PRIMORSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DARUJ za novoletno jelko! Uto V - Stav. 298 (1388) SS.ri.WTfr! TRST, sreda 28. decembra 1949 Cena 15 lir SUVERENOST SuMHimi iražiin ram (H govoru profesorja E. Cammarate) Kardeljev govor na 8. zasedanju Zvezne ljudske skupščine . Prejeli smo od dr. IVANA TOMŠIČA, profesorja meddržavnega prava na pravni fakulteti univerze v Ljubljani pričujoči čianek proti tezi profesorja E. Cam-marate, da ima Italija Se vedno suverenost nad Svobodnim tržaškim ozemljem. Dne 4. decembra 1949 je ERMANNO CAMMARATA, rektor tržaške univerze in profesor meddržavnega prava na Itamkajšnji pravni fakulteti, 'mel ob otvoritvi akademskega leta govor o suverenosti I-•ulije nad Svobodnim tržaškim ozemljem. Ta govor je ponatisnjeni v časopisu «GIORNA-lE DEL LUNEDi’» z dne 5. decembra 1949, let. 1, št. 7. Profesor Carnmarata pravi v tvojem govoru, da je Po namenu pogodbenih strank, ki so sklenile mirovno pogodbo z Italijo z dne 10.11.1947, prenehanje suverenosti Italije nad predelom, ki tvori Svobodno tržaško ozemlje, bilo pogojeno z učinkovito (ejfettiva) u-ttcnovitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja v vseh njegovih bistvenih elementih. Trdi, da Svobodno tržaško ozemlje ni nastalo kot subjekt meddržavnega prava, in da splch ne more nastati, ker m izpolnjen po njegovem mnenju bistven po-Boj za to. Zaradi tega suverenost Italije nad tem predelom ni prenehala, ampak še Velja in ni mogla zastarati, čeprav govornik priznava, da ta suverenost ni učinkovita (ef-fettuale). Svojo tezo je oprl razen na namen pogodbenih strank tudi na različnost izra-tov mirovne pogodbe z Italijo P primeri z versajsko mirovno Pogodbo z dne 28. junija 1919 'n na tako zvano tripartitno Vjavo z dne 20. marca 1948. Svoj govor profesor Camma-končuje z besedo: Quo-^gue (Do kdaj)? Ta govor je Zgoraj omenjeni časopis ponatisnil na svoji prvi strani pod velikim naslovom: TRST JE ITALIJA. Iz tega vidimo, kako daljnosežne praktične posledice bi utegnile n-stati, če bi bila teza profesorja Ca m* tirate glede interpretacije za-UCVItitt' j>red)iisov mirovne po &odbe z Italijo pravno uteme-Ijena. V naslednjem podajam svoje mnenje o tej tezi, in sicer z Zgolj pravnega vidika. 1. IManov tev Svobodnega hžaškega ožeml|a Pogodbene stranke so brez fluoma imele namen, ustanoviti Svobodno tržaško ozemlje. O tem se more prepričati vsak, kdor prouči tisti del zgodovine Pdriške mirovne konference 1346, fci se nanaša na prav-’*<; likvidacijo vojne z Italijo kot bivšim zaveznikom Hitler-ieve Nemčije. Ta namen pogodbenih strank o ustanovitvi Svobodnega tržaškega ozemlja Je jasno izražen u 21. členu mirovne pogodbe 2 Italijo z dne 10.11.1947. Pred-Pis tega člena je pravni vir za Rešitev vprašanja, ki ga je na* fkl profesor Carnmarata. Prvi stavek prvega odstavka ?I. člena določa: »S tem čle-hbni se ustanavlja Svobodno tržaško ozemlje, ki obsega pre-t*ei, ležeč med Jadranskim thorjem in mejami, določenimi v 4. in 22. členu te pogodbe«. Sbobodno tržaško ozemlje je torej ustanovljeno cxpressis Berbis. Ni določeno, da se šele *>o ustanovilo. Dne IS. septembra 1947 je thirovna pogodba z Italijo v trnislu 90. (lena stopila v ve- Ijtuo in s tem seveda tudi nien pravkar citirani 21. člen t)ho 15. septembra 1947 je na-*tat nov subjekt meddržavnega prava (Svobodno tržaško o-temije), in sicer kot država. lastala po pogodbeni poti Suverenost nad tem predelom bHpada odtlej brez nadalje je-1,0 pogoja Svobodnemu trža- škemu ozemlju samemu. Drugi stavek prvega odstavku 21, člena določa: uSvobodno triaško ozemlje je priznano od *uvezniških in pridruženih si! od Italije, ki soglašajo, da ^ njegovo integriteto in ne-°dui*nost zagctov.l Varnostni *Bet Združenih narodov». iz e0a predpisa v zvezi s prej ''Uvedeno določbo izhaja med %0’m, da je nova država ^knana od trenutka svojega Obstoja izrečno ne le od za-J*Untških in pridruženih sil, a,nPaJc tudi od Italije. S prrav-i*9a stališča ni mogoče trditi, S« bi Italija ki ub priznanju ^Obodnega tržaškega ozemlja, ^učenem s sklenitvijo citira-Jjhirovnc pogodbe, še naprej jr^žahi suverenost nad tepi •delom. rJ*u je suverenost pravno ,Ia Svobodno tržaško ^Tbilje, izhaja ne le tz zgoraj j^®edcnega prvega stavka jujega ods avka 21 člena, tem-tudi iz drugega stavita i* Združenih narodov celo dolžan zagotoviti integriteto (celovitost) in neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja. Prav to pa pomeni zaščito bistva suverenosti te nove države. 2. Suverenost Italije Do ustanovitve Svobodnega tržaškega ozemlja je suverenost nad tem predelom pripadala Italiji. Kot že rečeno, pa je z ustanovitvijo Svobodnega tržaškega ozemlja suverenost nad tem predelom prešla na to novo državo samo, in sicer z dnevom, ko je mirovna pogodba stopila v veljavo. Pogodbene stranke so morale tako določiti, ker je to nujen pogoj, da se je Svobodno trž:-ško ozemlje sploh moglo ustanoviti. Zato je čisto logično, da drugi odstavek 21. člena določa: «Suverenost Italije nad predelom, ki tvori Svobodno tržaško ozemlje v mejah, določenih v prvem odstavku tega člena, preneha s trenutkom, ko ta pogodba stopi v veljavo». S tem je jasno in nedvomno določeno, da je suverenost Italije nad navedenim predelom prenehala brez vsakega pridržka, in sicer je ugasnila dne 19. septembra 1917, ko je mirovna pogodba stopila v veljavo. Iz mirovne pogodbe izhaja, da so pogodbene stranke imele namen odvzeti na kateri koli način Trst z okolico I-taliji, kar profesor Cammara-ta zanikuje. (Izraz ecomun-c/uei), ki ga rabi profesor Cam-marata v tej zvezi, ustreza po mojem mnenju slovenskemu izrazu ima kateri koli načinu) N i kjer ni določeno, da je pr e nehanje suverenosti Italije ■nad tem predelom povezano s pogojem, da se bo eučinkovi-tot>, kot pravi profesor Cam-marata, ustanovilo Snobodno tržaško ozemlje. Tak pogoj tudi ni bil molče razvjnevan in se ne more deduciraH iz predpisov mirovne pogodbe Z Italijo. Nasprotno, določeno je izrečno, da z dnevom, ko mi-revna pogodba stopi ti t;el*a-»>o. preneha suverenost Italije nad tem predelom. Spričo jasnega besedila ne more obveljati razlaga, ki je v polnem nasprotju z njegovo dikcijo. Profesor Carnmarata trdi v svojem govoru, da so s pred- v interesu Jugoslavije in Italije ter v interesu miru v tem delu sveta - Govori: Borisa Kidriča, Aleksandra Rankoviča, Ivana Gošnjaka, Franca Leskoška, Vase Cubriloviča in Svetozarja Vukmanoviča BEOGRAD, 27. — Na včerajšnji in današnji seji osmega rednega zasedanja Zvezne ljudske skupščine so poleg namestnika finančnega ministra Mi-lentija Popoviča govorili še: BORIS KIDRIČ (včeraj), predsednik gospodarske in planske komisije, EDVARD KARDELJ, podpredsednik vlade in zunanji minister, ALEKSANDER RAN-KOVIC, podpredsednik vlade in minister za notranje zadeve, general IVAN GOSNJAK. FRANC LESKOSEK, minister za težko industrijo, V ASA CU-BRILOVIC, minister za gozdarstvo, SVETOZAR VUKMANO-VIC, minister za rudarstvo. Brez dvoma je izmed vseh govorov najvažnejši govor zunanjega ministra Edvarda Kardelja, ki ga objavljamo v obširnejšem izvlečku. Med drugim se je tov. KARDELJ dotaknil tudi vprašanja Trsta in dejal: Kardelj o Trslu in Koroški tem delu sveta«. Glede Slovenske Koroške je go ornik poudaril znano stališče vlade FLRJ glede koroškega vprašanja ter dejal, da pomeni stališče štirih velikih -diktat. Glede poostritve političnega terorja in gospodarskega pritiska, ki se izvaja nad koroški, mi Slovenci v cilju, da bi jih germanizirali, je Kardelj dejal: «Po pra ici zahtevamo od odgovornih voditeljev Avstrije, da prenehajo s to politiko teror'a in permanizacHo ter da jamčijo koroškim Slovencem pravce, ki jim gredo kot manj. šini». IR Kilajska Ko je omenil, da je vlada FLRJ priznala v oktobru t. 1. ljudsko republiko Kitajsko, je Kardelj dejal: «Ne glede na sedanje stališče kita ske vlade proti našemu ljudstvu, smatramo zmago kitajske revo!uc'je in urianovtev centralne kitajske vlade z Mao-cetungom na čelu kot zgodovinski dogodek na've’je važnosti za napredek človeštva«. «Naša vlada pcs.eča vedno veliko pažnjo temu vprašanju, ki pa ne more biti rešeno dru- 0 Grčiji, Nemčiji in SZ gače kot v sporazumu z Jugo------------------------------— slavijo, v interesu Jugoslavije in Italije in v interesu miru v Glede Grčije je ponovil jugoslovansko tezo, ki je bila obrazložena pred Organizacijo združenih narodov in posebej poudaril, da Je eden izmed vzrokov poraza grških partizanov v tem, da so grški kominlormi-sticni voditelji aktivno posegli v kampanjo prod Jugoslaviji. Glede vprašanja Nemčije je Kardelj dejal: »Jugoslovanska vlada je sklenila, da trenutno ne vzpostavlja uradnih diplomatskih odnosov niti z zapadno Nemčijo niti z vzhodno Nemčijo, temveč da vzpostavi dejanske in zlasti gospodarske odnose z obema deloma Nemčije. V izvajanju tak. šnega zadržanja izhaja vlada FLRJ s stališča, da je prav tako zapadna Nemčija kot vzhodna sta okupirana država in zaradi tega nista neodvisni. Jugoslovanska vlada smatra, da se bo nemški narod prej ali slej združil v eno neodvisno državo, kajti nemogoče je držati v brezkončnost tako veliko državo v pogojih okupacije in razdvojenosti. Vlada FRLJ je mnenja, da ne more priznati nobene od teh nemških vlad. dokler traja okupacijski režim. Vsekakor pa mora vlada FLRJ upoštevati sedanjo situacijo Nemčije kakor tudi dejstvo, da predstavlja nemško ljudstvo va. žen politični in gospodarski faktor v Evropi, za katerega sodelovanje se mora naša drža- NADALJEVANJE PROCESA PROTI JAPONSKIM VOJNIM ZLOČINCEM Proces odkriva grozodejstva ki sličijo onim v Majdanku in Oswieczimu nisi 99. in 100. člena versajske j pnrih mirovne pogodbe z dne 28 ' 'unija 1919 h-teli «na kat-rt kol> način« odtegnili določene vred»le iz suverenosti Nemčije. K°s se je Nemčija v obeh členih odpovedala vsem pravicam in pravnim naslovom nad določen‘mi predeli (Me-mel. Gdansk) v korist poglavitnih zavezniških in pridruženih dl. Vendar je treba navesti v tej zvezi tudi 102. člen. K"'ti z n-im so se poglavitne zavez niške in pridružene s>le zavezale. da ustanovijo Svobodno mesto Gdansk v mejah, določenih v 100 členu, in da bo to mesto nato postavljeno pod varstvo Zvezo narodov Uporaba prihodnjega časa V tem stavku je razumljiv-’, ker Zveza narodmr ob času sestavljanja versajske mirovne, pogodbe še ni bila ustanovi-ena. Nasprotno pa je ob času se- jffia odstavka 21. člena, po ^em Je Varnostni svet FAR;Z, 27. — Mu«.iovski radio javlja, da je na procesu proti japonskim vojnim zločincem obtoženec Karasava na včerajšnjem zaslišanju podrobno govoril o poizkusih. nad u-jetuki. Da ugotovijo učinkovanje bakterij kuge in kolere, so ujetnike privezali k železnim drogom in v bližini njih so eksplodiral) na poseben način izdelano bombo. Mnogo ljudi je bilo okuženih in so v za-umrli. Obtoženec je zdravnik bakterologije in je voditelj poizkusne sekeje. Obtoženec Yemada Otozoo je bil od decembra 1938 do oktobra 1939 poveljnik japonskih okupacijskih sil v srednji Kitajski. Leta 1944 je bil poveli-nik glavne inšpekcije za vež-banje japonske vojske in nato član vrhovnega voj škega sveta. Bil je vrhovni revizor priprav za bakteriološko vojno, ko je poveljeval vojski v Kwan- (Nadaljevanje na 2. strani) SMa prevoznišlva v Rinni RIM, 27. — Koordinacijski odbor sindikatov kolektivnih transportov je sklenil, da jutri prekine v Rimu delo od 10 da 12. da podpre zahteve za izboljšanje urnikov in nekaterih dodatkov. tungu od julija 1944 do kapitulacije. Yamada je izjavil, da sta mu generala Kajizsuka in T«kahaa. ni, ki sta sedaj med o-zložena, predložila poročila o napredovanju deia. na.jptidrcčju,.ljakte-riološke vojne. Izjavil je tudi. da je prepričan, da je proiz vodnja njegove edinice zadosto. vala za množično uporabo bakteriološkega orožja. Yamada je tudi izjavil, da je bilo bakteriološko orožje predvsem namenjeno proti Sovjetski zvezi, mongolski republiki in Kitajski, predvidevala pa se je njegova uporaba tudi proti Veliki Britaniji in ZDA. Obtoženec je nato dejal, da je glavni štab vojske v Kvantungu prejel marca 1945 nalog japonskega vojnega ministrstva, naj poveča proizvodnjo bakterolo-škega orožja, in da je temu primerno podvzel ukrepe. Končno je Yamada izjavil, da je samo nagla ofenziva sovjetske vojske preprečila široko uporabo bakteriološkega o-rožja. Moskovski radio je danes oddajal članek »Pravde«, ki pravi, da so se na procesu protj japonskim vojnim zločincem samo delno pokazala grozodejstva, ki so jih izvršili in pripravljali japonski vojaki. A-meričani, ki so naklonjeni o-rožju za množ!čnp uničevanje, so napravili vse mogoče, da zmanjšajo krivdo japonskih vojnih zločincev. Obtožnica m izpovedi prič na pro:esu v Ha-barovsku so ovrgli glavne - no, ki je minister za obrambo in začasni ministrski predsednik Indonezije. Po govoru Lo-vinka in sultana so prečit« li holandski kraljevi ukaz, ki daje neodvisnost Indoneziji ter indonezijski predsedniški ukaz. Nato so s [»alače b.viih guvernerjev sneli ho.andsko zastavo in dvignili indonezijsko belo-rdečo zasluvo. Prcdsedn k Soc k a mo bo prispel jutri zjuhaj v Batavijo s posebnim letalom 'z Djokjakarte. V Amsterdamu je bila ceremonija v navzočnosti kraljice, ki je predMa holan ko suverenost indonezijski delegaciji, ki ji je predsedoval vladni pred sodnik in zunanji minister m>-ve republike Mohamed Hatta. dogovor med Indonezijo in Nizozemsko od 2. novembra, akt o predaji suverenosti in akt, ki ustanavlja holandsko-mdonezij-sko unijo, na čelu katere je holandska kraljica. Indonezijsko vprašanje, ki je bilo na dnevnem redu gl vne skupščine OZN, je b lo črtano z dnevnega reda. Večina je na četrtem zasedanju glavne skupščine pozdravila h aški sporazum kot rešitev tega vprašanja. Na podlagi tega sp razuma se namesto dosedanje indonezijske republike ustanavljajo Združene države Indonezije, k: pa bodo glede glavnih vprašanj zunanje politične dejavno, sti in zunanjih trgovinskih zvez še vedno odvisne od Nizozemske, kateri je Indonezija pripadala kot kolonialna posest od 17. stoletja. Zaradi tega se je cela vrsta delegacij, med katerimi tudi jugoslovanska delega cijo, vzdižala glasovanja o tem j vprašanju, ker smatrajo, da kljub temu. da uslanovitev ZD Indonezije predstavlja . korak naprej v primerih s prejšnjim Ti so podpisali akt ki potrjuie stanjem, haški sklepi r.e jamčijo popolne neodvisnosti in *u verenosti ZD Indonezije V istem času 50 se razgovori med holandskimi predstavo ki in pristaši reakcionarne skupi- ne Hatta-Soekarno zaključili. Bivši predsednik indonezijske republike, ki so ga bili Nizo-zemci pred enim letom zaprli, ko so zasedli republikansko prestolnico Djokjakarto, Je izda! ukaz, s katerim se spolnjuje indonezijski parlament z no-vimi člani, predvsem s člani buržoaznih strank. Tako razširjeni perlament je nato odobril haski sporazum o ZD Indonezi. je (proti kateremu so glasovali komunistični poslanci in del socialistične skupine) in je izbral Soekarna za prvega predsedni ka nove države. Hatta. ki le imel važno vlogo pri sklenitvi sporazuma, pa ie bil imenovan za predsednika vlade. V eni svojih prvih izjav je S ekerno potrdil, da bodo enote holandske kolonialne vojske, ki se ne bodo umaknile iz Indonezije, postala sestavni del vojske ZD Indonezije. Taitoj po proglasitvi nove države je hi!a podpi sana ustava ZD Indonezije in postavljen holanski visoki komisar za i .d* mezijo. Dejanski položaj v Indo eziji pa nikakor ne kaže na p miljenje. Število zaprtih rodoljubov na Javi in Sumatri znaša več > A - IPPi va zanimati. Zaradi tega je jugoslovanska vlada mnenja, da formalno nepriznavanje ne mora predstavljati ovire za dejansko sodelovanje z obema deloma Nemčije v vprašanjih, v katerih sta obe stranki zainte. resirani. Hotel bi še pripomni, ti, da jugoslovanska vlada nikakor ni odgovorna če danes z vzhodno Nemčijo ne obstoja nobena oblika sodelovanja. Prav tako je Kardelj omenil odnose z Albanijo in jugoslovansko noto vladi Sovjetske zveze, s katero je predložila repa'rlacijo v So jetsko zvezo vseh sovjetskih državljanov, ki živijo v