PoitahM plačana X solovM Leto X, St. 197 Ljubljana, sobota 24. avgusta 1929 Cena 2 D'n KM* knsemahro 40 Din. _____ Roflfldovt uftuk 8. Tfkfci Hm 3132. 9123, >124, 3125 ia 3126. Maribon Aleksandrov« cesta 13. TcMoa it 44a C4ei Koceoov« dt Tektoa Ker. »0. BofcapM m m rračaia. - Oafeai po tarifa. Upravatttvoi Untttaaa. Pre4eiam « M Teletoa St 1122, 3123, 3124. JI2S. 312* taseratnl oddelek: UiihljaM. Prešernov obča 4. relefoo St 2492 Podružnica Maribari Aleksandrov« cem it 13 Teleti® U «55 Podružnica Celje i Kooeoonra oRca It l Tetefoe fa 100 Ratani pri (nit 6ek. canrodili. Ljubljana 6t 11-842, Praha £šsk> 78.180: Wie» Nt 105.241 LJubljana, 23. avgusta. Konferenca v Haagu se bliža koncu, čez teden dni najkasneje se bodo morali v nizozemski prestolnici zborujoči gospodje raziti, ker odpotuje večina njih v Ženevo na redno letno skupščino Društva narodov. Če se pogajanja v Haagu tekom kratkega časa, ki je še na razpolago, ne obrnejo v boljšo smer. bodo imeli diploma t ie ob Lemanskem jezeru mesec dni priliko v drugačnem, morda ugodnejšem ozračju iskati rešitve reparacijskega vprašanja in vseh onih problemov, ki so v zvezi z »likvidacijo vojne«. Haaška konferenca se je začela pod dokaj slabimi avspicijami. Youngov re-paracijski načrt, ki služi kot temelj vsem razgovorom, so izdelali gospodarski in finančni strokovnjaki samo nekaterih sil. Cfiavno besedo so imeli Američani — saj se je pariških posvetovanj poleg krstnega botra Younga udeleževal sam Morgan — dočim se tako zvane »države z omejenimi interesi« sploh niso vabile in niso imele prilike braniti svojih pravic in zahtev. Vrh tega je prišlo med tem časom do dalekosežnega notranjega preokreta v Veliki Britaniji. Ža konservativci je po volilni zmagi prevzela oblast delavska vlada, ki .ie takoj desavuirala podpis britskih izvedencev. Youngov načrt je pomanjkljiv že v tem, da so izvedenci samovoljno predlagali izpremembo razdelitvenega ključa, kakršen je bil določen na med-zavezmiški konferenci v Spaa, in sicer v škodo malih držav in Anglije. Poleg tega je zelo vidna glavna težnja, da si Zedinjene države zagotove svoje terjatve od Evrope na račun nemških re-paracijskih plačil, drugi bolj upravičeni interesi pa so bili potisnjeni v ozadje. Že najboljše je odrezala Italija, ki ji je bil njen delež celo povišan. Kot krono svojemu večmesečnemu delu pa so postavili izvedenci solidarno in kategorično zahtevo, da se mora Youngov načrt smatrati kot nedeljiva in nedotakljiva celota, ki se mora cel sprejeti ali cel odbiti. Države niso ble dolžne pristati na to tezo. Tega tiste države, ki so bile manj iavorizirane, tudi res niso storile. Najostreje je proti novemu delitvenemu ključu nastopila Anglija in zaradi njenega odpora preti konferenci nevarnost, da se bo morala raziti brez pozitivnega zaključka. In vendar imajo vse v Haagu zastopane države, vsa Evropa in ves svet največji interes na tem, da se končna spravi z dnevnega reda nemško reparacijsko vprašanje, ki visi že ves čas po versajski konferenci kot mora na odnošajih med bivšimi sovražniki in ki je zdaj postalo jabolko razdora celo med nekdanjimi zavezniki. Ves svet želi, da se končajo provizoriji, ki se morajo neprestano izpreminjati, da se cela zadeva čim bolj depolitizira in neha onemogočati končno likvidacijo svetovne voj-ce in zaupljivo sožitje med narodi. Nedvomno največjo korist od sprejetja Youngovega načrta pa bi imela Nemčija. Predvsem se ž njim izdatno znižajo letni obroki, ki jih mora plačevati zmagovalcem. Nemčija bo poslej vedela. kolikšen je nien dolg in koliko časa bo morala plačevati. Zato bo moglo nemško gospodarstvo pravilno kalkuli-rati, dočim je doslej tipalo v temi. Končno sme Nemčija šele pc definitivni ureditvi reparacijskega vprašanja računati na predčasno osvoboditev zasedenega ozemlja ob Renu. Nikakršne obljube londonske vlade ne morejo varati Berlina: jasno je. da Francozi ostanejo tudi po eventualnem angleškem odhodu v Porenju, če propade Youngov načrt in ostane v veljavi Da\vesov provizorij. Z umaknitvijo 5000 angleških zasedbenih vojakov ni Nemčiji prav nič pomagano. K vsem tem prevdarkom pa se pridružuje notranjepolitična nujnost za sedanjo nemško vlado, ki je bazirala vse svoje načrte na uspeh dr. Streseman-nove politike. Poloma vseh prizadevanj za ureditev reparacijskega vprašanja in s tem zvezane končne osvoboditve nemškega ozemlja sedanja koalicijska vlada ne bi preživela. Zato se opaža pri nemški delegaciji v Haagu resno stremljenje, da prepreči vsaj hrupen razid, če se že odgoditvi ne da uiti. od 31. avgusta Ljubljanski vel esejem prlrefi do 9. septembra razstavo LJUBLJANA V JESENI PROGRAM: Kmetijstvo (mleko, sir, maslo, vino, med, grozdje). Vrtnarstvo. Zoo. Hisrljena. Zadružna razstava. Pohištvo. Domača obrt. Kmetijski stroj. Radio. Industrijski Izdelki Zabavišče. Permanentne legitimacije po Din 30.— ee dobe na vseh večiih železniških postajah pri blagajnah, pri večjih denarnih zavodih, podružnicah kmetijskih družb, županstvih, Put-niku. Legitimacija daje pravico na polovično voznino. Za stanovanja preskrbljeno. 10316 Jugoslavija v evropski politiki Avtentične informacije s poučene strani - Reparacijsko vprašanje - Naša borba za mir in red na Balkanu - Prehod k resnični demokraciji Bled. 23. avgusta, d. Vaš poročevalec je imel priliko, da se je pri dobro poučeni odlični osebi informiral o mednarodnih problemih, ki zanimajo našo javnost. Kar se tiče stališča naše države do haaške konference. Ima Jugoslavija proti Youngovemu načrtu podobne ugovore kakor Anglija. Naša država smatra slej ko prej, da ji gre od reparacij kvota 5%, Id je bila določena v Spaa. Po Yourigovem načrtu bi se ta kvota zmanjšala na 4.25%. Naša država vztraja na prvotni kvoti ;n zahteva tudi večji delež na reparacijah, ki se dajo mobilizirati, ker je ta del reparacij absolutno siguren in najbolj dragocen. Za enkrat naš položaj v Haagu ni slab, toda pogajanja so še v teku. Ker ima haaška konferenca rešiti tudi mnoge druge važne probleme, je veliko vprašanje, ali bo prišlo do sporazuma že sedaj. Dogodki v Avstriji vzbujajo pozornost po vsej Evropi in dobivajo že skoro mednaroden značaj. Naša država pozorno motri delovanje Heimvvehra in njegove naklepe, smatra pa, da položaj v Avstriji ni tako črn, kakor ga slikajo poročevalci nekaterih tujih listov. Naj pa se zgodi karkoli, Jugoslavija stoji na stališču, da je to izrazito avstrijsko notranje vprašanje, v katerega se nočemo vmešavati. Iskreno pa želimo, da se tudi v Avstriji ure-de razmere in se izvede duhovna razorožitev. Pač pa so ti dogodki pokazali, kako prav je imel svojčas Briand. ko je pred ukinjenjem medzavezniške kontrole v Avstriji opozarjal na tajna skladišča orožja in na vojni duh, ki vlada v avstrijskih borbenih organizacijah. Bolgarska propaganda operira v javnosti vedno znova s predlogi, naj se to ali ono vprašanje spravi pred kak mednaroden odbor, ali pa & naj Društvo narodov preišče položaj na boigarsko-jugoslovenski meji. Jugoslavija se nikdar ni bala Društva narodov in je pripravljena o vseh vprašanjih razpravljati tudi pred mednarodnim forumom. Bolgarska vlada je odgovorila na naši dve noti o amnestiji in o likvidaciji obmejnih sporov. Odgovor Jugoslavije bo izročen Bolgariji prihodnje dni v obliki nove note. Jugoslavija zahteva slej ko prej, da se ukrene vse potrebno za trajno onemogočenje in od-stranjenje mejnih incidentov. Bolgarska se temu izogiba, istočasno pa razširja neresnične vesti o spopadih na moji. Njen namen je očividen. Dokazati hoče. da so te meje krivične in da jih je treba izpremeniti. Problemu izrazito tehničnega značaja so Bolgari podtaknili političen pomen. S pirotskimi konvencijami so bila rešena le manj važna tehnična vprašanja, naša država pa želi, da bi se rešila vsa vprašanja, tako da bi bili s tem definitivno urejeni vsi odno-šaji med Bolgarijo in Jugoslavijo in bi se na ta način zagotovil trajen mir, ki je v interesu celega Balkana. V tem baš tiči ogromna razlika med našim in bolgarskim stališčem, da gre za mir ali proti miru na Balkanu. Na septemberskem zasedanju Društva narodov bo po dosedanjh informacijah izvoljen delegat naše države za prihodnja tri leta v Svet Društva narodov. Notranji položaj Jugoslavije se je po 6. januarju viidno zboljšal. Nastalo je siplešno pomirjen je in urejujejo se vsa gospodarska in finančna vprašanja. Vlada NLi. Vel. kralja si je nadela nalogo, da povede državo in narod v boljšo bodočnost Ko bo dosežena Popolna konsolidacija, bo izvršena zgodovinska misija s©danie vlade. Sedanja vladavina je le začasna in ima nalogo, da utre pot zdravi in resnični demokraciji. Službena objava naše ženevske delegacije Delegacija bo štela tri člane, tri namestnike, enega eksperta in štiri tajnike Beograd, 23. avgusta a. »Avala* objavlja: Naša delegacija, ki bo odpotovala v Ženevo na sestanek Društva narodov je sestavljena takole: šef delegacije in Drvi delegat: dr. Voja Marinkovič, minister zunanjih del; drugi delegat: dr. Želimir Mažuranič, minister trgovine n. r., tretji delegat: dr. Ilija Šumenkovič, naš poslanik v Bernu in stalni delegat naše države pri Društvu narodov. Namestnik prvega delegata je dr. Andrej Gosar, bivši minister socialne politike ir. profesor univerze: namestnik drugega delegata je dr. Konstantin Fotic, politični direktor ministrstva zunanjih del: namestnik tretjega delegata Je g. Mihajlo Nenadovlč, brigadni general. Delegaciji je prideljen kot tehnični strokovnjak Radomir Šaponič, šef tiskovnega oddelka v ministrstvu zunanjih del. Generalni tajnik delegacije je dr. Ivan Perme, šef odseka za vprašanja Društva narodov v ministrstvu zunanjih del, tajnika pa Branko Dinič, tajnik naše stalne delegacije pri Društvu narodov, in Slavo Raikovič, pripravnik ministrstva zunanjih del. Osebni tajnik šefa delegacije je Kosta Pavlovič, pripravnik ministrstva zunanjih deL Grški zdravniki študirajo v Jugoslaviji Laskavo priznanje za našo higijensko službo, Id bo služila za vzor ureditvi higijenske službe v Grčiji Zagreb, 23. avgusta S. V Zagreb Je do-šlo pet grških zdravnikov, da prouče organizacijo tukajšnje higijenske službe. Grška vlada se je namreč svoječasno obrnila na Društvo narodov, naj ji priporoči, kam bi poslala na študij svoje zdravnike. Higijenski komite Društva narodov, čigar član je tudi šef higijenskega zavoda v Zagrebu dr. Borčič, je nasvetoval Grčiji, naj pošlje svoje zdravnike v Jugoslavijo. Tako so Prišli v Zagreb sanitetni inšpektor z otoka Krete dr. Papantonatos in štirje zdravniki pokrajinskih zdravstvenih uprav s Krfa, iz Soluna, iz Epira in iz Tracije. V Zagrebu ostanejo grški zdravniki do konca septembra in bodo odšli nato v Ženevo, da se udeleže s člani higijenske sekcije Društva narodov skupne konference o nadaljnjem svojem delu v inozemstvu in na Grškem. Zatem bodo odšli skupno s člani higijenske sekcije DN v Francijo, kjer bodo v krajih, ki so bili med vojno opustošeni, proučevali organizacijo francoske higijenske in sanitetne službe. Na Grško se morajo vrniti do 1. januarja 1930, ko bodo pričeli z organizacijo higijenske službe v svojih pokrajinah. Po njihovem odhodu bodo do-šli v Zagreb grški zdravniki iz ostalih grških pokrajin, tako da bi se po načrtu grške vlade v roku štirih let mogla na Grškem organizirati po jugoslovenskem zgledu higijenska in sanitetna služba v vseh pokrajinah. Francoski bojevniki na potu v Jugoslavijo Beograd, 23. avgusta, a. Iz Marseillea poročajo, da je danes odplul za Solun grški parnik >Ifigenija< z 200 bivšimi francoskimi bojevniki, ki prispejo v našo državo, da si ogledajo bojišča pri Solunu, Bitolju in Skoplju in da sodelujejo na kongresu Fidaka v Beogradu. Francoski bojevniki se bodo vrnili v Francijo po kopnem. Novi angleški poslanik v Beogradu London, 23. avgusta, d. Za angleškega poslanika v Bukarešti je imenovan dosedanji pariški poslanik Henderson, za poslanika v Beogradu dosedanji po-slaniški svetnik Ramsay, za poslanika v Sofiji poslaniški svetnk Palairet in za poslanika v Atenah dosedanji angleški zastopnik v porenski komisiji Seeds. Zakon o učiteljiščih Beograd, 23. avgusta, p. Danes popoldne je imel vrhovni zakonodajni svet sejo, na kateri je razpravljal o osnutku zakona o učiteljiščih. Zakon je bil sprejet po krajši debati. Prihodnja seja bo jutri popoldne z dnevnim redom: Razprava zakonskega načrta o pospeševanju poljedelstva. Dopolinitev pravilnika o pogodbenih poštah Beograd, 23. avgusta, p. Minister javnih del je podpisal odlok, s katerim se pristavlja 24. členu pravilnika o pogodbenih državnih poštah ta-le dopolnilni odstavek: »Minister lahko odpusti pogodbenega poštarja, ako to zahtevajo splošni državni interesi.« Ta dopolnitev stopi takoj v veljavo. Popravilo inženjerake podofi-cirske šole v Mariboru Beograd, 23. avgusta, p. Minister vojske in mornarice je odobril znesek 675.525 Din za popravilo inienjerske podoticirske šole v Mariboru. Besnenje elementarnih sil nad Skopljem Strahovito neurje je porušilo več sto hiš - Petdeset ljudi pogrešajo - Ogromna materijalna škoda Skopi je, 23. avgusta, c. V vsej Južni | ne. Voda je uničila v trgovinah v Pi Srbiji močno dežuje. V pretekli noči je rotski ulici vse blago. Voda je prodrl; Skopije, 23. avgusta, c. V vsej Južni Srbiji močno dežuje. V pretekli noči je prišlo na več krajih tudi do preloma oblakov. V Skoplju in okolici je voda povzročila pravo katastrofo. Silne množine vode, ki so se pričele naglo razlivati po ulicah, so povzročile veliko paniko med prebivalstvom. Orožniške patrulje so z alarmnimi streli opozarjale ljudi na grozečo nevarnost. Največji naliv se je razlil po planinskem masivu Skopske Črne Gore. ne daleč od Skop-lja. Med pogorjem se je utrgal oblak in ogromni hudourniki so z močno silo prodirali v dolino proti Vardarju. Voda je pri tem porušila nad 300 hiš v okolici Skoplja. A tudi v Skoplju samem je voda poplavila okoli 20 ulic v predmestju ter okrog sto hiš popolnoma porušila. Prebivalci, večinoma Turki, so že spali in niso culi streljanja orožnikov. Prebudili so se šele tedaj, ko je voda pričela že vdirati v hiše. Le s skrajnim naporom so si rešili golo življenje. Poplavljen je ves žitni trg in vse ulice, v katerih se nahajajo žitne trgovi- ne. Voda je uničila v trgovinah v Pi-rotski ulici vse blago. Voda je prodrla tudi v Karagjorgjevo ulico. Okoli 300 oseb ie bilo tekom noč! težje poškodovanih, kakih 50 ljudi, večinoma otrok in starcev, pa danes pogrešajo. Bati se je, da so postali žrtev elementarne katastrofe. Materijalna škoda se ceni na 10 milijonov dinarjev. Brez strehe je ostalo okoli 800 družin. Beograd, 23. avgusta, p. Po vesteh iz Skoplja je Skoda, ki jo je povzročilo sinočnie katastrofalno neurje, mnogo večja, kakor se je prvotno mislilo. Skopljanski župan Mhajlovič je danes izjavil novinarjem, da so hudourniki, k! so se usuli v skopljanska predmestja raz okoliških hribov "m gora, porušili kakih 800 do 1000 hiš. Škoda presega 30 milijonov dinarjev. Mestna občina je v velikih skrbeh, kako naj preskrbi vsem ponesrečenim rodbinam nova stanovanja Tudi nad Velesem so divjali strahoviti viharji Del mesta je pod vodo. Bojno razpoloženje v Rusiji Mrzlične priprave v sovjetski vojski — Nabori dobrovoljcev se vrše zelo uspešno — Japonska nevtralnost Moskva, 23. avgusta, oa. Zaradi neprestano se ponavljajočih vpadov kitajskih čet na rusko ozemlje in zaradi preganjanja ruskih nameščencev v Mandžuriji, ki jih drži kitajska policija še vedno v ječah, se polašča ruskega delavstva veliko razburjenje. Dnevno se vrše po vseh večjih industrijskih krajih demonstracije proti Kitajski in za osvoboditev aretiranih sodrugov. Na teh skupščinah sprejemajo zborovalci tudi ostre resolucije proti kitajskim nacijo-nalisdom, ki se običajno končujejo s pozivom na sovjetsko vlado, naj vendar že napravi konec kitajskim izzivanjem in pokaže, da hoče ruski proletarijat očuvati za vsako ceno svojo in posest svojih kitajskih sodrugov. Vse delavstvo, ki je organizirano v delavski milici, je prejelo orožje in plinske maske ter se dnevno vežba v ravnanju z orožjem. Po vsej Rusiji se vrše tudi nabori prostovoljcev za vstop rdečo vojsko, ki prav dobro uspevajo. Posebno močen dotok dobrovoljcev je zaznamovati iz vrst omladine. ki je bila sicer nenaklonjena sovjetskemu reži* mu. Med masami pa se razširja tudi vera, da bo prišlo v primeru vojne s Kitajci do novega prevrata in da bi bil to prvi korak k novi demokratski Rusiji. Zaradi tega je tudi opažati, da voditelji komunizma ne gledajo s posebnim veseljem na naraščajoče bojno razpoloženje naroda, ker vidijo v tem že tudi posredno nevarnost za obstoj komunističnega režima. Tokio, 23. avgusta, d. V Toki ju je izjavil neki član japonske vlade zbranim inozemskim novinarjem, da bo Japonska za primer rusko-kitajskega spopada nevtralna, dokler ne bodo ogroženi me interesi južno od Harbina. Italija posreduje med Grčijo in Albanijo Obisk albanskega zunanjega ministra v Rimu — Načrt prijateljske pogodbe med Albanijo in Grodjo — Blok držav ob vzhodnem Sredozemskem morju Rim, 23. avgusta č. Davi je dospel semkaj albanski zunanji minister, ki .je včeraj prišel s parnikom »Otranto« v Bari. V Rimu so mu na kolodvoru priredili oficijelni sprejem. V italijanski prestolnici bo ostal par dni: jutri se bo sestal z Mussolinijem. Zatrjuje se, da bo albanski zunanji minister s predsednikom italijanske vlade razpravljal o vprašanjih, ki se tičejo Albanije in o katerih se bo govorilo na prihodnjem zasedanju Društva narodov v Ženevi. Dalje je za Albanijo važno, da bi se čim prej pričela pogajanja med njo in Grčijo za ureditev nekaterih še nerešenih vprašanj; pri tem naj bi Italija igrala vlogo dobrohotne- ga posrednika. Ne izključuje se tudi možnost, da bi bila takoj po zaključitvi teh pogajanj sklenjena prijateljska pogodba med Grčijo in Albanijo. Ta pogodba bi bila slič-na pogodbi, ki je bila pred nekoliko meseci sklenjena med Italijo in Grčijo. Musso-lini dela v zadnjem času mnogo na to, da bi prišlo med Atenami in Tirano do čim ožjega sodelovanja. Cim bi bila zaključena grško-albanska prijateljska pogodba, bi Mussolini obnovil svoja prizadevanja za ureditev grško-turških odnošajev, da bi ustvaril na ta način ob vzhodnem delu Sredozemskega morja velik blok držav pod vodstvom Italije. »Zeppelin" nad Tihim oceanom Ob 7. uri 13 minut se je dvignil v Tokiju v zrak — Vreme je ugodno, da bo v štirih dneh dosegel ameriško obalo fera nad Tihim oceanom zelo prikladna za polet, tako da bo »Zeppelin« lahko dosegel že v pičlin 100 urah obalo Zedinjenih držav. Tokio, 23. avgusta od. Start zrakoplova »Zeppelin« se ni izvršil kakor ie bilo prvotno določeno, včeraj zvečer ob 20. uri nego šele danes zjutraj ob 7. uri 13 minut. Polet je bil preložen, kakor smo že včeraj poročali, zaradi neviate in velikega padca temperature, kar je povzročilo poškodbe pri spravljanju zrakoplova iz lope, ki ie za Zeppelinov obseg dokaj premajhna. Kljub temu, da je bila ura odhoda sporočena samo poveljniku letališča, dočim so morali potniki prespatj noč kar v kabinah, so se zbrale na letališču ogromne množice, ki so preždele celo noč na prostranem travniku in čakale odhoda. Med klici »banzai« in živahnim pozdravljanjem se ie pričela zračna ladja počasi dvigati proti nebu ter letetj v severovzhodni smeri. Po poročilih vremenskih postaj je atmos- Newyork, 23. avgusta s. Kakor Javlja »Associated Press« iz Tokija. so brezžične postaje ob eni uri popoldne srednjeevropskega časa sprejele brezžično brzojavko »Zeppelina«, v kateri javlja ta svojo pozicijo 35 stopinj 40 minut severne širine. Napoved dolžine je bila popačena. Iz tega poročila se da sklepati, da je »Zeppelin« v šestih urah preletel približno 360 milj od Tokija. Ob 10. zvečer je zrakoplov iavil svojo pozicijo s 35 stopinj 40 minut severne širine in 147 stopinj 40 minut vzhodne dolžine, t. j. približno 400 milj od Tokija. Hitrost zrakoplova je znašala približno 100 milj ali 180 km na uro. K spravi med Vatikanom in Italijo Rim, 23. avg. g. V cerkvenih krogih je povzročila veliko senzacijo suspenzija patra Rossa kot urednika uradnega lista jezuitskega reda, katero mesto je Ross zavzemal polnih 25 let. Ros6 ni nikoli skrival svojega sovraštva do fašizma. V zadnjem času je ostro polemiziral proti spravi papeža z italijansko vlado. V enem svojih ! zadnjih člankov je primerjal Mussolini