St. 122. V Mariboru, četrtek 20. oktobra. III: tečaj. 1870. V torek, četrtek i d so-t.oto izhaja in velja v Mariboru brez pošiljanja na dom za vm leto 8 g. — k. pol leta 4 eetrt 20 Po potti: v»e leto 10 g. —k. pol leta S „ — „ četrt _ 2 _ 60 _ SLOVENSKI NAROD, Oznanila: Za navadno tristopno vrsto sa plačuje : G kr. Če ne tiska lkrat, U 1» »» Vredniitvo in opravništvo je na stolnem trgu (Domplati) his. it. 179. 2krat, 3krat. veće piemenke se plačujejo po prostoru. Za vsak tisek je plačati kolek (stempelj) za SO kr. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo Trdna vlada. Klada misli, da sme upati , ka bodo nepristransko in dobrohotno postopali in tako v smislu ustave in vlade Dunajski časnik kmetijskega ministra sem ter tjo lvršili svojo mirovno misijo. C. kr. namestnik Menns-ktero pove, ki mora narode cislajtanske odškodovati zajdorf ima baje to listo že v žepu in narodi, zlasti češki ministersko nedelovanje. Tako je za časa ThiersovegaUi smejo že za prihodnje dni pričakovati, kteri so tisti bivanja na Dunnji „Patriot" v vsej resnobi trdil, da jc vladni možje , ki si jih je toinisterstvo izbralo, ^a po-po Thiersovem priznanji grof Beust edini diplomat, ki teko na Dunaj in Pesto rešit — ne ustavo, ampak ne nosi zastonj tega imena. Vse stranke, kar jih je v ustavno formalnost in vladi dovoliti toliko potrebni Avstriji, so bile tu enega mneja na glas se smejaje Beustovim diplomatičnim lastnostim. Te dni je isti list razkril drugo novico trde, da je parlamentarizem sicer v državi lepa reč, a glavna pa da je vendar le „trdna vlada." Ustavoverneži so se k temu kislo držali in sedanjemu rainisterstvu a koncem žugali, ako bi si drznilo parlamentarizem količkaj oškodovati. Ob enem so se tudi nasmehovali izrazu „trdna vlada." Mi smo bili radovedni, kako bode vlada to svojo državno modrost dejansko uresničila. In glej tu je pri rokah drug mi-nisterijalen list, ki rešuje zastavico lepega parlamentarizma in trdne vlade. aCorresp. Warrens", čije članke zdaj vsi uradni časniki ponatiskujejo, govori o važnosti volitev na Češkem in zagotovlja, da mora v sedanjih razmerah naša vlada vsakako zapustiti svojo dosedanjo pasivnost in se neposredno sama utikati v neposredne volitve na Češkem. Gospod officiosus na dalje uči, da se vlada ravno tako malo more sprijaznili s tisto kan didatno listo, ktero so si napravili ustavoverneži, kakor tudi z ono kandidatno listo ne, ki si jo je napravila drža-vopravna opozicija, ktera itak nima druzega namena pri svojih volitvah in pri postavljanji svojih kandidatov nego zabraniti, da bi iz Češke ne bilo pravih poslancev v državni zbor na Dunaj. „Warrens Corresp." je torej Bna veliko svoje ve selje" čula, da ima ministerstvo trden namen tudi .posto pati z odprtim vizirjem in pokazati se kot trdna vlada. In kaj bode storila ? ali se bode polastila vse Češke kot tvorišča svojega delovanja? Kaj še! Za volitve velikega posestva bode izdelala še tretjo kandidatno listo in jo sestavila iz mož, rad kterib ustavovernostjo sicer no bode mogel nihče dvomiti, od kterih pa vendar proračun, kterega je zdaj tem bolj treba, ker letos žuga dva in petedeset milijonov deficita. Ta parlamentarizem sicer no bo lep , vlada nanj se opirajoča ne trdna, pa kaj je do tega? Vladna ma šina bode zopet dalje hrkala — vsaj za nekoliko Časa, in to je vladi za zdaj že dovolj. Naj uarodi pri tem vladanji hirajo, naj se jinri država od dne do dne bolj mrzi, naj se parlamentarno življenje tudi pripravi ob zadnje zaupanje, vse to vlade ne boli, ampak le narode in svobodo, ki je pri nas že tako prišla na nič , da jo hoče vlada braniti le s pomočjo — fevdalnih velikopo sestnikov ! Dopisi. —r—. Im Iajobljane, 15. oktobra. (Naj no vejša „kunšt" k o u s t i t u c i j o n a 1 o o g a mest nega odbora. — Nova realka. — Osebnosti.) Naš konstitucijonalni mestni odbor se je pred malo dnevi prav zanimivo obnesel — ad majorom Germaniao gloriam. Kakor znano je učil preteklo leto ua mestni glavni šoli pri sv. Jakobu v 1. in 2. razredu telovadbo učitelj „Sokol"-a gosp. Aug. Mandič, v 3. in 4. razredu učitelj nemškega „Gut Heil" gosp. Schaffer in dobival vsaki na leto 150 gld. Letos ju prišla tudi dosedanja c. k. normalka pod krilo ljubeznjivega mestnega odbora. Trebalo je tedaj za vsako šolo posebnega učitelja telovadbe namestiti. Magistratni svetovalec Guttmann pokliče v s v oje j modrosti res obn telovadna učitelja Mandič-a in Schaffer-a pred-se in jih izprašuje, /.a koliko bi vsak v eni učilnici hotela poduČevati. Zahte- vata, ker sta preteklo leto za 2 razreda imela po 150 gld., sedaj za 4 razrede vsak 300 gld. Gosp. Guttmann pravi, da je to nemogoče, in po dolgem barantanji izrečeta oba, da prevzameta za staro plačo še enkrat toliko dela, kar je bilo tudi gosp. Guttmann-a — ki je sploh dober mož — všeč. S tem pa reč še ni bila dognana, barantalo se je dalje, poprašali so se 4 učitelji na normalki, bi li oni prevzeli vsak v svojem razredu telovadbo za 50 gld. na leto (g. dober mož, v sle d vsega barantanja ste vendar le 50 gld. zapravili, ker je 50 X 4 krat — 200 ne pa 150 gld.) Učitelji prevzemu. Ustavoverni mestni očetje — sit venia verbo — potem v seji oddado telovadni poduk na šoli pri sv. Jakobu nemškemu g. Scbaffer-ju, na normalki 4 učiteljem vsacemu za 50 gld. na leto, slovenskemu učitelju g. Mandiču pa — nikjer. Gosp. Mandič je domačin, je poduče val slovenski na splošno za-dovoljnost, tudi se pri vajah učeče