0p*«em ta »obonamento postafe. — Poftatan fHfmmm W iotovlnL Leto LXXV., St. 128 Ljubljana, sobota 6. frraija 1942-XX Cena 40 cent* UREDNIŠTVO £N UPRAVA: LJUBLJANA, FUOCINUEVA ULICA ft — TELEFON: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 In 31-26 — Izhaja vsak dan opoldne — Mesečn a naročnina 6.— lir, za Inozemstvo 15.20 Lir IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase iz Kraljevine Italije ln inozemstva Ima Računi prt postno čekovnem zavodu: CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana ed UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A-, MILANO LJubljana stev. 10-351 estera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A., MILANO. Kude izgube sovražnika Britanski protiof enzivni sunki odbiti — 28 sovražnih letal sestreljenih — Angleži kršijo mednarodne zakone Glavni stan italijanskih Oboroženih *H je objavil 5. junija naslednje 7^4. vojno poročilo: V okviru naših operacij so bili britanski pr<»t ioien/.ivni sunki gladko odbiti. Sovražniku so bilp prizadete znutnr iztpibe in materialna Skoda. Skupino letalskih sil so po-novno hmlo boniliurdimle sovražne postojanke. \ mnogih živahnih spopadih so italijanski En nemški lovci sestrelili 'ZG letal. Nadaljnji dve so sestrelile protiletalske baterije naslh oddelkov na kopnem z dobro puuierjenlmj streli. Angleški bombnik] «so to noč napadli mesto Siracuso. škoda je neznatna. Med civilnim prebivalstvom ni bilo nobene žrtve. O priliki zadnjih !>orb ob Marmariki so nasU nkaz t. angleške brigade, v katerem je rečeno, da ujetnikom ne bodo dajali ne hrane ne vode in jim ne bodo dovolili, da bi spali, pa tudi nikakih dragih olajšav, dokior jih pristojna povr! jništva ne bodo zaskšaJa. Italijansko vrhovno povrl jništvo je zaradi tega \ sporazumu /. nemškim vr- f hovnim poveljništvom odredilo, da se od C. junija ob 12. dalje angleškim oficirjem in [ vojakom, ki so bili ujeti v libijski bitki, ne daje nobena hrana ne pijača, dokler ta an-jr!e.ški ukrep, ki kr*i vojne zakone in tepla slehmi človeški čut. ne bo preklican, do-tđer na angleški strani tepa preklica službeno ne bodo razglasili in dokler o tem ne bo obveščeno italijansko vrhovno povelj-ništvo. Svečanost črnih srajc Itim, 6. jun. s. V nekem kraju Piemonta je šef glavnega stana Milice včeraj v Du-cejevem imenu izročil >Borbenj plamen« bataljonom »M«, skupina »Valscrivia*. P troj eni oddelki s celotno oborožitvijo so po pregledu peli bojne pesmi in molitev legionar ja pred bitko ter so nato z rimskim korakom defilirali v parad; vpričo pričujoče in odobravajoče množice. Po vojaški svečanosti so se Čine srajce strnile okrog generala Gnlbiatia in navdušeno vzklikale Duceju. General Galbiati se je nato odpeljal v Turirt. Svečan pogreb fašista Žita v Neaplju .\ cape//. 6. jun. s. Izredno svečano so bile izkaz me zadnje čast' fašistu Niooii Žitu. žrtvi komunističnega atentata v Ljubljani, ki ic bil pokopan v Neaplju. Krsto jc mi kr s ru v uradu p<> vel jništva železniške .Milice blagoslovi! kaplan Milice ob navzočnosti sofodntko>v in zastopnikov oblasti ter taoističnih prvakov. Nato 80 jo. ovito s trobojnico prenesli v avtofurgon, nakar sc je razvil pogrebni sprevod, katerega so udeležili meščani. Na čelu spre-veda je bila godbe armadnega zbora. Sledil jc bataljon 138. legije ter oddelki GILa, prapori 30 krajevnih skupin. zastooniJci raznih društev in ustanov. Mrtvaški voz je imel častne spremstvo s prapori Zveze borbenih fašijev in ljubljanskega iašija. Za temi so se uvrstili sorodniki in številni zastopniki in prvaki. Vence in cvetice zastopnikov oblast, ustanov, svojcev in prijateljev so peljali za mrtvaškim vozom. Iz oken je prebivalstvo neprestano metalo cvetlice na krsto- in jc izpričalo s tem ponosno sožalje rasističnega Kleaplja. Po fašističnem pozivu, ki rja je odrediti Zvezni Tainik. je žalni sprevod krenil ria pokopališče. Nemško vojno poročilo Novi uspehi na vzhodni fronti — Uspešne akcije v Severni Afriki — Represalije za nečloveško postopanje z ujetniki Iz Hitlerjevetra fflavnc^a stana. 5. jun. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V južnem delu vzhodne fronte so bili maloštevilni sovražnikovi napadi ta vrnjeni. V protinapadih smo pridobili ozemlje in zajeli ujetnike. A* srednjem in severnem odseku smo r. lastnimi napadi zlomili trdovraten odpor sovražnika in očistili zavzeto ozemlje. Obalne baterije so z dobrim uspehom bombardirale soa ražnikove edinice in ovirale promet v kronštatski luki. Letalstvo je ponoči in podnevi obstreljevalo letališča in železniške zveze v sovražnikovem zaledju. V severni Afriki so bili odbiti protinapadi z izgubami sovražnika. Nemško in itaJijansko letalstvo je uspešno posegalo v borbo. V letalskih bit kali je bilo sestreljenih angleških letal. Pred Tobrukom je nemška podmornica napadla z letali in vojnimi ladjami močno zavarovan konvoj 3 angleških ladij in dosegla '2 torpedna zadetka. Na vzhodni obali Anglije so bile v pretekli noči z dobrim uspehom bombardirane prist iniške in vojaške naprave v Sunder-iandu. V borbah nad Rokavskim prelivom je izgubilo angleško letalstvo v spopadih v Kraka 10 letal. V se\erni Afriki je bilo zaplenjeno povelje poveljnika 4. angleške tankovske brigade, v katerem odreja, tla ne smejo dobiti vojni ujetniki niti hrane niti vode niti se jim ne sme pustiti spati ali jim dovoliti kaka druga ugodnost, dokler ni končano njihovo zaslišanje. Nemško vrhovno poveljništvo je zaradi tega odredilo, da se počenši s 6. junijem ob 12. uri ujetim sovražnikovim oficirjem in vojakom tako dolgo ne sme dati ne jesti niti piti, dokler ne bo ta sramotna in vse človeško dostojanstvo zasmehujoča odredba ukinjena s tem, da to angleška vlada uradno sporoči nemškemu vrhovnemu poveljništvu. s finskega bojišča Helsinki. 6. junija s. Včeraj je bilo objavljeno, da so v zadnjih 24 urah v južnem odseku fronte v vzhodni Karelijl finske pehotne čete odbile nočni napad in zadale sovražniku izgube. Nasprotnik je napadel prednje postojanke z zmernimi silami. Tudi na fronti ožine Aunus so bili odbiti poizkusi napada sovjetskih izvidniških oddelkov. V predpretekli noči je bilo rusko letalstvo izredno živahno z izvidniškimi poleti nad vzhodno obalo finskega zaliva. Maloštevilne odvržene bombe niso povzročile škode. Na drugih odsekih ni bilo pomembnih dogodkov razen živahnega delovanja patrol in topništva v nekaterih krajih Ka-relske ožine. Moskovska bilanca Bern, 6. jun. s. Moskovski župan je izjavil, da je od priče tka vojne mesto zadelo 40.000 zažigalnih in 3000 eksplozivnih bomb. V petih dneh sestreljenih 211 angleških letal Berlin. 6. jun. s. Iz vojaškega vira se *Jo-znava. da je bilo od 30. maja do 3. junija na zapadu in nad nemškim ozemljem sestreljenih skupno 211 angleških letal. Kancelar Hitler na Finskem Osebne čestitke maršalu Mannerheimu — Vojaški razgovori — Neomajno zavezništvo v borbi proti skupnemu sovražniku Hclsmki, 6. jun. s. O priliki obiska na Finskem v zvezi s 75. letom starosti mar-šala Mannerheima je predsednik finske republike predstavil Hitlerju člane finske vlade predsednika parlamenta in zastopnike delavskih orsranizacij. Nadalje je maršal Mannerhim predstavil Hitlerju svoje višje oficirje, ki so mu prišli čestitat. Hitler je izročil maršalu Mannerheimu veliki zlati kri>ec nemškega orla. s katerim ga je note] odlikovati, da tako simboHzira usodno povezanost finskega in nemškega nareci" ler njuno bratstvo v orožju. Pred- Ponesrečena kupčija Scvjetov z Bolgarijo Carigrad. 6. junija, s. Sofijski rad o je javil, da je Sovjetska zveza ponudila Bolgariji Adrianopel in vzhodno Tracijo, ki pripadata Turčiji v zameno za prijateljski pakt in pogodbo o nenapadanju. Vest za nikogar ni bila nova, kajti že ob koncu preteklega leta se je imenovalo ime sovjetskega zastopnika Soboleva, ki se je po-gaia! z bolgarsko vlado glede te ponudbe, last »VakU piže, da vest gotovo ni brez sednik republike. Hitler, maršal Manner-heim in maršal Keitel so imeli ob tej priliki prisrčne razgovore. Berlin, 6. jun. s. Listi objavljajo obširno poročilo o obisku Hitlerja na Finskem o priliki 75.letnice maršala Mannerheima. V kratkem nagovoru je Hitler izrazil svojo srečo, da lahko osebno čestita maršalu Mannerheimu ob tej priliki in mu izroči odlikovanje v imenu vsega nemškega naroda in vseh nemških vojakov, ki občudujejo junaške finske tovariše, s katerimi ae skupno borijo, vse njihove želje. podlage, kajti oddaje sofijskega radia nazoru je sama bolgarska vlada. Velike poplave v Bolgariji Sofija. 6. jun. s. V velikih poplavah poročajo iz severne Bolgarije, Mesto Lom z največjim bolgarskim pristaniščem ob Donavi je popolnoma pod vodo. Poplavljeni sta tudi mesti Ferdinand in Berkovica ter številne vasi. V Lomu, ki ima 40.000 prebivalcev stoji voda 2 metra visoko, PRAZNIK KR. KARABINJERJEV Raport poveljujočega generala Duceju o zaslužnem delovanju karabinjer jev na vseh področjih Rim, 6. junija, s. Duce je sprejel poveljujočega generala, divizijske generale, brigadne generale in polkovnike, poveljnike legij Kr. karabinjerjev. Generalni poveljnik general Gambelli je predstav 1 oficirje ter je izročil Duceju raport, v katerem se navaja po statističnih podatkih delo, ki so ga opravili njemu podreieni karabinjerji. Neprestano plodno na uspe-hih je bilo delo karabinjerjev tudi na tistih področjih, ki so V ospredju zaradi sedanjega stanja vojne po vplivu, ki gd lahko imajo na učinkovitost n odpor države. To je politično področje, na katerem je bil odpravljen sleherni sporadični znak defetizma in protinarodne propagande, gospodarsko področje, na katerem -o karabin jerj i sodelovali z drugimi oblastmi pri urejanju oskrbe in potrošnje ter v borbi proti tistim, ki kopičijo živila in ki >e pregrešijo proti odredbam prehranjevalnega značaja. Nič manj važen in v tem trenutku vojaškim srcem karabinioijev je bil njih delež pri vojnih operacijah. Zadnje junaško poglavje odpora imperija se ie zaključilo v žaru slavnega dejanja kara-binjerskega bataljona v Culquabertu, ki ste ga Vi Duce pr;kazali Italijanom v spo- minskem vojnem poročilu kot simbol vojaške časti nacionalnih čet. Prvo poglavje zgodovine italijanskih padalcev se je pričelo v Severni Afriki z junaškm dejanjeui karabinjerskega bataljona padalcev. Med tema dvema dejanjema, ki pričata o nadaljevanju junaške tradicije, ki ni n^va v analih vojske karabinjerjev. ie obširno delovanje, ki ga dnevno opravljajo bataljoni, oddelki in skupine Kr. karabinjerjev, ki so dodeljeni velikim edinieam. To je hrabro in plodno delovanie. katerega junaške epizode Vi Duce* dobro poznate in v katerem je mučeništvo večkrat ožarilo ponos vojaka in borca. Navajajoč samo ugotovljene Številke, ker podatki za nekatera prekomorska bojišča zaradi vojnih dogodkov manjkajo, so znašale izgube karabinjerjev v borbah 0 padlih oficirjev. 