VESTNIK
Š	E
=	Poštni urad 9020 Ceiovec
E	Veriagspostamt 9020 Ktagenfurt	§
izhaja v Ceiovcu Erscheinungsort Kiageniurt
=
=	Posamezni izvod 3 šiiinge
E	mesečna naročnina 12 šitingov	=
E ceioietna naročnina 120 šiiingov =
P. b. b.
HttmnmmutmmnmtumHmmmmmmmmnmmmmmmnE
*-^NiK XXXV)
CELOVEC, PETEK, 22. MAJ 1981
ŠTEV. 21 (2020)
Atentat na papeža
znova opozarja na nevarnost desničarskega ekstremizma in neonacističnega terorizma
JoMra a^ademi/a
sio venske gimnazije v Ceiovcu
Z atentatom, ki je bii prejšnji teden izveden na papeža Janeza ^vta ii., je postaia znova očitna nevarnost, pred katero tako radi zadajo oči in ušesa odgovorni dejavniki predvsem v tako imenovanih teokratičnih državah: namreč nevarnost desničarskega ekstremizma neofašističnega terorizma. Zato serija atentatov zadnjih mesecev in ednov, ki je dosegia svoj dosedanji višek z ziočinskimi streti na pa-v široki mednarodni javnosti ni povzročita samo ogorčenja in s^ahu pred bodočnostjo, marveč je — vsaj trezno mistečim — doka-*a*a, da je ves ta nevarni razvoj te sad neodgovornega toteriranja in omalovaževanja pojavov in dejavnosti desničarskih skrajnežev, ki zto-[abtjajo pridobitve demokracije za svojo protidemokratično aktivnost, tara se čedatje pogosteje konča v ztočinskih atentatih, kakor kaže Razvoj zadnjega časa.
.Jako se je atentator na ameri-predsednika Reagana prište-k ameriški nacionalsocialistični anki. Tako kaže datum umora Rajskega mest. svetnika Nittla desničarsko ozadje. Tako židov-° Poreklo umorjenega nemškega 'tika Karryja opozarja na anti-tJ?'tsko podivjanost. In končno je ' dognano, da atentator na pa-. Janeza Pavla H. pripada tur-'^^ofašistični organizaciji „sivih "Olkov".
R' nobenega dvoma, da je gj^^semi temi atentati neka med-Rjna povezanost, da so v ozad-
in iste sile. Vendar pa na
.'stojnih
Atriji-
/^stojnih mestih — tudi pri nas v ali ** t° dejstvo radi zamolčijo
kadar to ni več možno, nest °st iz te strani omalovažujejo, "oe pa proglasijo za „umsko S!i&^ P°sebneže". Tako je bilo 9ati ' jo npr. atentator na Rea-kje ^ ^jo pogosto zahajal v kino, Pam ^ "TJ jo menda posebno do-ameriška srhljivka „Taxi o*" In tudi atentatorja na pa-
peža so najprej skušali slikati kot posameznika, ki je le ..slučajno" prišel v stik z neofašistično teroristično organizacijo „Sivi volkovi". Toda že dan po atentatu je turški predstavnik v OZN ostro protestiral proti zadržanju zahodnoevropskih varnostnih oblasti, katere je turška vlada baje že davno prej svarila pred pobeglim morilcem. Vendar njenega svarila niso upoštevali in tako se je Mehmed Ali Agca, eden najbolj iskanih turških kriminalcev in neofašistov, lahko nemoteno sprehajal v Zvezni republiki Nemčiji (kjer imajo „sivi volkovi" menda celo vrsto svojih ..podružnic"), od koder je potem odpotoval v Italijo, da izvede atentat na papeža.
Vpliv „s-ivih volkov" pa je občutiti tudi v Avstriji, kakor je pred dnevi priznal notranji minister Lane. Podobno kot v Nemčiji, se ti ljudje tudi v Avstriji skrivajo pod nedolžnimi imeni kulturnih, športnih in drugih organizacij, ki so potem deležne celo uradne podpore, kot se
čast si štejemo, da je v našem mestu živet in detovat prof. Anton '*< ki je bistveno prispeva) k razvoju vsesiovenskega jezika in kui-hotnem siovenskem prostoru," je poudarit cetovški župan Leo-stor J*"9genberger minuto soboto na kratk! svečanosti, ko je bit pro-^ stovensko gimnazijo uradno poimenovan po tem zastužnem kuiturnem detavcu iz vrst siovenske narodne skupnosti na ^ lent je župan nagiasit, da je bii Cetovec vedno tudi sre-Na\,,*mturnega živi jen ja Siovencev in je v tem smisiu tudi danes ^sto vseh Korošcev ne gtede na jezik. (Obširneje poročamo Sem mestu — op. ured.)
to dogaja zlasti na Predarlskem s strani predsednika tamkajšnje delavske zbornice in podpredsednika OVP Bertrama Jagerja, ali pa na Dunaju, kjer jim je kljub protestom demokratičnih sil šla „na roko" celo sindikalna zveza. Organizacija „Sivi volkovi", katere firer je nekdanji Hitlerjev kolaboracionist in še danes njegov občudovalec Alpar-slan Turkes, združuje ljudi, ki so si zastavili kot cilj nacionalsocialistično Turčijo in potem po Hitlerjevem vzoru (čigar „Mein Kampf" sodi med njihovo obvezno čtivo) vzpostavitev svetovne nadvlade „izvoljene rase".
Seveda bi bilo zgrešeno in krivično, če bi zdaj vsem Turkom oziroma vsem turškim delavcem v drugih državah očitali, da so pristaši „sivih volkov". Nasprotno večina teh delavcev trpi pod nasiljem omenjenih fašističnih tolp. in obsoja njihovo nastopanje po zgledu nekdanje SS in SA. Zato pa je dolžnost pristojnih oblasti, katerim je delovanje teh in podobnih krogov očitno dobro znano, da se pravočasno spomnijo svojih obveznosti in odločno napravijo konec vsem takim pojavom. Množeči se zločinski atentati v zadnjem času so vsekakor dovolj resno opozorilo, kakšne zle sadove prej ali slej rodi vsako toleriranje in omalovaževanje desničarskega ekstremizma in neofašističnega terorizma.
V nedetjo je biia v Ceiovcu spet tradicionatna akademija siovenske gimnazije, ki je kakor vsako ieto privabita obiskovatce od btizu in dateč. O prireditvi, ki je potekata v potno zasedeni dvorani detavske zbornice, obširno poročamo na 3. strani.
SPREMEMBA V VODSTVU JUGOSLAVUE:
Sergej Kraigher
novi predsednik predsedstva SFRJ
V skladu z ustavo SFRJ je bila prejš- enoletni mandat. Novi predsednik prednji teden izvedena sprememba v naj- sedstva je postal Sergej Kraigher višjem kolektivnem vodstvu Jugoslavi- iz SR Slovenije, novi podpredsednik pa je: po vrstnem redu, ki ga določa po- Peter Stambolič iz SR Srbije.
stovnik o delu predsedstva SFRJ kot kolektivnega organa, so razglasili predsednika predsedstva SFRJ za naslednji
Predsednik Kraigher je ob tej priložnosti dejal, da je v minulem letu, prvem brez predsednika Tita, predsedstvo SFRJ s svojim delom potrdilo svojo avtoriteto v domovini in tujini ter uveljavilo predsedstvo SFRJ kot kolektivnega šefa države, kot specifičnega predstavnika enotnosti in enakopravnosti narodov in narodnosti republik in pokrajin Jugoslavije. .Prepričan sem,* je poudaril novi predsednik, .da bo popolna enotnost, ki je bila odlika našega dela v celotnem minulem obdobju, veljala tudi v prihodnje."
Novi predsednik predsedstva SFRJ Sergej Kraigher je ob razglasitvi prejel številne čestitke domačih predstavnikov in tujih državnikov. Čestitke mu je posiaia tudi Zvezo stovenskih organizacij na Koroškem ter mu obenem žeieia čim boij uspešno deio. Pri tem je izrazita prepričanje, da bo predsednik Kraigher kijub obiiici odgovornega deia tudi v prihodnje imei razumevanje za naša vprašanja.
*^E2ičEv TRG V CELOVCU:
kamenček k mozaiku
medsebojnega razumevanja in sožitja
Z nasitni m spreminjanjem meja
danes ni mogoče reševati narodnostnih vprašanj
Smo na najbotj usodni pretomnici v zgodovini človeštva in to spoznanje mora prežeti zavest našega slehernega človeka, vse naše narode in dele sosednih narodov, ki žive skupaj z nami, kajti svet še nikoli doslej ni bil tako medsebojno odvisen in razcepljen hkrati. Tako je dejal predsednik SZDL Slovenije Mitja Ribičič, ko je minulo soboto govoril na velikem ljudskem zborovanju ob proslavi 60-letnice kmečkega upora v Marezigah na Primorskem, o katerem je govornik dejal, da je pomenil zametek vseljudske vstaje, zametek mogočnega požara, ki se je dvajset let kasneje, v času narodnoosvobodilnega boja, razplamtel po vsem slovenskem narodnostnem ozemlju.
Že takrat, ko so fašisti 15. maja 1921 pridivjali v Marezige, je slehernemu Slovencu postalo jasno, da je fašizem obsodil slovenski narod na smrt, na njegovo izničenje na lastni zemlji. „To spoznanje o nasilni raznarodovalni naravi italijanskega fašizma, ki se mu je pozneje pridružil še en sovražnik — nemški nacizem, je odločilno vplivalo na strateško usmeritev KP o graditvi široke protifašistične fronte," je naglasil tovariš Ribičič, ki je spomnil na združitev celotnega slovenskega naroda v boju proti fašizmu in obširno orisal zlasti delež primorskega ljudstva v tem boju.'
Pri tem je govornik posebej poudaril, da so bili že takrat, v najtežjem času, postavljeni tudi temelji politike do narodnostnih manjšin in tudi že zametki politike odprtih meja, ki je danes specifičen jugoslovanski doprinos v sedanjem v bloke razcepljenem svetu. Glede osimskih sporazumov je dejal, da sicer niso skrajni domet možnega in potrebnega sodelovanja ob meji, ustvarjajo pa možnosti za še mnogo širše gospodarsko, kulturno in znanstveno sodelovanje. Prav gotovo pa ima — kakor je naglasil predsednik Ribičič — poseben pomen sprejetje zakona o globalni zaščiti Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini. „Mi zaupamo v treznost
demokratičnih sil sosedne države, cenimo pristen dialog, ki ga vodijo s slovensko narodnostno skupnostjo in upamo, da bodo poslej še odločneje zavračali nacionalK stične pritiske na Slovence v Italiji. Osebno tudi mislim, da ne bo mogel zmagati glas, ki smo ga slišali zadnje dni, v katerem so izražene težnje po nekakšnem nacionalnem bloku treh najmočnejših tržaških strank — nekaj podobnega, kar vzpostavljajo v sosednji Avstriji v namišljenem .prastrahu' pred slovansko nevarnostjo."
V drugem delu svojega govora je predsednik Ribičič zavzel stališče do dogodkov na Kosovu ter kot brezumno in neodgovorno početje ocenil sleherni poskus, da bi v današnjem svetu in zlasti v Evropi narodnostna vprašanja razreševali z nasilnim spreminjanjem meja, z iredento in s širjenjem nacionalistične nestrpnosti. Kosovski dogodki opominjajo, da je treba tudi vnaprej izgrajevati odnose med večino in manjšino, krepiti dvojezično vzdušje, se boriti za polno enakopravnost ljudi vseh narodnosti in vseh nazorov, je ugotovil govornik in potem na naslov Albanije ter njenega vmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije poudaril:
..Republiki Albaniji ne odrekamo pravice, da skrbi za položaj delov albanskega naroda v sosednjih državah, nemogoče pa je dovoliti, da bi spreminjala albansko narodnost v orodje za manipulacijo zoper celovitost Jugoslavije in zoper načela Združenih narodov, ki zahtevajo enakopravno sodelovanje držav in prepovedujejo vse oblike vmešavanja. Ta načela Jugoslovani strogo spoštujemo na meji s sedmimi sosedi, preprečujoč subverzivno dejavnost proti ustavnim ureditvam teh dežel. To pa v ničemur ne zmanjšuje naše volje in odgovornosti, da tudi vnaprej odločno podpiramo boj naših manjšin v zamejstvu, vendar z demokratičnimi sredstvi, v dialogu v večinskimi narodi in v okviru njihovih ustavnih in mednarodnih obveznosti. Samo taka politika je poroštvo miru, istočasno pa odpira perspektivo za vsestranski razvoj manjšin samih."

V duhu medsebojnega razumevanja
je treba obravnavati in reševati odprta vprašanja
Kot majhen kamenček k mozaiku medsebojnega razumevanja in sožitja v času, ko drugod vladata sovraštvo in nasilje, je imenoval celovški župan Leopold Guggen-berger preimenovanje prostora pred slovensko gimnazijo v Janežičev trg (Prof.-Janežič-Platz). „Tu-kaj dokumentiramo, da so tudi še druge poti," je dejal župan ter izrazil željo, da bi tudi vsa tista vprašanja, ki so še odprta med obema narodoma v deželi, obravnavali in reševali v duhu medsebojnega razumevanja, kajti podlaga odnosom med ljudmi ne moreta biti sovraštvo
in nasilje, marveč je edina možna podlaga medsebojno razumevanje. „Naj bi bili prihodnji pogovori polni tega duha, da bi dosegli mirno sožitje ne glede na različne jezike", je naglasil župan. „Majhen kamenček k mozaiku takega sožitja pa naj bi bilo tudi poimenovanje tega trga. (Županove besede pomenijo brez dvoma razveseljiv korak naprej, zlasti če se spomnimo, kako je ob lanskem plebiscitnem jubileju še poudarjal izključno nemški značaj Celovca).
Zasluge Antona Janežiča kot slovničarja, pedagoga, avtorja šolskih
knjig, slovstvenega zgodovinarja in publicista je kratko orisal ravnatelj slovenske gimnazije prof. dr. Re-ginald Vospernik. Omenil je, da je bila akademija slovenske gimnazije leta 1970 v znamenju stoletnice smrti Antona Janežiča, ki je zdaj po dobrih desetih letih deležen zasluženega javnega priznanja. „Pro-fesorji in dijaki slovenske gimnazije se moramo zavedati pomembne dediščine, ki nam jo je zapustil koreniti Korošec in celovški profesor Anton Janežič," je dejal ravnatelj Vospernik. „Zato nam je danes v posebno zadoščenje, da bo prostor pred slovensko gimnazijo odslej nosil njegovo pomembno ime. Za nas pa je to hkrati obveza, da se še bolj kot doslej potrudimo, da čuvamo Janežičevo izročilo."
Kratke svečanosti, ki sta jo obogatila dijaška godbena skupina Ja-dagani pod vodstvom Danijela Bogataja in mešani pevski zbor gimnazije pod vodstvom prof. Jožka Kovačiča, so se poleg učiteljev in dijakov slovenske gimnazije udeležili tudi člani mestnega sveta in občinskega odbora, jugoslovanski konzul v Celovcu Alfonz Naberž-nik, zastopnik šolskih oblasti ter predstavniki narodno-političnih in kulturnih organizacij koroških Slovencev.
Pomembni obietnici RTV
# V okviru ietošnje 40-ietnice ustanovitve Osvo-bodiine fronte siovenskega naroda je biia prejšnji teden tudi prosiava 40. obietnice ustanovitve iiegai-ne radijske oddajne postaje OF „Kričač", ki je od novembra 1941 do apriia 1942 deiovaia v Ljubijani, potem pa se je preseiiia na osvobojeno ozemije v Beio krajino ter v Črnomiju deiovaia kot Radio OF.
Vioga radia OF „Kričač" je biia v obdobju osvo-bodiinega boja izrednega pomena: pod gesiom „Naš čas prihaja" je sredi okupirane Ljubijane, obdane z bodečo žico in števiinimi bunkerji, redno ob napovedanem dnevu in uri oddajata iiegaina radijska postaja, ki je budiia zavest in krepita odpor in ki je okupator kijub veiikim naporom in tehničnim sredstvom ni mogei odkriti. Poieg poroči) o vojaškem poiožaju in o bojih partizanskih enot ter vesti o okupatorjevem nasiiju je „Kričač" 3-krat na teden pripravi) četrturno oddajo, za obietnico Prešernove smrti teta 1942 pa je pripravi) še posebno enourno oddajo, posvečeno siovenskemu narodnemu prazniku. Pozneje na osvobojenem ozemiju pa je Radio OF oddaja) vsak dan ceiovit informativni in bogat umetniški spored, ki ga je biio siišati vse do Londona in Kaira.
Tako je Radio OF, ki je pošiijai v eter svobodni gias siovenskega ijudstva skupaj s partizanskim tiskom opravi) veiikansko naiogo, ki priča o smeiosti, širini in moči NOB siovenskega naroda — tega edinstvenega upora v okupirani Evropi.
# Pomemben jubiiej pa so obhajati tudi na koprski teieviziji: minuio je namreč deset tet, odkar so iz koprskih teievizijskih studiov začeti oddajati ekspe-rimentaini TV program v barvah.
Danes je TV Koper-Capodistria uveijavijena teie-vizijska hiša, in to tako med pripadniki itaiijanske narodnosti v Sioveniji kot tudi med zamejskimi Sio-venci v itaiiji, pa tudi po Jugosiaviji in itaiiji. Koprska TV je nastaia in se razvita predvsem iz spoznanja, da ima sieherna narodnost pravico razvijati informacijo v iastnem jeziku, itaiijanska narodnost v Jugosiaviji in siovenska narodnostna skupnost v itaiiji sta pravzaprav najpomembnejša dejavnika sode-iovanja med obema državama in to je tudi narekovaio viogo koprski TV. S pomočjo sredstev informiranja (med katerimi je danes gotovo najpomembnejša te-ievizija) vzdržuje narodnost stike z matično dežeio, in to dvosmerno: po eni strani manjšina informira o sebi matični narod, po drugi strani pa spremija dogajanje v matični dežeii.
V tem smisiu koprska TV zdaj že vrsto iet uspešno opravija svoje pomembno posianstvo pri medsebojnem spoznavanju in razumevanju med dvema sosednima državama in njunimi narodi. Prav zaradi svoje programske zasnove v zvezi z narodnostnimi vprašanji pa je koprska teievizija gotovo prva v svetu in zato tudi najbotjša izkušnja za vse druge narodnostne manjšine.
