ROSE STR. 5 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 21. junija 2007 • Leto XVII, št. 25 MONOŠTER DOBIL NOVEGA GENERALNEGA KONZULA S 6. junijem je v Monoštru začel svoje delo novi generalni konzul Republike Slovenije mag. Drago Šiftar, ki je prejšnji teden obiskal večino slovenskih ali narodnostnih inštitucij v Porabju. Obiskal je Dvojezično osnovno šolo Jožefa Košiča na Gornjem Seniku, narodnostno osnovno šolo in vrtec v Števanovcih, srečal se je s porabskimi župani, z župnikom na Gornjem Seniku. 11. junija se je v Slovenskem kulturnem in informativnem centru sestal s sodelavci Zveze Slovencev na Madžarskem, uredništva časopisa Porabje, Radia Monošter, uredništva televizijskih oddaj Slovenski utrinki ter s predsednikom Državne slovenske samouprave. Predstavniki slovenskih organizacij so generalnega konzula na kratko seznanili z zgodovino svojih inštitucij ter izpostavili nekatere akutne ali na novo nastale težave. Predsednik Zveze Jože Hirnök je opozoril na neizvajanje nalog iz dvostranskega sporazuma, predsednik DSS Martin Ropoš pa na neizpolnjevanje manjšinskega zakona, po katerem bi morale imeti manjšine na Madžarskem lastnega poslanca v parlamentu. Direktor Radia Monošter Francek Mukič se je osredotočil na načrtovano širjenje radijskega programa, urednica Porabja pa na načrte širitve časopisa in s tem poveza ne kadrovske naloge. O potrebni zaposlitvi mladega novinarja je govorila tudi urednica Sloven skih utrinkov, zadeva se namreč zavlačuje že več mesecev. Generalni konzul Drago Šiftar se je zahvalil za informacije, kot je povedal, Porabje za njega kot Prekmurca ni neznan teren. V prvi vrsti si bo prizadeval za dvig zavesti Porabskih Slovencev, zaveda se pa, da jezik ne more preživeti brez ekonomske osnove. Zato bo delal tudi na okrepitvi porabskega gospodarstva. Ponudil je sodelovanje vsem s tem, da bodo vrata generalnega konzulata zmeraj odprta za vse, ki si želimo izboljšati položaj Slovencev ob Rabi. M. Sukič Močna čustva na predstavitvi projekta sežigalnice Podjetje BEGAS je 11. junija predstavilo projekt sežigalnice odpadkov v monoštrski gledališki dvorani ter želelo prepričati občane o tem, da bo sežigalnica delovala z najsodobnejšo tehnologijo, zato ne bo nevarna okolju. Pravzaprav so njegovi predstavniki le želeli predstaviti svoja stališča, kajti občinstvo – zbralo se je kakih 300-350 ljudi – jim je to (velikokrat tudi na nekulturen način) preprečilo. V gledališki dvorani ni bilo vroče le zaradi soparnega in vročega vremena, temveč tudi zaradi prenapetih čustev. Zbrane je uvodoma pozdravil župan Monoštra, ki je povedal, da ima rad Avstrijo in Avstrijce, kajti že več let hodi tja na smučanje ter v hribe. Pozval je občinstvo, naj se obnaša kulturno, »kajti avstrijski strokovnjaki, ki jih je podjetje povabilo na forum, opravljajo le svoje delo. To je drugo vprašanje, da se s tem delom ne moremo strinjati… Vem, da je potrebna predelava odpadkov, le da se to ne sme dogajati na tak način ob meji, da se interesi druge strani ne upoštevajo.« Na to se je osredotočil tudi podžupan Monoštra, ki je s svojim predavanjem, v katerem je predstavil učinke sežigalnice, požel veliko ovacijo. Kakor tudi člani PRONAS-a (Pro natura Szentgotthárd), ki so predstavili, kakšne akcije so pripravili proti sežigalnici. Vsi so pa prepričani, da brez pomoči politike ne bo uspelo preprečiti izgradnje sežigalnice, ki naj bi po najbolj optimističnem načrtu začela delovati leta 2010. Prav stavek avstrijskega eksperta, namreč da tehnično ni nobene ovire, da sežigalnica ne bi začela delovati leta 2010, je povzročil najbolj burno reagiranje občinstva, zato je v zadnjem delu foruma (vprašanja in odgovori) prevladal skorajda kaos. M.S. foto: Cs. Tóth 2 Izjava založbe Franc-Franc za javnost Murska Sobota: novosti v Pokrajinskem muzeju UKINITEV KNJIŽNE ZBIRKE POLETNA MUZEJSKA »MED RABO IN MURO« NOČ IN PLEČNIK Založba Franc-Franc obvešča slovensko javnost v RS in zamejstvu, da je zaradi najnovejših potez Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu (v nadaljevanju Urad) prisiljena ukiniti knjižno zbirko »Med Rabo in Muro«. Zbirko, ki je kontinuirano izhajala že od leta 1998, je vse od nje nega začetka sofinanciralo Ministrstvo za kulturo, nato pa je to vlogo ob novih sistemskih rešitvah prevzel Urad in vse doslej ni bilo zapletov. Na zadnjem razpisu pa je bila predlagana knjižna vsebina v celoti zavrnjena iz formalnega razloga, ker da »prijavitelj kot d.o.o. ni upravičen do prijave na javni razpis«. Skrb naše založbe za publiciranje izvirnih del slovenskih avtorjev iz RS in Porabja in s tem praktično edina organizirana oskrba Porabskih Slovencev z leposlovnimi knjigami je doslej potekala v tesnem sodelovanju z Zvezo Slovencev na Madžarskem in s podporo slovenske politike, zato je nepričakovana odločitev Urada nerazumljiva in poraja nemalo vprašanj. Knjižna zbirka »Med Rabo in Muro« se je v minulem desetletju nenehno vsebinsko bogatila, njen pomen med Porabskimi Slovenci je postajal vse večji, lahko celo trdimo, da smo z ustvarjanjem ugodnih razmer na tem področju posredno spodbudili nastanek sploh prvega romana iz Porabja in o Porabju, ki ga je v letu 2005 ustvaril porabski slovenski pisatelj Francek Mukič. Na zbirko so bili vezani številni literarni in drugi dogodki, zato lahko tudi rečemo, da je dogajanje okoli nje v veliki meri krepilo duhovne mostove med Porabjem in matično domovino in pripomoglo k razvoju bralne kulture v Porabju. Pretežni del naših knjig je bil namreč vsako leto brezplačno razdeljen med bralce časopisa Porabje in v porabske vzgojno-izobraževalne ter kulturne ustanove. Izjemen trud je zahtevalo prizadevanje, da je večina teh knjiga izšla v knjižni slovenščini in