35 padlih podof:c;riev in 215 vojakov. Ranjenih je bilo i4 ofi^ rjev, 55 podoficirjev in 447 vojakov. To jc, Duce. bilanca slave in krvi, ki jo poveličujejo karabinjeri i ob obletnici nj h praznika. Junaški delež padlih na bojišču se pridružuje legiji tovarišev, ki >o nič manj zaslužno padli v 128 letih službe domovini in ki črpajo iz tega neprestanega žrtvo- vanja življenja za ideale in čast. Tr VSO-ga tega so črpali moč za ohranitev in povečanje, tradicije, disciplnc, zvestoba, vojaških in civilnih kreposti. Duce se je prepričal, eta je VOJlkl Kff, karabinjerjev, kakor vedno zvesta m slavni tradic ji. tako v mirni dobi kakor v vojni, ter ie izjavil gotovost, da bo ta spletna tradicija ohranjena kot sveto premoženje vojske. Rim, 6. junija, s. Ob obletnici ustanovitve Karabinjerjev je generalni poveljnik, te najzvestejSe vrste oroCja p đol i velik venec v svetišču padlih v sedežu generalnega poveljništva milice. Spominski dan Kr. Mornarice Kim. 6. junija s. Dne 10. junija bo TV. spominski dan Mornarice, v vaa$ driavt ikkIo slavnostne prireditve, ki bodo p no svečane v Rimu. Mornariško ministrstvo j*"* pripravilo načrt z;i VOjaSke in civilne svečanosti, primerne vojnemu ftaau. Novi japonski udarci Podmornički napad na oporišče na Madagaskarju Japonske podmornice v sidneyski Inki Tokio. 6. jun. s. Japonski glavni slan je objavil, da so specialne japonske podmornice ob zori 31. maja nenadno napadle oporišče Diego Suarez na Madagaskarju. Torpedirale so in hudo poškodovale angleško 32.600 tonsko okiopnico tipa »Queen Elisabethc in lažjo 5020 tonsko križarko tipa »Arethusa*. Tokio, 6. junija ?*. Drzen napad, ki so ga skoraj istočasno japonske podmornice izvedle na sovražnika v Djego Suarezi in Sidneju, iti sta oddaljena 9500 Km, kaže, da japonske ladje obvladajo ne samo indijski ocean, temveč tudi avstralsko Tiho morje. Japonske podmornice so v Sidneju uresničile napoved ministrskega predsednika Toje v parlamentu, ko je izjavil, da Japonska ogroža lahko ne samo severno Avstralijo, temveč tudi južno. Napad na Djego Suarez priča, da angleške ladje tudi tu niso varne. Hude poškodbe na bojni ladji in na križarki v Djegu Suarezu menijo prav toliko kot potopitev teh ladij, kajti v nobenem afriškem ali južnoameriškem oporišču ne morejo popraviti te • de. Tokio. 6. jun. s. Japonski glavni stan le objavil, da je flotilja japonskih specialnih podmornic prodrla v noči na 31. maj v luko Sidnev in potopila eno sovražno vojno ladjo. Komunike dodaja, da se 3 izmed japonskih podmornic niso vrnile na svoja oporišča. Podrobnosti o podmorniški akciji v Sidneyu Sonan. 6. jun. s. Posebni dopisnik agencije Štefani je doznal nekatere podrobnosti o odlični akciji posebnih japonskih podmornic dne 31. maja v zalivu Sidneva. Oblasti nočejo ničesar povedati o načinu, kako so te posebne podmornice prišle v notranjost zaliva in premagale vse varnostne mere in zapore anglo-ameriške in avstralske mornarice, ki ščiti zapadno obalo Avstralije. Najbrže so bili majhni Koralski otoki pribežališče majhnim podmornicam do dneva, ko je bil določen napad. Podmornice so prodrle v zaliv ponoči ob mirnem morju. V velikem zalivu je bilo videti obrise velike vojne ladje in številnih pamikov. Poveljnik podmorniške flotilje je nameraval počakati do zore z napadom, toda frkušnjava spričo bojne ladje je bila prevekka. Z naglim manevrom so podmornice prodrle do vojaškega pristanišča. Z reflektorjem je bil dan alarm in kmalu nato so se zasvetili številni drugi reflektorji, ki so preiskovali vso površino zaliva. Obalne baterije so pričele streljati. Podmornice so se znašle v težkem položaju. Dve torpedi sta bili izstreljeni na veliko bojno ladjo iz prednjih dveh podmornic. Druge podmornice so napadle na tovori ene parnike ter zadele tri parnike z več torpedi. Takoj nato so se morale podmornice skriti pod vodo. kajti vse obalne baterije in baterije z ladij so streljale. Isto noč so druge posebne podmornice japonske mornarice, ki so prevali1?, nihče ne ve kako, razdaljo 3500 km od Sumatre do Madagaskarja, prodrle v zaliv Diego Suareza. Tudi v ta zaliv so podmornice prodrle kljub vsem zaporam. Veliki zaliv je bil v temi. Ko se je pričel delati dan, so se podmornice drzno približale kraju, kjer so bile zasidrane ladje. Sprva se je zdelo, da so bile same krilarke, toda z naraščajočim dnevom so japonske podmornice ugotovile z zadovoljstvom, da se nahaja med ladjami rud-* bojna ladja razreda >Queen Elisabeth«. Zaradi kroženja enega samega letala nad zalivom so morale biti podmornice zelo previdne, da jih ne bi ob napadu sovražnik izsledil. Letalo je krožilo nad zalivom, ne da bi kaj opazilo in je nato izginilo nad morjem. Tedaj je bil trenutek ugoden. Z naglim manevrom so podmornice prodrle proti ladjam. Ko je sonce obsijalo ves zaliv je bil čas ugoden za napad. Napcad je bil izveden izredno naglo. Dve torpedi sta zadeli kljun angleške oklopnice. Takoj nato se je ladja nagnila. Podmornice so videle samo to. da je bil prednji del ladje pod vodo. S tretjim torpeom je bila zadeta neka lahka križarka. Podmornice so se brž skrile pod vodo. Ker jih niso motile sovražnikove globinske bombe in tudi ne granate, je sklepati, da je bila angleška mornarica iznenaaena v urah ob zori in je še slabše reagirala kot v Sidnevu. Nekaj ur nato je japonska admiraliteta z dveh tajnih točk na morju dobila vest, da sra se oba udara na Sidnev in Diego Suarez posrečila. Podrobnejše poročilo o podvzetju v Sidnevu in o pogrešanih treh podmornicah je prišlo v Tokio kasno popoldne. Pri teh odličnih akcijah so Angloameri-čani izgubili dve bojni ladji, eno križarko in tri parnike. Anglija je izgubila nadzorstvo nad Bengalskim zalivom. Japonska mornarica ima na razpolago nora vojna sredstva, ki so sicer majhna, toda izredno učinkovita in to so nove posebne japonske podmornice. V pomorskih krogih domnevajo, da so te posebne podmornice sorodne takozvanim posebnim sredstvom italijanske mornarice, s katerimi so se izvedli drzni prodorj v pristanišča Malte, A:e-ksandrije in Gibraltarja. Tokio, 6. junija s. Zastopnik japonske mornarice kapitan Miraide je v radijskem govoru izjavil, da bodo objavljene nadaljnje podrobnosti o uspelem napadu poseo-nih japonskih podmornic na angleške ladje v Diegu Suai^ezu, brž ko se bodo podmornice vrnile na oporišča. Tedaj bo mogoče ugotoviti, ali je bila angleška bojna ladja ter druge sovražne edinice v Diegu Suare/u samo hudo poškodovana ali potopljena. Kapitan Miraide je nato opozoril na važnost delovanja japonske mornarice v afriških vodah. Posledice tee;a napada bo angleška mornarica čutil kmalu, kajti njena pota v Indijo in Srednji orient bodo kmalu odrezana. Prodiranje na Kitajskem Bangkok, 6. jun. s. Štiri dni po zasedbi mesta Kongtunga so tajske sile natjlo napredovale in se polastile neke«a drugega važnega oporišča v pokrajini San. 80 km vzhodno od Kon«tunga. Gre za mesto Nuans Joang. ki jc velike strateške važnosti kot trgovsko in prometno srediste med Kf/na-runsjom — Kienhungom na Kitajskem in Nuancj Singom v Francoski Indokini. Tokio, 6. junija s. Po vesteh s fronte V Čekiangu je del japonskih sil. ki napredujejo vzdolž severnega obrežja reke Ku, uničil 4 km zapadno od Kukova sovražne skupine, pripadajoče 22 in 320 diviziji. Kitajci beže v gorovje, od koder pa se ne bodo mogli rešiti. V pokrajini Kianksi je japonskim četam uspelo Izkrcanje v Jao-kingu ob severnem obrežju jezera Pejang in v Hungkukiku, 25 km od Tuhanga. Japonci zdaj očiščuiejo teren. Sanghaj. 6. junija s. Zastopnik japonskih sil, ki operirajo v osrednji Kitajski, je izjavil, da je zasedba Fuchova hud udarec čungkinškim silam v vzhodnem Cekia^gu. Kajti mesto leži ob edini veliki cesti, ki veže Junar.d s pokrajino Kianksi in pokrajino Cekiang. Glede operacij je predstavnik Japonskih sil izjavil, da bodo morali Japonci izvojevati hude bitke, če bodo čung-kinške čete utrdile svoje obrambne postojanke. Japonske letalske sile so 79. kitajski armadi onemogočile pristop do Fuchova s tem, da so jo sistematično bombardirale, ko je bila na pohodu proti mestu. Tokio, 6. junija s. Po vesteh iz Kvang-tunga so se edinice japonske mornarice, jci napredujejo po reki Peh, izkrcale na levem obrežju reke Cingkuan ter so prodrle v področje južnovzhodno od Vahsing-sua. Druge japonske sile so se izkrcale na jeklenih čolnih v Lienshulkeu v delti reke Pelh ter zdaj napadajo Cingiun, 5 km severno od Kantona. Pobegli kitajski generali Tokio, 6. junija, s. Po informacijah agencije Domei je general Locinnoing, poveljnik kitajskega ek>pedici.i pripravljeni prijaviti se k tem oddelkom. V Mehiki zaplenjena švedska jahta IJzhona. 5. jun. d. Po poročilu iz W > -shingtona so mehiške oblasti zaplenile v neki mehiški luki švedsko -'ahto i Southern Cro9S<. last švedskega industrijalca Wec-ner Grena. Poročilo pravi, da bo švedska luksuzna jahta uvrščena v sestav mehiške vojne mornarice in zaposlena v patrolni službi proti osovinskim podmornicam v Mehiškem zalivu. K temu pripominja wn-shinglonsko poročilo, da je švedski indu-strijec Wenner Gren v sorodstvu z vojvodo Windsorskim in da je njegovo ime na pro-sluli ameriški >črni listič. Obnovite naročnino! Strun 2 Cter. 128 Ljubljančani! Da pomagam naši mali Sloveniji, sem smatral za svojo dolžnost, da po 47 letih vojaške službe stopim — namesto v pokoj — na to mesto ter Vas, rojaki in rojakinje, v tem usodnem času prosim, rotim in Vam kličem: Zbudite se, pustite sanjarjenje, otresite se iluzij, pustit« narodni skupnosti škodljive strasti, bodite vsaj enkrat res samo Slovenci, glejte dejstvom v oči in zaupajte v Boga! Naše dobro, bogato nadarjeno, delavno in pobožno ljudstvo, ki se je vedno ponašalo s svojo evropsko kulturo, je bilo vrženo v ta svetovni boj, ne da bi se tega zavedalo in proti svoji volji. Ko je zaradi te blazne vojne pustolovščine lani nastopil bliskoviti polom Jugoslavije in katastrofa za nas Slovence, se je zdelo, da je naša zemlja za vedno izgubljena. Prav tedaj, ko se je zdelo, da je vse izgubljeno, pa nam je veliki mož, ki je pred 20 leti začel boj za boljši red na svetu, veliki Duce podaril ustavo z jezikovno in kulturno avtonomijo ter tako pred vsem svetom priznal našo narodnost. S trm nam je ohranil naše tradicije ter odprl izglede za novo življenje in boljšo bodočnost. Poleg tega je Duce poskrbel za našo prehrano ter nam podelil bogata sredstva za delo in napredek. Za vse to ni Italija od nas zahtevala drugega ko naše lojalno in mirno zadržanje ter naše sodelovanje. Ni nas torej poklicala, da bi se bojevali in žrtvovali zanjo ali za novo Evropo, temveč je zahtevala samo, naj mirno in pridno delamo za nas same ter naj ji ne otežujemo prizadevanj za našo prehrano in naše življenje. Slovenci so to