Jugoslaviji, no*o, na katero pa vlada Sovjetske zveze ni odgovorila. Dejal je, da ho jugoslovanska vlada s*ori!a vse, da bodo n!eni predlogi spre’eti. Poudaril je dal’e, da v Sovjetski zvezi preganjajo ‘ugoslovanske državljane kakor 'udi jugoslovanske manjšine v državah l'udske demokrac;je. Govornik je nato poi*d’ri', da se je mednarodni položaj Jugoslavije zna*no okrepil in da ne more nobena k’eveta prepreč t1, da ne bi resnica o Jugoslaviji prišla do veljave na vsem sve.u. Ze dolgo časa je očitno, da spor med sovjetskimi voditelji in novo Jugoslavijo ni več spor ideološkega značaja in da se je izpremenil v resno grožnjo za neodvisnost in mir narodov Jugoslavije. Tako je ta konflikt našel svoje določeno mesto v mednarodnih političnih odnosih in ni več zgolj osamljen primer samo sovjetsko-jugoslovanskih odnosov. Protijugoslovansko delovanje sovjetske vlade in ko-minformističnih držav je torej zadalo hud udarec silam miru v svetu, ker je napadalno delovanje teh držav v protislovju z njihovimi izjavami v prid miru. Nesoglasje med dejanji in besedami se je torej pri teh državah očitno pokazalo«. Kardelj je nato dodal, da je jugoslovanska delegacija na šestem zasedanju generalne skupščine OZN že obrazložila omenjena dejstva, v kolikor «mi v OZN gledamo tribuno človeštva ki, kljub vsem njenim pomanjkljivostim, predstavlja mogočno oviro težnjam za novo vojno«. Kardelj je omenil tudi kredite, ki jih je Jugoslavija v toku letošnjega leta prejela, zlasti tiste od Import-eksport banke in Mednarodnega denarnega fonda. Pri tem je zavrnil obtožbe Kominforma, češ da je zaradi teh posojil Jugoslavija postala odvisna od ZDA in Velike Britanije; posojila so bila dana šele ob koncu leta, ko je Jugoslavija že dokazala, da s svojimi lastnimi sredstvi lahko premaga ekonomsko blokado. «Brez dvoma so se naši odnosi z ZDA, Veliko Britanijo, Francijo in mnogimi drugimi državami izboljšali, — je dejal Kardelj. — V normalnih odnosih Jugoslavije z zapadnimi državami pa ni ničesar, kar bi moglo biti naperjeno proti kateri koli državi, ničesar, kar bi dopuščalo vmešavanja v naše notranje zadeve ali kar bi dopuščalo vplivanje na temelje naše zunanje politike. »Jugoslavija«, je dejal Kardelj «je vedno pripravljena vzpostaviti normalne odnose s Sovjetsko zvezo in z državami pod njemm vplivom, pod pogojem, da sloniio na podlagi engjtopravnosti in spoštovanju jugoslovanske suverenosti. Jugoslavija ni bila nikdar in ni-kadar ne bo orodje politike, ki ne bi bila njena politika«. Jugoslavija ne pripada nobenemu bloku, nikogar ne ogroža in zaradi tega ne more biti uvrščena v imperialistični tabor. Jugoslovanska vlada ni sklenila nikakršnih talnih sporazumov in jih tudi ne namerava sklepati«. Nove tež za Bidauliovo vlado Danes bo skupščina verjetno zopet glasovala o zaupnici vladi - 420 milijerd za vojaške izdatke Pripravlja se diskusija o položaju v lndokini Govor B. Kidriča deset tisočev. Ravno t«ko se nadaljujejo borbe med partizanskimi odredi z ene strani ter Holandci in republikansko Hattovo vojsko z druge strani, kakor tudi med raznimi edini-cami republikanske vojske, ki podpirajo ali pa se upirajo politiki skupine Hatt >-S ekarno, kakor na prim .- na vzhodni Javi. V zadnjem času so bile posebno ostre borbe v pokrajinah Surabaja in Maianga na Javi, kjer se za tamkajšnji kavčuk, petrolej in baker posebno zanimajo predstavniki raznih ameriških družb. Kakor je znano, je eden od napiednih poslancev med debato v indonezijskem parlamentu izjavil da so sklepi haške konference nova oblika koloniz-cije Razlika je samo v tem. da postaja Indonezija sedaj kolonia! no posestvo Američanov. Zunanje ministrstvo ZDA javlja, da bodo ZDA v 24 urah formalno priznale Združene države Indonezije. Tudi britansko ---------- zunanje ministrstvo javlja, da ie I renanTšafa ^se^e Velika Britanita^ priznUa ion ^ indonezijsko državo. Dalje so zaradi pomanikanja delovne si- nspovedale priznanje Indijs, (e jn i20Stalih mehaničnih na- Kanada, Filipini in Južna Afri- i bavk. Pro'zvedeno je bilo ka. 117.000 ton petroleja več 'kot V svojem govoru je predsednik Zvezne planske komisije BORIS KIDRIČ med drugim podal zgodovino gospodarskih odnosov med Jugoslavijo in ko-minformističnimi deželami pred blokado. V letu 1948 so te države bile udeležene v jugoslovanskem izvozu s 43,3 odst. in so uvažale v Jugoslavijo v glavnem nafto in ves potrebni koks, dve tretjini bombaža, tri četrtine valjanem železa ter dober del surovin in polproizvodov kemijske industrije. Uvoz iz Jugoslavije je bil z 90 odst. usmerjen v te države. Dolgoročne investicije z njimi so znašale čez 20 milijard dinarjev in so dosegle do razkola komaj 815,500.000 dinarjev. Te številke dokazujejo, da so ko-minformisti hoteli na silo one-mo"očiti izvedbo petletke in izgradnjo socializma Nato je Kidrič govpril o glavnih rezultatih gospodarskega razvoja Jugoslavije v letu 1949: V industrijski produkciji je bilo doseženo 82 odst. predvidene proizvodnje po petletnem načrtu kot je bilo določeno ob začetku leta ne upoštevajoč lesne industrije. Po nepopolnih podatkih planske komisije znašajo zvezne in republiške investicije čez,60 milijard dinarjev, kar znaša 17 milijard več kot pa leta 1948, ko je Jumslaviia uživala tako imenovano »pomoč«. Poleg tega je bilo 14 mi-liiard investirano za vojno industrijo. Vrednost kmetijske produkcije se je povečala od lani za 6 odst. in dosega 92 odst. predvidene vrednosti po petletnem planu za leto 1951. Socialistični sektor kmetijstva zaiema 2,276.000 ha v primeri z 805.000 ha lani. Delovno ljudstvo je prejelo letos za 15 odst. večjo množino industrijskih predmetov več kot lani. Lani je bilo na primer na razoolngo za tekočo potrošnjo 11,900.000 parov obutve le(os pa 15,500.000 parov ne upoštevajoč armade in železničarjev Edino tekstila je bilo dobavlieno za 5 odst. manj kot lam ker CSR, Madžarska in PoHska obliublienih produktov niso dobavile kot bi bile morale. a po drusi strani je bilo težavno nabaviti po‘rebn-- surovine. Metalurških predmetov je bilo za tekočo potrošn,a razdeljeno 96 odst. več kot ta.ii. Pio lani. Osnovni rezultati ekonomskega razvoja za leto 1949 do-zujejo, da se je Jugoslavija okrepila ne samo na političnem polju, temveč tudi na gospodarskem. Podpredsednik vlade in notranji minister ALEKSANDEu RANKOViC je govoril o komin-formistični gonji proti Upravi državne varnosti in tako zvanih «janičarjin» in «xvankovicevin rabljih«, dalje o kriminaliteti, o ostankih ustašev in četnikov ter o izseljevanju Zidov v Izrael. Njegov govor bomo objavili v obširnem izvlečku jutri. Govoril je nato pomočnik ministra za narodno obrambo ge-nerallajtnant IVAN GOSNJAK. Povedal je, da znaša proračun za narodno obrambo 28.800 milijonov dinarjev ter je za 3,800 milijonov večji od lani zaradi pospešenja povečanja jugoslovanske vojne industrije. Tudi njegov govor bomo obširneje objavili jutri. Minister za težko industrijo FRANC LESKOSEK je poudaril, da je FLRJ plačala Madžarski 416 milijonov dinarjev za nabave potrebne industrije aluminija in bakra, Madžarska pa je od tega ostala dolžna 257 milijonov dinarjev. Nato je govoril o novih industrijskih podjetjih. ki so začela obratovati letos, med katerimi: visoke peči v Sisku, valjarna na Jesenicah, peči v Zenici, livarna v Nišu in tri Siemens-Martinove peči v raznih kraiih države. Letos je bilo izdelanih 50 raznih predmetov, ki jih Jugoslavija do sedaj ni proizvajala kot na pr specialno jeklo, tovorni avtomobili in traktorji, pnevmatična kladiva, motorji na zračno ohlajevanje, kroglični ležaji in razni poljedelski stroji. Izvedba plana iznaša 96.8 odst. Minister za gozdarstvo VAŠA CUBRILOVIC je povedal da je lesna industrija presegla plan za 33 odst. predvidene produkcije leto 1951. Pogozdeno je bilo 4/.000 ha terena, kar pomeni več kot se je pogozdilo prej v 23 letih: na ta način bo petletni plan za obnovo gozdov urermčen v treh letih. Pri po-eozdovaniu so doprinesli člani Ljudske fronte 2,368.000 prostovoljnih ur v vrednosti 236 milijonov dinarjev. SVETOZAR VUKMANOVIC. minister za rudarstvo je med drugim povedal, da se je produktivnost premogovnikov povedla za 10 odst., produkcija neželeznih, kovin pa za 11 odst., nafte za 130 odst. Po letu 1950 bo .Ju’ oriavija lahko sama proizvajala vse strateške surovine, ki jih rudarska industrija lahko dobavlja razen kositra. PARIZ, 27. —■ Narodna skup. ščina, ki je v soboto s 6 glasovi večine sklenila, da se razpravlja o vladnem os..utku proračuna namesto o osnutku, ki ga je bila pripravila finančna Komisija, je včeraj izglasovale dve tretjini proračuna, t. j. 2300 milijard, in sicer nad 1000 milijard civilnih izdatkov in 420 milijard vojaških izdatkov. Glede teh je skupščina zs vrnila predlog komunistov za znižanje vojaških kreditov za 200 milijard, oziroma 125 milijard. Med diskusijo je minister za prekomorska posestva izjavil, da bp skupščin«' v kratkem začela veliko debato o položaju v lndokini Debata se je nadaljevala danes zjutraj in popoldne in do sedaj so glasovali o onih členih, kjei je bil sporazum lažji. Se dve težki preizkušnji čakata Bidaultovo vlado. Pred skupščino bo vlada postavila vprašanje zaupnice, ko bo šlo za odobritev novih davkov, ki jih finančna komisija po večtedenski diskusiji ni sprejela. O zaupnici bodo verjetno glasovali V četrtek Druga težke preizkušnja pa čaka vlado v republiškem svetu, ki mora s svoje strani preučiti proračun Republiški svet namreč nasprotuje tudi izglasovanju novih davkov. Na težkoče bo vlada naletela tudi glede trajanja debate, kajti republiški svet želi 0 proračunu razpravljati vsaj 10 dni in tako se debata ne bo mogla zaključiti pred koncem leta in bo n ari "la potreba, da se glasuje ° dvanajstinah, če ne bo uspelo fiktivno podaljšati zaključka leta, ki pa se po dosedanji tradiciji lahko podaljša samo do 4. januarja. Danes je v skupščini prišlo do živahnega incidenta. Vladni predsednik Bidault je zahteval naj se prekine govor nekegs komunističnega poslanca, toda odvzeta mu je bila beseda. Tedaj je Bidault v spremstvu ministrov in vladnih komisarjev 1 zanustil dvorano. Nekateri radikalci so včeraj obrnilj hrbet vlad; in zato je Irancoslii nrnlcsi v VARŠAVA 27. - Francoski veleposlanik Jean Baelen je danes protestiral pri poljskem ministru za zuranje zadeve Wierblowskemu proti ohsodbi francoskih državljanov v Wroc-lavu ter zahteval izpustitev ob. tožencev na svobodo. Predstav, nik poljske vlade je ta protest zavrnil in obtožil francoske ob-lasti, da se vmešavajo v poljske notranje zadeve. verjetno, da bo večina 6 glasov pri jutrišnjem glasovanju o zaupnici še manjša. Nekateri opazovalci zatrjujejo, da je usoda vladnega proračuna v rokah nekaterih radikalnih poslancev. Devin na konferenco LONDON, 27. — AFP poroča, da je Bevin odpotoval danes zjutraj v Pariz in Rim. Namenjen je na konferenco britanskega Commomvealtha, ki prične 9. januarja 1950 v Colombo (Ceylon). Spremljata ga zdravnik in tajnik, ker je imel še V soboto srčni napad. V sredo bo v Rimu, kjer se bo vkrcal na letalo proti Suezu, od tam pa odpluje v Colombo na neki križarki. Ostali člani delegacije so: Noel Baker, minister za kolonije, Roger Makin, šef gospodarskega oddelka zun, ministrstva in Benning, šef od. delka za vzhodne zadeve. Za'issii!fRii Mav v okv*ru PAM-a \VASHINGTON. 27, - Ameriški uradni krogi so mnenja, da se bo pošiljanje vojaškega materiala za oborožitev držav atlantskega pakta začelo šele prve dni februarja t. j. en mesec bolj pozno, kakor je bilo določeno. Poudarjajo, da ie zakasnitev pripisati v veliki meri dolgim angleško-ameriškim pogajanjem za sklenitev dvostranske pogodbe. Vendar računajo, da se bodo pogajanja z Veliko Britanijo glede do-končnega besedila dogovora za. čela v nekaj dneh. Dr. Bebler prispel v New York NEW YORK, 27. - Ju gosli v vanski predstavnik v Varnostnem svetu OZN dr, Aleš Bebler ie prišel v New York s parnikom «Queen Elisabeth«. Ob prihodu sc ga pozdravili namestnik ministra za zunanje zadeve FLRJ dr. Joža Vilfan in člani stalne misije FLRJ pri OZN. (Ih alke c e,) ti KARTUM, 27. - Med nevihto na Rdečem morju se je potopila neka sudanska ladja. 10 oseb je utonilo; le devet so jih utegnili poteeniti iz vode blizu pristanišča Port Sudan. . NEW YORK, 27. — Sindikalna organizacija AFL namerava zahtevati novo povišanje mezd, in sicer 10 cents na uro. . LONDON, 27. — Silen požar ie danes zjutraj popolnoma uničil tovarno kakaa družbe "British Co-oa Mills Ltd.« v Hooku. Tri nadstropja so se zrušila in uničeni so bili novi stroji ter velika količina blaga. . VATIKAN, 27. — Papež je danes sprejel osebnega predstavnika predsednika Trumana v Vatikanu Myrona Taylorja. . RIM, 27. — V Palermu je umrl bivši finančni minister in bivši predsednik Zavoda za zunanjo trgovino Guido Jung. • DUNAJ, 27. — Avstrijske tovarne «Wiener Radiovverke«, ki so naivažneiše za izdelovanje posameznih komadov radiiskih aparatov, so bile popolnoma unUene zaradi požara, ki je izbruhnil danes zjutraj. . MEKSIKO, 27. — Baje so odkrili rudnik, ki vsebuje uran, zlato, srebro in dragulje, in sicer v državi Guerrero, južno od Meksika. Trade Unions vztrajajo na blokiranju mezd Vlada pa zahteva povišanje delovnega časa v industriji in hoče prevaliti bremena na rame delavs! va LONDON 27, - V obširnem dokumentu k' so ga objavili danes in ki sc gs poslali vsem angleškim sindikatom Za izredno konferenco, ki naj bi bila 12. januarja v Londonu, nagla-ša glavni svet »Trade Unionov« ponovno, da je »brezpogojno blokiranje mezd edina gospodarska politika, ki lahko prepreči deflacijo, brezposelnost in znižanje mezd in kj lahko omogoči očuvanje socialnih prednosti ki jih je prinese! laburistični poizkus« Glavni svet »Trade Unionov« je mnenje, da bi blokiranje mezd moralo ostati v veljavi eno leto. Milijont članov sindikatov v ladjedelniškth. strojnih in grad-henih delavcev, železničarjev, transportnih delavcev vztrajajo pri svojih zr.htevah za p>v višanje mezd. Delavni vkljub 'klenu »Tradr Unionov«, da spreiemaio zamrznjenie mezd za leto 1950, vztraino ortklanj«, jo ta sklep 7,veza larSedelni ških in strojnih delavcev pu-vi. do so d'>bički larinikov lad. iedelnio dovoli veliki da lah ko povišajo mezdp svojim delavcem ne d« bi bi]0 pri tem potrebne zvišanje cen potroš ntkom Nedavno pa }e minister za delo Isacs zahteval povečanje I delovnega časa v industriji Vlada hoče torei poleg blo kiranja delavskih mezd izvest sedaj tudi podaljšanje delovne ga časa. da bi dosegla poveča nje proizvodnje, pri lem pa vsi breme ponovno prevaliti na ra me delavskega razreda. K»r za stopniki sindikatov niso hotel sprejeti tega vladnega ukrepa je bilo sklenjeno, da bodo pr e pustili to vprašanje posamez nim industrijam, kjer ga bodi rešili na posebnih podajanjih. Tisk pravi v svojih komen tar jih, da bo vlada verjetno silo skušala izvesti sprejetji tega ukrepa, predvsem za de lavce v nacionaliziranih indu strtjah. ------------ HAN N O VEK, 27. - Ministrski predsednik Zahodne Nemčije Adenauer je poslal predsedniku saških sindikatov izjavo, v »kateri sporoča, da je storila vlada vse ukrepe, da se ustavi razstavljanje jeklarn, nekdaj imenovanih »Hermann Goering VVerke« v Watenstedt Kalzgittru. Britanske oblasti so mislile odpeljati od tam ener visoko peč. TRŽAŠKI DNEVNIK SUVERENOST (Nadaljevanje s 1. strani) navijanja mirovne pogodb« z Italijo iz leta 1047 Organizacija združenih narodov že obstajala (od leta 1045 dalje), zaradi česar je za Varnostni svet Združenih narodov nastala dolžnost zagotoviti celovitost m neodvisnost Svobodnega tržaškega ozemlja že 15. septembra 1047, ko je ta mirovna pogodba stopila v veljavo. Tudi v pogledu teh konkretnih kompetenc Varnostnega sveta Združenih narodov kaže formulacija 21. člena mirovne pogodbe z Italijo na namen pogodbenih strank, da se predel, ki tvori Svobodno tržaško ozemlje, takoj in brez vsakega pridržica odtegne iz suverenosti Italije, 3. Sedanji meddržavno-pravni položaj Svobodnega tržaškega ozemlja Od 15. septembra 1947, ko jo Svobodno tržaško ozemlje :i-stanovljeno in