Štev. 51.
Poštnina plačana v gotovini« V Liubliani, dne 17. decembra 1924.
Leto XXXVII.
Uhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Z« inozemstvo 60 Din - Potamezna številka 1 Din. — V inseratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Diu.
3.
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu Domoljuba, naročnina, reklamacije in inserati pa Uprav niitvu Domoljuba, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Velik govor dr. Korošca.
V četrtek, dne 11. decembra se je vršil v Celju zbor zaupnikov SLS. Na celem boru jo vladala taka enodušnost in navdušenje, kakršno more dati le zavest: gre 7.u obstoj in svobodo Slovenije. Od turških časov ni bila Slovenija .še nikdar v tako hudi in neposredni nevarnosti, da s svo-iim gospodarstvom, jezikom in s svojo kulturo izgine /. zemeljskega površja kot da-
Ta zavest je dane« prešla Slovencem meso in kri. Zato teko enotna fronta proti janičarjem — Žerjavovim liberalcem, ki so prevzeli vlogo iškariotov nad lastnim Ijud-Mvom, ki jih je zredilo.
Dr. KoroSee, ki' dosledno, vztrajno in junaško vodi boj za Slovenijo, za njeno premoženje, ki ga grabijo državni tatovi i pomočjo Žurjavovih liberalcev, za njen jezik, katerega so zatajili Žerjavovi jaoi-farji, je viharno pozdravljen iroel na zbo-i d zaupnikov naslednji znamenit govor:
DHŽAVNl TATOVI NA,I ROPAJO SE NAPREJ!
Dovolite mi, da najprej v j>ar kratkih Mavkih poilam liko sedanjega političnega položaja.
Večina n.irodiio .skupščine je morala, ne da bi se v parlamentu samem zrušila, od flati vlado manjšini. Da si manjšina pridobi večino, moramo v volitve. To je samo zunanja oblika postopanja. Stvarno in načelno pa to neustavno, neparlamentarno in vsled toga revolucionarno postopa njo značj: Večina naroda si želi sporazuma, poštenju, reda in mira. Do tega no sme ali še ne sme priti! Naj se nadaljuje politika nadvlade, IzkoriSčevitnja. nezakonitosti in inržnje. V »led tega na volišče!
KAKŠNE BODO VOLITVE?
Kaj je sedaj mogoče? Ako bodo volitve kolikor toliko svobodne, smo si v vseh taborih na jasnem, da dobi bivša parlamentarna večina dne S. februarja zopet večino. Nisem slišal v nobeni stranki človeka, ki bi <> toni dvomil. Politika sjjcrazuma in borbe Proti korupciji se ho potom nadaljevala, a razširila se bo v praven, tla si zajiimčimo Absolutno .^poslovanje narodne volje.
Ako pa volitve no bodo popolnoma svobodne, je vkljub temu več kot verjelno, da
bo narod vendarle volil po svojem svobodnem prepričanju. Gotovo je, da je narod toliko dozorel, da si ne da od nikogar več kemandirati, vsaj v svojo škodo ne. Ako pa bi nastopilo celo tako nasilje, da bi narod ne mogel niti izraziti svojega svobodnega mišljenja, potem seveda bodo nastale pri sporazumnih (strankah ipovsem nove smeri glede nadaljnje politike. O tem govorili danes, se mi zdi prezgodaj, a misliti na to že sedaj ni prezgodaj. Toda to ne velja samo za nas, nego tudi za one, ki so do danes premalo mislili.
S politiko, kakor se je započela s sedanjo vsiljeno nam vlado in vsiljenimi volitvami, se forej narod tira v nove izredno težke notranje liorbe. Jn to v vsakem slučaju, najsi bodo volitve inagari bolj ali zelo nasilne. Mi si ne želimo takih borb, toda ako so nam usilijo, bomo znali storiti svojo dolžnost, da se bo enkrat tudi v naši državi ozračje popolnoma razčistilo. Samo čim prej, tem bolje! Kujti narod težko čaka, da se lahko zopet v miru in redu nemoteno razvija.
KAJ HOČEMO SLOVENCI?
Mi Slovenci ne zahtevamo ničesar, kar bi bilo proti zdravi pameti, ali proti obstoju države. Mi zahtevamo svoje primi no pravo. Nič več, nič manj! Ml se mi ved aru o svoje slovenske narodnosti in se hočemo kot slovenski narod v tej državi svobodno izživeti. 0 tem se z nami ne da več razpravljati, v tem oziru so za nas razprave končane. Samo o tem .se da razgovarjati: K<iko se da to uresničili? Mi smo za pot miinega, prijateljskega sporazuma s Hrvati in Srbi. Ako zna. kdo drugo, boljšo pot, naj nam jo pove! Glavno je in ostane za nas, da se omogoči Slovencem v državi vsestransko samostojno življenje. Ali se oblik« te samostojnosti imenuje slovenska republika aH federacija ali avtonomija ali oblast ali srez ali kar hočete, o tem bo sporazum med pametnimi in treznimi brati prav lahek. Le stvarno avtonomijo, stvarno samostojnost nam dajte!
PREKMURJA NE DAMO!
Meni se je zdelo potrebno, da to zopet javno poudarimo, ker se vedno znova po-
zabljajo le temeljne resnice. G. Prepeluh je dolgo pisal in izdajal »Avtonomista^ in pričakovali bi, da vsaj on zna, kaj je slovenska avtonomija. Pa smo se zmotili in to dvakrat zaporedoma. K slovenski avtonomiji računamo v zemljepisnem pogledu tudi Prekmurje, a Prepeluhovi politični krušni očetje pa je hočejo za Hrvate, ki ga ne damo!
MAT VSAKOMUR, A PODLO/NIK NIKOMUR!
Nadalje si predstavljamo slovensko samostojnost tako, da bomo mi Slovenci za se, da bo nase središče bela Ljubljana, a sedaj čujeino naenkrat, da bi morali pod Hrvate in imeti Zagreb za središče. Mi Slovenci odločno izjavljamo: brat vsakomur, Hrvatu iu Srbu, a podložnik Nikomur! Za grob liani je mil in drag, a Ljubljana je ljubljena naša inatušika. Kdor toga ne razume, ne razume slovenske duše, je zgubil j živo zvezo s slovenskim narodom, je postal priprega Radičevega voza na Slovenskem. Mi se že tudi skoro dve leti sporazumevamo v važnih političnih vprašanjih z Radi« čevci, a smo pri tem vedno ostali samostojni, neodvisni, ne prodajamo ne slovenskega ponosa, ne slovenske zemlje!
ODTEHTA
PO SVOJI IZSORUI KAKOVOSTI
vsa manjvredne, cerejte Izdelke, ooem GA V VSf K! TAGOMM .
MONARHIJA IN REPUBLIKA.
Ker sem že pri Prepeluhu in Hadiču, jiaj povem tudi svoje misli o monarhiji in republiki. Da je število republikancev v naši stranki po zadnjih dogodkih v Belgradu zelo, zelo naraslo, je nepobitno dejstvo. A kar se tiče našega načelnega stališča, s no ravno v Celju že enkrat rekli, da smo pristaši čistega demokratizma, to je, da nc-< virano vlada v državi narodna volja. Volja slovenskega naroda je sedaj: samostojnost v državi! Nihče nima prava, da nas v tem oziru ovira. In če nas ovira, naj si sum pripiše posledice! To je bilo naše stališče včeraj, je danes in bo ostalo za vedno. Radič je preteklo leto menjal monarhijo in republiko, kakor bolnik svoje perilo. Mi svoVga stališča glede narodne volje ne bo-110 men ali! To botlo videli vsi, ko pride do revizije ustave, kjer bomo zahte\ali, da se zajamči neomejeno pravo prvemu suve-renii > državi, narodni volji. O Prepeluho-vei.» repubimanstvu pa ni vredno zguo-ljati besed. Ko .ie bil še socialdemokrat in Lil lako mo^an. da je imel celo tri ali štiri n:in:.slre, »o se mu tresle hlačice in si ni upal naskočiti monarhije. Ne verjamemo, <Jm bi .-i .sedaj upal, ko ne bo iniol niti toliko j oslance\.
Vi. VI) \ PASHKVJH GENERALOV.
<.lede nadaljnega razvoja naših poli-iičinii raz.ir.er čiij( mo, da b<> navsezadnje,
m bomo pri sedanjih volitvah pred n;i., i;:do in kornpi ijo pokleknili, na tla. priibi veja4!;« diktatura. Mi na tako grož-,ijo 'iiokr> ti o in svarilno odgovarjamo. \.,Vke diktature so. kakor zgodovina kaže. ..tiVtrk konca Liktature so za narode ne) ietne. h nevarne niso. Vojaštvo je v7rtf i/ naitif a. je plučano od naroda, zalo niir. iuhi-o prav}« m z. njim igrali proti mtro iu
ODREZATI NAS 11CCFT0?
••č en., grožnjo moramo zabeležiti. Pravi... iia.n. ako m bost'' pokorno služili veli'... ,i nadvladi in pustili pri miru veliki!- '.ulov, civilnih in necivilnih, potem bomo vas Sh.vence i i ilrvate odrezali, am-p.itiiali iu vus izročili /.a puiiložnike tujini liižitviiai! Ako bi mi hoteli Hibe pri Savi iu Drini odrezali, bi \se ugotavljalo: to je vi lei/.dfijstvo! Ako se take besede o ampu-taciji -Iftvencev iu Hrvatov čujejo celo iz ust, i/ kati rib oe nikdar ne bi smele slišati, potem jr to vse v redu. Tudi tukaj dvojna mera. O amputaciji lahko rečemo: nI v nflšem programu, a se je ne bojimo. Pač pii opozarjamo, da je amputacija ravno tuko kakor diktatura dvorezen nož. Kajti pri amputaciji bi škarje /a razrezavanje gotovo ne bile ne v velesrbskih ne v slo-vensko-hrvatskih rokah.
POT DO MIRU V DRŽAVI.
Našo državo krmarijo sedaj prestari in prenervozni ljudje, zato pa to nemirno hlastanje po nekih izrednih sredstvih, kako ozdraviti našo državo. In samo eno sredstvo je: Sporazum med brati! Pustite volji naroila svobodno pot! Narodi se med seboj ne sovražijo, nimajo želje se medsebojno tlačiti in izkoriščevali, nimajo volje si drug drugemu odrekati jezik in narodnost. V njih živi ljubezen, ki vsakemu priznava
svoje. Duh pomirljivosti je v narodih in temu duhu je treba pomagati do zmage. Pri teh volitvah mora pasli odločitev, kdo je za narodni sporazum in kdo je za na-daljno podpihovanje narodne mržnje. Velika sreča za državo bi bila, ako bi vihar ljudske nevolje odstranil vse, ki mu ne pustijo priti do miru in sprave!
VOJAŠTVO IN SLS.
O vojaštvu mi je treba še enkrat govoriti. Z ozirom na vojaštvo dobivamo od dveh strani očitanja: eni nam pravijo, da sino militaristični, a drugi, da smo protimi-litaristični. Prvi očitek, da smo militaristični, je hudobno podtikanje. Pod militarizmom se razume navadno dvojno: ali da se dajo vojaštvu vpliv tudi na notranjo in zunanjo politiko, ali da morajo narodi oboroženi od pel do glave s krvjo reševali svoje medsebojne spore. Niti v enem niti v drugem smMu nismo militaristični. Generalom pravimo: proč roke od politike, n glede medsebojnih odnosov z drugimi narodi smo mf za mimo sožitje vseh narodov, za nekrvavo razsodišče in za naj-dalekosržnejso razorožitev, v čemur edinem vidimo možnost, da se rešimo finitn-cielne katastrofe in ž njo gospodar.;ke ter kulturne. Naš protimilitarizem pa obstoji v tem, da zahtevamo za vojsko zdravo iu zadostno hrano, primerno obleko, lopo ravnanje. domače podnebje, enakopravnost in zncsljivosl napram oficirjem slovenske in hrvatske narodnosti, pravičnost brez vsakega protekcionizma in korupere v celi vojaški upravi. Ako je to anlimilitarizem, ta očitek z velikim veseljem sprejmemo na svoja pleča. Mi pač na vsako etvar gledamo pametno in trezno, a tega omejeni ljudje ne razumejo, pokvarjeni pa nočejo razumeli.
SAMO DRŽAVNI TATOVI I.AHKO ŽIVE.
Kdor je za vedno rastoči militarizem, za vedno večje oborožen e, ta ne ve, da pod državnimi terjatvami padajo na tla kmetje, obrtniki in deluvci, a da državni prejemki ne morejo tudi uradniškega, učiteljskega in duhovniškega stanu obvarovati večkrat pred največjo bedo. Mi smo sedaj v tem razvoju, da se vsi stanovi, razven državnih tatov in kapitalistov, borijo za svoj obstoj, da se pod njimi majejo tla mirnega, skromnega življenja in da se vsak dan ljudje obračajo v tujino, da najdejo kruh. SI/S — STRANKA ZDRUŽENIH STANOV.
Zato je naše mišljenje, da trpeči stanovi ne sme'o danes iti vsak na svojo stran, ampak se stisniti raina ob ramo ter skupno boriti za svoj ogroženi obstanek. In to jim je omogočeno pod streho Slovenske ljudske stranke, kot stranke celokupnega slovenskega naroda.
Ne prikrivamo si, da se v dnevnem življenju nahajajo nasprotja, a naša naloga je, ta nasprotja omiljevati in odpravljati, a ne jih uporabljati za medsebojni boi. Kdor litijska stan proti stanu, ni iz naših vrst. Prepričani smo, da s tem ravnamo v duhu krščanstva, ki z ljubeznijo in pravico spaja vso različne stanove v višje organizme, v narode in države.
Politika Slovenske ljudske stranke gre in bo šla za tem, da ne razkrajamo socialne zgradbe našega naroda. Nismo stran-
ka samo enega razreda ali enega stanu kajti razredna stranka že po svojem bistvu ne more biti konstruktivna, temveč mi smo stranka, v kateri najdejo vsi stanovi, zavetje, mi smo stranka slovenskega občestva, slovenskega naroda. In za vse hočemo in bomo skrbeli po načelih krščanskega socializma, kakor nam jih je znal udahniti naš prvi učitelj dr. Krek.
Nismo pa stranka slovenskega narodu samo po besedah, po programu, ampak v istini, v dejanju. Velika večina slovenskega naroda se že nahaja pod našo streho. Ni vasi, ni trga, ni mesta, ni stanu, ni poklica, kjer bi Slovenska ljudska stranka ne imela svojih prijateljev in pristašev. Iz tega dejstva pa izvajamo zase sveto dolžnost, tla moramo ravno mi od Slovenske ljudsko stranke gledati s širjim pogledom na vsakokratno politično situacijo ter jo presojati s stališča celega naroda in ne samo z vidika manj ali bolj ozkega strankarskega stališča.
BESEN BOJ PROTI SLOVENSTVU.
iu politični položaj trenotno presojamo tako, da je danes treba visoko držati zastavo Slovenstva. V tem boju so bo odločilo, ali smo na pragu v odprto dvorano slovenske samostojnosti ali pa smo voljni, odreč i se svojemu Slovenstvu. Nikdar še ni hil položaj tako resen in tako usoden, ko pri teh volitvah. Poklicane so bile stranke na vlado, ki so si nadele nalogo, da uas z vsemi sredstvi s sladko in pretečo besedo. z denarjem in nasiljem primorajo, narediti križ čez vse, kar je slovenskega. Loj ni več tih, ampak odkrit, mi smo izzvani na bojišče.
V FRONTO!
Za slovenski narod gre. Nam slovenski narod ni skupina ljudi, ki danes lahko čuti slovenski, jutri nemški, danes hrvatski, jutri srbski. To je narod, ki s svojim jezikom že nad tisoč let ogreva te naše hribe in doline, gore in ravnine, ki na tej lepi zemlji trpi in uživa, plaka in joka, vriska in se raduje. To je narod tisočletne skupne usode, skupnega doživetja, iz ko-jega ne moreš izstopiti kakor iz kakega bralnega društva in zopet vstopiti, kadar je treba. Ne moreš ga zatajiti, kakor ne svoje domače hiše, očeta in matere. Tisoč in tisoč niti veže ta narod skupaj. Tak narod sam sebe ne more zatajiti!
Za ta slovenski narod se sedaj bije vojska. Kdor ga ljubi, kdor mu je zvest, naj se združi z nami v eno edino slovensko fronto. Ne ^klerikalci«, ne liberalci, ne socialisti, ne komunisti so danes v ospredju, ampak v tem trenutku je na dnevnem redu ves slovenski narod, njegova bodočnost, njegova samostojnost. Nikogar ne odklanjamo, vse vabimo v solidarno borbo slovensko stvar.
21 poslancev je imela dosedaj naša slovenska stranka. Ako '.gubimo le enega, bodo nasprotniki klicali: Slovenci odstopajo od svoje slovenske stvari. Tega vese-
Največja izbira
vsakovrstnega sukna In hlačevine za mogkc oblek* A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni M ^
lja jim ne smemo pripraviti. Zato pa vsi, pristaši in drugi prijatelji slovenske stvari, dne 8. februarja na volišče!
Kandidati za volivno okrožje
Ljubljana — Novomesto.
NOSILEC LISTE; i»r. Anton Korošec, narodni poslanec v Mariboru.
OKRAJNI KANDIDATI:
Volivni okraj Črnomelj: Kandidat Jožef N e m a n i č , posestnik v Zelebeju pri Metliki; namestnik Ivan Mihelič, posestnik in trgovec, Stari trg pri Črnomlju.
Volivni okraj Kamnik: Kandidat Janez S t r c i n , posestnik v Kaplji vasi pri Komendi; namestnik dr. Valentin Rožič, profesor v Ljubljani.
Volivni okraj Kočevje: Kandidat Karol Škulj, župnik v Dolenji vasi pri Ribnici; namestnik Franc T e r s e g 1 a v , urednik v Ljubljani.
Volivni okraj Kranj: Kandidat Janez B rod ar, posestnik, Hrast je pri Kranju; namestnik dr. lakot) Mohorič, odvetnik v Ljubljani.
Volivni okraj Krško: Kandidat Anion Sušnik, profesor v Ljubljani; namestnik Ludovik B a j c c , župnik, št. Janž pri Mokronog i.
Volivni okraj Litija: Kandidat Franc Kreni žar, urednik v Ljubljani; namestnik Lovro .Jevnikar, učitelj v Št. Vidu pri Stični.
Volivni olcruj Ljuhljanu-okolit-a: Kandidat Franc S in o d e j, glavni urednik v Ljubljani; namestnik Evgen J are, profesor v Ljubljani.
V	olivna okraja Logatec in Radovljica (vezana): Kandidat Dušan Sernec, vse-učiliški docent v Ljubljani; namestnik dr. Marko N a 11 a č e n , odvetnik v Ljubljani.
Volivni okraj Novo mesto: Kandidat dr. Franc K u lovec, profesor v Ljubljani; namestnik Alojzij V o v k , posestnik in ključavničar, Hotna vas št. 11.
Kandidati za volivno okrožje
Marmor-Celje.
NOSII.EC LISTE: 5>r. Anton Korošec, narodni posluucc v Mariboru.
OKRAJNI KANDIDATI:
V	olivna okraja Brežice in Šmarje (vezana): Kandidat Jožef Škoberne, posestnik in župan, Dovško pri Rajhcnbur-gu; namestnik Marko Kraujc, tajnik, Maribor.