se mladeži na njegovem oddelku do sedaj ni pripetila niti ena nesreča, med tem ko se je g. Schaffer v enem letu do treh nesreč po m uja 1. Zakaj tedaj vse to? G. Schaffer je pač tujec, govori severno-nemško narečje, kterega še vsak ljubljanski nemčur ne razume, je učitelj nemškega telovadnega društva in „steiger-lieutenant" pri „feuerscheu", kaj pa hočete še več V Gosp. Mandič pa je telovadni učitelj „Sokol"-ov, domačin, in ni pri „feuerscheu". Hine illae lacrimae! Vodstvo hranilnice se je vendar odločilo za prostor novi realki. Gosp. Malic je namreč previde], da z vso svojo mujo ne napravi zaželene kupčije ter še pred obravnavo kot pravi „gentleman" objavil, da mu hiša sploh ni na prodaj, da si je reč premislil itd. „Stolz lieb' ich Herrn Malic" I Vodstvo se je porazumelo za Kastner-jevo poprej Priicker-jevo hišo in vrt v Gradiši za 40.000 gld., ter za Cvajarjevo hišo in vrt v Gradiši za 56.000 gld. Z g. Lavrenčičem, ki za malo hišico zahteva 15.000 gld., se še pogajajo, ker je cena previsoka, pa so bodo brez dvombe pogodili. Zidanje se prične na pomlad in bo poslopje stavljeno na oba vrta, pa ne v eni vrsti s sosednimi hišami, ampak nazaj potisneno. Ustek. f 4jubljnilska pisma. I. Bog je svet \i nič ustvaril. Marsikterikrat, posebno kader mora človek iz anič" velik uvodeu članek btvariti, premišljuje skrivnost te besede. aNiču je po svojem pomenu prav malo, stvar, ktero vsak ima, ktero vsak na svet seboj prinese, zarad ktere včasih dobi zlati križec; „uič" je v sedanjem času stopnja, na kteri stoje naši uradniki glede zuanstva slovenščine. „Nić" jo dalje, enako latinskemu „nihil", beieda, ki se ne da sklanjati, kajti ako jo deiieš v genitiv ali dativ, je vedno le nnič", vsa tvoja jezikoslovna zmožnost ni v Rtanu iz nničH kaj druzega storiti itd. Zakaj modrujem o besedi „niču ? Sredstvo mi je, pot, ktera mu pripelje do JUD. Suppana, konštitu-ofjonalnega župana ljubljanskega mesta. Da bi JUD. Suppan ne bil konštitucijonulen župan, bi se morda niti jaz, uiti kdo drugi, najmanj pa časnikar zanj zmenil. A zdaj ko jo Suppan no le JUD., temveč tudi konštitucijonalen župan, se moramo vsi zanj meniti, čo ne nas opominjajo njegovi gardisti, po domače ašpi-celjni", na njegovo čast. To da, da opravičim most, po kterem sem prišel od besede „nić" naravuost do JUD. Suppana, moram še nekoliko modrovati, dasiravno je pot čez ta most ne le najkrajša, temveč tudi nnjnn-ravnejša. Bog je svet i/ nič ustvaril. Ker ni misliti, da bi bil priromal gospod JUD. Suppan iz meseca ali i/, kake druge zvezde na Tirolsko in od tod na Kranjsko, je skoro gotovo, da je tudi on ustvarjen iz atiič", kajti v Mozesovih bukvah se ne nahaja nikakoršna opomba tega pomena, da je Bog vse iz nič vstvaril razen JUD. Suppana, kteri je že bil od vekomaj — nezmotljiv. Jaz častim osebno JUD. Suppana zavoljo njegovih hudih brk ; in še ko ni bd kouštitucijoualou župan, sem gledal za njim, ker se mi je videla njegova boja taka, kakor da bi imel ntujo peto". Zlasti ko sva bo nekdaj v ozki ulici srečala in sem jaz kot dijak hitro stisnil svojo tlinko pod rokavo, misleč, da me bo zasačil šolski •treiaj in me pri voditeljstvu „zašpicljal", — on pa je veličastno in milostljivo, skoro uljudno se dotaknil svoje pioje rekoč : „Rauchen Sie nur fort" — zlusti od tistegn momenta ga Čislani in ga bom čislal, dokler bo konšt. župan ljubljanskega mesta. Skoro mi je počilo srce, ko sem čul, da misli gosp. župan odpovedati se svojemu prestolu v sredi 30 jogrov ljubljanske inteligencije. Se denes se sušijo prti in rute nad ognjiščem, ktere sem osolzil, ko sem čul strašno in osupljivo novico. Jokal sem se noč in dan in sicer tako, da je bilo vse solzno, kar je bilo blizo mene; z menoj vred so se jokali vsi prebivalci mesta, razen onih, kteri so ga volili in kterih je nemško — hočem reči nebeško kraljestvo, kajti ti so poslali k njem deputacijo, ktera ga je priduŠila, da naj še ostane župan. „Rešpehtarjova huharca" , ktera včasih tudi za kulise pogleda, ker se je svet ne aahta", je sicer pravila, da je bila ta novica nalašč raztresena po mestu, da je bilo že vse zmenjeno in da je ves manever bil le na videz, da bi slepil nekonštitucijonalne oči; a kdor pozna značaje naših Jiberaluhov", zlasti pa resnicoljubnost in odkritosrčnost naših mestnih očetov, ne ho dvomil zarad tega, da je imel oče JUD. Suppan resnično voljo, odpovedati se stopnji, na kteri mestu toliko koristi. Zdaj mi je prav žal za solze, ktere sem brez vzroka prelil; lahko bi si jih bil prihranil za bolj primeren slučaj. Malo hudoben ste pa že, gospod JUD., da se šalite z najžlahtnišimi čutili konštituci-joualnega srca. da skušate verne duše, kajti kako lahko se pripeti, da se bom, ko v resnici odstopito ali boste .odstopljeni", mesto da bi se jokal — smejal ali celo vriskal! Da Vas imam strašno rad, vidite iz tega, da sera Spredaj bo baje nekoliko vrtiča in železna ograja. Gra-|to pa je gotovo, da sta bila oba gospoda zlo I manoj diše, Krakovo in Trnovo bodo imeli mnogo koristi, da imajo realko tako blizo. — Za zdravnike pri Rudol-fovi železnici sta imenovana dr. Ambrožič in dr. Eržen, prvi ostane v Ljubljani, drugi gre v Radoljco. Srečno pot na Gorensko, gosp. Eržen, priporočamo Vam pa, da stojo dosedanjo navado, če ste tudi posebno odličen „feuerscheu" — opustite in ne zabavljajte po krčmah proti narodnim voditeljem in duhovščini, ker veste, vsaka pesem je le en čas lepa in Vaših fraz se kmalu