Posamezna Številka 10 vinarjev. SI6V.258. \ Mani, v um. fl. novenflri isii Leto KL11I. a Velja po poŠti: s Ia oeio leto upre] . . K 28'— n eo neseo „ . . „ 3'20 sa Nemčijo oeiolutno . „ 29'— sa ostalo Inozemstvo . 35'— V Ljubljani na dom: Za oeio lato naprej . . K 24"— za en meceo „ . . „ 3'— V »pravi oreieman musečno „ 1*T0 s Sobotna izdajaš se sa celo leto • • • • ii 7'- aa Nemčijo oeloietno . „ »•— a ostalo Inosamatvo . - 12*— SLOVENEC Inserati: Enostolpna petitvrsta (72 min). • • • po 18 v 15 13 „ ia enkrat sa dvakrat sa trikrat ia večkrat primeren popust. Parsfina oznaBila. zahtale. osmrtnice IH.: enostolpna pelltvrgta po 2 j vin. Poslano: enostolpna petitvrsta po 40 vin. Izhaja vsak dan, Izvzomšl nedelje ln praznike, ob 5. ari pop. Bedna letna priloga Toznl red. DOT Uredništvo je v Kopitarjevi ali o! »tev. 8/IIL Rokopisi se ne vračajo; nelrankirana pisma se ae *=* sprejemajo. — Uredniškega telelona štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Upravništvo |e v Kopitarjevi nlioi št. 8. — Račnn poštne branilnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 28.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravniškega telelona št. 188. Cadorna - nirujen. 7. novembra 1915. Cadorna je utrujen — ta glas se sedaj Siri po južnem bojišču. Bo najbrže res Cadorna utrujen, kajti napadi njegovih vojakov so v zadnjih dveh dneh ponehali. Le tuintam zaropoče italijansko orožje proti našim pozicijam. Seveda ne ostanejo naši odgovora dolžni Italijanom, marveč jim vračajo za šilo — ognjilo. Če Lahi mirujejo, potem mirujejo tudi naši. Če so Lahi nemirni in če jih kaj srbi, potem so naši koj pri rokah in popraskajo Italijane tam, kjer jih srbi. Tako je bilo vedno dosedaj, in tako bo tudi v prihodnje. Vojaki se šalijo in pravijo, da Cadorna šteje mrtvece, ki so padli v zadnji 14-dnevni bitki ob Soči. Šteje in šteje izgube, ki so veliko večje, kakor so gospodje Italijani prvotno mislili. Toliko mož so izgubili, a nič sveta (ozemlja) pridobili. Toliko krvi so prelili in spravili v prezgodnji grob na tisoče mladih mož, — in vse to zastonj, za prazen nič, za golo kaprico, za »neodrešene« brate v Avstriji, ki so pa pobegnili še pred vojsko doli čez morje materi v naročje. Tretja bitka ob Soči je končana in končana je tudi s to bitko najboljša italijanska armada. Mnogo so stavili Italijani v to bitko, ki pa jim je prinesla le veliko blamažo, blamažo, za katero ve sedaj cela Evropa, da, celi svet. Trikrat' v teku dobrih petih mesecev ^o se Lahi zagnali v naše vrste in iih hoteli podreti, a trikrat so bili hudo potolčeni in nazaj vrženi. Osel gre le enkrat na led, drugič noče več. Italijan pa je šel že trikrat na avstrijske limanice, se ujel in sc pustil streljati od naših vojakov. A zdi se, da ni postal še moder in cla hoče nadaljevati pokončevanje samega sebe. Le naj! Mi ga čakamo na starih mestih zvesto in junaško in kar bo pri nas iskal, bo dobil. Naj bo prepričan o tem. Sedaj imamo ob Soči veliko deževje. Mi smo na Krasu, Cadorna s svojo vojsko pa plava v Furlaniji. Furlanija je pod vodo, Italijani se kopajo in Irišajo pozimi v vodi. Pravijo naši vojaki, da se Cadornova vojska sedaj v Furlaniji knajpa in da si čevlje od kraške umazane ilovice pere. Laški ujetnik je rekel le dni: »Jaz sem, hvala Bogu, že prišel v Gorico in sem svojo dolžnost že naredil. Drugi za menoj bodo tudi prišli. O tem sem prepričan. Cadorna je ukazal naprej in naprej. Jaz, zvest njegovemu klicu, sem šel naprej in naprej in sem srečno prišel v Gorico. Sedaj bo Cadorna menda zadovoljen.