Jubilejni zbor koroške SPO
Minulo soboto je bil v Celovcu jubilejni 20. kongres koroške SPO, ki je za predsednika stranke ponovno izvolil deželnega glavarja Leopolda Wagner-ja, za podpredsednika pa namestnika deželnega glavarja Erwina Fruhbauer-ja (ki je nasledil Hansa Schoberja, kateri je v predsedstvo stranke le še ko-optiran kot član deželne vlade) in deželnega svetnika Rudolfa Galloba. Kongresu je dajalo poudarek dvojno geslo, ki je po eni strani izpovedalo, da ima koroška SPO zdaj že 52.000 članov, po drugi strani pa opozarja na široko zasnovano akcijo .pobude za Koroško", s katero želi stranka pritegniti čim širše kroge prebivalstva k sooblikovanju političnega življenja v deželi.
V središču kongresnega dela je bil pravzaprav govor deželnega glavarja Wagnerja, ki je obširno tiskano poročilo dopolnil z osebnimi mislimi in načelnimi ugotovitvami k posameznim področjem družbenega dogajanja. Pri lem je koroško SPO predstavil kot stranko, ki je odgovorna za Koroško in soodgovorna za Avstrijo, v svetovnem merilu pa je to stranka miru. Očitno v tem smislu je tudi svarit pred slehernim radikalizmom (mladina sicer lahko izraža svoje mnenje, vendar se mora podrediti stranki) ter poudarjal potrebo dialoga, kompromisa in partnerstva.
Kratko je zavzel deželni glavar stališče tudi k politiki dobrega sosedstva tako navzven kot navznoter in v tej zvezi naglasil: ..Priznavamo se k politiki dobrega sosedstva. Z vzemi našimi
sosedi hočemo biti prijatelji, ki se spoštujejo in ieiijo ljudem dobro. V naši deželi hočemo ohraniti notranji mir in k temu dati naš prispevek. To nam bo uspelo, če si bomo prizadevali za resnično spravo med nemško in slovensko govorečima narodnima skupinama. Za obe narodni skupini hočemo biti najbolj ugledni zastopniki in prijatelji."
Svoja izvajanja, kjer je obširno govoril predvsem o vodilni vlogi, ki jo je na Koroškem imela in jo mora tudi v bodoče obdržati SPO, je Wagner zaključil s pozivom: Sprejmimo izziv in ostanimo pri tem, da mora močni varovati slabšega. Če hočemo, bo SPO ostala stranka vseh Korošcev, vseeno kateri jezik govorijo. Pred nami so sicer težka osemdeseta leta, toda zmogli jih bomo!
Pretežno gospodarskim vprašanjem v luči naraščajoče zaostritve v svetu je posvetil svoj govor zvezni predsednik SPO kancler dr. Bruno Kreisky, ki je ostro zavrnil kritiko mladih v zvezi z izvažanjem avstrijskih tankov, orožja in druge vojaške opreme, pri čemer je bilo očitno pretirano njegovo argumentiranje, kakor da bi bil gospodarski blagor Avstrije odvisen samo od izvoza vojaškega materiala.
Sicer pa je bila kritika mladih kljub temu, da je prišla v glavnem do izraza le v predlogih in resolucijah, nepre-slišna. Segala je od obsodbe dejstva, da se Avstrija za ceno gospodarskih koristi uvršča med tiste države, ki v
nasprotju z jasnimi sklepi Združenih narodov sodelujejo z rasističnimi režimi, pa do nedvoumne zahteve po odločnih ukrepih proti vsem pojavom neofašizma. Izražena je bila solidarna podpora osvobodilnim gibanjem in razrednim bojem v svetu na eni ter .socialistični opoziciji na vzhodu" na drugi strani, pri čemer pa odnosa socialistov do komunističnih držav ne sme oblikovati .meščanski antikomunizem, marveč naša lastna politična načela". O teh načelih je bilo govora tudi v dokumentu, s katerim je mlada generacija očitala stranki sokrivdo na tem, da je velik del mladine zgubil zaupanje v sedanji politični sistem. Svoje poglede in predstave je mlada generacija izoblikovala tudi glede posameznih vprašanj ekonomsko-socialne-ga značaja (npr. zagotovitev polne zaposlitve, krivična razdelitev dohodkov, zaščita človekovega okolja, stanovanjska politika in podobno); posebno ostra kritika pa je bila izrečena v vprašanju reforme šolstva, kjer so mladi strankinemu vodstvu očitali popustljivost in kapitulantstvo.
Kongres koroške SPO je izrazil kanclerju Kreiskemu željo, naj bi tudi še po izteku sedanje legislativne dobe ostal v aktivni politiki. S tem vprašanjem pa se bo predvsem bavil zvezni kongres SPO, ki bo ob koncu tega tedna zasedal v Gradcu, kjer bodo gotovo določali tudi že smernice za .volilno leto" 1983.
Dogodki na Kosovu
Zgodovinska ozadja in sedanji vzroki
Od 11. marca ietos dalje, ko je prišio do prvih demonstracij št"* dentov v Prištini, katerim so potem siediie demonstracije tudi v drugih krajih Sociaiistične avtonomne pokrajine Kosovo, se tudi v tu* kajšnjem tisku skoraj dnevno vrstijo najraziičnejše vesti o dogodkih v tem delu Jugoslavije. Poročita o poiožaju na Kosovu segajo od boi) aii manj objektivnih prikazov do skrajno tendencioznih komentarjev, ie mato pa je zasiediti poskusov, da bi stvari šii „do dna", da bi t°'* mačiii tudi ozadja in vzroke, ki so privedii do sedanjih pojavov.
Ravno tak prispevek o Kosovu, kjer so prikazana zgodovinska ozadja in razčienjeni tudi sedanji vzroki ..kosovskih dogodkov", je znani siovenski novinar Mirko Čepič objavii v najnovejši števiiki mesečne revije „Naš deiavec". Zaradi aktuainosti in zanimivosti tudi zs naše braice ta čianek v ceioti ponatiskujemo.
Uredništvo
V zvezi z zadnjimi dogodki na Kosovu velja pogledati nekaj zgodovinskih in statističnih podatkov o tej socialistični avtonomni pokrajini. Podatke bom primerjal s Slovenijo, da nam bodo nekatere značilnosti življenja na Kosovu bolje razumljive oziroma nazornejše.
SAP Kosovo meri 10.887 km-, Slovenija pa 20.251. Kosova je torej za nekaj vec kot polovico Slovenije, vendar pa je to hkrati najbolj naseljeno območje v Jugoslaviji, saj pride na kvadratni kilometer kar 158 prebivalcev, v Sloveniji 85, v Jugoslaviji pa 80. Podatek nas opozarja na tako imenovano demografsko eksplozijo, torej na hitri prirastek prebivalstva. Številke govorijo: leta 1948 je živelo na Kosovu 733 tisoč ljudi, danes jih je po ocenah že 1,600.000.
V 30. letih seje prebivalstvo torej podvojilo. V Sloveniji nas je bilo leta 1948 1,440.000, danes pa nas je 1,840.000. Z drugimi besedami, indeks rasti prebivalstva znaša na Kosovu 214 in v Sloveniji 127.
Še en zanimiv podatek, ki nam bo vprašanja Kosova še bolj ponazoril. Čez deset let bo na Kosovu živelo dva milijona prebivalcev, v Sloveniji pa nas bo nekaj več kot 1,9 milijona. To pomeni, da bodo Albanci v Jugoslaviji čez deset let tretji oziroma četrti najmočnejši narod. Več bo samo še Srbov in Hrvatov oziroma muslimanov, ki so v Bosni in Hercegovini posebna narodnost.
Vse te številke sem navedel namenoma, da nam bo lažje razumljiva nezaposlenost, preveliko število študirajočih, hitra deagrarizacija, prehod iz vasi v mesto in opuščanje kmetijstva. Danes je v družbenem sektorju zaposlenih 150 tisoč ljudi, torej nekaj manj kot deset odstotkov prebivalstva, v Sloveniji pa je zaposlenih 780 tisoč ljudi. Nekaj manj kot polovico prebivalstva je v Sloveniji zaposlenih, na Kosovu pa le četrtina in še v to četrtino vključujejo kmetovalce. Torej je na dlani odgovor, odkod težave s standardom, kajti vsak zaposleni mora preživljati še tri ljudi, v Sloveniji pa samo enega.
Na demografsko eksplozijo, torej na prehitro rast prebivalstva na Kosovu so mnogi opozarjali že leta in vendar na Kosovem niso storili mnogo, saj je težko preseči patriarhalno miselnost. Hitra rast prebivalstva povzroča težave skoraj vsem gospodarsko nerazvitim deželam sveta, Kosovo pa sodi v svetovnem merilu na sam vrh hitre rasti prebivalstva. Naj povem z drugimi besedami, več se jih rodi in iz leta v leta je več ust, kot jih lahko nasitijo. Zaradi pretirane rasti prebivalstva pretirano načenjajo lastni narodni dohodek, zaradi česar postaja pokrajina nekakšno naložbeno območje brez dna. To je
tudi prvi vzrok za sorazmerno P? časno rast standarda. Za to podroe) velja znana zakonitost — naraščanj, števila prebivalstva ni mogoče zajezi
s standardom, ker je še prenizek.
no je namreč, da vpliva na man število otrok v družinah visok stan dard.
Rešitev je zajezitev naraščanja P**
je to najtrši oreh
bivalstva, vendar pa je to najt kajti mnogi Albanci so mi pripo^ dovali, da želijo mnogo otrok, ^ bo mnogo Albancev. Tukaj so ^ kali nacionalizma, iredentizma in s vinizma. Zakaj, o tem malo kasne)' Primer načrtnega širjenja preb'Y stva so bili npr. Čehi v ptejsm^_ stoletju, ko jim je bila velika dr žina nekakšno narodno geslo, bam^
s hitro rastjo češkega naroda so nili Nemce, ki so v začetku 19- st°
šteli Prago za čisto nemško m^s' Kali nacionalizma so v obcut potisnjenosti ob stran. Iredenttze ' torej dobiti nazaj tako imenova neodrešene kraje, je torej spremi valka negativnega nacionalizma- n seda iredenta je italijanskega izvd^. Italija irredenta — neodrešena < ja. V prejšnjem stoletju so nam razvili gibanje za priključitev k * ^ iiji vseh tistih krajev, v katerih živeli Italijani kot manjšina.
vodje demonstracij na Kosovu so ^ peljevali študente in nekaj dela^,
s takšnimi gesli o vključitvi kraj / kjer so tudi Albanci, v republiko banijo oziroma celo v „veliko nijo". To vsekakor pomeni ogt° . nje ozemeljske celovitosti JugoS' je oziroma njen razpad s kontr^ volucijo. Gre vendar za pomem resnico — Albanci so se v času m odločili, da ostanejo v mejah
slavije, s tem, da dobijo vse P^jj, naroda, kakršne imajo drugi nam
To so tudi dobili in skrb jugosloVj,.
Jaf'
ske skupnosti za napredek
sko nerazvitih območij je
tn dokazan. Na srečo je veliko
altsm
bancev obsodilo zmote naciona'
;n iredentistov.
Zapleti na tem področju imajo s^j je stare zgodovinske korenine-
banci so enkraten narod na svetu,
skf'
ti njihov jezik ne sodi v nobeno ^ ^ pino svetovnih jezikov. Hkrati s J, stari naseljenci Iliri, ki so se V h ^
letjih pomešali s Slovani, G*Jd Romani. Do neodvisnosti Albam) ..!
ta 1912 je bila zanje značilna P f, [jjo ska ureditev, plemen pa je 65. pj se na severne Albance, tako l vane Gege in na južne al' J Zanimivo je, da sta skupini od daj sprti in tudi plemenske ^
so značilne za večstoletno zgod
V času balkanskih vojn
so najprej razmišljali, da bi kot pokrajino razdelili med
Grčijo, nato pa so pod pt'T.
Utrite	, In
velikih evropskih držav prismjj ptt'
ustanovitev albanske države,
zanimivost, Turki so pristali na , visnost Albanije, ki je bila T' ^ ozemlje, če postavijo za html F' kega princa iz zahodnoevropski ^
žav. Niso bili za
to, da bt
kralj član srbske ali grške k hiše). Kosovo je po mirovnem
razumu leta 1912 pripadalo ^
Meje so ponovno določili po^ ^
svetovni vojni in tudi ostale nespremenjene.
"Ji ^
Z novo Jugoslavijo smo tcs' J? bansko narodno vprašanje m smo znotraj Srbije ustanovo' nomno pokrajino Kosovo hijo ter avtonomno pokrajino sj vodino zaradi mnogonacionan' r ^1 stava na obeh območjih. Pp* bancev živijo na Kosovu Srb', Makedonci, Romi, Mps ,
goret
in drugi. Albanci živijo tu Makedoniji in Črni gori.
di ^ij'
(Da/je 7. str%w.)
LETOŠNJA AKADEMtJA SLOVENSKE G!MNAZ!JE V CELOVCU:
„Ku)turna vzajemnost
naša sita"
Pod gestom „Ku)turna vzajemnost — naša sita", je pretekto nedetjo veitki dvorani Deiavske zbornice v Ceiovcu potekata tradicionaina šoi-i ^ akademija Zvezne gimnazije za Siovence v Ceiovcu. Kot po navadi < tudi tokrat bii obisk zadovoijiv, saj je dvorana biia dobro zasedena, P'sto pa je tudi mnogo častnih gostov, katerim je ravnateij dr. Reginaid Sirnik izrekei prisrčno dobrodošiico. Med drugimi so to biii pred-unik koroškega dežeinega zbora Josef Guttenbrunner, predsednik foškega dežeinega šoiskega sveta Kar! Kircher, preiat Aieš Zechner, Nah*"- i^9°stovanskega generainega konzutata SFRJ v Ceiovcu Aifonz ok -	manjšinskega oddeika pri dežeinem šoiskem svetu,
rajni šolski nadzornik Rudi Vouk, strokovni nadzornik dvorni svetnik . - Vaientin tnzko, zastopnik RK SZDL Siovenije dr. Viadimir Kiemen-rav ^^stavnika šotskih zavodov SRS Janez Sušnik in Miiena Markič, Pobratene gimnazije na Ravnah Tone Goišer, rektor ijubijanske nih Stavko Hodžar, predstavniki siovenskih kuiturnih in poiitič-"fS^nizacij na Koroškem, bivši ravnateij siovenske gimnazije dvorni *"'k dr. Pavte Zabiatnik in drugi.
A U L A
SLOVENtCA
CELOVEC, PAULtTSCHGASSE 5-7
Vijudno Vas vabimo na razstavo siikarskih de! AKADEMSKEGA SLtKARJA
prof. Gabrijeta Stupice
Razstava je odprta do 29. maja 1981
od ponedetjka do petka od 13.00 do 17.00 ure
Prisrčno vabtjeni!
Umri skiadateij Rado Simoniti
p) ^"atelj slovenske gimnazije dr.
**9'nald Vospernik je v svojem a ravne m govoru med drugim da so za letošnje geslo ^	določili ..Kulturna
^ lomnost — naša sila" s katerim . 'gazili potrebo po kulturnem ^sjovanju s krajevnimi društvi, tudi pomeni, da tako društva Ig Podeželju kot naša srednja šo-^upno tvorijo kulturno moč na-^^""odne skupnosti. Govornik je ^ zadovoljstvom povedal, Ziii ^tos na slovenski gimna-maturirali trije paralelni Sp<J **32redi, kar je brez dvoma ob t uden rekord. Ravnatelj se je Priložnosti zahvalil vsem, ki ku .^9ajo k razveseljivemu napred-razvoju slovenske gimnazije.
trj^.rni kulturni spored je pričel mladinski zbor; naslednji St.' ^ ^a veljati dobrodošlici na-društvenih skupin iz Šentvi-bsrk ^°9juni in Šmihela nad Pli-To je bil trio ..Korotan" s
pevci SPD „Danica" in igralska skupina Katoliško prosvetnega društva. Tako so se prvi predstavili s pesmimi Hanzija Artača in Milke Hartmanove, drugi pa z odlomkom igre „Vest", francoskega avtorja Maurica Rostanda. Kot pianisti so se predstavili Andreja Močilnik, Magda VVernig in Andrej Feinig. Posrečen je bil vložek dekliške jazz-skupine, ki je zaplesala „Rit-mične fantazije". Prvi del sporeda je zaključil mladinski zbor.
Drugi del sporeda je nadaljeval Beat-ansambel „Jadagani", ki je zaigral kompozicije Danijela Bogataja iz 7. a razreda in Jozija Starmana in Janeza Gregoriča, oba iz 5. a razreda. Kabaretistični vložek so pripravili dijaki 6. b razreda, ansambel ..Mladi mi" se je s svojim nastopom poslovil s skladbo Milke Hartman-Stanka Polzerja in Milke Hartman-Hanzija Artača. Mladinski zbor 4. a razreda je nastopil s štirimi pesmimi, ansambel „Ve-
sela pot" je nastopil s skladbo Lojzeta Slaka in venčkom dalmatinskih ljudskih v priredbi Jožka Kovačiča. Plesna skupina je z artističnim in kajpada vročim ritmom izvedla ples „Rock 'n' Roli", mešani mladinski zbor in združeni zbori so zaključili letošnjo šolsko akademijo slovenske gimnazije. Prvi je izvedel odlomek Rok opere „Jesus Christ Superstar" in Mit nem kleenen Stuckchen Gluck iz musicala „My Fair Lady". medtem ko je združeni zbor zapel pesem „Če študent na rajžo gre".
Za izvedbe posameznih točk so odgovarjali prof. Jožko Kovačič, prof. Milan Kupper, prof. Maja Mil-lonig, prof. dr. Anton Feinig, Gregor Krištof, medtem ko je sceno pripravil prof. dipl. inž. arh. Janez Oswald. Kot solisti pa so nastopali: Danijel Bogataj, Janez Kassl, Gabriel Lipuš, Niko Kupper in Janez Gregorič v Beat-ansamblu „Jada-gani"; v ansamblu „Mladi mi" Marija Kežar, Lucija Krištof, Marija in Sonja Kuchling, Marica Kušej, Andrej Lampichler, Stanko Polzer in Maks Zdouc in v ansamblu „ Vesela pot" so peli in igrali Fridl Hirm, Stani Hobel, Andreja Lepuschitz, Regina Lesjak, Marjan Smrtnik, Hanzi Sticker in Sabina Zvvitter.
