnijo dokazalo, da ima »od žlindre umazane roke", — ta dr. Šusteršič torej je hotel postati minister in sek-cijski šef in bogve kaj še vse. In res, — ban-kerot liberalne stranke na Kranjskem mu je pomagal do slave! Dr. Šusteršič imenovan je sedaj za deželnega glavarja kranjskega. Divji opozicijonalec postal je vladini zaupnik.. Slučaj dokazuje, da ima vsa »radikalna" taktika slovenskih klerikalcev pravzaprav edini namen, pomagati voditeljem do elave in mastnih mest. V političnem oziru je slovenska klerikalna stranka z imenovanjem dr. Susteršiča oškodovana. Al: Pi*! hl&dllGiŠOlllll VrOmOnU 8e priporoča Straschilfova grenčica iz zelenjave vzeti. Ista segreje prijetno truplo in prepreči prehlajenje kaj to, — Šusteršič napravil je prostor dragemu sebič.niku za politično karijero. In slovensko ljudstvo stradalo bode i zanaprej . . . Avstriji preblizo! Na Srbskem hočejo baje kraljevsko rezidenco iz Belgrada v Niš ali Kra-gojevec preseliti. Pravijo, da je Belgrad Avstriji preblizo in bi v slučaju vojske s Srbijo naši kanoni v Semlinu ter donavski monitorji za Belgrad malo prenevarni bili . . . ;;• ''• Od Rusije. Ruska vlada dobi iz žganjepitja velikanski dobiček. Pomisliti se mora, da se popije na Ruskem vsako leto mnogo čez 1000 milijonov litrov žganja. In za to blaženo Rusijo se naši prvaki tako hudo navdnšujejo ! Iz Amerike. Država Nova Mehika pristopila je Združenim državam severne Amerike. To jo sedaj 47. država v tej zvezi. napravi se danes iz gotovo govejo juho za napravo vkuhanih juh za polivanje zalenjav«, „ „ z6sov, „ „ pečenk itd. Kocka da — polita edino s '/< litrom vrele vode — takoj 1 krožnik izvrstne za rabo gotove goveje juhe. 391 Edino pristno z imenom Maggi in varstven.i znamko križeva „.£. zvezda! Polenšak. Dragi „Štajerc"! Kakor znano, naš župnik Podplatnik ne pnsti mrtvim siromakom zvoniti. To se je zdaj že tretjič zgodilo. Dne 3. t. m. je umrl 98 let stari, obče spoštovani Jožef Nedelko iz Bratislavce. Naznanilo se je župniku smrt in obenem prosilo, da naj pu3ti zvoniti. Tega g. Podplatnik ni dovolil. Drugi dan šel je pokojnega sin zopet k župniku in prosil da naj pustijo vsaj enkrat zvoniti. Ali vse zastonj, ni se dovolilo ! Tedaj pa občinski odbor sklene, najeti štiri može, ki so šli in so pokojnemu eno celo uro zvonili. Zato Bog plačaj i vsem ! Kako pa je hodil cerkveni ključar Franc j Cvetko tožit zvonarje, poročali bodemo prihodnjič, ker še zdaj — kakor je Cvetko sam pravil — dr. Brumen nima tistih knjig, v katerih bi stala postava, da se ne sme Bogu v čast zvoniti. . . Farani. Vurmberg pri Ptuju. Gospod urednik! Dolgo časa že „Štajerc" čitamo in dolgo že trpimo, kako nas naš župnik Kokolj psuje zaradi resnicoljubnega tega lista Na dan sv. Treh kraljev napovedal je fajmošter shod v staro šolo. Tam je zopet psoval. Rekel je, da čitamo »smrdljivega Štajerca" mesto evangelija, da smo vsled tega „črni", naše hiše in naše duše pa so „zarjavele". Ej, gospod župnik, to ni pravo krščanstvo! Prva Jezusova zapoved je ljubezen; in ljubezni se ne izkazuje s psovanjem ter z izdiranjem križev iz grobov! Žalostno je, da Vi kot duhovnik pridigujete politično sovraštvo celo mladini, katere klerikalni del Vam je seveda brezpogojno pokoren. Klerikalni mladeniči in dekleta bi Vas tudi vbogali, ako bi pridigovali sovraštvo proti lastnim starišem. Ali iz tacega semena ne bo mnogo dobrega klasja... Ta fajmošter se celo tako daleč spozabi, da v Šoli otrokom »Štajerca" oponaša. Ali se to spodobi ? Ali se tako tolmači četrto božjo zapoved? Gospod župnik, mirujte, kajti tudi naša potrpežljivost bi lahko ponehala in tudi mi bi lahko enkrat na vse Vaše hujska- nje jasno odgovorili! Pomislite, da nosite duhovniško suknjo jn da je Bog rekel: Gorje tistemu, ki dela pohujšanje; bolje bi bilo, da se ma obesi mlinski kamen okoli vratu in se ga potopi v vodi. . . Gospod župnik, farani Vas še enkrat prosimo: no pozabite krščanstva! Rujavodušniki. Sv. Andraž V Slov. gor. Veseli čas snubačev prinese večkrat seboj kaj posebnega in zanimivega in to gotovo tudi letos ni izostalo. Tukaj tik župnijske cerkve se nahaja nov parček. Prvi je Gorčau, druga je vzorna polekovica iz tukaj-šne slov. (slabe) Marijino družbe. Že kakih 14 dni imata omenjena z ovseno slamo zamašena okna in si kuhata čaj po noči in po dnevu ter sta si vse potrebno ukrenila spredaj in vzadi in zvestobo obljubila do zadnjega diha zgoraj in spodaj. Srkata nadepolni deviški med spredaj in zadi ter sanjata o zakonski sreči spodaj in zgoraj. Mi Andraževčani seveda nimamo ničesar nasproti in njima želimo vse dobro spodaj in zgoraj in obilo sreče spredaj in zadi. Pravilen je menda toraj le izrek, da se mačka ne kupuje v žaklju, ampak naj se vse popred pošteno preizkuša. Snubači! Bodite toraj previdni in ne kupujte mačke v žaklju, ampak vse popred preskusite zgoraj in spodaj ter spredi in zadi, da ne bodete potem preklinjali spredi in zadi in bili za vedno nesrečni zgoraj in spodaj ! Švaritelj. Sladkagora. V zadnjih božičnih praznikih, na sv. dan, je tukajšni č. g. župnik Martin Krajnc navzoče vernike raz prižnice nagovarjal, naj gredo obilno k „ofru",češ da on od nabranega denarja nič ne vzame. Pa ni upal, da bi se njegovi častni besedi verjelo, se je pa izrazil dvakrat kakor kak pijanec: „Naj me strela vreze, če jest kaj dobim od teh denarjev". . . Lep vzgled katoliškega župnika! Trg Lemberg. Ko k nam prva številka „Štajerca" priroma, smo zagledali dopis iz Sladkegore, pod kojo faro tudi mi Lemberžaui spadamo, smo toraj z njim v nekaki zvezi in sočutju.- V tem dopt.** opazimo pokmiko zoper dopise iz Sladkegore v št. 53 in 54 1. 1911 j Slov. Gospodarja", ki naglasa," da ima tamošnji dopisnik patent na laži in obrekovanja. Mi smo koj uganili, kdo ima ta patent v Sladkigori; no ta, ki je smel samega visoko častitega knezo-škofa nalagati, da v Mestiuju niso več kot samo tri hiše katoliške, kar si naj Meatinjčani zapomnijo. V tem dopisu se tudi predbaciva močno spanje č. g.