« Cadorna upa, da se mu v čeirto vendarle posreči priti v Gorico, kamor bi ta- ko rad prišel. A bo najbrže zopet slabo vreme. Mraz bo in zmrznilo bo. Spodtak-nil se bode, spodtaknil. Do novega leta hoče napraviti še par stotisoč vdov in sirot v že tako izstradani in mizerni Italiji. Hoče ugrabiti še tekom tega leta premnogim družinam očete in družinske vzdrževalce. Mi pa Italijana ne maramo več ne na Krasu in ne v Gorici! Saj so nam že dovolj belega kruha odnesli in pojedli. In tudi mnogo denarjev so pri nas zaslužili, katere so pošiljali domov v Italijo. Tega pri nas ne bo več. Znamo sami delati, jesti in piti in ne potrebujemo nobenih pomagačev in tudi Cadornovih usiljiv-cev ne. Sami bomo v svoji deželi delali, sami zaslužili in sami živeli. Dobrohotno smo Lahe celo vrsto let sprejemali. Ko smo jih nasitili, so postajali objestni in zgodilo se je na mnogih krajih, cla so ti ljudje posnemali ježa, ki je svojo dobrotnico lisico preganjal potem, ko mu je hišo odprla. Po celi Italiji leže po bolnišnicah žrtve laške vojne srboritosti. Na tisoče in tisoče jih ječi in preklinja Cadorno in vse njegove pomagače, ki so Italiji po nepotrebnem naprtili to strašno vojno gorje, Vpitje in Lrpljenje ranjencev in vdov in sirot ne gane italijanskih src vodilnih laških krogov, ki imajo strašno vojno odgovornost na svojih ramenih. Kaj mislijo vendar ti ljudje? V glavo so si vtepli, da morajo Avstriji vzeti južne pokrajine. Ne pomislijo pa, da je to tatvina, da je to čista gola podlost, katere je zmožen le izprijen tolovaj in ropar. Drugače.ne moremo predstavljati te laške brutalne nakane. Pater Greuter bi rekel takemu početju: »Pfuj!« Sedaj je torej Cadorna utrujen Ln najbrže premišlja, na kak način bi najlažje prišel v Gorico. Mi mu svetujemo: Cadorna, ako hočeš priti kaj kmalu v Gorico, odloži orožje, pošlji bojne množice domov k družinam, sleci italijansko laško vojaško. uniformo, zasedi avtomobil in se kot gost pripelji čsz Kormin v Gorico na črno kavo. Tako bo tebi dobro in Italijani te bodo blagrovali. S sabljo pa v Gorico ne prideš! To je gotovo. Amen. Zima je obiskala naše višave. Kar čez. ! noč se je nastanila pri nas hladna znanka, ki se je to pot nismo baš posebno razveselili. Že v prvem mogočnem navalu je zagrnila naše postojanke z debelim belim plaščem. LISTEK. Doma sem zopet, v moji mili slovenski domovini. Nikdo me ni klical — nikdo me ni prosil, sama sem prišla — srce me je pri-. vedlo. Odšla sem bila nekdaj; borba za obstanek, častihlepje me je odgnalo iz domovine. Da, odšla sem, toda srce in duša sta ostala vedno doma. Nekdanja zadovoljnost se mi zopet povrača — to čutim od dneva do dneva; še celo smeh se mi je vrnil na ustne, katerega mi je bila bolezen pregnala že pred par leti. Zopet zrem moje slovenske gore, ki okrožajo belo Ljubljano, vidim zopet moj stari grad, po katerem sem vsa ta leta moje odsotnosti hrepenela, na katerem sem skakala in se igrala kot mala deklica, doni mi zopet na uho mili moj slovenski jezik. Da, doma si! — To šepeče vse okoli mene in srce mi utripa od radosti — upanje se mi je vrnilo, da najdem tukaj doma zopet svoje željeno zdravje. Tukaj žive moji mili znanci, moji prijatelji, ki me prijazno pozdravljajo, tukaj doma žive dobri in pošteni ljudje, zdra- Nastanjeni smo na preko 2000 metrov visoki planini, sredi krasnih gorskih velikanov. Le posamezni mecesni, ki jim je vihar čudovito razkuštral glave, oživljajo kaos razstresenih skal, semtertje velikih kakor hiše. Na levi se vzpenjajo zelene planje do nad 2300 metrov. Z njih rezi je