261. številka.
Ljubljana, v torek 12. novembra.
XXII. leto, 1889.
Izhaja vsak dan ivečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po p osti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pofiiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dom računa se
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor pofitnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravništvo je v Gospodskih ulicah fit. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo po&iljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Debata v češkem deželnem zboru.
(DaUo.)
Minolo je že 19 let, ko se je deželni zbor češki prvi pot obrnil na kralja in položil najuda nejšo adreso pred najvišji prestol. Pravico, izročiti tako adreso, je jedna najvažnejših pravic deželnega zbora, kajti tu odpadejo vsake zagrade mej narodom in kraljem, s tako adreso so odpravljene vse ovire, mej narodom in onim, ki je poklican varovati pravico.
Mnogo jih je še v deželnem zboru, ki so poslanci od začetka parlamentarne dobe; tudi govornik je mej tistimi. Doživeli so v tem času mnogo prevar in prememb in zatiranja, toda bili so tudi veseli trenutki, trenutki največje važnosti, ko so v deželnem zboru gromele besede, ki so odmevale v vsem češkem narodu, da celo za mejami domovine. Ta so bili časi, ko so hoteli nasprotniki deželni zbor že bolj ponižati, nego ga je ponižalo obstoječe zakonodavstvo.
Tedaj so zastopniki češkega naroda vsemu svetu jasno povedali, da se o njihovih željah ne da preiti na dnevni red.
Na take trenutke hoče opozoriti gospoda poročevalca večine. Že v prvih sejah deželnega zbora leta 1861. se je bilo sklenilo, da se pošlje iz srede njegove deputacija do Njega velečastva ter Ga pozove, da se da kronati za kralja Češkega. Tedaj je adreso predlagal kardinal knez Schvv arzenberg, in se je bila jednoglasno vsprejela. Za njo neso glasovali le čehi temveč tudi nemški zastopniki. Še večje je pa bilo veselje, ko seje deputacija vrnila z odgovorom z Dunaja. Vladar je odgovoril: „Dal se bodem v Pragi kronati za kralja, kajti preverjen sem, da bode ta sveti obred na novo utrdil vez udanosti in zvestobe kraljestva češkega do osobe Moje in rodu Mojega". To besede so bile govorjene pred 20 leti in ostanejo v večnem spominu ne le poslancem, ki so bili priče tega pomenljivega akta, temveč vsemu narodu češkemu.
Dr. Gregr omenja adreso 1865. leta in odgovor vladarja na njo bodoče leto, v katerem najvišjem reskriptu se izraža najvišja zahvala narodu češkemu za vernost in požrtovalnost mej vojno proti Prusiji. Zahvala se je sicer izrekla, toda plačilo za zvestobo pa čakajo Čehi še daues.
Leta 1871. so se Čehi zopet naudušeno potegovali za državno pravo češko in se posvetovali o fundamentalnih člankih. Narodu se pa pravica ni dala, temveč prišli so nasprotniki na krmilo, ki so delali na to, da bi narod pozabil slavno preteklost. Češki poslanci so postali molčeči in ostavili deželni zbor. Leta 1878. so je pa Rieger upal predlagati adreso, če tudi je bila v deželnem zboru nemška večina in je nasprotnik Čehov dr. Karol Auersperg bil deželni vrhovni maršal.
Graja pa govornik, da se leta 1883. ni sklenila adresa. Ta malomarnost zastopnikov čeških jo prouzročila, da je vlada začela misliti, da so se Čehi odrekli svojemu državnemu pravu. Ko so sedaj Mladočehi predlagali adreso, je bila vlada jako osup-nena in oficijozni listi so začeli kričati, kakor bi bili obsedeni. Ti Usti pa ne vedo, kaj delajo. S tem, da zanikavajo češko državno pravo, zanikavajo legitimnost habsburškega rodu na Češkem. Cesar Fran Josip sedi na prestolu če škem na temelji pragmatične sankcije. Pragmatična sankcija določa pre-Btolonasledstvo Habsburžanov in to prestolonasledstvo je priznal narod češki. Pragmatična sankcija je pa vzajemna pogodba.   Vsak del  veže le, če je ne
ruši drugi del. Češki narod je priznal pravice krone le s tem pogojem, da krona priznava pravice njegove. Pri naštevanji teh pravic pa Rieger ni bil posebno točen. Te bo: 1. Nezavisnost, samostojnost in avtonomija kraljevine češke 2. Državnopravo, da se kralj da kronati in potrdi in obnovi s prisego pravice češke krone. Ta prisega je jedro kronanja. Za cerkveno ceremonijo to ne gre. Ne gre za to, da se kronanje zvrši na HradŠčinu z vsem bliščem in slavjem, temveč za to, da se priznajo pravice kraljevine češke s kraljevo prisego. Govornik našteva določbe pragmatične sankcije, da na Češkem vladata le deželni zbor in kralj, noben drug nema pravice za Češko dajati zakonov, in jedini deželni zbor ima pravico dovoljevati davke. To so pravice, ki so obsežene v pragmatičnej sankciji in le s tem pogojem so jo Čehi priznali, da se spoštujejo te pravice. Mari pragmatična sankcija več ne velja. Na Ogerskem so na podlagi pragmatične sankcije dobili samostojnost in če ta sankcija za Ogre še velja, zakaj bi bila zgubila za Čebe veljavo. Ne gre, da se le reče: Jaz priznavam pravice krone do Češke kraljevine, drugi del pragmatične sankcije je pa Že mrtev. Če vlada ne priznava druzega dela, potem ta sankcija ne veže več češkega naroda in zveza mej vladarjem in narodom je pretrgana, kajti pragmatična sankcija je jedina podlaga temu pravnemu razmerju. Če je res to pravico zakopano v razvalinah zgodovine, mora pač habsburški rod biti prvi, ki bode skrbel, da se zopet izkoplje.
češki politični nasprotniki pravijo, da s tem da so češki poslanci šli v državni zbor so priznali državno ustavo, ki ne pozna češkega državnega prava. Toda češki narod te ustave m priznal in je nikdar ne bode.
Staročeška stranka se sedaj ne upa izročiti adrese, le v poročilu naglasa, da se ni odrekla državnemu pravu. S to važno zadevo se res tako postopa, kakor bi šlo za kak zakon za uničenje poljskih misij. Čeproidete o državnem pravu na dnevni red, pravi konečno dr. Gregr, bode tudi narod jedenkrat nad našimi glavami prešel na dnevni red.