priznano, a ko je prenehala suverenost Italije nad tem predelom, od tega dneva dalje se ta nova država tako v angloameriški kot v jugoslovanski coni upravlja v skladu s predpisi Instrumenta o začasnem režimu, kot to določa izrečno tretji odstavek 21. člena. Ze veljava in aplikacl ja tega Instrumenta dokazu jela, da je suverenost Italije nad predelom, ki tvori Svobodno tržaško ozemlje, prenehala Uprava po Instrumentu o začasnem režimu se bo vršila pse dotlej, dokler, kot predpisuje drugi stavek tretjega odstavka 21. člena, Varnostni svet Združenih narodov ne določi dneva, ko naj se začne aplicirati (izvajati) Stalni statut Svobodnega tržaškega o-zemlja. Počenši s tem dnevom bo Svobodno tržaško ozemlje upravljano po določbah Stalnega statuta. Iz dejstva, da guverner ie ni imenovan in da se Stalni rtatut še ne izvaja, se torej ne sme sklepati, da sc Svobodno tržaško ozemlje nt ustanovilo in d« suverenost Italije nad tem predelom ni prenehala. Sicer izhaja iz sejnih zapisnikov Varnostnega sveta Združenih narodov, da so na sestankih štirih zunanjih ministrov vt decembru 1946 stre-■mili za tem, naj bj prvi guverner nastopil funkcije v novi državi na isti dan, ko bi mirovna pogodba z Italijo stopila v veljavo. Vendar, kot znano, se niso sporazumeli o osebi prvega guvernerja. Klhib temu po so štiri vodilne velesile (Združene države Ameriki, Fritncija, Združeno kraljestvo , Velike Britanije in Severne Irske, Zveza sovjetskih socialističnih republik) pozneje deponirale tvoje ratifikacijske listine o mirovni pogodbi z Italijo in s tem povzročile, da je na dan 15. septembra 1947 ta mirovna pogodba stopila V veljavo, se hkrati u-slanovilo Svobodno tržaško o-zemlje in prenehala suverenost Italije nad tem predelom. Tako imenovana tripartitna izjava Združenih držav Amerike, Francije ter Združenega kraljestva Velika Britanije in Severne Irske z dne 20. marca 1948 nima vpliva na veljavnost sedanjega meddržavnopravnega položaja Svobodnega tržaškega ozemlja. Poldrugo leto potem, ko je bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje in je prenehala suverenost Italije nad tem predelom, so navedene tri' velesile podale omenjeno izjavo, iz katere izhaja, da so te tri velesile tedaj (20. marca 1948) bHe mnenja, naj bi te vel lavni meddržavnopravni položaj Svobodnega tržaškega ozemlja spremenil. Toda dokler se določbe mirovne pogodbe z Italijo, nanašajoče se na Svobodno tržaško ozemlje, ne spremenijo va način, ki velja za vsako meddržavno pogodbo, veljajo tudi za V*e zavezniške in pridružene sile, ki so to pogodbo podpisale in ratificirale. Pacta sunt serranda .pogodbe je treba spoštovati. Drugače bi to pomenilo, da more mirovno pogodbo z Italijo spremeniti enostranska izjava treh izmed 21 držav, vezanih po tej pogodbi. Vse države pogodbenice (torej tudi omenjene tri velesile, ki so podale tako imenovano tripartitno izjavo), so ic izrečno priznale Svobodno tržaške ozemlje, kot je razvidno iz zgoraj navedenega drugega stavka prvega odstavka 21. člena. Te tri velesile so tudi stalne članice Varnostnega sveta Združena narodov, torej organa, ki ima po drugem stavku prvega odstavka 21. člena dolžnost, da zagotovi celovitost in neodvisnost Svobodnega iržaškega ozemlja. V podporo mnenja, da je z mirovno pogodbo z Italijo bilo ustanovljeno Svobodno tržaško ozemlje kot nova država in da je istočasno prenehala suverenost Italije nad tem predelom, bi mogel navesti številne ifjave držav članic Varnostnega sveta Združenih narodov, ko so raz pravljale o vprašanju imenovanja prvega guvernerja. Navesti b( mogel tudi citate iz inožem ske strokovne literature. Tu ni prostora za to. Naj poudarim le to, da nikjer nisem ugotovil, da bi kdo navedel pogoj, ki ga je postavil profesor Cammara-tg, zg prenehanje suverenost Italije nad predelom, ki tvori Svobodno tržaško ozemlje. IVAN IOMSIC Dedek Mraz bo jutri pričel z obdarovanjem otrok za novoletno jelko Jutri bo Dedek Mraz pričel obdarovati naše malčke, ki ga že tako težko pričakujejo, saj je že preteklo leto dni. odkar jih je zadnjič obiskal. Dedek bo verjetno pripeljal v nekatere kraje s seboj tudi lutkovno gledališče. Svoj ,j)osel“ bo izvševal v spodaj omenjenih krajih in ob omenjeni urit 29. L m. v Nabrežini ob 14. uri; v Sempolaju ob 14. uri; v Dolini ob 17. uri; v Ujemanjih ob 14. uri; na Proseku ob II. uri; v Bazovici ob 20. uri; v Sv. Križu ob 18. uri; v Borštu ob 15. uri; v Plavjah ob 10. uri. 30. t. m. Skedenj ob 14. uri; Stadion «1. maju ob )4. uri za II. rajon (Sv, Vid ob 20. uri pri Sv. Vidu); ob 14. uri za H. rajon (Sv. Vid ob 20 uri pri Sv. Vidu); Barkovlje ob 14. uri; Magdalena ob 17. uri; Stadion «1. maj* ob 17. uri za I. rajon; Opčine ob 18. uri; Devin ob 14. uri; Vižovlje ob 17. uri. 31. t. m. Veliki Repen ob 14. uri; Trebče ob 17- uri; Saiež ob 14. uri; Gabrovec ob 17. uri; Padriče ob 20. uri. SEJA OBČINSKEGA SVETA Svetovalec Slataper (BI) vabi hBBimtormiste v italijansko Občinski svet je odobril predlog, da najame ACEGAT posojilo v višini dve in pol milijarde lir December ali gruden )e tisti mesec, ko pritisne zima, ko se leto nagne in sonce oslabi. Ali življenje v naravi ne zamre. Dedek Mraz je dobrodelno bitje, ki 'la lisici gostejši kožuh, pošlje medveda v brlog, pokrije ozimino z belo odejo m oskrbi gozdu bel plašč, kakršnega nosi tudi sam. Naši dedje so častili naravo tudi v tem gručastem mesecu, ko zemlja rada zamrzne, ko njene kali zadremljejo, da se odpočijejo do spomladi in da takrat še čvrsteje zabrstijo. Posebno konec leta je bil združen Z daritvami in pesmimi na čast mlademu soncu, ki se z najnižjega kroga na nebu začne vračati više in više. Kjer so naši dedje trčili ob sosedna ljudstva, so pri njih spoznali podobne navade, pri Nemcih Miklavža in božička, pri Italijanih jaselc« in Befa-no. Pri nas v Trstu, kjer se ljudstva mešajo, se mešajo tudi navade, kakor kaže miklav-zevanje, božičevanje, silvestrovanje In o sv. Treh kraljih beianovanje. Nam Slovencem se je zadnja leta prikupil Dedek Mraz S novoletno jelko. To večno zeleno, večno mlado drevo je po slovenskih gozdovih zelo razširjeno in sega poleg bora na Kras in do morja. V središču Slovenije, v beli Ljubljani, je veliki trg ves poln novoletnih jelk. Na trgu se zberejo otroci in Dedek Mraz jim deli darove. Zima je že tako, da se je treba topleje oblačiti in skrbeti Za hrano tudi v času, ko narava počiva in ne daje plodov. V velikem mestu, kakršno je naše, pritisne rada še brezposelnost in marsikateri oče ostane brez zaslužka, marsikatera mati ima kopo otrok, a ne. more kupiti vsakemu tople obleke in zadostne hrane. Na takg aruivne misli Dedek Mraz, On navdihne dobra srca tistim, ki imajo kaj več, da se spomnijo otrok, ki pre-ebajo in stradajo v mrzlih prostorih, da darujejo Za novoletno jelko in pomagajo pripraviti darove, ki jih Dedek Mraz nato razdeli. Letos se mu je pridružila tudi Sneguljčica, ki je šla Z vsem dvorom, z šivalni in škratki igrat na velik oder, da bi narasel kup denarja za darove pod novoletno jelko. In glejte, darovi so se numnožili pod lepim, večno mladim drevesom. In bliža se Dedek Mraz, da jih razde ti pridnim in potrebnim otrokom. Dedek Mraz pozna potrebe velikega mesta, pozna u-božne družine s prezebajočimi in lačnimi otroki. On ve, da so v takih mestih družabne kri» vice še zelo. velike, ker nekateri. samo grabijo in kopičijo ali zapravljajo Za nepotrebne užitke. Tu in tam zapirajo delavnice in tvornice in delavce prav v zimskem (asu odstavljajo in pufčajo brez kruha. Dedek Mraz pozna kapitaliste in proletarce in skuša zmanjšati družabne krivice in poma- gati vsem otrokom do tega, kar jim je potrebno za življenje. Novoletna jelka spada k najlepšim običajem. Nabiranje za novoletno jelko je plemenita dobrodelnost. Ta običaj nes druži z našimi rojaki. Zato je prap, da se ga držimo in da vsako leto darujemo vsak po svojih močeh za ta plemeniti namen. A. B. Sinoči se je seja začela z obi. čajno pesmijo. Nekaj odbornikov je napovedalo, da bo občinski odbor na prihodnji seji v četrtek predložil svetu v odo-britev celo vrsto sklepov. Teh sklepov ie nguUtj drfeiui. Občinskim svetnikom so ti sklepi ne vpogled od dan.es zjutraj naprej. Edina važna zadeva, o kateri -o rinoči razpravljali, .ie bil predlog občinskega odbora, da najame Aceget posojilo v višini 2 in pol milijarde lir. Natančneje o tem posojilu so se svetovalci seznanili že na prejž. njih sejah, ko so razpravljali o Acegatovem proračunu. Odbornik Bonetti je ie ensrct ponovil pogoje tega posojila In pa dela, katera nameravajo izvršiti Z denarjem tega posojila. Posojilo je vračljivo y 80 letih, obresti pa so 3odstotne. Vrsčati ga bodo začeli dve leti po izvršenih delih s pomočjo kreditov posojila. Ker bodo ta dela končana 1952, bodo začeli vračati posojilo žele 1954. leta. Predvideno je, da bo Ace-gat imel 137 milijonov lir čistih dohodkov, potem ko bodo s tem posojilom izboljšali električno, vodovodno in tramvajsko omrežje ter zgrudili nove naprave Za pridelavo svetilnega plina, tako da ne bo Ace-gat glede dobave plina več P0, polnopia odvisen od Uve. Za posojilo sp z različnimi priporočili glasovali vsi prisotni svetovalci vsalj strank. Pred glasovanjem o posojilu so se oglasjlj k besedi odborniki iz vrst opozicije. Ti so za-hteval; pojasnila o odnosih, ki izvirajo Iz pogodbe sklenjene med tržaško občino in Ilvo glede dobave plina. Govoriii so tudi o potrebi, da bj se za povečanje tujskega premeta povezalo mest*, ž riviero v Seslja-nu in Devinu. Prav tako je padel predlog, dg bi s krediti tega proračuna uvedli suho-zemsko zvezo z Miljami. Ostali del seje pa je bil posvečen razpravi o proračunu. K besedi se je oglasil najprvo vi-dalijevec Braun. Predvsem se je govornik dotaknil vprašanja Acegata, občinske knjižnice in o potrebi kopališča v Barkov-ljah. Govor pa ie zvenel kot navadno čebljanje brez vsake logike, posebno pa v primeru s stališčem, ki ga je njegova skupina zavzela nt’ razpravi o Acegatovem proračunu. Zanimiv je bil Slataper (Blocco Iialiano). Kot nekakšen Jeader Uslužbenci IACP so sklenili nadaljevati s stavko Kljub temu da go uslužbenci IACP (Istituto autonomo case popolari) pokazali na vseh pogajanjih z vodstvom zavoda mnogo dobre volje za rešitev spornega vprašanja, se stavka, v katero so ie pred dnevi stopili, še vedno nadaljuje. Ker se je položaj zaradi stavke precej zaostril, so stavkajoč) uslužbenci zahtevali sklicanje posebne skupščine, na kateri naj bi razpravljali o celotnem položaju ter določili smernice za nadalnjo borbo. Skupščina »e je vršila včeraj ob 10 na sedežu Delavske zbornice, na tej skupščini so stavkajoči uslužbenci sklenili, da s svoio stavko nadaljujejo ter vključijo v svojo borbo tudi vse delavce, Uslužbene pri IACP ki se do sedaj stavke še niso udeležili. Ti delavci so že takoj v pričetku stavke izjavili, da bodo stopiti v stavko v znak solidarnosti, čim bi bilo to potrebno. Uslužbenci JACP zahtevajo od vodstva zavoda Izplačilo štirinajste plače kot ludi dokončno določitev roka službenim letom. Kar s« Uče prve zahteve bi bili voditelji pripravljeni voditi še nadalnja pogajanja ter morda tudi sprejeti stališče svojih uslužbencev; glede dru- ge zahteve pa nočejo ničesar slišati ter Se izgovarjajo, da zahteve, ki jih postavljajo u-službenci, niso vključene v se. danji delovni pogodbi. Uslužbenci IACP, ki so se zaman že toliko časa borili za uresničitev prav druge zahteve, so na svoji skupščini izjavili, da bodo stavko prekinili eamo tedaj, ko bo vodstvo zavoda pripravljeno razpravljati tudi o drugi zahtevi ter ji končno audi ugoditi. V primeru pa, da bo vodstvo vztrajajo pri svojem dosedanjem stališču, se bo stav-ka je nadaljevala, priključili »e ji bodo še vsi delavci IACP, ki bodo tako podprli borbo vseh uslužbencev. Sindikalne organizacije, katerim ie bila poverjena neloga, da nadaljujejo s pogajanji, bodo sklicale nove sestanke s predstavniki vodstva IACP. Na dnevnem redu teh pogajanj bosta seveda obe glavni zahtevi uslužbencev, od katerih sindikalni predstavniki ne bodo popustili. Vodstvo IACP, ki je bilo po sindikalnih predstavnikih obveščeno o stališču svojih uslužbencev, se že nj izjasnilo, ali Je pripravljeno nadaljevati s pogajanji ter sprejeti zahteve svojih uslužbencev. SEJA OBČINSKEGA SVETA REPENTABORSKE OBČINE Kje bo novi sedež občine Občinski tajnik ni ..utegnil" v 28 dneh spisati zapisnika v slovenščini - Izvolitev davčne komisija Sinoči je bila izredna seja občinskega sveta, k> se ie pričela ob 17 in se je zavlekla skoraj do 31. Lahko bi se bila končala prej, ker sta bili na dnevnem redu le dve točki; izvolitev davčne komisije in določitev prostora za gradnjo občinske stavbe, za katero je Vojaška uprava odobrila kredit 18 milijonov lir. Prav pri tej točki pa sp se stvari zavlekle zelo na dolgo. Eni so predlagali, da bi bil novi sedež občine blizu glavne ceste Trst-Sežana, drugi bliže Cola, tretji pa celo v Velikem Repnu, ki je največja vas te občine. Zlasti občinski svetovalec iz Promelne takse za lahke molorio TRST, 27. det. (AIS) — Finančni oddelek Zavezniške vojaške uprave je danes izdal obvestilo, da morajo lastniki lahkih motorjev kot »Vespa« 'h »Lambretta« ter motornih tro-koles plačati od jutri 28. de-embra dalje prometno takso za leto 1950 pri pristojnem egistracijskem uradu za motorna vozila, v višini, katero določa člen 2 ukaza štev. 43 z dne 7. marca 1949. Določila ukaza štev. 43 predpisujejo kovinsko prometno tablico. Te prometne tablice bodo v bližnji bodočnosti pripravljene za razdelitev nu an-glo-ameriškem področju Svobodnega tržaškega ozemlja. Do tedaj bo registracijski urad za motorna vozila izdal potrdilo U boletarjev serije B. To potrdilo bo dokaz o izvršenem plačilu prometne takse. Revolver v stranišču Da so bili božični prazniki v Trstu zelo živahni smo lahko sami videli nu svoje oči. Kogar pa ni bilo v Trstu, je so lahko čital v časopisju. Bilo je ne-števiino tatvjnic in pretepov, pojavili so se zopet roparji, po cestah so pokale pasje bombice itd. Med to živobarvnost črne kronike pa je včeraj policijsko poročilo vneslo tudi revolver, ki ga je 63-letni Mutessi Angelo iz ul. dei Porta 132 našel v stranišču v Javnem parku v Trstu. Policija je uvedla poizvedbe, da bi izsledila lastnika orožja. POJASNILO Možina Ivan iz Gropade ni istoveten ? Možino Ivanom, o katerem je poročal naš list z dne 25. t. m. v članku pod naslovom «Pijani nasilnež«, Zagel 2epar na liou Ponterosso Trg Ponterosso v Trstu je zelo priljubljen kraj za ljudi, ki so si izbrali za svoj poklic žeparstvo. Tudi Bizjak Marija jz Vicolo Castagnetto 103 je V ponedeljek prišla na glavno policijsko postajo in prijavila, da ji je neznani žepar 13, t, m. na trgu Ponterosso izmeknii denarnico, v kateri je imela 4200 lir in osebne dokumente. Marija je imela denarnico v no'ra-] njeni žepu plašča, kar pa ni J oviralo sprelnega žeparja, Fernctičev je uporabil vso svojo govorniško in prepričevalno sposobnost, da ne bi njegovj sovaščani imeli predaleč do občine. Končno je šlo le za nekaj sto metrov razlike, volitve pa so pokazale, kje so si občinski možje zbrali prostor za svoj novi sedež. Z U glasovi proti 4 je bilo sklenjeno, naj občinsko poslopje sezidajo na občinskem zemljišču na O-rešju med Colom in Velikim Repnom. Za tako rešitev so vztrajali zlasti eni svetovalci, ki so iz Velikega Repna. V davčno komisijo so bili s tajnim glasovanjem izvoljeni Guštin Angel, Milič Alojz, Lazar Jože, Guštin EmiJ in Furlan Alojz. Občinski tajnik je pred volitvami prečital odlok Vojaške uprave št. 217 glede izvolitve in delovanja volivmh komisij. Se prej pa so se nekateri svetovalci pritoževali zaradi novih davkov, ki pa jih ni določala občina in jih tudi davčna komisija ne bo, ker bo le sprejemala pritožbe davkoplačevalcev In dajala svoje mnenje le o njihovih prizivih. Seja občinskega sveta je potekala mirno, kakor razgovor med znanimi prijatelji, ki pa vneto zugovarjajo vsak svoje stališče, O politični opredelitvi ni bilo govora. Ce bi jih prej ne bili poznali, kdo je od ene ali druge skupine, se sploh ne