Volivni okraj Celje: Kandidat dr. Jakob Ilod žar, odvetniški koncipijent, Celje; namestnik Jožef P i še k, posestnik, Medlog pri Celju.
Volivna okraja Dolnja Lendava in Murska Sobota: Jožef K 1 ejc 1, narodni poslanec, Črensovci; Geza Šiflur, narodni poslanec, Bakovci.
Volivna okraja Konjico in Ljuloiuer (vezana): Kandidat dr. Josip II o h n j e c, narodni poslanec, Maribor; namestnik Jakob Raj h, posestnik, Ljutomer,
Volivna okraja Laško in Prevalje (vezana): Kandidat dr. Andrej Gosar, tajnik Zadružne zveze, Ljubljana; namestnik Jurij Kugovnik, narodni poslanec, Prevalje.
Volivni okraj Maribor desni breg: Kandidat Štefan F a I e ž , narodni poslanec, Orehova vas; namestnik Himko G r i 1, posestnik, Slovenska Bistrica.
Volivni okraj Maribor levi breg: Kandidat Fran jo Zebot, narodni poslanec, Maribor; namestnik dr. Andrej Veble, odvetnik, Maribor.
Volivna okraja Mozirje in Slovenjgra-dec (vezana): Kandidat Vlado Puše-njak, narodni poslanec, Maribor; namestnik Martin Steblovnik, posestnik in župan, Šmartno na Paki.
Volivni okraj Ormož: Kandidat Andrej B e d j a n i č, narodni poslanec, Obrež pri Središču; namestnik Peter S a d r a v e c posestnik, Ormož.
Volivni okraj Ptuj: Kandidat Ivan Vesenjak, narodni poslanec, Maribor; namestnik Zdravko S a g a d i n , posestnik, Sestrže.
dMni ztior Kmetijske družfte m Slovenijo.
Od P P vlado prolizakonito imenovani vladni upravitelj Kmetijske družbe za Slovenijo j<> na včerajšnji dan sklical protizakoniti občni zbor z delegati, izvoljenimi za leto 192.3 Zbor je otvoril dr. Špiller-Muvs ob pol 12. uri. Bilo je zastopanih 257 podružnic iz cele Slovenije s 348 delegati. Zastopnik SKS delegat Ažinan je predlagal vdanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, ki Jo je zbor sprejel. Takoj nato se je pričelo glasovanje na dveh voliščih. Istočasno se je volil ves odbor in pregledovalci računov. Glasovan je v splošnem poteklo popolnoma mirno, le na štajerskem volišču je povzročil večji nemir uradnik Ekonoma, Vičič, ki je med udeleženci kot časnikur. agiliral za SKS. Ta > časnikar , je začel surovo napadati pristaše SLS in le treznosti navzočih se ima g. Vičič zahvaliti, da je odnesel iz Uniona celo glavo. V skrutinij so bili imenovani: Anion Umnik, Jakob Jan, Alojzij Jainnik in Ivan Pipan za Kranjsko, Ivan Urek, Miha Brenčič, Josip Skoberne in Ludovik Plavšak za Štaersko. Izid voitev je bil sledeči: Na Kraniskem ie bilo oddanih 191 glasov, od teh 118 za listo SKS, 71 za ljsto SLS, na Štajerskem je bilo vseh glasov oddanih 163, med temi za listo SLS 77, za listo SKS 57. Izvoljeni so bili torej na Kranjskem kandidati SKS, na Štajerskem kandidati SLS. Novo predsesdstvo je sledeče: Sancin Ivan, referent za kmetijstvo v Ljubljani, predsednik (SKS), .Tare Evgen, profesor v Ljubljani, L podpredsednik (SLS), Pipan Ivan, posestnik, Vižmarje, II. podpredsednik (SKS).
Te volitve so jasno pokazale, da so se v boju za Kmetijsko družbo zvezali samo-stojnežl z liberalci. Na samostojni kandidatni listi zn Kranjsko je izvoljen izrazit kandidat JI)S, Lovro Petovar.
Z veseljem pa moramo ugotoviti vzorno disciplino delegatov somišljenikov SLS. Izmed 73 delegatov za Kranjsko jih je pri-
šlo na občni zbor 71, le dva sta bila nujno zadržana.
Naše stališče k temu občnemu zboru je znano. Mi smatramo, da je bilo sklicanje občnega zbora s starimi delegati nezakonito, da ti delegati v letu 1924. glasom društvenih pravil sploh nimajo nobene volivne pravice več. Da je to stališče popolnoma upravičeno, dokazuje že suho dejstvo, da je bilo med delegati tudi nekaj takih, ki letos niso več udje Kmetijske družbe. Torej niti udje niso, pa volijo najvišjo društveno instanco! Zato smatra SLS včerajšnji občni zbor za neveljaven, novo predsedstvo za SLS ni pravilno izvoljeno, in na tej podlagi bomo uravnali svoje korake proti sedanjemu odboru Kmetijske družbe.
Popolnoma varna naiožlie svoj denar pri
Vzajemni posojilnici
v Ljubljani
r. z. z o. z.
ki sc ie PRESELILA iz hiše Uršulinskega samo-slana na Kongresnem trgu poleg nunske cerkve * lasiao novo palačo na MIKLOŠIČEVI cesti poleg hotela "UNION«. — Hranilne vloge se obrestujejo
ni&fjfeolfše
z ozlroir. na višino zneska in odpovedni tas
Varnost za hranilne vloge je zelo dobra, ker poseduje Vzajemna posojilnica večino delnic stavbne delniške družbe hotela «Union« v Ljubljani. — Vrhutcga je njena last nova lepa palača ob Miklošičevi cesti, več mestnih hiš, stavbišč in zemljišč v tu- in inozemstvu. — Denar se naloži lahko tudi po poštnih položnicah.	5881
Za Božič kupujte
MANI/FAKTURNO BLAGO, OBLEKE, ZIMSKE SUKNJIČE, PELERINE, HLAČE, SRAJCE, MAJCE, NOGAVICE, ROKAVICE, RUTE itd. edinole pri
F. ČEŠNOVAR - LJUBLJANA,
STARI TRG STEV. 16.
# popolni"
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI
d Vrnitev naših ujetnikov iz Rusije. V Split je prispelo 3C0 naših državljanov, ki fo bili mod svetovno vojno ujeli na ruski fronti. Pripeljali so se iz Vladivostokn. Ka-•ker pripovedujejo, je v Šanga ju še precejšnje število Jugoslovanov, bivših vojnih ujetnikov, ki se vsled pomanjkanja sredstev doslej niso mogli vrniti v domovino. Čez mesec dni se jih ironda zopet več vrne.
d Koledar naše Kmetske zvezo je pošel. Kdor ga ni razprodal, naj ga nam takoj vrne. Tudi obračun napravite takoj.
d >Poniladek Rdečega križa«. \ se sorte se spomnijo. Marijine družbe in orlovsko organizacijo preganjajo po naših šolah, ker hočejo, da se otroci in dijaki brezversko vzgajajo. Zato pa priporočajo sokolu, med katerimi je toliko bogokletnežev, brezvercev, surovin, nravnili propalic, da pošten, veren deček ali fant ne more mednje, če hoče duševno zdrav ostati. Sedaj pa je prišel nov ukaz: Na šolah naj se ustanuvl a Pomladek Rdečega križa-. Pravijo, da ima ta pomladek dober namen. Mi pa vemo, da se ped to lepo obleko skriva brezversko p-oslozidarstvo, ki hoče v Rdečem križu dobiti prvo in edino besedo. Potem je pa čiito prav, če naši brezverski šolski (,<>-s;>oJje priporočajo pomladek. Starši se za to priporočilo lopo zahvaljujejo in bodo ctrokom primemo razložili ta pomladek, tako da tudi v tem ovčjem oblačilu liberalno učiteljstvo no bo šarilo mod otroki krščanskih staršev.
d Stanovanjska zmeda. Z novim letom pride veMavnost stanovanjskega zakona, ki daje veliko zaščito najemnikom, dočim -o lastniki hiš v veliko slučajih za vzdrževanje hiše ter /a davke mora i doplacevati. Zato bodo seveda lastniki hiš ob novem letu do-lon:; povišali najemnino, drugim pa odpovedali stanovanje, s čemer bodo najemniki občutno zadeti. V Ljubljani so se vršili razgovori, da bi se dosegel meti najemniki in hišnimi po^istniki sporazum, pa se ni posre<il. V telgradu pravijo hišni posestniki, da ne bodo priznali nobene naredbe in so že okrog 3700 strankam stanovanje odpovedali. Vlada se hoče poslužiti neke srbske postave, da se bo splošna stanovanjska zmeda zabranila vsaj do 1. maja 1925, med tem pa naj bi narodna skupščina sklenila nov stanovanjski zakon.
d Petletnica ljubljanske univerze se je slovesno praznovala preteklo soboto. Liberalni iškarioti kot zagrizeni sovražniki vsega, kar je slovenskega, se slavlja seveda niso udeležili.
d Bogoklet&tva so na dnevnem redu pri liberalni mladini. Te dni so radovljiški orjunci ponoči tako rjoveli po Predtrgu, da so vsi I j ud j planili iz spanja. Med rjovenjem so pridno izrekali razna bogokletstva. Ni čuda, če je njihova vsakdanja hrana bogokletni »Slov. narod« in bogoskrunsko »Jutro«.
d Sokolska vzgoja. V soboto so imeli liberalni študentje in študentinje ples do ranega jutra — pod pokroviteljstvom go-4'
spe dr. Žerjavove in dr. Ealtičeve. Po plesu so šli študentje k šolski maši. Na kor je prišel eden popolnoma pijan. Pribičevič pa z odredbo priporoča, da naj se dijaki vpisujejo v viteško organizacijo Souol, prepoveduje pa Marijino družbo in preganja druge krščanske organizacije.
d Nov zdravstveno - propagandni list. List Zdravje , ki ga je izdajal Inšpektor ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani kot slovenski prevod enakoimene^a srbskega lista, je prenehal izhajati. Namesto tega lista sr> bo izdajal list j Zdra vje z originalnimi članki ter bo izhajal kot priloga lista - Prerod . Sodelovali bodo v listu priznani strokovnjaki, uredništvo pa je prevzel predstojnik Higijcnskega zaveda dr. Ivo l ire.
d Od instnih tovarišev obsojen. Luka Jelene jc predsednik slovenskih liberalnih učiteljev. Ta Jelene je listi, ki je povzročil vnebovpijoča popolnoma nepostavna nasilja nad krščanskimi učitelji tor uničil stalnost učiteljske službe. Del štajerskih liberalnih učiteljev pa je vendarle začutil, da so to krivice, ki se bodo kruto maščevale — zato so sklicali sestanek v Dravograd, kamor so povabili tudi g. Jelenca ter mu brali tako vroče levite, da bo Jelene moral odstopiti.
d Javne soduc razpravo na katoliški Rožič. Okrajno sodišče v Trebinju poživlja katoliške stranke in odvetnike iz Dubrovnika na razpravo na dan 2~>. decembra. Lepo srro zacelil Ali niso po ustavi priznane vse obstoječe veroizpovedi?
d llud potresni sunek smo čutili 12. decembra ob pol petih zjutraj. Središče potresa je bila Furlanija, k jer je poškodovanih mnogo hiš. Potres je bil zelo močan tudi v Avstriji, kjer so šklepetala okna, vrata so se odpirala in uro na stolnici v Line« je potres pomaknil za eno uro nazaj.
d Raz lestve je padel dclavec Strnel pri tvrdkj Rakuš v Celju. Pri padetr si je razbil lobanjo in kllub takojšnji zdravniški pomoči v nekaj urah umrl.
d Utonil ie v mali jami v Gaber ju pri Celju mali sinček Rutarjev. Mali, kateri se je izmuznil otrok za nekaj časa izpred oči, ga je našla mrtvega.
d Smrtno ponesrečil se je na Pešovni-ku blizu Celja delavec Lupše. Pri sekanju pa je podrlo drevo in ga po celem telesu tako zelo poškodovalo, da je na licu mesta izdihnil.
d Mrtvega so našli 9. t. m. na železniškem tiru tik predora pri Lajsterbergu blizu Maribora brezposelnega natakarja Laha. Povozil ga je vlak. Ali je samomor, ali nesreča, se ne ve.
d K smrti na vešalih je bil v petek zvečer pred poroto v Ljubljani obsojen Simon Naglic, Blažetov iz Sp. Brnika, pri Cerkljah, ker je pomagal nekemu fantu, da je onečastil njegovo ženo, nato jo pa sam na njivi ustrelil.
d Samomor postajonačelnika. V Novi Gradiški se je pred par dnevi ustrelil iz
neznanega vzroka ondotni postujenačelnik Hinko Šole v hipu, ko je privozil na postajo popoldanski brzovlak iz Broda. Ostavija ženo in štiri mladoletne otroke.
d Posledica nepremišljenega zakona. Na Kamenščaku pri Ljutomeru je Katarina Dajčar s pomočjo fanta Alojzija Žinka, ki je hodil z njeno nezakonsko hčerjo, h so-kiro ubila svojega moža. Vzrok: vodni družinski prepiri in pomanjkanje verskega življenja.
d Od vojakov v zapor. Z ročico je ubil kinetski fant Obran i/. Zabukovce pri Ptuju svojega znanca Feguša. V gostilni sta so nekaj s-porekla, vsled česar ga je napadel v hipu, ko je prestopil hišni prag. Obran se je baš oni dan vrnil od vojakov. Moral je seveda takoj v zapor.
d Ustrelil se je v Karlovcu IS letni dijak Ma ,'araševič, sin bivšega drž. pravdni-ka. Pravijo, da ga je gnala v smrt usoda njegovega očeta, ki so ga preganjali radi raznih sleparij in nazadnje oddali v blu/,-nico v Rtenjevcu.
d Dete zgorelo. V Starem gradu pri Spliiu je minuli teden zgorelo enoletno dete, ki je za hip ostalo brez nadzor, t »a pred pečjo. Vsled dobljenih opeklin je umrlo po preteku dveh ur.
d Bitka na javni ulici. V Virovitiei so se sprli neko noč pijani Žagarji. Prišel jih je mirit stražnik, katerega so ja tako obdelali z nožtni po raznih dolih života, da so reve; a brezzavestnega odpeljali v bolnico. Osem najhujših kričačnv so zaprli.
d Mogla v Londonu. V Londonu imajo zadnje dni tako gosto meglo, knkoršne no pomnijo že 50 let, akoravno je mesto po vsem svetu znano po svoji i/.redni megli. Med dnevom in nočjo ni nobene razlike. Meslo mora biti cnl dan nočno razsvetljeno. Stroški za dnevno razsvetljavo se bodo zvišali za 10O tisoč funtov.
d Kazhoiniki napadli poštni voz. V noči dne 10. t. m. je razbojniška četa na cesti med Ferdinandovim in Berkovicami v Bolgariji napadla poštni voz z bomoami ia puškami. Ubit je poštni uradnik, kateremu so odvzeli 72 tisoč levov denarja. V boju mod potniki in roparji je bil ubit vodja razbojnikov. Pravijo, da je bil napad organiziran na srbski meji.
d Morilec lastne matere. Ker se jo liotcl polastiti dragocenosti svoje matere, je 22-letni Franke v Hamburgu s sekiro ubil svojo mater, mrtvo truplo pa zavil v plahto, polil s petrolejem in zažgal- Ko je v stanovanju nastal ogenj, je poklical policijo in ognjegasce. Kljub temu se je^ '/.ločin še odkril in nečloveški sin je prišel v roke pravice.
DOLENJSKE NOVICE.
d V Krškem je umrla gospa Marjeta R o t h - ova. Ranjka je bila vdova po višjem sodnijskem oficijalu, moža, ki je bil na glasu kot izvrsten manipulacijski uradnik, po svojem političnem prepričanju pa 'J6* omahljiv pripadnik SLS. Tudi njegova vdova je bila slovenskega katoliškega mišljenja, je podpirala cerkvene zadeve in katoliško slovensko časopisje; nasproti revežem je bila radodarna, in uljudna s kretskim ljudstvom. Kakor rajnki mož tako jo tudi ona spoštovala slovensko duhovščino.
d Redovne obljube je na praznik Brezmadežne napravil v cistercijanskem samostanu v Stični g. Ant. Kuhar, bivši župnik v Pamečah.
d Voz kostanjevih tramov se je zvrnil na 25-letnega Janeza Tomšeta iz Dobene vasi pri Čatežu. Bil je takoj mrtev.
d V Poljanah pri Toplicah so imeli v nedeljo 30. nov. zvečer pravo bitko. Sest kočevarskih fantov se je sprlo najprej v gostilni Ivana Petschauerja, menda z gostilničarjem in pnr njegovimi prijatelji ter so se že v gostilni malo stepli. Potem so odšli, a se vrnili s koli in noži ter napadli svoje nasprotnike zi naj gostilne. Konec pretepa je bil: Jožef Schauer, čevljarski pomočnik je bil z bodalom smrtno ranjen in leži več dni v nezavesti; Ivan Schauer jo bil težko ranjen in je moral v bolnico. Lažjo ranjen je bil Alojzij Jakše. Vsi ti so branili gostilno. A tudi onih šest jo dobilo večje ali manjše praske, poleg tega so pobili gostilničarju do 50 šip, kozarcev in steklenic. Metali so kamenje in tudi streljali so. Bojni klic je bil — preklinjanje Boga in Marije.
dZnani dolenjski tat I. Andrejčič doma h Št. Lupertske fare, pristojen v Tre-belno, je bil obsojen pred novomeško poroto 2. dec. na tri leta težke ječe in nato ga lahko oddajo v prisilno delavnico. Kradel je predvsem po kmetih. Obtožen je bil 21 tatvin. —■ Zadnji čas se je držal pri Kro-novem, kradel pa okoli Trebnjega. Da bi ga le dolgo ne bilo nazaj. 21 let star, zelo brihten, je vsled slabo vzgoje propadel.
d Tatvina koles. Iz BrSljina pri Novem mosta nam poročajo: 30. nov. so orožniki našli pri Mariji Stellwag po domače Figa-rici, prekupčevalki doma iz Bršljina več koles, ki so bila tekom leta ukradena v novomeški okolici. Med drugim tudi 25. nov. ukradeno motorno kolo trgovca Marconija iz Straže in kolo Antona Kobala, ukradeno 29. nov. Tatvino je osumljen Vinko Resnik iz Sp. Straže, delomržen pohajač in že kaznovan radi tatvine. Figarica, ki živi v javnem priležništvu, je kolesa razpečevala. Kesnika so aretirali 3. dec., ženska pa je prišla sama v zapor.
d Sadovi slabe vzgoje. V družini Ogu-lin na Hribu na Belokranjskem jo bila slaba vzgoja. Vče je bil delj časa v Ameriki, mati pa je pustila, da so otroci popolnoma posuroveii. Ko je oče prišel domov, je začel otroke strožje držati. Pa je bilo prepozno, posebno ker Jim je mati dajala potuho. Ko sla se 28. nov. oče in mati zopet sporekla radi hčere, je 191etni sin Anton vzel nož in očeta dvakrat v prsi zabodel. Pretekli teden je oče vsled ran umrl, sina so zaprli.
d Obsojena morilka. Pred novomeško poroto je bila obsojena služkinja Marija Golobič, ker je zastrupila svojo gospodinjo učiteljico Marijo.Berden. Ker pa ji dejanja niso mogli z gotovostjo dokazati, je bila obsojena samo na 10 mesecev radi malomarnega ravnanja s strupom.