Knez Schvvarzenberg, ki se je za dr. Gregrom, oglasil za besedo, je trdil, da Mladočehom ni za državno pravo, temveč hočejo le s tem, da so predlagali adreso, si dobiti popularnost. Iz govora dr. Julija Gregra je sklepal da bi Mladočehi radi personalno unijo, za katero pa on ni, ker bi privela državo do propada. Češko državuo pravo so Mladočehi zatajili, ko so bili tebi nič meni nič zopet ustopili v deželni zbor. Češkega državnega prava ni bilo treba spravljati na dnevni red, ker nikdar z dnevnega reda odstavljeno ni bilo. Potem je govornik še zagovarjal grofa Henrika CIama Martinica, kateremu se je očitalo, da je zadnja leta se bil izneveril državnemu pravu. Zdi se mu pa čudno, da se liberalni Mladočehi potegujejo za deželni red, ki je bil veljaven do 1848. leta, ko v deželnem zboru kmetje niti zastopani neso bili. Da je knez Schvrarzenberg za to, da se o adresi Mla-dočehov preide na dnevni red, razume se samo po sebi. (Konec prih.)
O hipotečni banki.
Govor poslanca Hribarja v VIII. seji deželnega zbora kranjskega.
(Po stenografičnem zapisniku.)
(Dahe.)
Govorilo se je tudi pri poslednji enketi leta 1884.,  da bi se imelo v pouzdigo kmetijstva skr-
beti, da se bolje razvije domača obrt in sklenila se je sledeča resolucija (bere:)
„ Deželni odbor se naprosi, slavnemu deželnemu zboru nasvetovati:
„Da bi sklenil: naj se sestavi poseben odbor, ki bi razpravljal, kje bi se mogle hišne obrtni je na novo ustanoviti in katere?"
Gospoda moja! Poizvedovanje — prepričan sem — ne bode imelo uspeha, dokler se stvari drugače ne lotimo. Poznam v Mengši posestnika, ki se je z izdelovanjem slamnikov pečal mnogo let prej, nego so prišli v Domžale Tirolci z velikim kapitalom in tisto združevanjsko idejo, katera jih je usposabljala za večja podjetja. — Posestnik, kate-terega sem omenjal, speča val je vsako leto svoje izdelke, vozeč jih v sosednjo Koroško, prilično dobro, tako, da mu je bilo mogoče prihraniti si nekoliko kapitala. S cenejšo in boljšo fabriško produkcijo pa ni mogel konkurovati, dokler je izdeloval slamnike na prejšnji primitivni način. Dragih strojev pa si sam ni mogel kupiti in tako je zaostajal za konkurencijo iz Domžal ter se mora zadovoljevati z dobičkom svojim iz one dobe, ko v Domžalah ni bilo še tovarn za slamnike. Še le, ko bi se od katere strani koli poprijela inicijativa, da bi se našemu kmetovalcu dokazalo, kako važno bi bilo, da se poprime združevanjskega načela, da z združenimi močmi ustanavlja večje obrtne delavnice, bi se tudi pri nas domača industrija lahko pouzdignila. Na mnogih krajih imamo znamenito domačo industrijo, ki bi se dala z večjimi zavodi privesti na popolnejšo stopinjo. Opozarjam vas na Ribniško dolino in na Kamniški okraj.
Konečno prihajam k najpoglavitnejemu oddelku mojega dokazovanja za potrebo ustanovitve deželnega hipotečnega zavoda. V letnem poročilu I. 1884. nahajamo izkaz, katerega je osredna statistična komisij a priposlala, koliko in po kakošnih percentih je uknjiženega dolga na Kranjskem. Ta izkaz kaže nam stanje dne 31. decembra 1882. in razvidno je iz tega, koliko je uknjiženih bremen do 5%, koliko od 5 do 6%, od 6 do 7%, od 7 do 8%, od 8 do 10%, od 10 do 12% in koliko čez 12%. Ker si na podlagi tega izkaza nisem mogel sestaviti natankega proračuna, iz katerega bi bilo vidno, koliko bi se s konvertovanjem prihranilo obresti, segel sem za leto nazaj ter vzel v roko uradni izkaz o bremenih dne 31. decembra 1881. V tem je povedano, koliko je uknjižeuega dolga in po kakšuih percentih in je bilo takrat na Kranjskem uknjiženega po 5% 19,263.953 gld. po 5%% 814.937 gld., po 6% 13,776.397 gld., po 7% 1,872.D05 gl., po 8% 797.926 gld., po 9% 74.G05 gl., po 10% 864 933 gld., po 12% 104,251 gld. in Čez 12% 81.069 gld. Ako vzamemo sedaj, da bi se dolg lahko konvertoval v 4% na posojila, kakor se vrši to sedaj na Nižje Avstrijskem, potem gospoda moja! bi kazal račun sledeče: 1% prihranka od 19,263.953 gld. bi bilo 192.639 gld. 53 kr, lVa% prihranka od bremen po 5Va%> bi bilo 12.224 gld. 5 kr. 2% prihranka od bremen po 6% bi bilo 275.527 gld. 94 kr., 3% prihranka od bremen po 7% bi bilo 5G.187 gld. 15 kr. in tako naprej od prej prečitanih zneskov, da bi se na leto, ko bi se vsi dolgovi mogli konvertovati, prihranilo 639758 gl. 23 kr.
Se ve, da ne moremo vzeti, da bi vsi dolgovi bili uknjiženi na takem mestu v javni knjigi, da bi se vsi mogli konvertovati; konečno pa tudi vsi niso taki, da bi od njih bilo v »esnici treba plačevati obresti.
Polovicu pa' je po mojem prepričanji vender takih dolgov, da bi se mogli v konvertovanje dati in po tem takem bi Be s konvertovanjcm prihranilo deželi na leto 319 879 gld. 11 kr., ali okroglo 320.OuO gld. in to je tak prihranek, da je v resnici potrebno baviti s^e z vprašanjem bi li ne kazalo ustanoviti zavoda, da bi potem skušali z njegovo pomočjo našemu kmetovalcu pomagati. Da bi nas pri tem radovoljno podpirala državna uprava, zdi se mi samo po sebi umevno. Sklicujem se v dokaz tega na dva zakona. Državni zakon z dne 14. ju liija 1888, št. 88. drž. zak. namreč je bil skleueu nalašč zaradi lagljega izvrševanja konverzacije više obrestnih bremen v nižjeobreatne. Za njim je prišel zakon z dne 9. marca 1889, št. 30. drž. zak., s katerim je jako polajšano bilo konvertovanje starih dolgov. Več nego polovica pristojbin je odpuščena pri listinah za konvertovanje in prvi zakon gre celo tako daleč, da dovoljuje višjeobrestne dolgove od javnih fondov in takih zavodov, ki stoje pod javnim nadzorstvom, konvertovati brez dovoljenja posojevalca. Iz tega je razvidno, kako veliko važnost polaga državna uprava na to, da se dolgovi v resnici konvertujejo, (Konec prih.)