j a z Napoleonom in mu napovedal isto usodo. To pa je bilo fašistom preveč. Vatikan je zaradi tega priporočal Rossu, naj odide na daljši dopust v Španijo. Zanimivo je, da, ja papež sprejel Rossa v poslovilni avdi- \ jenci ter ga odlikoval z zlato kolajno. Splošna stavka v Argentini Buenos Aires, 23. avg. d. Zaradi ostrega nastopa vlade proti stavkujočim pristaniškim delavcem in nameščencem cestnih električnih železnic je proglasila osrednja zveza delavskih organizacij za celo Argentine splošno stavko, ki je že izbruhnila* Med stavkujočimi delavci in vojaštvom jo prišlo do ponovnih spopadov, ki so zahtevali obojestranske žrtve. Delavci so napadli in demolirali tudi nekaj tovaren. ki so poskušale nadaljevati obrat s stavkokazi. Vlada je odposlala v središče stavkovnega gibanja Rosarijo ministra za delo, da bi pomiril delavstvo Stavkujoči pa bi ministra pri njegovem prihodu na kolodvor kmalu ubili, če se ne bi jadrno umaknil ▼ okrilju vojaškega spremstva. Večna posvetovanja v Haagu Snowden stalno odklanja kompromis in zahteva revizijo Toungovega načrta - Odločitev usode konference odložena na ponedeljek Realna politika Haag, 23. avgusta, o. Pogajanja med posameznimi delegati različnih držav v svrbo sestave kompromisne formule za sprejem Youngove pogodbe so potekla povsem brezuspešno. Po teli zasebnih razgovorih se je vršila oficijeina seja delegatov Francije. Belgije, Italije. Japonske in Nemčije, ki je trajala od 10.30 do 11.30. Po tjj koniernci sta odšla Jaspar in Francqui k Snowdemi in ga obvestila o poteku seje in kompromisnih predlogih, ki so bili na njej sestavljeni Snowden pa je na njuno sporočilo odgovoril, da ne more pristati na stavljene kompromisne predloge, ker vztraja angleška delgacija slej ko prej na reviziji Youngove pogodbe v smislu predlogov, ki jih je že sam iznesel v finančnem odboru. Ob istem času so se posvetovali doktor Stresemann, Briand, Henderson in Hymans. ki so razpravljali o vprašanju izpraznitve Pcrenja, pri čemer so bile dosežene neke ugodnosti za Nemce. Popoldne se je vršil sestanek finančnih strokovnjakov, ki so proučevali razdelitev ostanka reparacij, vplačanih po zadnjem finančnem letu Dawesovega reparacijskega načrta. Ta sestanek pa se je končal brez uspeha in se bodo posvetovanja nadaljevala v večernih urah na izrecno zahtevo Snowdena. Sestanek predstavnikov šestih delegacij držav sklicateljic haaške repara-cijske konference, ki ie bil napovedan za danes popoldne, je bil odložen na .jutri, tako da bo padla končnoveljavna odločitev o nadaljnji usodi konference najbrže šele v ponedeljek. Med delegati so se razširile proti večeru tudi govorice, da se Briand, Henderson in Snow-den že pripravljajo na pot in da mislijo v prihodnjih dneh že zapustiti Haag. Francoski tisk o položaju Pariz, 23. avgusta, a. V svojem komentarju o položaju v Haagu ugotavlja »Petit Parisien«, da so izčrpane vse možnosti za izravnanje posameznih stališč in da bo moral Snowden nositi pred svetovnim javnim mnenjem prav veliko odgovornost za neuspeh konference. »Journal« smatra, da bi se mogli staviti Snowdenu novi predlogi samo, ako bi Nemčija pristala na nove žrtve. Vse zavisi torej od dr. Stresemannove končne besede. »Echo de Pariš« pa ugotavlja, da bi Nemčija vse pokvarila, ako bi zahtevala določitev točnega datuma izpraznitve Porenja pred zaključkom konference. »Le Matin« piše o težkočah, v katere je zašla haaška konferenca in piravi, da se za enkrat ne more reči ali bo konferenca končala z uspehom ali z neuspehom. Na vsak način pa ni na mestu kampanja, ki jo vodi nemški tisk. »Ere Nouvelle» smatra, da bo od izida haaške konference razvidno, ali ie Anglija z Evropo ali pa proti Evropi. London, 23. avgusta s. Reuterjev urad javlja iz Haaga, da se je sinoči na sestanku štirih držav upnic in nemškega finanč- j nega ministra dr. Hilferdinga predlagalo, ! nai se Nemčija odreče svojim zahtevam na del 500 milijonov mark, ki predstavljajo prebitek iz petih mesecev do 1. septembra. Baje ie dr. Hilferding odklonil ta predlog. Pariz, 23. avgusta s. Agencija Havas poroča, da so koncesije Francije in Belgije dosegle skrajno mejo. V francoskih konferenčnih krogih se povdarja, da bi se mo gle dodatne dajatve zantevati samo od Japonske, Nemčije in Italije. Nemčiia in Italija sta pripravljeni dati dokaze popustljivo sti, in sicer Nemčija glede stvarnih dajatev. Danes ob 10. dopoldne se ie seja delegatov z nemškimi ministri nadaljevala. Trajala je približno poldrugo uro in se je na njej razpravljalo predvsem o stvarnih dajatvah. Poskusi za zadovoljitev angleške zahteve Haag, 23. avgusta g. Sinoči je bil belgijski ministrski predsednik Jaspar posetil Snowdena, s katerim se je razgovarjal dve uri. Snowden je izjavil, da bo dal svoj odgovor na ponudbo zaveznikov še-le po posvetovanju s svojimi eksperti. Davi je bil Jaspar še enkrat pri Snowdenu. pa zopet ni dobil določnega odgovora. Položaj je bil danes dopoldne tak, da so od 48 milijonov mark, ki jih zahteva letno Anglija, ostale države z veliko muko odstopile 28.6 milijonov in sicer Italija 7 milijonov. Francija in Belgija sk-upaj pa 21.6. mil., večji del lz dohodkov zadnjin petih mesecev veljavnosti Dawesovega načrta. Davi so se najprej sestale delegacije petih držav. Na tem sestanku so se od Nemčije zahtevale gotove žrtve. Nemčija se v načelu ne brani hoče pa razpravljati o teh stvareh še-le po določitvi termina za izpraznitev. Za sedaj so določili izpraznitev tretie cone do najkasneje 1. septembra 1930. Po sestanku štirih držav se je takoj dopoldne vršilo posvetovanje zasedbenih držav in Nemčije, katerega se je udeležil tudi vr.iovni poveljnik francoskih zasedbenih čet general Guil-laumat. Izpraznitev Porenja sklenjena Aachen, 23. avgusta g. Belgijsko časopisje ja\lja, da je izpraznitev ozemlia, ki ga imajo zasedenega Belgijci, sklenjena stvar. Prekvartiranje čet je bilo določeno baje za 15. september. V Porenju bo ostalo le nekaj uradov, ki bodo izvrševali tekoče jm-sle. Proti koncu leta se bodo tudi ti uradi združili s svojimi štabi. Da se varuje medzavezniški značaj zasedbe tretje cone, se bo lansijerski polk, ki je sedai v Eschweilerju za nekaj časa premestil v Trier. Mednarodna reparacijska banka London, 23. avgusta, a. Reirter objavlja demanti, da bi bila angleška delegacija v Haagu nastopila proti ustanovitvi mednarod. reparacijsike banke. Dr. Vidmar remizira s Capablanco Jutri se odigra predzadnje kolo zaklj Karlovy Vary, 23. avgusta, h. Rezultati današnjega 19. kola so bili naslednji: Remi-zirali so Capablanca : dr. Vidmar že dopoldne po 22. potezah, Griinfeld : Gilg po 35 potezah, Marshall : Samisch po 32 potezah, dr. Euwe : dr. Tartakower po 51 potezah in dr. Becker : Thomas po 65 potezah. Dr. Trevbal je porazil Maroczvja v 26. potezah, Canal Johnerja v 27. potezah. Rubinstein gdč. Menšikovo v 30. potezah, Colle Matti-sona v 30. potezah in Bogoljubov Yatesa v 37. potezah. Partija Niemcovič : Spielmann je bila po 68. potezi prekinjena. Niemcovič je v boljši poziciji. Stanje je naslednje: Capablanca 13 in pol, Niemcovič 12 in pol (1), Rubinstein 12 in pol. Spielmann 12 (2), dr. Vidmar 11, dr. Becker, — V ponedeljek pa bo turnir učen Bogoljubov, dr. Euwe, Griinfeld 10 in pol, Mattison 9 in pol (1), Canal. Maroczv, dr. Tartakower 9 in pol, dr. Treybal 9 (1), Samisch 9, Colle 8 in pol, Johner 8. Marshall, fates 7 in pol, Gilg 6 in pol (1), Thomas 5 in pol, Menšikova 3. Jutri se bo igralo predzadnje, to je 20. kolo. Igrali bodo: Capablanca : Spielmann. Maroczy : Niemcovič. Rubinstein : dr. Becker, dr. Vidmar : Mattison, dr. Tartakovver : dT. Trevbal, Gilg : Marshall. Colle : Griinfeld, Thomas : dr. Euvve, Bogoljubov : Menšikova, Canal : Yates, Johner : Samisch. V nedeljo se bodo odigrale zadnje viseče partije. V ponedeljek pa se vrši zadnje kolo. Pričetek komunističnega procesa v Beogradu Včeraj sc je vršila pred Državnim sodiščem glavna razprava proti sedmim komunističnim agitatorjem iz Slavon. Broda Beograd, 23. avgusta a. Danes dopoldne se je začela pred državnim sodiščem za zaščito države razprava proti sedmorici komunistov, ki so obtoženi, da so razširjali letake hujskajoče vsebine ter ustanavljali tajna udruženja za komunistično, anarhistično in teroristično propagando ter za ilegalno uzurpacijo oblasti. Senat je bil sestavljen takole: predsednik dr. Nikola Ogoreli-ca, sodniki: Vaso Petrovič, Ljubomir Ar-neri, dr. Vicko Dubokovič, Mirko Koščec, Trajko Stamenkovič, Stanislav Vukajlovič; državni tožitelj je dr. Manojlovič, zapisnikar Milan Stojkovič. Na podlgi obtožnice državnega tožitelja so se morali zagovarjati: Milisav Belovu kovic, ki ga brani Miodrag Andjelkovič, Florijan Hotelič z istim braniteljem, Ostoje Djakovič z braniteljem Urošem Jovanovi-čem, Slavko Cvetkovič, ki ga brani Prdva-revič, Franjo Luc z braniteljem Mihajlom Milikičem, Budan Milutinovič, ki ga branita dr. Radoje Vukčevič in dr. Živojjn Lu-kič, ter Marin Poparič, ki ga brani odvetnik Prdvarevič. Vsi obtoženci so iz Slavonskega Broda. Zagovarjajo se, da niso v nobeni zvezi s podatki in s trditvami obtožnice. Po kratki prekinitvi se je nadaljevala razprava in je bil najprvo zaslišan šef policije v Slavonskem Brodu dr, Mitja Grgurevič, ki je vodil preiskavo proti obtožencem. Zatem sta bila zaslišana redarja iz Slavonskega Broda Stevan Pavica in Petar Kuzmanovič. Važna ponudba nemških finančnikov Sušak, 23. avgusta, č. Skupina nemških finančnikov je z nekaterimi našimi kapitalisti organizirala nemško - jugoslovensko gradbeno podjetje, ki je sedaj predložilo merodajnim činiteljem ponudbo, da zgradi več hotelov in drugih objektov, potrebnih za tujski promet Isto podjetje 6e je tudi ponudilo za zgraditev vodovoda na otoku Krku, ki bi oskrboval z vodo Malinsko, Aleksandrovo in mesto Krk. Tudi to ponudbo proučuje ministrstvo trgovine. Ako se bo ponudba spoznala za ugodno, bodo z grajenjem vodovoda že v kratkem pričeli. Tako bi bilo rešeno važno vprašanje razvoja Hrvatskega Primorja in tujskega prometa Šest rumunskih letal v Zagrebu Zagrev, 23. avgusta, č. Na zagrebškem letališču je danes ob 11. dopoldne pristalo 6 rumunskih letal tipa Juport, ki so na potu iz Pariza v Bukarešto. Ta letala je Ru-munija naročila v Parizu ter se bodo udeležila tudi letalske tekme Male antante, ki bo 5., 6. in 7. septembra Prihod rutnimskih letal je bil napovedan v Zagrebu že za sinoči. Ker pa so letalci zašli v nevihto, so zgrešili pot in se spustili na tla r Gorniem Zagorju v bližini Krajine pri vasi Sv. Križ. Ker je bilo že v mraku, so tamkaj tudi prenočili. Rumun-ski letalci bodo jutri dopoldne nadaljevali pot v Beograd, od tam pa v Bukarešto. SpUCsredi avgusta. Ne pride mi na misel, da sestavim apologijo oportunlzma, glasom katere naj narod skrbj samo za pospeševanje svojih trer notnih, večinoma materijalnih interesov, prepuščajoč drugemu alijra času. da rešuje velika načelna vprašanja. Po drugi strani pa je treba priznati, da se je v naši mlad: državi mnogo grešilo v nasprotnem smislu popolnoma se je zanemarila skrb za sistematično in raciionalno zadovoljevanje vsak danjih materijalnih potreb naroda in ss mnogo preveč debatiralo na pr. o načelih agrarne reforme. Med vrsticami naj mi bo dovoljeno pripomniti, da so bile te »načel ne« debate kaj slabo znanstveno utemeljene in da so se pogostokrat vodile v smislu najcenejše demagogije. 2e 11 let je poteklo, odkar se debatira in razlaga, kako nai se reši agrarno vprašanje v Dalmaciji. Začasne, partizanske solucije, sedaj v enem, sedaj v drugem prav-cu. so povzročile prebivalstvu ogromni, škodo. Te dni pa čitam v nekem malem sicer skrbno urejevanem tedniku iz sever ne Dalmacije, kako obiskuje profesor po ljedelske fakultete v Zagrebu dr. Filipovič na poziv agilnega prosvetno-gospodarskega udruženja »Gospodarsko-kulturne matice za severno Dalmacijo« po vrsti občine v severni Dalmaciji in proučuje rečne izlive Profesor izvršuje svoje preiskave vestno in znanstveno in ni prvič, da ie na znan stvene-n potovanju po Dalmaciji. Rezultati njegovega proučevanja obstojaio v tem, da je malone vsa severna Dalmaciia, a zdi se, da tudi srednja Dalmacija, prepletena s številnimi podzemskimi rekami močnio tokov in da te reke ne teko v veliki globini, iz česar sledi možnost izkoriščanja teh rek za namakanje, predvsem pa za dobavo pitne vode. Nočem pretiravati s preveč optimistično oceno napovedanih rezultatov. Vem, da se v teh stvareh često pretirava in da je donosnost takih podzemnih vod pogosto minimalna. Ko bodo proučevanja završena in ko objavi dr. Filipovič svoje končne ugotovitve, bo mogoče soditi o uporabnosti teh odkritij z mnogo večjo tehtovitostjo. Kar pa se more in mora že zdaj reči, je to, da je naučenjaška in patrijotična inici-jativnost zagrebškega profesorja vse hvale vredna. Pogostokrat sem že mislil, da bi morale naše univerze, ki so opremljene s tolikšnim osobjem, pokazati dokaj intimnejše stike z utripi narodnega življenja. Če velja to za vse fakultete, potem ie še bolj jasno, da je to prva naloga poljedelskih fakultet Le tem je ta naloga uprav raison d'etre. Vprašanje pomanjkanja vode na Krasu tvori najbolj pereč problem našega poljedelstva, še več: vsega našega gospodarstva in vse naše kulture. Kajti pomanjkanje vode za namakanje in pitne vode kot take je glavni razlog za pasivnost premnogih delov naše države. Semkaj spadajo vsa Lika, Dalmacija, Hercegovina, Črna gora, deli Bosne in tudi košček Slovenije. Ta pasivnost paralizira našo agrarno politiko in vpliva na naše carinske in prometne tarife ter pritiska pogostokrat tudi direktno na naš državni proračun v obliki podpor za pasivne kraje. Krajev brez vede nimamo samo mi. Zato ni čudno, da iščemo inozemske primere, kjer se vprašan ie pomanjkan ja vode rešuje na osnovi sedanjega stanja geološke vede in tehničnega napredka nekoliko drugače kakor pa z gradnjo cistern. Morda nikjer drugje, kakor v Italiji, ;:lasti po nastopu fašizma, se niso dosegli toliki uspehi, ki pomenijo že sedaj ogromno korist za gospodarstvo premnogih pokrajin. V Dalmaciji je bila nedavno ustanovljena Kulturna matica za severno Dalmacijo, ki si je postavila nalogo, da pospešuje kulturne in gospodarske interese severne Dalmacije. Nočem pisati panegirikov tej kemaj nastali ustanovi, ki bi se tudi mogla po vzorcu drugih tudi še pretvoriti v zavod večje ali manjše klike interesentov, katerim bi bilo kaj malo mar za splošne koristi in ki bi silili v ospredje samo svoie osebe. Taki usodi so zapadle mnoge podobne dalmatinske ustanove s sličnimi programi in inicijativami. V Dalmaciji, kjer prevladuje individualizem in kjer primanjkuje društvene discipline in samozatajevanja, bi to ne bilo nekaj izrednega. Navzlic temu ra je treba glasno pohvaliti sedanjo inicijativo se-verno-dalmatinske Matice, čeprav z rezervami za bodočnost in v nadi, da ne bo treba o Matici soditi kakor o raznovrstnih etnoloških društvih, delavskih zadrugah, zadružnih zvezah itd. Pohvaliti je treba Ma-tičino inicijativnost tem boij, ker gre za privatno inicijativo, ki nadomešča podjetnost države in samouprave. Nujno potrebno je, da pridejo tudi v državni in oblastne proračune postavke za proučevanje zemlje glede pitne vode, saj so vsote, ki so potrebne za raziskovanje in za kopanje, relativno neznatne. Navesti hočem še to značilnost, da so v Matici včlanjeni i pravoslavni i katoličani, ljudje raznovrstnih političnih vidikom in mišljenj. »Glas severno-daImatm.-,ke Matice« v Šibeniku opisuje, kako spremlja prebivalstvo brez razlike vere in stranke s simpatijami in zaupanjem proi. dr. Filipo-viča. To je dokaz, kako se zna prebivalstvo dvigniti nad strankarsko malenkost, kadar začuti veliko in splošno koristno delo. Sodim, da je treba tej stvari rosvetiii največjo pozornost. Nadejam se. da jo bodo državne in samoupravne oblasti podprle, jaz pa bom še poročal o napredovanju tega raziskovanja. Dr. Prvislav Grisogono. Geroč definitivno oproščen Beograd, 23. avgusta p. Danes je kasa-ciia odobrila oprostilno razsodbo prvostopnega sod'š£a v Kruževcu, ki ie svoj čas oprostilo bivšega avstrijskega orožniškega oficirja in sedanjega podpolkovnika naše vojske Milana Geroča glede očitkov, da je med vojno dal postreljati srbske vojake Odlikovanja V resoru ministrstva prometa so odlikovani: z redom Belega orla V. stopnje: referenta prometnega ministra dr. Vončina in Josip Cugmus ter šef ljubljanske postaje Avgust Ludvik: 7. redom sv. Save IV.: Karel Zupanič, Jan Muller-Petrič, Rudolf Kavčič, Hinko Go-Ijas, Miško Jevšek, Ludovik Ladiha in inž. Franc Fink, šefi odsekov pri direkciji državnih železnic v Ljubljani; z redom sv. Save V. stopnje: uradniki generalne direkcije cižavnih železnic Lcvro Svetina, Franc Arko, Josip Briški, losip Si-mončič, Franio Pcdbiegar, Jože Zaje. Josip Veljak, Lovro Počkar, Ljudevit Jereb, Rudolf Osvald, Crnest Franke, Franjo li.iis, Anton Jenčič, Ivan Miklavec, Franc Pogon, Ernest Sancin, Bogomir Volf. Mirko Ra.ih, Leon Dolinšek. Avguštin Prinčič. — Nadalje uradniki pri železniški direkciji v Ljubljani: Josip Pokorni, Srečko Le:iard, Drago Leskovšek, Alberih Vosov, Franc Bršt-nar, Franc Planinšek, Ivan Karel, dr. Anton Brumen, dr. Anton Mauri. dr. Ivan Mer-slavič. Julij Bučar, Matija MikV, Anton Rasberger, Oskar Silieh, Adolf Hilmajer, Franc Zmazek, dr. Željko Jeglič, Alojz Ran-dl, Venčeslav Černigoj, Ivan Deržič, Fran Hojs, Fran Jelašič, Fran Kunaver, Josip Kreutzer, .Milan Petek. Stanislav Stergar, Rudolf Jakhel. Franc Smrdu^ Alojzij Veho-vec, Alojzij Potočnik, Fgon Tancig, Ivan ZuDan. inž. Rudolf Selak, inž. Josip Turi, inž. Ciril Peteržel, inž. Fran Sedlak, inž. Anton Ozvald, inž. Franc Debevec, inž. Josip Urbančič, inž. Fran Urbas, inž. Riko Šapla, Ivan Leben, inž. Franc Honzak, Josip Valand, inž. Ignac Vidic, inž. Ivan Miha, inž. Rudolf Koudelka, Martin Topolovec. Ivan Rutar, Ivan Košmrl, Karol Sircelj, Emil Brinšek, Ivan Deutschmann, Josip Grilc, Alojz Kavšek. Martin Košuta. Anton Demšar, Mirko Punčuh, Anton Veber, Rafel Ogrin, Hilarii Lavrenčič, Franc Gorše, Janko Medved, Karel Praunseis, Viktor Turin, Alfonz Knez, Konrad Mere, Josip Lušicki, Feliks Čerček, Leopold Gruden, Ivan Mrak, Miroslav Perne, Fortunat Kink, Josip Zni-daršič, Peter Šleeelj, Franc Rozman. Josip Furlan. Leon Dekleva. Franc Sircelj, Anton Gostič, Viljem Novak, Mihael Rožanc, Karel Blaž. Anton Samza. Vladimir Gomil-šek, Rudolf Likar, Pavel Mašič, Albin Adle-šič, Josip Vadnov, dr. Leonold Benko. Rudolf Žaček, Franc Veber, Franc Gnezda in Alojz Veber. V resoru ministrstva za poljedelstvo: z redom sv. Save IV. stopnje: Jakob Turk direktor poljedelske ogledne in kontrolne Staniče v Ljubljani, Ignacij Slajpah, direktor državne žrebčarne v Skoplju. Anton Korošec, obmejni veterinar v Mariboru, Prav-doslav Rebek, obmejni veterinar na Rakeku, Viktor Zaje, veterinar pri velikem županu ljubljanske oblasti, dr. Josip Stegu, sreski veterinar v Celju, in dr. Ferdo Kern, upravnik državnega bakteriološkega zavoda v Ljubljani. V resoru ministrstva za trgovino In industrijo: z redom Belega orla V. stopnje: dr. Rudolf Marn. referent pri velikem županu ljubljanske oblasti; z redom sv. Save IV. stoonje: Mihael Presl, šolski inšpektor pri velikem županu ljubljanske oblasti. Matej Dolenc, direktor trgovske akademije v Mariboru, dr. Karel Pirjevec, prof. trgovske akademije v Ljubljani. Saša Šantel. Alojzij Repič in Leo Novak, profesorji Tehnične srednje šole v Ljubljani. z redom sv. Save I. stopnje: Srečko Jurdana, predmetni učitelj trgovske akademije v Mariboru, Konrad Fink. predmetni učitelj trgovske šole v Celju, Maks Kovač in Karel Dermastja, predmetna učitelja trgovske šole v Ljubljani. V resoru ministrstva za šume fn rudnike: z redom Sv. Save III. stopnje: Viktor Gostiša, generalni direktor generalne rudarske direkcije; z redom Sv. Save V.: gumarski inšpektor Boleslav Černogoj, okrožni šum ar Bogomir Šinkovec, računski nadsvetnik Ivan Srebr-nie, višji strojni referent Ivan Bož'» ter rudniški ravnatelji Josip Močnik, Ferdinand Šinkovec. Ervin Šporn, Milan Kralj in Ivan Grebcnšek. Na predlog ministra prosvete so odlikovane: 7, redom Sv. Save IV.: Marica Sernec, predsednica Kola jugoslov. sester v Celju, Terezija Ko-išek, predsednika KJS v Marenbergu, Antonija Stupica, predsednica Podpornega društva v Petrovem selu, Tinca Lipovšsk, predsednica KJS v Murski Soboti, Milka Fermevc, bivša predsednica KJS v Ptuju; z redom Sv. Save V. stopnje: Alojzija Vreček, predsednica KJS v Mežici; Tilka Prelog, ustanoviteljica KJS v Murski Soboti; Franja Vošnjak, predsednica Narodne Čitalnice v Gorniem gradu; Minka Košeni-na, odbornica Narodne Čitalnice v Got-njem gradu; Irena Trobej, predsednica Rdečega križa v Gornjem gradu. Na predlog ministra za socijalno politiko in narodno zdravje so odlikovane: z redom Sv. Save IV. stopnje: Ana Po-lak, predsednica KJS v Tržiču; Leopold i na Dolenc, predsednica Slovenske krščanske ženske zveze v Ljubljani, in Marija Humek, predsednica trnovske Elizabetne konference v Ljubljani; z redom Sv. Save V.: Marija Hafner, odbornica KJS v Škofji Loki; Marija Clarici, socijalna delavka v Kranju: Vilma Pauer, članica Rdečega križa v Trbovljah: Leo-poldina Šavnik, socijalna delavka v Kranju; Terezija Svetec, odbornica Jugoslovenske Matice v Litiji; Marija Birola, predsednica KJS v Zagorju: nadalje v Ljubljani: Ela Samec, podpredsednica Slovenske krščanske ženske zveze; Minka Kroftova, tajnica Atene; Vida Lapajne, tajnica Splošnega ženskega društva; Marija Osana, predsednica franč. Blizabetine konference; Ana Fabjan, predsednica stolne Elizabetne konference: Angela Češnovar. predsednica šentjakobske Elizabetne konference; Minka Ga-šperlin, odbornica KJS" Romana Vašič, podpredsednica Splošnega ženskega dništva; barija Logar, tainica Slov. krščanskega ženskega društva; A'bina Kogoj, predsednica Vincenciieve družbe; dalie: M;baela Hut, Tvred-^vhvca Rdečega križa v Radovljici, Ana Vode, voditeljica Ljudske kuhinie in Franica Zemlian, socialna delavka v Liub-liani, An;ca Ašič. Člnnica S'oven«;ke!ja ženskega društva v Mariboru; Olga Balon, čla- nica Slovenskega ženskega društva v Mariboru; Katarina Bauman, predsednica Krščanske ženske zveze v Mariboru; Ana Fi-lipič, predsednica Podpornega društva v Celju; Marija Šomen, predsednica Evangel-skega ženskega društva v Murski Soboti; Marija Voglcr, socijalna deiavka v Murski Soboti; Medarda Zupančič, predstojnica usmiljenih sester v Murski Soboti; Adal-berga Bogovič, usmiljenka v Murski Soboti; Alojzija Bergatc, socijalna delavka v Mežici in Terezija Kafu, predsednica KJS v Prevaljah. Nadalje so odlikovane z zlato medaljo za državljanske zasluge: Marija Graš:k, predsednica Vincencijeve družbe v Kamniku; Marija Grošelj, odbornica Vincencijeve konference v Kranju in Josefina Stei-ner, odbornica Rdečega križa v Litiji. Invalidsko sodišče v Ljubljani Beograd. 