porabskem narečju. Skupaj z vsemi, ki si že dolga leta prizadevamo za ohranitev in kulturni razvoj slovenske skupnosti v Porabju na Madžarskem, ugotavljamo, da je Urad s svojo potezo, ki jo bo sicer verjetno s kako birokratsko logiko zlahka opravičil in zagovarjal, vitalno prizadel ta naša prizadevanja in nas – zakaj bi lagali – demoraliziral. Edina založba, ki je z vrsto sodelavcev sistematično skrbela za literarno ustvarjalnost in promocijo bralne kulture v Porabju, se je prisiljena umakniti, prostor, ki ga pušča za sabo, pa ostaja samo še ena črna luknja v našem že sicer zapostavljenem in obubožanem severovzhodnem zamejstvu. Nikakor ne razumemo logike Uradovega razpisa, ki nam sporoča, da lahko odslej za kulturno življenje zamejskih Slovencev skrbijo le organizacije civil-ne družbe, saj se zavedamo, da tovrstna blokada že vzpostavljenih živih ekonomsko-kulturnih povezav med matico in zamejstvom pomeni nazadovanje. Pričakujemo torej odgovor na vprašanje, ali je skrb za slovensko zamejstvo odslej v pristojnosti organizacij civilne družbe. Seveda ne vemo, ali gre za to, da je ideja skupnega slovenskega kulturnega prostora, ki ji na slovenskem etničnem severovzhodu sledimo in jo uresničujemo, poteptana z nerazumljivimi administrativnimi predpisi, tudi ne, ali se za tem skriva kaka politična odločitev, s katero nismo seznanjeni in ji ne moremo slediti. Vsekakor pa kot neposredni poznavalci kulturnega dogajanja in večletni neposredni spodbujevalci kulturnega žarenja v Porabju vemo, da je škoda ogromna, zato smo ogorčeni in protestiramo. Z ukinitvijo knjižne zbirke »Med Rabo in Muro« iz Slovenskega Porabja odhajajo knjige. Ob vsesplošnem pomenu, ki ga ima knjiga za Slovence, ob tem konkretnem dejanju tudi simbolični pomeni seveda niso zanemarljivi. Skupna zgodovina nas je o tem že večkrat poučila. Toda - ali smo še sploh njeni učenci? Za založbo Franc-Franc: Franci Just, urednik knjižne zbirke »Med Rabo in Muro« Feri Lainšček, urednik knjižnega programa V PREKMURJU Pokrajinski muzej v Murski Soboti, ki domuje v gradu, sodi med pomembne regionalne kulturne ustanove v severovzhodni Sloveniji, pogosto pa s svojimi dejavnostmi posega tudi čez mejo, zlasti v Porabje, na obrobje Zalske županije in na avstrijsko Gradiščansko. V mislih imam zgoščenko Že spunjeno, knjigo življenjskih zgodb iz Porabja Če klonkaš, sa ti opre ter razstavo in publikacijo/ katalog Hetéške tkanine in vezenine ter razstavo o zgodovini 20. stoletja na stičišču treh držav, ki je v Fehringu/Borinju na avstrijskem Gradiščanskem. Letošnje novosti Pokranijskega muzeja sta novinarjem predstavila vršilka dolžnosti ravnateljice Metka Fujs in umetnostni zgodovinar Janez Balažic. Na prvo mesto sta uvrstila prvo Poletno muzejsko noč, ki je bila minulo soboto v Murski Soboti prvič, v Sloveniji pa petič. V Muzejski noči se muzeji predstavljajo – in tako je bilo tudi letos – kot prostori sproščenega preživljanja prostega časa, neformalnega srečevanja med muzealci in občinstvom. Dosedanje izkušnje kažejo, da je zlasti živahen utrip v večjih slovenskih mestih, kjer je večje število različnih muzejev. Pomurski je na stežaj odprl vrata, in vsi, ki so se odločili za obisk, so imeli prost vstop za ogled Stalne razstave in občasne razstave Pozdrav iz Pomurja iz zbirke Lendavčana Štefana Vide. Obiskovalcem so bili na voljo kustosi – avtorji: Janez Balažic, Metka Fujs, Branko Kerman in Irena Šavel. Postavili so tudi stojnice, kjer so prodajali publikacije, kustor mag. Franc Kuzmič je otrokom pokazal izdelovanje razglednic; odprli so prostore, kjer hranijo najnovejše arheološke najdbe, Jelka Pšajd je komentirala etnološki film, za zaključek pa je bil koncert Zdenek Bily dixieland banda. Med razstavami, ki jih pripravljajo, so Zgodovina zdravstva v Pomurju, Jože Plečnik – arhitekt v Ljubljani, Pragi in na Dunaju in E = mc2 –, ki je bila pripravljena ob 100-letnici teorije relativnosti Alberta Einsteina. Posebno pozornost, ob nespornem pomenu tudi ostalih, zasluži razstava o arhitektu Jožetu Plečniku, ki jo bodo odprli 12. julija, odprta pa bo do 12. septembra. Kot je povedal Janez Balažic, bodo na razstavi predstavljena nekatera Plečnikova dela prvič v Sloveniji. Poudarjen bo tudi tisti del razstave, ki bo prikazal arhitektov delež v Prekmurju, kjer je najbolj znana cerkev v Bogojini, zadnje arhitektovo delo pa je ureditev poročne dvorane v gradu pri Gradu na Goričkem. Pokrajinski muzej se bo vključil tudi v aktivnosti, ki bodo povezane s programi, ko bo Maribor Evropska kulturna prestolnica. eR Porabje, 21. junija 2007 3 Cerkveni spomeniki v Prekmurji TURNIŠČE - STARA ŽUPNIJSKA CERKEV MARIJINEGA VNEBOVZETJA Za konec mojoga pisanja o staroj, pravijo ka slavskoj ereš gotiko. Okouli 1380 so staro cerkvenij spomenikaj v Prek njoj familiji Jura (tüj Gwyura, cerkev, te že dugo pod dolnje murji sam si püsto meni trno Gjura), štero pa so te po leti lendavskimi Hoholt-Bánfija lübo cerkev v Turnišči, indaš 1267 nagnali dolnjelendavski mi, prezidali v dvoednotni, križno völbani prezbiterij, k šteromi sta se v istom časi na severnoj strani kcuj postavla zagreštrija pa tören. Romansko oltarno apsido so vönej obsekali pa prelüknjali z gotskim oknom. Te so napravli ešče velki, ravno kriti hajov, z gosposkim, kak balkon zdignjenim talom (empora) na zahodnoj strani. Hajov so ešče pred 1716 ba njasto völbali, 1943 njom Črnci. Če samo pomis-Haholti, kesnejši Bánfiji, v Slo-pa so nazaj napravili ravnoga lim, ka vse je že o njoj bilau vensko okroglino in njim tam (gnakoga), kak naj bi oprvin napisanoga, pa ka ešče vse okoli Nédele/Gornjij Petrovec biu. Tören pri zagreštiji je stau de trbelo vönajti, te se gvüšno dali tau zemle s sedmimi ves-ešče v 18. veki, v začetki 