NO. 242
1
H
ii ig/% m— n o mm,
AMCRICAN IN SPIRIT
FORCIGN IN LANGUAGG ONLY
SLOVGNIAN
MORNING NGWSPAPGR
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 9, 1953
LETO Lm — VOL. Lin
KONEC POSVETA NA BERMUDI
Zadnji dan so državniki delali pozno v noč oziroma zgodaj v jutro tretjega dne.
TUCKER’S TOWN, Bermuda. Veliki trije so zaključili svojo konferenco včeraj ob 1:15 zjutraj.
Zadnji dan so delali in se posvetovali ves dan in pozno v noč 0z- zgodaj v jutro naslednjega ^ne, da so se zedinili glede vprašuj, o katerih upajo, da bodo Prinesla svetu končni trajen mir.
Eisenhower je obljubil Fran-CQzom vso pomoč v njihovem b°iu v Indokimi.
Vsi znaki kažejo, da sta Eisen-how er in Churchill obnovila Sv;oje intimno staro prij ateljist-v°. ki ju je vezalo tekom prve druge svetovne vojne. Znano iG> da si je Churchill z vsem sr-želel, da doseže to na kon erenci na Bermudi.
Washington. — Diplomat
ski krogi naznanjajo, da bo Ve-*ka trojica predlagala Sovjetski 2vezi dan 4. januarja, kot dan ^Stanka zunanjih ministrov v ■°erlinu. To bi bilo prej, preden hastopi v Franciji nov predsed' ^‘k svioj urad.
Ob laško - jugoslov. mejo se vračajo spel normalne razmere
Obilica brzojavk in pisem v Beli hiši
Do
Ponedeljka do štirih popoldne je prejela Bela hiša
ur a 17 brzojavk.
WASHINGTON. — Na poziv ^atorja McCarthy j a, ki je po-^ ^i ameriško ljudstvo, naj spo-C1. Predsedniku Eisenhowerju '03e mnenje glede rdečih vohu-^r°V v ameriški vladi in glede , Sevanja naših zaveznikov s Grn.unistično Kitajsko, ki pobi-- ,V Koreji naše vojaštvo, je pri-Eo u V Kišo prihajati mno-rzojavk in pisem.
Pik Urray SHyder, pomožni taj-Beie hiše, je izjavil, da je Pelo do ponedeljka do štirih j Poldne 19,517 brzojavk. Dejal ju udi, da doslej še ne vedo, koto • brzojavk podpira sena-^Pla McCarthyja in koliko Mr.
GOh|owerja.
ki- 0vPrečno prejema zdaj Bela r, a ° tej zadevi po 250 brzojavk dr°.
tto2° eS Wga pa se kopičijo tudi kk ic*evna pisma, ki pa še niso 9 Prešteta, je rekel Snyder.
* 1*1 V « • • 1 ženske ubite v avtni
v •
nesreči
Pbit^^T'E-OIT. — Tukaj so bile e tei ženske, v katerih avto-t * Se je zaletel nek drug av-vrn'l ilist, je njihov avto pre-• Avtomobilist je zbežal.
kitov v enem dnevu
Vj-j.-.K’-O- — Na Japonsko se je te va roornarica lovcev na ki-UKii 1 te v enem samem dnevu lia 67 kitov.
Od obeh strani meje se pomikajo nazaj dolgi konvoji moštva, tankov in topov.
GORICA, 7. dec. — Po dveh mesecih napetosti in trenja vračajo ob jugoslov.-laški meji spet normalne razmere.
Na obeh straneh meje je videti dolge konvoje moštva, tankov in topov, ki se vračajio- nazaj svoje prejšnje postojanke v tem množičnem umiku vojaštva.
S tem umikanjem se je zrahljala napetost med tema dvema jadranskima silama, ki se že 8 let preprirata glede razdelitve Svobodnega tržaškega ozemlja.
Število čet, ki so se pričele u-mikati nazaj od meje, je neuradno smatrano: 22,000 Italija-nicv in približno 40,000 Jugoslovanov. Ota meji bodo zdaj ostale samo normalne posadke, ki so bile že prej tam.
-------o-------
Podpredsednik Nixon je prispel z ženo v Pakistan
V Pakistan se je vrnil iz Kabula, glavnega mesta Afganistana.
KARACHI, Pakistan. — V ne-deljoi je prispel oziroma se vrnil semkaj z letalom Richard Nixon, ameriški podpredsednik. — Pojavil se je vprav v času splošnih ugibanj in upanj, da bo Pakistan dobil znatno vojaško pomoč na podlagi programa o medsebojni pomoči.
Podpreds. Nixon in njegova žena sta prispela odnosno se vrnila sem po obisku primitivnega, pa gostoljubnega afganistanskega ljudstva.
Indija je ostro protestirala proti ameriškim oporiščem v Pakistanu, takisto tudi afganistanski premier Sardar Mohamed Daud Kan v razgovoru z Nixo-'nom. (Zadevo o nameravanih oporiščih v Pakistanu bomo te dni točneje in bolj temeljito pojasnili. Ured.).
Da sta dospela v afgansko gl. mesto Kabul, sta podpreds. Nixon in njegova žena morala preleteti Kyber prelaz, ki tvori tra-dicionelno invazijsko pot v Indijo.
Eksplozivno vprašanje plemenske opredelitve šol
Najdba mladenkinega trupla brez glave
PAMPICO, S. C. — V bližini tega kraja slo našli v plitvem grobu brezglavo truplo neke petnajst let stare deklice.
Deklica se je pisala Betty C Cain. Policija je izjavila, da manjka nekaj kosov njene spodnje obleke. Na bližnjem tobačnem nasadu so našli krvavo moško spodnjo srajco. Zdaj preiskuje policija neko mlako, če bi morda našla v njej truplo njenega spremljevalca, 22-letnega H. B. Allena, s katerim je imela deklica sestanek in katerega tudi pogrešajo. Njegov s krvjo oškropljen avtomobil so našli za nekim šolskim poslopjem.
Višinski - glavni nekaznovani zločinec našega časa
Češki šolski ofroci morajo izdajali svoje siarše
£ot takega ga je označil kongresni odbor, ki preiskuje ilegalni zaseg treh baltskih držav.
NEW YORK. — Posebni odbor poslanske zbornice je pretekli teden ožigosal Andreja Višinskega, sovjetskega delegata pri Zdr. narodih, kot “najvidnejšega nekaznovanega zločinca našega časa” ter ,ga povabil, naj pride osebno pred odbor ter odgovori na obtožbe, da je on osebno dirigiral in izvedel zasužnje-nje Latvije.
Posebni odbor poslanske zbornice, ki preiskuje “ilegalno sovjetsko zavzetje” treh baltskih držav, — Latvije, Litve in Estonije leta 1940, je s posebnim pismom povabil Višinskega, naj pride osebna ovreč te obtožbe, če jih more.
Odbor obtožuje Višinskega, da doma iz vasi Lipsenj pri Graho-je odgovoren za smrt in depor-.vem, sina Jerry Jr., snaho Flo-tacijo tisočerih Latvijcev, mož, j renče in vnuka. Tukaj zapušča žena in otrok, in da je on danes i tudi sestro Agato Zakrajšek, eno najvidnejši nekaznovani zloči- sestro pa v Evropi. Bil je član
Tako je povedala v Avstriji češka družina, ki je te dni pribežala iz češkoslovaške. —
WELS, Avstrija, 7. dec. — Neka češka begunska družina je povedala, da češki komunisti naročajo otrpkom, da morajo vohuniti in izdajati svoje lastne starše. To je rodbina Bedricha Čeha, ki je zbežala iz češkoslovaške v železniškem vagonu, natovorjenem z lesom za Avstrijo.
Marijan Čeh, Bedrichov sin, je povedal ameriškim uradnikom v Avstriji: “Vsakemu češkemu 'otroku pripovedujejo komunistični učitelji o ruskem dečku, kateremu so v Moskvi postavili spomenik, ker je Izdal svoje lastne starše, kateri so bili usmrčeni kot izdajalci.” Dodal pa je, da komunistična indoktrinacija otrok ne uspeva, ker so komunisti v svojem poslu: pregoreči. Vsak otrok mora biti namreč zaposlen, kadar ni v šoli. Takrat mora znašati skupaj star papir in staro železo. Posledica tega je, da so otroci naveličani in sovražijo komunizem. Nato je pripomnil:	“Pod komunizmom je
življenje nemogoče!’’
-P
Novi grobovi
Jerry Mohar Sr.
V ponedeljek zvečer je po enomesečni bolezni umrl na 6033 St. Clair Ave., kjer je imel svojo gostilno, Jerry Mohar St. Bil je 68 let star in dfcma iz Malega loga pri Loškem potoku, odkoder je prišel pred petdesetimi leti. Zapušča ženo Mary, roj. Gerbec,
Vprašanje bo delalo zakonodajalcem še mnogo skr bi in preglavic, toda v doglednem času bc mo ralo bili končnoveljavno rešeno in odločeno.
Kljub najboljši volji o enakopravnosti in enakosti vseh plemen, je odločitev kočljiva, ker nihče noče izvajati v praksi tega, kar v teoriji žago
nec našega časa. Odbor nagla-ša, da je bil Višinski glavni politični komisar, ki .sc mu Sovjeti poverili izvedbo svojih političnih smotrov v Latviji.
Spolnostni umor otroka
OGEMA, Sašk. — Tukaj so zaprli Gerarda Cosette, ki je izvršil spolnostni umor šestletne deklice Irene Mooney.
Jugoslav Camp No. 293 WOW in društva Sv. Janeza Krstnika št. 37 ABZ. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:30 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda v cerkev sv. Vida ob 9. in od tam na Calvary pokopališče. Naj v miru počiva!
Bodimo pri vsaki vožnji previdni in »manjšujmo število žrtev 1	- -W.