bi znašli. Kar ostrmeli pa smo ob začetku >*je, ko je občinski tajnik začel hitro citati občinskim svetovalcem zapisnik zadnje seje samo o italijanščini. Opravičeval sc je, da ga ni utegnil »prevesti o slovenščino». Prav, toda še premilo mu je odgovoril ob koncu seje naj-mlajli občinski svetovalec Lj. fronte, ko ga je opozoril, da te kaj takega ne sme več ponoviti in da nt Ugovorov, ker je imel na razb-dago celih 28 dni, da spiše zapisnik v. sloven-l žčini. Borba tržaških upokojencev se bo nadaljevala Pokojninski z-vod je glede na praznike pričel izplačevati vsem upokojencem INFzS pokojnino za mesec januar. že 27. t. m. Ker je pokojnina Jeh uslužbencev taKo zelo nizka, nam ni potreba še posebej poudariti, da se je prav vsak izmed teh upokojencev potrudil dvigniti to svojo pokojnino, da bi si s skromno vsoto olepšal nekoliko božične in novoletne praznike, ki bi bili drugače tako žalostni in obupni. Marsikdo od teh upokojencev si je za dan praznikov privoščil nekoliko boljše kosilo in morda tudi kozarček vina. A sedaj po skorajda končanih praznikih se že poslavlja pred te upokojence vprašanje; kako se preživeti S preostalo vsoto denarja skozi ves januar, ki stoji ie pred nami. Pokojnina, ki so jo v teh dneh prejeli, je komaj zadostovala, da so si nekoliko priboljiali drugače tako skromno hrano — a kako bo s preživljanjem v januarju. In zopet stojimo pred vprašanjem. kdaj nameravajo odgovorne oblasti dokončno rešiti vprašanje upokojencev, ki postaja že zelo kritično? Leto 1949 je bilo v znamenju odločne borbe tržaških upokojencev za uresničitev svojih zahtev. Kljub vsej odločnosti in dobri volji prizadetih upokojencev, pa se tudi to leto zaključuje s popolnim neuspehom — tržaški u-pokojenci so v tem letu sicer dosegli neznatno povišanje svojih pokojnin — a to povišanje, ki znaša za upokojence nad 65 let starosti 900 lir, za upokojence izpod 05 let starosti pa samo 600 lir, prav gotovo ne moremo smatrati za kakršen koli uspeh. Namesto 3 alj 4000 lir pokojnine prejmejo upokojenci INP8 sedaj še ta povi-šek, s katerim se seveda njihov položaj prav v ničemer ni izboljšal. Zveza Enotnih sindikatov za upokojence je v svojem načrtu za rešitev vprašanja upokojencev predlagala po. višanje pokojnin na vsoto 10.000 lir. Odgovornim oblastem sc je zdela prav gotovo ta vsota zelo pretirana, pa niso na to zahtevo niti odgovorile; če pa so jih upokojenci ie s svojo borbo prisilili izreči se o vprašanju, so izjavil«, da vprašanje pač ne more biti rešeno ln da ga prav za prav še proučujejo. Čeprav borba tržaških upokojencev l)i žela uspehov, niso izgubili poguma ter so sklenili ,da bodo z borbo nadaljevali s šc večjo odločnostjo in silo kot doslej. Sklenili »o, da mora biti v ndvem letu njihovo vprašanje rešeno. Tržaško delavstvo, ki je borbo upokojencev spremljalo z zanimanjem in simpatijo ter je ob raznih javnih zborovanjih dokazalo tudi svojo solidarnost, bo to borbo tudi v bodoče podprlo z vsemi svojimi močmi. Cim bolj bodo skušale odgovorne oblasti rešitev tega vprašanja zavlačevati, tembolj odločna bo borba vseh tržaških upokojencev, ki so naveličani životariti s svojo sedanjo pokojnino ter zahtevajo zato povišanje. NOVI FINANČNI IN GOSPODARSKI RAVNATELJ VU TRST, 30. decembra — AIR javlja, da je nedavno prispel v Trst gospod WESLWY C. HA-RALOSON, da prevzame važno mesto linančnega in gospodarskega ravnatelja Vojaške uprave na anglo-ameriškem področju Tržaškega ozemlja. Nadomestil bo gospoda Ivana B. Wl)iteja, ki se je vrnil v Wa-shington iiv postal gospodarski svetnik za zadeve ameriške republike, svoje skupine je Slataper nepravi! manjši uvod, čew da je slišal mnogo kritik o bivših upravnikih tržaške občine in da v teh kritikah ni manjkala prottnacionalisUčna ost. Sledila je seveda pravljica, kaj vsega ie sem prinesla «madre pa-tria». Ro besedah tega govornika naj bi bil namreč 1918. Jeta Trst dobesedno na tleh. Skratka mesto. v katerega je šele Italija prinesla življenjski blagoslov. Tak «blagoslov» na žalost pa je nekdaj cvetoče mesto spremenil v čisto navadno drugovrstno luko, podrejeno vsem drugim italijanskim pristaniščem. Slataper se je po tem uvodu obrnil od indioen-(šentistične skupine proti ko-minformislom »con Un caldo appello«, nsj zacuste dvoumno stališče, v katerega so zašli po 28. juniju 1948, naj se združijo z drugimi Italijani, naj priznajo končno potrebo, da Se združi Trst in Istra z Italijo in tako obsodijo stvor — Trž. ozemlje — da bodo tako ustvarili tu -kuo-no italijansko družino. Zaščitniki slovenske kulture Bidovec, Košuta in Gojnbacci so ves čss nemo gledali. Slataneriev po-ztv je bil ponolnoma odveč, sa j mu je brezdvomno znano, da dobivajo njegovi kolegi komin-termisti navodila jz Rima Stališče uradnega in neuradnega Rima. od katerega lokalni ko-minfnmurti dobivajo navodila, te glede Trsti ropolnoma >den-1'čmo s sta.liščem, katerega zastopa Stetaper in vsi ostali šovinisti To stališče pa so ((internacionalni* kominformjsti v težaškem občinskem svetu že neštetokrat dokazali, saj se lih te soomnii v svojem govoru tu, dj Slataper. ki je z odločnim, dg ne govorimo patetičnim glasom. izrekel zahvalo kominfor. mistični svetovalki L"uri Weiss, ker se je s tako ljubeznijo potegovala za istrske e*uj« v Trstu. Slataper je na koncu poudaril. da ne bo glasoval za proračun, prede« ne bo dobil od odbora oodrobneiših poročil o tem Povedal pa ie mož tudi. kje f.s peta žuli Sprejeli va. niso v občinski odbor, o katerem s-> je izrazil. da Bn teži nekg bolezen in sicer njegova sestava iz samih članov vladnih strank Kajpada so bile Sla-♦anerjeve jeremijade zaman in to kllub njegovemu krasnemu' uvodu. Sai ga je «si«dico» ves čas snrem1'«! z nasmehom na ustnicah. T"di ostali odborniki, so se ves čas h a HI »ali svojih udobnih odbom iških sedežih. KOLEDAR Qhdaiidce - '$Cmo- - Radio- Sreda 28. decembra Nedolžni otročiči, Zorica Sonce vzide ob 7.46, zatone ob 16.27, Dolžina dneva 8.41. Luna vzide ob 12.16, zatone ob 00.53. ) J »tri četrtek 29. decembra ( Tomaž, Vrhoslav J SPOMINSKI DNEVI 1855 se je rodil srbski skladatelj Stevan Stojanovič -Mokranjac. Umrl je 16-septembra 1914. PROSVETNA DRUŠTVA Prosvetno društvo alvan Cankar« vabi vse odbornike na redno sejo, ki bo v četrtek ob 30.3P. Bil RADIO I! jUJOSL. CONE TRSTA (Oddaja ua srednjih varnih 248 m aii 125« kc) SREDA 28. XII. 1949 6.30, Jutranja glasba: 6.45, Poročila v italijanščini in objava sporeda; 7.00, Napoved časa . poročila v slovenščini in objava sporeda; 7.15, Jutranja glasba. 12.00, Haydn: simfonija stenske ure; 12.30, Lahka solistična glasba; 12.45, poročila v italijanščini in objava sporeda; 13.00, Napoved časa - poročila v slovenščini ln objava sporeda; 13.15, Pevski kon. eert sopranistke Anice Ščuka -nato lahka glasba; 13.45, Gospodarski pregled v slovenščini; 14.00, Igra veseli kvintet; 14.30, Pregled tiska in poročila v italijanščini; 14.45, Pregied tiska in poročila v slovenščini. 17.30, Aktualna politična vprašanja v italijanščini; 17.45, Operetna in filmska glasba; 18.15, Ko. morna glasba; 18.45, Poročila v hrvaščini; 19.00, Glasbena medigra; 16.15, Poročila v italijanščini; 19 30, Napoved časa - poročila V slovenščini; 19.45, Z našim ljudstvom (v italijanščini); 20.00, Radijski obzornik (v slovenščini); 20.15, Poje komorni zbor; 20.40, Feljton v italijanščini; 21.15, Dve Rossinijevi uverturi; 21-30, Zabavni orkester; 22.00, Iz života jugo-slsvenskih r.aroda (v hrvaščini); 22.20, Glasbene slike; 22.45, Ritmična glasba; 23.00, Zadnja poročila v italijanščini; 23.05, Zadnja poročila v slovenščini; 23.10, Obja, va sporeda: 23.15, Glasba za lahko noč; 23.30, Zaključek. Nočna služba lekarn Alabarda, Isuska ulica 7; Ci-polla, ulica Belpoggio 4: Crevato, ulica Roma 15; Godina Enea, uli. ca Ginnastica 6; Harabaglia v Bar-kovljah in Nicoli v Skednju imata stalno nočno službo. P« in hladno Kodranie las Zdravstveni organi tržaške občine so oparili, da se vedno bolj širi tako imenovano ((hladno« kodranje las (permanente a freddo). Kislina, ki jo pri tern uporabljajo, je strupena in zapušča škodljive posledice. Občinski zdravstveni in higienski urad opozarja ženski svet in vse one, ki imajo opravka z omenjenim hladnim ko-dranjeip, da se pojavijo najpre-je škodljive posledice tega hladnega kodranja na laseh, na lasišču ter pozneje na rokah in nohtih. ROJSTVA SMRTI IN POROKE Dne 25, 26 in 27, decembra 1949 se je M Trstu rodilo 7 otrok, umrlo je 23 oseb, porok pa je bilo 5, CIVILNE POROKE: uradnik Mattel Matteo Gino in uradnica Pertot Laura. CERKVENE POROKE: Po- morščak Baldas Giovanni tn gospodinja Ukmar Marija, pek Malalan Marcello in gospodinja Moisei Roza, težak Bastia-ni Giovanni jn gospodinja Spinčič Ida. kmet Mislej Dui-lio in gospodinja Benevoli Noelia. UMRLI SO: 79-letni Ofen-heimer Carlo, 83-ietna Scha-betz Antonija, vd. Radopiko-vlč; 83-letni Gianrvelli Agcstt-no; 22-letni Kraus Primo; 52-letni Gerlani Giorgio; 66-letni Carletti Fctneo; 20-letni Poldrugo Bruno; 71-letna Gustinčič Marija, vd. Maehne; 05-letni Fragiacomo Guido, 47-letni Rosareili Franeesco; 24-letni Tramarin Guerrini; 65-letni Giassi Eivine: 43-letni Percali Giuseppe; 57-leina Vit Romana; 73-letni Cinko Fran-cesco; 69-letna Bergagna Gi-sells, vd. Suckar; 71-letna Fa-nelli Antonia, por. .Stergar; 90-letni Zukovskay Softa, vd. Markoti; 77-letna Pizzali Ga-spara Amtlia; 64-letni Vertnvee Anton; 54-letna B'eriuga Elvira, por. Franzi; 58-letnj Merla Paolo; 77-letnj Stella Carlo, ! DAROVI IN PRISPEVKI Brczi/estni s H3-letnega eter povozil upokojenca Včeraj ob 18 so pripeljali v tržaško bolnico 83-letnega upokojenca R-iveranija Antonija, ki stanuje v ul. Armando Diaz 20. Zdravniki So ugotovili, da ima starček zlomljen kolk leve noge ter več drugih poškodb. in se izjavili, da sp bo moral zdraviti 40 dni, v primeru seveda, če ne bodo nastopite komplikacije. Zdravniškemu osebju je ponesrečenec povedal, kako se je pripetila nesre- Star običaj v . . { Živahno je bilo v ponedeljek popoldne na trgu v Bol juncu, ko so dekleta slučala st». Stefanas. Jabolka, vmes pa redke pomaranče, so efrialav z vseh strani, neugnana «mu-larijas pa jih je pobirala in jih vračala dekletom in fantom. Na varnem mestu so sc smejale mamice in možakarji, kakor vsako leto na dan po božiču. SAMOMOR 57-LETNE VDOVE Včeraj ob 13 so pripeljali v mrtvašnico truplo 57-letne Bori D( meniche, vd. Petrelli iz Rojana-Scala Santa 57. Nesrečnica se je V svojem stanovanju zastrupila s svetilnim plinom. Njeno truplo so našit polic, agenti, ki so ob 11.30 vdrli v njeno stanovanjc. Zdravnik, ki je pregledal truplo, je ugotovil, da je Bori Domenica umrla 6 ur pred najdbo njenega trupla. kole: lz Gradeža Je vozil avtobus GO 1353, ki ga je šofiral neki Dante Turco lz Gradeža. Ko je privozil do zgoraj imenovanega mesta, je trčil v avtomobil TS 1746, ki je vozil v nasprotni smeri in v katerem sta se neljala šofer Giancarlo Rolli jn ing Cesare Catolla oba iz Trsta. Pri trčenju je bil laže ranjen samo Catolla, poškodovan pa je bil avto TS 1746. KI ie lastnik poštnega paketav 08karn0 so vlomili Včeraj ob 7.15 zjutraj sc je Agentom fiskalnega oddelka civilne policije je udaril v oči neki poštni paket Zilicc jim ni dala miru, zato so ga odprl:. Ker so v njem neill 30 škatel po 20 amerikanskih cigaret, so vsebino paketa zaplenili in uvedli preiskavo, da bi Izsledili lastnika paketa, ki b) se moral v primeru, da bi ga ujeli, zagovarjati pred sediščem zaradi tihotapstva. zglasil na glavni policijski postaji v Trstu 28-letni Kocman Mario iz ul. Molin a vento 5. Tam je povedal, da so v ponedeljek. njegovo pekarno v ul Marconi 9 obiskali neznani vlo. milci. Pripovedoval jc tudi, ka. ko je vlomilcem uspelo priti v lokal. Da so prišli vanj so namreč razbili vrata, ki vodijo v stranske prostore trgovine iz teh prostorov pa nato nadaljevali pot v trgovino. V predalu pulta so našli 7 tisoč lir, s seboj pa so odnesli tudi 6 steklenic likerja aStrega« ln tri ste-godite avtomobilska nesreča, ki' Menice ruma. Vsa Skoda, ki jo sreči ni zahtevala hujših poslc-jtrpi lastnik pekarne, znaša ta-dic Nesreča se Je dogodil« ta-J ko 19 tisoč Uti ča. Ko je šel po trgu Cavour je nenadoma privozil neki kamionček in ga podrl. Brezvestni šofer jc po nesreči a še večjo hitrostjo odpeljal s kamiončkom, ne d« bj »e.ustavil. V zapor i)Q moral Tudi 39-letni Angelo Alberto je bil med tistimi, ki je bil obsojen od tukajšnjega sodišča na zaporno kazen, potem pa se je zaporu izmikal. Na njegovo srečo je bil obsojen samo na 15 dni apora. Ker pa tudi teh 15 dni m hotel iti svojevoljno odsedet, so ga prišli j6kat, na njegov dom v ul. Chiauchiara 3, agenti eivilne policije. KINO Rosietii. 16.00; «Karmen in njene ljubezni«, Rita Hayworth, G. Ford. Eicelsior. 15.00: uPsiček«, Grcgo-r.v Pečk, Jane Wyrr.an. Fenice. 16.30: «Kovboj puščave«, bratje Marx. Filodramciatico. 16,00: «Noč ln dan», Gary Grant. Adua. 15.00: »Teksas Columbia«, vozel«. Alabarda. 15.00: »Cesarski valček« B. Crosby, Arraonia, 14.00: «A!oma Južnega morja«, D. Lamour. Azzurro. 15.30: «Prehod na seve-rozapad«, Spencer Tracy. Belvedur«. 16.00: »Pustolovščina v Wyominsu», W. Beery. Garibaldi. 15.00: «C11J Tokio«, G. Grant. Ideale. 15.30: (»Zaseda na dnu«, T. Povver, A. Bax(er. Impero. 16.00: (»Dediščina »trica Bonanlma«, Italia. 15.00: (»Cesarski valček«, Bing Cro$by. Ki*o ob Morju. 15,30: ('Dogodijo se Je v Evropi«. Marconi. 15.00: »Casbah« Vvone de Carlo, Massimo. 15.00: «Fra Diavolo« Stan Laurcl in Olio. Novo Cine. 15,30: »Koračil j* v noč«. Odeon. 15.00: »Prehod na severo-zapad«, Spencer Tracy. Radio. 15.00: »Bambi«. Vcdczia. 15.00: »Nevarna vdova« Vlltorla. 16.00; »Rdeča hiša«, E. Robinson. Kino v Nabrežini, v sredo |a četrtek: »Športna parada v Moskvi«, ruski barvni film. Vlale. 14.00. »Meksikanske bikoborbe«, Gianni in Finotto. Vitlorio Venete. »Povratek paz. nikov« John Hall, Savooa. 15.00: »Dvoboj na soncu«, G. Prek. V počastitev spomina pokoh nega sina in brata Edvarda Škabarja daruje družina 1-000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob po* kojnega Karla Simonič* d**W Zora Drašček z Opčin 2090 lir za spomenik padlih partizanov. Naslednji tovarišici in tovarišice so darovali za Dijaško Matico: Kovačič Jožefa 500 lir. Švara Draga 300, Bavčar Albin 500, Može 300, Belavec 500, Pahor Slava 1000, Ana Cenčič 500, Benko Marija 1000. Člani odbora P D 105° lir namesto cvetja Karmeli Pav" letič. BANE: Družina Vidau 160 lir, Huso 20, Milkovič 60, Gorup 'M-Huso 100, Vidau 45, Ban 2°®' Ban 150, Vidau 100, 2erjal -j®-Badalie 50, Huso 100, Huso 1®®-Krevatin Jože 150, Krevatin Jjjf 500, Hrovatin 100 Ban 150, NjJ' Kovič 100, Ban 500, Vidau » Grossi Rauber 100, Ban 100, Vidau 50, Ban 25, Morando 100, Vidau 40, Ban 24 Milkovič “ Frankovič 50 Malalan 100, P**,r 15, Milkovič *50, Vidau 100, SP®-har 30. Malalan 100, Vidau Muka 100 lir. Col REPENTABOR: Zenič Fraiio* ška 100 lir, Guštin Štefanija 1*®> Guštin Anton 100, Milič KarN 200, Škabar Marija 100, Urban't Boris 100, Turk Radivoj 50, Gu" štin Karol 200, Ravbar Marh* 100. Furlan Ernesta 500, Golje«* šček Viktorija 200, Guštin Rozalija 100, Škamperle Antonija 20®-Purič Marija 500, Guštin Marij* 100, Guštin Marija 200, Jožefa 100, Bušeni Zofija 10®, Guštin Marija 200, Škabar M*1®" ja 200, Guštin Marija 200, R*,f' bar Pavla 50, Zenič Olga 50, Guštin Alojzija 50. Guštin Amal‘1* 50, Gulič Ferdinand 50, Guštio Marija 50, Guštin Olga 100. POGODBE ZA JAVNA DELA TRST, 27. dec. (A1S) — Oddelek za javne naprave »ri Zavezniški vojaški upravi je pred kratkim sklenil pogodbo v Prl' bližnem znesjcu 1,200000 lir z* splošno popravilo zaporov Co-roneo Pogodbo je prejelo P od* jetje SILMA. MALI OGLASI STISKALNICO (prešo) na sleme in kamen, kapaciteta 500 litroj-primerna za vinogradniške in sadjarske zadruge, prodamo. Informacije: Poverjeništvo za komunalno gospodarjenje RLO H, ce' lovška 34, Ljubljana. 15. JANUARJA 1950 IZLET vPostojnoinOpatijo Vpisovanje do 31. ^ec' pri vseh potoval, arfldih-O 22. JANUARJA 1950 1ZL£^ IN ZAČETEK ZIMOVANJA na BLEDU Vpisovanje do 4. 