kaj lep razgled po mnogo globlje ležeči dolini, kjer se nahaja čreda naše baterije. Še pred nekaj tedni je bil tod vrt planinskega cvetja, ki bi razigralo srce botanika. Sto metrov globlje je druga prijazna dolina s slikovitimi planšarskimi kočami. Obdaja jo strmo skalovje, prepredeno s slečem. Vmes mole temnozelene smreke svoje stare glave proti nebu. Sredi pa se blišči kakor biser tega naravnega nakita malo jezero. Tega raja še tujski promet ni profeniral. Mnogokrat sem dolgo stal na višavi in srce mi je prevzel tih mir, dokler me ni treskanje topov spomnilo manj poetične sedanjosti. Preskrba za zimo se je l.u vzorno izvršila. Dolga stanišča z dvojnatima stenama, zgrajena za skalami, da varujejo mraza in sovražnih krogel. V dveh etažah, drugo nad drugo, so napravljena ležišča s čednimi slamnicami in slamnatimi vzglavniki. Nad glavami police z boro lastnino, vmes precej škatljic z dragimi darovi z doma. Zvečer, ko se je moštvo vrnilo od dela, po poveliu in menaži, zakurimo peči in med zanimivimi pogovori in veselimi igrami nam mine čas. Večina moštva je pripravljena, da more za vsak slučaj takoj odriniti, kamor treba. Skalna straža skrbi za . red ponoči; Tihi mir se razorostre nad nami, topovi v bližini so umolknili, le iu-pa'am poči puška ali zažari svetilna raketa. nad našimi postojankami na. vrhovih. V daljavi pa 5e vedno trenotno bobni ffromenje težkih topov ter nas opominja, da se tam bijejo naši tovariši. Mnogokrat, preden se vležemo k počitku, ko je moja služba pri telefonu končana, stopim pred kočo, da občudujem to bajno nočno sliko, ko luna čarobno obseva strmo skalovje in posamezno drevje in se zvezde v čudoviti 'e»->oti sbajaio na jasnem nebu. Že zarana pride z vrha poročilo o položaju, ki. naznanja vse dogodke in jih sporočimo dalje našemu baterijskemu poveljstvu. Ob petih je kava. Nato se že prejšnji večer določeni del moštva natovori z živili in kurivom, da jih ponese tovarišem na višavah. Odrinejo šc v trdi temi, da jih sovražnik nc zapazi. Ob šestih sc ostalo moštvo loti dela; eni sekajo drva, drugi popravljajo poti in steze. Ob poldvanajstih točno je menaža, splošno neprikorna; iz-večinc imamo juho, govediuo in prikuho. Ob naporni službi nam ni treba še posebej želeti »dobrega teka-*. Popoldne pridejo s telefonske postaje tovorne živali z vsem potrebnim za vojskovanje in želodec. Z največjo napetostjo prežimo na poštne zavoje. Tisoč vprašanj se zlije v uho telefonistom, ki smo obenem poštarji. »Ali nič zame? Nič pisma, nobene pošiljke?« Mnogo razočaranj je neizogibnih. Vojna pošta pač nc more vselej popolnoma redno poslovati. Veliko veselje pa je povsod že nad najmanjšim znamenjem ljubezni od doma, tudi nad navadno dopisnico. Za časnike, ki zaidejo v naš kot, se kar trgamo. Radostno beremo o vsaki zmagi našega orožja v daljavah; saj nas vsaka približa miru. Danes je dan izmembe. Vsako drug« soboto odrine skoro vse moštvo k postojanki na vrhu. Živahno gibanje se prične že ob štirih, kajti prekoračiti je mesta, ki jih sovražnik ogroža, šc v trdi temi. Po ozki stezici navkreber do sedla z obširnim razgled om tudi ponoči, ko zvezde osvetljujejo skrivnostno krajino. Ozremo sc proti sedlu, kjer je sovražnik pred kratkim namestil top. Podnevi se ne sme tod prikazati živa duša, ker bi bilo takoj po njenem telesnem ovoju. Srečno smo mimo nevarnega mesta. Naprej med divjo zmedo skalovja sc vije naša stezica. Dospemo do položenega snežnika. Ob pričetku vojne se je tod moralo plezati. Hudo jc bilo nosilcem. Pozneje smo si napravili dokaj dobro ste7.o. Kdor