K sporedu je treba omeniti, da je bil izredno pester in bogat, da so se akterji trudili, da bi bil krajši kot običajno, vendar je tokrat odpovedala tehnika, kar je privedlo do mučnega zastoja. Vsebinsko pa je brez dvoma nudil za vsakega nekaj, posebno posrečena je povezava s krajevnimi društvi, na vsak način pa je tu treba izreči priznanje profesorjem, ki so skupno z dijaki naštudirali kvalitetno klasično in moderno glasbo ter druge vložke. Pri pevskih točkah so prevladale pesmi in priredbe pokojnega Franceta Cigana, ki je kot je povedal ravnatelj, šoli zapustil svojo duhovno vizitko.
Naj ob koncu še opozorimo, da bo z istim sporedom slovenska gimnazija prihodnjo nedeljo gostovala v kulturnem domu SPD „Danica v Šentprimožu v Podjuni. S tem pa tudi stopa v konkretno povezovanje s slovenskimi krajevnimi društvi.
V Hf c/e/jo 77. 77M?% /etos se jr rs% s/oveMs/?d jdunosf M feJno pos/ofZ/d o 7 s^/dr/dte/jd T^dr/d .S/rnon/t/jd, ene-gd 7Mjw'tjnfjj;zj; sor/o/rw7; g/dS^en/Z?
^/ jr nepr/ed^ovdMO M?nr/ 74. TTMjd v Z-jd/r/jdn/. X zdJnjrTMK poč/t^K sto gd yo/ož//: v njegofZ ror/-
fojdn/ v Gor/s^ZZ? T/rr/Z/? zzd Prz-TTZOM^rfM.
7?d<7o $z7H07zztz sr jr ror/Z/ 77. wdjd 7974 &ot otro^ stevZ/ne z7rzzžzzzr. GZw-Mdzzjo jr zd^/jdčZ/ v Z-jzz^JjdMz', ^jrr jr stKč/Zrd/ zgoJofzzzo, vzporrzfzzo pd jr trrr/Z o/^Zs^ovd/ ^onzrrvdZorzj. Že v w/d<7ZZr (rZz/z sr jr M^vdrjd/ z vor/e-zzjrw pevs^ZZ) zborov. Po Zd^Jjzzč^d štMzjzjd sr jr 5z77Z0Mztz' ^ot pro/esor gJds^r Mdjpre; zdpos/Z/ Md g/ds/rewZ so/Z f 5p/ZtH. 7*dw jr zzsrdzzoTz/ pefsZrZ z/<or ,,7'ozMzs/d'o". Vrzzzfdr jr zdrdzfz ve/Z^e sposo^zzosZz /rZd 7974 postd/ z^oro^ozfjd zzz zfzrzgrzzr /jd^/jdMs^r Opere. Po zz^rzzAd zjrzzgr svetovje tzojzzr sr jr f^/jzzčžJ f 7VOTZ. V te/j /r-ZzT) jr ^zzzzozzztž žr zzwrtzzzs^o zzsZvdr-jd/, zJdstz' jr Tzzsdf ^or^rzzr zzz zzzzzrZ-zzzs^r Tzrszzzž; zzsZdzzofzj jr Zzzzfž zzzdzzz' zTzor „^rrč^o 7(osovr/". Po osvo^o-zjzZvz' jr sprt M zfzrzgrzzt Oprrr zzz zz Fz77?dr?MOHzjz,' pozzzdgd/ jr tzzz7z' o^zzo-vztž zzčzir/js^z' prvs^ž z^or „Pwz7 zl&z-zMzc", rdzrzz trgd jr wrz7 zjrzzgzztz j?:7 tzzzfz z7zrz'grzzt Dozzzd /Z.zl v ProgrdzZzz, z/dstž pd sr jr pržzdzfrcdf Zd šzrjrzzjr z^orovs^r ^zzJtzzrr zzd Pz-;worsZ:rzM, M pd jr tzzzZz' sozzrrzjzzz'^ rružjr „Z7*orž".
PdzZo ^zzMotzztž pd jr ZdpHstz/ ojzsr-žrn s^/dzZdtrJjs^z' opzzs, sdj jr zzdpzsd/
tzdzZ srststo prfs^z'7; zzz vo^d/zzzT' <7r7 (Tzg/dsM jr tdzZž zzr^dtrrd 7zrsrz7z7d ^o-toš^z/z dtztorjrvj, vzsr^ svojr KMzrt-tzzs^r potz' pd jr zZosrgr/ z oprro „Pdr-tzzdM^d zfzzd". Pdz7o ^zztzotzžtž jr Zd tvojr zzwrtzzzs^o zfr/o zfoM strvz/zzd przzzzdzzjd zzz z?dgrd<7r, z?zrz7 zzjzwž Prr-srrzzovo Mdgz*dz7o ztz zzdgrdzZo vstdjr trr ozj/z^ovdtzjd Zd zzzfrjrž^o v NOT?.
Pdzfd ^zzzzozztzjd zzz' vrč, ostd/ pd jr tzjrgov vrjz'^ zzzzzrtzzzs^ž opzzs s z^d-trrz'?w čo po^ojzzz^ ostd/ Zd vrzfzzo zd-pzsdzz v zgotfovzzzz' s/ovrns^r g/ds^rtzr ^zz/tzzrr. ^trvz/zzz zjzorz' pd j?oz/o prswz, ^z so žr Zd čdSd njrgovrgd žzv/jrzzjd poHdrozjr/r, pr/z v ^/ovrtzzjz, v Zd-wrjstvzz zzz z/rzzgoz/. ^dj M z z/zord, ^z zzr /z/ pr/ prszzzz ^ot so /Vd o^zzzz g/ej o/zrdzr^ /z/rz/, 7čdj t/ jr z/r^/z'cd, Pdstov^Z v s/ovo, zl čd Zzz strvz/zzr z/rzzgr.

eeeeczeooeoočzooooeeeoeoooooeooeoeoooooeooooeeoooe >ooooooooooooo< ooooooeoeoeoczoczoooooeeoeoeoooczeeeeoooeoozoooooooooeoooooo
- ^Z) ct
ameriškem inštitutu v 9t)tQ	je izšla (z letnico 1980) bo-
knjiga o Sloveniji in L,*"'ka	in v svetu. Naslov „S!o-
^'i'aq	pzvi	de!" (Slovene
' Volume I) nam pove, da gre ^elitV	knjižno	zbirko, katere
Vreiz	^ pripravi; založ-
H ^Qrd r-°vtor večine tekstov dr. dc . obetz pa pravi v svojem uvo-Posvetil to svoje delo ,mla-^ sl-^^^^kim Amerikancem in otro-Pot^^^^kih priseljencev ter njiho-, fcev povsod v svetu*, tz	knjige, ki je za sloven-
^	Ameriki	prav obsežna
^erj^T). je	očiten:	na popularen
.	n°j seznani mladi rod
.^sko	govorečih deželah s slo-
,.""i .1 *3°dovino in kulturo, z izbra-^ *'esQ°''e"skimi dosežki svetovnega -znamenitimi Slovenci* v '? d'ugje, z življenjem in zasl obe- s"^eoskih ameriških pionirjev ^°j prebudi med bralci "He^° ^°du občutek za domače slovensko etnično zavest. ^' <<Q j-'ameriške knjige je tudi 'k-? del	petina njenega besed-
J'il. t " P°svečena Stovencem v Av-O^^st ! se obrača na svetovno ^Seitj	jo zato vredno posebej
91 ^oip ^^venskem koroškem tisku.
ovodem zgodovinskem pre-^Iko j*darja avtor Karantanijo kot % 0q ^ ^''onstva, ustoiičevanje voj-^il ^Qve °^P°svetskem polju pa kot ho *^Qn ? ^°zec demokracije, ki je Thomasu Jeffersonu. Na ie objavljena slika Goj-L' prikazuje ta obred ob °mnu, pod njo pa sta tiska-
na dva zgodovinska teksta v tej zvezi. Sodobne težave Slovencev v Avstriji so na kratko nakazane že v tem začetnem delu knjige, kjer beremo v prikazu dogodkov ob zaključku druge svetovne vojne, da so naši ljudje, ki so ostali pod avstrijskim režimom, po-
Ob besedilu so na tem mestu objavljene podobe knežjega kamna, vojvodskega prestola, Ernesta Železnega, Gospe Svete, spominskih plošč od nacistov obglavljenih slovenskih domačinov iz Sel in drugih koroških vasi; tu so fotografije umorjenih Sadovnikov iz
poziv organizaciji Združenih narodov, papežu Janezu Pavlu II., Vatikanu in avstrijski hierarhiji katoliške cerkve, vladi in ljudstvu Jugoslavije, na koncu pa je še objavljen poziv vsem ameriškim Slovencem in njihovim prijateljem. Vsi ti pozivi (na polnih trinajstih
„Stovemska dediščina"
Ameriška knjiga s pozivi na pomoč Slovencem v Avstriji
novno .podvrženi nenehnemu pritisku germanizacije in obnovljenemu ter ojačanemu divjanju neo-nacističnih elementov, vse to pa v okviru odkritega kršenja člena 7 avstrijske državne pogodbe" (str. 39—40).
Temu uvodu sledijo strani z naslovom .Slovenci pod Avstrijo" (str. 49—103), kjer je dr. Gobetz nanizal podrobnosti iz koroške slovenske zgodovine od devetega stoletja pa do danes. Boj koroških Slovencev je na teh straneh prikazan v jasnih in nedvoumnih stavkih, ki govorijo svetu o boju na življenje in smrt, o kulturnem genocidu, naraščajočem avstrijskem neo-nacističnem gibanju, avstrijski strategiji .neusmiljenega raznarodovanja in germanizacije" — in to s tolikimi dokumentarnimi podrobnostmi v besedi in sliki, da je to poglavje mogoče uvrstiti med najboljša tiskana svetovna poročila, ki zadnja leta razglašajo krivičnost in umazanost avstrijskih uradnih postopkov z manjšinami v okviru nove avstrijske republike.
Podpece, slikovna dokumentacija o avstrijski policijski brutalnosti, tu so fotoreportaže o Slovencih na Koroškem, skupaj z dokumentarnimi prikazi slovenskih protestov na Dunaju in v Pliberku.
Kulturna moč slovenske manjšine je prikazana z narodnostnim zemljevidom, s statističnimi tabelami, portreti voditeljev slovenske gimnazije, s fotografijami slovenskih kulturnih ustanov v Celovcu, številnih kulturnih skupini in prireditev, slovenskih kulturnih spomenikov, slovenskih narodnostnih voditeljev, pa tudi s slikovnimi listi Maksima Gasparija: .Rož", .Zilja*. .Podjuna", in tako dalje.
Celotnemu poglavju o Koroški dajejo še večjo težo avtorjevi pozivi na po moč, ki so delno mastno tiskani in se obračajo posebej na Avstrijo (str. 84— 92), na Združene države Amerike in na vse svobodoljubne Amerikance, na vlado in ljudstva Velike Britanije, na vlado in prebivalstvo Francije, na vlado in ljudstva Sovjetske zveze. Sledi
straneh knjige) se začenjajo z „We appea! to..." (Pozivamo...) in vsi
po vrsti vsebujejo močne obsodbe avstrijskih uradnih postopkov s Slovenci in tehtne argumente za tiskane klice na pomoč. Povsod so prisotni konkretni predlogi za takojšnjo akcijo zoper Avstrijo in njeno zgrešeno politiko s slovensko (in hrvaško) manjšino.
Obe slovenski koroški organizaciji bi morda lahko ponatisnili vse te ameriške pozive v prevodu v svojih dveh tednikih in tako seznanili svoje ožje rojake z njihovo vsega upoštevanja vredno vsebino. Prav mogoče je namreč, da bodo takile svetovni stiki spravili avstrijsko državno in deželno urad-ništvo k pameti prej, kot pa vsi fisti polževsko odvijajoči se razgovori v Celovcu, na Dunaju, v Ljubljani, v Beogradu. V pozivih dr. Gobetza moti ponekod njegova raba angleškega .please" v stavku, ki se glasi v slovenščini: .prosimo vas, da..."; koroški Slovenci nikogar pohlevno ne prosijo za miloščino — pričakujejo in po vsej
pravici samo zahtevajo to, kar jim pripada po državni pogodbi! Druga nerodnost na teh sicer prav močnih straneh pa se mi zdi ta, da med naslovi, ki jih priporoča avtor ameriškim Slovencem za obisk na slovenskem Koroškem, ni imen organizacij in ustanov iz kroga Zveze slovenskih organizacij na Koroškem.
V tretjem delu knjige — pod zaglav-jem .Slovenski jezik in književnost" — je sestavek E. Gobetza in Anthonyja Zupančiča (Kent State University) o slovenskem avstrijskem dramatiku Petru Handkeju (str. 299—320), v istem delu pa je še nekaj pesmi Slovencev v Avstriji, ki jih je izbral in prevedel avstrijski pesnik in romanopisec Herbert Kuhner (s sodelovanjem Milene Merlak, Petra Kerscheta in Pavla Apovni-ka). Vsak z eno pesmijo so zastopani: Erik Prunč (Kralj Matjaž, odlomek), Valentin Polanšek (Idila), Mitka Hartman (Zakaj?), Gustav Januš (Ljubezen se spremeni v sovraštvo), Andrej Kokot (Ura vesti), Lev Detela (Teto brez duše), Kare) Smotle (Kmečki pogreb), Milena Merlak (Pepel v očeh).
Med izbranimi .spomini in potreti* iz ameriškega slovenskega sveta je zanimiv zapisek umetnice Lillian Brulc iz Čikaga o njenem obisku pri kiparju Francetu Goršetu v Svečah. Objavo spremljajo fotografije umetnikovih kipov in avtoričini skici iz kraja njenega obiska. Tudi to besedilo opozarja na boj koroških Slovencev .za ohranitev njihove samobitnosti, za zaščito njihovih pravic in ohranitev kulturne dediščine*.
(*Dd/;c na 7. strun/)
Ptiberčani izvotiii Krajevni odbor Zveze siovenskih organizacij
Na podlagi sklepov, sprejetih na posvetu Zveze slovenskih organizacij na Koroškem in vključenih organizacij dne 25. aprila 1981 v Železni Kapli, se je dne 13. maja 1981 ustanovil Krajevni odbor Zveze slovenskih organizacij za občino Pliberk.
Potrebo po stalnem odboru, ki. bi sledil dogajanjem v posameznih občinah in krajih in ki bi sprejemal tudi ustrezne sklepe ter vodil račun o narodno-politični dejavnosti v posamezni občini, so Pliber-čani čutili že dalj časa. Poseben pripravljalni odbor, sestavljen iz predstavnikov slovenskih organizacij v Pliberku, je imel dve pripravljalni seji: prvo 4. aprila 1981 in drugo 24. aprila 1981. Omenjeni pripravljalni odbor je na sestanku v sredo 13. maja 1981 predlagal navzočim domačinom 14-članski odbor. Predlagani odborniki so, kot je poudaril v imenu pripravljalnega odbora tovariš Lipej Kolenik, odborniki in člani Zveze slovenskih organizacij, Slovenske prosvetne zveze, Zveze slovenske mladine, šmihelskega ter žvabeškega nogometnega kluba, Zveze koroških partizanov, obeh Posojilnic in Zadrug v pliberški občini, SPD „Edi-nost", Enotne liste, Slovenske kmečke zveze ter delavci Topšpor-ta in Filterwerka.
Navzoči so predlagane tovarišice in tovariše soglasno izvolili ter
izrazili željo, da bi Krajevni odbor sledil predvsem lokalnim problemom in to na vseh področjih druž-beno-političnenga življenja, ter skupaj z Zvezo slovenskih organizacij skrbel za večjo prisotnost osrednje organizacije v pliberški občini na eni strani in za boljšo informiranost Zveze slovenskih organizacij, njenih odborov in ustanov o perečih problemih slovenske narodne skupnosti in njenih organizacij in ustanov v občini Pliberk.
Uvodoma je tov. Teodor Domej predvajal serijo dia-pozitivov o zgodovini slovenskega naroda, seveda s posebnim poudarkom na zgodovino koroških Slovencev. Predavanje tov. Domeja je bilo za vse navzoče zelo poučno in zanimivo.
Tajnik ZSO tov. VVieser pa je spregovoril o nekaterih najbolj perečih vprašanjih slovenske narodne skupnosti in se še posebej ba-vil s problemi našega privatnega in zadružnega gospodarstva, pa tudi dejavnosti mešanih avstrijsko-jugo-slovanskih podjetij na Koroškem.
Novo vodstvo Krajevnega ^druženja Zveze slovenske mladine vŽeiezni Kapii
V	soboto 16. maja 1981 je krajevno združenje ZSM v Železni Kapli imelo svoj občni zbor, ki se ga je udeležilo okrog 30 mladincev. Že uvodoma je predsednik starega odbora tov. Blajs poudaril, da se ne smemo strinjati s pasivnostjo mnogih mladincev napram dogajanjem in razvoju v občini in na drugih ravneh skupnega življenja. Vedno in povsod se moramo zavzemati za to, da bo mladina dorasla v konstruktivne kritično misleče ljudi. Kajti, kdor ne skuša z aktivnostjo in s predlogi vplivati na razvoj, tudi nima pravice do kritike. Iz tega sledi, da bo mladinska organizacija morala močneje kot do sedaj sooblikovati življenje v občini. Zato se vrši tudi Občni zbor, ki naj bi prinesel pozitivne spremembe in nov zagon v delovanju mladine. Tako uspešne akcije kot so bile koncert ansambla Pepel in kri ali pa javna radijska oddaja „Spoznavajmo svet in domovino" itd. so najbolj pogoste. Seveda pa ob teh masovnih prireditvah ne smemo pozabiti na individualno povezovanje oz. povezovanje znotraj mladinskih interesnih skupin, je poudaril predsednik.
V	diskusiji je posebno prišlo do izraza, da bo morala mladinska organizacija nuditi raznovrstnejši program, da bo zajela večje skupine mladincev in prodrla tudi v tiste sloje, ki jih dosedanji delovni program ni mogel zajeti. Iz tega razloga so v diskusiji govorili tudi o nasprotju, ki nastaja zaradi starostnega nesorazmerja med odborom in mladinsko bazo. Posebno ni bila zastopana mladina med 15. in 20. letom, ki ima
seveda drugačne interese, kot mladina nad 20 let.