naveliča. Vrh tega Vam tudi na Gorenskem tako postopanje ne utegne koristiti. Mesto umrlega okrožnega zdravnika V e s-a dobo baje dosedajni sekundarij v bolnici gosp. dr. Pavlic. — Konečno še nekaj prav zanimivega, dr. Gauster se preseli v Ljubljano. Ustavo-verna stranka dobi ž njim priraštaj, ki veliko govori in veliko piše. Saj je papir dobor kup. Dvomimo, da bi on onemoglemu Tagblatt-u opomogel. Ker se mu ni posrečilo sedeti v deželnem zboru, akoravno je do „an-tichambre" že prilezel, si pomaga s tem, da kot ud zdravniškega odbora nagaja z vodnimi predlogi — predsednik pa vendar še ni. Vrli Kamničanje so gotovo ve-vesele njegovega odhoda — kakor njegove blamaže. Od Kranjsko-koroike meje 12. okt. [Izv. dop.] Na Gorenjskem se res na prvi videz milo pogreša narodna zavest, kakoršna se nahaja po Notranjskem in Goriškem, kjer ti prosto ljudstvo ponosno priznava pri vsaci priliki, da je narodno — da je slovensko, in se dobro zaveda svojih političnih pravic. Resnica je : da je težko kje na slovenskem gor-maniziranje vladno, v šoli in v splošnem življenju tako trdne in globoke korenike pognalo — kajti storili so vladni mameluki in nespametni in sami vsi v edino zveličavno nemščino (ktere vender še površno znali niso) zatelebani „šomaštri", da so vcepili otrokom v srca hrepenenje po tem tujem idiomu. Cela leta so nas mučili s tistimi „Šprahlehrami" in gonili smo dan za dnevom: riba fiš, miza tiš, kaša prein, pust me zmirom, los mih sein" — in tako smo take bedarije uganjali 5—8 let; ko smo izstopili iz šole, smo pa hitro vse pozabili, drugi pa ako smo šli dalje v šolo, morali smo se na novo vsega učiti. To vem iz lastne skušnje. Hodel sim pred nekaj leti v Radoljci v tri razredno trivialno šolo. Imeli smo sicer za tadanje čase izvrstnega učitelja, ki je učil tretji in drugi razred, ali imel je zraven veliko dobrih lastnosti tudi to na pako, da je bil v nemščino ves zateleban. Učil nas je in ker ni šlo z lepim, pomagal je s leskovko slučajno tudi s strahovito dolgim korobačem : abwandlati, iiber setzati, zeitworte in beiworte poznati. In naučili smo se kakor avtomati to sodrgo žlobudrati. Spominjam se, da me je pri neki priliki, ko je prišel nek „šulinšpeh tar*, poklical k črni deski, da sem pokazal mojo uče nost v tej stroki. Ne vem ali sem naredil dobro ali ne, zadovoljna in bil sem javno pohvaljen , tako sem napredoval -- ali ko pridem v Ljubljano, da bi bil dalje si učenosti nabiral, joj ( kako malo, ja colo nič nisem o nemščini pojmov iniol. Tako se je godilo tudi drugim, in vendar je bil oni naš nčcnik še na celem Gorenjskem najizvrstnejši! Poznam necega učitelja na Gorenjskem v Radoljškem okraji, ki jo še zdaj ljuti gerraanizator; pri vsaci priliki trdi, kako dobro je znati nemški, vendar \ kljub temu sam strahovito slabo nemški govori, in nemške literature šo površno ne pozna! — Tudi naši gorenjski kmetje dosti občujejo s Korošci, posebno suknarji, kterih je tukaj dosti, potem pa se nasrkajo misli, da je neobhodno potreba nemški znati, posebno ko vidijo da jo po naših uradnijah vse nemški. V kljub vsem tem nezgodam pa vender še ljudstvo ni tako zlo pokvarjeno kakor bi si kdo mislil. Naj bi so vpeljal v resnici slovenski jezik v uradnije, videli bi gospodje uradniki, da bi bile kmalu In bele vrane tisti, kteri bi nemških pisem zahtevali. „Kmet noče slovenski" lažejo najvišji uradniki do tiajzadnjega biriča. Se ve da noče, ker mu ne daš; to tirjati si pa ne upa, dobro vedoč, da bo grdo ozmirjnn, ako bi kaj tacega zahteval. Veliko jih je pa tudi, ki še celo ne vedo, da smejo kaj tacega zahtevati. Zato bi bilo pa tudi prav dobro, ko bi društvo „Slovenija'1 po izgledu /Trdnjave" in „Soče" sklicalo en ali dva tabora na Gorenskcm. Zato bi bil gotovo najbolj ugoden čas prihodnja spomlad, o biu-koštih. Vspeh enega tabora na Gorenjskem bi bil sijajen — kajti ljudstvo jo v srcu domoljubno in se da dosti podučiti, to sem pri marsikteri priliki že sam Bkusil. Nemorem tukaj tudi znmolčati veselega dogodka, kterega sem te dni doživel v kranjski gori, kamor sem slučajno po opravkih prišel. Bil sem zvečer v gostil-nici. Tam najdem colo omizje kmetskoga ljudstva, stari možaki, žene, dekleta in fantje prepevajo lepe narodne pesmice. Prav krepko so je poudarjalo, da so Slovenci in da hočejo vedno Slovenci ostati. Prav tako t Še nek drug posnemanja vreden dogodek moram povedati, kteri zasluži , da bi ga tudi drugi posnemali. V Kamnigorici rojstnem .kraju neumrloga dr. Tomana, so si po dolgem prizadevanji gospod župnika in dotičnih veljavnih možakov omislili nove zvonove. Zvonovi so jako lepota glasu in posebno lepo izdelani v slavni fabriki Hilzer-jevi v Dunajskem novem mestu. Kakor moramo sicer obžalovati, da gro tako marsikteri krajcar na tuje, vendar rečemo: prav tako 1 Boljši podpirati poštene tujce, nego dajati kruh domačim nemČurjero kakoršen je ljubljanski zvonar! To bi tudi veljalo o knjigotržji. častita duhovščina, koliko časa bodete podpirali še moža, ki jo eden prvih narodnih nasprotnikov? Naročujte si rajši Vašo knjigo pri Giontini-tu in Kler-u, ktera zmirom z narodno stranko hodita in sta tudi o času volitev značajna, ter gresta volit, ne pa da bi bojazljivo ostala doma za pečjo, kakor stori nekaj narodnih bukvovezov v Ljubljani. Iz Gorice 14, okt. [Izv. dop.J (Spremembe našega šolstva) Kar je uvodni članek Vašega lista o naši realki in gimnaziji omenil, misli se v resnici vpeljati prihodnje šolsko