23. avgusta, p. Minieter za socijalno politiko in narodno zdravje dr. Drin-kovič je imenoval nove člane invalidskih sodišč za posamezne divizijske oblasti. Za člane invalidskega sodišča dravske divizijske oblasti eo postavljeni: za predsednika dr. Alojzij Gradnik, sodnik deželnega sodišča v Ljubljani; za njegovega namestnika dr. Milko Gaber, sodnik istega sodišča; za člana: Lavo Molnar. sodni kapetan II- ki. (namestnik Atanasije Stanimirevič, sodni poručnik); dr. Sfirfco KroSnik. 6odnik in rezervni sodni podpolkovnik (namestnik Viktor Kokalj, policijski svetnik in rezervni kapetan I. ki.). Za delovodjo je imenovan dr. Josip Dobrošek. pravni pripravnik deželnega sodišča v Ljubljani; za njegovega namestnika Rudolf Šauez, pravni pripravnik istega sodišča. Prof. Bruchesi v avdijenci Beograd, 23. avgusta, a. G. Jean Bruchesi, profesor nove politične zgodovine na katoliški univerzi v Montrealu, je podvzel daljše potovanje po Evropi, da bi se seznanil s povojnimi razmerami. Te dni se je ustavil, prihajajoč iz Bosne in Dalmacije, za nekaj časa v Sloveniji, kjer ga je Nj. Vel. kralj sprejel sinoči na Bledu v avdijenci. Avdijenca je trajala od 18. do 19.15. Po avdijenci je prof. Bruchesi izjaviL da je očaran od sprejema, ki ga je bil deležen na dvoru. Prof. Bruchesi je obli ubil, da bo na simpatičen način prikazal francoskemu občinstvu v Kanadi, deloma potom člankom, deloma s predavanji, ne samo krajinske lepote naše države, temveč tudi delavnost in velike moralne vrline našega naroda. Gospod Bruchesi se je zlasti pohvalno izrazil o herojskih podvigih srbske vojske, o čemur se je razgovarjal tudi z enim naših najstarejših generalov veteranov. Avdijenca ministra Kumanudi ja Beograd, 23. avgusta, a. Davi 6e je vrnil z Bleda namestnik ministra zunanjih del dr. Kosta Kumanudi, ki je bil včeraj tamkaj sprejet od Nj. Vel. kralja v avdijenci. Iz državne tehnične službe Beograd, 23. avgusta, p. Minis.ter javnih del ie po-dpisai rešeni e o ifnenovaoin ki premestitvi ttraidnvtov svojega resora. Tafco je med Aruispm dodeljen iroroslrsvu javnih del v Beograda V3a-d.raiiir Knez, dosedaj iaiženjer lehm£n« sekcije v Mariboru. K tetei&ri sekciji v Novem Sadni Je premeščen ASbim PHamic, mzenje? tetovirale sekcije r Lpubl.jamd. Iz vojaške službe Beograd, 23. avgusta, p. V mjivistTV.-.in vojsk« in mornarice je bil podjjisa-n večji uikaz o premestitvi m imenovamju oficirjev. Za poveljnika orožniškesa voda v Tr-bovLiah je imenovan podporočnik Miloš Blagojev. Vojnemu okru©u v Ce-l>a je dodeljen pešadnjs&i kaipetan I. kL Vo-jis'a potekle letošnje volitve članov Sveta Društva narodov brez večjih težkoč. Ni nika-kega dvoma, da ponovna izvolitev Poljske ne bo težka. Morda se bo vodila borba samo glede mesta, ki ga v Svetu Društva narodov zavzema republika Chile, ker je mogoče, da se bosta za to mesto potegovali republiki Uruguay in Chile. Požar rumunskih petrolejskih vrelcev Bukarešta, 23. avgusta. Industrijski minister Madgearu je odpotoval v petro-lejsko okrožje Moreni, da ugotovi obseg PGžarne katastrofe. Po mnenju strokovnjakov so zaenkrat vsa nadzemeljska gasilna dela brezuspešna. Požar plinov in nadzemeljskih vrelcev bo mogoče omejiti in udušiti le s podzemeljskim rovov, dolgim 245 m, čegar gradnja in izkopanje pa bo trajalo 2 meseca. Ceni se, da zgori na dan do 3 milijone kubičnim metrov plina. Danes sta preminula še 1 delavca na za-dobljenih opeklinaVi, tako da znaša število vseh človeških žrtev 27. Letalec padel v Gardsko jezero Rim, 23. avg. g. Letalski kapetan Motta je včeraj padel s svojim letalom iz višine 100 m v Gardsko jezero. Motta je utonil. N ameraval se je udeležiti tekmovanja za Schneidcrjev pokal. Pilota in letala dosedaj še ni'so našli. Italija je naprosila Anglijo, naj se za nekoliko časa odgodi to tekmovanje. Tukov proces Bratislava, 23. av®. h. Na danaŠBji raepravi bo je bilo zaslišanih 9 prič, ki so vsi katoliški do-iKvvmik i ia bivši člani Rodotoraoe. Izpovedali eo o posajanjiih Rodobrane s praškimi komunisti. Današnje priče niso bite zaprisežene. V ponedeljek bo zaslišan posianec Htimka, nakar se bodo začeJa zovori. Ostavka čilenske vlade Saotiago, 23. ajvgusta. čilemsfca vlada je C»-d-alta ostaivko zaradi nezaupnice, ki io je pregei« v parlamentu. Razpisane bodo naSbrže votvtv« v novi parlament. Maši Kraji in ljudje Razstava domačih obrtov v Črenšovcih Ob priliki proslave 10-letnice osvoboditve Slovenske Krajine so priredili naši prekmurski rojaki v Črenšovcih prvo zelo zanimivo razstavo domačih obrtov. Mnogo zanimivega je bilo videti tamkaj, tako, da je človek prav lahko spoznal nadarjenost in okus naših rojakov Slovenske Krajine. Izdelki iz domačega platna so zelo snažni in trpežni. Otirači so podobni starinskim te Bele Krajine. Platno je lepo, enakomerno tanko, kar dokazuje, da so tam spretne predice. Kolovrati so zelo lična priprava, zelo stabilni in nimajo sličnosti z našimi dolenjskimi. V nečem so podobni štajerskim in koroškim, ker so struženi. Posebnost Slovenske Krajine so domače preproge iz Hodoša in okolice. Te preproge so z«lo uporabne za kuhinje, stopnjišča in hodnike. Zaradi svoje trpežnosti in cenenosti se lahko prodajo. Tkalstvu bi kazalo posvetiti več pozornosti, ker je teren za razvoj tega obrta pripraven. Staremu, počasnemu izdelovanju platna bi se napravil konec z mehaničnimi krosni (statvami), ki se bodo tekom let razširila povsod, kjer je je še razvito tkalstvo. Narodne vezenine so sicer skromne, vendar nosijo značilen pečat Slovenske krajine. V današnjem času se kaže povsod prav krepak vpliv raznih ženskih listov, ki zanašajo s svojimi predlogami razne narodne vzorce v najbolj oddaljene gorske vasi. Obdelovanje lesa se vrši z veliko skrbjo ln okusom. Interesantno je orodje za izdelovanje razne votle posode iz enega kosa lesa. Mnogo iznajdljivosti in praktičnosti tiči v njem. Iz slame pletejo razne predpražnike, velike, vrčem podobne posobe za shranjevanje prosa, košare sejalnice, copate itd. Ženski svet je pokazal Se svojo spretnost razen v ročnih delih tudi v kuharski umetnosti. Videli smo razstavljeno razno originalno pecivo, ki služi ob hišnih slovesnostih v Slovenski Krajini. V tem pecivu se prav jasno kaže, da so prekmurski Slovenci živ del slovenskega debla, ker imajo za slovesnosti bistveno isto pecivo, kakor ostali Slovenci. Forma sicer malo varira in je prav zanimiva, kakor so tudi zanimivi naši dijalekti, vendar pa človek takoj ve, kaj hoče sosed in tudi tu uganemo takoj, ob katerih prilikah se uporablja, oziroma za uživa to in ono pecivo. Razstava je pokazala podrobno delo se-menogojske postaje v Beltincih. Ta odlični zavod je splošno znan in lanska jubilejna razstava kmetijske družbe v Ljubljani je prav nazorno pokazala velikansko važnost poizkusov, ki jih delajo v Beltincih z raz-rimi žitnimi vrstami in tudi prelepe uspehe, ki jih je postaja dosegla. Zelo lični so bili tudi lončarski izdelki, ki so pokazali veliko spretnost tamošnjih lončarjev. Lončarstvo v Prekmurju ne bode tako hitro opešalo, ker je uporaba lončene rosode zelo velika. Keramičnemu obrtu v Prekmurju bi se moralo posvetiti več pozornosti, da bi se začelo izdelovati še boljše olago in potem bi se tudi pri narodnem gospodarstvu Slovenske Krajine ta napredek prav gotovo poznal. Osnovne šole okol. Črenšovcev so pokazale z razstavo šolskih izdelkov tiho in uspešno delo naših šol. Lepi uspehi v risanju, modeliranju, deških in dekliških ročnih del ter v spisju in računstvu kažejo nadarjenost prekmurskih šolarjev. Razstavi je priključena majhna razstava domačina, ki obiskuje ljubljansko tehnično srednjo Šolo. Ljudje opazijo veliko razliko med otroškimi izdelki in izdelki svojega rojaka, ki se izobrazuje v mestu in nehote dobi tudi naša odlična tehnična šola v Prekmurju svoje priznanje, ker vidi narod napredek rojaka. Svež otroški šolski zbor, ki je zapel na razstavi več lepih pesmic je pokazal, da imajo otroci dober posluh in veliko ljubezen do naših pesmi, učitelj pa dobro metodo in mnogo potrpljenja. Aranžman je bil zelo priprost ln cenen. Postavljenih je bilo večje število stojnic ali »štantov«, ki so ob semenjskih dnevih velika privlačna sila kmečkega ljudstva. Zato ni čuda, da je privabil tudi ta sejem ali razstava domačih obrtov toliko prebi- Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povznooi naravna Fraoz Josefova« srenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno in delavno sposobnost. Vodeče klinike izpričujejo, da je i>FRANZ JOSEFOVA« voda odlične vrednosti tud: za duševne delavce, živčno oslabele in ženske kot dobro odvajalno sredstvo. Dobi se v vseh lekarnah, droge rijah in špecerijskih trgovinah. valstva ▼ Črenšovce, kakor ga že Izlepa ni bilo tam. Iz zapuščenosti in zatiranja vsega našega do pred desetimi leti po do prve razstave je storjen velikanski korak. Misel je vstvarjena, ideja dobiva privržence, raste pogum razstavljalcem v ponos in voljo po napredku in medsebojnem tekmovanju. Zaradi etnografske zanimivosti in zgodovinske važnosti bi spadala razstava v celoti v muzej. To se bržčas ne bo zgodilo m )e prava sreča, da je bil na razstavi navzoč zastopnik ljubljanskega muzeja dr. S. Vurnik, ki je najvažnejše reči fotografiral in nam tako ohranil prvo razstavo domačih obrtov Slovenske Krajine v slikah. še nekaj žrtev zadnje nevihte Šele sedaj so prišla podrobnojša poročila o pustošenju in razdejanju, ki ga je povzročila ponedeljkova nevihta v raznih krajih okoli Vrhnike, Logatca in Polhovega gradca. Silna nevihta s strelo in točo je zlasti besnela v Polhovgrajskih Dolomitih, osobito v naseljih med Polhovim gradcem in Črnim vrhom. Tu je v ponedeljek popoldne odnosno ponoči, ko so se tam nagrmadili temni oblaki, strela na dveh krajih povzročila dva vačja požara. Požar na Betajnovi V malem naselju v Betajnovi pri Črnem vrhu je strela udarila v veliki kozolec posestnika Antona Celarca. Kozolec je bil v nekaj minutah ves v objemu ognja. Velik ognjen snop se je dvigal visoko proti nebu tako, da se je videl daleč proti Polhovemu gradcu, Horjulu in Vrhniki. Reševalna akcija je bila zelo težavna. Gašenje je bilo otežkočeno še zaradi pomanjkanja vode. Rešiti niso mogli skoro ničesar. Požar je uničil mnogo letošnjega sena, žita, slame, kakor tudi več gospodarskega orodja. Škoda je cenjena na 40.000 dinarjev. Posestnik Celarc je bil zavarovan za malenkostno svoto. Domačini in prebivalci bližnjih naselij so skušali z največjim naporom požar lokalizirati, ker so začele iskre v večjih snopih padati tudi na bližnja poslopja. Drug požar na Smolniku pri Črnem vrhu Okoli 22. ponoči je nastalo drugo veliko neurje. Ob 22.17 se je po naselju Smolnik med Črnim vrhom in Polhovim gradcem začul plat zvona, ki je klical že speče va-ščane in sosedne vasi na pomoč proti besnemu ognjenemu elementu. Strela je med najhujšim nalivom udarila v velik hlev, last posestnika Josipa in Frančiške Bizjan, ki je bil s slamo krit. Strela je udarila v vrh strehe. Mahoma je bil hlev popolnoma v plamenu. V hlevu je bilo 8 glav goveje živine in 11 ovac. Živina je bila v hlevu popolnoma od strele omamljena. Nad hlevom v seniku so prenočevali štirje moški in sicer 341etni Andrej Koprivec ter trije bratje: 16-letni Jernej, 15-Ietni Rudolf in 9-letm France Kucler. Strela je vse omamila, toda ni jih poškodovala. Ko je že bilo s senom napolnjeno podstrešje hleva v plamenu se je k sreči prebudil Andr. Koprivec, ki je takoj zbudil ostale tri preno-čevalce ter jih spravil ven na sveži zrak. Hitel je nato v hišo posestnika Bizjana ter vse domače obvestil o požarni nesreči. Začeli so takoj vsi, ko je bil hlev že v najbolj besnem ognju, reševati iz hleva živino. Rešili so dva vola in enega Junca, dočim je ostalih pet glav goveje živine in vseh II ovac postalo žrtev požara. Poleg hleva je pogorel tudi kozolec z vsem gospodarskim orodjem in zalogo sena. Na pomoč so prihiteli gasilci iz Polhovega gradca pod vodstvom načelnika g. Franceta Mravljeta iz Pristave. Tudi tu je bilo gašenje zelo naporno in zaradi pomanjkanja vode otežkočeno. Gasilci so se morali omejiti le na lokalizacijo ognja, katerega visoki zublji so segali že na hiše in gospodarske objekte sosedov. Po požaru pri posestniku Bizjanu povzročeno škodo cenijo na približno 100 tisoč dinarjev, zavarovan je bil za malenkostno zavarovalnino, približno za 8000 dinarjev za vse gospodarsko poslopje in hišo. V obeh krajih je nujna pomoč potrebna. Škoda po toči v ljubljanski Okolici Kakor smo že poročali, je napravila toča med neurjem po nekaterih krajih ljubljanske okolice precejšnjo škodo na raznih kulturah. Škoda še ni točno precenjena. Zatrjujejo, da znaša okoli 200.000 dinarjev. Silna toča je v ponedeljek ponoči razsajala tudi med Šmarjem, Grosupljem, Turjakom in Pijavo gorico. Toča Je zlasti pokvarila proso in ajdo, a tudi drugi poljski pridelki so mnogo trpeli. Veliko škode je napravila toča na polju okoli Pijave gorice. Cenijo jo na 50.000 Din. Požar na Primskovem Presinočnjim je nenadoma izbruhnil pri posestniku Francu Krtu, vulgo Gale na Primskovem št 6 večji požar. Ogenj je nastal pri gospodarskih poslopjih in se je nenadoma tako močno razvil, da je bil njegov sijaj daleč na okrog viden. Okrog pol 11. zvečer so vrstoma zatulile v noč sirene posameznih tovarn, tako v tovarni g. Hohlerja, v Jugočeški in Vulkana. Nato je pričel biti v župni cerkvi plat zvona. Alarm je bil izvršen v takem velikem stilu, da so ljudje mislili, da gori v mestu in hiteli vsi iz hiš. V bodoče naj se ne dela, zlasti v nočnem času takega alarma, osobito ako je požar izven mesta, ker se povzroča s tem samo nepotreben strah in panika med prebivalstvom. Na lice požara je prihitelo poleg domačega društva še šest sosednjih, med njimi tudi iz Kranja z avtomobilom in obema motornima brizgalnama. Gasilcem se je posrečilo ogenj lokalizirati, ki je grozil sosednjim objektom. Zgorelo je do tal večje gospodarsko poslopje in drvarnica, med tem ko so Krtu rešili stanovanjsko hišo in hleve. Škodo cenijo na 50.000 dinarjev, ker mu je pogorelo 15 voz sena, detelje in drugih poljskih pridelkov ter par kmetijskih strojev. Krt je zavarovan za poslopje s 15 tisoč dinarjev in za poljske pridelke z manjšo posebno svoto. Kako je ogenj nastal, je še nepojasnjeno. Kranjski orožniki so uvedli poizvedbe. Pogumni devetletni rešitelj Vešter, 23. avgusta. Po zadnjem dežju je potok Selščica močno narastel. Nad visokim jezom, kakih 50 metrov od vešterskega mlina je mal visok mostič, pod njim je te dni kalna voda s podvojeno silo drla proti jezu. Kopica otrok, med njimi štiriletni Ivo in devetletni Ivan, se je napotila čez omenjeni mostič v gozd. Sredi mostu se je mali Ivo ustavil in se začel spenjati po mostni-ci. Še predno se je dobro zavedel, je že štrbunknil vznak v narastlo vodo. Otroci so v silnem strahu kar onemeli, le Ivan ni zgubil prisotnosti duha in se je v naslednjem hipu brez pomisleka zagnal pogumno skoro tri metre globoko v vodo. Pograbil je potapljajočega se Iva za rame. Za oba je od trenutka do trenutka naraščala opas-nost, da ju deroča voda potegne preko jeza v mrzle stope, kjer bi sugurno utonila oba. Z vsemi močmi se je pogumni Ivan boril z mrzlim elementom, ter je svojega omamljenega bratrančka tik pred jezom srečno potegnil na suho. Tam ju je sprejela v svoje okrilje Ivanova mati, ki je otroke sicer spremljala, a nezgode ni mogla preprečiti, ker se je v hipu zgodila. Vsekakor zasluži junaško dejanje malega devetletnega Ivana Mikca iz Trebnjega, da zve o njem tudi širša javnost Zanimivo je to, da so Ivana na ta dan pred devetimi leti »ulovili« iz vode, kamor ga je spustila štorklja, na svoj rojstni dan pa je sam s svojim pogumom ulovil svojega neprevidnega bratrančka in mu rešil življenje. Naj bi bila ta zgodba v svarilo malim neprevidnežem, naj bo pa tudi zgled ostali deci, ki se v takih trenotkih običajno raz-beži in poskrije. Zlorabe delavskega zavarovanja Delavsko zavarovanje včasih zlorabljajo osebe, ki ne znajo ceniti pomena in važnosti zavarovalne institucije. Ker mora okrožni urad za zavarovanje delavcev pred takimi zlorabami brezpogojno zaščititi prave bolnike in prispevke delavcev ter njih delodajalcev, se posluži redne sodne poti v vseh primerih kaznive zlorabe in ovadi do-tičnika sodišču. Nedavno je bil član A. B. obsojen na mesec dni zapora, ker se je javil pri zdravniku bolan in za dela nesposoben, v resnici pa je še nadalje opravljal svojo službo. Zaradi tega je na neupravičen način prejel na hranarini 384 Din v času, ko je prejel tudi svojo redno mezdo. Zaradi goljufije je bil obsojen tudi K. E., ki je prijavil svojega svaka kot uslužbenca v zavarovanje, dasi službeno razmerje dejansko ni obstojalo. Na ta način je dobil njegov svak brezplačno zdravljenje in denarne podpore od urada in ga tako oškodoval za 1873 Din. Sodišče je oba krivca obsodilo na povračilo nastale škode. Obenem je bil K. E., ki je izvršil neresnično prijavo, obsojen še na mesec dni zapora. Da se izognejo posamezniki občutnim kaz- nim, naj se točno ravnajo po predpisih zakona o zavarovanju delavcev, v dvomljivih primerih pa naj pravočasno zaprosijo za potrebne informacije okrožni urad za zavarovanje delavcev. Razburjenje po pomoti Ormož, 23. avgusta. Štiri je odbila ura in vse mirno in pokojno je bilo v spodnjem predmestju našega mesteca. Le tu in tam so se v jutranjo tišino oglašali petelinu Naenkrat pa je jutranji pokoj prekinilo hrupno odpiranje oken na posojilniškem hramu in začuli so se klici: Na pomoč, na pomoč, tatovi so v hiši! Na levi in desni so se pričela odpirati okna, plašni obrazi so zrli na ulico in nekateri stanovalci so hiteli ven, da bi ujeli vlomilce. Tudi orožniki so prišli in gospod, ki je pričel z alarmom, je iz posojilniške hiše motril zbrane pomočnike ter najpo-gumnejše pozval k sebi v hišo, da mu