XIX. tečaj
1. zvezek.
z vertov sv. Frančiška.
Časopis za verno katoliško ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv. Frančiška.
S privoljenjem cerkvenih in redovnih oblasti vrejuje in izdaja
P. Stanislav Škrabee,
mašnik frančiškanskega reda na Kostanjevici.
VSEBINA 1. ZVEZKA.
Mesec oktober. Premišljeval ja o življenju sv. Frančiška.
Trinajsti dan. 0 angeljski čistosti sv. Frančiška	1.
Pervi red sv. Frančiška zmirom cvetee vert................................6.
Čedno-ti bi. Marije Kreseencije.
I. pogl. Vera, korenina njenega duhovnega življenja .	.	•	11.
Tretji red sv. FraDČiška — častitljiv in svet red............................21.
Brat Jakobina	 24.
Svetega Antona lilije	 28.
Priporočilo v molitev........................................................31.
Zahvala za vslišano molitev..................................................32.
V GORICI
Ililarijanska tiskarna
1901
Izhaja v nedoločenih obrokih. Stane cel tečaj (12 zvezkov) 150 v.
Knjižne novosti.
A. Janežičeva Slovenska slovnica. Osma, predelana izdaja. (Dalje).
V zlati dobi latinskega slovstva so Gerki on seveda že govorili za n (in v za u namestil za n, kaker je veljalo do konca 5. stoletja pred Kr.) in torej mi v latinščini po pravici izrekujemo gerške izposojenke po tadanji izreki: .Musa, mušica, Pluton liturgia itd. Ali ko beremo gerške klasike, ni taka izreka nič bolje opravičena, kaker ke bi brali staroslovenski tako, kaker dotične besede dandanašnji pri nas izrekujemo. če se bo pisala torej kedaj gerška slovnica za slovenske gimnazije, naj ne bi učila, da se izgovarjaj ov kaker naš u, temuč naravnost kaker naš ov v primerili kaker bogov, ali kaker naš ol v primerih kaker bolna, dolg itd.
Za »častitljivost" našega diftonga ou (ov, ol) imamo torej jako očiten dokaz pred vsem v stari klasični gerščini. Ta dokaz bi bil sam zadosti, ke bi tudi ne imeli nobenega druzega. Ali temu ni tako, imamo jih tudi v modernih jezikih. Že v prej navedenih Mayerjevih besedah je ko tak omenjen jezik holandski. In znamenito je, da je tam. prav kaker pri nas, diftong ou nastal iz starišega ol, al: oud (alt), woucl (Wald), koud (kalt), hout. (Holz), bout (Bolzen), mout (Malz), zout (Salz), stout (stolz), smout (Schmalz) itd. Ali dela ta diftong holandski jezik slaboglasen ? Ne verujem. G a m b s (Anleitung zur Erlenmug d. holland. Spr.) pravi v tem oziru: „Das Lautverhaltniss ist so giinstig, dass nur das u lige u b te und unbeholfene Organ des Auslanders einen unangenehmen Eindruck macht. Wer aveiss nicht, dass die herbe Stimme und Spraclnverkzeuge eines rolien Henschen die \vohltonendste Sprache zu Missklangen verdreht ?"
Mej romanskimi jeziki ima diftong ou portugalščina : cousa (iz latin. causa), couve (caulis, %avl6s), dourdr (deaurare), doutdr (doctor) doutrina (doctrina), fouce (falee, falx), louro (laurus) louvar (laudare) itd. — Ali je zato portugalščina slaboglasen jezik ? Ne vem. Miehaelis imenuje v svojem slovarju portugaljsko vokalizacijo »uberaus fein niianciert,11 in, če se prav spominjam, se najdejo ljudje, ki jim portugalščina lepše zveni od italijanščine.
Pa čemu iščemo dokazov v toliki daljavi ? Prijateli ,,1-ove čistobe" ne bodo odrekali blagoglasja češčini, keteri na ljubo hočejo ponemčiti tudi našo izreko. In vender je tudi tam diftong ou zelo navaden, nastal najberž po nemškem vplivu iz dolzega m, kaker ej iz dolzega y: boule (bulja), boure (bili ja), brousiti (brusiti), doušek (dušek), kloboucek, klobouk itd.
Glejmo dalje severno-ogersko slovenščino (slovaščino). Maršali jo imenuje „eine der volltonendsten slavischen Spraclien11. In vender ima slovaščina zraven drugih diftongov tudi ou : n o h o u (z nogo), h 1 a v o u (z glavo). — Kaj pa mala ruščina? Ta ima diftongov menda ne menj ko naša slovenščina in zlasti ou v toliki množini in na tistih mestih (za ol), kaker mi. In vender bi bil po sodbi nekega nemškega jezikoslovca, če se ne motim, ta jezik glede na evfonijo mej vsemi slavenskimi pervi.
CVETJE
z vertov svetega Frančiška.
XIX. tečaj. — V Gorici 1901 §&■
1. zvezek.
Mesec oktober.
<* šiTllJ^aJm st. Stetačttfc«.
(Posnel iz laškega „11 mese consacrato al serafico Patriarca S. Francesco, del P. Candido Mariot,ti“ p. C. L.)
Trinajsti dan.
O augeljski čistosti sv. Frančiška.
1.
Sveta čistost je nebeška čednost in ne obstoji v drugem, kaker da se človek odpove vsemu mesenemu poželenju, da bi s toliko bolj prostim sercem Bogu služil in tolikanj lažje se zveličal. V starem testamentu te čednosti z malimi izjemami niso poznali, v novem pa jih je precej od začetka mnogo bilo obojega spola, ki so se ji posvetili, ker jih je v tem podpirala Božja milost in vnemali so jih lepi zgledi. Mnogo jih je mej temi tudi bilo, ki so raji največe martre in tudi smert preterpeli, kaker pa da bi svojo čistost oskruniti pustili. Čistost je Jezusu tako dopadljiva, da si je sv. Janeza kerstnika, ljubljenca čistosti, izbral za svojega oznanjevavca, prečisto Devico Marijo si je izvolil v svojo mater, deviškega
— 2 —
Jožefa v svojega krušnega očeta; izmej aposteljnov je najbolj'
ljubil čistega Janeza in le njemu deviškemu mladeniču je-
v
izročil vmirajoč svojo deviško mater. Čistost je tolika čednost, da je sveti cerkveni očetje ne morejo dosti prehvaliti; dosti je, ako jo vsi imenujejo enoglasno „angeljsko čednost" in to zavoljo tega, ker ona tiste, ki jo ljubijo in zvesto gojijo, angeljem enake dela, da, še nad angelje jih povzdiguje, ker oni breztelesni duhovi niso podverženi skušnjavam in nevarnostim mesenega poželenja. Ona je čednost, ketera tako rekoč človeka postavi v pervotni stan nedolžnosti, ga Bogu in ljudem ljubega stori in mu daje zmožnost nebeške skrivnosti premišljevati. Pa kako kmalu in lahko je ta čednost omadežana in zgubljena ! i\i čuda, da jo primerjajo zercalur keterega naj manjši dih z meglo pokrije, ali lilij', katera mej ternjem raste in če le majhin vetrič potegne, so njena bela peresca berž polomljena ali ranjena. Da človek čisto in ne-omadežano svojo čistost ohrani, se mora mnogo vojskovati zoper najhujega sovražnika, hudo poželenje, ketero človeka vedno in povsod, v njemu in zunaj njega, na vse mogoče-načine napada. Zavoljo tega terdi sv. Avguštin iz svoje lastne skušnje, da je ni huje in težavnejše ‘vojske za človeka, kaker je ravno ta; v tej vojski je vsakdanji boj, pa le redka zmaga. Vender pa se tega ne vstrašimo, zakaj Bog nas nebo pustil čez moč skušati in z njegovo milostjo podpirani bomo zmagali, če le hočemo.
2.
Mej onimi srečnimi, ki svojo kerstno nedolžnost in an-geljsko čistost neomadežano ohranijo, je bil tudi naš sv. oče Frančišek, kaker je to Bog enemu njegovih svetih tovarišev razodel. To je bilo pa tudi potrebno ; zakaj čisto je moralo biti tisto telo, ketero je bilo namenjeno v se sprejeti živo podobo križanega Jezusa, njegove svete rane, ne za trenotek ni smelo biti v oblasti kužne nečistosti. Sv. Frančišek si je-pa tudi skerbno prizadeval to čednost neomadežano ohranitir
— 3 —
akoravno je moral pri tem marisketeri hud boj prestati. Akoravno je bil živega in veselega značaja ter je pred svojim spreobernjenjem občeval s posvetnimi in lahkoživimi mla-•deniči, vender se je podpiran od Božje milosti obvaroval "vsake nespodobnosti, kaker to sv. Bonaventura spričuje. Ko se je vsega Bogu daroval, je pa tudi tolikanj zvestejše čul nad svojimi počutki; pokoril jih je in se zatajeval z veliko skerbjo in še potem, ko je dospel do popolnosti, ni od tega odnehal. Svoje oči je vedno zapiral pred vsem, kar bi bilo na kak način moglo raniti njegovo dušo ; nigdar ni ženski v obraz pogledal in morda nobene ni poznal po obrazu. Njegovo pravilo je bilo, da more človek kaj čujoč biti, ko z drugim spolom občuje in da je najboljši pripomoček kerščanske •device k čistosti napeljevati, ako se to zgodi s čistimi in sramožljivimi očmi. Ce ga je kaka skušnjava napadla, se ji je na vso moč zoperstavil; tako je večkrat po zimi skočil v ledeno vodo, da je pogasil poželjivi ogenj v sebi; ali se je po zgledu sv. Benedikta z golim životom valjal po bodečem germičevju, de bi s tem odpodil skušnjavca, ki ga je hotel pregovoriti, naj bi odnehal od toliko strogega pokorjenja. To so res spokorna dela, keterih sicer brez posebnega Božjega navdihnjenja nimamo posnemati; kažejo nam pa veliko skerb, s ketero si je sv. Frančišek prizadeval sveto čistost neo-madežano ohraniti.
3.
Ker živimo v spačenem in poželjivosti vdanem času, si moramo tudi mi na vso moč prizadevati, da bomo to čednost skerbno varovali, ker nas ona ne samo Bogu, ampak tudi posvetnim ljudem ljube dela, če so tudi sami še tolikanj sramotnemu grehu vdani. Nasproti pa, ako ti meseni po-svetnjaki vidijo koga, ki se je Bogu posvetil, da hodi po nesramni poti nečistosti, ga zaničujejo in s perstom za njim kažejo. Ta čednost svete čistosti je, ketera delovanje katoliškega duhovnika podpira, bodi si v spovednici, ali na pri-
— 4 —
dižnici, ali v kakem drugem duhovnem opravilu, da so njegove besede in opominjevanja rodovitna in prinašajo obilnega sadu. Z veliko pazljivostjo si moramo tedaj prizadevati, da to posebno lepoto duhovnika ohranimo in od sebe odstranimo' vsaki še tako majhin sum, ki bi ga svetu zbudili, ako bi lahkomiselno z drugim spolom občevali. Ko redovniki pa si moramo še posebej k sercu vzeti besede, s keterimi je sv. Frančišek svoje brate in nas opominjal: „Ljubi moji bratje,, z veliko pozornostjo se moramo ogibati občevanja se ženskimi, še manj pa se smemo radovedni po njih ozirati, zakaj; s tem bi slabi padli, in močni oslabeli. Najsi bo da je gdo še tako v čednosti vterjen, vender sem prepričan, da je zelo-težavno, da bi se neomadežanega ohranil, ako ž njimi v do-tiko pride, kaker po besedah svetega pisma ni mogoče po goreči žerjavici bosemu hoditi, da si ne bi nog opekel. Če hudobnemu duhu prepustimo le en las, kmalu bo iz tega lasu spedel debelo verv, s ketero nas bo k sebi potegnil". To so zlati nauki našega sveta očeta, ketere si moramo-globoko vtisniti v spomin in v serce.
Zglecl.