-Župnika Martina Krajnc v Sladkigori ; pa glej ga spako, pred volitvami mu pa vselej zaspanec odlegne, kakor tudi dan pred volitvijo župana v Sladkigori; ta dan ni šel domu spat, ampak je pridno agitiral, ter ves zmučen se prišel semkaj v Lemberg s sladkim vincem krepčat in to tako pozno v noči, da mu je prišla njegova kuharica z deklo sem v Lemberg naproti. Zdaj smo spoznali, kdo dela že gsst let boj za županski stolec v Sladkigori. Mi Lemberžani smo pa v tem oziru pri volitvah, bodisi pri kakih koli, prav zadovoljni. „Slov. Gospodar" nas pusti pri miru, in zato se imamo zahvaliti, da nimamo svojega župnika; ali je res župnik za to faro nastavljen, da pri volitvah boj, prepir in sovraštvo dela?? Bodite pohlevni kot golobi in prebrisani kot kače. Ta svetopisemska beseda napisana je prav za naše klerikalce. Kadar si hočejo denarja priskrbeti, so pohlevni kakor golobi; kadar pa se gre za plačilo, so prebrisani kot kače, pa čeprav se z rokavom duhovniške suknje neke gotove hiše dotaknejo. Tu je n. pr. opat v Tanzenbergu. dr. Bo-nifac M. E o, k e r. Prevzel je za propadlo dražbo Kayser & Palese napram banki Suppan jamstvo. Ko pa ae je menico tožilo, rabil je Ecker po svojem zastopniku nakrat gnili izgovor, da je za menice nezmožen, da je obljubil kot redovnik revščino in se torej ne more pravno vezati. Seveda, ko je Ecker veliko menico (Wechsel) podpisal, bil je pohleven kakor golob in ni vedel ničesar o svoji obljubi za revščino in o svoji nezmožnosti za menice. Ko pa mu je šlo za vrat, spomnil se je takoj vsega tega in potegnil se je, prebrisan kot kača, iz zanjke. In najvišje sodišče na Dunaju se je pridružilo temu mnenju ter'je zavrnilo tožbo banke, medtem ko se deželna sodnija v Celovcu ter deželna nadsodnija v Gradcu nista ozirali na izgovor kakor kača prebrisanega opata. Tndi bivši knezoškof dr. Kahn vtajil je na istrsko spretni način svoje jamstvo napram banki. Še v poletju 1910 je škof in njegov tajnik priznal, da bode plačal tistih 100.00 K, za katere je škof jamstvo prevzel. Ko je prišla firma Palese & Kayser v polom, zahtevala je banka plačilo teh 100.000 K in je poslala škofu tozadevno pismo. Nato je dobila banka odgovor od škofijskega tajnika dr. Lamberta E h r 1 i c h, v katerem se je škofovo jamstvo priznalo ter edino le reklo, da škofa za sedaj denarja za plačilo primanjkuje. Pred sodnijo je banka s tem pismom dokazala, da je škof oduosno njegov tajnik prevzeto jamstvo še 1. 1910 priznal. Ali kaj se je zgodilo ? škof dr. Kalin, oziroma njegov- zagovornik, pripeljal je tajnika dr. Lamberta Ehrlioh kot pričo k sodniji, češ da je Ehrlich dotično pismo iz lastne moči brez škofovega naročila pisal. Ia glejte, škofovi tajnik dr. Ehrlich je imel čelo, da je to kot priča pod prisego potrdil. . . Glasoviti nPumpus od Perusie" js bil nedolžni otrok napram tem duhovnim gospodom. In čuditi se je le, da noben državni pravdnik ne poskusi, pravne pojme teh namestnikov božjih primerno popraviti. . . („A!lg. Itauernzeitung.") Zastrupljenje. Poročali smo že v zadnjih številkah o grozoviti nesreči vsled zastrupljenja, ki se je zgodila v Bsrlinu. Mesto ima namreč >Asyl ft!r Obdachlose«, to je zavod za berače itd. NaSa slika kaže veliko poslopje tega zavoda, v katerem dobi do 2 500 oseb prenočišče. V tem zavodu pa se je nakrat bolezen pojavila, ki se je izkazala takoj kot jako nevarno. Najprve so mislili, da je kaka kuga, kajti kar tucati ljudi je obolelo iu umrlo. Potem zopet so rekli, da so vbogi bolniki jedli pokvarjene stare ribe, ki so jako nevarna jed. Ali naposled so dognali, da je pravi vzrok bolezni drugod iskati. Prebivalci azila so namreč pili žganje. To žganje so kupili pri nekem judovskem kramarju. Ta je delal svoje žganje iz metil alkohola (Holz-geist), ki je sicer jako ceno opojno sredstvo, ki pa je obenem nevarni strup. In na ta način so bili berači zastrupljeni. Obolelo jih je O35 Berliner statft, Asyl FLirObdachlose.derSchaiiplatidErVergirturirjeft čer 120; od teh jih je umrlo 72. Kramarja in druge krivce so zaprli Novice. Draginja. Cene sladkorja so se za par vinarjev znižale. Začetkom februarja se bode to znižanje tudi že v detaljni razprodaji (pri trgovcih) poznalo. — Nova taksa za zdravila prinesla je veliko presenečenje. Najvažnejša zdravila so se podražila za 40 do 100 %. — Vinske cene na Tirolskem so krčmarji precej zvišali. Tobak. Uradne številke o izdelovanju tobaka kažejo najbolje, koliko tobaka se vsako leto na svetu pokadi. Preteklo leto se je po celem svetu izdelalo 1.361 milijonov kil tobaka. Iz tega se je napravilo 75.000 milijonov cigar in 3000 milijonov cigaret. Le v Ameriki se izdeloje 340 milijonov kil tobaka, v Aziji 318 in v Evropi 292 milijonov kil! In vse grč — v zrak ! Pa pravijo, da se ljudem slabo godi . . . Žalostna obletnica. Na sveti večer je bilo 100 let, odkar se je zgodila največja morska nesreča. Angleške, barke so se potopile ob bregovih Jiitlanda in Hollanda. Angleška mornarica izgubila je takrat najmanje 3.000 oseb. Sredi decembra zapustila je angleška mornarica, ki je štela 230 bark na jadre, vzhodno morje. 