jc v planinah zrastcl, pride brez nezgode naprej, čeprav groze na levi in desni brezdna in prepadi. Zdaj jc stezo zagrnil sneg, tupatam tudi led. Precej pozornosti je treba, da se ne zvrneš v globino. Na mestih pomagajo žice, da nc zgrešiš gazi. Pridemo do prostrane visoke planjave, v rov, ki so ga vojaki napravili, da nas zaščitijo pred sovražnimi pozdravi. Sovražnik nc vc zanj, čeprav preži na nasprotni višavi. Naši so ponoči izklesali za moža visok jarek in ga pokrili. Sedaj tudi tod varno hodimo. Razgled v položno dolino je krasen. V dolnjem delu ne pozna zime. Kinča jo več jezerc; koče, ki so tam stale, so naši streli razrušili. Tik pod vršacem, na ozkem boču, je zgrajeno naše slanišče, tako da ga sovražni streli nc morejo zadeti. Razdeljen jc na četvero prostorov. Prvi je lično ob-tesana kočica za poveljnika in njegovega namestnika. Tu se pogostoma glase vesele citre in domače pesmi. Drugi oddelek je moj grad: telefonska celica. Majhna, a popolnoma zadostna. Miza, klop, peč, ležišči, drugo nad drugim — to jc vse pohištvo. Potem kuhinja, na katero se oziramo s posebno ljubeznijo. Preskrbljena jc z vso potrebno opravo. Kuhar, dobrodušen tovariš, si prizadeva po svojih močeh, da se prikupi našim želodcem. Danes imamo ješprenček, goveje meso in pražen krom- vega. in iskrenega značaja. Tukaj doma! — leži zakopana moja izgubljena sreča — zakopane sladke sanje mladostnih mojih dni. Nekdaj sem odšla, da pozabim v svetu, da najdem duši zdravila v vrtincu življenja — ali zaman! Bila jc samo kruta omama. Oh! samo doma! — Tukaj je lepo, tukaj je sladko! Vrnila se je izgubljena hči s kesanjem v duši, ker je nekdaj mlada in neizkušena zapustila najmilejše, najsvetejše — premilo slovensko domovino. Zapustila sem jo, ko jc bila srečnejša — vrnila sem se v njo sedaj, ko je žalostna, otožna. Bojim se za njo, drhtim za njD, da je sovražnik ne bi razdrl, da je ne bi oskrunil; najrajše bi jo objela vso — celo z rokami ter jo pritisnila na zvesto srce, da jo čuvam, da jo obvarujem — ali slaba žena sem samo. Zima se približuje, zima je sedaj vsakemu v srcu, hladen veter pihlja — ali upanje je tukaj, da bode prišla skoraj zopet spomlad. O gotovo pride! Solncc bo zopet žarko sijalo nad mojo domovino in posušilo vse solze, ki sedaj rosijo po slovenskih licih. Lahki, topli vetrič bo s seboj odnesel vse zdihljaje, ki se sedaj težko trgajo iz lesnih grudi, vse bo zopet z novega ozeienelo in cvetelo in v srca se bode zopet vselil mir. • Zbežalo bode vse gorje izpred nag, ko hude sanje iu moja mila domovina bo zopet osvobojena vseh muk in težav. Tudi jaz se bodem tedaj ko skromna mušica v svojem zatišju veselila in poskusila v svojem starem pravem zavetju okro-žavati to novo svetlobo. Ako se te moje vroče želje tudi nc. bi uresničile — oh, saj je tudi to lepo: umreti doma! Zofija Zvonarjeva. irnl m oo fronti. Neki praporščak piše: Hej, kje je danes vojska? Ali smo jo res doživeli nekoč in je že davna minula. ali smo samo slišali o nji, ali se nam je morebiti le. sanjalo o nji? Nocoj mislite nanjo le vi čemerneži v domovini, ko čitate po časopisih zastarela vojna poročila, mi na bojišču pa imamo tako slovesen mir. Samo pol ure za fronto smo, a v dobro skriti in zakriti vasici. Skalna stena nas skrbno varuje pred nedolžnimi krogljicami in najtežjimi granatami. Iu cela vas ni več preprosta ukrajinska vasica na bojišču, čez katero jc morebiti že parkrat divjala vojska, vsa oplenjena, razrušena in požgana. Nc, vesela naša domača vas jc in velik narodni praznik mora biti nocoj v nji. Ali