Deželni zbor kranjski.
(IX. seja, dne 5. novembra 1 889.)
Dopis deželne vlade opozarja deželui zbor, naj bi dovolil poseben kredit za kraje po vremenskih nezgoda)« poškodovane. Izroči se finančnemu odseku v poročanje. Dopis izvaja, da so dotične date povzete po poročilih žandarmerijskih postaj, ki neso morebiti v vsaki zadevi popolnoma verodostojne, ker škodo označujejo le po brzi cenitvi, a bati se je, da nastopi »osebno o zimskem času beda mej tem prebivalstvom.
Deželni glavar dr. Po k luk ar opomni, da je deželni odbor zato že sklenil zahtevati, poseben kredit od deželnega zbora, nadalje pa prositi državne podporo.
Poročilo deželnega odbora o cesti čez Lužarje izročilo se je finančnemu, poročilo o uravnavi zdravstvene službe v občinah upravno-gospodarskemu odseku.
V iineuu finančnega odseka poroča poslanec Hribar o prošnji posestnikov iz Gorenjih, Srednjih in Spodnjih Gameljuov glede podpore za ura v flavo Save. Poročevalec pravi, da je Sava tam prej že odnesla 80 oral rodovitnega sveto, letos zopet ob vsej strugi 10 metrov širok kos ob nabrežji. Udeleženci izjavljajo v svoji prošnji, da hočejo uravnavo sami z delom in dovažanjem pospeševati, zato nasvetuje, da se prošnja odstopi deželni vladi z nujnim poročilom, naj da izdelati načrt, kateri nasvet ima izvršiti deželni odbor.
Deželni predsednik baron Winkler izjavlja, da bode po najboljši moči pospeševal in izvrševati skušal navedeno prošnjo, za kar mu izreka poročevalec poslanec Hribar presrčno zahvalo.
Poslanec Ogorelec gorko priporoča hitro uravnavo Save.
Dr. Schaffer poroča v imenu finančnega odseka o prošnji okrajnega cestnega odbora Ribniškega, da bi se odpisalo posojilo G47 gld., katero je dobil cestni odbor za popravo kosa ceste z Blok v Loški potok. Iz jjoročila zemljemerca pa se razvidi, da je te ceste kos v Ribniškem okraji, torej mora ta okraj prevzeti ta oddelek te ceste v svojo oskrb in predplačilo deželnemu zakladu vrniti. Finančni odsek je sklenil, da se ima to posojilo na vsak način vrniti, ker se je to že načelno sklenilo, a zaradi tega naj deželni odbor da Ribniškemu cestnemu odboru izdatnejšo podporo za cestarje v 1. 1889, ker le po cestarjih je mogoče kolikor dobro ceste vzdrževati.
Poslanec Pak i ž se čudi, da je finančni odsek napram prošnji Ribniškega cestnega odbora nekako ledeno mrzel. Saj bi vender moral znati, koliko je ta okraj imel letos trpeti po povodnji in že več Jet po slabih letinah. A prevladal je nekak princip, da se ne odpiše nobeno posojilo več, zato izraža poslanec željo, naj bi se saj nekaj dovolilo za cestarje v tem kraji. Obvelja.
Poslanec De tel a poroča v imenu gospodarsko-upravnega odseka o prošnji občin Moravče, Peče in Drtija, da bi se cesta preložila iz Moravč do Lukovce in nasvetuje: Deželni odbor naj potrebno ukrene za načrt in potem poroča v prihodnjem zasedanji. Obvelja.
Poslanec M u r n i k poroča v imenu narodnogospodarskega odseka o zakonu, s katerim se pre
narejajo §§ 5, 6 in 7 zakona z dne 2 0. julija 18G3 dež. zak. štev. 12 o plačevanji troškov za postavljanje in vzdrževanje katoliških cerkvenih in pre-bendnih poslopij, potem pa za poskrbovanje cerkvenih potrebščin in nasvetuje, da se zakonski načrt vsprejme, kakor je istega nasvetoval predlagatelj poslanec K lun. (Zakonski načrt smo že v glavnih potezah priobčili, ko je bil v zbornici oglašen ) — Zakonski načrt se odobri.
Poslanec Hribar nasvetoval je v imenu finančnega odseka o prošnji krajnega šol. sveta, glede podpore za vodnjak pri šoli na Robu, da se dovoli, ker je vodnjak v istini potreben, 100 gld. iz deželnega zaklada. Predlog se je, ko je istega posl. Pak i ž gorko podpiral, vzprejel.
Poslanec Šuklje poroča za finančni odsek o proračunu deželnega posojilneg zaklada zal. 1890. Troški iznašajo: Izplačilo glavnice povodom rednega izžrebanja 43.800 gld., obresti obligacij deželnega posojila 158.320 gld., deželne in lokalne komisije 3397 gld, 75 kr., dohodariua državi 14 223 gld. 93 kr., drugi stroški 1000 gld., torej skupna svota potrebščin 220.741 gold. 41 kr. Prihodki pa so: Pogojeni državni doneski 127 227 gold., obresti aktivnih obligacij in vrednostnih papirjev aktivnega zaklada 2000 gld., razni prihodki 1004 gld., izžrebane vsote aktivnih glavnic od posojilnih obligacij 3000 gld., povrnene glavnice iz druzih plodonosnih naložitev 25.000 gld., skupna svota zaklade 158 tisoč 231 gld, torej primani? I jej G2.510 gld. 68 kr., ka-teii se ima pokriti iz deželnega zaklada. Proračun se odobri.
Poslanec Hribar poroča o prošnji katoliško-rokodelskega društva v Novem mestu glede podpore za zgradbo društvene hiše. Poročevalec pravi, da je društvo zelo koristno za Novomeško mesto, žu panstvo označi v svojem dopisu, da se vajenci v kar so priklopljeni temu koristnemu društvu, dosti poštenejši obnašajo ko prej, da se mora tedaj delovanje tega društva označiti kot jako blagodejno. Društvena hiša velja 12 000 gld., dolga pa je še 6500 gld., torej zaslužuje to koristno društvo gotovo podpore, sosebno ker je v njegovih pravilih določeno, da pripade, ako bi se društvo razrušilo, vse premoženje zalogi za podporo ubožnih Novomeških dijakov.