Sv. Frančišek je neko noč pobožno molil v svoji celici' kar zasliši, da ga nekdo trikrat z imenom pokliče. Ko vpraša, kaj gdo od njega želi, dobi odgovor: „Frančišek, vedi, da ga ni človeka na svetu tako pregrešnega, keteremu bi Bog* ne odpustil greha, keder se k njemu zaupljivo oberne in ga odpuščanja prosi; ako pa gdo s preostro pokoro samega sebe mori. ne bo nigdar takega usmiljenja zadobil". Sv. Frančišek je po Božjem razodenju takoj spoznal, da je hudobni duh, njegov priseženi sovražnik, ki ga hoče zapeljati, da bi od svojega pokorjenja nekoliko odnehal; prepričal se je o tem tudi takoj, ker v tistem trenutku ga je huda nečista skušnjava napadla. Komaj pa to zapazi, vzame v roko pokorilo ter začne ž njim po svojem životu na vso moč udrihati
— 5 —
z besedami :	„Ti, moj brat osel, (tako je imenoval svoje
telo) to imaš, kar ti gre, in le to zaslužiš". Ko mu je neki drugi krat hudobni duh šepetal, da bi se bil v svetu lahko oženil, da bi imel družino, ki bi mu stregla itd., je takoj zapustil svojo celico, šel, slekel se in tako se po snegu valjal; potem je naredil iz snega sedem debelih kep in sam sebi govoril: „Glej, ta le je najdebelejša, in ta je tvoja žena, druge so pa tvoji otroci in tvoja družina. Zdaj ti je
v
skerb, da jih vse oblečeš, da od mraza ne vmerjo. Ce se ti to nadležno zdi, pa skerbi, da boš edino Bogu služil in na kaj druzega ne misli". Ko je hudobni duh spoznal, da pri tem svetem služabniku božjem nič ne opravi, ga je odslej pri miru pustil in ga ni več skušal.
Pravilo sv. Frančiška: „Naj hujši sovražnik človeka je njegovo lastno meso".
MOLITEV.
O Gospod, ki si me po svoji posebni milosti poklical da sem sveto obljubil v čistosti živeti ter tako tolikanj lažje vse redovniške in duhovniške dolžnosti spolnjevati, daj mi tudi milost, da bom to sveto čednost vedno neomadežano ohranil. Pomagaj mi, keder me skušnjava nečistosti napade, da jo bom mogel zmagati, ker so te skušnjave tako nevarne, da se pred njimi tresemo ne le slabotni, ampak tudi v čednosti vterjeni. In če bi se ti dopadlo, da s tako skušnjavo skusiš mojo zvestobo, kaker si to storil sv. Pavlu, Frančišku in mnogim drugim svetnikom, daj mi, kaker si tudi tem dal, moč, da se ji zmagonosno zoperstavim, ker bi bil drugače zgubljen. To te prosim po priprošnji tvoje deviške matere Marije, kraljice vseh devic, kaker tudi po priprošnji tvojega zvestega služabnika sv. Frančiška. Amen.

6 —
<§ervi red sv. Frančiška zmirom cveteč vert.
Papež Klemen V. primerja v svojem razlaganju frančiškanskega vodila pervi red sv. Frančiška vertu. na keterem je polno, lepega cvetja iu sadja kerščanskih čednosti in svetosti. In res od začetka frančiškanskega reda pa do današnjega due nahajamo v njem duhovne sinove sv. Frančiška, ki so posnemali svojega očeta in se zveličali; mnogi so prelili tudi svojo kri za sveto vero.
Odletal209 do 130 0, to je v 13. stoletju po Kristusu, so v m e r 1 i:
Sv. Berard in tovariši marterniki, Peter, Akurzij Adjut in Oton, vmorjeni v Maroku v Afriki leta 1219*)
Sv. Frančišek, vstanovitelj treh redov, vmerl v svojem 46. letu 1226.
Sv. Anton Padovanski vmerl v svojem 36. letu 1231 v Padovi.
Zveličani Janez iz Peru d že in Peter iz Sasoferata, marternika, vmorjena v Valensiji leta 1231.
Zv. Benveuut iz G u b i j a, vmerl 1232.
Zv. B e n t i v o 1 i j, vmerl 1232.
Zv. Peregrin iz Falerone, vmerl 1232.
Zv. Agnelj iz Pize, vmerl 1233.
Zv. R i c e r i j, vmerl 1236.
Zv. Rogerij iz mesta Todi, vmerl 1237,
Zveličana Štefan iz Nar bo n e in Rajmund, marternika, vmorjena v Avinjonu na Francoskem 1242.
Zv. Gvido iz K o r t o n e, vmerl 1259.
Zv. Andrej iz Spela, vmerl 1254.
Zv. Gotijeri. vmerl 1258.
Zv. Liber at iz Lavra, mašnik, vmerl 30. vinotoka okoli 1250.
Zv. Gandoljf iz Binaska, vmerl 1260.
Zv. E g i d i j iz A s i z a, vmerl 1262.
Zv. Janez iz Pene, vmerl 5. vinotoka 1271.
Sv. Bonaventura, škof in cerkveni učenik, vmerl v svojem 53. letu 14. malega serpaua 1274.
*) Debelo ali razperto tiskani svetniki in zveličani se obhajajo v celem redu.
— 7 —
Sv. Benvemit, škof v Ozimu, vmerl v visoki starosti 22. sušca 1282.
Z v. J a n e z iz Parme, mašnik, vmerl 20. sušca 1289.
Zv. Benvenut iz E e c i n e t a, brat lajik, vmerl 5. velikega travna 1289.
Zv. Konrad iz A s k o 1 a, mašnik, vmerl star 55 let, 19. malega travna 1289.
Sv. Ludovik, škof, vmerl v svojem 24. letu 19. velikega serpana 1299.
Od leta 1301 do konca leta 140 0, toje v 14. stoletju po Kristusu, so vmerli v p e r v e m redu:
Zv. Andrej iz Senja (Segni), vmerl 1. svečana 1302.
Zv. Peter iz Treje, mašnik, vmerl 14. sušca 1304.
Zv. Raj n eri j iz Ar e c a, brat lajik, vmerl 1. listo -pada 1304.
Zv. Konrad iz Ofide, brat lajik, vmerl 12. grudna
1306.
Zv. Frančišek iz F a b r i j a n a, mašnik, vmerl v svojem 71. letu 22. malega travna 1322.
Zv. J a n e z z A 1 v e r n i j e, mašnik, vmerl v svojem 63. letu velikega serpana 1322.
Zv. Jernej P u č i, mašnik, vmerl 6. velikega travna
1330.
Zv. O d o r i k iz Pordenona, misijonar, vmerl 46 let star 14. prosinca 1331.
Zv. G e n t i 1 i j iz M a t e 1 i k e, misijonar, marternik, vmerl v Perziji 5. kimavca 1340.
Zv. S a n k t e s iz U r b i n a, lajik, vmerl 14. velikega serpana 1390.
Zv. Julijan iz Vale, vmerl 1390.
Zv. Nikolaj T a v e 1 i č, Daljmatinec, mašnik, vmorjen v Sveti Deželi 11. listopada 1391.
Od leta 140 1. do leta 150 0. to je v 15. stoletju po Kristusu so vmerli:
Zv. Jakop iz S t r e p e, nadškof na Poljskem, vmerl 1. rožnega cveta 1411.
Sv. Bernardin iz Sijene, sloveč misijonar, vmerl v svojem 66. letu 20. velikega travna 1444.
Zv. Tomaž izFlorencije, mašnik, vmerl 31. vinotoka 1447.
— 8 —
Zv. H e r k u 1 a n i z P i j e g a r a, sloveč pridigar, vmerl 29. velikega travna okoli 1451.
Zv. Matevž iz Džirdžeuta, škof, vmerl leta 1451. Sv. Peter Regalat, mašuik, vmerl v svojem 66. letu 31. sušca 1456.
Sv. Janez iz Kapistrana, sloveč pridigar, papežev nuncij, vmerl v Iloku v Slavoniji 70 let, star 23. vinotoka 1456.
Zv. Gabrijel F e r e t i iz Ankone, mašnik, vmerl v 71. letu 12. listopada 1456.
Zv. A r k a n g e 1 j iz K a 1 a t a f i m a, mašnik, vmerl zelo star 9. malega travna 1460.
Sv. Didak iz Al kal a, brat lajik, vmerl 12. listopada
1463.
Zv. Anton iz S t r o n k o n i j a, brat lajik, vmerl v svojem 80. letu 7. svečana 1471.
Sv. Jakob iz 3Iark, sloveč misijonar in papežev poslanec, vmerl v Napolju 85 let star, 28. listopada 1476.
Zv. Pacifik i z Č e r e d a n a, mašnik, vmerl v svojem 58. letu 5. rožnega cveta 1482.
Zv. Simon iz Lipnice na Poljskem, mašnik, vmerl 18. malega serpana 1482.
Častitljivi Anton Bonfadini, mašnik, se časti v Ferari, vmerl
1482.
Zv. Janez iz Dukle na Poljskem, mašnik, vmerl v 70. letu 29. kimavca 1484.
Zv. Peter iz Moljana, mašnik, vmerl 25. malega serpana 1490.
Zv. Jakob 11 i )• s k i, brat lajik, rojen v Zadru, vmerl
27.	malega travna 1490.
Zv. Bernardin iz F e 11 r a, sloveč misijonar, vmerl
28.	kimavca 1494.
Z v. A n g e 1 j i z K i v as a, mašnik, učen, goreč pridigar, vmerl 84 let star 11. malega travna 1495.
Z v. M a r k a iz M o n t e g a 1 a, mašnik, vmerl v svojem 70. letu 19. sušca 1497.
Zv. Janez iz Pueble vmerl 1497.
Od leta 150 1. do 160 0, toje v 16. stoletju po Kristusu, so v m e r 1 i v p e r v e m redu:
Zv. Bernardin i z F o s e, sloveč pridigar, vmerl v svojem 83. letu 27. listopada 1503.
— 9 —
Zv. Vincencij iz Akviie, lajik, vmerl 7. velikega serpana 1505.
Zv. Timotej z Mo n tiki j a, mašnik, vmerl 60 let star 27. velikega serpana 1504.
Zv. Ladislav iz G i e 1 n o v a na Poljskem, mašnik, vmerl 4. velikega travna 1405.
Zv. Janez iz Gvadelupa, vmerl 1506.
Zv. Frančišek iz K a 1 d a r o 1 e, mašnik, vmerl 25. vinotoka 1507.
Zv. E g i d i j iz L a v r e n c i j a n e, vmerl 10. prosinca
1519.
Zv. Gabriel Marija, vmerl 1532.
Zv. Janez Fe rest (B'orest), mašnik in marternik, 70 let star, vmerl 22. velikega travna 1538.
Zv. Krištof iz Milana, vmerl 1540.
Sv. Peter iz Aljkantare, mašnik, spisal „zlate lmkve“ kako je treba premišljevati, vmerl 63 let star, 19. vinotoka 1562. Zv. S a 1 v a t o r iz H o r t e, brat lajik, vmerl 18. sušca
1567.
Sv. Nikolaj Pik in njegovi tovariši, gorkuniski mar-terniki, vmorjeni 9. malega serpana 1585.
Častitljivi Anton Pagani, Benečan, mašnik vmerl 1585.
Zv. Benedikt od sv. F ra te la, brat lajik, vmerl v 63. letu 4 malega travna 1589.
Sv. Paskalj Bajlon, brat lajik, patron društev češčenja presv. rešnjega Telesa, vmerl 53 let star, 17. velikega travna 1552.
Častitljivi Angelj Paški (Pas) iz Perpinjana, mašnik, vmerl
1596.
Sv. Peter Baptista in tovariši japonski marterniki,
vmoijeni 5. svečana 1597.
Zv. Sebastijan iz A p a r i c i j a, brat lajik, vmerl v svojem 98. letu 25. svečana 1600.
Odleta 1601 do 170 0, to je v 17. stoletju po Kristusu, so v m e r 1 i:
Zv. Nikolaj F1 a t o r e, mašnik, vmerl 23. grudna 1602. Zv. Julijan od sv. Avguština, brat lajik, vmerl 8. malega travna 1606.
Sv. Frančišek Solan, misijonar, vmerl v svojem 62. letn 14. malega serpana 1610.
— 10 —
Zveličani A p o 1 i n a r i j in tovariši, japonski marter-niki, pomorjeni od leta 1617 do 1632. '
Častitljivi Lovrenec iz Revela v Pijemontu, brat lajik, vmerl
1623.
Častitljivi Inocencij iz Kijuza, brat lajik, vmerl leta 1631.