Vedno najnovejše
volneno blago za ženske obleke in bluze A. * E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 10.
F3P m?-
PDUTlCni SPISKI
™-_m
v p Kandidatna lista SLS za Kranjsko je ze vložena.
p Mariborski župan dr. Leskovar, odličen pristaš SLS, je potrjen od kralja in je pretekli teden nastopil svojo službo.
p Zato so taki davki! Vodja neodvisnih radikalov Nastas Petrovič je v svojem volivnem proglasu objavil stvari 0 vslesrb-skih mogotcih, iz katerih je jasno razvidno, zakaj mora slovensko ljudstvo svoj zadnji krajcar nesti na davkarijo, uradništvo pa kljub temu strada in vojaki nimajo kaj obleči n obuti. Nastas Petrovič pravi, da jo po krivdi radikalne vlade (v kateri so sedeli znani državni tatovi na debelo) bila naša država pri vojni odškodnini oškodovana za več kot 70 milijonov zlatih mark (to je skor« poldruga milijarda dinarjev), ki jih je nato pogoltnila Italija.
p Strahotna nasdia, ki so so v zadnjem času izvršila nad krščanskimi učitelji, zagrebškimi vseučiliškimi profesorji in bel-grajskimi študenti, na katere so streljali na univerzi, je Pribičevičevo stališče zelo omajalo. Pašič se na vse pretege trudi, da ga obdrži, no ve se pa, če se mu bo posrečilo, ker odpor vedno bolj narašča.
p »Svobodne« volitve. Radikali po Srbiji pri volivni agitaciji grozijo, da bo vsak deseti človek ubit, če ne dobi večine Paši-eeva stranka. Tisti ubogi Srbi, ki ne znajo ne brati ne pisati in imajo božanstven strah pred vsem, kar se gosposko nosi, pa prisegajo, da Dodo volili Pašiča in nikogar drugega.
p »Nasilja ni« dremljajo in pišejo očka Baltič. V istem času pa poroča srbski list »Radikak: >26. novembra so organi javno varnosti v vasi Gradče pretepli 7 kmetov in eno ženo in sicer: Stojana Krstiča, Stojano-viča, Simona Jankoviča, Cvetka Atanašo-viča, Marijo Veljkovičevo. Krsta Conavič in Kitan Mišovič sta še istega večera umrla.«
p Volilne priprave «sainostojnih». Kakor vemo iz gotovega vira kujejo samostojni po Gorenjskem svoj poseben volivni načrt. V neki gostilni v Podnartu so razlagali natanko, kako uženo ^klerikalce* v kozji rog. Onemogočiti hočejo naše shode ali pa naše govornike napeljati na to, da bi govorili proti državi in kralju. Proti našim kandidatom hočejo zbirati gradivo, da jih bodo mogli na enak način povsod napadati. Prosluli Ažman je res na shodih v kranjski okolici že poskusil na Broclarje-vih shodih svojo srečo. Prišel pa je takoj do prepričanja, da se s samo kričavostjo ne da omajati pametne sodbe naših mož. Tudi zbiranje gradiva za napade na naša kandidate se mu je že v prvi kali ponesrečilo. Po dogodkih, ki so jih ljudje doživeli v družbi s tem človekom ne bo nihče verjel laži, ki bo prišla iz samostojnega tabora. Težko in prazno delo bodo opravljali pri letošnjih volitvah kandidatje samostojne-žev, pa bo vse zastonj.
p Izgubljene nade. Puoelj in Mermolja se dobro zavedata, da je za samostojneže v Sloveniji odbila zadnja ura, zato bosta
menda kandidirala v Južni Srbiji, kjer je naseljenih veliko Slovencev.
p Snmostojneži na Štajerskem kandidirajo rii'!ja. K dr. Žerjavu so se priklopili samo dr. Vošnjak in Drofenik, ki se menda v naročju iškariotske stranke počutita najbolj domače..
p Kmetijski list bo baje prenehal izhajati, ker samostojneži nimajo nobenega upanja, da bi mogli svojo breznačelno in centralistično stranko še obdržati.
p Radičevo glasilo «Slobodni Dom» v zadnji številki na treh mestih zmerja «po-povce». Kakor našim kranjskim liberalcem tako so tudi Radiču predvsem duhovniki na poti. Hrvatsko ljudstvo drvi za Radičem, ker misli, da mu prinaša srečnejšo bodočnost, pri tem pa ne vidi, da mu vceplja sovraštvo proti duhovščini in veri. — Nam ni treba še posebej dostavljati, da Radiča na Slovenskem predvsem obožuje Prepeluh. Zato se je tudi zgodilo, da so v Pod-brezju na Gorenjskem njegovi ljudje kričali na shodu: «Doli s farji*. Gliha vkup štriha.
p Radičevske zastave. Radie razvija na Slovenskem v tem volivnem boju svojo hrvatsko zastavo. Gre mu za to, da bi naa Slovence napravil za Hrvate. Povedali -smo že, da se g. Radič strahovito moti, če misli, da bo kak Slovenec hotel obesiti radi njega ali pa radi njegovega agenta Prepeluha hrvatsko torbo čea rame. Tudi beseda republika, s katero hoče zapeljati v svojo past lahkoverne, ki ne mislijo ped pred sabo, mu ne bo pomagala. Da imajo naši bravci jasnejšo sliko o radičevstvu, hočemo danes pokazati kakšne so zastave hrvatskih republikancev.
Prva vrsta radičevskih zastav je takale: Podoba Srca Jezusovega ali Matere Božjo. Nad podobo z zlatom vezen napis: »Živio Radič« in spodaj napis: »Živela republika«. Našim bravcem se bo čudno zdelo, da imajo zastave strankarskih organizacij božje podobe. Še bolj pa, da spravijo s to božjo podobo skupaj besedo republika. Pri nas na Slovenskem bi se taki zastavi vsakdo smejal. Kako pridejo Hrvati do takih praporov? — Hrvatje so sosedje Srbov. Od bližje so občutili nasilje velesrb-stva kakor mi. Srbi so pravoslavni, Hrvatje pa katoličani. Ko je Radič zagnal med hrvatske kmete besedo republika, so si pod to besedo predstavljali predvsem samostojno Hrvatsko. Mislili so, ko so to besedo slišali, da gre predvsem za boj proti pravoslavnim Srbom in za obrambo katoliške Hrvatske. Zato so spravili skupaj božjo podobo in besedo republika. Iz tega je raz-< vidno, da je Hrvatom pod Radičevim vodstvom prvo samostojnost Hrvatske.
Še bolj jasno govore, da je Hrvatom prvo samostojnost druge radičevske zastave. Te so takele: Zgoraj je grb Bosne, Dalmacije in Slavonije. V sredi pa velik grb kraljevine H r v at s k e. Okrog grba kraljevine Hrvatske pa republikanski napisL Iz tega določno sledi, da Hrvatom ni toliko za republiko, ampak za samostojnost. Samo, da dosežejo samostojnost, naj imajo potem predsednika ali kralja, to je postrani skega pomena. Zato razumemo, da je Radič v svojih govorih celo javno hvalil kralja.
Sedaj pa prihajajo k nam na Slovensko s takimi zastavami in hočejo, naj se mi navdušujemo za tako republikaustvo. Ml pravimo: Za samostojno Hrvatsko naj so bore Hrvatje, za samostojno Slovenijo pa se borimo mi. Ker pa se borimo za samostojnost Slovenije, nc bomo nikoli dopustili, da bi radičevske zastave, ker so tako izrazit« hrvatske, plapolale na slovenskih tleli. Nikdar ne pustimo Hrvatom našega Prek mu rja in ne naše Belokrajine. pa naj pridejo tjakaj v kakršnikoli obleki.
p PiSe se nam: Neverjetna zaslepljenost. List ^Upokojenec« je pričel s strastno agitacijo proti r;Slov. ljudski stranki, češ da i« ona po svojih ministrih kriva, da so se jim pri zadnjem ^izboljšanju dravinjske doklade znižale namesto zvišale. To mnenje nikakor ni opravičeno, ker so se dra-ginjske doklade nižjim upokojencem v res-fiici zvišale od 9 na 14 dinarjev dnevno, če pa kljub temu manj prejemajo kot prej, temu n i kriva bivša Davidovičeva vlada, oziroma nieni minietri, ampak prejšnja vlada, kateri se jo /delo tudi to sicer malenkostno zvišanje preveč, in je vsled trga ukinila upokojencem nadalnjo izplačevanje stanovanjskih doklad. Pričakuje se, da . Upokojenec svoje napade na bivšo Davi-('.oviTevo vlado popravi in upokojence rajši p>( p-iča, da fielgrad ne pomeni zanje drugega, kakor pogin, in da je njih edina rešitev od pnirti vsled gladu — avtonomija. S-- «i lol irki'šnje imajo upokojenci morda dovolj, (ilede ureditve prejemkov upokojencem SLS na edino pravem stališču, da pvej«*mcj Btaroupofoojenec v novi državi z ^•'••Tm na drsein-ske razmere vsaj to, kaj jh f>r(:jerral v bivši Avstriji, ("e je imet upo-k' "iec pre j r. pr. mesečno 60 kron, bi moral da en prebirali z ozirem nn drpginjo na.in ani 70 krai toliko, to je 4200 kron ali ti11 in petdf et dinarjev. Vsako dr;i<-o za-> ■ *iin'8fi|c, ! i bi izpadlo neugodnejše, je sleparija, oziroma tatvina, ker v državi ni slivajno jemali človeku tega, kur je že Jivel. Za .<aj takega so sposobni le belgraj-.'•ki državni tatovi.
Ako piic4 »BUDDHA« čaj, vživač že na zemlji raj!
■ orctRl prstoni
14 kar. /lato 0 kar. zlato atneiik. dublč
ff.tfno v ZAlotfl
Ljubljana, Prešernova 1 Šelenburgova 7
Denar si prihraniš
če kvpli za balo v modni in manut-kurni trgovini
F. in I. GORIČAR, »PRI IVANKI«,
LJUBLJANA i-s Sv. Petra cesta itev. 29,
fcfer se dobi črno sukno, modni kamgarni, volneno za ženske obleke, svila v vseh barvah, pliš, žamet, vseh vrst bombažasto in platneno blago, klotaste odeje ročnega dela v krasnih barvali, garniture za postelje, moške srajce, kravate, svilene rute in šerpe ter razno drugo blago in potrebščine. — Za icnine in neveste le pos-.bno anižane concl	Le prvovrstno blačol
6l


IZ ST. JERNEJA.
(Nove volitve.)
Dolgo čas so se zavlekle občinsko volitve. Veliki župan ljubljanske oblasti jc prve razveljavil zaradi ene izgubljene krogljiee, (oda -kmetijacU so so pritožili na upravno sodišče v Celju, ki je pa razsodbo velikega žnpana potrdilo in tako bomo še enkrat in sicer 22. februarja 1925 spuščali krogljiee. To pot pa našim >kinetijaeem« nc bo pomagalo ne viuo, ne gulaži. ne junci — to pot boino volili edino pravo stranko, ki zastopa ljudske koristi, to je SLS.
SVIBNO, (Zupniii Svibno v kroniko.)
Med najstarejše župnije se prišteva župnija Svikno ob Savi. Obsegala je nekdaj župnije Oo-bover. St. Jurij pod Kuniom, Konjširo in del župnijo Dole. — f'astitn v svoji starosti jo tudi župna cerkev svihenj ka. Zidana jc bila I. l"J2-t. Zidal jo je tukajšnji gratčok, mogočni Pavel Ostrovrhar. Njen slog je romanski, ki pa že nekoliko prehaja v gotski slog. I.etos 21. septembra smo praznovali slovesno fUM ietniro svoje župne cerkve. Izreden je t* jubilej. Katera žtipt-.a rerkev v škofiji se more I onn-ati s tioo letnim jubilejem? Zato je bila 80(1 letuiea velik praznik za našo župnijo. Goreli so kresovi, topifi so grmeli s starodavnih razvalin grr,'lu (f-trovrliarjev (*rad je bil zidnu okoli leta 92'!.), v bogato okrašeni cerkvi smo imeli tririn»T-uico in slovesno boljo službo. — Kakor je bila velika in ugledna niSa župuija v zgodovini, ttko ro bili ugledni ua.-i župniki. Med njimi srečujemo a^o-tolske protmiotarje. dekane itd., ki *o s po-iuo*j» vič kaplanov oskrbovali dušno pastirstvu v obtožni veleiupniji. Vreden naslednik svoiili prednikov jo bil preč (-. Peter Koprivee, ki je 19 let in pol uspešno vladal našo župnijo. Hvaležne smo s« poslovili od njega dne 17. oktobra, ko je odhajal na svojo novo župnijo Kretnico na Gorenjskem. IJog ga spremljaj tudi v bodoče! — Po njegovem odhodu jr> bila župnija podeljena p,eč. g. Anionu Šolan, doslej kaplanu v Tržiču na Ooreuj-skeiii. Slovesno smo sa pozdravili v svoji sredi dne 4. novembra. Topiči so mil odmevali v pogdrnv. zvonovi župne rerkve in podružnic so mu pritrka-vttli; pot mu je bila okrašena a mlaji in slavoloki; Zupu.i cerkev je bila praznično odeta v evetje in zelenje. Pozdravila ga je šolska mladina z uči-toljstvom, Marijina družba, g. župan v družbi veljavnih mož, zastopnikov občine in eerkve in mnogo ljudstva. Novi g. župnik je bil kauonično instaliran dne 13. novembra. — Bog blagoslovi njegovo delo med nami!
DRAGA PRI RIRBNK I.
(Občinske volitve.)
V okraju Kočevje so sc morale vršiti občinske volitve 10 avgusta. V občini Draga pa so se vršile šele 21. septembra, ker samostojni župan Turk ni hotel potrditi 20 reklamacij SLS, ampak mu je moralo šele okrožno sodišče v Novem mestu pregnati to trmo. Ko so se vršile 21. septembra občinske volitve, jc dobila SLS 07 kroglic, a liberalna JDS 45; a zopet naslednji dan isti Turk razglasi na občinski deski, du ima SLS 5 odbornikov, a JDS 4 odbornike. SLS jc poslala nato pritožbo potom glavarstva na gospoda velikega župana v Ljubljani, ki jo pa šele 20. novembra poslal odlok, da ima SIX fi odbornikov, a nasprotna JDS le 3 odbornike. Dne 27. novembra šele se jc vršila pri nas volitev novega župana. Župan in 5 odbornikov pripada naši stranki. Dne 3. oktobra smo dobili za našo župno ecrkev bronasti srednji zvon. Vlila ga je izborno >Zvonarna in livarna v St. Vidu nad Ljnbljano.< Stane 50.000 dinarjev, ki so jih revni župljani težko zložili.
METLIKA.
(Naši mladi.)
Dva lepa praznika sta z!t nami. Na Sianlsla-vovo nedeljo je dobila zastava fantovske Marijino družbe nov trak in tudi 13 novih članov. Od (e nedelje in do sedaj smo dobili že zopet 20 kandidatov, pa število bo še narastlo. Ko bomo fo te sprejeli, nas pa že nekaj bo. Tako je pravi Kar je
bilo dobro za ocete, ne. bo škodo\alo tudi sinovom! — 8. december je zopet zbudil pozornost cele župnije. Zjutraj so pristopila dekleta po lepi tridnev-liici k sv. obhajilu, pri osmi sv. maši pa pnlnošte-\ilna orlovska družina. Prav lepo je bilo. Popoldne je priredil Orel svečanostno prireditev v dvorani s petjem, nagovorom, deklainacijami in lepo igra jPri kapelici«. Številni gledalci Ml z ladovoljnost.o sledili posamezni ni točkam in posebno s hvaležnostjo sprejemali pevske točke. — Mladina, zlasti fantje, le krepko naprej t
SMIHEL PRI NOVEM MESTU.
(Orliški praznik.)
Na praznik H. decembra popoldne so Orlice priredile akademijo, ki je dosegla vsestransko dober uspeh. Dvorana je bila nabilo polna. Poleg telovadnih točk in govora so fcil« pevske torke mešanega zbora z živimi slikami na odru. Najlepša ja bila Premrluva pesem: >Dete je Mati v jtt.ili dala«. Telovadne točko so bile splošno dobro izvajane. Najbolj jo uganila telovadna igrica »Trnjulčica« (gojenke) in simbolična vaja iVera, upanje, ljubezen*.
LESE.
(Smrt.)
V nedeljo 14. t. m. sc je preselila ii solzne doline v boljšo domoviuo 73 letna županova mati Marija Bohinjec, roj. Valjavee. sestra bivšega župana Franca Val;.ivra in tet* salezijanca dr. Jo-,-ipa in laaliota Valjavca ter Iraučiškana o. Metoda
V	aJjavi a
MEKINJE.
(Itauio.)
Smrtno je ponesrečil II. t. in. v Poljčanah n» štajerskem 25 letni Martin Loskovce doma U Mekinj. Hotel je ravno odpeljati, ko ga je voz pritisnil ! tako nesrečno, da je Hc isti dan na notranjih po-: škodbah umrl; pokopan je bil v Rogatcu. Kkoda pridnega in poštenega mladeniča. N. v m. p.! —
V	nedeljo po Božiču 2«. t lu. ob treh popoldne bo v društvu predavanje selškega župnika g. Toma-žlča o I.urdu lu lurških čudežih katero predavanje bo pojasnjevalo nad BO krasnih barvanih slik. Zadnje predavanje jo bilo prav podučilo, namreč: kaj isvira iz prehlajenja ia kako se ga varovati. Marši, kake bolezni bi t:« ljudje lahko obvarovali, ako bi bili o tem dovolj poučeni. Prav taka predavanja jim nudijo tako priložnost. Udeležba je bila ie dovolj ugodna.
LUOE.
(Slovo.)
Enkrat smo že vzeli slovo od č. g. kaplana Jurija Mikoliča. Sedaj pa še Želimo počasopisu to storiti. Bival je gospod v naši sredini celih pet let iu pot mesecev, veliko in a uspehom si je prira-deval ia povidigo verskega življenja. Za časa, ko je bil občinski tajnik, je imel ta reveže in ubog« vdove redno odprte roke. Zato ni imel nobenega sovražnika. Vso skrb In trud naj mu Bog milijonsko poplača. Želimo mu na novi fari v Skalah veliko sreče, zdravja in milosti božje. — Važčani.
IZ SMIHELA PRI NOVEM MESTU.
V nedeljo, dne 23. novembra (. I. se je geuljir« poslovila naša Marijina družba od svoje materinske prednice Nežike Blaiičeve, ki nam je predsedovala zgledno in marljivo ter ljubeče skozi 14 let Solze ho rosile sleherno oko, ko smo ji segale, v roko, spremljajoč jo pred oltar. Dne 25. novembra jo ra> stopila novo pot zakona ob strani poštenega mladeniča Antona Samidc, pos in gost. v S-nihelu. Njena dela so ustvarila v dekliških vrstah lep spomin m hvaležno nalogo, posnemati jo v njeni požrtvovalnosti in skrbi za dobro slvar. Ljuba Neika, Bog « Teboj in s Svojim blagoslovom tudi v novem de'0-krogu.	R- M.
ŠKOFJELOŠKA OKOLICA.
(Tatu so dobili.)