Poslanec Hribar nasvetuje podpore 300 gld., kar obvelja. , (Dalje prih.)
Deželni zbor goriški.
IV. seja dne 5. novembra 188 9. 1. ob 5. uri zvečer. Mej slovenskimi" poslanci ni »bolnega Ivan-čič a, na italijanski stani pa je prazen Pajerjev sedež; nezasedena je kakor po navadi tudi nadškofa poltrona.
Došle peticije Be izrode po vsebini dotičnim odsekom v razpravo.
Po prestopu na dnevni red navaja poslanec dr. Gregorčič nekoliko razlogov v podporo svojega predloga, da bi se uvedel na obeh oddelkih deželne kmetijske šole pouk v verozakonu — ter predlaga, naj se ta zadeva izroči pravnemu odseku, da jo v pretres vzame in stavi o njej primerne predloge.
Za ta predlog ustanejo vsi slovenski, a obsede vsi italijanski poslanci, tako da je devet glasov proti devetim, vsled česar je predlog padel.
Po predlogu pravnega odseka (poročevalec Cer in) vsprejme se In potrdi tudi v zadnjem branji načrt postave, po katerej se most čez Idrijco pri spodnji Tribuši uvrsti mej skladovne.
O prošnji Tržaškega lovskega društva, da bi Be Bpremeuile, oziroma dopolnile nekatere določbe postave z dne 5. julija 1878 štv. 18 dež. zak. za-stran varstva divjačine, poroča v imenu pravnega odseka dr. Nikolaj T o n k 1 i. Po njegovem predlogu prestopi zbor o prošnji na dnevni red.
Dr. Verzegnassi poroča v imenu istega odseka o prošnjah ljudskih učiteljev vseh okrajev za zboljšanje plač. Te prošnje se izroče deželnemu odboru z naročilom, da nabere pri c. kr. okrajnih šolskih svetih, bodisi po c. kr. deželnem šolskem svetu vse tiste statistične podatke o stroških za ljudske šole, katere utegnejo priskrbeti gradivo za morebitno premembo šolske postave z dne 4. mar-cija leta 1879, štev. 8 deželnega zakona in da sporoči o tej stvari še v sedanjem ali vsaj v prihodnjem zasedanji.
Po predlogu deželnega odbora — poročevalec dr. Nikolaj T o n k 1 i — pooblasti se Goriška občina,
da sme pobirati za leto 1890. zraven priklade po 25% k zemljiščniui davkom — še n islednje naklade :
a) priklad po 30% od državne obrtnine in dohodnine;
b) priklad po 180% na užitnino vina in mošta:
c) priklad po 837/i0% na užitnino mesa;
d) davščino 1 gld. 70 kr. od vsakega hektolitra na drobno potočenega piva;
e) davščino 20 kr. od vsakega litra žganjin s 55 in več stopinjami alkohola in 10 kr. od vsakega litra žganjin niže stopinje.
Po predlogu deželnega odbora — poročevalec dr. Verzegnassi namesto odsotnega dr. Pajerja odobri zbor podporo 60 gld., katero je deželni odbor dovolil voditelju Černiške ljudske šole gosp. Franu StrnadU, da je mpj počitnicami skozi 5 tednov obiskoval učiteljski tečaj na Dunaji za izvežhanje v ročnih delih,  v modelovanji in lesnem rezlanji.
Slede poročila petieijskega odseka.
Poročevalec dr. Venuti. Obrtnijski kolarski šoli v Foljanu se dovoli 200 gld. podpore, katero izplača deželni odbor, če dokaže šolsko predsedni-štvo, da je podpora zares potrebna v založbo šolskih potrebščin.
Isti poročevalec. Nadučitelju Antonu Berlotu v Foljanu dovoli zbor 100 gld. podpore, da bo mogel obiskovati 2me3ečni tečaj o vrboreji na tehnologič-nem muzeji na Dunaji.
Poročevalec vitez Dot tor i. Deželnemu odboru je naročeno, da s tehtnimi razlogi podpira pri vis. vladi prošnjo občin Štandrež, Sovodnje, Miren, Bilje, Vertojba, Milila, Ločnik, Medana, Dolenja in Biačan za grajenje mosta čez Sočo tam okolu, kjer je zdaj barka pod železnim mostom
Isti poročevalec. Učencem mizarske šole v Marjanu Ooncion Viktor iz Brusne, Mianl Avguštin iz Rude, Gobbo Jakob iz Compolonzo, Černigoj Nikolaj iz Štomaža, Bratina Anton iz Štomaža, Hrast Anton z Žage, Jermol Anton z Mosta pri sv. Luciji, Vittori Anton iz StračiČev se dovoli vsakemu 30 gld. podpore; po 20 gld. pa imata dobiti učenca Camauc Anton iz Kormina in Tunin Alojzij iz Mo-rara. Isti prosilci naj se priporoče tudi vladi za podelitev primerne podpore.
Poročevalec Venuti. Edvardu Oblačku iz Rude se dovoli 30 gld , podpore, da bo mogel nadalje obiskovati košarsko šolo v Foljanu.
Isti poročevalec. Živinozdravniškima dijakoma Ussai Žigi in Nardini Adrijanu se dovoli vsakemu 200 gld. podpore.
Poročevalec vitez D ottori Podpora po 80 gld. je dovoljena iekarskima dijakoma Autouu Rajako-vichu in Klementu Kodermatzu. — Vse podpore ima deželni odbor nakazati s potrebno previdnostjo.
Ob 6Va- uri zvečer sklene glavar sejo in napove prihodnjo za prihodnji četrtek 7. t. m. ob 5. uri zvečer.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 12. novembra.
Poslanec Barčič interpeliral je v saboru hr-vatultcui vlado, se li res carinski urad v Zemunu poslužuje tiskovin, na katerih se kraljevina hrvatska nazivlje provincija in katere se madjarski izpolnjujejo.
Grof Hohenvvart je sklical na Dunaj konferenco vodij  <lržtwuo%l»orNl£c desnice.
Ta konferenca snide se na Dunaj prihodnji teden in ima nalog poravnati težkoče, ki so se pojavile mej posamičnimi člani desnice.
ViiaiBj** države.