Zv. H u m i 1 j iz B i s i n j a n a, brat lajik, vmerl 55 let star 26 listopada 1637.
Služabnika božja Pavel iz Mantove in Saljvator iz Olide, mašnika, marternika, vmorjena 1648.
Služabnika božja Jakob iz Sarnana in Ferdinand iz Albisola, mašnika, vmorjena 1648.
Častitljivi Bernardin Kalencanski iz Korzike, mašnik, vmerl
1653.
Častitljivi Benedikt Podžibonski, mašnik, vmerl 1658.
Častitljivi Bonaventura iz Barselone, brat lajik, vmerl 1684.
Zv. K a r o 1 j iz Seče, brat lajik, vmerl 52 let star 1700.
Častitljivi Peter Bardesijo, brat lajik, vmerl 1700.
Od leta 1701 do 180 0, to je v 18. stoletju po K r i s t u s u, s o v m e r 1 i :
Sv. Pacifik od sv. Severina, mašnik, vmerl 68 let star 24. kimavca 1721.
Častitljivi Anton Margil, mašnik, vmerl 1726.
Častitljivi Janez Kerstnik iz Burgundije, mašnik, vmerl 1726.
Zv. Tomaž iz Kore, mašnik, star 74 let, vmerl 41. prosinca 1729.
Sv. Janez Jožef od Križa, mašnik, vmerl 80 let star 5. sušca 1734.
Častitljivi Dominik iz Čivita-vekije, mašnik, vmerl 1738.
Zv. Teofilj iz Korte, mašnik, vmerl 1740.
Častitljivi Peter iz Banjoreje na Laškem, mašnik, vmerl 1742.
Častitljivi Benigen Kunejski, mašnik, vmerl 1744.
Sv. Leonard Portomavriški, sloveč misijonar in razširje-vavee pobožnosti sv. križevega pota, vmerl 75 let star 26. listopada 1751.
Častitljivi Filip Velitriški, mašnik, vmerl 1754.
Služabnik božji Lovrenec iz Meusana na Laškem, mašnik, vmerl 1797.
Služabnik božji Bonifacij iz Seča na Laškem, brat lajik, vmerl 1799.
Častitljivi Hihaelangelj od sv. Frančiška, lajik, vmerl 1800.
— 11 —
Od leta 1801 do 190 0, to je v 19. stoletju po Kristusu, so v m e r 1 i:
Častitljivi Simon Filipovič, Bošnjak, mašnik, vmerl 9. velikega travna 1802.
Častitljivi Alojzij od Križanega, mašnik, vmerl 1803. Častitljivi Generoz iz Premosela na Laškem, mašnik, vmerl
1804.
Zv. E g i d i j Marija od sv. Jožefa, brat lajik, vmerl V svojem 83. leta, 7. svečana 1812.
Z v. L e o p o 1 j d iz G a j i k, sloveč misijonar, vmerl 73 let star 2. malega travna 1815.
Zv. Janez in T r i j o r e na Laškem, misijonar, vmorjen na Kitajskem leta 1816.
Služabnik božji Magin Katala, Spanec, mašnik, vmerl 1830. Častitljivi Frančišek Gizon, klerik, vmerl 1832.
Častitljivi Mod^stin od Jezusa in Marije, mašnik, vmerl 1834. Služabnik božji Pavel iz Rečineta na Laškem, mašnik, vmerl
1840.
Slažabnik božji Henrik Tisen, mašnik, vmerl 1844. Služabnik božji Andrej Garsija, brat lajik, vmerl 1853. Častitljivi Emanuel Ruis in 7 tovarišev marternikov, vmorjeni v Damasku 1860.
Častitljivi Marijan iz Roke Kazale, brat lajik, vmerl 1866. Služabnik božji Mihael iz Tora na Španskem, mašnik, vmerl
1875.
Služabnik božji Ludovik iz Kazorije na Laškem, mašnik, vmerl 1885.	P. A. F.
--------r- i --------
(Čednosti bi. (Marije Krescencije (Kaufbajrenske.
p. A. M.
I. Poglavje.
Vera, korenina njenega duhovnega življenja.
Moč, vstrajnost in obsežnost drevesa je odvisna od moči, globočine in zdravja njega korenin, čeznatorno življenje kristi-jana, vsa njegova rast in njegov razvitek pa je odvisen od vere, ki je po nauku sv. tridentinskega cerkvenega zbora „človeškega zveličanja začetek in podlaga in korenina vsega opravičenja.11
— 12 —
Čim bolj čista, terdna in živa je vera, toliko lepše raste iz te korenine nebeške cvetlica kerščanske popolnosti.
To misel je povedala bi. Krescencija z besedami : „Vera je edino prava pot, ki nas brez nevarnosti zmote pripelje k Bogu in stori, da ga moremo vživati, koliker je to vživanje na svetu dovoljeno."
Vsa prevzeta od tega prepričanja, je ona nad vse cenila milost sv. vere. Vedno je poveličevala lepoto sv. vere in goreče Boga hvalila, da ji je podelil to veliko milost, da je bila v na pol protestantovskem mestu od katoliških starišev rojena in izre-jena. Kaker pripoveduje sestra Gabrijela, je ona večkrat rekla : „Mene bi ne veselilo, da sem bila vstvarjena, ke bi mi Bog ne bil dodelil te prevelike milosti, da sem ud prave katoliške cerkve. Za to milost celo večnost ne morem zadosti Boga zahvaliti. Vera je čeznatorna milost božja, veliko veča je ko vstvarjeuje. Zakaj tudi neverniki so od Boga vstvarjeni, pa brez vere se ne morejo zveličati".
Ker je sv. vero toliko cenila in vse ljudi preserčuo ljubila, je do smerti bridko objokovala zaslepljenost toliko njenih someščanov, ki so bili ločeni od prave Kristusove cerkve. Neprenehoma je goreče molila, ostro se postila in pokorila za duše, ki so se bile zgubile iz edine črede Kristusove; k temu je tudi z vnetimi besedami spodbujala svoje sestre, posebno noviuke. Keder je o tej zadevi govorila, je poerdelo njeno sicer bledo obličje, debele solze so ji priderle iz oči, večkrat ji je zastal glas ali pa je ponavljala besede: „0 da bi vsi prav v Boga verovali, o da bi vsi Boga prav spoznali!“
Ta gorečnost za razširjanje prave vere je obsegala vse nevernike in krivoverce. Nič se ji ni zdelo pretežko, da bi mogla le enemu od njih pridobiti milost prave vere. Za to je .bila pripravljena terpeti najhujše terpljenje in najgrnzovitišo sinert. Zdihovaje je večkrat rekla: „Ke bi ne bila ženska, šla bi s pervo ladijo v Indijo, da bi ali prinesla ajdom Kristusa, ali pa Bogu darovala svojo kri.1' Kederkoli je govorila z duhovniki in misijonarji, jih je ze vso gorečnostjo svoje duše spodbujala, naj zvesto opravljajo svojo vzvišeno službo, in vedno je pridno molila zanje.
Za posvetne reči se je malo brigala, ali vsa pazljiva in živahna je bila, keder se je govorilo o sv. veri in cerkvi. Keder je slišala o kakem spreobernjenju ali zmagi sv. vere je goreče
— 13 —
■sn glasno Boga hvalila. To se je posebno pokazalo dvakrat, ko -ste se dve celi družini v njenem rojstnem mestu vernili v pravo cerkev.
Silno je bila vesela, keder je slišala, da je vmerl kak protestantovski otrok v kerstni nedolžnosti.
Vsakega pa je genila njeua bridka žalost, zdihovanje in jok, ako je slišala, da je kedo od prave vere odpadel, ali o kakem pohujšanju ali zmagi sovražnikov sv. cerkve; le njena velika vdanost v voljo božjo ji je mogla ohraniti notranji mir.
Ker je toliko cenila sv. vero, je zelo častila svete marternike in kot največo srečo, po keteri more kristijan hrepeneti, je imela, za sv. vero kri in življenje darovati. Te sreče deležna postati se je imela za nevredno. V svoji veliki gorečnosti se je za to ostro pokorila in kervavo bičala tudi v svoji bolezni, slabosti in starosti. Ob praznikih svetih marternikov je bila vsa iz sebe in živo je poveličevala te spričevavce ter sestre spodbujala, hrepeneti po tej sreči ali vsaj se spokornim življenjem se je deležne storiti.
Iz tega vže vsaj nekoliko lahko spoznamo, kako nenavadno velika je bila njena vera; še bolj bomo pa to spoznali, ako pomislimo, kako čista in terdna, kako razsvitljeua in živa je bila pri ujej ta čednost.
V svoji otroški priprostosti je terdno verovala vse, kar je Bog razodel, in resničnost božja, ki ne more goljufati ne goljufana biti, je bil edini nagib njene vere. Večkrat na dan je obudila vero s temi ali podobnimi besedami: „Ti, o Bog, večna, vsevedna resnica, si to tako povedal in jaz terdno verujem !“ „0 velike skrivnosti Gospodove ! Kako svete in čudovite ste ! Jaz jih hočem terdno verovati iu se sercem in ustmi spoznavati.“ S to čisto vero je premagala vse nevarnosti, keterim so navadno izpostavljene take svete duše. Po nauku aposteljna je vedno gledala, „na luč, ketera sveti na temnem mestu, dokler se dan ne zasveti in ne prisveti dauica v vaših sercih." II. Petr. 1, 19.
Govorila je: „Bolj cenim en sam verski člen, kot vsa razodenja, ketera prejemam; zakaj v teh se lahko motim, ne pa v verskih resnicah, kjer se opiram na neskončno in nezmotljivo resnico."
Čista in terdna vera se pokaže najbolj takrat v svoji moči, keder Bog odtegne duši vsako drugo razsvitljenje in jo pusti, kaker pravi sv. Janez od Križa, v temni noči. Tudi te hude
— 14 —
poskušnje, ko je bila njena duša prazna vsake čutne pobožnosti in ni imela druge podpore kot to temno vero, so p'kazale, kako-globoko vkoreninjena je bila v njej ta čednost. Sč sv. vero je-šla skozi vso to temo ter se vedno bolj bližala Bogu. Vera je-rastla v njej od svetlobe do svetlobe, do one popolnosti, ki je tako rekoč zarja onega popolnega due, do duša gleda Boga od do obličja obličja.
Po nauku sv. Bonaventure moremo tri stopnje vere razločevati. Perva stopnja je vera navadnih priprostili kristijanov, ki brez više izobraženosti in svetosti sprejmejo nauke sv. cerkve kot besedo božjo. Na drugi stopnji spoznava človek verske resnice z darom razumnosti. Na tretji stopnji pa luč sv. vere človeka tako razsvitli, da to, kar veruje, tako rekoč z očmi gleda.
Na to stopnjo se je povspela bi. Krescencija. Neketeri njenilu izrekov naj nam to spričajo. „0 Bog," je rekla enkrat, „ke bi tudi vsi ljudje od vere odpadli, vender upam, da s tvojo milostjo-jaz ne bi za las odstopila od resnice, ketero si razodel, in ke bi bili vsi ljudje zoper mene in me terpinčili z največimi martrami ~r zakaj vem in verujem, da je Bog v vsem nezmotljiv, kar je razodel in nam po svoji cerkvi verovati zapoveduje11. Enkrat je zagotovila, svoje sestre, da ke bi se Kristus vidno prikazal v sv. hostiji, bi ona, ke bi tudi mogla, vender ne hotela pogledati, temuč oči zaperla, ker večo gotovost o pričujočnosti Gospodovi ji daje sv. vera, ko vsi čuti telesa.
Njena vera, tolikanj čista in terdna, je bila pa združena tudi z ono tolažbo, mirom in razsvitljenjem, kakeršno je voščil sv. apostelj Pavelj Rimljanom : „Bog upanja pa naj vas napolni ze vsem veseljem in mirom v verovanji, da obogatite v upanji ii* moči svetega Duha11. Rim. 15, 13.
Ako se je le omenila kaka veiska resnica ali skrivnost n. pr. presv. Trojica, včlovečenje, najsvetejši zakrament, je bila Krescencija prečudno razsvitljena, da je po obrazu zdaj obledela, zdaj poerdela; večkrat so se ji vderle solze iz oči, ali ji je začela kri teči iz nosa, včasih je bila kar zamaknjena.