Že pred mesecem so poročali listi o žtovllnih tatvinah, ki so se pojavljale v loški in kranjski okolici. Orotništvo je po dolgem in marljivem »fi''an!" Izsledilo glavnega krivca v osebi 20 letnega zidarja
I. iz Javoruika pod 8r. Joštoni. Kjerkoli je zidal, povsod je našel priliko, da ni je vse dobro ogledal, nato pa t družbi nekaterih njemu enakih nepridipravov izvršil vlom. Ukradene stvari je imel shranjene pri teti, katera baje niti slutila ni, na kakšen način spravlja njen sorodnik svojo »halo« skupaj. Ljudem so je sirer malo čudno zdelo, da bi fant kar naenkrat tako obogatil, a niso mislili, da se je oprijel tako lepega posla. Ta tudi orožnikom stvar ni ostala prikrita. Na vseh straneh »o se vrSilo preiskave in poizvedovanja. In res, pri teti so odkrili vse polno nakradenega blnga. Okradeni posestniki so i malimi izjemami dobili nazaj prav vse. Zato r vsa č«»t iandanneriji iz Kranja, ker je bila res neumorno na delu in je krivce srečno Izsledila. Ker se ernijo ukradene stvari na več deset tisoč kron, pridejo krivci najbrže pred poroto in ta nam odkrije še kaj zanimivega. Naša okolica pa, upamo vsaj, bo imela mir pred totinnko sodrgo.
8EI.A ŠUMBREU.
(Smrt)
I>re 5. decembra je nmrl v deželni bolnišnici v Ljubljani Ignae Pajek, vulgo Rogelj posestnik ii Babnogore. Bil je vrl moi, nad 12 let občinski odbornik in odločen pristaš SLS. Svetila mu večna luč. Občinski odbor je izrekel sožalje v svoji seji dne 7. decembra 1924.
V/, TREBELNF.G A.
(Pucljev shod.)
Komaj «e je debro raznesle med ljudstvom a novih driarnozborskih volitvah, nas je ie obiskal voditelj SKS g. Purelj, bivši kmetijski minister, ter Zupaničev sin z Rakovnika. V nedeljo zjutraj smo čuli razglas: Vsi volivci ni shod v Cešnjice, da bo-dete vedeli, kam je šel vaš iuljevi denar in kam bode še šel. Da zares, udeležba je bila velikanska — okrog -10 go BO moi, med njimi polovica pristašev SLS. V govora je razkladal g. Pucelj, ka!;o so klerikalci naredili davke ter predali Slovenijo bel-nrajnki vladi. A moi je pa pozabil povedati, da j« »n glasoval it> centralizem in kako > obljubil dne 25. marca I. 1922. v Mokronogu, da bode stopil r 1 veljavo do 20. aprila leta 1922. za celo driavo izenačenj« davkov, da bode kot minister zato tudi skrbel. V istem času so pri&la poročila namesto izenačeaja o 200% porisku na davke. Sedaj pa i klerikalci so naredili darke«. Obljubil nam je v najkrajšem času železniško zvezo fif. Jani—Sevnica, pa se tudi pozablja. Ker so volitve bližajo, so pa vse klerikalni poslunel naredili. Ni se gospod spomnil, kdo je imel v rokah vlado. Razen par mo-iakov g. Pueelj g svojim govorom ni dobil odobravanja.
Mi možaki pa recimo, kadar kroglico dobimo: Zdaj je prišel odločilni ko pozivlje nas volitve glas. Pade v skrinjico naj SLS, da bo z vrhom polna čez in čez.
ŽUŽEMBERK.
(Liberalno divjanje proti kmetu.)
Vsem so še r živem spominu boji za trško posojilnico v Žužemberku. Posojilnica jo bila v rokah par trških magnatov, velika večina članov kmetov pa pri posojilnici ni imela nobene besede. Kmetjo so hoteli napraviti pri Posojilnici red in si priboriti tudi besedo v načelslvu in nadzorstvu. Na občnem zboru so tudi kmetje dobili velikansko večino in izvolili iz svojo srede načclstvo in nadzorstvo. To pa seveda ni bilo prav trškim magnatom. Pritožili so se, češ da občni zbor ni bil pravilno sklican, ker je bil listek z dnevnim redom občnega zbora nabit v notranjosti uradnih prostorov in ne na zunanji strani, kjer se sprejemajo stranke. Po pričah seda lahko ugotoviti, da jo bil občni zbor pravilno razglašen in razglas pravilno nabit Nekdo, ki jo nasprotno pričal, se je relo sam javil sodišču, da ie po krivem pričal. Pa čudna so pota pravice. Sodišče jo kljub temu razveljavilo občni zbor in s tem prejšnje magnatsko načclstvo zopet upostavilo. To načelstvo je pa prar grdo zlorabilo zadružno načelo. Sklenilo je povišanje deležev, ne da bi bili člani dovoljno obveščeni in po preteku gotovega časa so črtali do 800 članov, ki niso o povišanju članarine ničesar vedeli. Tako si mislijo trški mo-
Sotei še nndaljo zavarovati posojilnim v svoje sa-ične namene.
Svojo barvo nasproti kmetom so pa ti ljudje Pokazali prav te dni. Kar po vrsti so začeli odpovedovati kmetom posojila potem notarja Carlija in
zahteval! v roku 10 dni plačilo dolgov. Notar Carll pošilja naokrog sledeča pisma: »Po naročilu moje klicntinje posojilnice iz Žužemberka r. z. z n z Vas opominjam, ker ste na zastanku s plačilom obresti in vrhu tega črtani iz članskega imenika, ga plačate najkasneje tekom 10 dni na moje roke glavnico iz dolžnega pisma v znesku.... pofcm zapadle obresti.... brezuspešne opomine posojilnice ''' ',•, Pri m,,ni narastle stroške za informacije, pooblastilo ter opomin s pošfniiio, vpis roka, prejem donarja, hranščino in izplačilo____Vse to tako
točno in gotovo v danem Vam rnltu, kakor bi siccr zoper Vas vložil to'bo.« Za vse stvari, ki jih notar tarli zahteva rač»na pri dolgu približno osemtisoč dinarjev csemslopetdeset kron za sebe. . .Torej lepa je ta. Dognano je, «la se nekaterim dolžnikom posojilo sploh ni odpovedalo, pa kljub temu govori no'ar o opominih, ki so jih prejeli. I osojilmca ima vrhu tega tako čuSeče src« za za-dolžene kmete, da r obče sama ne onor-iinja, ampak izroči te reveže takoj v roke notarjo-9. Posojilnica se tudi nič ne briga, od kod naj vzamejo kmetje v teku 10 dni denar. Ce ga v teku 10 dni ne vrnejo, jih samostojniška in demokratsko-Iibe-ralna veličina Carli grozi s tožbo. Prepričani smo, da bo posojilnica in tudi notar z največjim veseljem to zrožuje izpolnil. Ttko torej delajo ti ljudje. Iz tega kmetje tudi lahko izprevidi;«, kaj bi se t njimi godilo, čo ne bi imeli po deželi malih Rajf-ajznovih posojilni.-, ampak samo po mestih »rške posojilnice, ki s» v rokah liberalnih magnatov. Ta slučaj i žuiomberško posojilnico govori tako jasno, da bi moral pač vsakemu kmetu odpreti oči. Ce noče kmet pleiati, kakor mu godejo liberalna gospoda, pa ga gospodarsko zadavijo. Ali ne vidite iz tega kmetje, da se morate združiti okrog svojih kmetskih Rajfajznovih posojilnic, da morete le tam nalagati ves svoj odvišen denar in da boste le tam dobili v času potrebe tudi pomoč. Pa ne tako pomoč, ki vam jo dajo le za ceno vaše svobode, nego trajne pomoč, ki vas ne bo voievala ne v vaši politični in ne ▼ gospodarski svobodi.
VAČE PRI LITIJI. (Miklavžev rečer.)
Kat slov. prosvetno društvo na Vačah je v nedeljo dne 7. t. m. priredilo prvit Miklavžev večer, ki je bil sprejet od naše mladine z radostnimi srci in odprtimi rokami. Društveni prostor na Vačah je bil natlačeno poln velikih in malih Miklavževih častilcev. Miklavža so spremljali štirje lepi angeli, ki so prinesli razna darila. Ob prihodu na zemljo sta Miklavia pozdravili i deklumaciiami dve dekliei. Po slovesnem nagovoru je pričel Miklavž delili darila pridnim otrokom. Obdarovanih je bilo 120 otrok. Za strah porednim se jo nahajal v Miklavževem spremstvu tudi parkelj. Ob slovesn je Miklavž obljubil, da nas prihodnje leto zopet obišče. Cela prireditev je trajala nad 1 uro ter je zapustila v srcih naše dece najlepšo vtise. Našemu prosvetnemu društvu in njegovemu Miklavža z vsem spremstvom — najlepša hvala!
GORJE.
(Nor drnštveni dom.)
Dovršili smo za največjo silo novi »Gorjanskl domc. Dne 30. nov. t. I. smo otvorili novo dvorano z govorom društvenega podpredsednika g. Jakoba Polda in z vprizoritvijo dramatizirane pravljice »Zlatorog«. Predstava, ki so je naslednjo nedeljo ponovila, jo izpadla po mnenju gledavrev samih zelo dobro. Zlasti pevci so dobro rešili svoj'o nalogo. — No pa je tudi veliko lažje igrati in gledati na prostornem odru oziroma veliki dvo.-ani, kot pa je bilo v starih prostorih. Na splošno željo bomo igro »Zlatorog« ponovili na praznik Sv. Štefana. Vabimo rlasti okoličane, da pridejo pogledat. — Na prihodnje volitve se že nripravljamo! SLS zvesti Gorjanci ne bomo mud zadnjimi, ki bodo pomagali strmoglaviti korupcijo in pa pomesti z vsemi strančirami, ki kršijo moč iu resnično samostojnost slovenskega naruda.
GROSUPLJE.
(Nepolitično gasilno društvo.)
Vedno se je poudarjalo od gg. voditeljev gasilnega društva v Grosupljem ,da v tem društvu ne sme biti niknke politiko in da bodo strogo postopali proti tistim, ki bi hoteli v društvo zanašati politiko. Odkar pa obstoji v Grosupljem sokol, se je pokazalo, da gredo vprav ti gospodje sokolu tako na roko, da dovolijo sokolu vse ugodnosti v dvorani gasilskega doma In to še celo brez odboro-
vega dovoljenja. Slučaj: dovoljenje gasilske dvorane sokolu za telovadbo med šolskimi počitnicami. Nadalje sklepa in rešuje odbor tako nepristranska vse prošnje, da dovoli sokolu vse. Ko je pa zaprosilo Kat. prosv. društvo v Grosupljem za dovoljo-nje pevskih vaj v gasilski dvorani, se jo to odklonilo. Sedaj pa lahko vsak sam vidi, ali se v društvu uganja politika ali ne. Nam se zdi, da so! Zato prosimo gg. vodje gasilskega društva v Grosupljem, da strogo postopajo proti tistim, ki v društvo vmešavajo politiko. — Gasilci.
RADOVLJICA.
(Nova dvorana.)
Težko zaželjeni trenutek povečini dovršene prezidave Ljudskega doma je prišel! V nedeljo, dne 21. decembra ob 11. po dopoldanski službi božji bo svečana blagoslovitev novih oknsno prirejenih društvenih prostorov. Poleg nagovora in blagoslo-vilncga obreda nastopi naš priljubljeni pevski in godbeni zbor »Slogo«. K tej otvoritveni prireditvi je vstop vsakomur prost! Isti dan popoldne ob '/, i. in zvečer ob 8. uprizori dramatičen odsek na novem najmodernejše urejenem, obsežnem odru krasno zgodovinsko igro iz prvih časov krščanstva ?Dekle z biseeri« v 6 slikovitih dejanjih z vmesnim petjem. Domačini ia okoličani, pokažite s svojo udeležbo, da vam je pri srcu prosvetna organizacija naše mladine po večno veljavnih načelih krščanstva! Vstopnice za stojišča, parter, balkon in loža go na razpolago v predprodaji pri Kmetski zadrugit
ČRNI GRABEN.
(Razno.)
Nate nekaj novic iz Craega grabna. — Znani Konšek v Trojanah je iz samostojneža zopet postal stari liberalec Pribičevič-Žerjavove barve. — V St Ožboltu imajo novega gospoda župnika, kmalu dobo tudi nove bronaste zvonove, za katere je denar večinoma že nabran. Vsa čast Št Ožboltčanom! Naj bi tudi vladalo vedne lepo soglasje med pastirjem in čedo! — V Blagovici so zelo veseli nove občinske tehtnice, ki jo koristna domači in sosednim občinam. Obnovil se je pa stari strah zaradi živalij. Lansko leto je znani nekdo v gmajni natrosil strupa m lisice. Ljudje so nagrabili in domov spravili otro-vuno steljo in zavoljo tega je poginilo mnog« prašičev in ljudje so imeli velikansko škodo. Sirer so se pritožili, a brez uspeha. Gorje, če lisice in orjunci dobe zaščito in varstvo tam, k>r bi morali preganjati zlasti lisice in orjuncel Vsaka stvar samo nekaj časa trpi, je rekel Kranjec, Id se je naveličal zibati Francoza. — V Krašnji je menda stopil r penzijon centralistični priganja« ali agitator Štrukelj. Vedno ga vidiš na cesti. V obraz je rdeč, pa ne zavoljo burje, ampak zavoljo jeze, ker zanj nihče več ne mara in ga ne posluša. Zlasti ga peče, ker nima več v občini komande. Pravi.o tudi, da je močno hud na tisto ropotanje občinske čistilnice, ker ga spominja, kako slabo se je pod njegovo komando gospodarilo. Ovadil' je tudi župana, obč. tajnika, Francka in Marna državnemu pravdništvu zaradi praznega niča; a državno pravdništvo je vrglo stvar v koš Štrukelj pa je za eno novo blamaže bogatejši.
SV. MARKO NIŽE PTUJA.
(Društveno življenje.)
Uprizorili smo letos že pet iger. Namroč: »Mlinar in njegova hči<, katera je napravila globok vtis na vse gledalce. Potem »Miklova Zala«, »Krivo-prisežnik«, »Deseti brat« in »Domen«. Sedaj za Božič pa priredi tukajšnji orlovski odsek zopet nad vse krasno igro »Ljubezen in sovraštvo«. Vrši se na prcilbožično nedeljo, dno 21. t m. popoldne ob treh po večernirah v posojilniški dvorani. — Dne 26. t. m., tu jo na Štefanovo se igra ponovi.
SV. KItIŽ PRI MARIBORU.
(Božičnica.)
Ob božičnih praznikih prirejajo vsepovsod mladinoljubi božičnice v korist ubogih šolarjev. Tudi mi, vzgojitelji mladine pri Sv. Križu nameravamo letos prirediti božičnieo. Mnogo revčkov imamo, ki zmrzujejo gredoč v šolo — še pred par dnevi je neka uboga deklica prihajala v šolo v copatih — dosti jo pa celo takih, ki sploh ne morejo ne v cerkev no v šolo, ker nimajo obleke. Ko bomo te dni potrkali na dobra srca naših mladinoljubov, prosimo, naj nam pomorejo, da v izdatni ineri dovršimo to delo ljubezni. — Martin Gaberc, župnik; Ivan Hlebec, šolski vodja.
□SPD&H
-^-^
mznmm
Ml__^
n Podružnica Županske itne m okraj Crno-melj vabi na mini občni rbor, ki bo v nedeljo, dne 4. januarja 1925 ol) 10 dopoldne pri g. M. Skubicu v Črnomlju. Vabljeni so vsi gg. odborniki in vsi liani Župansko zveze, dalje gg. župani, obč. sveto-vulci in odborniki iz sodnega okraja Črnomelj in Metlika, da se zanesljivo udeležite vsi. Prideta tudi gg. poslanca Nemanič in Stanovnik. — Dnevni red: 1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora; 2. poročilo (»I bora; 8. čitanje pravil; 4. volitev za 8 leta načelnika in odbornike: 5. slučajnosti.
n Prosvetna »ve««. Drugi prosvetni večer: Dalmacija. se vrši v petek. 19. decembra ob 8. zvečer v Ljudskem domu. Opozarjamo na ta večer zlasU vse ljubljanske prosvete, kakor tudi vse dijaštvo, da se vfčera gotovo udeleže. Svoje sodelovanje ao obljubile izborr.e pevske moči kakor tudi godba Mladinskega doma
Krščanska šola je naslov knjižici, katero prejmejo vsa društva te dni po poŠti. Knjižica nudi v liaši dobi zelo važno gradivo za krščansko vzgojo otrok, daje dalje pojasnilo, kdo naj odloča o vzgoji mladine Društva, katera žele več izvodov, naj se obrnejo na Krščansko šolo v Ljubljani ali pa na prosvetno zvezo. Izvod stane 2 Din 50 par.
Nov tkioptični aparat si je nabavilo Prosvetno društvo v Cerknici. Društva so »poznala, da »e širi prosveta najhitreje. in najbolj uspešno s skioptični-mi predavanji.
Že rabljen »kioptikon je mi produ j. Društvo, ki ga želi kupiti, uaj se obrne na Prosvetno zvezo.
Tedenska skioptifna predavanja se vrče po ljubljanskih prosvetah t velikim uspehom. Tudi podeželska društva »o jih začela upeljavati. Prosvetna društva zlasli po večjih krajih naj sporoče, kje žele lakih predavanj.
Tritisoi diupi zitov nudi izposojevalnica Prosvetne zveze vsem društvom in sorodnim zvezam proti malooliostui odškodnini 50 par za sliko.
Knjižničarji naročajte nove knjige ©lino le potom Prosvetne zveze. Ista ima v zalogi vso letnike >Dotn in .Sveta< trdo vezane. »Doni in sveU je najboljša kniiga za z;mske večere. Cena je zelo
VI!. Na kaj bomo gledali pri izbiri sadnih sort.
Jabolčnih sort je brez števila. Razlikujejo se med seboj po obliki, debelosti, barvi, dozorevanju, trpežnosti in okusu sadu. Pa tudi drevje posameznih sort je silno različno po rasti, po občutljivosti za podnebje, bolezni, zemljo, po rodovitnosti in še po raznih drugih lastnostih. Zaradi tega je baš v sadjarstvu izbira jako težka in nezanesljiva. Da bi vsako sorto prej preizkušali, tudi ne gre, ker trpi najmanj 10—15 let, preden bi se prepričali, kako ta ali ona sorta uspeva in rodi. Zato se je treba pri izbiri sort ravnati po izkušnjah, ki jih že imamo in pa po izkušnjah drugih, ki sadja-rijo v podobnih razmerah.
Nekatere lastnosti moramo posebno dobro pozjiati, preden se odločimo z« to ali ono sorto, zlasti če jo nameravamo saditi v večjem obsegu. Od vseh plati si jo moramo ogledati in prevdariti najprej, kako se obnaša drevo in kakšen je plod. Drevo presodimo posebno glede občutljivosti, rasti in rodovitnosti, plod pa glede trpežnosti, pa tudi glede občutljivosti pri prevažanju.
Prva, najvažnejša in neogibno potrebna lastnost, ki jo mora imeti kaka sorta, je neobčutljivost in zdrava rast drevesa. Kaj nam koristijo vse druge dobre lastnosti, ako drevo klavrno raste, ako rudo pozebe, ako ga imajo posebno radi radnj zajedalci, ako je izbirčno za lego in zemljo! To ni za nas. S tako sorto ne pridemo naprej, če bi rodila Še tako žlahten in dragocen sad. Zdrava, čvrsta rast, brez posebnih zahtevna podnebje, lego in zemljo in odpornost za bolezni — to so zahleve, od katerih ne smemo odnehati niti za las.
