ŠTAJER SamStSg -Verlag «-Schriffleitung: Marburg (Drau), Badgasse b _ Ruf 25-67 - Bezugspreise: In der Ostmark Vierteljahr RM 1 20 einschl.ORpt Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 e.nschU 0 Rpt Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr ^SZS^W^S^iS Nr. 49 . III. lahrgang 'Harburg a. d. Drau, Samstag, 4. Dezember 1943 Einzelpreis 10 ßpl V tej gigantski borbi bo zmagalo samo orožje — V sovražnem taboru čutijo potrebo sleparske agitacije - Sestanki naj prevarajo svetovno javnost — Emigrantske vlade so kljub temu oJigra.e svoje vloge — T Londonu se pojavlja velik strah in slaba vest PK" -Kriegsber Etzold (PBZ — Sch). »Mensch, die Linse sträubt sich ja!« Ein Oberleutnant voll quter Laune nach dem gelungenen Angriff, hat den Bildberichter im Auqenblick der Aufnahme erkannt und wirft ihm dies06 Scherzwort zu. Winston Churchill, ki nosi največji del bremena vojne krivde na svojih plečih, je pred koncem letošnjega poletja izjavil, da se bodo odigrali »veliki vojni dogodki še preden bo odpadlo listje z drevja«. Churchill je namreč trdno računal, da bo izdajstvo Badoglijeve Italije povzročilo dogodke, ki bi v neki meri postavili Nemčijo pred dovršena dejstva. Viktor Emanuel, Ba-doglio in Anglo-Amerikanci so špekulirali napačno, kajti nagla politična in vojaška strategija Adolf Hitler-ja je uničila vse upe, ki so bili povezani z verolomstvom bivših zaveznikov. Medtem je listje odpadlo, in zgodilo se ni prav nič, kar bi utegnilo upravičevati pritajeno upanje v sovražnem taboru. Gibljiv branik na vzhodu je ostal nerazrušljiv, čeprav se je morala nemška vojska spričo nujnosti lastnega strateškega uvi-devanja umikati na nove položaje. Nikjer se ni posrečil prodor nemške obrambe. V Londonu in v Washingtonu so pa trdno upali, da bo italijanska epizoda nemške armade na vzhodu razredčila vsaj do tiste mere, ki bi bila boljševikom potrebna za odločilen prodor Tudi v Južni Italiji, kjer se po Führer-jevih besedah razvija južno od Rima neke vrste »polžja ofenziva«, ni bilo nikakih eks-presnih lavorik Piegosto so bile povsod posejane nemške mine. prehudi so bili boji za sleherni kvadratni meter opustošenega ozemlja, in tudi to je strašno učinkovalo na nelrotiV0 raz- , , R 'Cisber. Limbach !ta« «sanenjava Izkoriščanja zemlje. Mcujajna je slorÜev frlššča Za i«^ovoijivo preskrbovsata naroda ne zado-atnje «aaao oridelovanje, odtačttaa ta storitven« zs»ža«ati kmetij za tržišč«. Pri tem se ne srna pcraaMd, «a Je pravočasno dob-avtjanje iivtl kljuk ma vata!» težavam tisti faktec, ki mu gre zaupanja v današnjem boju. Zato s« mora kmetij-zavodatt svoje velike odgsvomosti tn vsak kmetovalec mora biti ponosen, da ae je dosedanja oddata izvrševala redno ta zadovoljivo ta di -*aM ta morala tudi odslej aa tati višini. Da m )• ravno v minulem tate aktiviralo delo NSDAP für das Laedvolk, te je t« rad) tega. da te zanese fanatično voljo naciomalsocialietov v «lekarno kmečko hi-I*. lilOLisan se je razlagalo kmečko poklicno »Sumte'a»}«, ker M bilo stasr vs« naše delo za-akaaj, te »amška mladina ne b< našla pot nazaj v kaaetitatvn. Danes je v tmn najbolj viden usnek v *«r*i »odst povečane« Kwvtta učnih nest dela, v SOodrt. povsčantu nčnlfc ačtaska dela, v lSodst za kmetijsko-dela in v 47odst. u MSno-gospodinj- sAk* ovratnik misii^da bo z uničen jem n.i?ik •st «SteWtao zadel nemško kultero, s« temeljito taemika kultura korenini v kmečkem litid-?tevl red kulturnega žlvltenja bo ps svoj t„.k wmt Varl.« Maibai««- »««a«, «d Druckerei-Ga», «tk 'l Varlaí»laita«í t*aa Swmtartaar H.opt-FeiadHck Golob «lia a W.rWrf Or«« Badíts*» Im, Za* Sar Aaaei(aa di« Pratalata *» 1 m)iH dar Lieferung llU tlllllllt ra. Naloqa vrhovnega poveljstva je, da v mirnem ča6u po Fuhrer-jevih navodilih pripravlja obrambo države, v vojnem času pa razen svojih funkcij odločujoče sodeluje v celotni državni upravi. To se pravi, da ,e štab vrhovnega poveljstva urad, ki opravlja vse funkci'e, ki jih je nekoč upravljalo vojno ministrstvo, medtem, ko Tretji Reich nima posebnega vojnega ministrstva. Novi vojaški zakoni določajo vojno obvezo za vse moške, v vojnem čssu pa obvezujejo nemško ljudstvo vključno žen k službovanju za domovino. Brambna obveza traja v miru od dovršenega 18. do dovršenega 45. leta starosti. V vojni 6e pa ta doba lahko razširi na mlajše in starejše letnike. Za častnike veljajo posebna določila, ki omogočajo, da se jih lahko poziva k vojakom brez ozira na starost Po zakonu je služba pri vojakih »častna služba nemškemu narodu«. Od te službe so izključeni židje, nadalje s težkimi ječami in radi državi sovražnega delovanja obsojeni ljudje ter tisti, ki so za vojaško službo nesposobni. Vojaška služba obsega aktivno službo, ki traja dve leti — v mirnem času navadno od 20 leta daije — ter iz vojaške službe v stanju dopusta, ki se mu pravi gleški voiaški opazovalci. Kombinacija obeh qe- v°laske ,- —-------------,----- neralov Alexander Montgomery »zelo pre- j Wehrdienst im Beurlaubtenstande. Med slednje vidna firma« Vojaški kritik Liddell Hart jo ime- i se šte'e vojaške obveznike po odsluženju aktivn nuje »tvrdka Previdnost (S Co.« Priznanje, ki ga daje tudi sovražni tisk nemškemu vojaškemu vodstvu in nemškemu voiaku, je vredno tem več, ker očituje obenem tudi za-vidanie. Nemškega voiaka ni6o zlomile sovražne ofenzive ne v poletiu in tudi ne v jeseni, isto na velja tudi za sedanjo zimo in za pomlad. Tako odličnemu vodstvu in vojski ne bodo nikdar '"'bili meča iz rok. Vojaško Velike Hemčige V času, ko se v vrstah nemskeqa vojaštva nahajajo tudi Spodn;eštajerci, bo zanimalo, če našim bralcem podamo kratek opis nemške oborožene sile, ki se ji pravi Wehrmacht. Kakor znano, se je po svetovni vojni z mirovnim diktatom iz strahu pred morebitno osveto, dne 22. junija 1919 prisililo Nemčijo, da je morala odpraviti vojaško obvezo ter se popolnoma razorožiti. Dovolilo se ji je, držati samo plačano, iz prostovoljcev sestavljeno vojaštvo, ki je bilo mišljeno samo za vzdrževanje miru in reda v notranjosti države in nezmožno v slučaju potrebe braniti od zunanjih neprijateljev ogroženo domovino To armado je Nemčija v svoji republikanski dobi organizirala tako, da so podčastniki in vojaki služili po 12, častniki pa po 25 let. Nazivali so jo Reichswehr, to je državna bramba, ki ni smela šteti več kakor 100 tisoč mož suhozemske vojske in 15 tisoč mož vojne mornarice z ladjicami za obalno policijsko službo. Prepovedano je pa bilo, imeti letalstvo, podmornice in večje vojne ladje Z izrazom Reichswehr je bila označena armada in mornarica. Poveljnik Reichswehr-a je bil Reichspräsident ali državni predsednik Po mirovni pogodbi so se seveda tudi zmagovalci obvezali, da se bodo tudi oni popolnoma razorožili Te obveze pa seveda niso izpolnili. Ne 6amo da so ostali oboroženi in se polastili pe razpuščr -.i mški armadi oddanega orožja, temveč so oboroževanje celo stalno večali in izpop - S tem so sami kršili mirovne pogodbo lji pa istočasno odvzeli tozadevne obvezo, da je, ozirajoč se na te dejstvo, jtod na-cionalsocialistično vlado lahko začela pi«urejevati svoje vojaštvo. Tako je prišlo leta 1935 do zakona, ki je obnovil oboroženo silo, uvedel vojaške obvezo ter uredil stalež nemškega vojaštva v mirnem času Postavilo se je primemo števila korov in divizij. Nadaljnji razvoj je dal potrebo za izdanje Wehrgesetz-a ali b^ambnega zakona, ki je i?šel tudi leta 1935. V Ostmark-i in na Spodnjem Štajerskem so ti zakoni stopili v veliava kmalu »o osvoboditvi in priključitvi k Reich u. Imenovani zakon deli oboroženo siio na tri dele: v armado ali suhozemsko vojaštvo, voino mornarico in letalstvo. Vrhovni poveljnik celokupne oborožene sile je Führer, ki vodi to povelistvo že od . leta 1938 neposredno in osebno, medtem ko se je do takrat s to funkcijo pooblaščalo državne ministre. Tib-pr iP kot vrhovni povelinik svoie nove oborožene srle postavi) za prvega j>oveljnika ar- made Generalfeldmarschall-a Brauchitsch-a, za prvega poveljnika vojne mornarice Gro8admiral-a Raeder-ja in za povelinika letalstva Reichsmar-schall-a Göring-a. Trenutno ima Führer v svojih rokah združen še po Generalfeldmarschall-u Brauchitsch-u izpraznjen položaj poveljnika armade, s postavitvijo Großadmiral-a Raeder-ja na položaj novoustanovljena najvišjega vojno-mornariskeqa foruma, ki se mu pravi General-Inspekteur der Kriegsmarine, to je najvišji vodja vseqa nadzorstva vojne mornaricei je pa vrhovnim poveljnikom vojne mornarice bil imenovan Großadmiral Dönitz, ki je bil do takrat poveljnik vseh podmornic. To so torel najvišji poveljniki naše slavne oborožene sile. Kot vojaški štab Führer-ja in poveljujočo oblast imamo takozvano Oberkommando der Wehrmacht (vrhovno povelistvo oborožene sile), ki mu na-čelule Chef de« Oberkommandos (šef vrhovnega poveljstva) in sicer znan= Generalfeldmirschall Keitel. ki ie naš-m brslrem iz vojnih r>oročil in vojaške službe do 35. leta starosti, nadalje nadomestno rezervo (Ersatzreserve) iz vojaških obveznikov do 35. leta starosti, ki niso aktivno služili ter iz domobrambe (Landwehr), ki jo tvorije voiaški obvezniki od 35. do 45. leta starosti. Predpogoj za aktivno vojaško službo je dovrše-nje delovne obveze, ki je določena z Reichsar-beitsdienstgesetz-om (zakonom o državni delovni službi) iz leta 1935. Opisano predstavlja kratek upogled v zgodovino, nastanek in organizacijo nemškega vojaštva ki ie kakor znano v vsakem pogledu najbolj sodobno izšolana, pripravljena In upotrebljiva oborožena sila sveta. Storitve in uspehi, ki jih je ta mlada, po nacionalsoCializnm ustvarjena moi nemškega naroda dobojevala v te, vojni, so edinstveni v zgodovini ter najboljši garant za sreče» izid vojne ter boljšo bodočnost Velike Nemčija □ Rimski pozdrav — edini pozdrav nove Italijanske vojske. Italijanski minister za narodno obrambo, maršal Graziani, je podpisal dekret, s katerim je uveden rimski rvrzdrav z dvignjene desnico kot edini vojaški pozdrav v italijanski vojski. O Angleški komunisti zahtevalo preosnove Churchill-ove vlade. Londonski list »Daily Worker«, glasilo angleških komunistov, zahteva po-polno preosnovo Churchill-ovs vlade. Vojni minister Grigg je skupno z dvema drugima ministroma po mnenju lista »vzgled nezmožnosti in re-akcionarstva«. PK.