Leto LXIX Štev. 18
V Ljubljani, v četrtek, 23. januarja 1941
Poštnina ptalana t gotovini
Cena S din
Od 1. nov. dal|«
naročnina mesečno 30 din, za inozemstvo 50 din — nedeljska izdaja celoletno 96 din, za inozemstvo 120 din.
Uredništvo: Kopitarjeva ul.6/111. Tel. 40-01 do 40-05
Izhaja vsak dan zjutraj razen ponedeljka in dneva po prazniku.
Cek. r«?.: LJubljanB ŠL 10.650 za naroč-oino in S lev. 10.349
za inserate. Oprava: Kopitarjeva ulica 6 TeL 40-01 do 40-05 Podruž.i Maribor, Celje, Ptuj,Jesenice, Kranj, Novo mesto, Trbovlje.
Lavatov odstop in povratek
Skrajna napetost sedanjega mednarodnega in strateškega položaja ima za posledico, da se pojavljajo v svetovni javnosti najrazličnejša ugibanja, o katerih človek ne inore vedeti, ali imajo kakšno dejansko podlago, ali niso goli plod skrajno razdraženo domiiljije in pa želje, da bi stvari bile take, kakor si jih ta ali ona stranka v sedanji neusmiljeni borbi želi. Med laka ugibanja spadajo tudi ona, o katerih slišimo že ves mesec, ako ne več, da se namreč med poraženo Francijo in zmagovito Nemčijo godijo stvari, ki se slišijo zelo senzacionalno. Ali je niojjpče uganiti, kaj je na lej stvari resnice, ako je je sploh kaj?
Vemo, da sta se Hitler in maršal Petain jeseni lanskega leta sestala in da se je vodja Francije izjavil za lojalno sodelovanje z Nemčijo, da bi oba naroda ustvarila za bodočnost prijateljsko sožitje. Vse drugo ni samo tajnost za navadnega zemljana, ampak najbrž tudi za evropske diplomatske pisarne; listo malo število izvoljencev, ki kaj ve, pa lega ne pove. Na vsak način je bilo evropsko občinstvo precej jiresenečeno, ko je Petain začetkom letošnjega leia primoral Lavala, da je izstopil iz vlade, ker je pač znana okolnost, da je za tesen prijateljski sporazum in sodelovanje z Nemčijo ravno Laval. Dejstvo pa je, da je za sodelovanje tudi maršal Petain, ker to ni samo v korist Franciji v njenem sedanjem težkem trenutku, ko je navezana na državo, čije armada je zasedla Pariz in velik del Francije, ampak ker bi to bilo v blagor Evrope sploh, ki je od na3frotstva med tema dvoma narodoma že veliko trpeia in še trpi. Zalo ni mogoče, da bi bil moral Laval zapustiti vlado, ker je za čim boljše oduošaje z Nemčijo, za katere je tudi Petain, ampak so morali vzroki biti drugi, pa naj bodo zunanjepolitične ali pa notranjepolitične narave, ker ni nobena tajnost, da ima Laval v pogledu notranje ureditve oziroma preureditve Francije v novem duhu čisto drugačne ali vsaj ze!o drugačne pojme, kakor sedanji voditelj Francije. Zaradi tega je morala biti evropska javnost še bolj presenečena, ko je Petain te dni Lavala zopet sprejel ter mu, kakor se zdi, namenil spet neko mesto v vladi.
Ta slvar torej predstavlja veliko zagonetko in zato se ni čuditi, če jo skušajo razrešiti posebno tisti, ki imajo največji interes na tem, da bi se Francija orientirala v sedanji fazi vojne, kakor bi bilo njim prav. Diplomacija držav osi, ki sploh ne govori rada in svojih bodočih namer nc odkriva, ne stori ničesar, da bi pomagala odkriti to tajno. Edini vir, iz katerega moremo kaj izvedeti, ako ima kakšno vrednost, je »Reuter« in pa ameriški listi, ki se ravno v zadnjem času zelo pečajo z nalogo reševanja mnogoštevilnih diplomatskih in slrateških ugank sedanjega trenutka. Amerikanci so torej mnenja, da bi Nemčiji bilo zelo ljubo, če bi se izpremenile določbe premirja, ki je bilo sklenjeno med Francijo in Nemčijo. In v kakšnem smislu naj bi se izpremenile? Za odgovor Amerikanci niso v zadregi, ker si pač predstavljajo položaj tak, da Nemčija potrebuje vojnega brodovja v Sredozemskem morju. In kje naj ga' vzame — ugibajo amerikanski žurnalisti —, če ne iz francoskih pristanišč, v katerih so zasidrane francoske bojne ladje, ki naj bi ali z lastnim moštvom ali z nemškim bile na razpolago Nemčiji v boju zoper angleško srednjemorsko floto? Zagovornikom te domneve se zdi, da tudi nemško časopisje izdaja namen vrhovnega nemškega vojnega poveljstva, da bi se angleško brodovje v Sredozemlju tako zelo zaposlilo, da bi se ne moglo cd njega oddaljiti in bi bilo primorano oslabiti, če ne iztrošili svoje sile v borbi z brodovjem, ki bi si ga od Francije izposodila Nemčija. Nemčija — tako pravijo — se je že tako zelo angažirala za Italijo, da je postalo ■ie čisto vseeno, kdo se v Sredozemskem morju bori za skupno zadevo osi, ali Italijani ali Nemci ali pa oboji. Sicer se je že nemško zračno brodovje močno izdejstvovalo pri napadu na angleške ]>o-morske vojne enote pri otoku Pantelleriji, toda lo še ni zadosti, menijo Amerikanci. Angleži slej ko prej zapirajo dohode pri Gibraltarju in pri Suesu, so zasedli Kreto in nameravajo zasesti še Dvanaj-slerootočje, če be šlo, Dardanele pa stražijo njihovi zavezniki Turki, torej je mnenje Amerikan-cev. da je postalo za Nemčijo nujna naloga, da bi se ji dozdaj nevtralno francosko brodovje postavilo na razpolago.
Ne bomo se trudili z raziskovanjem, koliko bi utegnilo biti na tej domnevi resnice in ali sploh drži. Ce marsikaj govori zanjo, pa tudi ne manjka razlogov, ki govorijo proti njej, ker bi tak korak gotovo imel dalekosežne posledice in možnosti, na katere mora misliti in z njimi vnaprej računati vsaka dalekovidna diplomacija. Nihče ne more Vedeti, kakšen odmev bi kaj takega imelo v francoskem narodu, predvsem pa v velikem francoskem kolonialnem imperiju, kjer ima general Gaulle gotovo nemalo pristašev. Gotovo je v nemajhno korist Nemčije, da te kolonije slej ko prej sledijo previdnemu in lojalnemu maršalu Petainu in zato si ne upamo kar tako pritrditi komentarju, ki smo ga slišali. Sicer pa bržčas ne bo treba dolgo čakati, da vidimo, ali je ta domneva prava ali ne.
Kdor nima pred očmi same zunanjega položaja Francije, ampak tudi njene notranje razmere, bo v Lavalovem povralku videl tudi vplive notranjepolitičnih razmer v Franciji, ki so bile z veliko verjetnostjo bolj nierodajne za ta dogodek, kakor pa zunanje. Sam oficiozni komentar vlade v Viclij-ju dokazuje, da ima Laval v Parizu, ki je ostal srce Francije, dosti pristašev, ki zamotajo, oziroma so že pred časom zavrgli tradicije demokratske F"rancije in iščejo nove svetovnonazorne in politične podlage za deželo, čije poraz pripisujejo miselnosti prejšnjih režimov. Petain se hoče gotovo, če le mogoče, izognili razdoru, ki zaradi tega preti Franciji, in zalo je vsaj od te strani razumljivo, zakaj je Lavala zopet poklical v vlado. Vse drugo pa so zaenkrat gola ugibanja.
Zagrebška vremenska napoved: Hladno in oblačno.
Zemunska vrem. napoved: Povečini oblačno, ponekod dež ali med dežjem sneg. Na severni polovici države se bo nekoliko ohladilo, na jugu pa se temperatura ne bo dosti spremenila.
Angleška ofenziva v Afriki
Po zadnjih poročilih so angleške čete že prišle v Tobruk - V vzhodni Afriki so Angleži 100 km globoko v Eritreji in so nasprotnike tudi iz
Kenje potisnili nazaj čez mejo Abesinije
Angleška poročila
Sidney, 22. jan. t. Reuter. Vojni minister Avstralije S p e n d e r je davi objavil službeno poročilo, v katerem pravi, da je dobil od poveljstva avstralskih čet v Severni Afriki sporočilo, da je bila italijanska trdnjava Tobruk zavzeta in da so pri naskoku na trdnjavo vodilno sodelovale avstralske čete. Poročilo pravi, da je bila ujeta vsa italijanska posadka in najden velik vojaški plen. Med ujetniki da ,ie tudi en italijanski general.
Sidney, 22. jan. t. Reuter. Finančni minister je danes opoldne izjavil, da se je vojni minister Spen-der, ki je davi obiavil zavzetje Tobruka po avstralskih četah, prenaglil Toda bil je v dobri veri. Tobruk še ni padel, toda upanje je, da bo padel vsako uto. Angleške čete stojijo tik pred mestnimi hišami.
Kaito. 22. jan. t. Reuter. Sinoči je vrhovno poveljstvo objavilo naslednje vojno sporočilo:
Angleški iiapad, ki se je začel davi ob zori, .je prebil sovražne utrjene črte v globini 1(5 km. Naše čete so se utrdile ua postojankah, ki so nad mestom, oddaljen« kakšnih 5 km od njega. Nadaljnje operacije proti trdnjavi se uspešno razvijaj".
V odseku pri K a s s a I i naše čete še vedno zasledujejo sovražnika, ki se jc sedaj umaknil že SO km globoko v Eritrejo onstran meje. Tudi pri Mete m i (nekoliko nižje) se sovražnik neprestano umika pred vedno hujšim pritiskom naših čet.
Na meji Kenije se sovražne Pete, ki sn svoje dni prodrle v našo kolonijo Kenijo, povsod! z veliko naglico umikajo nazaj za ahesinsko mejo, kamro jih naš^ močne izvidniške skupine z vedno večjo silo potiskajo.
Opis boja za Tobruk — Med dosedanjimi ujetniki je en general — Križarka »San Giergio« zažgana
Kairo, 22. jan. t. Reuter. Dopoldne je bilo službeno sporočeno, da so včeraj popoldne angleške imperijalne čete svoj napad na Tobruk nadaljevale in že v popoldanskih urah prodrle 15 km globoko v zunanji in notranji trdnjavski pas Tobruka, in sicer na široki črti. Že pri tej priložnosti da so bili ujeti številni ujetniki, med kate-tiri da se nahaja tudi en italijanski general. Včeraj se je pojavila pred Tobrukom tudi angleška vojna mornarica, ki je začela mesto obstreljevati z morske strani. V pristanišču je bila 9.000-lonska italijanska križarka »San G i o r g i o«, ki pa je le milo odgovarjala ns bombardiranje. Kmalu so jo tojjovske krogle zadele in je začela na več mestih goreti. Istočasno z bombardiranjem z morsko strani so se oglasili tudi težki topovi, ki so bili zadnje dni postavljeni okrog Tobruka. Bombna letala pa so vzlelela in bombardirala postojanke z zraka. Več tisoč granat, ki so priletele s suhega, z morja in iz zraka, je pri bombardiranju padlo na mesto in povzročilo silno razdejanje. Puščavski veter je trajal dalje tudi med napadom in so se morali naskakujoci vojaki avstralske divizije zelo junaško obnašati, da so napad izvedli do zmagovitega konca točno po načrtu. Ko so imperijalne čete, med katerimi so bili tudi oddelki francoskih in poljskih vojakov, prodrle v Tobruk, so bila vsa skladišča petroleja in živeža v pristanišču v plamenih.
Mesto Tobruk ima eno najboljših pristanišč na tej obali italijanske Libije. Bilo je močno utrjeno, boljše kakor Bardija, in je služilo kot vojno blagovno skladišče za italijansko afriško armado.
»Times« o pomenu Tobruka
London, 22. jan. Reuter: Listi pišejo o premoči, ki jo bodo zdaj, ko je padel Tobruk, imeli Angleži. Vojaški urednik »Tiinesa« piše: Tobruk ima dobro pristanišče. Po zavzetju Tobruka so vojne sile generala Wavella v mnogo ugodnejšem položaju, kakor pa je bil tisti, v katerem so bile vojaške sile maršala Grazianija tedaj, ko so prodirale proti Egiptu. Angleške čete zdaj zasedajo ozemlje v priličir oddaljenosti od egipiske meje. Pristanišče v Tobruku bo dragoceno, ker bo služilo za oskrbovanje preko morja, s čemer se bo razbremenila in izpopolnila dolga prometna pot, ki gre od Marsa Matruha ali Bardije. V tem oziru bo tobruško pristanišče zelo koristno. Drugače pa zavzetje tega pristanišča ne bo [irav nič vplivalo na operacije brodovja. Čeprav je pristanišče dobro, vendar ni posebno veliko. Široko je približno 1400 in dolaro pa 3 km Prodiranje proti Ben-
g h a z i j ii , prihodnjemu pomembnemu mestu, bo večja vojaška operacija, kakor pa so bile dosedanje, in bo zahtevala veliko oskrbovanja preko morja, ker je razdalja med Tobrukom in Benglia-zijem mnogo večja kot pa pot, ki so jo dosedaj naredile angleške čete.
Prvi odredi abesinske vojske postani iz Sudana v Abesinijo
Kartum, 22 jan. t. Reuterjev poročevalec poroča z abesinske meje:
Prve skupine nove abesinske vojske je danes bivši neguš Hajle Sekcije izročil vodstvu mladih avstralskih častnikov Letala so krožila visoko na nebu, ko je prišel bivši neguš Hajle Selasije v spremstvu prestolonaslednika vojvode Hararskega na paradni prostor, kjer so bile zbrane stotnije nove abesinske vojske Vsaka 6totni|a je bila pod poveljstvom avstralskega podčastnika. Vsi vojaki so bili opremljeni z angleškim orožjem, največ t brzostrelnimi puškami in oblečeni v sive vojaške obleke. Bivši neguš je vojake nagovoril ter jim sporočil, kakšna naloga jih čaka, da morajo namreč nasprotnika pregnati iz abesinske domovine. Prvi odredi abesinske vojske bodo pod svojim avstralskim vrhovnim poveljnikom v kratkem odšli v notranjost Abesimie. Prva postaja bo kakšnih 300 km globoko onstran meje. Vzeli bodo s seboj kamele, ki bodo nosile s seboj dinamit in bombe za uničevanje mostov in prometnih zvez. Večje skupine avstralskih časUrkov in podčastnikov pn se že nahajajo v Abesiniji, kjer pričakujejo prihoda novih čet Vsi so bili čisto pj-sebno izvežbani za naloge, ki jih čakajo.
»San Giorgio«
Križarka »San Giorgio«, ki se omenja v poročilih o bojih za Tobruk, 6pada med starejše enote italijanske vojne mornarice. Važno vlogo jc igrala kot ndmiralska ladja v vojni s Turki za Tripolis in Libijo pred 28 leti. Zgrajena je bila l. 1910. Oklep je znašal na vodni črti in pri glavnih topovih 203 mm a na poveljniškem 6tolpu 243 mm. Posadka šteje 750, normalna hitrost jc 10 morskih milj (18 km) na uro.
Deievanfe angleških letal
Kairo, 22. jan. t. Keuter. Letalsko poveljstvo poroča:
Naši bombniki so med suhozemskim napadom na Tobruk mesto hudo bombardirali in uničili nekaj protiletalskih baterij ter trdnjavske naprave. Nadalje so bombardirali letališče v El G ubil i. kjer so bombe padle na zgradbe in lope. Angleška izvidniška letala so ves dan patrolirala, toda nikjer ni>o srečala nasprotnika.
V	Vzhodni Afriki je bila bombardirana Ma-sava, kjer so padle bombe na neko tovarno in na elektrarno. Bombe so zadele tudi železniško postajo v A i s Ii i. Pri A h a d u so bombe delno uničile, delno razpršile motorizirani prevoz čet in vojnega blaga. Na cesti K e r u - B i s h i a je bil prav tako obstreljevan motorizirani prevoz in je škoda huda. Južnoafriška letala so bombardirala J a v e 11 o in na tleh zadela neka j sovražnih bombnikov.
Vsa angleška letala so se vrnila.
V	Eritreji
Napad na 2000 km dolgi meji
Kairo, 22. jan. Reuter. Včeraj je bilo sporočeno, da angleške imperijalne čete še dalje pro-
dirajo v Eritrejo in da so prispele do kraja, ki je 100 km vzhodno od Kassaie. Na italijanske čete, ki štejejo (Ive diviziji, pritiskajo lahko blindirani oddelki in motorizirana pehota Operacije se nadaljujejo podnevi in ponoči po gorskem svetu in se Angleži n,"1 vso moč prizadevajo, da bi ohranili slik s sovražnikom. Italijani so prvi dan naredili 35 km in se umikajo proti Agordatu. ki leži 150 km od tneje.
Reuterjev posebni poročevalec v Sudanu An-dersou poroča: Odkar so se Italijani z veliko hitrostjo in spretnostjo umaknili 100 km globoko v lirilrejo, uiorajo angleške imperijalne čete sedaj poskrbeti, da žnjimi ostanejo v stiku, istočasno pa, da pazijo, da ne zadenejo na kakšne ovire podzemeljskih min, ki so jih Italijani golovo natrosili po svojem umiku. Italijani spravljajo s seboj ti.di ves vojni material. Umik je poslal po-Ireben iz dveh razlogov Na vsej meji italijanske Vzhodne Afrike, od Rdečega morja pa do Kenije, torej na dolžini 2 100 km. sloji sedaj angleška imperijalne armada, ki jo sestavljajo predvsem čele iz. Indije in iz Sudana, in ki je pokazala, da je pripravljena na splošen napad na vse italijansko cesarstvo v tem delu Afrike To armado v glavnem oskrbuje Južna Afrika, Dopisnik pravi, da je z. letala, v katerem se je vozil, na nekem mestu videl ogromen prevoz, dolg 120 km, v katerem so motorna vozila strnjeno vozila v medsebojnih razdaljah do 20 m. Drugi razlog za italijanski umik, ki je splošen tudj na meji Kenije, pa so ujiori abesinskih četnikov. ki se nalik ognju širijo po vsem obmejnem ozemlju abesinskega cesarstva,
italijanska poročila
Nekje v Italiji, 22. jan. t. Poročilo šl, 229 italijanskega glavnega stana o operacijah v Afriki se glasi:
Sovražni napad na trdnjavo Toliruk, ki je 20 dni popolnoma obkoljena in podvržena vsakodnevnemu artilerijskemu ognju in letalskim napadom, se je začel včeraj 21. januarja zjutraj. Pred napadom je sovražnik trdnjavo bombardiral z morja. To bombardiranje je trajalo vse do zore, čez dan pa so ga podpirali stalni napadi sovražnikovih bombnikov. Ugotovljeno je, da pri napadu sodelujejo tri avstralske divizije, okrepljene z dvema polkoma težkega topništva, dvema oklop-nima divizijama in en mehanizirani francoski oddelek takoimenovanih >rlisidenlov«. Po ogorčeni bitki se je proti večeru sovražniku posrečilo prodreti v obrambni pas na vzhodni strani te ulrdbe.
Vzhodna Afrika: Sovražnik je napadel v več smereh z mehaniziranimi oddelki, ki so jih naše čete zadržale na določenih točkah in jim prizadejale pomembne izgube. Naše letalstvo je živahno sodelovalo v boju s sovražnikovimi mehaniziranimi oddelki.
Na Fgejsken: morju so naši bombniki napadli sovražnikove ladje v nekem oporišču. Ena ladja -cisterna, ki se uporablja za prevoz petroleja, je bila zadeta.
Bombni napadi na Malto
Malta, 22. februarja. Reuter. Sovražna lelala so v pretekli noči bombardirala Mallo z velike višine. Sovražni bombniki so prihajali |>osamično in sicer večkiat. Bombe so zadele zasebna poslopja. Ena oseba je bila težje ranjena. Čez dan je neko sovražno letalo v veliki višini letelo nad Malto, vendar pa ni vrglo nobeno bombe.
V Albaniji pričakujejo italijansko protiofenzivo
Grški pritisk hud na srednji in južni fronti
italijanska poročila
Nekje v Italiji. 22. januarja. Štefani. 229 uradno poročilo glavnega stana italijanskih oboroženih sil o operacijah na grško-italijanski fronti se glasi:
Grško bojišče: Boii krajevnega značaja na odseku II. armade. Močne skupine bombnikov in strmoglavcev so izvedle napade na vojaške naprave, ceste, mostove in postojanke protiletalske artilerije. Razen tega so bili hudo bombardirani vojaško-poiiiembni cilji v Solunu. Volosti, Prevezi in na Krfu. V noči od 20. na 21. januar -o eskadrile bombnikov nemškega letalskega •bora izvedle napade na letališča in pristaniške oprave na Malti.
Grška poročila
Ateue. 22. jan. t. Atenska agencija: Poročilo grškega generalnega štaba štev. 87 se glasi:
Našn čete so pri krajevnih operacijah na omejenih področjih dosegle uspehe.
Bombe na grška mesta
Ministrstvo* za državno varnost je objavilo snoči. da je sovražno letalstvo včeraj opravilo naslednje polete v notranjosti države in sicer: 1. nad Tesal on i jo. kjer ni bilo človeških žrtev in škode. 2. Na Vol os, kjer so bombe eksplodirale v posameznih delili mesta in napravile malo škode po hišah, število žrtev med civilnim prebivalstvom pa je zelo majhno 3. Nad Prevezo, kjer je hilo tudi malo človeških žrtev med civilnim prebivalstvom in malo škode na državnih poslopjih. 4. Nad nekim otokom v E g c j s k e ni morju, kjer ni bilo stvarne škode in tudi človeških žrtev ne.
Vladni tolmač je na konferenci tiska sporočil. da so Italijani na sredinem delu bojišča poskusili s protinapadom, ki pa je bil od Grkov odbit. Grške čete so lo priliko porabile in razvile napadalno gibanje, ki jih jo zaneslo globlje v italijansko liojno črto. Osvojili so novo ozemlje, ki ga sedaj čistijo, zaplenjeni vojni malerial pa odpravljajo v zaledje. Na drugih frontah so le krajevno operacije manjšega obsega. Italijanska letala so bombardirala S o I n n lor nekatera grška mesta v notranjosti, vendar je škoda neznatna.
Nadaljevanje oa 2. strani
Dr. Nlnčič o sodelovanju Srbov in Bolgarov
Bolgarski časnikar Srbakov, ki živi v Belgradu, je svojemu listu .Borba« v Plovdivu posial izjavo bivšega jugoslovanskega zunanjega ministra dr. Ninčiča o sodelovanju med Srbi in Bolgari. Dr. Ninčič v svoji izjavi navaja zgodovino srbsko-bolgarskih zvez in s[>oraztiinov ter pravi, da niso imeli pravega uspeha. Nato pa pravi: »Zal, vse te pogodbe niso mogle ustrezati svoji nalogi, le razširjene so bile na dve drugi državi, na Orško in Črno goro. Z drugimi besedami, te pogodbe obeli narodov ne le niso privedle do pravega političnega zbiižanja, temveč so imele za posledico celo njihovo oddaljevanje ter so ustvarjale pogoje za novo nezaupanje in nove boje. Vzrokov za to je treba najprej iskati v tem, ker so sklenjene pogodbe bile premalo pripravljene. Zaradi tega mora v prihodnje naša pozornost biti usmerjena v psihološko pripravo in v ustvarjanje ugodnega ozračja za iskreno in vzajemno zaupanje. Ti elementi so neobhodno potrebni, če hočemo odstraniti vse ovire, ki pa jih ni malo. Zaradi tega se nikari ne prenaglimo s tem, da bi popolnoma ustvarjali idejo zbliževanja, marveč je treba hoditi po koraku naprej. Ko bomo prebrodili vse predhodne etape, tedaj se bomo že sami po sebi približali svojemu namenu. Ta namen pa je ožje sodelovanje med našima dvema narodoma, brez katerega ni srečne prihodnosti niti za Srbe niti za Bolgare.
Politika HSS
»Hrvatski Dnevnik« prinaša uvodni članek o govorih na političnih sestankih HSS v Sremu. Govoreč o vsebini teh govorov, zlasti govora dr. Krnjeviča, nadaljuje list: HSS nikomur ne dovoljuje, da bi mogel bolj ljubiti hrvatski narod in da bi mogel biti bolj ogret za njegove pravice in njegovo svobodo kakor pa je sama ogreta. Toda stranka ima pred svojimi maloštevilnimi nasprotniki to veliko prednost, da ne zastopa le številčne večine hrvatskega naroda, marveč zastopa tudi njegovo jedro ter je vrhu vsega tega še prežeta s čutom odgovornosti. Ni dobro, če tudi manjše skupine delajo kake izpade, bilo bi pa usodno, ko bi take izpade delala stranka, ki predstavlja organizirani hrvatski narod. Njena politika res ni bučna, pač pa je krepka. Krepka je tudi z ozirom na naš narodni program in z omotu na čuvanje naših dosedanjih pridobitev. Njena naloga je ohraniti vse naše narodne sile zbrane. Dokler pa bo narod složen in enoten, se nam ni treba bati za svojo usodo.«
Kaj pravi »Narodna odbrana«
V svoji polemiki z zagrebškim Obzorom glede nadaljnje preureditve države piše list • Narodna Odbrana« med drugim tako-le: «Vse se nam lako dozdeva, da bi naši sorodniki iz Zagreba morali pomniti, da se niti vprašanje preureditve države niti druga važna notranja vprašanja ne morejo reševali v zndovnljnost vseh treh delov države, če se pri tem ne upoštevajo želje srbskega naroda. Hrvati in Slovenci morejo danes morda doseči še kak politični uspeh. Naj pa nikari ne verjamejo, da bi mogli ustvariti kako trajno stanje brez odobritve srbskega naroda. Mi Srbi smo večkrat zgodovinsko padali, pa smo se spet tudi dvigali. Kar pa je najvažnejše, dvigali smo se s svojimi silami. Toda tak narod morejo in morajo v prvi vrsti voditi zgolj njegovi neposredni zastopniki.«
Rusini v Jugoslaviji
Belgrajska RavnopravnosU poroča o občnem zboru »Ruskega narodnega prosvetnega društva; v Krsturu, kjer je M. Kovač poročal o kulturni organizaciji Rusinov v Jugoslaviji, iz njegovega poročila prinaša list: i Ko je naš narod prišel v te kraje po zaslužku, je bil vzgojen pod tujimi vplivi, kateri so bili slovanstvu tuji. Naš narod živi na Ieli tleh že 200 let. V bratski državi je bil svobojen tujega vpliva ter je v Jugoslaviji začel svobodno dihati ter se razvijati. Njegovi šolani možje so gledali in še danes gledajo, kako bi svojemu narodu dali boljšo podlago, na kateri naj bi se zgradilo njegovo narodno življenje, da bi si ohranil svojo narodno samobitnost. Novi časi, nove potrebe, nova vprašanja... Kolikor ima kak narod zdrave sile in zdravo podlago, toliko laglje bo prebrodil to krizo, iz katere bo izšel bolj čist, močnejši in sposobnejši za življenje.« — 3Ruski novink, glasilo jugoslovanskih Rusinov, kliče Rusine. naj se drže gesla Svoji k svojim!« Rusini v Jugoslaviji imajo dovolj svojih trgovcev, svojih obrtnih mojstrov, zdravnikov, odvetnikov v Krsturu, Zablju, Derventi. Novem Sadu, Sidu. Rusinski izobraženci vzgajajo otroke v rusinskem duhu, imajo rusinske šole, toda Rusini ne kažejo dovoli spoštovanja do rusinskih učiteljev in izobražencev. Rusinsko narodno prosvetno društvo je letos spet izdalo Rusinski koledar. Doslej so Rusini izdali 18 naroduih koledarjev.«
Italijansko-albansko bojišče
(Nadaljevanje s 1. strani) Eibasan bombardiran
Atene, 22. jan. t. Atenska agencija: Angleško letalsko poveljstvo poroča: Angleški bombniki so izvedli hud napad na Eibasan, kjer so bombardirali vojaške zgradbe in železniško progo ter postajo. Protiletalsko topništvo je zelo delovalo. Tudi sovražna letala so živahno nastopila. Vsa naša letala so se vrnila na vzletišče.
Ameriška poročila
Atene, 22. jan. t. Associated Press. Zastopnik ameriške agencije »Associated Press« poroča o
hudih bojih pri Klisuri, kjer da so grške Čete šole včeraj popolnoma zasedle planino Ostro-vico. Tudi na cesti, ki vodi proti ISeralu, so bili hudi boji in grški pri tisk traja dalie. Bojna črta v Albaniji je nekako naslednja: Začenja se na severu pri Ohridskem jezeru in sicer nekoliko
severno in zahodno od Podgradca, gre dalje do Maline in llodišta. kjer se zasuče proti naselju Kiikuri, sledi nato črti Kusbura—Ugovac—Ko-maro—Bezgoi-an—Njivice, od koder gre v ravni
črti severno od Himare dalje do Jadranske obalo. Po vtisih ameriškega poročevalca je treba vsak dan računati z italijanskim protinapadom večjega obsega.
Dosedanji angleški letalski napadi na Italijo
London, 22. jan. Reuter: Letalsko ministrstvo jo izdalo uradno poročilo, v katerem podaja statistični pregled udejstvovanja britanskega vojnega letalstva na podiočju Sredozemskega morja od junija 1940 do 17. januarja t. I. Po teh britanskih podatkih je angleško vojno letalstvo izvedlo v omenjenem razdobju 72 poletov nad Italijo (41 od 28. oktobra 1040 do danes) in 06 poletov nad Albanijo in Dodekanezoin.
Angleško-nemška fronta mirna
Nemška poročila	,
Berlin, 22. januarja. DNB: Nemško vrhovno poveljstvo poroča:
Včeraj so se nadaljevali ogledniški poleti nad Anglijo in Atlantskim oceanom. Bojna letala so uspešno bombardirala važne vojne cilje v Londonu in v jugovzhodni Angliji. Zahodno od Irske je bila ena sovražnikova trgovska ladja tako težko poškodovana z bombo, da jo je morala posadka zapustiti. Fotopljen je bil en vlačilec. Izginilo je eno nemško letalo.
Pri napadih na angleško trgovsko ladjevje je eskadra kapitana Daseria potopila dozdaj 145.200 ton sovražnega trgovskega brodovja Omenjeni kapitan je osebno sodeloval pri uničenju 57.000 ton ladjevja. Ta eskadra ie razen tega tudi poškodovala veliko število trgovskih ladij.
Berlin, 22. januarja DNB: Nemški bombnik je danes dopoldne v strmoglavem poletu napadel pristaniške naprave v Margate ob izlivu reke Temze Bombe so zadele številne pristaniške zgradbe. Opažene so bile eksplozije in veliki požari.
Angleška poročila
London, 22. jan t. Letalsko ministrstvo poroča:
Snoči in ponoči ni bilo nobenega sovražnega letalskega delovanja nad angleškim ozemljem.
Reuterjev vojni poročevalec pristavlja, da je vladalo izredno slabo vreme, zaradi katerega nemška letala sploh niso vzletela in je izostalo tudi delovanje angleških bombnikov nad sovražnim ozemljem.
London, 22. jan. t. Reuter. Letalsko ministrstvo poroča;
Davi ob zori so sovražna letala metala bombe na pokrajino Kent. V Yorksh<reu je en sovražni bombnik prav tako trosil bombe. Škode ni nikjer nobene. Dva sovražna bombnika sta bila sestreljena nad angleškim ozemljem
Vojna na morju
London, 22. januarja, t. Reuter. Prvi lord admi-ralitcte Alexander je v spodnjem domu povedal, da so angleške vojne ladje zaplenile irancosko trgovsko ladjo »M e n d o z a«, ki je iz južne Amerike hotela prepeljati blago v Francijo Poslanec Wedgewood je nato vprašal, kako dolgo bodo še angleške vojne ladje mižale in dovoljevale francoskim ladjam tihotapstvo, ter zakaj ladja po tolikih opozorilih ni bila enostavno potopljena. Alexander je nato odgovoril, da mednarodni zakoni ne pri-7.adevajo samo držav, katerih ladje so zaplenjene, marveč tudi države, ki so do Anglije prijateljsko razpoložene.
London, 22 januarja. Reuter: Admiraliteta z obžalovanjem objavlja izgubo angleških pomožnih vojnih ladij »Menco Primo« in »Refundo«. Obe ladji je potopil sovražnik.
25 milijard za nove ladje — v Ameriki
Newyork, 22. jan. t. Associated Press: V ameriški zbornici so danes odobrili kredit 313 milijonov dolarjev (25 milijard din) za takojšnjo zggradbo 200 trgovskih ladji, da bi se odvrnila nevarnost, ki grozi svetovnemu pomorskemu prometu.«
Slavnostna večerja ob 60-Setnici »Samouprave«
Lepa manifestacija JRZ v Belgradu
Nemci opazujejo
Belgrad, 22. jan. m. V okviru proslav, ki jih jo priredilo uredništvo »Samouprave« ob 60 letnici svoje ustanovitve, je bila snoči večerja v hotelu »Srbski kralj«, na katero so bili poleg članov vodstva JRZ povabljeni tudi prijatelji stranke in časnikarji, Od vodstva stranke so bili navzočni predsednik JRZ Dragiša Cvetkovič, ki so ga ob prihodu vsi toplo pozdravili, prvi podpredsednik dr. Kulovec, drugi podpredsednik dr. Kulenovič, zastopnik prosvetnega m<nistra dr. Krek, prometni minister dr. Bešlič, gradbeni minister dr. Vulovič, minister za telesno vzgojo Dušan Pantič, belgrajski župan Jcv-rem Tomič. bivša ministra dr. Janič in Ljuba Pantič, pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič. Od časnikarjev so bili navzočni glavni ravnatelj agencije Avale Djordje Perič, šef osrednjega tiskovnega urada Predrag Milojevič, glavni urednik Slovenca dr Ahčin in zastopniki belgrajskih, zagrebških in ljubljanskih dnevnikov, dalje senator Smodel, šef kabineta predsednika vlade Boško Nastasijevič, glavni ravnatelj Silosa dr. Nitkovič, več bivših narodnih poslancev, med njimi Stepan Koba<>ica in dr. Jevrcmovič. Vse goste je sprejemalo uredništvo »Samouprave« z lastnikom lista bivšim poslancem dr. Mirkovičem in ravnateljem Stoimirovičero na čelu.
Dvorana je bila lepo okrašena, na stenah so visele slike Ni. Vel, kralja, predsednika stranke Dragiše Cvetkoviča ter prvih dveh podpredsednikov 6tranke dr. Korošca in dr. Spaha.
Povabljene goste je med večerjo najprej pozdravil lastnik -»Samouprave«, bivši poslanec dr. Mirkovič, ki je prebral tudi brzojavko, katero je »Samouprava« ob svoji 60 letnici poslala Nj. Vis. namestniku Pavlu Svoja izvajanja je govornik zaključil z vzklikom Nj. Vel. kralju Petru II.. Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, in
kraljevemu domu.
Za njim je govoril ravnatelj »Samouprave« Milan Stojmirovič. Pozdravil je navzočne in
«Slawonischer Volksbole«. ki je glasilo nemške nacionalsocialistične stranke na Hrvatskem, v svoji rubriki »Opazujemo« prinaša tudi tole: i Opazujemo, da ljudski učitelj nemškega rodu Pencinger v Vladimirovcih nemške otroke. ki hodijo v hrvalske oddelke, sprašuje, ka-kako doma govore. Ako nemški otroci pravijo, da doma govore hrvatsko, tedaj njegova polivala in veselje ne pozna nobene meje, zelo ie zadovoljen ler jim pravi: .Tako je prav!« Ce pa otroci odgovore, da doma govore nemško. to se. pravi svoj materinski jezik, tedaj se razjezi in tolče uboge otroke. Ali g. Pencinger ve. kaj dela? — Opazujemo, da posamezni katoliški višješolci, ki pravijo, da so dobri nemški nacionalisti, v Baranji imajo predavanja s filmskimi slikami, pri katerih grdo govore o materi domovini. Le počasi! — Opazujemo, da je mnogo članov »Kullnrbimda«. ki še vedno nc bero «Sla\voniseher Volksbole«. — Opazujemo. da je g. Mi jo Bibarič. upravitelj nekega posestva pri Petrijavcih. odpustil iz službe enega izmed naših narodnih sodrugov Antona Sleinbriickerja, ker se je vpisal v Kulturbund. To si bomo zapomnili!«
Madžari v Jugoslaviji imajo nad 40 listov
V Senti je z novim letom začel izhajati nov madžarski tednik »Esterasv, ki je katoliško usmerjen. — V Starem Bečeju je izšla prva številka novega madžarskega literarno-zabavnega mesečnika »Magyarelet«. — Že doslej so Madžari v Jugoslaviji imeli 4 svoje dnevnike. 18 tednikov. 4 polmesečnikp, 0 mesečnikov ter 8 priložnostnih listov. Tako imajo zdaj nad 40 listov.