Bivši kralj si-IhKI Milan je sedaj v Belem-gradu. Časopisi ugibljejo, kaj je uzrok, daje nakrat pohodil Beligrad. Nekateri listi mislijo, da je potoval v Beligrad, da bi vlado in skupščino pregovoril, da mu nekoliko povekšata apanažo, ker težko izhaja. Ta vest je precej verojetna, ker je znano, da Milan ni brez dolgov in da ni vajen posebno štedljivo živeti. — Skuj»šČina je vsprejela predlog, da se upokojenim uradnikom prepove baviti se z odvetništvom, in začela je posvetovanja ob občinskem zakonu.
„Makedonija", ki izhaja v Sofiji, že nekaj časa ne zagovarja samo zjedinjenja Makedonije z Bolgarijo, temveč tudi deluje proti Starobulovu. Večkrat je že izrazil ta list mnenje, da bi Rusija Bolgarom pomagala pridobiti Makedonijo, če bi popustili sedanjo politiko. Seveda take izjave ne ugajajo Stambulovu in pristašem njegovim Zaradi tega pa hočejo sedaj osnovati nov list »Zapadna Bolgarije", ki se bode tudi pred vsem bavil z makedon-
skimi razmerami, a bode hkratu podpiral tudi Stambulova politiko. — Kakor „Svoboda" poroča, so zadnje dni iz OgerBke v Bolgarijo pripeljali 250 konj na stroške vojnega miuiaterstva. „Matinu" se pa piše z Dunaja, da je avstrijska vlada princu Ferdinandu naznanila, da mu hoće preskrbeti 100.000 repelirk po sistemu Mannlicherjevem in 50 milijonov patron. Puške in municija sj bodo poplačale iz lOmilijonega posojila. Princ Ferdinand se bode o tej zadevi še dogovoril z ministri, pa je verojetno, da bodo pritrdili, da se puške kopijo. Bolgarija bode potem najmočnejša Uristijanska dr žava na Balkanu, ako bode vojska njena oborožena z repetirkami. Princ Ferdinand, ki v Bolgariji zastopa avstrijske interese, bi bil potem dovolj močen, da bi vzdrževal ravnovesje z rusofilskim gibanjem v Srbiji, ali pa v ugodnem trenutku celo zatrl to gibanje.
BDaily-News" so izvedele, da se bode l»ul-TvaiiMko vprašanj« izročilo razsodišču. Sodnika ) odeta papež in danski kralj. Car in nemški cesar ) r i trdila sta temu načrtu. Mi to ve=<t sicer zabele-nio, a poBebno verojetna se pa nam ne dozdeva. Uusija bi se gotovo t^žko odločila zato, da bi papež ra/.sojeval to zadevo, li Rima tudi že prihaja glas, da je vest angleškega lista izmišljena.
Danes se snideta zbornici frniifo.slti. V Parizu se je bati kacib izgredov, ker razni nasprotniki že dolgo agitujejo v to, da se tedaj priredi kaka večja demonstracija. Policija je ukrenila obširne naredbe za vzdržavanje reda.
Irski poslanec Morley se je v govoru, ki ga je imel v Sheffii Idu, izrazil, da ima irska stranka dokumentarične dokaze, da je vlada angleška sokriva zurote, katero so bile zasnovale „Times" proti irskim zastopnikom. Stranka je dobila v roke tajni dnevnik ponurejalca pisem Pigota, pa še več družili dokazil. To gradivo prouzročilo bode veliko presenečenje, ko se bode objavilo.
Dopisi.
Iz iivHcljMlf i li krogov. [Izv. dopis.] Iz poročila slav. deželnega odbora sprevidimo konečno ugodno rešitev naših večletnih prošenj za izboljšanje slabega materijalnoga stanja; vender bi se učiteljske plače lahko vsaj še toliko izboljšale, da bi bile jednake s koroškimi, ako bi deželni zbor v zmislu državnih šolskih postav odmeril učiteljicam manjše plače. Tako pa ostaneta službi 3. in 4. razreda za 40, oziroma 30 gld slabejši, kakor jednake na Koroškem. Ravno tako kvinkvenije (petletnice) bodo pri nas po novem šolskt m načrtu za 10 gld. niže, kakor v sosednej Koroški. S štajerskimi plačami seveda niti primere ni, kajti tam je najniža plača 550 gld. in najviša 800 gld.; starostne do« klade pa se tam računajo 10°/0 °d dotične dejan ske plače.
Na vsak način se nam zdi krivična razdelitev učiteljskih plač, kakor jih nasvetuje poročilo „Lai-bacher Zeitung", kajti to nikakor ne gre, da bi imel nadučitelj čveterorazrednice 700 gld., s funkcijsko doklado celo 800 gld. poleg prostega stanovanja; prvi učitelj za njim pa samo borih 500 gld. Razlika je tu prevelika. Na Štajerskem in tudi po drugih deželah imajo učitelji in nadučitelji na jednej in istej šoli jednake plače, nadučitelj ima le še opravilno doklado in postavno stanovanje, oziroma stanarino več.
Nejasna se nam še zdi postavna določba v novem načrtu tam, kjer stoji : „Pravico do starostnih doklad imajo stalni učitelji do spolnjenega 30. leta"; kajti pri nas se starostna leta štejejo od dne druge učiteljske preskušnje. Po tem takem torej ne vemo, ali bodo učitelji imeli pravico do 5. ali 6. starostnih doklad. Sleherni učitelj namreč postane več mesecev, včasih tudi par let po drugi preskuš-nji še le detinitiven.
Toliko našim gg. poslancem v blagovoljni preudarek,  predno stopi novi šolski zakon v veljavo.
Domače stvari.