-Kriegsber. Zwirner (Seh). Alarm bei der Eisenbahnflak. Wenn das Alarmsignal ertönt, eilt die Be dienungsmannschaft dieser Eisenbahnflakbat-terie, oft nur mit Turnhose und Stahlhehn bekleidet, an die Geschütze. AJolf Hilles* casiiiiši^eiiiifi naraščaju Obmejni Laneije so okiskalsGauleHerja Lep sprejem gottscbeevskib B«»el|atti' Iz Spodnje ^ta je rsLe v Gram BOs je pozne jeseni leta 1941., ko so Nemci iz Go----I?,ena z dekretom z dne 7. decembra. Jasno ločHev duhov pa so povzročili dogodki 8. oktobra. Kdor izmed častnikov ta podčastnikov bivše armade se ni stavil prostovoljno na razpolago novi republikanski voj6ki, je bil brez izjeme penzioniran m odpuščen. Častniki in podčastniki so se brez izjeme prostovoljno javili. Častniški naraščaj pa mora služiti počenši od prostaka. V mirnih časih ukazuje vojski minister za narodno obrambo, v vojnih časih pa šef qene-ralneqn štaba. - |ar«anja GauMkulwsg«-leírjja H e i a ¡r i c b-c HolleH« i¡>» ¿njr štajerskim (»ravnikom Položaj vseh živih bitij v naravi določa n}ihova življenjska sila, zmožnost, način samoobdrianja ln uveljavljanje v boju za obstanek. Isto velja za človeka, za naroda in plemena. Te je božji zakon narave, ki ga kakšno zanimanje b miroljubnih predstav o možnosti in potrebi kakega vernega miru ne more spremeniti, pač pa tajiv-cem določiti propast Nemški narod js Ml te blizu tega, da bi bil postal žrtev takih blodnih misli. Med revoluti jo leta 1918. je poskusil samomor — nakar js v zadnji uri vstal reáttelj Adolf Hitler. On je poznal zakone narav« ter čutil moč v seW, da bi postal izvrievatolj nemškega ljudstva in preko tega za nordijske pleme ali raso. Nordijska raiss je že tisočletja odločilno vplivala na zgodovino človeštva ter jo oblikovala. Nemški narod 4 je nordijsko ali sevamo ki! najbolje ohranil Med vsemi evropskimi narodi poseduje najbolj pomembno zgodovino, z največjimi storitvami na vseh področjih ta js tudi po številu kljub rojstnim katastrofam v zadnjih desetletjih največji narod v Evropi. Stvarna nadrejenost v kakovostnem in količinskem pogledu ga ne opravičuje samo do zahteve vodstva v Evropi, temveč ga obvezuje, da uvede nov ned v Evropi, v katerem bodo vsi narodi imeti položaj, ki jim bo odgovarjal po naravnem in zgodovinskem pomenu, velikosti in zmožnosti. Mirovni diktat v Versaillesu ni nosil nikotin« ga računa o stvarnosti Evrope, temveč hotel jo je nasilno izpremenitl. Poznavalcu naravnih zakonov in zgodovine je moralo biti lasno, de bo nemško ljudstvo, vzdraml j eno po AdoW-u Hit-ler-ju, pod vzelo vse, da se pc naravnih zakonih temu redu uprs in ga spremeni. Z elementarno silo se se potem tudi posebno po letu 1938. preoblikovale evropske razmere. Za Evropo sc temeljna načela že jasno zarisana: Evropa j« po mnogih stoletjih zopet enkrat zunanjepolitična ha vojaška enota. Ravno tako je v gospodarskem pogledu konec notranje-evropske rartrganosti. konkurenčnih bojev pod liberalnimi in nadonal-no-šovinističnisni predznaki. Evropa bo «Sopžla pred druge veleprostore kot avtarkna veleptostor-aina. Ta evropska skupnost ne pomeni nikakiaeg-» imperializma, te tadi nikakšnega »eks»xprta« našega svetovnega rnioia. Vsak evropski narod «d bo moral sam izdelati svoj notranji, politični, gospodarski in kulturni red po svojih lastnih, plemenu odgovarjajočih zakonih! Odločilna temeljna misel evropskega reda je ljudski princip, ideja, ki vid' v »vorbl različnih vrst narodov, tvorbo »mešano-rasne državnih telesih zraste Evropa v neko danes še nepregledno veliko skupno bodočnost □ Dvajsetletnica turške republike. Dne 29. oktobra so v Turčiji obhajali dvajsetletnico proglasa turške republike. Proslavo so otvorili z govorom ministrskega predsednika po radiu. V poslopju parlamenta je državni predsednik sprejemal čestitke. Med drugim so imeli veliko vojaško parado. Na paradnem prostoru je govoril državni predsednik Ismet Ineni, ki je v svojih izvajanjih povdaril, da je Turčija v minulih dvajsetih letih napravila velike korake naprej in d« upa turški narod v še boljšo bodočnost. Vsak Turk je pripravljen — tako je naglasi! — na najtežjo vpostavo, če bi bilo potrebno braniti pridobitve domovine. Končno se je govornik še spomnil ustanovitelja turške republike Kemal Atatfirka. Odkar poznamo države in meddržavne spore, ki so se reševali z vojnami, poznamo tudi tako-rvane prostovoljne ali ilegalne, to je nezakonite bojevnike. Ilegalno vojskovanje je bilo na Balkanu že od nekdaj zelo razširjeno. Balkanski narodi, ki so se dolga 6toletja nahajali pod turškim jarmom, so svoje nezadovoljstvo izražali v manjših in večjih bojih ter z ubijanjem državnih organov slabili in izpodkopavali neželjene jim režime. Zgodovina Balkana je bogata na popisu uporov, ki so zahtevali mnogo krvi. Srbom, Bolgarom, Grkom, Albancem, in seveda tudi Hrvatom je bilo že od nekdaj prirojeno, da so, ko so dorasli, stali več časa s puškami v rokah v planinah in šumah, kakor, pa da bi čuvali ovce in obdelovali svojo zemljo. Da je ta način političnega delovanja bil razen želje po poškodovanju in uničenju neljubih jim oblastnikov vedno povezan tudi z nepoštenim načinom življenja, je umevno. Saj vemo, da niti en edini človek, ki se skriva po gozdovih, ne more dalje časa shajati brez hrane, oblačil, mun;c ie itd., če mu prebivalstvo ne nudi pomoči. Tam, kjer se take pomoči prostovoljno ni dobilo, je bil vsak tak bojevnik prisiljen, posluževati se sile ter postati zločinec. Čim več takih bojevnikoy, tem večje je bilo število roparjev in nasilnežev, ki so tvorili rak-rano mirnega dela prebivalstva. V Srbiji so tako nastali četniki. Ta označba je bila najbolj v uporabi v svetovni vojni 1914—1918, ker je bilo četništvo v času okupacije Srbije pc avstro-ogrskih, nemških in bolgarskih četah, najbolj razvito Kakor v prvi svetovni vojni, tako so se tudi pri zasedbi Jugoslavije leta 1941. gotovi manjši oddelki jugoslovanskega vojaštva porazgubili po bosanskih in srbskih neprehodnih gorah in gozdovih, nakar so kmalu nato začeli terorizirati prebivalstvo teT nagajati zasedbenim oblastem. Pod pretvezo, da jim gre za osvoboditev izpod zasedbe, so se pojavljali pri posameznih hišah in naseljih, kjer so izsiljevali vse, kar so potrebovali za preživljanje. Pri tem so hladnokrvno pokončali tiste, ki se jim niso prostovoljno ukla-nj&li in niso simpatizirali z novim redom. Zažigali so hiše, naselja in vasi. Kjer koli je šlo, so prisilili moške in ženske, da so se jim priključili in jih odvedli med svoje vrste v gozdove. Ker so pri razpadu bivše jugoslovanske armad« odnesli in poskrili tudi precejšnje količine orožja in municije, se je v nekaterih predelih gozdnate Bosne, Srbije in črne gore, pozneje tudi Grčije, nabralo močnejših oddelkov četništva in parti-zsnstva, ki so nahujskani po angleških in boljši «viških radio-oddajnicah postajali včasih prav drzni in zločinski Zasedbene oblasti so seveda bi?e vedno pridno na delu s preganjanjem ia uničevanjem teh tolp, kar je radi neprehodnega rjorovja bilo nad vse težavno. Uporniki so nastopali z menjajočo se srečo, skrivajoč se pri tem pred roko pravice ter izginjali zopet v svoja tesniva gozdna skrivališča Trčili so pri takih pohodih seveda tu in tam na kakšnega prostovoljca, ki se jim je iz političnih razlogov priključil, kar se je zgodilo pod vplivom sovražne radio-propagande. Med jugoslovanskimi ali srbsko-nacionalnimi uporniki se je nahajalo tudi precej bivših Jugoslovanskih aktivnih in rezervnih oficirjev večinoma srbske narodnosti. Med temi je bil tudi polkovnik Draža Mihajlovič, ki se jim Je postavil na čelo ter se proglasil za služabnika Londona in Kaine, kamor je pozneje odšel in sedaj Hvi mali Peter Karadjordjevič in njegova emigrantska vlada brez naroda in brez države. Ta emigrantski odbor je -leta 1941. kar po radiu imenoval Mihajloviča generalom in vojnim ministrom v domišljiji, hkrati je pa postal vrhovni poveljnik vseh emigrantskih čet iz bivše Jugoslavije. Na to imenovanje je kmalu nato reagiral tudi Stalin, ki je poslal v balkanske gozdove svojega zaupnika kot političnega komisarja in državnega namestnika v osebi Josipa Broza, rodom iz Hrvatskega Zagorja in znanega kriminalnega tipa zagrebške policije. Ta mož je obiskoval sovjetsko politično vzoojo za agitatorje in voditelje ter bil specializiran za Balkan, posebno za področje bivše Jugoslavije. Bralcem »Štajerskega Gospodarja« je znan pod imenom »Tito«. Tito je prevzel organizacijo in poveljstvo upornikov, ki so bolj- ševiškega svetovnega nazoia in jih poznamo pod imenom partizani Ta rdeči geaer.al in državni namestnik Stalina, je kar čez noč postal Mihaj-lovičn nevaren tekmec, kar je dalo povod, da so se vršili boji tudi med četniki in partizani. Po posredovanju Londona in Moskve je prišlo večkrat tudi do pomirjen ja med obema taboroma, kar se je pa navadno vedno zopet skalilo. Pri vsem tem se sploh ne da opisati, kaj je prebivalstvo radi teh tolp trpelo. Ofce vrsti tolp sta stali pod poveljstvom Londona in Moskve ter bili od tam tudi podpirani z denarnimi sredstvi in mogoče tudi z municijo potom letal. Da so nemške, hrvatske in deloma tudi madžarske čete v svojih pogonih uničile tetom let na stotisoče banditov, je znano. Znano je tudi, da so tisti odredi četnikov in partizanov, ki so stali do avgusta 1943 na ozemlju, zasedenem po Italijanih, bili samo v navideznem boju z itaši-janskimi četami, ker so italijanski generali, is dolgo pripravljali za ..vojega kralja izdajo, ter tolpe ne samo tolerirali, temveč jih celo podpirali, jim dajali orožje, municijo, hrano in ostali vojni materijal. Skupne pojedine, zabava. parad* itd so bile med voditelji tolp in italijanskim generali na področju Hrvatske, Čme gor« in Dalmacije na dnevnem redu. Četniški in partizanski voditelji so od italijanskih generalskih poveljstev dobivali celo legitimacije in dovoljenja za svobodno gibanje ia udejstvovanje na osemljn, kjer so stale italijanske čete. Vsa to je nemškim četam nepopisno otežavalo pobijanje in norčevanje tolp. Dvojna igra, ki so jo igrali italijanski izdajalski poveljniki, je onemogočila popolen uspeh. Avgusta 1943 je prišlo do znanega poloma ta kapitulacije Italije. Italijanski poveljniki ne bivšem jugoslovanskem, albanskem in grškem ozemlju ter v Istri, Trstu, Goriški in Hrvatskem del» Istre, ki so bili že od svetovne vojne pod Italijo, so pri tej priložnosti prepustili vse svoja orožje in ves vojni materijal z zalogam! vred dotakratnlmt še deloma tajnim, in od tistega trenutka javnim zavetnikom, partizanom ln čet-nikam, predno so 6aini odleteli s svojimi letali na anglosaško stran. In ne samo to.. Po nasveta teh »čednih« generalov je na stotisoče razgubljenih in zapuščenih italijanskih vojakov kar v trumah prestopilo v vrste tolp in pod poveljstvom Tis in Mihajloviča uvedlo boljševiški režim. Pri tem sta Tito in Mihajlovič s svojimi podvoditelfi vred bila prepričana, da bo radi italijanske kapitulacije vsak trenutek izpolnjena skoraj tri 1?U stara anglosaška obljuba, da se bodo Ang!o&s«i nekje v slovenskem ali hrvatskem, in mogoč« 1t>-dl albanskem aji grškem delu Primorj« izkrcali hs prišli na pomoč. Vse te obljube so pc ostale samo obljube in pobožne želje. Nastop'lc j« pa nekaj, kar niso pričakovali. Nemške čete, Si »> v Italiji, so kar čez noč prevzele oblast v notranjosti in osiguralc fronto, in so brez ozšra r>.£ hude boje na vzhodu, začele temeliito uničevati in preganjati tolpe v vsem do takiat po Italijanih zasedenem balkanskem področju. Ta akcija proti ilegalnim tolpam je bila ogromnega obsega in še večjega uspeha, tir ie danes že davno v največji meri zaključena. Tolpe, ki so s svojim režimom gospodarile tako, kakor so cfospodarii: sovjeti leta 1941. na Baltiku, v KareMfi in v Bes-arabijl, so uničene, ostanki pa pregnani. London in Moskva, ki imata na vesti vao aesre-čo ki so jo povzročile tolpe v balkanskem prostoru, sta kriva tudi smrti tolp samih. Obljubo-vala sta jim predvsem anglosaško pomoč, ki je nista nikdar mislila poslati. Če takozvanl «tre» niki v času kapitulacij« Italije, ko so bila vrata do neke meje odprta, niso mogli in znali priti, da bi tolpam, ki so držale cela področja Jadranskega morja pod svojo oblastjo, pomagali usidrati se na Balkanu, se to danes, ko J« obala Balkana stražena m hranjena po nemških vojakih nikdar zgodilo ne bo Partizani tn čeaiki na področju bivše Jugoslavije so torej po svo ik lastnih duhovnih in deloma tudi krušnih očetih ki sedijo v Londonu, Moskvi in Washingtons te. deloma tudi v Kairi, bili najprej izrabljeni v njihove politične cilje, po izrabljenju pa zapu?