19. pa drži velka čest. Glij prav je pri-nicami. Misli se, ka je ešče za so zazidali gnješnjoga. lüblena med narodom, šteri rodbine Jura v Črnci bila iz V ništernij talaj prve cerkvi rad okouli odi. Od inda. cigla zidana, venej malo že po se ešče kažejo kejpi s sv. Lov-V začetki je tau bila v kesnoj gotsko zašpičenimi nišami, rencom, pa Kristušovim roj stvom, štere je namalo dober mešter v začetki 14. veka. Glavni malaraj v gotskom prezbiteriji pa je nastano po vouli Ladislava I. Bánfija, napravo pa jih je radgonski mešter Janoš Aquila. Ide za kejpe v fresko tehniki. Malaraj je trno zgovoren, zatok ka se drži vizije o svetišči kak zemelskoj prispodoubi Nebeškoga Jeruzalema. V njem je do leta 1928 biu romaniki (tam okouli sredine notri pa z menšimi stenskimi ešče donatorski kejp rodbine 13. veka) napravlena ravno nišami znamanüvana cerkev. Bánfi, nad tem pa je gnešnji krita, pa z apsido skončana Po svojij stavbenij znamenjaj čas počakalo deset apoštolov, prafarna cerkev, v kesnej iz-je tak bole naprej valon ar-pa zgodbe iz Marijinoga in ginulom kraji Črnec. Kak kraj hitekturni dosežek v zahod-Kristušovoga žitka, v völbain zemljišče/allodium s tem nopanonskom prostori, tam nom tali pa so ešče angeli in imenom je pripado najprle na prehodi med romaniko in evangelisti. Aquila je delo v prezbiteriji končo, kak pravi napis, leta 1383. V začetki avgusta 1389 (za velko mešo) je bila dokončana poslikava šörkij pa visikij stejn v hajovi. Tüdi té je posliko Aquila, samo ka so njemi pomagali pomočniki. Tak so napravli v petij vrstaj vmnoge svetniške legende. Med vsemi najbolje vöstopa tista od krala Ladislava/Lászlója. Te freske majo neka erešnjoga v sebi. Svetci, šteri so tü namalani, so zatok tü, ka izkazujejo čest rodovon ništernij Bánfijom, kak Pavli, Petri, Nikolaji, donatorom svetcom. Tau je velki malaraj, ka nema para daleč okouli. O staroj cerkvi bi bilau dobro še pravti, ka je vsigdar bila tak važna, ka so se v njoj ništerni od erešnjij Bánfijov dali pokopati. Bila, pa ešče je tau bole prilüblena romarska paut, znana kak Marija na püstini. Pod patronatom beltinskega grofa Avgusta Zichyja in po načrtaj bečkoga arhitekta Maxa von Ferstla, pa k njoj med 1914–15 zazido železobetonsko slopno baziliko z odprejtim ostrešjom. Baročni oltari iz 18. veka so preneseni iz stare v novo cerkev. Pomalej de leto, pa velka meša tam 15. avgustuša. Mogauče de pa tau prilika, ka jo obiščete! Janez Balažic (foto: Marjan Smrke) Porabje, 21. junija 2007 4 NINDRIK-INDRIK V BUDIMPEŠTI Slovenska manjšinska samouprava XVIII. okrožja v Budimpešti vsako leto sprtolejt organizira kulturni popoldan. Letos je tö tak bilau. Pozvali smo gledališko skupino Nindrik-indrik iz Monoštra in Lajkoše z Goričkoga. Sobota je bila, lüstvo se je pomalek zbiralo (sploj velka vročina je bila) v manjšinskom domi, da so pa zatok v lejpom števili vküp prišli. Predsednik Ferenc Kranjec je pozdravo naše goste, med njimi veleposlanika R Slovenije Ladislava Lipiča, vojaškoga atašeja Ljubomira Dražnika in njegvo ženo. Potistom je pozdravo gledališko skupino, stera je že večkrat nastopila v Budimpešti. Te je vabilo dobila od slovenskoga drüštva, mi smo je zdaj od prvin pozvali, pa so prišli z veseldjom. Lajkoši so že meli nastop v našom okrožji. Klara Fodor, sekretarka Slovenske zveze, nam ja taprajla, ka že dvanajset lejt dela skupina pa dosta nastopov je že mejla tak doma na Vogrskom kak v matični državi. Malo nam je taprajla tau tö, ka de se godilo na odri . Laci Nemeš pa Štefan Nemeš Klara Fodor pa Gyöngyi Bajzek sta nam ta zaigrale Dvej ženski v gledali. Smo leko vidli, ka ženska, stera je v srednjij lejtaj, kak vči svojo mlado padaškinjo (stera je frizerka), kak trbej moške kaulak za prst zasükati. Padaškinjo je tak fejs sta nota pokazala gledališko igro Zabadanje (Koline). Kak sta gunčala od pečani jeter in krvi, so nam sline vküp letele v lampaj pa smo velke požirali. navčila, ka je ta mlada mejla rada njenoga moža (dapa od tauga ona nika nej vejdla). Obadvej igre je publika z velkim ploskanjom cenila. Lajkoši so nam dosta lejpi naut tazigrali pa taspopejvali (bile so tašne, stere smo mi tö poznali). Predsednik se je obadvej skupini zahvalo, ka sta se potrüdili pa prinesli živo materno rejč k nam, njim je želo ešče velko uspehov. Klara Fodor se je tö zahvalila, ka smo je pozvali, publiki pa, ka so si vzeli cajt pa so prišli na prireditev. Malo smo pripravili jesti pa piti, smo se pogovarjali, Lajkoši so nam zaigrali, tak ka smo bili koražni. Baug plati ešče gnauk skupinam, ka sta sprejeli našo vabilo, našim ljudem pa, ka so v tak lejpom števili prišli. Vüpamo, ka mo ešče dosta tašni prireditev leko organizirali. Te den je finančno podpiro Javni sklad za narodne in etnične manjšine. Jože Karba podpredsednik SREČANJE PEVSKIH ZBOROV V VOLČJOM POTOKI 9. junija je MePZ Avgust Pavel z Gorenjoga Senika biu na srečanji pevskih zborov v Volčjom Potoki. Tüj se srečajo zbori iz Slovenije pa iz zamejstva, tau se pravi iz Italije, Avstrije in Vogrske. Tau srečanje je bola svobodno organizirano. Zbori se srečajo, se spoznavajo pa tüdi stike navezujejo. Zrankma v pau ausmoj je autobus kraj üšo z Varaša pa je duga paut bila pred nami. Te arboretum je pri Kamniki in tau je malo bole dale od Prekmurja, od Porabja. Okauli podneva smo prišli ta. Ta prireditev je organizirana v tamkajšnjom arboretumi, štero je že sámo lejpo okolje. Že za tistoga volo je vrejdno tá titi, če pa je kakšna prireditev, kak ta »Od Čedada do Monoštra«, je eške lepše. Ob dvej se je začno program. Vse je bilau vanej, tak ka smo večkrat gledali na nebo, če vrejmen vözdrži, depa hvala Bougi, zatok je vözdržalo. Na začetki, pred velkimi zbori, so spejvali mlajši. Osmošolci pa