218. številka.
Ljubljana, v petek 25. septembra.
XVIII. leto, 1885.
I*»irtiH vr..ik duri r,yvi'vr, i-.iin »i nedelje.in praznik«, tor velja pu poŠti prcjeman za a vstrij sko-oger ake dežele za vao leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., xa ,eden mestrc 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja ua dom za vse leto 13 gld. za 4etrt lota 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na (dom računa se po
10 kr. za mesec, po  0 Wr. ia četrt leta. — Za tuje deie!« toliko ve£, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jcdeukrat tiska, po 5 kr., če so dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tJBka. Dopisi naj sb izvole fraukovati.    Rokopisi »o no vračajo.   Uredništvo in npravništvo jo v Itudolfa Kirbiša hiši, „t!led:iiiška stolba". Upravništvu BHJ se blagovolijo pošiljati naroču.ne, reklamacije, oznanila, tj. vho administrativne stvari.
Ljubljanska poddruznica
„Družbe sv. Cirila in Metoda"
ustanovlja se v neđ.eljo 2*7. septexn"bra 1.1.
Poddružničrii zbor
bode
ob 11. uri dopolodne
v dvorani Ljubljanske Čitalnice
s sledečim vMporedom:
1. Nagovor.
2. Pretresovanje poddružničnih pravil.
3. Volitev poddružničnega načelstva.
K pristopu vabi vse prijatelje slovenskega šolstva
Ustanovni odbor
družbe sv. Cirila in Metoda. Položaj na balkanskem poluotoku.
Za zgodovinsko znamenitega sestanka v Kro-meriži menda nihče ni mislil, da smo tako rekoč na pragu dogodkov, ki utegnejo zopet razviti in vzplamtiti orijentalsko vprašanje, kateremu so se diplomati tako skrbno in skoro bojazljivo izogibali. Ko se je na kongresu v Berolinu razrezal Sv. Šte-fanski dogovor in razcepila Bolgarska v dve nenaravni polovici, smo sicer znali, da novi položaj ne bode trajen, a da bodo narodi sami tako hitro razveljavili, kar so diplomati pri zeleni mizi skrpali, tega se vender nesmo nadejali.
In vender je temu tako. Zjedinenje Bolgarske Z vzhodno Rumelijo je gotovo, „fait accompli", zvr-šilo se je tako nepričakovano, s toliko smelostjo in točnostjo, da mu nemamo primere v svetovni zgodovini in da so vsi državniki v zadregi, kako bi se lotili kočljive te zadeve. Takraj in onkraj Balkana pripravlja se mlado in staro z nepopisnim navdušenjem na obrambo domovine, prostovoljci hite iz vseh krajev vkupe — samo v Plovdivu oglasilo se jih je 1200, — meja se utrjuje, vse strategične postojanke proti Turčiji so že zasedene, vsa dežela podobna je velikemu vojaškemu ostrogu, vse vrši se tako redno in točno, kakor pri paradi in doga-
jajo se epizode, kakeršnih pri takih prilikah nesmo vajeni, s kratka: režisGr je vse izvrstno uprizoril.
Vzgled Bolgarije uplival je na vse sosede. Akordi narodne pesmi „Šumi Marica" našli so odmev v Srbiji. Tudi mlada ta kraljevina čutila je takoj, da treba mobilizovati vojsko, da je dogodki, katerih se je nadejati, ne najdejo nepripravljene, da pri tej priliki, če možno, udobi Staro Srbijo in morebiti kos Makedonije, kjer biva tudi precejšnje število Srbov, dasi je velika večina bolgarska.
Na drugi strani vzdignili so se albanski rodovi. Že v 1. dan septembra zbrali so se bili pri „Rudečem gozdu" in razpršili batalijon Turkov. Ta sijajna, ter lahka zmaga pridobila jim je mnogo pristašev, „Prizrenska liga" oživela se je zopet ter zapisala na svoj prapor gasio „baštinije skipetaris", pobratimijo škipetarcev. Albansko gibanje naperjeno je na štiri strani. Proti Bolgarom, ker si svojo mesti Prištino in Uesktib; proti Grkom, ker bi si slednji radi prilastili velevažno in slavno Janino; proti Črnogorcem, ker je meja mej njimi in Albanci še preporna; proti Turkom pa, ker bi se Albanci radi otresli turškega gospodstva in ker je njih glavni smoter ustanoviti nezavisno Albanijo in tako izvršiti oporoko slavnega junaka Jurija Kastriotiča Sken-derbega.
Na jugu balkanskega poluotoka pa so se začeli gibati potomci starih Helenov. Spomnili so se pri tej priliki, da živi tudi nekaj njih rojakov v Makedoniji in da bi baš sedaj kazalo potegniti se za svoje dozdevne pravice. In kakor bi vsega tega še dovolj ne bilo, poroča nam električna iskra, da so se zganili itak nikdar mirni Kandijoti in da nameravajo proglasiti svojo nezavisnost.
Na vseh straneh balkanskega poluotoka torej mobilizovanje, oboroževanje. Narodni zastopi in zbornice posvetujejo se o položaji in dovoljujejo potrebne vsote za vojno. Narodno sebranje bolgarsko dovolilo je že 10 milijouov levov v ta namen, srbska vlada pa, ki je vsekdar posebno brezozirna in resolutna, pridržala si je v vojne namene 20 milijonov frankov, odločenih za to, da se poplača železniški dolg.
Bolgari, Srbi, Albanci, Grki in Kandijoti, vsi hote ali razširiti svoje dosedanje meje, ali pa osnovati si svojo novo državo, vsak bi onemoglemu
Turku rad odtrgal kako zaplato od njegove suknje. In ravno zaradi tega, ker Turek še ni poginil in je že toliko dedičev in ker so ti dediči tako nasprotni, je položaj tako težaven in nevaren. Popolnem nemogoče je, ustreči vsem tem željam in težnjam, zadovoljiti vse omenjene dediče, a če se bodo te želje le deloma i/polnile, zgodilo se bode to na troške Turčije, katero so diplomati in države doslej itak le umeteljno vzdržavali.
Nesmo tako vročekrvni, da bi mislili, da bodo takoj jutri Turka zapodili preko Bospora v Anato-Itjo, da bodo polumesec v Evropi popolnem že sedaj mrk iti), za trdno se pa zanašamo, da Bolgarska ostane zjedinjena, kakor je danes in da, če to ni Turčije konec, je vsaj koncu začetek.
Politični razgled.
AUttraiUe dežele.
V Ljubljani 25. septembra.
Kakor se poroča, odložil je svoj državno* zbovNki mandat dr. Arnold Rapoport, ki je h kratu pravni konzulent „Landerbanke", ker je z druzimi posli preobložen. Državni poslanec dr. Eksner, ki je profesor na Dunajski visoki šoli za zemljiško kulturo, bode še letos predaval, četudi je državni poslanec. Hotel ni namreč prositi za odpust, dasi je imel pravico. To je tudi gotovo hvale vredno. Da bi ga le posnemali drugi profesorji in višji uradniki na Dunaji, kateri so državni poslanci, ako jim dovolj časa ostaja, da morejo opravljati svojo službe poleg izvrševanja svojega mandata. Dr. Eksner je s tem tudi pokazal, da se ni zategadelj urival v zbor, da bi imel v letu več prostega časa, kakor se je že sem ter tja tudi zgodilo. — Zmerni rusinski poslanci, katere so pri volitvah podpirali vlada in Poljaki, neso ustopili v poljski klub ter ne mislijo ustopiti v nobenega.