Zvišana plača stavcem in tiskarjem
CLEVELAND. — Tiskarji in stavci pri treh clevelandskih dnevnikih bodo prejeli $3.75 poviška tedenske plače, plačljivega za nazaj od 1. oktobra. Tako določa sporazum, katerega so v
nedeljo sprejeli in potrdili ^ koli moreš, nato pa zberi razbite svoji seji člani Cleveland Typo- i^0:Se in skleni kupčijo, da jih
ZAKAJ HOČE S0VJET1JA NOVE RAZGOVORE
GLADAJOč ONKRAJ Ber-mude, vidi Malenkov zdaj priložnost za novo barantanje z Za-padom. Zato si zdaj želi razgovorov.
Stara komunistična tehnika je: Ustvari težave povsod, kjer
°d časa do časa dež in bc)či	kakor	včeraj.. Po-
2lQ etema oblačno in bolj mr-
graphical unije.
Steven F. Debby, predsednik unije, je sporočil, da je večina članstva glasovala za sprejem sporazuma, ki so ga predložili izdajatelji časopisja v četrtek.
Po novi plačilni lestvici bodo prejemali stavci in tiskarji po $110.75 tedenske plače.
Dva ubita vsled močnega vetra
WASHINGTON. — Tu sta bila ubita dva pleskarja, ko je močen sunek vetra podrl oder, na katerem sta stala in sta padla iz višine petega nadstropja na zemljo.
obdržiš.
Ta misel je tista,, ki tiči sedaj za moskovsko željo po pogajanjih. “Mrzla vojna” stopa v svojo novo fazo, toda je še vedno ista “mrzla vojna.”
Kaj je Sovjetija dobila na prejšnjih konferencah TEHERAN (dec. 1943):
Sovjetija si je pridobila zagotovitev, da bodo anglo-ame-riške čete otvorile novo fronto na Zapadu, in zagotovila si je svobodne roke v vzhodni Evropi.
JALTA (febr. 1945):
Sovjetska zveza je dobila politično kontrolo nad Poljsko, s čemer je uveljavila vzo-
rec, po katerem je prišla vsa vzhodna Evropa za železno zaveso. Sovjetiji je bila obljubljena kontrola Mandžurije, — Dairena, Port Arthurja in komunistom je bila odprta pot zavoj e van j a Kitajske in Koreje.
POTSDAM (avg. 1945):
Sovjetiji je bila omogočena
popolna kontrola Vzhod. Nemčije, njenih tovaren in tehni-’ustave» je rekel Marshall.
varja. —
WASHINGTON. — Sloveč odvetnik John W. Davis, ki je zlasti avtoriteta glede ameriške u-stave, je povedal v ponedeljek Vrhovnemu sodišču, da bi s prepovedjo nadaljevanja segregacije ali opredeljenja belih in črnskih učencev v javnih šolah, — črnci bržkone več izgubili kot pridobili.
Odvetnik T. Marshall, črnec in najbolj znan ameriški jurist svojega plemena, pa je nujno priporočal Vrhovnemu sodišču, naj prepove opredeljeno vzgojo in izobrazbo, — “kot žalostno dediščino suženjske dobe.” Marshall je dejal, da je vsaka opredelitev ilegalna ali nezakonita na osnovi 14. dodatka ustave.
Odvetnik Davis, ki je bil leta 1924 predsedniški kandidat demokratske stranke, je dejal, da nima ne Vrhovno sodišče niti Kongres oblasti ukazati, da se “resortira bele in črnske otroke v javnih šolah in se jim da proste roke za medsebojno občevanje.”
Odvetnika Marshall in Robinson reprezentirata organizacijo National Association for Advancement of Colored People — (Nar. zvezo za napredek črnskega ljudstva), ki hoče odpraviti plemensko opredelitev, ki je sedaj prakticirana in dovoljena v 21 državah.
Davis nasprotuje temu tolmačenju
Davis pa je v ostrem nasprotju z njunim tolmačenjem in pravi, da je bil 14. amendmend sprejet samo v potrditev odprave suženjstva in da ne vsebuje nobene prepovedi o opredeljenih, sicer pa enakopravnih šolah.
To je politično eksplozivno in zgodovinsko vprašanje, o katerem bo treba enkrat za vselej odločiti.
Vrhovno sodišče je že lansko leto slišalo iste argumente od istih odvetnikov. Takrat je Vrhovno sodišče odredilo odlog zaradi specifičnih točk v petih slučajih, ki so jih predložili črnski starši proti opredeljenim šolam v South Čarobni, Virginiji, Kansasu, Delaware in v District of Columbia.
Črnski odvetnik Marshall je trdil, da je bil 14. amendmend sprejet z namenom, “da se dvigne črnce do popolne enakopravnosti z belimi.”
“Jasno je, da države ne morejo opredeljevati ljudstva in u-kazovati, da mora iti eden tja, drugi drugam. Vsaka zakonodaja, ki ustanavlja sisteme kast, že sama po sebi krši 14. dodatek


.M
junaško borijo in padajo na vseh frontah sveta, si vendar nihče ne želi črnca za soseda, kar je dokazano z naglo prodajo hiš im domov, čim se prično tja vseljevati črnci, še manj si ga kdo želi za zeta ali snaho! Naj že to vprašanje rešijo kakor koli, plemenska opredelitev bo ostala, če ne javna, pa v srcu. Po našem mnenju bi to vprašanje najbolje redili pametni in uvidevni črnski, voditelji sami, ki naj bi povedali svojim ljudem, kako in kaj. Saj morda bi ne bila tako velika nesreča, če bi imeli — ob upoštevanju okoliščin in razmer — svoje šole in svoje stanovanjske predele, v katerih bi bili lastni gospodarji. V Clevelandu na vzhodni strani (kjer je kompaktno slovensko naselje), so, n. pr. nastanjeni v naj lepšem predelu ob Kulturnih vrtovih, kjer imajo krasne zasebne domove in modeme apartmente. Njim se ni bilo treba nikomer umikati; umaknili so se jim belci iz tega najkrasnejšega kraja ob slovenskem naselju! Ob Scovill in Central Ave., pa stanujejo v javnih tako imenovanih “projektih”, iz opeke zidanih velikih in modernih poslopjih, s katerimi se ne morejo v nobenem pogledu primerjati lesena stavbišča projektov, ki jih je zgradila mestna in federalna vlada za belce.
Priznal je umor staršev
LYONS, N. Y. — Tukaj so prijeta nekega petnajst let starega fanta, ki je priznal, da je ustrelil svojega očeta in mater, ko sta ga zasačila, da je vzel $700 prihrankov iz nekega lonca v omari.
kov.
Kaj hoče Sovjetska zveza doseči zdaj —
Blokirati evropsko armado in nemško oborožitev. Zavlačevati nemško mirovno pogodbo in držati Nemčijo razdvojeno. Odpreti trgovino med komunističnim imperijem in Zapadom. Spraviti Rdečo Kitajsko v organizacijo Združenih narodov in v “Veliko petorico”. — Pognati Francijo iz Indokine, ki tvori vrata v južnovzhlodno Azijo.
Za to vprašanje vlada ogromno zanimanje ne samo v Wash-ingtonu, kjer se je k zaslišanju zbralo toliko ljudstva, da ni moglo v sodno dvorano, temveč po vsej deželi.
* * *
Kar priznajmo, da ni glede te plemenske enakopravnosti in e-nakosti nihče iskren, tudi mi Slovenci ne! Kljub vsemu priznavanju, da so črnci ljudje kot vsi ostali državljani, da prispevajo k splošnemu napredku in blagru dežele, za katero se tudi
NAJNOVEJŠE VESTI
ZDR. NARODI, N. Y. — Predsednik Eisenhower je včeraj predlagal, da bi vse sile, ki posedujejo atomsko energijo — vključno Sovjetska zveza — prispevale vsaj del te energije k skupnim mirovnim svr-ham. Po svarilu, da tekma v atomskem orožju grozi uničiti vso civilizacijo, je predlagal učinkovito in popolno kontrolo atomske energije. (Natančnejše poročilo sledi.)
DETROIT. — Pranas Padalis, profesor ekonomije na tukajšnji univerzi, je izjavil, da so med letom 1946 in 1947 pa-triotični litvinski podtalni borci pobili nad 30,000 sovjetskih vojakov. Profesor je bil sam član litvinskega podzemlja.
TUCKER’S TOWN, Bermuda.— Stari britanski ministrski predsednik Churchill, arhitekt konference na Bermudi, je jokal, ko se je včeraj poslovil na tukajšnjem letališču od svojega starega prijatelja in vojnega tovariša Eisenhower-ja.
ZDR. NARODI, N. Y. — Predsednikov govor, pred Združenimi narodi, ki je bil oddajan v tri in tridesetih jezikih po radiu in televiziji, je slišalo oziroma bo še slišalo okoli 300,000,000 ljudi.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Letna seja—
Podr. št. 3 Slov. moške zveze ima v nedeljo 13. dec., ob 1:30 pop. svojo letno sejo v Slov. domu na Holmes Ave. Seje se bo udeležil tudi glavni predsednik SMZ Mr. Matt Intihar.
Peta obletnica—
V	soboto, 12. dec. ob sedmih bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., Ave. sv. maša za pokojno Cecilijo Zupančič.
Zadušnica—
V	soboto, 12. dec. ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave., sv. maša za pok. Marijo Rudman.
Deveta obletnica—
V	četrtek ob 8:20 bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Louis Rigler v spomin devete obletnice njegove smrti.
Popravek—
Mrs. Katherine Gerbec, ki je umrla 6. dec. v Parmi, O., je bila doma iz vasi Št. Jošta nad Vrhniko in ne iz vasi Sv. Jožef, kot smo bili zadnjič pomotoma obveščeni.
Skupščina prestavljena—
Radi duhovnih vaj je skupščina 3. reda sv. Frančiška prestavljena na 3. nedeljo, 20. dec., ob dveh popoldne v cerkveni dvorani sv. Lovrenca.
Žalostna vest—
John Sivec z 17931 Neff Road je dobil sporočilo, da mu je v Rakitni umrl oče Anton šivec, dolgoletni tesar bi pismonoša.
V	domovini zapušča tri sinove in brata Jožeta.