otroci iz vrtca. Zelo lepau in lüšno so spejvali. V tretjoj so pa prišli na vrsto odrasli zbori. Bilau je 26 zborov. Bili so moški zbori, mešani zbori, ništerni so meli zraven glasbeno spremljavo. Senički zbor je biu drugi na vrsti. Oni so zaspejvali dvej pesmi: Zbadljivka v priredbi Emila Adamiča in Koga bi vzela v priredbi Slavka Mihelčiča. Nad pevci je biu napisan moto: 11. srečanje pevskih zborov od Čedada do Monoštra. Po nastopi smo se ništarne sprehodili po arboretumi. Lepo je tam vse urejeno. Dosta drejv je, različne sorte, cvetlice, iz šteraj so vönaredte tüdi razne formacije, so mala jezera, v šteraj najdemo ribice. Cejli prostor je ena velka zelena cona. V petoj vöri smo se dobili pri autobusi in smo šli eške pogledat bližnjo Kamniško Bistrico. Tüj je med bregovi in pri slapčki (vízesés) skrita gostilnica. Nika smo popili, zaplesali na muziko, štero je zašpilala skupina, ki je tam igrala, in smo se že odpravili prauti domi. V devetoj smo že bili doma na Seniki. Ge osebno sam lejpi den preživela s pevskim zborom v tom kraji. Zvedla sam, ka kamniški pevski zbor šké meti stike s seničkim zborom. Že tau je lejpo pri takšnij srečanjaj -kak sam na začetki tö pisala - ka se stiki navezujejo. Agica Hanžek Porabje, 21. junija 2007 5 Slovenci so se na dan svetega Ivana umivali v rosi in so hodili po rosnati travi NABIRANJE ROSE »Tebi polovico, meni polovico! Tebi polovico, meni polovico!« -so ponavljale nage ženske širom po Evropi, ki so nabirale ob zori na dan svetega Jurija z rjuho roso. Rosa ima kot atmosferski pojav v ljudski meteorologiji mitološko razlago. Roso po nekem srbskem verovanju sejejo zvezde, Ukrajinci menijo, da rosa pada z Venere, po beloruski, ukrajinski in poljski veri pada z neba, po bolgarski predstavi pada ponoči, toda roso, dež in strelo usmerja sveti Elija, vse to pa razsejejo vile, pri Ukrajincih pa »rusalke«, se pravi hudobne vodne vile. Belorusi, Ukrajinci in Poljaki menijo, da rosa prihaja iz zemlje, je znoj zemlje, pravijo Bolgari. Slovani menijo, da je rosa božjega porekla, Madžari in Hrvati vzdolž Drave imajo roso za prekletstvo Turkov, namreč Osmani, ki so se morali umakniti iz države, so prekleli Madžarsko ob dnevu svetega Jurija z dežjem in z binkoštno roso. Rosa ima zdravilne in magične lastnosti. Uporablja se za lepotno čaranje, in tudi za zagotavljanje živalske in rastlinske rodovitnosti. Čebelice razveseli z medom, krave z obilico mleka, ljudi pa z zdravjem. Prekodonavska madžarska dekleta so imela navado, da so se ob binkoštni zori umivala v rosi in so se v njej ves maj valjala. Bolgari so imeli koristno za ohranjanje zdravja, ko so se ob dnevu svetega Jurija ob zori povaljali v rosi. Poljaki so se ob dnevu svetega Jurija še pred sončnim vzhodom goli povaljali na poljih in v jesenski setvi. Menili so, da jim daje nebeška rosa fizično moč in dekleta obvaruje rusalk. Trudili so se, da so ob zori ob dnevu svetega Jurija gnali živali na polja, predvsem ovce, in sicer v setev drugih ljudi, da bi se malo tam pasle. Slovenci so se ob dnevu sv. Ivana umivali v rosi in so bosonogi hodili po rosni travi. Po zapiskih v okolici Kalocse živečih Srbov in Hrvatov je nek star človek ponoči, pred dnevom sv. Jurija, varoval svoje konje na pašniku, ko je ob zori opazil, da je neka v belo rjuho odeta ženska snela rjuho in to na rosni travi vlekla za sabo, nato pa glasno rekla: »Polovico meni, polovico tebi!« Potem je ženska izginila. Ko je stari človek to videl, je z oglavnikom v rokah obhodil pašnik in je ponavljal stavek, ki ga je slišal prej od ženske. Ko je prišel domov, je obesil oglavnik na žebelj in je opazil, da teče iz njega maslo. Po neki drugi zgodbi je imel v rokah dva oglavnika, in ko je izrekel čarobni stavek, je doma osuplo opazil, da sta se oglavnika prepolovila, in mu je ostal samo eden. Po pripovedih Hrvatov v županiji Zala ponoči, pred dnevom sv. Jurija, vaške čarovnice nabirajo roso v veliko golido, medtem pa dvigujejo svoja krila in s svojimi ritmi čarajo. Pegasta hrvaška dekleta so se umivala v rosi ob dnevu sv. Jurija in so jim pege izginile. Tudi pred dvajsetimi leti ni bila redka navada, da so vhodna vrata, ograjo in hlev okrasili z bodičastim šipkom, da ne bi čarovnice škodile domačim in njihovim živalim. Po dokazih madžarskih čarovniških procesov je leta 1735 Elizabeta Szarka ponoči – na polju in v gozdu – nabirala roso v vrček. Tóth Jánosné iz Borsoda je ob dnevu sv. Jurija nabirala roso za zdravljenje izpuščajastih otrok. Po, v Lippu v županiji Baranya živečih Srbih, so se ljudje umivali v rosi ob dnevu sv. Jurija, bolne dele telesa so masirali z roso, člane družine so namazali, da bi ohranili zdravje. Roso so izlivali tudi v pomije za živali ali so jo uporabljali pri mesenju kruha, pa tudi v krožnike družinskih članov so dali nekaj kapljic. Đuro Franković Prevedla: Niki Vajda Pismo iz Sobote VIDI ME, NE VIDI ME Moja tašča Regina, trno čedna ženska, znouva ne guči z meuv. Odi mimo mene, kak bi me sploj nej bilou. Kak bi biu nika pa niške. Kak bi vidla skouzi mene. Kak če bi me sploj nigdar nej bilou. Pa sam nej sploj nika takšoga napravo, ka bi se leko tak do mene ponašala. Rejsan, vörvlite mi! Edne lagve rejči sam nej od nje povedo bar dva kedna! Nej sam se koriu z njou, ka ne pounim! Vse sam spuno, ka si je želejla pa ka je zapovedala! Una pa tak, kak bi me nej bilou na toum svejti! Zato sam si začno broditi, ka je gé naoupak. Ka se z njou godi. Leko si je po kom peldo vzela. Leko pa je kaj naoupak v njenoj glavej. Brodo sam pa brodo, pa si nika čednoga nejsam zbrodo. Dokejč sam nej večer gledo televizijo. Tak nagnouk mi je bilou vse jasno, nagnouk sam vedo, po kom si je peldo vzela. Kak sam povedo, gledam teve. Naši prejdnji so se v