II i \ al sli i sabor bavil se bode v prvih sejah s sledečimi stvarmi: Poročilo finančnega odseka o deželnem zakladu, ljudskošolskem in štipendijskem zakladu, poročilo imunitetnega odseka, da se dovoli kazensko sodnje zasledovanje nekaterih poslancev, poročilo peticijskega odseka, poročilo o predlogu Smičiklasa, da se predloži načrt zakona, da bosta tudi Marijin Dol in Žužemberk zastopana v deželnem zboru. Vlada bode pa saboru predložila reformo uprave.
Predvčeraj se je otvoril v Karlovcih cerkveni kongres ogvr*kili in hrvatskih Srbov. Kraljevi reskript se jo prečital v madjarščini, potem
LISTEK.
Kandidat nesmrtnosti.
(HumoriatiSki roman. — ('v.ski spisal SvatoplukJ^Oech.)
VUI.
(Dalje.)
Ta čas živel sem kakor v raji. Po zajutreku in po maši, h kateri sem hodil po vzgledu stroge pobožnosti svojega gostitelje, osedlal sem si konja in odjezdil po svojih opravkih na okolo, od koder sera se vrnil še le na večer. Po večerji zabaval sera se pri čaši vina pozno v noč s starim gospodom. Pri tem imela sva često male prepire, kateri vendar neso prišli do ostrosti in so se končavali navadno z zvonkim trčenjem naših čaš. Moj izborni prijatelj brodil je namreč s svojimi nazori in z bar-žunasto okroglo čepico na vrhu Bnežno belih kodrov v temnem srednjem veku. Bil je sicer za svoj stan dosti učen. Umel je latinski in grški dovršeno, v teologiji bil je precej ravnodušen, in če je iz te zaklepal, pokazala se je nevednost ali vsaj površna znanoBt predmeta. Novoveška veda bila je zanj to,
kar je za nas Čehe njegova vasica. Bil je vražast. Veroval je posebno trdo kakor Bkala v prikazni duhov. Če sem hotel pobijati to njegovo vero, govoril je o Volteru in francoskih bogatajcih. Sicer pa je bil dobrosrčen starec, prijazen v občevanji, nagnen k šali in sam za šalo ustvarjen.
čudite se moji skromnosti, da nazivam občevanje z dobrim duhovnikom kakor živenje v raji. Vendar moram priznati, da sem tedaj potreboval k predstavi raja še drugih stvari. Posebno Eve. In ta bila je tudi, morda še lepša nego njena pramati, predno je použila usodno jabolko. Toda, oprostite, nadaljeval bodem oziroma na ono Evo v buffetu s tišim glasom; moja pripovest namreč ni po vsem v redu.
Dobri župnik imel je pri sebi poleg stare gospodinje še mlado netjakinjo. Zaman napenjal bi svojo zastarelo domišljijo, da vama naslikam njeno dražestnost. Vi mladi gospodje govorite sicer o krasoti ženske vselej samo v ditirambih. Izposodite si vselej od poganstva Venero, od krščanstva Madono. Skubite labode in gavrane, segate po zvezdah in delate druge norosti, da znesete skupaj dostojni obraz dragega bitja. In vender ne morete vložiti v svoja slova te vablivosti, s katero nam hoče v re-
snici glavo zmediti lepo dekle, če tudi ni nobena boginja. Mlada ta Španijolka nadvladala me je tem bolje, ker me je posebno očarala njena izvanredna lepota, tuji južni tip, nevidljivi žar črnega očesa in mali, nevedoma koketni kroj. Ni čuda, da je moje oko počivalo nad njo od začetka z občudovanjem in kmalu tudi z navdušenjem.
Toda nesem imel take priložnosti, da bi se ji bil tesneje približal. Videl sem jo samo zjutraj pri maši in zvečer pri mizi, kjer je bila nevede po-magalka svojega strijca pri naših besednih prepirih, ker so mi često njene oči vzele z ustnic najjasnejše dokaze. Mimo tega bila je pod strogim nadzorovanjem častitljivega strijca in njegove gospodinje.
A opazil sem kmalu, da je razumela dekle moje plamene poglede in da se njeno oči srecavajo z njimi z vidno vnetostjo.
To bil je seveda dobiček! Primoran od te vzajemne udeležitve našel sem kmalu sredstvo, po kojem sva se popolnem razumevala. Šlo je samo še zato, da bi si mogla dajati daljše in očesom ostalih manj pristopne uganke, kakor je je nama ponujala rana hoja v cerkev in večerni pogovor v obednici. Bistroumno dekle znalo si je pomoči. Po-
se je pa prevel v srbščino. Kraljevi komisar je pa nagovoril zbor samo v madjarščini. Prva seja bila je večjidel le formalna. V veririkacijski odsek so voljeni le privrženci narodne stranke. Pomenljivo je, da je Dimitrijević pred koncem seje prosil, da bi \ bodoče kraljevi komisar svoj nagovor vselej prečita! tudi v srbščini. Urednik „Zastave" je pa rekel, da bi bil nevaren praecedens prositi za srbsko prestavo. Je/ik kougresovim posvetovanjem je srbski, če je pa nas kraljevi komisar nagovori) madjar-ski, katerega jezika ne urnemu, se pa ni treba nam brigati za njegov nagovor. \\r kongresnih članov, zla>ti oni s Hrvatskega, namreč v istini ne razume madjarščine.
Obljubo cesarjevo, da bode On prej ko je mogoče obiskal llosuo, je že zvedela \sa Bosna in Hercegovina in je vse prebivalstvo jako razveselila. V nekaterih krajih že ugibajo, kako bi vspre-jeli cesarja. Kakor se sedaj sodi, obišče vladar oku-povani deželi drugo leto jeseni. — Dohodki Bosne in Hercegovine so se jako povekšali, zlasti desetina vedno več donaša. Stroški pa tudi naraščajo, če tudi ne tako hitro. Mnogo se potrebuje za zboljšanje občil in za rastne utrdbe.
Višanje države.