Smrtna kosa
V Slovenjfjradcu je nenadoma umrl. torla po dolgi in mučni bolezni ugledni urar g. Henrik Vrunč. Rajni je bil izredno dober katoličan in naš delavec. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje.
Osebne novice
Belgrad. 22. januarja. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kr. namestnikov je na predlog prosvetnega mini«tra odlikovan z redom sv. Save 1. stopnje skopljanski škof dr. Franjo Če-kada.
Iz banovine Hrvatske
Šibenik, 22. januarja, b. Zaradi pomanjkanja moke je tukajšnja znana tovarna testenin odpovedala delavcem /a 14 dni kar je v Šibeni-ku napravilo globok vtis.
Zagreb, 22. januarja, b. Ban dr. Šubašič je bil povabljen na slovesnost praznika sv. Vlaha v Dubrovnik. Zdaj je sprejel brzojavno povabilo tudi glavni tajnik Il-bS dr. Juraj Krnjevič, ki pa se ni mogel povabilu odzvati, ampak jc obljubil, da 1» čez nekaj mcseccv prišel v Dubrovnik. kjer bo ostal S dni.
Zagreb, 22. januarja, b. V današnjih »Narodnih novinah« ie objavljena banova naredba o ustanovitvi stalnega balneološkega svetu, ki se bo brigal za ureditev in izkoriščanje vseli mineralnih vrelcev, kopulišč in klimatskih letovišč v banovini Hrvaški. Svet bo izbran vsaka tri leta in sestavljen iz strokovnjakov, Iiuel bo 10 člauov.
poudaril veselje, da je lahko na tem sestanku pozdravil celokupno vodstvo JRZ, predvsem pa njenega predsednika Dragišo Cvetkoviča in oba podpredsednika dr. Kulovca in dr. Kulenovica. V nadaljnih izvajanjih je Stojmirovič poudaril, da je »Samouprava« vedno zastopala ideje narodnega sporazuma, ki ga je srečno rešil predsednik vlade Cvetkovič s sporazumom z dne 26. avgusta 1059. Nato je pozdravil vse navzoče zastopnike posameznih listov.
Za njim je povzel besedo glavni tajnik glavnega odbora, zastopnik prosvetnega ministra dr. Miha Krek, ki je med drugim izvajal;
»Gospod predsednik Cvetkovič me je pooblastil, da se v imenu glavnega odbora JRZ najtople-je zahvalim prirediteljem le slavnosti ter da še enkrat čestitam našemu glavnemu organu k tako lepemu jubileju in izrazim željo, da bi »Samouprava« svojo nalogo v dobrobit kralju in domovini mogla izvrševati še nadaljnjih CO let. Nam vsem pa da želim, da bi mogli to svoje gibanje voditi še dalje v dobrobit našega naroda in domovine. Mislim, da so vsi strinjamo v tem, da ima organizacija JRZ nalogo: voditi naše javno mnenje in našo strankino bodočnost tako, da bo v državi ohranjen mr, narodu pa socialni mir in red, ter da bo naša država rešena viharja, ki divja danes čez Evropo in okrog naše države, rešena vsake nesreče i., da bo doživela srečno bodočnost.«
Izvajanja ministra dr. Kreka so vsi nagradili z navdušenim odobravanjem, nato je večerja potekala v prijetnem razpoloženju. Snočnji sestanek vodstva JRZ in njenih prijateljev ter sodelavcev je bil zopet lepa strankina manifestacija v Belgradu.
Ban dr. Natlačen
v avdiienci
pri knezu-namestniku
Belgrad, 22. jan. m. Gosp. ban dr. Marko Natlačen je tudi danes posredoval v več ministrstvih v zadevah dravske banovine. Tako je razpravljal z ministrom za prehrano dr, Protičem, nakar pa je bil sprejet pri predsedniku vlade Cvetkoviča. Popoldne pa je bil gosp ban sprejet pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu.
Posveti dr. Kulovca
Belgrad, 22. jan. m. Predsednik dr. Kulovec je tudi danes imel več sestankov, med drugim je imel več razgovorov s finančnim ministrom dr. £u-tejem in drugimi člani kraljevske vlade.
Vode na Hrvatskem naraščajo
Zagreb. 22. januarja, b. Zaradi naglega taljenja snega =o začele reke naraščati. Sava je davi pri Zagrebu narasla od — 10 na + 20. šo bolj sta narasli Kolpa in Korana, čeprav sneg v dolinah in po hribih naglo kopni, vendar za enkrat naraščanje rek še ne pomeni nevarnosti. Pričakujejo, da bodo reke še bolj narasle.
Po poročilih iz Petmnje je tam Kolpa na-rastla za 420 cm v dveh dneh. Promet med Glino in Bosno je precej otežkočen. Na cesti je voda visoka nad pol metra. Na tisoče juter zemlje je pod vodo. Kolpa narašča še naprej vsako uro za 8 cm. Ker prihajajo iz Sloveni je neugodna poročila, grozi nevarnost še večjih povodu ji.
Nagrade orožnikom
Belgrad, 22. jan. m. Kraljevi namestniki so podpisali uredbo o podeljevanju nagrade orož-ništvu. Po tej uredbi bodo dobivali orožniki za vidne uspehe v službi javne varnosti v okolno-stih, ki so življensko nevarne, posebna priznanja. Nagrade so moralnega in materialnega značaja. Moralnega značaja so pohvale, materialnega pa denarne nagrade. Častniki in vojni uradniki morejo dobiti samo priznanja moralnega značaja. Vsi drugi pa tudi priznanje materialnega značaja. Pohvale bodo delili poveljniki polkov, poveljniki brigad, poveljniki orožništva, notranji minister, vojni minister. Najmanjša denarna nagrada znaša 500 dinarjev. Osebam, ki so umrle v boju ali od zadobljenih ran ali pa so drugače postale žrtve vestneca službovanja, uredba določa da zakoniti nasledniki prejmejo nagrado po zakonu.
Nove cigarete »dubravka«
Belgrad, 22. januarja. AA. Uprava državnih monopolov je dala v prodajo novo vrsto cigaret pod imenom »Dubrovka« v zelo lepih, okusno izdelanih in reprezentativnih posebnih kartonskih zavitkih, škatlice so svetlomodre barve, ki je podobna barvi svile, cigarete pa so v njih zavite v poseben srebrnat in voščen papir. Da bi cigarete ostale sveže, so škatlice zavite tudi v celofan, tako da se takšno pakiranje v resnici lahko smatra za luksuzno. Imajo zelo prijeten duh in okus, ker so izdelane iz zelo posrečene mešanice južnosrbskili vrst tobaka s primesjo hercegovskega in dalmatinskega. Cigarete »Dubrovka« so namenjene v prvi vrsti ženskam zaradi tega. ker uprava državnih monopolov doslej razen cigaret »Minjon« ni izdelovala nobenih lažjih cigaret, škatlica cigaret »Dubrovka« stane 9 din in jih je v njej 15. Opozarjajo se prodajalci na drobno, da se založe s temi cigaretami in jih čimprej začno prodajati. (Iz uprave državnih monopolov.)
»
Narodno kolo« o letu 1941
1941 tako-le napove-leto 1941 po svojih Vendar pa bo mor-rešilev, osvoboditev, ves svet. Da bi to novo leto 1941 sktiš-le tisti, ki smo jih hišah, marveč tudi drugi narodi plačali skušnje nam dajejo ame, v potrebo brat-braniti ler ohraniti
Ta srbski list o letu duie: «Vse kaže, da bo dogodkih hudo in strašno, da pomenilo tudi končno mir in novo življenje za dočakali, zalo ponesimo v n ie iz lanskega lela, ne doživeli doma v svojih tiste, ki vemo, da so jih z ogromnimi žrtvami. Te zaupanje in vero v nas s: ske sloge in močne volje sebe in svoje!!«
Prebivalstvo Italije
Rim, jan. DNB. Po zaključnem štetju znaša . število prebivalstva v Italiji ob koncu leta 1940 45.011.327, kar pomeni 427.000 več kakor pa pri zadnjem popisu V letu 1940 se ie rodilo 1,037.586 otrok. Iz tujine se je vrnilo 59.814 oseb V istem ča = >vnem razdobju je umrlo 602.865 oseb, 67,063 oseb pa je sprejelo tuje državljanstvo Med temi je 56.803 oseb iz alpskih italijanskih pokrajin, ki so se izselile v Nemčijo, ker so izrazile željo 6prejeti nemško državljanstvo.
Po daljšem, murnom trpljenju nas je za vedno zapustil in odšel po nebeško plačilo iskreno ljubljeni mož, stric, svak,
gospod
Henrik Vrunč
urar
Njegove zemeljske ostanke bomo spremili k večnemu počitku v petek, dne 24. januarja 1941, ob pol 3 popoldne na farno pokopališče v Slovenjem Gradcu
Slovenj Gradec, dne 22. januarja 1941 Žalujoča žena Beta in sorodniki
Nove krvave zmede v Romuniji
Ameriški poročevalci v Romuniji poročajo, da bo Nemčija
proglasila protektorat nad Romunijo
fstanbul, 22. jan. t. Associated Press. Turški listi objavljajo dolga poročila o neredih, ki so se razširili po vsem romunskem ozemlju. V prestoliei sami da je prišlo do krvavih izgredov, ko se je hotela Železna gatrda polastiti vse oblasti. Policijsko oblast v Bukarešti je prevzela vojska. Nemške čete pa so popoldne zasedle radijsko poslopje, poštno palačo, glavni severni kolodvor in še nekaj važnih javnih poslopij. Prav tako so romunske in nemške oblasti skupno odredile. da je strogo prepovedano po 10. uri zvečer zapuščati hiše.
Tudi iz notranjosti romunske države prihajajo poročila o novih homatijah, ki da se hitro širijo. Vojaška oblast je morala zasesti 87 tovarn, telefonska služba je vsa po<l nadzorstvom armade.
Turški listi tudi javljajo, da je sinoči v trenutku. ko je' državni voditelj general Antonescu v radiu bral svoi oklic na narod, radijska postaja po prvih stavkih prenos prekinila in so nato slišali v razburljivih stavkih neko besedičenje nekega zastopnika Železne garde. Turški listi menijo, da so železni gardisti takrat vdrli v radijsko postajo in si jo hoteli osvojiti. Sedaj so jo zasedle nemške čete in vlada spet mir v poslopju in okrog njega. Po Bukarešti vozijo vojaški tanki.
Bitke s stro:n?cami in tanki v Bukarešti
Budimpešta. 22. jan. m. Po poročilih, ki prihajajo v madžarsko prestolico iz Romunije, se sedaj iahko ustvari jasnejša slika o izgredih v Bukarešti in Romuniji. Časopisje poudarja, da je desničarska skupina Železne garde pripravila oborožen pohod proti vladi Antonesca. General Antonescu je takoj nato odpustil vse legionarje, ki so bili v službi na policijski prefekturi v Bukarešti. Legionarji so se temu uprli, napravili barikado ter pričeli streljati iz strojnih pušk na čete generala Antonesca. Čete so obkolile policijsko prefekturo. nenadoma se je pojavilo več (isoč legionarjev, ki so napadli motorizirane oddelke armade. Čete so pričele streljati iz tankov, te* je bilo pri tem več ubitih in ranjenih. »Pešt* poroča, da so v Romuniji proglasili obsedno stanje.
Po brzojavnih poročilih se je kljub težkemu položaju posrečilo pregnati legionarje z glavne pošte, policijske prefekture in železniškega ravnateljstva. Legionarji imajo v rokah radio postajo, kjer so se utrdili. V Bukarešti je trenutno nad 30.000 legionarjev. Od nocoj morajo biti v Bukarešti vse hiše ob 9 zaprte ter ne sme po tej uri nihče več na ulico. Ii brzojavke, ki je prispela ob 9 dopoldne v Budimpešto, je razvidno, da se je legionarjem popolnoma posrečilo zasesti radio postajo. Ob 10 dopoldne so legionarji po radiu pozivali in dajali navodila vsem legionarjem, naj se drže samo resničnega voditelja Rosie Deme-trua. Dalje so v radiu legionarji napadli Aleksandra Diudia, ki ga smatrajo za morilca nemškega majorja Dehringa. Legionarji so pozvali generala Antonesca, naj se postavi na stran tistih, ki resnično branijo ideale železnih gardistov. Opoldne so legionarji preko radia pozivali romunsko vojsko, naj se nikar ne bori proti legionarjem.
Revolucija — med govorom voditelja Romunije v radiu
Sofija. 22. jan t. Associated Press: V Sofiji presojajo položaj v Romuniji zelo resno. V vladnih krogih pričakujejo usodne razvoje.
O dogodkih, ki so se odigravali snoči na romunski radijski postaji v Bukarešti, poročajo bolgarski listi, da je voditelj Romunije general Antonescu hotel prečitati svoj oklic na narod, toda po prvih stavkih je bil prekinjen. Nato je sledil pet-
Molitev za naš čas
V švicarskem »Basler Volksblattu« beremo sledečo molitev;
»Vsemogočni Bog, ki si vedno ohranjal našo domovino po naših pogumnih dedih, ne dopusti, da bi se pomehkužili in omahovali v tako težkem času, kakor je sedaj. Očisti naš narod malenkostne miselnosti in razprši kliko, ki seje malodušnost ter nas varuj ljudi, ki so zmožni vsega, da bi zadovoljili svojo nečimer-no sebičnost in častilakomnost. Razsvetli naše oblasti, da bi ljudstvo vladale pametno in pravično; izpremeni srca bogatih, da bi žrtvovali od svojega prebitka za reveže in okrepi našo voljo, da rajši pretrpimo najtežje, kakor da bi žrtvovali samo košček tega, kar so naši očetje posvetili s svojo krvjo. Veliko smo grešili, smo se razvadili in zanemarjali svoje dolžnosti. Zato naj bi nas žrtve, ki se zdaj od nas zahtevajo, očistile in ozdravile. Daj, da bi svoj pogled zopet obrnili k vzvišenim mislim, k lepoti domovine in k vzorom, ki koreninijo v našem narodnem izročilu. Zaupali bomo v Tebe in se ne bomo bali ljudi.«
minutni molk, nakar se je oglasil neki napovedovalec, ki je začel pripovedovati, da morajo biti od 10. ure dalje vse ulice prazne in da mora vsakdo ostati v svojem stanovanju Napovedovalec je nato prečital nemško in italijansko vojno poročilo. Šele potem je general Antonescu spet prišel do besede, toda po nekaj stavkih so ga spet prekinili. Molk je trajal dalje časa. Končno se je spet oglasila znana napovedovalka, ki je hlastnila v radiu, da bo sledilo važno sporočilo. Takoj nato pa se je slišal neki tuj glas, ki je začel brati neko drugo objavo na narod. Predstavil se je za Georgea Dimitruja, voditelja pravih legionarjev Njegova objava obtožuje nekega Aleksandra Diuzenuja, da je umoril nemškega častnika Doringa, kakor je že prej umoril mnogo Romunov. Končno roti generala Antonesca, naj podpre tiste prave legionarje, ki so nasledniki dediščine ustanovitelja Železne garde Codreana. Potem je postaja za dalje časa utihnila. Po daljšem času se je spet oglasil neki popolnoma tuj glas. ki je pozival romunsko armado, naj nastopi, da prepreči državljansko vojno v Romuniji. Potem je bukareška radijska postaja popolnoma umolknila.
Državljanska vojna
V Sofiji menijo, da so se med tem časom v Bukarešti odigravali hudi prizori, da je bila radijska postaja med govorom generala Antonesca napadena od »pravih legionarjev«, to je od leve struje Železne garde, ki so postajo nekaj časa imeli v oblasti, a so bili končno iz nje pregnani. Postaja je sedaj zasedena od nemške posadke. Prevratno gibanje je baje vodil oče umorjenega Codreana, s katerim je bil v tihi zvezi notranji minister Petrocescu. Uporniki so imeli obsežno zarotniško omrežje po vsej državi. Posrečilo se jim je od kraja zasesti nekaj javnih poslopij v Bukarešti in v podeželskih mestih, toda bili so pregnani in je prišlo pri tej priliki do hudega prelivanja krvi. Šele potem jp mogel Antonescu nadaljevati svoj prekinjeni govor, a še vedno ne do kraja, kar priča, da so boji nanovo zadivjnli. O položaju današnjega dne v Sofiji nimajo nobenih zanesljivih poročil.
Ameriški poslanik ne more poročati
Sofija, 22 jan m Ameriški poslanik v Bukarešti je danes popoldne hotel telefonično obvestiti Wa-shington o položaju v Rumuniji. Obvestil je zunanjega ministra v Washingtonu, da je položaj v Bukarešti kritičen, v tem trenutku pa so mu rumunske oblasti prekinile zvezo z Ameriko.
General Antonescu roti Romune
Sofija. 22. januarja, m. Dopisniki nevtralnih listov poročajo, da jjostaja položaj v Romuniji od ure do ure zamotane jši. General Antonescu je pozval romunski narod s proglasom, naj ohrani mir. General Antonescu pravi, naj se, narod zaveda, da so nerede |x>vzročili tuji agenti, kj širijo lažnive vesti in hujskaio narod na- nezadovoljstvo, da bi neprijateljske dr-
žave mogle iz tega položaja vleči čim večje koristi. General Antonescu zahteva, da se red vpostavi v 24,. urah. Danes dopoldne ob 9 so redne čete stopile v boj na strani vlade. Ne samo v Bukarešti, temveč ludi v notranjosti sp redne čete borijo proti upornikom, ki pripadajo Železni gardi.
Atentat na ravnatelja železnic
Buknrešt, 22. januarja. AA. DNB. Včeraj je bil izvršen atentat na generalnega ravnatelja romunskih železnic, polkovnika Ordiesana. Atentatorji so vdrli v njegovo pisarno in oddali nanj več strelov. Polkovnik Ordiesanu je ranjen. Podrobnosti še niso znane.
Pogreb umorjenega nemškega častnika
Bukarešta, 22. jan. DNB. Na velikem trgu pred glavno postajo v Bukarešti je bila včeraj ob 2 popoldne pogrebna slovesnost za nemškim gone-ralštabnim majorjem Dehringom, ki je bil ubit v Bukarešti. V velikem četverokotu je bila razvrščena nemška vojska, en bataljon pa je izkazal vojaške časti.
Govorice, da bo nemška vojska Romunijo enostavno zasedla
Istanbul, 22. jan. t. Ameriški poročevalci so dobili iz Romunije sporočilo, ki potrjuje mnenje, da bodo morale nemške fete končnoveljavno zasesti vso Romunijo in vzeti vodstvo uprave popolnoma v svoje roke. Voditelj Železne garde Horia Sima je na poti v Berlin, kjer bodo v naslednjih dneh sprejeti usodni sklepi glede Romunije. Romunija naj bi postala pvavi nemški protektorat. medtem ko bi vso notranjo oblast pod nemškim nadzorstvom izvajali izključno železni gardisti. Položaj Romunije bi dobil obliko, podobno Slovaški, kjer vladajo Hlinkovi gardisti pod nadzorstvom Nemčije. General Antonescu se sicer trudi, da bi obnovil red z lastnimi sredstvi in tako rešil Romunijo, da izgubi popolnoma svojo samostojnost, toda dogodki gredo že očividno rez njega, ker poslušajo železni gardisti druge poveljnike.
Madžarski vojni minister v Nemčiji
Budimpešta. 22. jan. t. Associated Press. Veliko senzacijo je povzročila novica, da je madžarski vojni minister general Bartha nenadno odpotoval v Nemčijo, kjer bo sprejet pri maršalu Keitelu. vrhovnem poveljniku nemške oborožene sile. V diplomatičnili krogih poudarjajo, da je to potovanje v zvezi 7, dogodki v Romuniji. Madžarski naj bi pripadla naloga, da po nemških navodilih prevzame odgovornost za vzdrževanje miru in reda tudi v južnem delu Transilvanije, ki je po dunajski razsodbi še ostala pri Romuniji. Osebni železniški promet na Madžarskem je spet zelo omejen.
Churchill o položaju
Anglija ima sedaj 4 milijone mož pod orožjem
Angleška armada
London, 22. januarja, t. Reuter. V spodnjem domu je ob prijiki debate o položaju angleške vojne industrije, ki jo je včeraj sjjoročil delovni minister Bevin in ki bo trajala še en dan, spet povzel besedo ministrski predsednik Churchill, ki je dejal, da je vlada vesela, da sliši tudi kritike. Stvarna kritika je vsaki vladi življenjsko potrebna. To najbolj velja danes, ko je Anglija v borbi za svoj obstoj. Izkušnje so mu pokazale, da ima prav, da stoji na čelu Anglije vojni kabinet, ki ga sestavlja osem ministrov, ki morajo biti vsi odgovorni za svoje resorje in jim dati življenje. Kakšna mrka diktatorska vlada brez zveze s posameznimi resorji in z narodovim življenjem bi v današnjih dnevih velike narodne stiske pomenila smrt angleškega naroda. Nato ie Churchill razložil, kako posluje njegova vlarla, kjer so v okviru vlade same sestavljeni še [»osebni strokovni ministrski odbori, ki zelo hitro poslujejo za rešitev določenih vprašanj, ki se nanašajo v glavnem na področje industrijske proizvodnje, proizvodnje letal, poslov admiralitete, prehrano in trgovino. Praksa ie pokazala da je bilo delovanje uspešno. Sodelovanje je bilo vzorno in je pokazalo, da je ta način naše organizacije dela ogromno orožje, s katerim razpolaga angleška vlada jn ki ji jamči, da bo zmaga dosežena. Toda še enkrat poudarja, da za to potrebu je žive kritike od strani parlamenta, ki je v Angliji svobodno izvoljen glasnik ljudskega mnenja.
Ministrstvo za povojna vprašanja in obnovo
V nadaljevanju svojega govora je Churchill pojasnil tudi naloge novega ministrstva, ki se imenuje ministrstvo za povojna vprašanja in za obnovo. On ne more obljubiti, da se bo (o ministrstvo pečalo z vprašanjem, kako ustanoviti po vojni nova nebesa — in tudi nov pekel — toda potrebno je, da že sedaj proučuje vse možnosti in pota za uspešno delo, kakor hitro bo sedanja vojna zaključena z zmago.
Kaj bo s francoskim brodovjem
Francoska vlada izjavlja, da ga ne bo uporabljala proti Angliji, ker to
prepoveduje pogodba o premirju
Bern, 22. jan. t. AFI. V zvezi z mnogimi poročili, ki so trdila, da bo Francija po spravi, ki je bila dosežena med maršalom Petainoin in La-valom, sedaj sodelovala z Nemčijo v tem smislu, da bo velesilama osišča dala na razpolago svoja sredozemska pristanišča in morda celo vojno brodovje, je bilo sinoči v Vichyju objavljeno naslednje službeno sporočilo:
Francija svojega brodovja ne bo izročila ni komur in njeno brodovje ne bo vporabljeno v boju proti Angliji. Tako določajo pogoji, pod katerimi je bilo podpisano premirje med FVancijo in velesilama osišča. Med maršalom Petainom in
Lavalom je sicer prišlo do popolne razjasnitve, toda to nima nobenega vpliva ua stališče francoske vlade, ki vztraja se dalje pri naziranju. da se morajo vse določbe premirja tako z ene. kakor z druge strani zvesto izpolnjevati. Maršal Petain jc omogočil spravo z bivšim ministrom Lavalom v prvi vrsti zaradi tega. da bi prenehala borba, ki se jc proti maršalu Petainu začela v nekem delu francoskega tiska v zasedeni Franciji. Francoska vlada jp nadalje trdno odločena, da bo i oboroženo silo skrbno varovala svoj kolonialni imperij. Maršal Petain je od vseh priznani vladar nezasedene, zasedene in kolonialne Francije,«
Churchill je nato sprožil vprašanje angleške suhozernske armade, ki je bila od mnogih govornikov kritizirana. V tej zvezi je prvič priznal, da ima Anglija danes pod orožjem 4 milijone fKipolnoma opremljenih mož, ki so pripravljeni, da vsako minuto nastopijo za obrambo domovine. Seveda je treba armado, ki bi jo mogli odpraviti takoj iz Anglije na druga bojišča, vrednotiti po drugih vidikih, kajti življenje takšnih armad je odvisno od ladijskega prostora, ki ga imamo na razpolago in od plovnih okoliščin. Angleška armada je glede orožja vsestransko opremljena. Za to je poskrbela domača vojna industrija, ki je bila organizirana od leta 1939. dalje, in je danes takorekoč že popolnoma dograjena. V 16 mesecih vojne je bilo na novo zajioslenih več sto tisoč delavcev v orožni industriji več, kakor na koncu zadnje svetovne vojne. V prihodnjih 6 mesecih bo veliko število tovoren, ki jih sedaj dograjajo, dvignilo oro/.no proizvodnjo do nikdar doseženega viška. Za Angli jo je seda j že nastopil čus, ko bo začelo primanjkovati delovnih moči. Brezposelnost je izginila. Vse je pri delu. Kmalu bo delovnih rok premalo. Zaradi tega bo morala vlada z raznimi sredstvi poskrbeti, da bodo delovne roke na razpolago. Hvala Bogu, je rekel Churchill, tla se sedanja vojna v nasprotju z zadn jo razvija tako, da ne zahteva klanja ljudi. Čudno je zares, da danes v boju med največjimi državami na svetu, ki razpolagajo s smrtnimi orožji, kot jih svet še nI videl, število 60.000, polovica katerih ne znaša več, kakor 60.000, polovica, katerih so po vrhu še civilisti. Za to pomanjkanje delovnih rok ne bo delulo prevelikih težav.
0 dogodkih v Afriki
Na koncu svojega govora je Churchill omenil tudi dogodke v Afriki. Čisto na kratko je omenil, da so imperialne čete v notranjem obrambnem pasu Tobruka in da se na rpejah Eritreje in Abesinije razvijajo »izredno važni dogodki, ki bodo bogati na usodnih posledicah«. Svoj govor je zaključil z besedami: »Ta naš veliki narod počasi prihaja v stanje, ko se bo za-
stoletje
žena je ona, ki določa okus in kulturo svojega časa. Za sodoben dom si Izbere
4-ELEKTRONSKI SUPER SPREJEMNIK
RADIO d. z o. z., UUBUANA, MikloJlteva »Sta 7 RADIO VAL. UUBUANA, Dalmatinova ulica 13 ANTON BREMEC, CEUE. Mikloiiieva ulica M. 2 L lUilCKY, MARIBOR, Koroika ccsta itev. 11
Rooseveltov zastopnik v Belgradu
Belgrad, 22. jan. m. Z nocojšnjim ekspresnim vlakom pride v Belgrad posebni odposlanec ameriškega predsednika Roosevelta polkovnik Dono-van, ki se mudi sedaj v Sofiji. Polkovnik Donovan je imel v Sofiji včeraj daljše razgovore s predsednikom vlade Filovom in zunanjim -ministrom Popovom. Danes je bil sprejet pri kralju Borisu.
Jugosiovansko-madžarski pakt o večnem prijateljstvu pred madžarskim parlamentom
Budimpešta, 22. jan. b. Madžarsko politično življenje je danes nekoliko oživelo ker je, kot že sjx>ročeno, sklicana za jutri seja madžarskega parlamenta, na kateri ho stavljen predlog za odobritev jugoslovansko-madžarskega pakla o vernem prijateljstvu. Pri tej priliki se pričakuje, da bo zunanji minister grof Cs a k y, ki je že zapustil kliniko, imel velik govor.
Amerika ukinila prepoved izvoza letal v Sovjetsko Rusijo
AVashington, 22. januarja, t. Associated Press. Rooseveltov tajnik E a r I y je danes povedal časnikarjem, da je ameriška vlada sklonila ukiniti prepoved za izvoz ameriških letal v Sovjetsko zvezo. Ko so ga časnikarji spraševali, ali je ameriška vlada računala z možnostjo, da bi Sovjetska zveza mogla ameriška letala izvažati naprej v Nemčijo ali v Italijo, je Early pojasnil, da sp je ameriška vlada dalje časa pogajala s sovjetskim poslanikom Umanskim in da je ameriška vlada zadovoljna s sporazumom, ki je bil dosežen. (Kakor znano, je Amerika prepovedala izva/.ati letala iz Amerike v Sovjetsko zvezo, ko jp slednja napadla Finsko.) V diplomatičnih krogih temu ukrepu ne pripisujejo velikega pomena, ker bi morala Sovjetska Rusija letala, ki bi jih hotela izvažati, najprej plačati, potem pa s svojimi lastnimi sredstvi odpeljati iz. Amerike. Pomen bi ameriški ukrep dobil šcIp v trenutku, ko bi mednarodni položaj postal v toliko jasen, da bi imele Združene države Sev. Amorike na tem interes, da Sovjetsko zvezo oborožijo z letali proti trajni zvezi Nemčija, Japonska, Italija.
Willkie na potu v Anglijo
Newyork 22. jan. t. Associated Press Bivši Rooseveltov protikandidat Wendcl! Willkie je na prošnjo in s posebnimi • priporočili Roosevelta ter ameriškega zunanjega ministrstva danes na čezmorskem letalu »Clipper« odletel iz Newyorka v Evropo, kjer bo ohiskal Anglijo. Pred odletom je sprejel časnikarje ki jim je izjavil:
»Globoko sem prepričan, da je zmaga Anglije najboljše jamstvo za Ameriko, da ji bo prihranjen vstop v vojno. Zaradi tega sem mnenja, da moramo z vsemi močmi podpreti angleško vojsko, da bodo mogli uničiti narodni socializem. Prepj-čan sem, da se bodo svobodoljubni liudie po vsem svetu strnili v eno samo ironto, da uničijo totalitarna nasilstva.«
»
Vdorne vaje« v Ameriki
Newyork, 22. jan. Reuter »Vdorne vaje«, ki bodo trajale štjri dni, so sp začele danes na področju, ki obsega N?wyork Oity, Long Island in oslali dpi državicp Npvvvork, vzhodni Hudson, Mas-sachusetts in Rhode Island Vaje so sp začele ob zori. Nad tisoč civilistov jp zasedlo vpč kot 700 opazovalnic v nipstih in vasph tpr so budno pazili, kdaj se bodo pojavili »sovražni« bombniki. Štabi imajo svoj spdpž v Bostonu in Npwyorku. kjer je organizirana tudi pospbna tplofonska zvpza za štP-čel vojskovati s polno silo. Mislim, da smem v J vilna poročila 18 bombnikov, ki prpdstavljnjo vpč imonu velikp verinp parlamenta izjaviti, da jim : sovražnih formacij, sp jp približalo obali na raznih pošiljamo svojo zahvalo in nove spodbude za ■ točkah. Štiri oskadrilp lovskih letal, ki «o bile raz-nova junaška dejanja, ki se sedaj razvijajo na- porejpnp na raznih letališčih tesra področja, so bile prej, naprej.«	1 pripravljene, da prestrežejo »napadalce«.
Sovjetsko-italijansko sodelovanje
Rim, 22. jan. m. Italijansko časopisje je danes po daljšem času objavilo prvi članek, v katerem se napoveduje možnost zboljšanja odnošajpv med Italijo in Sovjetsko zvezo. Italijansko časopisje omenja možnost trgovskega prometa med obpma državama prpko Nemčije. Kakor znano, se trenut? no mudi v Rimu dr. Clodius s 35 člani nemške
komisije za trgovinska pogajanja z Italijo. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da bodo pri tpm razpravljali tudi o vprašanju možnosti prometa med So-vjptsko zvpzo in Italijo čpz Npmčijo. V Rimu zato pričakujpjo kot poslodico tph razgovorov možnost skrajšanih npposreduvb italijaiisko-sovjctskih trgovinskih pogajanj.
^jOJp&dahAtvo Naredba o prodaji moke in kruha na nakaznice
Kakor smo že poročali, jc bilo pričakovati s 1. februarjem 1941 v naši banovini uvedbo nakaznic za moko in kruh. Dne 22. t m. je že izšla tozadevna banova naredba v »Službenem l'6tu« in je 6 tem dobila obvezno moč.
Po novi naredbi je mogoče v naši banovini od 1. februarja 1911 dobiti kruh, testenine, moko in druge mlevske izdelke (zdrob) iz pšenice ali ržene moke (same ali z drug'mi primesmi) le na nakaznice.
Nakaznic je 5 vrsl, na katere odpade določena količina- 1 kg moke odgovarja 3.33 kg kruha iz enotne moke.
Osebne nakaznice izročajo občinski preskrbo-valni uradi družinskemu poglavarju. Zato je treba vložiti poeebno prijavo na predpisanem obrazcu.
Vse nakaznice so javne listine, ponarejanje se strogo kaznuje. Prodajalci morajo voditi posebno evidenco
Končno je v naredbi vsebovano tudi določilo, da morajo mlinarji oddati merico, t. j. količino žita, ki ga dobe za mletje, tudi banovinskemu prehranjevalnemu zavodu.
Naredba ima naziv: »Naredba, s katero se uvajajo uradne nakaznice za kruh ali moko in ureja promet z žitom in mlevskimi izdelki v dravski banovini« in je doslovno tikale:
Čl. 1. Od 1. februarja 1911 dalje se smejo prodajati v območju dravske banovine kruh, testenine, moka in drugi mlevski izdelki Jzdrob), ki 6e izdelujejo ali sestoje v celoti ali s primesjo pšenične ali ržene moke, samo na uradne nakaznico, ki jih izda kr. banska uprava.
Čl. 2. Osebne nakaznice sc izdajajo v 5 obrazcih, in sicer:
1.	zmanjšane za otroke do spolnjenega 6. leta;
2.	delno zmanjšane za mlajše osebe do spolnje-nega 14 leta;
3.	cele ia odrasle osebe;
4.	dodatne za ležke delavce;
5 za tujce iz krajev, kjer ni nakaznic.
Zmanjšane, delno zmanjšane, ccle in dodatne nakaznice se izdajajo za dobo 1 meseca
Nakaznice za lujce se izdajajo za dneve.
Nakaznice se glase na količino kruha, moke ali mlevskjh izdelkov ter testenin Mesto kruha se smejo oddajati tudi moka ali mlevski izdelki, oz. testenine v razmerju, da ustreza 3.33 kg ljudskega kruha 1 kg pšenične ali ržene moke ali 1 kg testenin.
Količino moke ali mlevskih izdelkov, ki se obdobno oddaja na nakaznice, določi Banovinski prehranjevalni zavod.
Člen 3i Osebne nakaznice izročajo občinski pre-skrbovalni uradi družinskemu poglavarju zanj in za vse člane gospodarstva (gospodinjstva).
Za člane gospodinjstva v smisiu te naredbe se štejejo tnd: podnaiemniki.
Družinski poglavar mora izročiti osebne nakaznice članom gospodinjstva, ki jih ne prehranjuje.
Vsako spremembo v številu članov gospodarstva mora naznaniti družinski poglavar ali njegov namestnik občanskemu preskrbovalnemu uradu v teku 48 ur.
Člen 4. Za dobavo nakaznic mora vložiti družinski poglavar prijavo na predpisanem uradnem obrazcu. V prijavi mora navesti vse osebe, ki jih preživlja ali ima nastanjene v svojem gospodarstvu, njih starost io niih poklic ter podati izjavo, ali in koliko žita in mlevskih izdelkov ima sam ali člani gospodinjstva, za katere je vložil prijavo, v lasti ali v posesti, oziroma kalere količine žila ali mlevskih izdelkov mu kdor koli na kakršni koli podlagi dolguje.
Nepravilna prijava se kaznuje, v kolikor niso upoštevana določila splošnega kazenskega zakona, po odredbah čl. 8 uredbe za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom.
Katera količina zalog ne ovira izdaje nakaznic, odredi Banovinski prehranjevalni zavod.
Člen 5. Polniki (turisti), ki v njihovem bivališču niso uvedene nakaznice kr banske uprave o porabi moke in kruha, morejo dobiti za č;i6 bivanja v območju dravske banovine 6 posredovanjem svojega stanodajalca dnevne nakaznice.
Člen 6- Osebe, ki se navadno ne prehranjujejo v gospodinjstvu družinskega poglavarja ali v lastnem gospodinjstvu, temveč v tujem gospodarstvu (n pr. v gostilniških obratih, kuhinjah in drugod), morajo oddati, če jih la gospodarstva oskrbujejo po--^r-m ludi s kruhom, svoje nakaznice v celoli, drugače pa ustrezajoče odrezke za moko in testenine temu gospodarstvu.
Člen 7. Nakaznice imajo glavo z označbo serije in številke z označbo obdobja, za katero veljajo, in prostor za vpis osebe, za katero so bile izdane.
Nakaznice imajo odrezke z navedbo količine po teži za kruh ali moko.
Prenos nakaznice ali njenih odrezkov na druge osebe, dalje poraba nakaznic, katere je oblastvo določilo za druge osebe, ali katerih veljavnost je potekla, sta prepovedana in kazniva; izvzeta je samo dopustna medsebojna izmenjava med člani istega gospodinjstva.
Ravno tako je prepovedano prodajalcem kruha in moke prilastiti si nakaznico ali niene odrezke, ne da bi hkrati oddali ustrezajočo količino kruha, moke ali mlevskih izdelkov.