je žegnanje, ali kaj drugega, ali pa je nedeljski večer v ljubljanskem Tivoli. Pred cesarjevim spomenikom src di vasi igra polkovna godba znane melodije, samo vesele in poskočne, kakor se spodobi za veseli dan. Par korakov stran se vali mogočna reka — stara mi znanka. Srečni profesor zemljepisja! Profitirali ste z vojsko. Nikdar več ne bo treba vam in vašim naslednikom dvakrat oovedati imena te reke. Vsakemu otroku bo znano takoj za besedami »mama« in »ata«, ker pripovedovali mu bosta o nji brat in oče, čez desetletja pa stari oče in stari stric in še nerojeni bodo zopet pripovedovali svojim vnukom ,kako se je njihovim očetom godilo ob nji, kaj so doživeli, koliko krvaveli in trpeli na njenih bregovih. In srečni študentje prihodnjega stoletja. Cisto gotovo bo precej dvojk manj v zemljepisju, pa ža-libog bo to veselje kazila — zgodovina. Torej vesela godba. Nehote se dvigujejo vsa.ka prsa in noge, čeprav so nekoliko okamenele v kamenju in zemlji. Vse se giblje, vse dviguje po godbi, vse hoče peti z godbo. Pa zakaj bi ne bili veseli, saj smo zopet na večer v ljubljanskem Tivoli! Glej, tam je gruča ljubljanskih pir. Kaj hočete boljšega za kosilo 2700 m nad Adrijo! Največji oddelek je stan za moštvo. V dveh etažah ležišče. Tu je neprestano prihajanje in odhajanje. Eni odhajajo k raznim linam in opazovališčem, drugi se vračajo. Oni, ki so dokončali svojo službo, pa počivajo. Ponočna služba ie nadvse naporna. Gorje mu, kdor bi dovolj ne pazil. Mogel bi spraviti sebe in tovariše v največjo nevarnost. Vreme tu gori je kaj viharno. Ob najlepših dneh ne segreje solnce zraka niti za spoznanje. Veter tuli krog skalovja in nam dan na dan žamete steze in male stražne stane na raznih vrhovih. Težka bo tu služba pozimi. Že sedaj imajo straže popolno zimsko opravo: volneno obleko, težke kožuhovinaste plašče, čez pa belo ogrinjalo, da jih ni razločiti od snega okoli njih. Čez črevlje klobučevinaste škornje, da jim noge ne zmrznejo. Vendar nas navdaja misel na hujši mraz z grozo. A mi se ne zganemo; ni stvari pod nebom, ki bi nas mogla omajati. Čisjtcublizu nasproti, 200 metrov zračne črteči sovražne straže. Mi smo napravili majhno stanišče, zakrito z železnimi ščiti, ki nas varujejo laških krogel. Skozi ozke line nosijo cevi naiih pušk smrt vsakemu Jtalijanu, ki na nasprotni višini pokaže radovedno glavo. Na svoje dobre puške zaupamo in na varstvo, ki nam je nudijo ^aše skale, in prepričani smo, da se zemljelačnim Lahom tudi pozimi ne posreči, priti le za ped naprej. To krasno deželo . hočemo ohraniti sebi z vsemi močmi, o Slovenski Me na patrulji. Rudolf Fijavš, pešpolk št. 4 * . nam piše 12. oktobra 1915: Naš regiment je bolj poljski polk, a v sedanjih časih se ne gleda toliko na narodnost ali dopolnilne okraje, in tako je v tem polku tudi več slovenskih frantov. Večina njih je v 12. stotniji. Tu služi tudi poddesetnik Jernej Kranjc, doma iz Radohove vasi pri Št. Petru na Krasu, po poklicu mizar. To je prav slovenski korenjak, v boju pogumen in hraber, nasproti tovarišem pa dober kakor oče in zato tudi med slovenskimi fanti zelo priljubljen. Na pa-trolah se je že večkrat odlikoval. Zadnjič je bil zopet izbran za patrolnega voditelja; nato si je sam izbral šest slovenskih fantov, da so šli z njim. Bili so to: Andrej Grbec iz Vrbova pri 11. Bistrici, Anton Cetin iz Harij, Anton Volk iz Suhorij, Jožef Leban, Ivan Uršič in Alojzij Slokar iz Gdrlce. V temni, deževni noči so se priplazili prav blizu sovražnika in se zavarovali proti njegovemu ognju. Fantje so se pogBvarjali in šalili. Kar začno pokati sovražne puške, pa tudi granate so letele in Udarjale čisto blizu njih. To pa ni pokva-°rila .dobre volje našim fantom in niso se 'ganili s svojega mesta. Ob jutranjem svitu so!8h Rusi zopet obsuli s kroglami iz pušk In f&ši fantje jim v salvah odgovarjajo. KotfCno se oglasi eden izmed njih in pravi ' Kranjcu: »Jernej, juriš komandiraj, to bo najbolje; bodo precej naši.