V/Jioiiiijorigi»4'liJNko Vprašanje seje precej poostrilo zaradi tega, ker je Turčija protestovala v posebnej okrožnici na velevlasti proti postopanju Bolgarije, in objavila, da pošlje čete v Uumelijo. Voljo za boj imajo pač v Carigradu, a hitro ne bodo mogli v Uumelijo odposlati veliko vojakov. Po zanesljivih poročilih je v Carigradu samo 17.00(> vojakov, v Makedoniji blizu toliko, v Driuopolji pa samo kakih šest tisoč. Iz Carigrada sultan ne bode dopustil, da bi odposlali vojake, dokler jih ne bodo mogli takoj z dnizimi nadomestiti, zaradi lastne varnosti, iz Mflikedonije Turki vojakov ne morejo odmahniti, ako hočejo zabraniti ustaje tamošnjega kri-stijanskega prebivalstva. Albanci so pogumni vojaki, a Albanija je že precej oddaljena, poleg tega pa se tam tudi začenja ustaja, 0 katerej se sicer trdi, da z vzhodnjorumeljskimi dogodki ni v nobenej zvezi. Albanska ustaja se je namreč že začela, prodno se je izvršil prevrat v Vzhodnjej Rumeliji, toda mi nesmo dobili hitro poročil. Pogumni albanski rodovi so neki že otepli vladne čete. Tako je gotovo, da iz Albanije Turki ne morejo zdaj dobiti nobenih čet, marveč jih bodo morda morali še tja poslati. Iz tega je razvidno, da budili bojev iz Rumelije še nemarno tako hitro pričakovati. Kaj bodo storile velevlasti, se še ne more sklepati, saj še tega ne vemo, kaj misli ruska vlada Da ruski narod simpatizuje z Bolgari, ni dvojbe, vladni krogi pa o tem morila bolj hladnokrvno sodijo. V Peterburgu so že začeli nabirati za Bolgare, v ltuščuk je neki iz Busije že došlo 200 ruskih častnikov v unilormah, več zabojev zlata in municije, več jih pa še neki pride. Od druge strani se pa poroča, da je ruski car prepovedal odhajati prostovoljcem v Bolgarijo in celo zauka-zal ruskemu generalu Kantakucenu, ki je bolgarski vojni minister, da mora takoj odstopiti od minister-stva, kar je ta tudi storil. Iz Plovdiva se celo javija, da so vsi ruski častniki v Vzhodnjerumelijski vojski že izstopili iz službe. Iz Beroiina se pa poroča, da mislijo Rusija, Nemčija in Avstrija odgovoriti na turško okrožnico v tem zmislu, da jej priznavajo pravo, da sme svoje čete poslati v Uumelijo, vender naj poprej dobro premislijo, ali bi iz linančnih in vojaških ozirov ne bilo umestneje, da se vzhoduje-rumelijsko vprašanje kako drugače povoljno reši. Tem vlaatiin se neki najumestneje zdi, da bi to stvar rešila kaka konferenca. Morda bodo vlasti uvažale nasvet nekega ruskega lista, da se bolgarski knez imenuje vzliudnjerunieljiskim generalnim guvernerjem. Tako b> bili Bolgari zjedinjeni, ne da bi se kaj rušila Berolinska pogodba. — Kakor javlja neko poročilo, bil je že boj pri Mustafe mostu mej
Turki in Bolgari. Kak je bil izid, ne vemo. Naudu-šonje po vsej Bolgariji in Vzhodnjej Rumeliji je silno veliko. Knez v Plovdivu vedno vsprejema de putacije, ki mu zagotavljajo, da so pripravljeni zanj žrtvovati življenje in itnenje. Bolgarske čete vedno prihajajo v Vzhodnjo Uumelijo. Kar se tiče zgoraj omenjenega boja, pač še ne vemo, ali ga smemo smatrati za začetek vojne. Iz Carigrada poroča se namreč, da je vojni minister Osman paša bil je na svojo roko poslal čete v Uumelijo. Veliki vezir je pa pozneje preklical dotični ukaz iz diploniatiških ozirov. Tako je mogoče, da so čete začele boj, ker še neso dobile protiukaza. „Times" mislijo, da je sedaj Se lahko mogoče, da se to vprašanje še mirno reši, ako velevlasti nekoliko predelajo Berolinsko pogodbo. To bode se pa le zgodilo, ako v Makedoniji ne bukne ostanek in bode Turčija se držala zmernosti. Drugi večji angleški listi pa sodijo, da je vsa stvar nevarna postala in utegne zopet sprožiti orijentalno vprašanje.
Velikega pomena je tudi, da je $r3»iju mo-bilizovala svojo vojsko. Kakor novejša poročila javljajo, se vojaki bližajo turškoj meji. Srbska se vlada sicer dela, kakor bi hotela varovati status quo, a to je le izgovor. Zakajtacega je gotovo Srbija najmanj poklicana in tudi najmanj sposobna. Namen te mobilizacije je le, povekšati srbsko državo in zasesti Staro Srbijo. Se li to Srbom posreči, je dvomno. Srbski listi že pišejo, naj bi Srbska prisvojila Staro Srbijo in sicer zategadelj, da se zopet ustanovi ravnotežje na llalkanu.
Kakor se iz Calcnte poroča, odšli so trije z Ilenrv-Martini-puškami oboroženi ftfiraiittk" polki iz Kabula v Herat.
lztiran je iz Priučijo grof Zamojski iz Kur-nika. Ta grof je poljske krvi, francoski podložnik ter ima v Poznanji obširna posestva. Po francosko-nemški vojni bil je francoski mejni komisar.
Tiskovna pravda „Slovenskoga Naroda".
(Izpred porotnega BodiŠftnJ
V Ljubljani, 22. septembra. Drugi dan.
(Dalje.
Priča Cesare Ostan, rojen v Pardenone na Laškem, je kupec v Bolci. Priča govori slovenski, a čital dotičnoga dopisa v „Slovenskom Narodu" ni. A ko je bil zaslišan pred sodnikom in se mu je dopis prebrali izjavil je takoj, da je vse, kar je v dopisu, gola resnica. Jonko je hčer svoje sestre hudo pretepal. Jedenkrat mu je bila zaradi vodnega pretepavanja ušla in priča sam jo je lepo jej prigovarjajo spravil nazaj. Topel jo je tako, da je re-vica gluha postala. Tudi hlapce je pretepava!. Tako jednega, kateri' je že dlje časa pri Jonku. Hlapec je priči sam o tem tožil. V obče pa je priča slišal, da Jonko svoje služnike pretepa, Ranjki Anton Paskal bil je Jonku dolžan šestnajst goldinarjev, zaradi tega je prišla istega hiša ekse-kutivno na prodaj in za posojeno svoto vzel je Jonko hišo, katera je bila cenjena 400 gld. Bila je velika revščina v Paskalovi družini, otrok je bilo troje ali čvetero, mati pa vsa krevljasta, a iztiral jo je Jonko takoj iz hiše in beračila je po Bolci Priča pravi, da je Jonko jako nenaravno hitro obogatel. On, priča, prišel je prej in z večjim kapitalom v Boleč nego Jonko, a dasi ima tudi kupčijo in je noč in dan delaven in skrben, vender ni mogel takega premoženja spraviti vkupe, kakor Jonko, o katerem se v Bolci govori, da je milijonar. O zadevi dražbe pri Minkci pripoveduje priča, da je i on hotel na dražbo, da reši kravi, ali vsaj jedno kravo za ;Mink-čevo ženo. A ranjki Minkec mu je rekel: Ne hodi na dražbo, saj bode Jonko kupil vse zame in mi prepustil za isto ceno, za katero bode on kupil. Tako mi je Jonko obljubil. Vsled tega je priča iz-