Pa še nekaj! Naša sorta mora biti rodovitna. Rodovitnost je sicer pri vseh sortah kolikor toliko zavisna od raznih vplivov, zlasti je merodajen cepič, iz katerega je zrastlo drevo, in pa oskrbovanje (gnojenje) drevja. Toda tudi same na sebi niso vse sorte enako rodovitne. Nekatere so že po naravi take, da zarode pozno, rode po-malo, redkokdaj, redkokje, ker ženejo vobče preveč v les, ali pa so preobčutljive v cvetju. Take tudi niso za nas, kajti imamo mnogo sort, ki so po svoji nara i zelo rodovitne. Kmalu in rade tvorijo rodni les in ne čutijo vsake slane, ko so v cvetju. Take kmalu zarode, rode ter obilo, čeprav ne baš vsako leto. — Toliko torej o lastnostih drevesa.
Sedaj pa še plod ali sad! Trgovina najbolj čisla pozne, trpežne in neobčutljive sorte. S temi besedami so lastnosti sadu dovolj točno označene.
K poznim sortam prištevamo vse tiste, ki so godne za uživanje šele pozimi od novembra, decembra meseca dalje. Čimdalje se ohranijo sveže, sočne in okusne, tem-boljši so. Prav pozno zimske sorte začno dozorevati v shrambi šele proti pomladi,
februarja meseca. Take sorte so posebno priporočene, ker so najbolj trpežne.
Tudi neobčutljivost je zelo važna last nost. Porabnik zahteva, da so namizna jabolka čista brez obtiskov in peg ali kakršnihkoli madežev, ki bi bili nastali pri spravljanju, prekladanju ali prevažanju. V tem oziru pa zopet niso vse sorte enake. Nekaterim se že pozna, če jih bolj trdo primemo v roke, kaj šele, če bi jih pretresali ali nerodno prenašali ali prevažali.
Imamo pa nasprotne sorte, ki imajo neobčutljivo kožo, na kateri se ne pozn« niti udarec. Vse sorte s tanko, belo ali rumeno kožo in rahlim mesom so jako občutljive. Takih se bomo vobče ogibali. Sorto pa s temno, rdečo ali raskavo, kosmato kožo in trdim mesom so mnogo manj občutljivo. Take so pa za naš namen. Tudi jc znano, da so v kupčiji lepo barvana jabolka bolj priljubljena nego bela in rumena.
Kaj pa debelost in okus? To je postranskega pomena. Prav predrobnih in zelo debelih sort no bomo gojili. Srednje del>ele sorte so vobče najbolj priporočene. Tudi okus ne hodi toliko vpoštev v sadni trgovini. Ne smemo pozabiti, da so najti-noj še sorte h posebnim okusom tudi najbolj izbirčne in najbolj občutljive, torej m produkcijo v masah nesposobne.
Gnojenje travnikov s kompostom.
r.e primerjamo vrednost dragih umetnih gnojil z drugimi gnojili, vidimo, d a jo gnojenje travnikov s kompostom ali me-šancem vendarle najboljše, najcenejšo in najumestnejše. Kmetovalcu stane kompost najmanj, ker si ga lahko napravi doma tedaj, ko nima drugega dela, i/, gospodarskih odpadkov. Kompost napravimo, če zmešamo na enem kupu smeti iz dvorišča, pepel, kosti, seneni zdrob, saje, apno, cestno blato, blato iz jarkov in luž, stranišnico itd. Vse to zmečemo na kup, ki naj ne bo višji od poldrugega metra, in sicer tako, da so posamezno snovi v plasteh ali pa zmešane med seboj. Kompostni kup zalivamo po potrebi z gnojnico, da je dovolj vlažen. Vsake tri mesece približno prekopljemo in premešamo ta kup, da se različne tvarine med seboj pomešajo. Ob tej priliki lahko dodamo med posamezne plasti stranisnice ali gnojnice. Tako obdelan kompost je v enem letu že gotov, kajti v tem čaou je razkrojevanje raznih gnojilnih snovi že dovršeno in tvarine so sprstenele v črno prst.
Kompost je posebno izvrsten gnoj M travnike, kajti on ne nudi samo travnim rastlinam vse vrste hranilnih snovi, ampak obogati tudi zemljo s prstenino, travniško zemljo pred izsuševanjem in škodljivimi spremembami topline. S kompostom gnojimo travnike na ta način, da ga raztrosimo enakomerno in potem travnik dobro povlfl* čimo 7. brano, da se more s pomočjo zimake vlage združiti s travniško zemljo. Za 1 l'ok* tar travnika rabimo do 100 voz komposta
zmerna.
Krekove relkfne podobe se dobe v pisarni Prosvetne zveze. Podobe nudijo lep okrasek v vsaki društveni sobi. So pa tudi lepo božično darilo za zaslužne društvene delavce. Podoba stane 50 D.
Ljudska knjiinira na Miklošičevi cesti 7 je vsak dan o Iji.-ta od 9—12. in 2—«. Prijatelji knjig, segajte po dobrem berilu, ki se vam nudi!
n Marijina družba t Preski priredi v nedeljo dne 21. decembra ob pol 8. popoldne iero i Božja roka*. Ig i a je lepa. Ker je čisti donesek namenjen za popravljeni dekliški prapor, »e prosijo domačini in okoličani, da naj>olnite dvorano. Za otroke je vstopnina le 2 Din, ker je igrica tudi za te zelo primerna.
n Izredni obini ibor novomeške podružnice
8DZ se bo vršil o božičnih počitnicah v Novem mestu v torek pred Novim letom, t. J. 80. decembra ob devetih po prihodu ljubljanskega in belokranjskega vlaka. Občni zbor se bo vršil v veliki sobi gostilne Košak v Novem mestu. Ker je občni zbor izredne važnosti tn vitalnega pomena podružnice, se vabite tem potom vsi katoliški akademiki novomeSkcgi in črnomaljskega okraja, da se istega sigurno udeležile Vabljeni ste posebno mlajši akademiki, ki še niste vpisani med člane podružnice, kakor tudi srednješolci. Iskreno vabljeni tudi gg. slareSine naših akademskih društev!
n Izgubljena je bila dne 15. oktobra v Kamniku pri živinskem semnju denarnica in nekaj denarja. Pošten najti;lelj se prosi, da odda denar orožni.ški postaji Kamnik ali županstvu v Preddvoru.
Dobro in poceni
se kupuje v manulakturnl trgovini A. & E. SKABERNE — Ljnbljana, Me.lnl trg 10. 8«
težkih okrog 6 meterskih atolov. V novejši dobi bo gnojenje travnikom z mešancem izpopolni šo z umetnimi gnojili, kar je za pridelek še bolj učinkovito. Priporoča se torej kmetovalcem, da že sedaj pozimi zbirajo gospodarske odpadke za napravo komposta.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Vrednost denarja 16. t. m. V zadnjem tednu je zaznamovali visok dvig našega dinarja, ki je dosegel celo 7.85 centimov na euriški bor/.i, vendar se je potem ustalil na 7.70. Vzrok temu skoku so bili objavljeni podatki o aktivnosti naše trgovsko bilance, ki je dosegla ravnovesje. Navedenega dne je naš dinar veljal v Curihu 7.75 centiinov. Na domačih borzah so veljale tujo valute povprečno: 1 švic. frank Din 13 do 13.04, 1 franc. frank Din 3.60—3.05, 1 lira Din 2.87—2.90, 1 češka krona Din 2.01 do 2.04, 1 zlata marka Din 15.80—16, 1 dolar Din 66.37—66.50, 1 funt šterling Din 313—315, 1 romunski lej Din 0.34, 1 bolgarski lev Din 0.48. Za 1 dinar dobimo 1063—1067 avstrijskih kron ali 1100—1110 mažarskih kron.
g Veljava zlatega denarja. En zlati dinar velja 15 papimatih, ena lira 450 pap. lir, ena ziata marka biljon pap. mark, zlata avstr. krona 14.000 a v str. kron.
CENE.
g Gibanje cen v veletrgovini v mesecu novembru t. 1. Indeksna številka belgraj-skega tednika Trivredni pregled« za n.e-sec november t. 1. znaša 2037, dočim je bila za mesec oktober t. 1. 1981. Stanje con v veletrgovini izkazuje torej v novembra t. 1. povišanje napram mesecu oktobru za 56 točk ali dva in pol odstotka. Napram oktobru izkazuje sledeče kupine porast: živina in meso, sadje in izdelki, stavbni materija), kolonijalno blago, industrijski izdelki; padec pa beležijo cene poljedelskim proizvodom. Ker so se z dinarjem vred dvignile tudi cene domačim produktom, je pričakovati, da se bodo naše cene zelo približale višini svetovnih cen, kar pomeni onemogo-čenje dobičkonosnega izvoza.
g Tržišč« z žitom. Položaj na našem žitnem tržišču jo bil minoli teden čvrst. Dovozi so bili majhni, povpraševanje od strani domačih mlinov precejšnje. Zaradi porasta dinarja je izvoz nekoliko popustil. Cene koruzi so nekoliko oslabele, zato so se dovozi zmanjšali. Koruze se precej izvaža v Avstrijo. Kupčija z moko je povolj-na. Za fižol je bilo zelo malo zanimanja.
g Ljubljanska blagovna borza. Pšenica domača Din 420, pšenica bačka Din 465, koruza nova Din 175—185, oves bački postavljen v Ljubljano Din 360, laneno seme postavljeno v Čakovec Din 675—680, moka pšenična bačka postavljena v Ljubljano Din 680, otrobi drobni postavljeni v Ljubljano Din 212.50, srednje debeli Din 240, fižol očiščen postavljen v Postojno: ribni-čan Din 505, prepeličar Din 580, mandalon Din 477.50.
g Sladkorni trg. Povpraševanje po sladkorju je postalo bolj živahno, cene so pa ostale neizpremenjene. Proti praznikom se bo konzum povečal, toda višjih cen ni pričakovati, ker razpolagajo trgovci in prekup-
ci z ogromnimi množinami sladkorja, ki ga prodajajo izpod cen kartela. Zaraditega kartel ne more še delovati kakor bi hotel.
g Tržišče z mastjo. Domača mast je v oeni precej stalna. Cene na debelo so Din 34.50—35, na drobno Din 37—38. Ameri-kanska mast se je v zadnjih dneh podražila za okrog 2 dolarja pri 100 kg. Danes stanejo: sodi po 50 kg Din 29.81; zaboji po 25 kg Din 29.90. Cene se stalno dvigajo.
g Tržišče z jajci. Produkcija jajc je slaba.^ Cene se gibljejo med Din 1.80—2.10 na deželi. V Ljubljani se prodajajo po Din 2.25—2.50. V inozemstvu je povpraševanje slabo. Izvažajo se v Švico in Nemčijo. V Švici eo cene za konzervirano blago 240 frankov, za sveže blago 270 frankov. Tudi Nemčija je kupovala po tej ceni Dunaj no-tira sveže blago 23.000—24.000 ak, konzervirano pa 18.000—19.000 ak. Na Angleškem so cene za sveže blago 20 šilingov za 120 kosov.
g Cene kožuhovinc. Na nemškem tržišču v Lipskem so se plačevale sledeče cene, preračunjene v dinarje: kuna (zlatica) do Din 1400, kuna (belica) do Din 1000, lisica do Din 350, jazbec do Din 150, dihur do Din 150, podlasica do Din 50, veverica (letna) do Din 18, zajec zimski do Din 18, zajec letni do Din 7, srna do Din 50. — Cene se razumejo za srednje dobro kožu-hovino, prav dobra kožuhovina ima višjo ceno. Za naše kraje se bo vršil letošnji sejem kožuhovine v sredo 21. januarja 1925, na dan Sv. Neže v prostorih ljubljanske borze na Kongresnem trgu v Ljubljani. Lovcem svetujemo, da s prodajo svoje kožuho-vino počakajo do sejma in se ga tedaj udeležijo. Cene, ki se bodo plačevale na svetovnem tržišču za kozUhovino, objavimo še enkrat pred ljubljanskim sejmom. — »Lovska zadruga«.
g Viuske cene na Dolenjskem. V novomeškem okraju 28 do 32 K liter, na šent-jernejski strani 26 do 27 K, pri Raki 26 do 28 K (boljša vina). V gostilnah je vino splošno po 12 do 13 Din liter.
g Kartel pivovarn. Vse najvažnejše pivovarne v naši državi izven Slovenije so se kartelirale in sklenile, da povišajo ceno za pivo za Din 80 na hI. Teh pivovarn je 18. Ta korak opravičujejo z večjimi stroški obrata vsled občutne podražitve sirovin in režije, kar pa ne odgovarja dejstvom. Pivovarne v Sloveniji še niso pristopile kar-telu in tudi ne povišale cen pivu.
g Kartel špiritovskih tvornic. V zadnji dobi se je združilo 50 kmetijskih in 14 industrijskih tvornic špirita v kartel, ki ima namen zvišati cene špiritu. Sedež tega kartela je v Zagrebu. Izven kartela so ostale samo nekatere kmetijske tvornice. — Po zakonu je kaznivo združevati se v kartele z namenom zvišanja cen. Vendar da se vlada ne briga veliko za ta zakon, zakaj do-sedaj imamo že, troje za ljudsko prehrano važnih kartelov: sladkorni, pivovi in špi-ritni.
21 VIN A,
g Mariborski živinski sejem 9. t. m. Na ta sejem je bilo prignanih: 2 konja, 2 bika, 46 volov, 288 krav in 7 telet, skupno 345 glav živine. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile za 1 kg žive teže: voli debeli Din 12.50—13, poldebeli 11.50 do
12.50, voli za vprego 10.50—11, krave debele za klanje 10.25—12, plemen, krave 9.25 do 10, krave za klobasarje Din 6—9, molzne krave Din 9.50, hraje krave 9.50, mlada živina Din 12—13.25.
g Svinjski sejem v Mariboru 12. t. m. Prignanih je bilo 135 prašičev in 2 kozi. Cene so bile za komad: Prašiči 7—9 tednov stari Din 150—180, 3 do 4 mesece 275 do 350, 5 do 7 mesecev stari Din 550—650, 8 do 10 mesecev Din 750 do 875, 8 do 10 mesecev 1250—1750. Za 1 kg žive teže se je plačevalo Din 15—16.50, za 1 kg mrtvo teže Din 18.75—22.50, Sejem je bil splošno slab ter se je prodalo samo 57 komadov.
g Živinski sejem v Ljubljani 12. t. m. Ta sejem je bil srednje obiskan. Cene živini in teletom so ostale skoro neizpremenjene, le cena debeli živini in zaklanim prašičem se je precej opomogla, to pa zlasti zato, ker e mrzlo vreme pred prazniki primern čas, da se blago no kvari in hrani za boljšo prodajo. Vsled tega je bila tudi kupčija bolj živahna. V bodoče ni pričako* vati posebnih sprememb v cenah. — Cena na tem sejmu so bile sledeče: Voli prvovrstni za kg žive teže Din 12.50—13.50, voli rejeni Din 12—12.75, voli vpreženi Din 12 do 12.50, biki lažji Din 10—10.50, krave re-jene Din 9—10, krave klobasarice Din 6 do 7.50, teleta težja Din 16—17, teleta lažja Din 15.50—15.75, prašiči peršutarji živi Din 15 do 16, prašiči debeli Din 17.50—18, prašiči zaklani Din 20—21, teleta zaklana Din 19 do 20.
g V Novem mestu so bile na semnju 2. dec. sledeče cene: Voli debeli za kg žive teže Din 10.50—11; lepe klavne telice Diu 11.—; krave klobasarice Dni 9.50—17.50; pršutniki Din 15.50; prešiči za pleme ozir. prešiči špeharji Din 16.25—17.50; prešiči rejo 12 tednov stari par Din 300.—; 16 tednov stari do Din 50.— par. Purani 75 do 100 Din eden. Prešičev je bilo na trgu zelo veliko, posebno mladih. Kupcev pa malo za vse.	1
g Živinski potni listi. Generalna direkcija posrednjih davkov je dne 27. oktobra t. 1. pod štev. 29.456 izdala odločbo, po kateri so živinski potni listi zavezani taksi po tarifni postavki 110. taksne tarife tudi tedaj, kadar se izdajajo za živino, ki jo jo lastnik sam izredil. Če je veljavnost že prej izdanega potnega lista potekla, potem je potni list nanovo kolkovati.
DAVČNE ZADEVE.
g Ncposrednji in drugi davki Slovenije avgusta t. 1. Iz podatkov finančnega ministrstva je posneti, da je tekom meseca avgusta t. 1. plačala Slovenija neposrednjiK davkov in pribitkov 7,522.982 Din (od 1. aprila do 31. avgusta t. 1. skupaj 36.225.197 dinarjev), od prometnih ustanov 4,565.657 dinarjev (cd 1. aprila do 31. avgusta 23 milijonov 473.144 Din), od gospodarskih ustanov 77.146 Din (od 1. aprila do 31. avgusta! 346.714 Din), od državnih nepremičnih posestev 2,169.288 Din (od 1. aprila do 31. avgusta 11,996.398 Din), od kapitalov in fondov 7498 Din (od 1. aprila do 31 avgusta 66.530 Din), ter manjših dohodkov 933.062 dinarjev (od 1. apr. do 81. avg. 6,218.182 dinarjev). Skupno je torej plačala Slovenija avgusta t. 1. 15,275.633 Din davka, dočim (Daljo glei na naslednji strani spodaj.)
8
GUSPDD!Pra
KAKO SK OBVABUJEMO OGNJA.
1.	Lahko gorljivo stvari, kakor vžigalico, špiril, pelroloj, bencin, jo skrivati pred oiroci.
2.	Majhnih otrok ni puščati samih pri goro« i luči ali ognju.
8. V družinah a otroci so bolj priporočljive v i.»oče k;uor pa stoječe lampo, ker jih otroci tn\o lahko no doseže o.
4. V goreče svetilke nikoli no priliva« petroleja alt špirita. Najbolje je tudi, da Jo svetilke prilivajo pri dnevni luči.
r,. s prosto, nezavarovano lufjo ne hodi nikoli na podstreše, v hlev, na pod ild.f Motako ne hodi nikoli in no puščaj nikr. nr v hlev z gorečo cigareto, cigaro ali pipo!
G. Nikoli ne rabi petroleja za netivo in tudi -ie za polivunjo kuriv«, če noto gore ti 1 7. Gorečih žveplenk ne meči breserbno stiT.nl Veilno jih upihni in »e prepričaj, čo so u. usnilol
Vročega pepola, v katerem je morebiti i-c kakšna iskrica, no postavljaj nikoli na samoten kraji šele. ko se jo shladil in ti prop i ana, da ni nobene iskrice več v r t m. rn stresi v posodo, kamor ga spravljaš. »>ii boljšo je, čo je ta posoda žele/.na a.i \ pločevinasta.
!*. l ahko pori ive reči ne polagaj in ne ebc.Vi :.u vro<o peči
'0. M<o sušiS mokro obh^o ull porilo pri ] <"," . liclaj lo previdno, da se r.e vname!