7fl”' pri vseh potoval, uradm-O 22. JANUARJA 1950 DNEVNl IZLET v LJUBLJANO Vpisovanje do 4. i®*-Za pojasnila telefon 39-249-ADRIA-EXPFESS — TRST. ULICA F. SEVERO «■ 5*b‘ Tovarna »INDUSTRIJA PLATNENIH IZDELKOV«, JARŠ® PRI DOMŽALAH, sprejme ko.j v službo 1 sposobnega in za* nesijivega šoferja 1 nesijivega sposobnega avtomehanika Reflektsnti naj pošljejo £irP' preje svoje ponudbe ali b»J ft zglasijo v navedeni tovarni 2®* radi dogovora. Spalnice, kuhinj« ter drugo pohištvo domačega proizvoda dobite v ulici Vasari št- ^ CINE UGODNt Dr.GAETA zobozdravnik Izdeluje proteze jeklih tu, kavčuku in plastiki. večja garancija Sprejema J® W do 12 m od '5 do 19 (C0' wn slovenski), TRST, ul. rORREBIANCA- i3> VOGAL UL CAKUUF-CI Avtomobilsko trčenje pri Sesljanu Na državni cesti, ki vodi proti Tržiču, se je v višini St. 14 pri Sesljanu včeraj ob 7.45 do-J ZAHVALA Ket. »c nam ni mogoče zshvalitj vsakemu pofe’ hoj. izrekamo s tem našo prhrčno zahvalo v« m sorodnikom, prijateljem in znancem, ki »o se tidehv-Žili pogreba naše nepozabne KRISTINE ŠKRK Iskreno ?e zahvaljujemo vsejn, ki so ji pokl<>n,ii cvetje ij) krasne vence. Posebno zahvalo izrekamo pevskemu zboru za gmljive aalostinke. Tmovic0 28, XII. 1949. Žalujoči družini SKRK ln REMEC. l eden matere in otroka Zdrava mati in otrok sta temelj razvoja naše ljudske skupnosti! ISTRSKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA PRIMORSKEGA DNEVNIKA V KOPRU . ULICA C. BATTISH 301a - I.; - TEL. 70 OSTRG MNENJE LJUDSTVA 0 ŠPEKULANTIH, KI NISO PORAVNALI SVOJIH OBVEZNOSTI l večjo izobrazbo in kulturno razgledanostjo si bo istrski človek še hitreje gradil boljšo bodočnost Na tem mestu smo še pisali b važnosti kulture med ljud-itvom. To je vprašanje, ki ga Oe bomo nikoli dovolj poudarili in priporočali našim ljudem. Današnji nov, svobooen človek teži za čim širšo razgledanostjo. Kar mu ie bilo stoletja in stoletja prepovedano, se mu danes samo ponuja, ko je z junaškim in odločnim po-»egom z oboroženim uporom Presekal in raztrgal verige suženjstva, ki so uklepale tudi njegovega duha. Naravno, da pri današnjem tagiem gospodarskem razvoju naletimo na vaseh na nekak zastoj v kulturnem razvoju. To je povsem razumljivo. Istrski človek, ki je več desetletij samo delal, in še to več za dro ge kot zase, je kulturno zaosta. Sal. Tu moramo takoj pribiti, da to ni bila njegove krivda. V*o krivdo za zaostalost nosijo tisti, ki »o razglašali svojo »dvatisočletno kulturo* ze edino pravo In jo z vsem surovim nasiljem poizkušali vcepiti tudi v istrskega človeka. Te svoje navade še danes niso opu-*ili. To pričajo njihovi šovi-fttatični izbruhi v dvorani mest. Bega sveta v Trstu, ko Se dvigne huronsko vpitje iz ust svetnikov, kadar spregovori zastopnik OF tov. Dekleva v slovenskem jeziku. Vse to se sliši tudi v današnjo Istro, kjer ni več fašizma, kejnor ne more več njegov Uničujoči vpliv. Tu je danes ozračje Usto. Tu je danes oblast delovnega ljudstva, ki raste, se razvija in utrjuje. Ta ljudska oblast skrbi za vsestranski dvig iz te prisiljene zaostalosti. Vsem prebivalcem V okrožju, Slovencem, Italijanom in Hrvatom zida šole, dvo. rane zs prosvetne prireditve, Ustanavlja prosvetna društva, otvarja večerne izobraževalne in analfabetske tečaje. Vsem Zagotavlja popolno svobodo izražanja v svojem jeziku in je to tudi uzakonila ter dejansko povsod izvaja. Ni se 'e dogodilo — ker se ne more dogoditi — da bi le eden izmed Slovencev ali Hrvatov Izrekel tudi eno samo opombo na račun Italijanov, kadar ti na zbo. .rovenjih ali množičnih sestankih govorijo o vseh vprašanjih — tudi o politiki — v svojem jeziku. Nasprotno. iz spoštovanja do enakopravnosti so se prvi večkrat odrekli tolmačenju iz italijanščine v slovenski in brvatski jezik, ker oboji razumejo italijanskega. Večje in širše demokratičnosti si poč ni brogoče misliti. Zelo zgovoren primer smo tnieli, ko so dijaki italijanske in slovenske gimnazije priredili v znak bratstva in še večje Povezave — skupno kulturno prireditev, na kateri so nastopili vsak s svojimi točkami, v svojem jeziku. Bilj smo navzoči na tej prireditvi bralstva 5n enotnosti in smo poslušali, da bom« mogoč« culi vssi kak Protestni žvižg No, nič takega se nj zgodilo, ampak revno nasprotno Ob vsaki točki so je vsi navzoči, od predstavnika VUJA, okrožnega komiteja, ljudske oblasti, profesorjev, ra zen nekaterih italijanskih, ki so se odlikovali po svoji nenavzočnosti navdušeno ploskali in odobravali mladim študentom za njihovo prizadevanje in napredek na kulturnem polju. Naša delavna in nedelavna prosvetna društva V naslednjem bomo pregle dali delovanje nekaterih prosvetnih društev v koprskem okraju. To je potrebno, ker vemo, d& je delovanje teh prosvetnih društev malokje na tisti višini, kot bi bilo želeti. Ne bomo lu ponavljali velike kul-tumo-vzgojne naloge, ki jo imajo prosvetna društva po naših vaseh, ki je, da na kratko povemo, izbrisati zaostalost iz istrskih vasi in dvigniti istrskega človeka na tisto kulturno višino, kot jo imajo v drugih krajin Primorja-. Tako se bo istrski človek osvobodil vseh reakcionarnih vplivov raznih elementov vseh barv — tukajšnjih in iz Trsta — ki si prizadevajo, da bi zavrli ta kulturni razvoj in ie nadalje obdržali v temi in nerazgledanosti istrskega •človeka. V Kortah nad' Izolo imajo Prosvetno društvo «Vcjko». To društvo ima dramsko družino in pevski zbor. Pripravlja tudi ustanovitev godbenega odseka. Člani tega društva so v tem letu samoiniciativno ob pomoči učiteljstva naštudirali dramo «Raztrganci», katero Ro z velikim uspehom uprizorili doma in šli tudi na gostovanje v Krkavče. Pokazali so, kaj se da napraviti z močno in odločno voljo. Nekaj podobnega je v Pučah, kar« malo delavno. S svojimi 250 člani bi lahko razvijalo večje kulturno delovanje. V Dekanih je Prosvetno dru. štvo «Jadran», ki ima pevski zbor, dramsko in folklorno skupino. Delovanje odsekov bi lahko bilo veliko boljše. Dolžnost odbora je, da bi v ljudstvu znel vzbuditi zanimanje za to, kar je res naprednega in vzgojnega, po vseh razvalinah. ki jih je povzročil fašizem. Isto velja za Prosvetno društvo ((Zvezda« v Cežarjih-Pobegih, »Marico« v Bertokih in «Svoboda« pri Sv. Antonu. Tu je bilo prosvetno delovanje nekaj časa zelo živo, to leto pa je kar utihnilo. Na II. kongresu KP STO-ja ie bila sprejeta v zaključni resoluciji tudi točka, ki govori, da je dolžnost vseh razviti in dvigniti na višino slovensko in hrv« tako šolstvo V tem ie obseženo tudj ljudsko prosvetno-kultumo delovanje. Sodelovati pr; uresničevanju tega pomeni razumeti visoko poslanstvo širiteljev kulture, brez katere ni življenja in ne napredka. Pcdzveza SHPZ je otvorila v Portorožu v ta namen trimesečni pevovodski in kapelniški tečaj. V načriu ima tudj tečaj za igralce, knjižničarje in narodne plese. Poleg- tega je Pod-zveza pripravila spored dela- za boljše delovanje naših prosvet. nih društev. Med' prve točke je postavila odpravo nepismenosti. nato splošno izobraževanje ljudskih množic s čitalni-mj večeri, predavanji in nadaljevalnimi tečaji. Pri tem je tudi upoštevana, točka razvijanja ljudskega kulturnega delo- vanj, ter izrazil željo, da bi bila mnogoštevilno obiskana. Obširen in izčrpen referat s slikami pod naslovom »Slovenci in morje« je podal tov. prof. S. Plesničar. Imenoval ga je božanski laboratorij, zibelka in grobnica narodov’, ki ob njem žive in ga ljubijo. Prikaza! je zgodovinske dogodke, ki govore o naselitvi Slovencev ob morju in njihovo povezavo z njim od starih časov. Prešel je obdobje od 6. stoletja dalje, omenil nadvlado Turkov, Benečanov, Nemcev’ in dogodke zadnjih svetovnih vojn in krivičnih mirovnih pogodb, splošno o tragiki slovenskega življa ob Jadranu, zlasti v Trstu. Dimile« umetnin raisiave tov. Avrelija Lukeliša v Kopru Danes ob 16. uri bo v prostorih mestnega muzeja v Kopru otvoritev umetniške slikarske razstave tov. A. Luketiča. Razstava bo odprta ve{ dni; zato vabimo vse ljubitelje barvne umetnosti, da si jo ogledajo. Vpisovanje v obrtno šolo v Kopru je podaljšano do 31. XII. 1949. Interesentke naj se prijavijo v prostoru šole v ul. Mario Brati 238 v II. nadstropju. S seboj naj prineso zadnje šolsko spričevalo in rojstni list. Ker je število gojenk zelo omejeno in je število vpisanih gojenk že precejšnje, naj vsaka pohiti z vpisom. Uprava šole. bolj živa Puče n , »i i i • ii I Naše ljudstvo še kar naprej Uaboorroska novo'ema elka iazkrinkuje tiste špekulante in nepoštene elemente, ki bi se radi odtegnili pričevanju davkov z raznimi izgovori in izmikanji. Na množičnih sestankih prihaja do primerov, kj jih moramo zabeležiti. Vsi pošteni delavci po vaseh vidijo koristi takega razkrinkavanja in vzpodbujajo, naj v časopisih nadaljujemo z imeni tistih posameznih špekulantov, ki vidijo samo sebe in gledajo le na to, kako bi več nagrabili. Ta njihova nepoštenost bj i-mela posledice v našem gospodarskem razvoju, če ne bi ljudstvo in ljudska oblast budno pazili na vse take škodljivce. Tako je v Bujščini ljudstvo na množičnem sestanku razkrinkalo večjega kmeta Rava-lica Ruggera, ki je skupno s svojim bratom prikril 40 hi vina. Tudj lansko leto sta prijavila samo 80 hi vina, pride- Naša obdelovalna zadruga je dala pobudo za več prostovoljnih akcij v dobro novoletne jelke. V ta namen smo imeli že dve krajši prosti zabavi s kulturnim- sporedom, katerega so predvajali pionirji. Cisti dobiček teh dveh zabav, 3000 din, bo v korist otroške novoletne jelke. Za to smo že nakupili razne šolske potrebščine, ki jih bodo dobil; otroci ob obdarovanju. Približno 65 otrok naše vasi bo prejelo darila ob novoletni jelki. Ptimolbhi duet mik l lala pa sta ga 197 hi. Tako bosta morala plačati sedaj 97.360 din več kot jim je bilo prvotno odmerjeno. Vštet je v tem znesku tudi davek, ki bi ga bila morala' plačati lani. V Buroli sta brata Fabris prijavil^ lp 122 hi vina, pri kontroli pa so jima odkrili še nadaljnjih 10 hi. Poleg tega so jima odkrili še 148 1 žganja več kot sta ga bila prijavila. Namesto 12.000 din bosta morala plačati sedaj sto tisoč din davka. Pri San Vito je bilo bratoma Giurgievlč odmerjenih 25.000 din davka. Ugotovljeno pa je bilo, da sta imela veliko večje dehedke. Sedaj bosta plačala 150.000 din. Tudi pri Boninih št. 21 je neki Sosič, ki je zamenjal nad milijon lir. Nima pa toliko drugi strani zanimiv primer, ker že vse od začetka borbe kaže dva obraza. Vse pošteno in demokratično ljudstvo občuti do takih ljudi nekak prezir, ker so s svojo dvorezno nepoštenostjo — pomagači naših sovražnikov. Zato zahteva, naj jih v časopisih ostro razkrinkujemo in prikažemo za to, kar v resnici so, to je: škodljivce in zavirače naš-ga napredka in razvoja. Naravno, da bomo to tudi napravili, ker smo in bomo vedno — borbeno glasilo vsega demokratičnega ljudstva. To ljudstvo se je borilo in zmagalo v težki borbi proti vsem sovražnikom svobode, proti vsemu mračnemu na-zadnjaštvu in sj postavilo svojo — ljudsko oblast. To pa čuva in bo čuvalo ob vsaki pri- ložnosti in proti vsem, ker se poštenosti, da bi poravnal | dobro zaveda, kako velika jc tisti znesek davkov, ki mu je i njena vrednost v današnjem bil odmerjen. Ta Sosič je še po I razvoju. KULTURNI VEČER slovenskegs prosvetnega društva „OTON ZUPANČIČ" v Kopru DANES 28. T. M. OB 2«. URI PRIREDI SLOVENSKO PROSVETNO DRUŠTVO »O. ZUPANČIČ« V KOPRU V OBNOVLJENEM GLEDALIŠČU (BIVŠI RISTORI) KULTURNI VEČER Z BOGATIM SPOREDOM. CISTI DOBIČEK PRIREDITVE GRE V KORIST OTROŠKE NOVOLETNE JELKE. VLJUDNO VABI ODBOR. 6eomefre gradbene cenilce ISče za namestitev Okrožna uprava vodovodov in melioracij v Kopru kjer ie Prosvetno društvo že večkrat uspešno nastopilo. To društvo ima pogoje za ustanovitev močnega in dobrega pevskega zbora in prav tak0 godbenega odseka. To sta dve prosvetni društvi, kj sta pokazali polno razumevanja in delavnosti na kulturnem polju. Poudariti moramo pri tem zelo važno dejstvo. Bili smo navzoči ob uprizoritvi «Raztrgancev» v Krkavčah. Člani Prosvet. društva »Vojko« iz Kort so zelo dobro izvajali svoje vloge in. tudi jezikovno dobro obvladovali pravo slovenščino. To je velika pridobitev in napredek, če vemo, koliko tujk je fašizmu uspelo s rvojimi raznarodovalnimi me. iodami vnesti v naj jezik. Ne moremo pa tega napisati o nekaterih ostslih društvih. Tako je v Vanganelu Prosvetno diuštvo «Primorje». katerega dramfiki in pevski odsek sla bila nekaj ča?a zelo delavna; zadnje čase pa ie opažati neko popuščanje. Tu je menda vzrok pri nekaterih članih odbora, ki zaradi osebnih napak ne morejo naprej. Tudi v Marezigah je Prosvetno društvo »Ivan Can- vanja kot močnega sredstva za vzgojo najširših plasti ljudskih množic. To razvijanje kulturnega delovanja usmerja ljudi v borbo proti vsemu staremu in zaviraškemu mišljenju, proti vsem, ki delajo proti ciljem delovnega ljudstva fn mu zastavljajo pot v napredek. Izobrazba In kulturna razgledanost sta dve luči, dva kažipota v današnjem velikem razvoju, katere si more m mora prisvojiti vsak pnžten in delaven demokrat v našem okrožju Oboroženi poleg drugih tudi s tema dvema pripomočkoma, sl bodo istrski ljudje še hitreje gradili in ustvarjali samj bol> šo bodočnost. GORIŠKI DNEVNIK PODRUŽNICA UREDNIŠTVA IN UPRAVE PRIMORSKEGA DNEVNIKA V GORICI - UL. S. PELLtCO 1 - II.; TEL. 11-32 SADOVI TRGOVINSKE POGODBE S SLOVENIJO lannaria bo prispelo v popravilo uečje Slavilo jugoslnvanshih haminiiov Šovinistično časopisje priznava, da bo mogoče odpraviti gospodarsko mrtvilo v Gorici s sklepanjem trgovinskih pogodb s Slovenijo Portorož Otvoritveno predavanje ljudske univerze 21. t. m. smo imeli v okviru ljudske univerze prvo predavanje. Uvodoma je tov. Rupnik govoril o veliki koristi in važnosti ljudske univerze, ki ima za letos v načrtu več zelo zanimivih in lepili preda- Kljub vsemu sovraštvu, ki ga gojijo tukajšnji šovinistični in klerikalno fašistični listi protj n°Vi Jugoslaviji, so morah nekateri izmed njih le priznati, da bo mogoče odpraviti gospodarsko mrtvilo, v katerega je z: šla Gorica z nenaravno razmejitvijo, s sklepanjem gospodarskih pogodb z Jugoslavijo. Goriška izdaja lista «Giornale di Trieste« pravi o sklepanju gospodarskih pogodb med Slovenijo -n goriško pokrajino takole: «U-no del benefici reciproci, for-se di maggiore interesse. con-templati nel trattato commer-ciaie particolare tra la pro-vincia di Gorizia e la Slovenia, sta per attuarsi, pertando !a-voro neiia nostra ciliu«. • Po naše: «Ena najvažnejših koristi za obe strani, ki jih vsebuje posebna trgovska pogodba mea Gorico in Slovenijo, bo v kratkem stopila v veljavo in prinesla delo našemu mestu«. Uresničevanje trgovinske pogodbe bo nedvomno pripomoglo k dvigu goriškegj gospodarstva, po drugi strani pa bo gospodarsko sodelovanje med pokrajinami obeh sosednih držav dovedlo do še večjega razvoja socialističnega gospodarstva v Jugos.aviji, ki je cb koncu tretjega leta petletke pokazal neverjeten razmah na vseh poljih gospodarske dejavnosti. Obenem bo pogodba dopolnjevala gospodarsko življenje obeh obmejnih pokrajin, kajti nenaravno in obenem škodljivo za normalni razvoj teh krojev bi bilo tako zadržanje, ki bi pretrgalo vse vezi med temi kraji, ker je nemogoče prezreti dejstvo, da se je gospodarstvo tostran in onstran meje razvijalo vzporedno, o-b medsebojni podpori in dopolnjevanju v en gospodarski sistem. Dr. PotsržJa je že na zadnji seji goriškega občinskega sveta, ko je govoril o dosedanji delavnost; proste cone in o njenih bodočih nalogah, med drugim omenil tudj sporazum, | goslavija v najkrajšem času poslala v Gorico preko 20 tovornih avtomobilov z namenom, da jih popravijo v tukajšnjih delavnicah. Zgoraj omenjeni list sg naravnost čudi, kako to da je prišlo do podpisa takega sporazuma, in se ne sramuje priznati, da ni nikoli mislil da se bo taka pobuda mogla uresničiti. Ko je pisec omenjenih vrstic ugotavljal dvome, ki so se porajali v njegovi prenapeti šovinistični duši, je najbrž mislil, da bo Jugoslavija tista, ki ne bo podpisala takega trgovinskega dogovora. Zato se je tudi to pot pošteno zmotil. Kakor smo že omenili bo z omenjenim trgovinskim sporazumem poslala Jugoslavija preko 20 tovornih avtomobilov v Gorico v popravilo. Avtomobili bodo prišli v popravilo po vsej verjetnosti že prve dni V mesecu januarju. S tukajšnjimi oblastmi vodi pogajanja in preučuje obstoječe tehnične možnosti inženir Simšič. Kot smo izvedeli so tovorni avtomobili, ki so namenjeni v Gorico, že pripravljeni v Sv. Petru. Avtomobilom bo treba predvsem popraviti motorje, ki so delno pa tudi močneje pokvarjeni. Pri n:katerih bodo potrebna manjša, pri drugih pa tudi večja popravila. Večini avtomobilskih motorjev pa bo potrebno zamenjati posamezne motorske dele. Trenutno še nismo na tekočem, kolikšni bodo stroški za popravilo. Vemo samo, da bo višina stroškov znašala več milijonov lir. Na kraju moramo ugotoviti še nekaj, in sicer, da bo služila podpisana gospodaiska pogodba predvsem odpravi brezposelnosti, ki jo je povzročila neprirodna meja okoli Gorice. Zato ta korak najtopleje in iskreno pozdravljamo z žrl jo, da bi bili čimpreje sklenjeni še drugi gospodarski dogovori, kar edino lahko prinese našemu mestu in prebivalstvu zaslužek ter ga reši mučnih skrbi za jutrišnji dan. Pred kratkim so tudi v go-riški pokrajini na pobudo Fe-derterre ustanovili sindikat polovinarjev in kolonov ter tako ustregli želji mnogih nesa-mostojnfh poljedelcev. Ustanovil se je namreč pokrajinski sindikalni odbor polovinarjev in kolonov. Do danes so bili delavci te stroke v naši pokrajini malo organizirani in njihovo sindikalno življenje skoraj ni obstajalo. Temu je bilo predvsem krivo napačno tol- PANES POPOLDNE BO IZŠLA V GORICI NOVOLETNA ŠTEVILKA t* Soče 44 NA 12 STRANEH Z ZELO PESTRO IN BOGATO VSEBINO. CENA 3«.