ostal od dražbe. Drugi dan po dražbi dal je priča Minkcu 60 gold., da poplača Jonku 55 g!., Jonko pa je rekel, da izroči kravi le tedaj, ako mu plača 400 gld. Tudi to je priči znano, da so žandarme-rijskega nastopnika, kateri je hotel več stvari kupiti, s tem od dražbe odpravili, da se mu je reklo: Krave in drugo blago kupi Jonko in bode potem vse Minkčevi ženi dal nazaj, za isto ceno, za katero bode on kupil. A Jonko obdržal je vse pre • mično blago, kolikor ga je bilo ne dražbi. Kravi sta bili lepi, vredni najmanj 350 gld. Delal je priča na to, da bi Jonko vsaj jedno kravo dal nazaj, pa ni hotel. Minkec, ki je ob vse premoženje pri.'el, je obupal in se obesil. Premoženje njegovo bilo je vredno najmanje 7300 gld., Jonko pa je isto kupil za 4530 gold. Minkec pa je Jonku plačal tudi na račun več sto gold., pa Jonko ni hotel o te., nič vedeti. Ko je priča zahteval, da se vsote poraču-nijo, rekel je Jonko, če ima kot zastopnik Mirk-čevih dedičev kaj terjati, naj gre tožit. Na račun dolžnih 4550 gld. dal je Minkec dve jurci, 440 gld. druzega blaga, 100 gld. denarja, a vse to ni bilo nikjer zaračunjeno. Minkec mu je vse to c«ra pravil, a Jonko je rekel osorno v pisarni: to je moje, jaz imam „šrifte'. Vse je utajil. O čudnih računih Jenkovih je slišal, znano mu je tudi, da je Jonko občinsko vodo na svoj vrt napeljal in občini vzel. Kdor Jonku v občini ugovarja, tistega hitro tira pred sodnijo in ga, če le more, poškoduje, Nič manj sovražeu je tistim, ki ga neso volili v deželni zbor ali v občinski zastop. Tudi priči je nagajal posebno pri cestnih zadevali, ko je priča prevzel do-važanje nasipa. Jeduajst sežnjev drv, rekel je JonLo, da je kupil za reveže, u bilo je vse to le po imenu, drva porabil je zase in za svoj dobiček. Od kozli-čev ima Jonko velik dobiček. Kako da je samovla-sten, kaže nam njegov izrek v zadevi koz. Takrat je rekel: j,Dokler bo ta nos tukaj (kazajo na svojega), se koze ne bodo odpravile." Tudi 0 tein ve priča, da je hotel Jonko gozdnega čuvaja iz službe spoditi, če naznanja škode, katere so koze naredile. Priča potrdi tudi, da je boljše plošče, katere je občina Bolsku nakupila za obokanje vodovoda, Jonko porabil za svoj vrt in da so le slabe plošče osuile. in se potem za občino porabile, kar je bilo več potrebnih, moral-' je občina vnovič kupiti. Da je drva, vzeta na občinski račun, Jonko prodajal po 5 gld. seženj, priča tudi ve. Sklepa, da se terja od tistih osob, katere nemajo servitutne pravice v občini, za vsak seženj drv po goldinarji, Jonko ni izvrševal, ker so bili taki kupovaln drv \ečinoma prijatelji Jenkovi, ki pri njem pijo in kupujejo. Jonko inn vse občinske denarje le v svoji blagajnici. Pred 10 leti ponudil je Alojzij Zorč za vedo 200 gld., a ni se mu dovolila, Jonku pa se je do volila zastonj. (Dulje prih.)
iz mestnega zbora Ljubljanskega.
V Ljubljani 22. septembra.
(EkOueo.)
Mestni župan g. Grassclli utemeljuje svoj samostalni predlog, naj se visokemu e, kr. trgovinskemu ministerstvu pošlje prošnja za ustanovitev poštnih poddružnic v Ljubljani. Predlagatelj pravi, da njegov predlog ustreza že dolgo od strani trgovcev in obrtnikov gojeni želji, naj bi se v sredini mesta, na primer na mestnem trgu ustanovil podrejeni poštni urad. Mnogo prošenj o tej zadevi odposlala je na c. kr. trgovinsko ministerstvo že kup-čijska in obrtnijska zbornica kranjska, a bile so brez vspeha, v prvi vrsti le zaradi tega, ker se boji vrhovno poštno upraviteljatvo troškov, ker bi brez-dvoinno postal sedanji poštni urad zavisen in bi gotovo podrejeni novo ustanovljeni postal glavnim
govori po večerji so se lahko okrajšali in ko so drugi pospali, mogla sva midva pazljivo, da bi ne vzbudila sosedstva - jaz strijca, ona gospodinjo — ostaviti svoji spalnici in sniti se v prvem nadstropji hiše v prazni postranski izbi, kjer se spravljajo stare cerkvene reči in druga krama in kamor nikdo po dnevi ne pride, nikar še le po noči.
Ta večer, ko sva se za prvi najin shod zmenila, govoril je župnik s posebno gorečnostjo o duhovih in trdil mimo druzega i to, da sta nekoč po izpovedi očividnih iu verjetnih svcdokov, vzlasti njegovega prednika, v župniški hiši sami in sicer v izbi prvega nadstropja — lahko si mislite, da so se oči najine srečale in da je dekle zardelo in obledelo, — duhova dveh umrlih svoje muhe uganjala.
Zmatral sem takrat svoje napačne nazore jako za medlene in spravil sem se, misleč na utrujenost, zgodaj v posteljo.
Tu poslušal sem nestrpljivo, če kmalu utihne poslednji nemir zraven v sobi župnikovi in v vsi hiši. A ta mučil me je obupno dolgo. Z burno tol-čečim srcem predstavljal sem si drage vabljivosti, katere sem smel do sedaj objemati samo z očesom in katere morda s daj konečno, p /.no in gorko pritisnem na hrepeneče prsi, in preklinjal sem v
duhu vsak ropot zunaj, ki je mojo nepočakavost natezal vselej z nova na škripci. Konečno utihne vse. Samo tiho spevanje čvrčkovo ozivalo se je v lepi nemi noči.
Smuknem ven pri dvorih, ki sem je samo na polu priprl, pazno po temnem hodniku in ponesel sem se na krilih tišine po stolbah brez zvoka v prvo nadstropje. Dveri izbe, določene za naš shod, bile so odprte. Res me že čaka. Pri oknu vidim temno senco, v kateri se skriva toliko ognjivega živenja in darežljivosti.
Priprem za seboj dveri in stopim k nji. Kaj sva šepetala, ne vem. Kaj so besede v takem tre-notku! Se sedaj se spominam živo na razkošje, s kakerfinim sem stiskal njeno gorko, tresočo se roko, s kakerSnim sem občutil okrogli, prožni povab njenih ramen v svojih loktih, goli vrat pod svojimi prsti in dvigajoča se nedra devina na tresočih se prsih,
Sramežljivo vzpolzenje služilo je samo za to, da bi občutil ta povab še tesneji, polneji v svojem naročji in glava uklonila se je samo za to v stran, da bi bile njene ustnice popolnem udane mojim vročim poljubom. O, kako sem užival to slobodo! S kakim ognjem srečale so se moje ustne s tem
ognjenim granatoviin cvetom! Do tedaj občudoval sem samo njeno krasoto; sedaj spoznam opojni nje žar.
Poželjivost moja ni imela meja.
Toda iz te opojnosti prehudo naju na jedeu-krat šumeči koraki, bližajoči se počasi po stolbah. V strahu izmakne Be dekle iz mojega naročja. Jaz sam stopim ustrašen nazaj. Naša pred časom opažena ugodna situvacija spremeni se s temi koraki v pravo zadrego. Iu če nas najdejo tukaj, kak bode konec mojega bivanja pri gostoljubnem župniku in kako bode čudno!