— (V denašnji seji deželnega zbora) izročilo se je poročilo deželnega odbora o zgradbi novega gledališča v Ljubljani finančnemu odseku v poročanje. — O glavni bilanci Ljubljanskega loterijskega posojila poročal je poslanec Hribar temeljito in nadrobno v imenu finančnega odseka. Poslanec Luck man n izražal je zadovoljnost, da se je finančno stanje loterijskega posojila popolnoma obrnilo na dobro in pripisuje boljše razumljenje bilance razmotrilom, katere je dal chef mestnih financ poslanec Hribar v finančnem odseku, ter želi, naj bi se po tem potu i na dalje postopalo. Mesto naj ne jemlje preveč denarja na posodo, zato se mu tudi neumestno zdi, da se je lansko leto dovolilo novo posojilo za vodovod v znesku 500.000
goldinarjev, ker se bode ta svota zda; lahko pokrila iz loterijskega zaklada, ki zdaj tako dobro stoji. Poročevalec Hribar konštutuje, da je letos od nemške strani potihnila vender jedenkrat ona žalostna pesem, katera se je pela celo vrsto let, da narodna stranka v mestnem zboru tira Ljub ljansko mesto s poslovanjem pri loterijskem posojilu v financijalni propad. Mestne občine finančni odsek se nič ni oziral na kritike poslanca Luck-mmnna v deželnem zboru, ampak posloval dosledno po onih načelih, katere je za loterijsko posojilo spoznal za najbolj koristne. Da se je 1. 1887. pri obligacijah zgubila večja svota, ki se je mej tem 1 oravnala po zboljšanji kurzov in prodaji obligacij, o tem ni bila prizadeto samo Ljubljansko loterijsko posojilo, nego drugi denarni zavodi še bolj, kajti kranjska hranilnica bi bila izgubila kar pol milijona goldinarjev Da je mestni zbor sklenil novo posojilo 500 000 goldinarjev je res, to pa zato, ker hoče še dalje delovati v asanacijo in olepšavo meBta. Narodni mestni zastop storil je že marsikaj, na kar nemški prejšnji zastop še mislil ni. Kdaj bi nastala nova lepa vojašnica, ko je hotel kupiti nemški mestni zbor nezdravo podrtino „Kolizej?" Da ni narodnega zastopa, ne bi bilo vodovoda. Le eneržija narodnega mestnega zastopa je vse to omogočila. In sedaj, ko se pripravlja na ureditev kanalizacije, ko dežela zahteva doneskov ne malih od mesta, za stavbo gledališča, za transenalno vojašuico, za novo zgradbo bolnice celo 50.000 gld., bode gotovo mesto upotrebovalo še 500 000 gold. Z veseljem konštatuje poslanec Hribar, da je vse, kar se je mestnemu zastopu Ljubljanskemu o slabem gospodarstvu metalo v obraz, danes iz istih ust preklicano prostovoljno. Bilanca se potem jednoglasno odobri. Prihodnja seja jo v petek.
— (Interpelacija poslanca Kleina in (itrugoV«) V današnji seji izročil je poslanec Klein sledečo interpelacijo : V 8. seji 4 januvarja 1887. je si. deželni zbor naročil deželnemu odboru, naj pri napravi ali urejevanji delavnic v prisilni delavnici ukrene, da se bode glede delovanja pri-Biljencev ozir jemalo na take reči in dela, katerih izdelovanje ne bode delalo konkurenco malim obrtnikom; dalje, da se dorasli prisiljeuci ne bodo poučevali v kaki jim poprej neznuni stroki malega obrta; da je v prihodnje opustiti vsa rokodelska dela za privatne osobe in da se taka dela opravljati smejo le za lastno domačo potrebo, za deželne zavode in urade in za dobrodelna društva. Nekoliko časa pa mali obrtniki v Ljubljani opažajo, da se omenjeni deželnozborski sklep ne izpolnuje, da se namreč v prisilni delavnici opravljajo rokodelska dela tudi za privatne osobe, zl asti čevljarska, mizarska, krojaška, knjigovezua in druga taka dela. Tako ravnanje v očeviduo škodo malemu obrtu vzbuja veliko nevoljo v rokodelskih krogih, ki z davki preobleŽeni se itak že teško bojujejo s tujo silno konkurenco. Zaradi tega stavljajo podpisani do slavnega deželnega odbora vprašanje : Ali mu je navedeno ravnanje v deželni prisilni delavnici znano in kaj misli storiti, da bo bode deželnozborski sklep 4. januvarja 1887. točno izpolnjeval.
— (V deželnem zboru štajerskem) stavil je v včerajšnji seji poslanec dr. Jurtela predlog za uravnavo Drave.
— (Bei Nacht undNebel) zginil je pred par dnevi iz Celovca notarski kandidat Jožef Kutni g, urednik „Bauern-Zeitunge", glasila koroškega „Bauernbunda". Svojemu šefu, c. kr. notarju g. dr. Stare-tu, pokradel je v gotovini čez 4000 gld. in pobegnil najbrže za znanim Matsch-nigom, bivšim tajnikom „Bauernbunda" in zasno vateljera „Freie Stimmen", „Bauern- Zeitung" in zamrlih listov »Karntner Allgemeine Zeitung" in „Karntner Land", v blaženo Ameriko, kamor ga je slednji že dlje časa vabil. — Nekdanji izdajatelj in urednik „Villacker Deutsche Allgemeine Zeituug", F ore s ti, sedi zaradi razžaljenja časti in bega sedaj že nekaj mesecev v ječi in njegov adlatus Graaf pa jo zaradi goljufije v preiskovalnem zaporu. Pred leti se je iz strahu pred temi možmi še marsikdo tresel in danes — —, kako žalostno je morala zamreti njihova slava! Kakor se vidi, je v našem nemškem taboru na Koroškem veliko gnilega, a upati je, da se tudi ta ljulika počasi sama od sebe iztrebi. Jeden za drugim pride na vrsto; mogoče je, da tem finim gospodom s časom še kdo sledi, ki se danes še trudi preganjati in uvajati osobito na Koroškem bivajoče Slovenoe.
— (C) sposobnostnem izpitu) na tukajšnjem učitelji-či smo že priobčili vest, da so vsi kandidatje napravili izpit z dobrim uspehom. Za ljudsko čolo napravili so izpit gg. učitelji: Štefan Primožič iz Postojine, Ivan Pianecki v Ljubljani, Ivan S treh ove c iz Št. Mihela pri Postoj ini, Fran Juvanc z Vrha pri Črnomlji in Fran Roji na iz Kolovrata. Za meščanske šole pa: Ivan Vogelnik iz Idrije, Teodor J o s i n iz Postojine in Makao Tom i o iz Sevnice. Z dobrim uspehom je tudi izpit napravila gspdč. Pavla Jonke, pod-učiteljica pri Sv. Petru pod Sv. gorami, za ljudske šole, Danica Kovnčevie iz Trsta za francoščino.
— (Za Dolenjo Idrijo) imenovana je kot druga učiteljica gospdč. Emilija J ur man.