11. I redm greš k počitku, poglej še v kuhinjo, v hlev in drugam, če je vse v redu!
je z:t y r i!i pet mesecev proračunskega lota 1' —1U25 obračunala že 76^)26.165 dinarji-.. tj-oitevati je tr.ha, da tu niso našteli \.«i diiavui dohodki iz Slovenije.
g Utilna taksa u trgovce. Generalna dir«.' posreduj i li davkov je izdala .ia-lop. da so mora U'novcem, ki točijo alkoholu« pi jaee, predpis.'.ti taksa od 1. januarja 192"» i..«,.i\-j po 4. j ripombi k tar. post. 62. to j. 1! v m ilili pokrajinah o« i 760 do 1<«k) !»n za pel leta, ne og raje se na to, nli t1 Jo ti «!k Ji dne pijače v odprtih ali zaprtih st kleni« nb. čt i ulico ali pa /a potrošnjo na stoječe goste v poslovnih prostorih. Ker poeobno na deželi mnogim trgovc.nn no bo več izplačalo, še naprej p roda ji: U akohulne j i jate, ker \ cel?m letu no zaslužijo 1.'>CK) do 3tXK) Din, kolikor znaša sama celoletna taksa, oj-oznrinmo vse take trgovce, naj še tokom t. pa mesca odjavijo pri finančnem ravnatelju naravnost ali pa tudi potom najbližjo finančne kontrole pismeno svojo pravico točenja alkoholnih pijač. Tem trgovcem od novec a leta naprej ne bo več treba plačati točilne takse. Vsrk trgovec pa ima kljub tej prepovedi že pravico prodajati alkoholne pijače v originalnih zaprtih steklenicah na trgovski način, ako steklenice ne polni sam in tudi ne otvnry'. ker je te vrste jirodaja alkoholnih pijač takso prosta.
12.	Ako začutiš, preden greš spat, duh po dimu, ne miruj, dokler se ne prepričaš, odnosno kod jc!
13.	Nočne lučke postavljaj na varen kraj in negorljiv podstavek!
14.	Varuj pa tudi olroke, da se ne opa-rijo z vrelo vodo, kavo, mlekom ali lugoni!
RAZSVETLJAVA V NAŠIH DOMOVIH.
Umetna luč, s katero razsvetljujemo naša stanovanja, l:o dnevna svetloba ne zadošča, je očesu več ali manj škodljiva. Ker je pa na noben način zlasti v zimskem tasti ne meremo pogrešali, re moramo vsnj potrudili, da omejimo ta škodljivi vpliv. Zato moramo varovati oii hitre izprerrembo svetlobe in teme in moramo skrbeti za kolikor mogoče mirno in enakomerno luč. Nikoli re smemo dehti dr< bnega de"a v mraku ali pri dvojri luči (dmvni In umetni). Luč ne sme vpadati v oči (ne cd stmnl, re od spodaj), nego mora razsvetljevati reči, ki jih pledamo nli delan o; luč, ki vnada naravnost v oči, jc vselej očem Skodllivn. Umetna luč bodi naravni dnevni luči koll-kormoč podobna gle^e mori, barve in cna-komernostl; ne Fine Izvajati preve'lke vročino in trdi ne s smradom In kajenem kvariti zraka. Za navadno hišno in kuhinjsko delo, pisanje, šivanje i. dr, pa rabimo stoječe svetilke, katerih svetloho zasenčimo, dn se ne razprši vsepovsod, nego jo senčnik razume ziniti le v najbližji okolici, kjer »o tudi naibolj irbimo.
Vse od tedai, ko smo prenehali z raz-svetl avo s tr. knr i, rabimo različno razsvetljavo. Za hitro in kratko razsvetljavo rabimo najraje sveče: lojeve, voščene in stearinske. Lote ve sveče ra<le kr.de in razširjajo neprijeten duh. Voščene in stoarin-ske pa se zelo hitro tope in nakapa'o vse polno voska; zato jih ne smemo nosili v goli roki, nego v svečniku s Širokim podstavkom. ker re drugače okapljumo roke, obloko in tudi tla. Razsvetljava s svečo ni dosti močna za drobno delo in tudi ne priporočljiva. ker plamen miglja, vsaka miglja loča luč pa očrm Škoduje. Izmed svetilk so naibolj razširjene petrolejke, ker so I raktične in je petrolejska razsvetljava primeroma še najcenejša. Svetilke na špirit in karbid po nepripravne, pa tudi nevarne.
Najboljša in naipripravnena je pa? električna razsvetljava. Ima lepo, enakomerno in prijetno svetlobo; ne razvija sko-ro nobene vročine, nobenega smradu, ne dima in je z: to tudi rnisnržne ša. Res. da je napeljava v sedanih časih dragn, n številne svetilke po vseh prostorih v hiši in gospodarskih poslopjih no dado nobenega dela, pač pa ie uporaba luči ob vsakem času takoj na razpolago tako, da jo električno luč tudi po naših kmečkih domovih, kjer jo je le mogoče dobili, najtopleje priporočati.
KIRJEREJA.
Hitrica. Ta bolezen se ne pojavi poj;o-stoira. Obolelo ilv.il spoznamo: ako rada postaja, roža jej obledl, golša je prazna, perj® jI vstaja pokonci in blato je belkasto
barve. Tako bolni kokoši dajmo piti, oziroma z malo žličko jI vlijmo v odprt kljun železnega vilrijola na vodi. Spraviti moramo bolno kokoš na gorko in jo hraniti z mehko toplo hrano.
Driska. Ta bolezen se prav pogosto pojavi. Vsled prehlajenja ali neprave hrane so odpadki zelo redki, sluzasti in zelenkaste barve. Nevarna ni driska in se ozdravi sama od seba. Dobro sredstvo je: topla hrana, gorkota in kaira v špiritu namočena.
Polj nevarna in težje ozdravljiva je difteri^a. Diltcrija j3 nevarna bolezen, ki tra.a več tednov, večkrat tudi več mescev. Oboleli deli so: ustna in nosna votlina, grla, goltuncc, sapnik; večkrat tudi oči in koža na golih mestih, na grebenu, nosnicah in ušesih. Na teh delih se pokaže sluz-na gnojna tekočina, ter mrene in luske. Stanovitno in vztrajno mazanje okuženih delov z razstopino kroolina ali jod-glicerina bolezen zelo olajša, skrajša in pomore do popolnega ozdravljenja.
Vodenica. Starejših kokoši se neredko loti ta bolezen. V zadnjem spcxlnjem delu so nabira voda, ki ovira žival pri hoji in je taka kokoš lena, počasna in hira. Par kapelj brinjevca ali dobrega vina, dvakrat na dan vliti v odprl kljun, ozdravi to bolezen, čo ni zastarela.
Kolera. Vse gori opisane bolezni se lotijo posamezne živali in niso nalezljive. Kolera jo pa bolezen, ki prav pogosto izprazni kurnike, povsod koder se pojavi. Vsako zdravljenje je neuspešno. Znaki te grozno in vničujoče bolezni so: živali krvave, blato je gnojno in penasto. Neobhodno potrebno je bolne živali poklati, sežgati ali globoko zakopati. Kurnik se mora popolnoma razkužiti, in sicer: Stene in strop preboli-mo. Vsako najmanjšo kepico blata odstranimo, tla dobro in temeljito osnažimo. Ko je vse to urejeno, pokadimo cel prostor z žveplcnim dimom. Petem Ta 14 dni zračimo in šele potem zopet lahko spravimo kokoši nazaj v njih prostore. Na zdrave živali pa moramo skrbno paziti, da se jih ne loti »mrtnonosna bolezen. Zato jim dajemo železne kisline in železnega vitrijola na vodi, in sicer toliko časa, da je odstranjena vsaka nevarnost. Pomni pa vsa a gospodinja, da je veliko lažje varovati živali pred boleznijo n tem, da skrbimo za snago, red in primerno hrano, kot pa potem bolne živali zdraviti.
DOŽIČNO PECIVO. Kek9 bre* jajf št. L
Deni v lonec, osminko litra mleka, 10 dkg sladkorja, par zrn soli, 6 dkg surovega masla, dkg strte jelenove soli. (Jelenova sol so dobi v lekarni in se mora z lesom streti). Ko se to nekoliko segreje, za-mesi na deski s pol kg moke. Dobro zgneteno testo razvaljaj pol mezinca na debelo in zrezi z modelčki na različne oblike in čo boš imela pccivo za okrasek drevešfka iz* kroži še z majhnim kakor naprstnik velikim obodrem. Polagaj jih na pomazan pleh in peci v precej hudi pečici le malo časa, da so zarumene. Kur ostane testa pri izrezovanji! ga še enkrat pogneti in razvaljaj.
Koks št 2.
Zgnetl na deski testo Iz četrt kg moke, 8 dkg surovega masla, 2 žlic kisle smetane,
enega zajca, (četrt kg) ali pol kavine žli-čice sode (Speisesoda), dobi se v lekarni, 10 dkg sladkorja in nekoliko drobno zre-zane limonine lupine. Nalo testo razvnljaj pol mezinca na debelo in zre/i z modelčki v razne oblike in jih zopet izkroži kakor prejšnje ter speci v precej vroči pečici ali v peči koder vzameš kruli iz peči.
MEDENO PECIVO.
Deni v skledo tri osininke litra mrzlega mleka, eno ali uve žlici medu, žličico cimeta in nageljnovih žbic, 15 dkg sladkorja, pol kilograma moke, nekoliko drobno zre-z.anih limonovih olupkov, cel pecilni prašek in žličico sode, vse to dobro stepaj in stresi v pomazano in z moko potreseno pekače, razravnaj in potresi z drobno zvezanimi orehi ali lešniki. Postavi takoj v pečico in počene zreži na poljubne kose.
Mr. R.
MLADE GOSPODINJE.
Tistim, ki ste, in tistim, ki bi rade postale mlade gospodinje, in sicer dobre in skrbne, naj bo prav toplo priporočen znani dekliški list »Vigred«. V novem letu bo prinašal mnogo mladim gospodinjam nujno potrebnega. Čeprav ni najvažnejše, da zna mlada gospodinja dobro kuhati, bo vendar tudi o kuhinji mnogo povedala mlada »Vi-gred«. Še več in lepše bo pa govorila o tem, kako mora sedanja ali bodoča mlada gospodinja gospodinjiti nad svojim srcem, nad svojo fantazijo, nad svojo neumrjočo dušo, nad svojimi možgani, nad društvom, v katerega je zapisana, nad knjigami, ki jih bere, nad denarjem, ki ga ima v žepu, nad stanovanjem, ki je njeno itd., z eno besedo: Iz »Vigredi< bodo zrasle popolne gospodinje!
Zato, deftle, hitro naroči »Vigred*., če je še nisi I Piši na naslov: Uprava »Vigre-<ii-i, Ljubljana, Ljudski dom. Stane za celo leto 25 Din, če se jih naroči več skupaj, samo 20 Din za eno dekle, oziroma za eno ; Vigredi.
se dobi v vseh špecerijskih prodajalnah
Najboljši
Šivalni slroj Je edino le
Josip Paielinc-a
znemke
Orltener In Adler
m rodbino, obrl In industrijo
Liubliana bliI" Pr«ie™»oM
*	spomenika, cb vodi
Pouk v veienlu brezplačen. Večletna garancija.
Delctvn.ca xa popravila Ha veliko	Telefon 913	Na malo
Dolenjci, pozor!
Kupo jem koruzo, ajdo, pšenico, krompir, jezice in tiru(>c deželne pridelke ter plačujem najbolje. ANTON TRAVIZAN, trgovina z mešanim blagom In deželnimi pridelki — BrSljin - Novo mesto.
RHZB!
Kateri so slabi časopisi?
Katere knjige in liste imenujemo slabe? Ni dvoma, da so slabi tisti proizvodi, ki tajijo verske rcsnice bodisi eno ali več ali vse, ki dvomijo liatl njimi ali jim ma-lcnkcslno pretresajo in smešijo. Zakaj pisano je: »Kdor veruje in se da krstiti, bo zveličan, kdor ne veruje, bo pogubljen« (Mark. 16, 16). In spet pravi sv. Pavel: sKrivovernega č'oveka se ogibaj... ker veš, da takšen je ves spačen in grešnik, ker je z lastno sodbo obsojen« (Ti t, 3,10 do 11). Slabi so dalje oni listi in knjige, ki nasprotujejo božjim zapovedim in imajo to zi\ dovoljeno ali celo poveličujejo, kar nasprotuje božjim zapovedim, n. pr. praznoverje, upor, samomor, dvoboj, razuzdanost, nečistost, prešeštvo itd. Zakaj Bog sam je govoril, med gromom in bliskom: »Ne ubijaj, ne prešuštuj, ne kradi, ne želi svojega bližnjega žene itd. in Kristus je poudaril: Če hočeš iti v življenje, izpolnuj zapovedi' (Mat. 19, 17) in za njim govori sv. Pavel: "Nikar se ne motite! Ne nečistniki, ne malikovavci, ne prešuštniki, ne mehkužni-ki, ne nesramnih i, ne lakomniki, ne pijanci, ne preklinjevalci, ne roparji ne bedo posedli božjega kraljestva« (1. Kor. 6, 10). .\ič omadeževanega ne pojde v mesto veličanstva božjega« (Skr. vez. 21, 27).
Slabi so oni listi in knjige, ki nasprotujejo cerkveni oblasti, njenim naukom, njenim pravicam in njenim napravam. Zakaj zopet je jasna beseda božjega Zveli-čarja: »Kdor cerkve ne posluša, naj ti bo kakor nevernik in očiten grešnik« (Mat. 18, 17). »Kdor vas posluša, mene posluša, kdor vas zaničuje, mene zaničuje; kdor mene zaničuje, zaničuje njega, ki me je poslali (Luk. 10, 16) in z njim soglaša sv. Ci-prijan: »Tisti ne more imeti Boga za očeta, kdor nima Cerkve za mater.« »K zveliča-nju in k večnemu življenju ne more priti nihče, kdor nima za glavo Kristusa; Kristusa pa ne more imeti kot glavo nihče, kdor ni v njegovem telesu, ki je Cerkev« (sv. Avguštin).
To torej so slabe knjige in slabi listi. Vprašanje pa je, ali se kaj takega tiska tudi med nami Slovenci? Ah, da bi ga ne bilo; toda ni tako. Vi sami veste, da je: saj so nam naš škof sami od časa do časa v svojih pastirskih listih imenoma imenovali take liste. Sami ste slišali, kako se tudi v naši domači besedi napada Cerkev, duhovnike, zakramente, priporoča brezverska društva, hvali protiverske državne odredbe. Ni šo dolgo tega, ko je slovenski list imenoval našo najsvetejšo skrivnost sv. vere, zakrament sv. H. T. navadno malikova-nje (»Naprej; 23. maja 1922), ko sta dva kuga lista pisala, da je neumno hoditi k spovedi (Domovina, Spidski tednik (socialistični) 1921, št. 25), ko je eden imeuoval skrivnost o presveti Trojici nesmisel (»Naprej« 26. aprila 1922), ko je drugi navajal procesijo sv. R. T. kot dokaze ljudske nezrelosti in verskega fanatična (Naprej 24. junija 1922), ko je ttetji učil, da je v kato-
licizmu mnogo potvorjenega budizma (Jutro 7. IX. 1922), zahteval, da se mladim duhovnikom dovoli ženitev (Slov. narod 13. VIII. 1922), učil, da je sv. Trojica vzeta iz poganstva, Marija pa da je namesto grške boginje Here (Domovina) itd.
In če pomislimo na našo takozvano leposlovno umetnost, na naše igre in predstave — koliko strupa verskega in nrav-nega, domačega in takega, ki so ga zanesli v najrazličnejših prevodih od Francozov in Nemcev, od Rusov in Čehov, koliko zasme-ha in blatenja se skriva tudi v teh knjigah, podlistkih in predstavah! Koliko tiskanih strani, ki razlagajo vsa verstva naravno, ki se rogajo vsaki čednosti, ki zagovarjajo razporoko in brezversko vzgojo, ki pišejo, naj bi svetni učitelj, četudi drugoverec, poučeval katoliško krščene otroke. Resničnol Tudi o naših pisateljih bi lahko zaklicali s prerokom Izaijem: »Vaše rotke so s krvjo omadeževane in vaši prsti s krivico; vaše ustnice mrmrajo laži in vaš jezik krivico govori... Modrasova jajca ležejo in pajče-vine predejo; kdorkoli kaj njih jajc je, bo umrl in kar se izvali, je bazilisk...« (glej dalje Iz. 59, 1—21.
jaslice — radost otrok.
Bližajo se najlepši med lepimi prazniki, sveti božični dnevi. V našo razrvano vsakdanjost bodo zapeli svetonočni zvonovi kot angeli nekoč na bellehemskih livadah presrečno nebeško novico: Zveličar nam je rojen, pridite, molimo ga?
Skoro nobena skrivnost naše sv. vera priprostega človeka tako ne gane kot ravno skrivnost svete noči betlehemske. Kjerkoli živi še dobro, nepokvarjeno ljudstvo, s kakšno ljubeznijo se oklepajo tam božične noči in jaslic. Silno lepa in pomenljiva je navada, da postavljamo po krščanskih hišah jaslice. Jaslice so posebna radost otrok. Ti imajo prvo pravico, da se veselo božičnih dni — saj je Bog sam v teh dneK postal otrok. Mislim, da tudi najboljša pridiga ne more otroškim srcem razložiti boli-nazorno božičnih dogodkov in jih vtisniti tako globoko v spomin kot to store jaslic©. Zato imajo velik vzgojen pomen. Kjer znajo starši v družini pripraviti svojim otrokom kdaj kaj veselja, koliko sreče lahko napravijo otrokom v božičnih dneh. To je radost v hiši, ko otroci prineso stare pa-stirce iz podstrešja in jih postavljajo v kot. Bele ovčke s pastirci, hlevček z osličkom in voličlcom, nazadnje jaslice z Jezuščkom, Marijo in Jožefom. Za praznik svetih Treh kraljev pridejo trije kralji v blestečih oblekah, s sija jnim "spremstvom. Svetla zvezda zagori nad hlevčkom. Vse se drenja okrog jaslic, vsak hoče videti krasoto od blizu,: strmenja in čudenja ni konca ne kraja. Ves dan ne govore otroci o drugem ko o Jezu-ščku, o ovčkah, o pastircih, in še ponoči se jim sanja o tem. To je res nedolžno veselje,' ki so ga tudi angeli v nebesih veseli. Ce kdaj v življenju, tedaj na božični večer postanejo otroci angeli.
Škol Keppler jo napisal krasno knjigo Več vesePa«. V tej knjigi globoko obžaluje, da v naših pustih časih primanjkuje celo otrokom, mladini lepega veselja. Otrokom, pravi škof Keppler, jo veselje tako potrebno kot jim je potreben vsakdanji kruh. Na tisoče pa je otrok, ne samo po revnih družinah, anr ak tudi bogatih staršev, ki preživljajo svoja mlada leta brez veselja vsaj za nekaj dni. Zdi se, kot bi na božično noč znova prišel angel v družine k otrokom 7. novico: Glejte, oznanim vam veliko veselje. Tudi revni, najrevnejši otrok je vesel svojih jaslic, tudi če so še tako preproste. To otroško veselje nad jaslicami spremlja otroka skozi celo življenje in ga vzpodbuja in navdušuje.