leto : — pri nas se šolsko leto po starem t. j. 1. novembra začne. — Skupna niža realna gimnazija, ktere vstrični oddelki bodo na narodni podlagi ustanovljeni , imela bi svoje učence dajati viši gimnaziji in viši realki z nemškim učnim jezikom. Ta prenaredba se ima letos začeti samo s prvim razredom. Kako se bodo ti potrjeni sklepi našega deželnega šolskega svetovalstva dejansko izpeljali, ne moremo si prav misliti, ker dotičnim organom, izvršilnima ravnateljema manjka najpotrebnešega sredstva, namreč dobre volje in narodnega duha' Naša vodja sta bila nemški odgojena in postarala sta se v nemškem absolutističnem pa ustavovernem birokratizmu. Njima je za duševni in gmotni napredek naše pokrajino toliko mar, kakor našim kmetom huda lanska zima. Pri teh spremembah se bo pač iz nova pokazalo, kako malo so bi deželne oblasti pri razpisanih službah imele zanašati na prazne obljube, na osebno moledovanje. Zlasti nad nami Slovenci se bodo sedaj pač hudo maščevale one priporo-čcvalne besede našega šol. svetovalstva: „Vsa dežela zahteva tega moža (odborovega priporočenca) za ravnatelja." Sedaj jo pnč žalostno za naš narod, da so nokteri odborniki pri omenjenem nasvetovanji in priporočanji le gledali na osebne razmere, le mislili na solzno moledovanje, ne pa na dostojno zmožnost in značajnost. O drugem 5e besedice ne omenim, ker so ga vsaj nekteri izmed naših voditeljev spoznali, spregledali razne njegove nezmožnosti in prekanjenosti. Leta so pretekla; ali so se obljube njegove prošnjo spolnile ? Nikakor ne. Slovenski se je na videz učil, pa ne naučil — in po ustavnih in uradnih paragrafih se ima ali se bi vsaj imelo pri odajaoji služe h na to gledati, kar Človek že zn a —ne pa na njegove obljube, da so bo kaj učil — in so na videz le zato učil, da bi pri svojih prihodnjih namerah lože vlado in nas Slovence slepil. Če pravim, da naša ravnatelja ne znata narodnih — deželnih jezikov, bo slednjemu jasno, zakaj da nimata ni potrebno zmožnosti. Vsaj to se še ne pravi slovenski znati, če eden izmed nju na trgu petelince, maslo ali jajca kupovajo k prodajalki govori: „Vi l vil koliko soldi čete za kokuš?" Taka ravnatelja, ki še učnega jezika novo vpeljanih narodnih oddelkov ne znata, se gotovo no bota dosti poganjala za razvitek našega šolstva. Res lopa, sprelopa stvar, naj jo ogledujemo s pedagogičnega ali didaktičnega stališča! Res lepo zvrševanje narodne ravnopravnosti, ki so jo razne ustave in premnogi paragrafi že tolikrat očitno zagotovili ! Pred ko ne je naš pozabil skoro besedo na „nič". In vendar Vam je v žlahti, veže Vas s stvarnikom, da, še več, stavi Vns ž njim v eno vrsto. Bog je iz nič svet ustvaril, Vi pa z vsemi pripravami nič ne stvarite; kar je Bog iz nič naredil, se vidi, se čuti, občuduje; kar pa Vi naredite s pri-pomočjo 30 jogrov, je toliko ko nič, nihče ne vidi, ne Čuti, ne občuduje Vašega dejanja, razen onih hudodel-nikov, kteri morajo zarad mnogovrstnih .živijo* po Vaših biričih zasačeni, na goli klopi modrost in pro-j vidnost Vašega županstva občudovati. Da, ko hi ne bilo policajev in samotnih izbic za puščavnikc, bi komaj kdo vedel za Vaše županstvo. In takemu delovanju sto se hoteli odpovedati, sto hoteli Ljubljano v nemar pustiti 1 Ljubljana brez Vas je dr. Keesbacher brez pudeljna, t. j. nič. Ne vem prav, ali bi Vas še dalje čislal ali ne. Ker Vi niste Šolski strežaj in jaz ne več dijak, menda smem to čislanje na kol obesiti. Vendar ko bi vedel za gotovo, da le količkaj slovenščine razumite, bi se še včasih, kedar nimam silniših opravil, z Vami malo „poŠpaBal", ker vem, da niste tako hud, kakor se kažete, ali kakor obrekovalci in črnuhi trdijo, če me boste pa morda vsled svojega Bvobodoljubja tožili, gorje Vam! Izbral si bom za svojega zagovornika odvetnika JUD. Suppana, druzega za zdaj nič ne rečem. Dveh skrbi se pa vendar-le no morem iznebiti: kaj bbste počeli po tem, ko se boste službi mestnega župana odpovedali, in kdo bo prevzel „interregnum" ; morda zopet gospod Guttraann, kteri iz nnvade že „vej kšefto purgermnjsterske glih tako opravljati, kakor Ani". Kaj pa bo z Vami, gospod JUD. ? Si boste mar kupili Levstikovo ali pa Janežičevo slovnico, ktera Vam jo na ljubljanskem prestolu tako potrebna kakor ribi vode? Ali se boste mar vpisali v razred gospoda Eppicha, da se navadite v elementarnem uku slovenščino ? Stojte, gospod dohtar, še so bo nokaj dobilo za Vas. V Novem mestu šo niso vso učiteljske stopnje zasedene, kaj ko bi ko Vi ponudili za učitelja slovenskega jozika in njegove terminologije? Ne dvomim, da bi prošnja ne bila zastonj, posebno ako jo podkujete s spričalom, da ne umete niti besedico slovenskega jezika, in v dokaz, da umeto terminologijo slovensko, podčeč-kate po svoji stari navadi prošnjo s svojim slavnim podpisom : S u p p a n. Poskusite 1 Lo nekaj Vam ue morem odpustiti, gospod JUD. in konštitucijonalni župan! Kader se srečava, imnto nekako čudno gosposko navado, da me še niti ne pogledate. To ni lepo ! Takrat, ko sem se Vam trepetajo odkril, misleč, da ste šolski sluga, ste se mi prijazno i nasmejali. Zdaj se Vam pa več ne odkrivam, ker bo šolskim slugom sploh ne odkrivam. Županu glavnega mesta kranjske dežele bi se pa odkril in še marsikdo drugi, ko bi vedel, da ta velikan tiči pod Vašo pinjo. Tedaj bi bilo dobro, da bi si obesili na prsi desko z napisom : „Suppan, JUD., odvetnik in župan ljubljanskega mesta." Kdor bi se Vam ne hotel odkriti, bi ga potem