velikodušno ponudbo fašistične Italije v začetku hvaležno sprejeli. Toda mirno in lojalno zadržanje Slovencev ni bilo po volji tistim, ki so leta in leta delali na to, da bi tudi mi postali kot krma za topove žrtev internacionalnih mogotcev, ki so na oltar namesto Boga postavili zlato ter svojemu pohlepu, ker se sami nikoli ne vojujejo, žrtvujejo milijone in milijone drugih ljudi. Ta družba še vedno slepari del našega naroda z obeti zlatih gradov, zaslepljeni del naše mladine pa hujska v nezakonito vojno, ki zahteva od našega naroda strašne in popolnoma nekoristne žrtve, da nam zato grozi popoln propad. Toda Slovenci naj se zavedajo, da tak boj ne bo mnogo škodoval niti Italiji niti drugi Evropi, pač pa bo nepopravljivo škodil Slovencem, ker jim bo vzel zadnjo mežnost, da bi si ohranili svoj obstoj in bodočnost. Da se ta nesreča ne bi zgodila, pozivam vse Ljubljančane in Ljubljančanke, naj z marljivim delom, z lojalnim, discipliniranim vedenjem, z iskrenim sodelovali jem, posebno pa s svojim zaupanjem v pravičnost in velikodušnost fašistične Italije dajejo zgled Slovencem po pokrajini. Samo tako bomo vsi storili svojo dolžnost, le na ta način si bomo Slovenci ohranili nacionalni obstanek ter si ustvarili pogoje za boljšo bodočnost. Le če bomo delali tako, nam bo tndi Bog pomagal. Jaz sam pa si bom z vsemi močmi prizadeval, da bom opravljal svoje dolžnosti in s tem pomagal tako celoti kot poedinim svojim rojakom in rojakinjam vseh stanov ter tako ustvaril tisto medsebojno zaupanje med oblastmi in prebivalstvom, kakršno je v teh težkih časih neobhodno potrebno za naše življenje. LJUBLJANA« dne 6. junija 1942-XX. Zupan: General Leon Rupttik Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu veljavne od ponedeljka 8. t. m. zjutraj do objave novega cenika Ljubljana, 6. junija. To dogovoru z zastopnicami in zastopniki k enoumen t o v. pridelovalcev in prodajalcev je mestni tržni urad Visokemu komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom V1II/2. št. 2088/10. Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene najvišje cene od ponedeljka 8. /unija 1942-XX zjufraj dalje, dokler ne izide nov cenik. Najvišje cene. ki je po njih dovoljeno v Ljubljani prodajati v ceniku navedeno bla^o in ga plačevati, so naslednie: Kislo zelje na drobno 3 L. kmečko kis>1o zelje 2.50 L. kisla repa 2 L. ko-lerabice 3.50 lire. rdeči korenček brez zelenja 4 L. črna redke v 1.50 L, red k vi ca 4 L, obnaženi hren 4 L. šopek zelenjave za juho 0.50 L. peter-šiij 4 L, por 5.50 L. zelena 4 L. trda in zdrava domača čebula 4 L, salota 5 L, česen (25 glavic na kilogram) 7 L. berivka 3 L. glav-nata solata 5 L. otrebljeni. a re namočeni zeleni radič 5 L, nc namočena mehka špi- nača 4 L, domači belusi 9 L. rabarbara 4 L. češnje 6 L, liter bezgovih jagod 6 L. kilogram šipka 8 L. kilogram lipovega cvetja 20 L. jajca po 1.75 lire. kjer ni pc*cbci naveden liter, veljajo cene za kilogram. Opozarjamo pa. da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago, uvoženo iz drugih pokrajin, v veljavi cenik za zelenjavo in sadje sit. 15 na modTtm papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj v«e blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti snažna in oprana vendar pa ne več mokra, pač pa sveza. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevcm trgu. tem več tudi na živilskih trgih v Mostah na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v Šiški, enako pa sploh pri vseh prodajalkah in prodajalcih po vsej mestni občini ljubljanski. Kaj kupujejo na živilskem trgu Najbolj gre še vedno v denar uvoženi grah, med domačim blagom pa kislo zelje Ljubljana. 6. jun. Ob sobot ah naše gospodinje vstajajo se prej kakor druge dneve med tednom, kajti vsaj enkrat na teden je treba pogledati na trg in ob koncu tedna je vselej več dela. Zato pa tudi prihajajo na trg že ob 7. in nekatere pridejo celo prej kakor prodajalke. Ze na samem trgu ima tedaj gospodinja dovolj dela. Najbolj vestne kupovalke najprej poizvedo pri branjevcih, kaj vse je naprodaj med uvoženim blagom. Hkrati sestavljajo jedilnik tudi za nedeljski obed. Ko je končan ogled pri branjevcih, čaka kupovalke še velika razstava domaČe zelenjave na Vodnikovem trgu. Razen tega imajo gospodinje ob sobotah še opravka pri mesarjih. Gospodin je rade povprašujejo po novih pridelkih pri branjevcih. Vendar nekatere novosti ne gredo posebno v denar. Tako prodajo sorazmerno malo novega zelja. Prav tako zelo redki kupujejo beluše. čeprav so se pocenile. Povprašujejo pa po stročjem fižolu, ki ga bo več naprodaj čez tedne. Pri branjevcih še vedno prevladuje naslednje blago: grah. čebula, čresnje. Med tem blagom pa tudi gre najbolj v denar grah. Gospodinje skoraj vsak dan kuhajo to ali ono grahovo jed, odnoeno uporabljajo grah v kombinaciji z drugimi jedrni, zlasti v rižoti. Prav tako so zelo hvaležen pripomoček za sestavljanje jedilnikov črežije. Ne kupujejo jih le za kompote; za ta namen menda celo najmanj, temveč za rižev narastek in druge podobne priholjške. Nekatere gospodinje tudi niso pozabile, da so črešnje dobre za Štruklje. Zdaj se začenja že sezona vlaganja sadja. Doslej pa še ni bilo posebno lepih, za vlaganje primernih črešenj. Danes so bili branjevci zelo dobro založeni s črešnjami. najbrž jih doslej niso imeli še nikdar toliko. Cena je ostala nespremenjena. 7 lir. Prav tako prodajajo grah po nespremenjeni ceni. po 5 lir. Tudi čebula je po stari ceni, po 4.45 lir kg. če si gospodinje skrbno ogledajo uvoženo blago pri branjevcih, najdejo tudi nekatere novosti, ki jih doslej še niso opazile, ali jih pa še ni bilo. Tako so n. pr. naprodaj že prvi paradižniki. Za paradižnike iz južnih pokrajin pa zdaj ni več tako zgodaj. Naprodaj so po 16 lir kg. Letos bodo naprodaj nekoliko prej domači paradižniki, baje že čez mesec dni. če bo vreme ostalo tako lepo tudi prihodnje tedne. Novost so tudi bučke, ki jih prodajajo že nekaj dni, in sicer po 10 L kg. Seveda tudi Tmovčanke skrbe, da «e postavijo vedno s kakšno novostjo s svojih vrtov. Ne morejo nam še seveda pripeljati marsičesa kljub vsej svoji umetnosti in ugodnemu vremenu. Dolgo bo treba še čakati na nekatero sočivje. Najprej bomo dobili domači grah. Strocjega fižola Se ne bo pred julijem. Zdaj naa bodo nasi zelenjadarji še precej časa pitali predvsem s salato, ki je pa zato tem lepša.. Ne smete misliti, da se naše gospodinje branijo glavnate salate; čeprav je bilo tega blaga danes za vse izbire-neže In okuse na izbiro, je bila vendar tu in tam huda gneča pri prodajalkah. Med domačimi novostmi ne smemo pozabiti česna in čebule. Prejšnji teden smo poročali, da je bilo naprodaj prvo korenje. Danes ga je bilo že precej. Med domačim blagom gre še vedno v denar kislo zelje, pa tudi kisle repe se gospodinje ne branijo, samo če jo lahko kupijo. Tudi dane« je bilo zelo Živahno pri zeljarici, ki redno prodaja kislo zelje. Mnogi zeljarjl so že zdavnaj razprodali zelje in na svoj račun so prišli tudi kmetje, ki so jeseni pripravili več zelja. SANJE — Pavle, nocoj se ml Je sanjalo, da st ml kupil krasen nov klobuk. — Na, hvala boga, to Je prvi tvoj klobuk, ki me nič ne stane. Kazni za prestopke obrtnih predpisov Tržno nadzorstvo je od 16. do 31. ma;a nznanllo Kr. kvesturi več trgovcev zaradi ivkrskov določenih naredb o cenah tn p^-c ■a ji. Visoki komisar:jat je izrekel naaled ...e kazni za kršitelje: Zaradi navijanja cen so bili kaznovani ledved Marija, prodajalka. Stranska pot •3. na 50 lir globe; Grogorjanec Ivana, rodajalka. Zaloška 6. 2 dni zapora in 300 r globe: Stu'ar Neža, trgovka. TvrševH i7, 5 dni zapora in 500 lir globe, Gelb \malija. prcdaialka. Tyrdeva 37. 5 dni za-ora, 30 lir glebe; Breskvar Ivan, mesar 'esta v Mestni log 1. 300 lir globe; Bre-icvar Josipina. gospodinja. Cesta v Mest I log 1. 200 lir globe; Kos Josip. posest-k Savije št. 1. 2 dni zapora, 200 lir glo-*e: Kranjec Draga, prodajalka. Tovarniška 5 2 dni zapera. 200 lil globe; Kranjec -•ančiska prodajalka. Tovarniška 25. 4 dm --»nora. 400 lir globe; Tišl-er Marija, pro-ajalka. Tvrševa 84, 200 l'r globe; Dre-•ar Franc, posestnik. Savije 25. 10 dni zapora 1000 lir globe; Stresen Marija, nro-iajalka. Trnovska 8. 2 dni zapora. 300 lir :lobe; Kavčič Jožef, prodajalec. Sv. Petra -asip 83. 2 dni zapora, 200 lir globe; Smo-^c Frančiška, prodajalka. Dobrava št. 4. ■ dni zapora. 500 lir globe: Jankovič Alojzija, zasebnica, črna vas 331, 5 dni zapora, +"<0 lir gTobe; Mikeš Josip, trgovec, Dalmatinova 5. 10 dni zapora. 500 lir gl^be; "'obida Antonija, orodajalka. Zgornji Kašelj 8. 7 dni zapora. 300 lir globe; Jammk Frančiška, prodajalka. Obrije št. 3, 2 dm napora. 200 lir globe; Gostiša Ferdinand, skladiščnik. Tržaška 41. 500 lir globe; Mravlje Neža. gostilntčarka. Večna pot 28. 500 Hr globe; Horvat Anton, mesar, Tržaška 26, 500 lir globe; Gregcrc Anton, mesar. Flori janska 81. 500 tir glob?; Vovk Frančišek, mehanik, Čopova 22. 500 lir globe; šimnovec Frančiška, gospod'nja, Obirska 7, 500 lir globe; Robek Marija, gospodinja, Mareonijeva 14. 500 lir globe. Zaradi skrivne predaje salam: Menart Ivan, trgovec, Čopova 22, 10 dni zapora. 1000 lir globe, blago je bilo zaplenjeno n izročeno Prevodu; Omahcn Alojzij, trgovski zastopnik. Domobranska 23, na 10 dn-zapora. 1000 lir globe. Zaradi nedovoljene tajne prodaje in nakupovanja moke: Rangus Marija, šivilja Stranje 4, je naznanjena odni oblasti, do-čim je blago zaplenjeno in izročeno Prevodu; Bnegar Fani, šivilja. Tomažja vas 24. ova jena sodni oblasti; Rozman Ana. go-stilničarka, Sv. Petra 85, naznanjena ~od-ni oblasti; Miklavc Jurij, šofer, Gospo-svetska 16. naznanen sodni oblasti. Zaradi ne upravičenega sprejema živilskih nakaznic in njihove prodaje: Pavlic Ivan, železničar, Aleševceva 21, obsojen na 800 lir globe; Skrbeč Lcnora, uradnica. Novi trg 1, 15 dni zapora 500 lir globe; Koprive Franc, upokojenec. Aleševceva 7, 500 lir globe; Perme Matija, delavec, Janševa 14, 500 lir globe; Bizjak Franc, posestnik. Pleterniškova 4, 800 lir globe, odvzem živilske nakaznice; Vodopivec Srečko, uradnik, Pleteršnikova 11. 500 lir globe, odvzem živilske nakaznice; Žitko Vladimir, prof., Pleteršnikova 4. 800 lir globe, odvzem živil, nakaznice; Mostar Franc, posestnik, Galjevica 57, 500 lir globe, odvzem živilske nakaznice; Vdovic. Andrej, dimnkar Krakovska 9. 4 dni zapora, 800 lir globe in odvzem živilske nakaznice; Molk Anton, upokojenec, Tvrševa 82, 500 lir globe, odvzem živilske nakaznice; Sancin Nada, gospodinja. Linhartova 35, 500 lir globe odvzem živilske nakaznice; Sancin Marija, ospodinja. Unharteva 35, 1000 lir globe, —»m zivi'ske nakaznice. Zaradi neupravičene posesti živilske nakaznice: Johansen Kari. sin S vena. mehanik. Poljanski nasip 40, je bil naznanjen sodni oblasti. Zaradi nakupa in prodaje kruha brez odrezkov: Piskar Ivan, pek, Tvrševa 7, 30 dni zapora na Kvesturi, nakar je bil ovaden sodni oblasti; Zorko Franc, pek. Celovška 68. naznanjen sodni oblasti; Bartol Franc, pek, Florijanska 8, 30 dni policijskega zapora in ovadba sodišču; Seri jak Alojzij pek, Tržaška 24. 