Ravno tak vtisek je napravila na njo beseda ..Betlehem".
Ko je enkrat na predvečer sv. božičnega praznika v obed-nici pri mizi brala martirologij, to je zapisnik praznikov naslednjega dne, ni mogla, čeravno si je zelo prizadevala, nič druzega spregovoriti kot, : ,,Jutri je Jezus Kristus . ..."
Glas ji je zastal, solze so se ji vderle, vsa je bila iz sebe
— 15 —
<nl prevelikega ginjenja. Druga sestra je morala branje nadaljevati. BI. Krescencija pa se je ponižno obtožila in prosila pokore.
Vsaki je moral biti spodbujen, kedor jo je videi, kako je na koru pri molitvi pobožno izgovorila: „Cast bodi Očetu11 i. t. d. in glavo priklonila. Pri tem je serčno želela, da bi ji bila za sv. vero glava odsekana. Enkrat je rekla : „0 Bog ! Lepota tvoje vere je tako svetla v mojih očeh, da bi ne bilo čudno, ke bi iz ljubezni do nje vmerli“.
V verskih rečeh je bila tako razsvitljena in tako je razumela sv. pismo in najtežje bogoslovske nauke, da so vsi njeni spovedniki in mnogi drugi učeni možje občudovali to njeno -vlito vednost. V šole je malo hodila, brala je le kujige nove zaveze in druge za redovnice odločene bukve ; vender je o najglo-bokejših skrivnostih sv. vere govorila tako jasno in določno, rabila pri tem tako primerne in razvidne izraze, da so najbolj učeni bogoslovci kar stermeli.
S p. Pamerjem je enkrat govorila o Marijini pesmi „Magni-iicat" in iz vsake besede razvila tako lepo in jasno največe skrivnosti, da je on priznal, da ni še nikedar kaj tacega ne bral ne slišal. Enako spričevalo o njeni čudoviti razsvitljenosti ji je dal tudi učeni p. provineijalj Benjamin Elbel.
Iz sv. pisma je zajemala luč in tolažbo. Sv. duh, ki je spisal to čudovito knjigo in ki jez ljubeznijo v nji prebival, ji je odperl vse globočine te knjige. Prav posebno je ona ljubila svete evangelije, iz keterih je zajemala predmete za premišljevanje. Znala jih je skoraj po besedi na pamet in vsaka beseda ji je dajala ■obilno tvarine za premišljevanje in podučenje.
Opominjala je tudi druge sestre, naj dobro porabijo dragoceni nebeški zaklad sv. evangelija, naj ga pridno in pobožno v .luči sv. vere bero in vsako besedo dobro premislijo in v dušno hrano porabijo. Terdila j«;, da ke bi tudi nobene druge knjige ne bilo na svetu, bi sv. evangelij zadostoval, verno dušo za pravo svetost podučiti in napeljati. Moč teh božjih besed seže v globočino serca, prešine mozelc in kosti; one nas uče, kako moramo ljubiti, terpeti in delati, kako moramo poterpežljivi biti, vojskovati se in Zveličarju zvestobo ohraniti.
Da je njena duša v resnici zajemala svojo hrano iz te božje knjige, se je lepo pokazalo v njenih duhovnih pogovorih se sestrami, posebno z novinkami. Le o enem samem izreku sv. pisma je znala po cele ure tako lepo in zajemljivo govoriti, da se nihče ni na-
— 16 —
veličal jo poslušati. Pri taki priliki je bila ta sicer tako molčeča devica vsa predrugačena ; polno lepili naukov sv. pisma iu lepih zgledov svetnikov je kar vrelo iz njenih ust. Pri tem je rabila lepe podobe in prilike iz vsakdanjega življenja.
Neketere teli njenih duhovnih pogovorov so v glavnih potezah spisale njene učenke in ti spisi so še zdaj ohranjeni. Seveda so le slaba podoba njenega duhovitega in živahnega govora. Nekaj od tega hočemo tudi našim bravcem povedati.
Ko so jo novinke enkrat v adventu vprašale, kako se morejo najbolje pripravljati na sv. božični praznik, je rekla, da morajo Jezuščku mesto slabega lilevca in revnih jasli sezidati lepo-palačo, na duhovni način, in sicer tako. Kaker je za stavbo vsake hiše potrebnih pet reči, tako tudi za to duhovno poslopje. Najpo-prej terden temelj ali podlaga in ta mora biti s pomočjo milosti božje, najglobočja ponižnost; drugo je prava mera in to najdejo v sv. pokorščini; tretje je edinost mej zidarji in to mora biti ljubezen in edinost mej sestrami ; četerto je primerna tvarina, les, kamenje, apno, pesek, vod i, to tvarino dobe v pobožnem premišljevanju ; les morajo sekati in obdelati na oljiskem vertu pre-mišljevaje bolečine Jezusa in Marije; za bruna morajo V2eti sv. križ in zlomljeno palico Pilatovo ; kamenje naj lomijo na Kaljva-riji; opeko in glino naj iščejo v globočini svoje nizkosti in pre-grešnosti in jo žgo v ognjeni peči presvetega Jezusovega serca; vsakdanje vaje jim morajo služiti za pesek in vodo naj zajemajo-v potoku Cedron. Petič je potrebno dobro orodje ; v to naj jim služi orodje terpljenja Zveličarjevega, kladivo, klešče, žreblji, lestva, vervi in palice ; vsaki dan si lahko eno izvolijo v pre. mišljevanje in podnevi mej delom pred očmi imajo. Na to jim je dala navod, kako morajo štiri tjedne adventa to duhovno poslopje zidati. Nebeškega očeta naj izvolijo za gospodarja tega poslopja, sv. Duha za zidarskega mojstra, da se bo Sinu Božjemu vredne stanovanje pripravilo. Sv. Jožef naj bo tesar in angelji težaki. Zjutraj precej ko se zbude naj obude djanje vere in mislijo : „Glej, to je glas nebeškega gospoda, ki kliče na delo“. Pokorne naj berž vstanejo, obude djanj- upanja in s tem vse delo izroče v roke tistega, ki s perstom svoje vsemogočnosti cel svet derži. Nato naj hite na kor, v delavnico ljubezni in iz tabernakeljna. vzamejo orodje in ob enem zveličarja prosijo naj po svojem do-padajenju v< di vse, kar bodo cel dan delale.
Natančno jim je na to določila, kake molitve naj opravljajo,
— 17 —
kake dobre namene naj obujajo, v keterih čednostih naj se vadijo pri molitvi na koru, pri premišljevanju o včlovečenju Sinu Božjega pri sv. maši in molitvi in delu. Pri delu nuj svoje orodje primerjajo z orodjem terpljenja Jezusovega in v sercu ali keder se srečavajo ponavljajo besede : „Češčen bodi sad Marijin1* in odgovarjajo r „Na vekomaj bodi češčen".
Ali pa : „Češčen in hvaljen bodi dragoceni zaklad, keterega si ti od sv. Duha spočela, o Marija**. Odgovor. „Na vekomaj bodi livaljeu**.
Ko pozvoni k obedu, naj premišljujejo dobrotljivo ljubezen Očeta in Gospoda, lcaker bi jim z lastnimi rokami delil dobrih jedi, čeravno so svoje delo tako slabo opravile, da bi ne bile zaslužile košček bruha in požirek merzle vode. Pri tem naj obujajo kesanje in terdni sklep poboljšanja. — Pri izpraševanju vesti si morajo od zidarskega mojstra sv. Duha sprositi razsvitljenja, poslopje si ogledati in posebno o pervili treh rečeh se izprašati. Preden gredo spat, naj serčno prosijo odpuščanja svojih pogreli in pomanjkljivosti, orodje spravijo v tabernakelj, prosijo angelje, naj mesto njih čujejo in lastnino Mesije pred sovražniki varujejo. Na to naj se vležejo k počitku — v varstvu in naročji Marijinem.
Da bi. Krescenc.ija ni znala brati le v knjigi sv. pisma, temuč tudi v knjigi narave, naj nam pokaže naslednji razgovor, ki ga je imela se svojo novinko M. Rafaelo Miler, ki je bila od 1. 1769—1799 prednjica samostana. Priprost.o sporočilo te sestre hočemo dobesedno popisati.
„Mati Krescencija je enkrat poklicala v svojo celico, mene sestro Rafaelo Miler, z besedami: „Jaz ti hočem nekaj darovati**. Ko sem prišla, mi je dala list nekega drevesa in rekla: „Tukaj imaš košček božje vsegamogočnosti". Mislila sem sama pri sebi, kaj bi to pomenilo, pa vprašati si nisem upala. Na to je vzela ta list v roke in rekla : „Glej, v tej na videz tako slabi stvarci je skrita božja svegamogočnost, modrost in dobrotljivost. Vsegamo-gočnost: ker je to, kar je. Božja vsegamcgočnost jo je vstvarila in jo ohranjuje, sicer bi se v trenutku pogreznila v nič. Modrost: ona je vse žilice in robove tako z najmodrejšim namenom vre-dila, da je tako rekoč celo drevo v tem listu vpodobljeno; dobrotljivost : ker ona je ta list vstvarila v našo časno in večno korišt; v večno, ker moremo v njem Boga spoznavati, častiti in moliti; v časno korist, ker deblo tega lista zeleni in raste v naše veselje in slednjič, da dobimo od njega derva, da se moremo greti in hrano si pripravljati.
— 18 —
„V tem listu, tako je nadaljevala, moremo tudi prenvšljevati morje. Vse reke iu potoki iz njega izvirajo ter hitijo po hribih in dolinah, po pesku in skalah, da dosežejo od Boga določeni nameu. To nam kažejo žilice na tem listu in ob enem nas spominjajo raznih potov v nebesa skozi ta svet. Ostri robi lista nam predstavljajo meje, ketere je Bog morju postavil, da se po zemlji ne razlije in škode me dela. Tudi to je ogledalo za človeško dušo, saj je Bog nezmerno morje vseh popolnosti in milosti. Na rebrih tega lista niso le vpodobljene reke in potoki, temuč tudi vse natorne in čeznatorne dobrote božje, posebno ona sveta navdih-njenja, ki prederejo vse doline in hribe, vse kamne in skale na človeški duši. Ako duša milosti božji ne nasprotuje, temuč sodeluje, potem se vse čednosti v taki duši sezidajo.“
To kar smo v tem zgledu povedali, da je ona namreč v najmanjši stvarci kaker v ogledalu spoznavala veličastvo nebeškega kralja, ga hvalila in ljubila, to je bila vedno nje navada.
Včasih je rekla sestram : „0 Bog, ti čudoviti mojster, kako velika je tvoja vsegamogočnost, kako nezapopadljiva tvoja vme-talnost! Češčen bodi v delih svojih rok.“ Na to je razložila sestram, kako moremo gledati in občudovati vsegamogočnost, modrost in dobrotljivost božjo najbolj v najmanjših stvarcah, muhah, mravljah in čebelah: „Zakaj čeravno so te živalice prav majhine, jim vender nič ne manjka : imajo oči, ušesa, usta, noge, peruti in vse ude tako čudovito sestavljene, da to vsaki človeški razum preseže.“ Ke bi bile tudi naše oči in serca bolj čista, bi tudi mi gledali v vseh stvareh ogledalo višjega sveta in to bi nam bila prava Jakopova lestvica v nebesa.
Njena razsvitljena vera ni bila samo bogata lepih misli in govorov, kar je slednjič tako malo vredno kot prazno listje ; temuč kazala se je tudi v „sad'ovih luč,“ kaker govori sv. Pavelj, „v svetem in notranjem življenju, ki je izviralo iz studenca čiste vere.“ „Moj pravični živi iz vere" ta beseda Gospodova nam najboljše razkriva njeno življenje. Iz luči sv. vere je zajemala pravo mero in nagib za vse, kar je mislila, želela, govorila iu delala. V njenem življenju se je kazala tista čudovita moč, ketera dušo popolnoma v Bogu vterdi in se po nauku sv. Bonaventure kaže na trojni način. Ona namreč daje junaško moč čednosti, gorečnost za resnico, polnost ljubezni. Junaško serčnost: zakaj Krescencija je bila tako vterjena v Bogu, da ji ni bila nobena čednost pretežka, nobeno terpljenje prebridko, ker „ verujočemu
— 19 —
je vse mogoče." Gorečnost za resnico : ker je neizprosljivo preganjala vse hudo, kar je nedopadljivo v očeh božjih, in nič ji ni bilo pretežavno v pospeševanje vsega dobrega. Polnost ljubezni, ki ne pozna mere, ne posvetne modrosti; zakaj Krescencija nespametna v očeh sveta, je po besedah sv. pisma svet sebi križala in sebe svetu.