lehko kaznovali, ker je vedoma prestopd zapoved. Potem bi morda srečali malo ljudi in hodili v sredi mestn po samotnih potih. — — — Ne zamerite, da sem so denes toliko pečal z Vašim županstvom. A kor sem jel modrovati o besedi „nič", nisem zamogel priti do druzega, ko do Vas. V Ljubljani je že leto in dan jako slabo vreme, tedaj človek rad hodi po kratkih potih, in od „nič" do Vas ni bilo ravno daleč. Lo to mi še blagovolite pojasniti: Je li v Ljubljani tako grdo, pusto in blatnasto vreme, ker sto Vi župan, ali ste Vi župan, ker je tako slabo vreme? Bo li lepše vreme, kader odstopite, ali bosto odstopili, kader bo lepše vreme? Preden boste odstopili, mi naznanite, a ne, da bi se pozneje skesali in da bi jaz zastonj toliko resničnih solz prelil, kakor sem jih ravnokar in sicer brez upa, da bi dobil odškodovanje iz mestne kase za čebulo, s ktoro som si oči namazal. Dr. B. gimnazijski ravnatelj za dejansko izpeljavo narodne ravnopravnosti, za vpeljavo 1. slovenskega razreda v službo (sicer le začasno) sprejel nekega VVermutha ali VVar-mutha, ki je blezo iz „rajba" iz daljnega Bavarskega doma. Za Boga, ali res ai mogel nobenega slovenskgea suplonta dobiti 1 In domačini po vseh kotih kruha iščejo, da čudno zvrševanje narodne ravnopravnosti jih celo sili Avstrijo zapustiti in v Rusijo iti kruha iskat. Če so pri takih nezmožnih ravnateljih nam že sedaj slabo godi, bo gotovo še dosti slabše, če se sedanja govorica o odhodu našega deželnega šolskega nadzornika uresniči. G. Klodič, znani slovenski pa italijanski pisatelj, jo blizo namenjen za deželnega šolskega nad zornika v Istri. Njemu se ne čudimo, da so želi stalno službo, kajti po potrjeni uradni uravnavi ima Goriška pokrajina le začasnega Sol. nadzornika. Kje bomo dobili naslednika? Tega so je bati, ker bi sedanja vlada nam težko dala moža, ki bi bil mirnega značaja in bi oba deželna jezika enako dobro znal in spoštoval. Klodičevega odhoda se tem bolj bojimo, ker ne-kteri že imenujejo in vladi priporočajo enega izmed naših ravnateljev za šolskega nadzornika. V resnici lepa vladna doslednost, ko bi nam dola za nadzornika moža, ki deželnih jezikov ne zna ; laščino z furlanskim narečjem namcšano le za silo lomi, s svojim slovenskim ukom pa še ni prišel dosti črez okorno čerbekanje slovenske abecednice. G. K. je postal začasni šolsk nadzornik, ker zna oba deželna jezika, tedaj ustavni ravno pravnosti deželnih jezikov na ljubo. In sedaj bi imeli dobiti moža, ki ne zna ne enega ne druzega deželnega je zika, ki zlasti po naški, po slovenski še za silo ječati ne more. Ko se bi to zgodilo, zgodilo se bi1 lo kljubu tisti še zmiraj veljavni ustavni ravnopravnosti jezikov Slovencem pa v največo škodo. Slovenski dežolni od borniki in drugi naši veljaki, pozor 1 da nam vlada čez noč nepričakovano ne natvezo tacega nezmožnega šol skoga nadzornika. Is Dunaja, 18. okt. [Izv. dop.] Denes jo obletni dan slavne bitve pri Lipsku , ktera je določila padec prvega Napoleona, bitve, ktero Nemci sicer prav radi samo sebi pripisujejo, v kteri so se pa bili in so odlo čili slovanski sinovi iz ruskega severa in avstrijskega izhoda. Počil je bil glas, da hote Nemci na denes prvič Pariz prijeti. Telegraf bode že pred tiskom teb vrst prinesel gotovost, a tega ne bode prinesel, da bi bil tudi 1870. leta 18. okt. odločil. Pred 4 tedni so pači prorokovali vsi nemški listi, da se Pariz no more ni en teden držati. Zdaj so Prusi žo cel meBoc pred Parizom in grozdje jim je prekislo. Stari pruski kralj sicer bog moli in svetu pripoveduje , da bo puBtil vse Francoze ktere ni po nepotrebnem od Sedana sem poklal, po moril, in povesil, od lakote umreti, med tem pa venda zima prihaja, Francozje v Parizu so si ustvarili novo močno vojsko ki bode do zdaj že dovolj izurjena, in Prusi bo zdaj, kterih malo strah obhaja in miru žele ko bi stari kronani hinavec muho ne imel še nad sto tisoči več mrtvih ravno v Parizu mir podpisati. V tem in tacem položji pak pridejo denes naši Nemci od stare „Presse" in se jokajo, da Avstrija ni na strani Prusov pred Parizom. Ali bi ne bilo mogoče speditirati tega IsBleiba in en par učenih nemških judkov, ki v Avstriji javno mnenje delajo in take svete dajejo, oborožene ali knkoršue koli pred parižki zid v prvo vrsto, da bi si svojo nemško jezico ohladili. Gotovo bi bil to izvrsten pogled. Vrednik in lastnik časopisa „Zukunft" gg. V Rini e k in dr. Jordan sta v zaporu zavoljo članka: „nemško vprašanj«, od n«kega Slovaka pojasnjeno." Državni pravdni k je našel v njem veliko izdajstvo in ker se je bal, da ne bi vrednika ubegnila, blagoslovil je oba z ječo. Enaka pravda je kakor znano umorila „OBt u. "VVest", najboljše vredovani list, kar se jih je ustanovilo na Dunaji za slovanske interese Da „Zukw zdaj in že več časa nekako hira, ni čudno. Delavcev manjka , ki bi delali s prepričanjem, kakor se jo ska-zalo ravno zdaj , ko je „Z." iskala nove moči. Dobri delavci store list dober, iu le dober list se razširi. Taka je tudi med nami. Koliko mož, dobrih domoljubov, je na Slovenskem, ki bi lehko sem ter tjo kaj do- brega pisali, a prepuščajo vse drugim, in tako jih strašno malo ostane, ki sami pišejo, da preveč na nje pride. Tukajšno slovensko društvo, obstoječe po večem z univerznih studentov „Slovenija" ima svoj prvi shod letošnjega zimskega semestra prihodnjo soboto, čujem, a mladi gospodje napore delajo zraven veselega dru-evanja v tedenskih shodih kolikor največ mogoče peljati resnih predavanj in parlamentarnih diskusij o seh vprašanjih. vojski poskusiti svojo srečo in si junaško poboljšati tako zmedeno osodo. Nasprotno seveda zopet trde mona-kovBka poročila, da se Pariz pred 20. t. m. ne bode bombardiral. Italijanska vlada je Mazzinija zopet osvobodila. Mazzini se zdaj mudi v Florencu, kjer ga Italijani pridno obiskujejo. Svetujejo mu, naj odide v Rim ali na Francozko. Do zdaj se ni še določil, kam jo krene. Politični razgled. Ministerska kriza na Dunaji še vedno straši. Za zdaj menda nima še posebnega pomena in je ves časnikarski hrup v tej zadevi le narejen sunder ustavo verne stranke, ki se po vsej sili bolj in bolj žariva opozicijo proti sedanji vladi. Imenujejo se zopet Giskra, Herbet, Potočki, Laeser, Stremavr, Pillersdorf, n da je ustavni „tutti quanti", gotov, tudi kjez Auer sperg kot predsednik. Klic po novih možeh, ki se je nedavno še tako junaško oglašal po nemSkih novinah, je zdaj omolknil, imenovani gospodje bi bili ustavover nežem zopet enkrat čisto po volji — novih mož pač ni ! V Lincu bo nemški liberalci sklenili resolucijo, ki tirja, da mora Avstrija stopiti v državopravno zvezo s prihodnjo Nemčijo. Enake resolucije se delajo tudi v Gradcu, Mariboru itd.; pritika se jim tudi nekakšna nezaupnica do vlade. Pač ne morejo počakati ti nemšk avstrijski rodoljubi, da bi njih politika državo popolnoma spravila na kant, iz kterega bi jo potem zedi-njena Nemčija milostivo sprejela v posest. Če take re solucije niso veleizdaja, potem pač ne vemo, kaj še spada pod dotični paragraf. A nemški listi, ki te de monstracije pohvalno in spodbujevaje pretresujejo, so polni obsodbe proti č o s k i m hrambovcem, ki nočejo prisegati vojaške prisega, in ti liberalci že vsacemu češkemu brambovcu žele vrv okolo vratu. „Nar. List." pod naslovom „K drugi adrosi" govore da zastopcem Nemcev v Češki in na Moravin mar za porazumljenje z državnopravno opozicijo češko ne v, ne zunaj drž. zbora. To celi svet ve, kako moro biti to gg. ministrom tajno? Naj le bero denašnjo oglase Nemcev glede novih volitev , le norec bi ne pre videl, da jih ni volja poravnati se. Če bi tudi opozi cija šla v Hoiclisr.it in bi tam imela a/3 in bi ta '/; večina na podlagi decemberske ustave priznala državno pravo krone češke , bi vse nič ne pomagalo. Nemšk poslanci , kakor kažejo njih oglasi, bi proti temu po polno pravilnemu postopanju tudi bili rekoč: „da se ustava po ustavnoj poti ne sme svojega upliva znebiti." Na češkem 3/N nemšk. preb. toliko velja kot s/« cehov na Moravskem V4 Nemcev — % cehov. Znanega srbskega rodoljuba, pisatelja in poslanca dra. Svetozora Miletiča, kterega jo porota na zapor ob sodila, odpeljali so 18. t. m. iz Pešte v VVaitzen v ječo Dvajset stražnikov jo bilo na kolodvoru pripravljenih zadušiti vsako demonstracijo. Kronika z bojišča je ravno zdaj jako suhoparna Poroča se, da jo Bazaine po svojom adjutantu stopil dogovore ■/. Bismarkom, in da se zdaj v VorBailles skušajo dognati pogoji, pod kteri m i bi Bazainu predal trdnjavo Metz. Mogoče da se zarad teh dogovorov š ni začelo na 18. dan t. m. napovedano streljanje na Pariz. Mogoče pa tudi , du pruska obsadna armada ni tako v redu, kakor bi joj trebalo. Strokovnjak v ,N f. IV." piše: „Posamezni oddelki obsadne armade so tako široko na razon razpostavljeni, da so Nemci ne bodo mogli braniti krepkega naskoka iz Pariza, in če bi so Nemci še tako junaško borili iu vsem svojim utrjevanjem kljubu ne." Pri takem stanji se je čuditi da pariška vojska ne postopa odločneje. Po najzndnejib telegramih pa se je vendar pred Pariz o m začelo že vojskovanje. BruBelske novine naznanjajo, da je Pariz jako junaškega mišljenja, in da se je 16. t. m. pred Parizom bila bitka, v kteri jo ob ležalo 3000 Prusov. Temu podobno je tudi poročil hamburškega lilta, ki pravi, da so so dogovori zarad začasnega pomirjanj a razbili, ker hoto Francozi v skrajni Kazne stvari. * (Imenovanje.) Minister uka in prosvete je menoval za učitelja na novi c. k. viši gimnaziji v Mariboru g. prof. Jožefa Eselna, dozdaj prot. na gimnaziji mariborski, g. Ant. Reibenschuh-a iz Gradca in g. Jož. Jonascha iz Črnovic. Vodstvo novega zavoda je začasno izročeno g. prof. J. Eselnu. * (Imenovanje.) Z najvišim sklepom 4. oktobra 1.1. jo g. kanonik Jožef Zupan v Ljubljani imenovan za stolnega dekana ravno tam. * (Porotno obravnave.) Dne 27. t. m. bo v Ljubljani porotna obravnava proti .Tagblatt-u", ki o pred več časom pisal, da je cerkovnik na Brezjem ljudem obrito svinjo za 10 kr. razkazoval, Češ, da je to zarad pregreh v svinjo spremenjen človek. Ker je ta svinjska laž popolnoma izmišljena, toži cerkovnik France Miklavčič „Tagblatt-a" in zastopal ga bode g. dr. Razlag. Obravnava obeta veliko zanimivega, vsaj zvedelo se bo, kdo je svinjo obril. Ali ni morebiti gosp. Keesbachor--? * (Premije na srednjih šolah) se bodo z nekterimi spremembami zopet vpeljale. Kakor znano so jih bili zadnja leta odpravili ustavoverni liberalci, ri so pa za-so tako radi prejemali in si okolo vratu obeiali razne redove — čem veče tem ljubše. * (Iz Velike Nedelje) se nam piše: Pri vo-litvi občinskega zastopa Brenje Velike Nedelje so že pri odbornikih narodnjaki eklatantno zmagali; ali take zmage, kakor smo jo denes imeli, se nismo nadejali. Izvoljeni so namreč: TomažBratuša, posestnik, kot občinski predstojnik; Martin Petek, c. k.poštar in trgovec, in Ferdo Gorica n, usnjar in predsednik