10 dni policijskega zapora in ovadba sodišču; Duhanič Franc, pek, Kljunova 11, 30 dni policijskega zapora in ovadba sodišču; Duhanič Ana, pekov-ka, Kljunova 11, 30 dni policijskega zapora in ovadba sodišču: šuligoj Benedik, pek, Šmartinska 64. 10 dni policijskega zapora in ovadba sodišču: Sterle Frančiška, prodajalka, Studentovska 2. 10 dni policijskega zapora in ovadba sodišču: Dolinar Ivana, pekarna. Pred škofijo. 30 dni policijskega zapora, ovadba sodišču. Zaradi prodaje kruha hrez odrezkov In zaradi navijanja cen: Pretnar Alojzij, pek. Albanska 8, 10 dni zapira, 1000 lir glob**; Gorjanc Ana. gospodinja. Albanska 8, 5 dni zapora, 500 lir globe. Zaradi opustitve sestave spiska testenin: Marinšek Marja, gostilničarka, Prečna 6, 2 dni zapora. 500 lir globe. Zaradi skrivnega kl2nja živine: Suha-dolc Ivan. mes3r. Vrhovci 16, aretiran in izročen s:dni oblasti. Zaradi tajnega nakupa in prodaje mesa po višji ceni: Patemcster Andrej, mesar. Marenčičeva 3. 45 dni zapora. 4000 lir globe. Meso je bilo zaplenjeno in izrečeno Prevodu. Zaradi prodaje čevljev brez nakaznic: šolar Josip, trgovec, Tomšičeva 7, ovadba sodni cblasti Zaradi opustitve sestavitve spiska blaga: Jezeršek Franc. pek. Zaloška 33. 10 dni napora. 1000 lir globe. Zaradi opustitve naznake cen na blagu: Ciber Barbara, trgovka, Cernetova 17J 400 Hr globe. St. 9; atrumbelj Jakob, 28 let, krojač, Sar-sko 7, občina Ig; Oražem Franc, 60 let. slu-žitelj. Gosposvetska cesta 16; Vovk Angela, roj. Fijan, 32 let, žena pečarja. Celovška cesta 61; Grebene Andrej, 10 mesecev, sm posestnika^ Bistrica 1 pri St. Rupertu; Ha-nekam Mihael. 75 let. kovač drž. žel. v pok.. Podmilščakova ulica 16; Rihar Alojzija, mati Kerubina. učiteljica-uršulinka, Kongresni trg IS; Lindič Janez, 61 let, M.kro-nog 42. C Xttt C €M Iz Trebnjega — Velika javna dela. Na predlog tukajšnjega komisarja g. Iva Bana je Visoki komisar odobril znesek 250.000 lir kot prvi obrok za pričetek javnih del. ki jih ima na svojem področju izvesti občina Trebnje. Znesek se bo porabil in sicer 150.000 lir za regulacijo »Vejerce* na Hudejah. 100.000 lir pa za regulacijo Temenice, katera dela so že v teku. Dolgoletno vprašanje regulacije Temenice in Vejarce je s tem dokončno rešeno in je ljudstvo z zadovoljstvom sprejelo vest o pričetku teh velikih javnih del. ki so bila v načrtu že nekaj let. — Nadomestek modre galice so te dni prejeli vsi naši vinogradniki. Razdelitev je izvršila občina v razmerju s stvarno potrebo vsakega posameznega vinogradnika in je za prvo škropljenje naših vinogradov s tem poskrbljeno. — Suša. Po zadnjem deževju, ki je bilo sicer izdatno, je nastopila suša. Radi hude sončne pripeke so polja tako razsušena, da posamezne kulture že venejo. Potreben je izdaten dež, da bi posevki normalno uspevali. V splošnem ljudje že osipavajo krompir, okupujejo koruzo, plevejo peso in korenje, nekateri so pa že pričeli s košnjo sena. Fšenica že dela klasje in bo kmalu cvetela. V vinogradih kaže najlepše. — Iz trgovskega registra. Pri premogo-kopni družbi Gorenja vas se je izbrisal dosedanji poslovodja Bule Franc in se je vpisal na novo Abbondanno Pino di Lgo iz Triesta. grabovi Ljubljana, 6. junija. Umrli so v Ljubljani od 28. maja do 4. junija: Svigelj Franc. 38 let. zasebnik. Borovnica 45; Zdešar Marija roj. Robida, 84 let, posestnica, Vidičeva ulica 41; Fišer Uršula, 72 let, vpokojenka tobačne tovarne. Kolezij-ska ulica 2; Kajfež Anton. 65 let, sodni svetnik v pok.. Stari trg 28 I; Nagode Marija. 49 let, žena posestnika. Ravnik, občina Hotedršica; Merjasec Marjeta, 79 let, služkinja, Vldovdanska cesta 9. V ljubljanski bolnici so umrli: Ambrož Anton. 63 let, vpok. tobačne tovarne, Rožna dolina. Cesta IX/21; Wallanđ Rupert Robert, 68 let, trgovski zastopnik. Kolodvorska ulica 8; To man Franc, 54 let, slu-žitelj drž. žel. v pok.. Savski Marof, Zdence Spertni pregled Haškovo gostovanje v Rumuniji Da je šel zagrebški Hašk gostovat v ru-munsko prestolnico, smo že zabeležili. Prve vesti o odigranih tekmah so za akademike kar častne. Prvi dan so nastopili proti Venusu in se je tekma končala neodločeno 1:1. Drugo tekmo so igrali naslednji dan preti bukareštanskemu Juventusu in ga premagali 2:1. Haškova igra sc ;'e Rumunom dopadla in na podlagi obeh uspehov je dobi! več ponudb za podaljšanje gostovanja. Zagren-čani so se odločili, da nastopijo še enkrat v prestolnici, tokrat preti Rapidu. Rezultat te zadnje tekme nam pa še ni znan. Hrvatska nogometna reprezentanca na poti v Bratislavo in Budimpešto V četrtek je odpotovala iz Zagreba hrvatska izbrana nogometna cnajstorica. Njen prvi cilj je Bratislava, kjer bo jutri nastopila proti slovaški reprezentanci, nato pa odpotujejo Hrvati v Budimpešto, kjer bodo nastopili proti Madžarom, ki jih še sedaj razburja tisti poraz 3:3. ki so ga doživeli proti Nemcem sredi Budimpešte. Kaže. da je oprav:čena hvala, ki jo pojejo v Zagrebu, da je hrvatska nogometna reprezentanca letes najbolj iskana cnajstorica. Upoštevati pa j"? treba, da imRjo Hrvati za sport vsekakor znatno več časa kakor drugje. Letos j* Hrvatska igrala žc z Nemčijo v Zagrebu. Italijo v Genovi. Bolgarsko v Zagrebu, sedaj pa gre v Bratislavo in Budimpešto. Na sporedu je nato 5. juli;'a oficielni nastop v Sofiji in kasneje revanžne tekme v Zagrebu z Madžari, Slovaki in morda Italijani ter Nemci. V Bratislavi in Budimpešti bodo se#fw-ljali hrvatsko reprezentanco z malimi izjemami stari mednarodniki. Edino Urha bo v vratih zamenjal Monsider ali pa morda Žmara (kaznovani Glaser igra rokomet). Na eni tekmi bo verjetno igral kot vodji napada mesto Lešnika Kacian. ki se je odlikoval na turneji Gradjanskega v Bolgariji. Spored predzadnjega kola nogometnega prvenstva v Italiii V diviziji A je jutri na sporedu XXIX. ali predzadnje kolo. Pari so naslednji: v Bologni: Bologna-Fiorentina. v Napo-liju: Napcli-Juventus. v Modeni: Modcna-Genova, v Livornu: Llvomo-Roma, v Milanu: Ambrosiana-Milano, v Rimu: Lazio-Atalanta. v Genovi: Liguria-Venezia in v Torinu: Torino-Triestma. V d;vizlji B je sicer tudi na sporedu XXIX. kolo, vendar pa imajo do konca se 6 kol. Jutri bodo igrali takole: v Spezii: Spezia-Udinese. v Vicenzi: Vi-cenza-Fiumana. v Pratu: Prato-Lucchese, v Bariju: Bari-Novara. v Savoni: Savona-Siena. v Alessandrii: Alessandria-Brescia, v Bustu Ars.: Pro Patria-Fanfulla, v Pešca ri: Pescara-Pisa in v Padovi: Padova-Reggiana. Še o gostovanju Gradjanskega v Bolgariji Prve sijajne vesti o gostovanju >purg*?r-•>v< v Bolgariji, kjer je najprej premagal FC 13 ob njegovi SOletmci 6:2. nato pa dejansko bolgarsko reprezentanco, ki je nastopila pod imenom sofijske mestne reprezentance, celo 6:1 smo zabeležili že v začetku tedna. Tretjo tekmo so nato Zagrebčani od:grali proti Levskemu, ki so ga premagali 3:1. Turneja Gradjanskega je bila torej za Hrvate zelo uspešna. Bolgari se glede športnih rezultatov ne morejo baš pohvaliti, v tolažbo pa iim je nedvomno finančni efekt tekem. Poset je bil za Bolgarijo rekorden: prvič 9000. drugič 25.000 in nato zopet 25.000 gledalcev! Naše gledališče Drama Sobota. 6. junija ob 17.30: Sola za žene. Red B. Nedelja, 7. junija ob 17.: Romeo ln Julija. Izven. Cene od 15 lir navzdol. Ponedeljek, 8. junija: Zaprto. Opera Sobota. 6. junija ob 17. uri: La Boheme. Izven. Znižane cene od 18 lir navzdol. Nedelja, 7. junija ob 15.: Carmen. Izven. Gostovanje Elze Karlovčeve. Cene od 20 lir navzdol. Ponedeljek, 8. junija: Zaprto. KOLKUAK Danes: Sobota. 6. junija: Norbert. Jutri: Nedelja. 7. junija: Robert. DANAŠNJE PKIKKIHTVE Kino Matica: Hči zelenega gusarja. Kino Sloga: ll^ša greha. Kino Union: Cc bi bil pošten... Ka/stava Oflc-Malca v Jakopičevem paviljonu. Razstava. Omorsa-Putrih v galerij] OIh : <-ncl na Gosposvetski cesti odprta od 9. do 13. in od 15. do IS. PRIRKDITVE V NEDELJO Kinematografi n* *preni«'iij«rn». Zadnji dan r;i/«»Uive Omersn-Putrih v Galeriji Obcrsnol. Ra7.sta\a Uor&e-Malea v Jakopičevem paviljonu. DEžl'RNE LEKARNE Danes in jutri: Mr. Leustek. Re*d;ova c. 1, Bahovee. Kongresni trg 12 bi Nada Komotar, \*k\ Trtalka cesta. Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo opravljala od sobote cul 20 do ponedeljka do 8. zjutraj mestna zdravnica dr. Jožica Žitko. Pleteršnikova ulica št. 13. telefon št. 47-01. S Spađtsfe štaferske — Dva go*ta v mariborskem gledališču. V začetku tekočega tedna ;e imelo mari-bersko gledališče dva gosta. V Cavalerii RusticanU je nastopil Hubert Rdmer, v »TraviatU pa Ellv Krvmser v vlogi \'iy-lette. — Dr. Rergauer na Spodnjem štajerskem. Popularni dunajski komik dr. Josef Bergauer prispe v kratkem na Spodnje štajersko kjer priredi v nekaterih krajah predavalne večere. Dr. Bergauer je rojen ljudski igralec. — Usmrtit.-v dvvh ropurvkih morilcev. V torek sta bila usmrćena 21. junija 1906 v Gradišču pri Slovenjgi«ch u rojena Ana Fischer in 6. avgusta 1910 v L^hnu na Pohorju rojeni Bernard Nabornik. Oba je sodišče v Grazu obsodilo na smrt kot rop irska morilca. Nabernik je nagovoril Fischer evo. da je umorila njegovo ženo. mater treh otrok. Nabernik je imel s Fisclier-jevo ljubavno razmerje in zato se je hotel iznebiti svoje žene. — Koncert po želji v Slovonjgradeu. V lepo okrašeni dvorani Efeimatbunda je priredila slovenjgrnška godba p°d rodsti dirigenta Pcr/.a WOj prvi koncert p^ KelJI v korist nemškega Rdečega kr;.,;i. K neer-tu je prisostvovalo tudi vojaštvo, ki je prispelo te dni v Slovenj-ra-telke. stara 35 let. V Slovenski Bistrici je bilo v drugi polovici maja rojenih 5 otrok, porečila sta se dva para. umrli so pa trile prebivalci. Poročili po se Edo Steuer s Hu-bertino Šmucki in Martin Pristovnik z Marijo Juhart. — Gostovanje štajerskega deželnega gledališča v Celju. Jutrj bo gostovalo .štajersko deželno gledališče v Nemškem domu v Celju. Vprizorjena bo Just Seheuerjeva 'n Ernst Nebhutova veseloigra >13 podkev*. _ Kdo lahko postane Ijudskošolski uč>- telj? Do 10. junija je treba prijaviti k izobrazb: za ljudskošolske učitelje. Prijavljeni učenci in učenke morajo izpolniti naslednje pogoje: i. dobri šolski uspehi' povprečno najmanj dobro alj zadovoljivo, red zadostno v nemščini ali računstvu izključuje od prijave. 2. Dobro zdravstveno stanje, organične napake ali bolečine izključujejo od poseta učiteljišč. 