Seja—
Društvo sv. Cecilije št. 37 S. D. Zveze ima nocoj, v sredo, gl. letno sejo ob sedmih zvečer namesto ob osmih.
Žalostna vest—
Mrs. Mary Pezdirc, 14904 Pepper Ave., in Mrs. Frances Zalar, 15621 School Ave., sta do-aili iz starega kraja sporočilo, da jima je umrl 27. oktobra v Selščku pri Cerknici oče Janez Hiti. V soboto ob 6:30 bo zanj darovana v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša.
Rojenice—
Mr. in Mrs. Joseph Grdina Jr. 1025 E. 62 St. se je rodil v torek v Euclid Glenville bolnišnici pr-vouojenec, ki ga bodo krstili na ime Mihael Jože. Otrok je tehtal 7 funtov in 13 in pol unč. — Stari starši so Mr. in Mrs. Joseph Grdina, 6113 St. Clair Ave. ter Mrs. Josephine Brian, 15318 Edgewood Ave., Maple Hts. O. Čestitamo!
Zaroka—
Mr. in Mrs. Louis Resetic s 15012 Hale Ave., naznanjata zaroko svoje hčerke Vilme R. Mat-teucic z James J. Koeth, sinom Mr. in Mrs. Koeth, 15501 St. Clair Ave. Čas poroke še ni določen. čestitamo!
Filmska predstava—
V	petek, 11. dec. ob osmih zvečer bo v Norwood Branch Library na 6405 Superior Ave, brezplačna filmska predstava. Na sporedu so štirje filmi kulturne vsebine.
V	bolnišnici—
Joseph Pozelnik, lastnik Waterloo Recreation, se nahaja v Huron Road bolnišnici, kjer se bo moral podvreči operaciji. Želimo mu skorajšnje okrevanje!
Mladenič priznal dva umora
MIAMI, Fla. — Allen R. Smith, star 17 let, je priznal, da je umoril lastnico nekega motela in njenega hišnika.
Ameriški Domovina
‘M Ega5SBBRI!CTJDlI3E3E3C5En3inLn5B5BB5BS5B^ -asaanfi«-	a-snsa«,	B'l*,
Sin St. Ci&lr Avs.	UEuderson 1-0628__Cleveland 3. Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Maiy Debevec
NAROČNINA
Za /fcd. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 3 months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 pet year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908 at the Post Office st Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 242 Wed., Dec 9, 1953
“Na Kitajskem vedno hujše” -enako v Sloveniji
Kdor hoče vedeti in razumeti, kako se godi Cerkvi v Sloveniji, pa nima podatkov in točnih informacij, naj čita v Katoliških misijonih (oktober-november), kar poroča misijonar s Kitajske. Skoraj ni treba drugega kot nadomestiti kitajska imena s slovenskimi, pa imate živo sliko Cerkve v Sloveniji pod komunizmom. Dolgi in velezanimivi članek, oziroma dopis, ima naslov: Na Kitajskem vedno hujše. Tu bomo navedli samo stavke in odstavke, ki kažejo na vsiljivo podobnost med dogajanji v zgoraj omenjenih dveh deželah. Seveda bi držalo enako za katerokoli deželo pod komunizmom. Samo nov doprinos k nepotrebnemu dokazovanju, da je komunizem povsod enak!
“V aprilu 1953 so bili dogodki na naši škofiji silno dramatični. Prišla sta v Kančow znana odpadnika Hu in Sun. Seveda po vladnem naročilu in na vladne stroške. To sta dva prebrisana ptička, ki hodita prodajat reformo (katoliške duhovščine) po vsej deželi in imata z medom namazane jezičke. Naši (duhovniki) so ju sprva sprejeli hladno, a njih zgovornost jih je kmalu precej otajala. Že so omahovali, če ne bi kazalo sprejeti ‘dovoljene reforme,’ ki za začetek omenja samo domovinsko ljubezen in obsojanje amerikanskega imperializma. Toda kmalu so se jim odprle oči, ko so zvedeli, da brez blatenja škofa in njegovih glavnih sodelavcev reforme zgoraj (pri vladi) ne priznajo. Bistrovidni verniki so pa že takoj spočetka svarili: Za prvo reformo, ki je baje ‘dovoljena,’ prav gotovo pride še druga, ki bo šla pa dalje.”
“V Nančangu zdaj ‘napredni’ duhovniki izdajajo svoj list ‘Aikuo’ — domoljub. Je, kolikor verni, že peti v kitajski republiki. Prva številka je izšla na veliko nedeljo. Kot sodelavci je podpisanih trinajst duhovnikov v nadškofiji.”
‘‘Dne 24. aprila so (generalnega vikarja Tsova) nasilno odpeljali v Nančang, pa ne v ječo, ampak le v nadaljne pranje. Ko se je branil iti, so mu pojasnili: Ti si bil pes tujih misijonarjev, moraš iti! V Nančangu so ga sprejeli kot prav odličnega gosta. Deželna vlada je za to priliko sklicala vse nančangške duhovnike na zborovanje in ves čas njegovega bivanja tam so vladni možje obdelovali in ponavljali zlasti tri krilatice. Prva je ta, da katoliška cerkev v tej državi prej ko slej' uživa popolno svobodo. Država se zanima samo za politično udejstvovanje raznih verstev, čisto verske zade.ve ji pa niso mar. Druga krilatica je vabilo in želja vlade, da bi katoličani bolj tesno sodelovali pri javnih zadevah, gospodarstvu, propagandi itd. s sedanjim režimom. Tretja pa je bilo geslo: Katoličani morajo bolj ljubiti svojo domovino kot doslej in zlasti bolj sovražiti sovražnike domovine! Bese^ da ‘imperializem’ je imela tu važno vlogo.”
“Vidno je, da ga je (Tsova) tisto potovanje hudo zdelalo. Tako je bled in upadel, da nas je kar strah. Izgieda kakor človek, ki je prestal ali še prestaja trde, notranje boje. Vlada ga še vedno smatra za samoglavca in za glavno oviro, da reforma v Kančowu ne more prodreti. Njegovi domači, ki stanujejo v istem mestu in so vrli kristjani, ga neprestano spodbujajo, naj ostane trden v svojih dolžnostih do sv. Cerkve.”
“Naš generalni vikar Tsov baš prestaja duhovne težave. Po eni strani hoče ostati zvest Cerkvi, kar je že velikokrat dokazal, po drugi strani se boji očitka, da ne ljubi domovine ali da celo še druge odvrača od tega. Taki očitki vsakega bole, posebno pa dobrega kristjana ali vzornega duhovnika. On išče v svoji notranjosti rešitve na ta vprašanja, da bi bil miren v vesti.”
“Hu in Sun sta spisala zoper svojega najlškofa zelo umazano brošuro. Naslov: Življenje nadškofa Čowa. Menda sta mu naprtila nezaslišane reči. Knjiga ni naprodaj, pač pa so oblasti razdelile veliko izvodov med uradnike-propa-gandiste ter še med res “napredne” vernike. M. Beata se trudi, da bi našla kak izvod, pa delo očividno ni lahko.”
“Kancowski ‘napredni’ krščenci slej ko prej silovito napadajo gospoda Tsova, pa sploh vse gospode na škofiji, češ da so nazadnjaki, iz prejšnjega stoletja, da ne razumejo znamenj časa in da ovirajo ‘versko prenovitev’. . .”
“Tam gori (v Pekingu) piha boljši veter. Domači duhovniki postajajo bolj odločni in katoliški. V pridigah vernikom kar javno in brez strahu zavračajo in obsojajo napredno in reformno početje. Tako že menda delj časa, a oblast se še ni zganila. Zelo so delavni katoliški akademiki in srednješolci v Pekingu. Pridno pridobivajo svoje sošolce za sv. vero. Tam gori zdaj delajo pod geslom: Pogum velja!”
“Naši kristjani, ki branjarijo po semnjih, povedo, da budisti uganjajo veliko propagando za svojo vero. So pa temeljito ‘reformirani’ in pod državnim nadzorstvom. Njih pridige in spisi so krepko zabeljeni z vzkliki sedanji vladi in njenemu voditelju. Nam katoličanom, ki nas boli vsak odpad, se zdi, da je reformno gibanje v naših vrstah zelo napredovalo. Izkušeni opazovalci v Hongkongu pa menijo, da nikakor ni tako hudo. Še vedno da lahko rečemo: Rdeča ofenziva zoper nas ni uspela. Dokaz je prav to, da v Pekingu še vedno ne obstoji kakšna katoliška reformirana uprava za vso državo. Najbolj moti rdeče to, da niso mogli pridobiti na svojo stran še nobenega škofa ali celo nadškofa.”
“Zdaj je iz Hongkonga mogoče naročiti marsikaj, na, primer zdravila. Jaz sem jih že dvakrat, ker pridejo skozi ‘ugodno*’ carino. Običajno je carina 43% vrednosti, a moraš plačati še stroške pregleda. Če pa naročiš kaj takega, kar vlada smatra za nepotreben luksus, se te pa financarji privoščijo. Meni so adhesivni plaster obdavčili 100%, nekemu drugemu misijonarju pa milo za britje samo — 180%.”
No, pa naj bo dovolj te slovensko-kitajske paralele, saj do konca ji itak ne pridemo! — P. B-ič.

BESEDA IZ NARODA
“Slovenski oktet” pri koncertu za zvonove Sv. Vida
Cleveland, O. — “Zvonovi so* zapeli,” — pravi pesem. Zapeli bomo tudi mi. Zapeli bomo zvonovom v pozdrav, sebi in ljudem pa v veselje.
Lapa je misel prirediti koncert “Zvonovom Sv. Vida v pozdrav.” Cerkvenim možem, ki so naprosili “LIRO” in naš “Slovenski oktet,” smo se oboji radi odzvali. Moj namen ni govoriti o koncertu, rad bi vam na kratko razložil, kako je nastal Slovenski oktet.