30 bark je imelo pripeljati vojne potrebščine v Anglijo, ostale pa so spadale k trgovski flotilji. Spremljale so jih vojne barke. Dnč 24. decembra pa je pričel velikanski vihar, ki je vedno naraščal. Najprve seje potopila barka „Defence", ki je nosila 600 mož in 94 kanonov. Mornarji so se grozovito za življenje borili, ali komaj 5 se jih je moglo rešiti. Od barke „St. George", ki se je potem potopila, je vtonilo vseh 752 mož. In tako bo je zgodilo i drugim barkam. Na tisoče mrličov je vrglo morje drugo jutro na bregove. To je največja in najžalostnejša morska nesreča zadnjih časov; zgodila se je, kakor rečeno, v božiču leta 1811. Kitajski samomori. Iz Pekinga se poroča, da si je vzel podkralj Tuan-Fank življenje. Storil je to na ta način, da je — snedel cel kup zdrobljenega zlata. Na Kitajskem velja namreč to za plemeniti način samomora. Pri nas zrejo zlato — davki; ali poginili na tem žalibog še niso . . . Najmlajša stara mati je pač 28 letna Japonka Kuni Midzoami v Takati. Mlada ženska omožila se je v 13. letu svoje starosti, njena hčerka pa v 14. letu. V njeni hiši pa živi tudi še njena mati ter njena stara mati, ki je 90 let stara. Torej živijo v tej družini praprastara mati, prastara mati, stara mati, mati in hčerka, skupno torej pet generacij. Oženjena slika. Eden največjih amerikan-skih bogatažev, milijarder Harrison prišel je na čudni način do svoje žene. Kupil je namreč sliko, ki je predstavljala mlado kmetsko deklo. Bogatež se je v lepoto dekleta zaljubil. Z velikimi troški so mu je posrečilo najdeti slikarja. Ta je povedal, da je videl naslikano doklo pri neki žetvi ob reki Ontario. Bogataž je v strastni ljubezni nadaljeval svoja poizvedovanja in končno se mu je tudi posrečilo, najdeti deklo. L^-lala je ravno na polju, ko je prišel Harrison in ji ponudil zenitov. Seveda je ponudbo sprejela in danes je ta kmetska dekla lastnica več kot, tisoč milijonov premoženja. Pravijo celo, da je zakon srečen. Razprava proti menihu Maczochu se jo določila za 27. februarja. Trajala bode več tednov pred sodnijo v ruskem mestu Petrikavi. Kakor znano, je Maczoch glavni krivec velikanskih škandalov, ropov, tatvin in umorov, ki so se zgodili v romarskem samostanu v Čenstohanu. Menih Maczoch je obtožen, da je svojega lastnega brata umoril. Imel je namreč ljubavno razmerje z bratovo ženo. Povabil je brata v svojo celico in ga je tam s sekiro ubil. Nadalje je ukradel iz klošterske blagajne 9000 rublov in enemu drugemu menihu 5000 rublov. Tndi 7 drugih oseb je obtoženih. Razprava se bode vršila javno, čeprav so duhovniki proti temu. Povabljenih je 88 prič. Iz Spodnje-Stajerskega. Bedno-pomožni zaklad štajerski. Od leta do leta množeče se zahteve, ki se stavijo do štajerskega bedno-pomožnega zaklada, dajo povod, obrniti se do prebivalstva političnega okraja ptujskega in posebno do vseh korporacij s prošnjo, da se- spominjajo zaklada, podeljujoč mu prispevke. Bedno-pomožni zaklad štajerski je v dobi svojega sedaj skoro ednajstletnega obstoja na preplačilih proti svojedobnemu povračilu podeljenih podpor izplačal dosedanj 475.515 kron in na podporah brez povračilne možnosti 52 700 K. Čim večji so dohodki zaklada in rednih prispevkov, timvečja je tudi vsota, s katero more zaklad podpore potrebnim v prilog po svojih pravilih prosto razpolagati, in terapreje more tndi razširiti nadaljn* svoje delovanje na najrazličneje, pomoči potrebne gospodarske panoge. Slučajna darila se naj blagovolijo vposlati okrajnemu glavarstvu. Izgubil se je sivi vremenski plašč (Wetter-kragen) za dečka v Maibergu pri Ptuju. Pošteni najditelj naj se oglasi pri viničarju g. Slawitsch v Maibergu ali pa v trgovini Slawitsch v Ptuju. Dobil bode dobro plačilo. Sejem v Ptuju. Dne 2. t. m. vršil se je v Ptuju živinski, dne 3. pa svinjski sejem. Prignalo se je 160 konjev, 690 kosov govedo in 770 svinj, vse lepo pleme, večinoma iz ptujske okolice. Cene so bile v razmerju z dobrim blagom jako nizke in se je vsled tega tudi vse prav hitro razprodalo. Dne 5. t. m. se je vršil špebaraki sejem, ki je bil od špeharjev izborno obiskan. Tudi tujih hupcev je bilo veliko, ali prišlo bi jih lahko še več. Prodajalo se je le prima-blago. Cene so bile te-le: Prima-špeh (brez kože) K 160 do 164, mast (smer) 1"64 do 176, šunka 130 do 140, pleče 120 do 1-30, riba (hrbet) 2— do 2 20, meso za klobase 1-60 do 170. — Prihodnji živinski sejem se vrši dne 16. januarja. Špeharski sejem je vsak petek. Priporoča se obilno udeležbo. Pojasnila daje mestni sejemski komisarijat. Pozor, kupci pri Šoštanju I Piše se nam: V najbližjem železniškem kraju pri mestu Šoštanj razproda se glasom razglasa okrajne sodnije dne 12. januarja ob 11. uri dopoldne gostilna, vredna najmanje 20.000 K. Razven stavbenih objektov, ki obsegajo tudi mesnico ter kovačnico, je 10 — 15 oralov zemljišča. Lega je izborna, kajti 5 minut od tam so '3 delavske hiše z rudniško bolnišnico, kjer'se^nahaja jako veliko delavcev z družinami. Lahko se tudi dobi poštni nabiralnik in tobačno trafiko. Tudi trgovino z mešanim blagom se lahko pridruži. Opozarjamo napredne kupce na to izvrstno priložnost. Naj se, ako mogoče še pred sodnijsko razprodajo z lastnikom zmenijo ali pa naj vsaj k razprodaji pridejo. Naslov se izve lahko tudi od uredništva »Štajerca" (telegraftrati s plačanim odgovorom). Uboj. V Tlaki pri Rogatcu popivali so posestnik Juri Potočnik, njegova žena Marija, njih sin Simon, fanta Blaž in Štefan Kitak ter učenec Miha Mikolič. Naposled so se skregali in stepli. Brata Kitak sta pričela z nožmi suvati kakor divjaki. Stari Potočnik je bil tako ranjen, da je kmalu nato umrl. Tudi njegov sin je smrtnonevarno ranjen. Učenca Mikoliča so sunili z nožem v nogo in tudi žena je ranjena. Ubijalca Kitak sta pod ključem. Lep začetek. V novoletni noči našli so prfd Spluhalovo krčmo v Št. Ilju fanta Petra Putnik stnrtnouevarno ranjenega. Kdo ga je ranil, se še ne ve. Cerkveni rop. V cerkvi v Kalobju je neznani tat vlomil v nabiralnik in ukradel precej denarja. Požar. V bližini Kozjega pogorela je hiša posestnika Franca Smrekar. Gasilci in sosedi so ogenj omejili in s tem veliko nevarnost preprečili. Škode je za več tisoč kron, ali posestnik ni zavarovan. V ječi dopadlo so je J. Gomottu iz Modraža pri Slov. Bistrici. Bil je namreč 10 mesecev zaprt. Ko je kazen prestal ni hotel ječe zapustiti. S silo so ga morali iz ječe spraviti. Razgrajal je šribar Leopold Gaiser v Celju. Naposled je nekega gostilničarja celo v prst ugriznil. Pisarja, ki bi imel v dr. Kukovčevo pisarno vstopiti, so sodniji naznanili. Tatinski mežnar. V sv. Štefanu pri Celju bilo je fajmoštru mnogo kokoši, perila, vina in žganja ukradeno. Naposled je fajmošter zasačil pri