« — »Če jih le ni preveč?« — -Trikrat toliko jih sme že biti, ne bojimo se jih.« — »Dobro, pa dajmo; kar bo, bo. Toda zavpijmo tako glasno »Ura!«, da se bodo že glasu ustrašili.« In res. Zarjuli in planili so tako, da so se Rusi takoj vsi zmedli in začeli zmešani tekati sem in tje. Ko so se jim naši približali, so nekateri dvignili roke in se udaii, drugi so pa zbežali. Naši so dva bežečih ranili, šest ruskih vojakov pa ujeli in jih vsi veseli gnali s seboj. Tako se je končala ta patrola slovenskih fantov. Caporale E. B. Ob Soči, 28. okt. 1915. Neko popoldne sem srečal gručo vojakov, ki so se gnetli okoli laškega alpinca-ujetnika in ga smejočih obrazov nekaj iz-praševali. Stal je sredi njih, jim skušal nemški nevemkaj dopovedati, in sicer s samimi infinitivi. Mahal je z rokami kot kak igralec, pokimaval z glavo in se dobrodušno smejal. Bil je visoke, lepe postave, črnih las in črnih oči: pravi tip Benečana. Straža ga je vedla dalje in jaz sem se jima pridružil. »Zakaj ste ubežali?« sem ga vprašal italijanski. »Ker ne maram iti v mesnico. Sveto-lucijski hrib je za nas popolna mesnica. Osemkrat smo napadli in osemkrat smo bili odbiti. Večina mojih tovarišev je mrtva ali ranjena. Čemu napadamo, ko so avstrijske pozicije nezavzetne!« Govoril je mirno, preudarno, Roke je vtaknil v žep, ker ga je zeblo ln gledal mimoidoče in jih smeje pozdravljal. »Popolna mesnica!« je ponovil, kakor da bi si hotel to šc enkrat dokazati. »Ali nc vpliva to spoznanje silno neugodno na vse, častnike in moštvo?« »Seveda. Vsi smo že siti vojne, od prvega do zadnjega. Ponavljam: vsi, tudi častniki!« »Saj ste to sami hoteli in nas zahrbtno, podlo napadli!« »Da, bili smo zapeljani! A italijansko ljudstvo dohaja k spoznanju in gorje potem onim, ki so nas zapeljali!« »Ali ljudstvo izve resnico?« »Ranjeni pripovedujejo doma strašne stvari iz bojev ob Soči in že davno ni več navdušenja. Nevolja raste od dne do dne. Še celo najhujši hujskači preklinjajo sedaj Salandro!« »Ali imate dobro preskrbo?« »Ne, hrane je malo in še ta je slaba. Kruh je slabši od vašega, ki sem ga preje pokusil. Večkrat sploh stradamo, ker streljajo Avstrijci na vsako mulo, ki nam do-važa menažo. Sicer pa — zdaj sem rešen vsega in sploh me nič ne briga, kako in kaj. Glavno je, da ostanem živ, kajti ženo imam in otroke!« Ob spominu nanje mu je zažarel obraz in skoraj bi skakal od veselja. Poslovila sva se. Podal mi je roko in dal za spomin edino, kar je imel — laški vinar! R, Srbsko umikanie proti Črnigori in severni Albaniji. - V Nilu, Leskovcu in KruSevcu zaplenlenik 215 srbskih topov. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. novembra. Uradno poročajo: Avstro - ogrske čete armade generala pl, Kovesza so vzele jugozahodno od Ivanjice močno zasedeno višino Okolišča in tudi Eldovište, južno izhodišče Jelica planine, z naskokom osvojile postojanko, obstoječo iz večih eden za drug?m ležečih strelskih jarkov. Jugozahodno od Kraljeva prodirajo nemške čete na obeh straneh Ibra. Jugozahodno od Kruševca so pridobile na prostoru Aleksandrovac. Bolgari so vrgli sovražnika pri Nišu in Aleksincu na levi breg južne Morave nazaj. Namestnik