Predlog za novi odbor je bil izdelan prav na tej osnovi. Upoštevala se je tako starostna struktura mladine kot tudi geografski vidiki (iz vsake doline po dva zastopnika) in interesna raznovrstnost. Po razrešnici staremu odboru se je volil novi odbor. V novem odboru so med drugim: Joško Maloveršnik (predsednik), Flori Smrtnik (podpredsednik), Dobeitz Helga (tajnica), Blajs Karolina (2. tajnica), Furjan Berti (blagajnik), Kuchar Peter (2. blagajnik).
Kot delegatka Krajevnega združenja ZSM v Železni Kapli v glavnem odboru Zveze slovenske mladine pa je bila izvoljena Dovjak Marija.
Po zaključku volitev je novi predsednik apeliral na vse odbornike, da naj vestno opravljajo naloge, ki so jih sprejeli s svojo funkcijo. Še posebno pa je poudaril, da odbor nikakor ne bo v stanju opraviti vse zadane naloge brez pomoči vseh članov. Zelo važno pa je, da se zavzemamo za rast mladinske organizacije in za skupnost med vsemi slovenskimi ustanovami in organizacijami v občini.
Po občnem zboru je sodelavec Slovenskega znanstvenega inštituta Teodor Domej predaval navzočim o zgodovini korbških Slovencev. Dobro in pregledno sestavljen niz diapozitivov, ki jih je predvajal in razločen ter razumljiv komentar sta sigurno prav toliko prispevala k uspehu te prireditve, kot pomanjkanje takšnih večerov. Zanimanje je bilo med obiskovalci veliko in sigurno vzpodbudno za nadaljnje take in podobne izobraževalne večere.
Bogato kulturno poletje v Ljubljani
Pred dobrim tednom je predsednik Ljubljanske Turistične zveze prof. Danilo Sbrizaj vabil predstavnike koroških javnih občil na tiskovno konferenco, na kateri jih je seznanil o poletnih kulturnih prireditvah v Ljubljani. Čeprav se je sprva zadeva zdela nevarna, je bilo le upravičeno, da take informacije daje Turistična zveza, ker so letne kulturne prireditve v Ljubljani namenjene tudi turistom, ki se v tem času nahajajo v glavnem mestu Slovenije.
Tako so bili novinarji in predstavniki turističnih agencij seznanjeni o razstavi leta „Eldorado" — zlato iz Kolumbije (o tej razstavi smo že poročali), razstavi o umetnosti praprebivalcev Avstralije, o mednarodnem grafičnem bienalu v Ljubljani, o prireditvah Ljubljanskega festivala ter o veliki turistični prireditvi „Ohcet v Ljubljani".
O posameznih prireditvah so še spregovorili pristojni referenti oziroma vodje inštitucij, ki navedene prireditve organizirajo. To so bili dr. Henrik Neubauer (Ljubljanski festival), dr. Boris Kuhar (etnografski muzej) in prof. Zoran Kržišnik (Moderna galerija).
O vseh omenjenih prireditvah bomo posebej poročali v naslednjih številkah našega lista. Že tu pa naj povemo, da se bo na letošnji prireditvi „Ohcet v Ljubljani" spet poročil par naše narodne skupnosti, katerega je posredovala Slovenska prosvetna zveza.
Posebno pozornost je tov. VVieser posvetil potrebi organiziranja krajevnih odborov ZSO širom dvojezičnega ozemlja. Poudaril je, da brez stalnih in konkretnih stikov s terenom in z našimi ljudmi ne more biti uspešne narodnostne politike.
V diskusiji se je oglasil frakcijski vodja Enotne liste Pliberk, Kert Mirko, ki je pozdravil iniciativo o ustanovitvi krajevnega odbora in poudaril, da bo Enotna lista vsestransko sodelovala v tem odboru, v katerem so zastopani tudi člani Enotne liste.
Izmed izvoljenih članov krajevnega odbora je bil za predsednika izvoljen tov. Kuežnik Franci, uslužbenec pliberške zadruge ter znan kulturno-politični delavec pliberške občine. Za njegovega namestnika pa tov. Jože Nachbar, poslovodja pliberške Posojilnice.
Predsednik novoustanovljenega odbora ZSO za občino Pliberk je v svojih zaključnih besedah poudaril, da se zaveda težke odgovornosti, ki jo je prevzel in da bodo lahko le takrat uspeli pri svojem delu, če bodo vsi člani krajevnega odbora aktivno sodelovali. Dejal je, da se bodo najprej lotili najbolj perečih lokalnih problemov, med katere sodi brez dvoma izgradnja pliberške zadruge. Saj je znano, da ima ta naša gospodarska ustanova veliko zaledje, ki ga do danes žal ni znala dobro izkoristiti.
OKRAJNA PtSARNA PLIBERK posluje
vsak torek od 9. do 12. ure V pisarni bo:
26. 5.1981 Mečina Joži
Ustanovtjeno krajevno Združenje ZSM v Cetovcu
V ponedeljek 4. 5. 1981 je bilo v Celovcu ustanovljeno KZ ZSM Celovec. Občni zbor je potekal v „Mla-dinski sobi" Dijaškega doma SŠD. Na žalost so se ga udeležili samo dijaki doma. V Celovcu pa je tudi vajeniška mladina. Naš namen je, da pritegnemo tudi to mladino.
Na občnem zboru smo izvolili sledeče odbornike:	Franci Karničar
(predsednik), Cvetka Lipuš (podpredsednica), Marica Wiege!e (tajnica), Sonja Vavti (blagajnica), drugi odborniki pa so še: Marica Hribernik, Gerhard Brumnik, Miro Pasterk, Roz-vita Novak, Vida Brumnik in Marta Bradač.
Predsednik krajevnega združenja Franci Karničar je poudaril potrebnost stikov z drugimi krajevnimi združenji, predvsem pa z nemško mladino. Sklenili smo tudi poglobiti stike z matičnim narodom — npr. z mladiino iz Radovljice, Sremske Mitroviče. Na sporedu pa bodo tudi predavanja o NOB. Zadnje je bilo 6. 5., ko je govoril tovariš Ivan Križnar o Osvobodilni fronti. V petek 22. 5. 1981 ob 20. uri pa bo v Dijaškem domu SŠD gostovala skupina „Roter Gamsbart" iz Gradca s kabarejem „Nevtronski muzej". Vsi so vabljeni, posebno še vajeniška mladina iz Celovca.
ČESTITAMO
Nekdanji absolvent Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu, Kristi Schellander Iz Bistrice pri Šentjakobu v Rožu, je na dunajski univerzi zaključil študij in dosegel naslov doktorja prava.
Iskreno čestitamo!
Najvišje avstrijsko kuiturno odiikovanje W.Bergu


. ..J:*-—'
Zadnjo sredo je Republika Avstrija podelila umetniku Werner Bergu najvišje kulturno odlikovanje, ki ga je pred njim dobilo le H avstrijskih umetnikov: Častni znak za znanost in umetnost. S častnim znakom je Avstrija odlikovala umetnika, ki že 50 tet deluje na Koroš* kem in ki je s svojim umetniškim ustvarjanjem neločljivo povezan ž ljudmi in naravo južne Koroške. Samosvoj umetnik je s svojimi slikam' zajel značilnosti teh krajev in ljudi, zaradi tega je tudi zelo priljubljen.
Zadnjo nedeljo je mesto Pliberk odprlo spet vrata Werner Bergove galerije, ki bo odprta vsak dan (med 10. in 12. ter 16. in 18. uro) do 31. oktobra 1981. Galerijo so letos povečali za dva nova prostora, s tem pa so pridobili toliko kraja, da bodo razstavili prvič 40 Bergovih lesorezov. Skupno šteje razstava 208 eksponatov.
9. KULTURNI TEDEN V GLOBASNICI
#	v nedeljo, i4. S. 1981 ob 14.30 uri igra „KJE JE MEJA"
Na:topajo: igralci domačega društva
#	v torek, !6. S. 1981 ob 30.30 uri ..POSVET KULTURNiH DRUŠTEV*
#	v četrtek, 28. S. 1981 ob 20.30 uri ..SREČANJE MEŠANIH PEVSKIH ZBOROV IZ PODJUNE" ob priliki 25-lelnice mešanega pevskega zbora „PECA" iz Globasnice
#	v soboto, 30. S. 1981 ob 14. uri .OTROŠKI POPOLDAN" v ljudski šolivGiobasnici
0 v nedeljo, 31. S. 1981 ob 14.30 uri .VASCIT PR ŽILE" — Ziljska svatba v pesmi, besedi, plesu in glasbi
Nastopata: mešani pevski zbor .Rož" iz Šentjakoba v Rožu pod vodstvom Lajka Milisavljeviča in folklorna skupina .FRANCE MAROLT" iz Ljubljane
Razen otroškega popoldneva bodo vse prireditve pri SOSTARJU v Globasnici
Za čas kulturnega tedna razstavlja svoja dela HEMA HUDL
Petje pod mlajem
V okviru letošnjega petja pod mlajem, ki ga na Starem trgu v Celovcu prireja kulturni urad mesta Celovec, je letos sodeloval tudi pevski zbor in trio Korotan Slovenskega prosvetnega društva „Danica" iz Šentvida vPodjuni.
Čeprav je preteklo soboto v Celovcu bila huda nevihta, se je potem ob lepem sončnem zahodu zbralo kar dosti ljudi, ki so prisluhnili ubranemu petju in melodijam naših pevk in pevcev ter inštrumentalistov, ki jih vodi Hanzi Kežar. Goste je pozdravil celovški župan Leopold Guggen-berger in Kulturni referent Heribert Medweschek. O zboru in ansamblu ter o delu SPD „Danica" je publiko seznanil predsednik Stanko Wakou-nig, medtem ko je spored povezoval Walter Rubenthaler.

Mednarodno pevsko srečanje v ŽrekU
Vsako leto prireja „Sangerrunde Ebenta!" pevska srečanja, ki naj služijo kulturnemu zbliževanju ljudi preko narodnostnih in državnih meja, tako tudi letos v nedeljo, dne 17. maja. .Tokrat pa naj ne bi bilo pospešeno in razširjeno le prijateljstvo do soseda onstran meje, temveč tudi do soseda slovenskega kulturnega kroga v Zrel-ski občini sami.'
posrečeno organizacijo P^'
m za
ditve. ,	.	.	.
V marsičem je omenjena P"r lahko vzor drugim, zlasti pa v
'".i?
da ,,mednarodno" zbliževanje in P..
jateljstvo ni verodostojno, če P^fP' soseda v deželi. Slovenci ponujen^ J, ke odkritosrčnega in poštenega stva ne bomo odbili.
— Ta zadnji stavek je sicer vzet iz vabila na letošnje mednarodno pevsko srečanje v Žrelcu. Nikakor pa ni res, da je bilo to prvo srečanje, pri katerem so se srečali pevci „San-gerrunde Ebental" in Slovenskega prosvetnega društva „Radiše". Bilo je že tretje po vrsti. Srečanja pa se je tokrat udeležil tudi mešani zbor San Leonardo iz Furlanije. Nemška, italijanska in slovenska pesem so se prepletale na tej prireditvi. Ni bilo sledu nezaupanja, mržnje ali celo sovraštva.
Vse priznanje velja pobudi in tudi motorju teh prireditev, dipl. inž. Gerhardu Lepičnik. Spodbudne besede priznanja in zahvale je našel ob svojem pozdravu tudi župan občine Žrelec, dvorni svetnik dipl. inž. Ernst Dobernigg. Predsednika gostujočih društev, Silvano Zompicchiatti za Furlane in Ludvik Ogris za Radišane pa sta se zahvalila za topel sprejem
z čelu
KOTMARAVAS
Materinska prosta^
Ob navzočnosti številnih rnat*^? šolskih otrok, občinskega zastop ^ županom Josefom Strugerjoo j; in župnika Maksa MichofJ^ , priredila kotmirška osnovna petek 8. maja 1981, materinsko.^?, j slavo; prireditev je bila	j
kar je vsekakor pohvalno, 'f ^ j pravilno, saj povsem ustreza ^ kraja. Učenci so nastopili z . cijami in kratkimi prizorčki. zbor je zapel nekaj pesmi. Slo ^?* pesmi so deklamirali prvošolk^ beli Ebner (učiteljica Rezika IjlC)?' tretješolca Simona Iskra in To ^ Rapoti (učiteljica lise Knapp)' . mo pa, da bo naslednjič še k. slovenskega, da bo npr. šolsk' pč zapel kako slovensko. Posame^^tt''! ke je napovedal in poveza!
Josef Sckwarz.
ji
M-tetnica Siovenskega čebetarskega društva v Šmihetu
čebelarstvo se kljub raznim težavam in oviram vedno spet ujame !" izvija. To iahko ugotovimo tudi ob Siovenskem čebelarskem druš-""r v Šmiheiu, ki te dni praznuje 60. obietnico svojega obstoja. Posebno v zadnjih desetih ietih je doživeto društvo ponovno poživitev, njegova članska mreža seže prav tja do Dobrie vasi. Prihodnjo nedeijo vabijo siovenski čebeiarji v Piiberk na siavnostno prireditev ob obiet-fmi, ki bo prav gotovo dogodek tako za Podjuno kot tudi za čebeiarje meje, s katerimi so šmiheiski čebeiarji tesno povezani.
„očka", kakor še danes vsi imenujejo Vinka Pečnika, prvega predsednika društva, že od ieta 1911 naprej bavil s čebelarstvom. Podatki o organiziranem delovanju slovenskih čebelarjev pa so znani lod leta 1921 naprej. „Očka sončnih muh" kakor so ga tudi imenovali po Koroškem in po Jugoslaviji je bil duša tega združenja, ki je ob začetku obsegalo okoli 50 članov. Kot nam je pripovedoval Luka Boročnik je bil Vinko Pečnik dober strokovnjak in praktičen človek, ki je dobro vzgajal bodoče čebelarje. Ljudje so radi hodili k njemu, ker je bil družaben človek, ki ni sam sebe poviševal; Ostal je vedno preprost kmečki čebelar. Tudi Nemci so radi hodili k njemu. Tedaj so bili i vključeni v slovensko čebelarsko društvo samoumevno tudi nemskogo-voreči inženirji in delavci, ki so topili in kopali rudo v Peci. Vendar nikoli ni prišlo do narodnostnih nasprotij, kot danes, ko nekateri sovražno gledajo na slovensko čebelarsko združenje, ki ima dobre odnose do slovenskih čebelarjev onstran meje.
Strokovno pomoč jim je tedaj v prvi vrsti nudil slovenski strokovni čebelarski list, vendar je bila lastna dolgoletna izkušnja zelo važna. Med drugo svetovno vojno je bilo društvo prepovedano, Očka in dva njegova
Predsednik čebelarskega *ked,f'	9° sreiaii pri delu
y 9^ Priliki obletnice smo se pogo-k/ < s predsednikom društva Luko t^^ikom in z drugimi člani druš-i kt so nam pripovedovali iz se-ijega delovanja društva in o nje-' Zgodovini. Kot pravijo se je
Dnevi srečan/a
t D ^	^ do 9.	Je koro!ki deieini invatidski urad v sporazumu
ie	invaJidskimi usfanovami deieie organizira! „Dan sreianja", ki
'"edno 'epo uspei.
Prii	od 4. do 7. maja, v obiiki „dnevov odprtih vrat ", so daie lepo
^	da je javnost spoznata razne invaiidske ustanove žirom Korožke.
je	je :!edita odbojkarska igra v sedenju v Beijaku, zvečer pa
^ konter! siepih v posiopju ORF v Ceiovtu. Zaključek tedna pa je tvorit js ""o prirejeni 100. uradni dan, v okviru katerega je bita razstava, ki jo ''"ul novi beijažki iupan dr. Hrazdii.
n,l !?"eve srečanja je obiskaio okrog Z000 ijudi, med njimi predvsem mnogo 1^ že posebno razveseijivo, da ima miadina tako pozitiven od-prizadetih oz. invaiidov.
sinova pa zaprta v celovških zaporih. Po vojni pa ni bilo mogoče več najti starih društvenih zapisov.
Prva leta po koncu vojne so bila zelo težka, vendar pa je število čebelarjev močno naraslo, tudi zaradi tega, ker je bila čebelarjem dodeljena določena količina sladkorja, ki ga je bilo drugače zelo težko dobiti. Ko so se gospodarske razmere s časom konsolidirale je bilo opaziti določeno stagnacijo pri čebelarstvu. Mladi fantje pa so morali tudi v Švico in v tovarne, kar je seveda oviralo čebelarsko delo, če ga velikokrat ni celo prekinilo nam je pravil Luka Boročnik.
Članstvo je v teh letih zelo padalo. Tudi vprašanje rentabilnosti se je v 60-ih letih pojavilo. Zato je na razvoj čebelarstva pozitivno vplivala proizvodnja novih nakladnih panjev, ki jih je izdelovalo mizarsko podjetje Leitgeb. Z novim panjem so padli investicijski stroški, kar je dobro vplivalo na čebelarstvo, saj se je marsikateri mladi spet posvetil tej dejavnosti.
Danes šteje Slovensko čebelarsko društvo Šmihel okoli 30 članov. Vse jih povezuje ljubezen do narave in zanimanje za čebelarstvo, ki je prava znanost. „Najbogatejši" izmed njih imajo okoli 30 panjev, kar ni zelo veliko, če pomislimo, da je imel „očka" okoli 60 panjev, nekateri koroški čebelarji, ki se bavijo s čebelarstvom že skoraj industrijsko, pa že nekaj stotin panjev. Strd proizvajajo v glavnem za domačo rabo, za sosede in kvečjemu za turiste, ki so čez vse navdušeni nad tako domačo strdjo.
Luka Boročnik iz Podkraja pod Peco je po smrti Vinka Pečnika v letu 1963 postal predsednik društva. Sam je poudaril, da ga je v čebelarsko umetnost uvedel njegov predhodnik. Danes se morajo baviti čebelarji mnogo s škropljenjem škodljivcev, saj je to ena največjih nevarnosti, ki grozi čebelam. Zgodi se, da čebele zaradi zastrupitve izgubijo orientacijo in poginejo. Grozijo jim pa tudi razne nalezljive bolezni. Delovanje društva je zaradi tega usmerjeno tudi na izobraževanje članov in na preprečevanje okuženja čebel. Zelo uspešno je bilo na primer poldnevno predavanje o čebelarstvu, ki ga je imel inž. Matevž Krasnik in ki ga je obiskalo okoli 75 poslušalcev iz Roža, Podjune in iz Slovenije.