To življenje vere je nad vse cenila in rekla: ..Ke bi ljudje vedeli in resnično verovali v neskončno velikost božjo, v njegovo hrepenenje in pripravljenost nas časno in večno srečne storiti, bi ne bilo nobenega, ki bi Boga resnično ne ljubil.“
Žalostno prikazen, da neketere pobožne osebe vkljub vsem verskim vajam in pripomočkom nič ne napredujejo v duhovnem življenju, je razlagala s tem, da taki ljudje skrivajo in zakopavajo zaklad in talent sv. vere, to je, da se premalo vadijo v tej čednosti. „0 srečna duša, je zaklicala, ki popolno nezaupa svojemu razumu in sodbi, ter se pusti slepo vodstvu tako čiste luči sv. vere ! Kako moram hvaliti Boga, da me je po tej poti vodil!“
Lahko in stanovitno je obračala nauke sv. vere na vse okoliščine v življenju in delala le za večnost. Svet in vse časno je cenila manj kot blato, ter hrepenela po Bogu in dobrotah, k i večno ostanejo.
Kaker angelji tako je tudi ona vedno živela v pričujočuosti božji.
Za to je tudi rekla sestram : „Ljube sestre! Kako nezmerna milost je to. da nam je največe dobro vedno pričujoče ! Zato vas opominjam, da se pri vseh opravilih vadite v živi veri."
V naslednjih poglavjih bomo videli, kako lepi „sadovi luči, v vsej dobroti, pravičnosti in resnici" so se pokazali v celem njenem zunanjem in notranjem življenju.
Omeniti hočemo tukaj le to, kako neverjetno veliko ljubezen, spoštovanje in podloži)ost do vidne cerkve na zemlji je v nji obudila sv. vera. Saj tudi ne more drugače biti ; pravi duh Kristusov obsega z eno ljubeznijo glavo in ude, Kristusa in cerkev, očeta in mater, kaker pravi sv. Auguštin : „Ljubimo Boga kot našega očeta in ljubimo cerkev kot našo mater."
Sveto cerkev je navadno imenovala svojo mater in tako veselo in popolno ispolnjevala četerto zapoved proti tej materi, da more le redko keteri otrok tako zvesto ispolnjevati svoje dolžnosti do svoje telesne matere. Svete so ji bile vse besede, vsi nauki, vse navade in obredi sv. cerkve. Papeža je spoštovala kot očeta, da, kot Kristusa samega in rekla je, da je to najsvetejša dolžnost
— 20 —
kristijana, za ketero mora biti pripravljen darovati svoje življenje. K tej pokorščini in ljubezni je vse spodbujala; svojim sestram je rekla: „Vedno bodite zveste sv. cerkvi, zveste do smerti ; ako je potrebno, darujte za njo kri in življenje. Da se cerkev ne more motiti, nam spričuje večna resnica in to nam mora zadostovati. Ako nimate priložnosti pokazati svojo zvestobo v velikih rečeh, pokažite jo v majhinih. Popolno spolnjujte njene zapovedi in naredbe ; visoke cenite njene obrede: pobožno piaznujte njene praznike, kratko, bodite vedno in v vsem pokorni otroci sv. katoliške cerkve."
Iz te žive vere je izhajalo ono njeno veliko spoštovanje do duhovnikov. Večkrat je ponovila besede sv. Frančiška: „Ke bi ob enem času srečala angelja in duhovnika, bi prej duhovniku skazala čast in spoštovanje; zakaj v angelju vidim le angelja, v duhovniku pa gledam Kristusa."
Častitljiva je bila v njeuih vernih očeh tudi posvetna gosposka kot namestnica božja. Rekla je, posebno ako je kedo nespoštljivo o nji govoril : „Dolžni smo ji spoštovanje skazovati, ker tako je zapovedal naš Zveličar in postavodajavec."
V tej veri je živela in do smerti se ž njo vojskovala in zmagala. Kar je v življenju tolikokrat ponavljala : „0 skrivnosti Gospodove, vedno jih bom terdno verovala in do zadnjega dihljeja jih spoznavala,to je tudi vmirajoča storila. Blizu smerti se je obernila k svojemu spovedniku, p. Pamerju, ter rekla: ^pričujem pred nebom in zemljo, da hočem vmreti v sv. rimski cerkvi." Sestram pa, ki so jo pomilovale zavoljo njenih hudih bolečin, je rekla te vere polne besede : „0 kako malo vredne so vse te moje bolečine, ako jih primerjam z groznim terpljenjem, ki so ga sveti marterniki tako serčno zavoljo vere terpeli! O, da bi hotel Bog da bi mogla po njih zgledu vse tako terpeti !"
Hišo svojega časnega življenja je bila ona po nauku sv. evangelija sezidala na skalo sv. vere. Geje tudi priderla nad njo povodenj terpljenja, če so se tudi vpirali vetrovi peklenskih skušnjav v to hišo ; ona ni padla, ker je bila terdno postavljena na skalo vere; vstavljala se je moči smerti iu terdna je stala v v večnosti.
O kristjan, ako nočeš, da se tvoja hiša enkrat podere in tebe nespametnega v razvalinah pokoplje, ne zidaj na pesek, temuč posnemaj to modro devico in ispolnjuj besede aposteljna :
„Prist.opimo (h Kristusu) s pravim sercem in s polno vero.“ Hebr. 10, 22.
— 21
Tretji red sv. Frančiška - častitljiv in svet red.
Mej zaderžki, ki se vstavljajo razširjenju tretjega reda zlasti po naših slovenskih krajih, je pač eden najmočnejših staro ime bratov in sester tega reda, ki se rabi dandanašnji v zaničljivem pomenu. Svet pravi tercijalj, tercijaljka namestu svetohlinec, s v e t o h 1 i n k a in nadevlje to ime ne glede na to, ali je tisti človek v tretjem redu ali ni. Seveda, same na sebi ste besedi tercijalj, tercijaljka popolnoma nedolžni, ker ne pomenite nič druzega kaker t r e t j e r e d n i k, tretje-r e d n i c a ; izpeljani ste namreč iz latinske besede t e r c i j u s, t e r c i j a (ki se piše t e r t i u s, t e r t i a) t. j. t r e t j i, tretja. Ali tudi beseda far je sama na sebi čisto nedolžna in ni pomenila nekedaj nič druzega, kaker to, kar nemška Pfarrer, kaker tudi fara še zdaj pomeni to kar nemško Pfarre; in vender brezbožni in sirovi ljudje dandanašnji duhovnike psujejo s farji. Ali bo to koga zaderžavalo, da ne bo vstopil v duhovniški stan, ako ga Bog kliče vanj ? Pametnega mladeniča gotovo ne. Prav to velja pa tudi o besedah tercijalj in tercijaljka. Če jih govori razuzdani svet v zaničljivem pomenu, s tem še ni dokazano, da je tretji red res kaj zaničljivega. Kavno nasproti, kar razuzdanci najbolj zaničujejo in najgerje psujejo, to mora biti nekaj prav posebno dobrega in častitljivega. Pametni ljudje se torej ne smejo dati ostrašiti in zaderžavati, da ne bi vstopili v tretji red zaradi imen tercijalj in tercijaljka, to bi jih imelo celo spodbujati ; saj je rekel Kristus: „Blager vam, keder vas bodo zasramovali in preganjali in govorili zoper vas vse hudobne besede legaje, zavoljo mene; veselite se in od veselja poskakujte, ker je vaše plačilo obilno v nebesih1*. (Mat. 5, 11, 12) — Ali niso ljudje zasramovali Kristusa samega ? Ali ga niso nazega ogernili v zasmeh se škerlatastim plaščem, ali mu niso deli na glavo venca iz ternja, ali mu niso pljuvali v obraz ? In kako se je godilo sv. Frančišku ? Ali ga niso lučali s kamenjem in blatom ? Zaničevanja se torej otrok sv. Frančiška ne sme bati, časti in slave tega sveta v njegovem redu ne sme iskati, kaker ne v pervem ali drugem, tako tudi v tretjem ne.
Vender je v očeh pametnega človeka in vernega kristijana kaker pervi in drugi tako tu !i tretji red sv. Frančiška v resnici
— 22 —
častitljiv in svet red. Zgodovina njegova nam to jasno priča. Poglejmo je le nekoliko.
,.F r	a n č i š e k, pojdi, popravi mojo	cerkev,	ki
se	vsa,	k a k e r vidiš, p o d i r a“ — na	to	povelje križa-
nega je začel sv. Frančišek pridigati se vso gorečnostjo, najprej sč svojim zgledom, potem pa tudi s preprosto sicer pa v serca segajočo besedo, kako liičemerno in minljivo je posvetno veselje, kako kratko je naše življenje na zemlji, kako silno je torej treba skerbeti za nevmerjoče duše zveličanje.
In te pridige in spokorno življenje svetega Frančiška in njegovih pervih tovarišev, to je tako pretresalo serca vernih kristijanov, da so prosili od vseh strani mnogi in mnogi, naj bi tudi nje sprejel, moške mej svoje brate, ženske pa v drugi red, njim namenjen, red sv. Klare. Sv. Frančišek pa je videl kmalu, da ne	bi bilo	prav. ke bi toliko ljudi sprejemal	v	red, pervi	ali
drugi, ter	jin tako odtezal zakonskemu stanu,	ki	ga je Bog	po-
stavil, da se človeški rod ohrani na zemlji. Vstanovil je torej še tretji red, ki bi obsegal ljudi mej svetom živeče, ne glede na to, ali so v zakonskem ali samskem stanu, moškega ali ženskega spola. Oni naj bi ostali sicer mej svetom, živeli pa po vodilu, kohker toliko podobnem vodiloma pervega in drugega reda.
Perva sta bila sprejeta v tretji red, kaker je znano, zveličani Lukezij ali Lucij in njegova žena Bonadona. Potem se je ta red zelo hitro širil po Laškem iti dalje po Francoskem, Španskem, Nemškem in ludi po raznih deželah sedanjega našega cesarstva. Kmalu skoraj ni bilo mesta, kjer ne bi bilo bralov in sester spokornega tretjega reda sv. Frančiška. Peter de Vineis, pervi deržavni urednik cesarja Friderika II., je pisal temu, da ga na Laškem skoraj ni več najti človeka, ki ne bi bil v tej novi družbi. Posvetni in duhovni, kmetje in gospoda, stari in mladi, možje in mladeniči, žene in dekleta, vse je hotelo biti v tretjem redu. In to je bilo tako tudi pozneja leta in stoletja. Do današnjega dne šteje tretji red mej svojimi odločnimi udi papežev, o keterih se ve to prav za gotovo, sedem ; kardinaljev, nadškofov in drugih imenitnih oseb duhovskega stanu brez števila; cesarjev, če so prav šteli, 10, cesaric 20, kraljev 20, kraljic 35, kronanih glav vse vkupaj do 140; drugih velikih in znamenitih mož najrazličniših stanov sam Bog ve koliko. Naj imenujemo le neketeie izmej najznamenitišili. Tretjeiednik je bil slavni Krištof Kolumb — Golob, kaker bi rekli po naše, K o 1 o m b o.
— 23 —
kaker so ga imenovali Italijani, Kolon, kaker mu pravijo na Španskem ; tretjerednik je bil slavni Dante A 1 i g h i e r i, naj-veči italijanski pesnik, ali kaker sodijo mnogi v takih rečeh razumni ljudje, največi pesnik mej vsemi, kar jih je živelo do današnjega dne na celem svetu ; tretjerednik je bil sloveči Lope de Vega, eden najimenitniših in ob enem najplodovitiši španski pesnik ; tretjeredniki so bili slavni italijanski slikarji D ž o 11 o, Rafaelj, M i k e 1 a n d ž e 1 o, poslednja dva največa slikarja mej vsemi, kar se jih je dozdaj rodilo na svet ; tretjerednik je bil še v našem času živeči sloveči glasebnik List (Liszt), tre-tjerednika sta bila slavna učenjaka fizika G a 1 v a n i in Vol ta.1)
Je-li potem takem sramota stopiti v tretji red? Je-li tretji red res le za postarne samice, ki imajo mnogo časa, da morejo dolgo v cerkvi čepeti ? Ne, ne! Tretji red je, kaker zgodovina kaže, tudi za najvišje glave, tudi za najslavniše umetelnike in učenjake. Tretji red ni nikomer na sramoto, vsakemu pa je na korist in mnogim je bil vže v posvečenje in zveličanje.