županijskoga Šolskega sveta, kot svetovalca, vsi trije skoz in skoz narodnjaki. — Nemškutarije je torej pri Veliki Nedelji konec. — * (Iz Laškega trga tudi nekaj o gosp. Sch6nwetterju.) H koncu pretočenega meseca je bila pri nas volitev za okrajni zastoj). Mi smo sicer vedeli, da bodejo volitve za okrajni zastop kmalo razpisane, in čakali smo tedaj na ta razglas. Res je pri-brenčalo to oznanilo, a še le oni dan, ko so je volitev že pričeti imela, kajti g. Schonwotter gaje osebno oznanil, ko je s svojim ministrantom že k volitvi prišel, tedaj pripravljenje nemogočno. A ko se je volitev pričela, kmalo se nam je zasvetilo solnee, da je naše renegate sv. duh g. Sch6nwetter-ja že zdavno obsončil, kajti volitev se je vriila, kakor po „Snirlcu" in ne eden Slovenec ni bil voljen v okrajni zastop. Zraven te žalostne dogodbe je pa druga tem veselejša. Zgubili smo namreč zagriznenega nemškutarja g. JakaLassnigg-a, davkarja — gloria in excelsis deo. — Njegov naslednik je obče spoštovan g. Rošanc, kojega naloga zdaj bode, rane zopet zaceliti, koje je vrezal oni „divji Jaka I" — bog vas nosi tako daleč, kakor en dan vrana prileti. * (V Gorici se baje snuje katoliško - politično društvo—»N. fr. P." pravi, da hote to društvo osnovati duhovniki, ki so izstopili iz čitalnice. Ali ne bode potem za Gorico društev preveč in delavcev premalo, to hode imela kazati prihodnost. * (Cenik lesa) v Trstu franko na kolodvor postavljenega, 18. oktobra: žaganico koroške ,0/u za 100 — gld. 8C do gld. 90 8/ n »i ii% „ Stajarske ,0/14 8/ ii i» 'i« „ kranjske 10/,4 11 11 /18 „Skurete" koroške »°/I4 100 — 11 62 ii u 66 100 — II 65 ti ii 70 100 — 11 50 ii ii 55 100 — 11 50 ii n 60 100 — 11 44 n ii 50 100 — M 68 ii n 70 „Skurete" štirske ,, kranjske .Morali" (late) »•/I4 za 100 — glđ. 60 do gld — „ „ 100 — „ 36 „ „ 45 % „ 100 — „ 35 „ „ 60 Hm 100 — 100 — 20 60 30 100 Cenik lesa, kakor čitatelj vidi, ima od našega iz-TeiČa 8. t. m. samo toliko razlike, da je kranjska roba še ceneja postala; pa še za to ceno kranjske robo se sme reči, da je le nominalna, t. j., da prodajalec toliko zahteva, a da plačevalca ne najde. Tak je denašnji po ložaj, toda brez dvombe se bodo cene zopet popravile in kdor zamore, in robo hrani, jo bode kasneje bolje prodajal, nego mu je denes mogoče. * (Cenik živeža in pridelkov) v Trstu 18. oktobra: Vagan pšenice.....gld" koruze n ječmena ..... „ ovsa ...... ■ cent moke, najrineje, cvetne (Kaiser Auszug) „ . navadne (Kaiser Auszug) „ cvetne (Auszug) . „ navadne „ „ (Mundmehl) otrobov, debelih „ drobnih prosa . konopelj..... fižola, zelenega, finega . „ , srednjega „ rudečega, bohinec . kranjskega, rudečega, navagnega „ , belega 8 „ koksa, štajerskega, finega . „ mešanega .... masla...... masti...... špeha ...... slame .... . sena, vdovskega .... „ konjskega .... Torej denašnji cenik ni dosti različen od onega 8. t. m. Rudeč fižol je ceneje postal, ker ni nobenega vprašanja po njem iz zunanjih dežel, na domačem trgu pa še veliko robe imamo. Maslo se išče za Aleksan-drijo in zatorej se je blago tudi podražilo, tako je tudi z otrobi, po kterih se povprašuje za laško deželo. Učiteljska 5.20 3.30 2.60 2.20 10.— 9.— 8.— 7.50 5.20 2.65 3.10 C.50 7.50 6.§0 5.75 G.— 5.30 5.75 6.50 4.30 53.— 42.50 36.50 2.— 2.10 1.80 Poslano. Slišim iz zanesljivih virov, da tovarši moji, učitelji, in tudi nekteri drugi mene dolžijo in se srdijo nad menoj, kakor da bi bil jaz poslal dopise „SI. N.u, ki pišejo o konferenciji na Paki itd. Ovržem to domneuje s tem, da izrečem, ka nisem še nikakoršnega spisa za javne liste spisal, razun nekterih znanstveno-pod-učnih člankov! — Obžalujem, da bi moral za vsak dopis iz teh krajev samo in ravno jaz odgovarjati, in bi s tem hotelo se javno, žalostno spričalo stavljati, kakor da bi v savinski, paški in bolski dolini nihče drugi sposoben bil kak dopis sestaviti! — Gotovo bi bilo bolj možko, ako imajo dopisi kaj krivega, ka jih kdo popravi in posamezne oddelke po učenem potu ovrže: kakor pa koga neizpričano sumničiti in nezasluženo morebiti še sovražiti! Na Vranskem, 15. oktobra 1870. J. D. Budna. Dostave k vredništva: Tudi mi radi potrjujemo, da z g. Budnom nismo v nobeni dotiki in da on ni naš dopisnik. Listnica vredništva. G. dr. Wagner, c. k. okr. komisar v Celji: Z Vašim podpisom smo dobili list. ki nam naznanja, da „Vi nikdar niste bili iu ne bodete nasprotnik naroda, med kterim ste se izredili in /.a kterega poleg najboljih moči delovati jo Vaš poklicu V listu s«-nam stavijo nektere tirjatve. Ker Vaše pisave ne poznamo, prosimo, da si daste svoj podpis legalizirati, ali od jf. Bcllonwet-torja ali po navadni notarijatski poti. Potem bomo dalje govorili — Bicer je prelahko mogoče, da bi kdo nas in Vas mistiti-ciral. Ustnica opravui&tva. Oosp. prof. J. V. v Ljubljani. Naročnina sega do konca sušca p. I. — P- n. Cafe Dimiti v Gradcu: Vaša naročnina znaša 2 gld. 60 kr. — GoBp. J. Mikuž v Črnemvrhu pri Idriji: Vaših 12 listov velja 96 kr. — Gosp. Stjepan Žugčič v Karlovcu: Zaželjenih listov Vam sedaj ne moremo poslati, mogoče pozneje, če jih knjigotržcem kaj ostane. Za ljudsko šolo v Šmartnu pri Šaleku je razpisana služba učitelja in organista, ki se lehko koj nastopi. Letna plača 300 gld. Kdor jo želi dobiti, naj svojo prošnjo s prilogami vloži najpozneje do 25. vinotoka t. 1- pri okrajnem šolskem svetovalstvu v So-štajnu. Okrajno šolsko svetovalstvo, dne 10. oktobra 1870. Miha Truden, trgovec v