parlamenti pa znouva štükali, steri je najbole čeden. Pa tou na teveni, ka smo vsi leko vidli, ka so sploj nej tak čedni, kak si uni brodijo. Pa se je ta čedna bojna zdignola eške više. Ta med ministre, steri so gé prejdnji doma, pa do tisti, steri sedijo v evropskom parlamenti. Boug moj, ka vse si tej vö ne zbrodijo. Nemo vam zdaj vse od toga piso. Vejm, bi cejle novine Porabje od ednoga mejseca za tou ponüco. Tou pa dun moram prajti, kak tou vövidi, gda se ne morejo kaj med seuv zgučati. Eden povej bejlo, of drugi de gučo črno. Pa zato, ka se nika ne moreta zglijati, eden ovoga več ne pogledne. Kak bi ga sploj nej bilou. Začneta se ignorejrati, kak se tou bole včeno povej. Pa po tistom cejla partija od bejloga ignorejra partijo od črnoga. Kak bi ednij pa drugij sploj nej bilou na toum svejti. Na, tak tou vövidi pri nas. Pa po toum si je peldo vzela moja tašča Regina, trno čedna ženska. Pa po župani varaša Sobota tö. Duga lejta je šega bila, ka se majpan gor postavla. Kak vseposedi po krajini pa Sloveniji, tak v Soboti tö. Depa naš župan je doj povedo tou staro šego. Kak bi je sploj nigdar na toum svejti nej bilou. Ka, če je tou nej njegva ideja, tistoga v Soboti ranč ne smej biti. Na, tak sam zdaj razmo tou mojo trno čedno žensko, ka se z njou godi. Depa ge ne morem biti, kak so naši v parlamenti ali takši, kak je soboški žüpan. Ge sam gé ovakšni človek. Ge mam lidi rad. Pa mojo taščo Regino, trno čedno žensko, mam po svoje tö rad, čeglij ... Zato sam velko delo nase vzeu, ka de me una znouva vidla. Ka me znouva vpamet vzeme, ka več nemo samo kak kakši luft, kak kakši düj. Z völkimi lampami sam začno ženi gunčati, kak vredi taščo (anyós) ge mam. Kakšo srečo sam emo, ka sam se z njou oženo, ka leko pod isto strejo živem s takšno žensko, kak je Regina. Dva dni sam takšo delo, pa je nika nej pomagalo. Pa sam drugo taktiko naprej vzeu. Stoupo sam med njene korine, ka so si eške nej pomogle od velke süče, pa sam je začno brati. Tou bi vi mogli čüti pa videti. -Si ti vcejlak zmejšani ali ka ti je gé, - je začnila raščati doj s terase. - Njaj moje korine na meri! Kuman sam je k sebi spravila, ti pa je že trgaš! Na, tak me je moja tašča Regina, trno čedna ženska, znouva vpamet vzela. Pa me zdaj dun vidi. Gleda me čemerno, depa gleda me, vidi me. Pa si moram zdaj eške nika takšoga za žüpana tö zbroditi. Ka de vido, ka je nej un varaš Sobota, liki smo tou mi vsi, steri v njem živimo. Miki Roš Porabje, 21. junija 2007 6 VSAKŠO LETO SAM TRI MEJSECE NA POTOVANJI Kak je Dušan Mukič piso v prejkdjali v delavnico za vzdr-• Vi pravite, ka dosta potü-• Probleme ste meli torej za-»Absolutno. Gde si rojeni, novinaj, je bilou 12. majuša ževanje mašinov. Tisto delo je jete. Kelko časa ste v ednom volo jezika, nej? tistoga mesta nikdar ne pov sombotelskom škanzeni v bilou bole zanimivo, ar sam leti doma? »Vej smo pa meli tolmača. zabiš. Ta drüga domovina je Slovenskoj hiži trnok veselo, mogo popravlati pokvarjene »Od leta 1996. sam v penziji. Samo ka je nikdar nej biu pa tista, gde deca živejo, gde bila je prava mednarodna ka-mašine. Od tistoga časa sam približno tam, gde bi ga nücali. Pa vrst-familija žive.« valkada. Člani Madžarskoga Za par lejt sam se preselo na-devet mejsecov letno doma, ni red je tüdi čüden. Najprvle • Domotožja nikdar nemate? kulturnoga drüštva iz Murske zaj v Kalifornijo, zato, ka je tri mejsece pa na pouti. Prvle, servirajo sadje.« »Kaj nej. Dostakrat mislim na Sobote so bili goustje Sloven-moj brat küpo eden obrat v gda sam ešče biu zaposleni, • Pa tou tak more biti. Gli svojo rojstno ves. Gda pridem skoga drüštva Avgust Pavel in Hollywoodi v Kaliforniji. Tam pa sam meu dopust, sam s vaši amerikanski eksperti, na Vogrsko, te vsigdar obi-Slovenske samouprave v Som naprimer Harvey i Marilyn ščem tüdi kopališče Bük. Tam boteli. Tou pout so Madžari iz Diamond trdijo, ka moremo mam rodbino, prijatele pa Slovenije popejvali vogrske začniti obed furt s sadjem. bivše sošolce. Rodbino mam narodne pesmi, Slovenci iz »Tou je istina. Tüdi ges sam že še v Avstriji. Lansko leto, gda Sombotela pa ob spremljavi čüu, če na zadnje gejmo sadje, sam bil v Holandiji, v Belgiji harmonike, slovenske narod tisto nam zagnili v želoudci. pa Nemčiji, sam tüdi avstrijne. Gospa Judita Pavel je s Mi v Ameriki pa z zelenjavo sko žlato gorzisko.« sebov pripelala ino nam pred začnemo.« • Vi pa rejsan dosta potüjestavila tüdi svojega gousta, • Pa tou je, mislim, že vse te. Kak tou lehko finansirate svaka Istvána Simona iz Ka edno. Tou je ranč tak zdra-iz svoje penzije? vo kak sadje. Torej hrana se »Dobro penzijo dobivam, ka je z veseljem prišo na tou lifornije, šteri nam je povedo, vam je nej vidla na Kitaj-3200 dolarov mejsečno. Tou srečanje, ar je v Sloveniji ešče skom. Ka se vam je pa do-moram nikak zapraviti. Za nikdar nej biu, pa zdaj bar ma padnolo? elektriko, plin pa takše stvari priliko spoznati Slovence. »Čistouča pa morala. Nindrik plačam mejsečno okouli šest-Z veseljem je odgouvoro na na svejti sam kaj takšega ešče deset dolarov. Gda sta sina moja pitanja, gda sam ga pro-pri njem sam doubo delo, gde svojima sinouvoma tüdi do-nej vido. Mladina se lepou küpila hižo pa vikend, sam sila, naj mi povej par rejči o sam bil zaposleni tri lejta do sta potüvao, celou te, gda sam obnaša pa se trnok lepou ob-vsakomi dau deset procentov, tom, kak živejo v Kaliforniji njegve smrti. Te sam najšo odišo v penzijo, pa sam doubo lači. Preseneto me je mirovni ka sta mogla najprva plačati. upokojeni Madžari. slüžbo pri ednoj zavarovalnici deset kednov dopusta. Znate, žitek pa porazmenje med lid-Bančne kredite mejsečno že • Gda ste odišli z Vogrskoga? (biztosító társaság), gde sam mojiva dva sina živeta v istom mi. Zdaj so tam velke spre-sama odplačüjeta. Na hrano »Petdesetšestoga leta sam po-biu zaposleni šestdvajset lejt. varoši, malo dale od mene, membe. Mogouče zatou, ka trošim še nekaj, drugo pa mobegno s svojim starejšim bra-Moje delo je bilou ocenitev vsakši v svojoj hiži.