- LIR. CITAJTE *SCCO», GLASILO DEMOKRATIČNIH SLOVENCEV V ITALIJI! Samokres in bodalo v žepih Frossa Pred dnevi so orožniki iz Standreža ustavili pod noč na neki vaški stezi tamkajšnjega trgovca 43-letnega Frossa Ivana, ki se je nekam sumljivo obnašal. Preiskali so mu žepe in v njih našli bodalo in samokres znamke Titanic. Odpeljali so ga na orožniško postajo in mu napravili zapisnik, ki so ga odposlali na goriško sodišče, pred katerim se bo Fross v kratkem moral zagovarjati zaradi nezakonite posesti vojnega orožja. Ze pred orožniki pa se je Fross baje izgovoril, da nosi orožje zaradi samoobrambe v primeru, da bi ga slovenski prebivalci Standreža na- sovražijo, ker je Italijan. Mož živi že dolgo let v Standrežu, pa ni v tolikih letih prišel do tega, da bi spoznal miroljubnost slovenskega življa, ki zna spoštovati tistega, ki je spoštovanja vreden, in je vedno dostojno prenašalo tudi neznosne ljudi. Kmalu bi bil ob oho V livarni v Stražicah se je pred dnevi ponesrečil 46-letni delavec Jožef Puttarello iz Fare. Pri delu mu je železni drobec zletel naravnost v oko. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico kjer se je moral podvreči delikatni operaciji ki se je povsem ki je bil dosežen med jugoslo-1 padli, kakor mu to že dalj ča vanskimj in goričkimi oblast-1 sa obetajo. Vse kaže, da je pri posrečila in mu zagotovila potni, na osnovi katerega bo Ju- j tem tudi natvezel, da ga vsi | polno zdravje očesa. mačertje nalog tega sindikata in pomanjkljivost; v organizaciji, katero niso samo kvarno vplivale na sindikalni razvoj, temveč So resno ogroŽ3le tudi rešitev problemov, ki se tičejo naših polovinarjev in kolonov. Da bj se vse dosedanje organizacijske napake čimprej popravile, in da bi se med delavci te stroke dvignila sindikalna zavest, si je novo ustanovljeni Pokrajinski sindikalni odbor zadal nalogo, da bo čim-prej ustanovil v sleherni vasici sindikalni odbor polovinarjev in kolonov. Obenem je tudi sklenil, da bo 8. januarja prihodnjega leta sklical pokrajinski kongres z'a izvolitev pokrajinskega izvršilnega odbora, na katerem bodo zbrali tudj delegate za državni kon- gres zveze polovinarjev in kolonov, ki bo v Pesaru y dneh 19., 20. in 21. januarja. Začasni podrajinskj odbor poziva vse kolone in polovi-narje na delo za vzpostavitev njihovega pokrajinskega sindikata na tako trdne temelje, da bo lahko kljuboval vsem napadom zemljiških posestnikov in se uspešno boril za dosego novih kolonskih pogodb ter odpravo starih računov, kakor je to predvideno po zakonu, ki ga posestniki nočejo spoštovati. Božično iznenadenje Na dan sy. Stefana je 21-letni Ragusa Ivonne zapustil svoj dom, da bi se sešel z veselo družbo, s katero naj bi v kakšni prijazni gostilni veselo zaključil božične praznike. Ves popoldne je prebil kakor se je nadejal, toda ko se je vračal domov prepričan, da je povsem zadovoljen s samim seboj, so ga agenti javne varnosti. katerim se je njegovo obnašanje zdele nedostojno, neprijetno iznenadili, Ustavili so ga namreč, ker je bil očitno vinjen. Hoteli so ga legitimirati, da bi mu zaradi tega naložili globo. Toda mladenič se jim je odločno uprl in si tako poleg globe nakopal jfe prijavo na sodnijo zaradi upora javnim organom pri izvrševanju njihove službe. Danes seja gorišhega občinskega sveta Danes ob 18. bo na goriškem gradu nadaljevanje izredne seje goriškega občinskega sveta, ki se je prekinila prejšnjo sredo. Na dnevnem redu bo diskusija o poročilu dr. Poterzia <> prosti coni in diskusija o pred-logih, ki so jih svetniki posameznih političnih skupin predlagali k zadnji točki dnevnega reda. Med temi je tudi predlog svetnikov Demokratične fronte Slovencev o potrebi uvedbe dvojezičnosti na seje goriškega občinskega sveta. Kolesar zadel ob avto Fred dnevi je avtomobil ki ga je vozil 27-letni industrijec Tulij Posta iz Trsta povozila v bližini Ronk na poli proti Gorici kolesarja Rcmigija Visin-tina. Avtomobil je vozil z odprtimi lučmi na svoji desni in kaže da je nesreče kriv sam Visinlin, ki se je s svojim kolesom tik pred avtomobilom premaknil preveč na levo in zadel v sprednji blatnik vozila. Silvestrovanje SPO Slovensko planinsko društvo v Gorici se pripravlja na vesel zaključek leta. Za svoje člane in prijatelje priredi silvestrovanje v pravem planinskem vzdušju. Staro leto bo naše društvo pokopalo v Ukv ib v Kanalski dolini. Vsi tisti, ki se nameravajo udeležiti planinskega silvestrovanja, naj se čimprej zglase v trgovini Darka Šuligoja na Travniku. Prijavljene! bodo odpotovali iz Gorice ob 5. uri popoldne in se vrnili v nedeljo pod večer. Vozni, □a stane za člane 80« lir in za nečlane pa 908 lir. Od začetka septembra dalje 3e bij v načrtu koprske podružnice Tržaškega pLr.inskc-8« društva izlet na Čaven. Toda večkrat zaradi slabega vre-dtena in dvakrat zaradi tehničnih zaprek je bil vedno znova odložen *in je že tako kazalo, da v letošnjem koledarskem meli v mogočno s snegom ovito gmoto Nanosa, pod vrhom katerega smo v letošnjem a-prilu pomagali graditi planinsko zavetišče Janka-Premrla Vojka. Snežna kučma vrh Nanosa nam je dala misliti, da bomo imeli vrh Čavna svež in moker sneg. PO SKALNATIH STRMINAH koprski planinci na čavnu let« ne bo nič s Čavnom. Le , HH Vztrajnosti onih članov naše Clviliz.iiC(|a III iz)X)i!t’iniin Planinske podružnice, ki so izhod Čavna doma in so že v o-tfoški dobi plezali po Cavno-Vih skalnatih strminah, ki aii-Stjo strminam Nanosa nad Razdrtim, in so poznali lepote te-8a gurovja, se imamo zahvalili, da smo v decembru kreniti °Priuni z nahrbtniki, a gal brez °dej, iz Kopru. Ze v kamionu je bilo med bami takoj po odhodu veselo In razigrano. Otresli smo se za hekaj več kakor 24 ur vsakdanjih tegob in skrbi, in naše ml-»o bile že v prelepem slovenskem gorskem svetu, ko »hto se peljali mimo bivše koprske železniške postaje. Pada-•l' so več alt manj duhovite, J^ljive in nugajive domlsiiee, *akor je navada med plunin-da se nam je vožnja zdela kratka. V svetlem zimskem vedrit »mo v mesečini prispeli zasneženi greben Čavna, v 'Os Potoče ob g>avni cesti Aj dovJtina -Gorica. Ze med vož-1° od Sežane daJje smo str- jioEtnliiilinusii Bprejem, ki smo ga biti deležni v vaseh pod Čavnom, zlasti v Kamnjah in Potočah, ]e bil nad vse pričakovanje. Res je sicer, da sta dva tovariša po rodu izpod Čavna, toda goriški rojaki so nas prav vse sprejeli kot se sprejema le sorodnike in prijatelje, in -e to ne vedno in povsod. Predsednik naše planinske podružnice, ki je v svojih dijaških letih česta hodil- po vaseh okrog Čavna, mi je pred izletom pripovedoval, kako gostoljubni »o bili tedaj prebivalci v tel) krajih. Nekoč je dala revna stara ženica — preužitkarjr« veseli skupini študentov ves sodček vina, ki ga je za celo leto dobila za prevžitek od sina, češ sama bo že eno leto prestala tudi brez vina. Menil sem, da so take navade daleč za nami in da je civilizacija izpodrinil« gostoljubnost. Doživeli pa »mo pri revnih kmetovalcih tak spre-jem, da smo morali napram gostiteljem protestirati, da jih ne bomo oškodovali; naj skrbijo, da bodo sami imel; dovolj do prihodnje letine in zakola prašiča, ker smo mi za sebe dovolj hrane prinesli s seboj. Cim revnejši ljudje, tem večja je bila gostoljubnost, kar smo o pazili tudi drugod, zlasti na Štajerskem. Posebno starejše ženico so nam hotele znositi na mizo prav vse, kar so imele najboljšega v zalogi. Ker smo dejanski imeli dovolj brašna s seboj, smo odklanjali dobrote, ki so nam jih ponujali, radi pa smo segli po orehih in sladkih suhih smokvah. Vrat! vrhu Dobro smo se okrepili za pot pri Matičkovih in Pokčevih ter smo po enournem razgovoru o težkih časih in trpljenju za do. be okupacije krenili v mesečini po pobočju Čavna navzgor v smeri proti Modrasovcu. Vodil nas je gospodar Pokčevega doma tov. Ciril Vodopivec in hudo bi nam bilo, da ni šel z na mi, ker bi prav gotovo koče ne našli do jutra. Nihče ga ni prosil, naj gre z na.mi, ker sta dva tovariša trdila, da poznata smer in pota še iz otroških let; pozabila pa sta, da je v svežem snegu, ako ni v njem nobenih sledov, težko najti stezo in smer, Tov. Ciril ni nič vprašal in se nam je samo nasmehnil, obul- močne gorske čevlje in šel z nami, ker je predobro vedel, da sami ne bomo našli koče. Čeprav je bila noč svetla kakor le v zimski mesečini, smo celo pod Cirilovim vodstvom v snegu enkrat zašli. Do višine približno 700 m nad morjem je bilo še kopno, nato pa je bilo snega vedno več in gazi nobene, ker je sneg zapadel v prejšnji noči. Treba je bilo dobro poznati posamezne skale in ovinke, da se je bilo mogoče orientirati. Tako smo gazili sneg najprej samo do gležnjev, nato pa vedno bolj globoko, do pod kolena. Sneg je bil ponoči suh, ker je bila temperatura znatno izpod nič le, zjutraj pa je bil zaradi odjuge moker. Kmalu po polnoči smo prišli do koče, ki se imenuje planinsko zavetišče Antona Bavčerja na Čavnu (1204 m). Upravlja, jo Planinska skupina Ajdovščina. Koča stoji sredi smrekovih in borovih gozdov na lepi jasi in je dobila ime po narodnem mučeniku Antonu Bavčerju, ki je bil po rodu iz Sturij pri Ajdovščini in ki go ga Nemci v letu 1944 na Opčinah ustrelili kot ta’ca. V dom smo prišli nekoliko premraženi, ker nismo bili dovolj toplo oblečeni in so imeli nekateri tovariši premočeno obutev. Z grebena smo jasno videli morje luči tržaškega mesta in okolice. Dom je skromno opremljen, ima pa prostorno kuhinjo in Jedilnico. Oskrbnica Krapež Zora skrbi za vzorno čistočo. Hrano donašajo iz Dola-Pred-meje, od koder Je eno uro hoda. Zaradi utrujenosti smo takoj polegli po slamnjačah in se prebudili ob sončnem vzhodu. Jutro je bilo lepo, da v decembru malo takih. Toda na jugovzhodu so rasli ogromni stebri sive megle iz tal, nalik silnim sivim stenam, ki so se zgošče-vale v deebl zid. Ta zid je naglo pridobival na širini In kmriu je kazalo, kakor da je na jugovzhodu Čavna še ena velika gorska gmota iz drugega testa, namreč iz goste sive megle 2 ogromno površino, ravno kakor velika miza. Ta naravni pojav, ki nastane, kadar nenadoma v višini prevlada vlažen južen veter, sem videl to pot drugič v življenju, čeprav sem dosti zahajal v gore v vseh letnih časih. Slutil sem, da bodo megle kmalu prepregle tudi vrhove Čavna in uisem se zmotil. Ob 8 uri smo bili zaviti v gosto sivo meglo in razgleda ni bilo več, pač pa neprijetna vlaga. Mraz je seveda tudi odjenjal Boj borovemu prelen Upajoč, da se bodo megle morda le razgrnile, so skoro vsi naši planinci krenili na vrh Kuclja. Nato pa smo sr razdelili v dve skupini. Ena je krenila po cesti proti Črničam, druga pa se je vrnila po isti stezi, po kateri smo prejšnji večer prišli, nazaj k prijaznim Pokčevim, Piklavim in Matičkovim. Tako smo ušli iz megle, ki ie ni bilo v dolinah, je pa ves dan objemala Cavnove vrhove. Pri Pokčevih smo nadaljevali razgovor prejšnjega večera o trpljenju in žrtvah za časa sovražne okupacije. V teli predelih slovenske domovine je bil okupator posebno krut in vega prelca, kjer sva naletela na ono belo pajčevinasto tkivo, ki obdaja kepo številnih gosenic. To uničevanje je razmeroma lahko, ker se pajčevinasto tkivo hitro vname in je treba pridodati le še nekaj suhljadi ali borovih vejic, pa je škodljivi gosenic ji zarod v pla. menu hitro uničen. Treba bo večkrat organizirati izlete prav s tem namenom, da bomo uničevali borovega prelca. Enkrat smo to ie vršili, ko smo šli v Osp in na Socerb. Tako bomo vršili obenem koristno delo in bomo združili oddih z družbeno koristnem delom. Tudi drugim planinskim organizacijam priporočamo, da se načrtno lotijo uničevanja borovega prelca, ki se je po naših gozdovih, zlasti na Notranjskem, silno razpasel in grozi uničiti mnogo dreves. Po nekaj prijetnih urah, ki smo jih še preživeli pri naših gostoljubni) tovariših v Kamnjah, Potočah in Črničah, smo sc odpočiti, veseli in zadnvolj-ni, okrepljeni za delo v bodočem tednu z našim kamionom vrnili v Koper. Ustavili smo se samo v Sežani v hotelu Triglav. kjer smo bili tudi dobro postreženi. V poslednjem času so nekateri gostinski obrati na Krasu dobro opravljeni in o. skrbovani, tako tudi Imenova- IZ ŽIVLJENJA OSVOBOJENIH BRATOV Sproščeni vseh spon naglo in uspešno go.ijo ljudsko kulturo Veliko kulturno razgibane st, j goslovanskih narodov trudijo ki je dandanes splooni znak za izboljšanje materialnega in življenja naših osvobojenih j kulturnega življenja, primorskih bratov v Jugosla- osvnbodilnn borba zelo krvava. Ob poti navzdol sva s tova- 1 ni hotel v Sežani, rišem iz Trsta uničevala boro-1 Bori« Kermaver viji, si ne mortmo. razlagati drugače, kot da še enkrat pritrdimo neizpodbit..; resn.ci, da je poleg velikega gospodarskega in političnega razmaha tudi kultu) na dejavnost neposredna posledica prid batev velike ljudske revolucije, to je borbe narodov Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita za socialno in nacionalno . v*hode. Sproščeno vseh sp >n sj je ljudstvo ustvarilo solidne teni lje za nagel m uspešen raz voj kulture, česar mu fašistični okupator ni nudil, temveč jih je samo zatiral. Kakor rase polet jugoslovanskih delavcev v borbi za izgradnjo socializma in za ustva ritev srečnejše in lepše bodočnost; vsemu delovnemu ljudstvu, prav tako nenehno raste tudj kulturno in politično življenje, ki je izraz naporov in ustvarjalne moči jugoslovanskih narodov pri izgradnji socializma. Tako so kulturnj delavci go-riške oblast; te dni napravili pregled in obračun svojtg,-kulturnega delovanja. 