Člen 8. Osebe, ki se popolnoma oskrbujejo v človekoljubnih in dobrodelnih zavodih, učiVščih in odgojevališčih, v jclaišnicah, v zavetiščih itd., ne dobe osebnih nakaznic.
Taki zavodi dobe moko in mlevske izdelke ter kruh in testenine na posebne nakaznice za zavod, ki jih izdaia pristojni ončin«ki preskrbovalni urad na prijavo po čl. 4 te uredbe
Nakaznica mora vsebovati navedbo, za kolikšno število oseb m za katero množino moke in mlevskih izdelkov, kruha in testenin je izdana, in za katero dobo velja
Nakaznice se izdajajo za dobo enega meseca. Člen 9. Goslmtkim obratom izdaja obratne nakaznice za kruh in moko za potrebe nerednih gostov sreski preskrbovalni odbor po navodilih Bano-vinskejja prehranjevalnega zavoda.
Sreski prskrbovalni odbor izdaja obratne nakaznice za potrebo moke tudi slaščičarnam
Obratne nakaznice za moko za izdelovalce testenin izdaja Banovinski prehranjevalni zavod.
Člen 10. Vse nakaznice so javne listine. Ponarejanje se kjznuje po kazenskem zakonu.
Člen 11. Kruh, moka in mlevski izdelki ter testenine se smejo oddajati potrošnikom le, če se predloži veljavna osebna nakaznica in kadar prodajalec odreže število odrezkov, ki ustreza zahtevani količini kruha ali moke, oziroma nakaznica za obrat ali zavod, katero nakaznico obdrži prodajalec,
Ta predpis velja tudi v gostinskih obratih za 6lalne goste
Goslinekj obrtniki so dolžni dopustiti, da njihovi gosti použijeio s seboj prineseni kruli.
člen 12. Obrtniki, ki oddajajo moko, kruh in mlevske izdelke (peki, trgovci, imetniki gostinskih obratov), morajo v svojih prodajalnicah oz. obratnih prostorih napraviti vidne in čitljive napise, da 6e smeta moka in kruh pod kaznijo oddajati samo proti uradnim nakaznicam.
Člen 13. Vsi prodajalci moke, kruha in mlevskih
izdelkov morajo zbirali odrez.ke osebnih nakaznic in vse nakaznice ter )ih konec meseca izročiti občinskemu preskrbovalnemu uradu z obračunom po ijenu 14,
Člen 14. Vsi prodajalci in predelovalci moke ler prodajalci kruha in leslemn morajo voditi zabelež-nico.
Knjiga mora imeti označene strani in mora bili opremljena z občimkim pečatom ter biti na razpolago zaradi kontrole oblastvenim organom ali njih pooblaščencem.
Iz knjige mora bili razvidno stanje zaloge v začetku meseca, prirastek med mesecem, vir dobave, uporaba v obratu in prodaja ter slanje konec meseca.
Te podatke iz zabeležnicc morajo vsi oddajalci kruha in mlevskih izdelkov ter testenin predložili konec me6eca občinskemu preskrbovalnemu uradu.
Člen IS. Vsak obrtnik, ki prodaja moko, kruh in mlevske izdelke, ali predeluje moko, kakor tudi vsakdo, ki je vložil prijavo za dobavo osebne nakaznice za kruh in moko, mora dopustiti, da organi občinskega preskrbovalnega urada zaradi nadzora nad poslovanjem in zaradi ugotovitve zalog pregledajo poslovne knjige in obratne ter stanovanjske prostore.
Obrtniku, ki prepreči tak pregled, se razen redne kazni odvzame tudi pravica obratovati z moko, imetniku osebne nakaznice pa pravica do prejema nakaznice.
Člen 16, Mlinarji, ki meljejo na merico, morajo vse svoje prihode moke za merico oddati Banovinskemu prehranjevalnemu zavodu,
Mlinarji na merico morajo voditi «abeležn'co po čl. 14. in morajo izvleček iz zabeležnice mesečno predložili občinskemu preskrbovalnemu uradu.
Prav tako moraio dopustiti organom občinskega pre^krbovalnega urada pregled knjig, zalog in poslovanja.
Člen 17. Prekrški te naredbe se kaznujejo, v kolikor niso upoštevani predpisi splošnega kazenskega zakona uredbe o preskrbi prebivalstva in vojske s kruhom ter uredbe o ureditvi blagovne prodaje, po določbah čl. 69 zakona o notranji upravi.
Člen 18. Ta naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine.«
Maksimalne cene koruze in koruzne moke
Za koruzo in mlevske izdelke iz koruze 60 po naši banovini določene tele najvišje cene:
1.	Za rumeno koruzo s 14% vlageg pri prodaji na veliko v vrečah z din 325.— za 100 kg, franko skladišče prodajalca V tej ceni )g vštet 2,5% skupni davek. Ako prodaja prodajalec koruzo v svojih vrečah, sme pribiti k tej ccni 5 din kot obrabnino za vieče. Cena bele koruze je za din 12.50, cena čtn-kvantina je za din 50.— višja.
Ako vsebuje koruza več kakor 14% vlage, je odbiti od zgornjih čeo za vsak višji odstotek vlage din 4.—.
2.	Za mlevske izdelke iz koruze pri prodaji na veliko za 100 kg
i 7.	iz	iz
rum. k. bele k činkv.
koruznega zdroba koruzne meke koruznih otrobov
din 475.— 490— 510.-„ 385.— 400,— 425.-„ 225.— 225,— 225.-
Te cene računajo prodajalci s sedežem v dravski banovini ftanko postaja prodajalca, drugi prodajalci pa franko postaja kupca. K tem cenam se pribija občinska trošarina. Ne smeta se pribijali k tem cenam skupni davek in obrabnina vreče,
3. Pri odjemu večjih količin mlevskih izdelkov se dovoljujejo za cene, navedene v točki 2., popusti, ki jih določita sporazumno prodajalec in kupec.
Odjemalcem, ki trgujejo z mlevskimi izdelki pretežno na debelo, 'se morajo dovoljevati na pod toč. 2 navedene najvišje cene tolikšni popusti, ga z,našajo za mlevske izdelke najvišje nabavne cene: za 100 kg.
iz iz iz rum. k. bele k. činkv.
koruznega zdroba keruzne moke otrobov
den 440,— 455,— 475.— „ 350— 370.— 390,— „ 200,— 200.— 200,—
4.	Ako meljejo mlini koruzo za račun trgovcev, smejo računati za mlevnino z vštetim razkladanjem in nakladanjem največ din 2300— za vagon. Ako posodijo mlini vreče, smejo računati še din 500 kot obrabnino za vreče.
5.	Normalna meljava koruze v dravski banovini je: za rumeno in belo koruzo 20% zdroba, 60% moke 18% olrobov; za činkvantin 40% zdroba, 40% moke in 18% otrobov.
Ta predpis velja do morebitnih drugačnih predpisov o meljavi, ki bi se izdali z veljavnostjo za vso državo,
6.	Trgovski mlini in trgovci, ki žele mleti v dravski banovini koruzo tako, da bi dobili iz nje večji odstotek zdroba, kakor je predpisano v toč. 5. te odredbe, morajo prijaviti ta način mletja kraljevski banski upravi, referentu za kontrolo cen.
Podjetja, za katerih račun se je koruza tako mlela, so dolžna prispevati v banovniski sklad za aprovizacijn prispevek, ki ga predpiše kraljevska banska uprava v taki višini, cia se zmanjša s tem zaslužek trgovskega mlina ali trgovca na tisto višino, ki bi se dosegla pri normalni meljavi.
7 Cene koruze in mlevskih izdelkov iz koruze v trgovini na malo se določajo lako, da pribije trgovec na malo k nakupni ceni prevozne stroške in morebitno trošarino, temu znesku pa pribije 10%. Tako dobljena vsota se zaokroži na 25, 50, 75, par.
8. Kdor prodaja koruzo ali mlevske izdtlke po višjih cenah, kakor 60 zgoraj določene ali melje
Kaj je s telefonskim imenikom
22. januarja 1041.
Pred le 11 so redno izhajali telefonski imeniki, ki so zelo potrebni ne samo zaradi rednega obratovanja, temveč ludi zaradi lega. ker se dogaja toliko izprememb. Nekdaj je imelo tudi novinarsko združenje pooblastilo za izdajo telefonskih imenikov in v vsej državi je bilo v tem pogledu vse v redu. Od takrat imajo še mnogi gospodarstveniki lepo vezane telefonske imenike za posamezne banovine. Potem je bil telefonski imenik direkcije Ljubljane izdan po odloku poštnega ministrstva lela 10.30 Od takrat pa pri nas ni več telefonskega imenika, čeprav so bile v tem času izvršene mnoge izpremembe. Tudi izdaja telefonskega imenika od leta 1039 ima razne hibe, med katerimi je tudi la. da se knjiga ali snopič ne odpira po črkah abecede, kakor je bil la običaj že pri mnogih publikacijah, ki vsebujejo važne sezname. Tudi v ostalem preglednost ni biln bas na višku in ko je človek videl dolgo vrsto nezasedenih številk je bil prepričan, da bo prišlo čimprej do izdaje novega imenika, ker je vendar toliko refleklanlov na telefon. Od leln 1939 pa nimamo novega telefonskega imenika in si moramo vsi polnili svoje belcžnice z vpi-
savnnjem novih telefonskih šlc\ilk poslovnih in privatnih zvez. Sredi lanskega leta je združenje trgovcev nekajkrat prosilo poštno direkcijo. da bi odredila izdajo novega lelefonsk"ga imenika. Z etio tako prošnjo je bil združen ludi predlog, naj bi poštna direkcija razmišljala ludi o izdaji ročnega telefonskega imenika v Inki obliki, kakor so 11. pr. belezni koledarčki in vozni redi. Ta predlog je bil podan v prepričan ju. da takega seznama ne bi kupovali samo naročniki telefona, temveč tudi vsi oni privatniki, ki imajo opravka z uradi, poslovnimi krogi, zdravniki, odvetniki ild. V neki drugi vlogi pa ie bila izražena prošnja, naj Poštna direkcija čimprej naznani združenju nove naročnike, ki so si od zadnjega telefonskega imenika pridobili telefonsko zvezo, dn bi trgovske organizacije lahko za svoje članstvo napravile prepolrebni dodatni imenik. Na le prošnje in predloge je Poštna direkcija enkrat odgovorila. da ie bila vloga poslana postnemu ministrstvu. v drugem odgovoru pa je stalo, da bo izdan na področju ljubljanske poštne direkcije nov telefonski imenik šele takrat, ko bo končana instalacija naročniških telefonov, ki bo omogočena /. zadnjim pokali! jan jeni mesta Ljubljane. To je bilo v začetku avgusta lanskega leta. Inulo pogrešanega novega telefonskega imenika pa še vedno ni.
brez prijave, navedene v točki 6., koruzo tako, da dobiva iz nje višji odstotek zdroba, kakor je predpisan v točki 5 te odredbe, se kaznuje po čl, S. uredbe o kontroli cen.
Zaposlenost delavstva v oktobru
Iz podatkov Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je razvidno, da se je od septembra 1940 tiu oktober 1940 število zavarovancev zman jšalo za 2020. dočim je v primeri z oktobrom leta 1939. naraslo za 62.738 na 7H3.3I2 zavarovancev in zavarovank. Na področju naše banovine je število zavarovancev od septembra na oktober padlo za 20I9 na 122.784, na področju banovine Hrvatske je število zavarovancev naraslo za 2938 na 246.757, dočim se je na področju ostale države število zavarovancev zmanjšalo za 2939 na 415.971.
Po posameznih strokah je oktobra lani v primeri / oktobrom 1939 naraslo število zavarovancev pri gradbi železnic, cest in vodnih zgradb, pri visokih gradbah ter v gozdnoža-garski industriji, centralah /a proizvodnjo sile in obskrbo z vodo. Zmanjšalo se je število zavarovancev pri denarnih zavodih, v trgovini ter v tekstilni industriji.	, ,
Povprečna zavarovana mezda je v vsej državi narasla od septembra na oktober 1940 za 1.13 nn 29.39, dočim je. od oktobra 1939 do oktobra 1940 narasla za 4.39 din. Povprečna delavska zavarovana dnevna mezda je znašala oktobra 1940 v Sloveniji 31.40 (septembra 1940 30.21) din, na Hrvatskem 30.13 (29.19) din in v ostali državi 2S.34 (27.14) din. Skupna mesečna zavarovana mezda je znašala oktobra 1940 v Sloveniji 96.38 (septembru 1940 94.27) milij. din, na Hrvatskem 186.02 (177.95) milij. din in v vsej ostali državi 294.7 (2S4.23) milij. din. skupno torej v vsej državi 577.10 (septembra 1940 530.46,
oktobra 1939 448.11) milij. din.
*
Ljubljanska borza je določila tip 85% moke.
V prisotnosti borznega predsednika dr. I. Slokarja in glavnega tajnika J. Kovača ter zastopnika Bano-vinskega prehranjevalnega zavoda inž. V. Koširja je borzna izvedeniška komisija — sestoječa iz borznih članov A. Smrkolja, A Paulija in 1. Rojca, ob sodelovanju Fr. Škerjanca, predsednika Združenja mlinarjev dravske banovine — danes določila iz številnih poslanih vzorcev mok povprečni tip 85% enotne krušne moke v smislu zadnje uredbe kr. banske uprave z dne 24. decembra 1940. Borzna komisija je ugotovila, da še najbolj ustrezajo povprečnemu tipu nove enotne moke vzorci mok iz tehle mlinov: Kari Zupane, Sevnica, Jakob Jaš, Mislinja in »Bistrica« mlin, Borovnica — Povprečni tip nove 85 enotne krušne moke bo dostavljen po ljubljanski borzi vsem okrajnim načelstvom, oziroma okrajnim prehranjevalnim odborom, kjer bo na vpogled tudi vsem občinam, oziroma občinskim prepranjevalnim odborom
Delo Glavne kontrole v letu 1940. Iz objavljenih statističnih podatkov o delu Glavne kontrole v letu 1940 posnemamo, da je število rešenih aktov ostalo v glavnem neizpremenjeno: 176 594. leta 1939 176.384. Zaradi tega so se tudi zaostanki s koncem leta 1940 občutno zmanjšali. S koncem leta 1938 je bilo nerešenih aktov 1527, s koncem 1939 je vsota narasla na 2263, doči mse je s koncem lanskega leta znižala na 1133. Število tožb na Državni svet je znašalo 949 leta 1938 1268 Največ dela je imela Glavna kontrola z akti o postavitvah in napredovanjih, nadalje z odloki resornih ministrov o odstopanju del in nabavk, pogodb kakor tudi drugih odlokov o materialnih izdatkih,
Izprememba pravilnika o gradbenih taksah mestne občine ljubljanske, Doslej je pravilnik o gradbenih taksah mestne občine ljubljanske določal v III. poglavju 3. tečka. da znaša nagrada vsakemu članu komisije za ogled — javno razpravo — na mestu samem za kakršen koli pregled zgradbe v tehničnem, pravnem, zdravstvenem oziru ali kakršnega koli drugega vzroka za vsak predmet 20 dinarjev Novo izpremenjena določila pa razdelu-jejo nagrado takole: članu gradbenega odbora po 50 din. uradniku mestnega poglavarstva pa po 30 dinarjev
Uvoz cina. Kot poročajo iz Belgrada, je dobila Priv. izvozna družba dve ponudbi v zadnjem času za uvoz cina. Cin nudijo iz Lizbone v količini nekaj sto 1011 po ceni 300 dolarjev za tono. Uvoz tega cina po teh cenah bi pomenil znatno znižanje cene cina v naši državi
Izvoz svinca iz antimnna v Romunijo. Iz Bukarešte poročajo, da je pirotehnični institut romunske vojske dobil dovoljenje romunske vlade, da more iz Jugoslavije uvoziti 370 ton «vmca in 5 ton anti-mona. Kovini bo dobavila belgrajska drttžba Mi-nero. Cena svinca jc določena na 145 dolarjev za tono. anlimona pa na 420 dolarjev.
Potrjena poravnava: Stropnik Leopold, trgovec z mešanim blagom. Trnovlje 180 pri Celju; za 50% v 10 mesečnih obrokih.
Odstop šefa Urava za kontrolo cen. Iz Belgrada poročalo, da |e odstopil kot šef urada za kontrolo cen g dr. Aleksander Jovanovič, rektor eko-nomsko-komercialne visoke šole v Belgradu.
Sončnično seme. fz Belgrada poročajo, da bodo tvornice olja izplačale kmetom, ki goje sončnice za vsak katastralni oral, ki ga imajo posejanega s sončnicami 500 din predujma na pridelek.
Zopet govorica o drž. tvornici cementa. Iz Belgrada poročajo, da se je ponovno načelo vprašanje, ali naj si država zgradi lastno tvornico cementa, ali pa naj odkupi eno že obstoječih tvornic.
Cene bučnega olja na debelo so določene za vso državo na 22 40 din kar je bilo izvedeno v soglasju z banom banovine Hrvatske, da bodo cene veljale za vso državo.
Izpremembe v kartelih. Osnovan je mešan (domače in inozemske tvrdke) kartel izdelovalcev kadi iz železne pločevine. Likvidirani pa so bili naslednji karteli: kartel nogavic |samo »domače« tvrdke), karlel kisika, mednarodni kartel kisove kisline, mednarodni kartel suhe destilacije lesa in kartel težkih železnih konstrukcij.
Nova delniška družba. Znana belgrajska industrijska tvrdka Mihajlo Sonda se pretvori v delniško družbo z glavnico 15 milij. dinarjev. Aport podjetja znaša 14 milij din.
Licitacija. Kr banska uprava razpisuje za grod-bo objektov na rekonstruirani drž. cesti št. 50 od km 5659 do km 14 885 (Ježica—Domžale) 1. licitacijo za 27. februar. Proračunska vsota znaša 1 milijon 17.108.63 din.
Občni zbor: Kreditna banka, d. d. v Murski Soboti, 15. februarja 1941,
Nova delmUka družbo. Po odobritvi ministra trgovine in industrije ie osnovana v Belgradu »Srbija« d. d. za trgovino in industrijo. Glavnica znaša 6 milijonov dinarjev. Vpis delnic je 25. januarja 1941. Pri vpisu je plačati 1000 din imenske vrednosti in 40 din za usla-novilvene stroške.
Vladimir Arkn d. d.. Zagreb. Računski zaključek za 31. avgust 1940 izkazuje pri glavnici 40 (20.0) in bilančni vsoti 46.9 (47.06) in bruto-ilonosu 22.2 (22.2) milij. din čistega dobička 0.52 milij. din, dočim je znašala za 1938-1939 izguba 3.75 milij. din.
Vpisi v trgovinski register: >sE!ma<, javna trgovska družba inž, Rupnik Zdenko in Volk Janez, Ljubljana; »Lcsex« Artur Sachs; lesna ekspertna trgovina, Ljubljana; Josip Pire, trgovina z lesom, Rakek. Pr ljubljanski podružnici Splošnega jugoslovanskega bančnega društva je bil vpisan pro-kurist Križ Janko.
Likvidacija: Kmetijsko društvo v Dankoveih, r. z. z o. z.; Sadjarska in vinarska zadruga v Les-kovcu. r. z. z o. z.; Dom služkinj, Maribor; Poljedelska, sadjarska in vinogradniška zadruga na Kaki.
Dve novi zadrugi. V zadružni register sta l ili vpisani zadrugi: Mlekarska in prodajna zadruga 7. omej. jamstvom v Poljanah nad Škofjo Loko; Lesna zadruga »Zlati vrh« pri Sv. Joštu nad Vrhniko. zadruga z 0111. jamstvom.
Mešanje koruzne in ošenične moke tudi v Romuniji. V Romuniji ie pričakovati, da bo v kratkem uvedeno obvezno mešanje pšenične in koruzne moke za kruh v razmerju 80:20.
22. januar.
Denar
Ameriški dolar 55,— »temška marka I4.10~-U.90
Devizni promet ie znašal na zagrebški borzi 9,258.804 din, na belgrajski pa 16,760.000 din, od lega 321.985 in 334.000 mark. 95.0000 drahem, 58.367 šv. frankov. 92.910 dolarjev in 5785 švedskih kron. — V efektih je znašal promet na belgrajski borzi 2,350.000 din.
Ljubljana — uradni tečaji:
London 1 funt....... 174.57— 177.77
Newyork 100 dolarjev .... 4425.00-4485.00 Ženeva 100 frankov..... 1028.64—1038.64
Ljubljana — zasebni ktiring:
Berlin 100 mark...... 1772.00—1792.00
Solun 100 drahem..... 39 denar
Ljubljana — svobodno tržišče:
London 1 funt.......215.00— 219.10
Newyork 100 dolarjev .... 5480.00—5520.00 Ženeva 100 frankov..... 1271.10—1281.10
Zagreb — zasebni kliring:
Solun 100 drahem..... 39 denar
Belgrad — zasebnj kliring:
Solun 100 drahem . . . . 38.65— 39,35
Curih. Beograd 10, Pariz 8.20, London 16.10, Newyork 431, Bruselj 69 tnoni.), Milan 21:70, Madrid 40, Amsterdam 229 (nom.), Berlin 172.50, Stockholm 102.775, Oslo 98.50 (nom.), Kopenlia-gen 83.50 (nom.), Sofija 4.25, Lizbona 17.24, Budimpešta 85, Atene 3.00, Carigrad 3.375, Bukarešta 2.15, Helsingfors 8:75, Buenos-Aires 101.75.
Vrednostni papirji Vojna Skoda;
v Ljubljani 465—470 v Zagrebu 470—480 v Belgradu 473.50—475
Ljubljana. Državni papirji: 7% inv. posojilo 100.50—102, agrarji 55—57, voj. škoda promptna 465—470, begi. obv. 84—85, daim. agrarji 80—81, 8% Bler. pos. 106—108. 7% Uler. pos. 98—101.50, 7% pos. Drž. hip. banke 103—105. 7% stab. posojilo 05.50—99. _ Delnice: Narodna banka 7000 do 7200. Trboveljska 365—375, Kranjska industrijska družba 142 denar.
Zagreb. Državni papirji: 7% inv. jx»s. 100 denar, agrarji 56 denar, vojna škoda promptna 470—480, begi. obv. 85 den., 6% šum. obv. 54 denar, 4% sov. agrarni 79 den., 8% Bler. pos. 106.50 den.. 7% Bler. pos. 100 den., 7% posojilo DHB 102—103, 7% stab. pos. 96 den. — Delnice: Narodna banka 7050 den., Priv. agrarna banka 200 den., Trboveljska 370—380.
Belgrad. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 101 denar (101). vojna škoda promptna 473.50—475 (475). begluške obveznice 85.25 do 85.75 (85.50). dalm. agrarji 80.50—80.75 (80.50, 81). 6% šumske obveznice 79.50—79.75 (80, 79.50), 4% severni agrarji 55—55.25 .(55), 8% Blerovo posojilo 106—108.50. 7% Blerovo posojilo 100 denar, 7% jiosojiln Drž. hip, banke 103 do 103.50. 7% stab. posojilo 98 50 denar. — Delnice: Priv. agrarna banka 201 denar (205.50),
Žitni trg
Nnvi Sad. Vse neizpremenjeno. Tendenca ne-izpreinenjena. Promet srednji
Neznosen položaj invalidov-bolnikov
V štev. 298. je »Slovenec« poročal iz banovine Hrvatske, da so se tam posebno začeli bolj zanimati za invalide, da bo treba zvišati invalidnino. kar je res prav in nujno potrebno, da se invalidsko vprašanje končno uredi temeljito.
Tudi pri nas v dravski banovini je invalidska zadeva ena najbolj nujnih vprašanj, ki bi se moralo čimprej in temeljito rešiti. Ne gre tu toliko za povišanje invalidnine, ampak zalo, da se vloženo prijave končno vendarle enkrat rešijo in našim invalidom, ki umirajo v revščini, končno vendarle da, kar jim gre iu po vsoj pravici zahtevajo. Dobili smo novo uredbo z dne 1. decembra 1938, pa velika večina prijav še danes ni rešenih, kar je golovo največja krivica, ker se največjim revežem in njihovim družinam kratijo pravice in vzdrževalnimi.
Najhujše so pa pri tem prizadeti invalidi-bolniki, katere je nova uradba najbolj okrnila iu nekaterim vzela še to. kar so že prejemali, oziroma prej imeli. Ti bolniki prejmejo invalidnino šele v tem primeru, ako jim pri ponovnem invalidskem pregledu v armijski bolnišnici v Zagrebu določi jo 70 odstotkov nesposobnosti, , kar se pa malokdaj zgodi. Pa še lo ni zadosti; invalidsiio sodišče je zahtevalo tudi, da so morali invalidi-bolniki imeti že pri pregledu leta 19*23 najmanj 50 odstotkov nesposobnosti. Invalidske komisije so pa že takrat imele nalogo, da izločijo čim več invalidov in zmanjšajo breme državi.
Za invalide-bolnike je bil zakon iz leta 1925 mnogo boljši, ker so bili po tem zakonu invalidi-bolniki deiežni podpjre in so prejemali invalidnino kakor oni. ki so bili ranjeni, kar je tudi edino pravično, kajti v mnogem primeru bolezen onemogoča invalidu vsako pridobitno zmožnost. Bolnik, ki ima bolezen na srcu ali pljučih, več, trpi in težje prenaša bolezen kot oni, ki mu je amputiran kak ud, ker tak bolnik navadno ni za nobeno rabo Poleg tega je bolezen iz dneva v dan slabša in hujša, nazadnje postane le v nadlogo sebi in svojcem, dokler ne podleže bolezni, katero je dobil v vojni.
Za vse te vrste bolezni dobi bolnik navadno v Zagrebu 50 odstotkov invalidnosti in s tem je izrečena nad njim smrtna obsodba, proti kateri ni priziva, ker so vse odločbe armijske komisije dokončne in je ta komisija prva in zadnja instanca. Dočim je možna invalidom-ranjencem pritožba na višjo komisijo, je invalidu-bolniku tudi ta možnost odvzeta. Zanj ni priziva, njegovo pritožbo reši samo — smrt.
Pač ima ministrstvo za socialno skrbstvo pravico in dolžnost, zahtevati ponoven pregled. Toda te pravice se ministrstvo ne poslužuje, kakor kažejo dosedanje izkušnje.
§ 85. invalidske uredbe črka >g« navaja med drugim glede pravic invalidskega odseka, ki je ustanovljen pri kralj, banski upravi, tudi to, da ima pravico vlagati pritožbe ali zahtevati ponovni zdraviliški pregled iu ponovno sojenje v prid ali škodo prizadete osebe po ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje, če so za to zakoniti razlogi. Znani pa so primeri, da so se invalidi z ozirom na to zakonito odredbo obrnili na invalidski odsek v Ljubljani, ki je tudi pri ministrstvu za socialno politiko predlagal ponovni pregled. toda zaman. Ministrstvo je vse te prošnje in predloge zavrnilo z motivacijo: da je rešitev komisije v armijski bolnišnici dokončna.
Za koga je potem navedeni § 85., res ne vemo!
Tako še rešuje invalidska uredba, od katere so ravno invalidi-bolniki toliko pričakovali, pričakali pa le bridko razočaranje in težko zavesi, da so prezirani iu prezrti, obsojeni v počasno umiranje brez pomoči zase in za svojce.
Tisli, ki so že doslej dobivali invalidnino, do-
bivajo še večjo invalidnino, in to neglede na premoženjske razmere, dobivajo jo celo državni in drugi upokojenci, dobivajo jo oni očetje in matere, ki so izgubili svoje sinove u so jih že davno pozabili, dobivajo jo oni, ki imajo samo 20% ne-s|)osolniost zaradi ran, kar je vse prav in pravično, ne dobi je ničesar iuvalid-bolnik, k[ ima 20—69 odstotkov nesposobnosti, četudi sn jo mučil leta in leta na bojišču in dobil lani bolezen, ki ga izmozgava in mu črpa zadnje življenjske moči. Več nego polovica invalidov-bolnikov je zaradi tega prezrtih in pahnjenih v največjo bedo in pomanjiianje, ker zaradi hude neozdravljive bolezni, ki so jo dobili na fronti, ne morejo prav nič pomagati ne sebi ne svojim in si želo siniti.
Poznani revno vdovo s 5 otroki, mož ji je umrl za jetiko, ki jo je dobil na bojišču. Imel je 100 odstotno nesposobnost z dodatkom, toda kot invalid-boln lc po zakonu iz leta 1929 ni dobival ničesar.Sedaj je tudi vdova zavrnjena in ne dobi ničesar ne ona in ne otroci, ker la bolnik Ipta 1923 ni imel 50 odstotne nesposobnosti.
V moji bližini živi invalid-bolnik, poznani ga dobro; iz vojne bolnišnice so ga poslali domov kot neozdravljivega. Noge in trebuh, vse je imel zateklo. Že v avstrijski bolnišnici so ga spoznali za jjopolnega invalida in mu tudi določili invalidnino, katero je prejemal, dokler ni država razpadla. Danes, v Jugoslaviji, ne dobiva nič, ker mu v Zagrebu niso dali več kakor 50 odstotkov nesposobnosti. Ker ni za nobeno delo s|H>sobon, da noče nihče v dolo in tudi bolniška blagajna je odklonila njegov sprejem. Občina mu dajo mesečno 20 din podjiore, živi v največji revščini in po-
manjkunju in pričakuje rešitve v smrti.
Tretji zopet si „e v vojni pokvaril srce in
pljuča iu ne more opravljati svojega poklica, bolezen pa je ol dne do dne hujša. Po zakonu iz leta 1925 je prejemal invalidnino Tudi po zakonu iz leta 1929 je bil priznan kot invalid-bolnik s 50 odstotki delanezmožnosti. '><1 tedaj se je bolezen Se poslabšala, bori se z revščino in boleznijo. Zdravniki so mu prepovedali opravljanje svojega poklica in vsako razburjenje, določili di-jeto itd. Zagreb mu je dal 50 odstotkov, ne dobi ničesar, ž'v.?ti pa mora sobe in 7 otrok.
Tako se godi mnogim invalidom-bolnikom in njihovim družinam. Niiiče so no zmeni, da bi lo neznosno stanje in uredbo, ki je dobra za nekatere, popravil, tor rešil pogina največje trpine in njihove družine.
Colo uredba o vojnih invalidih, ki ima 134 paragrafov, vsebuje samo on paragraf 118.. ki so nanaša na bolnike-lnvalide, pa šo ta je površen. Imamo tudi Združenja. Oblastni o('bor. svojo glasilo. pa kako malo se čuje in bere, da je treba tudi invalide-bolnike brezpogojno postaviti v vrsto onih, ki prejemajo invalidnino, in jim olajšati težko stanje! Na zadnjem občnem zboru leta 1939 invalid-bolnik niti besede ni dobil, ko je hotel govoriti v tem smislu
Zato kličemo tistim, ki res hočejo pomagati invalidom: Pomagajte najprej tistim, ki ničesar 110 dobe, ki jim jo vzeto šo tisto, kar so žo včasih prejemali, onim, ki živo v največji bedi in pomanjkanju, ki prosi jo žo toliko lel za |>omoč in to upravičeno! Invalidski zakon naj bo za vse, no samo za nekatere.
Kadar teze led na letala
Čim je nastopila zima, se povsod živahno razpravlja o poledenitvi letal in o vplivu ledu na delavnost zračne vojske. Prol. Ernest Ileinkel, znani graditelj znamenitih nemških letal »He 111«, odgovarja v nekem članku na ta vprašanja, ki zanimajo danes vsakogar.
Različni so vzroki, da se začne nabirati led na raznih delih letala. Ce se spusti mrzlo letalo iz velikih višin v navaden deževni oblak, ki ima nad 0" C, se začne nabirati — podobno kakor nastane jioledica, če dežuje na mrzlo asfaltno cesto — tanka enakomerna ledena plast na vseh delih letala. Toda najsi bo letalo še tako mrzlo, vendar ni njegova gmota zmožna sprejeti vase toliko mraza in zato ni ta vrsta jjoledice za letalo nevarna.
Poleg te ne jireveč nevarne vrste poledice pride do zares nevarnega nabiranja ledu samo v obla-
Focke-TVulf-Kurier — nemška leteča trdnjava
Italijani so z velikim veseljem pozdravili nastop novih nemških letal vrste Focke-WuIf-Kurier, ki so po zatrjevanju nemškega in italijanskega tiska odlična borbena letala z velikansko brzino, njihova prednost pa je v letn, da so sposobna za dolge polete. Oborožena so z najboljšim in najmodernejšim orožjem.
Italijanski listi pripisujejo novim .štirimotornim letalom velik pomen v pogledu na Indijo. »Tribuna« piše, da je nemška zračna premoč za Anglijo sedaj še nevarnejša. »Giornale d'Italia« meni, da ie novi nemški »Kurier« v pravem pomenu »smrtni kurir« za Anglijo. Podobno pišejo tudi drugi italijanski listi.
Novo nemško letalo Focke-Wulf-Kurier
kih, kjer vodne kapljice niso kljub temperaturi, nižji od 0" C, zmrznile, ker je manjkalo zamrzitve-nih jeder, zmrznejo te vodne kapljice, ko pridejo v dotiko z letalom na krilnem nosu, krmilih, prsih trupa, oglednih oknih in drugih naprej štrleeih in iz letala visečih delih. Tako nastala poledica nabere naglo rastoče debele plasti ledu na imenovanih mestih.
Te ne neznatne ledene mase hudo povečajo težo letala, poleg tega pa trpijo aerodinamične vrline letala, ker se močno spremenijo profili nosilnih ploskev in krmil. To poslabšanje letalnih lastnosti mora pasti prav do meje možnosti letanja. Poledica tako onesjx>sobi krmila in vzame letalu možnost manevriranja, če pa zamaši led spodnje odprtine letala, pa nehajo delovati instrumenti, ki so važni za kontrolo j>oleta. Za letala, ki so opremljena s sesalnim razplinjačern — to velja za vsa angleška letala — je poleg tega še nevarnost, da odpovedo motorji zaradi zaledenitve razplinjača.
Pod kakšnimi toplotnimi pogoji pa se jiojavijo taki podlilajeni oblaki v ozračju? Kakor kažejo večletna opazovanja, nastaja več kakor 70 odstotkov vseh zaledenitev pri temperaturah med 0 in —6° C. To ima pa svoj vzrok v tem, da je pri prav nizkih temperaturah zrak navadno suh (suhi mraz), ali pa vsebuje vodo samo v obliki ledenih kristalov, kateri se ne prijemljejo letala. Ta razdelitev nam kaže, da lahko računamo vse leto z zaledenitvijo, in sicer vsakokrat v višinah, ki imajo nekaj stopinj pod ničlo in so preprečene z oblaki. Poleti pride do teh pogojev v višini 40000 metrov in čez, pozimi pa v glavnem od zemlje pa do 2000 metrov višine. Ker pa je ozračje neenakomerno splasteno, se morejo pripetiti zaledenitve seveda tudi v drugih višinah. Glavni čas polede-nitve je jjomlad in jesen, torej prehodni meseci s svojimi nerednimi vremenskimi pojavi.
Kaj moremo ukreniti, da se izognemo hudim zaledenitvam? Predvsem morejo nuditi dobra vremenska opazovanja in vremenske napovedi jiosa-meznemu pilotu ali oddelku letal dragocene in prav točne podatke o manjših poledenitvenih conah, katere se dajo obleteli. To preprečevanje zaledenitve pa more vsekakor odreči, če nastanejo nenadne motnje ali pa če ne moremo poleta spremeniti, ali pa celo opustiti. Za te prav pogoste primere pa mora imeti letalo protizaleditvene naprave.
Najpogosteje so uporabljali do sedaj mehanično razledenitev. V to svrho so napeljali vzdolž krilnega nosu gumijaste cevi, ki se v normalni legi tesno prilegajo profilu. Ce se sedaj začne nabirati na krilnem nosu led, lahko te cevi napihnemo in se tako led odlušči. Ta naprava pa žal ne nudi popolne zaščite, ker ne moremo vseh dt".ov letala z njo opremiti, gumi pa postane s časom krhek in razpoka, nakar naprava lahko odpove. Nadaljnje mehanične razleditve moremo namestiti na šipah v obliki brisalcev šip, ki jih napajamo z alkoholom. Kemične razledenitve uporabljamo tako, da znižamo z dodatkom alkohola zmrzlišče vode, kar se da s pridom napravili proti zaledenitvam profilov, ali pa namažemo letalo s primernimi pastami, ki ne pustijo, da bi se led ali voda prijela letala. Te
Pazite na Bayer-jev križ!
i'j,; i'. ..</. '.]s
qs<«a j* i*s>|huin	»■ 4».
paste pa voda kaj kmalu s|>ere in tako zmanjša njihovo vrednost.