2. Pripadnost k Hitlerjevi mladini ali sorodni organizaciji. Razpored cepljenja proti davici Ljubljana, 6. junija Cepljenje proti davici bo mestni fjsakat opravil prvič prihodnji te len od ponedeljka 8. t. m. do sobote 13. junija po naslednjem razporedu: v ponedeljek 8. junija ob 17. uri bo cepljenje v Mestnem domu, v torek 9. junija ob 17. uri v šoli na Viču, a za on<\ ki ne morejo čez kontrolno linijo, bo cepljenje isti dan ob 17.30 v gostilni Karo na Cesti dveh cesarjev. V sredo 10. junija ob 17. bo cepljenje v meščanski šoli v Mostah, a za one, ki ne morejo zaradi kontrolne linije v mesto, bo cepljenje isti dan ob 17.30 v prostorih gostilne Sch\ventner na šmartinski cesti. Dne 11. junija ob 17. uri bo cepljenje v šoli za Bežigradom, a v petek ob 17. uri v Soli v Spodnji Šiški, za prebivalstvo Sp. in Zg. S:ške onkraj kontrolne Crte bo pa cepljenje isti dan ob 17.30 v Društvenem domu v Dravljah. V soboto 13. junija ob 17. bo cepljenje spet v Mestnem domu. Ker morajo vsi otroci o 1 dopolnjenega poldrugega leta do dopolnjenega 10. leta b:ti zoper davico cepljeni dvakrat, bo drugo cepljenje natanko 14 dni pozneje ter na istem kraju, kjer je bilo prvo cepljenje, ter isti dan tedna od 22. do 27. junija. Kakor že rečeno, obstoji učinkovito cepljenje zoper davico iz dveh injekcij v presledku 14 dni. DVA GENTLEMANA V RESTAVRACIJI — Si 2e plačal? — Ne. In ti T — Jaz tudi ne! — Nu, potem pa lahko greva! Stev. 128 »SLOVENSKI NAROD«, tobota, 6. junija 1942-X5C Strm 3 IX. občni zbor Kmetijske družbe Bilanca lanskoletnega poslovanja zadovoljiva — Izpopolnitev odborov Ljubljana. 6. junija V sejni dvorani palače Kmetijske družbe na Novem trgu so se včeraj ob 10. dopoldne na povabilo odbora sestali delegati podružnic naire najstarejše v korist kmeCfee-ga stanu Se vedno zelo uspešno delujoče organizacije. Kmetijske družbe. Sklican je bil IX. občni zbor s smotrom, da se poda pregledno zaključno poročilo lanskoletnega dela. Udr!o/ha na zboru je bila glede na razne težave prav debra. Poslovanje družbe je lani z znanimi političnimi dogodki doživelo precej sprememb In je bil n;rn teritorij delovanja omejen na Ljubljansko pokrajino. Do nastopa nov;h razmer je družba £tela 330 podružnic in je bilo vpisanih skupno 11.457 članov. Temu novemu stanju Je bilo potrebno seveda prilpvoditi se in družbi se Je posrečilo z vnoveenjem precejšnjih zalog blaga priti" do potrebnega obratnega kapitala. Prili'ce na tržišču so se korenito spremenile: blago je bilo mogoče nabavljati le na ozemlju izven prej.Tijih me;'a. Vrtino pa tudi novih zvez ni bilo mogoče popolnoma izkoristiti, ker je bilo povpraševanje za blagom večje kakor ponudba. Kljub tem težavam pa js družba dobavila svojim članom toliko bla-jnm. kolikor ji je bilo dosegljivo m s svojo zmernostjo v cenah je preprečila tudi prekomerno podraženje teh potrebščin. Zaradi nabave blaga je družba takoj stopila v stike z italijanskim trgom. Po naklonjenosti Visokega Komrarijnta, ki mu je bila izrečena zahvala, je bilo nabavljeno mnogo kmetijskih potret>S<*in, posebno umetnih gnojil, semen in rastlinskih zaščitnih sredstev. Pri razdelitvi tj?ga blaga je družba sodelovala z Gospodarsko zvezo in želi to sodelovanje ohraniti tudi v bodoče, da bi se tako stvorila podlaga za enotno blagovno zadružništvo. Potrebi po poljedelskih strojih je odpomogla družba tako, da je stopila v stik z domačo delavnico za takšne stroje, ki izdeluje sedaj zanjo vsakovrstne stroje, ki uspešno nadomeščajo dosedaj uvožene stroje. Lansko družbino trgovsko poslovanje je bilo osredotočeno zlasti v prodaji raznili zelišč, strojev in n'ihovih sestavnih delov, poljedelskih proizvodov, umetnih gnojil, semen in zaščitnih sredstev. V celoti je družba prodala 2.9S6.127.S2 kg. 9059 "kosov in 100,90 m blaga v vrednosti 5.9 milijona lir. V primeri s prodajo blaga v letu 1940 se je ta po vrednosti znižala za 30 rr po količini pa okoli 42. Prodaja blaga na ozemlju Ljubljanske pokrajine se je pa lani napram prodaji v 1. 1940 celo v nekaterih predmetih povečala. Zborovanje je otvoril predsednik družbe Ivan Pucelj, ki je po pozdravu vsem navzočim podčrtal naloge družbe in njenega vodstva v sedanjem prehodnem času. Po opravljenih običajnih formalnostih je knjigovodja Janko Bukovec prečital obsežno revizijsko poročilo, ki sta ga sestavila po natančnem pregledu vsega poslovanja družbe revizorja Zvnze slovenskih, zadrug Ro-žet in Koruza. Poročilo se je nanašalo še na bivše celotno področje Kmetijske družbe in je bilo vemo zrcalo njenega ogromnega dela od julija 1. 1938 naprej. Poročilo upravnega odbora, ki ga je prejel vsak delegat tiskanega, je v glavnih obrisih očrtal, kakor smo navedli zgoraj, ravnatelj inž. Frlinc, nato pa je predsednik revizijskega odbora dr. Spiller-Mavs poročal za nadzorni odbor, ki je pregledal račun zgube in dobička ter bilanco za 1. 1041. Iz podatkov računa zguba in dobička povzemamo, da je važno družbino glasilo, znani »Kmetovalec« lani krilo vse svoje stroške samo In si celo ustvarilo skromno osnovo za bodoče izhajanje. Iz bilance je razvidno, da je družba udeležena z deleži pri Trgovski poslovalnici družbi z o. z.. Zvezi slovensk'h zadrug in pn Kmetijski zadrugi v Črnomlju. Rezervni sklad je konec lanskega leta znašal 1.087 820.70 lir. Od lanskega občnega zbora se je povišalo število članov za 385. Bilanca je aktivna Nadzorni odbor je ugotovil, da posluje Kmetijska družba po določilih pravil in zadružnih načelih. Zahvala, da družba kljub težkim časom uspeva, gre marljivi upravi. ravnateljstvu, nameščenstvu in delavstvu Nadzorni odbor je predležil, da se da raz-rešnlca upravnemu :n nadzornemu odboru ter odobrita računski zaključek in biianca za lansko leto. Delegati so predlog sprejeli soglasno. Prečitani so bili nato predlogi glavnega odbora glede porabe čistega dob'čka in podelitve raznih pooblastil, ki so bili prav tako soglasno odobreni. VeČina dobička je bila dodeljena rezervnemu skladu. 20 000 lir se je votiralo za zadružno propagando. To vsoto sme odbor uporab*ti tudi za pomoč pri nabavi zadružnega orodja, manjša vsota pa se vrne zadružnikom v obliki 5rJr rlstorna od njihovega prometa. L'prav-ni odbor je dobil pooblastilo glede zadolžitve, dovoljevanja kreditov zadružnikom in podružnicam ter lastnim podjetjem. Pristojbina, ki jo mora vsak na novo sprejeti zadružnik plačati, se je določila na 11.40 lire. V smislu pravil so iz odborov izpadli nekateri odborniki. Prazna mesta so bila izpopolnjena seglasno takole: Up ravni odbor: kot odborniki: Hočevar Ivan iz Strug, Globevnik Ivan iz Škocjana in Novak Franc** iz Notranjih Goric; kot namestnika Jakob Modic iz Bresta in sanski Albin cd Sv. Križa. Predsednik odbora je tudi v bodoče Ivan Pucelj. Nadzorni odbor: kot odborniki: Meden Anton iz Begunj in Kemžgar ban iz Loga: kot namestnika: Iforvatič Martin iz Kočevja. Predsednik ostane dr. Spiller-Muvs. Razen teh je bilo izvoljenih še sedem novih odbornikov v širši odbor. S tem je bil dnevni red občnega zbora Izčrpan. Pred zaki.iučkom je delegat Vičič predlagal, da naj se vsemu odboru za njegovo marljivo delavnost izreče topla zahvala vseh članov, čemur so vsi navzoči soglasno pritrdili. S pozdravom predsednika je bil nato občni zbor zaključen. Včerajšnji občni zbor nedvomno ni bil med najbolj glasnimi in živahnimi, kirlub temu pa je pokazal, da družba pogumno kljubuje vsem težavam in uspešno deluje v korist slovenskega kmeta. V tem ji želimo tudi v bodoče kar največ uspehov z željo, da bi našla povsod dovolj razumevanja za svoje delo. DNEVNE VESTI — Nova emisija 9-lernih zakladnih bonov \n posebne police NZZ. Komaj je bila objavljena nova emisija 9-letnih zakladnih bonov 5"'o 1051 z dobitki, že nudi Narodni zavarovalni zavod ljudstvu specialne zavarovalne pol-ce, ki omogočajo podpisovanje glavnice z obročnim plačevanjem, s čimer se nudi pogodbeniku in njegovi družini jamstvo in preskrba. Te police v zvezi z 9-letnimj zakladnim: boni so treh različnih oblik, dve v obliki običajnih in ena v obliki »ljudske«. Značilnost: ljudske police so: Zavarovanje je brez zdravniškega pregleda; doba zavarovanja je 8 let: premije se plačujejo zavodu v največ 96 mesečnih obrokih po 6 lir za vsak bon nominalne vrednosti 500 lir. dočim znaša prvi mesečni obrok 8 l:r: zavarovana glavnica znaša od 500 d0 2500 lir, oziroma 1 do 5 bonov; v primeru smrti zaradi nezgode se izplača zavarovancu 500 lir v gotovini za vsak bon ter se takoj izplača podpisani bon; posebne olajšave obstojajo ob rojstvu otrok. Za dijake vseh šol je priznano tudi znižanje plačilnih obrokov na sedem let in pol, oziroma na 90 mesečnih obrokov. Člani Združenja zasebnih nameščencev se lahko okoristijo s tem, da plačujejo za 8 letno zavarovalno dobo mesečno premijo 7 lir (namesto 6 lir), pri čemer so deležni posebnih ugodnosti in zvišanja zavarovanega kapitala. — Proizvodnja in prodaja Šivalnih strojev. Korporacijsko ministrstvo v Rimu je potrdilo, da se bodo proizvajali in prodajali v bodoče izključno šivalni stroji določenih tipov. Začasno je prepovedano proizvajalcem in trgovcem odstopati pod kakršnim koli naslovom dele šivalnih strojev, dovoljeno jim je le prodajati kompletne stroje. — Svete! meteor na vzhodnim Sredozemskim morjem. Poročajo, da so nad vzhodnim Sredozemskim morjem videli zelo svetel meteor, ki je napravil močan vtis na arabsko prebivalstvo. Meteor je spreminjal barve od rdeče do zelene, puščajoč za seboj gorečo sled. Arabsko prebivalstvo ga tolmači kot znak važnih političnih dogodkov. — Dva nova škofa. Papež je Imenoval za škofa vernikov vzhodnega obreda v Kriziju (Hrvatska) mons. Ivana Šimraka. Za naslovnega nadškofa v Camacu je bil imenovan p. Mesvop Habozian. generalni opat reda mehitaristov na Dunaju. — Prihod hrvatskih novinarjev v Rim. V sredo je dospela v Rim skupina hrvatskih novinarjev. Med njimi je večje število ravnateljev in urednikov največjih hrvatskih dnevnikov. — Najmanjša knjiga na svetu. Torinski dnevnik sStampa Sera trdi, da je najmanjša knjiga na svetu tista, ki jo hranijo v Camu, občini Salemske pokrajine. Knjiga meri 10x6 mm in je njena Jadrnica plemkinja Iganna Alignente. Tiskana je bila leta 1S97. v Padovi in vsebuje še neobjavljeno pismo Galilea Galilei ge. Kristini di Lorena. — Smrt polkovnika pileta. V izpolnjevanju dolžnosti do domovine je padel polkovnik pilot Emo Verdi, poveljnik nekega letališča v Severni Afriki. Verdi je postal pilot že 1. 1918. in se je vedno zelo navduševal za letalsko tehniko, v kateri je bil strokovnjak. Zapustil je ženo in dva otroka. — Prihod diplomatov iz Amerike. Na postajo Ostiense v Rimu se je v ponedeljek popoldne pripeljalo 80 diplomatov na povratku iz Amerike. Na kolodvoru so jih sprejeli zastopniki zunanjega ministra. — 70 milijonov lir za regulacijo voda v milanski pokrajini. V torek se je v Milanu sestal pokrajinski odbor za ureditev vodnih strug. Predsedstvo je predložilo obširno porečilo, v katerem so navedeni številni načrti za regulacijo nekaterih jezer, potokov in rek. V celoti so predvidena dela za znesek 70 milijonov lir. Država bo prispevala 50^. Iz videne regulacije bodo v veliko korist notranji plovbi, a važne bodo tudi za ureditev krajevnih vodnih vpraSanj. Odbor je na Istem sestanku odobril tudi predlog proračuna za leto 1942. — Padec z osla mn je prinesel pol milijona. 