« do kleti tam olimpijske igre, ram nikak zapraviti.« tom.« škode avtonov, šteri so pri • Ste jim pokazali vašo sta-pa zidajo nebotičnike, male • Zdaj mi pa še povejte, kak • Trouje vas je bratov? karamboli bili poškodovani. S ro domovino? kuče pa poderajo. V Šanghaji vi živite tam v Kaliforniji. »Nej, sedem nas je bilou. Ali tistoga delovnoga mesta sam »Nej, zaednouk za tou nega naprimer se zdaj že več kak »Na obed idem po navadi v zdaj živeva že samo dva, Judi-odišo v penzijo. Doubo sam časa. Oba mata že familijo, dvanajstgezero zgradb na-kakšno restavracijo, večerjo tin mouž, pa ges.« državno podporo, pouleg deco, pa ne morejo priti. Ju-haja, štere so višiše od deset pa küjam vsaki den. Nej samo • Ste znali angleški, gda ste toga so mi pa doloučili trno dita je že večkrat bila pri nas, štokov. Podobno je v Pekingi. sebi, nego tüdi sinovoma pa odišli? dobro penzijo.« moj brat Bandi pa skoron Kmetije so sploj nej mehani-njuvim ženam, zato ka niti »Gda sam ta prišo, sam ranč • Te vam je znankar nej žau, vsakše leto pride.« zirane. Vsa dela opravlajo z edna ne küja rada. Znate, edne rejči nej znao angleški. ka ste odišli z Vogrskoga? • Kama te pa letos potüvali? ročnim delom. Družinske iže ges sam se od mame navčo Vpiso sam se na tečaje i v ve-»Nej mi je žau.« »Pa zdaj sam biu na Kitajskom majo večinoma tri štoke, ar dobro küjati. Dedek jo je počerno šoulo, ar sam nikšno-• Zakoj ste pravzaprav odi-(Kínában).« pri njim živejo tri generacije slo v Beč, gde se je včila, pa ga vönavčenoga poklica nej šli z Madžarske? • Tou potüvanje je bilou vküper. Njihovi gračenki so gratala mojster-köjarca. Na meu. Gda sam šoulo končao, »Moji stariške so mrli, oženje-zagvüšno preveč zanimivo. preveč skrbno vred vzeti, kak prakso so jo večkrat poslali v gde sam se vönavčo za orto-ni sam ešče nej biu, nejsam Znankar hranite lejpe spo-če bi iz Biblije vöstoupili.« Pariz. Pomislite, ešče Hitleri pednoga šauštara, sam doubo meu nikšoga vzroka, ka bi mine? • V kakšne ekzotične drža-je küjala. Tou je samo za tou slüžbo na ortopedski kliniki v ousto doma.« »Velke probleme sam meu s ve ste ešče potüvali? važno, ka si leko mislite, kak Los Angelesi. Moj brat, šteri je • Tou znamenüje, ka se gestijem.« »Približno sedemdeset pro-dobro je znala tou meštrijo. dvej leti biu starejši od mene, vam je eti na Vogrskom nej • Kak tou, pravijo, ka je kitaj-centov Amerike sam obhodo, Sledi je küjala diplomatom, je živo v Ohiu, je meu velko vidlo. ska künja svetovno znana. biu sam večkrat v Kanadi, v šteri so šli na obisk v tujino na domotožje, pa sam se preselo »Nej se mi je.« »V Ameriki je znana, nej pa Meksikoni, pa lani, gda je moj dva-tri dni.« k njemi, naj nede sam. Tam • Zdaj se vam znankar že na Kitajskom. Mini porcije brat biu pri meni, sam ga od-• Že fajn diši po golaži, ote, sam doubo slüžbo v ciglen-dopadne? davajo, pa vam tak čüdno pelo na križarjenje v Meksiko. idemo gejst, znankar ga že caj. Za tau delo sam nej meu »Kak bi se mi dopadnolo? Te servirajo, ka pojma nemate, Dostakrat idem na razne oto-talajo. nikšoga strokovnoga znanja, orsag je nej zedinjeni. Vsaki na kakše mesou gejte, če je tou ke (szigetekre).« »Dobro. Bom vido, kak eti zato sam prvo leto kak na-svojo stran vleče. Znate, mene svinjsko, goveje, piščanec ali • Štera je zdaj pravzaprav golaž küjajo. Znate, ges dovadni delavec biu zaposleni. tou, po pravici povejdano, tr-kača. Pitati pa ne morete, ka vaša domovina? stakrat küjam preveč dobro-Ali za edno leto so opazili, ka nok boli. Samo ges ne živem kelnar samo ednouk pride, »Obej.« ga...« se ges dobro razmejm tüdi eti, sam že prestari. Spremeni-vse postavi na sto, pa te ga • Torej vi pravite, ka človek na dela mehanika pa so me ti itak ne morem nika.« več nejga.« leko ma dvej domovini? Suzana Guoth Porabje, 21. junija 2007 7 Tou, ka ne moreta eden brezi drugoga, tou gvüšno vsikši vej. Tou pa, kak naoupačno si vejta delo vöztalati pa samo tisti, ka jiva poznajo pa štejo te naše novine. Kak je že bilou s tistimi djabkami? Na, skur gnako je bilou s tikvimi tö. Depa zato malo ovak kak pa z djabkami. Jesen je prinesla puno tikvi. Pa nej pri dvojčkaj doma. Liki pri mami od mame. Una žive malo vö iz maloga varaša, že skur na vesi. In tam za ramom geste edna mala njiva pa na njoj so se žarile kuste tikvi. Pa so tikvi nej domou pelali. Tam, gde so zrasle, tam so je raznok sekali s tapačo. Pa tam so goščice vöpucali. Viktor pa Viktorija sta nej dugo strpela pri deli. Za tri pesnice goškic sta zmetala v košar. Po tistom sta se že naganjala med tikvimi. Baba, dejdek, mama pa ata so delali, njiva pa sta skakala prejk po tikvaj pa si zmišlavala vsefele druge mlašeče špile. Tak sta iz tikvi napravila edno dugo kačo. Ja, sklala sta tikvi edno za drugo, ka so vövidle kak edna kusta kača. Vlejkla se je skur do polonje njive. Eden cejli küp pa eške polonje drugoga sta raznok sklala v svojo kačo. Zdaj so stariške pa stari stariške čakali, ka je nazaj na küp skladeta. Vej pa se znan nedo uni za tikvami naganjali po cejloj nivi, nej? VIKTOR+VIKTORIJA TIKVI Tak so čakali, ka dvojčka tou naredita. Depa nejsta kakšo šalo. vole mela. Že sta nikšne druge vragolije stvarjala. -Tou vajino kačo zdaj es nazaj na küp skladita, -se je že skur tak malo koriu dejdek Vilmoš. -Ne smejva se je teknoti, ka naj ger pikne, - je brž bila bistra Viktorija. -Tou si pa dun niške od vas ne želej, - se je včasik kcuj zglaso Viktor. Gvüšno, ka so starejši nej bili najbole srečni zatoga