Najučinkovitejši in najvarnejši način zaščite najvažnejših delov letala nudi toplota. Delom, ki so nevarnosti najbolj izpostavljeni, kakor so to krila in krmila, dovajamo toliko toplote, kolikor jo odvzameta zunanji zrak in voda. Tako obdržimo ogrožene dele letala tudi v zaledenitvenih conah na temperaturi nad 0" C in preprečimo že samo nabiranje leda. "loploto za zaščito teh deiov nam dajejo motorji ali pa posebne peči. Krilnemu nosu jo dovajamo kot topei zrak ali pa kot paro. Druge dele in aparate pa grejemo t elektriko.
2e ti kratki primeri nam kažejo, da moremo danes izdelovati takšna letala, ki morejo letati celo v najhujših zaledenitvenih conah, ne da bi bila ogrožena varnost letala, čeprav ne moremo povsem preprečiti, da bi se na nekaterih delih letala nabral led. Ni pa daleč čas, ko bo izgubila zaledenitev svojo največjo nevarnost za letala.
Judje v ISudim/tešti
Budimpeštansko časopisje piše o Judih v madžarski prestolnici. Najzanimivejša je ugotovitev mestne davkarije, da je med 269 budimpeštanskimi milijonarji 174 Jugov.
Reke v Sloveniji narašča.o
Ljubljana, 22. januarja.
Danes goduje in praznuje Vinko. I udi on je pomenljiv v vremenskih rekih. V soboto pa bo režim mrzlih treh .-.vernikov končal sv. Pavel, o katerem pravijo: O svetem Pav berač beraču prav: Kje si zimo prespav! Lani je bilo ta teden zelo Inido. Neprestano je sne/ilo od 17. januarja tja do 25. januarja. Padlo je takrat za 70 cm snega. Letos pa imamo deževno vreme. Povsod je temperatura nad ničlo. Splošni vremenski položaj v Sloveniji je v bistvu ostal /e od ponedeljka neizpre-uienjen. Le še bolj muhasto vreme se pojavlja. Jutranja temperatura je bila po raznih krajih Slovenije od 0" do +12" C nad ničlo, /elo toplo je v Savinjski dolini, kjer so imeli davi ponekod nad II stopinj toplote. V Ljubljani je bila zaznamovana davi najnižja jutranja temperatura +2.6" C. Po|)ol-due se je dvignila do +7. Prav različne in zanimive so bile zračne prilike okoli Črnuč. Tam je bilo precej hladnejše vreme. Transformatorska postaja je zaznamovala o|x>lnoei —1"C. To stanje je trajalo do 3 davi, nato pa se je temperatura dvignila do ničle in je tako ostala do 7 zjutraj-Okoli 8 so na . Črnučah imeli nekaj časa zopet hladnejše vreme in je temperatura padla znova za 1 stopinjo pod ničlo. Pozneje se je dvignila nad ničlo in je bila okoli 14 +5" C.
Zelo naglo kopni sneg. Posledica je, da se vode, ki jih zelo namočena in deloma tudi zamrzla zemlja ne more vsrkavati, zbirajo v potokih in rekah, ki so začele naraščati. Pri Tacnu je Sava od včeraj do opoldne narasla za "II cm. Ob mrazu je bilo njeno stanje izredno nizko in celo za 40 cm jjod normalo, ki znaša na tem mestu 50 cm. Iz Brežic je prispelo brzojavno poročilo na tehnični oddelek banske uprave, da je bilo tam pri vodo-merski postaji zaznamovano davi ob 7 vodno stanje Save 180 cm nad normalo. Tam Sava naglo narašča. Tudi Savinja je močno narasla. Tehnični oddelek je dalje prejel poročilo iz Lendave, da tam preti nevarnost hujše povodnji. Sneg je popolnoma »kopnel. Kobiljanski potok se je spremenil v hudournik in je prestopil bregove. Narasel je za TiOcm.
Tudi Ljubljanica razmeroma naglo narašča. Od včeraj do danes opoldne je Ljubljanica pri Fužinah dosegla že 90 cm nad normalo. Samo dopoldne je narasla za 50 cm. Na Barju še ni nevarnosti za kako hujšo jx>vodenj.

Beg iz Pariza 6
Vse to — se mi zdi — mi je vzelo skoraj vso moč, da bi hodil. Pogosto sem počival in že opoldne sem uvidel, da zvečer ne bom mogel priti do Orleansa, ker bi bil moral napraviti za to čez dan najmanj 70 kilometrov.
Na vsaki strani ceste je bilo precej avtomobilov. Ta se je zaletel v drevo, drugemu je zmanjkalo bencina, temu se je zopet pokvarilo kaj drugega. Avto so kar zavlekli s ceste, da ni oviral drugih, potem pa ga pustili tam.
Ko se je začelo mračiti, sem bil še 32 kilometrov od Orleansa. Poiskal sem si na polju plast sona, se zaril vanj in že sem spal mogoče bolje kot kdaj prej na najbolj mehki postelji.
Opolnoči sem že bil na poti proti Orleansu. Upanje, da bo tam konec poti, da dobim lam vlak, mi je dalo novih moči in sem pozabil na prejšnji dan. Za zajtrk, ki sem si ga privoščil že opolnoči, sem izpit liter vina, ki sem ga prejšnji dan iztaknil v gostilni, kjer bi si bil rad kupil nekaj kruha.
Do Orleansa sem potoval skupaj z delavcem, ki je bil iz pariškega predmestja. Bil je star že okrog šestdeset let, pa je imel vendar še prav dober korak. Pravil mi je. da je njegova žena še dobila vlak, da jo odšla iz Pariza, dva sinova ima v vojski, hčerka pa je odšla en dan pred njim peš za materjo.
Vse jutro so nad našimi glavami brnela letala in ko smo prišli v Orleans, smo videli njihovo sled.
Čim bolj sem se bližal mestu, tem hitrejši je bil moj korak in srce mi je bilo vedno bolj veselo. Saj grem h koncu, sem si mislil. V predmestju sva si s spremljevalcem poiskala pekarno, kjer sva si kupila kruha. Kako sem bil vesel, ko som vedel, da se bom mogel do sitoga najesti! Sicer je bil pa vlak važnejši, kruh lahko jem pozneje, vlak pa mi medtem že lahko uide. Zato sem bolel najprej poiskali postajo.
Glavne železniške proge ne gredo sicer skozi Orleaus, temveč tik ob mestu skozi Aubrais. Pa smo rekli: vlak bo golovo šel z mestne postaje ali pa bomo lam vsaj zvedeli, ob kaleri uri odpelje in od kod.
Že v predmestju so govorili, da je bilo mesto zjutraj ob šestih bombardirano. No, iio smo prišli v sredino mesta, smo sami videli: porušene hiše, razbita okna, delavci pa so čislili ceste.
Okrog postaje je bilo že vse polno ljudi. Mislim, da ni treba praviti, kaj sem doživljal v tisti kralki minuti, ko sem se prerinil do vrat, ki vodijo na kolodvor. Vrata so bila zaprla, na njih pa je bil prilepljen ilstek z napisom: »Posla,ja je zaradi vojaških polreb zaprta za civilno prebivalstvo.« Napis sem takoj pravilno razumel; da vlaki ne vozijo več, ali če vozijo, le vojake. N'ekaj trenutkov sem imel vtis, da je trud obeh dni in noči izgubljen in utrujenost, ki sem jo prej pozabil ob prijetni misli, kako se bom vozil z vlakom, jc znova legla name.
Ni več vlaka, torej pa peš! Nekajkrat som moral sam sebi ponovili to misel, in ko sem videl, da^ res ni drugega pola, sem se odločil, da ros bočoin naprej.
Sedel som na stopnice, ki vodijo do kolodvorskega poslopja, pojedel kruh, nato pa začel ogledovali trg pred seboj. Opazil sem, da prihajajo ljudje od nekod z avlobtisi, da izstopajo na trgu. pa s prav istim razočaranjem berejo sporočilo o vlakih.
Medtem sem dobil v roke časopis, ki som ga seveda hlastno prebral. Hotel sem vedeti, kaj je s Parizom in kakšen je položaj doma na Balkanu, ko je Italija začela vojno. Z bolestjo v srcu smo brali, da je Pariz v nemških rokah, veseli pa smo bili vsaj toliko, da ga ni doletela ista usoda kot severna mesta. Sicer smo pa iz poročil posneli, da bodo skušali ustavili nemško napredovanje južno od Pariza. — Z Balkana pa je bilo prav malo novic.
Z noko hudomušnostjo sem glodal orleanske gospe, ki niso moglo razumeti, kako je mogqže, da ni več vlaka in da jih c toni ni nihče obvestil. Da, drugi že morejo peš, a one! Ce je toliko Pari-žank moralo peš iz mesta, zakaj ne bi mogle še to!
Potem pa me jo premagala utrujenost. Zaspal sein in se zbudil čez dobro uro. Morda bi še bil malo posedel na stopnicah, pa je pravkar izdihnil poleg mene vojak In končno, sen si dejal, čo hočem naprej, je boljo takoj
Ogledal sem si še katedralo, si poiskal kruha, da je bil želodec zagotovljen za kak dan. Da bi vsaj nekoliko zmanjšal težo svoje prtljage, sem se preoblekel, zamazano perilo pa pustil na trgu.
Mosto jo bilo kakor veliko mravljišče; z vseh strani so prihajali begunci, v mestu pa je la krenil v tisto, drugi v ono smer.
Sam sem izbral pot proti Torosu, ker sem upal dobili v njegovi bližini zavetišče pri znancih. Cesla jo bila spot polna in šele čez nekaj ur hoda je bilo nekaj več prostora.
Okoli 3 popoldne sem prišel do vasi SI. Av. Čudno se mi je zdelo, zakaj so se že ustavljali vsi avtomobili in vsi vozovi. Po dolgom povpraševanju (ker je v vsej množici bilo težko dobili človeka, ki bi bil vedel, zakaj) sem izvedel, da bodo 10 kilometrov od vasi most čez Loiroo naslednje jutro razstrelili, če ga že niso. No. to mi je dalo mislili, saj je bila moja glavna skrb, da pridem brž na drugo stran reke Loire.
Da bi mlogel čim prej do roke, som sklonil, da odložim od svoje prtljage, kar mi ni bilo najbolj potrebno. Toda kam shraniti! Da bi jo bil vrgel za cesto, se mi jo zdelo škoda. Ko sem tako tuhtal, kaj hi napravil, srečam noko redovnico, ki mi pove. da je iz tistoga kraja. Takoj ji dam lop dol svojo prtljage in jo prosim, naj jo shranijo, da jo pridem po končani vojni iskat. Ko sem jo vprašal, ali bi se morda dalo kie v vasi'kaj kupili, jo rekla, da nemogoče, češ da je župan slrogo prepovedal, da bi kdo kaj prodal
komur koli. Zalo;; da nimajo skoraj nobenih in mnogo kmetov je žo zbežalo in vaščani no vodo. kako bodo sami živeli. Zjutraj jo zbežal že colo pek. Naj pripomnim, da v Franciji colo na deželi — kmetje no pečejo kruha doma, temveč ga vedno kupujejo pri pekih.
V	vasi som šo zvedel, da jo v 45 km oddaljenem Bloi.su drug most rez roko Loire, kjer bom pa golovo mogel na drugo stran roke.
Tako sem olajšal svoj lovor in kljub dežju hitel najiro.j. Vreme so je polagoma zboljšalo in v dveh urah som bil žo v Moungu, kjor bi naj bil prvi most. Vso lo pol som napravi! med avtomobili, ki so stali na cesti in lo zdaj na zdaj smeli nekoliko naprej. Dol roslo pa ie moral ostati prost 7^1 motorizirane čete, ki so se pomikalo v nasprotni smeri.
V	Moungu sem zvedel, da jo generalni štalj pravkar pregledal mosl in da je pot čezenj žc zaprla.
Treba je lorej bilo dobiti most v Bloisu. Seveda sem pazil, da nisem izgubil nobeno minute.
So danes pa no razumom, zakaj so ustavili vso avte in vse vozove pri Moungu iu jim niso takoj dovolili poti proti Bloisu?
Ko sem bil v Mounau, ,ie bila ura 7 in do Bloisa je bilo šo 40 km Sklonil som. da bom hodil vso noč. da pridem ?o zjutraj čez most. Šol sen, nekaj kilometrov, pa so so nekateri žo začeli vračati, čo.3, most pri Bloisu so žo razstrelili.
Novica ni napravila najboljšega vtisa naino. Vendar sem takoj začel dvomiti o nje resničnosti, MMil sem >i. morda io to kaka vroča bulica. ki jo je vrgla na dan in ljudje so v lakih primerih Še mani kot navadno vprašajo, ali jo ros ali no. In nazadnje sem si rekol, če io la most šel k vr..., sa; jo morda šo kak drugi kje — in slednjič, čo no ho drugo reši I ve. bom pa plaval... Da bi ostal tam, ali pa šel nazaj, nima smisla.
Stran G
fikoJbie, novite
Koledar
("'elrtnk, 23, januarju: Marijina zaroka; Raj-mund Penjafort, spozimvalec in ustanovitelj reda.
Petek, 24, januarja: Timotej, šknr in niuče-nee; Evgenij, mučensc; Fellcljan, škof in mučenec.
Letopis
23. januarja 1793. I. sta te po smrti ce«arja Leopolda II., zagovornika poljske samostojnosti, dogovorili Rusija in Prusija o drugi delitvi Poljske. Rusija »i je vzela ozemlje med Dvino, Dnieprom in Pripjatom, Volinj, Podolje in Ukrajino; Prusija pa je dobila Gdansk, Torunj, Veliko Poljsko med Poznanjem in Čenstohovom. Poljaki pa so morali znižati svojo armado. Ko se je poljska vojska tej zahtevi uprla in Začela skupaj z meščani upor. so ga Rusi in Pru«i « s<lo zadušili. Pri Mariejovvicah je ruski general Suvorov porazil Poljake, ki jih je vo.lil nekdanji Washinglonov adjulant Tadej Kosciuszko, ter osvojil Varšavo. Nato so »e Avstrija. Rusija in Prusija dogovorile o tretji delitvi Poljske (leta 1795). Avstrija je dobila Malo Poljsko s Krakovom, Prusija Varšavo z bližnjo okolico in deželo med Bugnm in gorenjim kolenom Njemna. vse rv-talo Rusija. 23. januarja 1878. 1. se je rodil na Vinici v Beli Krajini Olon Zupančič, veliki slovenski pesnik, reformator nase lirike, 23, januarja 1915. 1. so začeli Runi v Karpatih veliko ofenzivo, toda večje uspehe so dosegli le na desnem krilu, kjer so osvojili Čemovice in Stanislavov.
Novi grobovi
•f- V Radovljici je mimo v Gospodu zaspal gospod Alojzij W a g n r r . bivši barvar in posestnik. Pogreb bo v pelek. '24. januarja ob S zjutraj na župnijsko pokopališče v Radovljici. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
V	spomin Breznikove mame
Prošlo nedeljo smo spremili na zadnjo pot gospo Zofijo Atnalijo Breznik s Koga, ki je dobila svoje zadnje počivališče pod tihimi cipresami ptujskega pokopališča. Za žalujočim g. Jožetom Breznikom, davčnim uradnikom v p., za osirotelimi globoko potrtimi šlipmi sinovi in hčerko, se je vrstil dolg sprevod ostalih sorodnikov, znancev in prijateljev. Številni odličniki iz Ptuja so izkazali po-kojnicl zadnjo čast, tako gosp. okrajni načelnik dr. Farčnik, ptujski župan dr. Remec, komandant mesta major Dimitrijevič, maior Zlatkovič, kapetan Vuka-sovič, orožn. kapetan Pangerc, člana banskega s\ eta notar Maležič in Sadravec. Pogreb je vodil g. prošl Greit s številno asistenco, med katero je bil tudi ininoritski gvardian g. p. Mirko Godina.
Ta veličastni pogreb je že na zunaj pokazal, kako spoštovana je bila blaga pokojnica. Z njo je legla v grob prava dobra slovenska mati, vzorna i ena in gospodinja. Bila je hčerka učitelja in posestnika Mateja Skuhale in jc zagledala luč sveta dne 9. aprila 1881 v Ključarovcih pri Sv. Tomažu. Njen oče je bil prvi učitelj slovenskega pisatelja Me«<a, v katerem je spozna! prvi odlične ?možnosti in mu ostal očetovski prijatelj od prvega dne, kn ga* je lastnoročno peljal v šolo k Sv. Tomažu, do evoje smrti.
V	domači hiši je imela pokojna Breznikova mama odlično krščansko vzgo|o. Še mlada se je preselila v Ptuj, kjer je gospodinjila svojemu stricu Pnvliču, in se pred 31 leti poročila ?. davčnim uradnikom g. Jože lom Breznikom, s katerim jc živela v najlepši zakonski harmoniji do smrti, Med vojno leta 1915 je prevzela nase težko breme gospodinjstva in gospodarstva na obsežnem vinogradskem posestvu pri Sv. Bollenku na Kogu. nekoč last plemenite družine Diencrspcrg. Tu je delala za družino vsa lela do svoje prezgodnje smrt«. V svoji mladosti je v Ptuju vodila dijatko kuhinjo v hiši svojega strica v Ulici Vseh svetnikov št. 14. Tedaj je vzljubila dijake in skrbela zanje kakor mati. Vsi njeni štirje sinovi so se posvetili akademskim poklicem, tako je Vladimir banov, zdravnik v Ptuju, Bogumil inž. agr., Svetozar študira medicino in Dušan pravo na univerzi v Ljubljani, dočim se je hčerka Božcna posvetila gospodinjstvu.
Pokojnica je bila velika dobrolnica siromakov. Tudi njej se je večkrat zgodilo, da so siromaki, ki jih je obdarovala, prišli nazaj, češ, ali se nI zmotila, ko so dobili kovača namesto dinarja. Svojo družino je vzgajala v pravem krščanskem duhu. Vsak večer so v njeni hiši kleče molili rožni venec in nikdar ni izostal zadnji očenaš v čast »v. Anionu, čegar velika častilka je bila Tako jo je Bog tudi poklical k sebi na d.\n sv. Antona in na rojstni dan njenega prvega sinaVladimira. Prezgodaj jo je huda bolezen iztrgala iz kroga njene družine, za kalero je v vzglednem delu žrtvovala vse svoje moči in zmožnosti. Blagi pokojnici želimo mir v Bogu, njenim svojccm pa naše globoko sožalje!
Osebne novice
'' sc Odlikovanje. Na predlog ministra vojske in mornarice jc bil odlikovan z redom jugoslovanske krone 5. stopnje g. Bcrnik Anton, župan občine Hoče pri Mariboru. _
—	Podružnica Slomškove družbe za kranjski
hkruj bo zborovala v nedeljo, 20. t. m. oh pol 10 v deški ljudski šoli v Kranju. Na dnevnem redu jc med drugim predavanje prof. V. Novaka o katoliški stneri v slovenski literaturi. K zborovanju so vabljeni vsi člani in prijatelji.
—	V ljubljanski radiooddnjni postaji l>o v petek, dne .'4. t. m. ob 14.10 v okviru tedenskega turističnega pregleda I ujskoprometne zveze« v Ljubljani, predavanje o prvem i/letti slovenskih smučarjev, ki bo od 24. do -'b. I. tn. "v Celju.
—	Razstava dubrovniškegn pomorstva bo
v Dubrovniku od 2. februarja do I. marca t. 1. Prvi dan bo slavnostna otvoritev in slavnostna akademija v gledališču. Naslednji dan je praznik dubrovniškega patroini Sv. Vlaha. Zvečer bo velika ma«kerada. Odobrena je polovična voznina z legitimacijo K-13. Za vsa pojasnila se
je obrniti na razstavnega predstavnika v Ljubljani. I ujskopromeiiio /w«/o, /ust. Putnik,
—	Sprejem mlravniknv in lekarnurjov v vojaško sluzim. V aktivno službo v mornarici bodo sprejeti trije zdravniki in dva lekarnarja. Zdravniki morajo imeti pravico izvrševali prakso, magistra farmaciji? pa morala imeti opravljane vse formalnosti za praktično službo. Reflektanti naj pošljejo svoje prošnje štabu mornarice v Zeniunu do 15. februarja. Prevedeni bodo v poročnike, če pa prihajajo iz državne služba, tedaj bodo prevedeni v čin, ki odgovarja njihovi položujni skupini, seveda največ v kapeiana I. razreda, Podrobnosti razpisa je prinesel Službeni vojni lisi šlev. 3 z dne 18 januarja.
—	Dr. Anton Korošec je naslov knjigi., ki jo pravkar izšla. Slane broširan« 12 din, vezana pa 20 din. Naročila sprejema Mladinska založba, Ljubljana, Stari Irg 30.

Posebno pilile, kaj bolnik pij«!
Pijača ni le sa zdravega človeka zelo važna, temveč tudi ia bolnika mnogokrat važnejša od hrane I
Zalo pijle Vi ln Vaš bolnik čim češče našo najbolfSo mineralno vodo, ki jg obenem tndi zdravilna
ono z rdečimi srcil
Prospekte in vsa potrebna navodila za domače zdravljenje Vam pošlje gratis in radevolje Uprava zdravilnega kopališč« SLATINA RADENCI
—	Iz I/cgije koroških borcev. Člane koroških borcev iz krajevnih organizacij Kočevja in Šoštanja vabimo, da se udeleže rednega občnega zbora krajevne organizacije v Kočevju dne 20. januarja ob 10 dopoldne v restavracijskih prostorih Beljan v Kočevju, člani iz Šoštanja pa naj se zglasijo točno ob 14 v Šoštanju, hotel »Jugoslavija«. — Dno 0. februarja se vrši redni občni zbor krajevne organizacije v Celju in sicer ob 0 dopoldne v vrtnem salonu bolela »Evrope«. Članstvo krajevne organizacl|e Gornji grad pa zboruje ob 14 v gostilni lov, Majcenoviča na Radiiiirju, Vabimo vse člane, da se ločno in zanesljivo udeleže občnih zborov, kjer bodo slišali poročila svojih društvenih uprav. Odlikovanja še niso prispela. Čim sc bo to zgodilo, bo vse članslvo obveščeno s posebno okrožnico in v dnevnem časopisju. Doslej so Izšli štirje ukazi. Odlikovanih je okrog 8000 borcev. — Glavni odbor LKB.
—	Sprejem gojencev v vojaško veterinarsko šolo. I.elos bo sprejela vojaška veterinarska šola, ki se bo začela 1. niarrn v Belgradu, več gojencev, ki niso mlajši od 16 in ne starejši od 20 lel. Za sprejem potrebna najmanjša izobrazba je z uspehom končana nižja srednja šola z mulo maturo. Ako kandidati ne prihajajo naravnost iz šole, morajo imeti poleg drugega tudi nravstveno spričevalo. Bili mora jo seveda' neporočeni ter morajo imeti dovoljenje staršev. Vojaška veterinarska šola v Belgnulu traja Iri lela, po uspešno končanem šolanju napredujejo gojenci za pod narednike in nastopijo po vojaških enotah službo. Prvih 18 mesecev, ki jih gojenci prebijejo v šoli, se računa gojencem kol služba v stalnem kadru. Ostali čas pa v službena lela, loda to samo v leni primeru, če bodo tedaj že stari 18 let. Podrobnosti o sprejemnih pogojih iti o prošnji, ki jo je Ireba poslali najkasneje do 13, februarja poveljniku vojnega okrožja je prinesel Službeni vojni lisi JI. H z dne 18 januarja. Pojasnila dajejo vojna okrožja in orožnlške postajo.
—	Sprejem gojence* v vojaško poilkovskn žoln v Hclgriidii. I.elos bo sprejetih več gojencev v vojaško podkovsko šolo. ki bo začela s poukom I. marca v Belgradu. Sprejeti bodo gojenci, ki niso mlajši ko t i H tn ne starejši od 21 let. Imeti morajo najmanj končano ljudsko šolo ter morajo biti izvežbani že v podkovski ali kovuški obrti. To bodo dokazali s potrdilom mojstra, pri katerem bo delali, lo potrdilo mora bili tudi oblastno overovljeno. Kandidati morajo bili sitmcj in morajo imeti dovoljenje staršev. Vojaška podkovska šola traja dve leli. po končanem šolanju napredujejo gojenci za podnarednlke in odidejo k vojaškim enotam. Podrobnosti o sprejemnih pogojih in o prošnji ler prilogah, ki jih je treba poslali najkasneje do 13. februarja poveljniku vojnega okrožja, je prinesel Službeni vojni lisi ši. 3 z dne 18. januarja. Podrobna pojasnila dajejo vojna okrožja in orožniške postaje.
—	Služba ccslarja razpisana. Na osnovi § 31. zakona o banski upravi razpisujem pri okrajnem cestnem odboru v Dravogradu službeno meslo ha-novinskega cestarja in sicer za progo od km 0.00 do km 0.460 na banovinski cesti II. reda št. 210 Vuzonica—Muta—Gorilna ter za . dovozno cesto k železniški postaji Vuzenica—Mula. Prosilci za to meslo morajo izpolnjevati pogoje iz čl. 2. uredbo o službenih razmerjih državnih cestarjev in njih prejemkih in ne sinejo bili mlajši od 23 in ne starejši od 30 lot. Lastnoročno pisane in z bano-vinskim kolkom za tO din kolkovane prošnje, opremljene s pravilnimi In zadostno kolliovanimi prilogami (rojstni iu krstni lisi, domovinski list, zadnje šolsko izpričevalo, dokazilo o odsluženju kadrovskega roku, zdravniško spričevalo, nravstveno spričevalo, potrdilo pristojnega oblaslva, <la niso bili obsojeni zbog kaznjlvlh dejanj iz. ko-ristoljubja. event. dokazila o strokovni usposobljenosti), je vložili najkasneje do 10, februarja 1911 pri okrajnem cestnem odboru v Dravogradu.
—	Da boste stalno zdravi, je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim srca, ledvic, želodca, jeter, žolča, raznim katarom, normalizira notranje žleze in živce ter čisli kri in organizem raznih strupov.
—	V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine od 22. t. m. je objavljena "Oprostitev semenja sladkorne pese od carine«, dalje »Naredba o razdeljevanju jedilnega olja«, »Podaljšava roka glede skladov za pokojninsko zavarovanje-, »Pravilnik o odstranjevanju in uničevanju živalskih trupel in odpadkov«, »Odločba o plačilnem prometu z Grčijo«, »Prodajne ccne špirita«, »Naredba o uvedbi uradnih nakaznic za kruh ali moko in o ureditvi prometa z žitom in mlevskimi izdelki v dravski banovini«, »Odredba o najvišjih cenah za koruzo in koruzne mlevske izdelke- in
Spremembe pravilnika o gradbenih taksah mestne občine ljubljanske«.
—	Te dni bo Ušla edinstvena knjiga p Plit-sa »IzlSarevajmo Kristusa«' v prevodu dr, V, Faj-diga. Prevedena je v več jezikov in je povsod dosegla največje uspehe Knjiga je namenjena vsem, ki se trudijo za lastno duhovno vzgojo in
1 pridobivanje okolja. Naročajte jo pri Zvezah Ka-
BEtGRAJČANI!
V	podružnici Jugoslovansko knjigarno - Krunska ulica 21) - dobite »Slovenčev koledar« vsi, ki ste ga naročili. Oni, ki ga Se nimajo, ga tam lahko kupijo.
V	podružnici Jugoslovanske knjigarne prav tako lahko naročite vse naše časopise, pa tudi oglase!
loliške akcije deklet, Ljubljana, Miklošičeva c. 17. Dom dijakinj.
—	Proti kašlju se priporočajo prsne karamele RAVE?. Originalni zavitki po 5 din v lekarnah.
Zahtevajte izrecno prsne karamele domače to-vaitne Rave.
—	V Soboti plavajo. Topel jug je raztopil sneg po soboškili ulicah, rla so naenkrat nastopile poplave. Vodu ne more nikamor odteči iu poplavlja ulico, katere še pokriva leilenu skorja. Mnogo je bilo neprostovoljnih padcev, skoro popolnoma pu je onemogočeno kolesarjenje.
—	Drzni razbojniki prijeti. Poročali smo že o dr/nem vlomu, ki so ga uprizorili štirje razbojniki v obmejni prekmurski vasi llmkov. eili v liiso grofice Krnestine Batli vnnv jeve. Duues /e laliko poročamo, du so vlomilci /p v rokah pravice. Orožniki iz Cankove so pod vodstvom koinadirja g. Bukovca in narednika g. Ilaušla i/vedli obširno preiskavo, ki je bila kiiiiilu kronana /. uspehom. Sled za štirimi razbojniki jc vodila onstran Mure na štajersko slran. Ker je bil napad podoben onemu, ki je bil izvršen na pogestnico čučkovo pri Sv. Bp-nediktu v Slovenskih goricah, so cankovski orožniki najprej zaslišali že aretiranega Ivana klobaso, ki je sodeloval pri tem napadu. Klobasa je priznal, »la se jp spomladi v zaporih dogovoril z nekim tovarišem, dn bosta oropala staro grofico, ki ima baje dosti denarja. Klobasa jp povedal, da bi imel pri tem napudii sodelovali tudi Ivan Bratko iz Vinskega vrha v ptujskem okrilju. l'o vsestranskem vestnem zasledovanju je orožnikom le uspelo, dn so prijeli Ivan Bratka in z njim še tri brate Uvor-šnke iz Ciglene v mariborskem okraju, in sicer Pavla. Stanka in I ranca. Pri soočenju je stara grofica spoznala v vseli štirih napadalce, pa tudi li so priznali svoje delo. Pri zasliševanju jih je prišlo na tlun, da so v tej štiriperpsni deteljici prijeti gluvni člani drzne razbojniške družine, kj je v raznih krajih Slov, goric izvršila celo vrsto vlomov in razbojstev. Aretirani razbojniki so priznali takoj v začetku 18 vlomov in en razbojniški napad, plen pri teh vlomili pa je po površni cenitvi presegel 100 tisoč dinarjev. Gotovo je. da s tem vrsta zločinov te razbojniška družbe šo nt izčrpana in da bodo v nadaljni preiskavi razvezali vrečo ostalih zlodejsiev, V torek dopoldne so razbojnike oddali v zapore solioškeg« okrožnega sodišča. za ostalimi člani družbe pa se vršijo še poizvedbe in bodo gotovo kmalu v rokah pravice.
—	Velik vlom v Soboti. Drzni mladi razbojniki so vdrli ponoči v neko soboško trgovino in (ftlnpsli /n 211.000 din blaga. O drznem vlomu v interesu preiskave še niso zniine podrobnosti.
—	Kar 11.01)0 din je ukradel. Adalbert II. je mlad tal. loda zelo podjeten in drzen. Že 19 avgusta Ihiu je poskušal vlomiti pri posestniku Martinu Zupančiču v Bukoviei pri Litiji. Pa mu ni uspelo. \ novic se je skozi okno splazil v Zupančičevo hišo 21. avgusta lani. Odnesel ie čeden plen. Stikal je samo za denarjem. Iz ženske torbice Ivanke Zupančičeve je pobral 11.000 (lin. Vse je zaveseljaeil in zapravil, Zaradi vlomne tatvino je bil obsojen na 10 mesecev strogega zapora.
—	Nesreče pri delil. 50 letnemu delavcu Josipu Markežu iz Železnikov nad Škofjo Loko jc v kamnolomu padel kamen na glavo, dobil je nevarno rano in bil prepeljan v bolnišnico. — Petletni posestnikov sinček Janez MuŠič iz Brda so je vrlel okrog slamoreznlce in hotel pomagati, pri tem mu je nož prerezu! prsle na levi roki.
pO dkvaaL

*	Odkritje rimskih toplic v Hrvatskem Zagorju.
Pri vasi Šcmnica Donja, nedaleč od Sv. Križa, je močvirje, ki tudj v najhujšem mrazu ne zamrzne, Podrobne preiskave so ugotovile, da v močvirju izvira topla voda. Ko se je trgovec Peter Kondres po analizi prepričal, da ie la voda, ki jc prav tako topla kakor voda v SulinsJiih Toplicah, zaradi mineralnih sestavin izredno zdravilna, jc takoj pokupil zemljišča okrog vrelca. Ko so delavci zajemali studenec, so v globini močvirja naleteli na ostanke zidovja, ki je bilo do meicr debelo. To so gotovo ostanki velikega bazena in kabin iz rimske dobe. Trgovec Peter Kondres namerava čimprej odpreti kopališče, ki bo od železniške poslaje Sv. Križ oddaljeno 3 km
*	Velik požar v Skoplju. V trgovski hiši Avrama Rubcna v Skoplju je izbruhnil velik požar. Kmalu je bilo v plamenih tudi sosedno poslopie. Zaradi viharja, ki je takrat divjal, se je požar vedno bolj širil. Gasilci so morali v prvj vrsti preprečiti, da se požar ne razširi, obe poslopji pa sta do temeljev pogoreli. V drugem poslopju je bila trgovina Elije Afaela in trgovina s sadjem Pelra Petruševiča. Nekaj časa je grozila nevarnost, da bo pogorela vsa trgovska četrt Vse tri trgovine, ki jih je ogenj uničil, so bile zavarovane skupaj za 700.000 din, škoda pa znaša po prvi površni cenitvi 1,300.000 din.
*	Hud boj med orožniki in roparjem. Ne daleč od Podujeva se je pred dnevi močni orožniški pati oli posrečilo obkolili nevarnega roparja Rustema Jairoviča v njegovem gozdnem skrivališču. Rustcm se je obupno branil in je nenehoma streljal na orožnike, ki so ležali v kritju in tudi streljali proti roparju. Rustem je bil zadel od krogle. Kljub nudi rani pa ni odnehal. Celo uro je trajalo streljanje, ko je 6lrel v glavo roparju naredil konec srditemu streljanju. Rustem, ki je doma iz južne Srbije, je že od lela 1938 živel življenje roparja po gorskih gozdovih okrog Podujeva. V svoii domači vasi je po prepiru z nekim sosedom pobil vso njegovo družino. V gozdovih je našel pomagače, ki so oropano blago prodajali v Poduievu. Preteklo jesen so orožniki pet članov tolpe prijeli, Rustem sam je od takrat napadel dva kmečka fanta in zažgal neko hišo. Kmetje okrog Podujeva so se globoko oddahnili, ko so zvedeli, da se jim ni več Ireba bati lega nevarnega roparja.
Gledališče
Drama: Četrtek, 23, januarja: Na dnu. Izven. Gostovanje mariborskega narodnega gledališča. Cene od '30 din navzdol. — Pelek, 24. januarja, ob 15: Romeo in Julija. Dijaška predstava, Izven. Globoko znižane cene od 14 din nHvzdol. — Sobota,
25.	januarja: Oihello. Izven. — Nedelja, 2f>, jian., ob 15: Cigani, Izven, Znižane cene od 20 din navzdol; ob 20: Krog s kredo Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. — Ponedeljek, 27. jan.: zaprto.
Opera: Četrtek. 23, januarja: Vesele žene vvind-sorske. Red Četrtek. — Petek, 24. januarja: zaprto, (Generalka.) — Sobota, 25. januarja: Hlapec Jernej. Krstna predstava. Red premierski. — Nedelja,
26,	jan.. ob 15: Carmen. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol; ob 20: Pri belem konjičku. Izven.
—	Ponedeljek, 27. jan.: zaprto.
Radio Ljubljana
Četrtek. 28. januarja: 7 Jutranji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila, 7.15 Pisan venček veselih zvokov (plošče) do 7.45 — 12 Operne uverture (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Za zabavo in oddih (plošče) — 14 Poročila, objave — 17.30 Pester spored Rad. ork. — 18.40 Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf Kol,nič) — 19 Napovedi, poročila — 19.25 Nac, ura — 19.50 Deset minut zabave — 20 Fantje na vas! — 20 45 Večer slovenskih skladateljev (Rad, ork.) — 22 Napovedi, poročila. Konec ob 22.20.
Drugi programi
Četrtek, 23. januarja; Belgradi 19.40 Narodne pesmi — Zagrebj 20 Tamburice — Bratislava: 19-40 Operetna gl — Praga- 22.10 Dvorakova skladbe — Sofija; 20 Simf konc, — Beromiinster; 20.30 Ber-ski večer —- Budimpešta;. 19 20 Operetna glasba — Bukarešta; 20 Opera — Stockholm: 20.40 Kabaret
—	Kal. poslaje: 19.30 Rcspighijeva opera »Plamen«
—	Sottens: 21.15 Kvintet.
Prireditve in zabave
Šentjakobsko prosvetno društvo priredi v četrtek, 23. t. m. ob 8 zvečer v farni dvorani zanimivo skiopt-ično predavanje -O vojnih dogodkih z najnovejšimi slikami«. Predaval bo g. ravnatelj V. Zor. K obilni udeležbi vabi odbor.
V	nedeljo, 20. t. m. priredi frančiškanska prosveta pravljično igro z godbo, petjem in plesom
Krojaček —junaček*. Začetek ločno ob 5 popoldne. Predprodaja vstopnic v trgovini Sliligoj, Frančiškanska ulica.
Predavanja
Sadjarsko in vrtnarsko društvo na Viču ima
drevi ob pol 8 v ljudski šoli redno predavanje. Predaval bo g. Inž. Premrl: Vrednost nekaterih rastlin v uaši prehrani.