č<>nt hi izročeni poginu. Balkanski prostor je pa pod umnim nemškim vodstvom na potu, konsolidacije. Seite f>. »ŠTAJERSKI GOSPODAR« 4. Dezember 1943. 4. Dezember 1943. »STAJER S K I GOSPODAR« Seite 9. SieS*e?a in einer i&öas'e We (kriegsenniierungen vom lovcen. Aacli «ä»e '»feieciaarkist wieder ei! Kriegsberichter Dr. Jos. Michels. PK Die Straße zieht sich len Fels hinaut, in mehi als zwanzig Windungen. Sie übci windet eine Steigung von 900 Metern Eine Straße ist m den Fels hlneinqehauen, breit genug, daß zwei 6ich begegnende Wagen aneinander vorüber können. Sie führt nach Montenegro, an der Felskuppe des Lovcen der umkämpften Höhe des ersten Weltkrieges vorüber. Cattaro, die kleine, noch vom Hauch de. Antike berühmte, von venezianische! und österreichischer Zeit kündete Stadt an der felsumrahmten Bucht, ist ihre Wiege. Nur sanft, als wollte sie sich nicht sogleich aus der Niederung dei Meeresbucht lösen, um den kühnen Anstieg zu wagen, zieht sie sich an Gärten vorüber, bis schon bald das andere, schroffe und zerklüftete, ste.ngswordene Meer der Jahrtausende beginnt, und hier nun, als setzte sie Jünglingsstark ihre Kraft gegen den Widerstand der Felsen, beginnt sie bergan zu springen, mächtige Steine aus dem Felsen reißend, vor keinem Abgrund erschauernd, bis sie dort, wo die Widerstände sich mehren den ruhigen Schritt männlicher Sicherheit wahrt, um schließlich, wenn die Kuppe erreicht ist, aii dieser m sanfter Biegung entlang zu führen uid dann leicht abzufallen An jener Biegung um die Kuppe öffnet sich eine Höhe, mehrere Metei tief in den Felsen führend hoch genug, daß der Tjrm der kleinen Kapelle obelhalb Cattaros darin Platz finden könnte Und fast will es so anmuten, als habe jener, dei dem kühnen Vorwärtsdringen der Feisstraße Ziel und Kraft verlieh, sie aus der Wiege hob das Ungestüm des Jünglings und den sicheren Schritt des Mannes überwache, hier ausgeruht, habe wohltuend die belebende Kühle des Felsspalt.es geatmet und dann hinuntergesehen auf die schroffen Hänge und das stille, tiefblaue Wasser der Bucht Und er habe das silberne Glitzern der späten Sonne auf dem Meer betrachtet, wenn er bis zur Biegung der Kuppe gegangen war, und habe die Nebel gefühlt, die mit ihren Schleiern immer tiefer in cfie Täler fielen und die Wipfel der Fichten berührten, die wie ein breiter grüner Strom durch die Felsen-•erike in die Tiefe flössen. Aber es ist kein Geist des Berges, der diese Straße geschaffen hat. Es waren österreichische Pioniere im ersten Weltkrieg. Sie haben in den glutheißen Sonnentagen die Straße gebaut, und wer vermag zu zählen, wie oft sie auf das dunkle Blau der Bucht hinuntersahen und .uf das weite, mit dem Himmel in dunstiger Ferne verschwimmende Meer. Wie einen Stollen haben sie die Straße in die Felswand getrieben und in mühsamer Arbeit Stein für Stein behauen, um der Straße nach dem abfallenden Hang durch Mauern Halt zu geben. Und als sie droben an der Felskuppe schafften, mag manch einer von ihnen in der Höhle zwischen den Kühle atmenden Steinen ein paar Augenblicke der Erguickung gefunden haben. Mehr als 25 Jahre sind darüber hinqeqangen. Und heute sind wieder Pioniere droben, deutsch® Pioniere aus den Donaugauen. Sie haben in Bosnien gestanden, gegen Banden gekämpft und haben in Cattaro eine Ubermacht von Badoglio-Trupoen entwaffnet, die gemeinsam mit den Banden Verrat und Hinterhalt ersannen. Und sie sind jetzt droben als Sicherungskommando der Höhenstraße. Sie haben eine Unterkunft in die Höhle hineingebaut, nicht nur ein paar Gestelle für die Nacht sondern haben ein wenig Häuslichkeit dazugetan, Tisch und Ruhebank, und mehr als das mit ein paar Hölzern ein wenig Verzierung, eine kleine Bildumrahmung einen Hauch von Behaglichkeit, Sie kennen es so aus ihrer Heimat Zwei von ihnen sind m Kärnten daheim. der eine nicht weit von Villachi er hat als Kind das Pelsband der Karawanken bestaunt und trägt in seinem Blut neben der Urwüchsigkeit vom Lande ein Stück Besinnlichkeit. Und darum gefällt es ihm hier droben, wo er die Felsen um sich hat. und der Blick, der in die Weite geht neben den Zacken und Schlünden einen Traum stiller, südlicher Schönheit empfängt. Aus Klagenfurt kommt der andere, er hat einen sehr alltäglichen, mit den Soigen des Leibes verbundenen Beruf ist Metzgergeselle, Selcher, und weiß den kleinen vor der Höhle brennenden Herd der Kameraden trefflich zu betreu- iJder aus dem Kriegsgeschehen Der Sturm auf diDodekanes-Insel Ins, Deutsche Zerstörend Torpedoboote sichern iAeqäischen Meer die Landumperationen gegen einen von bdoqliover-I rätern und Enqllfa besetzten wichtigen Inslktützpunkt. Jsbildungs- mm« •Transport- In den Lehr- ui statten der gruppe Die Ausbildung 4Führern u. Ergänzungspersoll für die Frontformationenilloicrt in den NSKK-eigenen AJildungsstät-ten unter Mitwunq der Wehrmacht. — itere Bilder zeigen links: Wainausbildunq durch Unteroffizin des Heeres und der Lufwfle, rechts: eine Unterrichtssiie, bei der Planspiele durcBihrt werden in der Fütaschule der NSKK-Trar sportl bei Bi Scherl-Bilden 'is&S <* Î «s^i.«" " » V ■ .......- - ^ * * * I - - • * mP am. -i PK.-Kriegsber. Essig (PBZ — Sch). Mit dem »Lappland-Expreß« auf Frontbesichtigung. Eichenlaubträger Generaloberst Dietl und Ritterkreuzträger General der Infanterie Böhme benutzen den »Lapp-land-Expreß« zu einer Besichtigungsfahrt an der Front. Schwere Flak isWgefahren. Sie bekämpft hii erfolgreich im Erdbeschuß »wjetische ~ | Paazet PK.-Kriegsber. Hhiich (Sch). Schützengräben fite der Erde. Im nassen und Wpfiqan Gelände ist es «»eckmäßig, Lauf- und Verteidnjsqräben anzulegen. Wie Her, weiß sich der deutscht Grenadier auch hier zu Ben. PK -Kriegsber. Pcfciil (Sch). Ein Flakkommando kommt an Bord des Frachters »X«. Im Khakizeuc mit Tropenhelm, Seesack und Köfferchen stürmen die Matrosen an Bord des Dampfers, dem sie nun zugeteilt sind und mit dem sie alle zukünftigen Einsätze fahren PK.-Kriegsber. Runge (PBZ — Sch). PK.-Kriegsber. Ollig (Sohl. Erbeutete Sowjetwaffen. Die Beutewaffen werden sofort an Ort und Stelle aussortiert, das brauchbare Material verladen und in die Sammelstellen gebracht. PK.-Kriegsber. Lüthge (Atl — Sch). An der süditalienischen Front. Uber eine während der Kampfhandlungen zerstörte kleinere Brücke pirsent sich ein Stoßtiupp an den Gegner heran. en. Ob er früher auch Berge bestiegen hat? Er müßte nicht aus Kärnten kommen, wenn ihm das Bergsteigen nicht angeboren wäre. So wenig einer ein echter Steirer ist, wenn er den Grimming nicht kennt. So meint der Steirer. Er ist früher bei den Gebirgsjägern gewesen und ist stolz darauf, daß er erzählen kann, auf welchen Gipfeln er schon stand. Und ein gutes Dutzend und mehr steirischer Weisen kann er an einem Abend hersingen, wenn die Nebe1 von der Höhle hängen und noch ein schmaler Streifen Wasser drunten zu sehen ist Es ist manchmal ein bißchen Weh-! mut drin. Die anderen sitzen da und hören zu. ' Und der aus der Wachau kommt, hat eine Mundharmonika bei sich. Id seinen Liedern ist ein stiller, zuweilen einsamer Klang, als rausche der Dunkelsteiner Wald darin und ziehe die Donau hindurch, die das Geheimnis alter Sagen zur großer Stadt Wien hinunterrauscht, an Dürenstein und Krems vorüber, an den bewaldeten Höhen entlang, auf denen die Ruine Greifenstein thront, — die breit dahinziehende Donau, es ist ein anderes Blau als das der Bucht von Cattaro, ein Blau, worin die unvergessenen Tane dei Kindheit sich spiegeln und das immei irgendwie dem Herzen nahe ist- das Bläu eines unverlorenen Glücks, das die Fröhlichkeit genau so wie die Stille liebt. Fröhlichkeit — der Wiener weiß davon zu err zählen. Hat er nicht sein Giinzing. das zu ihm gehört wie der Grimming zum Steirer? Er hat nicht so viele Berge bestiegen wie die Kamera-S£»n- er hat auch nicht so viele Volksweisen m Blut, aber er hat seine eigene Welt, se:nen Steffel, seinen Prater und Grinzing. Der Salzburger hat ein Stück Welt gesehen, ist als Buchdrucker in vielen deutschen Städten gewesen, weiß e:ne Fülle von Anekdoten, und kann doch auch manchmal still sein so als stünde er in den Barockkirchen seiner Heimat und ginge von einem Kunstwerk zum anderen. Er ist ein Kunstfreund, es ist ein besonderer Tat für ihn. wenn mit der Post seine Kunstzeitschrift kommt Er sitzt dann an den Abenden vor der Höhle und liest. Der Stillste aber ist der Student aus dem Salzkammergut Man sieht ihn manchmal in dijn Felsen herumklettern und die Steinschichfen betrachten. So hat ei es auch im Dachstein gemacht. Oder er kommt mit Blumen zurück, mit Glockenblumen, Lavendel und anderen Aber ein Edelweiß findet er nicht. Hier ist Kalkstein und kein Granitfelsen Es war heute ein heißer Tag Sie haben ein Stück Straße ausgebessert. Steine herangeholt und zu einer Mauer geschlichtet Die Luft zittert. So heiß ist es noch im Oktober über der Bucht von Cattaro Ihre Landsleute sind es gewesen, die diese Straße bauten sie wissen es, und sicherlich ist auch ein KärntneT und Steirer darunter gewesen, ein Wienet und ein Salzburger, einer au« der Wachau und dem Salzkammergut. Sie werden aus Nieder- und Oberdonau gekommen sein, aus Tirol und aus dem Burgenland. Und wenn sie, die jetzt hier oben sind, wieder heimkommen, werden sie nachforschen, wer in ihrer Gegend 'ebt und damals in Dalmatien, und Montenegro dabei gewesen ist Und vielleicht finden sie einen von jenen, die damals die Straße bauten Panne de« Ponie Von Kriegsberichter Dr. Gustav Fochler-Hauke. An den beiden heißumstrittenen Fronten im Osten und auf der Apenninhalbinsel, zwischen» Adria und Thyrenischem Meer, stehen deutsche Soldaten in schwerem Ringen gegen an Masse u. Material überlegene Feinde und lassen in stets erneutem Einsatz jeden Durchbruchsversuch scheitern In Afrika, wie an der Front gegen den Bolschewismus waren diese Soldaten Tah'° h!r>H-. r-j, gewohnt, siegreich immer neue Räume zu üborwmden. Der Verrat Badoglios' und der Menschenopfer ungeheuren Ausmaßes nicht scheuende Bolschewismus, zwanoen in d°n vergangenen Monaten, manchen Stre;fen bezwungenen Landes w;eder aufzugeben. So schmerzlich die W'ederaufoabe gewonnenen Geländes für den ^o'daten ist: im Osten, wie Süden gibt ihm doch das Bewußtsein der kämpferischen Überlegenheit die Kiaft. allen Wechselfällen zum Trotz an sich und seine Führung zu glauben. PK. Seit geraumer Zeit ist der Einzuqsbereich des Volturno der Hauptkampfschauplatz im Westen der Südfront. Auf den Hügeln und Gebirgs-stöcken westlich ilnd nordwestlich des Flusses verläuft im Räume von Venafro die Hauptkampflinie, an der sich die Amerikaner mit dreifach überlegenen Kräften zum Durchbruch bereitgestellt haben. Seit Tagen ist der Kampf entbrannt. Es geht vor allem um die vier wichtigen Paßstraßen, die aus dem Volturnotal in den Raum von Cassino führen Das Kampfgeschehen und die heftigen Regengüsse lassen kaum Zeit und Sicht, um die einzigartige Schönheit dieser Bergwelt in sich aufzunehmen, Tag und Nacht sind ausgefüllt vom Angriff und Gegenangriff, von Feuerüberfällen und Bombenrauschan. Übermüdet sinken die Grenadiere und Kanoniere oft für eine Stunde oder gar nur wenig« Minuten in einen sr-hweren Schlaf, aus dem, sie ein Kommadoruf oder das Krachen einer einschlagenden Granate jäh hochreißen Kompanie "anz auf sich selbst gestellt. Mächtig wölbt sich über das Volturnotal der Monte Cesiima, von dem aus der Blick weit nach allen Himmelsrichtungen schweift Seine Flanken sind steil, von der mittleren Paßstraße