Tudi poslednje nam zgodovina jasno kaže in priča. Od začetka njegovega, namreč od leta 1221, pa do današnjega dne je bilo v tretjem redu brez števila pobožnih in svetih ljudi. Mej njimi je po najnovejšem pregledu-) 34 svetnikov in svetnic, 52 zveličanih cerkveno priznanih. Razen teh jih v posameznih krajih, kjer so bili rojeni ali kjer so vmerli, še več častijo in več jih je mej njimi, keterih sveto življenje se cerkveno preiskuje, da bi bili potem slovesno mej zveličane prišteti.
In če nekoliko bliže pogledamo, kakšni so bili tretjeredniki, ki jih zdaj katoliška cerkev časti ko svetnike ali zveličane, vidimo očitno, kako so najrazličniših stanov ljudje v tretjem redu dosegli svoje posvečenje. V tretjem redu imamo svete kralje in kraljice, Ludovika IX, kralja francoskega, Ferdinanda, kralja Leona in Kastiiije, Elizabeto, kraljico portugaljsko, imamo sveto kraljičino in deželno grofinjo, Elizabeto Turingijsko, imamo svetega grofa Eljzearja in njegovo ženo, blaženo D e 1 j f i n o, imamo grofinjo zveličano Angelino Maršansko, imamo plemenitaša sv. Konrada iz Pjačence, imamo svetega nadškofa in kardinalja Karla Bor o m e j a, imamo svetega župnika I v o n a, imamo tergovca zv. Luke zija, črevljarja
') Prim. „Cvetje“ I letnik, str. 61 in dalje.
2) Thaler, Praktisches Handbuch zur Leituug des dritten Ordens. 3. Anfl. Bregenz. Teutscb. pag. 18. ul.
— 24 —
zv. N e v o 1 o n a, romarja in bolniškega strežnika sv. Roka, zv. Petra Sjenskega, ki je glavnike delal, zv. Rajmunda Lulja, misijonarja in marteruika, jako učenega modroslovca in bogosloven (doctor illuminatissimus), o keterem mislimo zlasti za naše učenejše bravce o priliki kaj več napisati. Mej temi in ostalimi svetniki in zveličanimi tretjega reda je gotovo, to smemo po pravici misliti, velika večina čistih duš, ki se niso nigdar orna-dežale z velikim in tudi ne s kakim posebnim malim grehom; vender pa je mej njimi tudi velika grešnica, ki pa je v redu delala veliko pokoro in tako postala velika svetnica, sv. Marjeta K o r t o 11 s k a, V tretji red se torej ne sprejemljejo le taki ljudje, ki so vže od perve mladosti pobožno živeli in nedolžnost ohta-nili ; sprejemljejo se tudi grešniki, celo očitni grešniki, ki so se spreobernili in hočejo z resnično pokoro poravnati svoj dolg pred Bogom in ljudmi ; in po pravici, saj je tretji red in se po staro tudi imenuje tako, s p ok o r n i red, Ordo de Poenitentia.
P. A. F. — S.
Brat Jakobina.
Mej gričema Palatinskim na severe-vshodu in Aventinskim na jugo-zapadu je bilo v starem Rimu že čez 500 let pred Kristusom veliko diijališče, imenovano „cirkus mak-dmus“, namenjeno očitnim igrani, zlasti bojem in dirkam s konji, ki so jih rimci tako radi gledali.
Ob času, ko so cesarji gospodovali v Rimu, je bila nad dir-jališčem na palatinskem griču cesarska palača, ki se je ravno po imenu tega griča imenovala „p a 1 & t i u m“, od koder je tudi sedanja italijanska beseda p a 1 a z z o, naša „p a 1 a č a“ in nemška ,PalAst“.
Okoli 200 let po Kristusu je sezidal na jugovshodnem koncu palatinskega griča cesar Septimius Severus tik dirjališča posebno visoko poslopje, ki so mu dejali „s e p t i z 6 n i u m“, kar bi se reklo po naše „sedmopasnik“. Imenovalo se je tako najberž zato, ker je imelo sedem pasov ali nadstropji; vender so tisti čas in še pozneje rimci menda vsaki visok grad ali stolp, če prav ni imel toliko nadstropji, nazivali „septizonium“.
Ta giad, „septizonium“ Septiuiija Severa, se je ohranil
— 25 —
mnogo sto let, da čez tisoč let. Stal je še v 13. stoletju po Kristusu, ob času našega svetega očeta Frančiška. Rimci so ga imenovali tisti čas z nekoliko popačenim imenom „Settisolio“ ali „S e 11 e s 6 1 i“. Grad je bil tedaj neke veje plemenite rimske rodovine F r a n g i p a n o v, ali F r a n g e p a n o v, ki so se ponašali, da izvirajo iz sorodstva svetega papeža Gregorija Velikega. Po tem svojem posestvu se je imenovala tista veja ali panoga Frangipanske rodovine Setesoljska, „di Settesoli“, da se je tako razločevala od druge, ki je bila naseljena na severni strani reke Tibere, v tako imenovanem Trasteveru, in se je imenovala le s pervotnim imenom F r a n g e p a n i, to je „kruliolomci“.
Ob času, ko je prišel sv. Frančišek v Rim, leta 1212, je živela v gradu septizoniju ali s e t e s o 1 j u mlada vdova Jakobi n a z dvema svojima sinkoma, Janezom in Gracijanom. Jakobina je bila po rojstvu iz plemenite rodovine N o r m a n n i. Poročila se je bila še jako mlada z Gracijanom Frangipanom Setesoljskim. Ali ta je vmerl menda tudi še jako mlad, preden mu je porodila Jakobina drugo dete, ki se je potem po očetu imenovalo Gracijan. Ko je prišel sv. Frančišek v Rim, je imela Jakobina komaj kaj čez 20 let in je bila že vdova. V svoji brit-kosti je iskala tolažbe v veri in v vaji kerščanskik čednosti. Sv. Frančišek je v Rimu po ulicah in tergili pridigal vernemu ljudstvu. Slišala ga je tudi Jakobina, in goreči asiški vbožec se ji je kmalu jako priljubil.
Ker je od miloščine živel, se ni čuditi, da je prišel ž njo tudi v osebno dotiko. In ko jo je natančniše spoznal in se prepričal o njenih lepih čednostih, jo je tudi on tako spoštoval in ljubil, da jo je imenoval brata Jakobino, ne sestro, kaker je tudi v resnici bila moške razumnosti in odločnosti.
Vselej, keder je pozneje sv. Frančišek prišel v Rim, je obiskal plemenito gospo in ona mu je dajala nekakih sladkih jedi, ki jih je Frančišek, zlasti ko je bil bolan, hvaležno sprejemal. Napravljala pa se je tista jed iz mandeljnov in cukra in medu in neketerih drugih reči. Rimci so jo imenovali „mortariolum“ to je „možnarček“.
Preden je Frančišek poslednji krat odešel iz Rima, je pa tudi on Jakobini dal nekaj v dar, kar je imelo zanjo posebno duhovno vrednost, namreč živo jagnje, eno tistih, ki jih je o priliki imel navado odkupiti od mesarja, ki ga je kje srečal, iz ljubezni do odrešenika, keterega podobe so. Jakobina je gojila
— 26 —
potem tisto jagnje z veliko skerbjo in jagnje se ji je tudi jako privadilo ; keder je kaj predolgo spala, jo je budilo, da je vstala in v cerkev šla.
Najginljiviše je pa to, kar se je prigodilo Jakobini, ko je bil sv. Frančišek na smertni postelji. Čutil je, da se mu bliža smert, in dal je pisati pismo gospe Jakobini, naj se podviza, da ga najde še živega in naj prinese sukna, da bo pokrila njegovo truplo in blaziuo za pod glavo in naličje za na obraz, tudi nekoliko tistih jedi, ki mu jih je dajala v Rimu. Pismo izroči slu in ta se berž odpravi v Rim. Ali komaj je odešel, se že sliši neki hrup pred samostanskimi vratmi ; Jakobina se svojima dvema sinoma in svojim drugim spremstvom je bila prišla iz Rima, ker je vedela, preden je prejela pismo, v kaki nevarnosti je sv. Frančišek. Tovariš Frančiškov ostermi, ko zagleda plemenito gospo ; berž teče k svetniku ter začne previdno, da ga ne bi preveč razburil : „Oče, dobro novico vam imam povedati11. — „Jo vže vem", odgovori svetnik vesel, ,.Bog mi je poslal „brata‘l Jakobino; pustite jo noter, zanjo ni zapertja (klavzure)".
Pač ginljivo je bilo gledati, ko ste se nato pozdravili te dve veliki duši. Vsi so se jokali od veselja. Pa kako so še le ostermeli, ko so videli, da je prinesla Jakobina vže seboj vse tiste reči, ki jih je prosil sv. Frančišek v pismu malo prej ji pisanem ! Nekega dne mu je tudi naredila tisto sladko jed, ki jo je želel jesti ; ali je je malo jedel, ker je bil preveč bolan in se mu je smert bližala. Spomnil pa se je svojega pervega brata Bernarda ter rekel tovarišem : „Ta jed je dobra za brata Bernarda" in berž je poslal ponj.
Jakobina je ostala pri svetniku, dokler je vmerl. Potem je pokrila njegovo truplo in skerbela za njegov pogreb. Njen sin Janez Frangipan, ki je živel potem mnogo let mej najimeuitni-šimi v Rimu, je pravil dostikrat, da ne more pozabiti nigdar tistih vzvišenih treuotkov, ki jih je preživel z materjo poleg vmi-rajočega velikega svetnika.
Ta njen sin je imel ženo iz sloveče rodovine Saraceni; ali vsi njegovi otirnci so pomerli v mladosti in tako je setesoljska panoga frangepanske rodovine kmalu izmerla. Najberž je to žalost doživela še Jakobina sama. Njen drugi sin Gracijan namreč ka-ker je videti, ni imel otrok in je morebiti tudi sam zgodaj vmerl; omenjen vsaj ni pozneje nikjer.
Velika nesreča je zadela Jakobino in njeno družino tudi
— 27 —
leta 1239. Rimski župan Janez (1 e 1 j D žu d i 6 e jo je, ne vemo s kako pravico, pregnal iz grada Septizonija in vse posestvo na palatinskeni hribu vzel v last rimske občine. Morda je bilo ob tej priliki, če ne že prej, ko se je Jakobina za stanovitno preselila h grobu sv. Frančiška v Asiz. Skoraj gotovo pa je bila zraven že ko je bil Frančišek svetnikom prištet, leta 1228. in potem, ko je bilo preneseno ujegovo telo, leta 1230. Najberž za poslednjo priliko je Jakobina podarila prekrasno vezen pert, ki se še zdaj hrani v zakristiji »svetega samostana1' v Asizu.
V nekih starih zapiskih tega samostana se omenja gospa Jakobina iz Rima (domina J a c o b a d e R o m a) leta 1258 in celo 1273 ko še živeča. Po tem takem bi bila včakala visoko starost čez 80 let.
Pokopana je blizu groba sv. Frančiška v spodnji cerkvi asiškega velikega svetišča. Tam je še ohranjen nje grobni spo-minik, kjer se bere razločno: „H i c requiescit Jacoba s a n c t a n o b i 1 i s q u e Romana" t. j. „Tukaj počiva Jakobina, sveta in imenitna rimljanka". Nad tem napisom je videti njena podoba, res da precej poškodovana, vender je glava zadosti dobro ohranjena. Čedni prijazni obraz je videti skoraj še srednje starosti. Na glavi ima pokrivalo temne barve z belim robom spred, nekako nunskemu podobno. Kaker se po pravici misli, so se tedaj tretjerednice tako pokrivale. Zraven nje plava v zraku angelj, ki ji z roko tako rekoč pot, kaže. Po vsi verjetnosti pomeni to njen čudežni prihod k smertni postelji svetega očeta Frančiška.