V mesecu maju letošnjega leta me je g. msgr. škerbec naprosil, da bi vodil ljudsko petje pri žalni sv. maši za vse žrtve bivše svetovne vojne, na lurški Marijini bclžji poti na Shardon Rd. V razgovoru sva omenila, da bi bilo prav, da bi se zapela še žalostinka. šel sem na delo. Obrnil sem se na svoje prijatelje “završke fante.” Obljubili so mi po vrsti: Viktor Modic, Slavo Oven in Franček Kolarič s pripombo, da bomd samo štirje premalo za petje na prostem. Domenili smo se, da bi naprosili vsaj še štiri pevce. Prav radi so obljubili svojo pomoč: tenorist, bivši predsednik Lire Frank Ku ret; tenorist, sedanji predsednik Lire Anten Kužnik in basista Danv Postotnik in Jože Marinko, oba člana Lire. Ko smo prišli prvič skupaj — mislim k vaji
—	saj peli smo že večkrat skupaj ob raznih prilikah, bodisi pri Liri, pri mašah, ali na Liginih prireditvah, smo se veselo spogledali in v naše začudenje dognali, da smo štirje novci — in štirje staronaseljenci.
Prvo vajo smo imeli pri znanem gostilnic. L. Erštetu. Morda se komu čudno zdi? Moj odgovor na pripombe ci tem bo jar sen. Ko bi imeli - v Clevelandu več takih ljubiteljev -slovenske pesmi, kot je naš Louis Eršte in njegov zet Hinko Lobe s svojo ženko, bi slovenska pesem še drugače odmevala po Clevelandu. Saj je bil L. Eršte tisti, ki nas je že večkrat vabil in ponujal zadnjo* sobo s klavirjem. “Pridite kadar hočete — učite se
—	in zapojte!” V imenu Slovenskega okteta se družini Eršte in Lobe naj lepše zahvaljujem za gostoljubje in prosim, da bi nam ostali naklonjeni še vnaprej.
Spominska svečanost, vsaj upam, je ljudem .segla v srce. Ne vem, kdo se je zahvalil “požrtvovalnemu oktetu.” To sem smatral, da je oktet žalostinke dobro zapel. Vprašal sem vse pevce, ali bi bili pripravljeni stalno peti v okviru Slovenskega nkteta. Vsi so z veseljem obljubili. Tako smo začeli z rednimi vajami — tudi v naj hujši vročini smo peli, ko so vsi drugi zbori uživali počitnice — Pri neki vaji nas je presenetil g. Jože Nemanič, prvi podpredsednik K. S. K. J. in nas naprosil, da bi zapeli nekaj slovenskih pesmi na Ohijskem KSKJ dnevu, dne 9. avgusta 1953. Obljubili smo in tudi prav dobro zapeli.
Neko soboto nas je obiskal g. Anton Grdina in vprašal, če bi bili pripravljeni nastopiti v Kulturnih vrtovih. Malo pozno sicer — saj je bila ta sobota pred nastopom — pa smo vendar obljubili. Tukaj naj javnost izve, da ne pade krivda za izostanek petja pri tej prireditvi na nikogar. Kakor smo se z g. A. Grdi-nom dogovorili, smo bili ob 4. uri tam zbrani. Toda smola — prireditev je bila že končana. V
razgovoru g. A. Grdino, smo mu povedali, da se tako prireditve vsako leto zavlečejo čez peto uro in da bo gotova dovolj, če bomo* ob 4. uri pripravljeni, ker prej so .nekateri člani okteta drugje vezani.
Naj še omenim naš nastop ob priliki predavanja g. Jože Grdina o svojem potovanju po Orien tu. Ob tej priliki nam je g. J. Grdina daroval $10. — za nabavo not. G. Grdina prav lepa hvala.
Za nami jeje že nekaj. — Ni veliko. To so prvi začetki, skoraj bi rekel poizkusi. Na kaj velikega v razmerah in okolju, v katerem živimo, ne računamo. Ne zbiramo se k vajam, da bi želi hvalo, ali zbirali lovorjeve vence — ne — vsega tega v nas ni. Kdor razume pravo pevska srce, bo vedel, da je pravi pevec najbolj zadovoljen takrat, ko pesem zazveni v vsej svoji lepoti. Zbiramo se iz veselja do petja! Naš oktet ne’ nastopa in ne bo nikoli nastopal pod kakim vodstvom. To povdarjam, ker se ne maram osmešiti, ker pri kvartetih, kvintetih in oktetih ni dirigentov ali vodstva. Rad malo udarim na tipke in se spominjam zlatih časov, ko sem jih poklicno ubiral. Zdaj mi je ubiranje akordov in lepa pesem v uteho po težkem dnevnem delu. Prav lepa hvala vam prijatelji pevci za sodelovanje. Vsak izmed nas je že mnogo pel, eni več, drugi manj. Pri naših vajah združujemo naše znanje in ga vlivamo v eno. Lepa je pesem! Ljubimo jo — gojimo jo,‘pa naj bo slovenska ali tudi ameriška. Da, tudi angleške bcimo peli, saj je polovica okteta staronaseljencev, zato bomo gojili tudi pesem naroda, ki nas je gostoljubno sprejel. Tudi njihova pesem je zelo lepa, zato čast ji in spoštovanje. Na koncertu bomo zapeli “The Lost Chord.” Ni lahka — lepa je in globoka, prav primerna za ta koncert. Pridite in jo boste slišali poleg drugih lepih slovenskih pesmi!
Janez Rigler.
Sv. Miklavž v Slovenski šoli sv. Vida
Cleveland, O. — Spustil po lestvi srebrni na zemljo spečo se je Miklavž z vso svojo pisano čudežno srečo . . .
Prav tak kot nekod doma je prišel v slovensko šolo sv. Vida: V svetniško-škofdvskem dostojanstvu, v pogledu i*n nasmehu pa sama prijaznost in neizmernost in neizmerna dobrota za otroška srca. Sto trideset otrok ga je čakalo, težko čakalo vse dopoldne. Z njimi je bil preč. g. župnik Baznik, g. kaplan Varga in poleg slovenskega učiteljstva č. sestra M. Agna in sestra M. Ljudmila.
Za tiste otroke, ki, so Miklavža pirvič v življenju .srečali, je bil njegov prihod posebno doživetje. Ne s sneženega severnega pola, prav iz nebes je prišel v an-geljskem spremstvu s knjigo, veliko rdečo knjigo, kjer so zapisana dobra in slaba dela malih. Za poredneže je pripeljal parkelj ne.
Hudička Kosmatin in Škrato-lin sta se ob spremljavi harmonike pevajoč predstavila zbranim. Potem so se odprla vrata zlata in tu je Miklavž — dobri svetnik, prijatelj otrok. Angelj-oki so zapeli ono znano pesmico o ljubezni, ki je med nebeščani doma. Nato škatljiee in zavitki vseh vrst. Otroci so lepo odgovarjali na vprašanja in obljubljali svetniku, da bodo pridni, o, da, veliko bolj pridni, kot so bili doslej. Naši Amerikančki so prvič pred Miklavžem zapeli slovenske pesmice in John je v lepi slovenščini povedal, da se v slovenski šoli uči slovensko govoriti, brati, pisati, peti in moliti.
Pohvalo in priznanje za dobro so prejeli mali in veliki. Tudi nebeščani so bili veseli ustanovitve Slovenske šole. Miklavž se je zahvalil vsem, ki omogočajo njen obstoj, predvsem seveda našemu g. župniku Bazniku.
Takrat, ko je on ustanovil slovensko šolo, se je nebeški Oče posebno prijazno*nasmehnil. Naj bi v tem nasmehu kakor v toplem sončnem žarku potekalo nje delovanje, je želel Miklavž ob slovesu. Tako žele z njim tudi vsi, ki se prizadevajo! za njen napredek.	F.
GORIŠKE VESTI Prvi kulturni večer v Gorici
Slovensko katoliško prosvetno društvo je skupno z dekliško Marijino družbo posvetila svoj prvi kulturni večer zaslužnemu možu in neustrašenemu borcu za naše verske in narodne pravice stolnemu kanoniku .preč. gospodu dr. Mirku Brumatu ob 3. obletnici njegqve prerane smrti.
V sredo, 25. nov., smo se v obilnem številu zbrali v Marijinem domu na Placuti, v tistem domu, ki je zrastel iz velike požrtvovalnosti, skrbi in ljubezni pokojnega monsignorja in ki je postal tako drugi dom vsem družbeni-cam, zbirališče in ognjišče vseh goriških Slovencev.
Predsednik društva g. prof. Drago Butkovič je pozdravil vse navzoče in povdaril, da bo društvo na istih temeljih in z istimi cilji nadaljevalo začeto delo med goriškimi Slovenci. Msgr. Alojzij Novak nam je s preprosto in
“Napredek” št. 132 ABZ
Euclid, O. — Leto 1953 se bliža koncu in človek se nehote domisli, kaj vse se je zgodilo v tem letu. Veliko bi se dalo napisati, pa je že tako, da človek rajši, bere, kot pa piše. Tako je tudi z menoj, zato je boljše, da prepustimo pisanje onim, ki so zmožni za to*.
Tako nekako je bilo prineše-no na naši društveni seji društva Napredek št. 132 A. B. Zveze 13. novembra t. L, ko se je ddloče-valo glede letne seje. Naše društvo ima svoje redne seje vsak drugi petek v mesecu, letna seja je pa na nedeljo. Ta bo letos v nedeljo dne 13. decembra. Pričela se bo točno ob dveh popoldne v American Yugoslav Center ali prejšnji Sl. dr. dom na Recher Ave., v Euclidu. Ker je seja važna, bi bilo želeti, da so vsi člani in članice navzoči. Po seji bomo* imeli lepo domačo zabavo, pa ne samo za člane, temveč tudi za druge. Se ni treba nikomur bati, da bi bil lačen ali žejen in godba bo igrala. — Vstopnine ni nobene, oddal se bo tudi neki dar. Torej le pridite in pripeljite s seboj tudi svoje prijatelje! Ples se prične pa 6. uri zvečer.
Vas še enkrat vljudno vabim!
John Tanko, predsednik.
Nov električni računski stroj
V Ameriki je prišel nedavno* v predajo nov elektronski računski stroj, ki reši v nekaj minutah zamotane tehnične in znastvene računske naloge, za katere bi potrebovali po' drugih isistemih več ur ali celo več dni. Nbvi stroj opravi v sekundi povprečno 14,000 računov. To je prvi računski stroj te vrste, ki so ga začeli izdelovati v Ameri-
svoj pozdravni govor. Sledile so recitacije, govori, simbolične vaje in pesmi, vso* proslavo pa je zaključila skupna pesem ‘Zmagala si.’ Vsa proslava je lepo uspela in dekleta so se vesela vračala na svoje bližnje in daljne domove polna lepih idealov in načrtov za bodočnost!
Bombni napad v Gorici
V	četrtek zvečer po 22. uri je bilo v mestu in na Oslavju slišati močan pok, ki ga je povzročila bomba, katero so vrgli neznanci proti poslopju slovenskega občinskega svetovalca Bogomila Pavlina. Bomba je bila vržena iz drevoreda XX Septembra proti vratom ali oknom gostilniške sobe, ki je v sprednjem delu poslopja. Njen pok je bil izredno močan, vendar je bilo razbito le eno okno, ker so ostala bila zaprta z roloji. V gostilni je ob eksploziji bilo še nekaj gostov ter skoraj vsi domači.
V	soboto, 28. nov., je goriški
iskreno besedo prikazal svetli lik župan ob priliki seje občinskega
našega pokojnega monsignorja. Prikazal nam ga je kot gorečega duhovnika, neutrudnega spovednika -in pridigarja, prikazal nam ga je kot človeka, polnega sočutja in usmiljenja do vseh in kolt neustrašenega borca za naše narodne- pravice. Za njim je družbenica Cirila Saksidova prečkala dr. Humarjev uvodnik iz družbenega glasila “Vijolica”: “Msgr. dr. Mirko Brumat — pesnik in glasbenik.” Spoznali smo tako dr. Brumata tudi kot nežno čutečega, globokega religioznega pesnika in glasbenika. O njegovih umetniških delih so se pohvalno izrazili mnogi naši poklicni glasbeniki in kritiki. Sami smo se o tem prepričali, ko smo za tem poslušali koncert njegovih najlepših skladb, ki jih je z globokim občutkom in veliko dovršenostjo zapel zbor dekliške Marijine družbe pod vodstvom prof. Fileja.
Pevski zbor dekliške Marijine* družbe je zrastei ood veščo roko pokojnega mons ^norja. Z njegovo smrtjo pa zbor ni zamrl. Častno nadaljuje njegovo začeto delo mlada in nadarjena akade-mičarka Lojzka Bratuževa, Njena zasluga je, da je dekliški zbor Marijine družbe ta večer tako dobro pripravljen nastopil. Prvi kulturni večer je zapustil v vsem občinstvu mnogo lepih spominov in veliko hvaležnost do* našega velikega moža pokojnega msgr. Mirka Brumata.
ki v serijah. Uporabljati ga bodo p f y . nadškof} ;ki kongres
zlasti v inštitutih in laboratorijih .za jedrsko fiziko, aerodinamične račune pri izdelovanju letal in raket, pa tudi pri izdelovanju načrtov za parne in plinske turbine. Nove elektronske* možgane so sicer izdelali v znanstvene namene, dobrodošli pa bedo tudi za razne računske o-peracije v industriji.
Nova odprava v Antarktiko
Poleti je odpotovala v Antark-
zveze Dekliških krožkov v Gorici
Pred štirimi leti se je pet deklet prvič zbralo v mali in mrzli, zakristiji cerkve Sv. Ivana v Gorici. Ta neznatna peščica deklet se je danes kot gorčično zrno razširila in se razrastla v mogočno drevo. To smo spoznali v dnevih našega prvega nadškofijskega kongresa zveze dekliških krožkov. Kongres se je začel dne 27. novembra in se zaključil v nedeljo 29. novembra.
sveta Obsodil ta napad, naj bi ga izvršil kdorkoli. Vendar v resoluciji, ki so jo nato izdali, niso niti z eno besedo omenili ali obsodili tega napada, pač pa so izrekli le svoje sožalje za žrtve tržaških izgredov in priznanje italijanski vojski, ki vzdržuje red in varnost na naši meji. Vsi slovenski svetovalci so se- glasovanja vzdržali z izjavo, da je resolucija pomankljiva. Odločno so zahtevali, naj se končno vposta- I vi mir in zaščiti narodna manj- j sina v Italiji. Doslej je bilo v Go- fi rici že pet bombnih napadov na imovino Slovencev, policija pa ni | ijič, ali pa zelo malo ukrenila, da j, bi zločince zasledila.
Trgovski odnosi med Slovenijo in Gorico
V preteklem avgustu je bilo uvoženega iz Slovenije za 684,500 lir raznega blaga (les, fižol itd.) in izvoženega za 24,-553,427 lir (nadomestni deli avtomobile in -traktorje, električni material in drugo) Ob koncu avgusta je znašal račun v prid Slovenije L. 61,211,254.
14,-

TRžAšKE VESTI Pomembna slovesnost v zgoniški občini
V nedeljo dne 22. novembra* je zgoniška občina -obhajala iz' redno lepo slovesnost. V Zgoni' | ku in v Gabrovcu so1 otvorili otroške vrtce. Stavbi sta moderniiirl opremljeni s polno sodobno opremo, ki je stala nad 4 milijon6 lir. Mlade matere omenjenih dveh vasi so zelo vesele, da bodo lahko sveje malčke pošiljal6 v slovenski vrtec.
Zavrnjena obnovitev razrf' dov v Sv. Križu pri Sv. Ani in na Katinari
Prosvetni urad ZVU je pism6' no sporočil šolskim ravnatelj' stvom v Sv. Križu, pri Sv. A;rlJ * in na Katinari, da ukinjenih raZ' redov na ondotnih slovenskih | osnovnih šolah ne misli obnevi' ti. Čeprav , tako sporočilo Pr°"
svetnega urada ni prišlo nep
■ri'
Vsako jutro je bila sv. maša z čakovano, je vendar sprožilo P0" tiko znanstvena odprava, ki bo govoram. V soboto popoldne so novna ogorčenje med tamhaJ
raziskovala cindotna naravna bogastva. Tako vemo, da so v Antarktiki bogata ležišča premoga. Najbrž pa bo v zemlji daleč na jugu tudi mnogo raznih rudnin. Proučili bodo tudi možnosti razmaha živilske industrije. Tako se bode* zanimali zlasti za ptice, ribe in plankton. Nekateri člani odprave bodo preiskovali vre-
se zbrali vsi mestni dekliški krožki, krožek akademičark, dijaški krožek, dekliški krožek in krožek najmlajših v njihovi skupni dvorani, kjer je imel na vse navzoče č. g. dr. Klinec primeren govor. Sklepna proslava se je vršila v nedeljo popoldne v Marijinem domu na Placuti. Po blagoslovu v cerkvi so *se zbrala vsa
— Skoraj tri četrtine vsega joda daje država Čile v Južni Ameriki,
me, ker so začeli predstavniki | dekleta iz Dekliških krožkov na-letalskih družb razmišljati o le-J še nadškofije in napolnile dvora-talski zvezi med Avstralijo, Juž- na do zadnjega kotička, no Afriko in Južno Ameriko! Bili »so krožki iz Podgore, Ja-prek Antarktike. Zadnjo veli-j melj, Doberdoba, Sovodenj, ko odpravo prek Antarktike je štandreža. Zapeli smo najprej vodil sir Douglas Mawson v le- pesem Kristus Kralj, nato je tih 1929 do 1931.	j predsednica Zveze D. K. imela
šnjim prizadetim prebivalstvoO1' Delegacija prebivalcev iz j er j a in Katin are je hotela zat° . načelniku urada prof. Faddi, pa ga ni bilo doma, ker se baN .mudi v Rimu.
Smrt Tržačana v Ljubija^1
V ljubljanski bolnišnici, kj ^ se je mudil na zdravljenju, ■(. podlegel zavratni bolezni tržus učitelj Viktor iČermelj. Zadnl leta je podučeval na Proseku^ mnogo pa se je udejstvoval ^ kot pevovodja društev OF. pušča ženo in tri nedoras^ otroke. Pogreba v Ljubljani •_ je udeležilo tudi lepo števi njegovih prijateljev Tržačan°v'
L
Josip Gradeu:
Zgodovina slovenskega naroda
Nadvojvoda Ferdinand. — škofa Sfobej in Hren. Delovanje reformacijskih komisij.
■Prepove naj jim pridigovanje ® ukaže pod smrtno kaznijo, da °k določenem roku zapuste avstrijske_ dežele. Zaradi previdnosti naj zastavi grad in me-sto (Gradec) ,s katoliškimi vo-•Iaki. — Stobej se je izjavil tudi 0 nameravani inkviziciji, da bi 113 Štajerskem, Koroškem in kranjskem nič ne koristila, pač Pa škodovala, ker tu mnogošte-vdni javno in svobodno spoznavajo Lutrov nauk in sicer Iju-^je) ki imajo pri vojaštvu in u-Pravi najodličnejše službe. Zate 1 tu inkvizicija prišla že prepo-2ll0j pač pa bi imela pomen za Primorske pokrajine, kjer bi u-!egnila služiti v obrambo katoliške vere.
Giavna misel, ki jo izraža Sto-
v svoji spomenici, je ta, da
bej
itria vladar oblast, določati ve-^spoved svojih podložnikov, in erdinand naj to svojo oblast °dločno uveljavi. Ta nazor ni ^0v- Že verski mir, sklenjen v Vgsburgu 1. 1555., je slonel na a^elu, da ima vladar pravico v °cati veroizpoved v svoji de-1 (cuius regio, illius religio)
in po tem načelu so mnogi protestantski knezi v podložnih pokrajinah s silo uvedli luteran-stvo. Proti koncu 16. stoletja so se pričeli posluževati te pravice tudi nekateri katoliški vladarji in so luteranstvo izrinili iz svojih mej, tako bavarski vojvoda Albreht II., države Fulda, Juelich — Cleve — Berg, Westfalen, Wuerzburg in Solnograd. Ko Stobej tu opozarja nadvojvoda na njegovo zakonito pravico, mu hoče hkrati dokazati, da izvršitev ne bode težka, ako se previdno postopa. Ljudje se bodo njegovi zapovedi radi uklonili, sicer pa naj se jim da prostost, da se izselijo, ako se nočejo izpreobrniti.