— (P r e m i:inba v p o s e s ti.) Pod tem naslovom smo včeraj javili, daje g Fran Jakopič kupil nekdanjo Baumgartnerjevo hišo za 28 tisoč 5G0 gold. l*ri tej številki urinila se je pomota, kajti g. Jakopič kupil je hišo za 2 8.1 60 gold. .lako Čudno se nam zdi, tla se je v „Laibacher Zeitung" urinila ista pomota
— (Vreme.) Staro vremensko pravilo: „Ako je na sv. Martina din lepo, je v treh dneh sneg", se letos menda ne bode uresničilo. Danes malo sever brije, sicer pa je krasno vieme. Sploh se doslej vsa prorokovanja b budi zimi doslej še neso uresničila. Vreme je celo ugodneje, nego lani, ko je prvi Rtieg zapal dne 7 , a ležal do 22. novembra.
— (Za lovce.) Preteklo nedeljo bil je v Bistri lov na srne. Ustrelili so 11 srn. Isti dan bil je na Nanosu lov na medvede. Došlo je mnogo lovcev, medveda pa ni bilo nobenega in ves resultat bila je jedna srna. Tudi v drugih loviščih se lovci posebno ne hvalijo.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Beligrad 11, novembra. Princ Kara-djorđjcvić poslal je skupščini peticijo, do bi se njegova obitelj smela povrniti v Srbijo. Ob jednem izjavil princ, da hoče podariti za medicinsko fakulteto v Belemgradu 500.000 frankov, za invalidski zaklad 150.000 frankov.
Beligrad 11. novembra. Srbskega kmeta, ki je obiskal svoje roditelje, obstrelili so tri ki-fometre od srbske meje. Bolgarski podprefekt se ni hotel udeležiti preiskave. Ko je srbsk uradnik zahteval, da bi ranjenca prepeljali, se je žandarm temu upiral s pretvezo, da je dobil tako povelje. Srbska vlada naročila je svojemu zastopniku v Sofiji, naj takoj zahteva, da se prične preiskava, krivci pa kaznujejo. Upa se, da bode bolgarska vlada svoje organe na meji primerno poučila, da se tako žalostni dogodki ne bodo ponavljali.
Beligrad 11. novembra. Kralj Milan obiskal danes regente in vsprejel sam vse regente in ministre.
Beligrad 11. novembra. Srb ki, iz Berolina odpoklicani poslanik Milan Kristič izginil je brez sledu. Nedavno pisal je svoji soprogi, naj se vrne iz Pariza, česar pa soproga ni hotela storiti. Kristić je potem [»roti svojemu očetu rekel, da se bode umoril. (Gospa Krističeva je izredno lepa in znano je, da imata Milan in ona tesno znanje. Gotovo ni slučaj, da sta oba ob istem času bila v Parizu. Uredn.)
Poreč 12. novembra. Jednoglasno voljeni Mandić anuliran, ž njim voljeni, od večine verificirani Jenko odpove se mandatu. Laginja protest uje, manjšina zapusti zbornico, galerija razsaja in sili predsednika do skrajnih sredstev. Manjšina pritoži se telegrafično na cesarja in mini-sterskega predsednika.
Praga 12, novembra. Mladočehi stavili predlog, da se prenaredi deželni volilni red, paragraf 54. zakona iz 1877. 1. odpravi, po katerem se deželni volilni red more premeriti le v prisotnosti treh četrtin vseh poslancev in z dvotretjinsko večino.
Pariz 12. novembra. Boulanger izdal na narod francoski manifest, v katerem pravi, da bode narodna stranka neumorno dalje bojevala se.
Atene 12. novembra. V zbornici inter-peloval Deljannis zaradi Krete in kritikoval postopanje vlade. Trikupis branil vlado in stavil zaupno vprašanje.
Razne vesti.
* (PuSka brez smodnika.) Francoski izumitelj Paul Giffard izumil je po mnogoletnih poskusih puško, za katero ne ttvba smodnika, ka terega nadomešča stisnen vzdnh. Ta puška je mnogo ložja, nego katera koli dosedanjih vojaških pušk. Giffardovo orožje podobno je naši repetirki v tem, da se jednocevni puški pritrdi poldrugo ped dolga in kakor palec debela jeklena patrona, ki ima 300 strelov v sebi, ki se morejo v jedni minuti izstreliti brez ognja in brez dima. Nova puška nese na 2000 m daleč in ker se v to daljavo tudi njen pok ne čuje več, bode to grozno orožje preobrazilo vse vojevanje, ali kakor Gitfard trdi, celo onemogočilo. Tudi cena je jako nizka. Vsa puška stane 25 frankov, 300 strelov pa 10 centimov. Čudovita ta puška ima sploh toliko in tacib prednostij, da vsega skoro verjeti ne moremo.
* (Dopisnika „Moskovskih V j e d o -mosti" It. C hazarske ga) so bili iztirali z Du naja in iz Prnge, ker ni mogel zadostno dokazati, s čim se živi. če tudi dobiva od svojega lista 4000 rubljev plače na leto. Tako poroča sam v svojem listu. Nam se to seveda ne zdi verojetno in je policija gotovo imela še kak drug povod za svojo postopanje. Omeniti nanj je še, da je dotični dopisnik pozneje zaradi necega članka o avstrijskih oboroževanjih iztiran iz vse Avstrije.
"£.:\ liiiinjo porabo. Pri protimi in trganji, bolečinah po udih iu vsakovrstnih imetjih pokazJo so je posebno uspešno Moll-ovo „Francusko žganje". .Steklenica atane 90 kr. Vsaki dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben !). V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 12 (66—14)
„LJUBLJANSKI ZVON"
-41 < -Ji
za vse ieto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
Meteorologično poročilo.
g Q	Čas opazovanja	Stanje Barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
o	7. zjutraj	740 6 mm.	3 8° C	si. sev.	obl.	
a	2. popol.	742 0 mm.	6-4.0 c	al. v /.h	obl.	0-00 mm.
i—i	b. zvečer	744 2 mm.	4 4« C	z. vzh.	obl.	
Srednja temperatura  1 It", za 03° nad uortnalom.
XD-CLn£LJsls:a- borza
dne 12 novembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.)
gld.
včeraj 85-80 8B05 109 40 10110 925 — 313 — 11910
Papirna renta .... Srebrna renta ....
Zlata renta ......
6' marčna renta .... Akcije narodne banke.   . .
Kreditne akcije.....
London .......
Srebro....... .
Napol.........
C. kr. cekini......
Neraake marke.....
4°/0 državne eruike iz 1. 1864 Državne Brečke iz 1. 1864 Ogerska zlata renta 4°/0   .   .       .   , . G*gerska papirna renta 5°/0   . . .
5u/„ Štajerske zemljišč, odvez, oblig. Dunavu reg. srečke  r>°/0   .   .     100 gld. Zemlj. ob«', avstr. 4,.',°/0 zlati zast. listi .