75 letni Vincenzo Pizzicannella iz Rocce di Papa je kor.ee prejšnjega meseca tovoril s svojim osličkom vulkanski posek. Osel se je nenadoma splačil in starček je padel na tla ter se lažje poškodoval po glavi in po rokah. Pizzicannella pripoveduje, da mu je še v trenutku, ko je ležal na tleh. čeprav je čutil bolečine, prišla misel, da bi igral v loteriji. Res se je takoj po povratku domov in ozdravitvi poškodb podal v loterijsko prodajalr.ico. kjer je igral na številke 16 (osel), 17 (nesreča). 56 (padec) in 28 (dan dogodka). Stavil je po 5 Ur na vsa žrebanja. Mož je imel srečo, kajti zadel je nič manj kakor pol milijona lir. Sedaj izkazuje svojemu oslu veliko hvaležnost. Pravi, da si bo kupil primerno hišico z večjim zemljiščem, kjer bo prideloval žito. — V Zagrebu bo obdelana vsa zemlja. Po sklepu ustaške organizacije v Zagrebu bo dana revežem brezplačno na razpolago vsa še neobdelana zemlja v območju mestne občine. Reveži dobe brezplačno tudi potrebna semena, da bodo lahko obdelali zemljo. — Centralno sk!ad:šče za koze malih živali v Srbiji. Da bi se mogla preskrba krznarjev s kožami malih živali prilago- J diti zahtevam sedanjega časa. je ustanovila centrala za usnje v Srbiji centralno LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave ob delavnikih ob 16. ln 18.15. ob nedeljah in praznikih ob 10.30. U.30. 16.30 in 18.30 KINO MATICA — TELEFON 22-41 VelefUm! Velefilm! Hči zelenega gusarja Fosco Giachetti — Doris Durantl — Čamilo Pilotto: KINO UNION — TELEFON 22-21 Čudna pota ljubezni prikazuje zabavni film če bi bil pošten V z\ vlossh Vftlorto tir Nca. Mara Merader itd KINO SLOOA — TELEFON 27-30 Zabavu filmska komedija m.'črvih ljubavnik scen ki !i'jboiwmiosti. Hiša greha V*ia Nor», Anredeo Naarari, Umberto Maloati. Alkb Valii Jj skladišče za kože malih živali, ovac, jag- njet koz in kozličkov. Kože malih živali bo smelo v bodoče nakupovati samo centralno skladišče. RESTAVRACIJA HOTELA „BELLEVUE" obvešča cenj. goste, da posluje kuhinja samo za hotelske pension goste. P. ŠTERK — Znižanje ležarine na Hrvatskem. Hrvatsko finančno ministrstvo je s 1. junijem znižalo prispevke za vsklad scen je za vse vrste blago v državnih skladiščih okroglo 2^3 15 odstotkov. — Hrvatska poštna hranilnica. Hrvatski finančni minister je izdal uredbo o vlogah pri poštn; hran lnici. Pri nevezanih vlogah je omejeno dviganje na 500 kun dnevno. Vezane vloge pa smo poštna hranilnica odslej sprejemati samo >>e proti odpovednemu roku najmanj šest mesecev. — Jinna borza dela v Ljubi ani nujno potrebi-je večje število delavcev-težakov za delo na cesti v odseku Kalce—Grčare-vce pri Planini. Vsa pojasnila daje borza dela v Ljubljani (Delavski dom) kakor tudi namestitveni oddelki občin. — Nesreče. Včeraj so bili v ljubljansko bolnico sprejeti naslednji ponesrečenci Ana Bezlja. G6Ietna pletilja iz Ljubljane, je padla na cesti in si zlomila levico. — Pavla Vode. lOetna hči krojača iz Ljubljane, je na cesti naletela na popatiljiveg i psa, ki jo je nevarno ugriznil v nogo. — Marija Kordeš. lOletna hči trgovskega potnika iz Ljubi ane, je po nesreči udarila z levico po šipi in se mečno obrezala. Iz Ltabl3ane Obiranje lipovega cvetja Ker so obiralci lipovega cvetja doslej vsako leto polomili dosti lipovih vej in napravili nepopravljivo škodo na drevju, je mestna vrtnarija letos zaznamovala s številkami vse lipe v drevoredu v Dravljah. za velesejmom, na Taboru in Metelkovi ulici, na obeh straneh Ljubljanice. Resljeve ceste in nasproti železničarske nabavi jalne zadruge na* Cesti soške divizije, prav tako pa na sedanji Bleiweisovi ali nekdanji Tyr-sevi cesti. Oni, k: si nameravajo za lastno potrebo natrgati lipovega cvetja, naj se zglase v mestni vrtnarij; med 8. in 11. uro ob delavnikih. Za obiranje bodo plačali primeren znesek ter se s podpisom zavezali, da lip ne bolo poškodovali. Za vsako poškodbo je odgovoren oni. k: prevzame odgovornost s to pismeno obvezo. Kdor bo pa brez takega dovoljenja obiral te lipe. Do kaznovan. Za obiranje lip v Dravljah se je pa treba zglasiti pri poljskem čuvaju Antonu Oven v Dravljah št. 76. Ker vsi Ljubljančan znajo ceniti korist lipovega cvetja za zdravje, se jih je vsako leto prav veliko priglasilo mestni vrtnariji za dodelitev lipovih dreves. OJkar pa maramo pogrešati druge čaje. lipovo cvetje še mnogo bolj cenimo ter zato tembolj moramo varovati lipe pred poškodbami, da te nam ne posuše. Zato je pa tako dodeljevanje lipovih dreves popolnoma pravilno ter ga bo pohvalila vsa naša razso.na javnost —lj Tudi junij tako lep kakor maj ? Včeraj je bilo že pravo poletno vreme. Popoldne je bilo vroče kakor sredi poletja. V Ljubljani je že prava kopalna sezona, kakršne ni bilo že več let. Mnogo mladine se koplje v Glinici med Rcžno dolino in Brdom, številni se pa tudi solnčijo ob Ljubljanici v Trnovem. Izredno debro je obiskano kopališče Ilirije. Po močni burji, ki je pihala prejšnje dni. se je. kakor kaže, vreme ustalilo za del j ča.ca. Nekateri celo pričakujejo, da bo tudi v tem mesecu tako lepo vreme kakor je bilo v prejSnjem, češ. da jo letošnje leto v splošnem suhe. Toda junij je eden najbolj deževnih mesecev in je težko napovedovati, če bo vreme tudi prihoinj? tedne tako lepo kakor v prvem tednu tega meseca. Toplo vreme vpliva zelo ugodno na rr.st. Ce bo ostalo tako toplo in lepo še prihodnji teden, se bo že začela košnja, kajti trava dozoreva že zdaj. Dež bi bil pa že zelo potreben zlasti sočivju. Zemlja je ponekod že razpokana in kmalu bomo čutili sušo. če ostane vreme lepo. —lj Lansko in predlansko cepljenje proti da vici se odraža že tudi v statstiki ljubljanskega mestnega fizikata, Se bolj pa seveda potrjuje svetovna statistika, da cepljenje prav učinkovito varuje mladino pred to nevarno bo'eznijo. Lahko rečemo, da je pri otrocih, ki so cepljeni proti da-vici. ta bolezen skoraj izjema ter tudi ni tako nevarna, če ^e pojavi. Zato naj pa neznatna reakcija po cepljenju staršev nikakor n eplaši ter naj ne iščejo onravičil, da ne bi dali otrok cepiti o pravem času. Kakor znano, bo mestni fizikat od ponedeljka do sobotee, torej od 8. do 13. junija spet cepi ljubljansko mTadino zoper da-vico po vesh okrajih mesta, drugič bodo pa starši prinesli in pripeljali svoje otroke k cepljenju od 22. do 27. t m. Tisti starši pa, ki morda ne skrbe za zdravje svojih otrok, ter bi neopravičeno svoje otroke odtegnili temu obveznemu cepljenju, bodo po določilih naredbe morali plačati globo do 1000 L. Razpored cepljenja bo seveda o pravem času objavljen v dnevnikih. lj— Refoško, viško belo. malvazijo, mu-škatelec, vermouth itd. teči tudi £es ulico gostilna Lovšin. u— Stavbne ln prog ovne delavce vljudno vabimo na sestanek, ki se bo vršil dne 7. junja ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Pokrajinske delavske zveze, Miklošičeva cesta 22. Na sestanku bD podano poročilo o sklenjeni kolektivni pogodbi in o delu za njeno izboljšanje. Z oairom na to je sestanek izredno važen in se ga naj stavbni in progovni delavci udeleže v čm večjem številu. u— Za krojaške pomočnike je bila te dni sklenjena nova kolektivna pegodba. ki določa na sedanje kosovno delo 35r'c po-višek, urne mezde pa se gbljejo od 3—3 Lir. V interesu vseh krojaških pomočnikov je. da se s pogodbo, katero mezdni del je stopil v veljavo dne 1. junija, upo-znajo in se zate udeleže sestanka, ki se bo vršil v nedeljo, dne 14. junija ob 10. uri dopoldne v Pokrajinski delavski zvezi (Delavska zbornica), I. nad^tr.. soba št. 5. Križanka „Kesnifa" Kemične prvine Vodoravno: 2. komična p: vina, rabi sc v industriji jekla, 9. učenje, studij, 11. komična prvina, kov tet, 12. eleganten, ugedne zunanjosti, 11. poljska cvetlica, 15. pritok Donave na Bavarskem, 17. vzklik, tudi po-elje psu naj skoči. 19. slaboten, šibek, 20. del rudnika. 22. kratica za največje industrijsko podjetje v bivši dravski banovini. 23. klic, 25. njim, 27. tukaj, v tej smeri, 2S. začelek abee: le, 30. savno ta < stara oblika). 32. industrijska rastlina. 34. zaklic. 35. odposlanka rimskega boga Zevsa, 33. evropska denarna enota, 37. peta. četrta in tretja črka besede pod 39. navpično. 3S. ožji sorodnik, 40. srbsko moško krstno ime. 42. zanikana olilika pomožnega £*lagola, -11. pastir, ki se je vedno selil, 4G. vas ped Krimom, 4S. predlog. 49. žensko krstno ime (ljubkujoča oblika). 51. tvori ga voda, elektrika, tudi zrak, 53. kemična prvina, «rebrno< bela kovina, ki i*e javlja skupno s platino, 55. kemična prvina, lahka kovine, 57. strelivo, 53. pij?ča. N' a v p i č n o : 1. kemična prvina, plin, I sestavina 7raka, 3. začetek in konec ab.*-rede. 4. tih. brez odgovora, brez besede, 5 muslimanski bog. 6. okrasen, 7. prel-iog, 8. kemična prvina, pridobivajo jo v rudninskih vedah, morskih rastlinah (preparati so rabijo v medicini), 10. 'ierničua prvina, plin, snsf amil del rrak*. 13. komična prvina, v naravi »amo v spojinah, je hrana za rastline, 16. kemična prvina (odkritje zakoncev d v sle), 18. kemična prvina, radioaktivna. 2*. kemična prvina, plin. sestavni del vode, 24. kemična prvina, redka kovina, 26. strd. čebelji prvi zvod, 29. kemična prvina, nlkalljska kovina, njene soli so strupene, 31. kraška j zemeljska oblika. 33. kemična prvina, ra-; dioaktivna, 33. kemična prvina, redka kovina. 39. komična prvina, alkalij*ka kovina, ki je tudi sestavina tobaka, 41. prevozno sredstvo. 43. kemična prvina, «e rabi v usnjarski Industriji, podobna je siliciju, 45. prevzemnik premoženja umrlega, 17. brez obleke. 50. žensko krstno ime (skrajšano), 52. izraz Iz višjega računstva, 54. osebni zaL nek, 56. kemični znak ! za molibden. Rešitev zadnje križanke Rešitev križanke »Mesta (I)«. Vode ravno: 1. Pariz, 5. Rim, 8. Aden. 9. Bari, 10. Vid, 11. Koval, 12 isar, 14. leča, 15. Jarenina, 17. ab, 18. Vičani, 20. Emona, 22. in. 23. Abel. 25. Abel, 25. Ba-; ku, 25 Hram. 23. Acon. 30. bo. 32. Imbros, i 34. slo'. 36 Ant, 37. Tirana, 39. ona, 40. ban. 42. N%nnr; Navpično: L Pavija. 2. Adi« Abeba, 3. i redar. 4. in. 5. Ravena, 6. Iračani, 7. M:ia. 9. beliča, 13. revolucija, 16. Nin, 19. Ino- most. 21. Meka, 23. Abo, 24. ar. 26. HNB j 27. abonma. 23. om, 31. Zlin, 33. Ra, 34 ' stot, 35. Oran, 38. nem, 40. br, 41. ne. Iz irokraiine Gorlzia — Zabava Dopolavora v Salcanu. Krajevni Dopolavoro v Salcanu bo prirelil jutrišnjo nedeljo popoldne zabavo za vojake, k; so nastanjeni v Salcanu. Razen raznih zabavnih iger je na sporedu tudi pevski in instrumentalni koncert, ki ga bodo izvajali šolski učenci. — žensko truplo na cestnem nasipu pri Modreuzzi. V zgodnj h jutrnjih urah sc mimoidoči odkrili v sredo na cesti, ki vodi v Modreuzzo truplo neznane starejše ženske. Zagonetno najdbo je razjasnil, potem ko so bil! obveščeni karabinierji, zdravnik, ki je ugotovil, da je žensko zaiela srčna kap. — Nesreče. 