volo. Zato se je zglaso ata Viki. -Tak včasin se kcuj k deli vzemta, ovak nede dobro! Viktor pa Viktorija pa sta tou eške itak razmejla kak lou Viktor. -Leko se prilejzi pa te leko po tistom tikvi raznok sekali. -Ja, pa najprva pri glavej. Te nam več nika nede mogla naprajti. Vse je bilou zaman. Maliva sta vse na šalo obračala, nejsta pa sta nej škela razmiti male čemere starejšij. Zato so jiva enjali na red gemati. Depa ata Viki je čeden možakar. Vzeu je tapačo pa išo na kraj njive. Ta, gde bi naj bila od kače glava. Vseko je po tistoj najbole kustoj tikvi. Tak, zdaj je bila kača brezi glave. -Zdaj vaja več ne more piknoti. Pa es sé se tö ne more več privlejčti. Dun ta jo mogla po falataj es prinesti. Takšo velko stvar ne moremo tanjati, -je pred njiva lüčo »glavou«, najvekšo tikev. Nika, maliva sta vzela küso, pa tikvi pomalek zvozila vküper na küp. -Ta kača je gvüšno breja bila, ka telko goškic geste v njoj, - je po skončanom deli zmodrüvo Viktor. -Kak bi pa nej mejla? Za tou sva müva brigo mejla, -je nej mogla biti tiüma Viktorija. Tak sta si brodila Viktor pa Viktorija. Kak bi si pa ovak, vej sta pa dvojčka, nej? Miki Roš ZA BRANJE I. Karel Krajczar: Slovenske pravljice iz Porabja 1. Kralj, ki se mu eno oko joče, drugo pa smeji (50.-55. str.) 2. Kraljevič in Lepa Vida (56.-57. str.) 3. Trije kmečki sinovi (74.-77. str.) II. Irena Barber: Življenje je kratko 1. Kusti štrikaš (35.-45. str.) 2. Mati (89.-94. str.) 3. Sveta nauč (123.-130. str.) 4. Loterija (141.-145. str.) ali Karel Holec: Andovske zgodbe-Andovske pripovejsti 1. Andovski vsakdan – Eden den v Andovcaj (6.-11. str.) 2. Vodnjak – Stüdenec (22.-29. str.) 3. Smrt (48.-53. str.) 4. Koline – Zabadanje (76.-85. str.) III. Feri Lainšček, Milivoj Miki Roš, Milan Vincetič: Srebrni breg-Srebrni brejg 1. Okna – Oukna (8.-13. str.) NAŠI STIKI S SLOVENIJO Števanovski vrtec ima že več let stike z vrtci v Sloveniji. Na koncu avgusta leta 2006 so nas obiskali vzgojiteljice ter ravnatelj osnovne šole Puconci. Ogledali so si naš vrtec ter nas povabili na obisk in piknik. Do realizacije obiska je prišlo 4. junija 2007, ko smo se z dvanajstimi malčki iz števanovskega vrtca napotili v matično državo. Čakali so nas v Brezovcih in nas zelo lepo sprejeli. Najprej smo si ogledali njihov vrtec, potem so nam učenci iz mačkovske šole predstavili dve igri. Prva gozdnimi živalmi. Po predstavah so se malčki lahko igrali na velikem dvorišču. Naši gostitelji so nas tudi bogato pogostili. Hvala lepa gospodu ravnatelju in vzgojiteljicam. Z vrtcem Murska Sobota imamo že skoraj deset let sodelovanje. Iz tega vrtca vsak drugi teden prihaja k nam vzgojiteljica Frida Cör, ki nam pomaga pri jezikovnih aktivnostih, daje nam nove ideje. 6. junija smo bili na izletu v Murski Soboti, ki se ga je udeležilo 12 malčkov. Okrog na ogled mesta in pokrajine. Mali iz našega vrtca so se zdaj prvič peljali z vlakcem, ki ga je vlekel traktor. Zelo jim je bilo všeč. Po vrnitvi v vrtec so se še igrali na igrišču, potem smo se pa poslovili in odpeljali čez mejo. Najlepša hvala ravnatelju vrtca in vzgojiteljicam za lep dan, sprejem in pogostitev. Vrtec je izleta organiziral s finančno pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu iz Ljubljane, Državne slovenske samouprave in Javnega sklada za narod 2. Pokora – Pokoura (18.-23. str.) 3. Stari Meleš (56.-67. str.) 4. Lajčijeva pipa – Lajčijova pipa (82.-87. str.) kako rada bi imela Katica ži-jeli. Do desete ure so se otroci Agica Holec vzgojiteljica 5. Srebrni breg – Srebrni brejg (98.-109. str.) vega medveda. S pomočjo te skupaj igrali, potem je pa priigre so se otroci spoznavali z šel vlakec, ki nas je odpeljal Porabje, 21. junija 2007 je bila lutkovna predstava, devete ure smo prispeli v vr-ne in etnične manjšine v Budimpešti. v drugi smo pa lahko videli, tec, kjer so nas prisrčno spre PETEK, 22.06.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.10 JASNO IN GLASNO, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 DUHOVNI UTRIP, 13.30 MEDNARODNA OBZORJA: KAR JE LEPO, PRIHAJA POČASI, 14.20 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BABAR, RIS., 16.05 IZ POPOTNE TORBE, 16.25 SORODNI DUŠI, ANG. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.30 POGLED NA ... CVETLIČNA TIHOŽITJA MARIE AUERSPERG ATTEMS, 17.45 ČUDEŽNI PLANET, FRANC.-JAP. POLJ. SER., 18.40 KARLI, RIS., 18.45 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ČOKOLADNE SANJE, HUM. NAD., 20.30 ALPSKI VEČER 2007, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREM, 23.00 ARS 360, 23.15 POLNOČNI KLUB: TELEODKLOP, 0.30 ČUDEŽNI PLANET, PON., 1.20 DNEVNIK, 2.00 INFOKANAL PETEK, 22.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 7.55 FRASIER, AM. HUM. NAN., 8.15 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 9.05 KALEJDOSKOP, 10.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 12.55 MODRI PTIČ, NIZ. FILM, 14.10 MOZAIK, 15.10 ŽOGARIJA -KO IGRA SE MULARIJA, 15.40 PRIMORSKI MOZAIK, 16.10 ZDAJ!, 16.35 LESTVICA NA DRUGEM, 17.25 ODBOJKA (M), EVROPSKA LIGA: SLOVENIJA -GRČIJA, 20.00 RESNIČNA LEGENDA O EIFFLOVEM STOLPU, FRANC. DOK. SER., 20.55 VROČI STOL, 21.50 UBITI KRALJA, ANG. FILM, 23.25 SOLOMON IN GAENOR, ANG. FILM, 1.05 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.35 INFOKANAL SOBOTA, 23.06.2007, I. SPORED TVS 6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE, OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB: TELEODKLOP, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 VSE O ŽIVALIH, ANG. DOK. NAN., 14.10 ZLO POD SONCEM, ANG. FILM, 15.55 VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 OZARE, 17.20 VRTILJAK, 17.25 TURISTIKA, 17.35 MLADOPOROČENCI, 17.45 NA VRTU, 18.05 KARAOKE, 18.20 ABSOLUTNO, 18.30 ASOCIACIJE, 18.40 FIFI IN CVETLIČNIKI, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, EUTRINKI, 19.55 POLETNA POTEPANJA, 21.00 MISS SLOVENIJE, 23.