pomagajo pri naskoku na vlomilce. Na enkrat pa sta prilezla iz hiše pohlevna in prestrašena — dva mlada dimnikarska vajenca. Mojster ju je poslal na vse zgodaj na delo in ko sta zaspana lomastila iz drugega nadstropja ter rožljala s ključi in orodje, je iz najboljšega spanja zbujeni gospod mislil na tatove in vlomilce. Ob njegovem alarmu sta na zločince, na nesrečo ali na bogzna kaj še vse mislila tudi uboga dimnikarčka ter dirjala in rožljala zopet navzg. po stopnicah, kar je razburjenje seveda še znatno povečalo. Ko se je pomota izkazala, je bilo malo jeze in dosti smeha. Koško žegnanje Zagorje, 23. avgusta. Koška fara je idiličen gorski kraj. Tu ni nobene ravnine, nobena hiša ne stoji na ravnem. Vaščani obdelujejo z velikim trudom svoja hribovita polja, kolovozne ceste nimajo in le po ozkih stezah prideš mimo »Cesarske kamre« no znanem nevarnem Dolančevem rebru v romantično gorsko vasico. Prebivalci te vasi so miroljubni, dobri ljudje, ki posebno čislajo svojega dušnega pastirja, ki jim ga pošlje škof. Ta fara pa velja za nekakšno - kazensko postojanko. Dobijo jo duhovniki, ki so prišli iz kakorš-nega-koli razloga navzkriž s svojimi visokimi predstojniki ali pa se niso izkazali na kakem drugem mestu ali v kaki nalogi, ki jim je bila poverjena. Koški farani se posebno dobro spominjajo priljubljenega župnika pesnika Antona Medveda, s katerim so iz vsega srca delili žalost ln veselje. V dobrem spominu jim je ostal tudi župnik Peter Mohor, ki je prišel v Košco, ker ni hotel odsloviti svoje kuharice. »Kadar bodo moji gospodje tovariši odslovili svoje kuharice, jo bom tudi jaz,« je večkrat pripovedoval stari gospod. Po smrti župnika Mohorja, po vojni je prišel v to faro primorski rojak, ki pa je pred dvemi leti dobil novo mesto v Št. Lampretu. Od tedaj so Koščani brea dušnega pastirja, le tu in tam jim pride maševat župnik iz Št. Jurja ali Polšnika. Patron koške fare je sv. Jernej in njegov praznik je fa-ranom v visokih časteh. Lani so dobili koški farani duhovnika tam nekje od Sevnice, da je opravil žegnanje. Tudi letos je bilo naznanjeno po sosednjih farah. da bo žegnanje v koški fari v nedeljo pred sv. Jernejem in da bosta opravila slovesno službo božja dva že določena gospoda. Zadnjo nedeljo je bilo v koški fari vse pripravljeno za žegnanje. Poleg domačinov se je zbralo tudi dosti okoličanov in celo rudarjev. Jaka, ki je orga-nist in mežnar, je že na vse zgodaj potrkaval in veselo oznanjal praznik. Ob 9. je bilo zbrano že mnogo ljudstva. Ura je bila že deset, zvonovi so vabili ter privabili še zaostale farane, samo gospoda duhovnika ni bilo od nikoder. Farani so se tolažili, da bo prišel z zadnjim vlakom, ugibali so, koliko bi lahko vlak imel zamude in ko je potekla še ena ura ter se ni dalo več misliti na kako neobičajno zamu- XII. Zagrebački zbor 7. do 16. septembra 1929. Občril mednarodni vzorčni sejem s spec. sejnih Težke železne in kovinske industrija Ekonomične kurja ve Hotelske razstave Tkanin in potrebščin za tkatao industrijo Krzna in kooi&koije iz krzna Usnja ln fedetkor Paipirja in izdetkor Stekla in poceiana Poljedelstva (strojev, orodja. gmo® hi ostat* pottTeibšoiin ter gospodarskih proizvodov). H. Medicinsko - higienska hi veterinarska razstava povodom zdTa>vmišlke«2a korojjresa m zasedanja veiteraiaiieiv in lekarnarjev. 14. in 15. septembra 1929. H. razstava domače in mednarodni sejem inozemske plemenske živine (na novem mestnem sejmišču). Zadružni dnevi. Na železnticah, jadranskih pacobrodifo in arvšjonih 50 odst. pofHKSta. Potne leigiMrnaci-ie za brezplačen povraiteik se dote« za ceno Dim 30 pri poCaretvo teme« in »Dubrovačko trilogijo«, — to nikakor ne ustvarja nastrcjenja, ki je potrebno pri tako težkem delu. slabše je v tem pogledu z muzikalno platjo našega dela. Tudi priznani uspehi, ki obetajo navdušenje občinstva, se končajo le prehitro z napol praznim gledališčem. — Pretekla sezona — je nadaljeval gosp. | Predič — je dala eno najbolj literarnih premi jerskih serij. Dali smo prvič Mozaita, potem Dvofaka (»Rusalka«), Borodina (»Knez Igor«), Verdija (»Otelo«), Konjoviča (»Knez od Zete«) in reprizirali »Trubadurja« in »Prodano nevesto«. Denarni uspeh je bil isti kot predpreteklo sezono, ki je dala v umetniškem in literarnem oziru mnogo manj. Beograd — to je treba podčrtati _ nima zabavne (popularne) muzike v svojem opernem repertoarju: zabavo in re-pertoarsko maso daje drama. V tem oziru ima beogTajsko gledališče v naši državi edinstveno fiziognomijo. Operni repertoar je repertoar državnega zavoda, ki ima svoje kulturne naloge in ki ni še izpolnil ciklusa, kakor ga tak zavod more imeti. Sedaj moramo dajati kot premijere dela, ki so v starih operah stalni repertoarski fundus. Um-ljivo je tedaj, da se dajejo opere, ki ne zanimajo današnjega občinstva športov in jazz-banda in morda zapuščajo vtisk, da se tu dele lekcije iz muzike. — Prihodnja sezona, ki bo imela bogato pripravljen repertoar in več skupno z Zagrebom angažiranih solistov, mora biti poslednja borba gledališča kot akademske naprave. Brez dvoma bomo morali, kakršenkoli bo že rezultat, sprejeti znatno lažji repertoar, ne da bi sicer okrasili fasado prestolniškega teatra s pisanimi cunjami »tanz - operet« in feljtonov v kup-letih raznih »princes« in »slavčkov«. — Gmotni položaj gledališča lahko označim na kratko tako-le: Prestolniško gledališče ni moglo dopustiti, da bi za poldrugo leto, ko je bilo samo v enem poslopju in je imelo le en vir dohodkov, padlo na sekun- darni nivo. Nihče 6e ne bi hotel ozirati na njegovo izjemno stanje, marveč bi zahteval i za vsakdanjo publiko i za tujce in za toli ceste slavnostne predstave, prireditve, ki jih je dajalo beograjsko gledališče v normalnih razmerah. V tem poldrugem letu je moralo imeti naše gledališče svoj dramski ansambl, svoje operne soliste, svoj nezmanjšani zbor in balet. In ravno v sezoni, ko je zaradi kratkega stika zgorel tisti stari, trhli hlev, na katerega se je naslanjala ekonomija prestolniškega gledališča, je država vrgla vsa osrednja gledališča na sistem subvencS je. Za beograjsko gledališče je bila preraču-njena subvencija z ozirom na dve hiši. Osemnajst mesecev je trajal ta paradoks, pravi »umik čez Albanijo« za prestolniški teater. Tako je nastala velika finančna kriza. — Novost prihodnje sezone, da se nekateri solisti angažirajo skupno za Beograd in za Zagreb, je pohvalna in brez dvoma prijetna, čeprav komplicira delo. Toda ta novost bo privedla oba teatra k edinstvu, vsaj glede opernega besedila. Razredni učitelj. Spisal Iv. Hribski. Založila Oblastna zaloga šolskih knjig in nčil v Ljubljani 1929. Cena 23 Din. Za »Šolskim upraviteljem« Razredni učitelj, ki naj služi kot pomagalec obče vsemu učiteljstvu pri pouku na osnovni šoli s kratkimi nasveti in navodili, medtem ko je »Šolski upravitelj« namenjen Ie upraviteljem v njih poslovanju. Knjižica 132 strani obsegajoča v osmerki. bo posebno prav prišla mlajšemu učiteljstvu, začetnikom. Domače vesti »ŽivQen]e ln svete. Pravkar Je ra§Ia 8. številka naše najboljše in najbolj razširjene revije z naslednjo vsebino: W. Ost-wald: Tehnika — podlaga kulture. — Kako je obogatel John D. Rockefeller. — Osu-šenje Sredozemskega morja. — Muslimanska žena. — Primerjava med Ameriko m sovjetsko Rusijo. O svirajočih žuželkah. — fe zgodovine šahovske igre. — Dr. A. Reisman: Od Neretve k sin.fi Adriji. — Knut Hamsun: Cez morje. Dr. VI. Travner: Čarovniški procesi na Slovenskem. Lepo ffustrirana, vsebinsko pestra in zanimiva številka ima kot umetniško prilogo reprodukcijo fotografije SI. Vengaria: Kraljevi rrad Suvobor na Bledu. Kupujte »Življenje in svet« in priglašajte se kot stalni naročnik! (26 številk 40 Din)! Naroča se pri upravi, Knafljeva ulica 5. * Imenovanje. Minister za narodno zdravje le imenoval go. dr. Aučo Konvalinkovo, zdravnico zavoda za zaščito dece v Ljubljani, za specialistko za otroške bolezni. * Upokojitve v šolski službi. Traino so upokojeni naslednji učitelji, oziroma učiteljice na osnovnih šola.i: Edvard Markovšek v Ljubnem, Anton Polutnik v Murski Soboti, Evlalija Burja-Tavčar v Kostanjevici, Ivana Zwolf na lincn, Marija Munda- Ar-sefm v Ljubljani, Marija Lipovšek-Lebar ▼ Hrastniku, Roza Kožar v Veržeiu, Irma Komavh ▼ Mariboru, Matilda Leker v Št. Vidu pri Grobelnem in Josipina Štrigelj-Klein v Crešnjevcih. * Izpremembe r železniški službL V stale žu prometnih kontrolorjev v Sloveniji je zabeležiti številne izpremembe. Premeščeni so prometni kontrolorji Aloizii Kavšek 1z Celja v Novo mesto, Alojzij Vehovec iz Ljubljane v Ptuj, Egon Tancig iz Maribora v Ljubljano in Franc Smerdu iz Ptuja v Maribor. * Opozorilo rezervnim oficirjem. Vsi oni rezervni oficirji, ki so zdravniki, a niso prevedeni v sanitetno stroko, se opozarjajo naj potom vojnega okrožja predlože prošnjo za prevedbo v sanitetno stroko. Prošnji naj se predloži potrdilo o pravici na prakso. * Direktor britanske avljaciie v Novem Sadu. Predvčerajšnjim dopoldne je z avi-onom prispel v Novi Sad ter se spustil na ■vojaškem aerodromu direktor celokupne britanske aviacije vicemaršal g. Brenkel. Posetil je komandanta našega vojaškega zrakoplovstva divizijskega generala Rado-sava Stanojloviča. Po posetu je vicemaršal Brenkel v družbi generala Stanojloviča pre gledal ves aerodrom ter se zelo laskavo izrazil o ureditvi našega največjega aerodroma. Popoldne je g. Brenkel odpotoval Iz Novega Sada. * Jugoslovenska koračnica g. Prfticea. Ameriški poslanik na našem dvoru g. Prince, ki se že dalje časa mudi na Bledu, je komponiral vojaško koračnico in jo krstil za jugoslovensko koračnico. Predvčerajšnjim je vojaška godba na Bledu sestavljena iz godbenikov naše vojne mornarice iz Boke Kotorske, ki celo sezono dnevno kon-certira v parku pri Zdraviliškemu domu, imeia generalno skušnjo pod vodstvom ka-pelnika Ungeria v prisotnosti ameriškega poslanika g. Princea in admirala Kocha. Novo komponirana koračnica zveni prijetno in je herojskega značaja. InstTumenta-eijo je izdelal kapelnik Unger, ki zatrjuje, da je koračnica zelo lepa in zanimiva z muzikalnega stališča, ker je komponirana v šestosminskem taktu, kar je karakteristika ameriških vojaških koračnic. * Dar beograjskega Materinskega udruženja Terezi Gorenjcev!. Poročilo o srečni cnateri 'Gorenjčevi, ki je nedavno rodila v ljubljanski splošni bolnici četvorčke, je vzbudilo tudi v Beogradu veliko zanimanje Tamkajšnje materinsko udruženje se je predvčerajšnjim sestalo na sejo. na kateri je sklenilo, da pošlje materi Terezi Goreničevi štiri povoje, ki so jih gospe same iz-gotovile. To so štiri najlepši povoji iz zaloge Materinskega udruženja. * Letošnja vetesejmska prireditev »Ljubljana v jeseni« (od 31. do 9. septembra) bo obsegala: kmečki sejem (na ogled in nakup bodo postavljena izbrana buteljčna in odprta vina, najraznovrstnejši mlečni izdelki ter domači med), vrtnarsko razstavo, razstavo društva »Zoo« v Ljubljani, zadružno razstavo (prvo med nami), razstavo pohištva in stanovanjske opreme, razstavo kmetijskih strojev in orodia, razstavo hišne domače obrti, higijensko razstavo, razstavo industrijskih in obrtnih izdelkov, zabavišče »Mali prater« z nešteto privlačnimi atrakcijami in tekmovanje slovenskih harmonikarjev (dne 8. septembra). Ta prireditev bo nudila toliko lepega in zanimivega, da bo en obisk gotovo premalo. Zato naj si vsak nabavi permanentno legi« timacijo za obisk »Ljubljana v jeseni«, ki stane 30 Din in upravičuje na poljuben obisk ter na vožnjo po polovični ceni z železnico, avijoni in parniki. Vstopnina za enkratni vstop na razstavo znaša 10 Din. Lanskoletno jesensko prireditev je posetilo preko 100.000 ljudi. Letos bo obisk še večji. * Novomeški osmošolcl leta 1904! Po petindvajsetih letih v torek 27. t m. ob 16. sestanek pri očetu »Štemburju« v Kandiji. Tovariši, ki se nameravajo udeležiti sestan ka, naj javijo to nemudoma g. Janku Krajcu profesorju, Novo mesto. * Smrtna kosa. V Šmartnem ob Paki je irnrla ga. Marija K r a i n č e v a. soproga Šolskega upravitelja v pok. g. Josipa Krajn-ca, bivša poštarica in posestnica v Šmartnem. Spoštovani pokojnici bodi ohranjen blag spomin, žalujočim naše sožalje! * Sadna razstava v Brežicah. Glede na dobro letino v našem Posavju se pripravlja t Brežicah sadna razstava, na kateri bodo sodelovale vse občine, ki gravitirajo proti železniški progi Zidani most-Brežice. Po-savje bo imelo letos za izvoz nad tisoč vagonov namiznih jabolk, ki so letos posebno lepa. Razstava se bo otvorila 15. sektembra * V počašoenje pokojnemu Janko Mladiču. Namesto cvetja na krsto blagopokojne-ga višjega računskega svetnika Janka Mladiča je rodbina Tomše-Pretnar v Podbrež-ju darovala za Društvo slepih 100 Din in za Dečji dom ▼ Ljubljani tudi 100 Din. Oba zneska naj se proti potrdilu dvigneta v dnevni redakciji »Jutra«. * Dopisnica iz Amerike no zračni pošti. Prejeli smo: Gospa Tilka Zbašnikova v Ljubljani je prejela te dni zanimivo dopisnico iz Amerike. Dopisnica je bila dana na pošto v Newyorku s pripombo »Par Avion By Air Mail«, nakar je bila izročena zrakoplovu »Grofu Zeppelinu«, ki io ie z ostalo pošto prenesel iz Lakehursta v Friedrichshafen, odkoder je zopet po pozemski poti priromala v Ljubljano. Dopisnica ima poleg običajnega ameriškega poštnega žiga tudi zračnopoštni žig. * Borba za milijardno dedščino. Borba za dedščino v znesku 22 milijonov funtov šterlingov ali šest milijard in 160 milijonov dinarjev, ki jih je brivec ln frizer Nikola Bfzumič, izumitelj stroja za striženje las, zapustil svojim dedičem, je v Sremu še vedno glavni predmet razgovorov Vsi, ki upajo na dedščino, iščejo sedal dokumente, s katerimi bi mogli dokazati svoje sorodstvo s pokojnim bogatim brivcem. Tudi iz Washingtona je prispel odvetnik Edmund Grinfield, da se v imenu svojega klijenta Maksima Bizumida informira o zapuščini pokojnega milijarderja Bizumiča. ki je umrl v Londonu leta 1906. Rojen ie bil pokojni Bizumič v selu Dobrinci v okolici Rume, kot sin Stjepana Bizumiča in njegove žene Naste. Velika borba za bogato dedščino se začenja. Odprto pa je še vprašanje, ali te milijarde res pridejo v Jugoslavijo. * Avtomobilska dirka na Podkorensko sedlo. Kakor je bilo že javlieno, priredi koroški Avtomobilski klub v nedeljo 25. t m. svojo drugo dirko na Podkorensko sedlo ter je povabil na to svojo prireditev tudi naše avtomobiliste. Dirkalna proga je dolga nekaj nad 3 km, start ori carinarnici v Riegersdorfu, cilj pri mitničarski nišicl pod sedlom na koroški strani. Dirka prične točno ob 10. dopoldne, konec okrog 13. Po dirki bodo razdeljena darila ter bo istotam ob ugodnem vremenu piknik. Kakor čujemo bo posetilo prireditev večje število tukajšnjih avtomobilistov. Opozarjamo vse avtomobiliste, da bo Podkorenska cesta zaprta za vsak promet, danes 24. t. m. od 14.—18. za časa treninga ter seveda tudi jutri med dirko. Danes! Kino »Ideal« Kralja smeha »PAT IN PATACHON kot zastonfkarja«. Cene Dim 2., 4., 6, 8. — Ob 4., in 9. * Izredna lovska sreča. Iz Loke pri Zidanem mostu nam pišejo: Veliko srečo je imel g. Alojzij Mlinar, lovec v Žirovnici, ki je tekom enega tedna ustrelil 3 divje svinje. težke od 60 do 80 kg. Zveriad ie povzročala veliko škodo na polju. Zato želimo lovcu, da bi nas rešil še ostalih divjih svinj, ki se klatijo v tukajšnjem lovišču. Baje sta med niimi tudi dve svinji z mladiči. * Leseni most čez Krko na oblastni cesti Draga-Št. Jernej bo zaradi popravila od 26. t. m. do 6. septembra za vozni promet zaprt Prehod za pešce ostane odprt. * Požar v Gameljnah. V četrtek okoli polnoči je začelo goreti v podstrešiu hiše Er. Kelčiča, po domače pri Štremliu v Srednjih Gameljnah št. 41. Požar so domači še pravočasno opazili ter so alarmirali vašča-ne na pomoč. Prišli so takoj z brizgalno domači gasilci ter začeli reševati razno pohištvo in drugo imetje. Kako je ogenj nastal, se še ni moglo ugotoviti. Prvi ie zaslutil neko prasketanje v podstrešju domači deček. Ogenj je bil v podstrešju že precej razširjen in niso mogli iz podstrešja ničesar rešiti. Gasilci so kmalu ogenj pogasili ter preprečili, da se ni razširil na sosednje hiše in gospodarska poslopja. V slučaju, da bi se požar razbesnel. bi bila škoda velikanska, ker bi gotovo ogenj uničil več sosednih hiš in poslopij. Pogoreli Fr. Kalčič je zaposlen v tamošniem domačem mlinu. Škoda je le deloma krita z zavarovalnino. Pogorelec je potreben nuine pomoči. * Samomor zaradi neozdravljive bolezni. Na periferiji mesta Subotice je predvčerajšnjim izvršil samomor 20 letni mladenič Aleksander Vik, ki je že štiri leta bolehal za neko neozdravljivo boleznijo in so tudi zdravniki izjavili, da zanj ni rešitve. Že večkrat je mladenič izjavil, da ne more več prenašati trpljenja. Ko je predvčerajšnjim ostal sam doma, si je pognal kroglo v srce. Našli so ga mrtvega v postelji. * Otrok brez rok. V Trnavi v Srbiji se je te dni ugledni tamkajšnji rodbini Savič rodilo dete moškega spola, zdravo in do* bro razvito, a brez rok. Na levem ramenu ima izrastek s štirimi prstiči, desna roka pa manjka popolnoma in se konča na rami sami v obliki bradavice. * Bomba ubila dva otroka. Kakor poročajo iz Užice v Srbiji, so se otroci seljaka Vladimira Mitiča v Rogatici, ki so bili sami doma, dočim so domači bili zaposleni na polju, igrali z bombo, ki je bila skrita v nekem zaboju. Nenadoma ie bomba eksplodirala ter ubila devetletnega Milorada in petletno Slavko, sedemletnega Radenka pa močno poškodovala. * Obleke kemično čisti, barva, plisb-a in lika tovarna Jos. Relch. * Prostovoljno gasilno In reševalno dru. štvo Cerklje pri Kranju naznanja, da se zaradi ovir ne bo vršila blagoslovitev motorne brizgalne v nedeljo 25. t m. ampak 1. septembra. 1085 Iz Ljubljane o— Madžarski zgodovinar v Ljubljani. Včeraj je prispel semkaj iz Budimpešte profesor pijaristovske gimnazije g. dr. Andrej Friedreich. G. profesor pripravlja komentirano izdajo spominov grofice Bat-thyany iz niene najstrašnejše dobe od 2. januarja do 6. oktobra 1849., ko se je po ponesrečeni madžarski revoluciji njen 43 letni mož nahajal v rokah krvoločnega avstrijskega generala Haynana. Grof Ludovik Batthyany je bil namreč od 14. maja do 30. julija z 61 drugimi Madžari interniran na našem ljubljanskem gradu. Potem so jih odpeljali k sodbi v Požun (Bratislavo), nakar je bil on edini kot ministrski predsednik bivše revolucionarne vlade po junaških zagovorih obsojen na vislice. Ali žena mu je poslala bodalo, ki si je ž niim zadal par ran na vratu, zato so ga mogli le ustre liti (dne 6. oktobra 1849.) Odličnemu gostu, ki črpa iz zakladov naše drž. licejske knjiž niče, želimo mnogo uspeha. a— Razpis za prevažanje pošte v Ljubljani. Dne 2. septembra bo pri mestnem magistratu v Ljubljani tretje pogajanje za oddajo v zakup voženj za izoraznjevanje pisemskih nabiralnikov v Lubliani. Izklicna cena 80.000 Din. n— Slovensko društvo za varstvo živali v LJubljani bo imelo svoj ustanovni občni zbor 1. septembra ob 10. dopoldne v prostorih hotela »Uniona« v Ljubljani. Vsi ljubitelji živali se vabijo, da se zborovanja udeležijo in s svojim sodelovanjem pripomorejo, da bo moglo prepotrebno društvo uspešno razviti svoje plemenito delovanje. u— Stanovanjski odsek LJublianskega velesejma bo tudi za letošnjo jesensko razstavo potreboval mnogo prenočišč za nastanitev tujcev. Ker je pričakovati, da bo posetilo razstavo mnogo tujcev, se naprošajo vsi, ki morejo oddati sobe proti plačilu da jih prijavijo do 30. t. m. mestnemu eks-peditu, Mestni trg 27-111. Od 30. t. m. popoldne dalje bo uradoval stanovanjski odsek na glavnem kolodvoru v baraki poleg restavracijskega vrta. Telef. štev. 2720. n— Strelska družina Ljubljana obvešča članstvo, da se za nedeljo 25. t. m. napovedane strelske vaje ne bodo vršile zaradi košnje na vojaškem strelišču. Prf.iodnje strelske vaje bodo v nedeljo 1. sptembra. Pričetek ob 8.30. dbenti&t (p. Vtan&at Gledališka ulica 7 k27o zopet redne ordimVa SPECIJALNI KIS za vlaganje sočivja dobite v drogeriji K AN C, Židovska ulica. 