aus ist er nur über einen felsigen Kamm zu erreichen, der bei Nacht und Regen selbst den Maultieren und berggewohnten Soldaten Schwierigkeiten bereitet Dieser Bergklotz schob sich weit H IM N ! KÜSETOVAIEC Vzrejajle ptufstae (¿ovna! in die feindlichen Linien vor als die neuen Stsl- torredna, kot pa stara, izmolžena krava lungen bezogen werden, er mußte aber zumindest für die erste Zeit gehalten werden. Die Männer der Kompanie, die hier an einem regenkalten Abend, Ende dos Vormonats Gefechtsvorposten bezogen, wußten, wie gefahrvoll ihre Aufgabe war, Sie wußten, daß sie ganz auf sich selbst gestellt sein würden, daß sie vielleicht viele Tage hindurch ohne eine warme Mahlzeit sein und auf den stürmischen Höhen in kalten Felsenlöchem hausen würden, immer in Erwartung des Feindes, dem sich so viel Möglichkeiten boten, sich anzuschleichen. Und so lagen die Männer mit ihrem junqen Kompanieführer, einem blonder Oberleutnant, auf dem Monte-Cesi-ma. waren bald in kaum abreißenden Feuergefecht mi* dem vortastenden Feinde, wurden eines Morgens ganz abgeschnitten und in der Folgezeit auf der schmalen Gipfelplatte zusammengedrängt. Aber sie verzweifelten nicht, trotz Hunger, Durst und Kälte, sie harrten aus, bis sie den Befehl erhielten, sich in _der nächsten Nacht nach Südwesten, über die, vom Feindfeuer bestrichenen Hänge, durch Dickicht und über Geröll zu den eigenen Linien durchzuschlagen. Und nun steh?n sie an einer anderen Flanke des Passes in neuem Ansatz, mit bärtigen Gesichtern und dunklen Ringen um die Auqen, aber ungebrochen. Rer Regen kämpft mit uns. Der Feind feuert aus vielen Dutzend Rohren auf unsere Gräben und Felslöcher, auf die Gipfel und Hänge und Straßen, in die Olivenhaine, auf die Feuerstellungen der Flak und der Artillerie. Er stürzt mit Jägem und Jagdbombern auf uns herab, immer und immer wieder. Wie groß ist doch die Freude, wie beglückend das Gefühl, wenn, mag es auch selten sein, deutsche Jäger auftauchen und die eisernen Feindvögel für einige Zeit verjagen. Oft schießen die Amerikaner mit Nebelgranaten, sodaß mächtige, weiße Schirme in den Himmel wachsen Es ist das Zeichen dafür, daß bald hier Bomben durch die Luft rauschen oder Granaten in dichter Folge zu diesen Stellen fauchen werden. Aber auch mit Phosphorgranaten spart der Feind nicht. Besonders nachts blackt es dann in einem dumpfen Gelbrot auf Die Büsche und hohen Gräser fanqen Feuer, Rauch zieht über uns hinweg und hemmt das Atmen, knatternd frißt sich das Feuer weiter. Aber die Regengüsse, die immer wieder aus dem wolkenschweren Himmel herabbrausen, die alle und alles durchnässen und die Erd- und Fels-lör-heeT mit Wasser füllen, sie kämpfen dennoch mit uns. denn die bringen die Brände bald zum VnHöschen Wer will ermessen, was es an seelischer Kraft erfordert, nach woch™nlannen ununterbrochenen Einsatz, ohne ausreich°nde Ruhe, ohne stärkenden Schlaf, immer wieder anzutreten zum Anqriff zu nächtlichen Geaenstößen, um Ein-brr<~h«ste'!pn abzuriegeln, oder den Feind von wichtigen Höhen wieder zu veriacten. Die Grenadiere und Fallschinniärrer. die hier im Räume von Venafro kämpfen, sie wissen um alle Not und alle Bitternis eines solchen Kampfes. Jeder Pri nobeni vrsti domačih živali ni tolikega pomanjkanja podmladka, kot vprav pri svinjah. Cele procesije kupcev romajo po kmečkih vaseh nao-koH in iščejo pujskov. Vendar je njih trud navadno z&mian, čeprav ponujajo naravnost pravljične cene za mlade prašičke. Ugotovljeni so slučaji, da je bilo par kilogramov težko prase prodano za 150, da celo za 180 RMI (Seveda je to kaznjivol) Naravnost neumljivo je torej, kako da se naši kmečki ljudje ne poprime jo vzreje prašičkov, saj je vendar ta panoga dandanes najbolj donosna panoga živinoreje, četudi prodajamo pujska po uradno dopuščenih najvišjih cenah, ki pa so vendar tako ugodne, da dobimo za šest tednov starega pujska toliko, ali celo še več, kot za enako stara tele' In, če premislimo, da nam lahko svinja povrže do deset ali še več pujskov, in to dvakrat v letu, medtem ko nam da krava sama enkrat v letu po eno tele — si lahko sami izračunamo, da nam da dobra plemenska svinja na leto pri podreji do dvajsetkrat več dobička, kot pa plemenska krava. Sicer re« plemenska svinja ne daje mleka (razen pujskom), toda, ko svojo dolžnost kot plemenska žival izpolni, je rejena star« plemenska svinja pač tudi primerno več Vzreja puiskov ie zato za kmečkeaa qo- tudi razne bolezni. Zato bo pameten gospodar izbral in določil za pleme najboljše svinje v svojem svinjaku, ki so najbolj zdrave, najbolj ješča, in najlepše razvite! Le od takih plemenskih svinj lahko pričakujemo obilo in lepih, krepkih ter zdravih mladičev! Nadalje ne jemljimo plemenskih svinj nikdar od prvega gnezda. Svinja jamreč skoti polnovredne mladiče šele v drugem, tretjem in četrtem gnezdu, medtem ke s* pujski prvega gnezda slabše razviti, manj odporni in za pleme neprimerni. Vprav v tem ozira zakrivijo naši kmečki svinjerejci največkrat napake. Izberejo za pisma pač morda še najlepšo izmed svinj, toda, ke skoti prvo gnezdo mladičev, jo vzredijo in zako-ljejo, namesto, da bi jo vnovič pripustili za pleme. In vzamejo prihodnje leto za pleme spet mladiče te svinje, ki so se skotili v prvem gnezdu . S takim postopanjem se naša svinjereja načrtno ubija, in ni čudno, da po par letih skotijo svinje, namesto po deset krepkih in zdravih pujskov samo še po dva do tri zanikrne živalice, ki so prej podobne mladim podaanam, kot pa svinjam. ter v mnogih primerih itak kmalu po rojstvu poginejo. Ni čuda potemtakem, če taki »svinjerejci« tožijo, da pri njih svinje »ne ratajo«! Kar se tiče sorte, ne bomo zdaj, med vojno, stavljali posebnih zahtev, ker je pač pomanjka- spodarja zlata jama, in je velika škoda, da ve- nje visokovrednih plemenskih svinj tolikšno, da čin« naših kmečkih gospodarjev terja =e nt mn-znala! Obračalno se zato s temi vrsticami nanje in jih pozivamo, dia se nemarne'o v^r^i : ' kar bo v veliko gospodarsko korist njim samim, obenem pa tudi našemu celokupnemu narodnemu gospodarstvu, ki trni zaraHi ^oH^-nip^-» -w- bi bilo pri najboljši volji nemogoče misliti na uvedbo kakršne koli enotne pa«me svinj. Pripomb i imo le, da se vsekakor izplača, žrtvovati nekoliko več za mlado plemensko svinjo dobra pasme, kakor pa vzrejati pujske od kakšne zanikrne in mršave svinie domače reje, ki bodo pe manjkanja puiskov občutno škodo, ker nropadaio vsej verjetnosti vprav tako zanikrni, kot svinja dnevno velike količine snovi, ki bi se jih dalo kot svinjsko krmo izborno izkoristiti Vsekakor pa moramo poudariti, da stavlia vzreja pujskov na kmetovalca nekatere zahteve, ki so predpogoj uspešne vzreie. Najvažnejše teh zahtev so: 1. Za vzrejo pujskov potrebuiemo dobre plemenske- svlnjel NB vsaka svinja unorabna, še manj pa nrimer-na za plemenske namene! Marveč, kmečki Gospodar mora znati izbrati izmed svinj, ki jih ima v svojem svinjaku, one, ki so za pleme naip i-roiTnejše! Pa ne tako, da bi šel in pustil za pleme one svinje, ki se zdajle, jeseni, najslabše redijo, češ, če ne bo za zakol, bo pa za pleme! S takimi plemenskimi svinjami se naša svinje-reja pač ne bo izboljšala, marveč še bolj propadla, kot je že! K»kSne svinje bomo torej izbrali za pleme? Pradvsem morajo biti plemenske svinje brezpogojno zdrave in dobro razvite. Vedeti namreč ■moramo, da se vprav pri sviniah najboli podedujejo vse lasteiosti in svojstva, torej tudi vsa bolezenska nagnjenja, slaba prebava hrane, kakor sama j posebno še, če smo jo pripustili h kakšnemu enako zanikrnemu, zakotnemu merjascu. 2. Se bolj kot dobrih plemenskih svinj, potreba jemo dobrih merjascev) Da, merjasci, — to je še bolj pereče vprašanj* naše današnje svinjereje! Prvo, kar moramo ugotoviti je, da je po naši deželi veliko pomanjkanje dobrih merjascev. Znane so nam občina, kjer so lansko jesen našteli pri nad 300 plemenskih svinjah, samo dva plemenska merjasca! Prva naloga kmetovalcev je torej, da preka svojega županstva poskrbijo, da bo v vsaki občini na razpolago dovolj merjascev. Ii sicer računamo, da je potrebno na vsakih 30—35 plemenskih svinj vzdrževati po enega merjasca. Res je, da je v današnjih razmerah težko, nabaviti dovolj plemenskih merjascev z rodovnikom« kajti pri nas svinjerejskih organizacij še ne j$o-znamo. Vendar velja za čas vojne tozadevno olajševalna odredba, da se lahko pripustijo v plemenske svrhe tudi merjasci brez rodovnika. Vsak kmetovalec torej, ki ima v svojem svinjaku lepo razvite mlade merjaščke, jih lahko potom občina ponudi v nakup za plemenske 6vrhe. Tag beweist aufs Neue, daß es in diesem unübersichtlichen, stützpunktartigen besetzten Berggeltode darauf kommt, immer wachsam zu sein, auch wenn der Schlaf dumpf und schwer vom Be-wuStsein Besitz ergreifen will, daß es in Sekundenschnelle entschlossen zuzupacken gilt, um dar Überwältigung durch eingesickerten Feind zu entgehen. Und jeder Tag beweist auch, daß die Soldaten der hier eingesetzten Panzergrenadier-dlvislon rjnd Fallschirmjägereinheiten allen diesen harten Anforderungen gewachsen sind. Neunzehnjähriger überwindet sich selbst. Am einem Morgen, nach einer Nacht voll singender Granaten und brüllender Einschläge, deren Trichter und dicht neben den Gräben, unmittelbar an dem in einem Felsloch eingerichteten Truppenverbandsplatz und am Eingang zum Erdbunker des Bataillonsgefechtsstandes sichtbar werden, betten Fallschirmiäger, die in sternenlo-sem Dunkel gefallenen Kameraden in das nasse Erdreich des nahen Olivenhaines. Maschinengewehre peitschen drüben am Hang kurze Feuer-stöSe in den Busch, eine Luftschlacht hoch über uns hat sich in die Ferne verlagert. Da rast über die, von Granaten umrauschte Straße aus dem Tal ein Kradmelder zu uns herauf. Er bringt nicht nur Meldung er bringt Post, Grüße aus der Heimatl Auch für den 19jährigen Fallschirm- jäger aus dem Westen, einem lebensfrohen Jungen, dessen Gesicht noch mit dem Blut seinea liebsten Kameraden überspritzt ist, den er soeben für immer in die Erde senken half, ist ein Brief da. Freudig greift er danach, lehnt sich an eine zerschossene Mauer und beginnt z* lesen. Plötzlich zittern seine Hände, Tränen bahnen sich einen Weg über die blutüberkrustet en Wangen. Wortlos reicht er den Brief, sinkt auf einem Felsblock zusammen und birgt das Gesicht in seine vom Kampf geschwärzten Hände. Sein einziger Bruder, gleich ihm Freiwilliger und knapp achtzehn Jahrs alt, ist während eines Heimaturlaubes einem Bombenangriff zum Opfer gefallen. Der Vater, der als Major im Felde steht, schrieb ihm dies. Es ist ein erschütterndes Bild des Schmerzes, diesen jungen. Menschen dem in all' dem Grauen des Kampfes soviel Leid widerfährt, still vor sich hinweinen zu sehen, mitten im Krachen und Bersten der endlos heulenden Granaten. Und wenige Minuten später kommt ein Angriffsbefehl Ohne zu zögern, springt der junge Soldat auf, wischt mit dem Ärmel seiner grün gefleckten Tarniacke die Tränen von den Wangen, birgt den Brief in seiner Brusttasche und ergreift sein Maschinengewehr Und dann wirscht er mit seiner G-upne einen Hohlweg entlang der beherrscherden Höhe zu, die den Pafl nach Süden flankiert Na nekaj pa moramo opozoriti: Nikdar ne ime-o uporabljati doma vzgojenega merjasca za oplemenjevanje domačih svinj, ki so si z merjascem v bližnjem sorodstvu! Pri takem postopanju se svinje hitro izrodijo ali degenerirajo, imajo malo in slabih mladičev, ter so podvržene