Trstu, kupuje za gotove novce po primernej ceni: fižol, oves maslo in druge domače pridelke; a prodaja ravno tako tržaško blago, kakor: kavo, grozdje (cibebe, vajnprle), laško olje, sol. petroleum itd. Dobro došla! Narodno-gospodarski duh časa pozdravlja kupčijsko hišo TRAUGOTT-A FEITEL-A * na r>un^ji, verlangerte Kantiierstrasse 57. Karntnerring \r. 2. ^ 3P Posebno priporočljiva je ta iz najboljega masivnega dunajskega bronsa izdelana garnitura za pisne mize, vsled risov sestavljena iz 10 kosov, samo za tri i'. ; francoska garnitura f. 5 ; s cizeliranimi in pozlačenimi robovi f. 12 •, posamezni kosi po 20 kr. do f. 1. Najlepše stvari iz litega bronta: Par mišma svečnikov kr. so, f. l.so, l.so, 2, 2.50, s; detto dvoročen par fT 3.50, 4. Ročni svečniki 20, 3C, 45, 50, 60 kr., detto z netilom 30 kr.; pepelnik v mnogih licih 20, 30, 40, 50 kr. Držaj za ure 30 , 55, 65 , 80 kr. Držaj za cigare I netilom f. 1, 1.50. — 1 hranilnica 25, 30 kr.: detto velika HO kr., 1 gorkomer za sobe 80 kr., f. 1.20, 100. Teža za pisma v figurah in živalih 35, 50 kr,, f. 1. Peresni roćnik 25, 50, (30 kr., f. 1. Tintnik 35, 45, 80, 90 kr. detto velik s peresnim ročnikom f. 1.50, 2. 30 kr. kineiko-srebrna žličica, garantirana. 60 kr. kineško-srebrna žlica, garant. 90 kr. kineško - srebrne vilice in nož, angleška k i inja. f. 8. album z muzike, igra 2 igri. 10 kr. lakiran pas. 35 kr. usnjat pas, močan. 3 kr. praktična mašina za vtikanje niti. 10 kr. pletna korbica iz srebr. d rata. 8 kr. igra otročjih kvart. 20 kr. pakfonasta žlica. 10 kr. pakfonasta žličica. 80 kr. pakfonasta velika žlica za juho. 40 kr. pakfonasta velika žlica za mleko. 40 kr. pakfonast razsipavec za poper. 1*0 kr. pakfonast razsipavec za sladkor, f. 1.20 čedna pisna mapa. f. 1.90 taka z pisnim orodjem. 5 kr. ducent peresnih ročnikov. 10 kr. glavni urni ključ za vsako uro. 60 kr. polna toaletna kaseta, veča f. 1, 1.50. f. 1.80 šah s kostenimi figurami. 15 kr. rešta sekanih koravd, pravih. f. 1 lepa zapirljiva šatula za rokovice in šiv, iz palisandra. l'i kr. par manšetnih gumb uovozlatih. 30 kr. cela garnitura šmizetnih iu mau- šetmh gumb, novozlatih. 80 kr. pozlačena napestnica, elftg. t I, 1.50. 45 kr. pozlačena broša za fotografijo. 90 kr. iz granata broša in uhani. 10 kr. elegantna igla za gosposke za- vratnike, najrineje kr. 25, 30. 26 kr. pušpanove vilice iu žlica za salato. 10 kr. gospouk zavratnik v barvah, f. 2.50 punca, ki kriči papa in mama, veča 3 f. 10 kr. 100 pravih angleških šivanjk. 10 kr. karton iglic za pletenje. 40 kr. gosposka veriga novozlata. 30 kr. nežno pozlačen medalijon za fotografije. 5 kr. dekliški lovec, velika burka. 5 kr. listnica, veča kr. 8, LO, 30 kr. pozlačen broiiBast rob, zlat obrazek : listnica z olovko, elegantna juftovina. f. 1.20 fipuer-service za 6 OBeb. 10 kr. kaledar za na steno. 8 kr. centimeter. 2 kr. knjižica papirja za smodke. 4 kr. strgulja za jezik. 8 kr. pila za nohte, jeklena. 10 kr. verižica za škarje. 85 kr. kleščice za orehe. 8 kr. pošet. 10 kr. škatlica jeklenih peres. 25 kr. ročni svečnik, masivna bronsa. 20 kr. nožni bruz iz poroznega oglja. 15 kr. električen brisač za lampe, prav praktičen. 10 kr. fina škarje za šlinganje. 60 kr. čeden ustnjat ettui, za šivanje napolnjen. 00 kr. risavno orodje, veče f. 1.20, 1.50, 2. 45 kr. pozlačena šivnubla/.inaprivrtljiva. 60 kr. usnjata gosposka torbica , veča kr. 70, 90, f. 1.2'J. 85 kr. globus za učence a podnožjem. 40 kr. novozlata broša in uhani ! ! 50 kr. morsko -penasta cev s fotografijo. 5 kr. anglešk ščipavec za cigare. f. 1. nož, 6 klinj želvedinoplatičen. 50 kr. angležkajuftinska mošnjica usuje- podšita. :i."> kr. otročja ura z bilom. 50 kr. jako zanimiva družbinska igra veča in zanimivejša kr. 60, 80, t. 1-4. 8 kr. lep karton pečatnega vozka. f. 1.20 prava morskopenasta pipa z iantarjevo cevjo, turška, os gliserinskega mjila. 8 kr. 50 kr. f. 2. 20 kr. 80 kr. f. 2. 8 kr. 15 kr. 35 kr. 65 kr. 8 kr. 10 kr. 8 kr. 10 kr. a kr. 4 kr. 80 kr. 5 kr. 80 kr. 35 kr. 20 kr. 25 kr. 4 kr. 40 kr. 20 kr. 80 kr. 20 kr. 30 kr. 65 kr. mjilo v obliki sadja, vsakojako, brezkve, jabolka, kumare itd. mjilo v obliki sadja v elegantnih korbičih, veće sorte 90 f. i, 1.20. Anglež na samokotu, isto z uro. lepo pisana kositarjeva skude- lica, veče po kr. 30, 40, 50. lepo toalneto zrcalo s zapirlji- vo miznico. isto napolnjeno z mjilom in vonjavo. fino jeklena veriga za ure. tina jeklena verižica, fina verižica z jeklenimi koral-dami. 100 angleških pismenih papirjev s gumiranimi ovitki, fino zobna pasta, fino zobna krtača, ostrivec za" olovke, angležke škarje, veče 18, 20 kr. zapetnik za rokovice. novozlata gumba za bele za- vratkinke. žalostinsk kinč. krasen umeten ogenj v sobi, veči 10, 15 kr. čarobna iglena škatlica, z iglami napolnjena. burkast prstan škropnik. fino svilnat gosposk zavratnik, najfineji 80, 40 kr. Wertheimova hranilo ica. lepo rezljan okvir za fotografije. fino portemonnaie, z bronsastim robom, še elegantneji 50,60,80 kr. kovana možnjica za cigaretni tabak z usnjem preoblečena. Netilo z lunto. par otročjih hlačnikov. par za odrastle, najfineji 40, 50 kr. natanko regulirana vremenska ura. (S) Proti poštnemu povzetju se hitro pošilja po pošti. Sla\\ isekes Versrliickuiii* s«* escliillt umi >Vaar>- iihaus Traugott Feltcl, in VVjcn, kilmlemiig % Karnlnerslrasse 57. Taataiki: Dr Jace Voćnjak lo drugI. Tiskar fcduard Ja»t*chitz Iidatelj in vrednik Anton Tom i U -V