Mi smo povedali o gospe Jakobini ali Jakobi „d e Sep-temsoliis" ali »diSettesoli" nekoliko vže v 1. letniku „Cvetja“ str. 355, kjer je natisnjeno tudi pismo, ki ji ga je dal pisati sv. Frančišek, in na dalje v 3. letniku v »Življenju sv. Frančiška" na str. 367 in naslednji. Kar smo povedali zdaj, je precej več; vender se v vseh posameznostih ne vjema popolnoma s tistim, kar je bilo povedano tam. Za zdaj ne moremo razločiti, ketero je natančniše in bliže resnici. Tukaj povedano smo posneli po nekem spisu lepega rimskega časopisa „C o s m o s c a t h o 1 i c u s" *) in tisti spis se opira na učeno delo (monogra-
*) Coimos catholicus izhaja v Rimu v italijanskem in v francoskem jeziku dvakrat na mesec v folio-formatu na močnem svitlem papirju z mnogimi čednimi podobami. Stane celo leto za naše kraje 24 lir; vender morejo duhovniki dobiti posebna polajšarja. Da je ta prekrasna »rivisto" ali »revija", kaker zdaj pišejo naši učeni »Slovani", dobro katoliška, zato nam
— 28 -
fijo) slovečega francoskega kapucina p. Edvarda Alansouskega (d’A 1 e n g o n), izdano v Parizu 1899 pod naslovom Frčre J a q u e 1 i n e.
Svetega Jlntona titije.
Bela vertna lilija — Lilium candidum — se imenuje po mnogih krajih „svetega Antona lilija", uajberž iz več vzrokov, zlasti pervič, ker cvete ob času praznika sv. Antona Pado-vanskega, drugič, ker se tudi svetnik navadno slika s tako lilijo v roki. Slika pa se tako ne brez vzroka. Bela lilija velja od uekedaj za podobo svete čistosti; na to čednost spominja ne le se svojo snežno-čisto barvo, temuč tudi se svojo veličastno postavo in svojim prijetnim duhom. Ker se je ta čednost v sv. Antonu posebno svetila in pa gotovo tudi ker je tako mlad zapustil to življenje in ker se je vernemu kerščanskemu ljudstvu mej vsemi
je porok vže njeno ime. Pa mi jo moremo priporočati tudi zato, ker je nam Slovenom, nikar pravična, celo jako prijazna in tako rekoč postrežljiva. V jansketn letniku piše Un g la golita dalmala : La lingua slava nella jiturgia (jako interesantno); Marchese P. Mac Swiney de Mashanaglass: C e 11 i g n e (obširen, za Černo Goro jako laskav spis); P. Ces. Tondini de Quarenglii (Barnabita) : La Cattedrale di Djakovo e la missione della razza slava; Conte Costantino Voinovitcli : Monsignor Giuseppe Giorgio Strossmajer (Vescovo di Djakovo) itd. Letošnji tečaj prinaša interesantni zgodovinski spis prejšnjega ruskega pooblaščenca pri Vatikanu, sedanjega ruskega poslanca v Belem gradu Nikolaja čarikovega: U n ’ a m b a s c i a t a russa a Koma n el XVII secolo. Ta spi3 je imel iziti ob enem tudi v Peterburgu v ruskem jeziku. Jako zajemaveu za nas je v letošnjem tečaju nadalje spis že omenjenega barnabita Tondinija : LaSerbia e la questione del Calendario. — ,Cosmos ca-t h o 1 i e u s“ je tudi naš uredili redovni list rA e t a Ordiuis Fr atrum M i n o r u m“ priporočil ko „egregium folium“, in celo sam sveti oče Leon XIII. mu v posebnem pismu žele srečnega vspelia. To je pač vzrokov zadosti, da ga smemo tudi mi priporočati tistim slovenskim duhovnikom, ki italijanski ali francoski jezik nmejo in se žele nadalje vaditi v tem ali onem. Naročnina se pošilja: — AlFAmministrazione del „C o s m o s Catkolicus“ 209 Corso Vittorio Emanuele, Roma. —
Ko se je stavil gori stoječi spisek, smo prejeli iz Rima knjižico „D o-c u m e n t a n n t i q u a f r a n c i s c a n a edidit Fr. Le m m e n s, O. F. M. Pars II. S p e c u 1 u m P e r f e c t i o n i s (redactio I.) Ad Claras Aquas (Quaracchi) 1901.“ Iz te knjižice smo v naš spis ek povzeli ime jedb o keteri je gori govorjenje, in kar je omenjeno o bratu Bernardu.
— 29 —
sinovi sv. Frančiška sv. Anton najbolj priljubil, zato mu je verno ljudstvo ko posebno znamenje podalo v roko to veličastno cvetlico. Pa ne le naslikano na podobah, tudi resnične mu bele lilije v dar pobožni verniki radi prinašajo, zlasti za njegov godr bodi si, da ž njimi nakitijo v cerkvi oltarje, ali da mu jih postavijo pred kip ali sliko njegovo duma.
Kedo se	bo čudil	nadalje, ako	povemo, da	so pobožne duše
želele že pred	več sto	leti, da bi se lilije sv.	Antona	tudi še
posebej blagoslovile. In to se je v resnici godilo že davno v naših redovnih cerkvah po raznih krajih ; splošno seveda to blagoslo-vljanje ni bilo in se tudi ni godilo povsod enako. Ker se je pa poslednja leta češčenje svetega Antona tolikanj povzdignilo ii> razširilo po celem svetu, zato se je zdelo primerno višjim predstojnikom našega reda, da bi se tudi to blagoslovljenje sploh vpeljalo in bi se godilo na praznik sv. Antona v vseh naših redovnih cerkvah po enakem obredu. Prosili so torej svetega očeta za dovoljenje in odobreuje takega obreda, in sveti oče ali v njih imeni dotičua sveta skupščina je to dovolila in odobrila obred, ki se je izvolil.
Ta obred	ni nov;	vzet je iz	obredne knjige leta	1685 v
Benetkah vže	dvajsetič	izdane pod	naslovom:	Circulus	Aureus
sen Breve Compendium Caeremoniarnm ac Bituum itd. Sestavil jo je kapucin p. Frančišek Marija de Capellis iz Bolonje.
Po tem obredu se ima opravljati ta blagoslov slovesno z leviti in petjem. Mašnik je ogernjen z belim večeruiškim plaščem, dijakou in subdijakon sta opravljena kaker za slovesno mašo. Po začetni molitvi, ki jo mašnik poje neslovesno, dene kadila v kadilnico, kaker pri slovesni maši. Potem moli dijakon natihoma „Očisti moje serce“ in prejme blagoslov za petje evangelija in poje evangelij, namreč iz sv. Matevža 6. pogl. od 24. do 33. verste, po evangeliju incenzira mašuika, torej vse kaker pri slovesni maši. Nato se oberne mašnik proti altarju in neslovesno poje blagoslovilo molitev, kjer prosi Boga, da bi tam pripravljenim lilijam dal moč zoper bolezni in hudobne duhove po priprošnji sv. Antona. Po molitvi dene kadila v kadilnico in pokropi in pokadi trikrat lilije. Nato gre dolu in poklekne na spodnji štabli oltarja in ž njim pokleknejo vsi drugi. Pevci pa zapojo „S i quaeris m i r a c u 1 a“ (Glej, če iščeš čudežev) in pojo kaker po navadi do konca. Nato zapoje še mašnik kratko sklepno molitev, potem razdeli lilije in naposled vmije in obriše roke-
— 30 —
Slovesnost se konča z blagoslovom se svetinjo sv. Antona, kjer jo imajo.
V resnici lepa slovesnost, ki bo gotovo češčenje sv. Antona, še bolj povzdignila in, kaker upamo, zlasti mladino spodbujala k ohranjenju sv. čistosti, te tolikanj lepe in tolikanj potrebne čednosti. Vse pa bo spodbadala k zaupanju na previdnost božjo, ki ga Jezus v evangeliju, ki se bo pel, tolikanj priporoča. Morebiti bo celo nekoliko krotila tisto preveliko lakoto in žejo, ki jo razodevajo semtertja verti, kjer ni videti nič ko zelje in solata in pa ljuba tertica. Morebiti se bo vsadila v prihodnje tja tudi kaka bela lilija in tudi kaka druga cvetlica, ki bo mogla včasi nekoliko povzdigniti človeško serce k Bogu, spominjati njegove neskončne lepote in ljubezni.
Ali se bo blagoslovljen je že letos moglo imeti v naših cerkvah, ne vemo; skerbeti bi bilo, da bi se moglo vsaj drugo leto. Na nekaj pa moramo opomniti, kar bi se vtegnilo vpirati lepi slovesnosti. Lilije diše tako močno, da bi bilo težko zderžati, ako bi se jih razcvelih nanesla polna cerkev. Po naši misli naj bi se torej narezala le stebla, ki imajo sicer vže bele popke pa še ne odpertih cvetov; takih bi se tudi lažje nosilo več skupaj. Ako se potem postavijo v posodo z vodo, se bodo popki odperli po versti ravno tako, kaker ke bi rastlina zunaj rastla; le naj se steblo odreže pri polti, to je berž nad čebuljo; Čebulji se pusti le še samo nekaj peres. V vodo postavljeno se steblo ohrani lehko ne samo dokler ocvete, temuč, ako se cvetje oplodi, celo dokler seme dozori, kar se zunaj makokedaj zgodi. Seveda pa bi iz semena zgojene rastline cvele še le čez več let. Kedor nima pri tem kakega posebnega namena, ne bo torej skerbel, da bi mu lilije seme obrodile, temuč le, da se jim pomnože Čebulje. To pa se bo zgodilo samo ob sebi, da le na količkaj vgodnem kraju rastejo. Pri vertnarjih se dobivajo Čebulje te lilije po 20 do 30 heljerjev ena. Presajajo se najbolje, preden začno vnovič poganjati, mesca velikega serpana (avgusta). Vsem dragim bravcem, ki imajo le količkaj prostorčka na vertu, priporočamo torej, naj si vsade nanj to prelepo cvetlico; da se pa ne bo kedo motil, moramo naravnost povedati, da je pri nas nimamo, da bi jo mogli •oddajati.
31 —
Priporočilo v molitev.
V pobožno molitev se priporočajo: O. Benko H r t i šr bivši gvardijau v Ptuju; rajni udje 3. reda skupščine ptujske: Osojnik Ana, Černenšek Liza, Firbas Katarina, Simonič Antonija, Laufer Helena. Dalje se posebno priporoča molitev za oživljenje gorečnosti in razširjenje tretjega reda mej slovenskim ljudstvom po mestih, tergili in vaseh ; M. G. priporoča vse svoje; A. J. Š. svojo sestro za ozdravljenje noge, za pomoč v rodbinskih razmerah in dar poterpežljivosti; P. A. spreobernjenje nekega zakonskega moža po presv. sercu Jezusovem in Marijinem, sv. Jožefu in bi. Krescenciji; neki duhovnik v veliki zadregi za pomoč; neka dekle za zdravje v glavi; neka tretjerednica za zdravje ; neka oseba za spreobernjenje in potreben zaslužek in srečno zadnjo uro ; neki vojak tretjerednik na Ogerskem za božjo pomoč v nevarnostih svojega stanu; neki tretjerednik za duha prave pokore in spreobernjenje svoje žene ; neka tretjerednica za milost spreobernjenja sebi in drugim; H. W. tretjerednica na Štajerkem, že 13 let bolna, za ozdravljenje, če je božja volja, in priporoča tudi svojega očeta, da bi se vernil na pravo pot; neka tretjerednica novomeške skupščiue za razvedrenje duha in ljubo zdravje (dar Bog poverili); neka oseba bolno tretjerednico T. L. za srečo zadujo uro in milostim sodbo in sebe za dušno in telesno zdravje in vse potrebne milosti; M. P. rajnega tretjerednika F. P. iu tudi svojega očeta tretjerednika za poterpežljivost; J. T. ,.Riharjevo hišo“ ; tretje-rednici M. B. za stanovitnost v dobrem, F. B. za pomoč v dušnih britkostih, priporočate tudi rajno Alojzijo (Marijo) Berbuč ; M. M. v Lj. svojega sina, da bi se v bolezni dal prevideti se sv. zakramenti ; neka sestra svoje štiri brate za spreobernjenje in srečno zadnjo uro; neka tretjerednica studeničke skupščine za voljno prenašanje v bolezni ali pa srečno smert; neki zakonski mož svoje otroke, posebno pa svojo ženo, da bi jo Bog odvernil od nečiste strasti in da bi prišel ljubi mir v družino; neka žena svojega moža in sina, moža, ker je zelo vdan pijančevanju, da je bil zato že v blaznici, sin je vdan pa drugi pregrehi, da bi oba prišla k spoznanju in se poboljšala; M. B. svojega brata, ki je že več let slaboumen, vdan pijači in v veliki nevarnosti, da se pogubi; neki mož iz mengiške fare v dober namen in da bi zdaj v svetem letu vsi prav dobro spoved opravili.