raznim podedljivim boleznim. Zato: merjasca, če ■mo ga vzredili, prodajmo, domače plemenske »vinje pa pripustimo k merjascu, ki ga je od drugod nabavila bodisi občina, bodisi mi sami. 3. Za vzrejo pujskov potrebujemo dobrih svinjakov I O tem, kakšen mora biti dober svinjak, smo razpravljali že zadnjič, ko smo se pogovarjali o ■vinjereji v obče. Vendar moramo k dotičnim izvajanjem dostaviti še to-le pripombo: Dobri, to Je snažni, zračni, svetli, topli, suhi in dovolj prostorni svinjaki so važen činitelj za vsakršno svi-njerejo, — a za vzrejo plemenskih pujskov so dobri svinjaki brezpogojno potrebni! Svinja, ki jo redimo za zakol, vzdrži tistih par mesecev tudi v kaki zatohli, temni in vlažni kleti — toda sdravih in krepkih pujskov v slabem hlevu ni mogoče vzrediti! Vprav svinje so namreč, — čeprav jim očitamo, da so najbolj nečedne živali na svetu, — glede svojega stanovanja skoraj bolj občutljive kakor človek! V temnih, zatohlih hlevih svinje kaj rade zbolijo za kakršno koli nalezljivo boleznijo, v mrzlih in vlažnih dobijo levmatizem Vsak kmečki gospodar torei, ki hoče vzrejati pujske, mora najprej svoj svinjak urediti tako, da bo vsaj v glavnem ustrezal zahtevam, ki smo Jih našteli zadnjič. Pri tem posebno ne smemo pozabiti, da tako plemenske svinje, posebno breje, kakor tudi pujski, nujno potrebujejo priložnosti, da se izpreho-dijo in navžijejo svežega zraka Zato j« zadnjič opisano tekališče prt vzreji pujskov še posebno nenadomestljivo. Seveda se smemo zgolj s spuščanjem svinj na to malo tekališče zadovoljiti samo v zimskem času. Takoj pa, ko začne spomladi odganjati trava in detelja, Je paša na prostem najboljše, kar lahko privoščimo plemenskim svinjam ln mladim pujskom! KaT se v ostalem tiče ureditve hlevov za vzrejo pujskov,, omenjamo, da je pametno, takoj po skotenju ločiti pujske od svinje in jih namestiti v sosednji koči, kajti sicer se rado pripeti, da svinja mladiče požre ali pa pomandra. Da mladiči lahko hodijo sesat, moramo seveda »apraviti v pregraji dovolj velik prehod. Ako nimamo prostora, da bi namestili pujske r posebnem oddelku, si moramo pomagati tako, da v enem kotu koče napravimo kak čevelj vi-loko od tal nekako streho, pod katero spravimo mlade pujske, kjer jih svinja ne more doseči, niti le vleči nanje. Takoj po skotitvi pa je najbolje, dati mladiče ra kak dan v primerno veliko škatljo, katero motraj mehko obložimo z otavo ali pa z ovseno »lamo. V takem zaboju shranjeni mladiči ostanejo lepo snažni in na toplem, ker se skupaj tiščilo. i Za vzrejo pujskov potrebujemo dovolj primerne krme! Da vzredimo krepke in zdrave pujstke, moramo teko plemenske svinje, kakor tudi pujske same »ravilno krmiti. Jasno je, da to krmljenje ni pozimi in poleti enako. Medtem ko je poleti tako za plemenske svinje, kakor za pujske osnova krmljenja paša, je pri iimskejn krmljenju mladim pujskom drobno zri-kana pesa, pomešana z močnimi krmili, glavna krma, a plemenskim svinjam pesa, pomešana s »liho lucerno ali domačo deteljo. Prvi pogoj za uspešno ln pravilno krmljenje plemenskih svinj ln pujskov Je torej, da Imamo »i razpolago poleti dovolj dobre travnate ln de-teljne paše, pozimi dovolj pese, a celo leto dovolj močnih krmil, predvsem obilo beljakovin vsebujočega zdroba stročnic (fižola, graha, boba, •oje itd.) ali pa žita (ječmena, koruze, ovsa). Zato bomo 6ejali dovolj domače detelje in lu-eerae, ter nakosili in nasušili dovoljno količino bodisi ene ali druge, in sicer dokler je še detelja tisto mlada. Detelja namreč, ko nekoliko ostarl, hgubi skoraj vso krmsko vrednost za svinje, ki Itak že slabše Izkoriščajo zeleno krmo, kot pa jovedo. Medtem namreč, ko pri mladi travi Jn detelji izkoristi govedo nad 75 odst. hranilne vrednosti, je izkoristi svinja samo nekaj nad 60 edstotkov; če pa detelja in trava ostari, pade prebavljivost za svinje na komaj 40 odst. v krmi •e nahajajočih hranilnih snovi! Iz tega je jasno ^-PK.-Kriegsber Weill (Sch). Vor einer Stunde saßen die Sowjets noch in diesem Graben. Jetzt haben unsere ^-Grenadiere dieses Gelände in Besitz genommen und erwarten den Befehl zum weiteren Vormarsch. razvidno, zakaj je treba svinje krmiti le z mlado travo in deteljo, bodisi svežo, ali posušeno. In še na nekaj moramo opozoriti v zvezi s krmljenjem plemenskih svinj in mladih pujskov: Svinje je treba pravi čas pripustiti, da si krmljenje olajšamo! Računati moramo namreč, da traja bre-jost pri svinjah skoraj štiri mesece, in da morajo pujski sesati poldrug do dva meseca. To se pravi, da moramo svinje pripustiti skoraj po! leta prej, preden se začne paša. In ker se pri nas začne paia, oziroma sveže krmljenje sploh, okoli srede maja, je v začetku decembra skrajni čas, da pripustimo za pleme namenjene svinje k merjascu! Kolikor dalje zdaj odlašamo, toliko težje bo krmljenje odraščajočih pujskov! Rekli smo, da je poleti paša, pozimi sveža pesa, osnovna krma za plemenske svinje in pujske. Vendar to ni dovolj. Nekaj pred povrženjem moramo začeti dajati plemenskim svinjam tudi močno krmo, najbolje 1 kg ječmenovega ali ovsenega zdroba na dan. Ko pa j« svinja povrgla, ji moramo - seveda dajati močne krme več in sicer za vsakega pujska po približno pol kilograma zdroba. Seveda je lahko zdrob pomešan z različnim žitom in stročnicami, pa tudi z otrobi in 6 suho lucerno ter deteljo. Če pa dajemo svinjam posneto mleko, ki vsebuje precej beljakovin, lahko krmljenje luceme oz. detelje ter stročnic odpade. Na dan damo svinji do 8 1 posnetega mleka. Ko svinje odstavimo, jim lahko spet krmljenje močnih krmil ustavimo, da se ne začno rediti. Nekaj močne krme, predvsem beljakovin, pa morajo 6eveda dobiti, najbolje v obliki luceme ali detelje, ali pa v obliki posnetega mleka. Kot rečeno, naj bi plemenski pujski sesali osem tednov, najmanj pa šest Ze v tem času pričnemo z dodatnim krmljenjem ječmenovega zdroba ali žitnih otrobov. To storimo tako, da prilijemo zdrobu ali pa otrobom toliko posnetega mleka, da nastane gosta kaša, ki jo pujski radi žre. Ke jih odstavimo, jih začnemo krmiti — enako kot plemenske svinje, — poleti že s svežo travo in deteljo, oziroma pozimi-z drobno zribano svežo peso, pomešano z drobno zrezano suho lunarno oziroma deteljo. K tej sveži krmi pa dajemo pujskom dodatno še močno krmo, najbolje ječmenov zdrob, ali pa otrobe, in to vsaj pol do tričetrt kilograma dnevno. Seveda, če imamo posneto mleko na razpolago, jim dajemo lahko tena 3 do 4 litre na dan in pujska, a pri tem znižamo obrok zdroba. Ke so pujski dobre tri mesece stari, jih lah'o brez skrbi glede krme izenačimo s plemenskimi svinjami; to se pravi: poleti jih samo pasemo na mladi travi in detelji, a pozimi jih krm mo s svežo, zribano peso, kateri primešamo nekoliko zdroba ali otrobov ter pnidamo nekaj beljakovin, bodisi v obliki suhe luceme ali detelje, bod!si v obliki zdroba stročnic, bodisi v obliki posnetega mleka. Ves čas nismo ničesar omenili o kuhanju ali parjenju krme za pujske in plemenske svinje. Saj pa tudi ni niti potrebno, niti dobro, plemenske svinje krmiti s kuhano ali parjeno krmo! In krompir, ki ga res moramo pariti, preden ga krmimo, je bolje dajati pitavnim, kot pa plemenskim svinjam! Pri krmljenju s svežo, zribano peso ostanejo svinje tudi pozimi zdrave in ješče. Zato bomo pese prihodnje leto posadili kar največ mogoče. To se izplača tudi iz tega razloga, ker da pesa na hektar posetve mnogo več krme, kot pa n. pr. ječmen ali koruza. Medtem namreč, ko s pridelkom enega hektara koruze, ovsa ali Ječmena lahko vzredimo samo 6 meterskih stotov žive teže svinj, lahko vzredimo s pridelkom enega hektarja pese celih 12 stotov žive teže svinj. Z drugimi besedami: kdor sadi peso namesto da bi sejal Ječmen, oves ali koruzo, lahko redi še enkrat večje število svinj! Prav tako da tudi krompir dvakratni pridelek Dr. F. J. Lukas: Ausschneiden! Izrezatil fleutscBi Iiis- Erwachsene me^fiadiscfi unel praktisch (Nemščina za odrasle metodično ln praktično.) 48. Stunde. Zeitwörter, die sich mit Wörtern verbinden: Zeitwörter, die sich mit Vorwörtern verbinden: a) An. (Frage: woran? Antwort: daran.) 1. Er denkt den ganzen Tag nur an dich. 2. Auch dieser faule Jude wird sich an die Arbeit gewöhnen müssen. 3. Wenn Sie in einer schwierigen Lage sind, wenden Sie sich ruhig an mich. 4. An wen schreiben Sie? An meine Freundin Erika in Pettau. 3. Werden Sie Sonntag an der Versammlung des Steir. Heimatbundes teilnehmen? Natürlich nehme ich daran teil. 8. Wenn ich vergessen sollte, erinnern Sie mich ruhig an mein Versprechen. 7. Glauben Sie an Gott? Ja, Ich bin gottgläubig. 8. Warum zweifeln Sie an der Wahrheit dieses Buches? Weil der Verfasser ein Engländer ist. 8. Erinnern Sie sich an die schönen Tage, die wir miteinander am Veldeser See verlebt haben? Ja, ich erinnere mich daran. 10. Warum wollen Sie ihn an der Ausführung seiner Aufgabe hindern? Wer sagt, daß ich ihn daran hindern will? b) Auf. (Frage: worauf? Antwort: darauf.) 1. Geben Sie acht auf die Straße, sonst kommen Sie noch unter ein Auto. 2. Kann ich mich auf Ihre Aussage verlassen? Sie können sich darauf verlassen. 3. Sie sind zu eifersüchtig auf Ihre Frau! 4. Die Rede des Fuhrers wurde auf alle europäischen Sender übertragen. 5. Warum antworten Sie nicht auf meine Frage? Ich kann darauf nicht antworten, weil ich sie nicht verstanden habe. 6. Sie können in jeder Lage auf mich zählen. 6. Bestehen Sie auf Ihre Forderungen? Ja. ich bestehe darauf. 8. Worauf warten Sie? Ich warte auf den Generaldirektor. 9. Wie hoch belaufen sich Ihre Ersparnisse? Meine Ersparnisse belaufen sich auf 1227 Reichsmark. 10. Im Kriege ist es selbstverständlich, daß wir auf vieles verzichten, aber wir verzichten gerne darauf. c) Aus. (Frage woraus? Antwort: daraus.) 1. Woraus besteht das Brot? Das Brot besteht aus Mehl, Sauerteig, Wasser und Salz. 2. Woraus wollen Sie trinken? Ich werde aus diesem Glas trinken. 3. Dieses Buch wurde aus dem Deutschen in das Italienische übersetzt. d) Für. (Frage: wofür? Antwort: dafür.) HALE VESTI Izkažite se tudi pri hišni zbirki, ki bo v nedeljo, dne 5. decembra 1943 za Kriegs- VVinterhilfs-werk ter prispevajte po svojih močeh! HMWMunbOPFER * Deutsche Arbeitsfront ]e nabrala 49 tn pol milijona za Kriegs-WHW. Cestna zbirka, ki jo je izvedla dne 23. in 24. oktobra 1943 Deutsche Arbeitsfront za Krieqs-Winterhilfswerk, izkazuje po prvih poročilih vsoto 49,551.233,69 RM. Ista zbirka lanskega leta je vrgla 43, 135.417.10 RM. Porast znaša 6,415.816.59 RM ali 14,9 odst. * Nova odlikovanj« spodnjeätajerskih junakov. Za hrabro vedenje pred sovražnikom na fronti so bHi odlikovani z odlikovanjem Eiserne« Kreuz II. Klasse sledeči vojaki iz Spodnještajerske: Grenadier Richard Trunkl iz Zellnitz-a, Kreis Marburg-Land, Grenadier Albin Saf.. , Gefreiter Anton Petrun in Grenadier Alois Bratuscha. Zadnji trije so doma iz Ortsgruppe Mahrenberg. — Pri tem je vredno pripomniti, da je Grenadier Richard Trunkl, drugi sin Heinrich-a Trunkla iz Zellhitz-a, ki je deležen odlikovanja za hrabrost. * Skrb za zakonsko srečo vojnih poškodovancev. Usodni boj za obstoj Veliko Nemčije zahteva brezpridržno vpostavo vseh moči. V veri v končno zmago so odhajali naši očetje in sinovi v boj. Mnogo se jih ni več vrnilo, mnogim je vojna prizadejala hude rane. Mnogo teh dedno zdravih mož je v stanju, ustanoviti si lastne družine. Ali naj pri teh, ki so najboljši med narodom, ostane ta želja neizpolnjena? 