2e samo sporočilo o tekmovanju kulturno umetniških skupin je zajel najširši krog kulturnih delavcev, ki so teko« pričel; z, delom. Posebno veliko zanimanje to pokazali članj SKUD «Ivan Turšič-iz tok« iz Rakela, »Srečko Kos >-vel« iz št. Petra na Krasu, «0-ton 2upančič» iz Divače, »Janko Premrl-Vojko« iz Nove G rice in še nekatera društva. Omenjena kulturno umetniška društva so poživeli delo skoraj vseh odsekov, med katerimi se je razvilo živahno tekmovanje. Na tekmovanju so kulturno umetniški delavej pokazali jasno sliko socialističnega prizadevanja nove Jugoslavije pr; razvoju kulture; zlasti pa je na tekmovanju prišla do izraza politična zrelost in bor-bfna socialistična zavest naših bratov onkraj meje, ki se pod vodstvom najboljših sinov ju- Nesrečen sprehod V ponedeljek popoldne jc moral rešilni avto Zelenega križa pohiteti na pomoč 22-let-nemu agentu javne varnosti Gilbertu De Santiju. De Santi, ki se je mirno sprehajal po korzu, je pred kavarno Fait doživel nevarno iznenadenje. Avtomobil »Topolino«, ki ga je vozil neki Valli iz Trsta, jc z blatnikom sunil agenta in ga vrgel. Avtomobil Je prišel iz smeri ul. Garibaldi in hotel nadaljevati svojo pot po korzu. Toda na križišču je napravil tako širok ovinek, da je z zadnjim kolesom vozii po pločniku in zadel v agenta. Pri nesreči je azent odnesel poškodbe po raznih delih telesa in pretres možgan. Odpeljali so ga v občinsko bolnišnico kjer so po pregledu iziavili da bo lahko ozdravil v 20 dneh. Boeing Mg iisleljgp M Fred dnevi je zletel po stopnicah svojega stanovanja 41-letni Amadio Missio iz Korna št. 4. Padec je povzročila, kakor se to po navad; zeodi, neprevidna hoja. Njegove posledice so bile številni udarci po bedrih in obtolčenje komolcev. Po tem neprijetnem dogodku je Missio, ne da bi zastokal, vstal in šel naravnost spat. Toda naslednjega dne, ko je hotel vstati, se mu je zdelo, da mu kosti preveč škripajo in da zaradi teea ne more vstati. Tedaj je poklical rešilni avto Zelenega križa, Km o VERDI, 17: »Ljudje brez predsodkov«, C. Gable in N. Shea-rer. VITTORIA. 17; »Cesarski valček«, J. Fontaine. MODERNO. 17: »Gilda«, R. Hay-worth. CENTRALE. 17: »Tragična džungla«, C. Mathews. EDEN. 17: »Pravica za Indijce«. W. Boyd. * MEMORANDUM CENTRALNEGA ODDORA ZVEZE SINDIKATOV JUGOSLAVIJE mednarodnemu delaubkemii cjikiitju in demoklcitiemi kmtomi pamoM Nobelova naarada za fiziko 1949 [NAŠIM KMETOVALCE_M Deseti plenum Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije je poslal spomenico mednarodnemu delavskemu gibanju in demokratični svetovni javnosti v zvezi s pristranskim ravnanjem pristašev resolucije Inlormbiroja proti sindikalnemu gibanju Jugoslavije in kletevam zoper voditelje Zveze sindikatov FLRJ. V spomenici je med drugim rečeno: Centralni odbor Zvez: sindikatov Jugoslavije se obrača na medna- rodno delavsko gibanje, vse napredne sindikalne organizacije sveta, vse demokratične organizacije in napredne liudi vseh držav ter opozarja s tem na dejstvo, da so Jugoslavija in njeni narodi že poldrugo leto izpostavljeni najsrditejši in najnemoral-nejšl gonji v zgodovini demokracije in socializma, in to v času, ko sodelujejo vse sile delovnih ljudi Jugoslavije v veliki borbi za socialistično zgraditev njihove domovine. Poldrugo leto, ki je preteklo od resolucije Informbiroja nekaterih komunističnih partij, je jasno pokazalo, da je glavni vzrok spora ki je nastal med vodstvom ZSSR in uradnimi vodstvi držav ljudske demokracije na eni ter Jugoslavijo na drugi strani, poskus Sovjetske zveze, da bi vsilila Jugoslaviji gospostvo, med socialističnimi državami pa uvedla neenakopravne odnose. Zadnji čas so postale pogoste v okviru gonje zoper Jugoslavijo in njene narode pristranosti, lažnive obtožbe in napadi na sindikalno gibanje Jugoslavije. Deseti plenum Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije obsoja v imenu delavskega razreda FLRJ celotno protijugoslovansko gonjo, pa tudi vsa obrekovanja, ki jih širijo o delavskem razredu in sindikatih Jugoslavije ter opoza-zarja mednarodno napredno javnost na tele momente: 1. Na nedavni ustanovni konferenci Mednarodne zveze sindikatov delavstva živilske in tobačne industrije ter gostinstva v Sofiji na kateri predstavniki jugoslovanskih sindikatov niso mogli sodelovati, ker bolgarske oblasti niso izdale vstopnih vizumov jugoslovanskim delegatom, so sprejeli poziv, v katerem se trdi, da je Jugoslavija »država s fašistično diktaturo*, v kateri ni svobodnih sindikatov, pri čemer primerjajo jugoslovanske sindikate s sindikati v Franciji, Španiji in monarhofašlstlčni Gršiji. Taka trditev ni samo žalitev delavskega razreda Jugoslavije, temveč tudi najnesramnejše obrekovanje. Vsa zgodovina delavskega gibanja Jugoslavije pred narodnoosvobodilno vojno je polna borb Jugoslovanskega delavskega razreda za ustanovitev in obrambo svojih svobodnih razrednih sindikatov. Kot rezultat dolgoletnih borb in velikanskih žrtev, tako v kapitalistični Jugoslaviji kakor tudi v narodnoosvobodilni vojni in ljudski revoluciji, je bila ustanovljena Zveza sindikatov Jugoslavije kot svobodno razredno sindikalno gibanje delavskega razreda FLRJ 2. Sovjetske okupacijske oblasti v vzhodnem delu Berlina so onemogočile predstavnikom jugoslovanskih sindikatov, da bi se udeležili ustanovne konference Mednarodne zveze sindikatov uslužbencev PTT in radia, kakor tudi francoske oblasti že poprej niso dovolile, da bi prišli predstavniki sindikata delavcev tekstilne industrije in sindikata pomorščakov Jugoslavije na mednarodno konferenco teh sindikatov v Lyonu in Marseillu. S predstavniki jugoslovanskih sindikatov so prav tako pristransko ravnale tudi poljske oblast?-, ki so preprečile jugo-slavanskim delegatom, da bi prišli v Varšavo na ustanovno konferenco Mednarodne zveze sindikatov kmetijskih delavcev. 3. In ormbirojevska propaganda in reakcionarni tisk kapitalističnih držav širita vesti o delavskih stavkah v Jugoslaviji, o odhajanju z dela, o »odporu«, ki ga nudi delavski razred Jugoslavije politiki vlade FLRJ. To je težka žalitev in obrekovanje delavskega razreda Jugoslavije, ki s svojimi vsakdanjimi delovnimi zmagami, s široko razvitim socialističnim tekmovanj'm in bo^bo za visoko storilnost dela, uspešno gradi socializem v svoji državi. V spomenici so nato navedena dejstva o socialistični graditvi Jugoslavije, ki najbolje zanikajo izmišljotine Informbiroja in zgo- DJLHO SALAJ. no v spomenici, znane vsditelje sindikalnega gibanja Jugoslavije tovariša Djura Salaja, Ivana Bo-žičeviča, Marka Beliniča, Dušana Petroviča, Mišo Pavičeviča in Grgo Jankeza. Delavskemu razredu Jugoslavije je nadalje rečeno v spomenici, so poznani vsi ti tovariši in njihovo dolgoletno delo v delavskem sindikalnem gibanju Jugoslavije. Delavski razred Jugoslavije pozna njihovo dosledno in brezkompro-misro borbo, tako v predvojni kapitalistični Jugoslaviji kakor tudi med narodnoosvobodilno vojno, v kateri so vsi omenjeni sodelovali. Zato v Jugoslaviji ni treba zanikati nesramnih obrekovanj, ki jih širijo o nji. TOVARIŠ DJURO SALAJ, predsednik Centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije je ed:n najstarejših borcev delavskega gibanja v naši Jugoslaviji in eden najstarejših članov KPJ človek ki je vse življenje posvetil borbi delavske razreda svoje države in stvari mednarodnega proletariata. V delavskem gibanju sodeluje od 1. 1906, sindikalni funkcionar je od leta 1908, član KPJ pa od njene ustanovitve 1919, leta Leta 1520 je bil izvoljen za narodnega poslanca na listi KPJ. Zaradi svojega brezkompromisnega stališča in dela proti oblastnikom kapitalistične Jugoslavije je bil obsojen na dve leti zapora, ki jih je prestal v kaznilnici v Po-žarevcu od 1921 do 1923. Na ti -tjem in četrtem kongresu KPJ <1926 in 1928) je bil izvoljen za člana CK KPJ. Leta 1930 je odšel v Sovjetsko zvezo kot predstavnik CK KPJ pri Kominterni. V Sovjetski zvezi je preživel 14 let, od 1930 do 1944 in je bil v vsem tem času član Vsezvezne komunistične partije (boljšsvikov). Po prihodu v Jugoslavijo je bil izvoljen na državni sindikalni •konferenci 1945. leta za predsednika Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije in vrši to funkcijo še do danes. Tovariš Salaj Je sodeloval na ustanovni konferenci Svetovne sindikalne konference v Londonu in na ustanovnem kongresu Svetovne sindikalne federacije v Parizu 1945. leta, ko je bil izvoljen za člana izvršilnega odbora federacije kot predstavnik sindikatov držav Jugovzhodne Evrope — Jugoslavije, Bolgarije, Romunije, Albanije in Grčije. — Na II. kongresu Federacije v Milanu je bil izvoljen za člana Centralnega sveta in snova za člana izvršilnega odbora Svetovne sindikalne federacije. TOVARIŠ IVAN B02ICEVIC je generalni sekretar Centralnega odbora ZSJ. V naprednem delavskem gibanju sodeluje od 1. 1933. Pred vojno je bil sindikalni funkcionar in je opravljal različne dolžnosti v Zvezi tckstllno-oblačilnih delavcev Jugoslavije. Leta 1939 pa je bil izvoljen za sekretarja centralne uprave te zveze. Od I. 1935 pa do prepovedi URSS 1940. leta je bil poklicni sindikalni funkcionar. V kapitalistični Jugoslaviji so ga preganjali, policija pa ga je večkrat zaprla zaradi njegovega dela v delavskem gibanju, predvsem pa zaradi organiziranja številnih stavk tekstilnih in krojaških delavcev V narodnoosvobodilni vojni je sodeloval od vsega začetka in o-pravljal različne dolžnosti na vodilnih mestih. DUŠAN PETROVIC-SANE je član Centralnega odbora ZSJ. V naprednem sindikalnem gibanju dela od 1. 1933. Pred vojno ga je policija zaradi njegovega dela v delavskem gibanju večkrat aretirala in zaprla. Nekaj časa pa je živel v ilegali. Kot član KPJ je opravljal različne partijske dolžnosti. S;daj je organizicijski sekretar CK KP Srbije in član CK KPJ. V narodnoosvobodilni vojni le sodeloval od 1. 1941 kot eden izmed organizatorjev vstaje v Srbiji Za zasluge med vojno je bil odlikovan z visokimi odlikovanji FL RJ. Ima partizansko spomenico iz 1. 1941. MARKO BELINIC je čian Centralnega odbora sindikatov Jugo-svaije. V naprednem delavskem gibanju sodeluje od leta 1940 (v revolucionarnih sindikatih Jugoslavije). Aktivno je sodeloval v sindikalnem gibanju predvojne Jugoslavije. Vodil je številne stavke krznarjev, krojačev in tekstl-cev. Od 1. 1937 do prepovedi URSS 1940. leta je delal kot poklicni sindikalni funkcionar. Pred vojno so ga preganjali in večkrat aretirali. GRGA JANKEZ je sekretar Centralnega odbora ZSJ. V naprednem delavskem gibanju sodeluje od 1923. leta. Najprej je delal v revolucionarnih sindikatih po različnih krajih Srbije. Od leta 1926. je član KPJ. Pred vojno ga je policija večkrat aretirala. Leta 1929. je bil obsojen na 6 let težke ječe in dosmrtno izgubo državljanskih pravic. Težko ječo je prestajal v ■kaznilnicah v Sremski Mitroviči in LepoglaVi. Po sklepu Partije je bil leta 1937. poslan v Francijo Oktobra istega leta pa je odš?l v Španijo, kjer se je udeležil držav-«k- volne v vrstah španske re- V narodnoocvobodilni vojni je sodeloval od leta 1941. kot eden izmed organizatorjev vstaje v Sandžaku. V vojni je tov. Pavičevič izgubil tri člane dtužine: očeta so mu 1942. leta ustrelili italijanski fašisti, mater nemški okupatorji 1944. leta, brat pa je padel kot namestnik komandirja partizanske čete od 1942. leta v boju z italijanskimi fašisti in četniki. Sam je bil leta 1942. hudo ranjen. Za zasluge v vojni je bil odlikovan razen s partizansko spomenico borca iz leta 1941. še z drugimi visokimi odlikovanji FLRJ. Kot vidimo, so skoraj vsi ti tovariši v vodstvu jugoslovanskih sindikatov — Centralnem odboru ZSJ — že od leta 1943. Na I. kongresu ZSJ so bili na podlagi svobodnega in tajnega glasovanja tisoč predstavnikov sindikalnih organizacij iz vse države znova izvoljeni v Centralni odbor ZSJ. Torej ne gre za aznane fašiste in razkrinkane vohunen, temveč za ljudi, ki sodelujejo skoraj že dve, tri, nekateri pa tudi več desetletij v delavskem gibanju; gre za ljudi, ki so tudi med štiri!'tno I sko revolucijo z orožjem v roki dckazali'Zvestobo delavskemu razredu svoje države, mednarodnemu proletariatu in vsemu naprednemu človeštvu. To zadevo navajomo tudi zaradi tega, ker je v odboru za obrambo aretiranih in preganjanih demokratov v Jugoslaviji prav tako generalni sekretar Svetovne sindikalne federacije, ki osebno pozna vse imenovane tovariše, od katerih so bili trije izvoljeni v vodilne organe Svetovne sindikalne federacije (izvršni odbor in Generalni svet). Centralni odbor ZSJ misli, da so vsa taka in podobna ravnanja ne samo lažnivi, nenačelni in obre-kovalni napadi na socialistično državo ter njeno sindikalno gibanje, temveč hkrati tudi napadi na mednarodno sindikalno enotnost, na medarodno solidarnost proletariata, na enotnost miroljubnih sil in na demokratično proti-imperialistično svetovno fronto. Zato zahteva Centralni odbor narodnoosvobodilno vojno in ljud- j ZSJ, da sekretariat Svetovne sin- dikalne federacije izda ukrepe proti takim napadom, ki ne kompromitirajo samo vodstva Svetovne sindikalne federacije, temveč tudi neposredno Svetovno sindikalno federacijo in resno ogrožajo enotnost delavskega ter demokratičnega svetovnega gibanja. Centralni odbor ZSJ poziva vse narodne sindikalne centrale članice Svetovne sindikalne federacije, naj protestirajo proti tem obreko-valnim napadom na Zvezo sindikatov Jugoslavije in njeno vodstvo ter onemogočijo sleherni poskus, da bi izrabili vetovno sindikalno federacijo za smotre reakcionarne zarote. Centralni odbor ZSJ opozarja mednarodno delavsko gibanje na to ravnanje in na obrekovalne napade zoper delavski razred ter sindikalno gibanje Jugoslavije, pri čemer izjavlja, da se lahko vsi napredni demokratični ljudje na svetu neposredno v FLRJ seznanijo z resnico o Jugoslaviji. (Tanjug) Japonec dr. Hideki Vukavva, ki Je bil 9. decembra nagrajen z Nobelovo nagrado za fiziko zapušča v spremstvu žene Stockholm Tudi letos nam primanjkuje krme za živino — to je dejstvo preko katerega ni mogoče iti. Sena ni in če je še mogoče priti do njega, se marsikateri naš kmetovalec vprašuje, če se mu zaradi previsoke cene izplača gojiti živino. V našem tisku smo že več-krat načeli vprašanje prehrane goveje živine preko zime. Bilo je govora o ukrepih, ki jih moramo povzeti in o izkoriščanju raznih odpadkov in manj vredne krme. Pri nas pride v poštev predvsem slama, koruznica, listje gozdnih dreves in trte. V kritičnih letih kot je letos pa lahko izkoristimo do sedaj še neizkoriščeno krmo — grozdne tropine. Pri nas iz tropin kuhamo žganje (tropinovec). V drugih državah n. pr. v Italiji, ki pridelujejo mnogo vina in kjer je žganje obremenjeno z visokimi davki črpajo iz tropin ves sladkor in alkohol na ta način, da iz njih predelujejo lahka vina, (v Italiji «vinello», v Franciji «petjot») za domačo uporabo. %,■ OB ZMANSTVEN1H IZKOPAVANJU-( PROF. BRODARJA ni rosp so pumi umu osiiiie človeških bivališč iz stare kamene dobe voruo pričajo o uspehih, doseženih pri graditvi socializma v FLRJ, o pravilnosti poti, po ka- publikanske vojske. Februarja 1939 terl vodita Jugoslovanske narode vlada FLRJ in KPJ s tovarišem Titom na čelu, na kar Je rečeno: 4. Ker Jim ni uspelo z dosedanjimi sredstvi razbiti enotnosti delavskega razreda in Jugoslovanskih narodov, so začeli organizatorji protijugoslovanske gonje zadnji čas napadati vse pomembne osebnosti Jugoslovanskega političnega in Javnega življenja ter jih označujejo za fašiste, vohume in gestapovske agente. Tako so napadli, kot je navede- ne odšel znova v Francijo, kjer je preživel v taboriščih 28 mese-cev. V Jugoslavijo je prišli septembra 1941 in neprestano sodeloval v narodnoosvobodilni vojni kot poveljnik operativne cone Hr-vatske, pozneje pa je opravljal različne politične dolžnosti MISA PAVICEVIC je sekretar Centralnega odbora ZSJ. V delavskem gibanju sodeluje od leta 1933. Pred vojno ga je preganjala in večkrat aretirala jugoslovanska policija. Med pomembna znanstvena raziskovanja v letošnjih mesecih sovpadajo tvdi arheološka izkopavanja ostankov človeških bivališč iz stare kamene dobe v bližini Postojne. Ta raziskovanja vodi v okviru Slovenske akademije znanosti in umetnosti Inst tut za prazgodovino človeka na ljubljanski univerzi pod vodstvom prof. Srečka Brodarja. Izkopavanja v Betalo-vem spodmolu — jami, ki lej: ob vznožju Kurjega gradca med Velikim Otokom in Zagonom, 2 km daleč od Postojne tečejo že tretje leto po osvoboditvi. Sele preteklo leto sta hkrati minuli komaj dve desetletji odkar je prof. Srečko Brodar našel pri nas v Potočki Zijalki na gori Olš?vi (1700 m visoko > prve ostanke človeških bivali.