Koraki se bližajo naravnost. „Bože, če je to strijčev korak! Će pride sem! Kaj hočeva početi ? Kam se skrijeva? Odgovor na to vprašanje bil je po vsem nemogoč. Iz izbe že ne moreva uiti; prišla bi poznemu pohajkovalcu ravno v naročje. V izbi sami ni bilo, da bi se skrila. Ležali so tu samo potrti kosovi oprave in cerkvene ropotije, zaprašene knjige in tam v mesečnem svitu pri naših nogah na kupu zmetane cerkvene in domače preproge in oblačila. Pogledavši ja šine mi v glavo srečna misel. Vzpomnil sera se vraž starega župnika, njegovega večernega pripovedovanja o dveh duhovih, ki baje v tej izbi strašita. ^Dalje prih.)
uradom. Zanimljivo je gotovo, da je Ljubljana v tej zadevi jako zanemarjena in je drugim mestom v tej zadevi dosti bolj ustreženo. Dosti manje mesto Celovec ima poleg glavnega poštnega urada in poštnega urada na železnici, dve poštni ekspediciji. Tudi Maribor je v tem dosti na boljem nego Ljubljana, o Gradci, kot velikem mestu, predlagatelj uiti govoriti neče. Mestni zastop naj tedaj prosi upravi-teljstvo poštnih uradov za dve poštni ekspediciji. Če se zahteva nekaj, kar se izvrši lahko, brez velikih stroškov, bode prošnja mestnega zbora gotovo uslišana. Če se Ljubljana ogleda, je gotovo, da je velika večina mesta jako oddaljena od c. kr. poštnega urada na kolodvoru in tudi glavni c. kr. poštni urad je tako rekoč na meji mesta. Ves del mesta na desnem bregu Ljubljanice je brez poštnega urada. Zlasti nekateri deli mesta pa so tako silno oddaljeni, da bi moral človek, če hoče priti do poštnega urada, najeti voz ali pa nastopiti tako rekoč potovanje. Tedaj se zdi predlagatelju jako primerno, če bi se prosilo c. kr. trgovinsko ministerstvo za dve poštni ekspediciji. Jedna teh naj bi bila postavljena na Valvazorjevem ali cesarja Jožefa trgu, druga na sv. Jakoba trgu, seveda obe le za omejene pošiljatve, kajti za vozne pošiljatve bi jih vrhovni poštni urad ne dovolil. Veliko je gotovo vredno, če bode prvi korak vspešen iu o tem skoraj ni dvomiti. Nasve-tovane poštne ekspedicije pa bodo gotovo ugodne trgovcem in obrtnikom Ljubljanskim, kajti nasveto-vane so v bližini, kjer imajo državni in samoupravni uradi, pri katerih imajo trgovci in obrtniki veliko posla, svoje pisarne. Predlagatelj ponavlja svoj predlog z dostavkom, naj se mestnemu magistratu naroči, da sklep mestnega zbora izvrši in ob jednem povabi slav. kranjsko trgovinsko in obrtno zbornico, da se pro nji Ljubljanskega mesta pridruži.
Predlog se jednoglasno vsprejnie iu potem javna seja sklene.
Trgovinska in obrtnijska zbornica
imela je dne 28. avgusta 1885 svojo redno sejo kateri je predsedoval zbornični predsednik g. Josip K u h ar v navzočnosti vladinega komisarja g. c. kr. dvornega svetnika grofa Rudolfa Chorinskega.
Seje so se udeležili sledeči gg. svetniki: Ivan Dogan, Oroslav Dolenec, Pongracij Eicbelter, Alojzij Jenko, Anton Klein, Maks Krenner, Fran O me rs a, Mihael Pa kič, Ivan Perdan, Vaso P etri čl 6, Filip Z u p a n č i č in Jarnej Žitnik.
Gospod predsednik izjavi, da je za sklepčnost dovoljno število odbornikov navzočih, otvori sejo ter imenuje overovateljema današnjega zapisnika gospoda Maksa Krennerja in Mihaela Pakiča.
Potem naznani predsednik, da je prejel po g. c. kr. deželnem predsedniku baronu Winklerji sledeči dve pismi:
„Vaša blagorodnost! Vsled brzojava Njega ekscelence gosp. vrhovnega pobočnika Njegovega veličastva cesarja, f. c. m. barona Mondel-na, z dne 18. t. m., blagovolilo je najinilostneje Njega c. in kr. apostolsko Veličastvo zahvaliti se za ča-stitanje na Njega najviši rojsten dan, katero je Vaša blagorodnost sporočla v imenu trgovinske in obrt-nijske zbornice kranjske."
Čast mi je, da Vašej blagoroduosti to sporočim v uljudne objavo na dalje,
„Vaša blagorodnost! Vsled meni poslanega brzojava Njega vzvišenosti g. vrhovnega dvornega reditelja Njega c. in kr. visokosti cesarjeviča nadvojvode Rudolfa, blagovolili sta milostno Nj. c. in kr. Visokosti presvetli gospod cesarjevič in presvetla gospa cesaričina zahvaliti se za častitanje na Njijin najvišji rojstven, oziroma imendan, katero je Vaša blagorodnost sporočila v imenu trgovinske in obrt-nijske zbornice kranjske."
čast mi je, da Vašej blagorodnosti to sporočim v uljudno objavo na dalje.
Zbornica je sporočili radostno na znanje vzela.
I. Gospod svetnik Vaso Petričič poroča po ukazu vis. ministerstva za trgovino z dne 29. junija 1885 št. 22518, da se vsled necega posebnega slučaja želi: naj se vršitev podvzetij za pokopavanje mrličev po določitvi obrtnijskega reda uvrsti med dopuščane obrti iu naj se zahteva za tako obrt poleg splošnih v §. 23 zakona z dne 15. marcija 1883. drž. zak. št. 39. navedenih pogojev še posebno pogoj splošne izobraženosti iu vednost krajnih razmer, ker se taka podvzetja pečajo največ s posredovanjem za popolno ali vsaj nepopolno izvršitev poko-pavanja mrličev potrebnega orodja, dela in pomoči osob in ker se taka podvzetja z ozirom na nepo-
gojno potrebno zaupanje podvzetnikov, kakor tudi z ozirom na njihovo nedvojno odvisnost od krajnih razmer, ne morejo prepustiti svobodni konkurenci.
Odsek ima ravno napominano željo popolno opravičeno. Podvzetniki imajo opravila, ki .ne zahtevajo le zanesljivosti in zaupanja, ampak tudi občno izobraženost; oni ne občujejo le z domačimi mrliča, ampak tudi z duhovsko in posvetno gosposko; znati morajo tudi vse dotične naredbe. V izvrševanje tacih podvzetij potrebna je ne mala glavnica, želeti je tedaj tudi, da se s svobodnim tekmovanjem ne oškodujejo že obstoječa podvzetja. Odsek torej nasvetuje: zbornica naj se izreče za uvrstitev pogrebnih podvzetij med dopuščane obrti.
Predlog se vzprejme.
II. Gospod svetnik Ivan Perdan poroča vsled dopisa vis. c kr. deželne vlade z dne 0. julija 1885 št. 4058 o vprašanji, je-li dovolitev v izvrševanje obrti kavarnarjev imela sama v sebi (ipso facto) tudi pravico, po dotičnih obstoječih propisih točiti žgane pijače, kakor: likere i. d., preden je zakonito moč dobil obrtni red z dne 20. decembra 1859. 1., oziroma: so-li imeli kavarnarji v istem času pravico točiti imenovane pijače, ne da bi jim bilo treba v to posebne dovolitve.
