UrednUtvo-oprsvsi Ljubl)ana, Kopitarjeva 6. Telafon 4001 - 4004
MesaCna naročnina 18 Ur, za inozemstvo 51-50 Ur.
Cek. rut. t Ljubljana 10.450 za naročnino In 10.54f za inserat«
Izključna pooblasčanka za domač«
in Inozemske oglase: Unione PubbllcIU Italiana S. Milano
SLOVENEC
AVGUST - 1943
27
PETEK
concaiaionaiu »ciuitva p«f la pubhllciU dl jirovenlenja Italiana edaitera Unione PubbllcIU Italiana S. A.. Milano
PSapad na sovražne ladje
V Bizerti in Augusti -- Sovražnik je zgubil včeraj 18 letal
Vrhovno poveljstvo, vojno poročilo fct. 1188:
Italijanska in nemška letala so uspešno bombardirala ladjevje, zasidruno v pristaniščih Bizerta in A u g u s t a.
Močan nasprotni letalski napad je imelo mesto F o g g i a , kjer jo nastala težka škoda. Manjši so bili napadi na C r o to n e ter na pokrajino A v c 11 i n u.
Angloameriško letalstvo jc v vče.
rajšnjih nastopih zeubllo 16 letal: Stirl so sestrelili naši lovci v območju A v e 1-1 in a, osem pa nemški lovci v okolici FoRgie, dočim je štiri sestrelilo protiletalsko topništvo v mestih F o g g i a in C r o t o u e.
Naša pomorska sredstva za spremljavo ladij so zadela dva sovražna stroja, ki sta treščila v morje.
General Ambrosio.
Poslanica sicilskih bojevnikov
Rim, 25, avg. as. Zastopniki krožka bojevnikov iz Sicilije, ki je bilo tc dni ustanovljeno pri federaciji bojevnikov v Rimu, 60 izdali naslednjo poslanico:
Sicilski bojevnikil V uri, ko nas ne-zaslužena usoda loči od naše drage zemlje, strnimo vrste okrog prapora, ki smo ga prvi dvignili v borbi za preporod. V tolaibo in bodrilo naj nam bo ponos, da hočemo in moramo vedno opraviti svojo nalogo. Mučeniška so naša mesta, ogromna je naloga obnove. Toda mi, ki izpolnjujemo zakone časti, nismo pobegnili pred sovražnikom in ne bomo pobegnili pred temno bodočnostjo. Zbrani v brat-
ski družini, bomo, kroteč gnev in brzdajoč zagrenjeno6t, brez solz tako delali, da sc bo Sicilija zopet dvignila iz ruševin te ogromne vojne, lepša in bogatejša ter z nasmehom svobode, kakor ostale pokrajine Italije.
Tej zapovedi in tej častni obvezi bomo bojevniki s Sicilije sledili in vemo, da se bodo po njej ravnali tudi naši bratje, ki so ostali tam.
Rim, 24. avgusta 1943.
Prof. Enrico Parcsce, odvetnik Eu-genio Marotta, inž. Queagliata, dr. Riccardo Bella.
Borba za Sicilijo je bila težka
Zanimivo priznanje angleških letalcev
Sovjeti napadajo zahodno od Harkova
Bili so v borbi od moža do moža zavrnjeni proti severu — Včeraj je bilo uničenih
233 sovjetskih tankov
Tanger, 26. avg. as. Nekateri angleški letalci, ki so prišli iz zdravstvenih razlogov na dopust iz Gibraltarja, so v pogovorih z domačini povedali tudi naslednje: >Ne moremo razumeti, zakaj nekateri naši krogi že vedno verjamejo, da je bila borba na Siciliji lahka. Bila je srečna, ker so ji pomagale nepredvidene in izredno ugodne okoliščine, toda zato jo ne smemo nazivati lahko. Bila ,ie strašno draga tako glede človeških življenj, kakor glede gradiva na kopnem, na morju in v zraku. 2e dejstvo, da smo mi letalci sedaj tukaj za nekaj časa na oddihu, ker so bili naši živci prenapeti in našo sile popolnoma izčrpane, dovolj kaže, kako težko delo 60 zahtevali od nas li boji iu kako trda je bila torba vsak dan, vsako noč, vsako uro. V Siciliji ni bil Etna edini ognjenik, kajti v drugem delu bit,te je iz vsakega metra sicilske zemlje bruhal ogenj, hujši kakor iz odprtega oenjeni-ka. Mnogi, z ozirom na trajanje borbe premnogi so naši tovariši, ki so za ved. no ostali tamkaj pod križem v &enci oliv in oranž. Gotovo so številnejši, kakor 6i sovražnik lahko predstavlja, še večje pa je morebiti število tistih, ki spe na dnu morja. Tudi pri našem orožju so bile izgube vojaštva in letal mnogo večje kakor pa jih je sovražnik doslej najavil.
Ne vemo, zakaj je treba borbo v Siciliji smatrati za tako lahko. Tega mnenja gotovo ni najbolj surov vojak katere koli vrste orožja, ki 6e jo udeležil te bitke.«
Hitlerjev glavni stan, 26. avgusta. Nemško vrhovno poveljstvo objavlja:
Na bojišču ob Miusu so močni sovražnikovi napadi trajali dalje. Sovjeti so tamkaj ponovno utrpeli težko izgube.
Boljševiški poskus za prodor pri I z -j umu je bil v borbah ii bližine zavrnjen in sovražnik vržen nazaj na svoje izhodiščne postojanke. V takojšnjem protisunku no uaše čete pridobile novo ozemlje.
Zapadno od Harkova so močni pehotni in oklepni oddelki Sovjetov napadli na širokem bojišču. Sovražnik Je bil v borbi od moža do moia zavrnjen in v protisunku odbit proti severu. Včeraj je bilo uničenih 253 sovjetskih oklepnih voz.
Pri obrambi sovražnih letalskih napadov na južnoitalijanska mesta so nemški lovci in protiletalsko topništvo se. strelili včeraj 9 sovražnih letal, med njimi več težkih bombnikov. Na morju zapadno od rta O r t g a I je bil z bombo potopljen sovražni rušilec.
V letalskih bojih nad Atlantikom in pri napadih na nekatere kraje v zasedenem zapudnem ozemlju je izgubil sovražnik 8 letal. Pet nadaljnjih, med njimi tri vefmotorne bombnike so sestrelile zaščitne enote vojno mornarice na morju zapadno od F r i z i j s k i h otokov. Preteklo noč so metala nekatera sovražna vznemirjevalna letala po samic bombe nad severnim državnim ozemljem, no da bi povzročila omembe vredno škodo.
V hudih obrambnih bojih jugozapail. no od Vjazme sta se posebno odlikovali vvlirtemberško badenska 260. pehotna divizija ter bavarsko ostmarška 206. pehotna divizija.
Berlin, 26. avg. ns. Mednarodna poročevalska agencija piše, da jo za celoten položaj na vzhodnem bojišču značilno dejstvo, da Sovjeli navzlic velikanskemu
trošenju vojaštva in vojnega gradiva v svoji poletni ofenzivi beležijo iieuspelio. Če primerjalno skromne ozemeljske pridobitve sovjetskih čet v 51 dneh velikanske bitke s cilji, ki jih je njihova ofenziva imela, postanejo jasni uspehi nemške obrambe in strategi !c. ki stremi za tem, da sovražnika izčrpa ter ga v ugodnem trenutku zagrabi in uniči.