2e iz prebivalsko-političnih interesov se njihova dragocena dednost ne sme izqubiti. Radi tega so v Gau-u Ostpreusen uredili ženitveno posredovalnico ¿u vojne poškodovance in vojne vdove. Krog res primernih partnerjev je bolj mali. Prvo podlago za take zakone tvori ugoditev telesnih in duhovnih predpogojev. Radi tega so to posredovalnico priključili zdravstvenim uradom, kjer zdravniki v sodelovanju s šef-zdravniki vojnih lacaretov in negovalk ter z ženskimi orqanizaci'ami preizkušajo in ocenlujeio vrednost in zmožnost posameznih partnerjev za zakonsko življenje. * Nadaljnja odlikovanja spodnjetšajerskih lan-tov-vojakov. Ni še dolgo, ko smo zapisali, da skoraj ne izide nobena številka »Štajerskega Gospodarja«, ki je kakor znano v prvi vrsti glasilo Spodnještajercev, brez poročil o odlikovanju naših fantov in mož, ki stojijo na raznih frontah. Danes si štejemo v posebno čast. da lahko priobčimo o naših novih odlikovancih. Eisernes Kreuz II. Klasse so dobiH: Gefreiter Johann Ko-watschitsch iz Ortsgruppe Maxau, iz Ortsgruppe Groß-Sonntag pa Johann Meschko (Unterbüheln 82), Grenadier Anton Germitsch (Zinnendorf 28), žita glede na hranilno vrednost, vendar pride krompir predvsem v poštev za rejo pitavnih, to je, za zakol namenjenih 6vinj. In končno moramo še na nekaj opozoriti: Skoraj vse bolezni pujskov so posledica bodisi zanikrne oskrbe (vlage, mrzlega hleva, prepiha itd.) ali pa nepravilne prehrane pujskov samih, oziroma dojnih svinj, če pujski zbolijo že med sesanjem. Prav poseben znak za to, da so svinje nepravilno krmljene, to je, da dobivajo preveč beljakovin, je, ako dobijo pujski krastam podoben izpuščaj, ki zmanjša pujskom ceno, kajti krastavih pujskov nihče ne kupi rad. Razen tega krastavi pujski hrano slabo prebavljajo, da se nadaljnja vzreja obolelih pujskov komaj, ali sploh ne izplača. Vendar se ta krastavost pojavlja predvsem v velikih svinjerejah. Pri kmečkem svinjerejcu se je skoraj ni bati, posebno še, če se bo pri krmljenju ravnal po gornjih nasvetih. Torej kmečki gospodarji: Lotite se vzreje pujskov, ki vam bo obilno povrnila trud — pa tudi drugim bo ustreženo, ki danes zaman telijo kupiti pujske, a jih sami ne morejo vzreditil in Gefreiter Lorenz SemKtsch (UnterbÜheta). Ob« Ortsgruppi sta v Kreisu Pettau. * Se en junaški spodnještajerski vojak. Gospa Elisabeth Tschretiiik v Sengbergu, Gemeinde Anderburg (Kreis Cilli) nam poroča, da je dobil njen sin Kanonier Franz Tschretnik za hrabro obnašanjem pred sovražnikom odlikovanje Eisernes Kreuz II. Klasse. * Nove spominske table v gaju junakov. Minulo nedeljo so v Marburg-u v gaju junakov na slavnosten način postavili nove spominske table z napisi za domovino padlih Marburg-erjev. Navzoči so blH svojci padlih, Ortsgruppenführer-jl ter Kreisführer Knaus, ki se je v izbranih besedah spomnil junaških del padlih junakov. Prireditev je olepšala godba Wehrmannschaft-a. * D< lavska knjiga na Spodnjem Štajerskem. Šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem, pooblaščenec za delavska vprašanja (Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiemark. der Beauftragte für Arbeitsfragen) je določil z razglasom z dne 10. junija 1943 v uradnem üsitu Verordnungs- und Amtsblatt v 24. junija 1943, da se po 1 juliju 1943 na Spodnjem Štajerskem ne sme zaposliti delavcev in nameščencev, ki ne bi bili v posesti delavske knjige (Arbeitsbuch) ali pa delavsko knjigo namomestujoče karte (Arbeitsbuchersatzkarte). : Kdor po 1. juh ju 1943 zaposluje delavca ali nameščenca brez delavske knjige, je kaznjiv. To velja tudi za vajence, praktikante ali volonterie. ' To določilo velja tudi za izvrševalce samostojnih poklicev, domače delavce, hišne obrtnike, med- ; mojstre ter sopomagaioče družinske pripadnike. Vsi ti lahko izvajajo svoje poklice oziroma lahko prevzamejo dela, če so v posesti delavske kniige ali pa delavsko knjigo nadomestujoče karte Brez imenovanih izkaznic so lahko tudi izvrševalci naštetih poklicev kaznovani z denarnimi kaznimi do RM 150— ali pa z zaporom, v kolikor niso po drugih zakonih zapadli še višjim kaznim. Arbeitsamt lahko razen teta prisili podietja in obveznike delovnih knjig ki se pregrešijo zoper tozadevne predpise, z izterjanjem do RM 150— prisilnega denarja, do spoštovanja in rešpektiranja predpisov. * Dela prosti čas v poklicu stoječih žena, težkih poškodovancev ter manje zmogljivih ljudi v privatnem gospodarstvu urejuje razglas Reichs-ministra za Wirtschaft und Arbeit, ki je izšel dne 22. oktobra 1943. Po istem imajo žene z lastnim domačinstvom pri 48-urnem delu pravico do naj-mani 4 ure skupno trajajočega prostega časa tedensko in en cel tedenski dan mesečno. Ta prosti čas se ne plača, Arbeitsamt pa lahko napravijo tudi v tem izjeme. Zene, ki imajo v oskrbi otroke izpod 14 let in nimajo drugih pomoči, se ne smeio uporabljati z a nadurno, nočno ali praz-niško delo, sko na to ne pristanejo. Nadalje imajo težki poškodovanci in ranjenci, katerih delane- 1. Wofür haben Sie ihn belohnt? Für seinen außerordentlichen Fleiß und auch dafür, daß er immer einsatzbereit ist. 2. Für die Richtigkeit seiner Aussagen kann ich bürgen. (Wofür? — dafür!) 3. Er steht mir für jeden Betrag bis 50.000 RM gut. 4. Wofür wollen Sie mir danken? Ich danke Ihnen für Ihr Entgegenkommen. Ich danke Ihnen vielmals daiiir. 5. Karl ist so nachlässig, ich sorge mich ernstlich für seine Zukunft. 6. Die Gewaltverbrecher werden für ihre Übeltaten mit dem Tode bestraft. 7. Wofür halten Sie ihn? Ich halte ihn für einen Aufschneider und Großsprecher. Wörter. echtgeben auf — paziti na kaj Aufschneider (m) — bahač, širokoustnež Ausführung (w) — izpeljava, izvršitev, izvod Aussage (w) — izpoved, izrek, povedek belaufen (sich auf) — znašati bestehen (auf etwas) — ostati pri čem bestehen aus — sestoj ati iz einsatzbereit — pripravljen erinnern (jemanden an etwas) — spominjati kosa na kaj Ersparnis (s) — prihranek Forderung (w) — terjatev, zahteva, poziv Gewaltverbrecher (m) — nasilnik, hudodelnik gewöhnen, sich (ich gewöhne mich an) — navaditi se (navadim se česa) Großsprecher (m) — širokoustnež hindern an — zadrževati od česa, pri čem Sauerteig (m) — kvas Sender (m) — (radijski) oddajnik sorgen (sich für etwas) — v skrbeh biti za kaj teilnehmen an — udeležiti se česa Übeltat (w) — zločin übertragen (Rundfunk), Ich übertrug, ich habe übertragen — prenesti (po radiu) verlassen (sich auf etwas) — zanašati se na kaj verzichten auf etwas — odreči se čemu wenden, sich (ich wende mich an) — obrniti se do koga ali na koga zählen (auf jemanden) — zanašati se na koga Redewendungen. in einer schwierigen Lage sein — v težavnih razmerah biti a) mit (womit? damit) 1.Er begann und beendete seine Rede mit den Worten: Wir werden siegen! Womit hat er seine Rede begonnen? Damit. 2. Er gibt sich mit allem Möglichen ab und hat nie Zeit zu einer ordentlichen Arbeit. 3. Womit ist die Natur im Winter bedeckt? Mit Schnee. 4.Di »ser Wagen ist mit Kohlen beladen. 5. Die deutschen Abteilungen haben sich mit den rumänischen Trupoen an einer vorher bestimmten Stelle vereinigt. 6. Sie dürfen diese Rede natürlich nicht mit einer Rede von Dr. Goebbels vergleichen. 7. Unsere Soldaten sind mit allem, was sie brauchen, versehen. 8 Ich kann Ihnen keine Auskunft geben, sprechen Sie bitte mit dem Verlagsleiter. b) nach 1. M;t jäem nächsten Zug muß ich nach Berlin abreisen. 2. W-inn gehen Sie nach Hause? Um 2 Uhr. 3. Er strebt nach höheren Zielen. 4. Hat jemand nach mir gefragt? Nein, bis jetzt hat niemand nach Ihnen gefragt. 5. Sie sehnte sich nach frischer Luft, Sonne und Schnee. 6. Wenn Sie sich nicht auskennen, richten Sia sich bitte nur nach mir. 7. Im Kriege kann man sich nicht immer nach der Mode kleiden, was auch gänzlich unwichtig ist. 8. Der Kerl riecht schon wieder nach Schnaps. Wonach riecht er? c) über. 1.Er urteilt über alles und versteht nichts. 2. Worüber beklagen Sie sich? Heute in der Nacht wurde bei mir eingebrochen und es wurde mir ein wertvoller Schmuck gestohlen. Darüber bek. ge ich mich 3. Sie errötet über jeden Witz der nicht gani zimmerrein ist. 4. Es zeugt von Mangel an Bildung, über dia körpeiliehen Gebreche der Mitmenschen zu lachen 5. Spotten Sie über mich soviel Sie wollen, ich lasse mich in meinem Urteil nicht beeinflussen. 6. Hier sind die Bücher; kann ich über sie verfügen? Bitte verfügen Sie darüber. 7. Worüber denken Sie nach? über die Unsterblichkeit des Maikäfers. 8. Worüber haben Sie sich unterhalten? Wir haben uns über die Wichtigkeit der deutschen Sprache in Europa unterhalten. zmožnost se je znižala za 50V« ter nad 65 leit stari delavci, pravico do zahteve, da njihov tedenski delovni čas ne prekorači 48 ur tedensko. Nadzorne oblasti lahko v izrednih primerih te omejitve delovnega časa razširijo tudi na druge delovne sile * Železničarji imajo policijsko pravico. Marsi-komur ni znano, da so organi železnic v svojih službah po obstoječih predpisih neke vrste železniška policija. Vsaka oseba je radi tega dolžna, da se na železnicah pokorava vsem odredbam in do-ločilam, ki jih izdajajo železničarji kot železniško policijski organi. Pri tem ii-ajo železniški uradni organi pravico, ds izvrševanje svojih določb v slučaju potrebe tudi izsilijo. Tam, kjer je potrebno, lahko grešnike in hudobneže tudi zadržijo na področju železnice, zahtevajo od njih legitimacije ter izročijo žendarmeriji, policiji ali sodišču. Železniški uradniki nosijo pri Izvrševanju železniške policijske službe navadno uniformo ali pa trak preko rokava, ki je znamenje službe. Zadostuje pa tudi izkaznica. Danes, ko železniški promet radi vojne premaguje ogromne težave in se ravno radi tega dogajajo nespo razumevanj a je samo ob sebi umevno, da se je treba na železnicah pokoravata vsem navodilom, ki jilh Izdajajo železniški organi, danes obojega spola, ker se bo na ta način olajšalo delo železniškega prometa, ki je eminentne važnosti za ljudsko skupnost, prav posebno na za uspešno vojskovanja. * Izcmbljene živilske karte. Veliko živilskih kart se dnevno izgubi. V najvcHih primerih so si. oškodovanci sami krivi Natvečkrat se vidi, da gospodi ni« ali oa tudi moški pri nakupu blaga poza- po ndvTPmu od^e-ka na prodaj™ miri pobrati vnrieno živilsko karto, ki o^de na ta način lahko v druoe roke če jo n"5'en prodalalec in raz-(lolipvaler opazi in shrani za nravi?ga lastnika. P-'neti se tudi, da pošlljaio otroke s kartami na-hvoovati Da otrok ne zna ceniti vrednost tega dar1»« naibolj važneoa vrednostnega papirja, je razuml^vo, razumljivo je pa tudi, da se najdeio »specialisti«. M prežijo na karte v otroških rokah. Pri izrniK; kart ie zelo važno da se nemudoma obvesti Wirtscha*tsamt (KartensteHe) in pa svojeoa sMnega troovca živil, kier se navadno kupuje. so nekatere vr«te blaoa vezane na gotove t*a pripeti, da takemu znamenju kmalu sledi znamenje »letalski a.arm« (Fliegeralarm), ki ga oznanjajo sirene z dv.gajo-čim in padajočim tuljenjem, trajajočim po eno minuto. V takih slučajih je pa obvezno, da se prebivalstvo drži na vsej črti letalsko-zaščioi.h predpisov. Kdor se ne poda v letalsko-zaščitne prostore, je lahko kaznovan. V vsakem slučaju se pa da znamenje »Entwarnung« (nevarnost minula), ki se pozna po eno minuto trajajočem tuljenju siren po vsaki minuli nevarnosti, ki je pretila od strani sovražnega letalstva. * Se več peska in vodel Voda in pesek sta bojno sredstvo samoobrambe. Sovražnik poskuša pri vsakem napadu povzročiti čim več požarov. Zato se mora vsak požar z vsemi silami gasiti. Ves pogum in vsa volja pa ostaneta brez uspeha, če v času požara ni peska in vode pri roki. Marsikatera stanovanja in podstrešja so se iz malega požara spremenila v veliko pogorišče, ker ob času nesreče ni bilo dovolj vode in tudi ne peska na razpolago. Zato je gledati na to. da so po hišah v vseli prostorih stalno pripravljene posoda z vodo ter vreče ali zaboji s peskom. Tudi zaklonišča ne smejo biti brez vode in peska. Pri ! vsem tem pa ni potrebno, da bi se posodo z vodo I dnevno menjalo, ker bi to posebno po mestih in večjih krajih povzročilo preveliko potrošnjo vode, ki bi se v vodovodih čutila. Zadostuje, če se vodo iz higienicn'h razlogov menja od časa do časa. Priporočljivo pa je, da se posodo z vodo pokriva, ker ostane voda potem dalje časa čista. Na noben način pa se ne sme misliti, da se vodo lahko napolni v posode, ko je že letalski alarm. To bi namreč lahko v času, ko je odvzem vode za gasitev najbolj važen, povzročilo v vodovodnem omrežju tak pritisk, da morebitna gasitev sploh ne bi bila mogoča. N. Z. 9. Worüber streiten Sie? über den Wert des Fragebogens. 