tatvini svojega lastnega mežnarja Franca Ratej. Naznanil ga je sodniji. Tatvine. Delavcu Ferku v Lehnu pri Slov. Gradcu ukradli so bržkone cigani novo obleko za 60 K in 30 K denarja. Orožniki so 2 cigana zaprli. — Hlapcu Vrankarju v Dobrivasi pri Celju ukradel je njegov tovariš Franc Stamol vso obleko in 30 "K denarja. — Neki igralki v Mariboru ukradel je neznani tat 100 kron denarja. Ustrelil se je v Poli mornar Alojz Erjavč-nik iz Maribora. Pretep. V pretepu bil je v gostilni Wemig v Studenicah pri Mariboru sluga Franc Perklitsch smrtnonevarno ranjen. Mlade tatice. V Mariboru so zasačili komaj šoli odrasle šmrkle Marija Klajderič iu Jozeio Hummer, ki sta v gledališču in v tujih hišah kakor srake kradli. Zmrznil je med Štopercam in Monsbergom bivši poštni sluga Jožef Reišl. Nesrečnež bil je svoj čas dober posestnik. Pogorelo je gospodarsko poslopje posestnika Golcer v Oplotnici. Škode jo za 7.000 K .Splošno se Bodi, da je nekdo nalašč zažgal. Požarniki iz Konjic so preprečili razširjenje ognja. Pričakovati je, da bodejo zdaj tudi v Oplotnici požarno brambo uresničili. Gospa Kunej darovala Tlom v grob. Poročali smo, da so neznani zločinci v božičnih praznikih na pokopališču sv. Marxa na Dunaju vlomili v gomilo srbske kraljevske družine Karagjorgje-vičev. V tem grobu počivajo ostanki starišev sedanjega srbskega kralja Petra. V kratkem so hoteli te ostanke v Belgrad pripeljati. Kralj Peter sezidal je namreč v Topoli cerkev z gruftom, v kateri hoče ostanke svojih starišev pokopati. Zdaj pa se je ta zločin zgodil. Vlomilci so pustili orodje in dragocenosti v grobu popolnoma pri miru. Odvzeli so mrliču Petrovega očeta le glavo in jo odnesli. Par dni pozneje našlo se je mrtvaško to glavo v pokopališkem grmovja. Splošno se sodi, da se je ta zločin izvršil iz političnih vzrokov, kajti navadni roparji bi bili gotovo dragocenosti vzeli. Naša slika kaže zgoraj v levem kotu podobo očeta kralja Petra srbskega, kneza Aleksandra Kara-gjorgjeviča, spodaj pa njegovo in njegove žene gomilo, katero so brezvestni zločinci omadeževali. Die6i-ufrauFdemWfenerSr.Mor*erFn,:dHof DieSch^ndungder serbischen Fiirsranqrurr 805 — 4 — je konjiškim gasilcem 40 K, za kar ji gre vsa hvala. Vjeti tatovi. V celjski okolici izvršile so se v zadnjem času velike tatvine kokoši. Zdaj so dobiii tatove v osebah Jožefa in Marije Stantl. Prodajala sta ukradene kokoši večidel na celjskem sejmu. Naznanili so ju sodniji. V kaplanijo v Konjicah je pred kratkem nekdo vlomil in ukradel čez 150 K denarja. Obdolžili so najprve mežnarja; ali hišna preiskava pri njemu ni ničesar dokazala, j Lep prijatelj. V Slov. Gradcu ukradel je neki Johan Krivec svojemu tovarišu 160 K denarja. Hotel jo je potegniti, ali že drugi dan so ga orožniki prijeli in sodniji oddali. Poizkušeni umor. Pri Kozjem je ustrelil nekdo na posestnikovo hčerko Marijo Soštarič in jo je smrtnonevarno ranil. Pravijo, da je storil to neki zaljubljenec, katerega dekle ni hotelo vslišati. Iz političnega sovraštva zaradi občinskih volitev so se stepli posestniki Odlazek, Kališnik in Golob iz Brezna pri Laškem ; zadnjemu je tudi njegova žena pomagala. Prva dva sta bila tako tepena, da sta težko ranjena. Vlomil je neznanec pri trgovcu Prajnik v Kokarju. Ukradel je 350 K denarja. Z nožem sunil je neki fant iz Novecerkve vrtnarja Coha, ki se je sprehajal v Tarnišu pri Ptuju. Coh je hudo ranjen. Iz Koroškega. Napredna zmaga. Pred kratkem so imeli župani političnega okraja Veliko vec svoje zborovanje, katerega so se razven 3 vsi udeležili. V okrajni šolski svet Velikoveo bil je kot tretji zastopnik občin g. Leopold P r i s t o u iz Pre-valja izvoljen. Nasprotni kandidat, znani politi-kujoči fajmošter Treiber iz sv, Rapreta je ostal v veliki manjšini. Okrajni šolski svet v Velikovcu obstoji zdaj iz samih naprednih mož. Seveda se klerikalci strapeno jezijo. Ali ljudstvo ve, da so klerikalci najhujši sovražniki šole. Čestitamo vrlim volilcem velikovškega okraja ! Prevalje. Piše se nam: Kje je Grafenauer? To vprašanje se sliši pri nas dan na dan. Kje si, gospod orglar, iu kje tvoje obljube ? — Za pečjo se ogrevam, saj je zdaj zima! — Ko so se vršile zadnje volitve, je prišel znani orglar kakor vselej, trositi pesek v oči svojim volilcem, da se bode zdaj takoj tok Meže vravnalo ter da ima že od vseh ministov potrdila v žepu. Kaj pa stori orglar, da bi farbal volilce ? Začel je iskati ministerske akte po svojih žepih, — in kaj je našel ? Nič! prazne papirje ! Rekel je pa vendar: tu jih imam ! Orglar, zakaj pa nisi prebral ministerske akte ? Odgovorimo prav lahko: Ker nobeden minister ni pisal o tej zadevi ničesar ; zaradi tega si je mislil: bolje je, da molčim, ko ni res, drugače je dobim po čelu-stih .. . Vsak človek, kateri ima le en malo možgan v svoji glavi, mora priti do zaključka, da so vse obljube Grafenauerja „dirindaj". Tudi o neki cesti je kvasil orglar, da bode on prisilil občino, da se napravi cesto na Strašišo. Seveda, nekateri Grafenauerjevi podrepniki to verjamejo; a temu poslancu v sredini podrepnikov kličemo pa mi, da je on slednji človek, kateri bode črez naše žepe kaj govoriti imel! Bog mu odpusti grehe, saj ne ve, kaj dela! Mi imamo njegovih obljub že davno dovolj; ne ena beseda, katero je on govoril, še do zdaj ni dosegla cilja v korist volilcev. Prav dobro pričujejo Zilanci, ko je bil zastopnik zilske doline, da ni opravil ničesar; vrgli so ga za vse čase; in potem je prijahal sem, da bi odrešel nas. A odrešil nas ne bode nikdar, ampak pokopal za vse čase ! Zaradi tega pa kličemo: „Proč z njim!" Ruden. (Venček gasilcev). Piše se nam: Dne 6. t. m. vršil se je tukaj v gostilni gospe Meierhofer jako dobro obiskani predpustni venček. Največ zabave je nudila „Almhuttea, v kateri so ljuba naša gospa nadučitelj Kattnig in gospodični Albina ter Mici Plankensteiner goste izdatno pogostile. Za mnogobrojni častni obisk in za izdatno podporo se najbolje zahvaljuje s krepkim „Gatheil!