Slovensko čebelarsko društvo, ki ima svoje člane v Bistrici, v Dobrli vasi, Podjuni, Pribrli vasi in Šmihelu tja do državne meje je v zadnjih letih navezalo tudi tesne stike s slovenskimi čebelarji v Sloveniji s katerimi se srečavajo in izmenjavajo svoje izkušnje. Pred 3 leti so se pobratili s čebelarskim društvom v Zagorju, letos z društvom v Ravnah, v bližnji bodočnosti pa verjetno še S čebelarji v Žalcu.
****+*+,
SLOVENSKO ČEBELARSKO DRUŠTVO ŠMIHEL
vabi ob svoji 60-!einici na siavnostno prireditev, ki bo v nedeijo 74. maja 1981 z začetkom ob 10. uri pri Schwarz!nu v Pliberku.
Spored :
Q Govor predsednika Slovenskega čebelarskega društva Šmihel
& Govor pokroviteljev, častnih gostov in predstavnikov povabljenih društev
^ Spored bodo popestrili pevci moškega pevskega zbora ,Kralj Matjaž" iz Libuč ter pevci iz Zagorja ob Savi
Q Sledi ogled razstave; .Čebelarstvo včeraj in danes".
Skupno kosilo
$ Nato kulturni spored s srečolovom ^ Zaključek ob 16. uri
Pokrovitelji prireditve so:
deželni glavar Leopold Wagner generalni konzulat SFR Jugoslavije v Celovcu župan občine Pliberk Franc Mikusch dr. Matevž Grilc dipl. inž. Feliks Wieser
Loče nad Baškim jezerom
Na materinski dan je naše društvo „Jepa-Baško jezero" vabilo matere na prireditev k Pušniku, kjer so jim otroci pripravili prisrčno slavje. Dvorana je komaj sprejela številne goste; posebno razveseljivo pa je dejstvo, da so se odzvale vahilu tudi matere nemškega jezika ter se prav prijetno počutile v naši sredi.
Za uvod so tamburaši zaigrali nekaj poskočnih viž, nato pa je Tanja Singer z ljubko pesmico o mamici čestitala godovnicam. Otroški zbor pod vodstvom Danice Urschitz je žel veliko priznanja, še prav posebno „so-lista" Mirjam Koren in Peter Vro-lich. Prav temu, zborčku želimo čim več novih članov, saj prav iz teh bo prišel naraščaj za naše, že nekoliko
ČESTITAMO
Peter Paviič z Gore pri Šentiiju, absotvent siovenske gimnazije v Ceiovcu, je končai študij na dunajski visoki šoii in dosege) nasiov doktorja veterine, iskreno čestitamo.
Siovensko prosvetno društvo „Danica" v Šentvidu v Podjuni vabi na
PONOViTEV ŠOLSKE AKADEMiJE v nedeijo 24. maja 1981 ob 14.30 uri v kuiturnem domu v Šentprimožu.
Na sporedu so pevske in in-strumentaine točke, piesi ter nastopi kuiturnih skupin.
Prisrčno vabijeni!
starejše pevke in pevce. Z ..Materino sliko" je Aleksander Černut prikazal brezmejno ljubezen mladeniča do svoje matere. Instrumentalni del glasbenih točk je oblikovala glasbena šola, ki je predstavila mlade talente, katerih lep napredek ni mogoče prezreti. Med harmonikaši so nastopali: Mirjam Koren, Simon Trielšnig, Anita Kra-wanja, Mihaela Rutar, Hanes in Gabi Ressman. Klavirske skladbe sta predvajala Mihaela TrieBnig in Mihi Ressman. Kot kitarist je nastopil Aleksander Černut. S Cankarjevo črtico ..Skodelica kave" je Irena Černut predstavila največjega mojstra slovenske besede, kako čudovito je znal prikazati svojo mater in kako težko jo je razžalil. Kako se za bog-lonaj ubija mati, govori Polanškova socialno kritična „Pesem moje matere", ki jo je prav tako prebrala Irena. Svoj prvi nastop je beležil ženski trio, ki ga vodi naša vsestranska delavka društva Erika Vrolich. Ubrani glasovi Hermi Singer, Danice Urschitz ter Erike so navdušile poslušalce in želeti je, da jih bomo še dostikrat slišali. Celoten program je povezoval F. Černut v obeh deželnih jezikih ter na koncu izrazil upanje, da so gostje, ki ne razumejo našega jezika vedarle dobili majhen vpogled v kulturno dejavnost našega društva in občutili prisrčno vzdušje slovenskega življa.
Z rdečimi nageljčki, ki so jih otroci delili vsem mamicam, s kavo in koščkom slaščice je SPD „Jepa-Baško jezero" obdarilo, sicer skromno, toda z ljubeznijo, naše matere. Ob veselih zvokih harmonike glasbenega učitelja g. Sušnika, ki mu gre tem potom topla zahvala, smo se veselo zavrteli v noč.
f. Č.
H
^alentin Potanšek
'H
L tatESEM
ii.dei
st-. ^ Vesno-Nadjo je bilo skojevsko delo zamotano in Mig ogroženo, kajti za to ni vedel niti Matevž in gostil-d^rjerna ^ niti p; sanjalo kaj takega o priljubljenem Ea\,e^' Natakarica sama pa tudi nikdar ni namerno oti-ieria svojega šefa in šefinjo, kako sta pravzaprav usmer-do, strankarsko politično. Kot zavedni Slovenci so se ujemali.
ho Pri novem vladarju si je gostilničar le preočit-s^lzadeval, da bi dobil na ugledu v hiši. Še iz prve vojne je znal nekako nemščino, ki je vinjene vojake vselej spravljala v zabaven krohot, krad ed vojaki pa je bi) tudi nekdo, ki se je enkrat pri-^ v gostilniško kuhinjo in začel po koroško slovensko: Voj "^ako se imate? Kakor pač more biti, če je vojna. ^ je vojna...
Ite,.. čmarica Je bila v zadregi. Zabubala se je vase, la Pričakovala gestapovsko ukano:
3li "^i smo gostilna in gostilna je vedno za goste, tako Ljudje morajo dobiti jesti, če so lačni in piti, če
gostilni ni vojne. Zato je tudi prav, če kdaj ple-pri vas ljudje nič ne plešejo?"
$aii "^o še ni bilo vojne in so bili fantje doma, so ple-' s so dekleta pripeljali!"
Gostilničar je debelo gledal, ko je Vesna dejala, da
za velikončne dopustne dneve ne bi šla domov, pač pa bo šla malo drugam. Krčmarica je bila uvidevna in je naravnost rekla:
„Lepo se imejta, saj nihče ne ve, kaj nas Slovence še čaka! Slišala sem, da se okoli Maribora in Celja in Ptuja godijo strašne reči."
Tako prišla Vesna po daljšem času spet z Matevžem skupaj.
Neverjetno: škofijski logar v Novi Štifti je bil sicer svetniško moralen človek, a sedaj je imel druga moralna merila, zlasti v zvezi s koroškimi Slovenci. Izvedel je, kako so nacisti tam onstran Karavank že kar prvo leto po prihodu Hitlerja pozaprli nad petdeset slovenskih duhovnikov. Tudi to je izvedel, da so uničili župnika Vinka Poljanca, nekdanjega slovenskega deželnega poslanca v predhitler-ski Avstriji. Tako po ovinkih pa je tudi izvedel, kako pogumen fant je ta njegov bivši drvar Jože Nedelja. Od ljudi, ki so v bližini škofa Rožmana in vedo tudi za Klub koroških Slovencev v Ljubljani, je prišlo, da je treba tem prvim antihitleristom pomagati po vseh močeh. Škofijski logar je sedaj videl priložnost, da pokaže simpatije do tako dobro ocenjenega človeka, kajti bil je velik slovenski narodnjak.
Na neverjetno idiličnem kraju je stala lovska brunarica, kjer sta dobila Jože Nedelja in Vesna začasno bivališče.
Hvala vam, da nama toliko zaupate, gospod Ržen! Hvala zlasti, ker nimate nobenih moralnih pomislekov. Brez skrbi. Midva sva tesna prijatelja, a ne ljubimca," je odkrito dejala Vesna.
Ržen se je morda čudil, vseeno pa je verjel. Zdelo se mu je tudi, da sta ta dva človeka tukaj po nekem skrivnostnem nalogu.
Brunarica je bila založena s hrano za kar lep čas.
Poslovil se je z zagotovilom, da sta lahko brez skrbi. Tudi če bi pretila nevarnost, bosta pravočasno obveščena. V ponedeljek pa bo spet prišel mimo.
„Zdaj sva sama! Kaj bo?"
„Morda se nama logar skrivajo smeji, ker sva tako nevsakdanja."
„Nevsakdanja sva že. V velikih stvareh. A vedno imava nekaj skupnega, tako, da bom s teboj še veliko govorila. Najbrž skozi vse dni in vse noči."
Ko je Matevž spal, je o polnoči zletela na dogovorjeno zvezo za Ivana-Johana.
Doslej ga je držala pod varstvom ali nadzorstvom ali oblastjo s svojimi čari. V normalnih okoliščinah bi si tak fant moral oblizovati vse prste na nogah in rokah, ako bi imel poleg sebe takega angela varuha. Tako pa je ona vselej sproti prihajala na dan z novimi domislicami, kako bi ga spet vezala tesneje nase. šlo je do znane meje. Dlje pa ne. Matevž ni bil iz lesa. Večkrat pa si je mislila, da je lesen. Ali sem jaz lesena? Kakšna ženska pa sem, da mi ne uspe, kar si srčno pošteno želim ...
Kaj želim, se je sedaj v njej oglasil glas aktivistke: Ni časa za ljubavi, zdaj je partija vse, zdaj je OF vse, zdaj je vse drugo prej kot...
Zato je rekla:
„Tukaj nosim že dalj časa pismo zate. Ne boš me izdal, da sem ga tako pridrževala! Vzemi ga in preberi. Dolgo ga beri in kar ti ne bo jasno, za to sem jaz tukaj... in ne samo za to!"
Vesna je bila človek in kot človek z vsemi življenjskimi nagoni in zahtevami srca po življenjski sreči. Bila pa je tudi zanesljiva aktivistka ilegalne organizacije. Kdo naj sodi, da je sproti pomešavala sebe kot dekle, ki je vedelo, da je lepotica in aktivistka, ki je pravtako vedela, kaj pričakujejo tovariši od nje. Bila je predana dvema sve-
M - Štev. 21 (2020)
22. maj 1931
Po čem spoznaš dobrega soseda?
Katere so tiste vrtine, po katerih spoznamo dobrega soseda? Kaj storiti, da bomo živeii v miru in siogi s sosesko, kjer je
naš dom? Kdaj iahko upravičeno ugovarjamo, kadar nam sosed para živce?
in katere so najpogostnejše črne točke v današnjih sosedskih odnosih?
Če	/Ju z vrtom, je $cueJ Lo/;
oJnM&HjeM, v ZJM/? z emm stopMMČem Zw več stzZHovzzrzjz ^zzz žzvzjo soseJje ZJ/že JrMg Jr%-gemzz žzz pozzzzvzzz/z r^J/ v /?%;!;//' r^zprt/jdL Lot tzzm, Ljer je mezč „mojžm" zzz „tvojz'm" zze^zzj več prottor^t. ^ojez/je, L/ žzve v /tt/ L/t/, morzzjo po^zzzzzZz Jo/očewo mero oLz/rwo.!t/, zzvz^evzzo-tt/ zzz io/zz/zzrzzo^Zz. A*z/or Lo z/rzzgemzz Lopfz/ jzz-reL, Lo ^mzz/zz Zzz z/z' izzm ^top// zz/z' ce/o pzzz/e/ vzzzzjo. če;zo ^e vrzzčz! z /e^zzm, grz/o z grz/zm. 7'oz/zz rzzzprZzjzzm rzzz z/omzzčem zZopzzzzčzz pogosto rzz' zze ^ozzczz zze ^rzzjzz, žzz zgoz/z te, z/zz rzzz-poz/ez/ zozez/je yrzzv Zz'^mzzjejo, LJo A o LowM Lo/; grem/ z/v/jezz;e.
Če žzvzmo v A/zzzrzz z/rzzgzA /jzzz/z, zze smerno g/zZMo ^zrepevzzrz' zzz rzzzvzjzztž p/otč z/o pozzzz/z zzočzzž/z zzr.
Če zmzz zzzzze sfzzzzovzzzzje tunLe Jtezze, je Arez-o/zzžrzzo, če morzzjo toteJje poi/zzžzzZz rzzzže zzz-Lo^tLe prepzre o/" rzzzj^o/j zzepr/merzzz/z z/zzevzzz7z zz/z' zzočzzz/z zzrzz/z. 7/rzzp je zzzzmreč t/tto, L%r zzzzm gre zzzzj/<o/j zzz: ž/vce. Nzzm zzz Zzzz/ž zzzzHm to-^ez/om/
AevezAz zz/ vtuL zzz zzz že /zrzzp, čeprzzv L/ gz! ^ovrzzžzzo rzzzpo/ožezz toteJ zzemzzrzz rzzz/ rzzzzz-me/ Lot /zzzz/o morzzjo svojegzz z/zzevzzegz: zzz zzoč-rzegz! počzr^zz. Dojezzč^ov /oL je Zrrzzp, zzzrzzz/z' L^teregu te zze L^že przZoževzzrz' zzz: toJ/tc^, zzz če s/ toteJ toč/ voz/o v ^opzz/zzo L^J po 22. zzr/ zvečer, rzzz/z zz/ rečezzo, z/zz /z/ zzzz^ t rem rzzz/ mor// /zz zzzzz//egovzz/. /?zzz//o, grzzmojorz zzz te/e-v/zor je tre/m po 22. zzr/ zvečer č/m/zo/j zzr/-MZ/. Večj/ otroc/ so že z/ovo/j rzzzzzmzz/, z/zz jz/z /aLLo zzm/r/mo, če vemo, z/zz je v sosez/zzjem stzzzzovzzzzjzz Lo/tt/L, L; porre/*zzje m/r.
O/z /zrer/rz/Zr prz7ožzzosr//z, Lot so rojsrzz/ z/tzzz, poro^tz z:// sz/vesrrovzzzzje, je </ovo/jezzo pro-s/zzv/jzzr/ v srzz/zovzzzzjzz, pzz čeprzzv Lo se/ /zrzzsč sosez/om mzz/o zzzz ž/vce. Xzzz/zzr ptz se zzočzzzz vese/jzz vrst/jo z/zzzz Zzz z/zzem, Lo sosez/ z vso przzv/co Zzz/ztevzz/ zzzšč/to pr/ soz/rz/^% Zzz pre-LrtLe.
Zčzz/zzr zzzzjz/emo v svojem poštzzem rzzz/z/rrz/-zz/^zz p/smo, zzzzs/ov/jezzo zzzz aosez/zz, /^LLo pošto vrzzemo postzzrjzz, vržemo v NZžzzjZ p/sems^Z zzzz^/rzz/zz/Ž: zz/Z pzz szzm/ oz/zzesemo zzzz przzv/ zzzz-s/ov. Oz/v/szzo oz/ zzzzse sosez/s^e zzstrež/j/vost/. /V/ pzz przzv, če tzzjzz p/smzz zzzz/ržzzjemo zz/Z jz/z ce/o oz/p/rzzmo — tzz^zz zzzz/evzz se /zz/z^o zzzzzjz/e tzzz/Z prež/ soz/zščem.
^osez/je, ^/ postzzv/jztjo svojzz ^o/eszz v przz/-zz/co /zz svoje zzz/zoje s pzvom v szzšZ/zzzco, ^rs/jo /z/szz/ rez/. Prostor/ so zzzzmezzjezz/ s^zzpzz/ zzpo-rzz/'/ vse/z stzzzzovzz/cev v /z/s/, torej jz/z ezz Szzm č/ove^ zze sme Mporzz/z/jzzt/ v ose/zzze zzzzmezze.
/čzzz/zzr s/zš/mo /z sosez/zzjegzz stzzzzovzzzzjzz /zrzzp /zz zzz/zzrce zzz jo&, zzzsmo z/o/žzz/ posrez/ovzzt/. $osez/ovz se /zz/z^o m/zzt/jo, če j/Zz je vo/jzz, szzj so v svojem stzzzzovzzzzjzz. Pe v pr/merrt, Atzz/zzr zzprzzv/čezzo z/omzzevzzmo, z/zz postzzjzz pretep zzz zzz/e/ežezzczz zzevzzrezz, /zz/zPo poPZ/čemo pomoč.
A/zz/z/zzjzz je prostor, v Pzzterem sme vszz/zz/o z^rrZzzZt/ jez//, ^/ mzz te^zzejo, pzt če zzzzm potem smrz/Z /z prezrzzčevzz/zzegzz jzzš^zz zz/Z pzz zze. /V/ torej rztz/ogzt, z/zz /z/ se pr/toževzz/Z, čeprzzv spoz/-zzj/ sosez/ vszt^ z/zzzz /zzz/zzz ze/je /zz peče rt/ze. Pr/-

DUŠEN PiŠČANEC NA BOSANSKi NAČiN
Potrebujete: majhnega piščanca, 8dkg maščobe, 20dkg zelene paprike, 10dkg jajčevca, 10dkg zrelega paradižnika, 30dkg krompirja, srednje veliko čebulo, šop peteršilja, malo soli.
Najprej olupite jajčevec in ga zrežite na kocke ter jih posolite. Piščanca razkosajte na 4 dele, posolite jih, nato pa na hitro opecite po obeh straneh, da meso dobi lepo barvo, znotraj pa ostane surovo. Preložite kose v drugo posodo, na masti, kjer ste jih opekli, pa pražite seseskljano čebulo, a samo tako dolgo, da ovene. Jajčevce stisnite, da se odcedi iz njih voda. Dodajte jih k čebuli, prav tako na kocke zrezano- papriko. Na vrh nadevajte opečene kose piščanca, tako da so s spodnjo stranjo navzdol. Meso potresite s sesektjanim peteršiljem, na kocke zrezanim paradižnikom. Priiijte malo vode, toliko da nastane primerno gosta omaka, in počasi dušite. Mešati ne smete, od časa do časa potresite kozico. V slani vodi posebej skuhajte na kocke zrezan krompir. Kuhanega odcedite, stresite k mesu in oboje skupaj dušite še kakih deset minut.