10. Ärgern Sie sich doch nicht über jede Kleinigkeit, das schadet Ihrer Gesundheit. 11. Der Wirkungsbereich des Gauleiters erstreckt sich über den ganzen Gau. Verwendung der Vorwörter: an. ' 1.Er steht am Fenster und sleht'den Kindern zu, die im Garten sipialen. 2. Ar. wen ist dieser Brief? An Sie natürlich. 3. Fs ist an mir, das Unrecht wiedergutzumachen. 4. Er nahm mich an der Hand und sagte: Sei wieder giut. auf. 1.Die Teppiche liegen auf dem (am) Boden. (Wo?) 2. Sie können heute auf meine Kosten ins Theater gehen. 3. Auf dem Wege zu Ihnen begegnete ich Ihre Schwiegermutter. 4. Auf der Jagd schoß er einen Treiber an. 5. Auf alle Fälle warne ich Sie ein letztes Mal. 6. Ich kann Ihnen das Geld nur auf kurze Zelt leihen. 7. Fr spielte immer Frieder Karten; auf diese Weise verlor er sein ganzes Vermögen. 8. Wie sagt man auf slowenisch »bitte«? aus. 1.Die Soldaten tranken den Kaffee aus der Feldflasche. 2. Er getraute sich aus Angst nicht auf die Straße. 3. Aus Versehen habe ich seinen Bleistift eingesteckt. 4. Diese großen Hüte sind schon lange aus der Modo gekommen. Ich verkaufe Ihnen das nur aus Freundschaft. Wörter. auskeimen (6ich) — razumeti se, vešč biti Abteilung (w) (Militär) — oddelek bestimmen — določiti, odmeriti Bildung (w) — omika erröten — zardeti erstrecken (sich über) — raztezati se čez Feldflasche (w) — čutara Gebrechen (s) — napaka, hiba getrauen (sich) — upati se, drzniti se Maikäfer (m) rjavi hrošč Mangel (m) — pomanjkanje, nedostatek, napaka Mitmensch (m) — bližnjik richten (sich nach jemandem) — ravnati se po kom, posnemati koga riechen nach — dišati po čem sich 6ehnen nach— hrepeneti po; koprneti po Stelle (w) — mesto, kraj streben nach — poganjati se za kaj, težiti za ... streiten über (ich stritt, ich habe gestritten) — prepirati se o Unsterblichkeit (w) — nesmrtnost vereinigen (sich) — združiti se vergleichen mit (ich verglich, ich habe verglichen) — primerjati s Verlagsleiter (m) — založni vodja Vermögen (s) — premoženje, zmožnost Wirkungsbereich (m) — področje Ziel (s) — cilj, smote*-zimmerrein — snažen _ * Kedaj Je najdaljši večer? Najdaljši večer je 12. hi 13. decembra. Takrat zahaja sonce z ozirom na kraj različno, po nekod že ob tričetrt na 4. popoldne. Okrog 31. d'.... "bra obseva sonce naše kraje že deset minut dalje. Nekoliko dru-gače je z vzhajan jem sonca. Najpoznejši . sončni vzhod, in sicer kakih deset minut po osmi uri zjutraj, imamo dne 22. in 23. decembra. Najkrajši dan je 22. in 23. decembra. j * Zločinec zoper nenravnost. Radi zločina ne-I čistosti zoper naravo ie sodnik edinec deželnega sodišča v Graz-u obsodil 39!etnega zasebnega nameščenca Josef-a RustrBuchrieder-ja na enajst mesecev ječe. Imenovani je bil že predkaznovan. * Obseg potresne katastrofe v Turčiji. Po zadnjih poročilih je potres, ki so ga zabeležili preteklo soboto med 12.23 in 1.25, razrušil železniško progo Smysa—Samsun ob Črnem morju Več železniških jsrog je sploh izginilo. Deset vasi je bilo popolnoma uničenih. V Usmašiku in okolici so izkopali izpod ruševin 450 mrličev. 90 od.it. vseh hiš je porušenih Uničene je bilo tudi mao-go živeža in živine. Cesta med mestoma Kargi in Tessia je popolnoma razrušena. V Tessiji se je porušila elektrarna in neka tovarna. Vlada je dala kot prvo pomoč 80 tisoč turških funtov na razjiolago. * Hrvatske kmečke milice. V Banjaluki so zaprisegli prve prostovoljce hrvatskih kmečkih milic. Gre za ustanovitev prostovoljnih formac i v veliki župani ji Banjaluka v svrho samoz.." čite pred vpadi partizanov. * Židovsko premoženje v Italiji. Kakor poro-čajo iz Milana, je sklenila republikansko-fašistič-na vlada zanlembo vseh umetnin, umetnostnih starin in kniižnic, v kolikor se nahajajo v židovski posesti. * O nekdanjem terorju boljševikov na Litvan-skem. Litvanski pisatelj Iqnas Scheynius je imel v Helsinkih predavanje o terorju, ki so ga izvajali boljševiki v poletju 1939 na Litvanskem. Po tajni instrukciji komisarja GPU. Sjerciva, bi bili morali dve tretjini litvanskega prebivalstva zapustiti svojo domovino. V enem letu boI'ševi«ke strahovlade so umorili 3000 Liivancev, 38 000 so i;h zavlekli neznano kam, 120.000 mož in žena pa je moralo na prisilno delo v Sibirijo. Razumljivo je tedaj, da si Litvanci ne želijo vrnitve takih časov. RAD-Kriegsber. Grund (Sch). Vom Kriegseinsatz des RAD am Atlantik. Vielseitig ist der Einsatz des RAD beim Bau des Atlantikwalls. Hier sind die Männer des Reichsarbeitsdienstes dabei, eine Drehbettung für ein Geschütz der Küstenartillerie aufzubauen. gospodarstvo Denar Denar je zamenjalno sredstvo in merilo vrednosti, torej gibljiv predmet, ki ga izdajajo gotova gospodarska področja potom kake javne korpo-racije ali pa denarne 'banke. Vse funkcije, ki jih opravlja denar kot splošno zamenjalno sredstvo, splošno merilo blaga, splošno plačilno sredstvo, nosilec vrednosti skozi čas in prostor in posredovalec denarnega prometa, se lahko zajamejo v dve osnovni funkciji: v funkcijo splošnega za-menjalnega sredstva in splošnega merjenja vrednosti. To skupno delovanje lahko jamči za redno funkcijoniranje denarja. Iz prvotnega primitivnega gospodarstva, ki je slonelo na zamenjavi naravnih dobrin, je šele nastal denar. To so zahtevale in dosegle težave, ki so bile povezane z zamenja-vanjem raznega blaga v večjih obsegih in količinah. Tako je postal denar potem kot splošno merilo vrednosti vseh vrst, ker združuje v sebi funkcije iskanega in ponujenega blaga. Denar kot zamenjalno sredstvo in merilo blagovne vrednosti, priznan širom zemeljske oble, omogoča za-menjalne kupčije ne da bi se ga moralo v naravnem stanju poslati za kako blago kot plačilno sredstvo, ker je pač možno v vseh delih sveta denar točno obračuniti in na podlagi istega tudi točno določiti cene blagu. Denarna plačila in nakazila lahko nadomestijo tudi takozvani čeki, menice ter žirovni promet. Popolna odprava denarja kot zamenjalnega sredstva ne bo nikdar mogoča, ker se vsi nadomestki opirajo na denar. ' Če pogledamo v zgodovino denarja, vidimo nasprotstva med naravnim in kovinskim denarjem. Najbolj znani primeri za naraven denar so živina Her razne vrste okraskov. Prav posebno se je zlato in srebro uporabljalo kot naraven denar. Tem oblikam nasproti je zlato kot denar zavzelo v kovinskem denarju drugo in sicer čisto svojevrstno obliko. Stališče zlatega kovnega denarja v modernem denarništvu dela razliko med denarjem brez blagovne in z blagovno vrednostjo. Brezblagovno vrednost predstavlja tudi denar iz papirja kakor tudi denar kot državni papir, bankovci itd. O denarju, k.i vsebuje blagovne vrednosti v polnem obsegu, se reče, da je čist denar, medtem ko se ostalega označuje kot notalnega ali papirnatega Za razmerje do inozemstva je velike važnosti kakovost valutarnega denarja, to je plačilnega sredstva, ki ga izda država ali pa centralna denarna banka. VaTutamemu denarju stoji nastprot1 akcesoričen denar, to je denar stranske cene. Prvega označujejo tudi z imenom vrednostni denar, da ga kot plačilno sredstvo pri plačevanju državi in zasebnikom nekako dvignejo iz vrst ostalih plačilnih sredstev. Za izdelovanje denarja se uporablja snovi, ki odgovarjajo istočasno različnim nalogam denarja. Predvsem mora biti materijal, ki ga mnogo ljudi ceni in sprejme. To je potrebno tako dolgo, dokler državna oblast ter javna varnost ne dosežeta neke vrst« trdnosti in sigurnosti, da ljudstvo lahko prisilita sprejemati izdelan denar. Denar mora nadalje biti v zadovoljivi količini na razpolago, trpežen, stalne cene in zložljiv, popolnoma enake kakovosti in teže, po zunanjem izgledu lahko razločljiv, v svoji lastni vrednosti sitalne cene ter pripraven za kontrolo v pogledu svoje sestavine. Vse te lastnosti so združen« v glavnem v takozvanih plemenitih kovinah. Ker je pri večjem denarnem prometu uporaba denarja težavna in skoraj nemogoča, se preide potem navadno na papirnati denar ali nadomestek (čeke, menice), kar ima pri že povedanem vplivu države kljub i manjkajočih kovinskih lastnosti isto veljavo kakor denar Iz kovin. Razen denarne snovi so denarna količin« zn urejeno plačsrvanj« velikega pomena. Količina mora biti z vsakokratnim stanjem zlatih zalog v skladu. To je najbolj težki del denarne politike, ker ni mogoče vedno meriti potrebe denarne količine, ki je v prometu. Označi se lahko samo tiste momente, od katerih j« potreba denarja v glavnem odvisna: obseg prometnih operacij, ki se v gotovi gospodarski perijodl izvajajo ter o blagovnih zalogah narodnega gospodarstva, od živahnosti in mnogostranostl blagovnega prometa ter brzini kroženja denarja. Čim večje vsote morajo ležati po blagajnah, tem več mora biti denarja. Razmerj« med blagovnim prometom in količino denarja se pa menja po večjem ah manjšem prometu naravne zamenjave in kreditov. Ii razmerja od preskrbovanja količin in potreb po plačilnih sredstvih nastane za celotno gospodarstvo vrednost denarja — kupna moč —, to je, možnost za neko denarno enoto kupiti gotovo količino blaga poljubne vrste ter cena. Nihanja v tem razmerju morajo potem povzročiti sprememb« v stanju cen. Ker je količina denarja podvržena spremembam, se mora ista od časa do časa pomnožiti aH celo zmanjšati, da ni količina prevelika in da je tudi ni premalo. V to zadevo morajo posegati države, ki s svojo denarno politike regultrijo količino neposredno z denarnim prometom ali pa posredno z vplivanjem na obrestna postavke. Stalno povečanje količin denarja preks gospodarskih potreb vodi do inflacije, to je ds razvrednotenja denarja. to m mo Radij I grame je količina za pol naprstnika. Ce je neke važns in potrebne količine malo na razpolago, je navadno zelo draga. Zato je tudi jasno, da predstavlja radij najdragocenejšo snov na svetu. P« neki statistiki je pred vojno veljal gram radija okrog sto tisoč dolarjev ameriške veljave. Vseh 29 gramov radija predstavlja vrednost dveh milijonov in devetsto tisoč dolarjev. Vas ta radij js v rokah raznih zdravilišč, bolnišnic, medicinskih institutov Ud. ter je razdeljen po vsej zemeljski obli. Največ radija dobivajo iz karonitskih nahajališč v ameriški državi Kolorado. V karonitu ja nekaj kovine urana. Iz desetih milijonov delov urana se pa dobi 3,3 dele radija. J« pa kljuk temu pridobivanje radija iz urana dobičkanosna industrija, ki potrebuje velikanske vsote denarja za svoje obratovanje. Učinek radija, takozvano radioaktivnost, to m pravi, izžarevanje nevidnih žarkov, je prvi odkril francoski profesor Besquersl. Ta raziskovanja j« pozneje nadaljevala Curie-jeva, in js žs 1. 