Stobejeva spomenica je nadvojvodu zelo ugajala. Sklenil je takoj pričeti po njegovih nasvetih in se točno držati danih mu navodil. Ves razvoj državne “protireformacije” v deželah Notranje Avstrije se je poslej vršil po načrtu, ki ga je zasnoval škof Stobej, in uspeh je pokazal, da je nadvojvoda ubral pravo pot.
Velikega pomena je bilo za srečen izid Ferdinandove katoliške reforme, da sta mu bila poleg Stobej a ob strani še dva druga odlična in vplivna cerkvena moža, ki sta se zavzela z vso vnemo za izvršitev njegovih namer: Tomaž Hren, bnezošfkof ljubljanski, in Martin Brenner, škof sebovski. Zlasti osebnost prvega, kateremu so pozneje pridejali ime “kranjskega apostola,” zasluži našo pozornost.
Tomaž Hren je bil rojen 13. novembra 1560 v Ljubljani. Čiče Lenart Hren (Kren) je'bil imovit hišni posestnik, ki je i-mel tudi pri Jesenicah na Gorenjskem fužjine. V Ljubljani je bil dolgo časa mestni svetovalec in celo župan. Kakor večina odličnejših meščanov se je tudi župan Hren oklenil nove vere. L. 1565. ga najdemo med poslanci, ki so šli na graški dvor, da izposlujejo Primožu Trubarju dovoljenje, naj bi smel bivati v deželi. Mati Uršula roj. Žitnikova je bila sestra dunajskega vseučiliškega profesorja Gašperja Žitnika, ki je po smrti Lenarta Hrena (1668) prevzel vzgoja osemletnega dečka Tomaža, ga pozval k sebi na Dunaj in s tem rešil “iz žrela krivoverstva.” Mati se je potem drugič omožila z ljubljanskim jerme-narjem Jurijem Kunstom, a leta 1597., še preden je Tomaž
Hren postal škof, se že oba omenjata med mrtvimi.
Mladi Tomaž je bival na Dunaju komaj eno leto, ko izbruhne huda kuga. Skrbni ujec pošlje svojega varovanca v ad-montski samostan, da ga telesno in duševno zavaruje. Ostal je tamkaj štiri leta in se vzgoje-val v samostanski šoli. •
(Dalje prihodnjič)
Pismo iz Venezuele
i
1P53
J^aznanilo in ^Zah-Vala
Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrl ljubljeni soprog, oče, sin in brat
Andrew F. Krainz
I* .
KI Je previden s svetimi zakramenti zaspal v Gospodu dne 9. novembra 1953.
Naš ljubljeni pokojnik je bil rojen dne 16. avgusta 1906 v Clevelandu, Ohio. Pogreb se je vršil dne 13. novembra iz pogrebnega zavoda Frank Zakrajšek in Sinovi v cerkev sv. Vida. Po pogrebni sv. maši, katero je opravil Rev. Victor N. Tomc, pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter °ndi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. Jos. Vargi, ki je pokoj-uika previdel s svetimi zakramenti. ^aj mu dobri Bog za to obilo poplača.
Dalje se iskreno zahvalimo Rev. Victor N. Tomcu za opravljeno pogrebno sveto mašo ter druge pogrebce molitve, ki jih je opravil za pokoj-cika. Tudi njemu naš iskreni: Bog piačaj.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so °h krsti pokojnega položili toliko le-pih vencev, ga okitili in mu tako izkazali zadnjo čast.
Enako se iskreno zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bo-do opravile za mir in pokoj njegove duše.
Najlepša hvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolavo svoje avtomobile ter mnogim omogočili, da s° se mogli udeležiti pogreba.
Hvala vsem, ki so prišli pokojnika kropit, ko je počival na mrtvaškem °dru ter molili za mir in pokoj nje-Sove duše. Še prav posebej pa onim,
pki so se udeležili pogreba, zlasti svete maše ter potem pokojnika spremili na pokopališče vse do njegovega groba.
Zahvala društvu France Prešeren št. 17 SDZ za vso pomoč in naklonjenost, kakor tudi pogrebcem, ki so nosili krsto pokojnega.
Dalje zahvala dobrim sosedom iz E. 63. ceste in Orton Ct., za lepi venec sosedov in pa za sv. maše. Posebej zahvala nabiralcem za venec in sv. maše.
‘ i Zahvala John Špehu, ki je takoj ’ poklical rešilno moštvo in pa duhovnika, da je pokojnika previdel s sv. zakramenti.
Zahvala za izraze sožalja bodisi pismeno ali ustmeno.
Zahvala pogrebnemu zavodu Frank Zakrajšek in Sinovi za tako lepo vodstvo pogreba ter za vso p«-slugo, ki so nam jo dali.
Končno zahvala vsem, ki so nam kaj dobrega storili ob tej za nas tako grenki uri.
L
Ti pa, ljubljeni soprog in skrbni oče, sin in brat, počivaj v miru in lahka ^aj Ti bo gruda te Tvoje domovine, duši Tvoji blagi pa večni mir, ki Ti ga iz vsega srca želimo. Naj Te dobri Bog nagradi za vse Tvoje delo in skrbi za nas 2 večnim veseljem v družbi izvoljenih.
Enkrat glas Odrešenikov nas iz groba zbudil bo, in poklical pred Sodnika našo dušo in telo.
Tvoji žalujoči:
JENNIE KRAINZ, soproga
ANDREW F. KRAINZ, in MICHAEL KRAINZ, sinova MARY KRAINZ, mati	MICHAEL KRAINZ, brat
LILLIAN KRAINZ, snaha
Cleveland, Ohio, 9. decembra 1953.
lil
Caracas. — Med pripadniki vseh narodnostnih skupin v Caracasu se je raznesla vest o Izseljeniškem dnevu, ki se bo vršil — poi najnovejših podatkih — 16 in 17 januarja 1954, in upam, da ste tudi Vi vsi o stvari na splošno že obveščeni.
Glavni namen tega dneva je zbrati potrebna sredstva za novo ustanovljeno Katoliško vene-zulansko migracijsko komisijo, kateri je pomagal do življenja tako uspešno naš rojak dr. Štefan Falež. Drugi namen tega dneva pa je ta, da naj bi razne narodnostne skupine pokazale domačinom svoje običaje, pred vsem plese, ob spremljavi izvir-
preko Ameriške Domovine, naj nam priskočijo na pomoč. Prav tako sem pisal tudi po “cekarje” v Argentino. Upam, da bo prišlo vse o pravem času.
Pri “Verbeni”, 17. januarja, po naše veselici, pa bi mi Slovenci sodelovali s kioskom v obliki naše kmečke hike, v kateri bi se prodajala srca iz lecta, kranjske klobase s kislim zeljem in pivo. Srca bo napravila g. Ilija iz Los Teques, kranjske klobase ga. Blatnik, pivo pa bo poskrbela CCVM direktno od kake pivovarne.
Razumeli boste, da so s tem zvezani stroški, ki jih mora kriti vsaka skupina sama. Izračunali smo, da bo potreboval kiosk okoli 600 ccm lesa, ki velja pribl. Bs 250. —, prav toliko bo veljal karton, iz katerega bodo stene in strop, in okoli Bs 100. — bo potrebnih za barvo. Tudi lect, klobase in zelje ne bodo zastonj.
Prosim Vas, da po skupnih močeh prispevate za fond, iz katerega naj bi se krili stroški, ki so s tem v zvezi. Nekateri rojaki so že prispevali, drugi so se ponudili, da prispevajo z delom in gotovino. Prispevke pošiljaj-
daj pa obljubljajo, da bo davke določila država na osnovi hektarskega donosa, to se pravi, da bodo določili višino davka z ozirom na to, koliko se na kakem posestvu povprečno pridela. V načelu je to način, po katerem so, določali davke v stari Avstriji in nato v Jugoslav, sedaj je le vprašanje, v koliko bodo oni, ki bodo te davke na posamezna posestva preračunavali, delali vestno in pošteno. Predvidoma bodo vsaj v Sloveniji davki odrejeni na nov način že za 1. 1954.
Njegovi otroci so namreč v šoli povedali, da imajo doma v stanovanju obešen križ.
— Ameriško pomorsko oporišče na otočju Havaji je bilo ustanovljeno 1. 1887. Havaji so bili tedaj še samostojna država.
Molki dlobl]o delo
Komunisti so trdovratni grešniki
Vsi pozivi komunisitčnih veljakov, da bi se komunisti “poboljšali” in postali takšni, kakor so bili pred 1. 1945 in prva povojna leta, so izgleda ostali brez uspeha. Vedno znova se pojavljajo enaki pozivi, ki naj bi vneli komuniste, da bi se z večjo odločnostjo borili “proti škodljivim pojavom.” Pismo centralnega komiteja poziva jasno: “Odkrivaj in’razgaljaj sovražnika, bij ga in pobij ga!” — Lepa demokracija tole in seveda še lepša svoboda!
SHEET METAL MEN potrebujemo
Sheet Metal mehanike Delavce izvežbane v izdelovanju kovinske posode in opreme za kafeterije.
Redna plača.
Bonus in nadurna plača.
52 tednov v letu garantirano! FHE MONARCH EQUIPMENT 5200 Euclid Ave.
UT 1-7900
(243)
ne glasbe. Z nekaterimi rojakina m°je ime, bodisi v znam-
'kah, po poštni nakaznici, ali v obliki bančnega čeka.
Vnaprej naj lepša hvala in pre-srčen pozdrav!
Vladko Kos Apartado 2381 Caracas, D. F.