Sovjetski Rusiji se mudi
Torino, 26. avg. >Stampa serar objavlja naslednji zanimiv uvodnik pod naslovom »Sovjetski Rusiji se mudu: * Medtem ko so politiki in vojaki v (Juebecku razpravljali, je Moskva sporočila: Itusi se hoiejo za vsako ceno izogniti zavlačevanju vojne. Ruska strategija proti zavlačevanju vojne temelji na obvezali, ki sta jih sprejeli Anglija in Amerika.<
Tudi Londonu in IVashingtonu se mudi (vojna je za vse najžalostnejša zadeva), toda njima se manj mudi. Obotavljata se tvegati frontalni napad na evropsko celino. Rojita se poraza, ki bi imel velike psihološke posledice, bojita se utrujenosti in izkrvavelosti na koncu vojne. Po končanih evropskih bojih morata namreč Amerika in Anglija napasti Japonsko. Napad na Vzhodno Azijo bo zelo trda zadeva in bo zaposlil velik del angleško-ameriških sil. Kaj bo storila SSSR, ko se bosta njuni zaveznici borili na Tihem morju? Ali bodo njene armade mirovale
Konec posvetov v Quebeckn
Zaključna Churchillova in Rooseveltova izjava
Duenos Alres, 28. avgusta, as. Ob koncu dela na posvetovanju v (Juebecku je bila objavljena skupna Cburchillova in Roosovel-tova izjava, v kateri poudarjata, da sta v luči številnih zadovoljivih dogodkov, do katerih je prišlo po zadnjem sestanku ameriškega predsednika ln angleškega prvega ministra v TVashingtonu, razpravljala celotnem prizorišču svetovnih vojnih na stopov. Sprejeti so bili sklepi, potrebni za nadaljnje nastope brodovja. vojske ter le talsklh sil obeh držav. Ker so te sile na ve5 delih sveta združene v nepretrganem delovanju, je neogibno potrebno, da so 1 vrhovnem vojaškem poveljstva hrani brez pogojna edinost glede ciljev in glede ua-člnov.
Poročilo potem poudarja, da bodo po trebni še novi posveti, do katerih bo naj-
,Corriere della sera9 o problemu vojne škode
1 Milano, -6. avg. as. »Corriere della Sera« objavlja članek o vojni šk-di. Ust pravi, da jc finančni minister pri svojem ekspozeju naglasil popravo škode in zo-petno zgradbo poškodovanih mest, cencč dotedanje izgube na "-0 milijard lir, v njih pa niso bile še vsebovane številke o nadaljnji znatni škodi, zlasti tisti, ki jo je naredilo bombardiranje v sicilskih in južno italijanskih mestih, ko so Anglosasi pripravljali invazijo na Sicilijo. V tej vojni se škoda ne da primerjati s škodo v prejšnji vojni, kajti takrat je bila škoda omejena na bojišča in na okoliške kraje, ostanek narodnega ozemlja pe jc z majhnimi izjemami ostal nepoškodovan.
V tej vojni, ko je razvoj letalstva omogočil poškodbo vsakega mesta ali vasi, ni mogoče niti v glavnem predvideti celokupne škode, ki jo je mogoče izračunati le po koncu sovražnosti. Lahko se zgodi — pripominja list — da škoda lahko nevarno naraste hi da lahko celo prekosi vojne izdatke. Škoda v Milanu in Turinu jasno kaže alarmantne finančne in socialne posledice. Ta škoda spravlja v nevar nosi tudi državni finančni položaj, kajti kadar kapitali in dohodki izginjajo pod bombami, preneha dotekati tudi davek, poleg tega pa je položaj tudi s socialnega vidika zelo kočljiv.
še ugibanja o sklepih v Quebecku
Stockholm, 26. avg. Konferenca v (Juebecku je končana. Iz pristojnega vira se je izvedelo, da so bili imenovani poveljniki za »številne ofenzive, ki bodo pričete na evropskih bojiščih«. Kakor se zdi, se je Rooseveltu posrečilo obdržati za generala Eisenhowerja nadrejen položaj nad Angleži na sredozemskem odseku. Neki Anglež pa da je bil imenovan za poveljnika na evropskem severnoza-hodnem odseku. Pravijo, da je bila za ofenzivo preko Rokevskega preliva določena dvamilijonska armada vojakov, izbranih iz najizurjenejših napadalnih oddelkov. V ta namen da so določili tudi nekaj tisočev prevoznih ladij.
Poročajo, da je bilo 95% pogovorov med Churchillom in Rooseveltom vojaškega značaja in le 5% političnega značaja.
Izjava nekega vojaškega govornika, da so načelniki angleško-ameriških glavnih stanov naredili načrt za zgradbo nad 20 milijonov ton prevoznega ladjevja, se tolmači v severnoameriških političnih krogih kot potrdilo, da tudi na sestanku v Quebecku niso mogli predvideti skorajšnjega konca vojne.
Iz Washingtona se je izvedelo še naslednje: dobro poučeni vojaški opazovalci napovedujejo še pred decembrom veliko ofenzivo proti Japonski in sicer iz Indije, iz Aleutov ter iz južnozahodnega Tihega morja. Taktični namen teh nastopov naj bi bil: prisiliti Japonsko k delitvi napadalnih sil. Zavezniška ofenziva bi se razvijala tako, da bi se najprej začel napad iz Indije za osvojitev Birme in za ponovno vzpostavitev birmanske ceste kot edine poti za dovoz pomoči na Kitajsko. Temu bi sledil iz Aleutov napad na ja-
ponska letalska oporišča Kurules. Od tukaj bi bilo olajšano bombardiranje japonskih industrijskih središč na otokih Kon-chu in Kijuku. Tretji napad iz Nove Gvineje in Salomonskih otokov naj bi uničil japonska oporišča v Rabaulu ter omogočil vdor v Nizozemsko Indijo ter na Filipine. Uradni krogi so mnenja, da bi se ta ofenziva utegnila pričeti novembra po koncu monsunov v Birmi.
V zvezi z drugim evropskim bojiščem piše Liddel Hart v »Daily Mailu«: »Če zavezniki nc morejo izkoristiti sedanje ugodne priložnosti za napad, to ni dokaz njihove slabe volje. Praktična izvedba takšnega napada jc odvisna od razpoložljivih virov. Pri modernih invazijah je potreben velikanski tehnični eparat poleg mnogih drugih velikih priprav. Če to ni bilo pravočasno izvršeno, ni mogoče izvesti strateških načrtov, odgovarjajočih najnovejšim dogodkom.« (»II Piccolo«.)
Ameriške izgube na Novi Gvineji
Tihomorsko bojišče, 26. avg. as. Tz verodostojnega vira se je izvedelo, da so severnoameriške sile na Novi Gvineji v zadnjih mesecih zgubile v bojih ter zaradi tropskih bolezni skoraj 70 % moštva. Izgube znašajo 11.000 mož. Od tega je 6000 mož padlo v boju.
Dr. Partev v Berlinu
Sofija, 20. avg. as. Bolgarski zunanji minister dr. Partav je odpotoval Rim, kjer bo podpisal novo pravosodno kouven-
cijo o vprašanjih civilnega in trgovskega prava med Nemčijo in Bolgarijo.
brž prišlo v krajših presledkih kakor doslej. Četam, ki se bijejo, bi škodilo, če bi razglasili sklepe, kl so bili sprejeti na tem posvetu. Prišli bodo do izraza med vojnimi nastopi.
Vendar pa izjava sporoča, da jo predmet vojaških razprav med načelniki glavnih stanov bila v obilni meri vojna zoper Japonsko ter uspešno pomoč za čungklnško Kitajsko.
Roosevelt in Churchill Bta odobrila soglasna priporočila, ki so jima jih dali načelniki združenih vrhovnih poveljstev, in dosežn je bil tudi sporazum o političnih vprašanjih, kl so zvezana z vojaškimi nastopi.