1898. dobila tudi ladij 'a glinca, ki se mu v nemščini pravi Pechblende. Ime radij, to je »izžarujoča snov«, je nastal« radi močnega radioaktivnega izžarevanja. Radij izžareva tri vrste žarkov: alfa-žarke, beta-žarks in gama-žarke. Gama-žarki so tako jaki, da z lahkoto prodro sedemnajst in pol centimetra debel« svinčeno ploščo. Radij se trajno razkraja. Svojo materijo oddaja v obliki toplote. Učenjaki so izračunali in ugotovili, da bi trajalo kakih 2500 let, predno bi se naravnim potom kos radija popolnoma razkrojil. Zanimalo bo, kako so odkrili učinkovitost radija z ozirom na človeško telo. Kakor mnoge odkritij. Je tudi to prineslo naključje. 2e zgora| imenovani profesor Besguerel J« leta 1901. nosil v žepu cevko z radijem. Kar naenkrat Je opazil, da je dobil na životu opekline. To je odprlo radiju ]X>t v zdravilstvo ter ga napravilo za zdravilno sredstvo. Danes zdravijo z radijem najvai raka, kronične srbečice, otekline tvorov itd., li je to zdravljenje z ozirom na visoko ceno in mal« količino razpoložljivega radija, iz redno redko ii drago. • Potresna katastrofa v Anatolifi J609 mrivih — Več iisot brez stfrehe — Strašna opustošenja Še je v živem spominu na Balkanu največja potresna katastrofa v Anatoliji in po raznih pokrajinah Turčije leta 1940 in skoro ob istem (novoletnem) času leta prej, ko je strahota potresa zahtevala 50.000 človeških žrtev in so se v zemljo pogrezali kraji, že nas je preteklo nedeljo presenetila nova Jobova vest o zopetni katastrofi v Anatoliji. 2« prva poročila so bila vznemirjajoča: v soboto (27. novembra) je Anatolijo zadela nova potresna katastrofa, ki je zahtevala tudi mnogo človeških žrtev in povzročila na poslopjih ogromno škodo. Posebno so trpeli kraji okoli Amadia z mestom Ladika. V pokrajini Samsun in Vezirkorprus je postalo 60 odstotkov vseh hiš za bivanje ne več vporabnih. V Arbaagi so se popolnoma zrušile vse po zadnji katastrofi popravljene hiše. V Marzifinu so ruševine hiš pokopale 600 ljudi. Prizadeti so tudi sosednji kraji. Potres so občutili tudti v Ankari sami, dosedaj brez posebne škode. Vlada je ukrenila odpravo prve pomoči na kraje potresne katastrofe. Novejša poročila iz Istambula vedo povedati, da je katastrofa zahtevala še večje žrtve kakor se je izprva domnevalo, Cenijo nad 3000 mrtvi in večje število ranjenihi pa tudi opustošenje htf in drugih poslopij je še občutnejše kakor »e j« na prvem razburjenju ugotovilo. Tudi se je potres v soboto ponoči ponekod ponovili toda kolikor dozdaj znano, brez posebnih posledic. Sodeč po dosedanjih izkušnjah iz gotovih prod-potresnih znamenj, ki so bila tudi to pot zlasK tik pred potresom lahko vsem oči vidna in ki t» še vedno vzdržujejo, se obetajo ie nadaljne ponovitve v širšem obsegu. Treba js upoštevati ž* znane ugotovitve, da je cel Balkan (geološko mi*-ljen v širšem obsegu) takorekoč en sam vulkaa oziroma eno samo potresno ozemlje in zna š« dolgo trajati predno pride zemlja do pomirjenj». Tozadevno smo deloma že razpravljali v Štajerskem Gospodarju; sicer pa je zdaj zopet prilik«, da si to znamenito potresno ozemlje zopet oglodamo. P- Dm mechsi du nicht!... Warum machst Jus? 4h Ti |e io že znao® ? Prt domačem klanju se mora pri strojih za re-mj* mesa, ki jih goni električna sila, porivanje naei T »troj opravljati samo z lesenim tolkačem. Rres tolkača bi se prav lahko zgodilo, da stroj pri Mjmanjši nepazljivosti ali pa med pogovo-nm, trenutno zagrabi roko ter jo težko poško-teje. S tako nesrečo izgubi skupnost eno delovno moi, ponesrečenec pa svojo roko, ki je nenado-Ijiva. • Kova dodelilna perijoda živil. 57. dodelilna parljoda iivil traja od 13. decembra 1943 do 9. ja-»eerta 1944. Količine živil ostanejo nespremenjene. Naročilne odrezke kart 57. dodelitve je treba oddati med 13. in 18. decembrom 1943. es- Jedes Wort kostet Mb Stellengesuche b Rpt, das .ettged-uckte Wort 26 Rpt für Geld-, Realitätenverkehi inetwechsel und Heirat 13 Rpt das tett gedruckte Wert 4» Rpt tür alle übrigen Wortan/eigen 10 Rpt das lett gedruckte Wort 3S Rpt Der Wartpreis gilt bis zw 12 Buchstaben le Wort Ke»üwertgebülii be' Abholung de? Angebote 35 Rpt btl Zusendung durch P«st »4er Boten 7» Rpl Auskanftsgebühi füt An? ;geu »Sit dem Vermerk ..Auskunft n der i/erwattung odtr Geschäftsstelle 10 Rpt Anzeigen AnnahmeschluS Am Tage "JT Erscheinen uns 16 'J&r Kleine Anzeig-'H werde» nur ge^en Voreinsendung des Be*rsqes auch ^Sltige Briflraarkem aufgenomrat-o Mindestgebiibr für eine Kleine Anseile 1 RM Hart traf uns die traurige Nachricht, daß unser lieber, guter Sohn u. Bruder- Vinzenz . Swenschek Obergelreiter, im 22. Lebensjahre, am 14. Oktober 1943, an der Ostfront gefallen ist. Sattelberg-Llchteneffg, im Dezember 1943. Thomas und Maria SWENSCHEK, Eltern. Zu verkaufen Tabaksamen »ebst vollständiger Anleitung für Aussaat und Behandlung sofort lieferbar. Ein Sortiment RM 4.—. Nachnahme Versand Ignaz Medwed, Völkermarkt, Kärnten. 140-3 Offene Stellen Lehrling mit Mittelschulbildung wird in das Gefmischtwarenge-scfcäft aufgenommen. Kost und Wohnung im Hause. Franz Klein-schek, Marburg, Adolf-Hitler-Platz 21. 133-6 Winzer mdt rwed bis drei Arbeitskräften wird sofort aufgenommen. Jakob Pack, Besitzer, Lind 58, Post: Ranzessberg. 135-6 Lebende Werkzeuge Ist der Titel des bekanntenFilms, der die Wichtigkeit der ZShne und die Folgen kranker Zähtie veransdiauticht. Wie z. B. Messer und Sdieren, wilcha die gisldie Eigenschaft wie die S*neideZätine haben, richtig tngewerdet ur.d pilegltdi behandelt werden müssen, so müssen wir es auch mit unseren Zähnen tun. Verlausen Sie kosten;. - die Auikiärungsschr-ift „Gestirn •■■ ist kein Zufall" von der Chlorodcnt-Fabrik. Dresden weist der> Weg zur richtigen Zahnpflege Zu kaufen gesucht Abiällel Altpapier Hadem, Schneiderabschnitte Tejrtilabtal-le. Alteisen Metall. Glasscherben. Ttertiaaie und Schafwolle kauft lautend jede Menqe Ai >is Arbeiler. Marburq Drau Drau-qasse 5 4 Kanfe eene Wassert erb Ine. Anfragen: Wladimir Petschnik, Voisko 3, Nes-«eldorf (Steder-nark). 77-4 Kaufe Sesseln % versch. Möbelstücke. — J. Putscbko, Tri-esterstr. 57 — MaibVDr. 81-4 Kaufs eine Zy-Bnder-Langa rra- Maschine. Franz Beutz, Josefstr. 4, Marburg/Dr. 85-4 Sache Stelle am ; Lande als Ver- ! weiter. Josef j Juritsch, Meh-«odorf 29, Post Prauheim. 78-5 Winzerei in bestem Zustande, Mit großem Deputat, Futter vorhanden, für Í—5 Arbeitskr., sofort oder im Frühjahr zu vergeben. Angeb. an Weing. Son-aenberg, Ziereg >, Post Oberku-aigung. 79-6 1 Hafner u. Töp-IsrleJhrling wird aufgenommen b. Anton Reisp — Habere!, Marb. (Drau) — Kern-«tockgasse 10 _82-6 KÄchln für altes ab 1 De-■amber gesucht. Magdalenen-Apotheke, Marburg, Priedrlch-Jahn-Platz 3 Tl. 145-6 4mdiche lekandmacbunsen Deutsche Hopfenverkehrsgesellschaft m. b. H., Berlin-Nürnberg Hopfenabliefcrung Im Sinne der Anordnung über die Regelung des Absatzes von Hopfen der Ernte 1943 (Verordnungs- und Amtsblatt Nr. 26 vom 4. September 1943) werden alle Hopfenbauer der Untersteiermark aufgefordert, ihren HOPFEN DER ERNTE 1943 sofort, spätestens aber bis 10. Dezember 1943, im Hopfenlagerhaus in Sachsenfeld abzuliefern, wo die übernahmen und Auszahlungen an allen Wochentagen vormittags vorgenommen werden 125 Sachsenfeld, am 19. November 1943. Der Beauftragte der Deutschen Hopfenverkehrsgesellschaft m. b. Vook H. Bekann tmackuB g Den Haushaltungen, die ihrer Anzeigepflicht auf Grund der Verordnung über den Arbeitseinsatz der hauswirtschaftlichen Arbeitskräfte vom 15 8 1943 (V. u. A. Bl. Nr. 25, Seite 185) bisher nicht nachgekommen sind, wird hiermit der zu wiederholten Malen In der Presse erschienene »Autrui zur Meldung der in Haushaltungen beschäftigten Arbeitskräfte in der Untersteiermark« letztmalig in Erinnerung gebracht. Sie werden aufgefordert, die Meldung unverzüglich nachzuholen Haushaltungsvorstände, die dem örtlich zuständigen Arbeitsamt ihre hauswirtschaftliche Arbeitskraft bis 5. 12. 1943 auf dem vorgeschriebenen Formblatt, das bei den örtlichen Polizeidienststellen (Bürgermeisterämtern), im Stadtkreis Marburg Drau bei den Polizeirevieren erhältlich ist, nicht gemeldet haben, haben gemäß Paragraph 3 der obenerwähnten Verordnung mit der Auferlegung eines Zwangsgeldes bis zu RM 1000.— zu rechnen Als hauswirtschaftliche Arbeitskraft zählt jede weibliche oder männliche in einer Haushaltung ständig, mindestens 12 Stunden wöchentlich beschäftigte Kraft. Nach dem 5. 12. 1943 wird gegen die säumigen Haushaltungsvorstände mit den schärfsten Mitteln vorgegangen. Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Der Beauftragte für Arbeitsfragen 148 Der Polizeidirektor in Marburg-Drau. ZI. II 40.12/43. Kundmachung Arrf Grand der achten Bekanntmachung des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermank vorn 25. 11. 1943 verfüge Ich die Erfassung des männlichen Gaburtsjahrganges 1S27 für den lUeichsarbeitsdienst und die Wehrmacht. Erfaßt werden alle Wehrpflichtigen des Geburtsjah'.gan-ges 1927, die am 28. 11. 1943 im Stadtkreis Marburg/Drau (GroB-Maiborg) eine Wohnung (Wohnraum oder Schlafste! ) innehatten tand noch nicht im Besitze eines reichsdeutschen Wehrpasses oder eines vorläufigen Musierungsausweises sind. Wehrpflichtig sind alle deutschen Staatsangehörigen und alle deutschen Staatsangehörigen auf Widerruf. Staatenlose und Srfunbtaagehörige kommen nich-t in Betracht. Die genannten Wehrpflichtigen haben 6ich bei der Erfassungsstelle der Polizeidirektion Marburg/Drau, Domplatz 13, Zimmer 14, zu melden, und zwar: Wehrpflichtigen mit den Anfangsbuchstaben ihres Fimi- A, B, C. D S, F, G, H I. J, K L, M. N, O P, QU, » S, T, U V, W X, T, Montag, den Dienstag, den Mittwoch, den Demterstag, den Freitag, dein Meataf, den i Dienstag, den 8—12 und von 14- 6. Dezember 7. Dezember 8. Dezember 9. Dezember 10. Dezember 13. Dezember 14. Dezember -17 Uhr. 1943 1943 1943 1943 1943 1943 1943 Ist ein Dienstpflichtiger aus dem Stadtkreis Marburg/Dr. vorübergehend abwesend oder am Erscheinen (z. B weq"n Krankheit) verhindert, so hat er sich unter Anctabe des G un-des nach Rflckkehr oder Genesung unverzüglich persönlich bei der poilreilichen Erfassungsstelle zu melden. Zur Erfassung sind mitzubringen: AI C-Tm —i«r»te (Geburtsschein, Taufschein)) B) Meldenachweis; C) Staatssngehörigkeitsausweis (Mitgliedskarte de* St :r'-» sehen Heimatbundes, Heimatschein und Dienstausweis A der D«sutschen Jugend); D) Arbeltsbuch, soweit vorhanden; F) Befähigungsnachweise (Lehrvertranl; Fl Zwei Lichtbilder aus neuester Zeit 37X52 mm, Brustbild von vome gesehen, in bürgerlicher Kleidunq, ohne Kopfbedeckung (also nicht in Uniform); Wehrpflichtige, welche ihrer Meldepflicht nicht oder nicht pünktlich Folge leisten oder bei der Erfassung unrichtiae Angaben machen, werden mit Geldstrafen oder Haft bestraft. S'e können «uUerdem zwangsweise vorgeführt werden. 74 Marburg/Dr., den 1. Dezember 1943 Der Polizeidirektor: Dr. Wallne;. B Ii H Ii - L1CH f SPIELE HAitlMI« Wr.u . all<«at>LAl/ 1 Sefinsucfit oAne Ende (SARASATE) Für Jugendliche unter 14 Jahren nicht zugelassen 1 M FI! FC Pmrrj >ti den niLS3L3 wachs an* im die PleMang der Schwein' RED/N, tau «araaticncw erlöst £ENr*«lB9ACi£ftl£ Cl*1ll lim» 1r»»r