ŠIŠČEVAP
Potrebujete: 50dkg sočne govedine (vratovina brez kosti), 25 dkg zelene paprike, 25dkg paradižnika, 15 dkg čebule, 40dkg krompirja, 8 dkg maščobe, 1 del belega vina, sol.
Meso zrežite na majhne kose kot za ražnjiče. Prav tako zrežite očiščeno papriko, čebulo in krompir na pol centimetra debele ploščice. Na lesene paličice nabadajte po vrsti: meso, papriko, čebulo, krompir, paradižnik, vse dokler paličica ni polna. Paličice zlagajte v pekač, posolite jih in preljte s segreto mastjo. V vroči pečici jih pecite petnajst minut, nato jih prelijte z vinom in dušite do mehkega.
KAPAMA PO BALKANSKO Izvirna kapama je pripravljena z jagnjetine. Toda to meso je na našem trgu zelo redko, zato boste namesto njega vzele svi-nino ali teletino (vrat ali plečka, prsi).
fož/rno ic /%Mo, /M&zr $o$e</ peče če-Mp-č/če 7M 50ic<r/H;e?w /?%/^0MM, e/<%	-v</Zr% $rnn!</
5^oz/ fM o^?M Z?! se z%ž/r% v zcvese.
Za %re;%M;e sose</s&//7 ot/nosov pofM-var// za-r/osr^je Z)ZsHZ rc</, ^Z f/s/ na v/t/ne??? westK -c vež/ a// na stopM/sČK. /čowar je (/o tega, </a A: žZve/ s soseJZ v s/og/ Zn w/ra, ga Z?o že pre-/va/ /n se po n)ew ravna/. 77stZ pa, Zv nren/, Ja so sosee/je na svera /e zato, Ja j/m nagaja /n s/ s tem krajša čas, taJ/ najpoJro/^nejse naštevanje prav// o /epem veJenja, s/ožnosf/ /n soseJs&Z ponroč/ ne /*o pomaga/o.
Lepega Jne se wa ategne potem zgoJ/t/, Ja Lo že/ t/sto, Lar je seja/. ZVZLjer n/ namreč rečeno, Ja ne Z*o neLoč potreLova/ pomoč/ a// pa vsaj spoJLaJne LeseJe /n pr/jate/jsLega so-g/asja. Če /?o zače/ še/e taLrat razm/š/jat/ o JoLr/L soseJsL/L oJnos/L, Lo /e fežLo aje/ za-majen/ v/aL.
Potrebujete: 60dkg mesa, 15 dkg čebule, 10 dkg mlade čebule, 3 dkg paradižnikove mezge, 8 dkg maščobe, žličko rdeče paprike, strok česna, zeleni peteršilj, 1 dl kisle smetane, 1 žličko moke, 30 dkg špinače.
Meso zrežite na 6 do 8 dkg težke kose. Posolite jih, potresite z moko in na hitro opecite. Preložite jih v drugo posodo. Na preostali maščobi spražite sesekljano čebulo, česen in petršilj, dodajte meso, papriko in paradižnikovo mezgo. Zalijte s tri-četrt litra vode in kuhajte do mehkega. Če vam je všeč, izboljšajte okus s četrtinko jušne kocke. Očistite in operite špinačo, nato jo prevrite in odcedite. Na žlici olja popražite mlado čebulo, nato pa jo dodajte k mesu s čebulo vred. Jed dušite še petnajst minut. Preden jo postrežete, jo prelijte s smetano.
H kapami bo teknil krompir v kosih ali krompirjev pire.
SKUTNI ROGLJIČKI
Za velik krožnik rogljičkov potrebujete: 25 dkg pretlačene skute, 25 dkg moke, 25 dkg masla ali margarine, malo soli, za nadev pa 20 dkg marelične marmelade. Za po-tresanje 20 dkg sladkornega prahu.
Skuto, moko in maslo rahlo osolite, nato pa ugnetite gladko testo. Počiva naj pol ure. Testo nato tanko razvaljajte, izrežite štirioglate krpe, nanje nadevajte marmelado, potem pa oblikujte s sladkorjem.
Drobni nasveti
Testo za patačinke bo zelo rahlo, ce mu priHjete nekaj kapjjic kisa. Neprijeten duh po ribah bo izginit iz kuhinje, če popražite nekaj zrnc kave na štedilniku in kuhinjo nato dobro prezračite.
Čepice za kopanje se ne bodo lept* le, če jih boste po uporabi dobro obrisale s suho krpo in posipale z belim pudrom.
Madeže na celuloidu čistite z bencinom.
Tople ali mlačne pijače bolj odžejajo kot pa zelo hladne.
Meso, ki vam je ostalo od kosila, ne shranjujte v kovinskih posodah, temveč v steklenih ali porcelanastih posodah.
Meso, ki ga ne nameravate takoj pripraviti, prelijte z limoninim sokom-Tako bo obdržalo mehkobo, zaščiteno pa bo tudi pred muhami.
Kotleti bodo okusnejši, če jih boste nekaj minut pred pečenjem premazali s tanko plastjo gorčice, t Najlaže boste odstranili še zadnje koščke mletega mesa iz strojčka, ce boste po mletju mesa zmleli še košček kruhove sredice.
^ Kadar režete pašteto ali konservira-no meso na kolobarje ali trikotnike, denite večkrat nož, s katerim režete, v vrelo vodo.
Kram!jamo o etektriki
Najnevarnejša je pot električnega toka skozi srce. To se zgodi, če zgrabimo aii se dotaknemo z obema rokama dveh faznih vodnikov, aii enega vodnika in ničiovoda' aii če stojimo v slabem obuvalu ali ceio brez njega na zemlji in se dotaknemo vodnika-Nevarna je torej pot toka: roka—roka, ali roka—noga, aii glava-noga. Vse kar smo dejati za čioveško telo, velja še dosti bolj za živalsko telo. Čim večja je živai, tem bo'i nevarno je zanjo.
Kako doživljamo električni tok?
-	Tokove manjše od 1 mA (miliampera, to je tisočinko ampera!) komaj zaznavamo.
-	tokovi od 1 mA do 15 mA povzročajo trzanje mišic (aparati za elektriziranje!), ^ jih telo brez škode prenese;
-	tokove med 15 mA do 50 mA ob kratkotrajnem delovanju telo prenese, dalj trajajoče delovanje povzroča nezavest;	.
-	med 50 mA in 100 mA začne smrtna nevarnost (pri 100 mA in trajanju toka skoz
srce 1 sekundo je smrt neizogibna);	.
-	nekaj 100 mA prenese telo le izjemoma pod pogojem, če teče tok manj časa o<* 3/4 sekunde.
Tokovi torej, ki teko skozi 25 vatno žarnico, ki prav slabo razsvetljuje prostor, so za človeka že smrtno nevarni.
Kaj storimo, če zagledamo nesrečneža, ki ga zvijajo krči in stiska v roki kak ko vinski del pod napetostjo, pa ga ne more spustiti iz rok ali je že nezavesten?
Najprej prekinemo električni tok. Izklopimo stikalo, če je v bližini, ki napaja tokokrog skozi ponesrečenčevo telo. Ali odvijemo varovalko, ati ponesrečenca potegnem iz nevarnega območja, ali pa s sekiro presekamo električno pot (žico ali kabel), teh ukrepih moramo prej poskrbeti za lastno varnost. Stopiti moramo na suho des ali moramo imeti suhe gumijaste škornje ali gumijaste rokavice ali vsaj dve celi stični vrečki na rokah, stati na iastnem suknjiču, če ni premočen. Šele nato potegnemo ponesrečenca ali preskamo tokovod s sekiro. Seveda se obirati pri tem ne smemo-V prvih letih električne železnice se je dogajalo, da je padla žica, ki se je pretrga! -na cesto. Če se je kdo hote aii nehote dotaknil, je padel v nezavest. Prijel je druida bi pomagal, pa je še ta skupil itd. Po več hkrati jih je umrlo zaradi nepoučenos Pozor torej!
....................................................................
tovorna, ki sta se v njeni naravi le s težavo spravila v ravnotežje.
Uvidela je, da bo morala ona prebrati njemu pismo, počasi in glasno in sproti pojasnjevati. Tako je storila in se izpovedala tudi kot prepričana aktivistka skojevka. Ha in Matevž? Spet ni vsega dojel! Zato ga je vsak dan .vzela nekako v partijsko pripravljalno šolo'.
Seveda je poslušal. Da bi pa kaj vprašal, to ji je jedrnato pogum. Ali je sploh mogoče, da je kak človek tako apolitičen? To ni oportunizem! To ni, kaj to ni, kaj jaz vem? se je gnjavila in navsezadnje spet pri sebi iskala vzrok, da je tako: Sem pač nedograjena aktivistka!
Značaj poštenjakinje, ki vedno išče vzrok neuspeha pri sebi...?!
Ležala sta vsak v svoji postelji. Moralično in olikano. Kakor dva dobra lovska prijatelja. Ali kaj? Zdaj jo je aktivistka v njej toliko zadrževala, da ga ni več objemala in poljubljala. Le tu pa tam je ušla svojemu ideološkemu etičnemu kodeksu in se namerno dotaknila njegovega telesa. Kjerkoli že. Ker ni ničesar storil, se je vsakič začela polglasno opravičevati:
..Oprosti, da srn trčila vate!"
Samo enkrat je dejal:
„Ah nič, nič, ni vzroka!"
Končno ga je zapletla v zaželjen razgovor.
„Jaz ne razumem, zakaj se nekateri ljudje tako ženejo, toliko žrtvujejo in pridejo še ob življenje, ker se preveč, po mojem, brigajo za druge ljudi!"
„ln tak človek sem tudi jaz. Ali tudi tega ne razumeš?"
Ves mehak je bil njen glas. Pa je zaostala funkcionarka na sedežu, ker je Vesna planila k Matevžu in ga objela:
„Glej, kako jasno in človeško pravilno in pošteno in resnicoljubno je, da se borimo. Za kaj se borimo? Za
boljši svet, za boljšo družbo, za boljšega človeka, za pravico, svobodo in mir... In kar bi vsak človek rad dosegel: za srečo!"
„Sreča? Kar je za enega sreča, je lahko za drugega nesreča in pri tem imam opravka samo z dvema človekoma! Kje pa so še vsi drugi ljudje? Vsi ljudje?!"
„Zakaj si pobegnil iz Hitlerjeve vojske?"
„Ker nisem za vojno!"
„Torej si za mir in srečo in poštenost in za pravico in ... in ... in za vse tiste ideale in cilje trpečih ljudi na svetu. Kajti vsak človek ima pravico do srečnega življenja! Sreče soljudi ne smejo omejevati, zadrževati, ali samo zase obdržati in druge zametavati in ..."
„To učijo že stoletja vsi duhovniki po vseh cerkvah. Zakaj potem niso vsi ljudje srečni, tudi taki ne, ki trdno verujejo?"
..Cerkev je organizacija, je kapital in oblast. Ko bi poznat zgodovino, bi vedel, da so se papeži in civilni vladarji leta in leta dajali samo za oblast in oblast. Gre pa za osebno svobodo, za etovečanstvo, za pravico, ki je ne sme nihče drugemu jemati! Kapitalizem pa je vse drugo kot osebna svoboda poedinca!"
Vnaprej je vsakič slutila, da ne bo ničesar dosegla. Zlasti se je navrh obdelovala s samoočitki, da ne bi znata vzgajati kadra.
Naslednji dan mu je povedala vse, kar je smela, kar bi že davno morala povedati. Pa ja spočiti človek dejal:
„Naj bi kar tako ostalo do Hitlerjevega konca in konca vojne. Madona, da bi se še jaz začel navajati brez dela živeti, tako gosposko živeti!"
..Gosposko ne živiva! Marveč v zaupanju dobrih ljudi, ki ..."
..Misliš, da škofijski logar tudi s komunisti dela?"
..Dobro preberi in premisli, kako je zapisano, kakšne
grupacije so ustanovile Osvobodilno fronto slovenskega naroda! Ne samo komunisti..."	[j
„Meni je OF všeč. Ali sedaj je vse to šele zam'S želja ..."
„Tako kot je v vsakem poštenem Slovencu, v antinaoistu, antifašistu, v vsakem narodno zavednem ^ jaku, zato moramo vsi skupaj. Zakaj vsem skupaj namf preti smrt. Vsi, dragi moj, ti in jaz in vsi drugi ljudje na krvi pa bi radi v svobodi in miru in sreči in dolgo, živeli v slovenski domovini, katere okupatorji nimajo na zemljevidu. Vidiš, nas Slovencev na zemljevidu ni Potem nas bodo še pozaprli, pobili, izselili, izkorem da nas tudi v deželi prednikov ne bo več."	jp
..Usrali in razmazali! Prekleti hitterjanci tega ne b dosegli!"	p
„Tako, tako, res je, tega ne bodo dosegli, ravno ne, ker imamo Osvobodilno fronto."
„Saj rečem, da je Osvobodilna fronta v redu."
„Zato v njej sodelujejo tudi vsi Slovenci, levi ali ni, srednji ali nevtralni, izobraženci in laiki, stari in ^ di, vsi, ti... in jaz!"
„Jaz se borim že od jeseni devetintridesetega proti Hitlerju, torej sem že starejši od OF!"
„Zato si tudi najbolj sposoben, nam mladim ne^ šenim kazati pot borbe proti Hitlerju!"
Zdaj jo je on prvič objel:	. gti
„Ko se imava tako rada, morava tudi skupno '
OF rada, a ne!"
Vesna je žarela:
„Moje ilegalno ime je Nadja. Zate pa se tako že ^ namesto Jože Nedelja si Matevž, ki odhaja v Pec°' bo zbudil kralja Matjaža."	,-f)
Dogodki na Kosovu
z 2.
staja velika manjšina ob mestu Ja-
Italije pa živi po ita-
janskih podatkih okoli 800 tisoč Kubancev.
Y ?'Y^"jski prostor Albancev so P'"ajali v dva tisoč letih vsi mogoči , vajalci, od Grkov do Rimljanov, ^sn.eje Bizantincev, od njih so pre-, tn tudi pravoslavno vero, do Sr-sk^ j." Turkov. Tudi Benečani so ^ sah utrditi svoj pomorski položaj Zasedbo več albanskih mest, v ka-talf Ponesli rimskokatoliško vero, Attf ^ tlanes okoli 70 odstotkov ancev muslimanov, drugi pa so avoslavci in katoličani. Še zanimi-tal/' nekdaj so bile razprtije med s^T\'^novanimi gorskimi in dolin-
tev^* prišli na območje Alban-12. in 13. stoletju in v času y s.ana Silnega je to območje sodilo ^njegovo veliko cesarstvo. Na Koso-. , 'n v Metohiji so nastale srbske ^ avtce in zato imajo Srbi to deželo s ^pje svete kraje. Najbolj znana 1? ostana sta Peč in Dečani. Konec ob	Srbi zapustili Kosovo
- ^ako imenovani veliki selitvi Sr-je ^	maščevalnimi Turki. Tedaj
dni' - mnogo Albancev z gora v „	^ sedaj pogrevajo nekateri
nacionalisti teorijo, da Srbi srb	iskati na Kosovu. Žal je
G- . hegemonizem v prejšnjem sto-Pov	časa kraljevine Jugoslavije
^^vocil marsikatero zlo, ki ga ni-hlob ^°vsem odpravili niti po vojni, srb ^ skrivnost ni, da je veliko-r, ,?vo živelo prav na Kosovu in za-.' rega je moral zapustiti politično vi Poišče nekdanji podpredsednik . e Aleksander Rankovič. s^ra nezaupanja je tlela in nacio-
nalistični krogi na obeh straneh so se borili drug proti drugemu z nacionalizmi, kar seveda ne ustreza bratstvu in enotnosti narodov in narodnosti Jugoslavije. Čeprav je bilo na tem območju storjenega mnogo, so ostanki nacionalistov vendar le povzročili nered, ki nas ponovno opozarja, da bomo le z doslednim bratstvom in z dosledno enotnostjo urejali odnose.
Albanci so ves čas živeli v svojem svetu in kulturni, gospodarski ter znanstveni napredek sveta je šel mimo njih. Fevdalne odnose so opustili šele leta 1912. Po vojni so našteli na Kosovu kar 80 odstotkov nepismenih, kar seveda omogoča ohranjati patriarhalno miselnost in odnose. Industrializacija na Kosovu ni potekala zlahka. Emancipacija žensk je sploh posebno poglavje in ko so prišle prve Albanke v šolo, je bilo mnogo gorja. Šolanje je poseben problem, pri katerem pa je prišlo do več napak.
Pred leti so rešili problem nezaposlene mladine tako, da so ji omogočili dodatno šolanje, in tako imamo na Kosovu drugo največjo univerzo v Jugoslaviji. Dandanes je na višjih in visokih šolah 42 tisoč študentov ob 150 tisoč zaposlenih. Tukaj je vir nezaposlenosti, kajti naslednje zlo, ki je značilno za vse nerazvite dežele sveta, je neustrezna izgradnja industrije. Odločali so se za bazično industrijo, v kateri je malo zaposlenih. Tudi kmetijstvo je doživljalo svoje udarce. Ljudje so množično odhajali v mesta, polja pa so ostala neobdelana, skratka vrsta protislovij, ki jih zasledimo povsod po svetu, kjer se ubadajo z nerazvitostjo.
Samo še nekaj o geslu: „Zahtevamo republiko!" Kosovo je postalo socialistična avtonomna pokrajina z usta-
vo leta 1963 in je po statusu v jugoslovanski skupnosti povsem enakopravno z republikami. Ker sta Kosovo in Vojvodina večnacionalni pokrajini, so v ustavni razpravi leta 1963 menili, da je primeren status avtonomije znotraj Srbije z vsemi pravicami enakopravnega odločanja v federaciji, torej v skupščini, predsedstvu in vladi, so Albanci zastopani tako kot vsi drugi. Na primer, pred leti, ko je bila vrsta na njih, je bil podpredsednik predsedstva predstavnik Kosova Fadil Hoxha. Albanci so ena-opravno zastopani v diplomaciji, vojski in vseh drugih zveznih ustanovah.