Pred koncem leta bo ie eno posvetovanje med zastopniki ameriških in angleških oblasti. Izjava se podviza povedati, da bo pa takoj prišlo do posvetovanja med vsemi tremi zavezniki, brž ko bi v to privolila Rusija. Da bi zadovoljili Rusijo so tudi 6klenili, da bodo v Moskvo poslali obsežna poročila o sklepih, ki se tičejo vojne zoper osno državo.
Izjava pravi na koncu, da so se posvetovali o vprašanjih, kl so tičejo francoskega odbora za osvoboditev, ne pove pa, če so glede tega sprejeli kako sklepo ^n kakšni bi tl sklepi bili.
Berlin, 26. avg. as. Diplomatski sotrud-nik agencije DNB piše: Urudno sporočPo, ki jo bilo izdano po zaključku sest-ik.i v Quebccku, hoče očitno vzbuditi vtis, da je bil med Angleži iu Amerikanci dosežen temeljni sporazum glede vseh perečih vprašanj. Tisti, ki znsjo brati med vrsticami, bodo prišli vsekakor do zagotovitve, kakor so jo povedati že nemški politični krogi gre za precej zgovorno poročilo, kl ničesar ne dostavlja k tistemu, kar je bilo do tega trenutka že povedano. Sicer — tako pra sotrudnik dalje — pa vsebuje žo izjava da so se sostunkl generalov vrstili v krat kem času drug za drugim, n<-" prizna nje, da v Quebecku niso niti rešili, niti osvetliti vseh vprašanj in zato ostane zagotovilo, da je prišlo do popolnega so glasja glede vodstva vojne, po vsem videzu le pobožna želja, kajti nekaterim sovjetskim željam, posobno pa tisto glede odprtja drugega bojišča, nI bilo ugodeno Kar sc pa tiče nnpovedanja bližnje kon-ference treh ob soilolovnn> 8ovJ''>ke Rusije, pa sotrudnik DNBjn zatrjuje, dn Je treba politični del razgovorov med Ang.j-sasi in Sovjeti smatrati enkrat - - seloj za zaključeno na temelju koncesij, kl eo bile že dano, in da je zato docela odveč misliti na novo izmenjavanje pogledov.
V guehecku ni bil dosežen političen sporazum
Rim, 26. avg. as. »Meesaggcro« piše: Ob zaključku konlcrence v (Juebecku so možne različne pripombe in ugibanja o predmetih tamkajšnjih posvetov ter o zaključkih, ki so jih dosegli Roosevelt, Churchill in vojaški glavni stani. Zaključna izjava je zelo splošna in zastopniki obeh narodov so izrazili potrebo po novih pogostejših stikih. Da se sklepati, da političen sporazum, ki je v zvezi z vojaškim sporazumom, ni bil popoln. Izražena je bila potreba po sestanku treh, kadar bi Rusija na to pristala in za tem se skriva strah, da Rusija z dosedanjim potekom dogodkov ni zadovoljna- Stalin je boje na Sredozemlju vedno smatral za odvajalni napad, ne pa za začetek pravega napada na evropsko trdnjavo. To
utegne biti vzrok za angleško-ameriško zaskrbljenost tembolj, ker so se zmotili v svojih računih o popolnem uspehu ruske ofenzive ter o hitrem zavzetju Italije. Hitro zavzetje Italije bi moralo omogočiti pomoč Rusom, ker bi zavezniki lahko napadli tudi na drugih evropskih odsekih, toda ta načrt jc izpodletel in Rusi sami utegnejo zabresti v kratkem v težave, ker se ne da čisto izključiti možnost nemške ofenzive. Upravičeno lahko smatramo — zaključuje list — da konferenca v Quebecku ni bila konferenca ljudi, ki obvladajo položaj, ampak konferenca veščakov, kateri naj pregledajo ves kompleks okoliščin, ki se niso razvijale po preuranjenem optimističnem pričakovanju.
Churchill je moral popustiti Rooseveltu
Berlin, 26. avgusta. Poročilo o sestan- I čakati še razjasnitve. Dokler bo trajala
ku Churchill-Roosevelt ni kar tako na-glasilo problema vojne proti Japonski in pomoči Čangkajškovi Kitajski. Churchill je moral Rooseveltu znova popustiti. Kakor je znano, jc ameriškemu predsedniku najbolj pri srcu vojna na Tihem morju. Sporočilo, da bo pred koncem vojne še ena konfcrenca, opravičuje dvom, da so mnoga vprašanja ostala nerešena, zlasti odnošaji z Rusijo. »Daily Mail« je celo dejal, da mora vprašanje odnosov med anglosaškimi silami in Sovjetsko zvezo
vojna, bo anglosaško-sovjetska zveza še delovala, nasprotja in spori pa bodo izbruhnili pri mirovnih pogajanjih.
Berlinski krogi še nekaj naglašajo: Kakor je znano, Anglosasi govorijo o vseh možnostih za izkrcanje v Evropi, da bi sovražnika držali v šahu in ga po možnosti presenetili. Eno pa je gotovo: Poskus vdora bo izvršen z velikimi sredstvi in po vsej verjetnosti z neposrednim sovjetskim sodelovanjem. (»II Piccolo«.)
— II —
Lakota v Indiji
Buenos Alres, 26. avg. as. Iz \Vashing-tona se je izvedelo, da jo župan Kalkulle poslal v Quebeck Rooseveltu ln Churchillu brzojavko, v kateri prosi, naj ee takoj pošlje živež za prebivalstvo Kalkutte in Bengalije, ki trpi veliko lakoto.
Turški list o prelomu med
Angleži, Amerikanci in Rusi
Carigrad. 26. avg. as. »Tasviri Efkan prinaša članek, ki ga je napisal njegov so-
trudnik Pejani in v katerem pisec pravi, da so nesporazumljenja med Anglosasi in Rusi zdaj postala že tako huda, da že grozi, da se bodo vezi med temi tremi državami pretrgale. Odpoklio Majskega in Litvinova ter dejstvo, da so ju zamenjali z drugorazrednima osebnostlma, upravlčuje domnevo, da so Sovjeti izgubili že vsako upanje, da bi eo mogli z zavezniki sporazumeti gledo upostavitve drugega bojišča, zlasti pa gledo bodoče ureditve Evrope.	« Barcelona, 25. avg. s. Iz Rima je semkaj prispel španski veieposianik pri italijanskem dvoru, ki je takoj nadaljeval pot v San Sebastian.
v Evropi in Azijif To sta gotovo razpravljata v Qnebecku Churchill in Roosevelt in kaie, da so Amerikanci bolj zaskrbljeni kakor Angleži. Korektni odnošaji med Moskvo in Toki jem jim niso po volji.
Včasih se slišijo glasovi o ločenem miru med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Nekaterim se zdi, da je na gospodarskem področju tnanj razlike med Berlinom in Moskvo kakor pa med Moskvo in Neir-tiorkom, čeprav v Nemčiji obstoja zasebna lastnina, v Sovjetski Rusiji pa je skoraj popolnoma odpravljena. Ne verjamemo govoricam o takem miru in to moinost bomo morali verjetno tudi za bodočnost izključili. Od poletja 1'JiJ'J se je poloiaj spremenil. Narodne socialiste in komuniste ločijo potoki krvi in sovraštva. Kljub temu, da ima beseda > nikdar* v politiki skoraj isti pomen kakor »vednot v ljubezni, se zdi sporazum med Berlinom m Moskvo popolnoma nemogoč.