* — komando. Na lovu obstreljen je bil lovec Mar v Rautu. Neki mladenič je namreč v neprevidnosti puško sprožil in lovca smrtnonevarno ranil. Mrtvega našli so pri Beljaka neznanega berača. Bržkone je tam zmrznil. Požar. Pogorela je delavska hiša fabrike v občini Leinig. Gasilci so razširjenje ognja preprečili. Pazite na deco! Na vročo peč vsedel se je 4 letni Franc Kostančnik pri Celovca. Otrok je težko opečen. Sleparji je s poštno-hranilnično knjižico vrtnarski pomočnik Jos. Rodi v Beljaku. Stražniki so ga vjeli in zaprli. Osleparil je pošto za več kot 200 kron. Ogenj nastal je vsled neprevidnosti nekega učenca pri kovaču Gmeiner v Lipi. Gasilci so ogenj hitro omejili. Učenca so potegnili pol mrtvega iz dima in je prišel šele čez par ur zopet do zavesti. Zaprli so v Weitenbachu hlapca Schulterer zaradi tatvine in nevarne grožnje. Vlomili so tatovi v hlev posestnika Benedikta v sv. Jurju ter pokradli hlapcu nekaj obleke in denarja. Ustreliti se je hotel zaradi ljubosumnosti policaj Rass v Beljaku. Ranil se je težko, ali pri življenju bode ostal. Utonil je pri sv, Lenartu n. G. 4 letni sinček Marije Weitschacher. Našli so otroka kot mrliča v potoku. Na progo pri Twinbergu zvalili so neznani zločinci kamenje, tako da bi se lahko velika železniška nesreča zgodila. Hitro vjeli so steklarskega učenca Mayer v Celovcu. Ukradel je kolo. Ko je hotel kolo v sv. Rupretu prodati, zasačil ga je policaj in odpeljal v luknjo. V pretepu zabodel je v Beljaku Gustav Pichler svojega tovariša Gregori in ga hudo ranil. Pobegnil je iz neke celovške kavarne učenec Franc Weiss, ker se ga je baje pretepavalo. V Beljaku so dečka vjeli. Vlomi. V Silvestrovi noči vlomil je neki tat v spalnico krčmarja Pšeničnik v Spodnjem Drau-burgu in ukradel 400 K denarja. Zaprli so učenca Franca Skrabe, ki ga dolžijo te tatvine. — V Zweinitza vlomili so tatovi pri uradniku Gaisziegler in ukradli 4 srebrne ure, 1 srebrno verižico in več drugih stvari. Ogenj je nastal v trgovini Schlegl v Beljaku in napravil mnogo škode. Gasilci so ogenj kmalu zadušili. Tekom enega leta je to že drugi požar v tej trgovini. — V sv. Martinu je pogorelo veliko gospodarsko poslopje in z njim 500 centov mrve. Nekdo je nalašč zažgal. Zaprli so v Beljaku raznaševalca kruha Karla Wiltsch, ker je svojemu gospodarju 95 K poneveril. Istotam so zaprli natakarico Kristino Šorn, ki je nekemu delavcu 36 K ukradla. Sanitetni svetnik dr. Kunze, Halle na S., sporoča: Ženskam, ki že leta trpe na težkem odvajanju, predpisujem zjutraj in zvečer vsakokrat kako Vi kozarca naravne Franc Jožefove grenčice, kar ima izvrsten uspeh in brez bolečin. Vsakokrat se pojavi zboljšanje teka, ki je v vseh slučajih še v zvezi s splošnim zboljšanjem počutnosti. 14 641 Po svetu. Otrok v aoli. V mestu Novi dobil je neki trgovec sod z ribami v soli. Ko je sod odprl, našel je med ribami mrliča 7 letnega dečka. Dotični sod prišel je iz Italije. Oblast je strogo preiskavo vpeljala. 6 otrok v 11 mesecih. Neka mlada ženska v Trevisu na Beneškem porodila je meseca januarja leta 1911 trojčke, dve dekleti in enega dečka. Isto leto še porodila je zopet trojčke. Vseh 6 otrok živi. Oče je mali kmet; star je 25 let, plodovita žena pa 22 1«. Mrlič na carjevem stolu. V gledališču v Varšavi je hotela zadnjič pred predstavo služkinja carjevo ložo očistiti. Prestrašila se je grozno, kajti na stolu kjer bi imel car sedeti, našla je — mrliča. Mrtvi je neznan. Nikdo ne more pojasniti, kako je prišel mrlič v gledališče, ki je čez dan zaprto. Bržkone tiči v tem anarhistična grožnja proti carju. Epileptičnim bolnikom " pomoč in ozdravljenje po novem načinu zdravljenja. Pomoči potrebnim daje pojasnila zdravniški orui-nacijski zavod, Budapest, V., Grosse Kronengasse 18. Mah se zareja po travnikih najbolj vsled pomankljivega gnojenja. Vsak kmetovalec ve dobro, da izgine mah po primernem gnojenju popolnoma s travnikov, namesto njega pa zrasle žlahtna trava. S samim uničevanjem, mahu se travniki nikdar ne izboljšajo. Uničevanje mahu in krepčanje se mora obenem vi Siti, če se hoče doseči kaj uspeha. To se doseže s temeljitim bra-nanjem in gnojenjem travnikov. Z brananjeai se odpravi mah in tla prerahlja, kar je zelo velike koristi, zato se mora to vedno pred gnojenjem zgoditi. Za gnojenje se da porabiti lesni pepel, apneni prah, cestno blato, dobro pregnit kompost, Tomaževa žlindra, 40% kalijeva sol, gnojnica, amonijev sulfat itd. Kako naj se uporablja hlevski gnoj. — Gnoj naravnost iz hleva je se surov in negoden, ter precej porabljen ni tako dober kakor uležan. Hlevski gnoj naj se najprej na gnojišču godi ali vdela, a pazi naj se obenem, da ne bo dušeč oziroma smrdljiv plin vhajal iz njega. To se doseže, ako se gnoj vsakrat sproti, ko se pripelje na gnojišče, enakomerno razširi, nato dobro pt hodi ter potrese plast za plastjo z zemljo Boljši od prsti je mavec ali gips, čegar ivcpltna kislina veže dušeč oziroma amonijak. Kakor hitro pa se izvozi hlevski gnoj na njivo in se je raztrosil, naj se ga takoj podorje, če ne izhlapi iz njega najboljši in najdragoce-neji del, t. j. dušeč v obliki amonijaka. Ni kmalu bolj potratnega in zapravljivega gnojenja, kakor je gnojenje travnikov s hlevskim gnojem, kakor je pri nas v navadi. Pri takem gnojenju pride le ono v korist, kar deževnica in snežnica izpereta iz gnoja ; tega je pa veliko manj, kakor v katerikoli gnojnici. Travnik gnojiti s hlevskim gnojem je torej velika zapravljivost. Ako še moramo hlevski gnoj porabiti za gnojenje travnikov, tedaj ga z zemljo in mavčen izpremenimo v nekak mešanec, kajti kvintal takega mešanca več izda kakor 10 kvintalov surovega gnoja. Mrzla pitna voda škoduje domačim živalim. Konj n. pr., katere napajaš s premrzlo vodo, poloti se rada kolika. Če hočeš, da bode živina zdrava, napajaj jo z vodo, katera ima najmanj 7° R nad ničlo. A voda naj ne bo obležana, ker ima zopein okus in ne