š-' iz s are kamene dobe. Od tedaj poznajo tega našega znanstvenika, njegzve izsledke in znan stvene publikacije po vsem kulturnem svetu. Z njegovim imenom so najtesneje povezana skoraj vsa nadaljnja odkritja novih mest — postaj, v katerih se je pred več deset ali stoti-soč leti od časa dn ča-a zadrževal človek. Prof Brodar je prvi prikazal Sloven jo kot de želo, ki je bila močno naseljena že v ledeni dobi. Ostanke slovenskega paleolitika je odkril še blizu Njivic pri Radečah, v Špehov ki nad Hudo luknjo pri Zgornjem Doliču, v Mornovi zijalki pod Belimi vodami, blizu Kostanjevice in drugje. V zadnjem času se je ducatu paleolitskih postaj, ki leže po večini v Sloveniji, pa tudi onstran meja na Primorskem in v Hrvaški (Vinici pri Varaždinu, Krapina in Lokve pri Delnicah), pridružila še nova. kakor kaže morda od vseh doslej znanih najpomembnejša in najdelj naseljena p ostaja pri Postojni. Jamo Betalov spodmol je od kril že teta 1932 Italijan Anel-li. Leto pozneje je Anelli o svojih prvih izkopavanjih poročal na speleološkem kongresu v Trstu. V naslednjih letih je nadaljeval izkopavanja in prekopal ves predjamski prostor 7 m v notranjost in nek-ko -2 m p globino jame, Objavil pa je le odkritja iz pozne mlajše kamene dobe (neolitika)« Pred vojno za časa fašistične Italije je bila zbirka nejdenih artefaktov (človekovega orodja in živalskih ostankov, ki dokazujejo, da je tam nekoč prebival ali vsaj lovil človek) shranjena v Postojnskem muzeju. Med vojno so to dragoceno zbirko. Nemci odpeljali v Italijo in nato še naprej v grad Pottenstein verze, članov Ljudske študentske mladine in postojnskih srednješolcev. Celotna raziskovanja pa potekajo ob izdatni in zadostni podpori ministrstva za znanost in ku'turo LRS ter Slovenske akademije znanosti in umetnosti v LjuOtjani. Nouo najdišče pri Postojni nam predvsem Odkriva življenje ledenodobnega človeka — prebivalca stare kamene dobe. Najgloblje najdeni predmeti kažejo na kulturo, ki je brez dvoma najstarejša v Sloveniji. Iz najdenega gradiva bodo znanstveniki precej zanesljivo sklepali in nam povedali, kakšna sta bila način dela in življenje naših prednikov. Poleg živalskih ostankov (tedanje človekove hrane) so v Betalovem spodmplu našli dobro ohranjene koščke oglja, ki nas opozarjajo, da je pračlovek že v tisti dobi poznal ogenj. Oglje samo prazgodovinarju - paleoliličarju - ni le dolkaz, da je človek že v davnih dobah poznal ogenj. Nadaljnja točna makroskopska analiza dalje pokaže, od katere vrste dreves je tu oglje. Iz te ugotovitve prazgodovinar lahko sklepa tudi o rastlinstvu takratne dobe. Raztl nstvo pa mu spet pove, ali je bila doba mrzla ali topla. Se posebno važni so ostanki živali, katere je lovil za svojo prehrano prebivalec stare kamene dobe. V slojih Betalove- da je pračlovek že ob svojem prvem bivanju v tej jami ■z-deloval kamnito orodje ter se hranil v glavnem z jamskim medvedom in rastlinstvom. Toda že bežen pregled okrog Ir, tisoč ostalih kosov posulje ročno obdelanega kamenitega, kremenastega orodja, drobcev i ki so odpadli človeku pri izdelovanju kamenitega orodja), rezil konic, strgal, praskal, vbadal ter živalskih zob in kosti, ki so bile odkrite v globini do 7 m pod sedanjim jamskim nivojem, kaže tudi na raznoterost človekove prehrane in orodja, ki ju je pračlovek sila razširil in izpopolnil v nadaljnjih tisočletjih svojega razvoja. Istočasno s staro kameno do bo je neša zemlja preživljala ledeno dobo (diiuvij ali ple-istocen), v kateri je bilo več toplejših presledkov. V času po-ledenitev se je pračlovek seiil iz Betalovega spodmola v oddaljenejše kraje. Zato nekatere notranje jamske plasti ne hranijo sledov človekove navzočnosti. Kajti pod silovitostjo vsake, izmed 3 do i močnejših poledenitev, ki so si sledile v ledeni dobi, se je rušila tudi jama pri Postojni. Toda prav postojnska vrata so morala biti zaradi svoje izrazite prehodnosti in ugodnih podnebnih. razmer posebno všeč tudi prračloveku. Drugače bi ga najdene sledi ne odkrile spet v Betalovem spodmolu. To pot da brž vidi, kam, na rob ali na stranico je treba pritisniti ta ali oni manjši košček kremena. Z lahkoto sestavlja prvotne oblike kamenja, čeprav je tudi on pred tem ure in ure tuhtal in ždel nad stoletnimi kremeni. To opravilo mu jasno pokaže, kako je prračlovek delal svoje orodje. Raziskovanja v Betalovem spodmolu še davno niso zaključena. Toda dosedanje najdbe nam tudi v tem delu našega ozemlja dovolj prlpričljlvo kažejo, kako zgodaj je bilo poseljeno slovensko ozemlje. Slovenijo pa nam prikazujejo kot izredno prehodno deželo že v davni preteklosti. Kajti številni najdem predmeti v globini 9 m so stari vsaj stotisoč let. Da v jami doslej še niso našli človeških ostankov, si razlagamo na ta način ,da človek v Betalovem spodmolu ni umiral ali pa da so bili njegovi ostanki odplavljeni po podzemskih vodah iz kraških ponikalnic, ki so posebno razgibane prav o-koli Postojne. Z rastočo globino postaja izkopavanje vse bolj težavno. Vendar je mnogo upravičenega tipanja, da bo prof. Brodar naslednja leta odkril nove starejše sledi pračlovekovega bivanja, če ne tudi ostanke človeka samega. Najdba človekovih ostankov bi še trdneje uvrstila Betalov spodmol v vrsto prazgodovinskih postaj svetovnega kulturnega pomena in bi izredno pripomogla k ustvaritvi prave ter resnične slike o razvoju človeka. Najmanj 100.000 let Mčlovsk na slovenski zemlji pri Niimberg-u, na Bavarsko. «11 Corriere di Trieste» je v začetku letošnjega leta poročal, da so Anglo-američani te izkipme dragocenosti vrnili Italiji. Zbirka pa se še danes nahaja i; Rimu in bo menda kmalu vrnjena Jugoslaviji. Anelli je zadel le na zgornjo mejo paleolitskih plasti. Celo vrsto kulturnih slojev iz starejše kamene dobe je v resnici našel prof. Brodar. Izkopavanja so se začela že leta 1947. nadaljevala pa so se preteklo leto in tudi letos. Dosedanja izkopavanja so vsako leto tra jala približno tri mesece. Pri delu je vselej sodelovalo po nekaj študentov ljubljanske uni- ga spodmola ugotovljeni kostni ostanki In zobje raznih ple-istocensklh sesalcev n. pr. jamskega medveia, alpeskest>:-sca, jamske hijene, nosoroga, različnih orjaških jel-nov, losa, pragoveda in ra enih gloda cev pričajo o klimatskih spremembah, ki so bile v posameznih naselitvah te jame po ledenodobnem človeku. Kaj naj bi po dosedanjih odkritjih rekli o človeku — prebivalcu Betalovega spodmola in o nejdenih predmetin, ki jih je rabil v boju za obstoj v dobi, ki jo je moral preživljati? V največji globini 7 do 9 m odkriti sledovi ram ponujajo prej ko ne resnično domnevo sta bila človekova hrana in "-rodje raznovrstnejše. Pračlovek se je tedaj hranil predvsem z več vrstami jelenov, orodje pa je, kakor prej izdeloval in oo-deloval iz zelo gostih sileksov, neke vrste silno trdega kremena, čigar podobne odtenke so doslej našil na polotoku Ru-jani v Severni Nemčiji! Vrsta tega kamenja in njegova nahajališča so bila brez dvoma redka in za pročloveka tako dragocena, da je uporabljal tudi najmanjše, prvotno zavržene koščke teh prinešenih sileksov, ki so trši od železa. Prof. Brodar se danes uigran! Dolgoletne izkušnje so tako za. ostrile njegove znanstvene oči, Jiuuipha » “* * j** ■ V; ,. .. ... (810 m) je med najbolj znanimi jugoslovanskimi klimatskimi letovišči in zimsko-športnimi središči, ki ga posečajo številni domači in tuji turisti, željni oddiha in športa v prirodnih lepotah in čistem planinskem zraku. Kraj leži v sotočju Save-Dolinke in potoka Pišnice pred vhodom v romantično alpsko dolino. Nad Kranjsko goro se v polkroga razvršča venec planinskih vrhov Prisojnika (2347 m), Razorja (2601 m), Škrlatice (2738 m) in drugih. V ta lepi kraj Je odšlo v ponedeljek veliko število tržaških ljubiteljev smučanja na zimovališče Planinskega društva, ki bo trajalo 10 dni. Po uporabi tropin za vino jih izkoriščajo za napravo jo* siha. V letih, ko primanjkuje živini krme pa izkoriščajo ku-hane ali sirove tropine M krmo. Kakšno hranilno vrednost imajo tropine? Tropine imajo kot krma pre* cejšno vrednost. Seveda mora-mo razlikovati žgane od svežih tropin. Sveže tropine vzete ta, koj iz stiskalnice vsebujejo približno: 6 odst. keljakovin, 4.5 odst. maščob in 20 odst. škrobovib sestavin. Vse te hranilne sho-vj so v stopinah v takšni sestavi, da ne pride Pri prehrani živine v poštev celotna omenjena količina. Živa) prebavi od 6 odst. beljakovin le 3 odst. w 4.5 odst. maščob le 1.5 odst. i® od 20 odst. škroba le 12 odst. Vendar tud; ta odstotek ne smemo prezreti. Ce primerja-mo n. pr. krmilno vrednost tropin s krmilno vrednostjo dobrega sena, bomo ugotovila da pri tem ko 100 kg svežih tropin vsebuje 3 kg. prebavljivih beljakovin, 1,5 kg. Pre* bavljivih maščob in 12 kg Prf* bavljivih škrobovih sestavin vsebuje enaka količina sena 4.2 kg prebavljivih beljakovin, 1.1 kg maščob in 26 kg škratovih sestavin. Iz omenjenih številk je razvidno, da se tropine malo raz* zlikuiejo od dobrega sena v sestavi beljakovin in maščob* vemo pa, da pri prehrani 8°* veje živine, posebno krav mlekaric, igrajo glavno vlogo raV". no beljakovine in maščobe. Zgane tropine imajo seveda drugačen sestav hranilnih snovi. Predvsem vsebujejo žgane tropine manj škrobovih sestavin, z druge strani pa pri ku-hanju izgubijo precej vot*e in zato vsebujejo relativno več beljakovin in maščob. Preku-hane tropine pridobijo na hranilni vrednosti, ker se s kuhanjem poveča odstotek prebavljivih maščob in beljakovin* Medtem ko n. pr. žival izkoristi pri svežih tropinah 3 odst. beljakovin, 1.5 odst. maščob !n 12 odst. škrobovih sestavin-uporabi pri žganih tropinah 4.6 kg beljakovin, 3 kg maščob in 10 kg škrobovih sestavin. Torej tudi že prekuhane tr0' pine z uspehom uporabimo P*'* prehrani živine — posebno v kritičnih letih kot letos. Na splošno lahko rečemo, da 50 tropine nekaj slabše kot dobro seno, a vendar dostz boljše kot vsaka slama. Tropine namen iene za Pre* hrano živine moramo dobro -hraniti, da se nam ne pokvarijo (skisajo ali splesnijo). Za* pomniti si moramo, da so pokvarjene tropine živini ze*° škodljive in zato jih ne smem« pokladati. Kako jih shranimo? Tropine shran-mo do uporabe na enak način kot za žganjekuhi* Dobro jih moramo stlačit! 7 posode, da ne pride do oh*1 zrak. Ko je posoda dobro stlačena, jo pokrijemo s pokrovom ali še boljše z ilov*co. Živalim ne smemo pokladati naenkrat velikih količin tropin. Goveji živini lahko d m® na dan do 8 kg tropin, ovcam In kozam 1-1.5 kg, svinjam P® 2-3 kg. Tečnost in hranilno vrednost tropin lahko zboljšamo, če J**1 pokladamo v zmesi z drugo krmo (otrobi, oljnate pogače-rezanca i.t.d ). Vsakemu obroku dodamo nekaj kuhinjsM 30ll. Končno moramo omeniti, d? pridejo tropine v poštev tud* za insilažo z različnimi krmilnimi rastlinami. SPISAL II. DEL Evnuh ji je podal Epafrodi-tovo pismo, ki ga je Irena sprejela s tresočo se roko. S op la je pod plapolajočo lučko in pogledala pečate. »Njegovi! Epafroditovi! V njegovi vili v Bizancu sem videla ta pe atnik. Razjasni mi 'emo, Spridion! Moja vera še omahuje » Irena je sedla trudna na svileno blazinico in strmela v pečate na P'smu, katero je držala v rokah, ne vedoč, ali je v njem strup ali balzam. Crila se je približala gospodarici, sedla k novam in ji razodela neznano tajnost, da je Spiridion pomagal oteti Iztoka in da Je pobegnil z Epafrodilom z dvora. uPrejasna, beri! Videl sem, da tare ža!ost tvoje srce Razvedri se ob besedah dobrega Epa(rodi‘a!n uNe morem takoj. Moj duh ukana, moja ukana, da sem mogel do tebe. Cirilo vprašaj! Stvar je draga, zelo draga, toda za Epafrodita je to smet, ki je vrže v morje, da podraži ribice.« »Torej bo moral plačati on? Težko zame?« »Njegova volja, prejasna, njegova s, e ta volja! Prišel je Numida, prinesel pismo iz Aten In govoril besede: — Nesi, Spirdion, to pismo v To-per k Ireni! Čuvaj ga, kakor je truden! Po senceh mi kljuje, čuvaš sebe smrti in pogublje-Cirila, prinesi mi vode! In ti, nja. Ne boj se troškov! Funti Spiridion, kaj je moj dolg?« staterov so prah, pena, samo Evnuhu Je zaigralo srce in Po pismo izroM! In narokvica je sili mu je hotelo zažareti oko, ukana, je pena na poti do cilja. ko se je domislil nagrade. Toda potajil Je svojo strast. »Nisem tvoj služabnik, služim Epafroditu in on mi poplača trud. Predrznem se celo, da ti ponudim to zapestnico. Na Artemido, da despojna ne nosi lepše!« Evnuh je odprl škatlico in ji ponudil zvita deltina. »Trgujem sedaj v Solunu in v Toper sem prišel z zlatnino, da sem mogel to tebe. Tako Je e!el Epafrodit.« Irena je pogledala dragoceni nakit in zmajala z glavo. »Ne morem spiejeti, ker bi ti ne mo°la plačati. Resnično, nisem videla lepše pri de-pojni!« »Ne vprašam za plačUo, prejasna, sprejeti moraš! To Je Za teden dni se zopet oglasim pri tebi in sprejmem morda odgovor.# «0 predobri Epafrodit! Pridi! Toda varuj se izdajalcev!« »Teofil mu ni bil izdalalec nikoli! Poslej sem namreč Teofil. bogoljuben trgovec iz Soluna — mojega pravega imena ne i»govar'aj, prelasna niti v sanjah —, in kakor ne'"iai na dvoru služim zvesto Epafro-di*u.» Te-J-j se Je Irena domi-lila mošnMce zlatnikov, ki Jib je po-lal A^bad s p'smon. Se-la le po nte) na b»!o mizi--o In tih izrodila evnuhu. »Plačati ne morem, pa vzemi to. kar imam!« Spiridion Je sprejel kleče mošnjico, poljubil Ireni roko in odšel za Cirilo iz hiše. Ko je bil že na ulici, je skrbno poiehta! mošnjiček. Njegov spačeni obraz je oblila čudovita sladkost. »Na Merkurja, ta teža diši po zlatnikih! O, o, Teolil, modro trgueš!« Ko se je sužnja vrnila do Irene, je slonela ta na mizici in gledala na pečate Epalrodi-tovega p'sraa. »Gospodarica!« Cirila se je stisnila k nienim nogžun in z zvestimi očmi molila I-eno. «Za'-aj je žalostna mo*a prejasna? Obiskal te je Krist s svojo ljubeznijo, a radosti ni na tvo'em licu?« »Cirila, ti ne veš, kaj se Je zgodilo, ko si bila odsotna. Poglej in preberi!« Pokazala je s prstom na tla, kjer je bilo poteptano Azbado-vo pismo. Su"nja je segla po njem in naglo brala. »Ne zaupaj, prejasna! Azbad je slepar!« «In stric Rustik?« »Stric Rustik —n Je ponovila sužnja. »On pori za Bizanc. Ce me odpočile na dvor? O, Cirila, kako strašna bo osveta despoj-ne!» »Ne boj se, prejasna! Krist. Vsevladar, te Je o!el iz Bizanca, otme te iz Topera, ako Azbad ne laže. Toda on laže. Nastavil ti je zanko. Stric te ljubi in te ne izroči dvoru.« »Da bi mogla verjeti tvoji rodbi! Moje srce sluti grozo!« Cirila je sklenila roke k molitvi. V n'enih žarečih očeh je kipelo od sve'ega upanja. S skrivnoitnim glasom je za ela izrekati božje obljube pravičnikom, kakor jih Je brala v psal-!eriju: »Kdor prebiva pod varstvom Najvišjcga ga bo obdal s ščitom. Izpeljal ga bo iz zanke, ki so mu io nastavili. Nepoškodovan pojde preko ba-zfPskov in nje-ova peta bo poteptala leva in drakona.n Irena se je dotaknila prvega pečata na pismu. Po il je vosek, do*aknila se je drugega, svilena vrv-at brez niecove PP“ mo i bi b‘i težko otel In to na dvoru vedo, ker * 1***0 noč lz<-inii. Njegovo no slo za denarjem pa u,e .. moje polne skrinje zlatih zantiucev. Velel sem mu K* l*' to v Solun, da Je bl*zu ttc Ko bi s!u'Ma najman'šo nev?ii no'f, heži iz Topera in se sKf pri SpirVio-u. Sicer upam strica, ki ie 'oiovo ljub*. ^ h hi te ne ljubil, anre!? KI?*? »emu pa nisem brez stra'1 ‘ Trbovci trdijo, da ie *'nc r°J in okruten prefekt, da »ori * despo a, da Je slavohlepen, to je ne.arno zate. Bodi pr (Nadaljevanje sledO iihkiiniSi V() ULICA MilNIbCCHI, Sl o. Iti. nad — 'leielon Stev »Snu«. — UFKAVA: ULICA b. r KANCtSCO St. 20 — TelefonSKa Sl. zy-47* Krt asi od 830-12 in od 15-18 - Tei 29-477 Cene oglasov: ^a vsaK mm višine v S'rin l siolpra trgovski 60 fmančno-upravni 100, osmrtnice 90 Ur. u Za FLRJ Z* vsak mm Širine I stolpe- za vse vrste og'a*ov po 10 din. .... . „„ Odg urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — podrtiž.: Gorica, ul S. Pelllco l-II., Te!, lt-32- Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70 NAKOCNINA. (.ot.» A. mesečna 260. četrtletna 750, polleltia 1400, celoletna 2600 lir; tona U. tzvnd 3, inesečno 10 dni. ei.RJ izvt.o 4»u uieseCno 100 dUC Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založništvo tržaškega tiska, Trst 11 5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičuega ino/ein-kega tiska • Ljubljana, Tyrševa 34 - tel 49 63, tekoči račun pri Komunalni banki v Liubliaril 6-1-90603-7. — izdata Založništvo tržaškega tiska D.ZO.Z. . THbT