Iz vseh naštetih protislovij izhaja, da so za nadaljnji razvoj Kosova odgovorni Albanci sami. Jugoslovanska skupnost bo tako kot doslej pospeševala napredek nerazvitih območij, vendar pa morajo Albanci sami odpraviti protislovja v svojem razvoju. Gre namreč za drugačen ustroj gospodarstva, torej za industrijo, v kateri bo našlo zaposlitev več ljudi, oživitev kmetijstva, ki bo zagotavljalo kmetijske presežke, in v gradnji energetskih virov. Šolstvo bo potrebno uskladiti s potrebami, pri gradnji infrastrukture, torej stadionov, razkošnih hotelov in drugih negospodarskih objektov, pa bo potrebno počakati. Predvsem bodo morali sami storiti vse, da bodo v kali zatrli ohladitev nacionalnih odnosov na Kosovu.
Leta 1945 smo se sami odločili, da ohranimo Jugoslavijo in da živimo v tej skupnosti, zato storimo vse, da bomo trdna, mirna, neodvisna, neuvrščena, samoupravna, socialistična družba, ki na osnovi urejenih nacionalnih odnosov potrjuje zmožnost obstoja.
Čepič
dediščina"
(Wgč?d/jfTdnjf S 3. StrdM:)
s)J^9Gmem, da bodo Slovenci v Av-^ objave v ameriški knjigi ob . Pozdravili. Na naslovni strani sta urednika dr. E. Gobetza, pro-kenjte sociologije in antropologije s dei t^ote University, omenjeni kot so-^°ro*t- M'tena Gobetz in Ruth Lakner.
ski del te najnovejše ameriške knji-tlQU°,.SJ°veniji in Slovencih primerno tiske na isto temo iz kroga SL " 7 tor Slovene Studies in časopisa ^ ene Diary-Dnevnik. ree^devinarjem in sociologom pa mo-Vre-i Popustiti odločitev o uporabni e°sfi dr. Gobetzove zbirke .zna-
menitih Slovencev". Ali spadajo mednje tudi ljudje, katerih daljni predniki so nekdaj pisali svoje ime po slovensko? Ali pa taki, ki so se mogoče rodili na slovenskih tleh, pa so se pozneje raje prišteli med druge, večje narodnostne skupine in se kot taki uveljavili? Naposled se na tem področju srečamo z vprašanjem, ali je sploh vredno omenjati morebitni slovenski izvor pri ljudeh, ki se sami nikoli niso smatrali za Slovence in za naš rod tudi niso ničesar storili. O tem je morda vredno razmisliti, ko gledamo v .Slovenski dediščini" članek o .slovenskem avstrijskem" kanclerju dr. Kurtu von Schusch-niggu, kjer pa nam avtor mimo izvora
njegovega imena (eden njegovih davnih prednikov — iz časa pred šestnajstim stoletjem — je bil še Suschnig, torej še prav blizu slovenskega Sušnika) ne pove prav nič o njegovi slovenskosti oziroma o njegovih zaslugah za slovenski rod. Če bi hoteli dosledno slediti avtorjevemu kriteriju pri izbiri .znamenitih Slovencev" v svetu, bi verjetno prav na ozemlju današnje Avstrije — in v skladu z nekdanjimi slovenskimi etničnimi mejami — prišli do števila, ki bi bilo naravnost fantastično. Pa to je že nekaj, česar tukaj ne bomo dognali do kraja.
tvan Do!enc (Kanada)
RADIO — TELEVIZIJA

	
	
trn
AVSTRIJA 1
PETEK, M. S.: 9.00 Poročila - 9.05 Za predšolske otroke — 9.50 Ruščina — 10.00 7.000
*3t iro
^3rj	umetnosti — 10.30 Trepet gang-
12.10 Risanka — 12.20 Ktub se
13.00	Redakcija — 17.00 Za pred-
'1? 5S ^
^tUjj^^trokom za iahko noč — 18.00 Pan-
otroke — 17.30 Otroška komedija
18.25 Pregied sporeda
19.00
"'"Jo'* Avstrije — 19.50 čas v sliki — 20.15 ..Ntj" ^na — 21.15 Modna revija — 21.20 je prišel" — 22.10 Reklama in $0^^22.20 No^nj studio — 23.20 Poročita.
25. 5.: 9.00 Poročita — 9.05 An-
*— 9.35 Francoščina — 10.05 Ru-"* T0 3S Gtasba za mitijone — 11.25 ' studio — 12.30 Poj z nami — 13.00
Redakcija — 14.25 tdiot — 16.00 Poročita iz partamenta — 17.00 Kdo rokodetči z nami?
—	17.30 Pirati — 17.55 Otrokom za tahko noč — 18.00 Sedem krat sedem — 18.25 Dober večer v soboto ieti Heinz Conrads —
19.00	Stike iz Avstrije in Južne Tirotske —
19.30	čas v stiki in šport — 20.15 Cetimar
—	21.45 šport — 22.05 Pomtad jazza na Dunaju — 23.05 šport — 0.05 Poročita.
NEDELJA, 24. 5.: 11.00 Ura tiska — 12.00 tgra — gradbeni kamen iivtjenja — 14.55 Ljubavne pustotovščine Don Juana — 16.45 Netty — 17.05 O, kako tepa je Panama —
17.15	Pinocchio — 17.40 Otrokom za tahko noč — 17.45 Ktub seniorjev — 18.25 Pre-gted sporeda — 18.30 Sergej Rachmani-novo — 19.00 Stike iz Avstrije — 19.30 Čas v stiki in Šport — 20.15 Striptiz za Angtijo
—	21.45 šport — 23.20 Poročita.
MAŠA KNJIGA - UNSER BUCH
^ovro Kuhar — Prežihov Voranc
SAMORASTN!K!
^itik Josip Vidmar je o tej knjigi zapisal sledeče: rf Samorastnikih imaš občutek, da slišiš za avtorjevimi beseda-i'' glasove starodavnega ljudskega izročila, ki sega v minule °be, malone v patriarhalne čase, in življenjska izkušnja in 7k>drost starih rodov šepeta svoje misli med misli pisatelja. To r neizčrpni neumrljivi spomin celega rodu, spomin, ki more ^eti samo v človeku take mere."
P^oplatno, 266 strani, barvni ščitni ovitek, običajna cena 106.-^bska cena SVET KNJIGE 81-
„ N A Š A KNJIGA"
CELOVEC, PAVLIČEVA 5-7
PONEDELJEK, 25. 5.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.50 Prosim k mizi — 10.00 šolsko oddaja: Bretagne —
10.30	ženitev iz trme — 11.45 Hans in Lene
—	12.00 Parlament — 13.00 Redakcija —
17.00	Za predšolske otroke — 17.30 Lassie
—	17.55 Otrokom za lahko noč — 13.00 Svet živali — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi
—	19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki
—	20.15 Ponedeljski šport — 21.05 Detektiv Roctord — 21.50 šport — 22.50 Poročila.
TOREK. 28. 5.: 9.00 Poročila — 9.05 Za predšolske otroke — 9.30 Angleščino —
10.00	Ekologija: zeleno mesto — 10.30 Vio-iette in Francois — 12.00 Risanka — 12.10 Doktor in ljube živali — 15.00 Redakcija
—	17.00 Za predšolske otroke — 17.25 Oddaja z miško — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Deklica iz Avignona — 18.25 Pregled sporedd — 18.50 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki — 20.15 Prizma — 21.00 Nedolžni — 22.45 Poročila.
SREDA, 27. 5.: 9.00 Poročila — 9.05 Odda ja z miško — 9.35 Francoščina — 10.05 To je Milano — 10.35 Idiot — 12.15 Prizma —
13.00	Redakcija — 17.00 Beii klovn — 17.30 Viki in močni možje — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 čudovito življenje — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike ji Avstrije in Južne Tirolske — 19.30 čas v sitKi — 20.15 Žena za ceio živijenje
—	22.10 Poročila.
ČETRTEK, 28. 5.: 1030 Varovaici divjine
—	14.40 Žena o kateri se govori — 18.30 Risanka — 18.45 Cesar in slavček — 17.10 Slepa nedelja — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Camille Saint-saens — 18.25 Pregled sporeda — 18.30 Mi — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 čas v sliki in šport —
20.15	Sončni konji — 21.05 Karte ne iažejo
—	22.10 Bil sem rad rokodelec — 23.00 Poročila.
KOORD!MAC!JSK) ODBOR ZA LETOVANJE OTROK MA MORJE
Vikfringer Ring Ž6	Gasometerga::e O
(Vinko Kuiej)	(Miika Koko!)
teiefon (0 41 2i) 72 $ 6:	tetefon [0 42 22) 32 $ $0
Spoštovani starši!
Vijudno Vam sporočamo, da bo LETOVANJE OTROK MA MORJE V SAVUDRM! ietos v 2 izmenah:
1.	izmena: od 6. avgusta do 20. avgusta 19S!
2.	izmena: od 20. avgusta do 3. septembra 1981
Koordinacijski odbor nudi:
Prostore za bivanje, S obrokov hrane dnevno, za vsakih 10 otrok enega vzgojiteija, zdravstveno oskrbo in v primeru potrebe prevoz boinega otroka v hotnico; prevoz v Savudrijo in nazaj.
Cena za 14-dnevno bivanje znaša 1400 šiiingov; prevozn! stroški: 400 šiiingov.
Prijavnice dobite pri zgoraj omenjenih nastovih. Zadnji rak prijave je za 1. izmena (4. S. do 20. 0.) do 30. junija, za 2. izmeno [20. 0. do 3. 9.) do IS. ju!ijo.
Koordinacijski odbor nudi vse potrebne informacije za koriščenje podpore za ietovanje s strani zavarovainit.
RAZGLAS
V zvezi z ietovanjem otrok na morje išče koordinacijski odbor vzgo-jiteije. [nteresenti noj se javijo pismeno na enega od zgoraj omenjenih nasiovov do 2S. junija 1981.
Pogoji za sprejem: dopoinjeno 18. teto, izkušnje v vodenju skupin (prednost imajo učiteiji (ce) študentje (ke) pedagoške smeri).
		JUGOSLAVtJA
K		NEDELJA, 24. 5.: 8.30 Poročita— 8.35 živžav, otroška
matineja — 9.25 Ta!e, nada-ijevanka — 10.00 TV kažipot — 10.30 Narodna gtasba — 11.00 Kmetijska oddaja
—	12.00 Poročiia — 14.25 Tržič: SP v motokrosu, prenosi, vožnje— 15.20 Vis, dokumentarna oddajp — 15.50 Prisiuhnimo tišini, oddaja za siušno prizadete — 16.35 Poročita — 16.40 Tržič: SP v motokrosu, prenos 2. vožnje — 17.30 športna poročita
—	17.35 Akcijo stadion, jugosiovanski fitm
—	19.05 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Ko pomtad zamuja, nadaijevanka — 20.55 Kako je v naši domovini biti m!ad, dokumentarna oddaja — 21.25 V znamenju — 21.50 športni pregied.
PONEDELJEK. 25. 5.: 9.20 TV v šoti — 17.25 Poročita — 17.30 Minigodci v gtasbeni de-žeti — 17.45 Hrček, Okus po medu; jugosto-vanska fitma — 18.10 Pred izbiro poktica: Poktici v etektrogospodarstvu — 18.35 Obzornik — 18.45 Mtadinska oddaja — 19.15 Risanka — 19.20 Cik cak — 19.24 TV nocoj
—	19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik —
19.50	Vreme — 19.55 Dan mtadosti, prenos s štadiona JLA Beograd — 21.00 Kuiturne diagonate — 22.00 V znamenju.
TOREK, 26. 5.: 9.00 TV v šoti — 17.25 Poročiia — 17.30 Kapitan Kuk, siovaška prav-tjica —	17.40 Jugosiovanski narodi v
pesmi in piesu — 18.00 Ko utihne šotski zvonec — 18.30 Obzornik — 18.40 Mostovi-Hidak — 18.55 Knjiga — 19.10 Risanka —
19.15	Cik cak — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme —
20.00	Po stedeh odtočitve — Nove občine v Mariboru — 20.50 Propagandna oddaja — 20.55 Vzpon Rougonovih, francoska nada-tjevanka — 21.50 V znamenju — 22.05 Košarka Jugosiavija : Boigarija, posnetek 2. poičasa iz Havirova.
SREDA. 27. 5.: 9.20 TV v šoti — 17.30 Poročita — 17.35 ZB!S — F. Forstnerič: Jabot-ko — 17.50 Umetnost v revotuciji — 18.15 Okrogti svet — 18.25 Obzornik — 18.35 Gtasbena miadina Siovenije — stara 12 !et — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.24 TV nocoj — 19.26 Zrno do zrna — 19.30 TV dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Fitm tedna: Gnezdo na vetru, sovjetski fitm — 21.35 Majhne skrivnosti vetikih kuharskih mojstrov — 21.40 V znamenju — 21.55 Nogomet Liverpoot : Reat, posnetek.
ČETRTEK, 28. S.: 9.00 TV v §o!i — 16.20 Poročita — 16.25 Nogomet Budučnost : Zagreb, prenos— 18.15 Mozaik kratkega fitma: Tifusarji, jugostovanski fitm — 18.30 Obzornik — 18.40 Naftaši, dokumentarna oddaja — 19.10 Risanka — 19.15 Cik cak — 19.22 TV nocoj — 19.24 Zrno do zrna — 19.30 Dnevnik — 19.55 Vreme — 20.00 Bobu bob, aktuatna oddaja — 21.30 Propagandna oddaja — 21.35 V znamenju — 21.50 španske operne zvezde: Piocido Domingo.
RADtO LJUBLJANA
PETEK, !2. S.: 4.30 Dobro jutroi — 5.30 Pr-va jutranja kronika — 6.50 Dobro jutro, otroci! — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 8.45 !z otroškega gtasbenega sveta — 9.05 Z radiom na poti — 10.05 Rezervirano za . . .
—	12.00 Na današnji dan — 12.40 Pihaine godbe — 13.30 Priporočajo vam ... — 13.50 Čtovek in zdravje — 14.25 Voščita — 16.00 Vrtitjak — 18.30 S knjižnega trga — 19.00 Radijski dnevnik — 19.45 Z ansambiom Toneta Kmetca — 20.00 Uganite, pa vam zaigramo ... — 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.00 Našim rojakom po svetu — 0.05 Nočni program — giasba.
SOBOTA, 25. S.: 4.30 Dobro jutro! — 6.10 Prometne informacije — 8.08 Pionirski tednik — 10.05 Pojo amaterski zbori — 11.05 Zapojmo pesem — 12.30 Kmetijski nasveti — 14.05 Kuiturna panorama — 17.05 Spozna-
vajmo svet in domovino — 18.30 !z deta Gtosbene miadine Siovenije — 19.25 Obvestita in zabavna gtasba — 19.55 Domovina je ena — 20.00 Sobotni zabavni večer —
21.30	Oddaja za naše izseijence — 23.05 Lirični utrinki — 0.05 Nočni program.
NEDELJA, 24. 5.: 5.00 Dobro jutro! — 8.07 Radijska igra za otroke — 9.05 še pomnite, tovariši ... — 10.05 Nedeijska matineja — 11.10 Voščita — 13.20 Za kmetijske proizvajaice — 15.30 Nedeijska reportaža
—	17.50 Zabavna radijska igra: Cesarski kos — 19.35 Lahko noč, otroci! — 20.00 V nedeijo zvečer — 0.05 Nočni program.
PONEDELJEK, 25. 5.: 4.30 Dobro jutrot —
6.50	Dobro jutro, otroci! — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 12.00 Na današnji dan — 14.05 Lepa si moja zemija — 14.25 Voščita
—	17.00 Studio ob 17.00 — 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Z ansambtom Mihe Dovžana
—	20.00 Kuiturni giobus — 20.10 !z naše diskoteke — 21.05 Giasba veiikanov — 22.00 Našim rojakom po svetu — 22.30 Popevke z jugostovanskih studiev — 23.10 Za tjubitetje jazza — 24.00 Poročita in konec oddaje.
TOREK, 26. 5.: 4.30 Dobro jutro! — 6.20 Rekreacija — 6.50 Dobro jutro, otroci! — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 8.30 iz gtas-benihšot — 11.05 Operne arije in monotogi
—	12.10 Danes smo izbrati — 12.40 Po domače — 16.00 Vrtitjak — 18.00 Sotočje — 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Z ansambtom Atija Sossa — 20.00 Stovenska zemija v pesmi in besedi — 22.00 Našim rojakom po svetu — 0.05 Nočni program.
SREDA, 27. 5.: 4.30 Dobro jutro! — 5.00 Dobro jutro, rojaki na tujem) — 6.50 Dobro jutro, otroci! — 8.00 Prometne razmere — 8.08 Z gtasbo v dober dan — 12.00 Na današnji dan— 13.30 Priporočajo vam... — 14.25 Voščita — 16.00 „Loto vrtitjak" — 18.00 Zborovska gtasba v prostoru in času —
18.30	Kaj radi postušajo — 19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Z ansambtom Henčka Burkata — 20.00 Koncert za besedo — 21.05 Jutes Massenet: Odtomki iz opere Manon
—	22.00 Našim rojakom po svetu — 22.30 Revija siovenskih pevcev zabavne gtasbe
—	23.10 Jazz pred potnočjo — Bi!!y Harper
—	0.05 Nočni program — gtasba.
ČETRTEK, 28. S.: 4.30 Dobro jutro! — 6.10 Prometne informacije — 6.20 Rekreacija —
6.50	Dobro jutro, otroci!'— 8.08 Z gtasbo v dober dan — 8.30 Miadina poje — 9.05 Z radiom na poti — 11.35 Znano in pritjub-tjeno — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 14.20 Koncert za miadepo-siušaice — 18.00 Vsa zemija bo z nami zapeta...— 18.35 !z opusa Janeza Matičiča
—	19.35 Lahko noč, otroci! — 19.45 Z ansambiom Bojana Adamiča — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov —
22.00	Našim rojakom po svetu — 23.10 Pa-teta popevk jugostovanskih avtorjev — 0.05 Nočni program — giasba.
SLOVENSKE ODDAJE R A D < A CELOVEC
PETEK, 22. 5.: 14.10 Koroški obzornik — ..Demokracija, napredek, mir" (Posnetki osrednje prireditve ZSO in NSKS ob ob-ietnici zmage nad fašizmom in podpisa avstrijske državne pogodbe).
SOBOTA, 25. S.: 9.45 Od pesmi do pesmi
—	od srco do srca.
NEDEUA, 24. 5.: 7.05 Duhovni nagovor — Najpesmicanašadaritovambo.
PONEDEUEK, 25. S.: 14.10 Koroški obzornik— Napoved sporeda — iz ijudstva za tjudstvo.
TOREK, 26. 5.: 9.30 London derDrau — Dežeta ob Dravi (Pri drvarjih in pri pin-torjih) — 14.10 Koroški obzornik — Otroci, postušajte! — Ob zvokih tamburic (igra tamburaški ansambet Loče-Baško jezero).
SREDA, 27. 5.: 14.10 Koroški obzornik — Pisan mozaik mis)i o materi in otroku.
ČETRTEK. 28. 5. (Vnebohod): 7.05 Duhovni nagovor — Praznična gtasba.
- ŠPORTNI VESTNIK - ŠPORTNI VESTNIK -
Btatograd - SAK 1:5! (1:5?)
,o-^°
Tokrat je SAK nastopil proti moštvu iz Blatograda, ki je na zadnjem mestu lestvice. SAK je igral tokrat brez Polanska, ki ga je zadnjič sodnik izključil in mu je prepovedano igrati pri treh tekmah. Zgleda, da so se slovenski nogometaši zavedali resne situacije, kajti poraz v Blatogradu bi pomenil veliko nevarnost za izpad SAK iz podlige. Ta resnost se je pokazala pri igri, saj so igralci bili borbeni in konsekventni v obrambi. V 15. minuti je Gusti Zablanik po lepi solo akciji zatresel prvič mrežo za SAK. Toda niti minuto navrh je nasprotnikov igralec Miiller z lepim strelom iz približno 25 metrov izenačil. Isti igralec je še parkrat odlično streljal, vendar prečka in vratar Ahlin sta preprečila najhujše. V 44. minuti je Babška v kazenskem prostoru podrl nasprotni igralec, sodnik je odločil enajstmetrovko, katero je Drnovšek lepo izvedel in povedel SAK z 2:1. Vendar sodnik drugače ni bil preveč objektiven, kajti kratko navrh je iz neuvidljivega vzroka odločil enajstmetrovko proti SAK. Vendar, nasprotnik je streljal daleč čez gol, tako da je ostal isti rezultat.
V drugem polčasu se je igra odvijala večinoma v polovici SAK, vendar je bil SAK v protinapadih vedno spet nevaren. SAK je imel celo nekaj smole: po prodoru Perca je rešila vratarjeva rama pred zadetkom, pri prostem strelu, ki gaje izvedel Velik, pa je vratar s čudovitim refleksom
ubranil. Upamo, da bo SAK tudi v naslednjih igrah tako igral.
Postava: Ahlin; Perč, Kreutz, Lam-pichler, Woschitz; Ferra, Babšek, Za-blatnik, Luschnig, Hobel (od 65. minute Velik), Drnovšek.
MiadinciSAKso igrali doma proti DSG Borovlje in zmagali 6:0. Gole so dali Sadjak 4, Kostrun in Smrtnik. Kakor dokazujejo zadnji rezultati so mladinci v formi, upamo, da do konca se-
SELE - GALiCiJA 1:1 (0:1)
Preteklo nedeljo so Selani igrali na domačem igrišču proti Galiciji, ki je na 4. mestu lestvice. Precej ljudi je podpiralo svoje moštvo. Moštvo iz Galicije je po hitrem napadu zadelo najprej gol. V drugem polčasu pa je Mohorčič iz enajstmetrovke zasluženo izenačil. Selani so bili vseh 90 minut terensko v premoči, toda neobjektivni sodnik ni dopuščal, da bi Selani dali še ta ali oni gol.
ZAGREB - OLIMPiJA 1:0
Ljubljanska Olimpija je trenutno v hudi krizi. Pred 14 dnevi je remizirala na domačem igrišču proti Partizanu 2:2 in preteklo nedeljo izgubila v Zagrebu, odločilni gol so dobili v 87. minuti. S tem pa so izgubili zadnjo možnost, da bi se uvrstili med prva štiri moštva na lestvici, kar bi pomenilo, da bi lahko sodelovali pri UEFA-cupu.
ŠAHOVSKA iNTERUGA V ŽELEZNI KAPLI
V okviru šahovske interlige prijateljstva se vsako drugo leto pomerijo šahisti iz Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške. Po tekmah 5. in 6. kola, ki so bile zadnjo nedeljo v hotelu „Obir" v Železni Kapli, vodita moštvi iz Pirana in Vidma z enakim številom točk. Pokrovitelj srečanja je bila Slovenska športna zveza, ki je skupno s Slovenskim športnim klubom „Obir" in športno sekcijo SPD „Zarja" dobro organizirala turnir.
Moštvo Slovenskega športnega društva je v obeh kolih izgubilo 2:4, v 5. kolu proti Tolminu, v 6. proti Novi Gorici. Jurij Deisinger, ki ga vidimo na sliki na desni strani spredaj, je na prvi deski zmagal v obeh igrah.
Za moštvo Slovenske športne zveze-so igrali tokrat še: Jože in Ivan Lukan, Justin in Emanuel Polanšek, Franc Žužek, Arnold Hattenberger in Tončka Einspieler.
Rezultati: 5. kolo: Trst — Monfal-cone 4,5: 1,5; Koper — Gorica 2,5: 3,5; Sežana — Bekšfanj 3 : 3; Opčine
—	Piran 3 : 3; Tolntin — SSZ 4 : 2; Nova Gorica — Videm 2 : 4.
6. kolo: Sežana — Tolmin 3,5 : 2,5; Piran — Bekšfanj 5:1; Trst — Opčine 4 : 2; SSZ — Nova Gorica 2 : 4; Videm
—	Koper 4 : 2; Monfalcone — Gorica 3 : 3.
Lestvica po 6. kolu: 1. Piran 25,5 točke; 2. Videm 25,5; 3. Trst 21,5; 4. Nova Gorica20,5;5. Sežana 19; 6. Gorica 18;7. Bekštanj17,5;S. Tolmin17;9. Koper 16; 10. Pol$t Opčine M; 11. Monfalcone 11,5; 12. Slovenska športna zveza 10.
Med tekmovalci so bili tudi nacionalni mojstri iz Italije, npr. Filipovič, ki igra v slovenskem šahovskem moštvu .Polet" iz Opčin, Rupeni iz Trsta, ter Ceschia iz videmskega moštva, igralec, ki šteje trenutno med najvišji italijanski vrh.
Za Železno Kaplo je takšno mednarodno tekmovanje, ki na Koroškem nima para, velikega pomena, kar sta v svoji dobrodošlici poudarila tako podžupan Mihi Kuchar, kot tudi zastopnik Zveze slovenskih organizacij Peter Kuchar. V imenu Slovenske športne zveze je pozdravil šahiste predsednik Danilo Prušnik. Moški in mešani pevski zbor SPD .Zarja" pod vodstvom Još-kota Wrulicha pa je z dvema slovenskima, eno nemško in eno italijansko pesmijo primerno pozdravil šahiste.

V NEDELJO SVETOVNO PRVENSTVO V MOTO-CROSSU V TRŽIČU
V	nedeljo ob 15.30 (po poletnem času) se bo začel prvi tek v okviru 6. dirke za svetovno prvenstvo v mo-to-crossu v razredu 125 ccm v Tržiču. Zastopana je vsa evropska elita, prijav pa je bilo celo preveč. V odmoru med prvim in drugim tekom pa bo kot v Launsdorfu tek za Karavanški cup, za katerega se borijo tekmovalci iz Avstrije in Jugoslavije.
V	6. teku za svetovno prvenstvo bodo tekmovali športniki iz Belgije, Danske, Francije, Italije, Sovjetske
Zveza slovenskih žena v Celovcu vabi na
IZLET V CELJE v četrtek 28. maja 1981
Ogled ceijskih podjetij in zanimivosti organizira našim ženam znani Pavle Jerman.
Odhod avtobusa ob 7.30 uri v Celovcu, Gasometergasse 10. Pot bo vodiia v Ceije preko Ljubeija in Trojan, vračali pa se bomo preko Velenja in Slovenj Gradca.
Prijave sprejema Anica Kupper, teie-(on 0 42 27/24 10 najkasneje do 2$. maja 1981.
zveze, Švice, Zvezne republike Nemčije, Jugoslavije, Avstrije in iz drugih držav. Bolgari, Čehi in Romunci so tokrat odpovedali, ker s pripravami še niso tako daleč.
Organizatorji Avto-moto-društva Tržič, pričakujejo okoli 15.000 obiskovalcev. Z dvojezičnimi plakati vabijo tudi na Koroškem za to velepri-reditev. S 150 kartami, ki so jih razdelili po šolah, športnih društvih in kulturnih društvih na južnem Koroškem pa skušajo privabiti tudi večje število obiskovalcev iz Avstrije. Vstopnice za odrasle znašajo 100 din., za otroke 40 din, v predprodaji preko sindikatov pa znašajo za odrasle 60, za otroke 20 din.
Jugoslovanska televizija bo prenašala celotno dirko direktno, prav tako tudi italijanska in romunska televizija. Trening dirkačev se bo začel v petek in nadaljeval v soboto in v nedeljo dopoldne.
Libuče - umr!a je Terezija Primoschitz
PrejŠHjipOMfJf/jele, I/.
po^opdhšče sprewz7: ^ zudnjeruM po&tZ/K Terezijo Priwo-seKtz iz Ti^MČ. Po duijši TMMČni /?o-iezni je KtrtrD v 77. ZetK starosti. Paj-na sestra o/*eZ? znani/; ^oroš&i/; &%!-tarni/; t/ejafni^ov in rodo/ja^ov, Poi-tija in ATZ^e
Kot je znači/no za H%rtrH4Mot;o draž;no, ta&o je tadi Terezija Ma v mlajši/; leti/; ze/o aktivna petima in igralca domačega prosvetnega draš-tva. Ta dejavnost je seveda ime/a posledice, //o je v našo deželo prišel Ffitlerjev fašizem. Ta&rat so se nacisti raznesli nad Slovenci in ji/; pognali s svoje Ija/iljene rodne grade. A/ed temi nesrečnici so Pili tadi Hrzrtwrz^ovl in z njimi CčerCa Terezija. Še predno so izselili Hartmanove pa so nacisti aretirali in vrgli v zloglasno ^OMCfMtrdclfr&o taborišče DacCaa C ra ta poCojne, ToZtija. /z izseljeništva se ni več vrnil Prat /Matevž, našel je svoje poslednje počivališče v tajem mrzlem EicCstatta. /z tega in številni/; dragi/; primerov iaC-Co razberemo, ColiCo smo morali Co-rošCi šiovenci pretrpeti samo zaradi tega, Cer smo ostali zvesti svoji zemlji in materinema jeziCa.
Na poCopališča se je oC odprtem
groCa zCraia veiiCa množica ijadi, da se poslovi od žene, Ci je v svojem življenja morala mnogo prestati in Ci je do zadnjega diCa ostala zvesta svo-jema Ijadstva. PogreCni oCred je, oC asistenci mnogi/; daCovniCov, opravil mestni žapniC Kalmež. V imena Zveze TlovfHS&lZ; izseljencev se je od poCojne sotrpinCe poslovil predsednic /ože Partl. Prav taCo so se od po-
Katoiiška prosveta Šentilj ob Dravi vabi na
KONCERT OKTETA GLASBENE SOLE KRANJ
v nedeljo 31. maja 1981 ob 10.1$ uri pod novo cerkvijo v Sentiiju.
Ljubitelji lepe pesmi prisrčno vabljeni!
Cojne poslovili pevci mošCega in mešanega zCora in ji taCo izCazali poslednjo čast. Zveza slovensCiC izseljencev Co namesto venca posredovala astrezni zneseC dijašCcma doma 5!o-vensCega šolsCega draštva v Celovca.
PoCojno Terezijo PrimoscCitz Como oCraniii v častnem spomina, gioCoCo prizadetema moža in sorodstva izre-Camo naše gioCoCo sožalje.
Vtisi s srečanja
slovenskih zamejskih planincev
V nedeljo smo se koroški planinci udeležiti srečanja slovenskih zamejski!' planincev pri Stjenkovi koči na Trstelju. To srečanje je že četrtič organizira!" Planinsko društvo Nova Gorica, ki se zelo prizadeva utrditi prijateljske stik" med zamejci in planinci iz matične dežeie. Kako je doživljal to srečanje p" je v sledečem prispevku čudovito opisal udeleženec srečanja znani športnik in planinec Franci Černut iz Loč.
Megleno nedeljsko jutro ob prihodu v Koženfavro . . . znani obrazi — Toni z ženo, Flori, Tomi in še nekaj drugih — kratek pozdrav — prva zbadljivka pade, odgovor sledi na mah! Vsi čakamo — no točnost ni ravno naša odlika — čakati pa znamo. Vendarle avtobus — zopet pozdravljanje, nekaj besed — prostora je dovolj — in že brenči avto po vijugasti ljubeljski cesti. Meja — postanek je kratek — črnolaska zbira za Rdeči križ — potrebno je to — že pa nas je požrl predor. Luči izginjajo — zopet nas obdaja
zaskeli pri srcu — spomini? — nesrec[" spomini! Veseli zvoki me iztrgajo " sanj — ples — Nada, naša Nada! smehlja se, poje, pripoveduje . . . St°'i znanci smo — poznamo se pa kon"jl dobro uro — morda že leta? BrezsOj'* selno bi bilo iskati odgovor, res" brezsmiselno! Na vrhu hriba ... — lep razgled — morje, Sveta gora, C°' rica — nekdo govori o narodnoosvob"' dilni borbi — prečudna mešanica? *** a vse se zliva v eno — vse je en" Skušam vsrkavati to mnogolično bo vase — preveč je vtisov, preveč !"*
dnevna svetloba — stop! — čedna mi-ličarka bežno pregleduje potne liste
—	Slovenci — obisk — srečanje — planinci in že drvi avto navzdol v dolino. Mimo švigajo vasi, polja, gozdovi — naprej, naprej — Ljubljana — avtocesta, kratek postanek — žeja in... — naprej! Vreme kaže slabo — dež — veter in že kuka zopet sonce izza oblakov. V avtobusu postaja vse bolj živahno — petje še kar gre — Marijana . . . Na oknu ... — bližamo se cilju; cesta vedno slabša — sicer pa planinci navadno hodijo peš, če že ne plezajo po vrtoglavih skalah. Dospeli smo! — Trsfelj — majhna koča iz kamna, Stjenkova koča — kopica ljudi, nasmejani obrazi, zastave. Stari znanci se srečavajo — rokovanje — objemi — celo nekaj poljubov — planinci so pač čudni ljudje — kaj čudni? — prijazni, domači, veseli! Dve plošči na koči spominjata na tristranski sklep partij Jugoslavije, Avstrije in Italije izpred druge svetovne vojne — počastitvi padlih junakov slavne domovinske vojne je posvečena druga. Vojna — bombe — ranjenci — kriki — in mrtvaška tišina
—	podobe iz sanj? Ali pa kruta resnica?!
Pozdravni govor — otroški zbor — recitacije: ,Krasna si bistra hči planin ... — in ti mi boš krvava tekla .. .
—	ter tujce, zemlje-lačne vtopi — .spomini na šolska leta — nekaj me
plote, preveč pa tudi bolečine. Ob b". pici kraškega terana je vzdušje b
veselo, pesem prepodi mračne misli . . . pleničke je prala ... — malo glasno, a z občutkom zapeto — č""^ vita je slovenska pesem, čudovit j" narod, .ki ga trpljenje krotoviči vendar ga nikoli ne uniči!"
Čas za odhod ... — slovo — ne!*^ rožica sega v okorno, hrapavo dla" ^ nasvidenje! — nasvidenje tam ons" Karavank, tam onstran meje! Kaj !
Klub prijateljev lova Celovec va
bi"'
REDNI OBČNI ZBOR
v nedeljo, 24. maja 1981, s priče^fjj! ob 10. uri v Kulturnem domu na ** dišah.	Odb<"
meja? — razloži to srcu — .ne P znam je", bo njegov odgovor. Pot mov nas vodi preko dveh držav mejnikov — čudno — in povsod j" deti enake ljudi — prav gotovo vsi di enako občutijo, kot na primer h", vendar...? V mesečini se razhajd^ — bil je čisto navaden dan — jutr"^] megla je bila zdavnaj izginila je lep dan!
V	SOBOTO 23. MAJA 1981
SAK m). — Donau ml.	ob 14.00 uri
SAK „pod 23" — Velikovec „pod 23"	ob 15.15 uri
V	NEDELJO 24. MAJA 1981
SAK -Velikovec „b „.3.
Vse navedene igre bodo na Koschatovem igrišču v Celovcu.
Prisrčno vabljeni ! __________________ _________^
Krščanska kulturna zveza in SPD .Rož" iz Šentjakoba v Rožu vabita na
FOLKLORNI VEČER
ki bo v soboto, 30. maja 1981 ob 20. uri v Farni dvorani v Šentjakobu v Rožu. Nastopa: Svetovno znana Akademska folklorna skupina France Marolt iz Ljubljane. Izvajajo plese iz Primorske, Rezije, Koroške in Jugoslavije.
10-LETNiCA MATURE nekdanjega 8. b razreda [prot. Močilnik). Srečamo se na binkoštno nedeljo, dne 7. junija 1981 ob 1$. uri v restavraciji Tigerwirt v Celovcu, Paradeiser-gasse $, tel. 86 1 20
Pridi zanesljivo!
KPD .Planina" v Selah vabi na igro JANEZS HRIBA
v nedeljo 31. maja 1981 ob 14.30 uri v lami dvorani v Selah. Gostuje igralska skupina KUD .Ivan Cankar" Sv. Duh pri Škofji Loki.
Menjava denarja
Stanje v četrtek 21. maja 1981
Za 100 dinarjev dobite 42.00 ^ Za 100 dinarjev plačate 47.00 . Za 100 iir dobite	1.39 g
Za 100 iir plačate	1 48 j
Za 100 mark dobite	697.50 j i
Za 100 mark plačate	713.80 ^
OTROŠKI DAN	j
. ^
v četrtek 28. maja 1981 ob v mladinskem centru na Rebrci. P ditelj: Katoliška mladina v CelovC
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zvez"^ venskih organizacij na Koroškem; urednik: Rado Janežič; odgovorni "(f#, Andrej Kokot; uredništvo: 9020 CeloV%A'j genfurt, St. RuprechterstraOe 19/IV P"; # telefon 84 9 24, teleks 42084; uprav";,, l' Celovec/Klagenfurt, Gasometergasse ',}t lefon 32 5 50 -Tiska Založniška In tis* Jj'
družbazo. j. Drava, Celovec -Bo