10077 POTENJE ROK, NOG itd. zanesljivo odstrani »SUDOR«-mast lekarne »Pri orlu«, Celje. u— Nezgoda avtobusa. Včerai ob pol 5. popoldne je zavozil avtobus, ki vozi med Ljubljano in Kranjem, v plinov kandeia-ber pred Kmečko posojilnico na Dunajski cesti tako nespretno, da se je razbila svetilka in si sam poškodoval blatnik nad sprednjim levim kolesom. Pripeljal Je iz Dalmatinove ulice in zavil tako. da je prišel s prednjim desnim kolesom na hodnik s SDrednjim levim pa trčil v kandelaber. Zgodilo se je to na mestu, kjer navadno postaja. Mogoče se je nezgoda pripetila, ker je bila Dunajska malo prej poškropljena, vsekakor pa bo moral neprevidni šofer plačati škodo, ki jo je povzročil. u— O tragični smrti Ivana Lavrina nam Piše njegov prijatelj: Pokojnik, star 24 let, ie bdi zadnje čase res brezposeln, toda nikoli ni kazal znakov potrtosti. Niegov značaj ni bil tak, da bi nagibal k melanholiji. Poznal sem ga več let in ne dvomim, da je postal žrtev nesreče. Še zvečer pred smrtjo je kakor običajno prišel na promenado in je bil prav dobro razpoložen. Prišel je iz Trubarjevega parka, odkoder je prinesel s seboj nekaj drobnih iabolk (ada-movčk), ki so mu bile vedno zelo všeč. V parku Zvezdi smo s temi iabolčki še šale uganjali. Nato sva se sama podala k »Roži« na prijateljski pomenek. Ločila pa sva se okrog 22. na Miklošičevi cesti, kjer je odšel po Dalmatinovi ulici proti svojemu stanovanju. Najbrž se mu še ni hotelo spat (stanoval je na Gosposvetskd cesti) in ker zadnje čase nj imel redne hrane, si je bržčas še zaželel drobnih jabolk. Stopal je po progi, da se od zadaj približa drevesu. Nesreča je hotela, da ga je ravno na ovinku malo višje od kopališča Ilirije ob 11.05 za« jel tržaški brzec in ga pregazil. Pokojnik je bil značajen in dobrodušen fant. zato vsi, ki so ga dobro poznali, obžalujejo njegovo prerano in tako tragično smrt. n— Brezobziren kolesar. Ko je šla predvčerajšnjim popoldne zasebnica Tereza Milačeva iz Novega mesta mimo »Zvezde« po Šelenburgovi ulici je nenadoma pridrvel za njo neznan kolesar. Neznanec ni mogel pravočasno ustaviti kolesa in se je z vso silo zaletel v Milačevo. Zaradi silnega zaleta je padla Milačeva po tleh in se močno pobila po glavi ter na rokah. Kolesar, ki se je potekel po tleh, se na žensko ni niti ozrl, marveč je 'hitro zopet zasedel kolo in se ne meneč za svojo žrtev odhitel naprej. Milačeva se je obrnila pozneje na stražnika in mu nezgodo naznanila. Brezobzirnega kolesarja zasleduje sedai policija. o— Tatvina kolesa. Skladiščnik Anton Kaluža, stanujoč v Židovski ulici 1, je spravil predsinočnjim svoje kolo v vežo gostilne Bončar na Sv. Petra cesti, dočim se je sam pomudil y gostilnišku prostorih. Kmalu za tem pa je Kaluža ugotovil, da mn je odpeljal kolo iz veže neznan tat Ukradeno kolo je črno pleskano. znamke Waffen-rad m vredno nad 1000 Din. Tat Je moral biti prav drzen, kajti v omenjeni veži je tatvina le težko izvršljiva, ker se nahajajo tamkaj skoro vedno gostje in ie poleg tudi kuhinja. n— Vlom ▼ gostilno. V gostilni prt »Slepem Janezu« v Žapužah so včeraj zjutraj presenečeni ugotovili, da je bil izvršen tekom noči v kuhinjo vlom. Doslei še neiz-sledeni vlomilec si je poiskal pri sosedu Berliču velik lesen drog, s pomočjo katerega je skrivil v kuhinjskem oknu mrežo in se skozi nastalo odprtino splazil v notranjost gostilne. Prišedši v kuhinjo je odprl tudi vrata, vodeča v shrambo, iz katere je pobral pol kilograma salam, velik kos sira, 1 in pol kg šunke, 20 Vardar cigaret, več steklenic z brezalkoholno pijačo, hleb črnega kruha, nekaj1- perila ter pleteno torbico. Ko se je tat pošteno oskrbel z živili, je pričel stikati tudi za gotovino, ki pa je k sreči ni našel. Zlikovec se ie umaknil po isti poti, kakor je prišel, za seboj ni pustil nikakih drugih sledi razen odtisov prstov, ki jih je pozneje posnel detektiv P. u— Nesreča pri stroju. Včeraj zjutraj so pripeljali v ljubljansko bolnico 21 letnega Josipa Hrovatina, zaposlenega v Št Vidu v tovarni Erman in Arhar. Hrovatina je pograbil pri mizarskem delu stroj za levo roko ter mu odtrgal štiri prste. Prvo pomoč ie fantu nudil okrožni zdravnik, a se je ranjenec moral zaradi nastalega krvavenja nemudoma podati v bolnico. u— Hitro izsleden tat. Kakor smo poročali v včerajšnji številki, je bil izvršen te dni v stanovanje Viktorja Sokliča na Opekarski cesti drzen vlom. Tat je pobral razno obleko ter 540 Din gotovine. Oškodoval ie Sokliča ter njegovega podnaiemnika Lu-dovika Vokavna za okrog 4000 Din vrednosti. Tatvine je bil takoj osumljen delavec Ivan Mauser, ki ga je pričela policija še istega dne zasledovati. Takoj prvi dan sicer ni imela sreče, zato pa so ga aretirali včeraj dopoldne, in sicer na Kette-Murno- vi cesti. Mauser je bil oblečen v obleko, ki jo je ukrade! Sokliču. Tat ie nekaj dni prav imenitno žive! m popival po raznih gostilnah, slednjič pa, ko mu ie zmanjkalo denarja, se je podal zopet na cesto, kjer ga je pričakala usoda v osebi stražnika. u— Parna in vročezračna kopel okrožnega urada za zavarovanje delavcev bo od 26. t. m. do nadaljnjega zaradi popravila zaprta. 1084 Iz Maribora a— Tajna seja občinskega sveta mariborskega. V petek zvečer se le vršila triurna tajna seja občinskega sveta mariborskega. Na dnevnem redu so bile večinoma razne personalne zadeve. Na seji se je mestoma razvila zelo živahna debata. Za novega definitivnega ravnatelja mestnega pogrebnega zavoda je bil imenovan dosedanji magistratni pisarniški ravnatelj g. Karel Jug. Zaradi razrešitve štirih občinskih svetnikov so bili nato izvoljeni novi član! v posamezne odseke, in sicer: v II. odsek obč. svetniki Wurzinger, Pivec in Faval. v III. odsek obč. svetnika dr. Kac in inž, Dračer, v IV. odsek obč. svetnika Puše-njak in Glančnik, v ubožni svet in odsek za elektrarno obč. svet. Peteian. za plinarno inž. Dračer. Za strojnika v mestni klavnici je nastavljen g. Furkas. Zgradba cestnih kanalov v IV. in V. okraju ie bila poverjena tvrdki Nassimben! za 551.000 Din, tvrdki Kiffmann pa je poverjeno delo za zgradbo mostne tehtnice za seno pri mestni klavnici. Sklenjeno je bilo tudi. da se zavarujejo vsi mestni dnevničarii. Razni gradbeni prizivi so bili večinoma odklonjeni. Dovoljena je bila zamenjava ene hišice v delavski koloniji. a— Osebna vest Pri moški kaznilnic! r Mariboru sta bila imenovana za paznika-dnevničarja Maks Filipič, elektrotehnik iz Perasta v Dalmaciji in Ivan Lešnik, delovodja iz Maribora. a— Druga skupina počitniške kolonije pri Sv. Marjeti na Pohorju se vrne v torek 27. t. m. z mestnim avtobusom ter dospe ob 11. dopoldne pred oblast dečji dom, kjer bodo otroke stehtali in jih nato zopet izročili svojcem. a— Podpore mestne občine raznim društvom. Na seji občinskega sveta dne 22. t m. so bile dovoljene sledeče podpore: Glasbeni Matici Din 1000 kot prispevek za častno darilo komponistu g. Vasiliu Mirku; Slovenskemu lovskemu društvu 2000 Din, Streljački družini 2000 Din, Občina nakupi 12 izvodov Jakopičevega zbornika. Za dijaške podpore je na razpolago 3000 Din, razdeli! pa jih bo upravni odbor. a— Amnestija v kaznilnici. Na podlagt amnestijskega ukaza, ki je došel v pone-delje v Maribor, je bilo v torek odpuščenih 21 kaznjencev iz mariborske kaznilnice, med njimi pet mladostnih. V celoti pa je bilo deležnih splošne amnestije 279 kaz-nencev, kj bodo pred normalnim potekom kazni zapustili kaznilnico. Večie število Je tudi taki.i, ki so bili obsojeni na dosmrtno težko ječo, katera jim je sedai znižana na 20 let. a— Zdravstveno stanje ▼ Mariboru. Od 15. do 21. avgusta je bil prijavljen mestnemu fizikatu od nalezljivih bolezni samo 1 primer obolelosti za tifusom. a— Kako je z začetkom šolskega |eta r mariborski oMasti, posebej v Mariboru? Ker se glede začetka šolskega leta pojavljajo razne verzije in se zanaša zmeda > vrste staršev in šolskih otrok, je potrebno, da se naša javnost točno pouči: na vse.i šolah mariborske oblasti, kjer ie bi! ofici-jelni zaključek šolskega leta 27. iunija, se prične novo šolsko leto s 1. septembram, odnosno, ker je ta dan nedelja, se prične vpisovanje 2. ali 3. septembra, kakor bodo to ravnateljstva posameznih šol javno razglasila. To velja zlasti tudi za Maribor. Na vseh onih šolah pa, kjer je bil zaključek šolskega leta 16. julija je začetek novega šolskega leta 15. septembra. (Glei tudi rubriko »Šolstvo«). a— Paviljon ob Treh ribnikih, ki je stal dosedaj zapuščen in ga je zlasti zadnja zima močno poškodovala, bo sedaj končno vendarle popravljen. Mestna občina je dovolila v to svrho 42.000 Din kredita. Paviljon dobi sedaj tudi svojega gospodarja in prevzame upravo mariborsko Olepševalno društvo. f Kino Ljubljanski dvor! § I__Telefon S730_| Igra ljubezni Ljubezen ni §ala Lysianne Bernhardt Ob 4., X 8., 9. a— Koncert v mestnem parku bo v I nedeljo dopoldne. Svirala bo železni-čarska godba pod vodstvom kapelnika < Schonherrja. a— Lajtersberška godba oživljena. V ! Lajtersbergu-Krčevini se je ustanovil pred kratkim pripravljalni odbor za ustanovitev godbenega društva. Kakor znano, je že pred vojno obstojala tamkaj godba, ki je bila na dobrem glasu, a je po prevratu ustavila svoje delovanje. Sedaj pa je kapelnik Polič zopet zbral stare godbenike in nove mlade i moči, ki jih že nekaj časa vežba in je j pričakovati, da bo pripomogel godbi do novega razmaha tembolj, ker gresta j pripravljalnemu odboru na roko tudi komponist prof. Mirk in domači šolski upravitelj v Krčevini. Stara društvena pravila so že predelana in bodo te dni predložena velikemu županu v odobritev, nakar bo takoj sklican ustanovni občni zbor. a— Vlom pri Sv. Marjeti pojasnjen. Kakor smo že poročali, je policija areti-rala nekega Frana Krambergerja, ki je izvršil v zadnjem času številne tatvine in vlome. Preiskava je sedaj dognala, da je Kramberger izvršil tudi vlom pri Sv. Marjeti pri tamošnjem posestniku Partlicu, kateremu je ukrade] 4000 Din v gotovini ter zlato žepno uro z verižico. Ker so našli pri njem tudi kolo in 16 kolekov po 10 Din, ki najbrže isto tako izvirajo od tatvine, naj se oškodovanci zglase pri mariborskem policijskem komisarijatu. a— Prireditev »Jadrana«. Jutri ob 20. priredi društvo »Jadran« družabni večer v Narodnem domu v veliki dvorani pri pogrnjenih mizah. Opozarjamo občinstvo, posebno Primorce, da se bo praznoval jubilej našega vrlega pevovodie gosp. Laha, in to: 60 letnica rojstva, 35 letnica plodonosnega dela na prosvetnem polju in 30 letnica aktivne državne službe. Prgoram večera bo. godba, petje (proizvajale se bodo še nepo« znane pesmi; med terrri krasna in za današnje čase pomenljiva pesem »Soči«; mešani in moški zbori), slavnostni govoT jubilantu ter prosta zabava. Vstopnine ne bo. Prostovoljni prispevki se bodo hvaležno sprejemali. — Odbor. 1086 Iz Celja e— Odlikovanje. Z redom sv. Save V. stopnje je bil odlikovan uradnik celjske pošte Jernej Vengust; omemba ie v včerajšnjem poročilu pomotoma izostala. e— Imenovanje. Komisar oblastne samouprave v Mariboru je imenoval g. Ivana Možino, ki je bil pred kratkim vpokojen kot upravitelj jetnišnice okrožnega sodišča v Celju, za honorarnega uradnika javne bolnice v Celju. e— Promenadni koncert! v Celin. Tukajšnje Olepševalno društvo bo priredilo danes zvečer na Krekovem trgu pred kolodvorom promenadni koncert. Jutri dopoldne pa bo, kakor običajno ob nedeljah, promenadni koncert v mestnem parku. e— Iz celjske bolnice. V celjski lavni bolnici je umrla včeraj 57 letna Matilda Gori-škova, kočarjeva žena iz Bukovja, občina Gradec pri Laškem. e— Žalostna socijalna slika. Prišla le pred dnevi v našo podružnico starejša ženica iz Gaberja in zaprosila, da bi objavili v »Jutru« prošnjo na usmiljene premožnejše ljudi, če bi mogoče kdo vzel njenega 12 letnega sina Peterčka za svojega. Ženska je trdila, da otroka nikakor ne more preživljati, ker ničesar ne zasluži, in je vrnu tega še brez stanovania. Njen mož in dečkov oče je zaposlen kot cestni delavec, vendar po njeni izjavi noče niti malo skrbeti za svojo stradajočo družino. Ker mati ne more več gledati otrokovega trpljenja, bi ga rada oddala dobrim ljudem za svojega. Deček je po njeni trditvi zelo priden, pošten in ubogljiv. Najraje bi videla, da bi ga sprejel kak dober gospodar z dežele Če ga ne bo mogla odati v oskrbo usmiljenim ljudem, ga pozimi ne bo mogla niti v šolo pošiljati. Iz Kranja r_ Pred avtobusno zvezo mesta Kranja s kolodvorom. Kakor čujemo, je zaprosil jeseniški hotelir in avtobusni podjetnik gospod Paar, ki je prvi v kranjski okolici pričel z uvedbo avtobusnih zvez, predvsem z Ljubljano in Jezerskim, pri sreskem poglavarstvu za dovolitev uvedbe avtobusne proge mesto Kranj s kolodvorom. G. Paar namerava voziti z Glavnega trga z avtobusom k vsakemu vlaku na kolodvor in nazaj po izredno nizki in primerni ceni. Brez dvoma je njegov namen toplo pozdraviti in želeti, i na naše letovi-ščarje, ki so začeli odhajati iz Laškega. Prej tako živahna Savinja, po kateri se je razlegal prešeren smeh in vrišč razposajenih kopaloev, se umazana vali skozi mesto noseča stotine splavov. Jesen se bliža z naglimi koraki. Opozoriti pa moramo naše ljube goste, da je jesen v Laškem tako lepa kakor malokje m da je posebno jesen- Ai l^snt fesi ©dno pnjctna, kItats m vabljiva. Vsem pa je tudi že znan pojav, da so jesenske vroče kopeli v našem zdravilišču bolj zdravilne kakor sicer. — Med mnogimi odličnimi gosti je opaziti grofico Pe-jačevičevo iz Našic, univ. prof. dr. Buba-novioa iz Zagreba; prof. Zmiteka iz Ljublja ne, ki zbiTa okrog sebe in poučuje naše lovce v klicanju srnjaka L dr. Za prihodnje leto bo pač potrebno več sob za tujce. 1—• Kina Laško v novi hiši g. Osolina je pričel obratovati pretekli torek s predstavo »Siren««. Dvorana je bila natlačeno pol-Žetimo novemu podjetju najboljše Iz Šoštanja f— Ponočno razgrajanje nekaterih poba-tlnov. Notica pod tem naslovom se je pomotoma vrinila pod to rubriko. Nanašala ee je m razmere na Jesenicah, kar je razvidno iz označbe s—. Naj nam torej Šo-štaojčani oproste, da so morali s takim začudenjem citati nekaj, kar se tam ni moglo zgoditi. 3— Vožnje z avtomobilom se mu je zahotelo. V torek je neki šofer iz Celja pustil svoj avtomobil pred tukajšnjo sodnijo. Sam je šel menda nekam po opravkih. Kar »e znajde pri avtomobilu vseh muh polni brivski vajenec Rudolf ATam ter ga radovedno ogleduje. Naenkrat je bil pri volana v avtomobilu in ga je hotel preiskusiti. To je bilo veselje, ko je dirkal po cesti! Kot spreten vozač je hotel poskusiti, če se da takle avto tudi pokvariti in je zavozil z njim maio v jarek, kjer je precej poškodovanega pustil, sam pa zbežal. Pokvarjeni avto so nato privezali k nekemu tovor« nemu avtomobilu ter odpeljali v Celje Pre-pogumnemu vajencu je pa menda že malo nategnil lase njegov mojster, ušesa pa oče, da bo zgubrl veselje do takih voženj, ker so nevarne ne samo za paglavca, ampak tudi za pasante. Pred snMi Če divfi petelin poje »O, tale France! Kakor petelinček ie kadar šeta s svojo ljubico, nič ne vidi in nič ne sliši,« je trdil krojaški pomočnik Viljem svojim tovarišem. Pek Francelj se pa smejal. Koncem junija sta enkrat krokala, pa sta naletela na temnolasko, ki je bila Francetova znanka, in skupaj so jo mahnili okoli tretje ure ponoči proti njegovemu stanovanju. Medtem ko ie France razodeval svojo ljubezen, je segel Viljem v njegov suknjič in mu ukral 100 Din, saj te M prepričan, da France nič ne vidi in nič ne sliši. France takrat res ni videl, a ko je vstal naslednji dan s težko glavo, se je takoj streznil, ko je opazil, da cnu je zmanjkal stotak. Naznanil je Viljema, ki še k razpravi ni prišel. Bo pa dobil po pošti plavo pisemce, ki mu bo naznanilo, da je teden dni preskrbljen s prenočiščem in prehrano. Detektiva je žalil Ljubljanski posestnik Viktor si je privo-ičil detektiva, ki je poizvedoval pri njem zaradi njegovega hlapca, kateri se je nekaj spri s postavo. Pa se je še Viktor pričel kregati in zmerjati detektiva. ski ie moža naznanil. Pri kazenski sodniji okrajnega sodišča, je bil Viktor obsoien na 500 Din globe, ki jo bo pač raje plačal, kakor pa šel sedem dni v zapor. Moški in ženske ločeno Vsa Holandska se smeje ta čas na račun občinskega sveta v mestu Zutp-hearu, ki šteje kakšnih 20.000 prebivalcev. Tam imajo kino, v katerem morajo sedeti moški in ženske ločeno in to zaradi neke naredbe občinskih očetov. Te dni pa se je zgodilo, da je policija nenadoma posetiJa lokal in je našla moškega in žensko, ki sta sedela drug poleg drugega. Greha ni bilo sicer nobenega in oba negrešnika sta se lahko legitimirala kot pravomočen zakonski par. Toda mestni očetje se niso dali ugnati v kozji rog. Uboga zakonca sta morala plačati kazen, kinematograf pa so zaprli za dobo petih let... Vstopnina v italijanskih muzejih odpravljena Mussolini je izdal odredbo, ki uvaja brezplačen vstop v vse italijanske muzeje. Prej je bila vstopnina malenkostna, bivši finančni minister Volpi pa jo je tako zvišal, da je začelo število obiskovalcev čim dalje bolj padati. Vstopnina je šla tedaj v prid državni blagajni in ne muzejem samim. To stanje je sedaj ministrski predsednik odpravil. Mesto vstopnine pa se bo moral vsak obiskovalec muzejev legitimirati s policijsko izkaznico, tujci pa s potnim listom. V Ameriki zgradijo-še dva velika prekomornika Newyorška družba Carman se je odločila,, da prične v najkrajšem časiu z gradnjo dveh novih parnikov »Leviat-hanovega« tipa, ki pa bosta, še večja, hitrejša in udobnejša. Nobena druga ladja se ne bo mogla primerjati ž njima- Veljala bosta 50 milijonov dolarjev. prtioiKt »lOGAVtCE Šport Tekmovanje za prehodni pokal LNP Po poletnih počitnicah, ki so bile sicer za nekatere klube jako kratke, prične v nedeljo že jesenska sezona. Otvoritev sezone nam je prinesla pokalne tekme in so torej nekak glavni preizkus moštev za bližnjo prvenstveno tekmovanje. Razlika med pokalnimi in prvenstvenimi tekmami je seveda zelo velika. Pri pokalnih tekmah mora vsako moštvo takoj zastaviti vse sile, ako hoče ostati v nadaljnjem tekmovanju. Velikokrat igra važno vlogo žreb, ki lahko določi dva enako močna, ali pa po papirni formi dva povsem neenaka protivnika. Ravno ta način pa napravi tekmovanje zelo zanimivo. Že dostikrat se je zgodilo, da je favorit podlegel slabšemu moštvu, ki je igralo požrtvovalno, in s častihlepnostjo doseglo baš napram najboljšemu kolikor mogoče časten rezultat. Saj so pokalne tekme skoro edina prilika, kjer morejo niž-jerazredna moštva meriti svoje moči z »zgornjo hišo«. Dostikrat je že zmagala agilnost nad tehniko. Nedeljske tekme se vrše na igrišču Pri-morja v sledečem razporedu: 8.30 Hermes : Krakovo, 10.15 Slovan : Natakar; 15.30 Reka : Ilirija; 17.15 Jadran : Svoboda. Kakor vidimo že v prvem kolu nastopi 5 prvorazrednih klubov, ker pridejo od teh samo štirje v prihodnje kolo, bo na vsnk način eden odpadel ali Jadran ali Svoboda. Izid je negotov, rezultat bo pokazala jutrišnja tekma. Športni drobiž O slovanskem plavalnem prvenstvu v Varšavi treba naknadno javiti še nastopno: Naš prvak Grilc je bil pri skokih gospodov s stolpa drugi in ne prvi. Grilc je b'l očitno boljši od Poljaka Maerza, dobil je tudi več točk, toda sodniški zbor je določil Maerza za zmagovalca, ker se je zdel poljskemu in češkoslovaškemu sodniku bolj ši. Končna klasifikacija tekmovanj je bila naslednja: Češkoslovaška 232, Jugoslavija 187, Poljska 131 točk. Na prvem slovanskem prvenstvu leta 1927. je zmagala Češkoslovaška z 224 točkami, Jugoslavija si je priborila 151, a Poljska 84 točk. Na lanskem prvenstvu v Pragi je Češkoslovaška sigurno zmagala z 277 točkami pred Jugoslavijo, ki je imela 157, a Poljska 123 točk. Ta pregled kaže, da smo v plavalnem športu prav lepo napredovali, dočim je Češkoslovaška izgubila 45 točk. Danes teden se prične v Zagrebu proslava ZNP. V programu je nekaj prav zanimivih medmestnih tekem, in sicer v soboto Zagreb : Gradec in Beograd : Split, v nedeljo pa Split : Gradec in Zagreb : Beograd. Končna klasifikacija na mednarodnem ■waterpolo turnirju v Budimpešti je naslednja: 1. Madžarska, 2. Švedska, 3. Nemčija, 4. Belgija, 5. Francija, 6. Anglija. ospodarstvo Sekcija ZNS. (Službeno). Delegirajo se k tekmam dne 25. t. m. na igrišču Ilirije ob 10. urf Slovan jura. : Reika juju g. Czerny; ob 15.30 Miroa J um- : Maribor jun. g. Sohneiller; igrišče Primorja ob 8.30 Hermes : Krakovo g. Betetto-; ob 10.15 Slo1 vati : Natakar g. Pevalek; ob 15.30 Ilirija : Reka g. Cimiperroan; ob 17.15 Jadran : Svoboda g. Žetima. — Ponovno se pozivajo novo -imenovani sodniki, da vpošljejo po dve fotografiji za legitimacije. — Na občnem zboru dne 25. fulija t. L. je bil izvoljen načelnikom sekcije g. Viktor Vodišek, tajnik in blagajnik g. Ahčaro, za poverjenika v Mariboru g. Franki tn za poverjenika v Celjiu g. WagneT. Članstvu SK Ilirije. Današnji pozdravni večer članicami bazenske sekcije se vrši ob 20.30 v zadnji sobi restavracije Slon. 0-dibor na,prosa oe-lokupno članstvo, da prisostvuje v čim večjem številu terou večeru. Prijatelji Ilirije dobrodošli Odibor SK Ilirije. SK Ilirija (bazenska sekcija). Nocoj se vrši ob 20.30 v zadnji sobi rešitavracjie Slon pozdravna večer članicam, ki so biJe na turneja po Srbijii. Naprošam vise članice, da se večera polnoštevjJ-no udeleže, po možnosti v spremstvu starišev Načelnik sekcilje. SK Jadran. Danes ob 20. za vse člane nogometne sekcije strogo obvezen sestanek Dnevna red: pokalno in prvenstveno tekmovanje, oprema itd.. Igralci, ki imajo biti verificirani, naj prine-sp s seboj po dve sliki odm. legitimacijo podsaveza. Izrecno vabim gardo K ar lovsko — Dolenjska cesta. Načefiniik. ŽSK Hermes. Za pokalno tekmo SK Krakovo na šgršču Primorja se postavlja ■ naslednje moštvo: Bizovičar, Seirnec, Uimek, Okora, Marinko, Kopač, Trobevšek, Starman, Glavič, Draksler, Latdiiha, rezerva Glavač, Bore. Začetek tekme ob 8.30. Načelnik. SK Krakovo. Strogo obvezen sestanek vsega članstva radi predstojeoh pokalnih in prvenstvenih tekeim v soboto ob 8. v gostilni Usemik. Rimska cesta. SK Krakovo. Postavo proti ŽSK Hermesu določam naslednjo: Roš — Kalaš — Jaršek, Marinko — Logar — Blatnik, Marjetic, Grabiriian, Novak I., Kos, Jesenko. Rezerva Klančar, Jer-nejčič, Vaientinčič. Moštvo naj se javj ob 8. na igrišču Primerja 'kaipetami. — Prosim točnosti — Kac-e-ian. SK Natakar. V nedeJJo ob 8-30 se po®»va?o naslednji iigrailci h Kačilčru radi odigrani a pokalne tekme LNP z SK Slovanom na igrišču ASK Primorja: Oizebek, Dottnar, JeMkar, Stmod, Novak, Hermana, Okič, Betlič, Slapar, Pitp, Sušteršič, Wo5fairt, Slaipraičar, Podpornik, ReiniboHd, Pet-Kevšefc, Kiiikec, Pregelj, Gostinčar; Bojan naj pmiese s seboj slike. Visi igralci, ki1 še niso oddali opreme v garderobov se naprošajo, da jo sigurno prinese s seboj. Na igrišču se zafoteva stroga diiscplma. Točnost-! Tajnik II. Koturaškl savez SHS objavlja vsem tocJesar-skšm pododborom in klubom Slovenije, da se vt-ši lat os 1. septembra dirka za državno prvenstvo na isti prosi kot lansko leto, in sicer Krška vas -Skoipšce - Trnovo - Pristava - Naklo - Brod -Cerfcle - Krška vas, km 163. — Start točno ob 5. uri zjlutraj v Krški vaisi. Prij-ave ie izvršiti potom pododborov na glavno tajništvo- izrecno do 29. t. m. teT se vozači, ki ne bi b® do tega roka prifcv-Keini, ne bodo mag® udeležiti dirke. Dne 31. t. m. ztveoeir se vrši seja mpravnega odbora KotUTaškega saveza SHS v Narodnem drenu v Brežicah, na fcaT s« ge- predsedniki pododborov posebno opozarjajo. MotoMob LfriMfam naznanja svojim čJamoim, da priredi v nedeljo 26. t. in. skupen ©let na Pod-kocensko sedlo, kjer se istočasno vršVo internacionalne motocikVist.ione in avtomobilske dirke. Start ob 7. zjutraj izipred kavarne »Evropa*. Blagoslov letošnje letine Redke so države v Evropi, kjer bi bil splošni gospodarski razvoj v toliki meri odvisen od letine, kakor v naši državi, ki je v pretežni večini agrarna in kjer je višina konsumne moči kmečkega prebivalstva v neposredni zvezi z uspehom letine. Moti se, kdor misli, da v Sloveniji, kjer je industrijsko in obrtno udejstvovanje bolj razvito kakor v vsaki drugi pokrajini naše države, letina ne vpliva v toliki meri na razvoj gospodarske delavnosti. Nasprotno, velika večina slovenske industrijske in obrtne produkcije ima svoj glavni oddajni trg v izven-slovenskih pokrajinah, tako da slaba kupna moč tamošnjega prebivalstva prav občutno vpliva na gospodarske prilike v Sloveuiji, dočim nam ugodna letina ustvarja dober notranji trg za naše proizvode. Pa tudi uspeh letine v Sloveniji sami je navzlic razvoju industrijske, trgovske in obrtne delavnosti še vedno izredno važen faktor za razvoj kupne moči širokih plasti prebivalstva v Sloveniji. Mogočna je potrošnja kmečkega prebivalstva, zato je blaginja trgovca, mdu-strijca in obrtnika v najtesnejši zvezi s stanjem kmetovalca v naši državi. Za presojo gospodarskih koristi dobre letine pa ni samo važna višina letine. Saj so nam znani primeri, da je preobilna letina prinesla kmetu naravnost nesrečo. To dobro vedo naši hmeljarji, ki so že drugo leto občutili vso težo obilne hmeljske letine. Pa tudi naša lanska rekordna letina pšenice nam je zaradi obilne letine v drugih državah prinesla mnoso brige za izvoz. Kakor kažejo vsi znaki, bo kmetov trud letos našel v naši državi blagoslov tako glede množine pridelkov, kakor tudi glede možnosti prodaje. Po statistiki kmetijskega ministrstva je letošnji pridelek pšenice pač nekoliko manjši kakor lanski rekordni pridelek, vendar bo zaradi večjega douosa rži in ječmena skupni pridelek žita dosegel lansko višino in prekosil pridelek v L 1927- za nič man] kakor 140.000 vagonov. Toda medtem ko smo lani na koruzi, ki predstavlja najvaz-neiši pridelek v naši državi, utrpeli trpko izgubo, obeta letošnja letina v koruzi i rav dobre rezultate. Po zmernih cenitvah bomo letos pridelali za 100.000 vagonov več koruze kakor lani. Samo ta presežek v koruzi predstavlja vrednost ene in pol milijarde Din. Pa tudi letina ostalih poljskih pridelkov, predvsem fižola in krompirja, bo letos občutno večja kakor lani. Naš izvoz; pšenice je že v juliju zavzel nepričakovane dimenzije. Kakor smo že nedavno poročali, smo v juliju in v prvi polovici avgusta izvozili okrog 30.000 vagonov pšenicev vrednosti preko GOo milijon. Din. To našo informacijo potrjuje sedaj tudi^ tajnik novosadske- blagovne borze. Naša pšenica je zadnje tedne uspešno konkurirala z ameriško pšenico celo na tržiščih zapadno-evropskih pristanišč. V zadnjem času je nastal sicer nekak zastoj ter so cene precej padle. Temu pa je vzrok edino skrajna re-zerviranost evropskih konsumentskih krogov, ki ni ostala tudi brez vpliva na tendenco ameriških tržišč, kjer je zaradi slabe letine razpoloženje v temelju sicer precej čvrsto Te trenutno nizke cene pa nam ne smejo vzbuditi bojazni, da bomo primo-rani prodajati naš presežek po sedanjih nizkih cenah. Da so sedanje nizke cene s?mo posledica trenutne neugodne tržne situacije, nam potrjuje že dejstvo, da so tečaji pšenice za poznejše termine zelo visoki. Na Madžarskem se" je zaradi tega razvila že mogočna arbitraža v pšenici za poznejše termine. Trgovci, ki imajo na razpolago potrebna denarna sredstva, so v zadnjem času kupili že znatne množine prpmptne pšenice, jo spravili v skladišča ter blago istočasno prodali za poznejše termine. Ti trgovci imajo že danes navzlic stroškom za vzkladišče-in izgubi na teži zasigurane lepe dobičke, ki odgovarjajo 20 % obrestovanju vloženega kapitala. Da bi nam bodoča cena pšenici kratila uspeh dobre letine, se nam torej ni bati. Glede koruze pa moremo že danes reči, da nam bo letina prinesla dvojni blagoslov, tako glede množine pridelka kakor tud[ glede bodoče možnosti ugodnega vnovčenja. Letošnji pridelek koruze bo namreč v Zedinjenih državah' za 300 milijonov bušlov manjši kakor lani, tako da lahko že danes računamo z dobrimi izvoznimi cenami. Če bo še država z uspehom izvedla v svojem programu začrtane naloge, ki se nanašajo na pospeševanje gospodarske delavnosti, potem lahko pričakujemo, da se bodo gospodarske razmere v naši državi pričele boljšati. Obiranje hmelja v žateškem okolišu Žatec, 22. avgusta. V tekočem tednu je v žateikem okolišu pričelo že splošno obiranje hmelja. Pridelka bo letos razmeroma več kakor lani. Izgledi za prodajo blaga pa so slabi, ker so cene baš v zadnjem času ponovno nazadovale. žateškem okolišu vlada precejšnje razočaranje ter ni izključeno, da bodo hmeljarji prihodnje leto opustili znaten del svojih nasadov. Sedanje cene nikakor ne zadostujejo za kritje visokih produkcijskih stroškov tako, da bodo imeli hmeljarji še znatno izgubo. Že lani so cene napram letu 1927. nazadovale. Navzlic temu se je za prvovrstni žateški hmelj plačevalo v početku lanske sezije 2400 Kč za 50 kg. Pozneje pa je cena polagoma nazadovala. Pred tedni se je gibala še" na višini 1000 KČ, v zadnjem času pa je padla na 400—500 Kč. Glede cen za novi hmelj še ni nikake prave orijenta-cije. Od strani trgovine ponudenih nizkih cen hmeljarji eploh ne vzamejo v poštev ter na taki podlagi nočejo prodati svojega pridelka. Ves pridelek hmelja v Češkoslovaški bo znašal letos 215.000 stotov, odnosno za 25.000 več kakor lani. = Pomanjkanje vagonov. Kakor je bilo pričakovati, se je zadnje dni, ko se bližamo sezonskemu povišanju voznin (1. 6ept), pojavilo že pomanjkanje vagonov, predvsem v območju zagrebške in sarajevske železniške direkcije. Pritožuje se v piyi vrsti lesna industrija, ki dobiva zadnje dni le del naročenih vagonov. V Bosanskem Brodu se položaj -tudi v zadnjem času ni bistveno spremenil. Tu še vedno zastaja ves promet Kakor zatrjujejo, je temu v veliki meri kriv zakupnik za prekladanje. On dobiva od želez. uprave 26 Din od vagona, delavcem pa plača baje samo 16 Din od vagona. Želeti bi bilo, da bi železniška uprava prisilila zakupnika, da pospeši ta prekladanja, ali pa da bi prekladanje vršila v lastni režiji, kajti zastoj prometa v Bosanskem Brodu vpliva na ves ostali promet v državi. = Odpravljen je konkurz nad imovino Antona Dogše, trgovca v Ormožu, ker se je sklenila prisilna poravnava. = Razvoj domače obrti. Slabe gospodarske razmere silijo danes ljudi, da si iščejo novih virov dohodka, zato se bolj kot kedaj preje zatekajo zopet k domači obrti. Domača obrt je gotovo zelo važen faktor v našem narodnem gospodarstvu, zato ji tudi ljubljanski veiesejem posveča vedno večjo pozornost. Na letošnji jesenski velesejmski prireditvi bodo na razstavi domače hišne obrti in industrije razstavljeni najrazličnejši izdelki, ki bodo pokazali, da naša domača obrt napreduje in se tudi v tehniki spo-polnjuje. = Francoski petrolejski interesi v Jugoslaviji. Iz Pariza poročajo, da je bila tam ustanovljena družba »Mineš et Mineraux^ z delniško glavnico 20 milijonov frankov. Namen družbe je izkoriščanje petrolejskih virov in drugih mineralnih zakladov v Jugoslaviji. Delovanje družbe se ne bo omejilo samo na Bosno in Srbijo. Najkasneje, v početku prihodnjega leta bo družba na podlagi dosedanjih poizkusnih vrtanj pričela iskati petrolej tudi v Prelunurju in Medjimurju, v Slovenskih goricah in v Hrvatskem Zagorju. = Lastnike hranilnih in čekovnih Tlog ter rentnih depozitov pri bivši Poštni hranilnici ua Dunaju ponovno opozarjamo, da prijavijo, če tega še niso storili, te svoje terjatve upravi Poštne hranilnice v Beogradu. Rok za te prijave poteče dne 1. septembra t. 1. Prijave., ki bi orispele po tem roku, se ne bodo upoštevale. Lastniki hranilnih vlog morajo svoji priiavi priložiti hranilno knjižico in domovnico ali po trdilo o domicilu, t. j. dokazati moraio, da so na normativni dan 26. marca 1919 prebivali in še danes prebivajo na ozemlju naše kraljevine. Lastniki rentnih depozitov morajo priložiti prijavi še potrdilo o državljanstvu. Prijave hranilnih vlog in rentnih depozitov moraio vsebovati pooblastilo, da sme Poštna hranilnica v Beogradu prevzeti v prijavi navedene zneske in zavezo prijavitelja, da bo poravna! vse stroške prenosa. Lastniki ček. računov morajo priložiti svoji prijavi zadnji računski izpisek svojih ček. računov. Prijave je treba poslati hkrati z ostalimi dokumenti naravnost Poštni hranilnici v Beogradu. Vsem interesentom, ki so svoje terjatve proti bivši Poštni hranilnici na Dunaju že v redu prijavili v mesecu maiu in juniju 1. 1928, ni treba več ponovno pošiljati prijav. Glede na likvidacijo vlog pri bivši poštni hranilnici v Budimpešti se bodo kasneje izdali posebni pozivi. = Oddaja popravil na zgradbah garnizij-6kega intendantskega skladišča v Mariboru se bo vršila potoni ofsrtalne licitacije dne 3. septembra pri inženjerskem oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani; oddaja popravil na zgradbah dravskega inten-dantskega skladišča v Ljubljani pa 4. septembra pri inženjerskem oddelku dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.) = Dobave. Vršile se bodo naslednje efer-talne licitacije: 5. septembra pri oblastni poštno - telegrafski upravi v Ljubljani licitacija glede dobave 250 napisnih plošč za pošto (pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku); 28. t m. pri direkciji drž. železnic v Subotici glede dobave vodovodnih cevi; 2. septembra glede dobave trakov za brzomerilne aparate; 5. septembra pa glede dobave rdečega platna za signalne zastavice, platna za ribanje, krp itd.; 4. septembra pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave materijala za gornji ustroj; 9. septembra pri upravi držav, monopolov, ekonomski oddelek v Beogradu glede dobave 12.100 kg žeblje v. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 27. t. m. se bo vršila pri inženjerskem oddelku savske divizijske oblasti v Zagrebu ofertalna licitacija glede gradbe dveh konjušnic v okrožju vojašnice na Sušaku. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem oddelku.) ce za TOI.) = Dobave. Strojni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. t m. ponudbe glede dobave 800 kg železne pločevine; do 31. t. m. pa glede dobave 60 m sirovega platna. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 9. septembra ponudbe glede dobave 5 požarnih hidrantov, razne pločevine, železa, matic, olja proti prahu, smrekovih plohov, brusnih kamnov, platna in blaga za zavese. — Vršile se bodo VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod ▼ Ljubljani, 23. avgusta 1929. Višina barometra 308.8 m Kraj Čas Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Sarajevo Dubrovnik Skoplje Split 8. Barom. 763*5 763-2 763 1 75^-2 763-1 75"1 758-0 Temper. 15 15 16 14 16 20 15 " i a> : ttf 75 I 80 70 90 76 80 Smer vetra ia brzina r m. in sek. mirno N 2 W 4 NW 4 W 4 mirno 90 NE 6 c |2 II 6 5 6 10 6 Padavine 8 Vrsta del dež dež <3zl del, Dež 10 T mm do T. ure 2*2 60 70 52-0 9-0 140 ICO naslednje ofertalne licitacije: 9. septembra pri direkciji državnih železnic v Sarajevu glede dobave platna za zavese in signalne zastavice; pri direkciji državnih železnic v Zagrebu pa glede dobave modre galice, vaze-lina, petroleja, bencina, cilinderskega olja, raznih krp, paradna, mila, konopnih vrvi, steklenega papirja, špirita, sode itd.; 10. in 11- septembra pri upravi policije v Za-gTebu glede dobave oblek in kožuhov za policijsko stražo. (Predmetni oglasi so na vpogled v Zbornici za TOI.) Dne 9. septembra se bo vršila pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu ofertalna licitacija glede dobave 24.000 komadov brisač; 10. septembra glede dobave 7000 komadov blazin: 12. septembra pa glede 7000 m mreže za okna. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem skladišču.) Borze Najvišja temperatura danes v Ljubljani: 21.3 C. najnižja 13.8 C. Solnce vzhaja ob 5.10, zahaia ob 18.53, luna vzhaja ob 20.46, zahaja ob 9.18. Dunajska vremenska napoved za soboto: Nekoliko toplejše, vendar pa še vedno zelo oblačno vreme. 23. avgusta. Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet slab, le v devizi ua Trst je bila potreba znatna. Tečaji deviz so v splošnem popuščali. Deviza na London je nazadovala na 276.C3, deviza na Nevrvork na 56.82, deviza na Berlin na 13.56 in deviza na Dunaj na 8.0219. Potrebo v devizi na Dunaj je deloma krila privatna ponudba. Na zagrebškem efektnem tržišču je danes Vojna škoda za malenkost popustila. _Za kaso je bila zaključena po 406, za aranžma pa je notirala 406.5 — 407 in za december 421 _ 422.5. V ostalih državnih vrednotah je tendenca dalje čvrsta. Investicijsko je bilo zaključeno po 90. agrarne obveznice pa so se trgovale po 54.25. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki le v Prašte-dioni po 855 in v Unionbanki po 202. Narodna banka je dalje čvrsta pri 8300—8G00. Med industrijskimi vrednotami pa so bili zaključki v Trboveljski po 460 in v l6isu po 15. Devize in valute. Ljubljana. Amsterdam 22.815, Berlin 13.545—13.575 (13.56), Bruselj 7.9178, Budimpešta 9.9382. Curih 1095.9, Dunaj 8 0069 —8.0369 (8.0219). London 276.03, Newyork 56.S2, Pariz 222.85. Praga 168.20—169 (168.60) Trst 296.92—298.92 (297.92). Zagreb. London 275.63 — 276.43, Newyork 56.72 — 56.92, Milan 296.85 — 298.85, Curih 1094.4 _ 1097.4. Amsterdam 22.785—22.845, Berlin 13.545—13.575, Dunaj 8.0069—8.0369, Praga 168.20 — 169, Budimpešta 9.9231 do 9.9531. Curih. Zagreb 9.129. London 25.18, New-vork 519.40, Pariz 20.33, Milan 27.18. Berlin 123.69. Dunaj 73.14, Praga 15.3775, Bukarešta 3.0825, Budimpešta 90.60, Sofija 3.77, Varšava 58.25. Dunaj. Beograd 12.45625 _ 12.49625. Ber-liiik 168.83 — 169.33, London 34.37875 do 34.47875. Milan 37.05 — 37.15. Newvork 708.85—711.35. Pariz 27-735 — 27.835. Praea 20.9775 — 21.0575. Curih 136.47—136.97; dinarji 12.46 — 12.52. Efekti. Ljubljana. Celjska 170 den., Ljublj. kreditna 123 d., Praštediona 850 d.. Kreditni 170 d.. Vevče 130 d.. Ruše 275—285. Stavbna 50 d., Šešir 105 d., Kr. ind. dr. 245 d. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 406.5 — 407, kasa 406 — 407, za november 418 — 419, za december 421 do 422.5, investicijsko 89.5 — 99. agrarne 54 do 54.5; bančne vrednote: Praštediona S55 do 859. Union 202 — 204, Srpska 155 den.. Ju- go 127_ 135, Ljubljanska kreditna 123 den., Pol jo 15.75 — 16; industrijske vrednote: Narodna šumska 40 — 50, Gutmann 185 do 195, Slavek6 96 — 100, Slavonija 100 — 105, Drava 430 — 460, Šečerana 420 — 4.30, Lje-vaonica 210 — 220, Brod vagon 130 — 145, Vevče 125 — 130, Isis 15 — 20, Dubrovač-ka 400 — 430. Trbovlje 457-5 — 462.5. Beograd. Vojna škoda 407-25, za december 423.5, investicijsko 89.25, agrarne 54.5 do 55, Narodna banka 8340. Blagovna tržišča Les + Ljubljanska borza (23. t. m.) Tendenca nespremenjena. Zaključenih je bilo 13 vagonov, in sicer 8 vagonov tramov, 2 vagona drv, 2 vagona remeljnov in 1 vagon desk. Povpraševanje je za večjo količino brzojavnih drogov, smreka, jelka, ravnih, zdravih, obeljenih, 10 m dolgih (25 % 8—9 m) in 11.5 do 14 cm premera na vrhu. Žito 4- Žitni trg (23. t m.) Na žitnem trgu je danes vladalo zelo mirno razpoloženje. V pričakovanju, da mora priti čim prej do pre-okreta v tendenci, je nastopila neka rezer-viranost v kupčiji. Ceni. so ostale nespremenjene. -f Chicago (23. t. m.) Plenica se je danes pri čvrsti tendenci zopet precej okrepila, in sicer za september od 131^ na 133 in sedem osmink, za december pa od 139 in sedem osmink na 143. + Ljubljanska borza (23. t. m.) Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 vagon rži. _ Nudi se pšenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljiva 30 dni): baška stara, 267-5 — 270, nova 265 — 267-5; koruza (slov. postaja, plač. 30 dni): baška, navadna tarifa 267-5 — 270, mlevska tarifa 260 _ 262.5; oves: baški, novi, slov. postaja, navadna voznina 240 — 245; ječmen: baški novi, ozimni 66/67 kg 217.5 — 220; moka: >0«, fco Ljubljana, plač. po prejemu po 395 do 397.5. + Novosadska blagovna borza (23. L m.) Tendenca nespremenjena. Promet: 11 vagonov pšenice, 1 vagon ječmena, 7 vagonov ovsa, 4 vagone moke, 3 vagone otrobov in 4 vagone fižola. — Pšenica: baška 197.5 _ 2025; potiska 207.5 — 212.5; nana-ška 197-5 — 202.5; sremska 192.5 — 197.5. Rž: baška 180 — 185. Ječmen: baški, srem-ski 155 _ 160. Oves: baški, sremski in banaški 167.5—172.5. Koruza: baška, 6remska in ban. 197.5—200. Moka: baška sOgc 302.5 do 307-5; *2< 2825 — 287.5; ,5« 262.5 do 267.5; »6< 237-5 — 242.5; >8< 130 — 135. Otrobi: baški in banaški 115 — 120. Fižol: baški beli 360 — 370. + Dunajska borza za kmetijske proizvod« (22. t. m.) V skladu z inozemskimi tržišči je bilo razpoloženje na dunajski borzi zelo mirno. Glede na nižje budimpeštanske tečaje so ponudniki znižali cene za nekaj čeških vinarjev. Ker pa je bi] promet minimalen, so ostali uradni tečaji nespremenjeni. Uradno notirajo vključno prometni davek fco Dunaj: pšenica: domača nova 33.5 — 34.5; madžarska potiska 37 — 37.5; rž: march-feldska 27 — 28, madžarska 26 _ 26.5; koruza: podunavska 32.25 — 32-75, laplatska 33.25 _ 33.75. Trgovcem In industrijcem! Kakor lani iadajn tndi letos svoj priznani Poslovni Koledar. Da ga napravim čimbolj korist-nega za nai poslovni svet, sem priredil za izda* jo 1930 poslovni adreear, ki bo obsegal ca 500 poslovnih 6redišč cele države in navedel v vsakem politične in sodne oblasti, trgovske zbornice, število prebivaletva, konzulate, denarne in zavarovalne zavode, hotele, advokate, notarje, špedicije, informacijske zavode, torej samo adrese, ki so za poslovne lju-di važne. Poleg teh naslovov bo adresar objavil v posebnem oddelku v vsakem kraju tudi naslove večjih trg. in industr. tvrdk. Teh 6e je dosedaj precej javilo, vendar pa prosim, da mj sporoče ivoje naslove še one tvrdke, ki tega še niso storile, ker se namenoma nobene ne prezre, v interesu vsake pa -je, da je navedena v tem poslovnem adresarja. S Poslovnim Koledarjem združeni Poslovni A d r e s a r bo tako odslej najboljši priročnik za vse poslovne kroge cele Jugoslavije. — V pred-naročbi je cena Din 25.—, kasneje Din 30,—v Sporočila radi uvrstitve združena z naročilom proeim takoj, ker koledar izide že koncem oktobra. — Dr. Ivan Č e r n e, gospodarska pisarna. Ljubljana, Miklošičeva 6. 10237 Dva, ki sta odletela v večnost Švicarski letalec Oskar Kaeser ki njegov pilot Lnescher, kj sta domnevno ponesrečila na preko-morskem poletu. O dvojici ni duha ne sluha. Smrt krvnika Wohlschlagerja V Pragi je umri bivši avstrijski krv* nik Leopold Wohlschlager, ki je do pred dvema letoma izvrševal svojo obrt tudi v češkoslovaški republiki. Po« kojnik je dosegel starost 73 let. Tekom svojega življenja je usmrtil 25 oseb. Zadnji, ki ga je bil posla! na oni svet, je bil znani razbojnik Lecian. Nov izum v televiziji V Londonu so izvršili te dni dobro nspele eksperimente z novim televizij* skim aparatom, ki so mu dali ime »soktovizor« in ki omogoča identifici* ranje vsakega predmeta v določeni razdalji, pa naj si bo v temi ali v me* gli. Ta aparat bo koristil posebno lad* jam v viharnem in meglenem vreme* nu. Gransasso - Pins XL Dne 15. t m. se je izvršil v višini 2300 m krst gore, ki se je zvala doslej Gransasso in je ta dan dobila ime pa sedanjem papežu »Pius XI«. Kakor znano, je bil papež vnet planinec in tudi že iz Milana je delal izlete v vi* soko gorovje. Alpinski klub v Abrucih' ga je naprosil za prekrstitev gore Gran* sasso v »Pius XI« in papež je to takoj dovolil. Filmski veletrust Iz Los Angelesa poročajo, da se pri* pravlja združitev obeh velikih ameri* ških koncer-ov, Warner Brothersa in Paramounta v eno družbo. Novi trust bo razpolagal z delniškim kapitalom 40 milijonov dolarjev ter si bo nadel oficijelno ime »Paramount Warner Brothers Corporation«. i enkrat za vselej izginiti izpred oči. Adios, caballero!« Silno zadovoljen je slednjič osrečeni sin Albiona odkoračil. Don Bernardo ga ni videl nikoli več. Toda njegovo zdravje se je vidoma boljšalo; postaja! ie vidoma spet zadovoljen in rejen in je slednjič lahko, slednjič vendar zopet lahko spal kakor pošten kristijan. Leto po tem se je zgodilo, da je naš dobri kanonik v spovednici opravljal svojo sveto dolžnost. In glej, slepeče lepa, a žalostna in potrta deklica v črni obleki in z velikimi, črnimi magdalen-skimi očmi poklekne predenj. In mlada, od kesanja skrušena deklica se izpove: Bila je hčerka visokospoštovane rodbine iz Cardobe, bila je deležna kar najbolj skrbne vzgoje, ki se more misliti, in ni... do poslednjega časa ... niti z dejanjem niti željami niti z najmanjšo mislijo krenila s poti čednosti in čisto,-sti; kljub mnogoteri izkušnjavi od strani zastopnikov močnejšega spola, ki so, mladi, leoi in bogati, oči povzdigovali k njej in jih niti od daleč ni spoznala za vredne njene pozornosti. Zdaj pa ji je na mah moral priti na pot nekdo, ki se mu je. dasi ni bil ne mlad ne lep ne kakorkoli ljubezni vreden, posrečilo, da jo je speljal s pravkar omenjene hvale« Japonski aerodrom v Kašumigauri kjer Je našel »Z. L, 127« zavetje pred poletom čez Pacific. ^— Prvo ob jadranje zemeljske krogle Kaf je doživel na svojem potovanju okoli sveta Portugalec Magalhaes — Njegova posadka je plačevala podgane po pol dukata komad in jedla žaganje — Stare živalske kože kot hrana pomorščakov Zdaj, ko ima »L. Z. 127« za seboj ▼ečji del svoje poti okolu sveta pač ne bo odveč, ako se spomnimo pogum« nih mož, ki so pred petsto leti objadra« li svet in s tem činom izpričali svojo neustraienost v borbi z najtršimi nad« logami življenja. Mož, ki po vsej pravici zasluži, da se njegovo ime vzporedi vsaj z dr. Eckenerjem, je Portugalec Magaihaes, pomorski častnik, ki je stopil v špan« ske službe in je 1. 1519. odjadral s pe« timi ladjami in 280 možmi posadke na debelo morje. Po sedmih mesecih bro« darenja je prišel v Patagonijo, kjer je prezimoval, pet mesecev pozneje pa se mu je posrečilo najti prehod v Tihi ocean. To morje je sicer že sedem let pred njim videl Španec Balboa, ki pa ga ni natančneje raziskoval. Šele Mas galhaesu je bilo dano, da je prebrodil ogromni Pacifik. Podjetje je bilo za tiste čase tvega* no in sredstva, ki so bila morjeplov* cem na razpolago, so šla vštric s pu* stolovščino. Najbolj je pestila pomor* ščake lakota. Posadka je bila tri me* sece in dvajset dni brez sveže hrane. Eden izmed Magalhaesovih častnikov, Italijan Pigafetta, je zabeležil v svoj dnevnik, da je moštvo trpelo narav* nost neznosne muke v pogledu prehra* ne. Njegovi zapiski se še danes naha* jajo v prepisu Ambrozijanske knjižni* ce v Milanu. »Zavživali smo prepeče* nec«, piše Pigafetta, ki pa ni bil v res* niči nič drugega kakor prah, pomešan s črvi Žejo smo morali gasiti z vodo, Na japonski obali Japemtt častnik zasleduje z daljnogledom odhod »Zeppelina« proti Tihemu oceana. ki je bila vsa rjava od umazanosti in gnila. Tu in tam si je kateri odsekal kos goveje kože na strehi, ki nas je čuvala dežja in solnčne pripeke. Več* krat pa je tudi to pošlo in tedaj smo mleli les in jedli žaganje. Za podgane smo plačevali pol dukata in še smo bi* li veseli, če je bilo katero dobiti. Mno® gi iz posadke so seveda zboleli. Dlesno jim je zateklo in niso mogli nič jesti. Nikjer okrog,nas ni bilo žive duše. Pri* stati nismo mogli nikjer. Sam Bog nas je čuval, ko je dal tako lepo vreme, brez katerega bi bili vsi davno končali. Takšna vožnja se menda ne bo izlepa ponovila.« V marcu 1521. so se Španci izkrcali na Ladronih. pozneje pa na otokih Zadnje Indije. Po Magalhaesovi krivdi pa se je posadka zaplela v spor z oto« čani in posledica prepirov je bila ta, da so domačini povzročili poveljniko« vo smrt. Šele v septembru 1522. se je vrnil preostanek ekspedicije v domo« vino. 18 mornarjev je na tej poti tež* ko zbolelo A kljub ogromnim žrtvam se je bilo obiadranje izplačalo. Dišave in začimbe, ki so jih ladje pripeljale domov, so ne le pokrile stroške ekspe* dicije, ampak so vrgle celo lep prebi* tek. Kako velika razlika med tedanjim objadranjem sveta in med sedanjim poletom »Zeppelina«! Njegova pot bo trajala kvečjemu pet dni in pasažir* jem kakor tudi moštvu bo na razpola* go bogata hrana v obliki sočivja, zele* njave, riževega vina, mineralne vode, sladoleda in celo šampanjca, ki so ga nalašč v ta namen naložili v Tokiu 150 steklenici 18 milijonov več žensk nego moških To sporočilo bo žalostno za vse, ki samevajo, a bi se rade omožile. Pri* merjava izidov zadnjih ljudskih štetij v evropskih deželah je pokazala, da živi na kontinentu 18 milijonov več žensk nego moških. Samo v Nemčiji, kjer je statistika najnatančnejša, so dognali, da presega število žensk mo* ške za dva in pol milijona duš. Taki* sto lep prebitek žensk nad moškimi so ugotovili v Franciji in na Angleškem, kjer so našteli 2 milijona več žensk ne» go moških. V Rusiji, ki je velikanska, je tudi prebitek žensk razmeroma več* ji. Znaša namreč celo štiri milijone. Povprečno vzeto ima vsaka evropska dežela 10 odstotkov žensk več nego moških. Naravnost fizično nemogoče je torej, da bi si vsaka ustvarila družin* sko ognjišče. Ramiro Blanco: Ego te absolvo! Don Bernardo Caravantes. kanonik v Sevilji. je imel papigo. In ta papiga je bila sloveča po vsej Sevilji in po vaseh v okolici kot pravo svetovno čudo zgovornosti Neki večer, baš ko se je don Bernardo odpravljal v katedralo, stopi prečenj neki Anglež: visok, vitek, plavo-las z dolgimi zalizci in v svetlo križasti obleki. In ta Anglež pozdravi našega dobrega kanonika tako vljudno, kakor zna pozdraviti le Anglež, in ga nagovori takole: »Senjor kanoniko, Vi imate čudovito slavno papigo tn jaz želim to papigo kupiti!« Nato odvrne Don Bernardo: »Neskončno obžalujem, caballero, toda papige ne prodam.« »In zakaj ne prodaste papige?« Rodbinska dediščina!« je rekel don Bernardo, da je sploh kai rekel, pozdravil nič manj vljudno in nadaljeval svojo pot. In minilo je dva dni in dobri naš kanonik tn Anglež sta se srečala znova, to pot na sprehodu v mestnem vrtu. »Oprostite, prosim, senjor kanoniko.« fstčne tujec, »ampak jaz želim jako za- res kupiti papigo. Ta dva dni nisem mogel spati, ker sem mislil na papigo. Zbolim, če ne kupim papige!« »In ponavljam Vam, caballero, da papige ne prodam.« »Ampak če plačam dvojno ceno za papigo...« »In jaz je pač nikakor ne prodam. Dober večer, cabaClero.« Toda drugi dan, v zgodnji jutranji uri, je stal englishman na vratih katedrale. In videvši kanonika od daleč prihajati, je koračil z dolgimi koraki k njemu in začel vpiti: »Senjor kanoniko, in jaz hočem kupiti papigo za vsako ceno in jaz hočem plačati trikratno vrednost papige. In imam mrzlico, vzrok je papiga, in sem stalno tukaj v Sevilji samo zaradi papige.« »In jaz papige nočem prodati in ba-sta,« je odvrnil Bernardo, čigar prirojena vljudnost je bila ob trmastem tujčevem čudaštvu že precej skopnela. In od tistega dne se je začelo pravo peklensko zasledovanie. Anglež je lovil kanonika ob vsakem času in na vsakem kraiu. Prijel sra je nred vrati njegove hiše. spremil ga je do katedrale, sledil mu je kakor senca na sprehodu, zaprl mu .ie prehod čez cesto. Ffrišlo je tako daleč, da je moral ubo- Caracciola, zmagovalec v V Belfasta Je prošle dni startalo 63 najboljših Tourist Trophy, zelo težavni partiji, U meri Kot zmagovalec Je izšel iz dirke vozač na vozu gi don Bernardo vsak dan, preden je šel iz hiše, poslati svojo gospodinjo, donno Brigido, na cesto stražit, in če se je častitljiva dama vrnila s poročilom, da »sovražnik«, spet pripravljen na napad, trdno in stanovitno preži za bližnjim oglom, tedaj se je izhod uboge-da dona Bernarda črtal iz dneva in gospod kanonik je imel domač zapor. Toda strah in groza! Neki večer se pojavi nesrečna postava oblegovalca prav na lastnem pragu svoje žrtve. »Senjor kanoniko. prosim, oprostite. Ampak jaz moram kupiti papigo, drugače moram umreti!« »Za Boga svetega, caballero, ln jaz ie ne prodam!« S temi besedami je Bernardo svojemu rablju pred nosom vrata zaloputnil. In don Bernardo je legel v posteljo. Da je bolan, je naročil donni Brigidi. bolan vsaj za tistega edinega, strašnega človeka, ki ga že pozna in ki mu pod nobenim pogoiem ne sme dovoliti vstopa v niegovo hišo. Toda ko je drneo jutro potem donna Brigida v kanonikovi sobi potegnila za-store kvišku, koga je v svojem neizrečenem strahu zagledala na oknu nasprotne hiše? Plave zalizce Angleževe! Sovražnik si je na oni strani najel sta- angleški Tourist Trophy evropskih avtomobilskih dirkačev k angleški v dolžino 650 km ter gre od Belfasta do Irske, tipa Mercedes, R. Caracciola (v kroga na levi). novanje, da svojo žrtev lahko opazuje z neposredne bližine in jo v ugodnem trenutku napade. Zdaj pa je pograbil don Bernardo popotni kovčeg. Na vrat na nos je bežal iz Sevilje v mesto Alcala, kjer se je mislil za nekaj tednov skriti. Toda kdo ga je pozdravil v Alcala v gostilniški jedilnici? Grozoviti Anglež! »Well, senjor kanonfko, m jaz hočem in moram kupiti papigo!« Kakor pred kugo je bežal don Bernardo v Seviljo nazaj. In zaprl se je ka-' kor menih v svojo celico. In postal je bolan in je imel blodne privide: videl je same Angleže s papižjimi glavami, ali pa tudi same papige na dolgih krakih, ki so se mu sprehajale po prsih in kričale nanj... v Shakespearovem jeziku! In dan na dan so mu deževala pisma in karte v hišo. Vse je pisala ena in ista roka in vse je obravnavalo v različnih varijaci.iah le eno, njemu dosita znano snov: »Hočem kupiti fenomenalno papigo.« Slednjič ni zdržal naš ubogi kanonik nič več. Vzel je fenomenalnega ptiča iz kletke in ga izročil Angležu, rekoč: »Vzemite ga v božjem imenu, caballero, vzemite ga, samo da popolnoma ne obnorim. Vzemite ga. ne zahtevam nič drugega zanj, kakor da mi izvolite Tiskarne na oceanckih parnikih Ob času, ko brezžična telegrafija in telefonija pošilja poročila na vse stra* ni sveta, so se razvile velike tiskarne na oceanskih parnikih. Na teh parnikih pa niso samo tiskar* ji, marveč tudi uredniki. Po noči, ko potniki spijo, sestavljajo uredniki iz došlih radiogramov parnikov časopis. Ako je atmosfera viharna, nastajajo zastanki v poročevalski službi in list izide na eni ali dveh straneh. Drugače pa obsega redno šest strani. Kakor hi* tro je dotiskan, ga raznesejo sluge v vse kabine. Ko se potnik zbudi, ima že v rokah časopis z najnovejšimi vestmi. Tiskarji in novinarji si nato šele gredo iskat počitka. Neumannova v zdravniški preiskavi Nedavno smo zabeležili, da je ško* fijski ordinarijat v Regensburgu za do* bo več mesecev zabranil obiskati Te« režijo Neumannovo, ki poti vsak pe* tek krvavi pot. Zdaj naknadno javlja* jo, da je ta prepoved v zvezi z važni* mi sklepi. Terezija Neumannova se je namreč koncem koncev odločila, da se podvrže zdravniškemu pregledu, ki naj skuša pojasniti vzrok njenega nenor* malnega stanja. Opazovanje bolnice bo trajalo več mesecev. Ves ta čas bo hi* ša Neumannove za obiske zaprta in strogo zastražena. Po zaključku pre« iskave, bo izdano poročilo za javnost. Žal niso nikjer navedena imena zdrav« niških kapacitet, ki bodo preiskovale Neumannovo in povedale svoje dojme o njenem stanju. Angleška muhavost Mr. Jakson, zobozdravnik v Waldre* nu (angleška grofija Sussex) je umrl in naročil, naj takoj po njegovi smrti raz« pečatijo oporoko, češ, da vsebuje važ« na določila glede pogreba. Tako se je zgodilo. In kaj so čitali v testamentu? Prepoved, da ne sme za krsto Jaksona nobena ženska, pač pa, da se morajo zadnje gospodarjeve poti udeležiti vse njegove domače živali v prvi vrsti psi in mačke. Vsaka žival je imela poseb* nega strežnika. Po predpisani ceremo* niji ob odprtem grobu so psom in mač« kam zavdali ter jih pokopali skupno z gospodarjem v grob. Svoje konje je mr. Jakson že prej zastrupil, ker ni ho* tel, da bi dobili drugega lastnika. Če bi ta mr. Jakson obvladal svet, bi bilo z njegovo smrtjo konec vsega življe* nja na zemlji. Čudakom pač ni mogo* če pomagati! S fraki in cilindri v vodo Nenavadno demonstracijo so imeli te dni v Valenciji na Španskem. Poli* cijska oblast je bila prepovedala spre* hajanje kopalcev po morskem nabrež* ju v kopalnem kostumu. Kdor bi se pregrešil zoper odredbo, se je glasil dekret, zapade strogi denarni in zapor* ni kazni. Na to persekucijo so navdu* šeni kopalci odgovorili z originalno manifestacijo. Vročega opoldne je za* bučala na mestnih ulicah doneča god* ba. Za njo se je vila dolga procesija moških v fraku in cilindru. Sprevod jo je rezal naravnost k obali in se je tak* šen, kakor je bil, vrgel v valove ter za* čel plavati. Če je ta protest zoper po* licijsko ozkosrčnost kaj zalege!, ne po* roča kronika niti besede. Bel srnjak »Salzburger Chronik« poroča, da je nedavno ustrelil knez Castell v Castel* lu bele0a srnjaka. Takšen lovski plen baje še ni prišel nikomur pred puško, zato je sklenil lovec, da pokloni redek eksemplar kakšnemu muzeju. Krvavi St Lorenzen v Avstriji Dr. Steidle, vodja avstrijskih fašističnih organizacij, ki hočejo ugnati socijalistični in republikanski Schutzbund. Padalo za zastonjkarja Ko so v četrtek zjutraj potegnili iz lope na Japonskem nahajajočega se »Zeppelina«, so našli kljub najstrožji kontroli v njegovem trupu zastonjkar« ja, ki pa je omedleval, tako da so ga poslali v bolnišnico. Vtihotapil se je bil v neko shrambo misleč, da bo na ta način pripomogel k pravilu, da ni poleta brez zastonjkarja. Toda dr. Eckener se je topot razsrdil. Velel je prinesti na krov padalo, s katerim bo »odpuščen« s »Zeppelinaa vsak za* stonjkar, ki bi se drznil zlorabiti nje« govo potovanje. Dr. Eckener se je ba* je zarotil, da bo vsakega zastonjkarja poslej po najkrajši zračni poti ekspe* diral z zrakoplova, da ne bo ne pre* velike obremenitve letala ne drugega potroška brez potrebe. Iz življenja in sveta f 62 odstotkov analfabetov dje, ki jim je pri srcu prosvetlje* /seh lju^tev in njih blaginja, so -anali, da prebivalstvo naše zem ijc nikakor ne more ponašati s pisme« nostjo, zakaj 62 odstotkov vseh ljudi je — analfabetov. Pri tem so vzete v račun samo osebe, ki so prekoračile starost 10 let. Teh oseb je skupaj 1.363,000.000. In polovica njih, to je 850,500.000, jih ne zna čitati ne pisati. Na svetu je 18 dežel, kjer je nad polo« vica prebivalstva nepismena; in v teh krajih živi nič manj kakor 618 milijo* nov duš. V ostalih 45 deželah, kjer ume čitati in pisati nad polovična ve« čina, pa je 468 milijonov ljudi. Celo v ameriški posesti se nahajajoči kraji so v tem pogledu prilično zaostali. V Por* toricu so n. pr. našteli 55 odst. anal* fabetov, na Filipinskih otokih pa ne« kaj nad polovico vseh prebivalcev. jDchel Zčvaco: 207 V krempiiih inkvizicije Zgodovinski roman «Ne vise monsinjor! Ali ste res upali, da ne bom postal pozoren, Se bom začutil po bore dveh butiljkah vina tako sumljivo zaspanost? »Postal sem nezaupen in ta nezaupnost je bila vzrok, da tretje Steklenice nisem izprl. ZU1 sem jo proč, med vodo, v kateri sem se bil umivaj.« »Ničesar ne bi bfli opazili, da nisem glede na vašo izredno moč •aročil, naj odmerijo strup nekoliko obilneje,« je resno odvrnil Espinosa. »Vsekako gre vaši opreznosti vsa pohvala.« Pardaiflan se je vljudno naklonil Veliki inkvizitor je povzeJ: »Zastran strupa je po tem takem stvar pojasnjena. A kako ste mogli uganiti, da vas nameravam pripraviti v blaznost?« »■Slišal sem vaš razgovor s Favsto. V svoji neprevidnosti ste tiri pokazali Metko, kamor zapirate poblaznele žrtve. Povedali ste mi celo, da dosežete ta učinek s strupom, ki jim oternni razum. Kako naj ne bi bil n ganili?« »Da.« je zamišljeno dejal Espinosa, »prav imate.« Tolikanj sem se zanesel na svoj uspeh, da sem ga sam zapravil. Moral bi bil pomisliti, da ne boste kot dober opazovalec ničesar pozabili.« Pardaillan se je spet naklonil ter vprašal z izrazom posmehljivega zadovoljstva: »Ali je to vse, kar ste želeli vedeti?... Nikar se ne stesnjujte. Časa imava več ko dovolj.« »Tedaj se okoristim z vašo, prijaznostjo. Povedati vam morasn, da sem pol občudovanja do odporne sile, ki ste jo pokazali Zakaj koncem koncev je vendarle minilo štirinajst dni in v vsem tem času ste samo dvakrat jedli. Kruha, ki so vam ga dajali, ne štejem: bilo ga je samo toliko, da ste tem bolj stradaM, nikakor pa ne dovolj za življenje.« Tako govoreč mu je Espinosa z ostrim pogledom vrtal v dušo. Pardaillan mu je tudi to pot čital misel v očeh, zakaj smehljaje se je odgovoril: »Lahko bi vas pustil v veri, da moji odpornosti niti glad ne more do živega. A ker se mi vidi, da se še vedno zanašate na mojo oslabelost, vam hočem povedati resnico.« Pri teh besedah je iztegnil roko in potegnil svoj plašč k sebi. Vpričo osuplega Espinose je izvlekel iz njega obilno gnjat, steklenico vode in nekaj sadov. »Evo moje jedilne shrambe,« je dejal. »Pri čudoviti pojedini ki sta mi jo priredila moja ječarja, sem dokaj zmerno jedel in pil že zaradi oslabelosti po petdnevnem postu. Zato pa sem se okoristil z nepažnjo čuvajev, ki sta imela oči samo za nakopičene dobrote, in sem pouzmal nekaj tistih zalog, da se z njimi prehranim v manj blagoslovljenih dneh. Vzel sem tudi dve steklenici vina; ko sta bili prazni, sem ju napolnil z vodo, katero so mi dajali. Saj si lahko mislite: nisem vam mogel zaupati, da me ne bi pustili lepega dne povsem brez hrane in pijače.« »Tedaj ste vse slutili in vse uganili,« je počasi dejal Espinosa. »A razne preizkušnje, ki ste jih prebili, bi bile vendarle morale omajati tudi vaš razum.« »■Priznam, da je vaš sekalm stroj pravi peklenski izum. A kaj hočete? Vedel sem, da mi še ni umreti, ker vas še ni bilo k meni, t druge strani pa tudf, da niti nimate takega namena. Srpi vročina', mraz, slepeče soince, dušeča soparica — vse to je moralo v danem trenutku izginiti in miniti. Bilo mi je res da zelo neprijetno, a videl sem, da se teh sitnosti ne morem ogniti.