Sestanki
ženski odsek Prosvetnega društva Trnovo
ima drevi ob 20 v društvenem domu redni sestanek. Vabimo vse članice, da se sestanka udeleže polnoštpvilno, Vljudno vabljene so tudi ostale trnovske žene in dekleta, ki žele pristopili v krožek mladih žen.
FO Sv. Peter, ima drevi ob osmih redni sestanek s predavanjem, Udeležba obvezna.
Društvo »Pravnik« v Ljubljani. Redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom se vrši dne 12. februarja 1041 ob 18 v sejni dvorani Odvetniške in notarske zbornico — Cigalctova ul. St. 3.
Naše dijastvo
AKD »Vir* ima drevi ob osmih članski sestanek s predavanjem.
Knngregacijn akiideiničnrk inia drevi oh pol osmih svoj redni sestanek v frančiškanski kapeli. Vse ste iskreno vabljene!
A. K, D, »Ruda« ima jutri v petek ob 20 v Akademskem domu redni članski sestanek s predavanjem g. inž. Jožeta Sod je: s Odgovornost tiska za poraz Francije«.
Lekarne
Nnčno služIm Imnjn lekarne: dr. Kmet. Tyr-ševa cesla 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustur, Šelenburgova ulica 7.
Poizvedovanja
V	sobolo, 18. januarja ob 12.50 pred odhodom vlaka v Zidani most sein na peronu Savskega kolodvora v Zagrebu, v bližini poštnega nabiralnika zgubil žepno listnico, v knleri sem imel denar, orožni list in druge lisline. — Poštenega najditelja prosim, noj jo odrla na jioli-eiji, Petrinjska ul. 18, ali nn prometnem uradu Savskega kolodvora, ali jia naj jo rlosinvi lastniku na naslov orožnega lista, za kar dobi visoko nagrado. — Ako bi se kdo skušal kakorkoli okoristiti z otožnim listom, ki se glasi nn ime Guerrn Ferdinand nlj drugih listin na lo ime, naj se takoj naznani policiji.
Anekdota
Bralims je vedno kadil dobre cigarete, pa tudi manj dobrih rji preziral; tako je imel pogoslo v žapu drage in cenene cigarele. Nekega dne je hotel nagraditi netsega mladega skladatelja za njegovo dobro ekladbo na ta način, da mu je ponudil pravo egiptovsko cigareto z zlatim napisom. Že je hotel poiskati vžigalico, da bi mu prižgal cigareto, ko je na njegovo največje začudenje skladalcli cigareto shranili »Zakaj je ne prižgete?« je vprašal Bralims mladega ekladalelja. Skladatelj ie odvrnil: »Te cigarele sploh ne bom pokadil, ampak |o hom shranil. Ne dobijo se vsak dan oigarele od Brahmsa « — Brahms je nato izvlekel dozo za cigarele in jo ponudil mlademu sfdndalelju: »Potem mi pa vrnile mojo fino cigareto. Za spomin vam bo dobra tudi cenena cigareta.«
jela W letno Kavčič Alojzijo, ki si je v Kranju pri padcu zlomila nogo. — V Planini pri Zagorju pa si je zlomila nogo Kočevšek Angela.
I Splašen konj podrl kolesarja. Na Hradeckega ccsli se jo nekoliko od milnice naprej včeraj oh pol 9 splašil konj in podrl kolesarja 25 letnega lesarskega pomočnika Jožefa Magistra iz Dobrimi. Kant jo pri padcu dob'1 globoko rano nad desnim očesom.
i Mlad ljubljanski gangsier. Mlad jc začel krasti. Najprej jc po vrtovih kradel vrtnice in jih prodajal na trgu. Nato jc začel posegali p<> drugih, dragocenejših predmetih in po denarju, lepi Friinci I'., ki stanuje t <i ■ 11 nu Galjevici, je delal staršem velike preglavico. Oddan je bil \ v/.gojevnli.šče. Ni se poboljšal in oprijel po-štenega dela. ko jc drugače i/učen /a krojača. Je zelo eleganten in se posebno rad vozi z avtomobilom. kadar ima denarnico polno stota-kov. Včeraj je prišel pred sodnike malega senata /uradi treh manjših tatvin. Najprej jo lani julija ukradel žele/ničarsko kapo, nato Karlu Joellvju denarno listnico, oktobra lani Anici Suslav-kijev i 10 robcev, Mariji Dobni-karjevi pa /lato zapestnico / ovrntno verižico in 1(1(1 din gotovine. Te tatvine je I ranči I', priznal. Bil je obsojen na 5 mesecev strogega zapora.
I Za tatvino pri zdravnikih — 20 mesecev robije. Oženjcni kleparski pomočnik France Papež je obiskal razne ljubljanske /»travnike. S pomočjo še dveh ponmgačev jc vlomil pri zdpavniku dr. L. Zalarju. Njemu je odnesel medeninast sterilizator. lep usnjen kovček in starinski cinast vrč. Vlomil je v podstrešno shrambo. Zavarovalnici Asicurazioni Generali je pobral tudi več stvari, kakor tudi zdravniku dr. \ I. Volnvšku'. Pope/ je pred malim senatom tatvine priznal. Bil je obsojen na I leto in 8 mesecev robije.
^MiliLlOiB
SSSC Maratona
Kolesarji v japonski vojski.
prestorih nahaja.
poslopja, v katerem se Velika kavarna
Gledališče
Vzorno delo gasilcev v Mostah
Prostovoljna gasilska čela Ljubijana-Mosle je imela v nedeljo 19. januarja 415. redno letno skupščino. Skupščino je otvoril oh 14 predsednik tov. Avgust Zupančič, ki je po uvodnih formalnostih j)ozdravil zastopnika mestne občine finančnega komisarja g. Milana Antosievvicza, gradbenega g. inž. Franca Čepona, starešino ljubljanske župC tov. Pristovška in poveljnika ind. gas. čele tov. Koša. Predsednik je nato opisal delo gasilske čele v preteklem letu ter se zahvalil vsem sodelavcem, posebno pa tov. Cirilu Tilniku, Francu lllasu. Cirilu Novaku, Josipu Urbancu in Francu Baluiiku, ki so s svojim strokovnim znanjem in delom v 601 večerni uri v zadnjih 3 mesecih preuredili 3 tonski tovorni avto »Ford< v pravi gasilski voz s 13 sedeži. Člani so delo izvršili brezplačno. Pri tem delu pa ima veliko zaslug tudi g. Alojzij Kette, ki je kol strokovnjak pripomogel do tako lepega uspeha. Ta požrtvovalnost članstva je vsekakor vredna javne pohvalo.
Poročilo o tehničnem delu čole je podal tov. Janez Cerno. Četa je imela 5 vaj z orodjem in 1 vajo za obrambo pred napadi iz zraka, Na 3 sestankih pa se je obravnavala gasilska služba, strategija in taktika. Čela je bila zastopana pri pogrebih, in to pri pogrebu ustanovne članice pok. g. Jii'ije Krušič, 5 podpornih članov in za narodnim voditeljem pok. g. dr. Anionom Korošcem. Poročilo o vajah je boij skromno in lo zaradi odpoklica k orožnim vajam lov. poveljnika in pod-poveljnika.
Tajniško poročilo je podal tajnik tov. Leopold Bokavšek. Iz poročila posnemamo, da ima četa 41 rednih, 2 rezervna, 9 častnih, 7 ustanovnih in 439 podpornih članov. Četno poslovanje, ki je kljub hudim časom dokaj živahno, se je reševalo na (i sejah. Na naslov čele je prišlo 101 in odposlalo se je 142 dopisov in nad 400 vabil rednim članom za razne nastope. Četa je sodelovala pri prireditvah in slavnoslih bratskih čet v ljubljanski župi.
Iz blagajniškega poročila tov. Cirila Novaka je razvidno, da je imela četa 39.851.87 din dohodkov, izdatkov pa 39.327.85 din, dolga je okrog 2000 din na računih avtomobila, ki je stal 25.500 dinarjev.
Za nadzorni odbor se je lov. Franc Novak zahvalil čelni upravi za tako vestno delovanje in predlagal razrešnico, ki so jo zborovalci sogiasno potrdili. Ko je bil sprejet še proračun za leto 1941 z dohodki 24,528 din in z istimi izdatki, je pozdravil skupščino v imenu ljubljanske gasilske župe starešina tov. Stane Pristovsek. Po končani skupščini pa mestni gradbeni inženir tov. inž. I"rane Čepon predaval o organizaciji in o obrambni zaščiti prebivalstva pred zračnimi napadi. Obema govornikoma se jo zahvalil predsednik čete z željo, de bi se takšna predavanja razširila tudi na ostale občane.
•
1 Najveličastnejša prireditev tedna za zimsko pomoč, ko bo od 2. do 8. februarja vsa banovina zbirala prispevke za zimsko pomoč revežem. bo gotovo žalni koncert mesta Ljubljane v počašcenje spomina častnega meščana dr. Antona Korošca ko bodo pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske, ljubljanska filharmonija in solisti ga. Zlata Gjungjevac, ga. Kranja Golob, g. Jože Gostič in g. julij Betetto pod vodstvom dirigenta g. Mirka Poliča izvajali Verdijev Requfem. Ta najslavnejšo črno mašo vse svetovne glasbene literature bomo po več letih spet slišali v Ljubljani 3. februarja t. I. ob 20 v veliki dvorani hotela »Union«. Opozarjamo, da se vstopnice že dobe v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu, obenem pa pripominjamo, da je mnogo vstopnic že prodanih Icr i>i odlašanje s preskrbo vstopnic Iti h ko pomenilo neizpolnjeno dolžnost in izgubo i/iednega glasbenega užitka.
1 »Pogled v moderno Grčijo« je naslov predavanju, ki ga bo imel na 111. prosvetnem večeru v petek 24. t. tn. ob S zvečer, v frančiškanski dvorani, prol. dr. Roman Savnik. Dogodki, ki se odigravajo v naši bližini, so povzročili veliko zanimanje tudi za Grčijo. Zato je primerno, da se občinstvo seznani z razmerami, z zgodovino in umetnostjo sedanje Grčije. Predavatelj nas bo seznanil z besedo in sliko z Grčijo. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovini Sfiligoj.
1 Krajevna organizacija JRZ za 13. volišče sporoča svojim članom, da je umrl naš dolgoletni zvesti član g. černič Franc, sprevodnik v p. Pogreb bo dne 23. jan. ob 4 pop. z Žal, kapelica sv. Andreja. Prosimo, da se pogreba udeleži članstvo polnoštevilno. — Odbor.
1 Spremembe na okrajnem sodišču. Sodnik g. Kari Pleivveis. ki je doslej vodil VII. kazenski oddelek na okrajnem sodišču, je premeščen na okrožno sodišče in določen za preiskovalnega sodnika v oddelku IX. Njegov kazenski oddelek na okrajnem sodišču je prevzel sodnik g. Vinko Palice, ki je bil premeščen i/ Lilije v Ljubljano.
1 Okrajni odbor Združenja vojnih invalidov v Ljubljani se vsem plemenitim darovalcem, ki so z denarnimi prispevki omogočili božičnico najrevnejšim vojnim žrtvam, najprisrč-
nejse zahvaljuje. Posebej se odbor zahvaljuje za velikodušne darove kr. .Lanski upravi dravske banovine. Klektrurni Češenj v Tacnu, tovarni olja llrovat cl Konip. v Mostah ter neimenovanemu gospodu z Aleksandrove ceste.
I Vinconcijevi konferenci za akademike v Ljubljani jc; darovala ga. Iloznik Minka znesek 100 (lin. za kar sc najtopleje zahvaljujemo.
1 Živilski trg. Zaradi slabega vremena in drugih prilik ki sedaj močno vplivajo nu razvoj in razmah dovo/.a živil v mesto, jc bil včerajšnji živiNki trg slabo založen s potrebščinami in tudi obisk jc bil slai). Precej je bilo motovilca po 2 din merica, dalje radiča, ki je po 12 do 14 din kg. Fndivija je po H do 10 din kg. Dalmatinska cvetaea je sedaj po 1») din kg. Jajca, ki so bila v najhujši zimi |h> 2 in celo po 2."5l> din komad, so sedaj po 1.75 din komad. Dovoz krompirja s kmetov je neznaten. Kmetje drže sedaj krompir doma in računajo na pomladno sezono. Meslna aprovizaci ja je preskrbela /a večje /aloge krompirja, ki ga ljudje zelo kupujejo, l imitam ga občina dnevno proda (lo <>00 kg.
I številni padci zaradi ledu. Zadnje deževje je marsikje po Ljubljani spralo shojeni sneg tako, da so nekateri prehodi če/, ceste pravo pasti za pešre. Posebno tisti, ki imajo shojene galoše, so včasih veliki reveži in morajo hudo lovili ravnotežje. Tudi bolnišnica je to včeraj občutila, tako so zjutraj kmalu po osmih bili poklicani pred magistrat reševalci, ki so odpeljali nezavestnega možakarja, ki mu je spodrsnilo na ledu. Mož so je hudo potolkel po glavi in je tudi popoldne še ležal v nezavesti. Od drugod pa je bolnišnica spre-
Maribor, 22. januarja.
Snoči je Slovenski športni klub Maraton v Mariboru zaključil 10. leto svojega delovanja. Imel je svoj 11. redni občni zbor, katerega se je udeležilo članstvo polnoštevilno. Vodil ga je agilni predsednik inž. Ivan Lah, poleg njega so poročali še tajnik Matcla, blagajnik Požene!, namesto odsotnega gospodarja r. Smerdela je prebral njegovo poročilo Matela, nato so sledila poročila načelnikov odsekov: za lalikoatletski Joža Snienlel, za težkoatletski Jo/a Vidie, za zimskošportni Kebrič, namesto obolelega načelnika plavalnega odseka dr. Rostoharja je poročal Matela, za kolesarski Štrucl, za šahovski Majcen, za damski pa Polda Lovšetova. Revizijsko poročilo je podal ravnatelj Lekan.
Občni zbor SSK Maratona jc vsako leto priložnost, da naši javnosti predočimo veliko iu važno vzgojno, športno in narodno delo te naše močne organizacije. Posebej pa je še ta občni zbor primerna priložnost, da opozorimo na velike zasluge Maratona, ki si jih je pridobil v teku svojega desetletnega obstoja. Klub je nameraval svojo desetletnico proslaviti z večjimi prireditvami, s katerimi bi na viden način poudaril svoje delo in svoje uspehe. Pa je padla ta obletnica v dobo, v kateri se poznajo težke in neurejene, razmere tudi vt.športnem življenju. Mnogo je bilo ovir, največja pa gotovo ta, da je bilo mnogo članov odsotnih ter ni. bilo mogoče v celoti izvesti pograma, ki si ga je bil klub postavil. Gotovo pa je ista usoda zadela tudi druge športne organizacije, ker je bilo vidno, da je bilo lani športno življenje ne samo v Mariboru, temveč tudi drugod mnogo manj razgibano kakor pa v preteklih letih.
Z veseljem pa moramo ugotoviti, da je klub opravičil v polni meri z delom in uspehi v teku deset let svoj obstoj. Mnogo je bilo članov, ki jim je klub nudil priliko po izpopolnitvi v raznih panogah telesne vzgoje, mnogo jih je bilo, ki so pripomogli, da so se razne panoge športa v Mariboru dvignile do lake višine, da so se mogli naši atleti boriti z ramo ob rami z atleti i/ večjih mest, kjer so razmere ugodnejše in je lažje doseči vidnejše uspehe. V marsikateri športni panogi — da omenimo samo težko atletiko in plavanje — je SSK Alaraton naravnost oral ledino. S svojim vztrajnim delom je vzgojil atlete, ki so uspešno in večkrat zastopali tudi barve naše države na mednarodnih srečanjih in na balkanijadah. Ne bomo podajali širšega pregleda tega dela, ker bi bil okvir za lo pretesen, bo pa gotovo še prišla priložnost, ko bomo zgodovino tega kluba obširneje napisali ter s priznanjem ocenili njegove zasluge za razvoj in napredek slovenskega športa, posebej pa še slovenskega športa ob severni meji.
Predsednik dr. Ivan Lah se je v svojih uvodnih besedah z žalostjo spomnil velike izgube, ki je zadela lani klub s smrtjo njegovega dolgoletnega prvega predsednika in nato častnega predsednika dr. Alfonza Waukmii!Ierja, katerega bo ohranil klub vedno v častnem spominu. Zborovalci so počastili spomin pokojnika z enominutnim molkom. Nato se je spomnil smrti enega največjih mož, kar jih je rodila slovenska mati, dr. Antona Korošca. Njegovemu neminljivemu spominu so se poklonili zborovalci s trikratnim vzklikom »slava*.
Iz ostalih poročil omenjamo, da šteje klub 3
ustanovne, 107 rednih in 30 podpornih članov. Goji lahko in težko atletiko, zimski šport, plavanje, kolesarjenje, šah in damski šport. Lani je imel prometa za 26.004.25 din. Med sekcijami je bila najbolj agilna lahkoatletska, ki je imela lani b klubskih in medklubskih prireditev ter se udeležila 13 drugih prireditev v Mariboru in v drugih krajih. Jako agilna je bila tudi težkoatletska sekcija, ki si je priborila lani prvenstvo Slovenije ter sc je udeležila več drugih velikih prireditev. Zimsko-športna sekcija je imela več svojih prireditev, pošiljala pa je tekmovalce na vsa večja prvenstva v Sloveniji.
Končal se je občni zbor z volitvami. Predsednik dr. Alojzij /orko. prvi podpreds. dr. Držečnik Janko, II. podpreds. Planinšek lože, I. tajnik Matela Leopold, II. tajnica Lovše Polda, blagajnik Poženel Janez, gospodar Stojnšek llinko; odborniki: inž. Lah, Krušec, Šapec: načelniki sekcij: lahkoatletska Smerdel Jože in Filipič Franc, težko-atlelska Jože Vidie in Verbošt, kolesarska šlrttcl in Štruclin, šahovska Majcen in Barle, ziitisko-športna Kebrič in Malela, plavalna Golmajer in dainska Polda Lovše in Šiška Marija; nadzorni odbor: Lekan Jože, Grešak Ciril; razsodišče: Fra-njo Zebot, dr. Mirko Kejžar, ravnatelj Jakob Richter.
★
m Proračunska skupščina okrajnega cestnega odbora v Mariboru se bo vršila dne 28. januarja ob 10 dopoldne v poslovnih prostorih na Koroški cesti 26-11.
m Ljudski oder pripravlja za Svečnico duhovito ljudsko igro »Pokora kmeta Bohanca«. Preskrbite si vslopnice.
m V Ljudski univerzi bo predaval jutri, v petek zvečer univerz, docent dr. Anton Trsteniak i/. Ljubljane o zelo zanimivi in aktualni temi »Človek in vojna«.
m Velik razmah Kulturbunda, Podružnica »nemško-švabske kulturne zveze« v Mariboru jc imela dosedaj svoje poslovne prostore v hiši na Aleksandrovi cesti 14, v kateri imajo svoje pisarne številni mariborski odvetniki. Prosvetno središče s knjižnico se nahaja v prostorih Strossmayerjeva 6, kjer imajo tudi lepo dvorano. Tretjo postojanko si je zgradil lansko jesen v Pipuševj ulici na dvorišču Schmidererjeve hiše, kjer so bila prejšnja skladišča prezidana v največjo in najmoderneje opremljeno dvorano v Mariboru. Ta dvorana ima centralno kurjavo, prhe itd., ter služ.i za telovadnico Rapidu in njegovim športnim sekcijam, obenem pa za velika zborovanja. Gledališke predstave se prirejajo v Gambrinovi dvorani. Sedaj si je Kultur-bund preskrbel še nove poslovne prostore, in sicer v hiši zdravnika dr. Thalmanna na Glavnem trgu, kjer se nahaja Velika kavarna. V te namene se preureja celo tretje nadstropje tc hiše ter bo opremljenih tukaj pel velikih prostorov.
m Prosvetno druitvo Sv. Magdalena priredi danes zvečer v Magdalenskem domu predavanja a temi »Komunizem in delavstvo«. Predava g. Orei-nik. Vsi prijatelji društva vljudno vabljeni.
m Odgoaen nastop svetovnega drsalnega prvaka. V petek bi moral v Mariboru nastopiti svetovni drsalni prvak Karel Schaffer na drsališču SK Železničarja na Tržaški cesti. Zaradi južnega vre-mona pa je postalo drsališče neuporabno ter ]e naslop Schafferja preložen na pozneje.
ni Okrajno načelstvo v Mariboru razglaša, da poteče rok za prijave motornih vozil, biciklov in lijakerskih vozov za leto 1941 dne 31. januarja t. 1. Lastniki motornih vozil prejmejo ob pri|avi za 1. 1911 tudi bencinske karte.
m Tovarniška nesreča — predmet sodne razprave. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se ie vršila včeraj zanimiva razprava, do katere je prišlo zar.-.d1 smrtne nesreče v neki mariborski tovarni. Dne 8. maja lanskega leta se je v tej tovarni ponesrečil strugarski vajenec Ivan Pezdirc. Ko ;e med opo'danskim odmorom v mehanični delavnici ogledoval rezkalni stroj, je prišel z vratom v djtik z žico stropne električne svetilke; na žici je bila izolaciji odtrgana, da se je videla kovina Ker je bil v ž'ci električni svetilni tok. se je Pezdl.c zgrudil pod udarcem nezavesten ter je kljub takojšnjemu umetnemu dihanju umrl. Strokovnjaki, ki so si ogledali mesto nesreče ter so preiskali vzrok«, so ugotovili, da jo je povzročila zgoraj omcnvnd malomarnost. Zaradi tega se je zagovarjal včeraj obratovrdja. 39 letni Kari Kancler ter je bil obsojen na 3 mesece zapora, pogojno za 2 leti.
,n Divja mačka na Dravskem polju. Oskrbniku graščin« Strniščc na Dravskem polju je neka ropa-rica vdirala v kurnik ter mu je odnesla 12 kur. Oskrbnik je nastavil past, v kateri je v svoie e-liko presenečenje našel ujeto divjo mačko, ki je velika redkost za na.še kraje, v obširnih gozdovih okrog Strnišča pa jih je še očividno nekai Žival je prinesel v Maribor nagačevaleti Valnerju
m Ni bilo v Veliki kavarni. Naše poročilo o zberovanju Kulturbunda v Mariboru dopolnjujemo v toliko, da se eno izmed dopoldanskih zborovanj ni vršilo v prostorih Velike kavarne, temveč v
Četrtek, 23. jan.: zaprto. (»Na dnu«. Gostovanje v Ljubljani). — Petek, 24. jan.: zaprto. — Sobota, 25. »jan.: ob 20 »Habakuk« Red C. — Nedelja,
26. jan.: ob 15 Na cesaričin ukaz«. Zadnjič, Znižane ccne. Ob 20 »Lepa Vida«. Zadnjič.
Mežica
Praznovanje sv. Aniona. V običaju je še pri nas
darovanje klobas na dan sv. Antona. Kaj takega na primer po Gorenjskem ni znano Sv. maša je bila ob 9. Obiskovalcev je bilo sicer precej, a mnogo jih je zadržal velik sneg MeH sv mašo je bilo darovanje klobas, kdor pa lega ni dal, je prispeval denar. Zanimiv narodni običaj!
Kakor tat pride pote smrt. Nenadoma je umrli 16 jan pri delu ga. Marija Speh. v službi pri Krancu na Platu št 2. Večkrat jo je vrglo, to pot za vedno. Rodila se ie leta 1911 v obč'ni Solčava in še ni izpolnila 30 let. Pokopali so jo v soboto na farnem pokopališču, kamor so jo prinesli z zasneženega, več kot uro oddaljenega hriba. Pokojna je bila vestna v svoji služb«! Naj v miru počiva!
Št. Janž pri Dravogradu
Tudi tukajšnja šola je priredila za svojo revno deco božičnico. pri kateri je bilo obdarovanih 87 otrok /. obleko, perilom in obutvijo. V imenu obdarjenih otrok se šolsko npr«vitelj-stvo predvsem zahvaljuje kr. bonski upravi, tekstilni tovarni Ornik in Mitrovič na Otiškein vrhu, ki so s perilom in obleko obdarili n f<l 50 otrok, Družbi sv. Cirila in Metodo v Ljubljani, podružnici v Mariboru ter podružnici Slovensko straže v Mariboru, ki sla podprli božičnico • razen z obleko in perilom tudi s čevlji. Vsem najlepša b vala.
Sv. Urban pri Ptufu
Božičnica na drž. ljudski šoli. Učiteljstvo v Sv. Urbanu pri Ptuju je priredilo 22. decembra božičnico ter ob tej priliki ohdarovalo 170 najrevnejših otrok. Da je bilo mogoče obdariti toliko otrok, so pripo-mgla k temu dobra srca v Mariboru, Pluju tn pri Sv. Urbanu. Pomagala je tudi banska uprava, ki ie poslala 7 m moškega, 12 m blaga za ženske obleke in 30 m blaga za perilo. Pisarniške potrebščine so darovali: Banovin.ska založba šolskih knjig v Ljubljani, Učitelji« tiskarna v Mariboru, Cirilova tiskarna in knjigarna Blanf<e v Pluju. — V Mariboru so prispevali: blago za obleke in perilo tvvrdka Hoter & drug, trg. Masteh in Rožaj, Vremec in Turk par čevljev, bančna poslovalnica Bezjak 200 din, po 50 d'n so darovali: tvrdi<a Zlalorog. Hrandnica dravske banovine, Mestna hranilnica, trg. J. Gustinčič, P:n-tar & Lenart po 40 din: trg. Lama, Šraj in Grajski kino, ter mnogo drugih po 20 in 10 din — V Ptuju: trg. Fr. Lenart 250 din; Sadnik &Kra'<c"r. Mestna hranilnica ter Posojilnica v Pluju po 100 din; blago za obleke in perilo: Ivan Cvikl, Al. Brenčič, Kle-menčič, Zavernik, Havelfta, Slross; usnje: P. Pirich ter J Pirich; po 50 din: M. Senčar, Fr Vrabl, Vuga in Bačnar. A. Brenčič, elektrarna, Kmetska posojilnica, Ljubljanska kreditna banka; po 40 din: I. Rašl; 30 din ga. mr. N. Orožen, dr. M Senčar, dr. Sluga, dr. Fermevc, Fr. Zorčič, A. Zorčič R. Rosen-feld, ga. Maister in Žitarna. Icr mnogo drugih po 20 in 10 din. — Pri Sv. Urbanu so darovali po svojih močeh, največ pa so prepevali sledeči: g. kaplan Jaš 500 din, DK 350 din, občina 300 din, krajevni šolski odbor in učiteljstvo po 100 din, g, župnik L Razbornik in dr. Potrč po 40 din — Obdarovani učenci' se vsem darovalcem iskreno zahvaljujejo.
Velika Nedelja
Na tukajšnji šoli imamo že sedmo IpIo šolsko kuhinjo, kjer dobivajo v zimski dobi siromašni otroci toplo kosilo. Mnoiro težav in zaprek smo srečno prebrodili v teku časa. da se |p ohranila la dobrodelna ustanova za telesni in duševni razvoj naših malčkov. — Spričo skrajno neugodne letošnje zime je bil njen nadaljnji razvoj ogrožen in lo v dobi, ko se seli v marsikatero delavsko in viničarsko hišo pomanjkanje ter bi bila pomoč revnim otrokom najnujnejša. Pa tudi'v leli skromnih razmerah so se radevoljno odzvali klicu po pomoči mnogi ^darovalci in dobrotniki ter prispevali po svojih močeh v živilih in denarju. Med mnogimi drugimi so izdatno podprli akcijo za nadaljnje poslovanje šolske kuhinje znani prijatelji šolske kuhinje: gg. prol. dr. Lastavec. Ilojžar Ivan. Preindl Jakob, Gabrščok Lucija. Irgolič Fric, Meznarič Franc. Kness Marija. Vukšinič Davorin in druiii. Tudi upravilcljslvo križniško uprave je takoj ugodilo prošnji ter dobavilo potrebno kurivo in nekaj živil. Na predvečer velikega praznika miru pa je prejel odbor obvestilo, da je na jired-log tukajšnje križniško uprave naročil križanski prioral v Ljubljani, naj se pokloni šclski kuhinji v spomin smrti voditelja in ministra a. dr. Antona Korošca v živilih in denarju ali samo v živilih vsega v skupnem znesku 1000 din. — S tem je vodstvo omenjene ustanove najdostojneje počastilo spomin velikega pokojnika, saj je bil ravno g. dr. A. Korošec listi, ki je za časa svojega ministrovanja ponovno vzpodbujal krajevne člnilelje v vsej državi, naj se ustanavljajo pri vseli šolah v državi šolske, kuhinje. — Vsem in vsakemu dobrotniku in darovalcu, posebej pa še križniški upravi za njeno plemenito zamisel, naj bo ljubi Bog obilen plačniki
Memška in laška letala pred vzletom
ŠPORT
KULTURNI OBZORNIK
Gostovanje mariborskega narodnega gledališča
v Ljubljani
Prizor iz mariborske predstave Gorkega »Na dnu«
Danes gostuje v ljubljanskem gledališču zbor mariborskih igralcev z Gorkigu ig"o A a dna. S tem prihaja ponovno v slovensko središče, oder slovenskega severa. Naša severna prestolnica hoče s središčem manifestirati za kulturno skupnost naše Slovenije. Kmalu za mariborskimi igralci v Ljubljani pa bomo mogli na mariborskem odru kot goste pozdraviti ljubljanske igralce, ki bodo prišli igrat čudovito pesem Shakespearovo o Homcu in juliji, da enako prineso pozdrave središča mariborskemu mestu. Z obojima goslovanjima bosta slovenski poklicni gledališči jasno in odločno poudarili našo kulturno celotnost in potrdili medsebojno prizadevanje za čistost naše besede, za svetlost umetniškega ustvarjanja in za enotnost slovenske kulture.
Pred nekaj leti je bilo govora, da bi mariborsko gledališče ukinili in osnovali en sam zbor, ki bi nekako nihal med Ljubljano in Mariborom. Hvala Bogu se taki in podobni načrti »sanacije« našega gledališča niso uresničili. I fes je bilo gmotno stanje mariborskega gledališča več kot enkrat resno ogroženo. Vendar je veliko vere in veliko prizadevanja in žrtev — tudi čislo osebnih — rešilo to kulturno ustanovo. Če bi padlo naše gledališče, bi so zrušil močen steber naše kulture ob severni meji. Kljub vsem težavam in ozkim možnostim je mariborski oder doživel lepa in bogata leta, žal je večkrat — že po zakonu dviganja in padanja — preživel tudi to ali ono manj polno ali zadovoljivo. A tega nas ni treba biti sram tudi pred Ljubljano ne. V tukajšnjih ljudeh je nekaj zagrenjenosM, kot da Ljubljana dovolj ne ve in ne ujiošteva vsega mariborskega kulturnega prizadevanja. Res v Mariboru ni razmeroma nič manj prireditev, razstav, literarnih krožkov, kavarniških debat, revijalnega d^la. pisateljskega prizadevanja kol v Ljubljani, od koder se pogosto slišijo glasovi o razbitosti in utrujenosti. Res, da niso vsa dela na najvišji ravni, ki jo je mogoče doseči, toda središče bi moralo in moglo tudi sebi priznati, da ni vedno in povsod vzor iu vzgled vselim slovenskemu svetu.
Mariborski igralski zbor je razmeroma maloštevilen. Tudi gmotna sredstva so zelo omejena. Ozkost gmotnih sredstev in ozkost majhnega mesta pač razumljivo povzroča neko majhnost tudi pri kulturnem delu Velikih, reprezentativnih del nimamo, toda kulturnih del pač ne merimo po zunanji veličini, ampak po notranji sili. Mariborski igralski zbor prihaja z naturalistično zgodbo iz ruskih nižin, z Oorkega dramo Na dnu«. Središče naj pozdravi goste, če ne drugega, zaradi kulturne obzirnosti. Vendar naj nastopa ne presoja z blagohotno dobrohotnostjo starejšega brata, ampak z merili umetniškega ustvarjanja. Kajti zbor np prihaja samo. da bi podal roko soustvarjalcem slovenske gledališke kulture v slovenskem središču, ampak, da pokaže tudi uspehe in sadove svojega umetniškega prizadevanja. Obisk bodi slovenska in kulturna manifestacija!
Smolej Viktor, Maribor.
*
Ob tej priliki predstavljamo igralsko osebje Mariborskega narodnega gledališča, ki bo skoraj v celoti nastopilo danes v Ljubljani. S tem naj tudi
Slovenska glasba na belgrajski radijski oddaji. V vrsti simfoničnih koncertov domače glasbe priredi belgrajska oddajna postaja večer skladb prof. L. M. Škerjanca v petek, dvr 24. t. m., ob 8.20 zvečer. Pod avtorjevim vodstvom bo povečani radijski orkester zaigral na prvem mestu koreo-grafsko simfonično pesnitev »Marenka , nato sledi nastop avtorja kot pianista v točki: Balada, skladatelja G. Faureja, s spremljavo orkestra pod vodstvom I. Iljina. Poslednja točka te Skerjančeva II. simfonija v b-molu v treh stavkih, ki bo doživela pri tej priliki pod avtorjevo taktirko svojo prvo izvedbo. Celotni koncert prenašata obe belgrajski (normalna in kratkovalovna) ter ljubljanska oddajna postaja. Na lo zanimivo prireditev, ki pomeni lep korak k spoznavanju naše glasbe, opozarjamo.
»Un po tli sloveno« (Malo slovenščine), izdaja »Edizione guide turistiche«, Novi Llgure. Tak je naslov malega priročnika, ki ga je sestavil prof. Giuseppe Pavich (Pavič?). Priročnik je res majhen — in še nepraktičen povrhu, čeprav stane le 3.70 lire. Na 44 straneh skuša sestavljač podati najpotrebnejše stavke v slovenščini za: »na polo-vanje«, »pri brivcu«, »v hotelu«, »na carini« itd.
Toda avtor, bržkone hrvatskega porekla, je sestavil nekaj mešanice slovenščine in — hrvaščine, n. pr. ^ali si smem pušiti?« — »danes imamo zbilja lep prevoz« — »kabina broj« — »tukaj ceste so polne blata« — »granica« — ^koliko lir mi daste za dvesto dinar« — »imam bankino povemo pismo« — in tako dalje po vrsti
Vsekakor bi bilo dobro, da bi založnica tudi take »majhne priročnike dala v sestavo boljšemu strokovnjaku, ki ne bi jezika tako neusmiljeno mre varil.
širšemu občinstvu pokažemo na ljudi, ki oblikujejo na važni narodni postojanki živo slovensko besedo.
Režijo igre ima Jože Kovil, glavni režiser mariborskega gledališča, ki je postavil tekom let številčno največji del mariborskih predstav na oder. Predvsem klasične, seveda tudi moderne. Udej-stvuje se tudi kot igralec važnih karakternih vlog. Glavno moško vlogo v drami, romarja Luko, bo igral Pavle Kovič, ki je nosilec junaških vlog, predvsem karakternih (Othello, poglavar v Revizorju, Kralj na Betajnovi, ki ga je igral o priliki prvega gostovanja mariborske drame v Ljubljani). Etvira Kraljeva, prolagonistka mariborske drame, je nositeljica klasičnega repertoarja (Veronika De-seniška, Elizabeta, Desdemona itd). Že od vsega začetka je pri mariborskem gledališču. V zadnjih sezonah prehaja v vloge zrelih žena in mater. — Etna Starčeva, salonska dama v repertoarju, igra tudi klasiko z velikim uspehom (Marija Stuart). — Branka Itasbergerjeva je razmeroma še mlada.moč, ki se je zelo hitro uveljavila. Igra mladostne lju bimke (Luiza, Lepa Vida, Titanija, Lili Jiiger itd.). Mileča Zalcrajškova igra vloge mater (dojka v Komen. liana v Kralju na Betajnovi, vlogi, ki jih igrala v Ljubljani Nablocka in Polonca Juvanova). Slava Gorinškova igra karakterne vloge, velik uspeh je imela v zadnjem času z materjo v »Vii mali«. — Hndo Nakrut igra ljubimske in karakterne. vloge. Igral je Maksa v Kralju na Betajnovi, dr. Galena v Beli bolezni, Andreja v Lepi Vidi. — Pavel Nakrst je avtor raznih operet, ki jih je uprizorilo mariborsko gledališče, najstarejši mariborski igralec, ki igra stroko karakternih vlog, očetov itd. — Milan Košii in Ljudevit Crnobori sta bila pred leti člana ljubljanske Drame. Košič je študiral v Berlinu režijo in se udejstvuje v Mariboru kol režiser in karakterni igralec. Crnobori igra salonske vloge, hišnega prijatelja v »Partiji šaha« in podobno. — Danilo Gorinšek in Just Košuta sta karakterna igralca. Prvi bo igral v »Na dnu« Klešča, drugi Satina. — Franjo Blat in Kdo l'er-donik sta mlajša igralca. Blaž bolj karakteren, Verdonik igra stroko ljubimcev in podobne vloge. Anton Harastovič je režiser za opereto in komik ter nastopa v drami in opereti. — Danilo Turk in Boris Brunčko spadala k naraščaju, ki se prav ugodno uveljavlja.
Po sodbi kritike spada mariborska uprizoritev Gorkega drame »Na dnu« med najbolj dognane predstave, kar jih je ustvarilo gledališče v zadnjem času.
*
Ko predstavljamo mariborske igralce, nastopajoče na središčnem slovenskem narodnem odru v Ljubljani, pozdravljamo v njih umetnike slovenske žive besede na naši narodno najbolj ogroženi meji, pa tudi nosilce slovenske igerske umetnosti, katerih notranja moč se ne meri po oddaljenosti delovanja od kulturnega središča, temveč po notranji moči ustvarjalne silp same. Želimo mariborskim igralcem, da bi imeli v Ljubljani poln uspeh, Narodnemu gledališču v Mariboru pa ves razevit in razvoj, kot ga ta važna postojanka slovenske žive oderske umetnosti na našem severu terja in doseči moral	td
Priznati je pa treba to dobro plat, da je izgovorjava slovenščine za Italijana zelo olajšana s fonetično pisavo (tkim. pronunzia figurala, n. pr. laccen sem jeia me = lačen sem, žeja me). Nekaj svojega namena bo ta »nuovo poliglotta«, ovit v jugoslovansko trobojnico, morda lu dosegel. U. B.
»Božič v jugoslovanski umetnosti« je naslov italijanski pisanega članka »Meridiano di Roma«. Tu razpravlja Milan Kašanin. ravnatelj belgrajske-ga muzeja kneza-namestnika Pavla, o slikarskih umetninah po srbskih samostanih, največ zadužbi-nah, ki jih je inspiriralo rojstvo Gospodovo. Članek da lep pregled tega razvoja od najstarejše božične slike na presno v Mileševu pa do zadnjih časov. S svojim člankom je Kašanin pokazal, kako naj bi tudi Slovenci, Hrvati in Srbi kazali svetu svoje duhovne vrednote, da bodo kulturni stiki — obojestranski.	R. B.
Znana »Srbska trilogija« Stcvana Jakovljo-viča je te dni izšla v šesti izdaji, dočim se istočasno pripravlja druga izdaja pred pol leta iz-tšlega drugega Jakovijevičevega romana iz bel-grajskih družabnih krogov »Sniena generacija:.
Tajnik Malice Srbske v Novem Sadu prol. dr. Kosta Milutinovič je izdal knjigo »Istorijski razvoj srpsko književne kritike«, ki podaja v sintetični obliki pregled srbske kritike od Vuka Karudžiča do najnovejših kritikov. Obenem je tudi na kratko karakteriziral vsakega krilika, ga predstavil v luči njegovih idej in osletike, pa tudi politične in socialne pripadnosti. Tako so predstavljeni med drugimi tudi Jovan Subotič. Djura Daničič, Sve-tozar Markovič, Ljubomir Nodič, Slobodan Jova-novič, Jovan SK-erlič Marko Car, Pavle Popovič, Jasa Prodanovič, Milan Giol. Branko Lazarevič in Isidora Sekulič. — Cena 10 din.
Prvi izlet slovenskih smučarjev v Celju odgoden
Z ozirom na skrajno neugodno vreme se prvi izlet slovenskih smučarjev, ki je tal dolofen v času od 24. do 26. t. m. v Celju, odgodi na nedoločen čas. Če bi tekom noči ali današnjega dne zapadlo dovolj snega, potem bi se ta ukrep preklical.
Iz slovenskega nogometa
Slovenska nogometna zveza je iinela v nedeljo svoj redni letni občni zbor, kateremu je irisostvovalo 40 delegatov slovenskih nogometnih <lubov. Po jjozdravnih brzojavkah Nj. Vel. kralju Petru IL, ministru za telesno vzgojo naroda, vrhovni nogometni zvezi, srbski ter hrvatski nogometni zvezi, je sledilo tajniško poročilo, iz katerega se zlasti razvidi, da so odnosi s srbsko in hrvatsko nogometno zvezo kakor tudi z vrhovno zvezo bili korektni in prijateljski. Verificiranih igralcev ima slovenska nogometna zveza 2800, klubov pa je včlanjenih 49. V preteklem letu ie bilo odigranih 551 tekem. V novi upravni odbor so bili izvoljeni skoraj vsi stari funkcljo-narji s predsednikom dr. Kiistlom na čelu._ Na tem občnem zboru je napravljenih več važnih sklepov.
Slovenska atletska zveza išče trenerja
Ker se bo kmalu začelp delo na terenu, se je Slovenska lahkoatletska zveza odločila, da sprejme trenerja za lahko atletiko. Prav gotovo se bo našel med športnimi delavci človek, ki bi bil zmožen nuditi atletom praktična navodila v taki meri, da jih us|x>sobi v specijalnih disciplinah do pozitivnih uspehov. Če bi kdo čutil v sebi take zmožnosti, naj naslovi ponudbo na naslov: Slovenska lahkoatletska zveza, p. a. Zupančič Miljutin, Ljubljana, Tavčarjeva 3.
Športni drobiž
Jugoslavija : Madžarska v hokeju. Med Jugoslavijo' in Madžarsko se bosta odigrali dve hokej tekmi na ledu, in sicer v Budimpešti. Ta dvoboj se 1)0 odigral konec januarja.
Svetovni prvak S. Bradi je vedno boljši. Naš znanec iz Planice Nemec Bradi je sedaj v sijajni formi ter si povsod, kjer tekmuje, osvoji prvo me-slo v skokih. V Oberstdorfu je s skokom 68 m postavil nov rekord na tej skakalnici. Zadnjo nedeljo so imeli v Inomostu tekme za prvenstvo bivše Avstrije, kjer je zopet Bradi zmagal s 226.6 točkami. Pri prvem skoku se je pognal 74 m, pri drugem pa celo 79 m daleč.
Kari Schaefer in njegova partnerica F. Gillar-duva, ki sta bila povabljena tudi v Belgrad, kjer naj bi tudi tamkajšnjemu športnemu občinstvu pokazala svoje veliko znanje in umetnost na ledu, odpotujeta drevi iz Belgrada, ne da bi kaj nastopila v prestolnici. Kakor pri nas, tako je tudi tam doli nastal tak jug, ki je onemogočil vsak nastop na ledu. Belgrajski teniški klub je imel zaradi tega veliko materialno škodo. Schaefer in Gillar-dova odpotujeta v Budimpešto ali v Bukarešto. — V začetku februarja gostuje Schaefer v Švici, potem pa gre na veliko turnejo v Nemčijo.
Z 21:0 je preteklo nedeljo premagala »Austria« »Lask t iz Linza v prvenstveni tekmi okrožja Ost-marke. To je brez dvoma dogodek, ki je v zgodovini nogometnih tekem zelo redek.
Nemška plavačica v prsnem plavanju A. Kapeli, ki je pred kratkim dosegla svetovni rekord v plavanju na 400 m, je sedaj preplavala 200 jardov v času 2:40.5, kar je samo za dve desetinki sekunde slabši čas od svetovnega rekorda.
FIFA se preseli is Curiha v Rim! Športni vodje Nemčije in Italije so se baje odločili, da bo imela FIFA v bodoče svoj sedež v Rimu. V Curihu, kjer je sedež mednarodne nogometne zveze, o stvari še nič ne vedo, gotovo pa je, če so se Italijani in Nemci o tem dogovorili, da se bo sedež tudi prenesel v Rim. Nemci in Italijani so tudi odločili, da se prenese sedež mednarodne sabljaške zveze v Budimpešto.
Madžarska : Švedska v tenisu 4:2. Na mednarodnem teniškem turnirju, ki se vrši v Stockholmu, je Madžarska premagala Švedsko z rezultatom 4:2.
Naš hokej v Bukarešti
Bukarešta, 17. januarja.
Dnevi našega bivanja v Bukarešti so hitro minevali. Prijaznost in pozornost gostiteljev je. bila vse hvale vredna in tako niti občutili nismo, kako hitro mineva čas. Poleg tega pa v takem velemestu na vsakem koraku vidiš zdaj to zdaj ono, da se zainotiš in pri tem porabiš precej časa le za bežen ogled. V tem skoraj milijonskem mestu bi lahko kar naprej pasel svojo radovednost, če te ne bi dolžnost pozivala: fant, zvečer imaš tekmo, pojdi in odpočij sel
Za tekmo proti reprezentanci Bukarešte smo se res dobro pripravili. Štedili smo se takorekoč, počutili sipo se izborilo vsi, razen enega. Tisti, ki je bil v prvi tekmi najboljši, Rihar, je zbolel. Nekoliko nas je to neprijetno dirnilo, ker smo prej sklenili, da moramo danes zmagati. Toda vseeno smo s precejšnjo voljo in samozavestjo v četrtek zvečer ob 10 zadrsali na igrišče, navdušeno pozdravljeni od 6.000-glave množice. Spet je prireditev posetilo naše celokupno poslaništvo in naš vojni ataše, prišel pa je tudi romunski minister za telesno vzgojo Stroici, ki je bil pokrovitelj tega turniija in ki je podaril pokale.
Zaigrali smo morda eno najboljših tekem. Vsi deli našega moštva so funkcionirali kot stroj. Rekli so, da nas je bilo kar veselje gledati. Neprestano smo napadali, krasno kombinirali, gola pa le ni in ni hotelo biti, čeprav smo imeli »polne roke« prilik za to. Proti koncu prve tretjine smo pa le dosegli, kar smo želeli. Gregorič in 1'avlelič sta mojstrsko pripeljala pred romunski gol in slednji je flegmatično zapeljal v gol puck in še tistega, ki je v golu stal.
V	drug' tretjini so se pa tudi Bukareštanci malo zbrali in pričeli napadati. Imeli so pa, po ljubljansko rečeno, tak »krompir«, kot ga more imeti le najbolj neumen kmet. Trikrat so prišli pred naš gol in vsakokrat smo pobirali puck iz mreže. Sami nismo popustili,. temveč ravno nasprotno! Dostikrat se je zgodilo, da sta naša branilca z ostalimi igralci bila pred nasprotnikovim golom in pomagala, pa ni šlo in ni šlo. V pred-zadn i minut' tega dela igre' so Morbacher, Eržen in Aljančič spet lepo prišli pred gol in slednji je iz gneče znižal na 3:2.
V	zadnji tretjini smo bili sigurni vsaj neodločenega rezultata. Izenačenja je'bilo pričakovati vsak trenutek. Če se more kdaj govoriti o smoli pri hokeju bi lahko govorili ta večer. Vsi so že videli našo zmago, le tista majhna črna ploščica
nam je kazala fige in nI hotela v ma hni zamreženi prostor. Pač pa je še enkrat veselo poskočila mimo lcetovih nog v naš gol. Rezultat bi moral biti baš obraten, kljub temu, da je bil naš vratar *olj bolan, kot zdrav. Sami Romuni so priznali to in drugi dan še bukareštansko časopisje.
Bila je to najlepša igra na turnirju in smo bili zadovoljni s to, čeprav samo moralno zmago. Ice menda ni bil tega mnenja Hitro je tekel v hotel, se slekel, zaril pod odeje, ni hotel ničesar slišali in videti, le v svoj špičasti nos je včasih debelo potegnil sapo. Ko se je drugo jutro zbudil, je bil pa spet dobre volje in še zdrav povrhu.
V	petek dopoldne smo bili povabljeni k bu-karešlanskem županu. Želel nam je dobrodošlico, vpisali smo se v mestno knjigo, za spomin pa je vsak dobil album umetniških slik Bukarešte in ostale Romunije. Seveda spet nismo odšli brez zakuske, po kateri se bodo mnogim še v Ljubljani sline cedile. So med nami taki, ki silno radi jedo, drugi so večkrat žejni tretji pa so radi zaviti v oblačke cigaret. In tega vsega je bilo v največji meri in po najboljših romunskih močeh — kakor v Indiji Koromandiji.
Mimogrede naj omenim, da nas je pri kosilu obiskal minister Stroici in se razgovarjal z nami.
Popoldne nas je pa s precejšnjim darilom presenetilo naše poslaništvo. Pri tekmah so videli, da so naše hokej palice v precej c«etočem stanju, pa so najbrž po tekmi sklenili kupiti nam nove. Preko 30 novih palic najboljših znamk smo dobili v dar od g. poslanika Avakumoviča.
Te nove pal:ce so na večerni in naši zadnji tekmi najbrž zavohali Slovaki. Skoraj gotovo so nam jih hoteli čim več polomiti ln zraven morda še naše noge. ker so s tako robustnostjo igrali. Mi jim nisme ostali ničesar dolžni, vračali smo jim milo za drago in včasih naložili komu še več, da se ni mogel pritoževati, da je dobil premalo ali manj kot drugi. Sploh so Slovaki krivi, da je bila ta tekma bolj malo podobna lepi igri. Rezultat je bil 4:1, in bi bil lahko enak v našo korist. Da tekma sama, jh> krivdi Slovakov, ni bila na posebni višini je dokaz tudi lo, da so konec par minut prej odpiskali.
Na turnirju smo zasedli tretje mesto pred reprezentanco Romunije in prejeli lep pokal. Z rezultati, ki smo jih v opisanih okoliščinah dosegli, smo lahko spet 6amo zadovoljeni, ker vidimo, da vsako leto precej napredujemo, napredek pa je tudi naš glavni cilj. Istočasno upamo, da bo tudi naš letošnji nastop v Ga-Pa uspešnejši, kot je bil lansko leto .
V	Romuniji smo se počutili izborno, po bra-tovsko so skrbeli povsod za nas in nam nudili več kot smo pričakovali. Želimo le, da bodo tudi oni, ko bodo prišli v začetku februarja v Ljubljano, deležni tolikega gostoljubja.	E. M.
Boks med vojno
Nemčija in Italija sta tudi za čas vojne priredile mnogoštevilna tekmovanja za prvenstvo svojih profesionalcev-boksarjev. Lahko se trdi, da ta šport zaradi vojne niti malo ni počival. In ko se je delo zaradi vpoklica posameznih boksarjev v vojaško službo otežkočilo za prireditelje, so velikodušno priskočile na pomoč vojaške oblasti in vedno so lahko prirejali razna tekmovanja. V času vojne so bile tri tekme za naslov evropskega prvaka. V bantam kategoriji je Italijan Gino Cat-taneo dne 25. novembra 1939 v Beriinu premagal prvaka Ernsta VVeissa v 15 rundah po točkah. Meseca januarja 1940 je italijanski evropski prvak v mušji kategoriji Enrico Urbinati uspešno branil svoj naslov v Rimu sk. o. zmago nad svojim rojakom Matla. V lahki kategoriji je 26. oktobra 1940 na Dunaju osvojil naslov prvaka z zmago na troskok Nemec Kari Blaho, ki je bil odvzet Italijanu Aldo Sjjoldi, ki se je preselil v Ameriko; zmago je dobil po točkah v 15 rundah nad Italijanom Otello Abbrueiati.
Sedaj so evropski prvaki v posameznih kategorijah: kategor. mušja Enrico Urbinati (Italija); Bantam-kategorija: Gino Cattaneo (Italija); peresna: Lucien Popescu (Romunija); lahka kategorija: Kari Blaho (Nemčija); welter kategorija: Marcel Cerdan (Francoska); srednja kategorija: vakantna, poltežka: vakantna; težka: Max Schme-ling (Nemčija). _
Ilustrovane športske novosti štev. 6 so izšle z naslednjo vsebino: Nastop svetovnega prvaka Schaeferja in F. Gillardove v Zagrebu in Ljubljani, svetovni prvak, ki se ne ponaša kakor svetovni prvak, Silva Palme in drugi v Mariboru, napredek v hokeju še ni dovolj velik, nogometaši trpe zaradi pomanjkanja terminov, složen in uspešen parlament slovenskih nogometašev, purgerji so se revanžirali BSK-u, in še polno športnih zanimivosti je v tej številki poleg številnih posnetkov svetovnega prvaka Schaeferja in njegove partnerice Gillardove. Lepa slika je tudi o našem paru na ledu Bogataj-Betetto in razne druge športne slike.
Smučarske tekme mislinjskega okrožja se
vršijo v nedeljo, dne 26. t. m. Tekme v teku se bodo vršile predpoldne, tekme v smuku popoldne. Ob devetib dopoldne bo žrebanje startnih številk v gostilni Virtič v Slovenjgradcu. Točno ob desetih start pred gostilno za člane, mladce in naraščaj. Popoldanske tekme v smuku se bodo vršile v Sta-rem trgu, kjer bo cilj pred župniščem. Žrebanje startnih številk za to tekmovanje se bo vršilo po kosilu v gostilni Virtič. Start naraščaja bo ob 13.45, mladcev ob 14. in članov ob 14.15. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo po končanih tekmah v Društvenem domu v Staiem trgu. Pokroviteljstvo nad tekmami je prevzel župan dr. J. Picej. V Slovenjgradcu bo za tekmovalce ob osmih sveta maša. Odseki naj takoj pismeno prijavijo svoje tekmovalce in one, ki pridejo v poštev za kontrole in komisijo.
Stisko okrožje. Stiško okrožje je priredilo dne 12. januarja okrožne smučarske tekme v Žalni. — Tekme so se zelo lepo vršile v lepem vremenu ler dobrem snegu pri veliki udeležbi tekmovalcev. Po sv. maši so otvorili tekme mladci s tekom na 3 km in dosegli naslednje rezultate: 1. Škofca, FO Stična, 2. Grozni k, FO Stična, 3. Fink. FO Žalna. — Nato je sledil tek članov na 10 km, ki je bil tudi najzanimivejši del tekem. Rezultati so naslednji: 1. Rozman, FO Žalna. 1:02.20, f. Duša, FO Žalna, 1:03.39, 3. Slapničar. FO Stična, 1:03.59. — Izven konkurence Gale (Grosuplje) 1:22.23. — Okrožni prvak za leto 1940-41 je postal FO Žalna (94 točk), ki je prejel lep bronast kip smučarja, drugi je FO Stična (51 točk), tretji pa FO Krka (20 točk). — Pri mladcih se pa vrstijo odseki takole- 1. FO Žalna (89), 2 FO Stična (33). 3. FO Št. Vid (31). -Pri tekmah je sodelovalo čez 40 tekmovalcev, kar je dokaz, da si je zimski šport utrl pot tudi na Dolenjskem ter da iz leta v leto napreduje, za kar ima velike zasluge okrožni odbor, ki je zainteresiral odseke za ta lepi in zdravi šport.
CEDE
40 lat dela na cerkvenem koru
V Misijonski hiši pri sv, Jožefu nad Celjem obhaja danes 40 letnico udejstvovanja in dela na cerkvenem koru znani organist in ekonom Misijonske hiše Herman Ldšič. Skromnemu in ponižnemu Hermanu morda ne bodo všeč te naše vrstice o njegovem jubileju, mož pa zasluži, da mu ob njegovem lepem jubileju častitamo — zlasti mu častitaio obiskovalci cerkve sv. Jožefa, v kateri igra in vodi cerkveno petje že 40 let. — Naš jubilant je doma iz Gedencev v Prekmurju. Pred štiridesetimi leti je bil v Celju preoblečen v misijonskega brata, tako, da danes obhaja prav za prav tudi drugi jubilej — 40 let vzornega življenja za samostanskimi vrati. Ves čas svojega redovnega življenja je preživel v Misijonski hiši v Celju. Zato ni čudno, da ga prav dobro poznajo skoraj vsi Celjani in mnogi okoličani. V kratkem, 17. februarja, bo obhajal naš jubilant sedemdesetletnico. Naj Bog ohrani našega br. Hermana zdravega in vedno tako veselega še mnogo let!
Milijoni so šli po grlu in po zraku
Celje, 22. januarja.
Na ozemlju celjske mestne občine se jc lani popilo 7.017 hI vina, predlani 6 360 hI, torej 657 hI več. Posebno se je povečal konzum piva. Lani so popili 4493 hI piva, predlanskim 2640 hI. Žganja, konjaka in likerja so spravili v preteklem letu na teritoriju celjske mestne občine 410 hI, predlanskim 630 hI. Popili so 38 hI finega vina in 2 hI šampanjca. Špirita se ]e porabilo 108 hI.
Na področju Glavne zaloge tobaka v Celju so lani pokadili tobačnih izdelkov za 16,389.053.75 dinarjev, predlanskim za 13,820.492 din, torej lani za 2,568.560 din več kot predlanskim. Kljub temu, da so cene tobačnih izdelkov od 15. aprila višje, je bil konzum v preteklem letu pr3cej večji.
Celje v pričakovanju krušnih kart
Prehranjevalni odbor v Celju je te dni končal zelo zamudno in kočljivo vprašanje prehrane prebivalstva. V uradu so pregledali nad 5500 izpolnjenih vprašalnih pol in iz njih napravili točno statistiko, ki kaže, koliko meščanov se je odločilo za domačo peko ali za peko pri peku, za katere trgovce, oziroma nakup pri istih. Celje je razdeljeno v 10 okolišev, ki obsegajo posebne predele celjske mestne občine. Zanimivo je, kako so se prebivalci posameznih okolišev odločili za poedine trgovce, značilno pa je, da so prizadeti nekateri mali trgovci, kar pa seveda nikakor ni krivda Prehranjevalnega urada, ker so se prebivalci prostovoljno sami odločili za katerega koli trgovca, oziroma peka. V Celju imamo 60 trgovcev in 19 pekov. Nekatere pekarne bodo tudi v bodoče imele dovolj posla, ker se je odločilo za peko pri njih zelo mnogo oseb. Statistike, ki jih je urad zbral z vprašalnih pol, so tudi odločilne za razdelitev moke med trgovce in peke. Najprej so dobili moko pekovski mojstri, včeraj in danes pa jo že dobivajo trgovci. Urad bo kmalu začel z izpisovanjem enotnih krušnih kart, ki jih bodo, kakor smo poučeni
tudi iz drugih krajev, začeli deliti po 1. febr. •
c Zadnja pot ge. Burnikove. V torek [x>)>ol-dne so pokopali na teharskem pokopališču gospo Burnik Amalijo, mater art. majorja v p. in podravnatclja železarne v štornk g. Burnika. Pogreba so se udeležili kanonik Vovk. postaje-nnčelnik Magajnn iz Celja, šolska" upravitelji«! Črnigoj in Čilk, uradništvo železarne ter milog6 pokojničinih prijateljev in znancev. Pogrebne obrede je opravil župnik Vesenjak ob asistenci kaplana Šmirinaula. Naj pokojna mirno spi!
c Savinja in pritokj so zaradi južnega vremena in deževja močno narasli. V nižini jc sneg skoraj izginil.
c Protitubcrknloznn liga v Celju ima drevi ob 8. uri v mostni posvetovalnici svojo redno letno zborovanje. Vsi, ki se zanimajo za prolije-tično borbo, vabljeni!
c Burka s petjem »Habakuk« v celjskem gledališču. Mariborsko Narodno gledališče bo gostovalo v petek, 7. februarja ob 8 zvečer v Celju z burko = petjem v treh dejanjih »Habakuk«, katero je napisal Celjan odvetnik dr. Rudolf Dobovišek, uglasbil pn šolski upravitelj g. Gobec Radovan iz Jurklpštra, Ker je gledališče za to predstavo že popolnoma razprodano vkljub temu, da je izvpn abonmaja, se jc gledališka uprava odločila za drugo predstavo, ki bo najbrže v sredo, 12. februarja ob 8' zvečer. Vsi, ki so si rezervirali vstopnice v Slomškovi knjigarni, naj jih dvignejo takoj, drugi pa naj si nabavijo vstopnice za drugo predstavo, ki bo prav tako izven abonmaja. Pri prvi predstavi bosta prisotna tudi oba avtorja. Predstavi sta za Celje velik dogodek in vlada zanju živahno zanimanje.
c Sociulni oddelek je bil ustanovljen na mestnem poglavarstvu. Dosedaj je bil le socialni odsek, ki je bil podrejen mestnemu fizikatu. Vodja novega oddelka je magistratni padkomi-sar g. Koren.
c Šah. Drugo moštvo CŠK je Zgubilo v Šoštanju 5 : 1 za Šoštanj. Dve igri, ki jih bodo Celjani najbrž dobili, sta bili prekinjeni.
c Za reveže občine Teharje so darovali: mesto venca na grob umrlega dr. Korošca špar-hakel Leojjold 50 din: namesto venca na grob ge. Burnikove insp. šparhokel din. upravitelj Črnigoj 100 din. postajenačelnik Magajna 50 din, Zeilhofer 20 din, občina Teharje 100 din,
l
župnik Lovšin iz Litije 100 din, šolski upravitelj (' iik 5o din.
c Za cestno zvezo Sp. H udinja — Dobrova
je razpisala občina oddajo nuvoza gramoza. Cesto bodo posipali z nesortiranim savinjskim prodcein in drobci opeke ki bodo na razpolago v C eljski opekarni.
c V celjskem okraju je odrejen zaradi pasje stekline strogi pasji kontumae.
c Pododbor rezervnih oficirjev v Celju je ustanovil svoj odsek v Šoštanju. Sede/ pover-jeni.štva bo lelos v Šoštanju, tekoče leto v Velenju.
c Legija koroških borcev v Gornjem gradu bo'imela svoje zborovanje v nedel jo, 9. februarja ob 2 popoldne v Majcenovičevi gostilni v Radmirj u.
c število brezposelnih narašča. Po evidenci javne borze dela v Celju je število brezposelnih na njenem področju naraslo v desetih dneh od 1130 na 1401. Od teh je 270 brezposelnih žensk. To posebno čutijo tudi socialni odsek mestne občine, Vincencijeva konferenca in ogre-jevolnica /.XI) v Delavski zbornici, kamor se zateka veliko število brezposelnih. Delo dobi: oskrbnik. 2 hlapca, (> dekel, 2 natakarici, gostilniška kuharica, 8 privatnih kuharic, 2 služkinji in poslrežnica.
c Tatvina na vlaku. Pekovskemu pomočni-ku Pavlu Bogoviču je ukradel neznani žepar na vlaku proti /.klanemu mostu iz žepu listnico s 3S30 din gotovine.
Sv. Trojica v Slov. goricah
Iligijenski zavod je priredil s sodelovanjem Društva prijateljev Slovenskih goric soe. medicinsko akcijo v Slovenskih goricah pri Sv. Trojici: »Higijensko razstavo« s predavanji. Razstava oziroma teča j je trajal od 12. I. do 17. I. t. I. Razstava je bila v šoli. Odprta je bila v nedeljo ves dan, to je od 8 do 18 zvečer. Ob de-
.. .... ■ m. r,
.•JM"	i .. • t J?V	».;. /X«R. ,_JS
Na londonski pošti. Vojna je in nemška letala skoraj vsako noč obiščejo angleško prestolnico. Poštarji
delajo varno le v kleteh pri svečah.
lavnikih jo bila odprta od 17 do 19. Razstavo je obiskalo 92 odraslih in 332 otrok. Skupaj 4-i-l. Predavanja so bila v šoli. — V četrtek so bile obdarovane matere, ki imajo otroke v starosti do enega letu. Obdarovnilih je bilo 33 mater in sicer je bilo razdeljenih 70 plenic, 70 srajčk, 35 škatelj otroškega praška za posipavanje, 35 Skatel j borvazelina, 35 ■komadov iniia, 35 kg koruznega z.(|roba in 14- in pol kg sladkorja. Nekatere premožne matere so se za 20 daril zahvalile in je bilo potem obdarovunih več revnih mater. Razdeljeno je bilo tudi 2(1 otroških steklenic s cuceljni in 35 komadov gumijastega platna. 10 materam so bili dani kroji otroških hlačk, katere jo iz ljubeznivosti naredila tro-jiska šolska deca 6, 7 in S razred pod vodstvom učiteljice gdč. Prah Adele. Hišnih obiskov je bilo 40, kjer se je obravnavalo 4-5 problemov. Trije poseti so bili neuspešni radi odselit v. Posvetovanj je bilo pet, in štirim jc bila nmlcnu prva pomoč.
Čim zaslišimo ime Škoda ali škodove tovarne, se v prvi vrsti nehote spomnimo na orožje in mnogi niti pojma nimajo, kako široka je zasnova teh svetovnoznanih tovarn.
Res je, da so med minulo svelovno vojno igrale tovarne Škodovih zavodov izključno vlogo orožarne in da so dobile svoj sloves ravno v tej dobi. Vendar so medtem svoj delokrog razširile in zaslovele tudi po drugih izdelkih.
Naj omenimo najprej kratko zgodovino.
Škodove zavode odnosno A. D., prej Škodovi zavodi v Plznu«, kakor je danes firma protokoli-rana, je ustanovil lela 1869. inž. Emil vitez Škoda, ki je prevzel neznatno delavnico grofa E. Wald-steina v Plznu.
Pod njegovim vodstvom se je podjetje kjio razvijalo in že v letu 18S0 odlikovalo po izdelavi kakovostnih jeklenih odlitkov. Posebne odlike jekla Škoda širijo sloves Škodovim zavodom po vsem svetu, bodisi v odlitkih aH v kovanih delih, v strojih aH v vojnem materialu.
Leta 1899. se je pretvorijo podjetje v delniško družbo s kapitalom 200.000.000 K. V tej dobi je nastala cela vrsta novih oddelkov. Solidni izdelki osvajajo tržišča v vseh evropskih in prekomorskih pokrajinah. Pri zasledovanju vsega napredka mo-deriie'tehnike so Škodovi zavodi sodelovali pri dobavah ogromnih jeklenih odlitkov pri gradnji vodnih turbin za Niagarske slapove, pri gradnji Sueškega prekopa pri gradnji trgovskih in vojnih ladij raznih držav itd.
V času svetovne vojne so imeli škodpvi zavodi ist-i pomen kot Schneider v Franciji, Krupp v Nemčiji, Vickers na Angleškem in Pulilov v Rusiji. Škodovi zavodi so bili z vsemi temi tovarnami na isti višini in so tem še celo dodajali neke specialne polizdelke.
Leta 1917 je bilo zaposlenih pri Škodovih zavodih preko 30.000 delavcev i-r. uradnikov.
Po svetovni vojni se je stanje popolnoma iz-premenilo. Ogromnemu podjetju je izginil preko noči največji odjemalec in dolžnik, ostale so le obveze in cela armada delavstva in uradništva. Skušali so prilagoditi podjetje novim prilikam.
Novemu vodstvu, ki je obstajalo iz samih podjetnih ljudi, ki so trdno verovali v obstoj tako velikega podjetja, se je posrečilo olajšati finančno stanje in zaključiti naročila, ki so bila odrešilna za podjetje v tako kritičnem času. Delovni program, ki je doslej odgovarjal le vojni industriji, se ie popolnoma izpremenil. Ta izprememba je zahtevala neumoren trud. V kratkem času je vodstvo ustanovilo nove oddelke, našlo nova tržišča v Indiji, Mali Aziji, Južni in Severni Afriki, Južni Ameriki in na Daljnem vzhodu.
S priključitvijo najstarejše češke tvornice Lau-rin in Clement v Mladi Boleslavi, se je razširi! že obstoječi avtomobilski oddelek Škodovih zavodov v Plznu. S to spojitvijo so postali škodovi zavodi največja avtomobilska tovarna v bivši Češkoslovaški.
Že leta 1928. so Škodovi zavodi zaposlovali 36.000 delavcev in uradnikov. S tem so prekoračili največje število iz svetovne vojne.
Danes imajo Škodovi zavodi tvornice v Plznu. Doudlevcih, Mladi Boleslavi, v Pragi-Smichovu, Hradec Kralovem, v Hradku pri Rokicanih. v Brnu in Komarnu in še nekaj tovarn izven meja bivše Češkoslovaške.
MHHNHHMHMHHHNHSI V Birminghamu po nemškem bombardiranju.
Poleg tovarn imajo Škodovi zavodi v posesti nekoliko premogovnikov in kamnolomov iu celo vrsto koncernskih in prijateljskih iirin, kol n. pr. »Kablo«, tovarna za kable v Kladnu, »Avija«, tovarna letal itd.
Vse te tvornice omogočajo Škodovim zavodom skoraj bi rekel neizčrpen program, ki naj ga le v glavnem navedemo.
Predvsem velikega pomena so kovani izdelki. Jeklo — Škoda in njegove posebne zlitine so jx>-znane po vsem svetu, l/kovani so bili že komadi do 85.000 kg teže. Svetovnoznana ladja »Norman-die« se lahko ponaša z izdelki škodovih tovarn.
Zelo odlično mesto v proizvodnem programu zavzemajo pogonski stroji vseh vrst, kakor: parni stroji parne turbine, eksplozivni stroji, ladijski motorji, Diesel-tnotorji, motorni vlaki, lokomotive, osebni in tovorni avtomobili itd.
Poleg tega izdelujejo Škodovi zavodi parne kotle, električne lokomotive, letala, ladje na parni aH motorni pogon, celotne naprave za tovarne sladkorja, pivovarne, klavnice, tovarne pirita, kemične tovarne, tovarne za sežiganje odpadkov, opekarne, mlekarne, dvigala, bagre, mostove, posebne stroje, kot so cestni valjarji, drobilci za kamne, pr T-malnfki za ml:ko, stroje za tobačno industrijo, vfL- vr-ite normalnih m specialnih elektromotorjev, kompletne električne centrale, transformatorje za največje učinke, generatorje, kable itd.
Tudi v naši državi imamo vse polno izdelkov Škodovih tovarn. Vsaj večina klavnic, ki so bile postavljene ali razširjene po svetovni vojni, je bila izdelana po načrtu Škodovih zavodov, med njimi tudi ljubljanska klavnica. Pri nas so v pogonu tudi mnogoštevilni parni kotli izvedbe Škodovih zavodov, parne turbine, eksplozijski motorji in brezštevilni drugi proizvodi,
Ta ogromni koncerti, ki zaposluje danes okrog 50,000 delavcev in uradnikov, pa sedaj kljub težkim prilikam deluje nemoteno v svojem programu in se vedno drži načel moderne tehnike.
Ta članek naj cenjenim čitateljem vsaj v malem obsegu predoči delovanje in proizvodnjo ene izmed največjih- in najsolidnejših tovarn v Evropi.
Država Hyderabad (Indija) za London
Indijska država Hyderabad sama vzdržuje neko eskadrilo lovskih letal, ki branijo ondon. V ta namen je že prispevala 22 milijonov dinarjev. Kot piloli služijo v tej e.ikadrili: 2 Ceha, 2 Poljaka, 1 Novozelandec, 1 Francoz in I Rodezijancc.
Sedem let brez hrane
Transsibirska žcleznica Vladivostok-Moskva je dobila zelo čudnega gosta, 150 kg težko želvo, ki naj jo pelje v Moskvo za zoološki vrt.
V Moskvi želva tedne in tedne noče zaužiti nobene hrane. Z vsemi mogočimi vabami je ni mogoče spreobrniti od »gladovne stavke«, 'ludi v Leningradu so imeli veliko želvo, ki je »stavkala -, pa je 7 let zdržala brez hrane.
Učinkovit poskus
Gospod profesor je pii fiziki razlagal neki električni stroj. »Moč lega stroja je tolikšna,« je dejal gospod profesor, »da človeka ubije, bika pa omami.« Takoj nato je prišel z roko preblizu konduklorja, električni tok ga je stresel tako močno, da je padel. Dijaki so sp močno prestrašili. Kmalu pa je profosor odprl oči in komaj slišno rekel: »Saj ni preveč hudo, le omamilo me je.«	i
Policaju je odgriznila nos
Lastnica neke hiše v Milanu. Giovanna L., je imela v svojem slanovanju skritih 70 kg kave. Nekdo je za to zvedel in jo ovadil. Policija se jo podala takoj na preiskavo. Ko so policaji slepili v stanovanje, se jim jp Giovanna odločno postavila v bran.' Ker so bili lr premočni in je uvidela, da bo premagana, se jp lako maščevala, da jp policijskemu poveljniku odgriznila nos. Seveda so jo zaprli zaradi telesne jKiškodbe.
Prijateljici
»Krasen prstan si dobila,« pravi Milka Jožici, Me kaj bodo nevoščljivci rpkli k temu?«
»Saj to spiii hotela ravno tebe vprašati,« j» odgovorila Joža.

Mfl ti ii« " i:"
§m ;;«»»5»

Nad San Franciscom je še jutranja megla, le vrh tega nebotičnika se že žari v jutranjem soncu.
s 5 lmenit 4 poklici in 4 ženami
mu kila dovolj lastno bogastvo, kar ga je pogubilo
Pred nedavnim jo ameriška policija zaprla pel ljudi v eni osebi, in to so: dr. William Bell, zdravnik. Robert Gale, borzni luešetar, Cliff Mor-ley, slikar, llenry Jones, pisatelj, in nazadnje »plavolasi i!arry i/, podzemlja«. Vsa ta imena je imel en človek, ki .ie živel hkrati petorno življenje.
Ko so ga ujeli, so se prestrašile štiri žene in vzkliknile: ilenry. Cliff, Robert, \Villiain! Vse štiri so biie njegove žene, ne da bi vedele druga za drugo. Cioljui in pustolovec, drugače takega človeka pač ne moremo imenovati, jih jp znal zelo zvito in premeteno varati. Mogočp to njegovo pro-tinaiavno življenje sploh ne bi prišlo na dan, če so up bi prsvpč izpostavljal v vlogi »plavolasega Harryja iz podzemlja«.
»Zašel sem na to pot.« je pripovedoval dr. Bell na policiji, »ker sem sp bogato oženil, čeprav sem bil sam dovolj bogat in sem kot zdravnik zaslužil lepe denarje. Zdelo sp mi je vse pusto, pa som prišel na misel, menjati svoje življenje.*
Ko so bili policaji na lovu za gangsterji,-so ujeli tudi »plavolasega llaiT.yja«. Na policiji so mu vzeli prstne odtise ter ga predstavili nekaj sto detektivom Morali so ga spustili, kor mu niso mogli dokazati nič protizakonitega. Toda smola je nanesla, da ga je neki detektiv naslednjega dne
srečal elegantno oblečenega pred hotelom \Val-dorf-Astoria. Vprašal je vratarja, kdo je ta človek. Dobil je odgovor, da je Io borzni mešetar Robert Gate, ki že leto dni stanuje s dvojo mlado ženo v tem hotelu. Agent jc nato sklenil, da bo malo pazi! na lega človeka. Zelo se je začudil, ko ga je videl vstopit: v neko hišo v milijonski četrti. Lastnik hiše mu jo povedal, da je Io dr. VVilliam Bell, ki ordihira v četrtem nadstropju. Odslej je agent sledil človeku s tremi imeni kot senca. Še nekaj lajn je odkril. Zvedel je, da ima isti človek še slikarski atelje v Brooklynu, ki ga jp najel pod imenom Cliff Morley in da je ta človek |)isec odlične drame Henry Jones, ki jo je napisal nalašč za igralko Ivano IIelby, s katero je tajno poročen.
Ta človek je torej nastopal s petimi imeni, Imel je štiri mlade žene, v resnici pa je bi! samo dr. William Bell, zdravnik. Pa še to mu ni bilo dovolj, temveč je moral pobijati svoj dolgčas v podzemlju kot gmester, kar je bilo usodno zanj. Zopet so ga prijeli, na policijo so poklicali vsp štiri njpgove žene, ki druga za drugo niso nič vedelp. Moža so obsodili zaradi mnogoženstva na robi
štiri inpsecp roliijp in jp torej končal tam. kjpr končujejo vsi brezvestni in lahkomiselni ljudje!..
Moderno preseljevanje narodov
Dne 6. oktobra 1939 je iincl vodja rajha Adolf Hitler znameniti govor, v katerem je sporoč'l svetu, da odslej ne bo več prepirov zaradi narodnih manjšin, ker bo on: vsaj kar se Nemcev tiče, to vprašanje korenito rešil. In res, so sc kmalu začeli seliti v Nemčijo člant nemške narodne skupnosti iz različnih držav, kjer so doslej živeli.
Prve so bile na vrsti baltiške države. Verjetno pač zato, ker so Nemci vedeli, kakšne spremembe bodo tam v kratkem nastopile. V Nemčijo se je preselilo 12.000 ljudi « E« ton sli e, 51 000 pa iz Letonske. Sledili so jim Nemci iz Poljske, ki je prišla pod Rusijo. Nekaj tednov po Hitlerjevem govoru je prišlo v Nemčijo 130.000 ljudi iz teh krajev Zanimivo je da so bili Nemci v baltiških državah po večini iz gornjih plasti, znanstveniki, profesorji, umetniki itd., poljski pa pa večini kmetje. Za njimi so prišli
Nem ci 7. južnoevropskih držav. Ko so Sovjeli zasedli Besarabijo, je prišlo pod njihovo oblast 134 tisoč Nemcev, ki so se tudi vsi vrnili v rajh. Tudi iz romunske Bukovine in Dobrudže >-e jih ie vrnilo okoli 60000 Si-iupno število vseh duš, ki 6o sc v teku 14 mesecev vrnile v rajh, z^iaša 417.000. Toda s tem še preseljevanje ni končano Prav sedaj je na vrsli Ldva, ki so jo tudi pobrali Sov-]eti. Od tam se bo vrnilo kakih 40.000 Nemcev Tudi na Leton-skem in Estonskem še čaka okoli 20.000 zamudnikov. ki pri prvem preselievaniu, ki je bilo zelo hitro i/.vedcno, niso prišli na vrsto Pa še po drugih evropskih državah ž've Nemci, ki se bodo po želji vodje rajha, ki hoče ludi v tem pogledu postaviti temelje novega evropskega reda, slej ko prej vrnili v svojo staro domovino. Moderno preseljevanje narodov torej šc ni končan3.
Sejem Rajha v Leipzigu HB
Šiviljska pomočnica
se vrši spomladi 1941, od 2. do 7. marca
6Q% popusta na nemških 25% popusta na jugoslo-državnih železnicah,	vanskih drž, železnicah.
Nemški vizum se podeli brezplačno. Prijave naj se tzvrše čimpreje, najpozneje do 5 11. 1941 pri pr.stojnem čast nem zastopniku.
V	Ljubliani. Ing. G. Tonnies, Tyrševa 33, telcion 27 62;
V	Mariboru; Jos. Bczjai, Gosposka 25, telelon 25-97;
V	Beogradu; Zvanični biro sajma rajha u Lajpcigu, Knez Mihailova 33.
škofja Loka
Drevi ob 8 predava v Društvenem domu profesor Janko Mlakar: Iz Žingarice preko Triglava v Bohinj«.
»Siovenčev koledar« za ves poštni okoliš Škof-ja Loka dobite v župni pisarni tudi tisti, ki ste ga naročili naknadno.
Galicija pri Celju
V okviru zimske pomoči je bilo dne 20. t. m. v tukajšnji liudski šoli obdarovanih 52 revr h otrok. Vsem plemenitim darovalcem, trgovcem in tvrdkam iz Celja, v imenu revnih otrok in hvaležnih šolarjev; iskrena hvala. — Šolski upravitelj Toni Hvala.
Laško
Fantovski odsek Laško je priredil v nedeljo, dne 19. t. m. po prvi sv. maši v nadžupnijski dvorani v Laškem širši lantovskj sestanek v spomin dr. Korošca, katerega se je udeležilo blizu 80 fantov in mož naše in iz sosednjih župnij. Na sporedu so bili govori naših fantov Govorili so: Avgust Hrastnik, Viktor Kranjc in predsednik FO Šmarje-t,i - Rimske Toplice br. Bregar. H koncu je podal fe nekaj misli mgs. dr. Krulc o dr. Korošcu kot bo-rilcu za tri naša načela. Bog, narod, država. Povedal nam je tudi nekaj spominov o dr. Korošcu kot di-jsku in bogoslovcu, s katerim je skupaj študiral. Br predsednik jc s slavo dr. Korošcu in z molitvijo zaključil sestanek.
Rozbor pri Slovenjem gradcu
Kot drugod, smo tudi pri nas na severni meji priredili šolsko božičnico, ki se je vršila v šoli na grd sv. Antona 17. t. m. Pri tej priliki je bilo obdarovanih več šolarjev z moško in žensko obleko, perilom, čepicami, čevlji itd. Drugi pa so dobili šolske potrebščine, tako da noben šolar ni odšel praznih rok Slovesnost je še posebno povečala številna navzočnost staršev, ki se niso mogli načuditi pogumnemu nastopu šolarjev pri deklamacijah, božični igrici in pevskih točkah. Vsa čast in zahvala tukajšnji gdč. šolski upraviteljici, ki je "vso prireditev tako lepo zamislila. Otroci pa morajo biti hvaležni, da so bili tako lepo obdarovani, mnogoštevilnim trgovcem v Slovenjgradcu, predvsem pa velikodušnemu g. generalnemu ravnatelju Skubcu iz Plešivca. Naj bo blagim darovalcem izrečena od strani šolskega odbora najlepša zahvala.
Radeče pri Zid. mostu
Tudi v Radečah se je ustanovil prehranjevalni odbor. Po oblastvenih naredbah in po vzgledih v drugih mestih se je tudi v naši občini te dni ustanovil prehranjevalni odbor za občino Radeče, ki bo vodil nadzorstvo nad pribavljanjem in pravično razdelitvijo osnovnih življenjskih potrebščin med prebivalci tukajšnjega okoliša. Prehranjevalni odbor je sestavljen sledeče: predsednik radeški župan g Rozman Josip, namestnik Simončič Janko, zastopnik industrije g. Rogelj Lovro, zastopnik trgovcev g. Kos Anton; kot zastopnika potrošnikov pa bosta delovala v odboru gg. Groznik Edvard in Kramžar Alojzij.
Nesreča zaradi neprevidnosti. V vasi Vrhovo pri Radečah jc padel Zimšek Franc, star 17 let, s skednja tako nesrečno, da si je zlomil levo roko.
aunicanJM
Železostrugar
dobi stalno mesto. Ponudbe upravi »Slovenca« pod Zanesljiv« it. 070. (b
Mizarskega pomočnika
dobro tzvežbanega, za boljša pohištvena dela — sprejmem. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Naslov ; Franc Pol o vsak, splošno mizarstvo, Skor-no-šoštanj.	(b
Hlapca
poštenega, k živini In k poljskemu delu sprejmem na posestvo na Dolenjsko. Prvovrstna, plača. — Ponudbe poslati v upravo ..Slov.« pod »Pridnost« št. 984.	(b
Otrvikl Matiček
Išče službo v Ljubljani. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 700.
.SREBRO - PLATINO .
BRILJBNTE
tmrrr&oi SRFlRj<<'M«M
tisere i.t.d. strrihskc .■').' hrkite tir umetmimb ''
PO Nfl^MSllri CEHOM
strrb tvbdko
Jos EBERLE
IJUBLiOHB TVRSEVA 2 ■ HOTBL^jrSLON V
Vsakovrstno zlato
h r i I j a n t e in srebro
kupuje po najvišjih cenah
A. Božič, Ljubljana
Frančiškanska ulica 3
Ročni voziček
na štirih kolesih, dobro ohranjen, kupimo. Pis-lnptir ponudbe šentjakobskemu gledališču, Mestni uuriii Ljubljana.	(k
Mihteve čudovite dogodivščine
(210) Prišel ja do nekega stola in sc spet začel razgledovati okoli. Nenadoma začuti, kako ga jc nekaj močno zagrabilo in potegnilo na stol. »To pa ni posebno prijazno! Saj bi tudi brez nasilja rad sedel na stol,« si misli Mihec.
Organizatorja-akviziterja
za vsako banovino, ki bi obiskoval zasebne stranke ln organiziral delo — išče denarni zavod. Samo resni gospodje naj pošljejo svoje obširne ponudbe z 2 slikama na Publicltas d. d., Zagreb. Ilica št. 9 pod »Organizator 57910«.
m
Suha bukova drva
prodaja Ivan Šiška, Metelkova ulica 4, tel. "2-44
Svinjska mast la
debela ln mesna la slanina kg 29 din franko Tu zla razpošilja G. Drech-sler, Tuzla.	(1
Ovčja kožuhovina
Jagenčkove ln ovčje kože dobite v vsaki količini najceneje pri Ivanu Bab-niku, DobruHje pri Ljubljani.
na
Zahvala
Vsem prijateljem in znancem, ki so spremljali na zadnji poti našo mamo in staro mamo, gospo
Alojzijo Majcen roj. Bantan
6c iskreno zahvaljujejo — žalujoči ostali. Ljubljana, dne 22. jaiiuarja 1041.
Vsakovrstno
zlato kupuje
po najvišjih cenan CEliNE. luvelir, LJubljana VVollova nlica št. S
Posojila
dajemo našim članom In varčevalcem. Ugodni pogoji. - Vloge obrestujemo po 5'/,. — Vsi varčevalci brezplačno zavarovani. -Zadruga »Moj dom« Ljubljana, Dvoržakova St. S. Iščemo poverjenike!
(250) Od leve in desne se pokažejo različne palice, merila in ravnila. Premikajo se okoli njegova glave, trupa in udov. Tedaj se mu začne nekaj svitati. Avtomatično ga merijo.
Kupujte
»Slovencev koledar«
ki je najzanimivejša knjiga današnjih dni.
Stane le 28 dinarjev
Koledar s poslovnim delom stane b dinarjev več.
Dobite ga v vseb knjigarnah!
Kupim hranilne knjižice
Ljubljanske kreditne banke do zneska 300.000 din, lahko tudi manj, proti takojšnjemu plačilu v gotovini. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod značko »Gotovina« 97S.
»
REALITETA«
zavod za nakup In prodajo nepremičnin je samo v Ljubljani. Prešernova ulica 64. 1. nadstr.
Telefon 44-20.
2 stavbni parceli
S minut od postaje Dev. Mar. v Polju, prodam. — Naslov v upravi jSIov.« pod štev. 986,	(p
Abonente
nadomešča popolnoma in poceni
RUSKI CA] čaj „Jugobilje" B.B.l.
Dobiva se povsod. Na zahtevo pošlje brezplačen vzorec. „]UOOBlL)E", veletrgovina
Beograd, Irankovacka ulica 25
Iščemo rajonskega zastopnika.
.-1 '., ^ •
SCHMEIDER
ZAGREB. NIKOUCEVA IO
ZAHTEVAJTE BRESPLACNI CINIK
Kupujemo
za promptno dobavo
BOROVNICE
(Fructus myrtillorum)
in ostalo zdravilno zelišče. Nujne ponudbe pod P-6466 na INTERREKLAM d. d , Zagreb, Masarykova 28
•(♦>/ .	v '•'• •' ' ■■; -j.-. ■ .-■i: .v;:.'- '
sprejmem na dobro domačo hrano. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 990.
Globoko užaloščeni sporočamo vsem sorodnikom	in znancem žaloslno vest, da je
po volji Vsemogočnega odšel dne 22. januarja 1041	ob pol šestih zjutraj, po skoraj
dokončanem 88. lotu starosti, v večnost po zasluženo	plačilo naš predobri soprog, oče, stari oče in stric, gospod
Alojzij Wagner
bivši barvar in posestnik v Radovljici
Nepozabnega pokojnika spremimo na zadnji poti iz hiše žalosti v petek, dne 24. januarja 1941 ob 8 zjutraj na farno pokopališče v Radovljici.
Radovljica, Ljubljana, Trst, dne 22. januarja 1941.
Frančiška AVagner roj. Arncž, soproga; Anton, barvar, sin; Jerica in Marija por. Zaplotnik, hčerki — ter ostalo sorodstvo.
Edgar \Vallace:
13
Zagonetna grofica
(Roman iz londonskega življenja.)
■Lahko noč, gospodični!« je rekel poln spoštovanja. Potem se je spel zagledal ven.
»Ta človek mi nikakor ne ugaja,< je rekla Lizy, ko sta bili v svoji sobi.
»Braime? Tudi jaz ga sjirva nisem mogla, zdaj pa sem mu zelo hvaležna, ker mi je rešil življenje.«
»Ampak jaz ne razumem, kako je sjiloh prišel tja.« odvrne Lizv. »Moral je že biti v sobi, ko se je balkon zrušil, ker sem takoj začutila, da me je nekdo odrinil vstran.«
»Kako li pa kaj ugaja lord Moron?.. vpraša Loisa, boleč navesti pogovor na druge, prijetnejše stvari.
»O. on je zelo vljuden mladenič,; reče Lizy z nekako sanj:.vini glasom. Ko si mi o njem prvikrat pripovedovala, sem mislila, da je malo neumen. Toda ta mladenič je pameten.«
V tem nekdo nenadoma potrka na vrata. Loisa je že bila v postelji, a Lizy, ki se je hitela razodevati, je bila takšna, da se ni mogla pokazati.
»Kdo je?« vpraša Loisa.
»Jaz sem. drage dame. Ali smem vstopiti?«
Prepoznali sta ylas mladega lorda Morona.
XIV.
»To je nemogoče. Kaj pa želite?«
»Nekaj sem pozabil,« odvrne Selvin vznemirjeno.
»Mogoče bi vam jaz lahko dala jiri vratih,« reče Ix>isa in slopi k vratom.
»Ne... jf.z so namreč bojim, da ne bi mogli... To je .. da... to ie prav za prav...«
Njegov glas je prešel v nejasno mrmranje, potem pa je spei glasno spregovoril:
»Knočno . .. nič ni... Ne, mislim, da bi... lfolel sem reči, da se vam ni treba ničesar bali. Mislim le... da ničesar ne povejte grofici, če bi se zgodilo... kaj čudnega!...«
Loisa ni razumela.
»Ne vem, kaj hočete reči s tem. Ako bi vam mogla kaj dati iz sobe, bi Io zelo rada storila.t
Toda nobenega odgovora ni bilo več slišati, ker je bil grof po vsej priliki že odšel. Lizy, ki je bila vedno praktična in robustna, je menila, da je najbrž pozabil svoje umetno zobovje.
»Samo, ker je sramežljiv in dobro vzgojen mladenič, p& noto lega povedali.«
A Loisa se ni skladala s tem.
Lizy ni bita niti najmanj vznemirjena zaradi vsega sijaja in razkošja in je takoj zaspala, čim jo legla. Loisa pa je osUla čisto budna. Slišala jo. kako ure jio sobah bijejo vsako četrt. Zato se je obrnila na drugo stran in začela šteti od ine do tisoč in poskušala v.-a znana sredstva, da bi zaspala. Toda še ob pol dveh je bila čisto budna. Neki avlo se jo pripeljal in se ustavil pred vrati. Gotovo se je lady Moron vrnila domov.
Loisa je ležala v postelji z baldnhinom in najbrž ravno zaradi lega ni mogla zaspati. Gledala je v svileno nebo. razpelo nad njeno glavo in pomislila, da bi mogoče boljše spala, če bi legla na veliki ehvan. ki je stal nasproti postelje. Motilo jo je tudi globoko prijateljičino dihanje. Ravno jp vstala in vzela blazino, ko je nenadoma zaslišala nekoga govoriti.
' Ali jp prepoznala fotografijo?«
Bil je glas Ch<*sney Prayea; prihajal je od-nekod iz svilenih drnperij baldahina.
Slišali jp bilo tako. kakor bj se kdo skril zgoraj in govoril. Besedo so bile čisto jasne in razločne.
»Ni!« se je razloge! globoki grofičin glas. »Postavila sem jo v predal, preden je prišla.«
Nastal jp molk.
»Prav za prav jp bilo to tnalo tvegano.«
Lady Moron se glasno nasmeji.
»Da, ampak jaz sem nocoj gotovo še več tvegala. Chesney.<
»Ah, draga Leonora, meni lahko zaupaš.« Odgovor je bil pridušen.
;Saj to ludi moram,« je zasliši od zgoraj ope-zni glas grofire Moronske. »Upam, da boš ti dovolj pameten, da ne boš napravil kakšne neumnosti. Selvin me muči...«
»Ah. kaj Seivinl« reče on prezirno.
»Selvin ve več, kakor sem mislila... Odkod je le mogel zvedeti da se misliva midva poročiti? Danes mi je v jezi vse izdal. Iu odkod ve, da som ti jaz posodila denar?«
»Pojdiva v jedilnico!«
Neka kljuka je rahlo zaškripala in Loisa je začula Braimov glas iz velike oddaljenosti;
Miza je poginjena, gospa grofica!«
Nato je vse utihnilo.
»Kaj je bilo to? Ali ni nekdo govoril?« je vprašala Lizv. ki se je prav takrat zbudila. ^Si ti kaj rekla. Lojsa? Slišala sem nekaj o posoje-vanju denarja.«
Loisa je vstala in prižgala malo električno sveliljko. stoječo na stolu poleg njene postelje. S strahom je pogledala na baldahin. ki je izgledal lako gosposki s svojimi draperijami. Nenadoma ji je prišlo na misel, da so neka vrata odprta. Toda bila so samo ena, ki so vodila lia hodnik, in ta so bila gotovo zaklenjena.
»Povej. Loisa, kaj je bilo?;
Lizy naglo obleče svoj spalni plašč.
»Ne vem, ampak slišala sem, kot bi nekdo govoril In Io ie moralo hiti tukaj v sobi!«
»Jaz sem slišala prihajati clns od tvoje postelje.« rero Lizv >Moj Rog. to jp tako čudna hiša. Mi je pa že ljubši stari Mackenzie s svojim škri-palom.«
Loisa je dvignila sveliljko in se popela na svojo posteljo. Ko jo natančneje preiskala gube draperije. je nenadoma vzkliknila od začudenja. Gor v kolu jp opazila črn košček ebenovine v obliki zvonca, ki jp bil pript z dvema žicama. V
prvem trenutku je pomislila, da je to telefonska školjka, toda takoj je opazila zadaj v baldahinu z dvema žicama pritrjeno majhno okroglo omarico.
»Torej odtod so prihajale besede... Saj to je zvočnik!«
Ko it- preiskovala še naprej, je našla tudi žico. ki je bila skrbno skrita v gubah in je vodila po neki stopnici od baldahina navzdol. Na zidu za jiosleljo je odkrila tudi stikalo. Na ta način je bila pojasnjen.-! vsa skrivnost. Šele zdaj je razumela vznemirjenje lorda Morona in spoznala, da je treba njegovo elektrotehnično znanje vzeti resno. Na ta način je Selvin torej prisluškoval besedam svoje matere. Nekje v salonu je vsekakor skrit tudi mikrofon; nocoj pa se je gotovo prepozno spomnil, da aparat ni odklopljen. Zato se je lady Moron čudila, odkod njen sin ve za njene skrivnosti. Loisa je zdaj svoji prijateljici lahko vse pojasnila.
»Kako je to premeten fant!« reče Lizy z občudovanjem. »Vidiš, vse to je sam napravil. Ali ti nisem rekla, da .je zelo premeten mladenič? Kaj si pa slišala, Loisa?«
Toda Loisa ni bila niti malo pripravljena pripovedovati prijateljici svoj doživljaj. Odklopila je aparat, poslala prijateljico v posteljo in nazadnje tudi sama legla.
»Čigava fotografija je bila postavljena v njeni sobi? Kaj je ladv Moron s tem tvegala? Loisa se je spomnila slike mladega, lepega oficirja, ki je bil za grofico samo neki mladenič, ki ga je pred mnogimi leli poznala ...
Ponovno se jp vzbudila Loisina radovednos!; bolela je še več slišati. Zato je vstala in zopet priklopila aparat. Vedela je, da je to, kar dela. nedostojno, toda toliko se ie že zgodilo stvari, ki so bile zanje velik? važnosti, zalo ie mislila.' da se ji v tem slučaju ni treba ozirati na kakšna pravila družaone olike. Sprva ni slišala ničesar, loda možno je bilo. da *o je grofica s svojim spremljevalcem po večerji zopet vrnila v salon.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariŽ
Izdajatelj: Inž. Jože Sodja
Urednik: Viktor Cenčifi
J. J UBIJ AN A
Najnovejša poročila
Srditi boji v Tobruku
Angleško uradno poročilo
Kairo, 22. jan. t. Reuter: Uradno poročilo angleSkega poveljništva, ki je bilo izdano takoj , popoldne, se glasi:
Avstralske čete se vkorakale v mesto Tobruk V zahodnem delu pa se boji nadaljujejo. Druge utrdbe so vse v naših rokah
Boji v Tobruku so boli ogorčeni kakor so bili v Bardiji
Kairo, 22. jan. AA. Reuter: Čeprav so 6e nekatere italijanske enote pri prvem angleškem napadu na Tobruk udale, se druge italijanske j enote hudo upirajo, tako da se zdi, da so boji v ■ Tobruku bolj ogorčeni, kakor so bili v Bardiji.
Kairo, 22 januarja. A A. Reuter: Uradno po-f ročilo pravi, da so angleške čete sedaj prodrle v ulice mesta Tobruka, čeprav se boji na zahod-njem zunanjem odseku nadaljujejo. Ujetih je na tisoče novih ujetnikov.
Kairo, 22. jan. AA. Reuter: V nocojšnjem uradnem poročilu se sporoča, da so britanske čete prodrle 13 km globoko v utrdbe pri Tobruku in da so prišle 5 km daleč v mesto. Operacije se zadovoljivo nadaljujejo.
Časn kar optsue angleški naskok na tobruške utrdbe
London, 22. januarja, t. Reuter. Posebni dopisnik, ki je bil blizu Tobruka, ko so Angleži napadli to trdnjavo, poroča:
Bil sem blizu angleških predstraž ter opazoval, kako je armada Arhibalda Wawela izvršila naskok na trdnjavo Tobruk. Jedro angleške naskakovalne vojske je bilo sestavljeno iz angleških tankovskih oddelkov, iz avstralske pehote, iz slovečega angleškega polka, iz mehaniziranih čet iz severne Anglije.
Glavni napad je bil izvršen v prostoru, ki je med griči okoli mesta in pristanišča. Tukaj so Italijani imeli postavljene močne topniške baterije. Ko so avstralski saperje najprej uničili žične ovire, so se angleški tanki z vso silo zapodili v nastale vrzeli. Za njim pa je takoj vdrla avstralska pehota. Ta je na levo in desno takoj naskočila italijanske topniške postojanke.
Pehotne čete, ki so sledile prvim avstralskim oddelkom, je krilo topništvo z močnim ognjem. Topovsko streljanje je bilo tako silno, da je bilo vse bojišče pokrito z gostim dimom. Italijanski topovi so kmalu utihnili v napadu angleških topov in avstralske pehote.
Pol ure po tem napadu sem opazil, da skozi predrte obrambne črte prihajajo oskrbovalne kolone in kolone Rdečega križa.
Ko se je začelo daniti, sera zagledal prve italijanske ujetnike. Na njihovih obrazih sem
videl, da so srečni, ker je bilo strašnega bombardiranju konec.
Veliko število italijanskih topov, mnogo tisoč ujetnikov, mnogo strelivu in prevoznih vozil je bilo zaplenjenih. Avstralci so neprestano dve uri hudo obstreljevali središče mesta. Mesto so napadle nato oklepne divizije, ki so jim bile priključene tudi čete »svobodne Francije«. Dve veliki ladji v pristanišču stu bili zažgani. O italijanskih letalih ves čas operacij ni bilo ne duha ne sluha.
Angleške izgube so bile v teli bojih prav malenkostne.
Delež angleškega brodovjia
London, 22. januarja AA. Reuter: Britanska ad-miraliteta je izdala sledeče uradno poročilo: Edinice Sredozemskega morja so še naprej sodelovale z našo zmagoslavno vojeko v zahodni puščavi. To sodelovanje ni bilo samo v pogostih bombardiranjih so-vrainikovih postojank, ampak tudi v preskrbi naših izpostavljenih čet, kakor tudi prevozu ujetnikov in vojnega plena po morju. Pred zavzetjem Bardie so se naše čete oskrbovale z vodo, ki so jo dovažalc vojne ladje. Z zavzetjem Bardie so naše izpostavljene čete dobile izvore vode, toda probleme prevoza so večinoma še naprej reševale edi-nice brodovja. Vsak dan je bilo na obalah Libije izkrcanih veliko rezerv vseh vret in vojaškega materiala za letalske in kopenske sile. Čez 54.000 ujetnikov in irnogo vojaških vozil so naše vojne edinice odpeljale v glavna oporišča Vse to, ki je zahtevalo odlično organizacijo in veliko veščino v manevriranju i« plovbi je bilo izvršeno brez izgub za naše pomorske sile. Edinice avstralske vojne mornarice so pri teh operacijah igrale najuspešnejšo vlogo.
Italijanska sodba o Kasali in Tobruku
Rim, 22 jan. AA. Štefani. Britanska propaganda je osvojitev Kassale prikazala kot velik dogodek. Toda, ko so italijanske čete to mesto zavzele, tedaj je britanska propaganda o tem poročala kot o brezpomembnem dogodku. Res je to, da so italijanske čete te dni brez kakršnega koli pritiska izpraznile Kassalo in da do borb niti ni prišlo. Beji se prav za prav še niso začeli. Glede borb pri Tobruku, kakor pri Bardiji, se vodijo tam krvave borbe in se še nič gotovega ne ve, kakšen je položaj.
Boji v Eritreji
Italijani se bodo posSavBis pri Agordatu
Kairo, 22. januarja. AA. Reuter: Uradno se poroča, da se italiianske čete v Eritreji še naprej umikajo. Do večjih borb ni prišlo, toda britanske čete neprenehoma zasledujejo sovražnika. Kakor se je izvedelo, se bodo italijanske čete zo-perstavile pri Agordatu, ki je oddaljen 130 km od meje. Tu so italijanske čete naredile utrdbe.
Vzorno delo gasilcev v Mostah
Prostovoljna gasilska četa Ljubljuna-Moste jo imela v nedeljo 19. januarja 43. redno letno skupščino. Skupščino je otvoril ob 14 predsednik tov. Avgust Zupančič, ki je po uvoduih formalnostih pozdravil zastopnika mestne občine finančnega komisarja g. Milana Antosievvicza, gradbenega g. inž. Franca Čepona, starešino ljubljanske župe tov. Pristovška in poveljnika ind. gas. čete tov. Roša. Predsednik je nato opisal delo gasilske čete v preteklem letu ter se zahvalil vsem sodelavcem, posebno pa tov Cirilu Tilniku, Francu Blasu, Cirilu Novaku, Josipu Urbancu in Francu Babniku, ki so s svojim strokovnim znanjem in delom v 601 večerni uri v zadnjih 3 mesecih preuredili 3 tonski tovorni avto »Ford« v pravi gasilski voz s 13 sedeži. Člani so delo izvršili brezplačno. Pri tem delu pa ima veliko zaslug tudi g. Alojzij Kette, ki je kot strokovnjak pripomogel do Uiko lepega uspeha Ta požrtvovalnost članstva je vsekakor vredna javne pohvale.
Poročilo o tehničnem delu čete je podal tov. Janez Černe. Čela je imela 5 vaj z orodjem in 1 vajo za obrambo pred napadi iz zraka. Na 3 sestankih pa se je obravnavala gasilska služba, strategija in taktika. Četa je bila zastopana pri pogrebih, in to pri jiogrebu ustanovne članice pok. g. Jii'ije Krušič, 5 podpornih članov in za narodnim voditeljem pok. g. dr. Antonom Korošcem. Poročilo o vajah je boij skromno in to zaradi odpoklica k orožnim vajam tov. poveljnika in pod-poveljnikn.
Tajniško poročilo je podal tajnik tov. Leopold Bokavšek. Iz poročila posnemamo, da ima četa 41 rednih, 2 rezervna, 9 častnih, 7 ustanovnih in
439 podpornih članov. Četno poslovanje, ki je kljub hudim časom dokaj živahno, se je reševalo na 6 sejah. Na naslov čete je prišlo 101 in od|io-slalo se je 142 dopisov in nad 400 vabil rednim članom zu razne nastope. Četa je sodelovala pri prireditvah in slavnostih bratskih čet v ljubljanski župi.
Iz blagajniškega poročila tov. Cirila Novaka je razvidno, da je imela četa 30.&54.8? din dohodkov, izdatkov pa 39.327.85 din. dolga je okrog 2000 din na računih avtomobila, ki je stal 25.500 dinarjev.
Za nadzorni odbor se je tov. Franc Novak zahvalil četni upravi za tako vestno delovanje in predlagal razrešnico, ki so jo zborovalci soglasno potrdili. Ko.je bil sprejet še proračun za leto 1941 z dohodki 24.528 din in z istimi izdatki, je po-zd ravil skupščino v imenu ljubljanske gasilske župe starešina tov. Stane PristovŠek. Po končani skupščini pa meslni gradbeni inženir tov. inž. Franc Čejion predaval o organizaciji in o obrambni zaščiti prebivalstva pred zračnimi napadi Obe-
na govornikoma se je zahvalil predsednik čete i seljo, de bi se takšna predavanja razširila tudi na
ma
žel}
ostale občane.
10 fetnica SSK Maratona
Maribor, 22. januarja. Snoči je Slovenski športni klub Maraton v Mariboru zaključil 10. leto svojega delovanja. Imel je svoj 11. redni občni zbor, katerega se je udeležilo članstvo polnoštevilno. Vodil ga je agilni predsednik inž. Ivan Lah, poleg njega so poročali še ...........lik Poženel, namesto odsot-
nega gospodarja F. Smerdela je prebral njegovo Matela, nato so sledila poročila načelni-
tajnik Matela, blagajni!
r. Sn
poročilo Matela, kov odsekov: za lahkoatletski Joža Smerdel, za težkoatletski Joža Vidic, za zimskošportni Kebrič, namesto obolelega načelnika plavalnega odseka dr. Rostoharja je poročal Matela, za kolesarski Štrucl, za šahovski Majcen, za darnski pa Polda Lovšetova. Revizijsko poročilo je podal ravnatelj Lekan.
Občni zbor SSK Maratona je vsako leto priložnost, da naši javnosti predočimo veliko in važno vzgojno, športno in narodno delo te naše močne organizacije. Posebej pa je še ta občni zbor primerna priložnost, da opozorimo na velike zasluge Maratona, ki si jih je pridobil v teku svojega desetletnega obstoja. Klub je nameraval svojo desetletnico proslaviti z večjimi prireditvami, s katerimi bi na viden način poudaril svoje delo in svoje uspehe. Pa je padla ta obletnica v dobo, v kateri se poznajo težke in neurejene razmere tudi v športnem življenju. Mnogo je bilo ovir, največja pa gotovo ta, da je bilo mnogo članov odsotnih ter ni bilo mogoče v celoti izvesti pograma, ki si ga je bil klub postavil. Gotovo pa je ista usoda zadela tudi druge športne organizacije, ker je bilo vidno, da je bilo lani športno življenje ne samo v Mariboru, temveč tudi drugod mnogo manj razgibano kakor pa v preteklih letih.
Z veseljem pa moramo ugotoviti, da je klub opravičil v polni meri z delom in uspehi v teku deset let svoj obstoj. Mnogo je bilo članov, ki jim je klub nudil priliko po izpopolnitvi v raznih panogah telesne vzgoje, mnogo jih je bilo, ki so pripomogli, da so se razne panoge športa v Mariboru dvignile do take višine, da so se mogli naši atleti boriti z ramo ob rami z atleti iz večjih mest, kjer so razmere ugodnejše in je lažje doseči vidnejše uspehe. V marsikateri športni panogi — da omenimo samo težko atletiko in plavanje — je SSK Maraton naravnost oral ledino. S svojim vztrajnim delom je vzgojil atlete, ki so uspešno in večkrat zastopali tudi barve naše države na mednarodnih srečanjih in na balkanijadah. Ne bomo podajali širšega pregleda tega dela, ker bi bil okvir za to pretesen, bo pa gotovo še prišla priložnost, ko bomo zgodovino tega kluba obširneje napisal^ ter s priznanjem ocenili njegove zasluge za razvoj in napredek slovenskega športa, posebej pa še slovenskega športa ob severni meji.
Predsednik dr. Ivan Lan se je v svojih uvodnih besedah z žalostjo spomnil velike izgube, ki je zadela lani klub s smrtjo njegovega dolgoletnega prvega predsednika in nato častnega predsednika dr. Alfonza Wankmtlllerja, katerega bo ohranil klub vedno v častnem spominu. Zborovalci so počastili spomin pokojnika z enominutnim molkom. Nato se je spomnil smrti etiega največjih mož, kar ji H je rodila slovenska mati, dr. Antona Korošca. Njegovemu neminljivemu spominu so se poklonili zborovalci s trikratnim vzklikom »slava«.
Iz ostalih poročil omenjamo, da šteje klub 3 ustanovne, 107 rednih in 36 podpornih članov. Ooji lahko in težko atletiko, zimski šport, plavanje, ko-
lesarjenje, šah in damski šport. Lani je imel prometa za 26.904.25 din. Med sekcijami je bila najbolj agilna lahkoatletska, ki je imela lani 6 klubskih in medklubskih prireditev ter se udeležila 13 drugih prireditev v Mariboru in v drugih krajih. Jako agilna je bila tudi težkoatletska sekcija, ki si je priborila lani prvenstvo Slovenije ter se je udeležila več drugih velikih prireditev. Zim&ko-športna sekcija je imela več svojih prireditev, pošiljala pa je tekmovalce na vsa večja prvenstva v Sloveniji.
Končal se je občni zbor z volitvami. Predsednik dr. Alojzij Zorko, prvi podpreds. dr. Držečnik Janko, II. podpreds. Planinšek Jože, I. tajnik Matela Leopold, II. tajnica Lovše Polda, blagajnik Poženel Janez, gospodar Stojnšek Hinko; odborniki: inž. Lah, Krušec, Šapec; načelniki sekcij: lahkoatletska Smerdel Jože in Filipič Franc, težkoatletska Jože Vidic in Verbošt, kolesarska Štrucl in Štruclin, šahovska Majcen in Barle, zimsko-športna Kebrič in Matela, plavalna Golmajer in damska Polda Lovše in Šiška Marija; nadzorni odibor: Lekan Jože, Grešak Ciril; razsodišče: Franjo Žebot, dr. Mirko Kejžar, ravnatelj Jakob Richter.
Mežica
Praznovanje sv. Antona. V običaju je še pri nas darovanje klobas na dan sv. Antoma. Kai takega na primer po Gorenjskem ni znano Sv. maša je bila ob 9. Obiskovalcev je bila sicer precej, a mnogo jih je zadržal velik sneg Me-! tv mašo je bilo darovanje klobas, kdor pa tega m dal, je prispeval denar. Zanimiv narodni običaji
1 Najveličastnejša prireditev tedna za zimsko pomoč, ko bo od 2. do 8. februarja vsa banovina zbirala prispevke za zimsko pomoč revežem, bo gotovo žalni koncert mesta Ljubljane v počaščenje sjiomina častnega meščana dr, Antona Korošca ko bodo pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske, Ljubljanska filharmo-nijn in solisti ga. Zlata Gjungievac, ga. Franja rj Ciolob, g. Jože Gostič in g. julij Betctto pod vodstvom dirigenta g. Mirka Poliča izvajali Verdijev Requiem. Ta najslavnejšo črno mašo vse svetovne glasbene literature bomo po več letih spet slišali v Ljubljani 3. februarja t. I. ob 20 v veliki dvorani hotela »Union«. Ojio-zarjamo, da se vstopnice že dobe v predprodaji v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu, obenem pa pripominjamo, da je mnogo vstopnic že prodanih ter bi odlašanje s pre-slcrljo vstopnic lahko pomenilo neizpolnjeno dolžnost in izgubo izrednega glasbenega užitka.
1 »Pogled v moderno Grčijo« je naslov predavanju, ki ga bo imel na III. prosvetnem večeru v petek 24. t. m. ob 8 zvečer, v frančiškanski dvorani, prof. dr. Roman Savnik. Dogodki, ki se odigravajo v naši bližini, so povzročili veliko zanimanje tudi za Grčijo. Zato je primerno, da se občinstvo seznani z razmerami, z zgodovino in umetnostjo sedanje Grčije. Predavatelj nas bo seznanil z besedo in sliko z Grčijo. Predprodaja vstopnic pri Prosvetni zvezi, Miklošičeva 7 in v trgovi-ni Sfiligoj.
1 Krajevna organizacija JRZ za 13. volišče sporoča svojim članom, da je umrl naš dolgoletni zvesti član g. černič Franc, sprevodnik v p. Pogreb bo dne 23. jan. ob 4 pop. z Žal, kapelica sv. Andreja. Prosimo, da se pogreba udeleži članstvo polnoštevilno. — Odbor.
1 Spremembe na okrajnem sodišču. Sodnik g. Kari Pleiwcis, ki je doslej vodil VII. kazenski oddelek na okrajnem sodišču, je premeščen na okrožno sodišče in določen za preiskovalnega sodnika v oddelku IX. Njegov kazenski oddelek na okrajnem sodišču je prevzel sodnik g. Vinko 1'ance, ki je bil premeščen iz Litije v Ljubljano.
1 Okrajni odbor Združenja vojnih invalidov v Ljubljani se vsem plemenitim darovalcem, ki so z denarnimi prispevki omogočili božičnico najrevnejšim vojnim žrtvam, najprisrč-
nejše zahvaljuje. Posebej se odlior zahvuljujo za velikodušne durove kr. banski upravi dravske banovine, Elektrarni Češenj v Tacnu, tovur-ni olja llrovat et Komp. v Mostah ter neimenovanemu gosjHidu z Aleksandrove ceste.
1 Vincencijevi konferenci za akademike v Ljubljani je darovala ga. Rožnik Minku znesek 100'din, za kur se nujtopleje zahvaljujemo.
1 Živilski trg. Zaradi slabega vremenu in drugih prilik, ki seduj močno vplivajo na razvoj in razmah dovoza živil v mesto, je bil včerajšnji živilski trg slabo založen s potrebščinami in tudi obisk je bil slab. Precej je bilo motovilca po 2 din merica, dalje radiča, ki je po 12 do 14 din kg. Lndivija je po 8 do 10 din kg. Dalmatinska cvetoča je sedaj po 16 din kg. Ja jca, ki so bila v na jhujši zimi po 2 in celo po 2.50 din komad, so seduj po 1.75 din komad.
Dovoz krompirja s kmetov je neznaten. Kmetje drže sedaj krompir doma in ručunujo na jKimladno sezono. Mestna aprovizacija je pre-
• is
Nemška in Jaška letala pred vzletom.
skrbela za večje zaloge krompirja, ki go ljudje zelo kupujejo. Tuintain ga občina dnevno proda do 600 kg.
1 Številni padci zaradi ledu. Zadnje deževjo je marsikje po Ljubljani spralo shojeni sneg tako, da so nekateri prehodi čez ceste prave pasti za pešce. Posebno tisti, ki imajo shojene galoše, so včasih veliki reveži in morajo hudo loviti ravnotežje. Tudi bolnišnica je to včeraj občutila, tako so zjutraj kmalu po osmih bili poklicani pred magistrat reševalci, ki so odpeljali nezavestnega možakarja, ki mu je spodrsnilo na ledu. Mož se jo hudo potolkel po glavi in je tudi popoldne še ležal v nezavesti. Od drugod pa je bolnišnica sprejela 60 letno Kavčič Alojzijo, ki si je v Kranju pri pudcu zlomila nogo. — V Planini pri Zagorju pa si je zlomila nogo Kočevšek Angela.
I Splošen konj podrl kolesarja. Na Hradecke-ga cesti se je nekoliko od mitnice naprej včeraj ob pol 9 splašil konj in podrl kolesarja 25 letnega lesarskega pomočnika Jožefa Magistra iz Dobrunj. Fant je pri padcu dob'l globoko rano nad desnim očesom.
I Za tatvine pri zdravnikih — 20 mesecev robije. Oženjeni kleparski pomočnik France Papež je obiskal razne ljubljanske zdravnike. S pomočjo še dveh jiomagačev je vlomil pri zdravniku dr. L. Zalarju. Njemu je odnesel medeninast sterilizator, lep usnjen kovček in starinski cinast vrč. Vlomil je v podstrešno shranilK). Zavarovalnici Asicurazioni Generali je pobral tudi več stvari, kakor tudi zdravniku dr. VI. Vnlavšku. Papež je pred malim senatom tatvine priznal. Bil jc obsojen na 1 leto in 8 mesecev robije.
1 Mlad ljubljanski gangster. Mlad je začel krasti. Najjircj je [x> vrtovih kradel vrtnice in jih prodajal na trgu. Nato je začel posegati po drugih, dragocenejših predmetih in po denarju. Lepi Franci P., ki stanuje tain na Galjevici, je delal staršem velike preglavice. Oddun je bil v vzgojevališče. Ni se poboljšal in oprijel poštenega dela, ko je drugače i/učen za krojača. Je zelo eleganten in se jiosebno rad vozi z avtomobilom, kadar ima denarnico polno stota-kov. Včeraj je prišel pred sodnike malega senata zaradi tren munjših tatvin. Nu.jj>rej je lani julija ukradel železničnrsko kapo, nato Karlu Joellyju denarno listnico, oktolira lani Anici Suslavskijevi 10 robcev. Mariji Dobni-karjevi jia zloto zapestnico z ovrutno verižico in 100 din gotovine. Te tatvine je Franci I', priznal. Bil je obsojen na 5 mesecev strogega zafKira.
Maribor
m Proračunska skupščina okrajnega cestnega odbora v Mariboru se bo vršila dne 28. januarja ob 10 dopoldne v poslovnih prostorih na Koroški cesti 26-11.
m Ljudski oder pripravlja za Svečnico duhovito ljudsko igro »Pokora kmeta Bohanca«. Preskrbite si vstopnice.
ni V Ljudski univerzi bo predaval jutri, v petek zvečer univerz, docent dr. Anton Trstenjak iz Ljubljane o zelo zanimivi in aktualni temi »Človek in vojr.a«.
m Velik razmah Kulturbunda. Podružnica »nemško - švabske kulturne zveze« v Mariboru je imela dosedaj svoje poslovne prostore v hiši na Aleksandrovi cesti 14, v kateri imajo svoje pisarne številni mariborski odvetniki. Prosvetno središče s knjižnico se nahaja v prostorih Strossmayerjeva 6, kjer imajo tudi lepo dvorano. Tretjo postojanko si je zgradil lansko jesen v Pipuševj ulici na dvorišču Schmidererjeve hiše, kjer so bila prejšnja skladišča prezidana v največjo in rlajmoderneje opremljeno dvorano v Mariboru. Ta dvorana ima centralno kurjavo, prhe itd., ter služi za telovadnico Rapidu in njegovim športnim sekcijam, obenem pa za velika zborovanja. Gledališke predstave se prirejajo v Gambrinovi dvorani. Sedaj si je Kulturbund preskrbel še nove poslovne prostore, in sicer v hiši zdravnika dr Thalmanna na Glavnem trgu, kjer se nahaja Velika kavarna. V te namene se preureja celo tretje nadstropje te hiše ter bo opremljenih tukaj pet velikih prostorov,
m Prosvetno društvo Sv. Magdalena priredi danes zvečer v Magdalenskem domu predavanje o temi »Komunizem in delavstvo«. Predava g, Grešnik. Vsi prijatelji društva vljudno vabljeni.
m Odgoden nastop svetovnega drsalnega prvaka. V petek bi moral v Mariboru nastopiti svetovni drsalni prvak Karel Schaffer na drsališču SK Železničarja na Tržaški cesti. Zaradi južnega vremena pa je postalo drsališče neuporabno ter je nastop Schafferja preložen na pozneje.
ni Okrajno načelstvo v Mariboru razglaša, da poteče rok za prijave motornih vozil, biciklov in fijakerskih voiov za leto 1941 dne 31. januarja 1.1. Lastniki motornih vozil prejmejo ob prijavi za L 1941 tudi bencinske karte.
m Tovarniška nesreča — predmet sodne razprave. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je vršila včeraj zanimiva razprava, do katere je prišlo zarad' smrtne nesreče v neki mariborski tovarni. Dne 8 maja lanskega leta se je v tej tovarni oonesrefil strugarski vajenec Ivan Pezdirc. Ko ;e med opoldanskim odmorom v mehanični delavni ;i ogledoval rezkalni stroj, je prišel z vratom v dotik z žico stropne električne svetilke; na žici je bila izolacra odtrgana, da se je videla kovina. Ker je bil v ž-ci električni svetilni tok, se je Pezdvc zgrudil pod udarcem nezavesten ter je kljub takojšnjemu umetnemu dihanju umrl. Strokovnjaki, ki so si ogledali mesto nesreče ter so preiskali vzroke so ugotovili, da jo je povzročila zgoraj omenjena malomarnost. Zaradi tega se je zagovarjal včeraj obratov«-dja 39 letni Kari Kancler ter je bil obsojen na 3 mesece zapora, pogojno za 2 leti.
m Ni bilo v Veliki kavarni. Naše poročilo c zborovanju Kulturbunda v Mariboru dopolnjujemo v toliko, da se eno izmed dopoldanskih zborovant m vršilo v prostorih Velike kavarne, temveč v prrstorih poslopja, v katerem se Velika kavarna nahaja.
KULTURNI OBZORNIK
Gostovanje mariborskega narodnega gledališča
v Ljubljani
Prizor iz mariborske predstave Gorkega »Na dnu«
ŠPORT
Danes gostuje v ljubljanskem gledališču zbor mariborskih igralcev z Gorkega ig-o Na dnu. S tem prihaja ponovno v slovensko središče oder slovenskega severa. Naša severna prestolnica hoče s središčem manifestirati za kulturno skupnost naše Slovenije. Kmalu za mariborskimi igralci v Ljubljani pa bomo mogli na mariborskem odru kot goste pozdraviti ljubljanske igralce, ki bodo prišli igrat čudovito pesem Shakespearovo o Romeu in Juliji, da enako prineso pozdrave središča mariborskemu mestu. Z obojima gostovanjima bosta slovenski poklicni gledališči jasno in odločno poudarili našo kulturno celotnost in potrdili medsebojno prizadevanje za čistost naše besede, za svetlost umetniškega ustvarjanja in za enotnost slovenske kulture.
Pred nekaj leti je bilo govora, da bi mariborsko gledališče ukinili in osnovali en sam zbor, ki bi nekako nihal med Ljubljano in Mariborom. Hvala Bogu se taki in podobni načrti »sanacije« našega gledališča niso uresničili. Res je bilo gmotno stanje mariborskega gledališča več kot enkrat resno ogroženo. Vendar je veliko vere in veliko prizadevanja in žrtev — tudi čisto osebnih — rešilo to kulturno ustanovo. Če bi padlo naše gledališče, bi se zrušil močen steber naše kulture ob severni meji. Kljub vsem težavam in ozkim možnostim je mariborski oder doživel lepa in bogata leta, žal je večkrat — že po zakonu dviganja in padanja — preživel tudi to ali ono manj polno ali zadovoljivo. A tega nas ni treba biti sram tudi pred Ljubljano ne. V tukajšnjih ljudeh je nekaj zagrenjenosti, kot da Ljubljana dovolj ne ve in ne upošteva vsega mariborskega kulturnega prizadevanja. Res v Mariboru ni razmeroma nič manj prireditev, razstav, literarnih krožkov, kavarniških debat, revijalnega dela, pisateljskega prizadevanja kot v Ljubljani, od koder se pogosto slišijo glasovi o razbitosti in utrujenosti. Res, da niso vsa dela na najvišji ravni, ki jo je mogoče doseči, toda središče bi moralo in moglo tudi sebi priznati, da ni vedno in povsod vzor in vzgled vsemu slovenskemu svetu.
Mariborski igralski zbor je razmeroma maloštevilen. Tudi gmotna sredstva so zelo omejena. Ozkost gmotnih sredstev in ozkost majhnega mesta pač razumljivo povzroča neko majhnost tudi pri kulturnem delu Velikih, reprezentativnih del nimamo, toda kulturnih del pač ne merimo po zunanji veličini, ampak po notranji sili. Mariborski igralski zbor prihaja z naturalistično zgodbo iz ruskih nižin, z Gorkega dramo »Na dnu«. Središče naj pozdravi goste, če ne drugega, zaradi kulturne obzirnosti. Vendar naj nastopa ne presoja z blagohotno dobrohotnostjo starejšega brata, ampak z merili umetniškega ustvarjanja. Kajti zbor ne prihaja samo, da bi podal roko soustvarjalcem slovenske gledališke kulture v slovenskem središču, ampak, da pokaže tudi uspehe in sadove svojega umetniškega prizadevanja. Obisk bodi slovenska in kulturna manifestacija I
Smolej Viktor, Maribor.
•
Oh tej priliki predstavljamo igralsko osebje Mariborskega narodnega gledališča, ki bo skoraj v celoti nastopilo danes v Ljubljani. S tem naj tudi
Slovenska glasba na belgrajski radijski oddaji. V vrsti simfoničnih koncertov domače glasbe priredi belgrajska oddajna postaja večer skladb prof. L. M. Škerjanca v petek, dne 24. t. m., ob 8.20 zveter. Pod avtorjevim vodstvom bo povečani radijski orkester zaigral na prvem mestu koreo-grafsko simfonično pesnitev »Marenka«, nato sledi nastop avtorja kot pianista v točki: Balada, skladatelja G. Faureja, s spremljavo orkestra pod vodstvom I. II j i na. Poslednja točka je Škerjančeva II. simfonija v h-molu v treh stavkih, ki bo doživela pri tej priliki pod avtorjevo taktirko svojo prvo izvedbo. Celotni koncert prenašata obe belgrajski (normalna in kratkovalovna) ter ljubljanska oddajna postaja. Na to zanimivo prireditev, ki pomeni lep korak k spoznavanju naše glasbe, opozarjamo.
»Un po di sloveno« (Malo slovenščine), izdaja »Edizione guide turistiche«, Novi Ligure. Tak je naslov malega priročnika, ki ga je sestavil prof. Giuseppe Pavich (Pavič?). Priročnik je res majhen — in še nepraktičen povrhu, čeprav stane le 3.70 lire. Na 44 straneh skuša sestavljač podati najpotrebnejše stavke v slovenščini za: »na potovanje«, »pri brivcu«, »v hotelu«, »na carini« itd.
Toda avtor, bržkone hrvatskega porekla, je sestavil nekaj mešanice slovenščine in — hrvaščine, n. pr. »ali si smem pušiti?« — »danes iniMno zbilja lep prevoz« — »kabina broj« — »tukaj ceste so polne blata« — »gran;ca« — »koliko lir mi daste za dvesto dinar« — »imam bankino povemo pismo« — in tako dalje po vrsti.
Vsekakor bi bilo dobro, da bi založnica tudi take »majhne priročnike« dala t sestavo boljšemu strokovnjaku, ki ne bi jezika tako neusmiljeno mrcvanl.
širšemu občinstvu pokažemo na ljudi, ki oblikujejo na važni narodni postojanki živo slovensko besedo.
Režijo igre ima Jože Kovil, glavni režiser mariborskega gledališča, ki je postavil tekom let številčno največji del mariborskih predstav na oder. Predvsem klasične, seveda tudi moderne. Udej-stvuje se tudi kot igralec važnih karakternih vlog. Glavno moško vlogo v drami, romarja Luko, bo igral Pavle Kovit, ki je nosilec junaških vlog, predvsem karakternih (Othello, poglavar v Revizorju, Kralj na Betajnovi, ki ga je igral o priliki prvega gostovanja mariborske drame v Ljubljani). Elvira Kraljeva, protagonistka mariborske drame, je nositeljica klasičnega repertoarja (Veronika De-seniška, Elizabeta, Desdemona itd.). Že od vsega začetka je pri mariborskem gledališču. V zadnjih sezonah prehaja v vloge zrelih žena in mater. — Ema Starčeva, salonska dama v repertoarju, igra tudi klasiko z velikim uspehom (Marija Stuart). — Branka Rasbergerjeva je razmeroma še mlada moč, ki se je zelo hitro uveljavila. Igra mladostne ljubimke (Luiza, Lepa Vida, Titanija, Lili Jager itd.). Mileva Zakrajškova igra vloge mater (dojka v Romeu, Hana v Kralju na Betajnovi, vlogi, ki jih igrata v Ljubljani Nablocka in Polonca Juvanova), Slava Gorinškova igra karakterne vloge, velik uspeh je imela v zadnjem času z materjo v »Vii mali«. — Rado Nakrst igra Ijubimske in karakterne vloge. Igral je Maksa v Kralju na Betajnovi, dr. Galena v Beli bolezni, Andreja v Lepi Vidi. — Pavel Nakrst je avtor raznih operet, ki jih je uprizorilo mariborsko gledališče, najstarejši mariborski igralec, ki igra stroko karakternih vlog, očetov itd. — Milan Košii in Ljudevit Crnobori sta bila pred leti člana ljubljanske Drame. Košič je študiral v Berlinu režijo in se udejstvuje v Mariboru kot režiser in karakterni igralec. Crnobori igra salonske vloge, hišnega prijatelja v »Partiji šaha« in podobno. — Danilo Gorinšek in Just Košuta sta karakterna igralca. Prvi bo igral v »Na dnti« Klešča, drugi Satina. — Fran jo Blai in Edo Ver-donik sta mlajša igralca, Blaž bolj karakteren, Verdonik igra stroko ljubimcev in podobne vloge. Anton llarastovii je režiser za opereto in komik ter nastopa v drami in opereti. — Danilo Turk in Boris Bruntko spadata k naraščaju, ki se prav ugodno uveljavlja.
Po sodbi kritike spada mariborska uprizoritev Gorkega drame »Na dnu« med najbolj dognane predstave, kar jih je ustvarilo gledališče v zadnjem času.
•
Ko predstavljamo mariborske igralce, nastopajoče na središčnem slovenskem narodnem odru v Ljubljani, pozdravljamo v njih umetnike slovenske žive besede na naši narodno najbolj ogroženi meji, pa tudi nosilce slovenske igerske umetnosti, katerih notranja moč se ne meri po oddaljenosti delovanja od kulturnega središča, temveč po notranji moči ustvarjalne sile same. Želimo mariborskim igralcem, da bi imeli v Ljubljani poln uspeh, Narodnemu gledališču v Mariboru pa ves razcvit in razvoj, kot ga ta važna postojanka slovenske žive oderske umetnosti na našem severu terja in doseči moral	td
Priznati je pa treba to dobro plat, da je izgovorjava slovenščine za Italijana zelo olajšana s fonetično pisavo (tkim. pronunzia figurata, n. pr. laccen sem jeia me = lačen sem, žeja me). Nekaj svojega namena bo ta »nuovo poliglotta«, ovit v jugoslovansko trobojnico, morda le dosegel. R. B.
»Božič v jugoslovanski umetnosti« je naslov italijanski pisanega članka »Meridiano di Roma«. Tu razpravlja Milan Kašanin. ravnatelj belgrajske-ga muzeja kneza-namestnika Pavla, o slikarskih umetninah po srbskih samostanih, največ zadužbi-nah, ki jih je inspiriralo rojstvo Gospodovo. Članek da lep pregled tega razvoja od najstarejše božične slike na presno v Mileševu pa do zadnjih časov. S svojim člankom je Kašanin pokazal, kako naj bi tudi Slovenci, Hrvati in Srbi kazali svetu svoje duhovne vrednote, da bodo kulturni stiki — obojestranski.	R. B.
Znana »Srbska trilogija« Stevana Jakovlje-viča je te dni izšla v šesti izdaji, dočim se istočasno pripravlja druga izdaja pred pol leta iz-išlega drugega Jakovljevičevega romana iz bel-grajskih družabnih krogov »Smena generacija«.
Tajnik Matice Srbske v Novem Sadu prof. dr. Kosta Milutinovič je izdal knjigo »Istorijski razvoj srpske književne kritike«, ki podaja v sintetični obliki pregled srbske kritike od Vuka Karadžiča do najnovejših kritikov. Obenem je tudi na kratko karakteriziral vsakega kritika, ga predstavil v luči njegovih idej in estetike, pa tudi politične in socialne pripadnosti. Tako so predstavljeni med drugimi tudi Jovan SubotiČ, Djura Daničič, Sve-tozar Markovič, Ljubomir Nedič, Slobodan Jova-novič, Jovan Skerlič Marko Car, Pavle Popovič, Jaša Prodanovič, Milan Grol, Branko Lazarevič in Isidora Sekulič. — Cena 10 din.
Prvi izlet slovenskih smučarjev v Celju odgoden
Z ozirom na skrajno neugodno vreme se prvi izlet slovenskih smučarjev, ki je bil določen v času od 24. do 26. t. m. v Celju, odgodi na nedoločen čas. Če bi tekom noči ali današnjega dne zapadlo dovolj snega, potem bi se ta ukrep preklical.
Iz slovenskega nogometa
Slovenska nogometna zveza je imela v nedeljo svoj redni letni občni zbor, kateremu je prisostvovalo 40 delegatov slovenskih nogometnih klubov. Po pozdravnih brzojavkah Nj. Vel. kralju Petru II., ministru za telesno vzgojo naroda, vrhovni nogometni zvezi, srbski ter hrvatski nogometni zvezi, je sledilo tajniško poročilo, iz katerega se zlasti razvidi, da so odnosi s srbsko in hrvatsko nogometno zvezo kakor tudi z vrhovno zvezo bili korektni in prijateljski. Verificiranih igralcev ima slovenska nogometna zveza 2806, klubov pa je včlanjenih 49. V preteklem letu je bilo odigranih 551 tekem. V novi upravni odbor so bili izvoljeni skoraj vsi stari funkcijo-narji s predsednikom dr. Kostlom na čelu. Na tem občnem zboru je napravljenih več važnih sklepov.
Slovenska atletska zveza išče trenerja
Ker se bo kmalu začelo delo na terenu, se je Slovenska lahkoatletska zveza odločila, da sprejme trenerja za lahko atletiko. Prav gotovo se bo našel med športnimi delavci človek, ki bi bij zmožen nuditi atletom praktična navodila v taki meri, da jih usposobi v specijalnih disciplinah do pozitivnih uspehov. Če bi kdo čutil v sebi take zmožnosti, naj naslovi ponudijo na naslov: Slovenska lahkoatletska zveza. p. a. Zupančič Miljutin, Ljubljana, Tavčarjeva 3.
Športni drobiž
Jugoslavija : Madžarska v hokeju. Med Jugoslavijo in Madžarsko se bosta odigrali dve hokej tekmi na ledu, in sicer v Budimpešti. Ta dvoboj se bo odigral konec januarja.
Svetovni prvak S. Bradi je vedno boljši. Naš znanec iz Planice Nemec Bradi je sedaj v sijajni formi ter si povsod, kjer tekmuje, osvoji prvo mesto v skokih. V Oberstdorfu je s skokom 68 m postavil nov rekord na tej skakalnici. Zadnjo nedeljo so imeli v lnomostu tekme za prvenstvo bivše Avstrije, kjer je zopet Bradi zmagal s 226.6 točkami. Pri prvem skoku se je pognal 74 m, pri drugem pa celo 79 m daleč.
Kari Schaefer in njegova partnerica F. Gillar-dova, ki sta bila povabljena tudi v Belgrad, kjer naj bi tudi tamkajšnjemu športnemu občinstvu pokazala svoje veliko znanje in umetnost na ledu, odpotujeta drevi iz Belgrada, ne da bi kaj nastopila v prestolnici. Kakor pri nas, tako je tudi tam doli nastal tak jug, ki je onemogočil vsak nastop na ledu. Belgrajski teniški klub je Imel zaradi tega veliko materialno škodo. Schaefer in Gillar-dova odpotujeta v Budimpešto ali v Bukarešto. — V začetku februarja gostuje Schaefer v Švici, potem pa gre na veliko turnejo v Nemčijo.
Z 21:0 je preteklo nedeljo premagala »Austria« »Lask« iz Linza v prvenstveni tekmi okrožja Ost-marke. To je brez dvoma dogodek, ki je v zgodovini nogometnih tekem zelo redek.
Nemška plavačica v prsnem plavanju A. Kapeli, ki je pred kratkim dosegla svetovni rekord v plavanju na 400 m, je sedaj preplavala 200 jardov v času 2:40.5, kar je samo za dve desetinki sekunde slabši čas od svetovnega rekorda.
FIFA se preseli iz Curiha v Rim! Športni vodje Nemčije in Italije so se baje odločili, da bo imela FIFA v bodoče svoj sedež v Rimu V Curihu, kjer je sedež mednarodne nogometne zveze, o stvari še nič ne vedo, gotovo pa je, če so se italijani in Nemci o tem dogovorili, da se bo sedež tudi prenesel v Rim. Nemci in Italitani so tudi odločili, da se prenese sedež mednarodne sabljaške zveze v Budimpešto.
Madžarska : švedska v tenisu 4:2. Na mednarodnem teniškem turnirju, ki se vrši v Stockholmu, je Madžarska premagala Švedsko z rezultatom 4:2.
Nas hokej v Bukarešti
Bukarešta, 17. januarja.
Dnevi našega bivanja v Bukarešti so hitro minevali. Prijaznost in pozornost gostiteljev je bila vse hvale vredna in tako niti občutili nismo, kako hitro mineva čas. Poleg tega pa v takem velemestu na vsakem koraku vidiš zdaj to zdaj ono, da se zamotiš in pri tem porabiš precej časa le za bežen ogled. V tem skoraj milijonskem mestu bi lahko kar naprej pasel svojo radovednost, če te ne bi dolžnost pozivala: fant, zvečer imaš tekmo, pojdi in odpočij sel
Za tekmo proti reprezentanci Bukarešte smo se res dobro pripravili. Štedili smo se takorekoč, počutili smo se izborno vsi, razen enega. Tisti, ki je bil v prvi tekmi najboljši, Rihar, je zbolel. Nekoliko nas je to neprijetno dirnilo, ker smo prej sklenili, da moramo danes zmagati. Toda vseeno smo s precejšnjo voljo in samozavestjo v četrtek zvečer ob 10 zadrsali na igrišče, navdušeno pozdravljeni od 6.000-glave množice. Spet je prireditev posetilo naše celokupno poslaništvo in naš vojni ataše, prišel pa je tudi romunski minister za telesno vzgojo Stroici, ki je bil pokrovitelj tega turniija in ki je podaril pokale.
Zaigrali smo morda eno najboljših tekem. Vsi deli našega moštva so funkcionirali kot stroj. Rekli so, da nas je bilo kar veselje gledati. Neprestano smo napadali, krasno kombinirali, gola pa le ni in ni hotelo biti, čeprav smo imeli »polne roke« prilik za to. Proti koncu prve tretjine smo pa le dosegli, kar smo želeli. Gregorič in Pavletič sta mojstrsko pripeljala pred romunski gol in slednji je flegmatično zapeljal v gol puck in še tistega, ki je v golu stal.
V	drugi tretjini so se pa tudi Bukareštanci malo zbrali in pričeli napadati. Imeli so pa, po ljubljansko rečeno, tak »krompir«, kot ga more imeti le najbolj neumen kmet. Trikrat so prišli pred naš gol in vsakokrat smo pobirali puck iz mreže. Sami nismo popustili, temveč ravno na-sprotnol Dostikrat se je zgodilo, da sta naša branilca z ostalimi igralci bila pred nasprotnikovim golom in pomagala, pa ni šlo in ni šlo. V predzadnji minut* tega dela igre so Morbacher, Eržen in Aljančič spet lepo prišli pred gol in slednji je iz gneče znižal na 3:2.
V	zadnji tretjini smo bili sigurni vsaj neodločenega rezultata. Izenačenja je bilo pričakovati vsak trenutek. Če se more kdaj govoriti o smoli pri hokeju hi lahko govorili ta večer. Vsi so že videli našo zmago, le tista majhna črna ploščica
nam je kazala fige in nI hotela v majhni zamreženi prostor. Pač pa je Se enkrat veselo poskočila mimo Icetovih nog v naš gol. Rezultat bi moral biti baš obraten, kljub temu, da je bil naš vratar M>lj bolan, kot zdrav. Sami Romuni so priznali to in drugi dan še bukareštansko časopisje.
Bila je to najlepša igra na turnirju in smo bili zadovoljni s to, čeprav sanio moralno zmago. Ice menda ni bil tega mnenja Hitro je tekel v hotel, se slekel, zaril pod odeje, ni hotel ničesar slišati in videti, le v svoj špičasti nos je včasih debelo potegnil sapo. Ko se je drugo jutro zbudil, je bil pa s^et dobre volje in še zdrav povrhu.
V	petek dopoldne smo bili povabljeni k bu-kareštanskem županu. Želel nam je dobrodošlico, vpisali smo se v mestno knjigo, za spomin pa je vsak dobil album umetniških slik Bukarešte in ostale Romunije. Seveda spet nismo odšli brez zakuske, po kateri se bodo mnogim še v Ljubljani sline cedile. So med nami taki, ki silno radi jedo, drugi so večkrat žejni, tretji pa so radi zaviti v oblačke cigaret. In tega vsega je bilo v največji meri in po najboljših romunskih močeh — kakor v Indiji Koromandiji.
Mimogrede naj omenim, da nas je pri kosilu obiskal minister Stroici in se razgovarjal z nami.
Popoldne nas je pa 6 precejšnjim darilom presenetilo naše poslaništvo. Pri tekmah so videli, da so naše hokej palice v precej cvetočem stanju, pa so najbrž po tekmi sklenili kupiti nam nove. Preko 30 novih palic najboljših znamk smo dobili v dar od g. poslanika Avakumoviča.
Te nove pal:ce so na večerni in naši zadnji tekmi najbrž zavohali Slovaki. Skoraj gotovo so nam jih hoteli čim več polomiti in zraven morda še naše noge. ker so s tako robustnostjo igrali. Mi jim nisme ostali ničesar dolžni, vračali smo jim milo za drago in včasih naložili komu še več, da se ni mogel pritoževati, da je dobil premalo ali manj kot drugi. Sploh so Slovaki krivi, da je bila ta tekma bolj malo podobna lepi igri. Rezultat je bil 4:1, in bi bil lahko enak v našo korist. Da tekma sama, po krivdi Slovakov, ni bila na posebni višini je dokaz tudi to, da so konec par minut prej odpiskali.
Na turnirju smo zasedli tretje mesto pred reprezentanco Romunije in prejeli lep pokal. Z rezultati, ki smo jih v opisanih okoliščinah dosegli, smo lahko spet 6amo zadovoljeni, ker vidimo, da vsako leto precej napredujemo, napredek pa je tudi naš glavni cilj. Istočasno upamo, da bo tudi naš letošnji nastop v Ga-Pa uspešnejši, kot je bil lansko leto .
V	Romuniji smo se počutili izborno, po bra-tovsko so skrbeli povsod za nas in nam nudili več kot smo pričakovali. Želimo le, da bodo tudi oni, ko bodo prišli v začetku februarja v Ljubljano, deležni tolikega gostoljubja.	E. M.
Boks med vojno
Nemčija in Italija sta tudi za čas vojne priredile mnogoštevilna tekmovanja za prvenstvo svojih profesionalcev-boksarjev. Lahko se trdi, da ta šport zaradi vojne niti malo ni počival. In ko se je delo zaradi vpoklica posameznih boksarjev v vojaško službo otežkočilo za prireditelje, so velikodušno priskočile na pomoč vojaške oblasti in vedno so lahko prirejali razna tekmovanja. V času Vojne so bile tri tekme za naslov evropskega prvaka. V bantam kategoriji je Italijan Gino Cat-taneo.dne 25. novembra 1939 v Berlinu premagal prvaka Ernsta Weissa v 15 rundah po točkah. Meseca januarja 1940 je italijanski evropski prvak v mušjj kategoriji Enrico Urbinati uspešno branil svoj naslov v Rimu sk. o. zmago nad svojim rojakom Matta. V lahki kategoriji je 26. oktobra 1940 na Dunaju osvojil naslov prvaka z zmago na troskok Nemec Kari Blaho, ki je bil odvzet Italijanu Aldo Spoldi, ki se je preselil v Ameriko; zmago je dobil po točkah v 15 rundah nad Italijanom Otello Abbruciati.
Sedaj so evropski prvaki v posameznih kategorijah: kategor. mušja Enrico Urbinati (Italija); Bantam-kategorija: Gino Cattaneo (Italija); peresna: Lucien Popescu (Romunija); lahka kategorija: Kari Blaho (Nemčija); welter kategorija: Marcel Cerdan (Francoska); srednja kategorija: vakantna, poltežka: vakantna; težka: Max Schme-ling (Nemčija).
Ilustrovane športske novosti štev. 6 so izšle z naslednjo vsebino: Nastop svetovnega prvaka Schaeferja in F. Gillardove v Zagrebu in Ljubljani, svetovni prvak, ki se ne ponaša kakor svetovni prvak, Silva Palme in drugi v Mariboru, napredek v hokeju še ni dovolj velik, nogometaši trpe zaradi pomanjkanja terminov, složen in uspešen parlament slovenskih nogometašev, purgerji so se revanžirali BSK-u, in še polno športnih zanimivosti je v tej številki po'eg številnih posnetkov svetovnega prvaka Schaeferja in njegove partnerice Gillardove. Lepa slika je tudi o našem paru na ledu Bogataj-Betetto in razne druge športne slike.
ZFO
Smučarske tekme mislinjskega okrožja se
vršijo v nedeljo, dne 26. t. m. Tekme v teku se bodo vršile predpoldne, tekme v smuku popoldne. Ob devetih dopoldne bo žrebanje startnih številk v gostilni Virtič v Slovenjgradcu. Točno ob desetih start pred gostilno za člane, mladce in naraščaj. Popoldanske tekme v smuku se bodo vršile v Starem trgu, kjer bo cilj pred župniščem. Žrebanje startnih številk za to tekmovanje se bo vršilo po kosilu v gostilni Virtič. Start naraščaja bo ob 13.45, mladcev ob 14. in članov ob 14.15. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril bo po končanih tekmah v Društvenem domu v Starem trgu. Pokroviteljstvo nad tekmami je prevzel župan dr. J. Picej. V Slovenjgradcu bo za tekmovalce ob osmih sveta maša. Odseki naj takoj pismeno prijavijo svoje tekmovalce in one, ki pridejo v poštev za kontrole in komisijo
Stisko okrožje. Stiško okrožje je priredilo dne 12. januarja okrožne smučarske tekme v Žalni. — Tekme so se zelo lepo vršile v lepem vremenu ter dobrem snegu pri veliki udeležbi tekmovalcev. Po sv. maši so otvorili tekme mladci s tekom na 3 km in dosegli naslednje rezultate: 1. Škofca, FO Stična, 2. Groznik, FO Stična, 3. Fink. FO Žalna. — Nato je sledil tek članov na 10 km, ki je bil tudi najzanimivejši del tekem. Rezultati so naslednji: 1. Rozman, FO Žalna, 1:02.20, 8. Duša, FO Žalna, 1:03.39, 3. Slapničai, FO Stična, 1:03.59. - Izven konkurence Gale (Grosuplje) 1:22.23. — Okrožni prvak za leto 1940-41 je postal FO Žalna (94 točk), ki je prejel lep bronast kip smučarja, drugi je FO Stična (51 točk), tretji pa FO Krka (20 točk). — Pri mladcih se pa vrstijo odseki takole: 1. FO Žalna (89), 2 FO Stična (33). 3. FO Št. Vid (31). — Pri tekmah je sodelovalo čez 40 tekmovalcev, kar je dokaz, da si je zimski šport utrl pot tudi na Dolenjskem ter da iz leta v leto napreduje, za kar ima velike zasluge okrožni odbor, ki je zainteresiral odseke za ta lepi in zdravi šport.