Odsek se je, opirajoč se na dotična raziska-vanja, izrekel, da so kavarnarji imeli tudi pravico točiti žgane pijače, kakor: likere, rum i. d., preden je zakonito moč dobil obrtni red z dne 20. decembra 1859. 1. in da je bila ta pravica vedno zvezana z izvrševanjem kavarnarstva, ne da bi bila v obrtnem pismu posebej imenovana.
Odsek nasvetuje: zbornica naj se izreče v zmislu poročila.
Predlog se vzprejme. (Dalje prih.i
Domače stvari
— (Presvetli cesar) podaril je krajnemu šolskemu sovetu pri sv. Antonu v Leskovci v okraji Brežiškemjg400 gld. podpore za /grajenje šolskega poslopja.
— („Slovenski Narod" contra prof. Š u kije.) Naši čitatelji se menda še spominjajo, da nam je bil g. Šuklje poslal popravek glede naše notice o njegovi avdijenci pri ministru TaalTeji v zadevah dolenjske železnice. Ker nesmo popravka tiskali, nas je g. Šuklje tožil in c. kr. okrajna m. d. sodnija obsodila je našega urednika na 20 gld. globe in v povrnitev troškov. Popravek Šukljejev seveda smo tudi morali natisniti. Proti tej obsodbi uložil je naš urednik Železnikar pritožbo, o katerej je bila danes dopoludne obravnava pri c. kr. deželni sodniji. Tožitelja Šukljeja ni bilo, ampak poslal je prošnjo, naj se obravnava preloži do decembra, ko bode on utegnil. Ker je naš urednik ugovarjal, da ni za preložitev nobenega pravega razloga, ker ne treba, da bi Suklje osobno bil prisoten, temveč bi bil prav lahko komu poslal pooblastilo, je sodišče (dež. sodnije svetniki gg. Zhuber pl. Okrog, Zajec in Ribič) najprej o tem sklepalo ter ukrenilo, da se Šukljejevi prošnji ne ustreže. llila je torej obravnava. Ko so se pročitali vsi dotični spisi, poprijel je urednik Želez nikar besedo in sklicevaje se na svojo obširno pritožbo poudarjal, da je ta zadeva, ker je popravek že bil natisnjen, le v tem principijelno važna, se ima li §.19. tisk. zak. tolmačiti po njegovem tekstu ali ne. Šuklje zahteva, da se popravljajo stvari in fakta, katerih nikdar trdili nesmo. Popravek v takoj obliki se nikakor ne strinja s §. 19. Torej naj veleslavno sodišče s svojo razsodbo reši to načelno vprašanje. Sodišče, ki mu je predsedoval g. Zhuber pl. Okrog,je potem razsodilo, da se je urednik Že le z ni kar opravičeno branil vsprejeti Šukljejev popravek, ker ni bil spisan v zmislu § 19, ker bi ne bil smel opisavati nove avdijence, katero je imel nekaj dnij pozneje, nego se je tiskala naša notica „KdoMuje kos?", zlasti pa, da no bi bil smel popravljati s tvari j, katerih „81. N.u nikdar trdil ni. Urednik Želcznikar bil je torej oproščen. Šuklje pa obsojen, da ima plačati t roške. Razsodba ta nas prav iz srca veseli, ker nam bode ugodno orožje proti vsem tistim, ki napačno tolmačijo §. 19. tisk. zak. in nas in druge časnikarje tako radi nadlegujejo s svojimi neosno« vanimi popravki. Tudi prof. Šuklje bode v bodoče pazljiveje čital omenjeni paragraf. In to je tudi nekaj!
— (Nemška šola v Ljubljani.) Mestni zbor je bil uložil prošnjo na leželni šolski sovet, da bi se mestu o l vzela dolžnost, vzdržavati novo
nemško deško šolo, ker se ni oglasilo dovoljno število učencev. Deželni šolski sovet odbil je v včerajšnji seji to prošnjo.
— (Visoka šola za denuncijanstvo) otvorila se je oficijalno predvčeraj v Kolodvorski h ulicah Ljubljanskih, tam, kjer pišejo, kakor so predvčeraj sami izjavili, list za „nadzorništvo" nad slovenskimi listi. Naravno, da dobrega nadzorništva ni brez denuncijantstva! Ko so staknili, da v našem listu ni notice, kedaj da se je preko Ljubljane zadnjič peljala cesaričina Štefanija, začutili so koj tisto črno, denuncijantsko dušo v sebi, katera prikazuje se potem v „Lj. Listu" v trditvi, da smo prikradli mi našim bralcem ono novost kotoma in navlašč. Če kdo verjeti hoče, naj le! Mi pa našim bralcem (ne oficijoznim denuncijantom) povemo le to, da list naš ne zajema iz „reptilien-fonda" in da iz večine le tisto poroča, kar mu do-pošljejo neplačani, prostovoljni dopisniki, da pa tudi ne pretiskava rad zastarelih novic iz drugih časopisov. To smo tudi dokazali glede na bivanje eesa-ričine v Trstu, z veseljem priobčujoći vse, kar se nam je izvirno poročalo. Drugod pa je navada, da se dogodki iz visoke vladarske hiše listom naznanjajo od tistih strani, ki po svojem dostojanstvu v deželi zvedo take dogodke. Pri nas pa ni to, pri nas se denuncira in lojalnost naša v dvom postavlja! Pa še to! Mi se v tem oziru r.iti na uradno „Lajbaherico" zanašati ne moremo. Zgodilo se je, baš za tako priliko zmotila sama za dva dni. Tedaj smo jej verjeli, šli na kolovor, a odšli smo z zavestjo, da nas je uradni list speljal na led. Na koga naj se zanašamo torej? Koga zadeva krivda? — Če ste že torej črni, bodite črni doma in za-so iu ne šopirite se s svojimi infamijami!
— (Mestnega vodovodnega odseka) javna seja bode danes popoludne ob (i. uri v magistratnej dvorani.
— (Slovensko pevsko društvo.) Prihodnjo nedeljo 27. t. m. bomo imeli tedaj v Celji v hotelu pri „Slonuu o 1/^5. uri popoludne prvi veliki slovenski koncert spodnještajerskega slovenskega pevskega društva s petjem in vojaško godbo. K temu koncertu se pričakuje tudi veliko zunanjega slovenskega občinstva, kajti tu velja podpirati domačo umetnost in spodbujati Ptujske Slovence k daljnemu uztrajnemu delovanju pri tem velikem in velevažnem narodnem poduzetji, s katerim so si že dozdaj pridobili neprecenljivo zasluge za ves spodnji Stajer, To naj bo posebno nekaterim Celjskim Slovencem v vspodbujo in vzgled, da se v prihodnjič za narodne zadeve bolj ogrevajo, ker na tem se vsak Slovenec spozna, koliko velja. Ker se kaže povsod veliko zanimanje za ta koncert in bo prišlo gotovo tudi veliko slovenskega vazunmištva, priporočamo zunanjim gostom za obedovanje gostilno pri „Slonu", kjer bo koncert, kajti ondu je izvrstna kuhinja in se dobi tudi dobra pijaca in postrežba, obed opoludne velja 80 kr. Nadejamo se tedaj, da Slovenci ne bodo zahajali k našim hinavcem in pri-liznencem, temveč v Čitalnico, kjer se tudi vse dobro dobi, ali pa k „Slonu".