Žalostna bodo tista leta, ko bodo jaslice zapustile naše domove. Zemlja bo še bolj doliea solz, ako po družinah naši otroci no bedo več vedeli za sveto božično veselje. Današnji moderni čas nam je pregnal 2s neskončno veliko lepega in dobrega iz lii.š, ta čas preganja tudi jaslice. V bogatejših hišah jih komaj kje še najdete. Pa tudi v kmetskih domovih ni več prave ljubezni do jaslic. Kjerkoli zginjajo jaslice iz hiš, je to znamenju, da v tistem kraju peša vera. V družini, kjer je vera umrla, tam jaslic« nimajo več prostora.
Krščanski starši, nikar ne delajte na to, da bi jaslice polagoma izginile iz naših hiš. Saj vsi, ki ste bili versko vzgojeni, veste, da ni nič lepšega kot slovenska kmetske bi*a na sveto noč, ko so prižgane jaslice, okroi* njih pa zbrana družina, kateri sije božično veselje z obrazov. Pripravite svojim otrokom čira več lepega veselja cb jaslicah, pustite iira nedolžno srečo blaženih let. Ne ustručite se malih stroškov, da nabavite svojim otrokom papirnate pole, kjer so naslikani pastirci. Koliko veselja imujo otroci, kadar izreza vajo pastiroe in jih postavPaio. Take jaslice, ki jih otroci sami narede in naj si bodo še tako pripro-Fte, imajo za otroka več mikavnosti kot pa že narejene in kupljene v trgovini.
Resnično, jaslice naj zopet zavzemo rastno mesto po naših domovih, jaslice naj pridojo zopet nazaj v vsako katoliško dru- j Ž4»io. Otroci naj pred jaslicami opravljajo svojo jutranjo in večerno molitev, tam naj prepevajo svetonočne in božične pesmi kot je bilo to v starih, lepih časih. Starši, sredi svojih srečnih otrok praznujte zopet pravi krščanski Božič z domačimi jaslicami in z domačimi pesmimi, z vsem čarom in toploto, ki sije iz rojstnega kraja Odrešeni-kovega. Nič lepšega ne morete darovati svojim otrokom za Božič kot to, da jim pomagate doživeti vso blaženost te najsvetejše noči.	Božidar.
piiS za površne jopic« in plašče je dospe!. T Ud Naroči sc lahko tudi izgotnvljeno r>o meri. F. In L GORICAH, »PRI IVANKI« - Ljubljana, Sr. Petra cesta štev. 29.	7895
Framasonstvo.
Domoljub s slikami.
i.
HIŠO kupim
(a (raven toliko zemlje, da ae lahko redi 1 krava. J Pišite župniku V. na uprav« lista pod itev. 7600.
Majerja in majerico
dobro moliti in sta izkušena pri živini, oskrbo is plačo, Išče graščina KRI2,
2 vso p. ^flfMt'%-
Framasonstvo je več ali manj tajno društvo ljudi, razširjeno po vsem svetu. Ime pride iz. francoskega: franc, franehe pomeni čist, -a, -o, nepokvarjen, -a, -o, mavon pa zidar. Duhovna vez, ki je jela družiti te ljudi pred dvestoleti in sicer najprej na Angleškem, je bila kriva vera starih mauihej-eov in guostikov, kakor jo ja bila stfeta Cerkev obsodila že v 4. in 5. stoletju. Seveda se jo ta kriva vera pojavila med fra-maioni v nekoliko novi obliki. Uči pa ta vera, da jo početnik vsega dvojen princip: eden popolnoma dober in ta je početnik duhovnih bitij, predstavlja nam ga luč; drugi pa je početnik telesnih bitij, ves slab in tega nam predstavlja tema.
Krivi nauk gnostikov in manihejcev nam odseva tudi iz vse zunanje uredbe Ira-masonstva. Manihejci so namreč ločili dvoje privržence njihovega nauka: navadne vernike in pa otroke luči, imenovane tudi pneumatike, poslušalce in izvoljence. Vera je za preproste, sjX)/.nanje ali luč pa za prosvetljence. Prav tako se loči framasonstvo v neposvečene in posvečene, t javne in popolnoma tajne člane. K prvim spadajo takoimenovani učenci, tovariši, učitelji in teh se poslužuje framasonstvo, da izpelje svoje načrte. Med druge pa štejemo tako-imenovanc pripadnike rdečega križa in viteza Kudoscha. Leti pa snujejo načrte in proučavajo sredstva, kako jih izpeljejo.
Vse društvo je zasnovano kakor kaka ustavna država. Podlago tvorijo krajevna društva, imenovana po svojih zbirališčih loža /beseda je istotako francoska: loge in pomeni hišico, bajto). Posamezne lože so podložne postavodajni skupščini, lete pa zopet glavnemu svetu ali konventu, nad vsemi pa je postavljen Svet 83, ki izvršuje ekseku-tivno oblast, to se pravi, da prisili sebi podložne, da izvršujejo načrte teh 33. Vsi člani nosijo posebne znake in se poznajo med seboj po gotovih dogovorjenih znamenjih.
Sprejem v društvo nam je popisal francoski poslanec M. Andrieu*, ki pa je leta 1885 izstopil iz društva, sledeče: »Peljali so me v svoje svetišče. Tu smo sli v neko podzemsko sobo, ki pa je bila popolnoma črno prevlečena. Okrog pa so ležale kosti in črepinje irrtvecev, sredi med njimi pa je bila mizica in na njej pero ia črnilo. Pozvali so me potem, ko sem moral odložiti vse, kar sem imel pri sebi, naj zapišem svoj testament. Ubogal sem in zapisal na papir: Vse svoje premično in nepremično premoženje izročam svojim starišem, da ga oni razdelijo po svoji volji potrebnim ubožcem. — Nato smo se vrnili v svetišče. Tu so priče'i švigati okrog mojih nog plameni v raznih barvah in nad mojo glavo se je prikazal gol meč. Nekdo je pristopil prebral mojo poslednjo voljo in v kratkem nagovoru slavil mojo plemenito mišljenje napram starišem in ubogim. Potem pa so me zaprisegli in zarotili, da bom molčal o vseh tajnostih, ki se v društvu godijo »sicer mi bo jezik iztrgan, glava odsekana in moj pepel raztresen na vse strani sveta. Potem smo zapustili njih svetišče.
Če se bo oglasilo dovolj novih naročnikov, bo v prihodnjem letu Domoljub vsak mescc prinašal prilogo s samimi slikami in sicer na 4 straneh. Prva taka številka izide takoj po novem letu. Ker se bodo stroški za list s tem znatno zvišali, prosimo naše prijatelje, da razvijejo za list čini večjo in živahnejšo agitacijo, ker bomo le s povišanim številom naročnikov mogli vsak mesec izdati slikano prilogo.
„Orličevo" pismo starčem.
IV.
Dragi starši!
Na Slovenskem so en gospod, ki zelo radi »poprav.jajo*. Popravljajo namreč časopise in njihova poročila. Kakor hitro jim ni v tem ali onem časopisu kaj všeč, brž se vsodejo in napišejo tiste litanije: Res pa ni, res pa je! Ros pa je, res pa ni! Res pa ni, res pa je!
Ker tsti popravkarski gospod tudi spa-dajo med starše, skoraj gotovo prav pridno berejo tale moja pisma. To bi bilo ?isto prav — saj so zelo potrebni pametnega branja. Nič manj kot sami gospod — ičevič ni tisti gospod, ki so sedaj na Slovenskem za — ičeviča —.
Res pa je, da so se morebiti popravkarski gospod že vsedli in so napisali pismo: »Cenjeni gospodič »Orlič« v Ljubljani! Res pa ni, da gospod — ičevič, — rjav in drug — tič ne marajo >Orli3a<. Res pa je, da ga imajo prav radi, kar je res lajn list za Orliče in druge tiče.« —
Drasi starši, naj vam z vso resnostjo povem, kaj je pravzaprav z vso to rečjo.
Prav res jc, da so današnji vladujoči gospodji »Marijini vrtec« in »Orlič« zelo hud trn v peti, ki jih silno bode. Zato je hitro izdala naredbo, da je vse to na en mah prepovedano. Ker je pa vsled te naredbo med slovenskimi ljudmi le prehudo završalo, so gospodje krempeljce za eno spo-znanje nazaj potegnili in so rekli: Za slovenski svet naša naredba ne velja. In ko so to rekli, se je slovenski svet kolikor toliko pomiril, ker slovenski svet je zelo vesel, če moro včasih lepo v miru preživeti kakšen dan ali morebiti celo zimo.
Toda nikakor ni ostalo pri tem. Prišla je iz Belega grada nova naredba in tista so te dni bere učencem in dijakom po naših šolah. In kaj se v tisti naredbi bere? Pravzaprav nič — in vendar vse, kar kdo hoče. Dijakom in učencem se prepoveduje pristop k nekim društvom, nič pa ni zapisano, h katerim društvom. O pač! Zapihano je, da dijaki in učenci ne smejo biti člani >separa-tisličnih« društev in tudi se lelovati ne sinejo pri njih. Ja, ali ni s tem dosti povedano?
Škrat vedi, kaj je po mislih — ičevičev »separatistično«:! Kaj sploh ta beseda pomeni? Latinska je. »Separare« se pravi: odločiti, odtrgati. Torej bi se menda reklo, da dijaki in učenci ne smejo v društva, ki hočejo od države nekaj odtrgati! Pravi Zdaj pa povejte, kje na Slovenskem taka društva so! Ce so, prepovejo naj društva sama, ne pa šolarjem braniti vanje! Ali no
jilg LISTEK
bodo drugi ljudje če lažje kaj odtrgali od
države, če bi ravno hoteli, ali so ravno šolarji tako nevarna vojska. Kolikor je pri pri »Orliču« znano, znajo šolarji pač »trgati« hlače po šolskih klopeh, znajo tudi »trgati« zvezjke in knjige, če niso boljše vzgojeni kot jih vzgaja najnovejša »prosvelat iz Celega grada — toda, da bi znali »trgati« cele kose mesa in kosti iz državnega telesa
—	o tem doslej »Orlič« še ni slišal. Hes pa mordn je, da je o tem slišal kak driiT
—	tič!
Potemtakem bi pameten človek mislil, da je tista odredba, ki se te dni prebira šolarjem namesto da bi so jim bralo kaj boljšega, da je tisla naredba velika kolo-bocija in še večja neumnost. Pa ne, dragi s'.arši! Motite se, če mislite, da je tako. Ni neumnost, o ne, hudobija je, pa še prav veli < a in nagravžna hudobija! Minister presneto dobro ve, kaj je zapisal, ko je vrgel na papir besedo -^separatistična društva«. Zapisati se pa ni upal tistih društev z imenom, ker je strahopeten in se boji odkritega boja s starši slovenskih otrok. Mislil si je zvijačnik tako: Jaz že vem, kaj hočem, staršem slovenskih šolarjev pa ni treba vedeti, kaj hočem. Toda neka druga gospoda pa tudi prav dobro ve, kaj hočem, in tista gospoda bo /.e znala mojo odredbo tako brati kot ui pisana, pa vendar jaz hočem, da sc bere! Da bo tako brala, za to tista gospoda tudi v resnici skrbi in tista gospoda, katera je? To so naši slavni svobodomiselni učitelji in profesorji! Zalo sicer ni res, da je minister z imenom prepovedal šolarjem orlovsko organizacijo, res pa j e , da jo z dobro razumljivim mežikanjem naročil svojim hlapcem < svobodomiselnim* učiteljem in profesorjem, naj jo prepovedo po svojih šolali zato, ker hoče po božjih zapovedih in Kristusovih naukih vzgajati mladino. In še to grdobijo je zraven napravil, da jim je položil na jezik besedo, s katero naj i/reče;o nad orlovsko organizacijo hudičevičevsko obrekovanje, češ da jo separatistična!!
Dragi starši, ali razumete to? Ali kaj vprašate svoje šolarje, kako jim v šoli marsikje ministrovo naredbo berejo, oziroma razlaga,;o? Le vprašajte in boste sami zvedeli! Ali sedaj veste, da je zadnje »Orliče-vo« pismo čisto prav povedalo in pa ni treba čisto nič popravljati? Prav nič! Takoj ga še enkrat popise »Orlič«.
> Separatistična« organizacija! Saj to je res! Toda nobenega kosa ne misli odtrgati od telesa naše države in mile domovine, pač pa hoče slovensko mladino odtrga-t i od tega, da bi ji škodovali razni parkelj-ni, to se pravi hudičeviči in drugi -ičeviči. Slovenski starši, vi pa povejte, če je to dobro delo ali ni? Vi veste, da to je dobro delo! Za to dobro delo bo seveda orlovska organizacija dobila od gospode, ki se je boji, še marsikatero klofuto — e, pa je premočna, da bi ji to škodovalo! — Od vas, slovenski starši, bo pa dobila še marsiikako hvaležno besedo. Da je to res, zato »dober stoji« tisti, ki scdajle vas in vaše šolarje prav lepo pozdravlja in jim vošči mnogo resnične prosvete, namreč vaš odkritosrčni prijatelj
Bog živi!	»Orlič«.
Sovraštvo in ljubezen.
(Dalje.)
»O pač, mogel bi! Mož je! Lahko naredi kar hoče! Imel bi lepo, pridno ženo z Lizo. Ne, ni hoteli Gleda pač k onim tja čez cesto, tisto našemljeno gos.«
»Lena!«
Henrik, ki do tedaj ni izpregovoril besede, je zav)il.
»Lena, to ti prepovedujem! Meni lahko rečeš, kar hoč"š, toda deklici ničesar — ničesar! Mir ponujam! Nič žalega ti ni storila, ne meni, niti nam vsem. Naravnost, v obraz ti povem, in tudi Matiji: Ne morem za to, ne mogel bi poročili Lize, ker bi postala oba nesrečna.«
» Potem si navaden brezijačajnež!«
Obrnila se je proti vratom, toda Matija jo je zadržal.
»Lena, ne pojdi! Ostanif Krivico mu delaš, Lena! če bi tudi hotel, tedaj je že prepozno. Liza ga noče več, že davno ne več, Lena!«
Užaljena deklica ni odgovorila Matiji, temveč se je obrnila k Henriku.
»Breznačajnež! še enkrat ponovim to! Vzeti možu otroka, možu, ki so mu dolžni vse, brez katerega bi lakote pomrli, vzeti mu otroka in se potem postaviti pred njega in ničesar drugega reči, kot govoriti o drunih, niti ene besede — pful, v grlu bi mi obtičal vsak grižljaj, ki bi i;a še povžila tukaj. Midva sva končala, midva, za vedno!«
»T.ena, toda Lena. poslušaj vendar —«.
»Matija pusti me! Gnusi se mi! Jutri pridem še enkrat k tebi ln I i7i, v vašo hišico, čas je, da prem proč od tu!«
»T ena, počakni vendar —«.
Šla je ven. Henrik je stopil k Matiji in ste<mil obe roki.
»Matiia! Sedaj bova midva govorila, sedaj, ko je šla ta ven — saj je neumna, — sedaj mi moraš ti povedati, če me tudi ti smatraš za breznačajneža.«
Matija je zma!al z glavo.
»Ne, Henrik! Vem, da ne moreš za to.«
Henrik se je tresel od razburjenja.
»Matija, prisegam ti: nikogar ne cenim bolj kakor tebe in nikomur nisem bolj hvaležen kakor tebi, to je samoposebi umevno. Rad sem imel Lizo in spoštoval kakor nobeno drugo dekle, — toda, Matija, za zakon je treba pra>'0 ljubezni, in če bi
—	če bi tako — ne, to ne gre! Matija, res, je, dannadan sem si dopovedoval, da moram poročiti Lizo, 'n včasih se mi je celo zdelo, da bi šlo,toJu potem — če sem zagledal Loto le slučajno od daleč, — tedaj
—	tedaj... Matija, s£-< mi ni zato, da bi bil srečen ali nesreče sp.j sem vžil vse življenje prav mak- al! uič sreče, toda, ali bi mogel tebe in Lizo tako prevarati, bi li mogel to? In da bo šla proč v camostan, tega nisem veOl.«
Matija Goreč- je mirno gledal razburjenega, mladega moža.
»Sedi sem, Henrik, sedi sem k meni! Hočeva se mirno pogovoriti. Prav je, da si
tako odkril napram meni, in tudi jaz ti hočem vse povedati. — Upa! sem to. Kako ja to prišlo, ne vem. Povedal sem ti že, da sem imel rad tvojo mater, ko sem bil še mlad. Bil pa sem revež in je nisem mogel dobiti. Vem, Henrik, kaj se to pravi, vem! Vendar sem se poročil z neko drugo. Samo eno leto je živela; toda, mislim, da bi dobro izhajala. Če je človek mlad, misli, da brez velike ljubezni ne more živeti. O da, gre pač, včasih še bolje kakor pri ljudeh, ki so bili pred poroko nori od ljubezni. Mislil sem na to, ko sem videl, da te ima moja Liza rada, in da ti prav nič ne veš in ne slutiš. Vedno sem upal, da bo še vse dobro. No, prišlo pa je vse drugače. Ne morem ti povedati Henrik, kako mi je danes, kakor da bi moral umreti, — ker je pač moja edina.«
»Matija! Matija! To je grozno, da sem ti jaz povzročil kaj takega! Obupal bi!«
»Henrik, ne vznemirjaj se! Jezen nisem prav nič nate. Poznam te. Prišlo je pač, kot je moralo biti. In poglej, saj Liza ne bo nesrečna. V samostan gre; srečna je v tem, to je moja tolažba. Vedno sem se odkril, kadar sem srečal kako redovnico. In ko se bom nekoliko navadil tega, bom popolnoma zadovoljen. Samo sprva je pač težko.«
Nenadoma je Henrik plašno pogledal svojega t-tarega tovariša.
»Matija I Toda ti boš pač še ostal pri! meni?«
»Ne! Ne ustraši se! Najbolje je, da sel danes o vsem pogovoriva.«
»Ti hočeš proč? Proč od nas?«
»Da, Henriki Ne razburjaj se vendar! Mirno hočeva govoriti. Glej, jaz moram proč!«
»To je kazen? To?«
»Nikaka kazen, Henrik! V miru in prijateljstvu se bova ločila.«
Mladi Bukovčan se je brezupno zasmei
jal.
;>V miru in prijateljstvu! In jaz bom ostal sam I In nimam končno nikogar več na svetu! Svojega edinega prijatelja bom izgubil! V miru in prijateljstvu!«
SkoMl je pokonci, stopil k oknu in gledal ven v noč. Hipoma se je obrnil. Z grenkim glasom je rekel:
»Zato si nam zgradil domačijo in spravil vse v red, da greš sedaj proč, ker ti je ena stvar spodletela? In ti vendar praviš, da jaz ne morem za to.«
»Da, Henrik! Glej, človek je človek I Ne morem biti več tu. Vedno bom moral misliti na Lizo. In potem, presamotno je. Zs večkrat mi je bilo tako težko. Sedaj ne vzdržim več. Verjemi mi. Premišljeval sem o tem. Zadušil bi se. Hočem zopet proč k ljudem.«
»Pa vendar ne —«
Ia. Amerika
se imenuje tina rujava kolenina, Izdelana Iz na|-boljSega amerišk ega bombaia. — Po trikratnem pranju postane snežno bela. V zalogi pri
A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni Ui 10.