« Espinosa mu je dolgo molče gledal v obraz. »Kaka škoda,« ye rekel nato z globokim vzdihom, »'kaka škoda, da niste naš človek! Ni ga podjetja, ki se ga ne bi mogli z uspehom lotiti, če bi bili z nami.« In ko je videl da se je Pardaillan naježil, je brž dodal: »Pomirite se, izgubil sem upanje, da bi vas pridobil. Tak poizkus bi bil samo žalftev za vas. Možje vašega kova se radovolino oklenejo vsega, kar se jim vidi lepo in pravično... toda kupiti jih ne more nihče.« Dolgo časa je zamišljeno molčal. Pardaillan ga ni motil Naposled pa je vzdignil glavo in vprašal brez kake vidne vznemirjenosti: »In zdaj, ko sem vaš jetnik — zakaj to sem, recite kar hočete — kaj mislite zdaj storiti z menoj?« »I, kaj neki!« je vzkliknil Pardaillan s kar moči neprisiljenim obrazom. »Nameravam vas prositi, da odprete ■svoja imenitna tajna vrata, ki jiih razen vas nihče ne pozna, in me spustite iz tega brloga, ki ni ne za vas ne zame primerno bivaliišče.« »In če rečem ,ne'?« je vprašal Espinosa, ne da bi trenil z očmi. »Tedaj ostaneva tu in uimreva skupaj,« je s hladno odločnostjo odvrnil Pardaiilan. »Prav,« je dejal Espinosa enako odločno, »tedaj umriva skirpal Koncem koncev bova oba enako trpela in če je življenje vredno, da človek žaluje za njim, nama ga bo obema enako žal« Radio Izvleček iz programov LJUBLJANA (573 m), ZAGREB (307 m), BEOGRAD (429 m), PRAGA (342 m), BRNO (432 m). VARŠAVA (1411 m), DUNAJ (517 m), BERLiN (418 m), FRANKFURT (390 m), LANGENBERG (473 m), STUTTGART (360 m), BUDIMPEŠTA <550 m), LONDON (Daventry 1533 m), RIM (441 m), STOCKHOLM (Motala 1348 m).* Nedelja, 25. v«usta. LJUBLJANA ne oddaja. — ZAGREB 11.30: PopoJdansto koncert orkestra. — 17: PopoBdaa-ffc koncert. — 20.30: Koncert kvarteta: lahka isodba. — BEOGRAD M: Reprodiucirana glasba. — 117-30 Pevski koncert io ciganska godba. 30.30 Koncert radio - orekstau — 21.30: Poročna. — 21.40: Koncert srbskih pesmi. — 22.30: Konoert septera na pftiaiia. — PRAGA 16.30: PopoMamstai koncert orkestra. — 18.05: Pevski koncert. — 19: Koncert lahke godbe. — 20.10: Orkestralen in pevski koncert. — 21.20: Orke. straien koncert la.hfoe godbe. — BRNO 16.30: Prenos koncerta ie Prage. — 18: Pevski koncert. — 19.05: Koncert orkestra. — 20.10: Prenos rcoBr&ma k Prage. — 22.20: Lahka godba. — VARŠAVA 17: PoMirden koncert orkestra in so-fc5Jto 8. > Na III. državni realni gimnazij) v Ljubljani (Beethovnova ulica) bo vpisovanje v 1. razred 2. septembra od 9. do 12., v ostale razrede isti dan od 10. do 12., vpisovanje učencev tujih zavodov pa 3. septembra od 9. do 10. Ponavljaj« in privatni izpiti 34. t. m. popoldne, višji tečajni izpiiti 2. septembra ob 8. Natančnejša pojasnila na deski v veži šolskega poslopja. Pričetek šolskega leta na vseh ljubljanskih osnovnih šolah bo 1. septembra. Vpisovanje od 2. do 4. popoldne in od 8. do 12. dopoldne. — Otvoritvena služba božja na rojstni dan Njegovega Visočanstva prestolonaslednika Petra dne 6. septembra in reden pouk se bo pričel v petek 7. septembra zjutraj. Na I. drž. dekliški meščanski šoli v LJubljani bodo pooavJijadflii izpita 26. iti 27. t. m. od 8. do V2. Deška in dekliška meščanska šola oa Jesenicah. Pona vijahti in završni izpiti bodo 27., privatni izpiti pa 39. t. m. s pričetkom ob 8. Vpisovanie bo 1. septembra od 8. do 12. Pri vpisu mora vsak učenec (ka) plačati po 30 Din za zdrav, fond. Drž. strokovna šola za puškarstvo v Kranju razglaša: Vpisovanje novih in dosedanjih učencev bo v nedeljo 1. septembra od 9. do 12„ dne 2. in 3. septembra pa od 8. do 12. in popoldne od 14. do 17. v ravna-teljski pisarni zavoda (v hiši g. Rohrmana nasproti poštnega urada). Sprejemni pogoji so: dovršena vsaj 5razredna ljudska šola, starost 14 let in da je učenec zdrav ter telesno razvit Učenci, ki se v navedenih dneh prijavijo na novo, naj pridejo v spremstvu staršev ali njih zakonitih namestnikov in naj prinesejo zadnje šolske izpričevalo, rojstni in krstni list ter domov-nico. Vsak učenec mora plačati pri vpisu 20 Din za zdravstveni fond. Tega prispevka bodo oproščeni samo tisti, ki bodo predložili ubožni list. Pouk na zavodu traja 4 leta. Po dovršeni učni dobi dobijo absolventi odhodna izpričevala, ki jim dajo pravico do samostojnega izvrševanja puškar-ske, oziroma graverske obrti, lepo bodočnost pa imajo tudi strokovno-tehnično kvalificirani orožarji v vrstah naše armade. Na številna vprašanja interesentov vodstvo sporoča, da so vesti o premestitvi državne strokovne šole za puškarstvo iz Kranja neutemeljene. Zato naj bodo starši in učenci brez skrbi. Državna dvorazredna trgovska šola ▼ Ljubljani. Vpisovanje ra I. letnik se bo vršilo 2. in 3. septembra od 8. do 12. Priglašenci im) in tisti ki so bili pri junijskem izpitu od-kJonijeni za 3 mesece, če so vložili prošnjo za ponavljanje končnega tepiita (kolek 5 Din) in 20 Dot za vsak predmet) Prošnje je treba vložiti do 1. septembra. Šolsko leto 1929.-30. se bo pričelo 6. septembra s sv. mašo ob 9. v Križankah. Pouk se bo pričel 7. septembra ob 8. Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani. Vpisovanie za gojenke, ki žele vstopiti v L razred, bo v ponedeljek 2. septembra od 9. do 11. S seboj je prinestii zadnje izpričevalo in krstni List. Iz krstnega lista mora biiti razvidno, da dovrši gojemka v tekočem letu 10 do 13 tet. Go-jenke iz drugih zavodov in one, loi prestopijo iz meščanske šole po dopolnilnem izpitu, se bodo vpisovale v torek 3. septembra od 10. do 11. Gojenike, ki so bile že na zavodu, naj se javijo v sredo 4. septembra od 9. do 11. Začetek pouka v soboto 7. septembra ob 8. Razredni izpiti bodo 26. do 28. t. m., vsakikrat ob 8. in po razporedu. ki je javljen na deski v veži. Dopolnilna izpita za gojenke meščanskih in drugih šol bodo v četrtek 29. t. m. ob 8. Sokol Pomanjkanje prednjakov Iz lastnih izkustev, poročil žuomh revizorjev in posebno še na javnih nastopi.i se vedno bolj opaža, kako veliko potnanj-kanje vaditeljev in vaditelji.; ie nastalo Delo v posameznih društvih visi mnogokje takorekoč na eni sami osebi, ki mora prej ali slej omagati. Vkliub raznim statističnim izkazom, ki naštevajo preo^.!š^la števila prednjakov, moramo konstat:rati da ie res neko'iko društev, posebno v ;č; h, tako srečnih, da za sro izhajam . sedanjim številom. Toda ako pogledamo Po ma ,jš:h iu srednjih društvih vidimo, da je naša uvodna trditev popolnoma resnična. Da, žali-bog! Zato baš sedaj, ob predstoiečem zaključku sezije javnih nastopov ponovno dvigamo svoj glas in apeliramo na vsa društva in tudi župe, da naj prav kmalu prirede kolikormogoče mnogo tečajev, kjer naj se požrtvovalne telovadce in telovadke vzgoji za prednjake in prednjačice. Vsak izgovor društev, da za to ni denarja je ialov in ne- resničen. Ako se najdejo pare za prapore, razne dejansko nepotrebne ali cdložljive izdatke, mora biti tukaj tudi denar za pošiljanje vsaj enega telovadca in telovadke v okrožni ali župni tečaj. Župna načelni-štva naj v tem oziru izvajajo točno vso svojo oblast, ter incijativno in smiselno prirede toliko tečajev, kolikor iin je treba, da se pomanjkanju prednjakov vsaj deloma odpomore. Naprej borci! Glavna skupščina bolgarskih junakov se bo vršila koncem tega meseca v Burgasu, kjer bo gotovo zopet govora glede priključitve Slovanskemu Sokolskemu Savezu. Za predsednika kandidirata Danajlov in dosedanji predsednik Lazov. Prireditve prihodnjih dni bodo: 1. septembra javni nastop Sokola v Mostah in Litiji, 8. septembra pa Št. Vidu nad Ljubljano in Devici Mariji v Polju. Kot nekaka zaključna točka letošnjih javnih nastopov v Ljubljanski župi pa bo veliki župni zlet 15. septembra na Viču, ki proslavi ta dan svojo 20 letnico obstoja. Lutkovo gledališče na Tabora ie pričelo že s prireditvami za letošnjo iesensko sezono. Predvsem se je novopostavljeni odet prav primerno uredil, br. Zidarič kot vodnik celega dela pa je pripravil za naše malčke tudi celo vrsto lepih iger, ki si bodo ena drugi sledile preko našega lutkove-ga odra. Zato je, sodeč po vseh pripravah, pričakovati od letošnjega delovanja mnogo lepega in uspešnega. Za stavbe po znižanih cenah vsakovrsten s>ith ža- gan les. — Vsaka množina v zalogi. — Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo. FRAN ŠUŠTAR 1026 lesna industrija bi trgovina, parna žaga LJUBLJANA, Dolenjska cesta 12. »Patent Kotirat« .A4i aparat /a pasiranje paradižnikov. Dobite ga v vsaki boljši trgovini z že« leznino in pohištvom.. — Proizvaja ga: Brača Lenard, industrija metalne i dr* vene robe, Subotica. Dva livarja (oblkovalca) sprejmemo za takojšen nastop. Vprašati: Osjeoka Ljevaonica željeza i tvornica strojeva d. d. Osijek. Nabava električnega materijala Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 16. septembra 1929: . 1000 m jeklenih brezšivnih cevi 13.5 mm 1000 m N. G. A. žice 2.5 mm2 1000 m N. G. A. žice 1.5 mm2 50 kmd. vodotesnih sklepal 200 kmd. vodotesnih sklepal 1000 kmd. distančnih sponk. Ponudbo je predložiti najkasneje do 16. septembra 1929, katera mora biti kolkovana s 5 Din. Natančnejši dobavni pogoji se dobe Pri podpisani. Iz pisarne direkcije državnega rudnika Velenje, št. 8135-11, 102*5 €nodrnž>nska hiša poleg železniške postaje v Sav. dolini s tremi sobami, kuhinjo itd., električno razsvetljavo ter zemljiščem zelo ugodno naprodaj". Naslov v oglasnem oddelku »JUTRA«. Zastopstvo Aatno pivovt&inift ijdcC&ev aiK domače industrije sprejlnem. Prepotujem vsako leto trikrat z avtom Hrvatsko, Slavonijo, Bač-ko, Banait, Baramjo, Srem, Vojvodino, Bosno in Beograd. PomKlbe pod »Nur konkurrenzfahlg« na Jugosl. Rudolf Mosse d. d., Zagreb, Zrinjevac 20. 10256 0g!as. Direkcija državnega rudnika Velenje nabavi na dan 2. septembra 1929 1 komad centrifugalne sesalke z motorjem Natančnejši pogoji se dobe pri podpisani. Ponudbo je kolkovati s 5 Din. Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Velenje, št. 8097, II. NESTLE-ova otrolfba moka i$vanredno ftUtttiCtte sredstvo, $eio Gogato na vitaminih 164 a Zete va\ne $a vse gg. profesorje in gg. strokovne učitelje, ki poučujejo srbohrvaščino. Srtto - hrvatska čitanka za nižje razrede srednjih in njim sorodnih šol — sestavil g. prof. Slavko Raič — je pravkar izšla. — Cena vezani knjigi Din 100.—. Naroča se t knjigarni ISisGovt»e zadruge v £}wh1pani Prešernova ulica štev. 54. Več dobrih zidarjev 10240 »prejme podjetje inž. Dnkič in drag Zdravilišče GOLMK na Gorenjskem Delo bo trajalo do sime Potnika za Slovenijo sprejme konkurenčna tvrdka kolonij al. stroke. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Potnik za Slovenijo.« 10244 Orne g ff I. juge si. tvornica sa istradu patentovanih £«s« ; Go ntrolnih bto Gova f pregledacGih Gnjiga JC. (O. iVopt* Sad je otvorjena v Novem Sadu in je junija pričela z delom. Tvornica »Ornega« dela z najbolj dovršenimi, patentovanimi specialnimi rotacijskimi stroji za fabrikacijo blokov ter dobavlja svojim naročnikom naročila v najdovišenepi izvedbi v vsakem jeziku hitreje in ceneje nego inozemske firme. Trgovci podprite to domače podjetje, ki je osnovano z velikim strokovnim znanjem in kapitalom! Vzorci ia ponudbe na zahtevo v vsakem jeziku. 10.188 vn r CENE MALIM OGLASOM: la oglase, ki služijo v posredovalne in socialne namene občinstva vsaka beseda 50 par. Če naj pove naslov Oglasni oddelek »Jutra*, je plačati posebno pristojbino 2 Din. Če pa je oglas priobcen pod šifro je plačati pristojbino za šifro 3 Din. Telefonske številke: 2492, 3492 tfCdor hoče da se mu posije po posti naslov aH GaGo drugo informacijo ticoco se matih oglasov naj priloii v stnamGah a sicer ne ho prejel odgovora t ^ Z^MmM CENE MALIM OGLASOM: Ženitve in dopisovanja ter oglasi trgovskega in reklamnega značaja: vsaka beseda 1 Din. Najmanjši znesek 10 Din. Pristojbina za šifro 5 Din. Vse pristojbine je uposla-ti obenem z naročilom, sicer se oglasi ne priob-čujejo. Št. ček. rač. pri Pošt. hranilnici v Ljubljani, 11842. Zobotehnika lettm za li- september Ponudbe podružnico r ^ i]u pod »Perfekten«. ZiolS Vzgojiteljico takoj sprejme« * otrokoma 4 in o tet. /'^ nje nemili« in £?anja željeno Ponudbe « navedbo dosedanjih služb ? zahtevki na upr^oP^ Okolica Ljubljane«. 2SU4b Boljšo kuharico eraažno, veščo nemščine tudi drugih hišnih ooravil, eprejme v stalno %fbo krščanski zakonski w z U letnim dekletom v Sarajevu. Dobro ravnanje in dobra plača. Pred-6,avM se je ali poslati ponudbe » sliko na: Vmea, Dolenjska cesta, Učenca trrejmem v modno trgovino. Hrana in stanovanje prosto v hiši. Naslov v oclasnem oddelku »Jutra«. 27922 Radiotelegrafista perfektnega in »Solidnega sprejmemo takoj. »Jutro«. 28168 Trgov, pomočnika mrmufakt-urne stroke, ve-fčega tudi galanterije, iščemo za našo detajlno trgovino. Istotam dobi elužbo tekača Biočan deček Naslov v t>cilasii-lE oddelku »Jutrac. ^ 28160 Več mizar, pomočnikov in vajencev sprejme takoj tvornica pohištva Ign. Repše, Ljubljana, Dvomi trg 1. 28145 Trgov, učenca zdravega in krepkega. s primerno šolsko izobrazbo, predvsem dobrega raču-narja. sorejme tvrdka Ed. Tožun, Trbovlje. 28142 Več čevljarskih pomočnikov za zbita težka dela, enega prvovrstnega prirezo-valca kakor tudi nekaj šteparic »prejme Ivan Prešern, tovarna čevljev, Kranj. 28126 Varuhinjo Borejmem k dvema fantkoma v starosti šest in tri leta. Zahteva se znanje nemščine Oglasiti se je v trgovini Ignac Andrašič, Kranj. " 28125 Krepkega vajenca ki je dovršil meščansko šolo. sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom na deželi. Hrana, stanovanje, eventualno tudi obieka v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 28111 Pekov, vajenca poštenih staršev spTejmem z vso oskrbo. Matevž Za-dravec. ti"karna, Gosposka nI. 3, Celje. 28100 Prodajalka val en a špecerijske stroke, starejša, priprosta. z daij-š» prakso na deželi, dobi službo. Potrebno nekaj kavcije ali garancije, ker prevzame podružnico blizu Ljubljane. Stanovanje poleg trgovine, vzame lahko mater ali sorodnico k sebi. da ne stanuje sama. Zaslužek dober. Nastopi lahko takoj. Ponudbe na oglasni oddelek pod »Po-družnica«/38. 28238 Postrežnico ki ana kuhati, takoj sorejmem za dopoldne na Starem trgu 34/IT. S6E12 Šivajo dobro teurjcno, t dobrimi spričevali in 2 učenki poštenih etarišev sprejmem v pletrlno podjetje. Naslov V oglasnem oddelku »Jutra«. 28215 Dekle enažno in pošteno, vešče kuhe in vseh hišnih opravil, dobi službo pri boljši družini dveh zakoncev. — Naslov v oglasnem, oddelku »Jutra«. 28218 Več brivskih pomočnikov dobrih, iščem. Posredo-vaJnica Zabjek, Cerkvena 1, Ljubljana. 28217 Žagarja iščem na Viču št. 56. 28827 Vajenca za Špecerijsko trgovino v Ljubljani iščem za takoj. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 28225 Brivskega pomočnika tarejSega, ter učenca sprejmem s brano v hiši. Nastop 8. 9. M Bukov- čau, Celje. 28133 Trgov, učenca poštenih staršev sprejmem takoj v epecerijeko trgovino v Ljubljani. Naslov v oglasnem oddehku »Jutra«. 28235 Učenca sprejme trgovina isleznine v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiii. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 38177 Žagar dobro izurjen n» veneci-janki, dobi stalno mesto. Takojšen nastop. A. Teran, les. industrija p. Podbrezje, Podnart, Gorenjsko. ' 28208 Navijalko dobro kurjeno, kakor tenca z enim otrokom za 15. sept. ali oktober. Plača 300— 350 Din. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra« pod »Mirna zakstinja 49, Kolo 1929, Krsto, Kuharica 94, Ključavničar 05. Krasna vila, Kako živite?, Knez 32, Klavir, Kamorkoli, Lepa bodočnost 219, Lepa bodočnost 48, Lepa 6oba, Ljubljana 30, Marljiv 2930. Marljiv, Mirje, Sla-nufaikturist. Menica. Mirna 2334, Mirna 95. M 262, Marljiv 530, Miroljub 15, Mehka duša 999, Mesečna soba, Manjše stanovanje, Nastop takoj, Nežno erce. N. T., Natakarica, 1. november, Nočni čuvaj, Nesebično prijateljstvo 342, Oskrba. Osamljen, Opremljeno 30, Praktikantinja 489, Pošten in priden, Perfektna 30, Priden sodar. Primerno, Poštena 13. Pridna deklica, Prvovrstna, Priključitev k družini, Primorec 801, Po možnosti v mestu, Prenovljenje 118, Plačilo takoj, Pridna in poštena 52, Poštena in snažna. Pomlad 30, Plavo-oka. Pod strogim nadzorstvom. Pridna in poštena 313. Prvovrsten 06, Prometna točka na deželi, Resna prilika 27767, Resnost 75, Srečen dan 100, Stalna služba 50, Služkinja. Stalno mesto 97, Ste-notipistka, SportgirI, Spremljevalec. Slovenka. Stalen 47, Sreča. September 33, Spreman fotograf, Soba do emrti, Sloga jači, Skromen. Strokovnjak, Snažen in pošten 219. šivilja, športni avto, Temperamentna. Tihi družabnik 40, Tajnost. Takojšen nastop 1656, Takoj 25. Trgovec 100. Takoj. Tehtnica, T. K.. 3 oleandri. Trajna služba, Takoj 67. Takoj 59. Takoj 456. Ugodno plačflo 87, Ugodna lega, Uradnica 039. Ugodno, tlbersee, Vesten 10. Visofci postranski zaslužek, Veletrgovina v Ljubljani, Vijolina 23, Vir ljubezni 29, Vestna gospodinja, Vestni, V bližini glavnega ali gor. kolodvora. VaJvazor. Vestna 45. Vdova 412. Zvest prijatelj, Zvestoba 15836, Zadnja cena. Zvest delavec. Zračna 53, Zako* bo srečen, Zvesta ljubezen 111, Zvesta prijateljica. 24. Zanesljiv 65. Zamenjava 2, Zna špecerijska trgovina 2. Zanesljivo dekle 98. Zvestost, Zanesljiv in pošten. Zanesljiv 520. Zvestoba 555. 50—25428. »50« 13-, 1585. 33. 530. 500. 7740 "29. 100. 200.000, 1909 - 27042, 275, »2«, 2000. Gospodičnam ali vdovicam brez otrok s premoženjem, v starosti 24—34 let, inteligentnim, poštenim in simpatične zunanjosti, ee nudi tem potom vsled pomanjkanja znanja in časa prilika možitve z energičnim gospodom elegantne in močne postave, starim 40 let, tovarnarjem v mestu sredi letovišč. Neanonimne ponndbe s sliko na oglasni oddelek »Jntra« pod »brez zaroke k poroki«. 28018 Gospod 36 let staT, velike postave, soliden in izobražen, mirnega značaja, prav dobro tdtuiran. z 400.000 Din gotovine, želi v svrho ženitve poznanstva z gospodično 24 do 30 let staro, ki ima veselje do trgovine. Prednoet imajo z lastnim podjetjem. — Do-pise prosim s s^ko pod značko »Agilen 3366« na oglasni oddelek »Jutra«. _ Stroga tajnost častno zajamčena Na anonimne dopise brez slike s« ne ozira. 28262 Pisalni stroj Remington 12, še nov, prodam za Din 4200. »Oli-ver« Mode 5, malo rabljen za Din 330» Poki, Celje, Vodnikova 9. Pisalni stroj skoraj nov, malo rabljea, cen0 prodam. — Weber, Prečna 8. 2S323 Remington pisalni 6troj, zelo dobro ohranjen, ugodno naprodaj Jelene, Beethovnova 2, pritličje. 25324 Bencin motor 16 HP, znamke Langen % Volf, malo rabljen, prodam po zelo ugodni ceni. Josio Oražem, Moste pri Ljubljani. 27862 Pletilni stroj radi selitve ugodno prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 28121 Parno lokomobilo dobro ohranjeno, ca 20 m5 kurilne ploskve, ca 4 atm. iščem0 proti takojšnjemu plačilu. Interesenti naj vpošljejo popoien prepis certifikata z navedbo cene na graščino Bošt-anj ob Savi. 28199 Pletilni stroj »Ideal« 8 50 takoj prodaTn za 4500 Din. Jožef Repi-na, Ljubljana, gl. kolodvor - brzovoz. 28137 Foto - Holynsk1 Dunajska 6. Teden reklame od 25.—31. 6 razglednic 70.— Din, kabinetsliika brezinlačno. 27748 Avtokaroserije izdeluje solidno po zmerni ceni Ferdo Laznik, strojno kolarstvo, Radeče. lftJ Pred fotografiranjem temeljit študij fiziogno-mije. Foto-atelje Jos. Pogačnik, Ljubljana, Mestni trg 17. 186 Pensionat Auer Villa Imperiale, Merano, Italija. Sijajna lega. Park in tenis. Nadaljevalni tečaji. Moderni jeziki. Glasba. Umetnost. Ples. Šport Študijska potovanja. Prvovrstne reference. Prospekte pošlje ravnateljica M. Chr. Auer. do 1. sept. Rogaška Slatina, Villa Dragica H. 28294 Zastopnike za prodajo grotzdja išče za vsa večja mesca Južnohanatska Vrnogra-darska Zadruga. Ponmdfre z navedbo- kavcije in pri-čaJroivame naročbe na RAJFAJZEN — Zadrti ga, Vršac. 10SS3 Jfajfineiši sir itndirn za zajtrk PoSiljam po pošti ši v malih paketih po 2 kg. — Na soim-borski izložbi odlikovano z zlato kolajno. Zahtevajte ceTt-e iti vzorce! MLEKARNA OROSS, Novi Sivac (Bačka). Najboljša brezalkoholna pijača je čriginaC SanftaS Dobi se v vseh gostilnah iu restavracijah. Izdeluje: I. slovenska tovarna mineralnih voda, Slomškova ul. 27. JO^iginalno ugobanar-pafenr-moko proizvajajo jedrno ZJEDINJENI PAROMLINI D.D. BJELOVAR VARUJTE SE IMENUSL1ČNHH POTVORB /