f~luAuce
Ameriška Domovina
AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€WSPAP€R
CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 7, 1951
LETO Lil —VOL. Lil.
PREDLAGANI SO ZOPET VISOKI NOVI DAVKI
Finančna uprava hoče dobiti $10,155,000,000 ^ novih davkih, ki bodo pa še zvišani do $16, 500,000,000. - Nova zvišanja bodo prizadela vse državljane.
WASHINGTON. — Finančni tajnik Snyder je 5. februarja razložil kongresu podrobnosti predlaganega zvišanja davkov v vsoti $10.155,000,000. če hočemo dobiti to vsoto, bo treba zelo zvišati individualne in korporacijske dohodninske davke kakor tudi davke na avtomobile, žganje, cigarete in na vse električne predmete za hišo in dom. Vse to pa je komaj prvi korak, ki ga namerava podvzeti vlada, da dobi vsega skupaj najmanj $16,500,-000,000 dodatnih davkov.
ga dohodka, plačajo zdaj $120 ali 4% federalnega davka, po novem predlogu pa bi te osebe plačale $144 ali 4.8%.
Za korporacije je predlagal finančni tajnik 8% zvišanja po točkah nad normalnimi davki, tako da bi bilo maksimalno 55% mesto sedanjih 47%.
Zdaj je še odprto vprašanje, če se bo obdačilo tudi sodavico ali tako zvane mehke pijače, kar doslej še ni bilo predlagano. Vendar je finančni tajnik mnenja, da bi se dobilo v zvezno bla gajno dodatnih $280,000,000 na leto, če bi se določilo en cent ni osebi in $3,000 čistega letne-'davka na steklenico.
Finančni tajnik Snyder je razložil, da bi se ta dodatna vsota dobila na sledeč način: Individualni dohodninski davek davkoplačevalecev $3,600,000,-000; dodatni davek od korporacij $3,080,000,000; davek od ob-dačenj $3,035,000,000; zvišanje davkov na kapitalne pridobitve: posamezniki $330,000,000, korporacije $110,000,000, skupaj $10,-155,000,000.
Da se dobi večje davke od posameznikov, je tajnik predlagal zvišanje davka za štiri procentu-alne točke, kot na primer: Oženjene osebe, ki imajo dve odvis-
V vsaki hiši naj bi bil koledar Svob. Slovenije
“Naš koledar ne more tja, kjer trpi in upa velika večina našega: naroda. Narod — suženj, ne sme dišati resnice in ne čutiti diha svobode. Kljub temu preveva sleherno besedo našega koledarja misel na dom in domovino.”
(Naš Koledar — Koledar Svobodne Slovenije za 1951. Naroči se pri Ameriški Domovini in stane po pošti $3.25.)
Novi grobovi
16 Jugoslovanov obsojenih
BEOGRAD. — Dne 3. februarja so bile že drugič v enem tednu izrečene težke obsodbe nad skupino Jugoslovanov, ki so bili obtoženi zarot za nasilno strmoglavljenje vlade. Vojaško sodišče treh sodnikov je obsodilo 16 rojalističnih simpatizerjev. Dušan Ilič, 29 let star in bivši oficir in četnik je bil obsojen na smrt. Dva sta bila obsojena v dosmrtno ječo, ostali pa v zapor od 6 do 18 let.
SMOTER OFENZIVE V KOREJI
Ameriški poveljnik pravi, da je smoter ofenzive pobiti čim več sovražnikov s čim manjšimi izgubami.
TOKIO. — Dve ameriški tankovski in pehotni koloni sta zaprli past okoli mnogo tisočev komunistov sedem milj južno-od Seoula, kjer jih zdaj “na debelo” pobijajo.
Samo v zadnjih dveh dneh so zavezniške čete pobile ali ranile nad 16,000 komunistov, kakor naznanja uradno poročilo osme armade.
29 oseb ponesrečilo z letalom
LAGOS, Britska Zap. Afrika. V nezgodi letala, ki je zadelo vrh neke gore, se je smrtno ponesrečilo 29 oseb, to je vsi, ki so bili v letalu, razen enega.
Vremenski
M ,
prerok
pravi:
Naletavanje snega, vetrovno in bolj toplo podnevi, oblačno in mnogo bolj mrzlo ponoči.
Frank Beretič
Na svojem domu na 665 E.
159. St. je umrl Frank Beretič, star 64 let. Tukaj zapušča soprogo Rozi, rojeno Gobec, sina Har- včeraj nadaljni dve milji v cen-
Tanki in vojaki 10. ameriškega armadnega zbora so prodrli
Tri na dan
Komunist Tone Seliškar, ki klobasa v Prosveti razne buda-i°sti, bi boljše storil, če bi ameriškim Slovencem razjasnil, zakaj Jugoslavija pri Združenih narodih ni glasovala z Zed. državami, da se razglasi kitajske komuniste za napadalce.
*	*	*
Aleš Bebler, ki je Titov zastopnik pri Združenih narodih, ni glasoval ne tako ne tako. Seveda, vse po naročilu iz Belgra-da. Tam vedo, da se komunistov ne sme še zmerjati, ker jim bodo še lahko prav prišli.
*	*	*
Amerika je dala nedavno Ti-■[ovini za 38 milijonov raznega živeža, tudi fižola, katerega omenja komunist Seliškar, da že Poka” po Ljubljani. In to je ysaj toliko vredno, da bi Bebler lahko potegnil z Ameriko. Tone
ry, hčer Sophie, sinaho Doris, vnuka ter več sorodnikov. Tukaj je bival 46 let. Rojen je bil pri Ljubljani, kjer zapušča ssetro Agnes in več sorodnikov. Bil je član pod. št. 3 SMZ. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 8:45 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9.30 uri in nato na Mt. Pleasant pokopališče v Geneva, Ohio, kjer je poprej dolgo let živel.
Frank Sivec
V torek zvečer je umrl na svojem domu, 1097 E. 71. St. Frank Sivec. Bil je že celo leto bolan. Star je bil 59 let in doma iz Gru-belj, pošta Št. Jernej na Dolenjskem, odkoder je prišel semkaj leta 1912. Takoj je pričel delati pri NYC železnici, kjer je delal do smrti, oziroma je nehal pred dvema mesecema, ko se mu je zdravje poslabšalo. Zapušča ženo Ano, hčere Matildo Miller, Olgo in Ano Mae ter sinova Franka Jr. in Harryja. Zapušča tudi sestro Cvelbar, v Evropi pa brata Johna. Pogreb bo v petek zjutraj ob devetih iz Zakrajško-vega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Frančiška ob 9:30 in od tam na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7.
Poizvedovalni kofifek
tralni Koreji.
Na zapadni fronti gre zdaj "o-mejena” ofenziva osme ameriške armade v svoj trinajsti dan. Dve oklepni ameriški koloni sta prodrli globoko v komunistično zaledje pod Seoulom.
Letalci so sporočili, da se je led na Han reki pričel lomiti, in sicer zdaj prvikrat to zimo. Letalci so bombardirali štiri mostove iz brun, da preprečijo prihod ojačenj sovražniku.
General M. B. Ridgway, glavni poveljnik čet v Koreji, je izjavil, da je edini smoter zavezniške ofenzive, pobiti čim več komunistov s čim manjšimi lastnimi izgubami. Geografskega smotra pa ofenziva nima.
Kontrole mesa so že na polu, pravi Michael V. DiSaile
Svarilo vsem onim, ki bi se bavili s črnim trgom: prodajalcem kakor tudi kupcem.
TOLEDO, O. - Michael V. DiSaile, glavar urada za kontrolo cen, je izjavil, da so že na potu kontrole mesa, ki bodo omogočile vladi nadzorstvo nad mesom in njegovimi cenami vse od klavnic do konzumentov drobno.
Hkrati je tudi posvaril pred mahinacijami črnega trga, re-ikoč, da so tisti, ki se ukvarjajo
KAJ SE SPET DOGAJA ZA 'ZASTOROM1
Clefnentisov Beg v Avstrijo. - Češki predsednik Gottwald baje pod nadzorstvom policije.
DUNAJ. — “Neue Wiener Ta-geszeitung,” ki je v tesnih stikih z avstrijsko vlado, ki ima svojega konzula v Brnu, poroča, da je češki predsednik Klement Gott-vvald pod policijskim nadzorstvom, ker je najbrže v zvezi z nenadnim izginotjem Vlada Cle-mentisa, bivšega ministra zunanjih zadev.
Clementis je bil odstavljen od položaja zun. ministra lanskega marca pod obdolžbo, da se nagiba k “buržujskemu nacionaliz-.”. V soboto je izginil iz svojega doma. V Pragi pravijo, da je pobegnil, ko je zvedel, da je padel v Moskvi v nemilost tudi j njegov visok zaščitnik, predsednik Gottwald. Dunajski list pravi. da je preds. Gottwald svaril Clementisa, da bo vsak čas aretiran, nakar je Clementis pobegnil, Gottwald pa je prišel pod policijsko nadzorstvo, ker je posvaril Clementisa, kaj ga čaka.
Dunajski časopis dalje poroča, da bo prispel vsak čas v Prago sovjetski podminister zunanjih zadev Zerin,. ki je. .'zvedel nekrvavi državni udar v Češki leta 1948. Zdaj bo Zorin načelje-val čistki v češki komunistični partiji.
Dalje poročajo, da je nenadoma “zbolel” Rudolf Slansky, generalni sekretar češke komunistične partije.
MONAKOVO, Nemčija. — Sem je prispelo poročilo, da je Vladi-miru Clementisu in njegovi ženi uspelo priti preko meje v Avstrijo.
O, srečne “ljudske demokracije!. . .”
Odlomek iz debaf senatorjev in kongresnikov k predlogu za pomol Jugoslaviji
Senator McCarran, isti, ki je uspel, da je bil sprejet zakon proti komunistom v Ameriki, je sicer glasoval za pomoč Jugoslaviji, a je povedal mnogo bridkih:
“. . . Nimam prav nobenega zaupanja v sedanjo jugoslovansko vlado. Ne verjamem prav čisto nič, da je komunistična vlada Jugoslavije prekinila odnošaje s svojo politično sestro. Tudi ne verjamem, da bi Titu vest kaj očitala, ker je povzročil toliko razdejanj in nešteto nasilij na verskem in političnem polju. Iz srca obžalujem, da bomo najbrže pač morali odobriti, kar je predloženo, da tako poskrbimo za živež ljudem, ki jim grozi lakota. Zdi se mi, da streljamo nekam v noč. Morda nas bo ta strel v noč utrdil v Srednji Evropi...” “Ponavljam, kar sem dejal prej: ne zaupam Titu. Ne verujem, da ima namen postati naš prijatelj. Ne verujem, da je v srcu kaj drugega kot najbolj rdeč med rdečimi komunisti. Toda jugoslovansko ljudstvo je na tem, da bo trpelo in nanj moramo misliti. Tita samega smatram za navadnega lopova in morilca, ki se je z umori dokopal do položaja, ki ga zavzema danes in sistematično uničuje vsako krepostnost . in kulturno vrednoto v svoji državi. — Vendar pa sem, ponavljam — z ozirom na stradajoče ljudstvo, pripravljen glasovati za ta predlog, ki bo morda varoval tudi kaka ameriška življenja v borbi, ki se po mojem mišljenju oznanja na obzorjih.”
Ljudstvo v Nevadi je nervozno čakalo atomske eksplozije
POZIV STAVKARJEM NAJ SE VRNEJO NA SVOJE DELO
Mobilizator Wilson opozarja stavkujoče železničarje na nevarnosti, ki pretijo deželi. — Tudi predsednik Bratovščine železničarjev poziva delavce nazaj k njihovim dolžnostim.
WASHINGTON. — Mobilizacijski ravnatelj Charles E. Wilson je v ponedeljek zvečer pozval stavkujoče železničarje, naj vendar že prenehajo s svojo neavtorizirane stavko, ki ogroža — “varnost dežele”. V svojem govoru po radiu je Wilson izjavil, da to, “kar delate vi zdaj, utegne bolj boleti Zed. države, kakor pa udarci vseh komunističnih armad v Koreji.” Dejal je, da povzroča stavka paralizo v vitalno važni jeklarski industriji in da zavira transportacijo tankov na potu v Korejo.
“Apeliram na vas, da se javite na delo takoj, še nocoj!” je rekel Wilson, “in ostanite na
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
svojem delu kot dobri Ameri-kanci!”
Malo pred njegovim govorom je W. P. Kennedy, predsednik Bratovščine železničarjev, izjavil, da se je na stotine železničarjev odzvalo njegovemu apelu in se vrnilo na delo.
V Philadelphiji je v ponedeljek nad 5,000 železničarjev prenehalo s svojo stavko. Pred tem se je nekaj železničarjev javilo na delo v Detroitu, Flintu, Michigan, v Altoni, Pa., in v Milwaukee, Wis.
Wilson je dalje rekel, da ima-
Gen. J. L. Collins je izjavil, da ne bo dolgo, ko bomo jo seveda železničarji vso pravi-
imeli atomsko artilerijo.
jco do poravnanja diferenc z vod-| stvom železnic, nimajo pa pra-
Kje se nahaja Mirko Zaletel, rojen leta 1929 v Ljubljani? —	,
Zanj ima važne novice od doma'? 'fnim rg°m; prve vrste Peto'
Mrs. Dragica Eror, St. Michael|koloncI’. kl eluJeJ0 2a stalma'
Hospital, Toronto, Ontario, Ca-'23!0"81 “''"W, ce se jih bo raj Ured (
LAS VEGAS, Nevada. Pričakovane največje in končne preizkusne atomske eksplozije, ki je imela biti izvršena v ponedeljek, ni bilo. Tisoče prebivalcev Las Vegasa, ki so bili dan poprej ,	,	.
posvarjeni, kako imajo postopa- stavkf ^ obsoJanJa vredna> ti ob eksploziji, je bilo priprav-'rekel Wllson ter PriPomnil> 1 j enih nanjo, toda čakali so man.
Uradniki komisije za atomsko preiskavo so izjavili, da so' lz doseclanJin Pregledov je na,bili oblaki v višini 20,000 čevljev razvidno, da je doslej vsega sku-I- to je 10,000 čevljev prenizko, Pa.i začasno ob delo nad 250,000 da bi mogli vetrovni toki uspešno raznesti radiacijo atomov.
(Poznejšd poročila naznanjajo,, da je bila omenjena eksplozija izvedena drugi dan, to je vče-
vice, stavkati proti vladi, ko je dežela v nevarnosti.
Zdaj, ko bi morali v očigled komunistične nevarnosti združiti vse svoje narodne sile, je taka
da je tovorni promet skozi Chi-,cago in St. Louis padel 90% pod ! normalo.
Iz dosedanjih pregledov
Amerikanci beže iz Kitajske
HONG KONG. — Dne 5. februarja je odpotovalo od tukaj 75 Amerikancev, med njimi rodbine visokih ameriških diplomatov. Odpotovali so, ker je nevarnost komunistične invazije te angleške kolonije.
OAJ BRAT, DAJ SESTRA, SPOMNI SE BEGUNCEV S KAKIM DOLARJEM
industrijskih delavcev,
I primanjkujejo surovine.
ki jim
nada. Prošen je, da se zglasi na gornji naslov pismeno.
“Plavobradec” priznal umor
CASABLANCA, Franc. Maroko. — Mohamed Ben Maati, prodajalec stare obleke, je priznal,
zalotilo.
“Vsi vemo, da je'treba pri barantanju na črnem trgu dveh: prodajalca in kupca. Mi bomo šli za obema.”
i WASHINGTON. — Gen. Law-: ton Collins, načelnik armadnega
Mannerheim pokopan z vojaškimi častmi
HELSINKI, Finska. — V ne-da je umoril štiri domača dekle- deljo je bil pokopan z'vsemi vo-
x __o__________ ____ta, da bi dobil njih obleko in jo jaškimi častmi feldmaršal Carl
Seliškar bo to gotovo razjasnil v prodal. Omenjeni bo obtožen Mannerheim, znan vojak in dr-k’rosveti.	[najmanj osmih umorov.	[žavnik.
Ameriški diplomat obišče Jugoslavijo
BEOGRAD. — V bližnji bo-štaba, je izjavil, da ne bo dol- dočnosti bo obiskal Jugoslavijo go, ko bodo imele Zed. države George W. Perkins, pomočnik atomsko artilerijo in vodljive a- državnega tajnika Achesona. — tomske izstrelke, nakar ne bo Mr. Perkins bo ob tej priliki ob-več potrebno, da bi morali s So- iskal tudi zapadno Nemčijo in vjetijo tekmovati v številu mo-'Avstrijo, štva in tankov.
CHISHOLM, Minn. — Tukaj Na križiščih hodi naravnost je umrla rojakinja Marija Gav-preko ceste pa samo kadar /c[de, rojena nekje na Štajerskem,
\zelena luč.
[stara 82 let.
NAJNOVEJŠEVESTI
WOODBRIDGE, N. J. — Neki vlak Pennsylvania železnice, ki je bil natrpan ljudi, ki so se vsak dan vozili na delo v razne pisarne in trgovine, je skočil z 'novega mostiča ter
padel 20 čevljev po škarpi navzdol. Najmanj 75 oseb je mrtvih. Ranjenih je okoli 500 oseb, med njimi nekatere tako hudo, da so jih morali 300 odpeljati v bolnišnice. Vlak je sestojal iz devetih vagonov. Nekatera trupla so bila popolnoma razkosana od zlomljenega železa in jekla.
TOKIO. — Kitajski komunisti so se danes umaknili s svoje glavne obrambne črte pred Seoulom. Zevezniške čete so se pognale naprej proti komunistični novi obrambni črti, ki je šest milj južno od Han reke.
LAS VEGAS, Nev. — Blisk in sij atomske eksplozije, ki je bila izvršena včeraj pred jutranjo zoro, je bil viden 500 milj daleč. V mestu Los Angeles, ki je oddaljeno 300 milj od kraja eksplozije, je bilo tako svetlo, da so se videla poslopja kakor iz neposredne bližine ob belem dnevu.
K vojakom odide—
V	četrtek^,8. februarja gre v vojaško službo Albin Resnik, sin Mr. in Mrs. Jacob Resnik iz 3599 E. 81 St. Mnogo sreče, Al, v službi Strica Sama in zdrav povratek!
Druga obletnica—
V	četrtek ob 8:30 bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojnega Andreja Bajt v spomin druge obletnice njegove smrti.
K molitvi—
Članice dr. sv. Ane št. 4 SDZ so prošene, da pridejo nocoj (v sredo) ob 7 v želetov zavod na St. Clair Ave., k molitvi za pokojno sestro Frances Leben. Druga obletnica—
V	petek ob 9 bo v cerkvi sv. Vida maša za pokojno Terezijo Kocjančič v spomin druge obletnice njene smrti.
Zadušnica—
V	četrtek ob 7:15 bo v cerkvi sv. Vida maša za pok. Charlesa Karlinger ob priliki 30-dnevni-ce njegove smrti.
Odšel služit Strica Sama—
Te dni je odšel v službo Strica Sama Anthony Mihelich, sin obče poznanih Mr. in Mrs. Anton in Molly Mihelich, ki vodita mesnico in grocerijsko trgovino na 930 Babbitt Rd., Euclid, Ohio. Mlademu vojaku želimo vso srečo v vojaškem stanu in zdrav povratek.
K molitvi—
Člani društva sv. Jožefa št. 169 KSKJ so prošeni, da pridejo nocoj ob 8:30 v želetov pogrebni zavod na E. 152 St. k molitvi za pokojnim bratom Michael Barba.
Prestal operacijo—
Poznani rojak Frank Jagodnik ml., iz 15226 Holmes Ave. je v torek srečno prestal operacijo v Doctors bolnišnici na Taylor Rd., kjer ga prijatelji lahko obiščejo.
Postne pridige—
bodo vsako sredo zvečer ob 7:15 v cerkvi sv. Vida. Prva pridiga bo danes, na pepelnično sredo.
Dobra knjiga je najlepši dar najbolj trajne vrednosti. Roman
“JUTRO BREZ SONCA”
je takšna knjiga. Naprodaj pri Ameriški Domovini in stane $3.00.
Iz raznih naselbin
EVELETH, Minn. — Mrs. Anton Rozinka, 418 Garfield St., je dobila iz stare domovine žalostno vest, da ji je umrla mati Marija Perko v Zdenski vasi št. 12 na Dolenjskem. Učakali so visoko starost 90 let. Pokojna zapušča v stari domovini dva sina in dve hčeri, en sin je bil ubit v zadnji svetovni vojni, ter več vnukov in vnukinj. Tukaj v A-meriki pa zapušča gori omenjeno hčer in sina Johna v McKinley, Minn., ter več vnukov in vnukinj v Minn. New Yorku, v Conemaughu, Pa. in v Clevelandu, Ohio. Naj ji bo rahla domača gruda, ostalim pa globoko sožalje.
DULUTH, Minn. — V bolnišnici St. Mary se zdravita George Rogina in Math Mihalovich, oba iz Gilberta.
ST. MIHAEL, Pa. — Tukaj je umrl Michael Progar, star 56 let. Doma je bil iz Dolenje vasi pri Mirni peči na Dolenjskem.
Ameriška Domoviima
/»■ vt i Mic-/« iu~-iaofvti
6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-6628
Cleveland 3, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor: Vinko Lipovec
resnici slabo organiziran transportacijski sistem in obvezno pošiljanj krompirja v gladno Budimpešto.
(Konec jutri).
f
Vsi za enega, eden za vse
P. Bernard Ambroiič
NAROČNINA
Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50.
SUBSCRIPTION RATES
United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $10 per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months._____
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.___
»ifiPlžDSS	No. 27	Wed!, Feb. 7, 1951
Moskva ima težave s svojimi sateliti
C. 1. Sulzberger, poročevalec in solastnik lista “The New York Times,” ki potuje po Evropi, poroča iz Pariza;
Po petih letih vedno strožje kontrole nad večino vse vzhodne Evrope, si sovjetski sistem še ni mogel pridobiti popularnosti in ljudje se le z nevoljo in odvratnostjo pokorijo njegovi politični diktaturi in ekonomski brezoozirnosti.
Res .je, da ni nikakih masovnih nemirov vzhodno od Trst-Stetin črte, ki je del moskovskega imperialnega obla-Sj-va — to so vzhodna Nemčija, Poljska, Češkoslovaška, Madžarska, Romunija, Bolgarija in Albanija. Toda kljub neštetim čistkam in kljub strogi cenzuri, ki jo vzdržujejo kremeljski satrapi, prihajajo poročila, iz katerih je razvidno, da bo preteklo še mnogo časa, preden bo mogel sovjetski sistem smatrati žilave in odporne vzhodnoevropske kmete za dovolj prebavljene.
Sovjetski sistem mora računati s tremi temeljnimi človeškimi tradicijami, ki so globoko zakoreninjene na tem važnem ozeml'u;
1)	. Velika večina prebivalstva teh ozemelj je globoko verna in v nekaterih okrajih rimsko-katoliška.
2)	. Kmetje imajo veliko mero neodvisnosti in tistega, kar imenujemo — konservativni instinkt.
3)	. V vzhodni Evropi je tradicionelen strah in nezaupanje do Rusije, katero nezaupanje je bilo še ojačeno po obnašanju sovjetskih čet med in po drugi svetovni vojni, in katero nezaupanje je še vedno močno pod kontrolirano po-vršino.
Z uvedbo ekonomske revolucije po stalinističnih nazorih in politične revolucije, ki ni v resnici nič drugega kot popolno kolonijalno podvrženje teh dežel sovjetski oblasti in volji, je morala Sovjetija vedeti, da bo imela težave v tem delu Evrope.
K temu pričakovanemu činitelju pa je treba dodati še drugega, ki ni bil predvidevan: namreč abnormalne klima-tične razmere v vzhodni Evropi, zlasti v Podonavju, ki so povzročile velike izjalovitve pridelkov ne samo v proti-sov-jetski Jugoslaviji, temveč tudi v Madžarski, Romunski in Bolgariji.
Posledica tega je, da kljub obsežnim minskim poljem, strogi cenzuri in radijskim blokadam prihaja več in več poročil iz tega nemirnega sovjetskega vzhodnoevropskega ko-lonijalnega imperija, ki so si vsa edina v tem, da je nekaj gnilega v deželi Danski — v tem primeru v Moskvi.
Neuspehi čeških in moravskih premogarjev, ki s počasnim delom niso nakopali pričakovanih količin premoga, so povzročili racioniranje električne energije v Romuniji in Bolgariji.
Razume se, da se ne bo dovolilo, da bi začasna kriza, ki jo je povzročilo pomanjkanje premoga, zavzela večje in resnejše proporcije. Z absolutno oblastjo nad delavstvom in distribucijo bodo komunistične vlade lahko odvrnile vsako večjo nevarnost svojemu ekonomskemu planiranju.
Pod dežjem novih gesel in statistik, ki jih je nemogoče dešifrirati, razbrati in razumeti, so že v teku poizkusi, da se zagotovi ljudstvu, da je ne samo vse prav in dobro, temveč še boljše kot prav in dobro. (Pri teh statistikah, ki jih omenja Mr. Sulzberger, nam prihajajo na misel enake “statistike” v slovenskem komunističnem časopisju, ki tudi vse poročajo ne samo o doseženih normah in planih, temveč je vse to za 100, 200 in več odstotkov prekošeno! Tudi jugoslovanske komunistične statistike so takšne, da se ne spoznate v njih, to tem manj, ker vse izkazujejo štirikrat ali petkrat večjo proizvodnjo kot pred vojno, v resnici pa manjka v deželi najosnovnejših stvari. Ured.).
Ernoe Geroe, podsekretar madžarske komunistične partije, je, n. pr. pravkar objavil v časopisju članek, kjer ugotavlja:
“V socialističnih razmerah ni nobenih mej povečanju delavske produktivnosti.” To se tako sliši, kot bi govoril pod kapitalizmom boss tako zvane “sweatvshop” pred enim stoletjem !
Nato nadaljuje Geroe svojo komunistično latovščino, da je življenjski standard v Madžarski danes za 40 odstotkov višji, kot je bil pred vojno, v Poljski pa za 30 odstotkov višji. Če bi bilo to res, tedaj bi bilo težko razumeti, zakaj je Madžarska naredila minska polja okoli svojih mej, da prepreči svojemu ljudstvu beg iz dežele, in prav tako je nerazumljivo. zakaj so morali Sovjeti poslati v Poljsko svojega maršala Rokosovskega, da vzdržuje tam red . . .
Ako je. kakor pravi Geroe, industrijska proizvodnja Poliske za 220 odstotkov višja kot pred vojno; produkcija Madžarske za 200; Češkoslovaške za 150 in Bolgarije skoraj za 300 odstotkov višja, — tedaj imajo ljudstva teh držav legitimno pravico do vprašanja: “Če je tako, kam pa potem gre vse to blago?”
Na vsak način ta ljudstva niso tako srečna, kakor bi morala biti v Utopiji. V vzhodni Nemčiji so kmetje krivi za pomanjkanje krompirja, katero pomanjkanje je povzročil v
Še nekaj o “bremenu” Lige
Zadnjič sem poročal, kako si je Liga naprtila odgovornost za večje število beguncev s tem, da jim je postala sponsor. Razložil sem, zakaj je bilo to potrebno, pa tudi poskušal pojasniti vprašanje, koliko Liga prav za prav s tem tvega. Mislim, da ste vsi dobili tak vtis, kot ga imamo v Ligini pisarni: Če ni kaj hujšega, se bo pa že naredilo, če le Bog da!
Toda danes moram povedati še nekaj. Zakaj poleg tistega, kar sem dal objaviti prejšnji teden, je vendar za vsem tem “nekaj hujšega”.
Kar bom zdaj povedal, se bo na prvi pogled glasilo kar precej hudo. Pa se nikar prehitro ne ustrašiti!
Stvar je ta:
Med tistimi begunci, ki jim je Liga postala sponsor, je kak tu-cat ali več invalidov, za katere : bodo imigracijske oblasti zahte-; vale kavcijo po tisoč dolarjev! Vsaj tako se pričakuje. Pa jih je kljub temu Liga sprejela in prevzela zanje sponsorstvo!
Predrznost? Morda pa res! Toda:
Le redko se najdejo sponsor-ji, ki bi bili voljni založiti kavcijo, razeA za svoje naj bližje sorodnike. Saj je stvar docela razumljiva. Na drugi strani je pa vsega obžalovanja vredno, da morajo pohabljeni ljudje opustiti vsako upanje na izselitev in jim je hudo pri srcu, ko zdravi odhajajo, njim pa se zdi pot preko morja do kraja zaprta.
In vendar so ti ljudje zmožni samostojnega zaslužka in preživljanja, samo da bi prišli sem. Založiti zanje kavcijo, se nikakor ne pravi, da je denar proč vržen. Samo “vezan” je do takrat, ko bodo dotični postali a-meriški državljani. Ko se bo1 to zgodilo, bo ves denar vrnjen.
Saj smo nekaj takih slučajev že imeli. Dobri ljudje so Ligi posodili in je založila kavcijo, begunci so prišli. Eden teh je že vrnil ves tisočak in kavcija je zdaj že njegova, eden je pa blizu tretjino izplačal, redno pošilja. Ta dva primera sta živ dokaz, da s takimi dobrimi deli Liga zelo malo tvega, skoraj nič. Seveda, med večjim številom slučajev utegne biti nekaj precej bolj riskantnih. Toda, kdaj je še kdo še kaj dosegel, če si ni upal prav nič — riakirati?
Še nekaj v tej zvezi. Svoj čas sem že objavil, da skušajo napraviti dogovor med IRO in NCWC s ciljem, da bi ti dve organizaciji garantirali za invalidne begunce, pa bi ne bilo treba polagati kavcije ali bonda. Sprva je to jako dobro pokazalo, potem se je nekaj zataknilo in smo že mislili, da ne bo nič. Pogajanja so pa šla naprej in zdaj so spet na ugodni točki.
Zelo verjetno je torej, da bo NCWC precej tega “hujšega” bremena odvzela Ligi. Še več! Ustanovila se je močna organizacija, ki pravi, da bo PO PRIHODU stala invalidnim beguncem ob strani, jim oskrbela primerno zaposlitev, jih celo dala izšolati za kakšno obrt, če bi je še ne znali, da si bodo mogli samostojno služiti kruh. Tudi ta ugodnost zmanjšuje Ligino breme in odgovornost.
Kolikor se da naprej vedeti, so do malega vsi slovenski invalidni begunci že izvežbani za kakšno obrt. Če ne že od doma, so se pa v taboriščih učili. Naj torej le pridejo, ni se nam preveč bati, da bi jim ne mogli najti zaposlitve v njihovi stroki.
Pa vendar.....
Da! Pa vendar moramo biti na vse pripravljeni. Ena ali druga reč utegne iti narobe, pa le treba, da Liga založi kavcijo. Ali bo pa celo treba, da Liga nekaj časa kakega takega vzdržuje. Recimo spet: s posojili. Tega pa zopet ne more, če nima — denarja!
Če torej denote skupaj to, kar sem zadnjič povedal, in to, kar zdaj čitate, vam je lahko razumljivo, zakaj je prav letošnje leto takorekoč naj večja preizkušnja za Ligo, pa prav tako za vse, ki Ligine cilje in namene podpirate. Od pomladi 1945, ko smo prvič zvedeli za “begunski problem”, pa do letošnje zime, ni bilo tako potrebno na ves glas prositi kot' je danes: Dajte, dajte! Darujte in spet darujte! Če letošnje leto srečno poteče za Ligo in njena pod-vzetja, se bomo lahko vsi precej oddahnili in Bog nam bo. rekel: Dobro ste napravili, zvesti služabniki!
Saj smo precej pripravljeni!
Nikar pa ne mislite, da Ligi za to podjetje še vsega manjka! Hvala Bogu, nekaj tisočakov imamo na roki. Ligina pisarna je že precej časa na vse to mislila in zato tudi stiskala, kar se je le dalo. Le za najpotrebnejše je izdajala. Le okoli 700 dolarjev na mesec je izdajala, prejemala je poprečno zmerom nekaj stotakov več. Tako se je nabrala neka svota, ki bo pripomogla, da se vsaj začetna stopnja novih nalog čedno sproži in lepo izvede.
Bodimo bolj določni!
Po dobro premišljenih računih se da reči, da smo za prvega pol leta 1951 kar preskrbljeni. To se pravi, preskrbljeni smo s tem, kar ima Liga v rezervi, in s tem, kar smemo pričakovati v teh petih ali šestih mesecih v smislu “rednih” Li-ginih dohodkov.
Kajne, da se to ne glasi preveč slabo!?
Nujno potreben “zaključek”
Zdaj pa pride tisto, kar sem zadnjič najavil kot en prav poseben zaključek za Ligo— prav za prav ne za Ligo, ampak za vas, ki to čitate.
Zaključek je pa ta:
Spomladi, in sicer od srede maja od konca junija bo potrebna
POSEBNA KAMPANJA LIGE ZA ZBIRANJE PRISPEVKOV Od 15. maja do 30. junija 1951.
V tistem poldrugem mesecu bo treba zbrati toliko, da bomo srečno prestali krizo, ki bo nastopila z letošnjo spomladjo.
Pričakuje se namreč, da bo glavni dotok teh, ki jim je Liga dala sponsortsvo, pričel prihajati v juniju 1951.
Toda še drug razlog je, zakaj je Ligina pisarna izbrala prav tiste tedne za to kampanijo.
15. maj pomeni drugo obletnico prvega velikega transporta slovenskih beguncev. Prišel 15. maja 1949.
je tisti transport skozi Boston
Zadnji dan junija pa pomeni tisti datum, ki ga je “begunski zakon” določil kot dan, ko naj bi “zastor padel” nad prihajanjem beguncev v Ameriko. Toda po vsej verjetnosti, kot sem ‘ že razložil v teh objavah, bo čas podaljšan do konca tega leta.
To je dvojen razlog, da smo izbrali prav tiste tedne, kot zgoraj navedeno.
Prosimo, vzemite na znanje!
Torej tiste tedne bo naša POSEBNA KAMPANJA. Čas za zbiranje prispevkov za Ligo! Že zdaj si zapomnite in mislite na to, kako boste po najboljših
močeh sodelovali.
Koliko bo mogla Ligina Osrednja Pisarna to kampanjo voditi, kako bo zamišljena strategija, kako bo poveljeval vrhovni štab —- vse to in tako je danes še nedognano. Imamo še nekaj dolgih mesecev do 15. maja, med tem bomo izdelali podrobne načrte, če Bog da.
Eno je pa gotovo: Kampanja mora biti velik uspeh, ali se pa izpostavimo nevarnosti — poraza. To pa ne sme biti.
Tise tedne boste torej vsi darovali — zato že zdaj začnite varčevati v ta namen. Zato do tistega časa odpravite druge svoje finančne obveznosti! Tiste tedne boste vsi sodelovali— zato si že naprej rezervirajte čas, ki ga boste takrat vložili v to zelo potrebno reč!
Bomo opozarjali
Taka je torej danes napoved iz Ligine Osrednje Pisarne. S tem pa ni rečeno, da bo ostalo zgolj pri napovedi. Bomo že skrbeli v teh mesecih, da nihče od vas ne bo na to napoved — pozabil ali c,vo pozabila!
-------o-------
Ligina prireditev pri Sv. Lovrencu
Cleveland, Ohio. — Vesela Ligina prireditev na pustno nedeljo popoldne v cerkveni dvorani pri Sv. Lovrencu je tako vsestransko in sijajno uspela, da je po pravici o njej slišati samo pohvalo. Dvorano je občinstvo polno zasedlo, za otroke iz sobotne slovenske šole od Sv. Vida so morali še posebne klopi prinesti. Prireditev so počastili prevzviše-ni škof dr. Gr. Rožman, Monsig-nor J. Oman, Father Baznik in Father Slapšak, čč. sestre šent-lovrenške šole ter g. Anton Grdina.
Poleg faranov Sv. Lovrenca so prišli gostje tudi s St. Clair-ja ter iz Collinwooda in Euclida. Zlasti novih naseljencev je bilo lepo število. Otroke in nekaj drugih gostov iz šentviške okolice je pripeljal poseben autobus. Šolarji so sebe in druge ves čas vožnje zabavali z veselim petjem.
Odersko osebje je program (od 4 do 6:30) gladko in brezhibno podalo. Lepe in zanimive točke so gladko tekle ena za drugo. Prvi so nastopili že omenjeni otroci (22) in ljubko zapeli pesemce: “Sinička,” “Šuštar je srako klal,” “Le sekaj,” “Kako cigani delajo” in “Moj klobuk ima tri luknje.” Na odru jih je vodil Janez Rigler. Za vsako pe-semco so mali pevci želi glasno pohvalo. Za tem je Pavle Intihar, režiser “Treh tičkov” in vodja celega programa, za trenutek razočaral občinstvo, ko je stopil na oder pred zaveso in povedal, da ni ne igralcev, ne Završkih fantov in ne “čarovnika” in prosil oproščen j a za ta škandal ter povedal, da ima vsak pravico pri blagajni zahtevati svoj denar nazaj. V dvorani so se začeli oglašati razburjeni gledalci, nekateri so šli k odru in se tam kregali. Pa je občinstvo kmalu opazilo, da je vse samo pustna potegavščina: ti razburjeni gledalci, ki,so prišli iz občinstva k odru, so bili v resnici pravi igralci in pevci in tudi “čarovnika” Milka Pusta smo prepoznali med njimi. Bilo je smeha nič koliko Nato je Milko Pust naravnost očaral občinstvo s svojimi “čarovnijami,” zlasti s prvo, ko je čisto jasno pred vsemi gledalci pojedel 8 ostrih britvic, nato nekaj “špage,” popil kozarec čarodejne tekočine, nato pa vseh 8 britvic nanizanih na pojedeno “špago” potegnil iz ust. Milko Pust je s svojimi točkami izzval več začudenja kot veselega smeha in je na koncu žel burno pohvalno ploskanje. Dvodejanska burka “Trije tički,” polna slovenskih dovtipov, je kar klasična: nikoli ne zastara. Ponovno in ponovno jo rad gledaš. Ligini igralci so to pot spet pokazali svojo sposobnost v polni meri. Smemo celo reči, da so bili na
|Z SLOVENSKEGA PRIMORJA
Svetogorska podoba Matere Božje se vrača domov
Trst. — Ena najbolj znanih Marijinih božjih poti v Sloveniji je Sv. Gora pri Gorici. Tam se je v 17. stoltetju — tudi v časih hudih stisk — Božja Mati prikazala pastirici Ferligojevi iz Grgarja, ki je tam pasla ovce in ji v slovenskem jeziku naročila, naj pove ljudem, da želi imeti na tistem mestu svetišče, ki bo vir mnogih milosti. Neznatna pastirica je po mnogih težavah in trpljenju uspela. V začetku so zgradili malo kapelico, ki pa se je kmalu razširila v mogočno božjepotno cerkev. Vsako leto je prihajalo mnogo romarjev iz Slovenije pa tudi iz Furlanije na božjo pot na Sv. Goro. Pred prvo svetovno vojno! je mnogo ameriških Slovencev prišlo po slovo in po blagoslvo k svetogorski Materi Božji, preden so zapustili svojo rodno domovi-
višku. Razigrana zadovoljnost občinstva je gotovo tudi nekaj pripomogla k temu. Igrali so sledeči igralci: Pavle Intihar, Janez Rigler, Franček Kolarič, Janez Varšek in Mrs. Varšek, Jože Likozar, Ivan Hauptman, Janez Ovsenik, Alojz Oven, Viktor Modic. Med temi so tudi Završki fantje. Režiser je te fante vpletel v igro samo, da so nam kot gostje v gostilni skupaj s tremi tički zapeli. Poleg tega so ti fantje nastopili še na koncu programa na posebno željo zadovoljnih gledalcev. Kot prav zadnjo so zapeli pač najbolj primerno: “Lahko noč!”
Med zadnjim odmorom je bilo občinstvo povabljeno, da pride spet gledat Ligine igralce v nedeljo dne 18. februarja popoldne ob treh v veliko dvorano Slovenskega Narodnega Doma na St. Clairju.’Igrali bodo zS Ligo postnemu času primerno žaloigro DOMAČIJO OB REKI VISLI. ---------------o------
Prošnja za zdravila
Euclid, Ohio. — Mrs. Mary Line, 18676 Abby Ave. Cleveland 19, Ohio, je prejela od oo. jezuitov, ki zdaj prebivajo v gradu Bogenšperk, prej v Ljubljani, prošnjo za streptomycin za bolnega sobrata. Ker 'so zdravila draga, jih sama ne more nabaviti in poslati in prosi, če bi bil kdo tako usmiljen in bi nekaj pomagal za nabavo zdravil, ki bi jih potem Mrs. Line poslala v domovino.
V kratkem se pismo glasi:
“Najprej sprejmite prav toplo zahvalo za vse dobrote, ki ste nam jih poslala pred Božičem. Bog povrni! Ste res naša stalna dobrotnica. Toda zdaj pa prihajam k Vam z še bolj resno zadevo. Moram pa poudarjati, da se ne obračam samo na Vas, marveč po Vas tudi do Vaših znancev in dobrih src, ki bi mogla in hotela kaj pomagati. Naš pater-jetnik piše, da mu je zdravnik izjavil, da ima gnojenje v pljučih in da mu priporoča, naj si nabavi, če more streptomycin. Pater je bil že pred leti operiran, odvzetih mu je bilo nekaj reber na Golniku (zdraviliščfe za jetične). Po zdravnikovi sodbi bi rabil najmanj 130 g. streptomy-cina.
Ako bi mogli, gospa, zbrati med dobrimi srci, da bi kupili to zdravilo, pošljite, prosim, po zračni pošti.
Od naših “odsotnih” se do danes ni še nihče vrnil in božični prazniki so bili zelo žalostni pri nas. Oprostite, da Vas s temi rečmi nadlegujem. Bo pa večje zaslužen j e pri Bogu. . .
* * ❖
Torej če bi se našel kdo, da bi po svojih močeh hotel pomagati za nakup gori omenjenih zdra-vli, naj pošlje kar na naslov. Mary Line,
18676 Abby Ave. Cleveland 19, Ohio.
no in odšli v Ameriko. V prvi svetovni vojni je bilo svetišče na-Sv. Gori popolnoma porušeno. Svetogorsko podobo so takrat za dalj časa spravili v Ljubljano, kjer je bila izpostavljena v frančiškanski cerkvi. Svetišče na Sv. Gori so po vojski zopet pozidali in zopet so prihajali k svoji nebeški Materi iskat tolažbe zlasti Slovenci iz krajev, ki so bili zasedeni po Italijanih. Tudi druga svetovna vojna božji poti ni prizanesla. Dalj časa je bilo svetišče popolnolma zapuščeno. Podoba matere božje je bila v frančiškanski cerkvi na Kostanjevici pri Gorici pozneje pa v goriški stolnici. Spomladi 1947 bi morali podobo v slovesnem sprevodu prenesti iz Gorice na Sv. Goro. V noči pred prenosom pa so neznani storilci podobo na nepoja-snen način odnesli iz goriškei stolnice. Pozneje se je zvedelo,; da je bila podoba prenešena v Rim in tam oddana cerkvenim oblastem. Pozneje je bila izročena slovenskim frančiškanom v. Rimu. Od tam so jo ti prenesli najprej v Ljubljano v frančiškansko cerkev. Izpostavljena j d bila v istem oltarju kot pred tridesetimi leti. V frančiškansko* cerkev v Ljubljani so prihajali, dan za dnem številni verniki, da izprosijo od nebeške matere utehe in varstva zase in za svoje drage. Na praznik sv. Treh Kraljev 6. januarja pa se je podoba Matere božje zopet vrnila med svoje primorske otroke. Do pomladi bo ostala v cerkvi na Kostanjevici pri Gorici, od koder jo bodo nato prenesli v njeno pravo domovanje na Sv. Goro. Ob prihodu na Kostanjevico so številni verniki sprejeli podobo Matere božje; cerkev je bila lepo okrašena.
Kako.delijo v Trstu mednarod-dne podpore
Trst. — V nedeljo 7. januarja je bil občni zbor Slovenskega katoliškega podpornega društva v Trstu. To podporno društvo organizira vsako poletje otroške* kolonije. Na občnem zboru so odborniki društva poročali, da niso slovenske otroške kolonije v lanskem poletju prejele nobenih sredstev iz Mednarodne podpore, ki je določena za kolonije siromašnih otrok. Kljub ponovnim prošnjam so šli upravitelji tega sklada (denar je večjidel amerikanski) mimo Slovencev. Silili so pa otroke v italijanske kolonije, katerim so bili odprti bogati vrelci mednarodnega sklada za kolonije. Proti temu krivičnemu in nesocialnemu razdeljevanju mednarodnih podpor so zborovalci na občnem zboru protestirali. Prav tako niso Slovenci prav nič deležni ostale ameriške pomoči v Trstu. Upravitelji te pomoči gredo z mirno vestjoi mimo udrtih in bledih lic slovenskih otrok. Revni slovenski starši ne razumejo tega krivičnega: postopanja z njimi in njihovimi otroci.
Slovenščina na Svobodnem tržaškem ozemlju tuj jezik
Trst. — Do te razsodbe je prišlo v pravdi med nekim tiskarskim podjetjem in njegovim na-stavljencem. Po delovni pogodbi imajo tiskarski uslužbenci pravico zahtevati za delo v tujem jeziku višjo nagrado. Na podlagi te določbe je neki stavec zahteval višje plačilo za delo, ki ga je izvršil v slovenskem jeziku. Prišlo je do pravde. Ob tej priliki je laški sodnik pretekli mesec razsodil, da je slovenščina na tem ozemlju “una lingua straniera,” to je “tuj jezik.” Posebnega komentarja k tej sodbi ni treba. Sodba pa jasno kaže, kaj čaka tržaške Slovence, če* pride Trst zopet pod Italijo. Na svoji zemlji bodo postali tujci brez vsake pravice.
------o------
—Washington je bila zadnja država v Ameriki, kar zadeva uvedbo železniškega prometa.
/
CIGANKA ZALKA
(NOVELA)
Zdelo se je, da ga pes razu- bi bil preveč slab. me; spet je glasno zalajal, kakor da hoče bivšemu gospodarju odgovoriti.
Iz gozda se je oglasil rezek žvižg. Pan je naglo dvignil glavo, potem pa gledal zdaj tujca zdaj v gozd, kakor da se ne more odločiti. V grmovju je zašu-melo, tujcu se je posvetilo oko in napeto je zrl proti grmu. Grmovje se je razdelilo in stopil je iz njega Herman. Prvi hip je ostrmel, pa že je z odprtimi rokami stekel proti potniku in klical:	“Oče! Kdo bi si mislil?
Pozdravljen, oče!” Nadgozdar je Hermana krepko stisnil k sebi in ga poljubil na obe lici.
Zdaj je stari gospod sina pograbil za obe rami, si ga držal predse in ga ostro ogledoval, a bil je s svojo oceno vidno zelo' zadovoljen. Potem je dejal:
“Pozdravljen, Herman! Ljubi moj fant, pozdravljen! Veselje te je pogledati . . služba se ti menda zelo dobro prilega. Si moje pismo prejel?”
“Seveda sem ga, oče in sem se tvojega prihoda še prav posebno razveselil. Nisem pa te že danes pričakoval, drugače bi ti bil kajpada prišel naproti. A kje imaš voz?”
“Kmalu pride za menoj. Pustil sem ga v Gauselheimu, ker sem hotel ostalo pot opraviti peš; in zdalj sam vidiš, da je bila ta misel srečna, saj sem tebe srečal. Pana sem takoj spoznal, ko je zalajal.”
Oče.in sin sta se pogovarjala, pes pa se je postavil med oba in čakal, kdaj pride njegova vrsta. Zdaj je pa vsaj slišal svoje ime, lajal je in mahljal z repom ter se vzpenjal ob nad-gozdarju, tako da ga je moral pobožali po glavi.
“Pojdiva zdaj, oče, gotovo si lačen in utrujen. Čaka te sve* ža dobra kapljica in sočen koš srne; upam, da se ti bo oboje Prileglo.”
“Tudi jaz bi dejal tako, Herman; hoja in tale čvrsti zrak sta mi vzbudila volčji glad.
Mnogo si imava povedati, to pa se najbolje opravi ob vrču.”
Nista imela daleč, zato sta kmalu stala pred čedno gozdarsko hišo in nadgozdar jo je o-cenjal z veščim očesom. Pre-skušnjo je vidno dobro prestala, kajti smehljaje se je obrnil proti sinu in dejal: ‘“Prav zares srčkana hišica. Pa ji le nekaj manjka. Dejal bi, da se ji to že Ha zunaj pozna.”
“Kaj pa takega?”
“I no, čedna gozdarka, ki bi sveža kot gozd in čista kot srna zdaj stala pred menoj in mi prijazno rekla ‘Pozdravljeni, tast? ‘No — kaj se ti zdi? Oho, fant, saj si zardel kakor pri izpitih. No da, Herman star si zadosti; zato se ti čednega dekleta ni treba več bati. Kar za poroko še manjka, imam za tukaj v žepu ... No, Herman, kaj praviš?”
Hermana je imelo, da bi očetu na mestu priznal svojo ljubezen. Če pa oče njegove izbile ne bi odobraval, ce bi se celo	utegnil ugovarjati. Dekle,
razjezit - kaj potem! Sprejem k. b. ^ kot	žeM pri.
peljal semkaj, je lepa, poštena in dobra, samo revno je kot, kot . . no, tako revna je, kot je poštena in lepa.”
“Če je samo revna, to ne sme biti nobena ovira.. Poznaš pa me, da se ne prenaglim rad; zato se hočem tukaj najprej malo ogreti, spoznati razmere, potem bova pa naprej govorila.”
“Kadar boš hotel, da govoriva o tej stvari naprej, mi kar reci, oče.”
“Oho,” se je zasmejal nadgozdar. “Tega gotovo ne misliš preveč resno. Če bi namreč jaz nič več ne sprožil pogovora o tej reči, kaj potem, a?
“Tega se prav nič ne bojim, oče. Za kaj takega me imaš preveč rad,” mu je samozavestno odgovoril Herman.
(Dalje prihodnjič)
Moža sta stopila v hišo. Nadgozdar se je naglo udomačil in se prav krepko zalagal, ko je mlad lovec prinesel na mizo mesa, kruha in vina. Nato se je udobno zleknil v naslanjač, iz prnega žepa svoje suknje potegnil veliko pisanje in ga jel brati: “ ‘V imenu presvete in nedeljive Trojice. Amen. Potem ko smo dobro premislili in tudi pretehtali, dajemo s tem na znanje, da dobrega in tudi sicer ljubega in zvestega Hermana Šmetlina, sina našega posebno ljubega in zvestega nadgozdar-ja Šmetlina, postavljamo za našega gozdarja, s tem pogojem, da nam ostane zvest, ubogljiv in pazljiv, kjerkoli in kadarkoli ga bomo potrebovali, itd.’ Zdaj sledijo navodila, ki jih sam lahko prebereš, Herman. Lepo presenečenje, kaj, Herman?”
Herman je od veselja planil pokonci. Njegova prva misel je bila Zalka. Zdaj si jo lahko pripelje domov ter ji ponudi zelo cenjen in brezskrben položaj.
“Oče, ljubi oče, za to se imam tebi zahvaliti, samo tebi!”
“Eh kaj, zahvaliti se imaš dobroti našega kneza in svojemu poštenemu službovanju. Le kar tako naprej! Poslušaj pa še tole: ‘Zaradi tega in za njegovo delo mu hočemo dajati in nakazovati vsako leto v denarju dve sto goldinarjev, v rži šest mernikov, v pšenici dvanajst mernikov, v ovsu tudi dvanajst mernikov, potem prosto stanovanje in lesa po potrebi, tudi sena za dva konja in za dve kravi.’ Rekel bi, Herman, da si lahko zadovoljen. No, ali ne?”
“Še vprašujete, ali sem zadovoljen! Saj kaj takega si niti v sanjah nisem upal pričakovati!”
“Rad ti verjamem,” se je zasmejal nadgozdar. “Samo zdaj bi rad vedel fant moj, kaj boš z vsem tem denarjem in temi dobrimi rečmi začel? Moraš se naglo malo ogledati, da pripelješ v hišo gozdarko. Je še to, da se jaz zmerom bolj staram; in bi pač rad videl še malo življenja okoli sebe, preden urarjem, dobro mlado žensko in še nekaj vnučkov, če jih bo Bog dal.” ,
Hermanu je postalo vroče, da je, zardel kakor kaka mlada deklica. “Oho, fant moj, zdi se mi, da si že bil na lovu za lepo divjačino. Nočem pa vsega kar takoj izvedeti; o tej reči bova že še govorila. Ti je tako prav?”
“Kakor ti je ljubše, oče. Zdaj ti lahko vsaj toliko povem, da se bom rad poročil, če je tvoja želja taka. Vse pa bo zaviselo samo od tebe, da se to zgodi ali ne, da veš, oče.”
“Glej, glej, kdo bi si mislil . . torej smo že tako daleč. Samo sprožiti ti je še treba, pociljal si že, kajne? Glejte si no! Slišiš, Herman, je to divjačina kaj posebnega in ji bo morda težko do živega?”
‘Saj to je ravno; bojim se, da
j M. ŠKERBEC:
Velike Lašče v znamenju srpa in kladiva
pretveza. Dobili so v roke štiri: mori, bolj je žejen krvi. Dopol-taka dekleta in sicer: Kristino''dne na binkoštno nedeljo so ko-Jaklič, po domače Baronovo, Ma-|munistične tolpe znova obkolile rijo Mustar, Marijo Prijatelj, ki je j vas in niso nikogar pustile ne bila stara šele 17 let, in Brigito1; notri in ne ven. Pričakovali so, Jakše, ki je imela že vse dogo- da pride v vas uradna komisija,
(Nadaljevanje)
Komunistom je bil veličastni pogreb silno neprijeten. Kot se je zvedelo, so sklenili, da odslej ne bodo nikogar več umorili doma, marveč da bodo vsakega odvedli v gozd in ga tam skrivaj pokopali. Slovesni pogrebi njih žrtev so dali ljudem misliti in so marsikomu odprli oči, kdo in kaj so tisti, ki so si nadeli lepozve-, neče ime “Osvobodilna fronta.” Od tedaj so komunisti res skoro vse nadaljne žrtve odvajali v gozd in jih tam umorili in skrivno pokopali.
Nočni pokolj na Rašici.
Vsi razburjeni in prestrašeni so prihajali ljudje iz Rašice na binkoštno nedeljo, 24. maja 1942. k prvi sv. maši v Velike Lašče. Imeli so za seboj težko, nepre-čuto hoč, polno groze in strahu.
Kaj se je zgodilo tisto noč v rojstni vasi Primoža Trubarja? Kmalu na to, ko je legla noč na vas in so se prebivalci, utrujeni od težkega kmečkega dela, Megli k počitku, so se iz okoliških gozdov prikradli v vas komunistični partizani. Del njih je obkolil vas in stražil, da ni mogel nihče ubežati, drugi pa
vorjeno za poroko z nekim italijanskim oficirjem, valdenženske vere.
sestoj eča iz zdravnika, župana in sodnika, ki bo trupla pregledala, kakor je zahteval zakon. Ti
Angela žužek, sestra gostilni-'so res nameravali iti tja na kočarja žužka, ki je bila noseča z misijonelni ogled, pa so bili pra-nekkn italijanskim podoficir- vočasno obveščeni, da jim grozi jem, pa je v sredo pred pokoljem nevarnost. Eden izmed partiza-nepričakovano hitro odpotovalo1 nov je izdal po neprevidnosti, da v Italijo, v varno zavetje k svo- čakajo komisije, da bi jo — po-(
DELO DOBIJO
jemu ženinu. Ta je imela najožje stike z Italijani in bi bila morala biti po “partizanski postavi” prva umorjena, toda vse; kaže, da so jo komunisti naprej opozorili, kaj se bo zgodilo in da naj izgine. Na binkoštno nedeljo je postalo vsem jasno, zakaj' je odšla s tako naglico.
Kaj so naredili partizani z vje-timi deklicami? Besni, ker jim že drugič ni bilo mogoče dobiti v roke župana Paternosta, so se znesli nad dekleti. Med jokom in milimi prošnjami domačih in deklet samih so omenjena dekleta
bili! Tem trem vzornim krščanskim možem tedaj še ni bilo usojeno umreti, pač pa so vsi trije leno leto kasneje končali pod streli komunističnih pušk. Preveč sta vedela V lični lovski koči, blizu ceste, ki vodi od Male Slevice proti Sv. Gregorju, je živel 35 letni Kozlerjev lovski in gozdni čuvaj Pečnik s svojo ženo. Pečnik je bil eden izmed tistih, ki so v začetku nasedli komunističnim lažem in vabam ter je postal njihov zaupnik in sodelavec Morda so imeli komunisti v začetku v prignali v županovo hišo, kjer njegovi koči celo zaupne sestan-so imeli zastraženo tudi župano- ke, kjer so kovali svoje divje in vo družino. Tu so dekleta zmer-j krvave načrte, ker je bila koča jali in pretepali, na to pa sredi pn samostni kraj kakor nalašč za sobe ustrelili: Kristino Jaklič,'take sestanke. Na ta način sta j Marij o Mustar, in komaj 17 let-: imela Pečnik in njegova žena do-no Marijo Prijatelj. Vse so do- sti prilike seznaniti se z vsem,
kaj komunisti nameravajo, kakor tudi kdo nosi v okolici krivdo za njihova zločinska početja. Morda si je Pečnik, ki sicer ni
bile strel v glavo.
Kako so hoteli komunisti “kaznovati” dekleta, ki so imele zveze z Italijani, pa je jasno raz-
so udrli v vas in pričeli po hišah — ~	^ j	|bn siabpm Maso v začetku
med prestrašenimi prebivalci vldno 12 te§a’ kar so napravili s;blf na slabem glasu, v začetku,
iskati žrtve ki so iih nenoklica- četrto jetnNo, to je Brigito Jak- Prevarjen po komunistih in njih ni, nevedni’in zločinski sodniki'še- Ta Pole§ Pobegle Angeie, obllubaN vso stvar drngace zanisali smrti	Ižužek imela tesne zveze z Itali-'Pledstavf.lab kakor se je pozneje
V prvi vrsti so hoteli dobiti v!^! Toda te niso ustrelili! Tro-P^azala Bil je verjetno edeniz-roke župana občine Velike Lašče j ^ - sic- Sovorico, da so ji med tistih, ki so verjeli, da ima Ivana Paternosta. To je bil odlb ^ili nekaj zob in da so jo ostri- P^tizanstvo res predvsem osvo-oen katoliški mož in poštenjak od za ^en, toda kasneje se jezdne namene. Kopa so spo-nog do glave! Ravno tako pa1^^ da to ni bilo res. Oči- mladi 1. 1942. pričeli komunisti tudi odličen, skrben in požrtvo-jvidn0 ^ blio’ da so njo zajeli,.vedn° jasnejše kazati svojo pra-valen župan velike občine. Prav'Partlzam le za komedijo z dru*j tako od komunistov umorjeni gimi vred, pa je bilo že naprej
'pobijati popolnoma nedolžne Iju-
ban dr. Marko Natlačen je ob'ločeno, da se njej ne sme nič dl’ ^ spoznal kakšno zločinsko neki priliki izjavil, da je Pater-jzalega storiti, zakaj ona je bila,ldru/1 e zašel. Zaceia Sa J6 Pe' nost eden najboljših županov, i kakor tudi prej omenjena Žužek, |C1 yest m gotov oje mora J™ d
.	...	.	U	•	•	*	iz družine ki ip bila vneta 7a kn- nacm POkaZatl SV°10 nevoljo nad
kar jih ima v banovim, župana,iz družine, ki je bila vneta za ko ^ ^ ^ komunisti počeli
Paternosta, ki je imel svojo do-|^u^st^ne partlza^ ^ Tako so ti spoznali, da Pečnik ni mačijo v Rašici, so komunisti ze le bil znan komunist. Verjetno1 v ...
štirinajst dni prej iskali, da bi Je bila tudi ona, kakor žužkova vec z n'd 1	v
ga umorili. Klicali so ga ponoči,, vnaprej opozorjena, naj se uma-i Koncem jun. 1942. sm Pečnik naj pride ven iz hiše, pa je bil kne v Italijo, pa še ni imela vse- m njegova zena naenkrat izgim-toliko previden, da se ni dal pre-1-?3 urejenega, za to ni mogla od-,la. Partizansko usmerjeni ljudje slepiti. V hišo udreti si pa par- iti- Ostati je morala še doma in so pričeli govoriti pac po nalogu
je morala eno uro igrati vlogo komunistične propagande, da sta
tizani takrat še niso upali, ker jih je bilo premalo in so se bali vaščanov, ki bi jih njih hrup zbudil. Od tiste noči dalje župan Paternost ni več spal doma na Rašici, za to so ga partizani na binkoštno noč zaman iskali.
Komunisti pa so hoteli dobiti v roke in umoriti tudi trgovca Matija Tomazina in njegovega edinega sina Poldeta. Zakaj so' hoteli ubiti ta dva, ni jasno. Najbolj verjetno, da so se želeli komunistični terenci, to je lokalni zaupniki komunistov, polastiti trgovčevega premoženja.
Nadalje pa so iskali komunisti tista dekleta, ki so imela baje preozke stike z italijanskimi vojaki, kar pa je bila pač le bolj
“preganjanke” po komunistih.
Vse to je pri ljudjeh vzbudilo utemeljeno sumnjo, da so za ta pokolj domači vaški partizanski somišljeniki in sodelavci dobro vedeli, ali pa so ga celo mogoče sami pripravili. Sicer je bilo pa povsod tako, da so domačini, zaupniki komunistov, sestavljali liste onih, ki morajo biti pomorjeni. Vse to kaže tudi dovolj jasno dvojnost komunistične morale! če je bilo kaj napak pri teh zvezah z Italijani, so največ grešile komunistične sopotnice, toda te so vse pustili v miru.
Po pokolj u so se partizani za nekaj ur umaknili iz vasi. Toda morilec je kakor pijanec, če bolj
oba odšla k partizanom. Tega pa ljudje kar niso mogli verjeti, ker so dobro vedeli, da sta Pečnik in njegova žena zadnje čase iskreno obsojala partizane in njihove umore. Kam sta torej izginila? Od nikoder ni bilo čuti glasu o njima. Ljudje so pričeli sumiti, da so jih komunisti odvedli nasilno in umorili kje v gozdu.
Celo poletje 1942 ni bilo ničesar več slišati o obeh izginulih zakoncih. Ker je hiša ostala prazna, so jo Italijani ob svoji ofenzivi koncem julija zažgali, ker so tudi mislili, da so odšli njeni prebivalci k partizanom. V jeseni istega leta pa je nekdo v
MAKE
one]a|day
multiple VITAMIN capsules YOUR BUY WORD
Whea you want vitamins that arm Potent—
Guaranteed full potency« as shown on the labeL
Easy and’Convenient to take. Economical—*
Ask your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Cap-•ules. Take one capsule each mom-lag and you can forget oil about viSomins until -next day.
5ach capsule contains the fuB basic daily needs of the five vito-®«ins whose requirements in homo* •wtrition have been established.
| MILES LABORATORIES, INC.
1Elkhart, todianc
ŽENSKE IN MOŠKI
ZA ČIŠČENJE URADOV — NOČNO DELO
Dobra plača od ure Zglasite se od 12 P.M. do 12 A.M.
Aetna Window (leaning (o.
1430 E. 27 St., vogal Superior Ave.
(29)
AIRCRAFT MACHINE RADIAL DRILL MILLING MACHINE ENGINE LATHE TURRET LATHE CARBIDE GRINDERS ROUGH GRINDERS
Visoka plača od ure. Employment urad odprt od pondeljka do petka od 8:30 a.m. do 4 p.m.
V soboto od 8 a.m. do poldne
The Cleveland Pneumatic Tool Co,
3781 E. 77 St.
(blizu Broadway)
(31)
TEŽAKI
in delavci za ročne truke do 50 let starosti. Stalno delo in plača od ure..
..THE CLEVELAND PNEUMATIC.. TOOL CO.
3781 E. 77 St.
(Blizu Broadwaya)
(31)
MAŠINIŠTI TURRET LATHE
IN
MILLING MACHINE operatorji
drugi sift
Plača od ure, za nadurno delo in nočni bonus
DRILL PRESS operatorji prvi šift
Plača od ure in za nadurno delo
Mora znati napraviti sam svoj “set up”
Vprašajte za Mr. Hasman
Federal Foundry Supply
4600 E. 71 St.
(Južno od Harvard)
(33)
SAIN D BLASTERS
Mora biti izučen za “tangborn room blast” in “hand blast machines.” Visoka plača od ure.
Clev. Pneumatic Tool Co.
3781 E. 77 St.
(Blizu Broadwaya)
(31)
v gozdu, kake četrt ure od koče, našel v goščavi nek grob. Sporočil je to vaški straži pri Sv. Gregorju, ki je šla grob odkopat in našla v njem trupli lovca Pečnika in njegove žene.
Splošno prepričanje ljudstva v okolici je bilo, da so ju komunisti umorili, ker nista več odobravala njih zločinskega početja. Oba sta preveč vedela. Lahko bi bila, komu kaj povedala! Po komunistični postavi pa mora biti brezpogojno vse uničeno, kar bi meglo količkaj škodovati komunističnim ciljem.
Nekaj podobnega se je zgodilo z gozdnim čuvajem na Gorjancih. Ta mož je videl strahot-
Išče se dekleta
med 18. in 21. letom starosti za delo v finančni inštituciji.
Morajo biti vsaj nekoliko vešče tipkanja in knjigovodstva.
5-dnevni tednik—dobre ure v prijetni okolici.
Za intervju pokličite
HE 1-5670
SPLOŠNI TEŽAKI
Visoka plača od ure; 45 ur na teden. Prijeten kraj za delo.
Le Rol (o.
(Cleveland Rock Division) 12500 BEREA ROAD
(29)
MALI OGLASI
Zglasijo naj se
Zaradi zapuščine naj se zglasi John Tabec, ki je pred 40 leti živel na 14901 Darwin Ave., ali kateri njegovih sorodnikov. — Pokličite MU 1-7033, Mrs. Louis Fink Jr., 14901 Darwin Ave.
ne reči, kako so komunisti vjete----------------UVKČv----------
žrtve v tamkajšnih gozdovih Sobo s kuhinjo iščeta kruto mučili, slišal njih krike, Zakonski par brez otrok želi videl njih razmesarjena telesa, dob:tl sob° s kuhinjo. Kdor ima ognje, kjer so komunisti žgali kah na3 sPoroči v našem uredni-svoje žrtve in vedel je za mnogo, štvu-	(27)
mnogo grobov. Ker je preveč vedel, so ga odvedli in umorili!
te KE 1-3461.
(27)
Soba v najem
Poštenemu dekletu se da v na-Pravemu komunistu je lažje’jem 0premljena soba. Zglasite ubiti človeka kot normalnemu se na 1193 E 17o st. ali pokliči-človeku ubiti mačka!
Tragedija Grudnove družine.
Na Jakobovo nedeljo 1. 1942. ob treh popoldne so pripeljali na dveh lojterskih vozeh iz Karlo-vice v nepobarvanih rakvah 16 mrličev na pokopališče v Velike Lašče. Roji muh so spremljali
DEKLETA in ŽENE
Sedaj je najboljši čas, da si izberete in naročite fino PQ-
—mladansko sterling
ta^aMstnT'pogTe^ni^revo^drKdo I	a^i ^UIT^direktno^iz
je te pobil?
Komunistične tolpe so tu in
tovarne, katere dobite pri meni vedno po najnižjih cenah
tam napadle'kako italijansko kakor kje drugje, stražo ali patrolo, položile kako' Samo pokličite me, da vas mino na železniško progo, vse peljem v tovarno, vojaško popolnoma brezpomembna dela. To je seveda Italijane dražilo. Za to so sklenili prirediti nekako ofenzivo proti komunističnim tolpam.
Benno B. Leustig
1034 Addison Road Tel.: EN 1-3426
Vaške straže. — Vas Batri v francoski Indokini je postavila na noge svojo lastno vojsko. ki jo naj bi branila pred komunisti. Formalno ne dobivajo “stražarji” od vlade niti per ij niti pomoči. Batričani skrbe sami za svojo obrambo.
(Dalje prihodnjič).
-o---------
PROTECT YOUR FUTURE

U S, SAVINGS BONDS
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti ognju, viharju, za avtomobile, se lahko in zanesljivo obrnete na obrnete na
L. Petrich — IV1-1874
19001 KILI) KEK A V*.

\
Charles Dickens:
Velika pričakovanja
1
Tedaj sem ga osrčeval. Izgubljal sem se v blodiščih bodoče sreče in nisem več videl sledov vseh poti, ki sva jih skupaj napravila. Prosil sem ga, naj se potolaži, kajti bila sva zmerom najboljša prijatelja (kakor je sam dejal), in bova tudi vedno ostala (kakor sem dejal jaz.) Joe si je s prosto pestjo pritisnil oči, kakor da bi si jih najrajši izkopal, ni pa nobene rekel.
Mr. daggers je to prizor gledal, kakor da v Joetu prepoznava vaškega tepca, v meni pa njegovaga varha. Ni več nihal mošnje, pač pa je tehtal z roko in dejal:
“Slišite, Jožef Gargery, svarim vas, da je to vaša zadnja prilika. Pri meni ni polovičarstva. Če hočete sprejeti darilo, ki vam ga lahko dam, tedaj samo recite in ga boste dobili. Če pa nasprotno hočete reči —” Tu pa ga je na njegovo veliko začudenje prekinil Joe, ko je začel krožiti okoli njega in je vse kazalo, da pripravlja prav krvoločen udarec.
“Pravim vam,” je zavpil Joe, “če ste prišli v mojo hišo, da me boste togotili in podkupovali, potem glejte, da izginete! Pravim ,če vas je kaj moža, pa se dajva! Pravim, da kar enkrat rečem, tudi drži, naj bom živ ali mrtev!”
Potegnil sem Joeta vstran, in pri priči je postal krotak, samo meni na ljubo; prijazno in olikano in skoraj opravičevaje mi je dejal, da njega nihče ne bo dražil in podkupoval v njegovi lastni hiši. Ko se je Joe razburil, je Mr. daggers že skočil proti vratom. Nič ni kazal, da bi nameraval priti nazaj, marveč je svoje poslovilne pripombe povedal kar od vrat. Takole je dejal:
“Vidite, Mr. Pip, čim prej odidete odtod — ker hočete postati gentleman — tem bolje. Določen dan je torej danes teden, svoj tiskani naslov vam bom pa v tem že poslal. Na postaji kočij v Londonu si lahko najamete izvoščeka in se pripeljete naravnost k meni. Še enkrat pa si zapomnite, da o tej zadevi, ki jo zastopam, ne izražam nobenega mnenja, ne dobrega ne slabega. Plačajo me za moje delo in jaz ga opravim. Torej si to zapomnite in me prav razumite!”
Sunil je s prstom proti meni in Joetu, in bi bil najbrže še kaj
več povedal, če se mu Joe ne bi zdel preveč nevaren, zato je rajši odšel.
Meni pa je še nekaj šinilo v glavo, tako da sem stekel za njim, ko je že odhajal proti Veselim Čolnarjem; tam ga je namreč čakala njegova najeta kočija.
“Oprostite, Mr. daggers, da vas še nadlegujem.”
“Oho!” je dejal in se obrnil. ‘Kaj pa bi radi?”
“Rad bi vse prav opravil, Mr. Taggers, in se natančno držal vaših navodil, zato je bolje, da vaš vprašam. Ali mi dovolite, da se poslovim od oseb tukaj, preden odidem?”
“Seveda,” je dejal ter me gledal, kakor da me skoraj ne razume.
“Ne mislim samo v vasi, ampak tudi v mestu.”
“Tudi to lahko mirno storite.”
Zahvalil sem se mu in stekel domov. Joe je že zaklenil prednja vrata. Ni bil več v sprejemnici, marveč v kuhinji pri ognju; podpiral si je glavo z rokama in pozorno gledal v zareče oglje. Tudi jaz sem se usedel k ognju in gledal v oglje, in tako smo nekaj časa vsi molčali.
Moja sestra je sedela v oblazinjenem stolu v svojem kotu, Biddy je sedeia s šivanjem pred ognjem, zraven nje je sedel Joe, jaz pa zraven Joeta v nasprotnem kotu. Čim dlje sem gledal v zareče oglje, toliko manj sem mogel gledati Joeta; čim dlje je molk trajal, tem težje je bilo spregovoriti.
Nazadnje sem pa le prišel do besede: “Joe, ali si Biddy že povedal?”
“Ne, Pip,” je odvrnil Joe, še vedno gledal v ogenj in stiskal kolena; menda mu je kdo povedal, da mu sicer uidejo. “To moraš opraviti sam, Pip.”
“Rajši bi videl, če poveš ti, Joe.”
“No, da, Pip je postal gentleman in bogat, in Bog mu oboje blagoslovi!”
Biddy je spustila šivanje v naročje in me pogledala. Joe je stiskal kolena in me gledal. Jaz pa sem gledal Joeta in Biddy.
Ko sta prišla do sape, sta mi oba iz srca voščila srečo, a je le dihala iz njunih besed neka žalost, ki sem jima jo skoraj zameril.
Na Biddy (in po Biddy na Joeta) sem hotel napraviti mo-
Tadva sta pa res tovariša! — Kadar vzame mali Mark Buck svojega psa Duka s seboj na vožnjo v Las Vegas, Nev., se skuša kuža skoraj vedno spraviti na voznikov sedež, da bi menda Marku pokazal, kako se vozi.
čan vtis, kako strogo morata paziti, da o mojem dobrotniku ne bosta ne govorila, ne poizvedovala. Ob svojem času bomo že vse potrebno izvedeli, sem dejal, dotlej pa-smemo samo toliko razodeti, da mi je nek skrivnosten zaščitnik obljubil velika pričakovanja. Biddy je zamišljeno prikimala proti ognju, vzela spet delo v roke in dejala ,da se bo v tej stvari posebno pazila; Joe pa je še vedno stiskal kolena in dejal: “Seveda, seveda, tudi jaz bom posebno pazil, Pip.” Nato sta mi še enkrat častitala in se tako močno čudila, da bom jaz postal gentleman, da mi ni bilo kar nič všeč.
Biddy si je neskončno prizadevala, da bi moji sestri na kak način dopovedala, kaj se je zgodilo. Mislim pa, da so bili vsi njeni napori bob ob steno. Smejala se je, večkrat prikimala in celo za Biddy ponovila besedi “Pip” in “premoženje.” Dvomim pa, da bi ji kaj več pome^ nile kot volivno geslo, kar pa je bilo žarijo znamenje, da je v glavi vse temno.
Nikoli ne bi verjel, da je mo-i goče postati tako čmeren, če bi tega ne poizkusil sam; Joe in j Biddy sta spet postajala vedno boljše volje, jaz pa vedno bolj ^ pust. Nezadovoljen s s r e č o ^ kajpada nisem mogel biti: mor-j da pa sem bil nezadovoljen sam s seboj, ne da bi se tega zavedal. |
Naj že bo prvo ali drugo: držal sem komolce na kolenih, z roko pa si podpiral glavo in gledal v ogenj, ko sta se onadva pogovarjala, kako bom jaz moral oditi in kako težko jima bo M-ez mene. In kadarkoli sem prestregel pogled enega ali drugega, najprijaznejši pogled (inj pogledovala sta me pogosto, zlasti Biddy), sem se čutil užaljenega, kakor da sta mi pokazala, da mi ne zaupatry Pa sam Bog je, da kaj takega nista pokazala ne z besedo ne s kakim znamenjem.
Ob takih prilikah sem vstajal in hodil gledat skozi vrata; kuhinjska vrata so se namreč odpirala naravnost v noč in bila ob poletnih večerih večno odprta, da se je kuhinja zračila. Žal moram celo o zvezdah, ki sem jih pogledaval, reči, da so se mi zdele prav revne in klavrne zvezde, ker so obsevale zgolj
kmečko revščino, med katero sem zrastel.
“Sobotni večer,” sem dejal, ko smo se usedli k večerji, da pou-žijemo kruh in sir in pivo. “Še pet dni, potem pa pride dan pred mojim dnevom! Kako naglo bodo minili.”
“Res, Pip,” je pripomnil Joe in glas mu je votlo donel v vrček piva, “Naglo bodo minili.” “Oh, naglo, naglo, še prenaglo,” je vzdihnila Biddy.
“Joe, ko pojdem v ponedeljek v mesto in naročim novo obleko, bom moral krojaču reči, da
pridem sam ponjo in jo bom tam oblekel, ali pa naj mi jo pošlje k Pumblechooku. Hudo zoprno bi mi bilo, če bi tukaj ljudje vsi zijali vame.”
“Mr. in Mrs. Hubble bi te pa gotovo tudi rada videla v novi gosposki obleki, Pip,” je rekel Joe, si v dlani levice pridno rezal kruh s sirom in pogledaval na mojo večerjo, ki se je še nisem pritaknil, kakor da misli na čase, ko sva vselej primerjala najina kosa. “Morda tudi Wopsle. In Veseli Čolnarji bi si šteli v čast.”
Dohodninski davek
(INCOME TAX)
Zadnjih 25 let je Mr. Marian Mihaljevich specializiral v izpolnitvi pol za DOHODNINSKI DAVEK tako za trgovce kot za posestnike v Clevelandu.
Bo v vašo korist, če se posvetujete z Mr. Mihaljevi-chem predno izpolnite listine za DOHODNINSKI DAVEK.
Za vašo varnost shranimo pri nas rekorde za več kot deset let. Naš urad je odprt vse leto, da vam moremo dati boljšo postrežbo. In vi nimate nobenih posebnih stroškov za to točno in zanesljivo poslugo.
Kadar pridete za izpolnitev davčnih pol, prinesite s seboj vse rekorde o vaših dohodkih in stroških v letu 1950.
Urad je odprt dnevno od 9 zjutraj do 6:30 zvečer; ob sobotah pa od 9 zjutraj do 6 zvečer.
MIHALJEVICH BROS. COMPANY
6424 ST. CLAIR AVE.	TEL.: HE 1-6152
Pakete za v Jugoslavijo sedaj lahko zavarujete v našem
OBLAK MOVER
Naša specielnost je prevažati klavrje in ledenice. Delo garantirano in točna postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem do vašega starega znanca
JOHN OBLAK
1146 E. 61. St.	HE 1-2736
ANNUAL SALE
at
THIS WEEK ONLY
SALE
Roman o ljudeh, ki jih žeja po svobodi
Zgodba o globoki ljubezni dveh mladih ljudi, njunem gorečem idealizmu in samožrtvovanju za svobodo
“Ljudska pravica” in “ljudska demokracija” razgaljeni v ostri luči satire.
itoman, ki ga čitajo povsod, kjer žive Slovenci v svobodi: v Severni in Južni Ameriki, v Avstraliji, Angliji, Franciji, Italiji, na Tržaškem, Goriškem in Koroškem, v Egiptu in celo v Siamu.
TE KNJIGE NE BI SMELO MANJKATI V NOBENI SLOVENSKI NEKOMUNISTIČNI HIŠI!
Trdo vezan, 274 strani, z lepo naslovno sliko.
Cena $3.00. Denar pošljite z naročilom.
Naroča se pri:
AMERIŠKA DOMOVINA ali TRIGLAV PUBLISHING 6117 St. Clair Ave.	1107 E. 74 St.
Cleveland 3, O.	Cleveland 3, O.
“Saj ravno tega ne maram, Joe. Bilo bi toliko klepetanja— surovega in vsakdanjega — da bi me bilo sram.”
“Glej no, Pip, saj res!” je dejal Joe. “Če bi te moralo biti sram, seveda — ”.
Biddy je moji sestri držala krožnik in me zdaj vprašala: “Ali si pa tudi pomislil, kdaj se boš pokazal Mr. Gargeryju in sestri in meni? Nam se boš pa vendar pokazal, ne?”
(Dalje prihodnjič.)
Posebno naznanilo!
Tvrdka Hollander naznanja, da sprejema naročila za moko in standard pakete, katere razne firme v New Yorku pošiljajo preko Trsta, Reke, Ljubljane in Zagreba. Ako želite razveseliti in pomagati svojim dragim z kakim darom pač ni v sedanjih časih bolj primernega kot je
MOKA in HRANA
Iz cenikov, ki so vam na razpolago, lahko naročite raznovrstne pakete, moko, Streptomycin, šivalne stroje in druge v starem kraju potrebne stvari. Vsako naročilo je garantirano!
Pišiie! Telefonirajte! Pridite!
TOČNA POSTREŽBA je in ostane geslo tvrdke
AUGUST K0LLANDER
6419 Stt. Clair Ave. HEnderson 1-4148 Cleveland 3, Ohio
SE PRIPOROČAMO ZA POPRAVILA FENDERJEV. OGRODJA IN ZA BARVANJE AVTOMOBILOV.
SUPERIOR BODY & PAINT CO.
6605 ST. CLAIR AVENIJE
PRANK CVELBAR, lastnik
^---........ ...K
ŽENINI IN NEVESTE!
Nasa slovenska unijska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni.
Pridite k nam in si izberite vzorec papirja in črk.
Ameriška Domovina
Sl 17 St. Clair Avenue	HEnderson 1-0628
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhujše šele pride
♦ ■M ♦ ■M-I»I-1 I	i~»-w