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.40 SOPRANOVI, AM. NAD., 0.35 NEVARNO MESTO, AM. FILM, 2.30 KRONIKA Z LENTA, 2.35 DNEVNIK, 2.55 INFOKANAL SOBOTA, 23.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.55 SKOZI ČAS, 9.05 PRIMORSKI MOZAIK, 9.35 VROČI STOL, 10.30 RESNIČNA LEGENDA O EIFFLOVEM STOLPU, FRANC. DOK. SER., 11.20 ALIČINE DOGODIVŠČINE V OGLEDALU, ANG. FILM, 13.15 ZDAJ!, 13.40 38. TABOR SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV ŠENTVID PRI STIČNI, 15.00 GLASOVI LJUDSKEGA PRIPOVEDNIŠTVA, DOK. ODD., 15.50 ZA OGRAJO, AVSTR. FILM, 17.25 MEDNARDNI MITING V PLAVANJU, 19.50 KRONIKA Z LENTA, 20.00 GLOBUS, 20.30 ALPE-DONAVA-JADRAN, 21.00 ZADNJI KITAJSKI CESAR, KOPR. FILM, 23.45 VRTILJAK, 2.00 SLEDI V ČASU, AVSTR. NAD., 2.55 ZABAVNI INFOKANAL NEDELJA, 24.06.2007, I. SPORED TVS 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.20 POD EVROPSKIM NEBOM, FRANC. DOK. SER., 10.50 PRISLUHNIMO TIŠINI, 11.20 OZARE, 11.25 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 ALPSKI VEČER 2007, 14.30 VRTIČKARJI: DEDIŠČINA, TV NAD., 14.55 BOŽANSKI DNEVI, AM. FILM, 16.30 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. HUM. NAN., 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 POL STOLETJA SLOVENSKEGA GLEDANJA NA DALJAVO - 50 LET ODDAJNIKA KRVAVEC, 18.20 KRAVICA KATKA, RIS., 18.25 HRČEK MIHA PRIPOVEDUJE, RIS., 18.30 ŽREBANJE LOTA IN SUPER LOTA, 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 19.55 DOKUMENTARNA ODDAJA, 20.50 POGOVORNA ODDAJA, 21.15 PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 22.30 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.55 FILM, 0.30 KRONIKA Z LENTA, 0.35 DNEVNIK, 1.00 INFOKANAL NEDELJA, 24.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.35 SKOZI ČAS, 8.45 POLETNA POTEPANJA, 9.40 20. TEKMOVANJE SLOVENSKIH ZBOROV NAŠA PESEM 2007, 10.10 LYNX MAGAZIN, 11.10 GLOBUS, 11.40 ALPE-DONAVA-JADRAN, 12.10 ARS 360, 13.00 PASJI MILIJONARJI, NEMŠ. FILM, 14.20 MISS SLOVENIJE, 16.45 LJUBLJANSKI TRIATLON, 17.00 SP V GORSKEM KOLESARSTVU, 17.25 MEDNARODNI PLAVALNI MITING, 19.00 DP V ULIČNI KOŠARKI, 19.50 KRONIKA Z LENTA, 20.00 DEŽELE SVETA, FRANC. DOK. SER., 21.00 FRASIER, AM. HUM. NAN., 21.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.15 STRELICE NASPROTNE USODE, KAN. NAD., 23.00 UMETNOST GLASBE IN PLESA, 0.20 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.50 ZABAVNI INFOKANAL PONEDELJEK, 25.06.2007, I. SPORED TVS 6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 11.15 ČUDEŽNI PLANET, FRANC.-JAP. POLJ. SER., 12.10 RESNICA O HOLMCU, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 16.05 BUKVOŽER: PRIJATELJICA, KOT JE ZILA, 16.10 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: PRI ANGELCI, 16.20 AJKEC PRI RESTAVRATORJIH, POUČ.-RAZV. ODD., 16.35 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.35 MEDVED - VOHUN V GOZDU, ANG. POLJ. ODD., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.40 NINA NANA, RIS., 18.45 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 TA MOJA DRUŽINA, ANG. NAD., 20.45 OSMI DAN, 21.20 PRVI IN DRUGI, 21.40 VALERIJA HEYBAL, PORTRET, 22.35 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.00 LUISA SANFELICE, IT.-FRANC. NAD., 0.40 MEDVED - VOHUN V GOZDU, PON., 1.30 DNEVNIK, 2.05 INFOKANAL PONEDELJEK, 25.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.00 PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI, 11.10 VRTILJAK, 13.25 Š -ŠPORTNA ODDAJA, 14.40 VRTIČKARJI: DEDIŠČINA, TV NAD., 15.05 NIKAR TAKO ŽIVAHNO!, AM. NAN., 16.00 POL STOLETJA SLOVENSKEGA GLEDANJA NA DALJAVO - 50 LET ODDAJNIKA KRVAVEC, 17.00 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.30 EVROPSKI MAGAZIN, 18.05 HENRIK OSMI, ANG. NAD., 19.45 KRONIKA Z LENTA, 20.00 GLASBENI SPOMINI Z BORISOM KOPITARJEM, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 22.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 23.40 NA NOŽ, ANG. NAD., 0.10 AVALON, JAP. FILM, 1.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.20 ZABAVNI INFOKANAL TOREK, 26.06.2007, I. SPORED TVS 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.10 MEDVED -VOHUN V GOZDU, ANG. POLJ. ODD., 12.00 POŠTAR, DOK. PORTRET, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.15 GLOBUS, 13.50 OBZORJA DUHA, 14.20 OSMI DAN, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TABALUGA, RIS., 16.15 KLJUKČEVE DOGODIVŠČINE, LUTK. NAN., 16.40 HOTEL OBMORČEK, RIS., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.40 ZADNJI TOVOR: ZGODBE S ČEBELNJAKA, DOK. ODD., 18.30 ŽREBANJE ASTRA, 18.35 FRANČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 DOSJE: ENERGETSKA PRIHODNOST SLOVENIJE, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 OPUS, 23.25 PUSTA HIŠA, ANG. NAD., 0.20 ZADNJI TOVOR: ZGODBE S ČEBELNJAKA, PON., 1.10 DNEVNIK, 1.50 INFOKANAL TOREK, 26.06.2007, II. SPORED TVS 6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.00 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.30 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 14.40 STUDIO CITY, 15.40 PRISLUHNIMO TIŠINI, 16.10 PRVI IN DRUGI, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.00 JASNOVIDKA, AM. NAD., 19.50 KRONIKA Z LENTA, 20.00 ŠEST JUNIJSKIH DNI, FRANC. DOK. SER., 20.50 VES V MODRICAH, ANG. NAN., 22.30 NEMIRNA OBALA, PORT. FILM, 0.30 DOMOVINA, KRONIKA PRELOMNEGA OBDOBJA, NEMŠ. NAD., 2.15 ZABAVNI INFOKANAL ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične manjšine na Madžarskem. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, SWIFT koda: OTPVHUHB