okrepča živine, marveč je mnogokrat kriva, da dobi živina drisko. Konjem prija sveža voda, ki ima toplote 8-9° R. V kakino svrho se lahko uporabijo žgane tropine. — Kadar kuhaš žganje, spraviš iz tropin samo alkohol, vse druge snovi ostanejo v njih. Te snovi so precej lahko prebavljive in dasi ne zelo realne, vendar se lahko leče, da ima 300 kg žganih tropin toliko re-dilnosti v sebi, kakor 100 kg dobrega sena. Živina žre v obče prav rada tropine, zlasti dokler so še gorke. Vendar pa se ne sme pokladati tropin samih, ampah pomešati se mora z drugo krmo. Ravna naj se pa z žganimi tropinami tako-ie: Kadar so se vzele iz kotla in so še vroče, stlačijo naj se v kako kad in vlije naj se vode po vrliu Na ta način se ohranijo precej dolgo. Tudi kot gnojilo so tropine dobre, zlasti za vinograde, ker vsebujejo mnogo kalija in fosforove kisline. Toda, ker se v zemlji le počasi razkrojujejo, je najbole, da se jim primeša lesnega pepela, trtnega rožja in zemlje ter napravi iz te mešanice kompost Če se poliva ta kompostni kup večkrat z gnojnico, se dobi izvrsten gnoj za vinograde, prav posebno pa za note trtne nasade. (»Prim. Gospodar«.) Listnica uredništva in upra-vništra. B. v M. Ne, motite sel Gospod Maborič Se ni prestopil t „nemčurski" tabor, čeprav zahaja zdaj v njegovi krčmi mnogo nekdaj zagrizenih „prusov". G. Mahorič se drži pri denarju gesla: non olet = ne smrdi! Pač pa imate prav, da je g. Mahorič priznal glede ptujskega okrajnega zastopa, da je napredno gospodarstvo »ziemlich gut.« S tem je moz pač dokazal, da mu prvaSka politika se ni vse resnicoljubnosti vzela. — Naročnik 1300: Kaj se, Miha Brenčtč ze ve, zakaj buče na hrastu ne rastejo! V Spuhlju kimajo že z glavo, namreč tisti, ki niso pri zadnjih volitvah le glave izgubili. Tisti ki so glavo izgubili, pa pričakujejo priredi že mali dodatek ..pravega : Francka:" s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje nepre-košene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljeni sprejem v slehernem gospodinjstvu. •novi denar od Mineta. Pozdravi — Jkntar. Ptnj: Ne, nemški denar jemati in Nemce psovati, ni smrtni greh. — /uimik Kokolj, Vnrmberg: Zahvaljujem« se Vam tem potom za ljubeznjivo agitacijo, ki jo delate za rŠ'ajercau_raz prižnice. v Soli in na shodili. Rodila bode mnogo uspeha! — Trna ira Koroškem: Morda prihodnjič. Pozdrav! — Sladkagora: Hvala! Le nevstraSeno naprej! — Klasenfiirt: Die Sache wurde schon in der letzten Nummer behandell. Audi diesmal bringen \vir einen Artikel aus der >A. B, / Warum ttbrigcns anonym? — Hundsdurf-Wiillan: Besten Danic! Ob es was niitzt? — Vzemite, ako ste nahodni, hripavi, zaslinjeni, Fellerjev fluid z zn. KKlsatluidu. Prepričali smo se sami pri bolečinah v prsih, v vratu itd. o njegovem zdravilnem, kašelj odstranjajočem osvežujočem vplivu. PoiskuŠni tucat 5 K, 2 tucata 8 K 60 h franko. Izdelovalec le apotekar Feller v Stubici, Elsaplatz 2il na Hrvatskem Loterijske številke. Gradec, dne 5. januarja: 69, 50, 81, 65, 43. Trst, *lne 30. decembra: 84, 39. 77. 82, 63. ■vsebuje v popolnoma lahko prebavljivi obliki v utrjenje šibkih kostij in za rast :zob potrebne snovi. To razjasni tako splošno rabo Scott'ove emulzije od strani gospodov zdravnikov v otroški praksi, ako se hoče doseči trajno utrjenje šibkih kosti. Otroci vzamejo dobro-oknsno Scott'ovo emulzijo z veseljem, jo prebavijo dobro in dobijo ravne, lepe ude. 28 Pri nakupu zahtevajte izrecno Scott'ovo emulzijo. Znamka „Scott" je, ki je že čez 35 let vpeljana in ki famči za dobroto ter vpliv. Cena originalna steklenice 2 K 5 lika steklenica 6 kron in tri velike steklenice franko 15 kron. Po povzetju naroČili le pri edinemu izdelovalcu Hugo Orkčnv, apoteka, Budimpest, Thokoly nt 28, depot 59. 1122 HI Skurle-posestvo 26 v občini Gaisberg, 1 ura od postaje Spodnji D.'auburg, ki meri 52 oralov, okr. 18 oralov mladega gozda, 22 oralov njiv, travnikov, 10 oralov paše, se iz proste roke za ceno 8.500 K proda. Posest ima veliko, skoraj novo gospodarsko poslopje, stanovalno hišo, leži na gorovju, in je zelo plodonosno; doslej se je tam redilo 14 kosov govede in 40 ovc. Vpraša se pri lastniku Konradu Lorber iun, Spodnji Drauburg. Za dobro ((AofilnA i^če se na- idočo &U0UIIIU jemtiik ali z 200 K kavcije. Dobro mesto za krojaškega mojstra. Vpraša se pri g. Georg Lauko, Trofin pri Vuzenici (Saldenhofen). u Premija za čitatelje tega lista. Mi podarimo 3000 parov čevelj! 22 V svrho vpeljave naših izvrstnih veleele- gantnih scvr. usnjatih čevelj na žnore iz najboljšega trajnega usnja, moderna faoija, razdelimo 3000 parov glasom slike. Plačati jo edino delavska plača K 15-— za 8 pare Oddajamo popolnoma po Vaši volji Čevlje na žnore za gospode ali dame v vsaki zaželjeni številki ali centimeterski meri. Dobite torej za le K 16*— 3 pare izvrstnih čevelj, ki stanejo drugače 42 K in s katerimi bodete gotovo jako zadovoljni.*) Se razpošilja proti povzetju ali naprej plačilu. Izmenjava dovoljena, torej brez rizike. Vsa naročila je naslovili na fabriko čevelj, Oswiecim št. 32 (Avstrija). *) Šele po Vašem priporočilu nam naj dobiček nastane. 