— (Podelitev razpisanih daril) V štev. 5. „Slov. čebelarja iu sadjerejca" razpisana darila za pokončevanjo hroščev dobili so naslednji učenci: 1. Kumar Lovrenc iz Škofje Loke, 2 cekina. 2. Renedičič Peter iz Črngroba, 1 cekin. 3. Štajar France iz Puštala, 2 gld. 4. Vrli Anton iz Cerknice 2 gld. 5. Klavdar Karolina iz Cerknice 2 gld. G. Meršnik Ludovik iz Snierij 2 gld. 7. Hiti Ignacij iz Velikih Poljan 2 gld. 8. Mesce Peter iz Črngroba 1 gld. 9. Višnar llihard iz Save 1 gld. 10. Jugovic Fran iz Virmaš 1 gld.
Telegrami »Slovenskemu Narodu1:
Trst 25. septembra. Slovenci kavarne „Commercio" se srčno vesele in izrekajo svoje čestitanja k sijaj nuj zmagi.
Carigrad 25. septembra. Kabinet sestavil se je na novo. Kamil-paša je veliki vezir, Said-paša, poslanik v Berolinu, minister vnanjih zadev.
Madrid 25. septembra. Spaujska vspre-jela je predlog Nemčije, da se vprašanje zaradi Karolinških otokov ne predloži razsodišču, marveč da bode papež v tej zadevi posredoval,
London 2f>. septembra. „Standardu" piše se iz Aten: Vlada je sklenila, da se skli-četa zbornici in da se vojska mobilizuje. Govori se, da bode Kreta proglasila svojo nezavisnost.
Dunaj 24. septembra. Južno-tirolski poslanci Bertolini, (Jentilini, Lorenzom, Ciani, Bazzanella in Malfatti združili so se v poseben ,Trentino-klubtt. Načelnik Bertolini.
Sofija 24. septembra. Ruski konzul ni hotel odposlati adrese na carja. Adresa odposlala se je potem brzojavno. Zvečer odide deputacija k carju. Knez odpotoval na mejo ogledavat vojake.
Rim 24. septembra. Včeraj v Palermi 173 ljudi j za kolero zbolelo, 90 umrlo.
Kazne vesti.
* (Roj, ki je snubitev raz drl.) V „Šle-zkem čebelarji" nek učitelj to-le čudno dogodbo opisuje: Ko sem o počitnicah na potovanji nekega lepega večera prišel v neko vas, zapazim nasproti gostilne, kjer sem prenočil, lep in velik čebelnjak, pa — prazen. Vprašal sem goste, katerih je ve-ljko bilo, od kod da to pride, da je čebelnjak prazen. A namesto odgovora se vsi začnejo smejati. Vprašam v drugič in zopet smeh. Zdajci se vendar nekdo oglasi in začne pripovedovati: Bilo je v času, ko so ženske obroče nosile in v nasprotni hiši stanoval je bogat kmet, ki je imel čebelnjak s čebelami napolnjen. Imel je pa tudi hčer in ker je bila lepa in bogata, imela je tudi dovolj snubačev. Prihodnjo nedeljo napovedal se je tak snubač in da bi ta hčerka svojemu prihodnjemu možu (misleč?) precej pokazala bliščobo in gospodščino, naroči si v mestu velik obroč. Ker pa ta obleka ni za delo, temveč le za ženski kinč, (?) obesi jo pod streho, kjer se je napihovala kakor zrakoplav ali ;1nft-Tuilon". Nedelja pride in z njo tudi snubač. Dekle precej hiti pod streho in utakne glavo in život v obroč, hoteč ga obleči. Pa — grozni klic na pomaganje se zasliši in dekle, kakor obnorela plane po stopnjicah k vodnjaku. Kaj pa je vendar bilo? Zadnje dni je nevedoma nek roj gotovo drugič, zelo radoveden čebelarju ušel in se v ta obroč nastanil in ga s satovjem in medom napolnil. Bilo je vse okroglo in slamnatemu panju podobno, satovje se je pustilo na železne obroče dobro prilepiti. Čebele niso poznale šege, zatorej se jim je čudno in hudobno zdelo, ko se najedenkrat Človeška glava v njih hiševanje pomoli, zato so jo pa tudi dobro obdelale. Snubač se je vrnil in nič ni bilo iz tega, ker nevesta se s takim obrazom ni mogla predstaviti. Ogled je bil brez vspeha. Ko je pozneje nek drug snubač to nevesto snubil in se z njo poročil, (takrat bila je že zopet zdr&va), stavila je ona pogoj, da čebel ne več k hiši, in od tega časa žaluje čebelnjak po čebelah.
BSlov. čebelar in sadjerejec".
Poslano.
Slavno uredništvo!
Z ozirom na poročilo, katero ste v poslednjej seji mestnega zbora priobčili v 216. številki cenjenega svojega lista, prosim Vas konštatovati, da v svojem govou nesem rabil izrazov: „nc3ramno" in „lažu in da nesem predlagal protesta'proti'pisavi „Ljubljanskega Lista", temveč, da se je moj predlog glasil: .Mestni zbor naj izreče svoje obžalovanje o tem, da se taki članki, kakor „Zagreb in Ljubljana" vsprejemajo v vladno glasilo."
V Ljubljani, dne 25. septembra 1885. Z odličnim spoštovanjem
udani Iv. Hribar.
VABILO
katero priredi
„Slovensko pevsko društvo"
v nedeljo 27. .septembra 1885. leta
"V Oelji.
A. Dnevni red za I. veliki zbor, ki bode nti dan tamkaj v Čitalnici ob 11. nri dopoludue:
1. Pozdrav in poročilo predsednika.
2. Poročilo tajnika.
3. Poročilo blagajnika.
4. a) Volitev predsednika in odbora, b) Volitev preglednikov računa.
5. Posamezni nasveti.
B. Vspored pevskega zbora s sodelovanjem polnoštevilue godbe c. kr. 47. peš-polka barou pl. Beek popoludne ob l/i5. uri v prostorih pri „Slonu" (Hotel Elefant):
1. Dr. Benj. Ipavec — Ouvertura k opereti „Tič-nik", vojaška godba.
2. Kral — Valse espagnole „Die Schone von Va-lencia", vojaška godba.
3. Dr. Benj. Ipavec — „Mi vstajamo'', moški zbor.
4. Meverbeer — Schattentanz iz opere „Dinorah^, vojaška godba.
5. A. Foerster — „Slava Slovencem", moški zbor. G. A. Leban — „Slovenska deklica", solo na rogu
s spremljevanjem orkestra, vojaška godba.