»Kot cunjar? Da, Henrik! Baš to! To mi je tudi tedaj pomagalo.«
>Tega ne smeš, Matija? Kaj pa bodo rekli ljudje?«
-Ljudje? Naj rečejo, kar hočejo. To me ne briga. Navajen sem.«
Henrik je skočil k Matiji in ga prijel za obe rami:
Matija! če mi to narediš, potem ne vem, kaj bom začel. Matija, ali mi ne moreš odpustiti v srcu? Saj praviš, da nisi jezen name; pa vendar nočeš ostati pri meni, proč hočeš in me pustiti samega, veš, da te potrebujem kakor vsakdanji kruh, ne samo v gospodarstvu, no, tisočkrat bolj kot človeka iii prijatelja, in ti hočeš proč! Premisli se, Matija, premisli se in četudi bi bil lopov — ostani pri menile
Starec je obrnil glavo v stran.
Ostani tu, Matija! Na kolenih te prosim k
Se morem, — ne moreni, Henrik! Ne zmorem tega, to presega moje moči. In tudi zale ne bi bilo dobro, če bi me imel vedno pred očmi. In potom, če se poročiš z Loto, bi itak mora! proč.c
»Kdo pa pra\ i, da hočem poročiti Loto? Da jo ljubim, tega ne morem izpreme-niti. Toda poročiti je nočem! To misli samo Lena!«
Prišlo bo do tega, Henrik, prav gotovo b<> prišlo. Toda bolje je, da ne govorimo o tem. Zame je bilo danes že malo preveč. Toda to sem že davno sklenil, da ti bom povedal, če &o bo Liza odločila, da grem potem jaz proč. In toga nočem izpremeniti. To mora s daj biti!"
Henrik je stopil nazaj in se ves bled naklonil na mizo.
Potem pojdi i Vsi pojdite! Pustite me aamega, če mislite, da to zaslužim! — Tako •va torej tudi midva končala.: —
Nastal .i- mučen odmor.
Ti nočeš, llenrik, da bi bila št; nadalje prijatelju?"
■ Ne! Čo /vi to storiš, mi storiš več ka-k<»r moj največji sovražnik!';
Potem — i Hitom zdravstvi/, Henrik le
llenrik mu ni odgovoril.
Mafija Goreč ie zapustil Bukovje. * • ♦
Zgoraj v svoji sobici je sedela Lena Naglič in pihala pismo. Glasilo se je: Ljubi Janček!
Liza t;ro k nsmiljenkani. Matija pravi, da ima poklic in da gre rada v samo- j stan. Toda jaz vem, da je imela Liza rada našega Henrika in da je ta ni maral. ! Pravi, da bi bil z njo nesrečen. To pa ni res, ker Liza je pridno, pametno dekle. In ou je naredil to samo raditega, ker j je zagledan v Prekovo Loto in bi jo rad poroči). Ljubi Janček 1 To je taka sramota, da je storii Henrik kaj takega, in da je našemu dobremu Matiji povzročil toliko bolesti, da od sedaj naprej ni več moj brat. In zalo Ti pišem, da se hočem s Teboj, ko boš prost vojakov in če bova 'imela kak zaslužek. Jaz mislim, da bi Ti šel v rudnik. Lahko bi zaslužil 15 mark na teden. Jaz pa bom šivala za ljudi. Tako bi že izhajala. Ljubi Janček! Pišem Ti danes, da Te imam ros rada in da Te rada poročim. Takrat pa, ko si prišel od nabora, Ti nisem mogla tega reči, ker i 3"
sem ir.i»lila, da bom morala vedno ostati pri Henriku in mu pomagati. Toda Henrik je zloben in no zasluži, in zato grem proč. In popolnoma vseeno mi je, če greni od doma. Grem k teti Emiliji v Valden-burg. Tam se bom učila šivanja in ostala toliko časa, da se bova poročila. Ljubi Janček! Ti mi moraš pa obljubiti, do boš vedno priden in pameten, da bova lahko živela. Sicer pa moraš biti vesel, zakaj to mi je pri Tebi vedno ugajalo, ker sama ne znam biti vesela. Jaz To pa tudi ne bom jezila, temveč lxim dobra s Teboj.
Najlepše Te pozdravlja
Lena Naglič.
Zadnji obisk.
Fr. Ks. P.
Pristna jesenska megla. Kratek dan. Šli smo, da zadnjič obiščemo gorskega župnika Fr. Škulja v Topli Rebri na najvišjem kraju na Kočevskem.
Kočevarji prebivajo v kočevskem in novomeškem okrajnem glavarstvu. Ker nimajo zadostno število domačih duhovnikov zato prihajajo v te kraje duhovniki kot župniki in kaplani.
Najvišji kraj na Kočevskem je Topla Reber (Untervvarmberg). Ako greš iz mesta Kočevja skozi Starilog, rabiš prav poštenih pet ur hoda, pred no prideš do vrha, kjer stoji šola, župnišče in župna cerkev posvečena mučeniku sv. Vidu. Tu je bival s svojo materjo pokojnik celih 18 let. Ker je bil vedno slabotnega zdravja, svetoval sem mu večkrat, naj gre kam v nižuvo, toda ostal je svoji župniji zvest do hladnega groba. Planinski kraji imajo neko čudovito moč, da priklenejo človeka nase, da se le s težkim srcem loči od njih, nasprotno pa je dušno pastirstvo v samotnih, goratih revnih krajih velika žrtev, kjer primanjkuje dostikrat vsega, v bolez ni pa zlasti zdravniške pomoči. Pokojnik jc bil rojen 1. 1875, obiskoval je ljubljanske gimnazijo in je bil 1. 1902 posvečen v duhovnika. Služboval je ves čas na kočevsk' zemlji: v Koprivniku, v Starem logu in na posled na Topli Rebri, kjer ga je zadelr srčna kap. Veličasten je bil njegov pogreb Deset duhovnikov sosedov, obilo ljudstva od blizu in daleč se je zbralo na tej gorski višavi, da spremijo pokojnika k večnemr počitku. G. dekan iz Kočevja je spregovoril v cerkvi iskrene poslovilne besede, ki sr iz vale po vsej cerkvi glasne solze, tovariši duhovniki pa so mu zapeli na grobu: >Nad zvezdami!-*. —
Dolgost življenja našega je kratku, kaj znancev že zasula je lopata, odprta noč in dan so groba vrata, a dneva ne pove nobena pratka.
(Prešern.)

-^-
□DonncsinirccRflD

m.
RJASTK MADEŽE
iz perila odpravimo na sledeči način: Madež odrgnemo z limono, potem pokrijemo s pivnikom in z vročini likalnikom trdo zlikamo. To je treba ponavljati toliko časa, da madež zgine.
MADEŽE ČRNE TINTE
odpravimo, ako namočimo madež v gorkem mleku, ga v mleku zmencamo, jx>-tem pa še segrejemo nekoliko limoninega soka v glazirani posodi in držimo v njem že v mleku izpran madež toliko časa, da popolnoma izgine.
MILA ZIMA.
Znani napovedovatelj vremena dr. Baur pravi, da bo letošnja zima mila; sicer ne posebno topla, a vzdržljiva; na noben način pa ne taka, kakor lanska.
PARIZ—MOSKVA.
Sedaj, ko so postali Htisi in Francozi malo boljši prijatelji, se je začel med njimi bolj živahen promet. 14. novembra je prišel v Moskvo pni aeroplan naravnost n Pariza. Tri motorje je imel. Vožnji se je vršila v prav neugodnih razmerah, aern-plan je inoral večkrat skoz meglo in sneg. Nad Moskvo so metali letavci tistke s pozdravi na ruski narod. Oblasti in prebivalci so letavce sprejeli zelo navdušeno. Sedaj se pogajajo za vpeljavo trajne zračne zveze med Parizom in Moskvo. Vožnja bo trajala 19 ur.
Kje je jezdec?
Otikrbništvo Fužine I>. M. v Polju pii Ljubljani sprejme resno, bolj priletno deklo, katpra tudi dobro pere. Stalna služba.
Dr. Božidar Fajdip
od 14. decembra v KRANJU it. Ul,
nasproti cerhve,	7800
(kllrflfinin za vsa hišna dela, in ki sc r Al-OlUtKIllJU umc vsaj nekoliko na k ulic, sprejme proti dobri plači ugledna trgovska h; — Ponudbe na upravo ..Domoljuba* pod »PoStena 324 — 7858<<.	7MS
Elektromotor 4KS 220/350
se ceno proda radi nabave močnejšega. -se pri J05. MARINKO, Koraonija, 1>. Dobrot
a?

H
N Sd
M
M S*
M N
e«
N %.
Ljudska posojilnica
rcg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po na;ugodneiši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svo:e prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani Se pred vono iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo laslno premoženie, jamčijo pri Ludski posojilnici kot zadrugi z ne-orne enim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premožen em, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hrani ne vloge znašajo nad 200 milijonov kron.

DllO hlonro U KONJEM, * vso oikrbo h UVH 11 Id P t (I pia4o lii, graičina KRIŽ pii Kamnika.
7731
U]Xn na BREZJAH Itev. 30, z vrtom, se preda nlSd ia ceno 17.000 Din. - Polzve sc v gostfni Fie!ib na Brezjah, Gorenjsko.	7881
Nova koruza
po K 9*61) »e * o o c i dobi pri Gospoda-skl zvezi.
Važno za gospodinje!
Naznanjam, da »em EDINO LE JAZ, ki bom za božične praznika najcenejc prodajal. - Najfinejšo moko, rozine, cvebe, med in drugo Špecerijsko blago. Dalje krasni kinč za božična drevetca itd. Vsled nanovo dospelega manufakt. blaga Imam izdatno znižane cene tudi v manu-fakturi. - Za ccnj. nakup «e najtopleje priporočam.
J. Menart, trgovec - Domžale.
Popolnoma varno naložite donar «
M
ijllllil
r. x. i o. s. v Llubljanl
Mestni trg £t. 6
ker ima že nad
10,000.000 Din
jamstvene glavnice.
Vloge na hranilce knjižice In tekoči račun obrestuje najugodneje.
Vsiannn poštenih Staršev, r a kolarsko obrt, VajClILd sprejme Matevž MODER, Dol pri Ljubljani. Hrana in stanovanje pri mojstru. 7793
l/flDII7A zdravo, novo blago, se zopet I\UriU£n DOBI v vsaki množini pri FRAN POGAČNIK — LJUBLJANA, Dunajska cesta itev. 36._7761
Je li osvoboditev bolečin vredna ene poizkušnje?
Potem se ne tožil temveč poskušaj: LE-KARNARJA fELLERJA »ELSAFLUID«. ImaS bolečine v obrazu? Na celem telesu 7 Muči li Te revnijtizem, glavobol? Zobobol? Ako si preobčutljiv proti mrzlemu zraku Ti bo trljanje z Elsafluidom olajšalo bolečine, Te okrepilo in osvežilo. Znotraj za želodec, pri krčih, bolečinah nekoliko kapljic na sladkorju. Mnogo izdatneje in bolje kot francosko žganje, najbolje sredstvo te vratel Z zavojnino in poštnino vred stane:
1	paket s 6 dvojnat. ali 2 speč. stekl. 62	Din
2	paketa s 6 dvojnat. in 2 spec. stekl. 96	Din
3	paketi z 12 dvojnat. in 2 spec. stek . 130 Din 6 paketov 7. 18 dvojnat. in 6 spec. stekl. 240 Din
Naročila naj se natančno naslove na:
EUGEN V. FELLER, lekarnar v Stubici Donji, Elsatrg 16 — Hrvatska.
I!
Za dopolnitev paketa se priporoča: Elsa-krogljice, milo odvajalno sredstvo z dobrim uspehom. Elsa - ribje ol|e krepi slabe otroke in odrasle.
II
NJIVE dam v najem oziroma tudi prodam. Vet pove Jakob Janežič, Mengeš 56.
Izurjenega čevljarskega POMOČNIKA
sprejmem. L PRETNAR, čevljar, Vižmarje, posta Sent Vid nad Ljubljano.	7880
Vsak:, ki l\o če bifi
poepni in lepo oblečen, najsi bo fant, moiiček al' deklica, ta le v obleki Mik. Lapuhov! bo srečen, ki ;e dobi t Čkolji Loki, pravi vedno ngia Mica.
Zdivjal bi
tfovek često radi popo'ne brezobzirnosti napram občutljivim kurjim očesom ter od boie.-ine glasno zakričal. Žal ne pomaga niti vljudnost niti grobost in ie pametneje, če se človek i znebi svoiih kurjih očes. To pa se doseže z Burglt-obllžem za kurja očesa v nekaj dneh in sicer brez bolečin in z ma'iml stroški. Burgit odstrani kurja očesa tako temeljito, da ne ostane za njimi nobena rdeča pega več in da nosite labko najtežja
kmečke čevlje brez vsake bolečine. Oskrblte si Burgit v na bližji lekarni ali drogerijl, ker nt treba, da bi se morali dan za dnem Izpostavljati tem brezobzirnostim. Pazite pa pri naknnn točno na izvirni zavoj Bnrgit Ia odklanjajte ponaredbe. Cena Uvirnegt zavoja ca kosna: Carglt-sredstve oper kurja oCtsa Oinat 4*—, Burglt ablii m podplata Olnar I1-, Burqlt kepilj xa noga Dir ar 6*—.
Družba BURGIT, Freilassing (Bayern).
Glavni za6tupnik: Ivan S v • I • e» Novomaato (Slovani!«).
■iiei*.
Ostaiiv. UITI. Tl'ilnM.5SJ. KIlDfflVDiCOrSlVO
Avmisi MorilnCiC
LjuUijdna, Rimska r. 10-14
sc priporoča za naročila novih valčmh zaporov (rolet) in solčmh plaht ter za popravilo istih. - blalna zaloga vseh potrebščin za rolete in solnčne plahte, razno-vrstn h Štedilnikov in vseh potrebščin za stavbe. - Izvršuje vsa kbučavnitarska dela in popravila. - Avto-geao varcnie.
•lOtmcejtritlis! Zr.ierce tencl
NASLOVE
oddajalccv in odjemalcev stanovanj, trgovskih In obrtnih lokalov, posojil, kreditov ter prodajalcev in kupcev hiš, posestev in premičnin dobite proti
inali odškodnini pri »POSREDOVALCU«, Ljubljana, Sr. Petra c. 23
Nekaj KOVAŠKEGA ORODJA p odam. - I. BTDA, kovač, Bukovca, p. Vodice nad Ljubljano.
ZOPER SLABO PREBAVO, živčne bolezni, alabckrvRost in oslabelo«! vsake >rste. naročajte Hočte.jevo Aromatično železnato tinkturo! Pol-litrske Steklenica po 20 Din Po 3, 6. 8 in 12 ste-klenii razpoSili< samo izdelovalec lekarnar Stanko HOČEVAR, Vrhnike.	7641
STRAŠNO
se p t«./'ij. nad draginjo, kdor e Se ni prjpričal,
k"p)	POCENI
je ir »B-'ak!iti-no in ^aluotfciiislio i«K<> l.-r iis„j.i > pri tvrdki
»r -DANIC A«
MAJ/EU i* ftAJ«ELJ, Ljubljana, Tur^tki trg 1.
***** MMHM »♦♦♦♦♦♦♦♦	♦♦ ****** * *****
Nad 120 milijonov kron
sem izplačal sorodnikom AMERIKANCEV v zadnjih lelih kot zavarovalnine, odškodnine ponesrečenih in druge terjalve. - Ako imate Vi kako zadevo v Ameriki ali drugod na tujem, pridite k meni, da jo uredim, ako se sploh da. — Dr. Ivan CERNE, gospodarska pisarna, Liiibl-ana, Miklošičeva cesta it. 6 (Ljudske posojilnice poslopje).
Nalbollil ilvalni slroll !n kolesu
Ar^mifr za ,,odl)insko in obrtno "I 1IUN>I rabo vodno v zalogi
edino pri Jtttlp
LjUMJSlifl, ob vo<1' h!l1" Prc'«novcn« ipoir.tnl. a
itntopi r/otrtl>!.iin< »a Sivllte, kroiate, Čevljarje In sedlarje (lalsnlcrm in vso clr-bro hlann
Prodam nov parlzarski VOZ
po nizki ceni. Franc Douč, Stožice - Ježicu št. 13, ^E >v.Tr3iSeSSSaSS^E^ESES^5?"VcSS
a MERAKL Š

barve. Črnila, luhe. itll. enidlle. tonite i« zajamčeno fisti ttrnei
nuiboljSe Kakovosti nud
mmt-mmi m
Maribor Ljubljana Kovi Sod
podružnica centrala	skladHto
Tovarne
Ljubljana -- ritflvfeite.
3
a
^
a a S
2'h 25 2SHS i1r E5 E5 H5 ?<=• 25 25 P'HS25 £5 2S
FRANC ERJAVEC,
»PRI ZLATI LOPATI«, trgov, z železnimi,
LJUBLJANA !i Valvazorjev trg štev. 7,
priporoča svoio bogato zalogo raznovrstne r.elc/.-nine ter t'idi prvovrstni dalmatinski PORTI.ANI) CEMENT« po nizki ceni.
**************** ********************************
tidvetiik
dr.
Jaitc
Volneno in peiilno blago
kni>>r mili ' i /rtf riintiii/iilcftirnegn /p/a;,.! dobila v vchhi i/biri in po ugoiiuili oena/i /,r/ tvrdki
/?. Miklauc Ljubljana
Liiiffurjevu u!i< h - Meilona ulica - I'rt«i Skalijo.
'Aahtevnji/ eruik nli rzorr/in knjifiO.'
n«žiian;», da }e otvorll fine 2. tiecfm.«. 8. sva o pisarno v Kranju v lilšl St,i8.orl PlemonSczarm'
************* t**********************************
SUKNO
kanigarn in čevjot za molke in f.etiske obleke, belo. |)isano in ni-ju v o platno, c-eftr.hln-čeviuo, tiskanino in razno mn-Miiakturo, kupite uaiccueje in v velikanski izbiri v novo urejeni in pre-n-dant veletrcovinl^ H. Sleraieoki, Celje,* it. 3ii. — llu-strova-nI cenik za čevlje, klobuke obleke, pe-
------rilo. odejo, lusostriž
n.ke. britve m tisoio družili predmetov se poSlie vsakemu zastonj I Vzorce proti odškodnini! Trpovci ongros cene!

$a{c€sieiš€ strešno hrlfle!
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA
MIKLOSlORVA CRSTA 1«
T.i»le VIDIC-KNKZ tovarne na Viču in Brdu
nudijo v poljubni množini, taKoj dobavno, najboljše preiekuSr-ne modele siro nikov, 7. eno aH ilvtmn xi< rez-irna, kukor tudi bobrovcev (-biber) ln

***** sidno opeko
Na J.eljo se pošlje takoj popis in ponudba I
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 57 In 47Q.
Račun pcitof j« ~akovnaga urada sa Slovenijo Hi* 11.V45
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzoiav.-. cospobanka
v lastni palači (vis A vis hotela „Union").
Kačun poštnega £«iUovorf|a urada v Za rab11 •t 39.000
Potiru2n.ce: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad K 60,000.000-—, vloge nad K 600,000.000 - .
Daje trgovske kredite, eskomplira menice, lonibardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodaia kar najbolje tuje valute ln devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižico ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Amerlkanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje nmcriSk?!i zapuščin, •■f Pooblaščen prodajalec srečk Državne rtt»retlne loterije. *wa
Iz/ieja konzorcij »Domoljuba?. V
Odgovorni urednik Josip Goftiufar v Ljubljani.	,	Tiska JiKjoalovanska tiskarna-