116 šivalni stroj ao. stoletja. Kupujte le v naših prodajalnah ali skozi —— naše agente. —•— — Singer Co, ak dr. za šivalne stroje Ptuj, Hanptplatz 1. Svarila pred peanetkll Ve« od drugih prodajalen šivalnih atrojer pod imenom »Singer« ponujaai etroji ao izdelani po imenu našit atarejiib. ziatemov, ki laostaj« T tajnoati, dclazmoznosti in konstrukciji dalfč la našimi novejšimi zistemi. Na pr. vprašanja vsakokrat naželjeno pojasnilo 1 Vzorci vezenja, šivanj« ia Itopfanja zaatonj in franko — Reparation veake nate a* ■•pravijo hitro in obračunajo najceneje. brzoparilniki za krmo so najboljši! Nov izboljšan sestavi Močna izpeljava popolnoma iz kovanega železa in železne pločevine! Zahtevajte cenike 1 tak™> Delniška družba Svari ae pred cenejšimi in slabšimi ponaredbami iz litega železa! Dopisuje se slovenakol Dunaj X1I|3 89 223 zaradi njene ■-■■■- ,wiuiu u&uTiilO JollEflH KOSS, CčlJ6 m *Wi ptora ujeue solidnosii, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi kaj kmet le potrebuje naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, čevlje, sploh obufalo, strlkane In šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke- ™»------■■ grobne vence in trakove, z eno besedo vse. —■— Ulit 'HO 000 ()()( Ustanovljena leta 1879. — Konto poštne hranilnice št. 832.036 TYt* y 11 it; \\\ 'i.Vi^.vr^vvrmTrrrrvrrr rt it r.rrrrrrrrv \s • 1 -a • -a • Tsasi:; S&2& cmsKa (Šparkasa) jemlje vsak dan hranilne vloge i^arj izjposojuje domaČe hranilne pušice ali štedilnike (Heim- :§w sparkassen). dovoljuje posojila na uči zemljišča, poslopja, menice in vrednostne papirje M in daje vsak dopoldan radovoljno in brezplačno pojasnila v vseh m zadevali, ki se tičejo hranilnice. Rental davek plačuje hranilnica sama. Za vloge te spatka.se jamči mestna občina onnožka z vsem svojim premoženjem. Ona je podvržena državnemu nadzorstva in državnim revizijam, torej za vloge najzanesljivejši in najvar- 'nejši denarni zavod. e o. Qrrrrrirm nnvmurrm rrtTry-Trrrrvir TMiaillUmilUlummr iS 52 833 na> ■ ■> 325 Kari Kai trgovina s mešanim blagom in zaloga smodnika PTUJ priporoča stojo bogato z&loeo 226 Špecerijskega blagpa, nadalje smodnika za lov in razstrelile, cindžfiore ter predmete lnunieije za lov kakor patrons, kapssljne, Šrot itd., nadalje glavne svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. TomažDva moka, kajnit itd . nadalje raffia-bast iu bakreni vitrijol itd. po najnižjih O 5 000 najfinejših higijeničnih za"^"it!ls:oT7" za cigarete (Hiilsen) »Primus« s preparirano vato >Oplimus« pošlje za 10 K : Prva gališka fabrika za cigaretne zavitke ; fcj a ''.-. j! Varstvena marka „Ankeru J Liniment Čapsici comp. paiaJ nadomestilo za P9** anker-pain-Bxpelier je znanu kol odpol]a]oČB, Izvrstne In bolečine odstranjujoče sredstvo pri prchlajenju itd. Dobi •« v vseh apotekah pr. MU h, HO in K 2-—. Pri nakupu tega priljubljenega do macega sredstva naj se pazi na originalne steklenice v skat-lj.ih z našo varstveno znamko ,-Anker", potem se dobi pristno to sredstvo. ,Primus", Luov, Godecka 35. 108* (SpjBMOOCia^^ Langen & Wolf Dunaj X, Laxenburgerstr. 53 Inženirska pisarna : Gradec, Anncm-tr. 10. originalni „OTTO'-motorji za bencin, bencol, petrolin, „sauggas" in surovo olje. Bencin-lokomobili s streho ali brez nje. Mašine za obdelovanje lesa. Kompletno pohištvo za žage in mizarske delavnice. Ledenice in hladilne uredbe Obisk inženirja, proračun troškov, prospekt 626 A. B. Z. zastonj. 859 v Pragi, Elisabetstr. št. 6 nov. i * 8 * Razpošilja se vsak dan. Pridni izurjen zlasti pri podkovanju, se išče. Več izve pri oskrbništvu ekonomije graščine Turniše pri Ptuju. na gSavnem trgu zraven apsisks priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih vrst usnatega blaga kakor kofre, taške za šolo, '■a nakupovanje in za denar, toaletne refci, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek. žlic, nože za žep in prave Soiimjer oritve itd. Blago iz celuloida in roga, kako tud pletarsko blago npr. korbe za potovanje vseli vrst Razno blago iz stekla in porcelana, talarje. piskre, sklede, fiaše, glaže in druge v to stroko spadajoče reči. Bazami oddelek ze od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za 80 dO K 1*20« Mesto 16 kron samo 6 kron. 881 sc*uTZ"M'"«rf Vsled cenega priložnostnega nakupa večje lahrike ur prodani svojo original kovinsko dvojni muntelj, 36 urno izvrstno remontoar - anker - kolesje, teče v kamenju, krasno lepo ohišje, tri lepi manteljni z grbom, graviranjem konja, jelena ali leva, dokler traja zaloga, za smešno ceno 6 kron za komad. Primerna kovinska „Gloria"-srebrna verižica s priveskom 1 K. 3 leta pismena garancija. Pošlje po povzetju eksportua hiša ur . 27:25. Max Bohnel, Dunaj IX., {Svarilo ! Vsaka originalna „Gloriau- ura ima igorajšno varstveno marko in naj se cenejše slabše ponaredbe zavrneI) roi>tel/nc 1 kila sivega Slišanega K2—, bi.ljSega K •_'•*.), pol-belega prima K 280, belega K *•—, prima mehkega kot daune K 6—, voleprinia K T—, 8-— in 9-60. Dauae, sive K 6-—, K 7-—, bele prima K 10-—, prsni lluum K 12-— od 6 kil naprej franko. gotovo napolnjene postelji iz tesno-nitnega, rdečega, plavega, rumeneira ali jeh'ga Inleta (Nanking), 1 tulient cA. ISO cm dolga, 120 cm široka, z 2 glavnima lilazinoma, vsaka ca. 80 cm dolga, 60 cm široka, dovoli napolnjeni z novim sivim flaumastim in trajnim po-Btfljnin porjen K 16—, pal-daune K 20—. dans.' K ti—. Posamezne lolice K 10-—, 12-—, 14-—. 16'—. P« Blatne M«iiae K 3—, 3-50, i-—. TitadfOuVMOcu velike K 13—, 18—, 20—. Glavna blazine 90><7O cm vi like K 4fi0, b , ii',o. Spinluje iiilifne Iz najboljšega posteljnega gradi 180X116 cm velike K 18— in K 15— pošilja proti povzetju ali naprej plačilu Max Berger, Deschenitz Sf. 344/a (Bb'hmerwald), | Brei riZilte ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar j Bogato ilustr. eenik o posteljnem blagu zastonj. W—IWIHHI ., I IgKareg - Pri suši in pomanjkanju vode so za lastnike vodne moči patentni lokomobili z vročo paro firme Heinrich Lanz, Mannheim ^-^^.^^. hitro v promet postavljena, cena, jako šte-^^^^pjS^^KV dilno delujoča in za vsako kurjavo primerna zz=z~z: rezervna moč z=z^= Avstrijska prodajalna pisarna: EMIL HONIGMANN Dunaj, IX|4, Loblichgasse 4. I. u. telefon 1559 4. Obisk inženirja zastonj. 314 ^SS!2SS33333333333SS3333333S33333^ 75 3 Najboljša pemska razprodaja! Ceno perje za postelj! 1 kg sivib Slišanih 3 K; boljših 2 K jO h; na pol belih 2 K 80 h; belih i K; belili mehkih 5 K 10 h; 1 kg najfinejših sneženn-belih, sli sanih 6 K -10 h, 8 K; 1 kg ilauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 6 kg, potem franko. gSp* Gotove postelje "99 iz krepkega rdečega, plavega belega ali rumenega nankinga, 1 tuhent, 180 cm dolg. 120 cm. širok, z i Klavnima blazinama, vsaka 80 cm dolga 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim, Irajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; pol-danne 20 K; danne 2-i K; posamezni tuhcnli 10 K, 12 K, H K, 16 K; glavne tuone, 200 cm dolge, 110 cm. široke, 13 K, 14 K 70. 