Kreditne srečke.....100 gld.
Rndolfove Brečke..... 10 ,,
Akcije anglo-avstr. baike 120 ,,
Trammway-društ. velj   170 gld. a v.
— gld
9-4Y</, 5-67 58-40 260 gld. 100 .
132 178 101 97
124 118 185 20 147 220
gld.
danes
8545
85 65 109-40 100-90 923---311 — 119*20
9-48V,
5 66
RS 45
50   t. r. 40 , 40 , 40 ,
50 '* 50 .,
70
1
Južnim srcem javljam vsem sorodnikom prijateljem in znancem pretužno vest, da je moja iskreno ljubljena soproga, gospa
Frančiška Jtipvic 4 Stefancič
danes 11. novembra zjutraj ob 6. uri, previđena s sv. zakramenti za umirajoče, po dolgej in mučnej bolezni, v 48. letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bode v sredo dno 13. t. m. ob 8, uri zjutraj.
Sv. maše zad usnice brale se bodo v mnogih cerkvah.
Drago pokojno priporočam blagemu spominu in molitvi. (952)
Krško, dne 11, novembra 1889.
Anton Jugovic.
Zahvala.
Za mnogo dokaze nujsrčnejega sočutja in za mnogobrojno iideležitev pri pogrebu našega ne-pozabljivega soproga in očeta
ANTONA COSTA
kakor tudi za darovane krasne vence izrekamo po tem potu vsem, ki so se nas in ranjkega spomnili, svojo najsrčnejšo zahvalo.
Ljubljana, dne 12. novembra 1889.
(951) Žalujoča rodbina.
Gospića M. Fegačnik, na.......a
v Ljubljani
se prosi, da naznani naslov svoj pod naslovom       O. 14 u rio* <-><*. (944_2>
ne Je douuu- pes, črno barre In s torbo na gobci. — Kdor ve kaj natančnejega, prosi se, da javi upravnfšt\ u .Slovenskega Narod. (941 — 3)
dobro izurjen v trgovini a specerijo in železnino, zmožen jezika slovenskega in nemškega, z dobrimi Bpričevali, vNprejme «e nn deželi. — Vprašanja pri upravništvu „Slovenskega Naroda". (927—3)
Podpisani je fotografoval to jako romantično in zanimivo vas. — Fotografije prodajam po 1 gld. 5© lcr. franko.
ZDra-grotlin. ŽSagreir,
(922—3) fotofrrnf v V i jut vi.
Dr. Friderik I^englel-ov
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, je od pamtiveka znan kot najizvrstnejše lepotilo; ako se pa ta sok po predpisu izumitelja pripravi kemičnim potom kot balzam, zadobi pa čudovit učinek.
Ako se namaže zvečer ž t.jim obraz ali dregi deli polti, ločijo »e že drugi dan neznatne luskine od polti, ki potitune VNled tega elMto bela iu uežua.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-z&ve pike ter mu daje mladostno barvo; polti pode-luje beloto, nežnost ia čvrstoBt; odstrani kaj naglo pege, žoltavost, ogerce, nosno rudečino, zajedce in druge nesnažnosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. 1.50.
Zaloga v
Bij ii bij a u i pri U. koc*zy-Ji, le kurji.
pl. Trn-
(179—17)
rJT uj c i :
6. novembra.
Pri Klonu : Pola k iz Tri Ion i a. — Bellak iz Prosenice. — Eiirster z Bavarskega. — Ilirseher iz Siseka. — Breitenbach iz Celovca. — dr. Sterger \t Debrczina.
Pri Malici: Neumavr, Bartl, Haas, Kauman Pernold, Kolb, Janda, Pokorny z Dunaja — Scherko iz Postojine.   —   Kollpacher (a Gradca. —
Pri avstrijskem cesarji : An-dolšek iz Kranjske gare.
Pri Južnem kolodvoru: Sle-singer z Dunaja. — Berta de Gaspery z Dunaja.
Umrli so t IJuhljaiil:
8. novembra: Alojzij Rakove, privatnega uradnika sin, 3l/a leta, Vegove ulice št- 9, -/a vodenico v možganih.
Me s firmo
•        priporoča po nizkej ceni @
I „MODNA TISKARNA" j
I v Ljubljani. I
Kazenski zakon
o
hudodelstvih, pregreških in prestopkih
z dne 27. maja 1852, št. 117 drž. zakonika z dodanim
tiskovnim zakonom
z dne 17. decembra 1862, št. 6 d. z. ex 1863 in
drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega.
I. natis. Izdalo društvo „Pravnik" v Ljubljani. Natisnila in založila „Narodna Tiskarna".
,^ Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani
izvod trdo v črno platno vezan po 3 gld., s pošto po 15 kr. več.
PI
NOVA
Zbirka najbolj  znanih  slovenskih, hrvatskih, srbskih, bolgarskih, čeških, poljskih in ruskih pesruj.
Sestavil Ivan Zeleznikar.
Založil Dragotin Hribar.
Cena:   Mehko vezani ŠO kr., S posto 10 kr. ve6. Elegantno
vezani 1 gld. 20 kr., s pošto 1 gld. 30 kr. Dobiva se v „Narodni Tiskarni" v IJnblJanl. — Naroča se pa lahko tudi v vsaki bukvami.
		n	n	
Že več nego petdeset let
preverjeni in v obče priljubljeni toaletni predmeti za
gr©3©z^0© kože
kakor:
Eau de Lys de Lohsc,
jedino branilo proti ogorelosti, odstrani gotovo vae nečistosti kože, kakor: rumene liso, mozolje, bakreno rudečieo, naredi obraz, vrat, pleča in roko svetlo bete, daje polti zdravi, mladostni vid. V originalnih flakooih z navodilom za rabo.
:-ovo lilinomlečno milo,
zaradi svoje čistote in uiilobu najboljše toaletno milo, ki ohrani vsled tega, da ima uinogo tolšče v sebi, kožo gibčno ili meliko.
■ov min poudre,
za po dnevi in zvečer, nenavadno fine in n^žno kakovosti, držeč ae in neviden na koži, bolj barž tmast, nego vsi drugi nahajajoči se poudres, bel in roza za blondinke, rumen za hriuetke.
Gustav Lohse, 46 j&ger-strasse, Berlin,
d.^rorn.i parfVLirLevLr, (719—13)
Dobivajo se v vseli prodnjalnicah parfuma in galanterijskega blaga. wm
Izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne".