31. številka.
I Ljibl)aii( v Mik. I. februarja NIZ.
XLV. leto.
,Slovenski Narod* velja:
v Ljubljeni na dom dostavljen:
telo leto.......K 24 —
pollcta........ 12 —
četrt leta ••».••• 6 — na mesec   ......   ■   2*—
v upravništvu prejeman: celo leto .......   K 22*_
pol leta....... n-__
četrt leta   ....... 5-50
na mesec..... 1-90
Dopisi naj se franktrajo.   Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knallova ulica H 5 (v pritličju levo), telefon št 34.
I*ba|a Tumh dan »■•Sar lavaamii aiedel|e iai
Inserati  veljajo:   peterastopna petit vrata za enkrat po  14 vin., za dvakrat po 12 viiL. za trikrat aH večk at po 10 via Parte in zahvala vrsta 16 vin. Poslano vrsta 20 vin. Pri večjih tnsercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd.
to e administrativne stvari. -- Poiameiaa Stavila* velja 10 vinar'ev. -
Na pismena naročila brez istodobna vposlatve naročnine se ne ozira. „Narodna tlakama" telefon at. S5.
.Slovenski Narod" velja po pošti:
za AvstroOgrsko:
celo leto....... K 25 —
pol leta .   .  .  .  *  .  • . 13*—
četrt leta...... , 6'50
na mesec..... • 2*30
za Nemčijo:
celo leto .
K 28-—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30*-
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica alt znamka. Upravnistvo: Knallova alte a si. 5 (spodaj, dvorišče levo), telefon at. 85
za Kranjsko.
Kandidatje narodnonapredne stranke so s
Za srednjo trgovino
(rdeče glasovnice):
koltor Rohrmann, trgovec in posestnik, Ljubljana, lelfiks Urbane, trgovec in posestnik, Ljubljana, JFsip Perdani trgovec in posestnik. Ljubljana.
Za malo trgovino
(modre glasovnice);
Ivan Korenčan, trgovec v Ljubljani, Ivan Kosteve, trgovec v Ljubljani, Josip Kraigher, trgovec v Postojni.
Za veliko obrt
(rumene glasovnice): Ivan Bonačj tovarnar in posestnik, Ljubljana.
Za srednjo obrt
(bele glasovnice):
Ivssit Rakove, tovarnar in posestnik v Kranju, Ivan Schrey, pekar in posestnik v Ljubljani, Fran Ksaver Stare, sobni slikar in posestnik v Ljubljani,
Sodna ulica.
1 £*vos!aw Bučar, gostilničar in posestnik, Kostanjevica.
Za malo obrt
(zelene glasovnice): Engelbert Frartchetti, brivski mojster v Ljubljani.
Opozarjamo, da morajo ženske volilke v eni ali drugi volilni kategoriji, ki nimajo po obrtnem redu postavljenega upravitelja — kar je redek slučaj — same podpisati glasovnico, poleg njih pa tudi kak moški pooblaščenec, ki mora svojemu podpisu dostaviti: pooblaščenec. Tak pooblaščenec more samo za eno voiilko podpisati.
Trgovci in obrtniki, spominjajte se, da so vas klerikalci hotel uničiti s konsumnimi društvi in da je vam edino napredna stranka stala v tem težkem boju ob strani, zavedajte se, da so klerikalci osredotočili vse svoje težnje na to, da ugonobe krepak in svoboden trgovski in obrtni stan, ter volite kot en mož kandidate ki jih vam priporoča narodno-napredna stranka.
V Ljubljani, dne 31. januarja 1912.
Dr. Ivan Tavčar.   23 vohlm odbor     Dr. Fran Novak
deželni poslanec.
Brezuspešnost pogajanj radi brambne reforme.
Dunaj, 7. februarja.
Dunajska pogajanja ogrskega ministrskega predsednika se utegnejo razbiti. Niti najvišji činitelji, T^iti vojaška uprava, niti avstrijska vlada se ne more odločiti, da vzprej-me pogoje mažarskih Kossuthovcev. ki zahtevajo ogTskijn neodvisnjaškim zahtevam primerno prikrojenje novih vojaških zakonov. Zamanj prepričava grof Khuen dunajske krogu, da eo te zahteve bclj formalnega, kakor bistvenega značaja, historična izkušnja uči avstrijske državnike dovolj, kako so Mažari od pamtiveka znali spreminjati formalnosti v bi-stvenosti.
V tihem boju obeh »državnih polovic«, ki se v dualistični monarhiji odigrava pod odejo nagodbenega zakona je bila Avstrija vedno slabej-ša. Avstrijski princip čim večje enotnosti in nazor, da eksistira enotna centralna država, v kateri tvorite »Avstrija« in »Ogrska« nekaki podrejeni ustavo pravno avtonomni »poddržavi« je skoraj popolnoma podlegel mažarskemu stremljenju, katerega končni cilj je personalna unija obeh držav na eni strani in politična unifikacija dežel svetošte-fanske krone na drugi strani.
S tem svojim stremljenjem so prodrli Ogri tudi že v sam sanktu -arij avstro - ogrske realne unije, v one zadeve, ki jih nagodbeni zakon iz 1. 1867 proglaša za pragmatične, ne zmeni ji vo akupne.
Popolna enotnost in samostojnost zunanjih zadev in njega neodvisnost od notranje politike v obeh državnih »polovicah« je že zdavnaj preluknjana, v nagodbenem zakona iz L 1007 so si Ogri i z vojevali pravico v gotovib internacijonalnih gospodarskih zadevah nastopati popolnoma samostojno in pri raznih mednarodnih konferencah ni več zastopana »monarhija« temveč dve državi, Avstrija in Ogrska, vsaka po svojih lastnih reprezentantih. Od ^enotnosti« odpada košček za košče-kom ...
Tako in podobno izkušnje so ono kroge, ki perhorescirajo popolno politično (in končno tudi gosjvodar-sko) razdvojitev monarhije prestrašile in jih utrdile v stremljenju vzdržati vse, kar se skupnega vzdržati da, i h ne več popuščati niti v malenkostih.
LISTEK.
Menzi, zadnji tribuno«.
Zgodovinski roman.
Spisal Edward Lytton - Bul ver. Prva knjiga.
(Dalje.)
xn.
Čudoviti    doživljaji   Gautierja de Montrcala.
Tistega večera, ko so zasijale r*rve zvezde nad mestom, se je Gau-tier de Montreal vračal sam v svoje vtanovanje, v samostan, ki je bil takrat združen s cerkvijo Santa Maria del Priora ta (samostan in cerkev sta bila last hospitalitov) in se je ustavil sredi med razvalinami, obdajajočimi njegovo pot. Dasi je bil malo znan s klasičnimi spomini in njih zvezami s tem krajem, vendar se ni mogel uhraniti vtisku, ki so ga nanj na-Pravljali naokog ležeče priče pretekle slave, podobne neizmernemu "kostenjaku mrtvega velikana.
Oziral se je po stebrih, ki so bili brez vrha, po razpadajočih zidovih, na katere so zvezde lila svoj sijaj, po utrdbah Frangipanijev in njih strelnih odprtinah, skritih za gostim zelenjem, ki je raslo sredi med templji
in palačami iz starih časov in kjer je narava triumfirala nad umetnostjo.
»Zdaj,« si je mislil, »bi knjigo-žrce pri pogledu na te fantastične in san jave spomenike preteklih ča^ov prešinilo navdušenje. V meni zbujajo ti spomeniki visokoleteče častili lepnosti in kraljevskega sijaja samo slike iz bodočnosti. Rim s svojim dia-demom sedmih gričev postaue lahko zopet to, kar je bil prej, plačilo za najkrepkejšo roko in najpogumnej-šega vojaka, poživi jen ne po svojih lastnih izpridenih sinovih, nego po mešani krvi novega rodu. Težko, da je pankert Viljem utrjene Angleže tako lahko premagal, kakor bo blagorodni Gautier te nemožate Rimljane. A katero zavojenje je slavnejše — zavojenje barbarskega otoka ali stolnega mesta vsega sveta t Od generala do župana je korak majhen, še manjši je korak od župana do kralja.«
Preudarjajoč tako o smelem, a ne samo v sanjah mogočen cilju svoje častihlepnosti, je zaslišal iz visoke trave lahke in hitre korake in uzrl visoko žensko, ki je z griča, kjer je takrat bilo več samostanov, šla nizdol proti vznožju Aventina. Opirala se je ob dolgo palico, a šla je tako strumno, da bi se bil vsakdo začudil, zagledavši pri svitu zvezd obraz priletne ženske — neprijazen, ponosen obraz, odevetel in nagu bančen, a ne brez neke pravilnosti v potezah.
»Usmiljena devica!« je znkli-ca! Montreal in je odskočil, ko je zagledal ta obraz. »Je-li mogoče? Ona je — Nina—J«
Skočil je naprej in se postavil pred žensko. Ko ga je ta zagledala, se je ravno tako začudila, četudi se ga ni tako ustrašila.
»Leta sem te iskal,« je rekel vitez. »Leta, dolga leta! Tvoja vest ti bo povedala, zakaj sem te iskal.«
»Moja vest, ti mož krvi!« je zaklicala ženska, drhteč jeze ali strahu. »Kaj, ti se upaš o vesti govoriti 1 Ti, skrunilec — razbojnik — morilec po poklicu? Ti, sramota vsega viteškega stanu? Ti, ki nosiš križ čistosti in miru na svojih prsih, ti hočeš o vesti govoriti? Hinavec — ti —?«
»Žena — žena!« je rekelMontreal proseče in skoro trepetal vsled ljuta strastvenosti te slabotne ženske.
»Grešil sem proti tebi in proti tvojim ljudem! A spomni se tudi vsega, kar me opravičuje! Zgodnja ljubezen — usodepolne ovire — prehitra obljuba — nepremagljiva izkuš-njava. Morda —« je nadaljeval s po-nosnejšim glasom — »morda imam moč popraviti svoje grehe in doseči z železno roko od naslednika sv. Petra, imajočega moč zvezati in odvažati ...«
»Krivoprisežnik, zavrženec!« ga ja prekinila ženska. Kaj misliš, da boi odvezo izsilil ali da moreš popraviti, kar si storil, popraviti uničenje
Skupna armada je tem krogom nedotakljiva garancija enotnosti monarhije in odkar je izgovoril cesar v historičnem chlopskem armad-nem povelju odločno besedo o nedotakljivosti avstr.-ogr. vojske, se je zdelo, da je postavljena skala, katera bo neusmiljeno odbijala dualizem v armadi.
Politične homatije na Ogrskem pa so kmalu na to globoko posegle tudi v armadno vprašanje. Na 'podlagi takozv. programa deveterih je prevzela ogrska koalicija (Kossuth-Weckerle) vlado. V tem paktu je ee-sar izrecno odobril tudi razne vojaške zahteve neodvisnikov, polkovne-mu jeziku je bila priznana večja veljava, obljubljene so bile koncesije glede emblemov in grbov, ugodeno je bilo nekaterim mažarskim zahtevam glede novega voj. kaz. procesa, vojaških učilišč, namestitve oficirjev. Ustreženo je bilo torej mažar-skim aspiracijam v takem obsegu, da so mogli mažarski politiki s ponosom govoriti o »ogrski vojski« kot delu skupne armade. Koalicija se pogodbe, ki jo je bila s krono sklenila ni držala in vladar je bil svojih dolžnosti odvezan. Toda program deveterih je ostal kot trajno orožje v c grške m političnem arzenalu m je stopal vedno v ospredje, kadar je bila vojna uprava prisiljena trkati na budimpeštanska parlamentarna vrata.
Nagodbena zakona (avstrijski in ogrski) iz L 1867 priznavata, da pripada armadna uprava izključno in neomejeno kompetenci cesarjevi. Glede vojaškega zakonodaj-s t v a pa je sprejet avtonomistični princip z važno omejitvijo, da mora brambni ustroj (Wehrverfassung) temeljiti na zakonih, ki so v obeh državah enaki, identični.
Brambni zakon, ki določa brambni ustroj skupne armade, vsebuje predvsem določbe glede vojaške dolžnosti in načina, kako jo je opraviti, (prezenčna služba, orožne vaje, rezervna, nadomestna rezerva itd.) ter predpisuje tudi tkzv. rekrutni kontingent, t. j. število rekrntov, ki služi v vsakoletno spopolnjevanje armadnega stanja.
Sedaj veljavni brambni zakon je iz leta 1889. temelji na principu triletne prezenčne službe ter določa rekrutni kontingent 103.100 mož. Stremljenje po zvišanju kontingenta in pa spremembi brambnega ustroja v smislu uvedbe dveletne prezenčne službe je po dolgih pogajanjih, tež-kočah in sporih končno rodilo predlogo o novem brambnem zakonu, ki
je bila predložena ogrskemu in avstrijskemu parlamentu. Istočasno de je vojna uprava končno odločila tudi za reformo stoletnega voj. kaz. procesa ter izdelala tozadevni načrt. Ta dva zakonska predloga, se tvorita predvsem predmet »brambne reforme«.
Zaeno ž njo pa so zopet oživele stare mažarske zahteve; po dolgem boju je bil izdelan »minimalni program«, ki vsebuje točke deloma pozitivnega deloma negativnega značaja. Ogrski politiki zahtevajo l. pr i mer no označbo ogrskih polkov kot samostojnega dela skupne armade in sicer na ta način, da se uvedejo za te regimenta ogrski emblemi in grbi; 2. tako tekstaeijo | 3. bramb. zak.. katero bi odgovarjala ogrskim državnopravnim nazorom o samostojnosti obeh držav; perhorev-eirajo zlasti, da bi naj bila Bosna in Hercegovina imenovana, kakor kak poseben del skupne monarhije; hočejo, da fungirajo pri naborih na Ogrskem le častniki, ki so ogrski državljani; 4. odklanjajo določbo, da bi bil ogrski honved - minister dolžan priznavati v gotovih zadevah skupnega vojnega ministra kot svojega predpostavljenega ter perhorescirajo' 5. § 80. predloge o vojaškem kar. procesu, ki govori o službenem jeziku. Končno si hočejo 6. pridobiti dalekosežni politični vpliv z določbo, da sme cesar klicati nadomestno rezervo le takrat v službovanje, če je rekrutni kontingent za dotično lete že votiran.
Dunajski krogi odklanjajo večino teh ogrskih zahtev ter bi bili le glede točke 1. in 2. pripravljeni k radaljnim pogajanjem. Grof Khuen se je v teku svojih pogajanj prepričal, da se ne bo mogel zmagoslovno krmiti v Bud'mppšto; pravijo, da ie njegove slave konec.
plemenitega imena in raztrgano srce s prokletjein na ustih umirajočega očeta? Da, to preklet je, še je slišim! Še mi zveni v ušesih, kakor bi še bdela pri izdihnjočemu telesu. To prokletje se obeša nate, preganja te iu prebodlo te bo skozi tvoj železni oklep. Zadelo te bo, kadar boš na vrhuncu svoje moči. Duh bo razdejan
— častihlepnost nničena — kes bo prepozen — življenje polno bojev, smrt bo sramotna — in pogubljenje
— to bodo posledice tvojega zločina na to je obsodilo prokletje starega moža. In ti si proklet!«
Te besede so bile bolj kriČane, kakor govorjene.   Plamteči pogledi
— dvignjena roka — vzravnana postava ženske — pozna ura — samotne razvaline naokrog — vse je pomagalo dati strahovitemu uklinja-nju nekak proroški značaj. Vojak, ob čigar neustrašnih prsih bi se zdrobilo sto sulic, se je bled in premagan zgrudil na tla. Prijel je rob krila divje oznanjevalke nesreč in vzkliknil s pojemajočim votlim glasom: »Prizanesi — prizanesi!«
»Tebi naj prizanesem?« je rekla neizprosna stara ženska. »Si-li ti kdaj prizanesel kakemu mošk.mn, če si ga. sovražil, ali kaki ženski, če si jo zaželel? Ha, valjaj se v prahu
— valjaj se, ti divja zver, čije gladka koža in lepe barve zaslepe neprevidnega, da ne vidi krempljev, ki trgajo in zob, ki žro;  valjaj se, da te
Ođgodenje šiejers&ega deželnega zbora.
V Celju, 6. februarja.
V informacijo svojih bralcev hočemo navesti glasove, kakor jih jo bilo doslej slišati o o d god en j u dež. zbora iz taborov strank, ki so na de-lazmožnosti staj. deželnega več ali manj* interesi rane.
Slovenski klerikalci. O zadnjih fazah pogajanj v Gradcu poroča »Straža«: »Večina zahteva, da se ji pustijo glede zvišanja deželnih do-klad popolnoma proste roke   in da
lahko brcne noga starcev m slabot-nežev.«
»Čarovnica!« je zakričal Montreal in se v neizmernosti svoje hipne besnosti vzravnal v vsi svoji veličini. »Čarovnica, prekoračila si meje v katerih ti je moja prizaoeslji-vost pustila se gibati uvažujoč kdo da si. Skoro sem pozabil, da si lastiš mojo vlogo — jaz 6em obtožitelj! Ženerka! Deček — ne trepetaj — no laži — ne govori dvoumno — ti si rr.f ukradla!«
»Da, jaz sem to storila! Ti si me učil krasti--«
»Vrni mi ga,« jo je prekinil Montreal in ljuto ndaril z nogo ob tla, da so se zdrobili sk^ilji in mramorni ostanki, na I i   " h je stal.
Ženska se ni ; \ -m ^
jezo, pred katero bi ■; . \ naj-
pogumnejši vojšč^ iy . Značaj njenega obraza se je iz silne strastvenosti spremenil v resno, pozorno, mračno razm i sijevanje. Končno se je obrnila do Montresla, čigar roka se je -— bolj iz navade v slučaju, da je bil jezen ali da se mu je kdo ustavljal, kakor iz krvavega namena — oklenila držaja njegovega bodal«. Kakor je bil neusmiljen in maščevalen, vendar ni bil zmožen, rabiti bodalo proti ženski, najmanj proti tisti, ki je zdaj stala prrd njim. (Dalja ?riaoaojta.)
BB
_^__
584^09163^1585895^31
pridejo najvažnejše slovenske zahteve šele po proračnnn na dnevni red. Za Wastianovo skupino ne prevzame večina nobenih garancij in jih ta tudi ne da. Samoumevno je, da slo* renski zastopniki niso mogli sprejeti pogojev nemške večine, ker jim ne nudijo nobene garancije za izpolnitev njihovih zahtev. Večina si še danes ni na jasnem, ako naj se finance sanirajo, zahteva pa vkljub temu, da bi se morali Slovenci že vnaprej za* vezati, da bodo vse trpeli, kar bodo Nemci v tem osiru storili. To je zahteva, ki kaže, da večina noče resno masedanja. Slovenskim zastopnikom še tudi do danes ni mogla večina odgovoriti, kaj misli z učiteljskimi plačami. Za resnost pogajanj je končno značilno, da deželni odbor (!) še do danes ni predložil formulacije predlogov, ki vsebujejo slovenske zahteve.« — Kakor slišVmo, se nameravajo klerikalni poslanci obrniti še s po nebnim manifestom na volilstvo.
Nemški   nacijanalci. Načelstvc aemškonacijonalne zveze   v štajer-akem deželnem zboru je priobčilo v graških dnevnikih sledeči komunike: Večtedenska prizadevanja   za dela-zmožnost štajerskega deželnega zbora so se izjalovila. Slovensko klerikalna obstrukcija ovira prej ko slej delovanje deželnega zbora. Najnujnejše gospodarske in kulturne zadeve morajo ostati nerešene, ker je mala stranka v dež. zboru z nasilno in zahrbtno    politiko    preprečila tudi najbolje mišljene poskuse    za dela-zmožnost staj. dež. zbora. NemftVona-eijonalna zveza si je bila v svesti naloge, da ne sme ničesar opustiti, kar hi moglo dovesti k ureditvi deželnih financ, k izvršitvi mnogih vsled ob-etmkcije zaostalih del na kulturnem in gospodarskem polju.    Posebe.] se je še spominjala obupnega položaja, v katerem se nahaja učiteljstvo. izpolnjujoče tako vestno svoje dolžnosti. Zato je   sklenila že   davno, da nmakne svoj predlog glede šolskecra nadzorstva, ki je   služil slovenskim klerikalcem za povod obstrukcije. S tem bi bil namen obstrukcije dosežen in nemškonacijonalna večina je pokazala dobro voljo za delovanje deželnega   zbora. Slovenskoklerikalna obstrukcija pa se s tem ni zadovoljila temveč je hotela doseči   še večje koncesije in z njimi prodati svojo rb-strukcijo. Dasiravno bi bilo povrda dovolj, da bi večina ustavila vsaka pogajanja z manišino. je vendar pogajanja z ozirom na interes dežele in njenega nemškega  prebivalstva pogajanja nadaljevala in se odločila v prepornem vprašanju šolskega nadzorstva za take koncesije, kakor so le bile mogoče brez bistvenega oškodovanja nemškonanredne stvari. Izjavila je tudi odkrito in lojalno,da bo obravnavala gospodarske zahteve in potrebe    slovenskega prebivalstva stvarno in nepristransko in jih vpo-Itevala v deželnem proračunu, kolikor so zrele za izvršitev in kolikor to deželna sredstva   dopuščajo. Samo-obsebi umeven predpogoj   za vsak ugoden resultat deželnozborskega zasedanja pa je moralo biti zboljšanje deželnih financ. In Slovenci so se izjavili v zadnji minuti proti oja?onju deželnih financ, oziroma so zahtevali, da bodo o tem vprašanju odločevali oni, ki so zahtevali izpolnitev eele vrste zahtev, za katere bi trebalo veliko denarja. S tem je jasno dokazano, da so slovenski obstrukcijoni-sti porabili pogajanja le zato, da so imeli vlado in deželnozborsko večino na frivolen način za norca, da jim je manjkala sploh dobra volja   in posten namen za delo v dežfln^m zboru. Slovenci so morali od prvega hipa pogajanj vedeti, da   je temeljni pogoj rednega dela v deželnem zbora
Pravo in neprava ljubezen.
(Povest. — Spisal Blaž Pohlin.)
(Dalje.)
Tudi letos se je nabralo od samo-arajčuikov do fantov, ki hodijo že na vas, *ilno število kebr^v željnih in rompljanje t. j. razbijanje na rene, korce, škafe in slične instrumente je bilo toliko, da je bilo razbijalce treba naravnost prositi, naj prenehajo ▼ svoji navdušenosti. Bilo je, kot če ae kako afrikansko divje pleme pripravlja na boj proti drugemu nič manj divjemu plemenn.
Tega užitka je bil Borec delež.m vsako leto, letos mu je pa žena pripravila še enega približno enake vrednosti. Povabila je slavne cigu migugodce, ki so se potili na zadnjem aegnanju v Lesk o v ju in dosegli pri njej tolik renomć, da so napravili po prejšnjem otroškem razbijanja podoknico sla vijencu. Reveži so cvilili, kot bi se bili samega jesiha napili in da je vse iz njih teklo. Id ko jih je gospodar povabil v hišo, pred vsem iz usmiljenja do hišnega čuvaja, ki je tulil, kot bi videl tisoč nesreč, ki prete hiši in njenim prebivalcem — prepotili so se v drugič pri rujnein vincu, v tretjič pa pri zopetnem umetnikovanju. Moj Bog, bili so samo štirje, pa so godi i kot cesarska banda, ki ima šestdeset mošt Prebi-
u red i te v deželnih financ in da nikakor ne gre delati dolgov naprej, ki bi morali dovesti do finančnega poloma dežele, Nemškonacijonalna sveta izjavlja torej, da nosijo ls ob-strnkcijonisti krivdo, ako ni došlo do delasmoinosti deželnega zbora, ako je izostalo mnogo važnih dsislnih investicij, ako se bode okraja in občina gospodarsko oviralo in njihovo delovanje onemogočilo« ako isottane nujno potrebna regulacija učitelj skih plač. Da se seveda klerikalni Slovenci prav nič ne brigajo za usodo slovenskega očiteljstva, to js pokazal cel tek pogajanj zadnje tedne. Nemškonacijonalni poslanci lahko torej mirno gledajo v bodočnost, ker so prš>4eno izpolnili svojo dolžnost.
I Ts tavo ver no velepoaestvo je izdalo komunike, v katerem pravi, da so se pogajanja za delaz^ožuost razbila zategadelj, ker so Slovenci nameravali obstruiratl p^oti rednemu pokritju proračuna. To pa smatra veleposestvo za eno najvažnejših nalog deželnega zbora, kajti oviranje ureditve dež. financ bo davkoplačevalce le še bolj obt^žil^ in spodkopalo kredit dežele. Veleposestvo bo zategadelj tudi vprihodnje vsako akcijo za delazmožnost štaj. dež. zbora podpiralo.
Nemški klerikalci. Pantzeve skupine obsojajo slovensko obstrnkcijo kot frivolno in odločno proti njej protestirajo. Obenem naoadajo centralno vlado, ki slovm«ke klerikalne poslance navzl'c njihovemu rovanju v najrazličnejših zakonodajnih korporaeiiah zmiraj podnira. K temu še pride, da je vlada načelnika tiste stranke, ki je povzročila delazmožnost štaj. dež. zbora. dr. Snster-šiča imenovala za glavaria kranjskega dež. zbora. Da se prepreči *o nezakonito stanje v deželi, je treba skupnega delovanja vseh Nemcev na to. da se deželni zbor razpusti, ako se ne bi posrečilo poprej Slovencev prisiliti,  da obstrnkcijo opnste.
Deželni zbor kranjski.
(VI. seja dne 7. februarja 1912.)
(Konec.)
Po prekinjeni seji se je vr&ila tajna seja,   katere sklepi so sledeči:
Prošnja R. Jakopiča za brezobrestno posojilo v znesku 20.000 K v svrbo izplačanja svojega umetniškega paviljona se odkloni, istotako tudi prošnja prof. M. Voduška za zvišanje letne nagrade za metereolo-giena opazovanja.
Posl. Pogačnik predlaga, da se zviša vpokojenemu okrož. zdravniku Karel Peternelu letna pokojnina na 1200 K, sprejeto. I« t o tako se zviša vpokojenemu okrožemu zdravniku dr. Dušanu Periaiču na letnih 1600 K. Sprejeto.
Posl. Žitnik predlaga: Prošnjam deželnih uslužbencev, uradnikov, oficijantov, pisarniških pomočnikov in strojepisk za draginjske podpore in trajno od pomoč se ne ugodi. (Sprejeto.)
Prošnja bivš»ega deželnega da-carja N. Peljhana se odstopi s priporočilom deželnemu odboru. — Prošnja upokojenega učitelja Avgusta Adamiča za draginjsko doklado oziroma denarno podporo se odstopi deželnemu odboru. — Prošnja Terezije Črnologar, učitelja vdove za denarno podporo se odstopi deželnemu odboru v rešitev. — Prošnja Ivana Gantarja, vpokojenega nadučitelja za milostno denarno podporo se odstopi deželnemu odboru v rešitev. — Prošnja Frančiške Golmajer za zvišanje pokojnine se odstopi doželnemu odboru.    — Prošnji    Pavla Borštnik.
učitelja v pokoju srn povišanje pokojnine ss ne ugodi.
Prošnja Friderike Konsehegg, upokojene učiteljice sa dovolitev polnih prejemkov tndi v pokoja, ss oddaje deielnemu odbora.
Na predlog poročevalca barona Liechtenberga se dovoli prof. dr. pl. Val en ti zvišanje remnneracije na 3600 K in vštetje v dei. službi prebitih službenih let v pokojnino. Pri dež. dobrodelnih zavodih v Ljubljani se ustanovi 6. mesto primarija s prejemki 3200 K in sktivitetno doklado letnih 960 ter 6 k vin k veni j po 200 K.
Prošnja Amalije Balon, vdove sluge deželnega odbora za povišanje
pokojnine in vzgojevalnine se odkloni. — Prošnja 'Ane Hofbauer, vdove deželnega tajnika za zvišanje pokojnine se odkloni. — Prošnji Ignr.cija Rcpšeta, r'^cžnega uradnike pri npra vitel jat vu deželnih do-r-crlelnih zavode se ugodi in s* ista odstopi deželnemu odboru s nalogom, da ta sklep izvrši.
Deželni proračun.
Dež. glavar postavi nato na dnevni red deželni proračun ter povzame kot prvi besedo poročevalec dr. Krek. Poživljajoč z emfazo, da uaj s** oglasijo sedaj oni »govorniki zakotnih gostilen« in izzivaj' č na-rodno-napredne poslance, da naj svoje trditve sedaj dokažejo. S skrajno demagogijo hoče nato dokazati vzorno gospodarstvo klerikalne stranke in prinaša v ta nam n pred zbornico poetičnega kmeta, kakor se je sam izrazil (menda je mislil kmeta v donvšljiji), kako bo ta (seveda ne brez Krekovih očal) sodil deželno gospodarstvo. Nato pridiga Krek, kako strašno zadovoljen bi bil ta namišljeni kmet z deželnim gospodarstvom, kako bi zlasti povzdigoval duhovščino ter videl v deželnem dvorcu nekaki »Ljudski dom«. Ta kmet slavi deželni odbor za vzor-može. ki delajo »od zore do mraka, od mraka do dne« in žrtvujejo vse svoje delo dobrobitu ljudstva. Seveda tega dela liberalci ne bodo pripozna'i. Govorili bodo vedno o naših »ženah« po deželi in o naših kuharicah. To se zdi poslancu dr. Kreku eden najhujših grehov. Nato se spušča govornik v podrobnejša izvajanje o mlekarskih zadrugah ter končno pripozna, da hodi po deželi v zadnjem letu napredni duh celo po onih krajih, kjer po njem pred letom niti sluha ni bilo. Tudi muzej, »ki je seveda z mlekarskimi zadrugami v najožjem sorodstvu«, je postal nekaki »Ljudski dom« in trgovstvo se ima zahvaliti edino klerikalni stranki, da je prišlo do veljave. Saj je vendar dež. odbor spravil trgovce in obrtnike do tega, kar reprezentirajo d^nes. Tudi oni gozdovi v Albaniji niso brez pomena. Odprli bodo pot na Balkan, zlasti na Bolgarsko. Seveda je treba tu računati z državnimi prispevki. Ce bo kmetu pravil dr. Krek najprej o dež. gospodarstvu, pravi sam, da bo kmeta prepričal, da mora biti duhovščini hvaležen. Oni duhovščini, ki vstaja zgodaj zjutraj in opravlja svoje državljanske, človeške, politične, strankarske, društvene dolžnost* pozno v noč. Zato zavrača z velikanskim ogorčenjem trditev, da bi duhovniki ljudstvo slepili.
Nato razglasi dež. glavar začetek generalne debate. Kontra sta oglašena grof Barbo in dr. Trii-1 e r , pro pa dr. E g e r in Žitnik.
Grof Barbo, čigar podrobnejša izvajanja prinesemo v eni prihodnjih številk, zavzema na podlagi ra-čnnskega zaključka in proračuna odločno stališče proti predlogu finančnega odseka. Poudarja, da mo-
ra pač def. odbor marsikaj zaračunati na svoj konto. Finančni odsek o položaju del. financ pravzaprav v svojem poročilu o deželnem proračnnn za 1. 1012. ni povedal ničesar. Is tega proračuna ni posneti jasne slike deželnega gospodarstva, zlasti za-* radi tega ns, ker o melioracijskem zakladu v tem proračunu niti sluha ni. Splošni položaj je tak, da izkazuje proračun poldrugi milijon deficita. Vendar pa to niti res ni, marveč se ta deficit pomnoži za najmanj 260.000 K, tako da je
faktični primanjkljaj danes 1,850.000 kron*
To je zelo sumljivo znamenje, da obsega primanjkljaj pri proračunu 6V2 milijonov toliko vsoto. Ce primerjamo ta primanjkljaj s primanjkljajem 1. 1910., ki izkazuje le 631.00(1 kron primanjkljaja, vidimo, da se je primanjkljaj zvijal za 40%. Govori nato o razn;h pokritjih deželnih potrebščin, zlasti o davku na pivo v znesku 54.000 kron, ki pa se bo oči-vidno znižal. Vsled tega prip reča skrajno previdnost pri vpostavljanjn posameznih postavk v proračun. Deželna banka je podjetje, ki je osnovano na podlagi špekulacije in je zelo dvomljivo, če bo mogla svoje posojilo vračati, ker mora najprej sama imeti kak dobiček.
Nato primerja povišanje raznih postavk v proračunn. Med drugim se je zvišala postavka za prisilno delavnico od 13.000 kron na 40.000 kron izdatkov za premiranje od 500 kron na 20 000 krrn, (katere Številke gotovo že same na sebi jasno kažejo vzorno gospodarstvo). Nemogoče je, da bi se vršilo tako gospodarstvo še nadalje. V par letih se bodo gotovo pokazale slabe posledice tega gospodarstva Opozoriti je treba zlasti na to, da nove prometne zveze niso več vpisane pod pronv tnlmi občili, ne^o so odka-zane melijorncfiskemu oddelku, in to ne v posameznih slučajih, marveč v celoti, kar pomeni znatno razbremenitev deželnega proračuna, ki o meli joracfjskem fondu ne Izkazuje niti ene postavke.
Govornik se dotakne   nato tudi učiteljskega vprašanja ter naglasa, da je
sramota za deželo, da plačuje svoje učitelje tako bera-ško,   da je celo vs^k hlapec boljše plačan kakor učitelj.
Pondarja nato, da je potrebno da se prispevki iz melijoracijskega fonda razdele pravično ter se potem ozira zlasti na razmere na Kočevskem. Končno se bavi a splošno finančno sliko dežele: zvišati deželne doklade je nemogoče. Izreka mnenje, da ni mogoče zvišati deželnih do-klad, ker bi to grozovito vplivalo na ves razvoj dežele. To je spoznal tudi dež. odbor   in si je hotel pomagati z
lukrativnim! podjetji
toda to je še veliko vprašanje, ali so ta podjetja lukrativna. Vzemimo samo
deželno klavnico.
Za to večina ni predlagala nobene konkretne vsote, nego samo obče naročila, da se tak zavod ustanovi io da zanj prispeva dežela. Nikakor pa ni dež. zbor izvedel, ali bo taka naprava stala 100.000 K ali 10.000 K. Take »spekulacije« so za deželo pogubne. Deželni odbor se sklicuje tudi na državo, toda ta stari stric je globoko zadolžen in mora sam gledati, kje dobi sredstev, da se izkoplje iz lastnih kalamitet. Govori se tudi, da je ta stric že napravil testament, pri tem pa se je kranjske dežele spomnil prav mačehovsko. In če bi bil napravil še tako dober testament, kranjski deželi bi to gotovo prav malo ko-
valci pri Borcu so pa dobili tisti večer hudo trganje po ušesih.
Drugo jutro, to je v soboto, se je že na vse zgodaj vlekla druga procesija na Golo. Hodili so čestitat Borcu v6i oni, ki so bili žejni in lačni. Vsak izmed njih je dobil prigrizea in četrtinko vina in da se je mnog, ki mu za čestit"nje ni bilo čisto nič, po-lakomnil prigrizka in tistih vinskih kapelj, 6e z ozirom na težke čase ni čuditi preveč. Tudi teh čestitateljev je b'lo veliko, pravzaprav vsako leto več, zato je hlapec Miha, ki je točil tem žejnim voščileem, kar na svojo roko butnil v dotični sod škof vode, da ne bi te pijavke, kot je imenoval, popile prav vsega vina na Golem. S veda tudi Matižarja ni manjkalo med temi betežniki, razloček je bil pri njem samo ta, da je zahteval dvojno porcijo, kar je tudi dobil, če je prišel ob takem času k sodu, ko sta bila z Miho sama.
Proti enajstim dopoldne je pri* drdrala pod Golo kočija, v katero sta bila vprežena iskra vran ca. Is kočije je stopi) Mrkač, zlikan, kot bi ga vzel iz škatljioe. Ves je bil črno oblečen in svečan mu je bil pogled. V gumbnici je imel napol razcvetel dišeč cvet rdeče vrtnice, v roki pa mogočen Šopek raznobarvnih vrtnic in klinčkov.
Bilo je pa še nekaj, kar bi bilo gledalo* šs bolj zanimalo pri lem
prizoru. Bil je to velik črn pee nenavadne zunanjosti. Po sprednjem delu života in deloma po glavi ga je ode vala megočna kodrasta griva izredno lepe barve. Proti zadnjemu koncu se je ta griva zoževala in prehajala končno v eleganten rep. Cisto kot lev jo bil pes. Mrkač se je todi zavedal te posebnosti svojega plemenitega spremljevalca in z naravnost prevzetnim korakom je odšel ž njim v hišo.
Borec je pričakoval Mrkača, ki je vsako leto redno prihajal izražat svoje želje ob njegovem imendanu. Za to leto je pa slutil, da ga privede še druga važnejša pot k njemu.
Ko je vstopil Mrkač, pustil je psa pri vratih, kjer je žival takoj mirno obstala. Borec je začudeno gledal nov prizor, Mrkač je pa stopil bliže in izpregovoril:
»Dragi prijatelj! Tvoj god praznujemo danes in srečnega se čutim ter v prijetno dolžnost in čast si štejem, da ti morem kot že tolikokrat najiskrenejše čestitati, da si ga zopet učakal zdrav in vesel ter ti želeti, da ga še mnogo let praznuješ tako čil in čvrst kot danes. V znak te moje čestitke pa sprejmi v dar darilo, ki te bo leta in leta spominjalo zvestega iskrenega prijatelja Mrkača!« Po teh besedah, ki jih js Mrkač , govoril samozavestno s šopkom vrt-j nic in klinčkov v roki. js poklical
psa: »Absalon, sem!« na kar se je ta veličasno dvignil ter pristopil k svojemu novemu gospodarju.
Borec se je kar zamaknil v tega psa. Ze zdavnaj je bil prav tak pes njegov ideal in če bi ga bil le kod vedel kupiti, gotovo bi ga bil kupil. Toda ni vedel za tak kraj. Zdaj pa dobi od prijatelja Mrkača tako plemenito žival v dar! Skoraj da mu je srčnega zadovoljstva stopila solza v oči. Iskreno je stisnil desnico darovalcu ter rekel:
»Prijatelj, zahvaljujem se ti sa dragocen dar, s katerim si me neizrečeno razveselil. Ta dar ni navaden, ki se daje godovniku, zato bodi prepričan, da se ti bom skušal izkazati zanj hvaležnega na najvrednejši način!«
Pogladil je plemenito šival in ji ukazal vleči ae na preprogo zraven sebe.
Onadva sta se veedla. Ko je Borec postavil iz omarice s brušenim steklom vitko steklenico in dve čašici ter ju nalil a finim likerjem, vprašal je:
»Ali odkod ai dobil tega krasnega psa t«
Mrkač js izpraznil kozarček ter
odvrnil:
»Poslal mi ga js znanac is Italije, pes js pa doma s Angleškega. Ker sem gs imel nekaj časa doma. Pasji
ristilo. Z radikalnim sredstvom bo dež. odbor samo izzval nezadovoljstvo. Zato izjavlja, da bo njegova stranka glasovala proti predlogu ve. čins deš. zbora in je prepričan, da je celo v krogu večine večina proti predlogu. Končno še enkrat sv ar det. odbor pred takimi špekulacijami, kakršne je za počel v zadnjem času.
Posl. dr. E g e r odgovarja dr. Kreku, kateremu se seveda ne zdi \redno, da bi bil prisoten pri tej obravnavi. Izpočetka se ozira zlasti na kočevske razmere. Nato kritizira hidroelektrične spekulacije dr. Lam-peta ter popolnoma po pravici izjav. Ija, da se mu zde take spekulacije zelo sumljive. Dež. zbor je prvič sklenil kredit 20.000 kron, tudi 1. 1910. je sklenil dež. zbor, da se za ta podjetja izda 20.000 kron. Toda pozneje je vedel dr. Lampe priti pred dež, zbor s takim predlogom, ki tej spekulaciji ne daje nikakršne omejitve. Izdal se je tako ogromen deželni denar, da o njem danes niti govoriti ne moremo, ker o tem jasnega računa ni. To je izvedel poslanec dr. Eger šele iz listov in od tretjih oseb, in vendar so deželni poslanci za to, da y.m ni treba takih vesti posnemati šele iz tretje roke. Ce «e kaj trke#a zgodi, je to znamenje, da hočejo gospodje nekaj prikriti. Tudi v deželnem proračunu je hotel dež. odbor, oziroma finančni odsek napraviti dobro kupčijo. Imenovali bi to nemško z ozirom na zbornico »Frotze-'ei«. ker smejo deželni poslanci vsaj pričakovati, da se j»m res poda točno poročilo o deželnih financah.
Dr. Eger bi sc sramoval, če se sprej. me ta predlog, da j** bil kdaj član te zbornice!
Nato govori k proračunu dež. odbornik
dr. Trlller,
ki v nad uro trajajočih izvajanjih temeljito posveti v klerikalno gospodarstvo v dež. zboru ter z uničujočo kritiko pobije na tla vse v slepilo Hudstva namenjene klerikalne naklepe. Tekom svojega govora postavi sledeče resolucije:
I. resolucija:
Visoki deželni zbor skleni: Visoka   c. kr. vlada se naproša:
1. da prevzame ljudsko šolstvo na breme države,
2. da predrugači učni načrt za mesta in indnstrijalne kraje na eni. za ostalo deželo na drugi strani,
3. da reformira v tem smislu c kr. učiteljišča.
II. resolucija:
Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, ds odslej in sicer že v računskem zaključku za leto 1911 specificirano izkaže, bodisi v poročiln samem, bodisi v posebnih prilogah, porabo vseh v sprejetem proračunu navedenih deželnih subvencij.
III. resolucija:
Visoki deželni zbor skleni: Deželnemu odboru se naroča, da se pri prošnjah za razdelitev posameznih občin ozira na načelo, da je poleg želja prebivalstva uvaževati tudi javno-pravni interes, in da temu interesu odgovarjajo v kolikor mogoče zaokrožene občine s prebivalstvom ne izpod 2000 in ne nad 4000 duš.
Poslanec dr. Žitnik govori v prilog povišanju deželnih dokiad. zlasi zaraditega, ker baje druge dežele nimajo tako nizkih dokiad kakor Kranjska dežela. V isti sapi pa govori o strašni revščini med kranjskim kmetskim prebivalstvom io prehaja zopet na vpraaanje zvišanja deželnih    dokiad   (ki   je očividno
Absolon si je bil 6vest veljave, ki jo je užival v Mrkačevih in Bor-čevih očeh, zato se je prešerno stegnil po pisani preprogi, onadva sta pa kar pasla svoje poglede na njem.
»Vzor pasje lepote!« reče Borec.
»Kras pasje zunanjosti!« pritrdi Mrkač.
Ko sta trčila s tankimi čašicami, ter si omočila usta z ogrevajočo pijačo, pravi Borec:
»A nenavadno ai prazniški danes, prijatelj! Te vrtnice in ti kliniki, kaj pomenijo ti t Namenjeni se pač drugi o«ebi in ne meni starcu. Vrtnice in klinčki za mladino!«
Mrkač je pokašljal, zavrtil časi eo na podstavku in rekel v pretrga-nih besedah, kot bi ga kdo tiščal zs vrat:
»Vidiš, prijatelj, v leta prihajam in težko mi je samemu opravljati vse gospodarstvo. Potrebujem pomoči, potrebujem pa tudi razvedrila. Potrebujem človeka, ki bi mu lahko vse zaupal, ki bi se lahko zanesel nanj kot na sebs. Potrebujem človeka, • katerim bi bila oba eden, ki bi drug drugemu šla na roko in se medsebojno podpirala.«
»To se pravi, da potrebuješ ione,« pomaga Borec
(Dalje prtbodajls.)
P« nctu 111 saliens cele proračunske debate), ter primerja kranjske deželne doklade z dokladami na Štajerskem, ki po njegovem nemerodaj-nem mnenju presegajo eek> v nekaterih davščinah 120%. Njegov nadvse klavrn govor je bil seveda od njegovih predsedežnikov živahno aklami-ran, 6icer pa v zbornici ni bilo vča-^h več kot devet poslancev. Je to >icer značilno za izvajanja gospoda rimskega doktorja, vkljub temu pa is treba opozoriti, da niti med njegovim govorom ni bil prisoten poročevalec dr. Krek, ki bi moral imeti veaj toliko vestnosti, da, če že drugega ne, posluša izvajanja svojih najožjih somišljenikov. Sicer je slikal g. dr. Žitnik mnogo bridkih resnic od strani narodno - naprednih poslancev, vendar se je povzpel na koncu svojega govora, da da vsaj navidezno pečat svojim izvajanjem, do trditve, da »liberalna stranka nima vesti.«
Nato proglasi dež. glavar konec seje, določi dneve in ure posameznim odsekom er določi prihodnjo sejo za petek, dne 9. t. m. ob polu 10. uri dopoldne. Seja je bila zaključena ob s/47. zvečer.
Nemški državni zbor.
Berolin, 7. februarja.
Danes je bil otvorjen z običajno slovesnostjo nemški državni zbor ter je nemški  cesar sam   prebral prepolni govor v beli dvorani kraljeve palače. Prestolni govor izvaja med drugim tudi, da je   vladar odločen braniti trdno skupnost države in du-hrobit ljudstva ter   čast nemškega naroda. Pospeševati hoče tudi socijalno gibanje, ki je bilo započeto že v prejšnjem deželnem zboru. Državne finance so na zelo trdni podlagi ter se je posrečilo doseči ravnovesje v državnem gospodarstvu in s pomočjo prebitkov razbremeniti izredni etat. Ce bo ostala finančna politika v dosedanji smeri, se bo posrečilo v kratkem popolnoma   sanirati državne finance. Cesar izraža nadalje v svojem govoru svoje veselje nad razvojem industrije, obrti in trgovine ter poljedelstva. Carinska politika mora ostati stara in na njeni podlagi se morajo sklepati tudi v bodoče carinske    pogodbe.    Za ojačenje Tteništva v   inozemstvu   bo državni /bor dobil kmalu zakonski  načrt v pretres, ki bo olajšal   nemškim državljanom, da ostanejo tudi   v inozemstvu nemški državljani   ali pa, da si zopet pridobe nemško državljanstvo. Delo miru doma in na-mor-}xi je odvisno od tega. da ostane država dovolj močna, da    čuva svojo nacijonalno čast,    svojo   posest in svoje upravičene interese   v svetu. 1'ato je sveta dolžnost nemškega cesarja, da ohrani vojno moč na kopnem in na morju.    Nemška država ■ ma    dovolj za    vojaštvo sposobnih mladih mož.   Svojo armado bo pomnožila Nemčija tako, da se bo mogla boriti v istem času na dve strani, aa&protuo pa bo vojna mornarica v nrimeri s pomnožitvijo   armade le Tnalo pomnožena.   Tozadevni zakonski načrti so že pripravljeni in pridejo v kratkem pred   zbornico obenem s predlogom za kritje povišanja stroškov.    Ce zbornica pomaga doseči ta visoki cilj. da se Nemčija oboroži do zob, bo storila domovini veliko uslugo.  (Kako so gledali pri ein socijalni demokrati, o tem mol-či zgodovina in vendar mora Neinči-_ia računati s tem faktorjem, ki tvori najmočnejšo stranko v državnem /ooru.) Prestolni govor se je zasukal nato na mednarodno polje. Nemčija bo tudi v   mednarodnih vprašanjih zastopala svoje   interese   in svojo čast. — Sedaj pride   zelo kočljiva točka, -— francosko - nemška pogodba, — ki je vzdignila v Nemčiji mnogo prahu in ki je zlasti med nacionalnimi Nemci  vzbudila velikansko ogorčenje.   Toda prestolni govor se ,",e dotaknil tega vprašanja le od strani, češ. da je ta pogodba dokaz miio-Jjubnosti Nemčije, nato   pa krepko poudarja trozvezo, seveda   v prvi vrsti zvezo z Avstrijo.   Kljub temu bodo ostali stiki z drugimi državami najboljši. Prestolni govor se razblini nato v običajne fraze, ki jih ni treba ponavljati. Nato se je vršila v zbornici prva seja, ki jo je   otvoril starostni predsednik Traeger (napredna ljudska   stranka).   Zbornica je ugotovila   s poimenskim klicanjem svojo sklepčnost ter se nato odgodila do Četrtka. Na dnevnem redu današnje seje je volitev predsedstva.
italijansko - turška vojna.
Carigrad, 7. februarja. Ministrski svet je sklenil, da se ne bo posvetoval z nobeno velevlastjo o mirovnih pogajanjih, ki ne prizna turške suverenitete, ki bi bila podobna v*aj egipčanskemu zistemu, vendar Pa obsežnejša od te, za podlago podajanj. Ta sklep je sporočil vsem poslanikom in sicer predvsem z ozirom
na nezadovoljstvo, ki vlada med Arabci v obeh provincah.
Rim, 7. februarja. General Ganeva se vrne po končanih konferencah z vojnim ministrom, šefom generalnega štaba in ministrskim predsednikom takoj zopet v Tripolitanijo.
B c r o 1 i n, 7. februarja. »Lokal-anzeiger« brzojavlja iz Pariza, da je tja došlo poročilo, da je turški ministrski svet odkionil ruske predloge za mirovno pogajanje.
L i v o r n o, 7. februarja. Včeraj se je pripeljalo iz Tripolitanije z bolniško ladjo »Regina Margherita« 205 ranjenih vojakov. Parnik je nato od-plul z nadaljnimi 250 ranjenci proti Speziji.
Štajersko.
I* Trbovelj. Letošnji občni zbor »Sokola« se je zelo dobro obnesel. Udeležba je bila od strani bratov kakor sester Sokolić kar najpolnoštevil-nejš.a. Rednih in podpornih članov moških ima društvo 72, Sokolić je 18, samih telovadkinj. Spomladi namerava društvo razviti svoj prapor, za katerega ima nabranega denarja že 550 KI Društveno premoženje z inventarjem vred, ki je že ves plačan znaša nad 3000 K. Novo načelstvo sestoji sledeče: Starosta brat Anton Počivavšek; podstarosta, brat Josip Goropevšek; načelnik br. Kužnik; praporščak br. Pertot. Drugi odborniki so še bratje: Kramer, Oset, Letnik, Moli Osk., Dežman, Pungarčar, Rojnik, Velkavrh; namestnika Mr-var in Markušek. Naloga novega odbora je v prvi vrsti, da začne razmejevati, kje bi se dobil primeren prostor za naš društveni dom. Ob požrtvovalnosti naših trb-ovskih narodnjakov se bodo dobila tndi denarna sredstva za istega. Lep čisti dobiček od letošnje maska rade, ki jo je priredil »Sokol«, nam priea, kako je ljudstvo navdušeno za naše edino na narodni podlagi obstoječe in narodne smotre zasledujoče društvo. V poedi-nem zdravem in krepkem Slovencu leži moč celega naroda, zato pristopajte mladenci in mladenke «emn društvu, čegar odbor jamči za pro-evit in nadaljno krepko rast drnŠtva. Na zdar!
Iz Trboveij. V nedeljo se je poročil tukaj gosood Josip Moli ml., trgovec z gdč. Mijo T o r y j e v o. Poročenca sta oba iz tuk. uglednih rodbin. Mlademu narodnemu parčku iskrene čestitke.
»Sokol« v Hrastniku. Preteklo Tiedeljo je imel hrastni&ki Sokol pri Ros« svoj občni zbor. Zborovanje se je vršilo ob lepi udeležbi članov. Iz poročil smo posneli, da se je društvo v preteklem letu razvijalo povsem povoljno. Telovadilo se je marljivo in zlasti z veseljem smo slišali, da obiskujejo telovadbo z veliko vstraj-nostjo ravno delavci rudarji, ki imajo tudi med članstvom precejšno večino. Čast tem možem de^a in truda! Želeti bi bilo, da bi tndi kmetje in obrtniki kazali večje zanimanje za to društvo. — Starosti je bil izvoljen soglasno br. Miloš Ros; podstarosta br. Pran Peklar; načelnik in podna-čelnik brata Sartolo in Dumitrovie; odborniki bratje: Rainer. Laznik. Gorenje, Dragar, Jerebičnik: namestnika: br. Igričnik in Fajdiga; pre-glednvalca računov: br. .Terše in Kreiči: Zvezina d°Iegata: br. Peklar in dr. Roš. Novemu odbori] želimo veliko uspeha in želimo, da -nravi ž> v tem letu društvo v svoj Sokolski dom. Sokol priredi dne 17. t. m. pri Rošn svoj plesni venček, na kar opozarjamo bratska društva! Np zdar!
Tz Celja. Naše »strammdeutscb« veteransko društvo je priredilo na Svečnieo v Nemškem domu ples. Ob 8. so bili v dvorani navzoči 2 ali 3 veteranci ter par rodbin, Godci niso vedeli, bi li začeli prazni dvorani svirati ali ne. Poslali so k D^rganzu vprašat, kaj bi bilo storiti. Ta se je drl: »Naj igrajo!« Igrali so in — plesalo je največ 15 parov! Družabno življenje se v Nemškem domu nikakor noče razviiati — celjski Nemci so vrgli pol milijona hranilničnega denarja v vodo!
Iz Celja, Dne 4. februarja nam je priredilo dramatično društvo »večer enodejank«. Na zunaj se je uspeh tega večera že pokazal v tem, da je bila dvorana popolnoma razprodana. Obilen obisk iz Celja in cHe bližnje in daljne okolice je veljal v prvi vrsti dr. Ipavčevemu »Možičkn«. Dirigiral te pri uprizoritvi te krasne mn-zikaliene pantomine g. skladatelj sam. Uprizoritev, ozir. cela skladba jo dosegla tak usneh. da je bilo treba ponavljati. Skladatelju je občinstvo priredilo navdušene ovacije. Stvarno kritiko še priobči »Slov. Narod« izpod peresa znanega mnzikalične.ora strokovnjaka. Pred »Možičhom« je priSta na vrsto Sndermannova eno-dejanka »Fric« iz cikla »Moritnri« in Ca vali oti jeva »Jeftejeva hči«, veseloigra v enem dejanju. Pri uprizoritvi »Frica« so sodelovali gg. Salmič. MravJjak, Stibler in Zavodnik ter gospodični Hrašovčeva ter Keks!jeva, pri »Jeftejevi hčeri« pa gg. Sal-
mič in dr. Kederman ter gdč. Grego-rinova in Kokaljeva. Ne spuščamo se ▼ posameznosti, rečemo samo, da je bila uprizoritev obeh enodejank enako izvrstna in dobro naštudirana. Konstatirati moramo s posebnim veseljem, da pridejo na naš celjski oder stvari, ki popolnoma zadovolja-jo tudi umetniško razvajene obisko valce. Našim nemškim someščanom, ki vidijo in slišijo v mestnem gledališču redkokdaj kaj dobrega, priporočamo nujno obisk Narodnega doma ob gledaliških večerih.
Celjski samci se uljudno vabijo, da se udeleže sestanka, ki se vrši v petek dne 9. t. m. v Narodnem domu v rdeči sobi.
Iz Šmarja pri Jelšah. Citalniaka veselica ki se je vršila dne 1. t. m. v hotelu Habjan, se je prav dobro obnesla. Obiskali so nas cenjeni gostje iz Celja, Grobelnega, Št. Vida, Slatine in iz drugih krajev. Plesna dvorana je bila jako okusno ozaljšana in plesale ter skakljale so brhke nožice, da je bilo veselje. Seveda je k temu pripomogla tudi izborna kapljica, katero so nam fletne gospe in gospodične prodajale pri bufetn, akorav-no ne po posebno nizkih cenah. Za to krasno prireditev zahvaljujemo «e najprej cenjeni gospe dr. Rakeževi, katera je drage volje vso priprave prevzela, kakor tudi drugim cenj. gospem, gospodičnam in gospodom, kateri so prav pridno več večerov pomagali pri delu. Tudi šmarsKn godba J9 pokazala, da še ni zaspala.
Ljudska knjižnica v Racah je izposodila lansko leto 20 članom 4IS knjig. Domačini in okoličani se brigajo žalibože vse premalo za knjižnico v tem narodno tako ogroženem kraju; ko bi ne bilo g. posestnka A. Faleša, ki z ženo vred pridno izposoja knjige in vestno urejuje račune, bi vse zaspalo. Le slavna frams-a posojilnica se je soomnila knjižnice z darilom 10 K. Naša rešitev je naše podrobno delo!
A kad. podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu. Obrni zbor bo r soboto, dne 10. t. m. ob pol 3. po-poldne v gostilniških prostorih »Zur "VVeinheo^e« v Klosfervviesgasse.
C. M. podružnica za Frani in okolico priredi v nedeljo, dne 11. februarja ob 3. popoldne v gostilniških prostorih ge. M. Turnerjeve svoj redni občni zbor. — Istega dne se vrši istotam oh fy, zvečer občni zbor »Bralnega društva,«.
Sokol v Brežicah. Sokolski ple*-dne 2. t. m. je pokazal, da so take prireditve tembolj nabavne, čim manj je formalnosti. Bil je vase] in prijeten večer. Ni pa irool -gmotnega vspe-ha. Rajheubnržani. Krčani in drugi so si mislili: bodo brez inene tudi opravili. Kadar gre poljedelec sejat, si misli: Kar bom posojal, to bom žel. — Dne 18. t. m. priredi Sokol v Narodnom domu maskarado.
Šoštanj. Šoštanjski Sokol priredi maskarado na pustno nedeljo, 18. t. m. t- zgornjih prostorih Rajšterjeve-ga hotela. Na sporedu je zelo komična burka s petjem v treh dejanjih: »Moč uniforme« in laška opera: »Makaroni in Salami«.
Plesni venček slovenskega- trgov-sk ega In obrtnega društva v Mariboru. Prvi ples v letošnjem predpustu v veliki dvorani mariborskega Na-I odnega doma je priredilo »Slovensko trgovsko in obrtno društvo v Mariboru« dne 1. februarja t. 1. Bil je ta plesni venček krasna domača zabava bi skoraj bi rekel elitni ples vse ob enem. Vabila so naznanjale, da je toaleta poljubna, in res smo se divili okusnim toaletam dražestnih gospa in gospic poljubno izbranim, — a vendar mienim. Stopnišče, mala in velika dvorana, sta bili lepo ozaljša-ni z zelenjem in drevesi. V čitalni-ških prostorih se je za ta večer otvorila kavarna, ki je delovala v splošno zadovoljstvo in krepčilo pod vodstvom ge. Jagodice ve. In na plesišču? Tu je bilo življenja in vrvenja. Malokateri ples v Narodnem domu je tako dobro obiskan, kakor je bil plesni venček »Trgovskega in obrtnega društva«, malokdaj je bilo na takih prireditvah toliko domaČe in neprisiljene zabava, kakor tukaj. Opažali smo dame in gospode iz najinteli-gentnejših slovenskih krogov mariborskih, kar je znak, da i ti uvažu-jejo in cenijo ono društvo, ki je priredilo ta ples. Pod režijo gosp. dr. Pipnša in po zvokih mamljive godbe »Glasbenega društva«, ki je igrala res marljivo in vrlo dobro, so se pomešali med plesalce i taki, ki so navadno smehljaje opazovali vrveče se pare plesalcev. Plesnega venčka se so razun res častnega števila mariborskih slovenskih krogov udeležili gostje iz Ptuja, Ormoža, Središča, Ruš in Ljubljane. Prvo četvorko je plesalo 60 parov, drugo, po polnoči, 68 parov. Besedo 8 skupin, že se je svitalo, a nikomur ae ni zljubilo, da bi odšel, dokler se nioo godcem potrgale strune Celi prireditvi se je videlo, da je bila jako skrbno aranžirana in vsa čast in hvala gre gg. aranžerjem in med temi gg. Weixlu, Horvatu in Tomaži en v prvi vrsti. Mi, ki smo plesali, smo ss zabavali izvrstno, oni,
ki so pili sladko vince, mrzlo pivo, kavo itd., izborno in tako je prišel vsak na svoj račun in princ Karneval je lahko zadovoljen nad plesnim venčkom »Slovenskega trgovskega društva v Mariboru«, kakor smo bili zadovoljni mi, udeleženci.
Koroško.
Koroški deželni zbor. V včerajšnji seji koroškega deželnega zbora je bilo vloženih pet peticij in dva samostojna predloga. Nato se je vnela živahna debata glede premembe zakonskega načrta koroškega občin, reda, ki se je oddal pravnemu odseku, dalje o zakonskem načrtu glede reje plemenskih bikov, ki je bil vpre-jet brez izprememb in premembe šolskega zakona za realke, kateremu so posebno ugovarjali klerikalci, ker zahteva izpremenjeni zakon v višjih razredih realke odpravo krščanskega nauka. Tudi ta načrt je bil oddan šolskemu odseku. Nato je bilo vsprejetih več predlogov glede regulacije raznih cest, nakar je bila Reja prekinjena in na današnji dan določena.
Primorsko.
Goriški deželni zbor »deluje« in bo »deloval« še tje do pustnega dne. Vse od klerikalne strani tako hvali-sauo delovanje se giblje v sklepanju bohnečih resolucij ter v obnovijanju in podeiljševanju deželnih podpor. Vidi se namen, prikupiti se ljudstvu, toda ni dvoma, da se klerikalcem to ne posreči več, ker so v zasedanju leta 1910 preveč grdo farbali ljudstvo. Takrat so se hoteli pokazati velike dobrotnike ljudstva, -pa so dovoljevali deželne podpore na levo in desno, kdor jo je le hotel imeti. Dovolili so bili okoli en milijon in osem-siotisoč kron podpor, ali izplačali so komaj največ 300.000 K. Sedaj obnavljajo in podaljšujejo zapadle podpore, po zasedanju pa se bodo zopet hvalili, kaki veliki dobrotniki so ljudstvu, dasi vedo, da teh podpor ne bo mogoče izplačati iz enostavnega vzroka, ker so deželne blagajne prazne. Laški liberalci pritiskajo in hočejo, da^bi se zvišale deželne doklade za 30 do 40%, toda dr. Gregorčič pravi: ne in ne. Letos izkazujejo deželnega deficita pol milijona, v pokritje najamejo posojilo. Dežela je v velikanskih denarnih stiskah in si ne vedo pomagati. Zato pa naj le ostanejo lepo skupaj lepi zavezniki, Gregorčič s svojimi pajdaši in laški liberalci pa naj bodo oni primorani zvišati deželne doklade. Morda bi to odprlo oči zaslepijencem, katerih je še vedno preveč v goriški deželi. — V odsekih se nahajata še dve važni stvari: občinski red in občinski volilnik, potem pa premeinba učiteljskega zakona, po katerem se ima znižati službena doba učiteljstva od 40 na 35 let, ter urediti uštevanje petletnin v penzijo. Ali pridejo te predloge na dnevni red ali ne, se ne ve; morda tudi ne. Slavni deželni zbor ima od vlade najbrže migljaj, da naj se giblje samo v tekočih stvareh, katere treba na vsak način prinesti na dnevni red. Gregorčič bi seveda rad vjel učiteljstvo na klerikalne limanice. — Značilno za razmere v goriškem deželnem zboru je dejstvo, da vlada ne da nobenega odgovora na vprašanje glede volitev iz slovenskega veleposestva, kakor je hotel deželni zbor, da bi mogel potem v svoji modrosti ali potrditi ali razveljaviti mandate slovenskih veleposestniških poslancev. Odgovora tudi ne bo, pa tudi nove volitve na izpraznjena mesta ne bodo tako kmalu razpisane. Vlada čaka, da bi se kaj zgodilo, kar bi jej dajalo končni povod za razpust deželnega zbora.
Pevsko in glasbeno dmŠtvo v Gorica (Podružnica »Glasbene Matice« v Ljubljani) priredi v soboto dne 10. februarja t. 1. v dvorani »Trgovskega doma« izredni koncert. Sodelujeta Jaroslav Kocian, virtuoz na gosli, in M. Eisner, virtuoz na klavir iz Chicaga. Začetek ob 8. zvečer.
Dva roparska napada« Na cesti Fabio Severo v Trstu je napadel sno-ei 201etni voznik Aleks Constantin gospo Ter. Komenda, ki se je vračala domov. Skušal ji je iztrgati iz ušes briljantne uhane, vredne nad 180 K. Zena je klicala na pomoč, nakar sta prišla dva stražnika in predrznega napadalca aretirala, — Na poti domov v Rojan je pel po poti precej vinjen zasebnik Josip Grmek in vihtel vesel po zraku dva bankovca, enega za sto kron, drugega za 20 K. Nenadoma je planil nanj neki neznanec, pograbil ga je za vrat, iztrgal mu je iz rok denar in zbežal. Včeraj je aretirala policija storilca, ki je neki Franc Davide, tudi iz Rojana, ki je Grmeku sledil, vračajoč se po isti poti domov. Oba napadalca je izročila policija deželnemu sodišču.
Megla v tržaškem pristanišču. Po hudem viharju in sneženem zametu, ki sta napravila v pristanišču v Trstu veliko škode in ustavila delo, je nastopila v pristanišča tako gosta megla, da je vsak uvoz in izvoz ladij
onemogočen. Vsi pamiki so morali včeraj čakati in šele danes proti jutru se je megla toliko razredčila, da je bil promet vsaj deloma omogočen.
Samomor mornarja. Na vojni ladji »Nadvojvoda Ferdinanda Maksa« se je ustrelil včeraj s svojim službenim revolverjem mornar Ev-gen Jungwirth. Pripeljali so ga v bolnišnico, kjer je v kratkem umrl* Kot vzrok samomora navajajo ljubosumnost.
Požar v vili Vincentini. V vili Eliza, last cesarice Evgenije, je izbruhnil včeraj velik požar, ki je uničil cel zadnji del vile in gospodarska poslopja. Vzrok ognja je neznan. Škoda je znatna. Zelo poškodovan je tudi velik park, z izredeno krasnimi drevesnicami, med katerim se nahaja tudi nagrobna vrba, ki je presajena j iz groba Napoleona I. z otoka Svete Helene.
Nezgode, Zagonetna smrt. Včeraj je bil poklican zdravnik re--silne postaje k 631etni Mariji Gruberjevi na cesti Sv. Andreja. Govorilo se je najprvo, da je Gruberjeva zblaznela, nato pa se je razširila govorica, da jo je njen soprog do smrti trpinčil. Ko je prišel zdravnik, je bila Gruberjeva že mrtva. Ni pa mogel dognati, kaj je povzročilo njeno smrt. Zaradi tega, in ker Grobar jeva nima moža, so uvedli policijsko preiskavo in sodno obdukcijo. — Včeraj so prepeljali na rešilno postajo 20 oseb, ki so se ponesrečile na cesti. Več izmed njih si je zlomilo roko ali nogo. — V skladišču manufakturne trgovine Josipa Malin na cesti Cava-na je izbruhnil včeraj ogenj, ki je napravil nad 2000 kron škode.
Razpust rovinjskega mestnega sveta. Namestništvo je sporazumno k deželnim odborom razpustilo mestni svet v Rovinju, ker se ni mogel konstituirati. Razpust so pozročili klerikalci, ki imajo v mestnem svetu tretjino in ki se niso hoteli udeleževati občinskih sej.
Siekli psi. V Volosko se je zatekel iz okolice neznano od kod stekel pes. Letal je po ulicah in popadel sedem oseb in 4 pse. Končno so psa ustrelili in dognali steklino. Vseh sedem oseb, ki so bile popadene, so odpeljali v Pasterjev zavod na Dunaj, popadene pse so postrelili in odredili v Voloski najstrožji pasji kontumac.
(Dalje.)
Ko je dovršil študije in dosegel doktorat, je dobil mesto asistenta na znamenitem kliničnem zavodu prof. Kderja na Dunaju. Tu je imel izredno ugodno priliko, seznaniti se z vsemi kapacitetami tedanje dunajske fakultete, zakaj skoro vsi ti učenjaki so posečali Ederjev zavod. In to priliko je mladi doktor izkoristil v obilni meri, kar je pričalo njegovo izredno bogato strokovno znanje. On se je sicer špecijaliziral za očesne bolezni, toda z enako temeljitostjo je obvladal tudi druge stroke,zlasti laringoskopi-jo. otologijo in je bil priznan internist ter sloveč diagnostik.
Na Ederjevem zavodu se je seznanil z vdovo ruskega generala Her-sevanova in se ž njo poročil. Nekaj časa je živel v Meidlingu pri Dunaju v lastni vili, kjer se je shajala odlična ruska družba iz prestolice. Seveda so govorili te rusko in francosko.
Ker pa ni podnebje prijalo gospe soprogi, sta se preselila v Carigrad. Tu je Ljudevit Mihajlovič ostal blizu dveh let, izvršujoč zdravniško prakso, dokler mu ni neizprosna smrt ugrabila ljubljene družice.
Smrt žene ga je pretresla do mozga; zahotelo se mu je zopet domovine, da mu domovina vrne, kar mu je vzela tujina. To je bilo početkom sedemdesetih let. Takrat se je v medicinskih krogih precej diskutiralo vprašanje o vplivu živega srebra na človeški organizem. Ljudevit Mihajlovič, ki se je ves čas temeljito bavi 1 s svojo stroko in goreče zasledoval vse nove pojave, se je hotel sam prepričati o tem vprašanju, zato se je napotil v Idrijo, da tam med rudniškimi delavci študira to vprašanje.
Razmere v Idriji med delavci seveda takrat niso bile tako urejene kakor sedaj. Šopirila se je povsod samo nemškutarija najbujnejših oblik in delavec ni imel nikogar, ki bi ga bil ščitil. V te razmere je posegel Ljudevit Mihajlovič s svojo železno roko in naletel ob hudo nasprotje rudniškega vodstva. Dregnil je sicer v sršenovo gnezdo, toda drezal je toliko časa, dokler ni napravila vlada red, in delavcem izpolnila najnujnejših zahtev p.* preu red bi. lakrat je pokojnik s svojimi dopisi v »Slovenskem Narodu« pokazal spretnost svojega peresi. Podsekal je a temi dopisi stebre idiijsKcga nemčurstva in položil temelj narodni stranki v Idriji. V tem času se je imel boriti dvakrat s epidemijo iegarja in a skorbutom. Pa njegova človekoljubnost in veselje do svojega poklica, sta ga podpirali, da je srečne prestal tndi te hude
s
mat. Kako selo ga je ljubilo idrijsko prebivalstvo, priča adresa, ki mu jo je poklonilo mesto dne 1. oktobra IbTC. V ganljivih besedah ga prosijo, naj se ostane med njimi, naj jih ne zapusti, ko ga vendar tako iskreno ljubijo in vedo ceniti njegove za-sluge. Toda nemirni duh njegov ga je gnal proč; hotel je imeti širši delokrog, primernejši njegovim duševnim silam. Idrija mu je bila premajhna.
Kakor vsaka ptica rada tja leti, kjer se je izvalila, tako tudi Ljudevit Mihajlovic. Po dolgih blodnjah v tujini je leta 1877. prišel v Ljubljano, seveda poln mladeniških idealov in one ljubezeni do domovine, ki raste v naših srcih le dokler smo v tujini, doma nam jo razmere le prehitro zamore.
V Ljubljani   je   našel Ljudevit
Mihajlovic kot zdravnik sicer mnogo dela in priznanja med vsemi sloji brez razlike narodnosti, toda med tedanjo slovensko inteligenco je našel le malo pravih prijateljev, ki bi ga bili umeli, ki bi bili znali prav ceniti ta biserni značaj, ki bi bili razumeli to izredno duševno silo pridobiti domači slovenski stvari. Smatrali so ga za čudaka, za utopista, ki je v tujini izgubil zmožnost za praktično pojmovanje aktualnih vprašanj. Brez-dvomno je bilo temu mnogo krivo to, da I jitdevit Mihajlovic pri vsej s oji ▼i&oki izobrazbi — govoril in pisal je gladko šest jezikov: slovenski, ruski, srbski (hrvaški), nemški, italijanski in francoski — ni našel vedno zadosti krepkih, prepričevalnih besed v zaščito svojih nazorov. Skromen v potrebah, je bil skromen tudi v besedah, vsiljeval se ni nikdar nikomur.
Pač pa je našel v domovini novo ognjišče, poroči vsi hčerko daleč znane, veleugiedne rodbine Lenčetove na Laverci — Terezino Mihajlovno, ki mu je stala verno na strani do konca dni, kot ideal ljubeče matere, vzor skrbne žene in izgled zavedne rodo-Ijubkinje.
Brez dvoma je pomenilo za Ljudevita Mihajloviča najbridkejše razočaranje, ko je deželni odbor njegovo prošnjo za primarijat odklonil in to mesto naklonil veliko mlajšemu in atrokovno daleko manj kvalificiranemu — Nemcu, luteranu.
Kako se je to moglo zgoditi, o tem rajši molčim! Nemo propheta in patrial
To je bilo Ljudevitu Mibajloviču povod, da se je javnosti in družbi vedno bolj in bolj odtegnil in posvečal ves svoj prosti čas svojemu najljubšemu študiju — ruskemu jeziku. Cital je izključno le ruske časnike in rusko literaturo. Pa on ni eital površno, tu pa tam kak odstavek, on je prečital časnik od začetka do konca, niti besedica mu ni ušla. Pri tem pa se je bavil tudi z rusko filologijo in študiral dela profesorja Grota, Elsina, Bistrova itd. Vsako številko »Filologičeskago vjestnika« je natančno proučil.
V takratnem Podgornikovem »Slovanskem svetu« je obelodanil po Elsinu posneto razpravo: »Rusko pravopisje«, ki je pozneje izšla kot brošura. Tudi je prevel v slovenščino Puškinovo »Pugačevskaja bitva«.
Čuditi se torej ni, da je poznal ruski jezik tako temeljito, kakor rojen Rus, v vseh tenkostih in nuan-sah. Rusi, ki so ga slišali govoriti, niso mogli verjeti, da ni rojen na Ruskem.
Zbok tega je bil pa tudi izredno občutljiv za napake drugih in bilo mu je kakor da ga udari po ušesih, e« je slišal napačen naglas ali nepravilen izgovor. Niti bolezen ga v tem eziru ni izpremenila in še na smrtni postelji si ga slišal mrmrati* »Uda-rcnje na konce«.
Znanje ruskega jezika je zahteval od vsakega izobraženega Sloven-ea. Najprej je pričel poučevati svojo deco in druge nje vrstnike. V njegovi rodbini se je povečini govorilo ruski.
Leta 1899. je ustanovil s pomočjo velerodne gospe Tatjane Ivanovne T>nrdine, znane ljubiteljice južnih Slovanov, iz Peterburga »Russkij kružok«, z namenom seznaniti slovensko mladino, predvsem dijaštvo, 8 ruskim jezikom. Po njegovem prizadevanju so bili ustanovljeni pozneje ruski kružki tudi v Trstu, Gorici in Celju.
Vlada — takrat je bil še ekcel. basen Hein na Turjaškem trgu — je spočetka delala društvu ovire; razlogov mi pač ni treba navajati. Ker so pa končno tudi na Dunaju uvideli, da bi bilo abderitsko braniti komu uriti se tega ali onega tujega jezika, so društvu dovolili prosto pot, ki jo kodi sedaj že 13. leto. Ljudevit Mihajlovic je bil predsednik ves čas in nčitelj do lanskega leta. Vnema, ki Je z njo za društvo, osobito kot učitelj rusščine, deloval, je brez primere.
On ni zamudil nobene ure, zadržalo ga ni ne vreme, ne bolezen, on je bil vedno ob določeni uri za katedrom. S kakim vese'jem je poučeval, s kako radostjo popravljal naloge, s kakim zanimanjem je opazoval napredek učencev,   s kakim ponosom
govoril o uspehih krotka! Krotek in »Novoje vremja« to je izpolnjevalo zadnja leta celo njegovo življenje. Nisi ga videl ne na veselicah, ne na koncertih, ne v gledališču.
(Kbmc arfttodajte.)
PozorI
NhiilijttkttAtti.
Voiilci, W hočejo svoje glasovnice (z legitimacijo vred) poslati naravnost o. kr. volilmi komisiji v Ljubljani, morajo na kuverti zunaj zapisati svoje lama. če pošljejo glasovnico v zaprti kuverti.
Opozarjamo p sebe: Glasovnice, poslane v zaprti kuverti, na kateri al zunaj imena volilca, so
neveljavne. Veljavne pa so glasovnice, poslane v odprti kuverti,
četudi ni zunaj imena.
Ob sebi se razume, da mora vsaka glasovnica rodi znotraj biti podpisana od volilca. Ce pošlje več volilcev skupaj glasovnice in legitimacije v eni zaprti kuverti, je treba imena vseh volilcev na kuverti zapisati. Bolje pa še, da se glasovnice in legitimacije posamezno pošljejo.
Sploh jie pa najbolje, da pošljejo voiilci pravilno podpisane glasovnice z legitimacijo vred advokata dr. Movakn v Ljubi aio.
Dnevne vesti.
Slovensko - nemška rve/a.
Včerajšnji »Slovenec« si je upal za-pi.sati, da se je zopet oživila slovenska - nemška liberalna zveza in sicer za to, ker so kakor naprednjaki tako tudi nemški veleposestniki pri razpravi o šolskem zakonu zapustili zbornico in ker je baje glasovalo ti-di tekaj Nemcev za podporo društ'-'u »Narodni soli". O slovensko - nemški liberalni zvezi se drznejo govoriti ljudje, ki so samo s pomočjo Nemcev mogli oktroirati Ljubljani krhični novi občinski volilni red. tiste kreature, ki so pljunile na slovenski značaj ljubljanskega mesta ter spravile v občinski svet 7 Nemcev, tisti ljudje, ki so v trgovski in obrtni zoornici najtesneje zvezani z Nemci in ki celo pr* sedanjih to litvah v to korporacijo brracijo *a nemško pomoč ter radevoljno sprejemajo nemške glasovnice; Licenvr-stvo, hinavščina in zlobnost klerikalne sodrge že res presega vse meje. Klerikalci pač igrajo vlogo tist.-ga zasledovanega tatu, ki kriči: »Primite tatu!«, da bi s tem spravil v zmoto zasledovalce in se rešil. Toda na take manevre je slovenska javnost že navajena in jim ne gre več na Hm, saj je znano že vsakemu otroku na Slovenskem, da bi se Kse-les zvezala ne samo z Nemci, marveč celo s peklom in hudičem, samo ako bi mogla uničiti sovražene slovenske naprednjake, ki so edin* zapreka, da Eselesi ne morejo docela okovati slovenskega ljudstva v svoje okove.
Klerikalci za bero. Povsod odpravljajo bero kot nekaj srednjeveškega, kot preostanek stare desetine. Duhovniki sami smatrajo bero kot nekaj za nje poniževalnega, nedostojnega. Tega mnenja so bili v orejšnjih letib tudi deželni poslanci, za to so sklenili zakon, ki je dajal možnost, da se je lahko odkup od bere hitro in gladko izvršil. Tu pri nas na Kranjskem gremo na vseh poljib rakovo pot, za to je prišla tudi naša deželnozborska večina srečne nazaj k naziranju, da je bera, ki so jo naši očetje smatrali za srednjeveški preostanek, ki se ga je treba otresti, nekaj idealno lepega in dobrega, kar se mora ohraniti v blagor in srečo milega našega naroda. Klerikalcev seveda čisto nič ne moti. če tndi smatra pretežna večina našega ljudstva bero kot eno najnesramuej-šib in najtežjih bremen, dovolj je ako se oglasi par zarukanih duhovnikov, ki nimajo v svoji bornirano**! nobenega smisla več za svoje dostojanstvo, in izrazi željo, naj se skuta bero z vsemi sredstvi ohraniti. Zi\ kini ikalce so ti zarnkanci merodajni, želje pretežne večine slovenskega ljudstva pa so jim deveta briga. Toda m/i bero se niso hoteli eksponirati n:ti Zajec, niti Pegan. niti sicer zgo vorni Jarc, marveč so poslali v boj kapaciteti — Drobnica in Mitjaš;ča. in ta dva veleuma sts »s tskim sarkazmom liberalne inteligente pobila, da so molčali kakor zid«, ter s tem dokazala, da se »gospodje, ki se ima-
jo sa predstavnika  razumništva, s
njima niti od daleč ne morejo merili!« Ce sta Drobni« in Matjaiic eita-la ta »Slovencev« hvalospev, sta gotovo začutila, da se hoče »Sloverce-va« gospoda is njiju krvavo norčevati. Saj se pač sama savedata, da za sarkazem — ako sploh ta poj»m poznata, — vobee nista sposobna, ss »neusmiljeno smešenje« pa še veliko mrn.i. Sieer pa, kaj sta pravzaprav povedala Ifatjašič in Drobnici Mat-;ašič je rekel, da je ljudstvo vse srečno, da sme sploh dajati bero, Drobni? pa je zatrjeval, da bi bil on in njegovi somišljeniki pripravljeni dajati še večjo biro — za kaplane. De. zares to je »sarkazem« in »neusmiljeno smešenje«, toda ne na naslov tistih razumnikov, ki so v deželnem zboru nastopali proti beri, marveč tistih, ki vzgajajo ljudi v srednjeveških nazorih, da mora biti ljudstvo srečno, ako sploh sme dajati duhovniku še — desetino. Sicer pa ninia-rm, čisto nič proti temu, ako sta spoštovana gospodarja Matjašič in Drobnič srečna, da smeta dajati bero, to pa pravimo, da bi se štiri pe-tiiike kranjskega prebivalstva izrekle za odpravo bere ako bi se priredil svoboden ljudski plebiscit!
-J- Prijatelji trgovcev in obrtnikov. V včeraišnji seji deželrega zbora kranjskega so klerikalci zopef enkrat sijajno pokazali, kako malo •misla imajo za potrebo trgovskega »n obrtnega stanu. Telefonsko omrežje spada dandanes med vele važne potrebe trgovcev in obrtnikov. V vseh kronovinah se potegujejo z največjo vnemo za napravo novih telefonskih zvez. Tudi na Kranjskem živo in nnjno čutimo, kako potrebne bi bile telefonske zveze vsaj med Ljubljano in drugimi mesti in večjimi trgi na Kranjskem. A klerikalci so včeraj v deželnem zboru sklenil?, da za nanravo telefonov nimajo nič denarja. S polnimi rokami razmetavajo klerikalci deželni denar, za vsako najnepotrebnejšo klerikalno stvar imajo dovolj denarja, za tako nujno potrebne telefonske zveze pa nič in nič.
-f- Dobrepoljski Jaklič je sicer postal državni in deželni poslanec, al! da bi delal čast svojim volilcem in jim kaj koristi), tega ni še nihče trdil. Svoje dijete služi največ z doslednim molčanjem v državnem in v deželnem zboru in če bi bil tndi včeraj držal jezik za zobmi, bi bil bolje storil, kakor da se je oglasil zaradi kočevske posojilnice. Kar je Jaklič kvasil, je bilo le pesek v oči. Hote? je namreč premotiti javnost glede razmer v njegovi posojilnici. V Jak liče v i posojilnici se menda gode prav čudne reči. Pri nas so bili ljudje in so nam povedali, da so vložniki izgubili zaupanje v Jakličevo posojilnico in da hočejo dvigniti 6voje vloge, pa morajo čakati, ker zahteva Jaklič, da morajo vloge odpovedati. Ko je začela nesrečni »Glavni« Teči voda v grlo, je tudi zahtevala, da morajo vložniki vloge odpovedati... Prav zanimive reci o Jakličevem postopanju so nam pravili ljudje, ki so bili pri nas in zato razumemo, kaj tare Jakliča in kaj bi bil rad dosegel s svojim čvekanjem v včerajšnji seji dež zbora.
-f- Volitve v trgovsko in obrtno zbornico bodo v torek 13. ft. m. m v četrtek 15. t. m., vsakokrat od 9. do poldne do 1. popoldne. V torek 13. t. n voli trgovinski odsek (rdeče in modre glasovnice), v četrtek oa obrtni odsek (rumene, bele in zelene glasovnice). Vsi voiilci in volilke iaj nemudoma osebno oddajo ali pa re-komandirano pošljejo legitimacije in glasovnice v pisarno dr. Novaka v Ljubljano, Dalmatinova alica št. X
-f- Narodno-aapredni delavci bojo pri ožjih volitvah za obrtno sodišče v nedeljo 11. t« m. v sknp?n: velike obrti glasovali sa socijalno demokratske kandidate, v skupini male obrti pa se bodo vzdržali volit ve. Volitve se vrše od 8.—12. dopoldne. Volijo samo tisti, ki so se udeležili prvotne volitve.
-f- Občinski gerent Oražem v Mostah — ovaden. Proti znanemu občinskemu gerentu Josipu Oražmn v Mostah je podana kazenska ovadba na državno pravdništvo, ker si je prilaščeval dokumente za volitve v fgovsko in obrtno zbornico brez vednosti volilcev in volilk ter dal postne reeepise podpisavati po neupravičenih osebah.
-f Oražem v škripcih. Občinski g»?rent v Mostah Oražem je že izvedel, da je ovaden na sodišču radi svo-;il- volilnih sleparij. Zato je prišel danes h gostilničarki ge. Jeri Goru pičevi ter jel robaatiti in jo psovati češ da je ona spravila v javnost, kako se je on polastil glasovnice in s tem povzročila, da je bil ovaden o* državnem pravdništvu.' Neustrašna žena pa m a je zabrusila v obraz, naj s«* poslužuje poštenih sredstev, pa ne bo prihajal v nasprotja s sodišči, ter mu pokazala vrata.
+ Neutem Ijena Stefetova očitanja. V občinskem svetu je napadel Štefe nekega češkega »muzikanti« ter očital, da mn je prejšnji občinski
svet oddal stanovanja na dolenjski mitnici. Ta gospod, ki je res rodom Ceh. izjavlja, da mn stanovanja ni oddal obe. svet, ki ga takrat sploh ni bilo, temveč ravnateljstvo uaitnin-skegfc urada. Skandal pa je, da hoče Štef* uničiti ubogega družinskega očeta, ki mora z borno trafiko preživljati štiri otroke. Paš krščanska morala in ljubezen!
+ Na Jesenicah vre. Občinske volitve bodo v I. razredu vsled re-kurza gospodarske stranke razveljavljene, v II. in III. pa zaradi sle-parstev klerikalnih agitatorjev. Famozni fajmošter in vinski bratec Skbbic ho torej ven sfrčal. Zaslužil je to, že ker Jeseničane še vedno farba in j»ro obeta osemrazredno ljudsko šolo, pot*m meščansko in nazadnje £e univerzo. Čakali pa bodo Jeseničani ose^nrazrednico vsaj tako dolgo, kakor so čakali Judje na Izveli-čoija. Ze zaradi tega ker veljajo Sknbicevi podpisi pri oblastvih foli-Ko,l»olikor Sknbic na .Tesenicah,namreč — nič! Kakor se govori in kal? >r kaže se začenja na Jesenicah tudi močno gibanje za »Proč od Rima«. To najbolje kaže, kako raeejo nasprotja. Poklican je baje že neki Li?grr, Ha bo predaval -> moralni teologiji sv. Liguorija, pastor dr. Hegc-r.ann pa bo predaval o postankn rimske cerkve. Ta predavanja bodo menda še meseca februarja in se jih bo — če smemo soditi po agitaciji - udeležilo več sto oseb. To so si duhovniki nakopali s svojim hujskanjem! Va^ki fajmošter in tovarnišKi inspektor Skubic pa ima sploh smolo Se s svojimi ljudmi. Zasačil je v tovarni več delavcev in delavk — sn-uie pristne ajmohtarje — da so raz-pečavali in kupovali nenravne razgled niče. Ovadil jih je orožnikom in seda.j bodo ti izvoljeni ajmohtarji in stebri katoličanstva k la Novak, Pretnar itd. v kranjskogorskih zano-rJh lahko premišljevali o sladkih uricah, ki so jih preživeli v družbi jeseniškega fajmoštra Sknbica. O pikantnih doživljajih raznih rimskih dohlarjev v nekih jeseniških hotelih in tudi o tistih devičarjih, ki so omo-žeue žene zaradi svojega nenravne-ga obnašanja na kolenih prosili odpuščanja, se žal ne bo pred sodnijo razpravljalo, znano pa je vsem in seveda zelo povzdiguje občno moralo in ugled klerikalcev.
-j- Občinska kol oboe i ja v Kostanjevici. Mislili smo, da bo sedaj, ko so prišli do oblasti v občinskem odboru naši klerikalni veljaki, da bode mir v naši občini. Pa zmotili smo se. Novi odbor se je sicer vsedel k polni mizi, ker so pač naprednjaki zapustili občinsko gospodarstvo v drugačnem redu, kakor je oddal to pred enajstimi leti nadporočnik Sever. Slednji je doživel v zadnjem času dosti blamaže, vendar hoče še vedno nositi veliki zvonec. Proti županovi volji je aranžiral sejo občinskega odbora na nedeljo 4. t. m. Pri tej seji se je obnašal tako, da je neki odbornik predlagal, naj se občinske seje zanaprej vrše vedno po prvi maši in ne popoldne,da ne bodo nekateri (! odborniki prihajali k sejam tako »v rožcah«).Ko se je seja končala, ni gosp. Otmar vedel, kaj je predlagal in kako je glasoval. In tak revež hoče biti župan!? Pri seji je predlagal med drugim, naj se ustavi vinotoč naprednjaku Zalokar-ju; dalje, da naj se ne voli več v odbor občinske hranilnice njen predsednik in ustanovitelj gosp. Globoč-nik in še več drugih stvari, ki sta mu jih narekovala alkohol in škodoželjnost. Ko ga je pozneje v njegovi gostilni na razne neumnosti opozoril neki odbornik, je Sever vse predloge in glasovanja kratkomalo utajil, nakar mu ta odbornik reče: ne veste, kaj govorite pri sejah, pa pridite drugič bolj trezni k seji.« Nadporočnik Sever se čuti zapostavljenega v svojem dostojanstvu ; ker ni postal župan in hoče sedaj svojo jezo ohladiti nad naprednjaki in zato je pri nedeljski seji razsajal tako, da je bilo še župnika sram njegovega početja. Napram gostom v svoji gostilni je seveda potem čisto drugačen, kakor v občinski pisarni. V gostilni se odkrije celo za — liberalca. Ni še namreč dolgo, kar je delal v gostilni — trezen ali ne, to ne bomo preiskovali — družbo nekemu gospodu doktorju. Ta gospod je Severju tako ugajal, da mu ponudi bratovščino. Doktor se je hotel iznebiti nadležnosti ter sprejel bratovščino pod pogojeni, če se Sever pod svojo častniško častno besedo zaveže, da je liberalec in — Sever je dal svojo častniško častno besedo, da je bil in bo vedno navdušen liberalec. Prihodnjič pa bo zopet šel na klerikalen shod v Ljubljano, kjer bo prisegal pri Šu k ljeto v i bradi, da je vnet pristaš »SLS.«. Pred takim »značajem« klobuk dol! Klerikalna gospoda v Ljubljani, lahko ste ponosni na to vašo kostanjeviško diko, ki ima v občinskem odboru prvo in zadnjo besedo — četudi jako bedasto.
— Mlaji pri Instalaciji šetpeter. »koga župnika. Mlaji, ki so bili postavljeni pred šentpetersko cerkvijo ob priliki inštalacije novega župnika Petriča,  so bili baje  brez vednosti
lastnikov posekani v bi so viških go~ adovih, torej pod o mače povedano — ukradeni. Baje se namerava stvar ovaditi sodišču. Župnik Pctrič js stiOČi ob 9. zvečer v velikih skrbeh hitel v Bizovik, ljudje pravijo, da zato, da prepreči neljubo mu ovadbo.
C. kr. poštni ln brzojavni uslužbenci v Št Petru na Krasu prirede predpu&tno veselico v prostorih g. Koemur-Lavrenčiča v nedeljo, dne 11. t. m.
V Podgradu je umrla gospa Ana D e k Te v o v a , soproga ondotnega župana g. Ivana Dekleve. Prgreb bo ▼ petek zjutraj. Naše sožalje!
V Grubarjev prekop je hotel včeraj popoldne skočiti delavec Jakob Grum, kar sta še pravočasno preprečila delavca Vid Radakovič in Tomo Marinčič ter ga odvedla do-mcv. Ker so pa konstatirali, da je Grum dobil delirinm tremens, so gu odreljali na opazovalni oddelek.
Nesreča. Včeraj je na Mestnem trgu delavčeva žena Marija Mlakarjeve stopila na pomarančno lupino, vslfd česar je pad^a in si izpahnila d*»sno roko. Privedli so jo na osrednjo stražnico, odkoder je šla po dani zdravniški pomoči domov.
V vlaku okraden. Včeraj je mesar Anton Malenšek v vlaku zaspal. Med postajama Postojna in Logatne mu je med spanjem nekdo prereza 1 žep in iz njega ukradel denarnico z 10 K denarja. V drugem žepu je Malenšek imel še večjo vsoto denarja, za kar pa tat ni vedel.
Najdnlna v rešilnem vozu. Ko je predvčerajšnjem policija v svrhu nekega prevoza rekvirirala rešilni vez, je stražnik v njem našel črno nszrato denarnico z večjo vsoto denarja. Kdo jo je izgubil, še ni znano.
Domobol. Snoči ob pol 11. je neki izvošček popustil pred TJniono?n konja brez nadzorstva, nakar je kljuse dobilo domobol in jo ubralo proti domu. Na Kmonski cesti ga jo pa policijska stražnik ustavil in od-vedel domov.
Delavsko gibanje. Včeraj se j* odpeljalo z južnega kolodvora r Ameriko 12 Macedoncev in 14 Hrvatov; iz Rumunije se je pa vrnilo 3Q tesaČt»v.
Izgubljeno in najaeno. Gdč. učiteljica Julija Zalokar je izgubila rnečo usnjato denarnico z vsebino čez 50 kron in nekaj pismenih znamk. — Pos^stnikova žena Marija Bern;k je izgubila zlato brožo s tremi diamanti, vredno 40 K. — Neka gospodična je izgubila zlato ovratno verižico z zlatim obeskom z dvema Pikama. — Posestnica Antonija Ker šič je izerubila zlato zapestnico, vredno 140 K. — Ana Cigale je našla zlato žensko uro brez verižice.
Kateii mizarski mojster v Ljub« ljan* sprejme 151etnega, zdravega, poštenega, močnega kmetskega dečka v poduk? Pogoji: triletno brezplačno poučevanje, obleka in hrana nrr sta. Več pove šolsko vodstvo v Starem trgu pri Ložu. — Jakob Zebre, šol. vodja.
Kafro je treba podpisati glasovnice za trgovsko in obrtniško zbornico?
Moški voiilci podpišejo glasovnico tam, kjer stoji tiskano- »Podpis volilca«. Ženske volilke podpišejo glasovnice tudi same in sicer tam, kier je tiskano »Podpis volilca«, zraven njih pa se mora podpisati še kak moški, ki pa mora svojemu podpisa še pridejati pripombo »Volilni pooblaščenec«. Ako pa imajo ženske volilke po obrtnem redu postavljenega upravitelja, podpiše glasovnico ta in pristavi svojemu podpisu še besedo »upravitelj«. Vsak »volilni no-oblaščenec«, ki podpiše glasovnico poleg volilke, mora biti 24 let star. Vsak tak »volilni pooblaščenec« sme pedpisati samo eno glasovnico. Volil-c.; al: volilke, ki ne znajo pisati, se podkrlžajo na glasovnici, poleg pa se morata podpisati še dva svedoka, stara najmanj 24 let, izmed katerih eden pripiše križcu volilČevo, oziroma volilkino ime.
Narodna obramba.
Družbi sv. Cirila in Metoda je poslal g. Jakob Droll v Postojni 23 K 40 v, katere je nabral gosp. Znidar-šič iz Matenje vasi na soko'ski ma-skaradi v Postojni. Mesto običajnih koledarjev so darovali Ciril-Metodovi družbi postojnski trgovci 56 K. — G. Pr. Berlec v Kandiji je poslal 5 K mesto venca na grob umrlemu sinu Frančišku. Slovenski Mariborčani, Lembažani in Rušani, na čelu jim inženir Vrabenec, so darovali po gosp. učitelju Dav. Leejaku za Cirila 30 K. — Ga. Antonija Cargo, otroška vrt-narica v Vrdelci, je poslala 200 K,
»kamenček«, nabran od gojencev od
vinarja do vinarja v otroškem vrten v Vrdelci. Ti malčki kličejo: »Bog živi našo zlato družbo!« Mi odgovarjamo: Živili vsi dobri prijatelji družbe sv. Cirila in Metoda! — V Semiču t;o priredili fantje semiške okolice v Drgančevi gostilni pod vodstvom gdčne. Ivanke Drganccve dne 28. januarja šaljivo srečkanjc in veselico, od katere je poslal gosp. trgovski poslovodja Anton Sever Ciril-Metodovi družbi 25 K 13 v. Za to uspešno prireditev se lepo zahvaljujemo vsem ^eiueniškim rodoljubom, posebej še g. dr. Weiblu za prekrasne dobitke.
Ciril-Metodovim podružnicam in prijateljem v vednost! Proračun z« februar 1912: Izdatki: 1. Plače in razni računi 6.000 F; najemnine za šolske prostore v Trstu in okolišu 13.623 K 66 v; skupaj 19.623 K 66 v. Kazun teh izdatkov izvanredna izplačila za stavbe, ki se pokrijejo iz glavnice. Da pa ne bo primanjkljaja meseca februarja, bi družba potrebovala rednih prejemkov 19.623 K 66 v.
Občni zbor ženske in moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda za Šiško se vrši v nedeljo 11. februarja v »Čitalnici« točno ob 2. popoldne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Podružnica Ciril-Metodove družbe na Viču opozarja, da se vrši njena veselica v soboto zvečer in ne v nedeljo, kakor je bilo prvotno sklenjeno. Od merodajnih ljubljanskih krogov pričakujemo, da se veselice udeleže v večjem številu, kakor je bila dosedaj navada pri veselicah viške Ciril-Metodove podružnice. Veselica bode prirejena v velikem slogu in se vse priprave v najlepšem tiru. Na svidenje »Pri Končanu«!
Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v Novem mestu ima svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 11. t. m. ob 2. popoldne v Narodnem domu. Ta občni zbor je sklepčen pri vsakem številu navzočih.
Škocjan pri Mokronogu. Veselica Ciril-Metodove podružnice, ki bi se imela vršiti dne 11. t, m., se je vsled nastalih zaprek morala preložiti na poznejši čas.
Društvena naznanila.
Društvo zdravnikov na Kranjskem je naklonilo, sledeč staremu običaju, mesto venca na krsto pokojnega mnogoletnega člana dr. Ljudevita Jenka vsoto 40 K skladu za onemogle zdravnike.
Pevski zbor »Glasbene Matice« \ Ljubljani priredi v nedeljo, dne 11. februarja plesni venček v zgornji veliki dvorani »Narodnega doma« v Ljubljani. Svira godba c. in kr. peš-pcIka št. 17 iz Celovca. Začetek točno ob 8. zvečer. Toaleta promenadna. — Vstopnina: Za Člane pevskega zbora ^Glasbene Matice« in dijake 1 K, za nečlane 2 K. — Vstopnice se dobivajo v trafiki gdč. Jerice Dolenčeve v Prešernovi ulici in na večer plesnega venčka pri blagajni.
Občno zborovanje podružnice Ljubljana I. avstrijskega društva državnih uslužbencev se vrši v nedeljo, dne 11. februarja t. 1. točno ob 3. po-poldne v restavraciji pri »Novem svetna, Marija Terezije cesta.
Prosvela.
Iz pisarne slovenskega gledali-
*^a. Danes, v četrtek se poje krasna lirična opera Antona Dvofaka »Ru-salka'<. Predstava se vrši izven abon-nementa, za lože nepar. — V soboto prvič" na našem odru Henrika Ibse-na veseloigra v petih dejanjih »Zve za mladih« za nepar abonente. — V nedeljo popoldne ob 3. se poje pri zelo 'znižanih cenah zadnjič v sezoni VVeissova opereta »Revizor« in sicer izven abonnementa, za lože nepar, — zvečer opera »Rusalka« za par abonente. — V torek prvič Viktor Par-meva opereta »Caričine amaconkc«.
Henrik Ibsen: »Zveza mladine«. Veseloigra v petih dejanjih. Pozimi i. 1868—1869 je spisal Ibsen to objestno politično satiro, ki je prvo njegovo moderno delo v prozi. S to veseloigro pa je krenil v smer. ki je ni ostavil do svoje smrti. »Zveza mladine« je veseloresna satira n« ljudi in razmere v Ibsenovi domovini t i-te dobe; v nekaterih idejah in meri mi a v tehniki pa nadaljuje Ibsen še tradicije velikega nordijskega komediografa Ludovika Holberga Brezuspešni boj za ilnzijo višjega in Kolj^ega življenja tvori tragikomični temelj še mnogim poznejšim Ibseno-vim igram. Po veljavi, vplivu, moči. bogastvu in slavi hreneni mladi junak te Ibsenove veselo;gre, po!;t"k Šušmar, ki so mu vsa sredstva dobra, *amL* da bi dosegel svoj visoki cilj. Neznačajnost, nestalnost v načei»h izrazito koritarstvo, lažnivost, predrznost, nesramnost, — vse naj mu pomaga do poslanskega mandata, do bogate neveste in vplivnih zvez. De mfl£og je, lizun, terorst >n klečepla/; njegova koža je debela kot nosorogoma, govoranči idealno, revolucionarno, svobodomiselno in konservativuo, ▼se zapored in vse naenkrat.   In za
kip res zaslepi svojo okolico. Plitki frazer pa se kmaln razkrinka ter je potem v posmeh vsem. Okoli njega pa se suče domišljavost starih velja-kov, borniranost, neizkušena naivnost, bahato parvenustvo, sleparsko Špekulantstvo, zlobno •pletkarstvo falirancev, suženjska vsiljivost reve-žev brez ponosa: sami tipi iz ta časne Ibsenove domovine. Tako je ta jedka satira vesela karikatura nordijskih političnih in socijalnih razmer v tisti dobi, ko je moral Ibsen, modern p* obodomislec, pobegniti v tujino. Mlad politikaster (Pavel Schlcn-Jher ga imenuje »ein Blender und Štreber«) podleže staremu lisiaku, rorveški »starin« porazi »mladina«. Zlobnega Hej reja žgoče roganje je zlasti razburilo norveško gledališko publiko, ki je pri premijeri te veseloigre 1. 1869 tako rrzgrajala, žvižgala in kričala, da s* je morala za nekaj dni igra z reper^irja odjaviti Liberalci in konservativci Norveške so se čutili er.o^o rž^jene. in vsi so zmerjali Ibfena, da je političen pnm-fletist. Da pa pomenja prav ta veseloigra novo dobo nordijske drame in prv» zmago moderne struje, ni slu til nihče, niti TVjornson, ki je šest let kasneje s svojim »Fallisemenhun« — stremeč za Ibsenom — dosegel kolo-salen uspeh. »Ich leg* 'nen T- rredo unter die Arehe«, je bilo življenjsko geslo Ibsenovo; prvi tak torpedo je bila »Zveza mladina«, drugi »Stebri drnžbe«, tretji »Sovražnik ljudstva« in torpedi so sledili drug za drugim, stara barka pa se je pogreznila. Vsaj v Ibsenovi domovini! — No, pa tudi drugje se še pogrezne, ker bleje Ibsenove so neumrljive in zmagovite prav povsod.
Bazne stvari.
* Odlikovanje. Cesar je odlikoval justičnega ministra Hochenbur-gerja z redom železne krone I. razreda.
* Tramvajska   nesreča. New
York, 7. februarja. V bližini Pitts-burga je padel tramvajski voz čez 200 metrov visok nasip. Pet oseb je bilo ubitih, mnogo pa poškodovanih.
* Nesreča pri zimske..i sportu. Trutnov, 7. Februarja. 211etni medi-cinec Rosenbach iz Hildesheima se je včeraj ponesrečil pri vožnji na ■mrčih. Zadel je ob drevo ter si razbil črepinjo. Kmalu nato je umrl.
* Težka nesreča pri poroki. Poznanj, 7. februarja. Na potu v cerkev v Szamarnarzeno je zadel neki voz, v katerem so bili svat je, ob obcestni kamen. Štiri osebe, med temi ženin in nevesta, so bile na mestu mrtve. — Ostale osebe so bile težko poškodovane.
* Načelnik ruske državne policije. Petrograd, 7. februarja. Pred kratkim aretirani polkovnik Kuljab-ko, bivši načelnik državne policije, se je hotel danes ustreliti, vendar so mu pravočasno iztrgali iz rok revolver. Osumljen je, da je poneveril velike vsote državnega denarja ter sprejemal revolucijonarje v službo obrane.
* Nesreča na železniškem tiru.
Budimpešta, 7. februarja. Iz Pucha poročajo: Sedemletni učenec Edvard Nitschneider je na železniškem prehodu prišel s petami med tračnice. Čeprav ste hoteli njegova mati in sestra proti osebnemu vlakn, ki je prihajal, da bi ga ustavile, vendar ni bilo več mogoče vlaka ustaviti. vrlak je povozil dečka, ki je bil na mestu mrtev.
* Stavke v Belgiji. Bruselj, 7. februarja'. V Mnnsu, kjer premogarji še vedno stavkajo, prezeba in strada 60.000 ljudi. Beda je tako velika, da uimajo niti suhega kruha. Podpore so premajhne. — Bruselj, 7. februarja. V Monsu je prišio včeraj do konflikta med stavkujočimi premogarji in policijo. Stavknjoči so hoteli prodreti do magistrata. Pri tem je bilo kakih trideset oseb več ali manj ranjenih.
* Svojega očeta umoril. Dunaj, 7. februarja. Kakor smo že poročali, je bil pred pas* tedni v Rannersdorfu pri Schwechatu umorjen in oropan posestnik in bivši župan Sandner. Zdaj so oblasti dognale, da je njegov sin izvršil ein. Sin je tudi že priznal. Njegovo ženo so tudi zaprli, ker je sumljiva, da je sol-riva.
* Zastrurljeni kruh. Petrograd, 6. febr. V nekem otroškem azilu v Nižnem Novgorodu je umrlo deset otrok in strežajev vsled zavžitja zastrupljenega kruha, ki so ga darovali razni »dobrotniki".
* Odmevi umora Stolvpina. Petrograd, 6. febr. Vsled posredovanja senatorja Trusevica so včeraj prijeli načelnika kievske tajne policije polkovnika Kuljabkova, ki so ga za časa Stolvpina mnogo imenovali, ter ga zaprli v trdnjavo. Veliko senzacijo vzbuja, da jc bil v istem času aretiran politični zločinec Franc Pavljak, ki so ga že dolgo iskali. Pri tem so našli pisan ukaz Kuljabkova, da so izgnani vsi člani prostovoljne tajne policije, ki so jo tvorile razne organizacije povodom kijevske slavnosti meseca avgusta.
Soproga Kuljsbks Je takoj po aretaciji svojega soproga odpotovala. Govori se, ds bo Kuljsbkov v kratkem odveden v Pctrogrsd.
• Dunajsko ogreval niak© %m dobrodelno društvo. Obisk ogrevalnie je letos prav posebno obširen. Pomanjkanje stanovanj, draginja, veli-komestna revščina, te besede govore in slišijo tisoči in tisoči, pa kako malo se zgodi v ublažitev bede in glada naših bližnjih. Tudi zahteve, ki se stavijo na društvo, čudovito rastejo. Zato je društvo, da si pridobi sredstev, priredilo loterijo s 4650 dobitki (sami dragulji, zlatnina in srebrnimi), med njimi tudi taki po 35.000 K, 5000 K, 1500 K. Srečke po 1 K se dobivajo po vseh trafikah, loterijah, menjalnicah ter v pisarni te loterije na Dunaju, I. Goldschmiedgaase 8.
Mm in volilbe v trgovsko i: obrtniško zbornico!
Kdor bi še ne dobil legitimacije in rlasovnice za volitev v trgovsko in obrtno zbornico, naj se nemudoma potrudi na pošto ter tamkaj dvigne dotične dokiime**fe.
Te dokumente naj ^sehno prinese ali pa rckomand'Tno pošlje v pisarno dr. Frana Novaka v Dalmatinovo ulico št. 3 ali pa v tajništvo narodno-napredne stranke v Ljubljani, VVolfova ulica št. 10.
Izpred sodišča.
Kazenske razprr.t 5 pred tukajšnjim
okrajnim sodiščem.
Sramotilna pisma. V Brezovici *e je razširila razvada, da pišejo neznani pisci razn« karte in pisma brez podpisa. Na teh kartah se dotični prejemnik sramoti in se objavljajo o njim najbolj delikatne zadeve, tičoče se seveda po največ različnih ljubezenskih spletk in doživljajev. Podobna pisma je dobila tudi neka Prebilo-va, in je obdolžila kot pisca nekega Trčka. Trček je to izvedel in sel k Prebilovim. S sabo pa je vzel tovariša, posestnikovega sina Antona Tomšiča, Toda slabo sta naletela. Mati in hči, oče in sin, vsi so napadli Tomšiča in vnel ee je pravi boj. Tomšič je kakor trdi, pograbil v silobranu kol in udaril z njim starega Prebila po glavi, tako, da je ta padel. Vendar pa je bila poškodba le lahka. Sodnik je upošteval o bo jes iransko razburjenje zaradi sramotilnih pisem in dejstvo, da Tomšič še ni bil kaznovan, ter je obsodil Tomšiča zaradi lahke telesne poškodbe samo na 6 dni zapora. Prebilu pa mora plačati Tomšič 20 K za bolečine.
Maščevanje zapuščene neveste.
V ponedeljek se je oženil neki J. K., uslužbenec pri tvrdki Zajec in Horn v Ljubljani. Včeraj pa, že drugi dan po poroki, je stal pred okrajnim so-
I diščem, kamor ga je spravila njegova bivša nevesta Marija Brodnikova,
I pri kateri je K. del j časa stanoval. Obdolžila ga je, da jo je v decembru nenadoma ostavil z izgovorom, da gre v Novo mesto po doto. Predno pa jc odšel, ji je, kakor trdi ona, ukradel iz njenega kovčega v njihovem stanovanju zlato verižico. Dasi se je to zgodilo že v decembru, ovadila ga je šele nedaj, ko je izvedela, da bo vzel drugo. Izgovarjala se je, da bi ga bila ovadila že preje, pa ni vedela, kje stanuje. Na sodnikovo opazko, da je pa pač vedela, kje on dela, je tožnica, ki napravija ntisk maščevalne zapu-ščenke, ostala tiha. Ker ona tudi pod prisego ne more povedati drugega, kot to, da je drugi ni mogel verižice vzeti kot K!., je sodnik vsled nezadostnih dokazov toženca oprostil.
t
Radi volilne sleparije   sta bila
pred tržaškim sodiščem obsojena klerikalca Josip Kovačič in Fran Godnik, ker sta ob času državnozbor-skih %clitev pri ožji volitvi med naprednim kandidatom dr. Gregori-norn in klerikalnim kandidatom dr. Si.-paneieem volilen Alojziju Ceno-nu brez njegove vednosti popisala glasovnico z imenom klerikalnem kandidata. Obsojena sta bila na tri dni zapora, oziroma 30 K globe.
Telefonska in brzojavna poročila.
Stališče Štajerskih naprednjakev napram odgođen j u dsšelnega zbora.
Celje, 8. februarja. Izvrševalui odbor Narodne stranke je imel snoči dobro obiskano sejo, v kateri se je sklenilo priobčiti sledečo izjavo: lz-vrnevalni odbor Narodne stranke obžaluje, da so se pogajanja za nujno Potrebno delazmožnoat štajerskega deželiiega »bora vsled neodkritosrč-ne politike elovenskoklerikalnih in neutemeljene zagrizenosti majhne skupine memškonacijonalnih poslan-
cev isjalovila. Sodi, da se bode štajerski deželni zbor v doglednom časa razpustil in poziva svoje somišljenike, da se začno po celi deželi sistematično pripravljati za nove volitve. Potrebna je osobito ustanovitev na* preduih političnih društev, širjenje naprednega časopisja in marljivo zbiranje denarja za volilni sklad.
Vojaške reforme.
Dunaj, 8. februarja. Danes je bila publicirana cesarska naredba, s katero se ustanove nove infantciijake brigade, in sieer 94. brigada v Tolminu, 96. v Roveretu, 121. v Triden-tu in 122. v Brunecku. Po ena stot-nija lovskih bataljonov št. 11., 20., 24. in 20. ae ispremenl v kolesarsko sfotnijo.
Važni diplomatični dogodki. — Aeh-renthalov naslednik.
Dunaj, 8. februarja. »Neue Fr. Prcsse« prinaša interview o obisku velikega kneza Andrije Vladimiro-va z generalom Molosovim, ki je poudarjal prisrčnost, s katero je bil veliki knez sprejet od cesarja. Molo-sov j*» mnenja, da se ne sme prezreti, da ima ta obisk, četudi je popolnoma privatnega značaja, vendar da-lekosežen političen pomen. Posebno pozornost vzbuja v tntervievru pasu* o Burianu, ki je star znanec ruskega generala, v katerem se govori, da bo Burian v kratkem zasedel še mnogo odličnejše mesto, kakor je ima sedaj. Splošno se sodi, da bo Burian Aeh-rentbalov naslednik. V dunajskih političnih krogih so mnenja, da velja za sedaj kot Aehrenthalov naslednik še vc('no grof Berchtold in da pride Burian samo eventualno v poštev.
Berolin, 8. februarja. »Vossi-sche Zeitung« poroča z Dunaja, da je veliki knez Andrije Vladimirov carju brzojavno sporočil o svojem prisrčnem in sijajnem sprejemu na Dunaju.
Češko • nemška sprava* Praga, 8. februarja. Oficijozni tedenski članek mladočeške stnnke poroča, da so prišla Češko - nemška spravna pogajanja zopet v kritičen stadij in da ni upanja, da se sporazum posreči.
Samomor mlado igralke.
Praga, 8. februarja. V hotelu pri »Zlati husi« se je ustrelila I91etna igralka Lncija Kopriva, ki je bila za ročena z zdravnikom dr. Wagnerjem. Prekinila je to razmerje, ko se ji je približal industrijalec Dimmer, ker je upala, da jo ta poroči. Dimmer jo je zapeljal in nato zapustil. Kopriva k» bila ravno engažirana na češko gledališče.
Dalmatinski sabor. — Dogodki na Hrvaškem. Zader, 8. februarja. V včerajšnji seji dalmatinskega sabora je prebral v imena hrvaških in srbskih poslancev poslanec Biankini protest, ki se giasi: »Žalostni dogodki na Hrvaškem navdajajo vsa patriotiena srca s težko skrbjo in ogorčenjem. S krvavo ironijo se tepta v troedini kraljevini svoboda. Zadnja senca konstitu-eijonalizma je potlačena, otemnel je starodavni lesk banove prestolice. Osebna svoboda ljudskih zastopnikov, poslancev, je ogrožena, javno mnenje, zlasti tisk, je potlačen. V kulturnem svetišču, na vseučilišču je tekla kri naše mladine. Ljudstvo trpi v preganjanju in zasledovanju. S težko skrbjo zasledujemo dogodke, ki tolčejo brate na Hrvaškem, s katerimi nas veže en jezik in ena bodočnost. Protestiramo proti takemu na-silstvu in preganjanju. Pošiljamo bratom svoje pozdrave in svoje soža-lje. V znamenje solidarnosti predlagam, da kot spomin na prvo sejo hrvaškega sabora, ki bi se imela vršiti danes, zaključimo današnjo sejo.« — Burno odobravanje v dvorani in na galeriji. Z galerije se slišijo klici: »Živela Hrvaška! Doli s tirani!« Seja je bila zaključena.
Khnen pri cesarju. Dunaj, 8. februarja. Ogrski ministrski predsednik grof Kbuen js bil danes ob pol 11. sprejet od cesarja v ardijenci ter mu je poročal o uspehih svojih pogajanj zaradi brambne reforme. Popoldne se odpelje Khnen v Budimpešto, da nadaljuje tam svoja pogajanja s političnimi voditelji.
Ban Čuvaj v Budimpešti. Budimpešta, 8. februarja. Ban Čuvaj je dospel v Budimpešto, kier pričakuje ministrskega predsednika Khnena, da mu poroča o hrvaških zadevah. Udeleiniki hrvaške konference so *e že odpeljali.
Kriza v Srbiji. Belgrad, 8. februarja. Misija generala Graiča, ki je imel mandat sestaviti novi kabinet, se je ponesrečila. Kralj je poklical k sebi na konferenco predsednika skupščine Andrijo Nikoliča.
Zopet nov franeosko-ltalljanskj konflikt.
Rim, 8. februarja. Pri otoku Sardiniji se j zgodil mučen konflikt med neko francosko torpedovko in italijansko   vojno ladjo.   Francoska 1
torpedovka se je približala obali nei 200 m. Italijanska vojna ladja je trikrat slepo ustrelila na torpedovko* ker pa ae ta še ni odstranila je ustrelila enkrat ostro, nakar je torpedovka odplula.
Bavarski deželni zbor.
Monakovo, 8. februarja. Bavarskemu deželnemu zboru se bliža zelo burna doba. Liberalni poslanci namera \ ajo napasti ministrstvo, ki je baja tajno podpiralo pri volitvah klerikalce. V Monakovem račnnajo celo c odstopom princa regenta ter bi potem prevzel vladarstvo priue Ludvik.
Beda med stavkujočimi  v Borinaži.
Bruselj, 8. februarja. V Borinaži strada in zmrzuje vsled stavke okrog 80.000 ljudi. V Monsu je nastal med stavkujočimi rudarji in policijo oster konflikt vsled česar je prisilo med njimi do boja. Ranjenih je do 30 oseb.
Nemški državni zbor.
Berolin, 8. februarja. Kompromis zaradi predsedstva v nemškem državnem zboru se ni posrečil. Največ npania imajo nacijonalni liberalci, da dobe predsedstvo, socijalni demokrati dobe L, centrum II. podpredsedniško mesto.
Francoski dreadnoughti. Pariz, 8. februarja. Francoska namerava graditi s 1. majem dva nova dreadnoughta po 23.500 ton.
Dve novi turški pristanišči.
London, 8. februarja. Turčija namerava zgraditi v Črnem morjn in sicer v Samsunu in Trapecunta nova moderna pristanišča, ki bi bil« tudi utrjena.
Roparji.
Memfls, 8. februarja. Roparji so naskočili vlak železnice Rok Island ter oropali poštni voz, v katerem je bilo o/).000 dolarjev.
Francoski poslanik v Sofiji.
Pariz, 8. februarja. Prvi tajnife francoskega poslaništva v BHgradti de Panofieu pride kot francoski poslanik v Sofijo.
Angleški vojni minister v Nemčiji.
London, 8. februarja. Angleški vojni minister Haldane pride v Berolin. Obisku se pripisuje velika politična važnost.
Monarhisti na Portugalskem.
3500 bomb zaplenjenih. —-Aretacije. Lisa boo a, 8. februarja. Vlada je odkrila priprave najnovejšega gibanja za ustanovitev monarhije. Oblasti so zaplenile na tisoče pušk in mnogo streliva in 3500 dinamitnih bomb. Med republikanci se je pojavil nevaren razdor. Vladna stranka je odločno nasprotna karbonarijem, ki zahtevajo odstop sedanjih republikanskih voditeljev. Dosedaj je bilo aretiranih nad 5000 oseb.
Cestni boji.
Lisabona, 8. februarja. V Mariti, južno od Lisabone, so bili predvčerajšnjim cestni boji med prebivalstvom in vojaštvom. Pri tem boju je bilo mnogo mrtvih in ranjenih.
Reka Tajo.
Lisabona, 8. februarja. Reka Tajo je močno narasla. Po reki plavajo izruvana drevesa, mrliči, živina, blago in razdejano hišno orodje. Letina je uničena, telefonske in brzojavne zveze so pretrgane, skoro ves železniški promet je ustavljen.
Italijansko - turška vojna.
V Rdečem morju. Carigrad, 8. februarja. Oficijalna turška poročila javljajo, da so Italijani dne 1. februarja bombardirali Šejh Sajd in Babelmandeb. Italijani so obstreljevali tudi neko vojašnico, a ni bil nihče mrtev. Tudi podmorski kabel je prerezan.
Mirovna pogajanja.
Carigrad, 8. februarja. Ministrski svet je sklenil, da se ne pogaja a nobeno velevlast jo, ki ne prizna za podlago mirovnih pogajanj vsaj egiptovskemu sistemu podobno, toda zuatno močnejšo turško suvereniteta nad Tripolitanijo. Ta sklep ministrskega sveta se je sporočil vsem poslanikom z utemeljitvijo, da vlada med Arabci obeh pokrajin veliko nezadovoljstvo.
Berolin, 8. februarja. V Pariz jo došla vest, da je turški ministrski svet odklonil ruske posredovalno predloge za mir.
Kitajska republika. Dunaj, 8. februarja. Iz Šangaja. poročajo: Peking ostane skoraj gotovo glavno mesto. Cesar odstopi in bo imel pravice kakor kak tuj vladar, ki biva začasno na Kitajskem. Veo cesarskih prinčev se je temu sicer dolgo upiralo, a slednjič so se udali, ko je prebrala cesarica - vdova Juan-šikajevo pismo, v katerem ta opozarja na možnost splošnega klanja, ako bi se dinastija upirala.
Hmeljaka kupsija.
Norinberg, 8. februarja. 80/80. Zelo mirna kupčija.
Gospodarstvo.
Plačilni pravilnik aa delavne državnih rudnikov in igralnic v Idriji, PH hramu, S t. Joaehimstliala, RabeU nn, Celja, Klrchblehlu, Brixle*jgru in Klausnu.
C. kr. ministrstvo »a javna dela 3e z ukrepom z dne 18. januarja 1912 št. 2396/4—XVIIa 1911 izdalo nov plačilni pravilnik za svoje delavstvo. Ta plačilni pravilnik se glasi:
§ 1. Za stalne delavce državnih rudnikov in žgalnic v Idriji, Pri hramu, St. Joachimsthalu, Rabelnu, Celju, Kirehbicbln, Brixleggu in Klausnu se s 1. januarjem 1912 sledeče temeljne plače (normalne dnine V določijo:
L
Plačilnik I-za vse odrašeene   rudniške delavec i^vzemši profesijo niste in druge kvalificirane delavce:
3. stopnja   .   .   -   260 h a       ...   270 »
3. »       ...   280 »
4. » ... 300 » j.      «        ...   310 »
6.
7. 8.
9.
»
320 » 340 » 350 » 360 »
n.
Plačilnik II. xa prolesijoniste in druge k v ali lili-
rane delavce:			
1.	stopnja	. 290	h
o		. 310	
5!		. 330	»
4.		. 360	»
5.		. 380	»
6.		. 400	
7.		. 4o0	
8.	•	. 450	
9.		. 470	
m.
Odrašeene delavke dobijo temeljne plače (normalne dnine) 180 do ^00 h (4. stopnja plačilnika).
IV.
Za delavce in delavke do srpol-ajenega 18. leta (mladoletni delavci) se temeljna plača (normalna dnina) s 150 do 240 h določi.
V.
Predstojeće temeljne plač* (normalne dnine) veljajo za celi šiht službene redne dobe.
Na novo sprejeti odraočeni delavci vse uvrstijo po njih po rabi ji vo-sW v plačilnik in okvirju istega v ono plačilno sdopnjo, katera je njih kvalifikaciji, starosti in amožnosti primerna.
Povišanje v bližnjo višjo plačilno stopnjo so ima v obeh plačilnikih avtomatično po preteku vwakih treh let vršiti.
Plačilnik II. je v prvi vrsli do-f<>eeri za profesijoniste, mizarje, kovače, ključavničarje, monterje in preddelavce, dalje aa strojevodje in kurilce kotlov, kateri niso v kategorijo državnih slug uvrščeni in za take delavce določen, kateri dalj&e •službovanje v svoji stroki potrebujejo, da si za svejo službo potrebne 'spretnosti in vednosti popolnoma ^prilastijo, ter že delj časa služijo in se brezgrajno sadrže. Uvrščenje tankih delavcev v plačilnik II se ima 7>ri rudniški seji skleniti in ne sme skupno število v ta plačilnik uvrščenih delavcev 35 (petintrideset) odstotkov taeasnega stanja stalnih delavcev presegati.
Pri premestitvi delavca iz pla-f-ilnika I. v plačilnik II. *e is*i po «»voji dosedanji temeljni plači v njemu bližnjo višjo plačilno stopnjo >platilnika II. uvrsti in se m n dovršeni službeni čas v zadnji plaći Ini stopnji plačilnika I. za povijanje v ftadaljno vi£jo stopnjo plačilnika U. -•Kračuni.
Za odrašeene delavke in z« vn\■'■ «loletne delavce in delavke je plačo «a vsak slučaj določiti v mejah, ki so označene v § 1.. točka III- in IV. po njih porabljivosti, službenem oa-ifu in starosti.
Določitev dninske plačo za za-tanao uslužbene nestalne delavce .{§ 10. postave S dne 2«. julija 1889, drž. zak. št. 127) je presoji uprav Wrž. rudnikov in žgalnic prepuščena.
§ 2. Upravam drž. rudnikov in %galnie je prepuščeno, kjer je le aro- I gpoee pogodbeno delo uvesti, pri če- j mur je pogodbeno ceno na pođlair; temeljnih plač (normalne dnine) vže naprej dognati in določiti; zaslužek ni pri tem nikakršni omejitvi podvržen .
Ako delavci e različno visokimi temeljnimi plačami skupaj (v oddelku) p > pogodbi delajo, tedaj naj pogodha izvede in določi po temeljni plači v np/vr^i plačilni stopnji stoječega delavca istega oddelka.
§ 3. Za nedeljska dela se dovolijo nV4dflde, katere se naj izmerijo s 50 odstotki normalne dnine.
§ 4. Dodatni šihti (sojšna), ki <r« smejo storiti le pri izvanrednih slučajih, uli pri začasni silni potrebi i dovoljenjem rudarske oblasti in v slučajih silne nevarnosti za varstvo življenja in imetja, se plačajo po dogovoru.
§ 5. Pri sprejem delavcev se kode v prvi vrsti na domače delavce in posebno sinove radnlsklh delavcev orni rele pod pogojem, da imajo isti polno telesno zmožnost sa rudniško službo in tudi drugim predpisanim zahtevam ustrezajo.
§ 0. Prehodninska določila: Pri uvrstitvi stalnih delavcev z dnem 1. januarja 1912 v nove plačilnike bodo vsi delavci v dosedanji temeljni plači (vštevši eventualne doklade) primerno najbližjo stoječo stopnjo plačilnika I., oziroma II. uvrščeni. Pri tem temeljijo po veljavnih plačilnih normalih sa dvanajsturno dnino določeni plačilni postavki in se delavcem isti službeni čas, ki so ga v zadnji plačilni stopnji dosedanjega plačilnega normala dosegli, za povišanje v bližnjo viejo plačilno stopnjo novega plačilnega vŠteje.
Vsled predstojećega zvišanja te-emljnih plač (normalnih dnin) £o tudi pogodbeni postavki pregledati, toda le tedaj, ako niso spremenjenim temeljnim plačani več primerni, % ozirom na morebitno obstoječe dokl*-de v gotovem denarju ali v obliki natnralij; spremenjeni pogodbeni postavki so istočasno z novimi temeljnimi plačami uveljaviti.
S časom uveljave tega piačilnr-ga pravilnika stopijo iz veljave vse dosedaj veljavna pravila in vse do* klade k normalnim   dnina qi h godbenim sasiužkouj.
*
— Nova avstro-ogr^ka banka v Argentini ji. Trst, 6. februarja, V H n en os- A i res, bodo v najkrajšem času ustanovili veliko banko ■ akcijskim kapitalom 100 milijonov frankov. Imenovala se bo >Banco imstro-uugarica dol Rlo dc la Plato«. Podjetja se bo udeležilo vod volikih avstrijskih finačnih zavodov, nadalje nemške in francoske banke.
— Konkurz uradniškega gospodarskega društva na Dunaju* Dunaj, 6. februarja. Deželno sodišče je razglasilo konkunt o imetju tako^va-negu »Beaintcnkatifkas?<*ec:, srenj. druga z om. zavezo.
— Podražeuje železa. Dunaj. 0. februarja. Železni kartel je danes sklenil, zvišati cene železu zu K pri meterskem stotu.
— Falltna hranilnica. Z o m -bor, 6. februarja. Na včerajšnjem izvanrednem občnem zboru bezdan-ske hranilnice so kockat irali. da manjka v hranilnici 217.000 K. Akcijski kapital in rezervni londi so popolnoma izgubljeni.
— Rusinska zadružnu zvez«. UrUovice, 6. februarja. Revizoi* falitne Zadružne* zveze rusinskih rajfajzenk je podal mnenje, da je položaj zveze brezupen. Deficit znaša osem milijonov kron.
Meni sob torej dal* pogorela mi je hiša in gospodarsko poslopje do tal. Zgorela zal je tudi vsa krma in vse gospodarsko orodje. Drugemu pogorele« tudi istotako to kakor meni in njegovih poslopij vrednost ni bila sedemkrat tolikšna kakor mojih, da, niti za polovico tolikšna, a vendar ste mu dali podpore sedemkrat toliko, to je beri In piši s sedemsto krom. Pa ne goap. župan, da bi mu jih bili dali za to, ker nosi cerkveno nebo o procesijah 1 Ker nočem kazati obraza ne vošči ji vca, ker v resnici nisem nevoščljiv revežem, ki so podpore res potrebni, omenim še, da neki gospod dne SO. in 31. januarja ni imel niti toliko denarja, da bi plačal neki račun in da se je celo bal, kje bo dobil denar, da plačo blago, ki mu ga bodo kmetje prignali dne 3. februarja, a je že dne 2- februarja bil tako srečen, da je lahko menjal 3000 kron (beri in piše ter podčrtaj 3000 kron). Znano nam je, da si denarja ni izposodil, tudi izterjal ga ni, ampak vemo tudi, da je bil deležen podpore visokega   deželnega   odbora in zato
v ljudno prosim, »pruvicoljubni gospod župan«, pojasnite nam blagohotno to kočljivo in za vas »tako east-noc zadevo.
Končno 5e eno vpraša nje- gospod upmi! AH še niste nič sliSali, da so zgorela vsa poslopja tudi očetu našes ga zvestega pristaša, gospodu Janezu Povšetu v Mokronogu, kajti će bi
vi to vedeli, bi mu bili prav gotovo naklonili podporo, saj je imel tako velikansko Škodo, pa ne da bi morda /ato tega prezrli, ker je kandidiral /a časa zadnjih občinskih volitev v Mokronogu na napredni listi? Pa saj to pri vas ni nfsgOče, gospod župan 1%
Pa še nekaj, gospod GorjupI Mar na greste, kot naš ^ljubljeni« župan, nikdar po trgu, da bi videli, da je pogorelo tudi Žlajpahn in Errathut Pa že menda hodite vedno za »zidom« in vidite samo to, kar vam dovoli pogledati čez far^ka očala gospod Henrik Buko\7itz!
Upam, da ste me razumeli, gospod župan, kaj sem Vam hotel prijateljsko povedati. Doetevljam še, da, če vse to ni res, sem rade volje pripravljen podporo, ki ste mi jo naklonili Vi, gospod župan, vrniti v vsak namen, ki ga boste Vi določili, najraje pa bi jo seveda dal onemu duhovniku kot nagrado, ki je Vas. gro spod "runan. učil krščanske pravičnosti.
M&kso Pasetzkv
posestnik in kleparski mojsUa.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pastoslemšek.
Poslano. )
Slavnemu županstvu
Y
Mokronoga.
Kajneda, blagorodni gospod Gor-jup, po milosti vseh zavednih in nezavednih klerikalnih backov izvoljeni župan inokronožke občine, će deli človek revnim pogorel sesa podporo, nikakor ni upravičen sleči svojo trdo klerikalno kGŽo,arnpak tudi takrat.ko bi bila prva županova dolžnost, deliti po pravici in resnici, morate najprvo vprašati svojo tenkočutno vest, jeli človek kVerikolec ali liberalec. I>*,ta-ko ste storili v svoji pravicoljubni tenkovestnosti tudi dne 1. svečana 1912. leta Gospodovega, ko ste delili podporo deželnega odbora med mo-kronoške pogorelce. Z Rdntgeoovimi žarki sle pregledali vsakemu sroe in obiati, in ko ste tako mogli konstatirati, kdo je volil s slavnoznano stranko ljudskih in državnih sleparjev (cap i to gosp. Gorjup), ste šele mogli odločiti, komu boste dali podporo. In začeli ste v svoji klerikalni pravičnosti deliti. Stopati so zaceli pred važe pravično obličje nesrečni in potrti pogorelci, upajoč, da najdejo pravičnost in milost pred človekom, ki je vzel v zakup vso krščansko moralo in vso krščansko pravičnost. In v tem znamnenjn vtiska, stopila je tudi mesto mene, vsled bolezni na postelj priklenjenega, ubogega pogorele«, notabene poleg tega odločno naprednega obrtnika, moja žena in odšteli ste ji vi, praviooljubni gospod župan, po svojem odličnem tajniku Jurčku Heferlu, vsoto po 100 K, beri in piši en sto kron.
Ne mislite pa gosp. župan, da ni-Fcm hvaležen visokemu deželnemu odboru za to podporo. Da, hvaležen sem, ampak zavedam se tudi, da mi napredni obrtniki plačujemo ravno tako davke kot vi klerikalni župani in občinski svetovalci, in da za to smemo po vneh božjih, cerkvenih in človeških postavah zahtevati, da se deli denar po vseh davkoplačevalcih vplačan, pravično in nepristransko. Taka delitev pa, kakor je bila vaša, je pravi unikum, in zato zasluži ob-sojo vseh nepristransko čutečih ljudi.
Dar i ta.
* Za vsebino tega spisa jo uredništvo odgovorno la toliko, kolikor določa sakoa.
]>nu?b* »v. Cirila in Metod* v 14uhljani je imela meseca januarja j912. leta sledeče prispevke i. s.:
I. Prispevki iz nabiralnikov:
M. Gombačeva, Us tanan. 5 K 30 v; podružnica Ruše i. s.: V. Si-mončic 9 K 11 t, A. Simončič 3 K 24 v, Oblak 3 K 16 v, skupaj 15 K 51 v: podružnico Škofljica i. s,: Jesih 5 K 37 v, Jersin 1 K 80 v, Marinko
1 K 24 v, Lenčs 5 K 46 v, Oerbec 1 K 08 v. Javoruik 1 K 39 v. skupaj 19 K 29 v; gostilna Ceh, Grlinci, 1 K; podružnica Podsreda 1 K 90 v; podružnica St. Rnpert i. s.: J. Frelih 13 K 20 v, A. Zaje 36 v, F. Knez 40 v, Zupančič 2 K 00 v, A. Skarja 91 v, Vidmar 90 v, J. »karjs 2 K 04 vt Bule
2 K, Kolenc 14 v, skupaj 22 K 55 v; I. Kos, Idrija, 20 K: Zlata Praga, Postojna, 13 K 80 v; F. Konšek, Trojane i. s.: Novak 1 K 94 v, Pistotnik 1 K, J. Cukljati 1 K 74 v, R. Cukljati 1 K 08 v, Konšek 6 K 41 v, skupaj 12 K 17 v; M. Maher, Gradec, i. o.: Dim 17 K 86 v, Murn 12 K 14 v, skupaj 20 K; podružnica Opčine 14 K £8 v; dr. Hubad, tu, 3 K 50 v; moška podružnica Maribor i. s.: Narodni dom 13 K, Meden 3 K, skupaj 16 K; posojilnica Ormož 5 K; M. Rus, Grosuplje 6 K 20 v; moška podružnica Kranj i. s.: Joštar 2 K 50 v, R. Jereb 10 K 50 v, kavarna »Jager« 23 K 41 v, kavarna »Geiger« 30 K .10 v, JVf. Maver 17 K 53 v; Rebolj 1 K 2*1 v; Triglav 1 K, Iv. Benedik 3 K 24 v, skupaj 89 K 57 v; gostilna Mrak, tu, 24 K 60 v; gostilna Zabu-kovec, tu, 9 K 85 Vj M. Starovašnik, Slov. Bistrica L s.: Austria 10 K, Kmlc 5 K, Novak 3 K, skupaj 18 K; podružnica Vipava i. s.: hotel Adrija 143 K 03 v, Hrovatin 24 K 37 v, Čitalnica 1 K 46 v, St. Hrib 1 K 81 v, vila Ana 8 K, Pefcrevčič 6 K 13 v, Terčelj 5 K, Kobalj 7 K, Kačič S K 50 v, skupaj 200 K 30 v; K. Obia-šček, Val če, S K; moška podružnica Kamnik i. s.: Fajdiga 1 K 50 v, Zi-povnik 4 K 40 v. Čitalnic* 1 K 20 v, Trpine 5 K, Hribar 1 K 70 v, Malovrh 1 K 10 v, skupaj 14 K 90 v; gostilna Pintar, Hrastnik, 8 K; A. Vu-ga, Sv. Lucija, 10 K, gostilna Brice] j, Stapana vas, 8 K 02 v; I. Ober-ški, Oplotnicm, 4 K; podružnica Sent Pavel-Prebold L s.: Zanior 1 K 32 v, Sriber 3 K 46 v, Slander 1 K 68 v,
TMnsnjer 54 v, Cajner 38 v, skupaj
7 K 38 v; M. Suša, Divača, 7 K 13 v; J. Rajh, Ljutomer, 13 K; I. Kanale, Prostrane k, 0 K 76 v; moška podružnica Kranj i. a.: M. Maver 1 K 34 v, Jezersek 5 K 74 v, Pogačnik 11 K 60 v, skupaj 18 K 68 v; I. Markelj. Otoee, 12 K; M. Rant, Kranj, 20 K; podružnica Prvačina i. s.: Pahor 11 K 36 v, Mozetič 3 K 84 v, Zoreč 3 K, Vodopivec 80 v, skupaj 19 K; gostilna Turner, F ram, 29 K; podružnica Sv. Križ-Cesta i. s.: Stare 18 K 04 v, Ferjančič 8 K 60 v, skupaj 26 K 64 v; gostilna Pod skalco, tu, 4 K; pri Cinkoletu, Dobruška vas,
5 K; gostilna Rabič, Limbuš, 10 K; V. Bterce, Št. Janž, i. s.: Iv. Prijatelj,
11 K, Majcen 16 K, Repovš 6 K 20 v, skupaj 33 K 20 v; M. Pipan, Kralj. Vinogradv, 22 K; gostilna Pri Muhi ju, Olsevk, 7 K; pivnica Laški trg 10 K; moška podružnica Ilirska Bistrica i. s.: kavarna 8 K 44 v, Jež
K 48 v, Koval 1 K 36 vt Tomšič I K 70 v, Ilirija 3 K 56 v, Novi svet 69 v, Žnidaršič 2 K, kolodvor 5 K, Ribarič
3 k 71 v, Brinšck 8 K 85 v, Žefa 15 K 27 v? Čitalnica 2 K, skupaj 56 K
06 v; gostilna Roš, Hrastnik, 8 K
05 v; nabrano v Ljubljani i. s.: gostilna Lev 74 v, Pri Figoveu 2 K 46 v, trafika Blaž 40 v; Belič 2 K
37 v; Belec 49 v; Mrak 1 K 71 v; Ce-sark 1 K 54 v; Pri Kroni 1 K 16 v; Pod Gabrom 20 v; Vošperuig 5 K 56 v, Pri Lipi :i K 86 v; trafika Kleinstehi 1 K 08 v, Ravtar 2 K; Le-eKovec Medeu 9 K 71 v; urar Kra-peš 4 K 62 v; trgovec Iglic 4 K 50 v; gostilna Maček 1 K 25 v; trafika Nagode 33 v; Pri Sokolu 31 v; Pri Ko-lovratarju 4 K 50 v; trg. Drobnič 1 K 10 v; trgovec Hlavka 3 K, Snoj
4 K (50 v; Auer 8 K 50 v; trafika Pihier :J K 34 v;    gtastilna Dolenc
38 v; Pri Fajmoštru 5 K 31 v; hotel Lioyd 29 v: gostilna Mikuž 14 K 30 v; kavarna Austria 1 K 12 v; Joha nes bi rt 1 K 59 v; Strajzel-Pahovec 1 K 40 v; Pri Jerneju 2 K 51 v: Se-verr, Kostanjevica, 10 K: dr. J. Kom-Ijanee, Ptuj, i. s,: Čitalnica 28 v, Mali ori č 2 K 93 v, Muršea 1 K 50 v, Zupančič 65 v, Bračič 1 K 16 v, skupaj
6 K 52 v; moška podružnica Ajdovščina i. s.: I. Lozar 2 K 42 v; Lokar I K 32 v, Malik 14 K 62 v, Kovač
8 K 28 v, Mare 2 K 50 v. Strle 1 K 3?, v. Vidrth 11 K 94 v. Repič 30 K 50 v. Horvat 1 K 30 v, Stehar 10 K 82 v. ;>Edinost« 3 K 57 t, skupaj 93 K 60 v; gostilna Perlee, tu, 5 K 40 v, hotel Štrukelj, tn, 4 K 93 v; trafika Pirnat, tu, 1 K 45 v; gostilna Kovač, tu, 2 K 50 v; Splošno slovensko žensko društvo, tu, 9 K 51 v; podružnica Bazovica L s.: gostilna društva 7 K 34 v. Pri Lipi 7 K 70 v, Orgič 1 K 64 v, Gropada 2 K 60 v, Padrič 3 K 38 v, skupaj 22 K 16 v; podružnica Miren i. s.: Mamsič 32 K, A. Faganel 20 K 10 v, M. Faganel
12 K 50 v, Iv. Baltreani 7 K 25 v, »kupaj 71 K 85 v; gostilna Urbančič, Bač, 10 K; L. Cvetnič, tu, 2 K 60 v; gostilna Ukmar, Anber, 17 K; V. En-gelman, Šmartno, 5 K; J. Sknbic, Črnomelj, 2 K 10 v; A. Stepic, Črnomelj, 5 K 40 v: E. Jegliča dediči, Selo, 7 K; moška podružnica Krško
39 K 16 v; V. Repinc. Prem, 5 K; L Vrščaj. Trst, i. s,: Kosič, N. D. O., 170 K 61 v, ex Grotta Balkan 85 K 10 v, Comercio 121 K 34 v, Gorenjec 10 K 03 v, kavarna »Balkan« 59 K 74 v, restavracija »Balkan« 29 K 34 v, Pri Frarau 20 K 71 v, Birsa
8 K 19 v, Biček 137 K 50 v, Čitalnica
9 K 27 v, volilna pisarna J K 71 v. skupaj 646 K 54 v.
II. Prispevki podružnic.
Kranjsko: Tržič 60 K; Ilirska Bistrica, moška podružnico, 91 K; Lož-Stari trg 131 K 87 v; Postojna, rnoška podružnica, 113 K 37 v; Velika dolina 161 K; Kranj, ženska podružnica, 67 K; Dovje-Mojstrana 29 K 40 v; Vipava 729 K 70 v: Kamnik, moška podružnica, 1 K; Logatec, ženska podružnica, 92 K; Ljubljana, I. mestna ž., 4 K: Trojane 126 K 80 v; Velike Lašče 124 K 10 v; Raka 44 k 17 v; 2iri 75 K 85 v; Kostanjevica 55 K; Cerknica 118 K; Ajdovščina, moška podružnica, 1 K 52 v; Št. Janž 8 k: skupaj 2161» k 26 vin.
Štajersko: Ruše 28 K; Podsreda 20 K; Vnzeniea 134 K 50 v; Braslov-če 20 K; Maribor, moška podružnica, 37 K -f- 5 K -f 58 K = 100 K; Hrastnik 50 K 10 v; Polenšak 12 K 80 v -f 8 K = K 20-80; Šmartno ob Paki 106 K 41 v; Gradec, žen.podruž-oa, 136 K; Ljutomer, moška podružnica, 6 K; Velenje 85 K; Drami je 9 K 13 v; Limbuš 10 K; — skopaj 725 K 94 vin.
Primorsko: Presek 110 k 40 v; Pevma 60 K 74 v; Miren 89 K 40 v; Sem pas 52 K; Barko vi je 774 k 73 v; Kred 20 K 34 v; Biljane 12 K; Brje 32 K 50 v; Cerkno 7 K 60 v; Kanal 64 K -f 78 K 94 v = 142 K 94 v; Dutovlje 100 K; Ajdovščina, ženska podružnica, 97 K 20 v; Sv. Križ-Cesta 48 K 07 v; Štanjel 3 K; Krmin 60 K; Opčine 50 K + 12 K74 v = 62 K
74 v; Devin 13 K 95 v; Bazovica 79 K 60 v; Ajdovščina, moška podružnica,
75 K 83 v + 1 K52 v = 77 K 35 v; — skopaj 1844 K 56 vin.
III. Prispevki od družbenega Haga.
I. zaloga čaja in ruma, Ljubljana, 60 K; P. Magdič, tn, od narodnih znakov, 100 K; — skupaj 160 K.
IV. Prispevki Slovencev v Ameriki. M. Pogorelee, Cbikago, nabral
200 K.
V. Zbirke časopisov.
»Jutro«, Trst, 6 K.
VI.  Prispevki  za  obrambni sklad.
Dr. Cervenv, Cerknica, 40 K; L. Cvetnič, tu, 5 K; J. Brega nt, Maribor, 3 K 33 v, M. Lj., Gradec, 16 K: Bleiweis vitez Trsteniški, tu, 5 K; F. Oset, Trbovlje, 5 K; M. Ros, Hrast nik, 30 K: R. Makarovič, Splet, 3 K 35 v; L. Petovar, Ivanjkovci, 5 K; e. kr. geometri na Kranjskem 25 K; dr. Kraut, Kamnik, 40 K; Efem. Gradec, 10 K; Posojilnica, Bovec, 50 K; slovenski srednješolci, Trst, 200 K; 6trelski in kegljaški klub, Hrastnik-Dol 50 K; slovenski tehniki, Dunaj, 25 K; slovenski požtr>i uradniki, Maribor, 70 K; A. Plešiv-čnik, Mozirje, 30 K; Neimenovan, tu, (po »Slov. Narodu«) 200 K; k! Pustoslemšek, tu (po »Slov. Narn du«), 50 K; podružnica Štanjel 200 kron; brežiško in sevniško učitelj=k<p društvo 50 K; V. Simčič, Loče, 100 kron; češka Obec. tu (po »Slov. Narodu«), 50 K; moška podružnica I\in niča 200 K; Iv. Beuc, Sežana, v spomin umrlega Ivana Bevca, 200 It; politično društvo za dvorski okraj, tn, 100 K; ljubljanska občina 200 K: omizje samcev Pri zlati kaplji, tu, 17 K -h 1 K 57 v = 18 K 57 v; splošno slovensko žensko društvo, tu, 206 K 54 v: mariborske Sokoliće 100 kron; Neimenovana, tu, 40 K; nprav ništvo »Jutra s, tu, 94 K 12 v; pevsko društvo »Zorislava«, Sežana, 50 K; Fr. Papst, Celje, 5 K; moška podružnica Ajdovščina 58 K; R. Osvald, Jesenice, 20 K; A. Vedlin, Kamnik. 20 kron.
VII. Razni prispevki.
T. Albrecht, Hotederšica, nabral 1 K 60 v; J. Majaron, Borovnica, i. s.: sam daroval 3 K, Pirkmaier 4 K. skupaj 7 K; L. Borovnik, Borovlje. 30K; lovsko društvo Čatež 2 K 47 v: M. Kincl, Šempas, nabral 5 K 36 v; skupiček Omabnove blagajne, Po stojna, 5 K 20 v; A. Oset, Tolsti vrh nabral 10 K; H. Kobi, B. Bistrica nabral 4 K; J. Benhart, Ljutomer, nabral 2 K; Gaberšek, Tolmin, na bral 2 K 05 v: Gaertner in de Anoo na, tu, prikolekovala 6 K 30 v; Pr<> sto voljno gasilno društvo, Trbovlje, 20 K; R. Jesenkova, Poljane, nabra la 26 K 38 v; A. Gnus, Dol, nabrala hčerka 3 K 38 v; V. Janežič, St. Pt ter, nabral 7 K; P. Wndler, Ljubno nabral 5 K; St. Sil j, Štanjel, nabral 5 K; Št. Stekar, Ajdovščina, nabral 5 K; M. Legat, Logatec, 14 K 60 v: Dr. Strelec, Ormož, darilo neke stran ke, 2 K; Neimenovan, tu, 10 K; K Praprotnik, tu, 2 K; T. Jenko, Pod grad, dar. 50 K; M. Gustin, Metlika. 20 K; J. Fiirst. Gornja Radgona, na bral 4 K; K. Dolenc, Mddling, 4 K: I. Kreft, St. Juri, nabral 5 K; L. Cvetnič, tu, nabral pri Conžku, 11 K-županstvo Ajdovščina, 50 K; Zukljati, Medani, dar 10 K;  A. Kisovec Kresnice, 7 K; A. Hudovernik, tu. nabral narodnega davka   21 K; I-Rozman, Sarajevo, 3 K 70 v; Št. Šif-rer, nabrala 7 K 56 v; F. Jelene, Brdo, nabral 4 K; Iv. Celešnik, tu, na čast novemu županu   dr. Tavčarju. 4 K; J. Klemenčič, Galicija, 4 K; M. Majcen, Št, Janž, nabrala 12 K 50 v; J. Jerše, Kapela, nabral 11 K; A. Turnšek, Nazaret, nabral med gostilničarji 20 K; Neimenovan 2000 K: v gostilni Pri Marčann ob godovanjn Pavlice in Pavleta 7 K 60 v; J. Gri-zald, Račje, nabral 8 K.
Dobivanje zob
Dojenčki, ki prve mesece življenja dovoljno uspevajo, so med Časom dobivanja zob večkrat nevSečni in ne napredujejo telesno. Da se takim otroku in materi neprijetnim okolnostim pn^no mm s izognemo in malim zagotovimo "> »™»»i«> -uspeSen razvitek, je priporočati, SanCi pt-da jim redno dajemo * stopanj«.
Scottove emulzije
in sicer najbolje Se predno prično dobivati zobje. Starši bodo nato kmalu snoznall, kako lahko je njih najmlajši presta, sicer tako neprijetni čas dobivanja zob in kmalu se mu bo v ustih zasvetila vrsta lepih belih zobčkov.
Pri nakupu ahterajte tirecno Seottoro tmulrjo Znjrai
»Soott«    je,   ki   je   vpet-»na   trn   čez    h5  lat  in   )ama u
dobro kakovost ta utinsk Cmu kvimi staklenici t E 10  Dobi m v vsaki Ukarni
7
Ma datost, svetost* mehkoat kote
se doseže le z vporabo
Brttzayevega mila
• fraacoaJdm iganjem.
Dobiva se povsod.     Dobiva se povsod.
Mkaftl h rtntti JnOi n. Orila li
Gtrtla Iv Metoda v
meseca januarja 1912. L
a) Redni prejemki:
Ijani je imela promet:
r.
Ljub-
i/l Prispevki iz nabiralnikov
2.) Prispevki podružnic I. a.
a) Kranjska 2109 K 26 v
b) Štajerska  725 „94 „
c) Koroška     — „ — „
d) Primorska 1844 „56,,
Skupaj ....
3. ) Razni prispevki ....
Skupaj .... a Izredni prejemki:
4. Prispevki za obramb, sklad.
Skupaj   .   .  . .
1941 K 3* v
4679 K 6679 K
I33u0 K
76 v 34 v
49 v
2574 K 91 v "15875 K 40 v
O. Izdatki
a) Redni Izdatki:
plače, remune* racije učiteljskemu osobju, razni računi itd.
t) Izredni izdatki: naložitev na glavnico, ozir. obrambni sklad
8369 K 35 v
2321 K 91 v Skupaj .
torej prebitka
10o91 K 26 v
M8t K 14 v
Opomba : Pri obrambnem skladu naloženi zneski in zapadle obresti so nedotakljiva glav* niča toliko časa, dokler ne dosežejo vplačani
zneski 200.000 kron.
V Ljubljani, dne 7. februarja 1912.
Borzna porodila-
L|aMtuaka
»Kredita* banka v UabljanK
itskt tenc S. fearaarja 1911.
ted
fim majeva renta
4-2*srebrna renta . 4«/9 avstr. ban 4«/. e*r. . .
t% kranjsko deželno povojno 4% k. o. ccflie del. banke .
Sroffce ta I. 1**0 •/,   . . iaai
um      trn    »i ■■ •    •    • •
M tiske.....
m   zemeltske f. Izdale
n »       1« »t
„ osrsVe hlnotečne . M    dan. komunalne
avstr. kreditne . .
Ilattllanske .  . ,
sv*tr. rde?, krita .
bnti'lka . . . . turike.....
•i
••laltt.
Lfubllanske kredMne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske banfrie dražbe . Jufne železnice .... Državne *eleznlce . . . Alplne-Montan .... Ce*ke sladkorne družbe . Zlvnostensk* t>»nke.   . .
Mnenje gospoda dr. Gvula Neu-manna
Emeszthaza. Gospod J. Serravallo
Trst.
Ker sem rabil z najboljšim uspehom Vaše Serravallovo kina - vino z železom za malokrvne, nevrastenike in druge bolnike, ga lahko priporočam kar najtopleje.
Erneszthaza, 8. aprila 1909.
Dr. Neuraann Gvula.
ffalut«.
Ceklal Marke Franki
Mre . Riblil
90-T5 93-90 9f>65
9225
92-50
440— «09 — 29V-305 75 273 75 248 80 44*-493 -79 50 f7 80 45 —
M6'85
«68 — «60 — SStw \C9 60 '36^0 9^7 — 4"4* — 283-50
11-37 117 62"
9 60 94 95 25425
90*95
94 10 °f>85 90 20 9325 9350
4** —
621 -307 -311 7* 779*75
254 80 M0-505 —
8" 5r 73 80
M -39 25 24985
470 -
«61 — <*3 — 110-60 737 0 908 — 4'6 — 284-r>0
1178»* 9575
95 15
255 25
Sretfap mćml tlak 3t.7« na
Zlata svetinja
rBeroIin, Pariz, Rim itd.
tajboliie kom   Sa
(Mik a ASL*,
O. 8ETDL
Slriiarjert ai:ce 7
i =J d	Ca* •pazo-vanja	Stanje barometra V fMIM	4* S* = s v a H- —*	f S	Nebo
7	2. pop		ir>8	sr. zah.	obtačno
•	9. zv.	33 6	8*0	sr. zah.	■
8	14	733*5	31	brezvetr.	megla
Dr. J. Z., zobozdravnik, Moravska Ostrova. Natančno in temeljito sem preizkusil Vašo ustno vodo in Vaš zobni prašek, ki ju Že dolgo rabim sam kakor tudi moji bolniki, zato Vam z veseljem izražam svoje mnenje: Ustnih vod in zobnih praškov se nahaa veliko, toda v resnici dobrih je zelo malo Bolniki naj se torej poslužujejo le oneea sredstva, o katerem je pre zkušnjo in večletna raba izpričala, da je v resnici dobro. In ta je: Seydlizt".
Proti prahaiem, luskinam in izpadanjn las
deluje najt»ol lae» prlunaaa
Taino-cb Dio Mtun
as. Xa.se>
katera  okraočule   laoltče, adstran)u)e
luska in preprečuje  Izpadanje las. 1 airklrnlfai navodom S fttron«».
R a« po s i ija se z  obratno posto  ne mani kot
dve ateklenici.
Zaloga vseh  pre zkušen'h zdravil, mad'c. fTil, medicina: vin, apeoMaM let, najf ne'oih parfumov, kirurgi%kih obvez, svežih mineralnih vod itd.
Dež. lekarna MIlana LeusteRa
vLiubllam Rulava cesti it I.
poleg novozgrajenega Fran loiefovega
'iibli. mo«tn 17
V tej lekarni dobivalo zdravila tndi Člani bolniških blagajn fnine železnice, c kr. tobačne tovarne in okr. bolniška blagajne v LJubliaai.
Siectnja   vćeraj^nja   temperatura 7"5'. norm   —10'   Padavinn v 24 urah  00 mm.
Ku im takoj malo rabljeno531
lokomobilo
j od 60—70 HP — Nasiov pove i uorarnistvo    »S'^ve skega Naroda«
star 24 Irt >
sšče sJužbe.
Naslov po?e uprav »Sloven. Naroda«.
503
M"-na stranka brr« otrok 536
ftče v bližini poŠte ozir. Dunajske ceste
stanovanje
z eno ali dvema sobama ter kuhinjo Naslov pove  uprav.   »Slov. Naroda«
Kolesarji! jtf otorisli!
Dovoljujem si vse gg. kolesarje in motoriste vljudno opozoriti, da, tako kot vsako zimsko sezono tudi letošnjo
ipnjnai koto ifl motorje
i Brinemo temperiraao b proti opji zaiarovaai shrambo brezplačno.
Ako pa kolo ali motor potreba)a kakega popravila, prenovi enja ali nadomestitve posameznik delov, M to I zgotovi solidno ta po priaa. coni.
Priporočajoč se za cenj. naročila beležim z odličnim spoštovanjem 46
Karel Čameralk
specijalna trgovina a kolesi la posamezni tal deli
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Vrč se t zve pri gospe 49«
; Lassnik, VVolfova ul., Ljubljana.
Prodajalka
samostojna ter če? 20 let stara.
r sprejme v uoMniio aieia^eoa blaga.
Ponudbe na tvrdko 4€0
istsn Hirat rmoiet, Sevnica id Sati
Odda se
po 2 sobi s pntiklinami
takoj ali za majev termin.
Istotam se odda v najem tudi
lokal za trgovino.
Natančneje se poizve 518
n Mnziiina trn itn. 41 muki.
Solicltator
isvcfban, samostoira delavec, atenografin atrolepiaec aaav-   lAaa silaiAbo.
Nastani lahka takoj. 532 Naslov pove uprav. »Slovenskega Naroda«.
Raznovrstne moške in ženske
maske
posebno krasno domine
izposoja prati primerni odškodnini gospa
Ivaia lin, i Lloiliaii, \Mu niti Rn. 11
360
3 «obe itd, 1 oadstr  v prijazni
Novi ulici štev. 39
se takoj ali pozneje ceno odda.
Tvoralce Tritraph, dr. z tm. z. , WelS| ffor. Avstr.    i«i3 1
Katalogi  zastonj in  poštnine  rrosto. 1
302
Eleganten in stanoviten
ie pristni
Palma
Fig* aparale
kakoT   tudi vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
lolnstaira in tpjja
„Adrija"
lUistnn knnjliisiruii predaji strnili!
2798 v L]n^l|anl9
Selenburgova ulica it. 5.
Teinntca na razpolago.
Zunanja   naročila   z   obratno poŠto Zahtevaite cenike!
Veleposestnik in lemi trgovec v Irpem in prijetnem kraju na Kranjskem, r starosti 28 let ieb imanja s fino gospieo neomadeee-rane preteklosti, v starosti tS—23 let ter if d**bre in uijledne hiše. Prednost ima ona, katera je vajena gostilne tn večjega gospodinjstva. — losa-devne ponudbe s sbko% katera se vrne pod »Srečna bodočnost" na uprarniMvo „Slov. Naroda". — Rendetvous v Izubijani. Tajnost obema častna zadeva. 537
4302
Je vsak dan
vso noč odprta.
=   ■■ Va Izlaknr. =
Prodojolka
dobro izanena v trgovini mešanega blaga, pridna.  lanesliiva in poštena,
n lite za ntjo trgovina na delali.
Starejše ima 10 prednosti Vstop lahko takoj. — Naslov pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. 465
spreime
notar Hudovernik v Ljubljani.
Odda se za majev termin
stanovanje
s 3 sobami in pritiklinamt v visokem oritliČju ter
11 erneblovana soba
por>n|noma   ^r^srirana   v I. nadstropni
v Ciral-Metodovi ulici St. 19.
?22
v solnčni legi s posebnim vhodom in paviljonom, obstoječe iz 3 prostornih sob, kurv.nje, predprostora in vseh pri-tiklin. z električno razsvetljavo
se eđda od 1. maja 1912
v hici £t ;v. 21 na Kubnovi cesti : pred domobransko volaialee* :
Mesečno soba
s ps^sin vlisism sesddssl5.Mniariea
aaasaas:   Na željo tudi s hrano. .......
Soro]naoJo so tudi
2 ali 3 gospodje
na opoldanske hrano In večerjo.
Vnra*n  naj  se  Kova  ulica 3f
L nadstrepfe. 526
Oddati fe
s prvim majnikom tega leta i
stanovanje ? visokem parterju,
obstoječe iz štirih sob, predsobe, ku-h nje  in  kopalne sobe s pritiklinamt;
stanovanje v suterenu,
obstoječe   iz   dveh   «ob   in kuhanje
v vlU na Erlavčovi ceatl it 24.
Natančnete se poizve pri 348
klinom las talini ali pa v pisarni aotarja Hndeverailia v L|nbl]aal.
z nekoliko vrtom v prijetnem kraju na Gorenjskem, blizo kolodvora, pri* pravna   za   kakega   pen zijon ista ali obrtnika, se saradi preselitve
MF* cen6 proda.
Preda se tndi
240 železnih plošč, modlov
sa cemrtno opeko, t dvema obročema, malo rabljeno IS IOlO ailko SOBO, Vorata nai se pri g s LtOpOld
Lavin, trajevea v Mlin. 529
Jleblovana soba
svetla, s dvema oknoma na cesto ia 6 posebnim vhodom od stopniie
n oMa tam ali pratit u afeacilevl ttsti 5. u
za valjenje
K 45— izvali bolje nego vsaka kokoš Zastonj na poizkušnjo 36
0. MOCKE. Pottendart »ter. 41 pri Daaaja.
/.možni nemsćne se sprejmejo ali pa nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro Ogrski. Ponudbe pod „Merkur-, Brno, Nengasse 20.
Oddasta se L maja 427
Z sobi in kuhinja
- Mestni trg st. 11. -
z 2 sobama, kuhinjo, jedilno shrambo (a :  vsemi pritiklinami se radi premestitve :
odda takoj do 1. mala 1UH
v Skotil nllcl at. 9. II. nadatr. Sli Ptajbollil la aslpopolasj«
klavirji in planini
m kapijo najceneje proti takojin<emu plačilu .H a. najmanj«« obroke (tnoi trn provincije* nnn naravnost
od tvoruifaria
BJsTaT*   HENRIKA BREMITZ -VJBjaj
c. kr. dvornem aaloiniku
v Tratn. nL Tor St Pietro 2 Bal ved ere.
taaaVJS« Mi !SC0 ufru>«dlikoraji Antr-Ofrikiu Itatva.
Katalogi in kondic  ktniis in Iranko 239
Lepo stanovanje
v Roiai dolini it. 217 (Vila Fany)
nasproti peka, obstoječe iz 3 sob, kuhinje, verande in porabe vrta. 432
se takoj aH posnele eend odda.
Natančneje pri
fifurafn fm Knrj i Ljubljani. loHm alfa itn. L
s 4 sobami, kopalno sobo, veliko teran do in delom vrta 500
se odda za male. termin na Pritozn It. 4.
iz poštene hiše, z zadostno šolsko izobrazbo, zmožen slotenskega in nem-:   škega jezika, prnetne zunanjosti, :
se sprejme v manufakturno trgovino pri
Vinku Sketa i Mrski Bistrici (notranjsko).
Zelo
je
da se pregleda pred nakupom raznovrstnih porabnih in darilnih predmetov moj bogato ilustrovani glavni katalog z 4000 slikami, katerega pošljem na zahtevo vsakomur zastonj in poštnine prosto. C. la kr. dvorni dobavitelj
Jan Konrad. Most it 1169, deško
4 E.
K »40.   Budilke ■
E 6-tO. Dobra gomil K a* ~. Samokraat af vsa. m
k a-ao,
Proda se iz proste roke
lepa. enonairopoa bila
▼ sredini mesta Celja,
pripravna za vsako obrt Zraven je tndi lep vrt, ki vete hišo a drugo ulico, torej pripraven ta atavbt&e.
Ponudbe v nemškem težaku aa se roSlirjo na £03r> • Marijo Dnslkj Upnlea, Sta|ersko. 449
jprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti je ugodno zavarovanje na dofivatje  in smrt z manjšajočimi se
101 vplačili.
is
„S^AVIJA
vzajemno aavaravalaa katikn v Pi-apjl. a loaai a •S,7SaaSSa>S4. • lapiaiaaa idiloalajst ia kaaltall|a a llf,SSO.ses*St. velikosti irifa vzajemsa avamtlsiai saJe države i vsesktii jJtrauit-aarodna aprara.
-'- «aa ■
Zavaruje poslopja m premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje Iz Čistega dobička izdatno podpora v narodne ia obenokotlstne namene
92
7707
84^0
6134
00
222570
4995
56
17
CL
15^6
a
Tolofm ilov. It.
Lat« 1117. u atanovljnn« dnlniftka družba 427
KRANJSKA STAVBINSKA DRUŽBA V LJUBLJANI
Telefon Mer;. IS.
Stavbno dala p opaka
I pisarna sa arhttoktero In strojnim obratom v Kosezah In aa VUnap kom
I toaarotoo In aalaaratvs a strojnim obratom za stavbna in fina nolom! v Podpo6l In v Opatiji. — Priporoča so so stavbna dela vsake vrste.
Posojila brez žirantov
in bron živtjenskega zavarovanja -jjs
na poljubno Število let. Istotako plačanjc starih dolgov in sjedinjenje v novo posojila pod mnogo ugodnejšimi pogoji. Diskretno in kulanfoo posredovanje. — Dopisi aa
Orli ttoboćnlb. nabornik nizozemske zavarovalnice, £jobl|ana Eliztbetaa c. 4.
Išče se zastopnik
aa razpeča vanje naših priprav za zračno-ventilacijsko centralno karjavo Prednost imajo gospodje, ki imajo stike s stavbnimi podjetniki ali pa inženirji. Visoka, pri podelitvi naročila zapadla provizija. — Ponodbe na 515
Luftheizungsbaugesellschaft9 Dunaj XVBI}3.
Proda
m    m    laWSP vtem V&afi
pat Mi voz, si, lep hrt, ah ito, (Mmi iti
Oton Ferleš, pivovarna * ŽCocevju. sso 3S
đLLUSIOtf
v svetilniku.
F
Pozor!
Siavn. občinstva =*e vljudno naznanja, da se odslej naprej
v restavraciji „pri Lipi"
s? Sofiji sira m iz Um M «
in sicer : cviček iz Gadove peč:, rdeči sromeljčan, jonski rizling, hrvaško rumeno, blatno-jezersko (Ilattensce) ter petletni rjolenjski rizling, kakor izborni istr refoikat — Toči se tudi priznano najbolj£c
Heisinghaosovo marčno sh*.
Topla in mrzla jedila so vedno na razpolago«
Za blagomiklon.cnost se najLopieje priporoča 528 Bestavracija s5prl Lipi", Ljubljana, Žfdaraka nltca štev. 5.
Varčne gospodinje!
Doč&m daste za v*a uruga otročja redi i na sredstvo 1—3 krone, velja 9lSladhlu ali dr. pL Trnkoczv-ja „Slada i čaj" 1 zavojček 1/4 kg samo
50 vinar^rv. — Na t soče otrok  ga  aavžtva  k najboljšim u*r>ehorr
Glavne zaiorre: v LfaMfnai lekarna Traaoczjr, zraven ratrvia: na aaaafa v lekaman Trnkoomji VUS, JoaafsUaUaratraaae Mor. 2S| m., Badat«ky-plat* štev. 4; V-, Schdnbrnnerelrasae st 100; s- Oraacu: aackatrasaa 3.
Olirflffliisi krPIti31 bre2 ma5coDe* spotilo prve vrste, je najbol<§e in najuspeš-Ual ilipi|a, IVI C in a. nejše sredstvo za odstranjenje vsakovrstnih kožnih napak, kakor so pege izpuščaji, Hšaji, mozoli itd. Mali lonček K 1*20, veliki lonček K 2"* .
rujmtiflio titiHor rožnat, bel in ereme, daje licu svežo in posebno sijajno mla-Lrllllipi|a pnUCI  dostno polt. in je popolnoma neškodljiv. Skatulja I K 50 h.
Pomada za rast las fe^f'IĆVzabr*nJuje izpad!,nie ,as
OsiptliO prašek za otroke in odrasle, vojake, turiste. — Karton 30 h. M^7iln 7nnpr Arphlinp  Srodstvo loaor otebliao. - Lonček z na-
mazno zoper ozeniine. voćom a rabi gn. h>    fl K Otroško mazilo     tmfi?*** mc9ti'2 nav*7 MT Lekarna Trnk6czy v Ljubljani, n
aarpoatl|anfa po poeti. Prva največja ekeportma tvrdfcn. Prelsknseae le* karcisko blago. Drofflfake cene. Haotfa sa ilvlnorefco. Telofoa itev. 196.
Najvišja prinanja:
: Broseij 1910: i Tnrin 1911:
: Draidano 1911:
i Veliko darilo.
4»
! Jurij Hk. Maotli i L.
m * — -——
Cretl'ćei sok brez alkohola. ::—::    Atom zadoatuje.    ::—::
Ti bajni, naravni cvetlični duhovi
posebno šmarnice (K -t — <, v;jcilce (K. 5*—), rože (K 4—), španski DOZO0 (IS 4- —) so tudi danes Se nedosegljivi      se vzdržujejo na svojem mestu kot
najljubši parfum elegantnega sveta
r
a€* E<a
luila, Matvnra, plašde, pala-rinag preipaanllia,
otroške oblekice
plaSCke, bl«baeke, havfcict, Cepiče,
kiglMi! pstrsBttiBS zi unreienflra
ra vsako mine siafa psSnja os uhrro
M. Kristofič-Bačar
Ltn%2|ana, Start trg it 9.
■ILO
•7 i
„Oh, Vase roke,
gtopa š#-erfs pa sa!
Četna rabite slabu infla, si pri tem do krvi odrgurte ro!ce in pokvarite perilo ko Vam pa milo SUNL1GHT dela pranje tako lahko in preprosto. MtLO SUNUGHT se ničesar ne
prime, saow* ns^ntige, te pa
temeljito.
hrlsa^as^tj kat&rn iai cante« *:enjiE>, fsriaeaia Cn oslovskemu kašlju, aers rfsjatna
pridne karamele
„tvarni jelkami",
not. poTcrjenih izpričeval od adravnikov In zasebnikov 20-iamču)e golov uspeh. Isredno prijeta i in slastni bonboni.
Zavite* tO In 40 vin., ikaflja 60 v. Prodata fih v LJnblianli
UbiJd p! Trnkortv, takarna. Bili. SuSnlk, le-(tarna. Dr. O Ptccoll, lekarna. Dcžclaa Irkam« Mr. Ph. And Bohinc. lekarna prt kroni Mr. Ph Jat, Casnas; lekarna. A nt Kane, dro-
farii«. B. C ran cara, drognrtta »Adrlja*4 Danlal Pire, lekarna Idrf^a. J. Bersmam. le-ftsrna. Novo racat o. C Andrtjandč, lekarna. Novo mesto Jvt Hua, lekarna pri Mar. P. Vipava. Milan Wae*a. lekarna, MeOlkn. A Dn-btek, lekarna, Radovljica. Hlnko Brilli. le-kanta. Li«)*. Karel Savirik, lekarna pri .Se Trojici*. Kranj. Fi Baccarcich, lelu Poalojna.
Jo*. Moćnik,   Inkama, Kamnik.   EL Surdych,
Hrama v šk. Loki. Mr. H. KoMek. lekarna. Trtic. Pa. Mr. C KeSeaL lekarne, Jeeenace. V. Arfco. trgovec. Sanaence Joa. Rudolf drof Littfa. J. Kaadntar, trf Mengee. Joa Anclk. lekarna v Ribfici
Potmi Wo. Ljubljana Hova ulita 27
Matija sasl vonjav in izdelovanje naih A
4283 priporoča:
..Sadni grog" zborno brezalkoholno zgosčavo.   a   ::   r.   ::   a   x ::
M8adnl grog11 ie prijetne vonjave, ieborne^a oknsa. ::   ::        :: ::
„Sadnl grog" ie gorka s*taška pijača. r:        :: ::
vfSadnl grog11 je vir novih dohodkov ra gostilne, kavarne, kons. društva
r,Sadnl grog41 obstoji delno is naravnih sadnih sokov, delno iz finih vonjav
ffSađni grog" je idealna pijača za mladino in odrasle.
n8adnl grog" at) uživa pri svatbah, rodbinskih večerih itd. ::   :: ::
„Sađnl grog" stane 1 K t j. 25 porcij K 2 80, pri večjem odjemu znaten pop
št. 15.
Razglas.
489
no lirisn lolo v Spil ffli oddala se bi nabava nove šolske oprave
potom Javsže pismene nonndbenske razprave.
Ponudbe, katerim 32 priložiti 5% vaaija, je vložiti dO 15. februarja
i. I. do 12. ure opoldne v solovodjevi plaarnl ▼ Spodnji Šiftki.
Načrti      oddaj. Jx»goji ±o na ogled vsak dan (razen četrtka in nedelje popoldnej od 8. do 10. ure dopoldne in od 2. do 4. pop. v solovodjevi pisarni v Sp» Šiški Krajni Šolski svet si pridrži pravico dela oddati tudi drugemu, nego
naiot£jemu ponudniku.
Kraja! šolski svet v Spodnji Šiški,
dae 5. februarja 1912.
V« Maurer( predsednik.
G. kr. avsirtfsk®
državne železnice.
Bzwleček  iz voznega reda.
Veljaven ocl 1. oktobra 1911.
Poeta!?; Srfuklfana fnznf bo3c<fvor. OdltotS.
S*4kO zjtrtr>ai. Osebni vlak ;>a Kranj, Tr-xiČ, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfest?, Celovec, Št. Vid ob GHni,
7-2-5 «futi-aj. Oicfcni vlak Ra Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št, Janž, Rndolfovo, Straže - Toolice.
9*O0 dopoldne. Osebni vlak naj Krani, Jesenice, (& zveze na brzortak na Beljak, Inoaaast- Solno^rad, Monakovo, K61n, Celovec, Line. Dunaj, Prago, Draždane, Ber-linj [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.]
11-30 £opo!4ae. Osebni vlak r; : Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Fran2:enfeste, Solr.cgrad, Celovec, Dunaj.
1«S2 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St. Janž, Radolfovo, Stražo - Toplice.
3'$0 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Fransengfeste, Celovec,
S-35 zvečer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na hrzovlak na Beljak, fnomost, Solnoajrad, Monakovo. Vlissingen, (London), Celovec, Lfnc, Duna?
'•jo ivečer. Osebni vlak, na Grosuplje, Kočevje. Trebnje, Št. Janž, Rudolfovo
po noči. Osebni vlak na Kram, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Ino-most, Solnograd, Monakovo, Line, Prago, Draždane, Berlin.
Prihod.
7*16 «jutra j. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Jeseni:, z zvezo na brzovlak iz Ber-
lina, Draždan, Prage, Lfnca, Lono.-Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja.
8*32 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolicvr; St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega
9*48 dopoldne. Osebni vlak iz Trh Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja. Lines, Celovca. Monakovega, Solnograc. Inomosta Beljaka.
1t-1S dopoldne. Osebni vlak iz Gori«.: Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka. Tržiča, Kranja
2*50 popoldne. Osebni iz Straže- Top Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
4*18 popoldne. Osebni vlak od Trs: Gorice, Trbiža, Jesenic,   Linca, Celovca, Solnograda, Franzenfeste, Beljaka, Tržiča. Kranja
g.sa zvečer. Osebni vlak iz Jesenic : zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linca, Celovca, Kfllna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opattja-Reka).
8-J8 zvečer. Osebni vlak iz Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linca, Celovca, Beljaka. Tržiča, Kranja.
po noći. Osebni vlak iz Straže-T • plic, Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega.
P«» noči. Osebni vlak iz Trsta. Go-nce.Trbiža.Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja
Postaja; Ljubljana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik:   7-28,   11-50, 3-15, 7'1£.
Prihod iz Kamnika: 6-41, 10-59, 2-40, 6-10. 327
C. kr. držamo-železai&ko ravnatelfstvo v Trstu.
Angleško sk^difče obiel^
O. Jjernatovič
JL j ubijana, J^estni trg 5
priporoča ravnokar došlih 5000 komadov najnovejše damste konfekcije :: po primerno nizkih cenah.
Latitaiaa in dok »Naroda* tfekanie«.
_«