Vesli iz Slovenije
sem že imel sestanek ter je bil govor o tem, kaj naj bi mi Slovenci pokazali. Na žalost naša skupina ni tako močna, da bi lahko nastopila z narodnimi plesi, poleg tega niti nimamo tukaj narodnih noš. Vkljub temu smo prišli do zaključka, naj bi se napravilo sledeče:
Pri festivalu (16. jam. zvečer, verjetno v stadiju za Baseball) bi sodelovali Slovenci s skupino narodnih noš, ki bi se pripeljala v areno na koleslju, edini kočiji, ki je menda na razpolago v Caracasu; če bi se nas toliko našlo, da bi napravili moški oktet, bi tudi kaikšno “rekli.”
Za narodne noše sem se obrnil na Slovensko pisarno v Clevelandu, od koder so; mi tudi že odgovorili, da so
Ureditev davkov obljubljajo
Vprašanje višine davka posameznega kmeta ali obrtnika so doslej reševali krajevni ljudski odbori. Da ti niso bili posebno tenkovestni, kadar je šlo za tako-zvane reakcionarje ali po naše nekomuniste, je znana stvar. Povečali so davke nasprotnikom komunizma, da so jih lahko pozvali rojake zmanjšali svojim pristašem. Se-
Ker imajo v stanovanju _ razpelo
Komunistična oblast je vrgla v Ljubljani iz službe docenta na Slov. univerzi dr. Maksa Vraber-ja kot “reakcionarnega tipa.”
ZA ZAVAROVALNINO proti OGNJU, NEVIHTAM, AVTO NEZGODAM
pogličite:
JOHN ROŽANCE
15604 Waterloo Rd.
KE 1-6681
Ali sfe prehlajeni?
Pri nas imamo izborno zdravih da vam ustavi kašelj in prehlad Pridite takoj, ko čutite prehlad.
iasidei Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1-0034
Naročila sprejemamo in izvršujemo po pošti tudi za Clevelnad.

SINGER
, n
STRAIGHT-NEEDLE • SWING-NEEDLE (Zit-zui • SLANT-NEEDLE
Desk Model
De Luxe Desk
Budget Portable
Kadarkoli izbirate vrste ali model šivalnega stroja, odločite se za SINGER. Več kot stoletna skušnja v proizvodnji šivalnih strojev vam jamči, da bo stroj vstrajal do konca.
Lahko se zanesete tudi na SINGERjevo postrežbo . . . saj je tako blizu kot vaš telefon, čez 45 trgovin v Severnem Ohiju je v stanju nadomestiti SINGERjeve' dele kot tudi postreči s popravili.
In zapomnite si: sloviti SINGERjevi ŠIVALNI TEČAJI, katere vodijo izkušeni učitelji, so vam brezplačno na razpolago, če kupite SINGER šivalni stroj.
Ta božič in skozi vse prihodnje leto boste našli za ženo, ki šiva v bližnjem iSINGERjevem ŠIVALNEM CENTRU vse šivalne potrebščine ... po lahko zmogljivi ceni.
NSW SINGER SEWING MACHINES ARE PRICED FROM
^ Liberal Trade-In Allowance • Minimum Down Payment • Easy Terms
•A Trade Mark of THE SINGER MFC. CO.
SINGER SEWING CENTER
Vneseno v telefonski knjigi samo pod SINGER SEWING MACHINE CO. . . . poglejte za najbližjo trgovino.
AVTO PRODAJALEC
Izvrstna prilika za moškega, ki je izkušen v prodaji. Mora poznati dosti ljudi in znati več jezikov. Plača, provizija in demonstrator.
FRANKEL
CHEVROLET CO. 1258 E. 105 St.

(242)
Ženske dobijo delo
Kafeterija
Ženska dobi delo v kafeteriji v tovarni. Redna plača. 20 ur na teden. Prosta zavarovalnina in hospitalizacija.
Kličite Miss Allen
HE 1-0500
(245)
ženske
Ženske dobijo delo za čiščenje uradov v tovarni zjutraj in ob sobotah.
NELMORE MFG. CO.
26420 Lakeland Blvd.
(244)
MALI OGLASI
Naprodaj
Mesnica, dvajset let v enem prostoru, dobro urejena, v sredi slovenske naselbine. Poceni. Kličite KE 1-4058.	(243)
Za božični dar
Dolbite nove krasne harmonike, pripravne za ženske, 120 bass, 8 piščal, 6 šift, samo $195. Lastnik. 7710 Mdlrose, blizu E. 79 in Wade Park. (244)
Iščejo stanovanje
Išče se 3 ali 4 sobe za tri odrasle osebe. Kličite: UT 1-2109.
— (243)
Delikatesen naprodaj
Naprodaj je delikatesen z 3 sobami zadaj. C-2 licenca. Dober promet za mlad par. Kličite EN 1-2544.	(245)
ENODRUŽINSKA HIŠA NAPRODAJ
na Lucknow Ave., blizu E. 156. ceste, 6 sob, kopalnica na 1. nadstropju, umivalnica na 2. nadstropju, beneški zastori, plinska kurjava, dvojna garaža. Se' lahko TAKOJ vselite. $9,500.
KOVAČ REALTY 960 E. 185 St.	KE 1-5030
(245)
Naprodaj
Enodružinska hiša s 6 sobami je naprodaj na E. 71 St., južno od St. Clair Ave., za $7.-500. Kličite EX 1-2559 po 6:30 zvečer.	—(245)
Sobe se odda
Odda se 5 sob v najem, zgo-rej. Oglasite se na 1070 E. 61 St.	—(242)
Naprodaj
Poslopje z trgovino in stanovanje z 4 sobami na 16725 Waterloo Rd. Kličite IV 1-5549.
(244)
JOHAN BOJERi
IZSELJENCI
ROMAN
Prišel je dan poroke. Bilo je navzočih, mnogo gosposkih ljudi, nekateri so sedeli v fraku pri mizi in vrstili so se govori in zdravice. Morten Kvi-'dal je bil v sijajnem razpoloženju. Govoril je v imenu starih, tako da je Karen jokala. Kal in Siver sta se spogledovala. Ko so prišle na vrsto cigare in kava, sta se na skrivaj splazila tjakaj v staro hišo in si privoščila pošteno pipo tobaka, ki sta si ga sama narezala.
Ali končno se je nekega dne dogodilo to, na kar se je Kal veselil že leto in dni.
Ponudil je bratu, naj bi ostal tukaj. Dobil bo četrt zemlje, šest sto maalov, s poslopji, konji in orodjem. Kal ga je potreboval. Otroci so se poročili, Karen in on sta ostala sama. Ali pa če bi se jima hotel pridružiti in prebivati v isti mali hišici? Ne bi se mu bilo treba bati revščine.
Kaj naj bi bil brat odgovoril drugega, kakor da je nalahno zmajal z glavo. To so bile tako velike reči, da se niti zahvaliti ni upal. Kal, ta Kal.
Ali ostal je.
In vse je bilo dobro, dokler ni na pokrajino legla jesen z viharjem in sivo meglo. Tedaj je Siver pričel hoditi okrog in tožiti o protinu in da ne more spati. Imel je take bolečine v križu in tako trganje v vseh u-dih, nihče si ni mogel predstavljati, kako hudo je to bilo.
Ko pa je padel prvi sneg, je nekega dne prišel k bratu in mu potožil. Čutil se je nesreč-ega. Prosil ga je pomoči, da bi se vrnil domov v Skaret.
Da, da. Dobil je še enkrat debel sveženj bankovcev in Kal ga je odpeljal na postajo. A to pot se nista šalila. To je tako nekaj čudnega, videti svojega edinega brata poslednjikrat.
“'Pozdravi domovino! In pozdravi Skaret!” In vlak je odpeljal brata in Kal je stal spet sam na ravnini.	>
To zimo pa so pričeli posli na farmi govoriti o tem, da straši. V skednju je neprestano nekaj šepetalo in dogodilo se je celo, da so v temnih kotih videli, kako se je nekaj živega premikalo.
Isto se je dogajalo v vseh drugih gospodarskih poslopjih, povsod, kjer je bilo tema. Nekaj se je plazilo okrog z neslišimi koraki. Karen je slišala o tem, ali ni hotela nikomur priznati, kdo je to bli. Saj je vendar morala hoditi tamkaj okrog in gledati, ali se je morebiti domači duh preselil v nova poslopja. In kmalu jo je mlada žena presenetila tudi v novi stanovanjski hiši, spodaj v kleti ali pa zgoraj v kašči, povsod, kjer so bili kaki temni koti. Tamkaj je stala starka in ni bila prav nič vesela, če so jo zalotili. Saj je vendar morala pogledati, ali je srebrna žlica, ki jo je čisto na skrivaj zakopala pod temelj, privabila semkaj prave male duhove.
Prihodnjega leta sredi jeseni pa seje Kal pripelja nekega dne pred hišo in videl stopiti iz nje svojo ženo v nedeljski obleki, kakor si je bil želel. Ni je bilo lahko pregovoriti, da bi šla z njim. Prav zdaj je imela hišna gospodinja na veliki farmi o-praviti tisoč stvari. “Kam se peljeva?’ Tega Kal ni hotel povedati. “Kako dolgo bova ostala z doma?’ — “Ah, ne tako zelo dolgo.”
“Ti si in ostaneš tak, kakršen si bil,” je zamrmrala in sedla na voz.
Da, da, zdaj sta se peljala. Kal se je še zmeraj delal skrivnostnega. Zadaj na voz je postavil košaro, ki mu jo je bila napolnila sinoči Siri, odvetnikova žena.
Konja sta stresala glavo in tekla v lahnem diru, najprej skozi mesto, kjer sta bili zdaj dve cerkvi, potem mimo farm, dalje, vse dalje. Karen je bila čim dalje bolj nestrpna. Kam za božjo voljo se neki peljeta? Ali si je nemara domišljal, da je imela čas za kaj takega?