Ce obstoja na eni strani sovraštvo med komunisti in narodnimi socialisti, pa no drugi strani ni ljubezni, m ti popolnega soglasja med Angloamerikanci in Rusi. Zlasti Kremelj in Bela hiša sta zaveznika, ki ne izključujeta moinosti (kakor je v nekem govoru izjavil podpredsednik Združenih driav Wallace), da lahko v bližnji ali daljni bodočnosti postaneta sovražnika.
Tudi mi v starem svetu se lahko objektivno vprašamo: Kako bo mogoče organizirati mirno Evropo, če tostran Odre ali Visle ali katere druge reke obstoja pravica do zasebne lastnine, na oni strani pa je zasebna lastnina odpravljeno ter so načini proizvodnje in prodaje tako raz-lični? To so bodoča vprašanja, ki jih v Uuebccku niso mogli prezreti, ker globoko vznemirjajo duhove lodilnegu ameriškega razreda. Neposredni problem pn jr drugačen: Ali so Anglosasi v Quebecku ugodili Stalinovi zahtevi in sklenili tvegati napad na Ecropof Nenaden odpoklic Litvinova kaie, da ne, tnda to je lahko tudi hlimba. Teaterska hlimba za preva-ranjc sovražnika.
Čungking bombardiran
Bangkok, 26. avg. as. Čungking je hil bombardiran 24. avgusta. Napad sta iz-vedlaTdva valova ja|>onskih letal, vsak po 27 letal. Prvi val japonskih bombnikov je priletel nad zahodna predmestja, drugi val pa nad VVansein. Japonsko ie-talslvo je bombardiralo tudi važno severnoameriško letalsko oporišče Kvejlin v provinci Kjangsi. Nastali so veliki požari.
Nejasna Rooseveltova izjava
Buenos Alres, 26. avgusta, as. Predsednik Roosevelt Je prispel v Ottawo in imel tam govor. Hoosovelt je prvi predsednik Združenih držav, kl jo prišel v kanadsko prestolnico med svojim predsednikovanjem. Roosevelt je poudaril, du tudi na Združeno države vpliva vse tisto, kar se dogaja onstran morij in na drugih celinah in da zato Ameriki ne moro biti vseeno, kaj so tam dogaja. Potem jo rekel, da so nekateri Amerikanci tn Kanadčani pred letom Izrekli mnenje, da bl morali umakniti s drugih bojišč čete, da bi preprečili grozoči vdor Japoncev na ameriško celino. To se ni zgodilo, pač pa so Amerikanci izpolnili vse obveznosti na drugih bojiščih. Končal jo z zatrdilom, da vlada med Združenimi državami in Anglijo popolno soglasje in da so bili na sestanku v Ouobeeku sprejeti veliki sklepi. Zatrdil je tudi, da prav nič na more razdvojiti zaveznikov.
Tuji časnikarji na ogledu Milana
MIlan, 26. avg. as. Sest časnikarjev iz nevtralnih in zavezniških držav je v spromstvu zastopnika ministrstva za ljudsko omiko v Milanu obiskalo predele, ki so bili ob sovražnikovih letalskih napadih najhuje prizadeti. Časnikarji so so ua lastne oči prepričali o škodi na umetniških stavbah in kulturnih spomenikih. -o-pričali se pa tudi o razruSenjn stanovanjskih dolov mesta, kjer nI bilo nohenega vojnega cilja, tovnrn, vojašnic, skladišč ali pa železniške proge, kl bl mogla dati povod za odmetavanje točo rušilnih in zažlgalnlh bomb tz nas->— »nikovih letal.
Visoka odlikovanja
Berlin, 26. avg. as. Hitler je podelil hrastov list k viteškemu križu želez, križu sledočim častnikom: generalu Hausu von Hundu, poveljniku oklepno divizije, polkovniku Aleksandru Corandu, poveljniku gronadirskega polka. ge"«ralu oklepnih čet Reinbardu Strausr- in generalu arnadnega zbora Dietrichu von oauchenu. Tako je sedaj že 280 vojakov nemške vojske preje o to visoko vojaško odlikovanje.
Visoki komisar v Logatcu
Ekscelenca Visoki komisar senator Riccardo Moizo je obiskal Logatec, kjer so ga sprejele krajevne oblasti.
Ko je položil venec na tombo, ki spominja na vojake, padle v tem kraju, je obiskal različne ustanove in cerkev.
Na sedežu civilnega komisariata je govoril uradnikom in jih spodbujal k izvrševanju njihovih dolžnosti.
Zdravstvena avtokolona v septembru
Visoki komlsariat sporoča, da bo sanitetna avtokolona opravljala brozplučno zdravniško službo v septombru od 8 do 12 in od 16 do 18.30 v sledečih krajih:
Ljubljana: 1., 2., 3. septembra v Lichton-turnu;
Vevče: 6., 7., 8.( 9., 10. septembra;
Ježlca: 13., 14., 15., 16., 17. soptombra;
Dravlje (šola v Zgornji Šiški): 20., 21., C?., 23., 24. septembra;
Ljubljana (Liehtenturn, Ambrožev trg): 27., 28., 29. in 30. soptombra.
Koledar
Tetek, 27. velikega srpana: Jožef Kala-s.mški, spoznavaleo in ustanovitelj roda; Lvtalija, devica in mučenica.
Sobota. 28. velikega srpana: Zdravjo bolnikov; Avguštin, škof in mučenec; Her-met, mučenec.
Zgodovinski paberki
27. velikega srpana:
1. 157«. jo umrl v Benetkah na kugi Vccello Tizlono, rojen 1. 1476. ali 1477. v Pieve dl Cadore. Slikarstva so je učil pri Giovannijn Belllniju, delal v Padovi, Ferrari, Mantovi, potoval v Rim, kjer je slikal za papeža Pavla III., Pa se zopet vrnil v rodno Benetke. Tizian predstavlja beno-ČRnske šole in enoga od viškov slikarstva vseh časov. Njegova Assunta, v nobo dvigajoča Marija, jo ena najbolj občudovanih ulik sploh. Jladona družino Posaro jo polna intimno miline ln kompozicijske veličine. Nopozaben je Vstop malo Marije v tempelj v Akademiji, popularno Kronanje Kristusa s trnjem v Louvreu, zagonetna Nebeška in zemeljska ljubezen, občudovane njegove Venere in portreti. Za razvoj slikarsko umetnosti je Tiziaa eden ogelnih kamnov, podobno kakor na drugi strani Michelangelo. Njegov razvoj od idilične lirske umetnosti učitelja G. Bellinija in razpoloženjske tematske mladostnega druga Giorgionea je enako orjaško obsežen, kakor Michelangelov. Njegovo v klasično tragiko odeto sta-Tostno delo, Objokovnnje Kristusa v Akademiji v Benetkah, nam ga kaže na enem nd viškov slikarskega razvoja novega veka. S tem, da je osvobodil slikarstvo tradicionalnega modeliranja v lokalnih barvah ln trdno začrtanih obrisov ter ga nadomestil s široko potezo in Po optičnih vidikih sestavljenem tkivu barv, je postal utemeljitelj ene izmed slikarsko najbolj plodovitih
Ctruj v umetnosti, odprl jo v umetnost pot sebnemu temperamentu in postal predhodnik impresionizma.
Šef Decjega doma
Dr. A. Tavčar Konvalinha
specialistka za otroške bolezni redno ordinira od y3 2 do 4 Breg št. 8, telet. 35-95
—	Sodallteta Ss. Cordls ljubljanskega mesta bo imela svoj sestanek v petek, 27. avgusta, ob pol šti"ih popoldne v dvorani duhovskega semenišča. Dnevni red: Duhovno branje; njega korist za duhovnika osebno in za duše, ki jih vodi; katere duhovne knjige so za to najbolj primerne in koristne. Poroča g. Ivan Filipič.
—	Zamenjava osebnih Izkaznic. Vse moške od 15. do 50. leta starosti, ki so obvezani imeti osebno izkaznico, opominjamo, naj čimprej pridejo po nove osebne izkaznice v tisto poslovalnico, kjer so vložili prošnjo za zamenjavo stare z novo osebno izkaznico, ker poteče veljavnost starih osebnih izkaznic že 31. avgusta. Moški nad 50 let in ženske, ki so dosedaj vložili prošnje za zamenjavo osebnih izkaznic, bodo nove osebne izkaznico lahko dobili od 6. septem bra dalje, in sicer vsi na magistratu, so ha'.17 r I. nadstropju, nad trgovino mest so elektrarne. Mestni trg 2.
—	Jablanovo cvetje v avgnstu. Iz šent J.ovrenca na Dolenjskem, 23. avgusta. Včeraj popoldne sem dobil šopek jablanovega cvetja iz Vel. Vidma. Danes sem šel pa sam si ogle dat to cvetoče drevo. Jo na sadnem vrtu
Zmrzlakarle na Vel. Vidmu h. it. 13. Drevo je pritlikavec, čigar sadje dozori o sv. Jakobu. Letos je imelo samo 9 jabolk, a lani 37, ker jo še mlado. Drevo je začelo na novo odganjati in ovesti po letošnji prvi hudi toči, ki je pobila 27. juliju, druga pa je pobila 12. avgusta. 1'a tudi drugod, kodor je pobila toča, odganja in cvete sadno drevje. Na Dolgi njivi cveto neke jablauo pri treh hišah. Tudi v sosedni šentvidskl vasi 2ubna, kjer jo toča obakrat hudo pobila, pripovedujejo, da zdaj na novo odganja in cvete sadno drovjo. — Naj dodam k zadnjemu (»oročilu o tukajšnji drugi toči 12. avgusta, da jo naredila veliko škodo tudi na ajdi, ki jo je tako oklestila, da najbrž še semena ne bomo dobili od njo, in pa na drovju, posebno sadnem, ki ga jo tudi silni vihnr polomil in sadje otrosel.
— Po nočnem dežju soparno. Tudi vre-menarji so zmotimo in varamo. Tolažili smo se, da jo prava poletna vročina žo odnehala in nekateri so celo račuuall na skorajšnji nastop dežovne dobo. Toda vročina jc v sredo spot hudo pritisnila. Bilo jo izredno soparno. Ozračjo vročo. Dosežen je bil dnevni temperaturni inukslmuin +29 stop. C, kar jo za dneve proti koncu avgusta redkost. Proti večeru v srodo so je začelo oblačiti. Ponoči okoli polnoči je završalo. Zapihal je inočan piš čez polje in ravun. Kmalu nato je začelo deževati. Dežovalo je tako-lo od 1.50 do 2.20, kakor jo to zaznamoval ombrograf meteorološkega zavoda. V tem času je padlo v mestu do 0.8 mm dožja. V četrtek zjutraj brez megle, močno soparno. Jutranja najnižja temperatura razmeroma visoka, bilo jo v mostu +16.2 stop. C, ko jo bilo projšnja dneva jutranja temperatura za nekaj stopinj nižja. Barometer je v četrtek dosegel stanje 761 milimetrov.
— Grozdje ln drugo sadje na trgu. Bra-njevoi in prodajalci sadjo no drobno so dobili zadnjo dneve po več zobojev gorlzijske-go grozdja, ki ga prodajajo po 10.40 lir kg. Velika je bila tudi pošiljka sladkih bučk ali unanaH, zo katero se je sedaj med gospodinjami pričelo večje zonimnojo, ko so bilo sprva napram njim nekoliko nezaupljive. Tc sladko bučke, ananas ali po domače rumeno melone, goje posebno okoli Gorizije in tudi v Istriji. Nekateri jih celo znajo pripravljati kot inozgo. Mnoge okoličauke so začele no , trg prinašati dozoreli bezeg. Bezgove jagode, i lopo očiščene, prodajajo po 6 lir liter. Mesto malin gredo dobro v denar tudi črue robinje.
Naznanila
27. Ni ga ubogala. Zalo-n ji je sledil, ko je stopala
, slovenščini - 12.45" Napovi in romonee - po stez; proti gozdu. V tra-
3 Napoved časa, poročila v Italijanščini — r"	j^.^v. s
3.io Poročilo vrhovnega poveljstva v slo- vah so mrmrala semena za-
HADIO. Petek, 27. avgusta: 7.30 Pesmi ln napevi — 8 Napoved časa, poročila v , ... , i ~ j_ .(---l-italijanščini - 12.20 Plošče — 12.30 Poročila sten )1 je sledil, ko )e Stopala
v
13.	_ __
venščini — 13.20 Orkester vodi dirigent Pe- , ,	, _• . „i;x_i
traiio - 14 Poročila v italijanščini - 14.10 lostna prerokovanja in slišal Koncert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijaneo. simfonična glasba: Fibieh: Noč na Knrstoinu, prodigrn, Cnjkovskij:
na ___________, _______ . . .. ______
Romeo in Julija, Smetana: Iz čeških logov
—	15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa, poročila v italijanščini — 17.15 Koncert Klasičnega tria: Craguani: Ilondo Culi Monuet, Mnteyka: Sehorzo — 17.35 Lahka glasbo — 19 Govorimo italijansko, poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Koncert vodi dirigent Nnndo Benvenuti — 20.311 Napoved časa, poročila v italijanščini — 20.50 Konoert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. Sijaneo, sodeluje tenorist Janez Lipušče1' oporuo glasba: Verdi: Traviota. orija Alfreda »Ah, usoda, kako mo izpreminja«, Massenel: Manon Lescaut. sanje, \Vennin-ger: Fantazija Verdijevih opor, Foerster: Gorenjski sinvčok, nrijo »Veseljo in radost«
—	21.25 Znani glasovi in instrumenti — 21.40 Koncert vodi dirigent Zcmo — 22.20 Orkester vodi dirigent Petralia — 22.45—23.30 Orkester Cetro vodi dirigent Borzizza; v odmoru (23) poročilo v italijanščini.
je, — slišal je več kot Marija — kako je ihtel gozd nad tolmunom.
Iz Srbije
mr.
Miklošičeva cesto 20, Sv. Petra cesta 78.
Vsak hoče Imeti okrog sebe dobre ln zveste prijatelje, takšne, ki ga razumejo, na katere se vsak čas lshko zanese. Kako 6l pridobiš takšne prijatelje ln kakšen odnos inoroš Imeti do ostalih ljudi, da si hoš pridobil ugled, spoštovanje In prijateljstvo, po boš Izvedel v »Svetovi« drugI knjigi ind naslovom »Kako si pridobim prliote-Jev«. »Svet« bo začel Izhajati prihodnji mesec ln je še čas, da so naročite nanj v Ljudski knjigarni. Mesečna naročnino 20 Ur.
—	1'onavljalnl tečaji iz. vseh srednješolskih predmetov za zamudnike. Poučujejo gimnazijski profesorji. — Vpis dnevno od
do 11. Učnina nizka. Vodstvo tečojev — Llehtenturnov zavod — Ambrožev trg.
—	Duhovne vaje za gospe In matere bodo v Liehtenturnu od 12.—16. septembra. Prilika bo tudi za zaprto duhovno vaje. Prijavite se na predstojniStvo Lichtentur-novega zavoda v Ljubljani.
—	V glasbeni šol| »Sloga« se prično plsovanje 1. septomhro. Šola poučuje vso
glasbila, solopeljo, zborovsko petje, nižjo višjo teoretične prodmoto. komorno glasbo, orkestralno igro. glasbeno zgodovino in drugo. Gojenci prejemajo šolsko glasbeno revijo »Mlada Slotra«. Vsa pojasnila dajo šolska pisarna v Pražakovi ulici 19. Bedni pouk prične 9. septembra. Šolsko vodstvo vabi gojence, do se pravočasno vpišejo, ker so bo tudi v teoretičnih predmetih pričel pouk takoj.
—	Vpisovanje no šolo Glasbene Matice so bo začelo v sredo, 1. septembra, iu traja do vkijučno sobote. 4. septembra. Vrši so dnevno od 9—12 in od 15—17 v pisarni Glasbene Matico, Vegova ulica 7-1. Vsa pojasnila so dobijo v pisarni.
—	Na šoli Glasbene Matico so je vršil tekom meseca julija in avgusta počitniški tečaj, v katerem je nndaljevoio svoj glos-heni pouk okroir 35 gojencev matične šole. Del teh gojencev bo nastopil na javni produkciji. ki ho v torek, .11. t. m., ob 7 zvečer v mali filharmonični dvorani. Na produkcijo, ki bo obsegala skladbo za klavir, violino in godalni kvartet, opozarjamo. Podrobni spored bo od sobote daljo na razpolago v Knjigarni Glasbene Matico.
—	Ročno uro iz. bele kovine je bilo ukradena neznanemu lastniku dne 4.-5. t. m. nn kopališču Ljubljanico nli v okolici. Uro je lastniku na razpolago na kr. kvesturi v sobi št. 26/111.
—	Seznami dovčnlli osnov trgovin z glasbili, radio aparati in foto-trgovin. urar-jov. zlatarjev, pasarjev, optikov, časopisov-revij, trgov, modistinj, krznarjev. knjigarn in papirnic hodo do 13. septembra t. I. razgrnjeni v mestnem odprovništvu v III. nadstropju mogistratne hiše za vodnjakom.
—	V juniju Izbrisana posojila. Letošnji junij je v zemljiški knjigi zaznamoval 51 predlogov za izbris raznih vknjiženih posojil in kreditov. Podanih je bilo 11 predlogov z.a izbris novejših posojil v skupnem znesku 658.800 lir, dalje 40 predlogov za izbris posojil v skupnem znesku 8,823.400 bivših din. izbrisano pa je bilo tudi veliko posojilo, ki jo bilo dano prva leta po prvi svetovni vojni v znesku 1,000.000 K. V prvih šestih mesecih tega leta je bilo v 199 primerih izbrisanih nad 22,055.000 din posojil, v 41 primerih 1 mil. 423.000 lir in tudi več starih kronskih, od-nosno goldinarskih posojil.
Slovesnost ob obnovi delovanja Srbske Matice. Poročali smo že, do jo no 20 letnem zastoju znova pričela delovati Matica Srbska, ki ima svoj sedež v Novem Sadu. Obnovitev delovanja znane in za srbstvo zaslužne prosvetne in književne družbe jo bila Izvršena v okviru slavnostl, na kuteri je imel govor državni poverjenik dr. Bollo. V svojih izvajanjih jo poudarjal plodonosno delovanje Srbske Matice od njeno ustanovitve leta 182« pa vso do zadnjega časo. V svoji politiki napram manjšinam se je po njegovi izjavi mad-
LEKARNE. Nočno službo linalo lekarne: , žarska vlada postavila na stališče »vsakemu r. Bakarčič. Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, I Kvoje> ter sedaj tudi vrača srbski norodnost---------nn jn mr, Muruiuycr, ni skupini vse matičino premoženje. Po kon
Poizvedovanja
Najdena je bila nabavna knjižica na ino Aljaš. Dobi se v trgovini Marinko. — Zatekla so je bela kura. Dobi so istotam.
Revno služkinja je 24. avgusta zvečer okrog tri četrt na desot izgubila bel. pleten prtiček. Pošten najditelj naj ga odda v upravi »Slovenca«.
K včerajšnji notici zo rjave sandale, izgubljene v nedeljo, 22. t. m., v kopališču nn Spici. nudi lastnik primerno nagrado najditelju, ki jo dobi zo vrnjene sandale upravi »Slovenca«.
S Spod. Štajerskega
Odlikovan jo bil z železnim križcem II. razroelo oklepni streleo Albin Verdnik iz Lok pri Zidanem mostu zaradi hrabrosti pred sovražnikom no vzhodnem bojišču.
Umrla je v Mariboru v siarostj 70 let zasehnico Morijo Cerjak.
Octovo kislino je pil ln nmrl. Triletni Andrej Gruber v Oplotnici je med odsotnostjo matero pil iz Btoklenico octovo kislino. Dobil je tnko hude notranjo opeklino. do je v bolnišnici umrl.
Prijeta tatica. V Mariboru «o te dni aretirali neko žensko zarodi žepnih totvin in totvin po trgovinah. Prt njej so dobili med drugim več ženskih ročnih torbic, različne denarnice, tri zlate poročne prstane, srebrno žensko zopeatno uro itd. Izjavila je. da je te predmete v toku letošnjega leta nakrodla p<> različnih mariborskih trgovinah. Oškodovnncev doslej šo niso mogU najti.
Iz Hrvaške
Novi predpisi ta razdeljevanje clektrlč-negn toko v Zogrebu. Hrvatski minister za narodno gospodarstvo inž. Balen je izdal naredbo o pooblastilih zagrebški mestni občini, da lahko zarodi roelonlranja razdeljevanja električnega toko iz, svoje elektrarne Izdojo predpise o omejitvi odnosho ukinitvi nadaljnje dobove električno ouor-gije, kakor tudi za podeljevanje in rozši-ritov ohstoječih priključkov. V bodoče bodo v Zagrebu nova podjetja dobivala električni tok po sledečem vrstnem redu: 1. podjetja, ki delajo za vojsko in za državno železnice; 2. podjetja, ki dolajo za potrebo javnega zdravstva, javnih del in za potrebo širokih slojev, in 3. vsa ostala podjetja in ustanove. Zaradi preskrbe novih industrij z električnim tolcom bo zagrebška mostna elektrarna zmanjšala dosedanje količine dobavljnlnega toka raznim industrij skim podjetjem, katerih obratovonjo v sedanjem ča-su ni tako važno. Omejitev do sedaj dovoljene uporabo električnega toka privatnikom in raznim podjetjem znaša od 50—60 odstotkov.
Odkupovanje žitaric. Po končani žetvi so hrvatsko oblasti pričele po vsej državi odkupovati odvišni odstotek žitaric, katere morajo oddati vsi proizvajalci.
Enotno Izvajanje gospodarske In valut, nc politike. V Zagrebu so proglasili zakonsko odrodho o državnem gospodarskem po-verjeništvu. ki bo skrbelo za enotno izva Janje gospodarsko in valutpe politike v državi.
Nova pogajanja med hrvatsko In ro munsko vlado. Med hrvatsko in romunsko vlado bodo v krotkem pričela pogajanja ( predvojnem lastništvu obojestranskih pri zadetih državljanov.
Ustanovitev posebnega računa za Izenačevanje cen. V Zagrebu so ustanovili poseben račun odnosno sklad, čigor naloga je izenačenje cen in vzdrževanje njihovo stal nosti zaradi zaščite stalne vrednosti do-mačega denarja in zaradi pospeševanja koristi županje trgovino.
Premestitev v hrvatski diplomatski službi. Za tajnika na hrvatskem konzulatu v Gradcu jo imenovan dosedanji uradnik zunanjega ministrstva v Zagrebu Geuo Se-nečič.
čai.em govoru jo nnto dr. Bnlla izročil pred-sodniku Srbske Matice dr. Aleksandru Moču matično hišo, muzej in slikarsko gniorijo. Ob koncu slavnosti je sp ogovoril predsednik Matice dr. Moč ter se je zahvalil za ta korak in ukrep madžarske vlade ter jo vladnega zastopnika zagotavljal, do oo Srbsko Mati.sa v tr.b časih močno gojila tudi prevodno lite rnturo ter bo izdala več prevodov najboljših madžarskih leposlovnih in znanstvenih del v srbščino.
Nova nredltev srbske žitne centrale. Srbska vlada je s posebno odredbo nanovo uredila poslovanje svoje žitne centrale Rodi pokritjo potreb za prehrano ljudstva bo žitno centrala lahko v bodoče stavljala vladi potrebno predloge zo ureditev izvozo, kakor tudi podoljovanjo dovolilnic za izvažanje.
Ustanovitev novega Industrijskega podjetja v Beogradu. V Beogradu je bila v zadnjem času ustanovljeno nova industrija, vlndustrija vrenjo o. d.«. Glavnica novega industrijskega podjetja znaša 6 milijonov dinarjev. Novo industrijo se bo bavila predvsem z najemanjem in prevzemom vseh industrijskih podjetij, obratov in rafinorij. ki se bavijo z industrijo vrenja, z nakupovanjem in prodajanjem surovin in podobnim.
Gospodarstvo
Žrebanje 6%! mestnega obligacijskega posojila
Pri XIV. žrebonju obligacij 6% obligacijskega posojila mostno občino ljubljansko v nominalni vrodnosti Din 20.000.000.—, ki se jo vršilo 16. avgusta 1943, so bile izžrebano naslednjo obligacije: po Din 10.0»«.— serija A št. 55. 77, 137, 149, 169, 248, 259, 264 275 297, 317, 323, 353, 404, 486, 611, 612, 718. 756, 7C0, 763. 799. 815, 823. 838. 841, 892, 90«. 923, 955, 988, 993 1001 1006, 109.1, 1098. 1099, 1152, 1167, 1169, 119,1. 1205, 1229. 1317. 1381; po Din 5.000,— serija B št, 2. 9. 79, 172. 182, 245, 253, 336 369 376. 457, 479, 500, 537.. 562, 661. 721, 727; po Din 1.000 serija C St. 12, 35, 43, 44, 62 118, 19.1, 196, 216, 233, 242 264, 273. 2S4, 307, 419, 427, 483, 485. 495, 498, 507, 509, 6117 634. 671, 809, 820. 823, 835, 906, 942 978, 1030, 1038, 1067, 1150, 1158, 1163 1222, i230, 1236, 1261, 1271, 1300, 1303, 1391* 1394, 1407 1470. 1543, 1583, 1642, 1731, 1761, 1795, 1797,'1817, 1833, 1966.
Izž.rebane obligaoije so plačljivo dne 15. februarja 1944 pri mestni blagajni v Ljubljani.
govsklh, 6 denarnih zavodov in 4 kmetijske), 27 nacionalnih sindikatov svobodnih poklicev in umetnikov tor 1.15« krajevnih združenj konfederacije umetnikov in svobodnih poklioev. Opaziti jo bilo v zadnjih časih znatno nagnenje k ustanavljanju novih sindikalnih organizacij.
Športni drobiž
Japonsko plavalno prvenstvo. Iz Tokia poročajo o državnem plavalnem prvenstvu, ki je dalo naslodnjo izide: 100 m prosto Honda 1:01 min; drugi je bil Makino, ki jo dosegel pri zudnjih olimpijskih igrah v Berlinu tretjo mesto. Tsuda je zmagal no 400 m prosto s 4:52 min, Ninami pa no 1500 m prosto z dobrim časom 19:48 min. Na 200 m prsno jo prvi Suzuku (2:47 min), na 100 m hrbtno pa Nishiino z 1:11 min. Rezultati ženskega prvenstva so bili šibkejši. Omenjamo samo Arai-jevo, ki je zmagala z 1:15 min.
O Švedu Anderssonu, o katerem smo nedavno poročali, da je postavil svetovni rekord v teku ua 1500 m s časom 3:45 min, poročajo, da jo bil zdaj v Oestersundu na isti progi premagan. Nilsson je bil hitrejši od njega, zmagal pa je s šibkejšim časom 3:57.4 min.
ZagrebSki waterpollsti so nastopili proti predstavništvu Bratislave in ga premagali s
6	: 2 (4 : 2).
S par ta si je priborila čeSkf pokal 1913. V končni tekmi je merila svoje sile z Viktorijo iz Plzna in jo premagala z visokim izidom
7	:1. Golo za Spartaneo so dali Luld (3), Vej-voda (3) in Smejkal (1), častni gol za proma-gonco pa je zabil Moraveo.
Pri dvoboju atletov Coneordije proti predstavništvu združenih zagrebških klubov so postaviti dva nova hrvatska rekorda: Do-leno je preskočil s polico 3.53 in, Gal pa jo pretekel 200 m v 22.6 sok
Asboth premagan v Stoekholmu. V Al-vlkshalli jo nastopil evropski teniški prvak proti Švedu Johanssonu. Tokrat se jo pokazalo. da Madžaru ne leži igranje v pokritih prostorih. Podlegel jo proti razmeroma šibkemu igralcu. Prav tnko je izgubil tudi igro v dvoje, ko je nastopil s Florionovo proli svedsketnn paru Gullbrandsson - Alinessen. Izid je bil 6:3, 7:5 11:9 za Švede.
Likvidacija: »Franc Posavec, družba z
o. z.« s sedežem v Ljubljoui.
Steklarska dela in popravila. Visoki ko-misarijat jo izdal glede cen za steklarska dela in izdelovanje okvirjev za slike naslednjo navodilo: Zo steklarska dela in popravila ter za izdelovanje in popravila okvirjev za slike naj se odškodnina določa po predhodnem dogovoru in s pristankom kup ca (naročnika). Pri tem jo vpoštevati legalne mezde in dejansko režijo, ki ne sme presegati 60 odstotkov mezd. K stroškom izdelave je pribiti naiveč 15 odstotkov kot zasluzek podjetnika. Prekoračenje teh ravnalnih cen je kaznivo po uredbi o cenah.
Sindikalne organizacije v Italiji. S koncem preteklega leta jo obstojalo 1.324 priznanih sindikalnih združenj. Od tega je bilo 98 delodajalskih združenj in 1.226 delavskih združenj. Delodajalske organizacijo so bile naslednje: 4 osrednje konfederacije: industrija. kmetijstvo trgovina in denarni ter zavarovalni zavodi, nadalje je obstojalo 94 vsedržavnih federacij, od tega 45 industrijskih, 31 trgovskih. 13 denarnih in zavarovalnih zavodov ter 5 kmetijskih. Delavske kon federacije so bile 4, ki odgovarjajo deloda jalskim, poleg tega pa jo bila še 5. konfederacija svobodnih poklicev in umetnikov. Te konfederacije so bile razdeljene v 38 nacionalnih federacij (20 industrijskih, 8 tr-
»Rad bi, da jutrišnji praznik pre-bijeva na kakem izletu. Tako sem potreben svežega zraka in miru pred knjigami. Mojca, ali hočeš, da greva čez Golovec v Orlje,«
»V Orlje?« se je začudila. >Saj črešnje še niso zrele.«
»Zorijo pa že, boš videla. Saj poj-deš? Po stezi skozi topli gozd, na bre-govite njive!«
Mojca se je zamislila, potem pa rekla:
»Dobro, pa pojdeva, a o zdrava-mariji morava biti doma.«
Binkoštna nedelja je zasijala čista, topla in pojoča, kakor bi sam Sveti Duh prinesel poleg darov milosti, moči in vere še vso prelestno omamo junijskega dneva. Že v zgodrfjih urah so Ljubljančani odhajali iz mesta na krajše in daljše izlete, z vlaki, s kolesi, z avtomobili in peš, z nahrbtniki jn s palicami...
Mojca in Janko sta se srečala po obedu in stopila po obsijanih ulicah proti Golovcu. Sredi pobočja nad železniško progo sta se ustavila in se brez besede zazrla v Ljubljanico, v Grad, v mesto, v barje... Mimo njiju
so hiteli ljudje v glasnem pogovoru, v smehu in živžavu. Bil je prelep dan, kakršnega bi bilo mlademu človeku res težko preživeti sredi mestnih zidov.
Sprejele so ju tople gozdne dišave, ki jih je po globelih, jarkih, strminah in vršičih raznašal veter: dišavo mladega listja, novega igličja, smole, rdečega resja, vijoličasto rdečega pasjega zoba in drugega gozdnega cvetja.
Rjave poti in steze so ju vedle zmerom dalje in šla sta, držeč se za roke, razgreta, v lahkotnem kramljanju, v veselem pomenku, v brezskrbni, sladki ljubezni po temnih in svetlih golovških lisah.
Na severu so se strmo dvigale proti sinjemu nebu Kamniške planine, tihe in resne v belini neskopnelih snegov, v sivini skal in meli. Mojca in Janko sta jih gledala s sončne jase. Dekle je zamišljeno spregovorilo:
»Koliko mladih parov se je že ustavilo na tej jasi in občudovalo lepoto daljnih plunin, in koliko jih bo še za nama!«
* »Mojca!« je vzkliknil Jnnko. »Od kod prihajajo te besede, ko je vendar
tako krasen dan? Res je, da vse, kar se začne, tudi mine, a kdo bo vedno mislil na to?«
»Veš, Janko,« je rekla in mu ovila roke okoli vratu, »tolikokrat se zbo-jim, da bom umrla, preden bom poročena s tabo!«
Ali so to kakšne slutnje? se je zavzel, nato jo je vznemirjeno pograjal:
»Kaj je to, Mojca? Zakaj nisi brezskrbna in vesela? Že spet misliš na smrt. Poglej mene: vedno mislim na življenje in na bodočnost.«
Rastlinje okoli njiju je dehtelo v moči svojih sokov in strastnem srka-nju vročega sonca. Od Krima je pihal veter, da se je majalo drevje in da je vzdrhtevala stelja in da so bili glasovi sprehajalcev zdaj bolj zdaj manj slišni in razločni.
Na goli vzpetini sredi smrečja, borovja in hrastja je čakal na Mojco in Janka... nevidni, oblečen v očarljivi plašč poezije, ves sijoč v čustvih, plahutajoč v vetru, in mamil k sebi v mir in skritost... v poslednjo predajo... v ljubezen — smrt.
Vlločeš, da nekoliko posediva tu? Saj se nama nikamor ne mudi, Orlje ne bodo pobegnile. Sicer pa ni nikjer rečeno, da morava prav do njih.«
Pogledala ga je s svojimi mehkimi modrimi očmi. Slabotno se je nasmehnila ko v snu in ni nič odgovorila. On pa je bil ko zamaknjen v lepi svet naokrog.
»Kako čudovito se vidi na vse strani! Glej zelene pšenične njive, travnike, bele ceste po ravnini, glej avtomobil tam doli, ki drvi bogvekam.«
Mojca je molčala in se smehljala on pa je govoril dalje:
»Čutiš, kako lepo diši resje? Vse je tiho, le drevje se giblje v vetru in bori zamolklo pošumovajo. Ko da sva zašla v baJno deželo!«
Bolj in bolj ga je zajemala sladka grozljiva toplina, ki je dihala iz tal in iz zraka, iz vse mrtve in žive pri rode.
»Ali ne pojo tudi ščinkavci in si niče? Odkod so sicer ti drobni, ne utrudni glasovi?«
Ko v pijanosti si je sam odgovoril
»To so žuželke in mušice, ki lezejo po travi in letajo po zraku in se ve selijo življenja in...«
Odeta v plašč sonca, vetrov in di šav sta se predajala omami in pozabi Ležala sta drug poleg drugega in gledala nebesno modrino. Nenadno pa je Mojca planila pokonci.
»Janko, pojdiva dalje!«
»Lepo nama je tukaj, kam hočeš dalje! Česa pogrešaš tu, srce?«
Neodločno je zrla vanj, ki je za dovoljno ležal vznak in se ji smehljal ko se je veter igral z njenim krilom, Ni imela moči. da bi naredila en sam koraik proč, odločilni korak, zgib iz blaženega brezvetrja krvi,
Vremenska napoved. 27. avgusta (petek):
zjutraj megla ali oblačno, nato pretežng jasno iti vroče.
"18. avgusta (sobota): večinoma jasno in vroče, proti večeru maujšo krajevne nevihte.
Naš ljubljeni sinček
Mirko Gregorič
nam jo dne 25. avgusta 1943,
star komaj 4 leta, umrl. Pogreb bo dne 27. avgusta ob 11 dop. lz mrtvašnice Splošne bolnišnice.
Žalujoči FRANC IN IVANA, starši.
MALI OGLASI
KUHARICO perfektno, iščem za gostilno. Nastop takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 5886.
KUHARICO mlajšo, takoj sprejme gostilna Mencinger, Sv. Petra cesta 43.
POHIŠTVO za spalnico, rabljeno, prodam. Vit-harjeva cesta 33, pritličje, desno.
GUMI JE za kolesa, rabljene, kupim. Vodovodna 5, pritličje (Bežigrad).
HIŠE), PARCELE v centru in na periferiji, prodam. -Parcele od 35.000 lir naprej. Reali-tetna pisarna Zajec Andrej, Tavčarjeva 10, telefon 34—65.	(p
MUHE ln vso drugo golazen pokončujte. — Ing. Prezelj, Wol-fova ulica 3. (1
IEL
KINO UNION
22-21
Sijajna burka, ki bo Izzvala burjo prisrčnega smeha MACARIO
»Dečko z Zapada«
Tajni ljubavml sestanki s hčerko svojega dednega sovražnika. Ugrabljen od roparjev, mučen ln v zadnjem hipu pomotoma rešen. Junak dneva, ki z zvijačo premaga vse nasprotnike ln doseže zaželeno spravo. PREDSTAVE ob 17.30 ln 19.30.
,6L KINO MATICA ^
Ljubezenska drama slavne pevke 1n letalskega častnika. Prepričljiva moderna vsebina, lepe pesmi ln velike Dlesne revije
»Velika ljubezen«
V glavnih vlogab trije ljubljenci občinstva: Žarah Leander. Vlktoi Staal, Paul HBrblger PREDSTAV® ob 16 80 ln 10 v nedeljo ob 10.80. 16. 17 ln 191
TEL
KINO ST,OGA
22-10
Zadnja odlična pustolovščina bratov DE FIHPPO v filmu
»Casanova bi storil tako«
V glavni vlogi: Eduardo De Flllppo, Pcpplno De Flllppo, Clella Matanla.
Režija: Bragaglia.
Dodatek: »KRATKA VESELOIGRA.c
PREDSTAVE ob 14, 16 ln 18.