201etni delavec Josip Primo-vič iz Piume je padel med delom in si zlo-m:l levo roko. — 18'etna Julija Padova n iz Vallone dele Acque je tako nerodno sto- pila, da ji je spodrsnilo. Pri padcu si jo zlomila desno nogo. — 31etna Marija Kubln z Garizie. med igro na ulici ni opazila, da se ji naglo bliža avtomobil. Ker šofer ni mogel pravočasno ustaviti, je avto zajel in odbil ieklico. ji zlomil desno nogo, obenem pa je dobila tudi poškodbo na čelu. — Na cesti v Gradisco sta trčila dva kolesarja, in sicer 301etna Josipina Olivo iz Mariana n nek moški. Pri padcu je Olivo dobila težje poškodbe na desn; ranu, tako da se bo morala zdraviti v bolnišnici dva meseca. — V časopisju je čital, da je utonil. Pred časom so našli pri izl.vu reke Corno v Ison-zo moško trupla, katerega sta potem žena in hči i' entficii ali za svojega očeta oziroma moža 671etnega mizarja Franca duli-goja, stanujočega v Piumi. Pol.cija pa je kasneje ugotovila, da ne gre za Suligoja, katerega je njegova druž'na zaman i*ka a. V torek popoldne so ga odkrili v bolnišnici, v trenutku, ko je čital norico o svoji uto-nitv:. Obeta si od tega dolgo Življenje. Su-ligoj je bil 15. maja izpuščen 'z zaporov. Popil je nekaj kozarcev vina in odšel domov k poč tku. Ker pa ga je obšla slabost, je, ne da bi koga obvestil, odšel v bolnišnico, kjer v^a sprejeli na zJravljenje. Z ženo in hčerko s»e ne razume m tako je meglo prit' do omenjene domneve, da je on utopljenec. Rać!i© Uifbliana KKDELJA 7. JUNIJA 19I2-XX* 8. Napoved &asa - Poročila s slovenščini. S 15 Poročila v UalijanAčni. 8 30 Or-gettikJ koncert Ferruc-.ja Vignancliija. 11. Prenos pete pnaie iz bazilike sv. Pavla v Rimu. 12. Razlaga evangelja v italijanščini (P. Zappaterrenl). 12.15 Razlaga evangelija v slovenščini

M*l0j. 17*15 Inž. Erpič Joalp: Kai moramo vedeti o mleku — predavan le v rtovenicinl 17 35 Koncert kvart ta 'Kantv na vasi.. 19 3^ Poroči'a v slovenščini. 19.45 Pisana glasba. 20. Nan-ved časa - Poročila v itali*an*či-ni. 20.20 Komentar dnevnih do^ođ'^ov v slovenščini. 20.35 Simfonični koncert, v - di dirigent Pltaettl, sodeluie pianistka Lis de Barbert. 21 3.j Klavirski koncert Antona Trcs-ta. 22 2"> Valčk? in mazurke. 22 45 Poročila v Italijanščini. rOMiDEMliK, 8. JUNIJA IMt-XJ0 7.30 Poročila v slovenščini. 7.45 slovenska glasbi — v odmoru (8.): Napoved časa. 8.15 Poročila V talijan-čini. 12.15 Koncert Tria Prek. 12 40 Tipični orkester, vodi dirigent Anp:el-> De Angeli« 13. Napoved časa — poročila v Italijanščini. 13.15 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13 17 »Iz zvočnih filmov« — orkester pesmi, vodi dirigent Angelini. 14. Poroč la v italijansrini. 11.15 Koncert radjskega orkestra, vodi dirigent D. M. Sljanec — pisana glasba. 14.45 Poročila v slovenščini. 17.15 Koncert ljubljanskega komornega tria (M. Lipovšek-klavir, A. Dermelj-violina. C. Šedlbauer-čelo). 19 30 Poročila v slovenščini. 19.45 Klasična glasba. 20. Napoved časa — poročila v italijanščini. 20.20 Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20 35 Simfonični koncert, vodi dirigent Santini. sodeluje pianist-duo Mario Falerno in Angelo Succo. 21.25 Predavan e v slovenščini. 2135 Operno glasbo vodi dirigent Gallinl. 22.10 Koncert tria Arti iz Rima. 22.45 Poročila v italijanščini. Lesna bogastvo Slovaške Slcvašika se pripra\ lja na gospoda»"Nk* posvetovanja, ki sc b nanašala v prvi vrsti na izvr.-z lesa. V kratkem se prično pogajanja z Madžarsko o novi ureditvi CC11 sl'tva'ki'L'.i tcas in U rminov zabite<■ ptice pa doumejo svojo nalogo šele po 200 do 300 poskusih. Podobne poskuse s krmljenjem lahko delamo tudi s psi. ribami, močeradi in drugimi živalmi. To je gotovo presenetljiv pojav, kajti če lahko živali obdrže delj časa ton. morajo razpolagati z ^absolutnim po-sluhomc. Ker pa dar absolutnega posluha večini ljudi manjka, dočim Je v živalskem svetu pri vretenčarjih zelo razširjen, se zdi, da je absolutni posluh nekaj prvobitnega kar z muzikaličnostjo nima nič skupnega in da je torej človek s prevladujočim duševnim razvojem sekundarno izgubil ta čut. Anglo - ameriške skrbi z demanti Za vejno industrijo so neobhodno potrebni tudi demanti — Anglija in Amerika nimata modernih brusilnic Angleži in Američani imajo monopol na sirove dt-mante, kajti skoraj vsi izvirajo iz Afrike in Južne Amerike. Toda temu monopolu nikoli ni odgovarjal monopol obdelave, saj je znano, da se že skozi stoletja brusi večina sirovih denian-tov v Antverpnu, Amsterdamu, Idar Obersteinu in Hanau-u. To je že stara tradicija. Pred vojno je šlo samo v An-tverpen v brušenje* nad 70'> vseh na svetu najdenih sirovih demantov. Ostale demante so brusili v bolandsklh in nemških brusilnicah. V Londonu in Združenih državah so imeli v začetku sedanje vojne samo nekaj manjših in slabše opremljenih brusilnic. Zato je nastal za Anglijo in Ameriko v pogledu trgovine z demanti zdaj kočljiv položaj. Angleži in Američani imajo sicer v rokah od leta do leta večje pridobivanje sirovih demantov, nimajo pa skoraj nobene možnosti obrusiti jih, ker nimajo kot rečeno na razpolago tehnično dobro opremljenih brusilnic. Leta 1938. je bilo najdenih na vsem svetu 11.6 milijonov karatov sirovih demantov. leta 10tO že 14.14 milijonov, lani pa 16 milijonov. Za letošnje leto naj bi izkopali samo v Južni Ameriki 20 milijonov karatov sirovih demantov. Američani in Angleži pa j nimajo Izkušenih kvalificiranih delavcev ki bi znali demante lepo obrusiti. č*e bi šlo samo za demante kot dragocene kamne in nakit, bi se dalo to med vojno jše preboleti. Toda demanti ne služijo človeku samo za nakit, temveč igrajo važno vlogo v preciznih strojih in nobena vojna industrija jih ne more pogrešati. Kjer odpove jeklo z dodatkom karbida. wol£rama ali titana za obdelovanje kovin preko osem do deset trdotnih stopinj, je treba poklicati na pomoč demant, ki ima sam 10rh trdote. Za precizne stroje in orodje se uporabljajo demantni odpadki, demantni prah in opilki, ki odpadejo pri brušenju. Ameriška in angleška vojna industrija čutita že več let občutno pomanjkanje industrijskih demantov, kar je izključno posledica pomanjkanja strokovno sposobnih delavcev. Pcsebne težkoče dela an-gleSkim in ameriškim brusilcem pritrjevanje najdrobnejših demantov k orodju. Za to delo sc je razvil v Nemčiji povsem zanesljiv postopek, ki omogoča vlagati opilke v ležišča pri visoki temperaturi in velikem pritisku brez vsakega dodatka. Amerika je sicer napovedala ustanovitev novih brusilnic za demante v južni Afriki, toda s tem še ne bo dosegla nemške preciznosti v brušenju demantov in njihovi uporabi v industrijske svrhe. Majhni grešniki — majhne kazni Rasprave pred malim senatom okrožnega sodišča so sedaj skoro vsak dan — Bližajo se sodne počitnice Ljubljana. 6. junija. Sedaj pred sodnim: počitnicami je obrat v sodnih dvoranah skoro neprekinjen. Vsa'.* dan se vrste razprave, včasih krajše, včasih daljše, kakršen je pač zločin ali prestopek, ki ^a sodniki obravnavajo. Prejšnje dni smo večkrat poročali o »kapitalne jši h* givšnikih. proti Katerim seveda ne zadostuje polurna razprava, pač pa je senat z njimi zaposlen največkrat vse dopoldne. Sodišče je glede poteka razprave vezano na predpise kazenskega postopnika in mora pod sankcijo ničnosti upoštevati vse obličnosti bistvenega značaja. Ne zadostuje, da bi sodnik preštudiral podatke preiskave in dopolnil na glavni razpravi pri zaslišanju samo tisto, kar se mu zdi ne- jasno ali pa v nasprotju. Ne, predsednic senata mora voditi razpravo tako, da pridejo na razpravi do veljave prav vsi podatki, ki so za presojo zadeve kakorkoli važni. Sodniki si morajo ustvariti iz izvedbe oziroma ponovitve dokazov na razpravi neposreden vtis. To je zelo važno, kajti še tako natančno zapisana izpoved je mrtva in ne more napraviti vtisa, ki ga lahko v ustih obtoženca, priče ali oškodovanca. Prav zato se vse večje stvari tudi delj časa pretresajo. V bližnjem času — približno čez 14 dni se bo zopet ponovila razprava proti Vokiču in njegovi ženi — bo še nekaj takih večjih razprav, nato pa pojdejo kakor vsako leto sodniki na dopuste in razpravljali bodo le najnujnejše po zakona natančno določene stvari. Med te pomembnejše, dolgotrajnejše razprave pa se vrinejo tudi številne manjše, krajše, kjer ne gre za velike zločince pač pa za slučajne ali pa priložnostne grešnike, ki imajo na vesti manjše prestopke in kjer ni največkrat nobene zapletenosti in nasprotovanj med izjavami obtožencev, trditvami obtožnice in prič. Te razprave potekajo naglo in včasih jih sodniki rešijo po tri, štiri ali pa še več v enem dopoldnevu. Posebno velja to za prestopke po uredbi o cenah, za prestopke, ki jih obravnava Okrajni kazenski sodnik ali pa prestopke, ki spadajo v pristojnost sodnika po-edinca okrožnega sodišča. V sredo dopoldne, sta bili pred kazenskim senatom okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval dr. Felaher. rešeni dve obtožnici, v tretjem primeru pa je bila razprava izvedena do konca, nato pa zaradi zaslišanja neke nove priče preložena za teden dni. Svojo te'o Tn ljubimca je zalagala z ukradenimi predmeti Služkinja Pintar Marija je zgodaj zašla na nepoštena pota in pred leti je morala celo v poboljševalnico v Begunjah. Lani je po daljšem presledku prišla v Ljubljano in dobila je službo pri ugledni družini. V tem času je večkrat obiskovala svojo teto 41-letno ženo mestnega uslužbenca Ano K. Imela je tudi »fanta« 341etnega ključavničarja Otona P. V službi je začela krasti in odnašala je najraznovrstnejše predmete in denar, tako da je napravila precej škode. Zaradi tatvine je bila potem obsojena na 9 mesecev strogega zapora. Istočasno bi se morala zaradi prikrivanja ukradenih predmetov zagovarjati tudi njena teta in njen ljubimec. Postopanje proti njima pa je bilo takrat izločeno in oba sta prišla na vrsto šele v sredo. Ko je bila Pintar jeva aretirana in so poizvedovali, kam je spravila ukradeno blago, so napravili tudi preiskavo pri njeni teti in pri njenem ljubčku. Pri teti so našli 7 m sifona in 1 meter gradla, za kar je ta trdila, da ji ga je nečakinja podarila. Trdila je tudi, da ni niti slutila, da bi bilo blago ukradeno. Kasneje pa je policija napravila pri njej še enkrat preiskavo, ki je imela veliko uspeha. Našli so blaga za 1625 lir. Tega je prej skrbno skrila, s čimer je pač bil znatno podkrepljen sum, da je vedela, da blago ni poštenega izvora. Izdajalo jo je pa tudi neko pismo, ki ji ga je Pintarjeva pisala iz zapora. Tudi Oton P. se je zagovarjal, da ni vedel, da gre za ukradeno blago. Deloma pa ga je Pintarjeva sama pustila na cedilu. Pri njem so našli precej predmetov. Senat je oba obsodil, ko ju je spoznal za kriva v smislu obtožnice, na manjše zaporne kazni. Ana K. je bila obsojena na 2 meseca strogega zapora in 40 lir denarne kazni, Oton P. pa na 14 dni strogega Miha Males: Speči otrok VODSTVO ro UMETNIŠKI razstav F kiparja I KANU TA O K - i T*A l\ SLIKARJA muh: mali:- s a bo ZOpd v nedeljo, 7. t. m. ob H-uri. Vodil bo po tej pcsncmbiii prireditvi predsednik Društva Mloven^kih likovnih unictn k v _.i petdc rctc0i obiskovalca p<> e :i o umctn';k'> podobo, ki je na «;;_i.cd v rastavnih prv.>b rili v Jakopičevem paviljonu. — Vabimo na vodstvo tudi vse Ustiiilrci permanentnih vstopnic] zapora, obenem pa bo moral odsedeti tudi neko pogojno kazen od lanskega leta. Oba sta prijavila revizijo. Po 19 kaznih 10 let živel pošteno Strohni ključavničar Gašper P. je star 64 let. Xi čudno, da se mu je v tem času. ker je imel do tuje lastnine posebno nagnjenje, nabrala dobršna kopica kazni. Sodnik jih je naštel kar 19. Da pa mož nikdar ni zagrešil znatnih prestopkov, je očitno že iz tega. da je znašala najhujša kazen le osem mesecev strogega zapora. Zadnjikrat je bil kaznovan 1. 19o0 in celih 10 let se je sedaj držal trdno. Čeprav mu za delo ni bilo bog ve kaj. Svoji številni družini ni bil skrben rednik in je raje posedal po gostilnah, kjer je v prijateljski družbi zelo cenil kozarček alkoholne pijače. Toda kradel ni več in kdor je vedel za njegovo pestro preteklost, je že mislil, da se je na stara leta spametoval. Prišla pa je priložnost in Gašper ji ni mogel odoleti. Tokrat je okradel družino, ki ji je nekoč napravil uslugo, da ji je šel za botra. Gospodinja mu je naročila, naj ji napravi na vratih v stanovanje novo ključavnico. Naročilo je izvršil takoj, pri tem pa vtaknil v žep ključ dvojnik. Imel je že načrt za tatvino. Opoldne je v razgovoru zelo hvalil nek film, ki so ga tedaj predvajali v Ljubljani. Dejal je. da se ga res splača videti. Znal Je tako prepričujoče govoriti, da •€ res priprav;] vse, da so popoldne šli v kino. Na razpravi se je izkazalo, da obtoženec dotičnoga filma sploh ni videl. Privoščil pa si je med odsotnostjo vseh stanovalcev drugačen »filme. S ključem je odprl vrata stanovanja in si naložil razne ženske in moške čevlje, brisače, glavnike, več platna in še druge predmete, ki jih je potem prodal za nizko ceno. Imel pa je smolo, da ga je v stanovanju opazila neka učenka, ki je prišla na obisk k hčerki okradenke. To ga je pokopalo. rJa razpravi se je namreč zagovarjal, da je sicer res odprl stanovanje, toda le da je spustil noter nekega >:Stankota■-, "ki da je imel pri oškodovanki shranjenih več predmetov. Sam da ni ničesar vzel. Ta neznani Stanko mu je potem iz gole darežljivosti večkrat daroval manjše vsote denarja in dal tudi za pijačo. Seveda mu sodniki niso verjeli in kakor rečeno, pokopala ga je učenka, ki ga je skozi okno samega videla v stanovanju. Senat ga je obsodil na 4 mesece strogega zapora in 1 leto izgube častnih pravic. Oškodovanki mora plačati za odškodnino 1000 lir. Državni tožilec je prijavil zaradi prenizke kazni priziv. Slikar samouk na nepošteni poti 311etni Silvester F. se je predstavil sodnikom kot slikar samouk, ki se s tem zaslužkom tudi preživlja. Njegova umetnost najbrže ni zelo donosna, saj se pritožuje o celo solidni m znani umetniki. Tako je mož začel drugo umetnost, ki mu je doslej prinesla že več diplom: zaradi tatvin in drugih prestopkov je bil že 17 krat kaznovan, kar je za njegova leta nedvomno že lepi število. Trikrat je bil celo obsojen na IS mesecev strogega zapora. V sredo se je moral zagovarjat: za ral i tatvine kolesa in tricikla. Medtem ko je tatvino kolesa priznal, zagovarjajoč se, da jo je storil v pijanosti, je za tricikel navajal, da ga je sam kupil od neznanega moškega za 220 lir, da bi nekaj zaslužil, a tem ko bi ga dražje naprej prodal. Tricikel je bil ukraden prav tiste dni, ko ga je obtoženec prodal nekemu mehaniku. Toda kljub temu, da je nek dijak videl tatu v trenutku, ko je odpeljal tricikel iz shram- be, v sredo pri Soočenji] ni mogel potrditi, da bi bil to prav obtoženec. Ker pa je oškodovanec povedal, da je tatu videl se sluga neke papirnice, je senat sklenil, da bo poklical na zaslišanje še tega ui ga .-o-očil z obtožencem. Zaposlitev žensk v Nemčiji V nemški vojni industriji in tudi v dru« eik gospodarskih panogah je zaposlenih mnogo žensk, kar je vojni proizvodnji v veliko oporo. Uspeh ženskega d« Ifl je pa. odvisen o»l pravilne zaposlitve, ki se iq treba pri nji ozirati v prvi vrsti ni te* lesno in duševno konstitucijo ženske. Glavna skrb industrh*kih podjetij gi i /a, tem, da so čisto psihične zahteve do zs.rn.sk čiri manjše. To se doseže tako. da s«' zaposlijo ženske tam, kjer delo čim bolj Gđgcvarja njihovim psihološkim postitMlO ■ stim. Večinoma zadostuje že. tla lahko ženske med delom sede ali pa tla opravljajo samo lažja delaj. Večina podjetij prepušča ženskam lažja dela kar avtoma« Učno. Delovni čas je za žensko brez IsJemO krajši kakor za moške. ICnOfga podjetj i so odledila za ženske 4 do (nuni (telovnik, da dobe tako moči, ki pri pobu saposlU tvi niso na razpolago. Mnoga podjetja dovoljujejo zaDoslemm ženskam v tleh■<■ -ffl BJ presledkih proste dneve. Poleg tega I l glede na to. da vsaka ženska i/.kori.- i svoj dopust. V vseh podjetjih je posetM » poskrbljeno za noseče žene in mlad.' m.i-tere. V splošnem so v industriji saposiefl ; žene deležne posebne pozorne.sti socialne« ga skrbstva in za nje veljajo tudi po« sebne določbe. Izključeno je vsako izkoriščanje ali preobi emenitev ž. t., k t dela. Najtežji človek na svetu Najtežji človek na svetu je John K. r-ney, ki nastopa v cirkusu v Lisabon . Tehta namreč 289 kg in meri čez trebuh 2 m. Barney je najdcboleJM :n naj'«.-, i človek na svetu. Temu primerno li ic izbral tudi življenjsko tovarišieo. Nedavni se je poročil z mladenko, ki tehta L!30 '.. Najhujši strup Med vsemi doslej znanimi struni .cIn se je?« >Ne. Nič ni izpremenjenega.« Kaj neki ga je biio gnalo na ta pobeg v pretek- lost, z menoj kot nevedno pričo njegovih občutkov? Kakšen časovni prepad je zeval med njim in tistim davnim trenutkom, kakšno duševno stanje, kakšna razlika naravi? Pa saj nisem hotela vedeti. Zal mi je bilo, da sem šla z njim. Tako sva vozila nizdol, po cesti, ki je bila vsa v f vinkih, brez prestanka in brez besed. Visoka stena oblakov je zdaj zakrivala solnee, ki se je spuščalo v zaton, in zrak je bil čist in hladen. Tedajci je jel govoriti o Manderievu. Ne o življenju, ki ga je živel tam — niti besedice ni zinil o samem sebi — temveč pripovedoval mi je, kako zahaja solnee ob vigrednih popoldnevih in kakšno ognjeno zavjo pušča za predgorjem, ki štrli na morje. Vode, .^e mrzle od dolge zime, dobivajo škrilasto barvo, in s terase slišiš pljuskanje plime, ki se razbija v malem zalivu. Cvetoče lotke, zlate glavice na dolgih stebelcih, se rahlo ziblje jo v večerni sapi: in naj jih potrgaš še toliko, njih gosta gmota se ne zredei, ampak stoji kakor majhna, strnjena vojska. Na nasipu onkraj travnika raste rožnati, živobarvni podlesek, a ta je zdaj gotovo že ocvel. zbledel in pobesil kelihe kakor bledi zvončki. Marjetica je bolj pogostna, ljubka in krotka preplavlja vse trate s svojo belino. Za zvončiće je še prezgodaj, ti še skrivajo glavice pod lanskim listjem, a kadar poženejo, jih je toliko, da prekrijejo vse ponižne vijolice; človek bi dejal, da s svojo sinjo barvo izzivajo nebo. Sicer jih pa ne mara gledati v hiši. Ako jih deneš v vazo, postanezo nekazne in ovenejo; da jih vidiš v vsej njihovi lepoti, moraš iti v gozd proti poldne- vu, ko je solnee že visoko. Njihov vonj je dimnat in nekoliko grenkljast. kakor bi se jim po steblih pretakal divji, pekoč in bujen sok. Tisti, ki v gozdih trgajo zvončnice, so vandali: on je v Manderievu prepovedal to početje. Mnogokrat je na kmetih srečal kolesarje, ki so jih imeli cele šope privezano na vodilu; že spotoma so jim umirajoči cveti velo viseli nizdol, in v oskrunjenih stebelcih je bilo nekaj čudno nagega in nesramežljivega. Marjetice so mnogo manj občutljive, čeprav ima ta gozdna stvarca nekakšno nagnjenje k civilizaciji; časih jih vidiš spogledljivo nasmejane v stekleni posodici na oknu vaške koče, in če jim ne pozabijo menjavati vode, žive lahko tudi teden dni. A v Manderievu gozdne cvetke niso prihajale v hišo. Za to so imeli cvetlice, ki so jih na ograjenem vrtu nalašč gojili za dom. Roža, tako je dejal, je izmed tistih redkih cvetk, ki so utrgane zalše kot na rastlini. Rože, če jih v vazi postaviš v sobano, dobe polnoto barve in duha, kakršne pod milim nebom niso imele. Roža v polnem razcvetu ima nekrj predrznega, nekaj, kar te spominja razuzdane ženske s hripavim in prostaškim glasom. V hiši pa postane isti cvet skrivnosten in prefinjen. V Manderievu so bile vsako leto po osem mesecev rože v hiši. In bezgovec mi ugaja? Doma stoji eden na robu trate in dehti prav gori v okno njegove spalnice. Njegova sestra, ki je vobče bolj stvarnega in praktičnega duha, se zmerom pritožuje, da je v Manderievu preveč vonjav in da jo od njih boli glava. Morda ima prav. Njemu niso v nadlego — narobe, to je edina oblika pijanosti, ki ji je vdan. Najbolj daljni spomini mu segajo nazaj do velikih vcjiej španskega bezga, ki so tičale v belih vrčih in širile po vsej hiši težak, topel vonj. Stezica, ki vodi skozi dolinico v zaliv, je obrobljena z azalejami in rododendrovimi grmi: če greš maja meseca po večerji na sprehod, se ti zdi, kakor bi se grmovje razplinjalo v zraku. Ako se skloniš in pobereš osut cvetni list ter ga zmaneš med prsti... evo, pa imaš na dlani izvleček iz tisoč parfumov. Ves omamljen prideš iz doline, kakor da si se napil močnega vina, in zagledaš pred seboj belo, kamenito obal in tiho vodo. čudno, skon . kar pre-nepričakovano nasprotje ... Ta čas, ko je govoril, se je bil avtomobil pomeša! med mnoge druge, in somrak je bil padel na svet, ne da bi ga bili opazila: že sva bila sredi trušča in neštetih luči Montc Carla. Hrup mi je trpinčil živce; vse te luči so se mi zdele od sile rumene in žarke. Nasprotje je bilo rezko, neprijetno, moreče. Kmalu sva morala dospeti do hotela ; segla sem v vrečico na vratih po svoje rokavice. Hkratu z njimi sem utipala knjigo. So bili mar verzi, sodeč po fini vezavi? Voz je že zaviral pred vhodom v hotel, ko sem se sklonila, da bi prečitala naslov. »Lahko jo vzamete in prebere V,« mi je rekel. Njegov glas je bil enoličen in ravnodušen: ^ožr.ja je bila končana, vračala sva se, in Manderlev je bil daleč. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno Fran Jeran — Za snaeratni del liata: Ljnbx>mir Volčič — Vsi v Ljubljani