17 K 80, 21 K; glavne blazine «0 cm dolge, 70 cm široke i K BO, 5 K 20, 6 K "0; »podnje tnhne iz močnega, pisanega gradla 180 cm dolge, 116 cm široke 12 K 80, 14 K 80. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazaj. S Beuiach, Deschenitz Nr. 716. Češko bogato ilustrirani cenik gratis in franko. 769 Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur i, v porabo. ;------..... Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. Giht in revmatizem i poznajo tal mnogi; ali malo jih je, kateri vedo, kako lahko se da pomagati. Vzrok bolezni je preobila kislina orina v organizmu ; pomagati se zamore torej le tedaj, ako se to kislino odpravi. Da tega mazilo ali sploh mazanje ne zamore, je razumljivo. Naš Čaj proti gib tu vpliva najhitreje, odpravi bolečine in prinese zanesljivo pomoč. Zavoj 3 K 60 h in 6 K Laboratorij Paracelsus, Sternberg. SchaferDactigasse. Moravsko. Ljudska kopelj mestnega kopališča v Ptuju. v J Č»a z* kopanje i ob delavnikih od 12. ■ ure do 2. ure popoldne (blagajna je od 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah in I praznikih od 11. do 12. ure dopoldne. [ l kopeli z vroem. zrakom" paro ali I „Brausebad" z rjuho K —-60; postrežba I K --10. je bolezni preprečili, nego jih ozdraviti. Zato odpravi vsak katar, vsako hripavost, vsak kašelj takoj s Thvmomel Scillae priznano, zdravn. priporočeno, dobro-okusno sredstvo za odpravo kašlja. — Tudi pri oslovskem kaSlju vpliva zanesljivo. Izdelovanje in glavna zaloga B. Frame, jeva apofeHa čAffiJML Prosimo, vprašajte Vašega zdravnika I 1 steklenica 2-20 K. Po poŠti franko pri naprej plačilu 2*90 K. 3 steklenice pri naprej-plačilu 7'— K. 10 steklenic pri naprej plačilu 20 — K. Pozor na imu preparata, izdelelovalcu in na var- st\ eii<< znamko. Zaloge v apotekah. V Ptuju pri apoteki Ig. Behrbalk in H. Molitor. 967 Pri vsaki hiši je treba nži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-čeve nžigalice"! Glavna zal. firma brate Slawitsch v Ptuju. 1 Ha 9 vinnri« prometnih troškov za uro i uo „ mojirni pal motorji za surovo olje z visokim pritiskom (RohOl-Hochdruck-Motoren od 16 HP naprej. 4 An K vinainav P" m0Jih petrolin-motorjih m petro!in UU O > 111(1! JBV lokomobilih, ter 2—10 HP in tudi sto- ječih motorjih. lllii Dunaj III. Paulusgasse 1. .^SHO Tisoči motorjev v prometu. Ceniki zastonj Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni pretrolin motorji. Rabljeni motorji za surovo olje izvrstno chranjeni 3—50 PS pod polno garancijo se ugodno prodajo. Prvorazredni fabrikati! — Prij. ponudbe na Leo Klein, Dunaj I, 1144 Kluaerstr. 5/St. Važno za delavce e vedeti, kje se potrebščine v obleki dobro in poceni krije. Kot priznano zanesljiva izkazuje se trgovina z rezanim blagom, perilom in obleko Adolf Wessiak, Maribor, Draugasse. 4. Tam se dobi pri. veliki izbiri trajno blago po jako nizkih cenah. Kdor kupi enkrat, ostane zvesti knpec. loos za 12,14,16,18, 20 K. in tudi finejše sorte v velikem izbiru se dobiva v veliki trgovini1 Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostoru. (Zahtevajte cenik). 22* JFriedrich Ogris tovarna puSk Sv. Marjeta v Rožni dolini (KoroSko) Be priporoča za dobavo najfinejših, prvorazrednih pušk za šajbo in za lov vsa-cega zMema, repetirskih pušk, dvecevk, ' flint(Bucbsflinten), istih za kozle, trocevk, fit učnov za lov, itd. z ali brez petelinov. Popravila, predrugačbe, nove šaftanje, prevzame se radovoljno in izvrši v najkrajšem Času ceno in dobro. Največji in najskrbnejši trud za reelno in dobro postrežbo. Ceniki brez troškov. — Werndl infantrijskih pušk, model 67/77 prenare-jenih za Lancaslre-grot-patrone, kal. 28, i komad z zavojem - z^: samo 14 kron; —~ Ako se vzame 10 komadov, dobi se I zastonj. Prazne patrone bc vsaki puški zastonj doda. Garantirano izbornt strel. Ne zamudite takoj naroČiti. 1061 Ni težko odpraviti revmatične, gihtične in neuralgične bolečine, kajti preizkušeni, zdravniško priporočeni CONTRHEUMAN (besedna znamka za Mentholo salicilizirani ekstrakt kostanjev), je vedno zanesljivo sredstvo, ki za hitro pomirjanje in vstavljenje bolečin, odstranjenje oteklin in zopetno vstvarjenje gibčnosti členkov ter odstranj.'nje čilov (Kribeln) sigurno presenetljivo vpliva pri obkladkih, obribanju in masiranju. 1 tuba 1 krono. Izdelovarije in glavna zaloga v B. Fragaerjevi apoteki c. k. dvorni liferanti, Praga 111. 8t. 203 Pri naprej-plačilu K 1*50 se 1 tubo „ „ „ B— „ 6 „ .. 9 - „ 10 „ 968 Pozor na ime preparata in izdelovalca I Zaloge v apotekah. V Ptuju apoteka 1. Behrbalk n II. Molitor. It Po zelo znižanih cenah! Veliki priložnostni nakup, garantirano prava jelenova brada (Hirschbart) ■ Krasni eksemplar ===== temna, košata z jako lepim rajfom, 18 cm dolga, z okviro iz starega srebra in jelenovi j,grandl", Sravba in regulirer skiipaj samo kron 6. Redka prilika I Pošilja po povzetju L. Fenichel, Gemsbartbinder, Dunaj IX, AltmUttergasse 3/123. 106H v Celju, Herrengasse štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo obnval za pom^dansko letno ir? zimsko sezijo, vse vrste moSkih, damskih in otroških cevlji-v lastnega in tujega izdelka, tiuuii za pete, vrvice, zaponke, vedno f največji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave sorske in lovske žulje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, cene solidne. Zunanja naročila proti povzetju. 617 Priporočljiva domača sredstva.I06 Kitajski železni Malaga, kapljice za okreprsnjo lovi proti-slabosti in bkdičnosti (Bleichsuht) itd; su-ki©e- Glavno zastopstvo za Štajersko: Franc ASEN, Gradec Mariengassc 22. Izdajatelj in odgoTorni urednik: Kari Linhart. Tiik&l: W. Blanko t Ptuja. 0623