32 —
Zahvalo za vslišano molitev
naznanjajo: V. M., da so, ko se je priporočila D. M. in sv. Antonu, tri nevarno obolele krave naarlo ozdravele; M. K., da se je po devetdnevnici, preden jo bila še doveršena, pokazalo, kedo je bil kriv neke nezgode; K. K., da se je, ko se je priporočila sv. Antonu, neko nevarno delo srečno zveršilo in se je odstranila nevarnost, da zgubi neko obljubljeno dedščino, tudi za še neko posebno milost zadobljeno po prošnji M. D. in sv. Jožefa; neka tretjerednica za vspeh v službi pri kuhanju; A. P. Č. za dobljeno zdravje; BI. Sk., tretjerednik Gorjanske skupščine, tudi za dobljeno zdravje; A. M. v R. za ozdravljenje materino ; H. Č. za ozdravljenje očeta in božjo pomoč v velikih zadregah, za razsvetljenje in nagibe milosti božje k dobremu pri mnogih osebah; P. M. da je neko priljubljeno stvar, ki se je bila zgubila, pripo-ročivši se sv. Antonu spet našla; neka oseba za varstvo v smertni nevarnosti; neka tretjerednica za srečno doveršeno olepšanje Marijine podobe v cerkvi sv. Lovrenca na Dravskem polju in druge prejete milosti; neka oseba za rešenje iz neke dušne zadrege ; neka druga tudi tako; razne osebe za ne naznanjene milosti ; neka tretjerednica brežiške skupščine, ki se je že mnogokrat priporočala sv. Antonu in bila tudi vslišana, pa je odlašala naznaniti zahvalo, zdaj pa se je odločila naznaniti, ker se ji je bila zgubila neka važna reč in, ko se je v zaupni molitvi obernila do sv. Antona, je čez nekaj časa tista zgubljena reč tako rekoč sama prišla na svoje mesto, za kar izreka tisočero zahvalo velikemu •čudodeluiku; Matej Osredkar, Cerkvenik v Šmartinu naznanja zahvalo za svoje ozdravljenje v naslednjem dopisu :
Kristijani, častite sv. Voljbanka in sv. Ko zrna in Damijana! — Lani sem bil nevarno bolan, tako da na euo nogo nisem mogel stopiti. V tej sili sem zaupljivo klical sv. Voljbanka na pomoč, na kar se mi je zdravje naenkrat povernilo. Sv. Voljbank je mogočen pomočnik proti bolezni v nogah, a žal, da je pri nas tako malo znan. Sv. Voljbank, ali, kaker je prav za prav njegovo ime, Wolfgang, je bil pred 900 leti škof v Ratisboni ali Regensburgu na Bavarskem. Na Kranjskem mu je posvečena cerkev v Poljanski fari dve uri nad Škofjo Loko. To je velika romarska cerkev z dvema zvonikoma, kjer so vsako leto sledeči shodi. Pervo nedeljo po sv. Juriju in drugo nedeljo po svetem Jakobu sta glavna shoda, h kete-rima pride od blizu in daleč mnogo romarjev in imajo po dve svetimaši in litanije na predvečer. — Augeljsko nedeljo je samo zjutraj sv. maša; na dan sv. Voljbanka, to je 31. oktobra, pa je zjutraj sv. maša in pridiga. — Ker sta mi pa tudi sv. Kozma in Damijan izprosila ozdravljenje iz neke druge jako hude bolezni, se tudi njimi, kaker sv. Voljbanku, goreče zahvalim in priporočam vsem, ki ste priklenjeni ne bolniško posteljo, kličite na pomoč te svetnike in vslišaui boste.
Po vsem tem je očitno, da estetika nima ničeser zoper naše diftorym, in se nam jih, ni treba sramovati, uiti jih tajiti ali prek ganjatn Res je pa, da so ysi živi jeziki spremenljivi, da so spremenljivi tudi glasoslovni zakoni in da se zlasti diftongi radi spreminjajo v monoftonge, kakei' tudi nasproti iz monoftongov nekod nastajajo diftongi.
Zlasti se diftong ou kaj rad spreminja v monoftong u. V gerščini se je zgodilo to v začetku 4. stoletja pred Kristusom ; v pervotni slavenščini ne vemo kedaj, vemo le, da v predzgodovinskem času, ko je bila še edin, nerazdeljen jezik ; v francoščini pa v srednjem veku, kedaj natanko, to bi nam morali povedati romanisti. Gotovo je namreč, da se je nekedaj tudi v francoščini govoril diftong on, ki je bi! nastal, kaker pri nas, iz ol: c o u p iz c o I p, it. colpo, douce iz dot c e, it. dolce, pouce iz p o t c e, it. pollice itd.
Nasledek spremembe diftonga ou v monoftong n je bi! v vseh teh treh jezikih blizu enak, sprememba pervotnega u v novi samoglasnik n. Dokler so Gerki ov izgovarjali ko ou, tako dolgo so izgovarjali v ko n; zato bi morali t udi mi v stari gerščini po pravici tako brati: afivtfoog, dyxv\og, ctyxvp<z, ctyvvfu, udvvutog: abussos, ankulos, ankura, dgnumi, adunatos itd. V neketerih krajih je gerščina to izreko dolgo ohranila; še stari Slovenci so slišali v Ai'yvjttog u za v, zato pišejo eroynTT>; v cakonskem narečju pa govore še zdaj žuga za Šuyon, šuko za ovnov. — Novi glas, ki je nastal iz pervotnega n, ni bil povsod čisto enak. Večinoma je bil ii; ali beočani so govori namestu njega nekak iu (v napisih zazuamenjan z tov): Tlov^cov, 'Ohov/intav, zItavtovotog (Mayer, Griecli. Gr. 90, 95.). Tako govore pri nas v Dobrepolja h iu nam. drugod na Dolenjskem navadnega n: tiudi, miulia. V pervotni slovenščini je bil to morebiti ui: mui, buiti (m fris.). Veuder je ta sprememba tudi v pervotni slavenščini bistveno to, kar sprememba sedanjega splošno-slovenskega u v mnogih naših narečjih v ii. Vzrok je namreč povsod nastop nekega novega u, ki se mu stari u, da se razloček ohrani, vmika. Glede naših dijalektov mi v tem tudi g. dr. Ilešič prijazno priterjuje. Piše namreč v Arch. f. sl. Ph. 22, pg. 489 :
Dieser Parallelismus besteht. zrveifelloe ; nur halte ich die Wendung Škrabec’s »radi razločevanja" ftir verfehlt, da ich an eine beabsichtigto Unterscheidung nicht glauben kann ; ich nenne es eine Lautverschiebung.
Bodi si — Lautverschiebuug! Ali jaz si te ne morem misliti brez vzroka. Kje ji je vzrok ? Sam od sebe novi u nima moči, da bi dalje porinil starega, kaker priča zlasti hervaščina, ki ima zraven dvojnega novega u (iz $ in iz l sonans) nespremenjen stari m z novima popolnoma enake kakovosti. Stari u je spremenjen v m le, kjer so ljudje hoteli ohraniti razloček. Kjer pa se ljudje prostovoljno odločujejo, tam mora biti namen. Pa seveda s tem še ne pravim, da so imeli tisti ljudje v našem primeru namen jasno pred očmi, kaker kak jezikoslovec, ali da se ga je celo vsak posamezni človek zavedal ko tacega. Jezik je večinoma posnemanje ; ali nekedo mora veuder le biti, ki je v eni ali drugi reči pervi in ga potem drugi posnemajo. O tem človeku si moramo vsakako misliti, da je, kjer mu je bila voliLev prosta, volil z
namenom. V dokaz vzemimo sedanje sijanje. Večinoma so eljavci seveda papagaljci; ali kedo bo rekel, da jih ni, ki bi eljali z namenom, ali da pervi niso začeli eljati z namenom ? Jaz jim celo dobrega namena ne odrekam ; vender. mislim, da mi bo vsakedo priterdil, če pravim, da zajde človek lehko v zmoto in škodo tudi z najboljšim namenom, prav kaker brez njega.
Jasen dokaz imamo v gerščini. Grerki so odpravili svoje lepe stare diftonge, ne vem ali z namenom ali brez njega, vem le, da v veliko škodo svojega nekedaj tako jasnega in krasnega jezika, ki zdaj vbožec ne loči več ei in ol niti r\ in v od t, ai ne od s, v diftongih uv, tv, tjv pa v čisto nedosledno spreminja v ustnično-zobni v in (pred terdimi soglasniki) /. — Pomudimo se pri poslednjem primeru z ozirom na slavenske jezike. Na ta način namreč tudi mej njimi dandanašnji zlasti velika ruščina odpravlja diftonge na m. Au rora, A u s t r i a, E u ro p a, Eusebius se spreminja tam v A-vro-ra, A f-s t r i-j a, J e-v r o- p a, J e f-s e - v i j. Tudi končni v se vterja v /: J e f s e v i j e f, A n t o n o f. Mi s tem nočemo grajati velikoruske izreke, vender se menda po pravici tolažimo z malo- in belo rusko, ki je v tej reči enaka z izreko odločne večine našega naroda. Sodimo tudi, da n. pr. ca.fsa v latinščini ne bi lepše bilo od caussa in torej naj le tudi pri nas ,,k a v s a kura“, ni treba, da bi „kafsala“. Sploh mislim, da bi nepristranski tujec, ki bi imel soditi o lepoglasnosti besed kaker so naše nov, Antonov. Jurijev in ruske n o f, A n-t o n o f, J u r i j e f, prednost priznal našim.
Če pa je lepoglasno Antonov in Jurijev, kaker to mi izgovarjamo, moramo lepoglasnost priznati tudi oblikam k r 6 n o v jn i z u r j e v, kar se pri nas navadno govori za kronal in izurjal. Ravno tako lepoglasna je seveda tudi izreka z ohranjenim a: k r 6 n a v, i z u r j a v, prim. nem. K r o n a u, M o s k a u, W a r s c h a u. Nekoliko nevgodna je končnica a v ali o v le, keder ima v pred sebo, zlasti, ako je tudi naglašena : p 1 a v a v, pl&vov, d o k o n č e v A v, dokončevdv; ali zoperniše to vender ni kaker eljaljski -1 a 1, -lil, -1 e 1: d e 1 a Z, m i s 1 i i, Žel el. Sicer pa ima tudi najlepoglasniši jezik v posaniezuih primerih kaj menj prijetnega, prim. ital. uovo, giace (= džAče).
Neketerim gospodom se zdi zlasti pohabljena izreka deležnikov na -n 1, -i 1, -č I, -ul: š u-, i m u-, v i‘d u, v o‘d u, o b u-. Ali nič ne brani izgovarjati : š u'tv, ime\v, vi‘detv, vodrtv, o b u\v ; seveda je razloček mej to in ono izreko čisto neznaten, ker se kratki nedoločni samoglasniki pred močnim ,v komaj čutijo In le uatorno je, da se po njem tako rekoč pobarvajo in ž njim zlijejo v kratek določen u. Da je pa naša izreka: š u, i m u, vidu, vodu, v b u, o b u v blagoglasju daleč pred eljaljsko, tega se je lehko prepričati. Besede na -m imamo tudi v latinščini in nihče ne čuti v njih kakofonije; ali poskusimo nadomestiti u z »7 ali el, namestu : cornu, gelu, in actu, ex tractatu, p ul c h rum v i s u, i n c r e d i b i 1 e d i c tu recimo : c o r n i 1, g.e lil, i n a c t i 1, e x tractatel, p u 1 c h r u m v i s e 1, i n c r e d i b i 1 e tli c tel — o, kako častitljivo, kako jucundum alditel!
(Dalje prih.)