7. F. S. Vilhar — „Bodi zdrava domovina'', mešani zbor.
8. J. Kock — Ouvertura k opereti „Serežan", vojaška godba.
9. A. Foerster — „Sokolska", moški zbor.
10. V. Parma — »Pesnij venec", vojaška godba.
11. Dav. Jenko — „Tiha luna", mešani zbor.
12. Hoznorek — Polka francaise „Dijaška", vojaška godba.
13. Nedved — „Zvezna", moški zbor.
14. Dubetz — Polka mazurka „Harmoniefreundin", vojaška godba.
15. Dr. Gustav Ipavec — „Slovenec sem", moški zbor.
16. Strobl — Potnica „Spomin na Ptuj", vojaška godba.
Začetek točno ob XU 5- url popoludne. - Ustopnlna za osobo 50 kr.
Po koncertu prosta zabava s petjem posameznih, godbo in plesom.
Ustop imajo čast p. n. udje, povabljeni in upeljani gostje.
Pri neugodnem vremenu bode ta pevski zbor tamkaj v dvorani.
Od."bor.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem Času ponove, da pošiljanje ne preneha.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom:
Za vse leto........13 gld. — kr.
„ pol leta........6 „  50 „
„ četrt leta........3 „  30 „
„ jeden mesec.......I „   10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr.
» P"1 leta........8   „   — „
„ četrt leta........4  „  — „
„ jeden mesec .......I  „ 40 „
Vpravništvo f,Hlov. Naroda".
Mnogoletna opazovanja. Proti slabosti želodca in pomanjkanju slasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih se pristni Moli« ovi „Seidlitz-praŠkiu zelo odlikujejo od druzih sredstev, b svojim prebavljenje pospe-Šujočim in želodec okrepčujočim uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecno Moli-ove preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(11—7)
Tujci:
24. septembra.
Pri Nlono t Snih, Beler, Sockl z Dunaja. — Fischer, Kroupa iz Prago. — Lehner iz Trsta. — Briue iz Ljubljane. Ncidhard z Dunaja.
Pri MmIIoIi Mesner z Dunaja. — Michitsch, Paich iz Gradca. — Zupan iz Zagreba. — KOvesch iz Budimpešte. — Zago iz Pulja. — Jonko iz Bolca. — Gottwald z Dunaja. — Gasangni iz Trsta.
Meteorologijo poročilo.
Dan	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura			Mokrimi v mm.
*» o, S ■»J* (N	7. zjutraj BI pop. 9. zvećer	789-56 m«. 735 84 mm. 733 18 mm.	10'4«C 22 2° C 16-8° O	brezv. si. j z. si. jz.	megla' jas. jao.	000 mm.
Srednja temperatura 16*5°, za 2 6n nad normalom.
ID-o-najslsa, "borza,
dno 25. septembra 1.1. (Izvirno telegrafifino poročilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta ......... .
Zlata renta ...........
5°/„ marčna renta.  . .......
Akcije narodne banke.......
Kreditne akcije.........
London ............
Srebro.............
Napol. ..........
C. kr. cekini..........
Nemške marke........,
4°/0 državne srečke iz 1. 1854 250'gld Državne srečke iz 1 1864 100 gld, 4°/0 avatr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 4U,0 ......
„   papirna renta 5°/0......
5*/0 štajerske zemljišč odvez, oblig. . . Dunava reg srečke 5°/n . . ' 100 gld. Zemlj. obč avstr. 4j/i'/i zlati zast listi . Prior, oblig Elizabetine zapad, železnice Prior, oblig Ferdinandove sev. 'železnice
Kreditne srečke.....100 gld.
Kudolfove srečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke .  .   120 „ Trammway-društ. vel j. 170 gld a. v.. .
81 gld. 80		
82	n	35
108	n	70
98	n	80
864		—
283	n	—
125	n	55
9	i» a	95
	n	93
61	■	75
127	B	2->
169	n	—
108	n	75
	n	75
90	it	55
104	n	—
115	n	50
125		—
115	n	20
106	n	—
175	it	—
18	it	20
97	■	75
189	■	—
kr.
IZJSIT7-31.
Kar ljudje pravijo, da sem jaz o gospodu faj-moštru Jakobu Dolencu na Igu govoril, je vse laž
(558) Fran Ponlkvar.
Zdrav, krepak deček,
14 let star, kateri je dovršil dva razreda srednje šole z dobrim vspehom, želi se oddati v kako fttacuno, najraje z mešanim blagom, v mestu ali na deželi. — Ponudbe n«»j ae pošljejo pod naslovom: .Tiiiievs ZiiniU v Cerknici pri Kakekn. (553—2)
Št. 10.546.
(524—2)
Stavbinska licitacija.
Zaradi oddaje del pri gradnji novega obrežnega zidu na desnem bregu Ljubljanice od Hradec-kega mostu navzdol v dolžini 72 metrov vršila se bode pismena in ustna licitacija dno 29. meptem* brn I«««os «1» 10. uri dopoludue v nieatiii dvorani.
Kdor se hoče udeleževati licitacije, mora ponudbi pridejati, oziroma pred začetkom licitacije položiti določeni vadijum v znesku 600 gld. v gotovini (vrednostnih papirjih ali hranilničnih knjižicah.)
Z izvrševanjem stavbe bode pričeti prihodnjo pomlad. Dotični načrti, pogoji in proračuni so ob navadnih uradnih urah vsakemu na ogled izpoloženi v prostorih mestnega stavbinskega urada.
Mestni magistrat v Ljubljani.
v 7. dan septembra 1885.
Župan: Grasselli.
z
llšHj, mozolfeke« rndeeico na obratu i. t. d.
Isto ohrani kožo vedno belo, gladko, čisto in nežno ter podeli obličji mladostno svežost. Običajno izgitie, če se 15- ali 20krat namažeš s tem mazilom, vsaka nesnaga z obličja. Lonček velja 50 kr. iu kos mila 12 kr., torej vkup 6i kr.
Prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s poŠto na deželo: (405—12)
.11 It Alt Vt TICMHM Zl
zraven rotovža v Ljubljani.
I
Marij inceljske I kapljice za želodec,
nepresežno tovrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci,
in nepresežno zoper neslait do Jedi, slabi ielodeo, ■mrdooo sapo, naplhue-nje, kislo podiranje, Ščipanje, katar v ielodol, zgago, da ie ne nareja pesek ln pieno ln slez, ■/.op.t zlatenico, gnjua ln bljuvanje, da glava ne boli, (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v ielodol, preobloienje želodca z Jedjo ali pljado, črve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
Glarna seniora: Lekar €. Rradj, Kremsier, Moravsko. Jedna Bklenica z navodilom, kako se rabi, stane fl^~ 35 kr.
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna1 Gabriel Piccoli, na Dunajškej cesti; lekarna; Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Rizzoli; lekarna JoBip Bergmann. V Post o j ni: Anton Leban. V G o-rici: lekarna A. de Gironcoli. V Ajdovščini: lekarna Michael Guglielmo. V Celji: lel:ar J. Kupfersohmied. VKranj: lekar Drag. Savni k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A. Roblek. V Sežani: lekar Ph. Rjtschel. V Črnomlji: lekar Ivan Blažek. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani. V Reki: lekar An t. Mizzan.
Ker se v zadnjem času naš izdelek posnemljo in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico ttisnene besede: Echte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena1 z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora' biti poleg te podobe utisneno sod-nijsko spravljeno varstveno cnanaenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim cuanie-njciu. Izdelki podobnega alt istega imena, ki ne-majo teh znakov istinitosti, naj so zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in podajalci. (90—33),
Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk * Narodne Tiskarne'