Kala je imenitno zabavala žena, ki je sedela zraven njega in se jezila. Štirideset let skoraj že ni imela niti enega prostega dne.. Prva zjutraj na nogah in zadnja zvečer v postelji, delati delati, tudi opoldne, ko so se možje odpočili — to je bilo njeno življenje v vseh teh letih. Nikamor ni potovala, niti do Northvillea, odkar so prišli v
MOČ — To je ena izmed prvih slik najnovejšega Pratt-Whitney turbojeta, ki razvije 10,000 konjskih sil moči. S temi stroji bodo opremili naša nova vojna letala. Pravijo, da je ta turbojet najmočnejši, kar jih je sedaj v rabi.
prerijo, niti ene obleke si ni kupila, dokler ji niso s silo potegnili čez glavo črne svilene o-bleke, ko so se otroci ženili. Ali danes si je Kal namenil, da ji bo že pokazal. Prav gotovo ni bilo prezgodaj.
Prišla sta v pokrajino, kjer še nista bila nikoli. Farme so bile vse slabše in slabše, samo kupi sena in sive lesene hiše in majhne njive okrog njih. Novi naseljenci, ki se še niso opomogli. Da, da, onadva sta to poznala. Nazadnje so bile samo še ilovnate koče, in ko jih je Karen videla, je vzdihnila. Ni še pozabila, kako težke so bile prerijske zime v takih kočah. In nazadnje je bila samo še divjina, ki je valovila sem in tja v vročem poletnem dnevu, rjava, zelena in prav tam daleč vijoličasta, dokler se vse skupaj ni spojilo kakor morje z nebom, ki je drhtelo v solncu.
Končno je Kal zavil s poti. O-na ga je pogledala, kaj naj je to pomenilo? Jeza ji je že prekipevala, kaj za božjo voljo je to pomenilo? Ali je imela čas za kaj takega? Da, prav zares, izpregel je konje in jih izpustil. Ali je popolnoma znorel?
Zdaj je prinesel košaro. “Tako, zdaj sediva lepo v senco voza in si malo odpočijva!’ je rekel. “Le sedi, potem dobiš nekaj dobrega.”
Ona se je branila, se jezila in mrmrala. Ne, ni hotela, zahtevala je, da se takoj odpeljeta domov, toliko dela jo je doma
čakalo. Ampak kaj za božjo voljo, kaj je bilo spet to? Iz košare je privlekel bel prt — da in ga malo neokretno razgrnil po tleh. Da, da, saj končno česa takega ni bil preveč vajen. In potem je prišla na dan steklenica, kozarci, krožniki, noži in srebrna posoda s pokrovom. Posodo je poznala, bila je Širina. Ne, ampak . . .!
“Kaj ne misliš k mizi, žena?”
Vzdihnila je. Ali nazadnje se je le morala vdati. Bila je prava gostija na travi, natočil je iz steklenice. “Na tvoje zdravje, Karen!”
Sicer ji ni bilo nič za rdeče vino, ampak če sta že morala počenjati neumnosti! “Ali se ne bi spet kmalu peljala domov ” je predlagala in je ves čas se-
dela kakor na trnju.
Tedaj pa Kal dvigne kozarec tako kakor je vil videl to pri gospodi — in pravi: “Ti si zdaj prosta, žena. In tudi jaz sem prost, — danes in vse dni odslej. Zakaj davi je Anders prevzel farmo. Zdaj se lahko oba odpočijeva.”
To je Karen znova razburilo, ni ji bilo nič kaj po godu, čeprav ji ni prišlo popolnoma nepričakovano. Ali končno jo je le pomiril. Da da, da da, ampak zakaj naj bi tukaj sedela?
“Na tvoje zdravje, Karen! In zahvaliti se ti moram!”
“Zakaj bi se mi moral zahvaljevati?”
“Ne, ne. Ampak poročena sva šest in trideset let. In marsikaj vsa pretrpela v domovini in
DRUŠTVENI IMENIK
Več posameznih društev ima v našem listu seznam svojih uradnikov, čas sej in prostor istih. To priobčujemo po enkrat ali večkrat na mesec. Za drugo leto bodo ti društveni oglasi zopet po $10, kar gotovo ni preveč za 12 ali še več oglasov.
Društvom, ki imajo take oglase v imeniku v našem listu priobčujemo potem še razne druge stvari brezplačno, kot vabila na seje, pobiranje asesmenta in druge take kratke vesti. Torej dobijo društva za borih $10 na leto mnogo koristnega.
V decembru imajo društva letne seje in jim priporočamo, naj na teh sejah sklenejo dati mesečni oglas v imenik društev za Ameriško Domovino. Vsako društvo zmore to malo vsoto, ki nikakor ni pretirana. Samo tistim društvom, ki bodo imela oglase v tem imeniku, bomo zastonj priobčevali razna kratka naznanila.
^ ^
Božična DARILA
Kot vsako leto, kupite tudi letos TAKA BOŽIČNA DARILA, ki bodo trajala celo leto! Spomnite se svojih dragih za 12 mesecev, pa se bodo tudi oni SPOMNILI in MISLILI na VAS, kadarkoli bodo uporabljali tako praktično darilo!
Mi imamo na zalogi bogato izbiro daril za vsakega člana družine!
Plačilni pogoji in obroki so zelo ugodni, odplačevanje pa lahko začnete šele po NOVEM LETU!
DARILA za MATER: Maytag ali Apex avtomatični pralnik — moderen Universal ali Caloric štedilnik — Hoover električni čistilec prahu — Westinghouse priročne potrebščine.
DARILA za OČETA: Raytheon ali Westinghouse TV — udobni naslanjači — stoječi pepelnik —- svetilj-ke za branje.
DARILA za SESTRO: Lane Cedar skrinje — Thomas hassocks — stoli za spalnico — košarica za šivanje. DARILA za BRATA: mali radio — električni aparat za britje — svetil j ka za branje.
ZA HIŠO: preproge in karpeti za sobe — novi udobni modroci (tudi Miklavž rad udobno spi) — zofe in naslanjači.
ZA OTROKE: praktične mizice in stolčki — pisalne mizice — table za pisanje — punčke in razne druge igrače.
Kot vsako leto, smo tudi letos stvari uredili tako, da bomo našim odjemalcem dali najnižje cene za predmete visoke kvalitete!
NAJLAŽJE se o tem PREPRIČATE, ako nas OBIŠČETE in si OGLEDATE našo široko izbiro predmetov in nizke cene!
PRIDITE PO KOLEDAR ZA 1954. LETO!
ANTON GRDINA IN SINOVI
FURNITURE DEALERS
15301-03 Waterloo Road	KEnmore 1-1235
ODPRTO: v ponedeljek, četrtek in petek do 9. ure! v torek in soboto do 6. ure v sredo zaprto cel dan
DAJEMO EAGLE ZNAMKE
tukaj.”	!
Tedaj je Karen vzdihnila in pogledala predse. To je bilo le preveč res. Le ko bi človek premišljeval o teh stvareh. “Marljiva si bila, Karen.” “Ah, ne govori tako. Ko pa je še toliko stvari, ki bi jih morala storiti.”
“Neumnost. Kmalu se bova oba preselila na pokopališče.” In to je bilo spet res, tako da je Karen morala še dalje strmeti predse.
Ko sta se tako pogovarjala, sta bila v resnici čim dalje bolj mirna. Najprej so bili tu otroci. Oluf je bil pisal in prosil, da bi rad dobil v dediščino uro ali pa kladivo iz Skareta. In Siri je hotela imeti izseljenski zaboj. Ali Kal se je praskal po bradi in rekel, da si je treba vse to še malo premisliti.
Nazadnje je razgrnil odejo in legla sta k majhnemu opoldanskemu spancu. Tudi Karen se je končno umirila
ZA VERNEGA SLOVENSKEGA ČLOVEKA, NAJ BO IZOBRAŽEN ALI NE JE PRAV PRIMERNO BOŽIČNO DARILO KNJIGA
‘‘CERKVENA POEZIJA’’
prevod psalmov, slavospevov in cerkvenih himen
Knjiga je trajne vrednosti in vsebuje duhovne zaklade — molitve — več kot treh tisočletij... Če daš tako knjigo pravemu človeku, takemu, ki jo bo bral, si mu dal dar ne le za eno leto, za vse življenje!
Naroči pri : SLOVENSKI PISARNI, 6116 Glass Ave., Cleveland 3, Ohio ali REV. JOŽE VOVK, Box 599, Ely, Minn. (Stane $3.00, po pošti $3.25.)
V naznanje druilvom in posameznim elanom korporacije
SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Rd.r Cleveland, Ohio
Redna Letna Seja Korporacije SDD
se vrši
*
v nedeljo dne 31. januarja 1954
V SPODNJI DVORANI SDD
Pričetek ob 2 uri popoldne Za direktorij
VINCENT C OFF, tajnik.
ČERNETOVA ZDRAVILNA KOPEL
V IZOLIRANEM KEPU ZA KOPANJE V VROČEM ZRAKU,
V VAŠEM DOMU JE VAŠ KLJUČ DO ZDRAVJA V BOJU PROTI:
Prehladom - Revmatičnim in Artritičnim obolenjem - Slabemu obtoku krvi
VAŠ KLJUČ DO LEPOTE S TEM DA:
Čisti vaše telo od znotraj - Prepreči izpuščaje in kožne nečistosti Zmanjšuje odvišno težo - Ohranja mladostno gibčnost
Hvaljena od stotero družin in izpričana s pismi, ki ji*1 pošljemo v prepisu s točnimi naslovi, bo tudi Vam P°' nagala, zato pišite še danes.
DR. IVO ČERNE
1421 E. 53 St. Tel. UT 1-9413 Cleveland 3, Ohio
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd ST.	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD.	KEnmore 1-5890
15301 WATERLOO ROAD	KEnmore 1-1235

BARAGOVA PRATIKA
ZA LETO 1054
ima pestro in zanimivo vsebino. Vsak jo bo vesel. Naročite si jo dokler je v zalogi.
Slane sl.25
s poštnino,
kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th St.	Berwyn, IH*
P. S.: Znamk, prosimo, ne pošiljajte
rrTXXŽ^