načelnika generalnega štaba; pl. Hofer, fml, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 10. novembra. Veliki glavni stan: Zasledovanje se nahaja povsod v pravilnem napredovanju. Plen v Kruševcu znaša po večih ugotovitvah 103 skoro popolnoma moderne topove in velko množino municije in vojnega materiala. Armada generala Bojadževa naznanja 3660 ujetnikov, kot plen v Nišu 100, v Leskovcu 12 topov. Najvišje vojno vodstvo. ' BOLGARSKO URADNO POROČILO. Sofija, 6. novembra. (Kor. ur.) Poročilo generalnega štaba 8. novembra: Po izredno ljutih bojih, ki smo jih borili od 5. do 8. novembra z obupanim so-; vražnikom, smo dosegli končno desni breg Morave, kakor tudi mesta Razanj, Aleksi- nac, Niš, Leskovac in Vlasotince in smo | pričeli prehajati čez reko. Sovražnika zasledujemo proti zahodu. V okolici Niša dozdaj prešteti plen obsega 102 srbska topova, 10.000 ujetnikov, 10 lokomotiv, 1 zrakoplov, 2 brzojavni postaji in drug vojni material. Pri Leskovcu smo zaplenili 24 lokomotiv, 54 osebnih voz, 234 tovornih voz, ki so bili naloženi z raznim blagom, 82 z oljem naloženih voz in 10 železniških voz, naloženih s patronami. Naši zavezniki so prišli na južni breg zahodne Morave in zasledujejo neprestano sovražnika v južni smeri. Pri Kruševcu so ujeli 5000 Srbov. Poleg tega so v mestnih bolnišnicah našli 1500 ranjencev in zaplenili lokomotive, železniške vozove, vozila, velike zaloge živil in municije. XXX Črnogorsko uradno poročilo. Pariz, S. novembra. Boj pri Gralio-vu jc trajal 16. novembra cel dan in celo noč. Kakor prejšnji dan smo zmagovito vrgli sovražnika, ki je imel težke izgube. Razkropili smo zbiranje avstrijskih čet. Na ostali bojni črti ljut boj artiljerije. Cetinje. (K. u.) »Agence Havas« poroča 9. t. m,: Avstrijska ofenziva na hercegovinski in na bojni črti ob Drini se nadaljuje. Odbit iso bili vsi napadi sovražnika. XXX Prodiranje zaveznikov v Srbijo. Vojni poročevalci poročajo iz vojnega tiskovnega stana: Povedalo se je, da so ! dosegli zavezniki srbske glavne sile in jih prisilile na boj. Pojašnjeno pa še m, če ne poizkušajo znatni deli srbske armade izmuzati se proti jugu, medtem ko bodo prisiljeni po sovražniku doseženi deli vojske na boj, ker se morejo lc počasi umikati. Desno krilo Koveszovc armade je prekoračilo goro južnozahodno od Ivanjice in ima še dober dan hoda do sandža-ške meje. Avstrijske čete Ktiveszovega središča se vojskujejo v prostoru južno od Kaone z umikajočimi se sovražnimi silami Ker radi sodelovanja Bolgarov na vzhodnem krilu preostajajo sile Gallwitzove armade, se pomikajo oddelki te armade bolj proti jugozahodu, kar odgovarja tudi bolj smerem cesta. En nemški oddelek je vkorakal v pokrajino Župa, kjer j« zasedel Aleksandrovac in čez Brus v Raško v srednji del doline Ibar. Iz Kraljeva se ob Ibaru pomika Teč nemških oddelkov proti jugu in ogrožajo važno umikalno črto sovražnika. Proti Kuršumlji koraka nek drug nemški oddelek v dolini Resine in po sosednjih višinah. Še bolj južno od tam napreduje it Kruševca nek oddelek proti Ribaru in proti vzhodnim višinam Jastrobca v Pro-kuplje. Položaj srbske armade. Baselj. Švicarski listi izvajajo: SrbsltA vojsko so povsod potisnili od železniškega omrežja. Odpor srbske armade se bliža očividno koncu. Dunaj, 8. novembra. Strnitev glavnih sil nemških, avstrijskih in bolgarskih armad je zelo skrajšala bojno črto, in sicer na okroglo 300 kilometrov. Na severni odsek do Kruševca odpade 100 km, ostalih 200 km na vzhodni odsek v dolini južne Morave in na južni odsek do železnice, ki vodi v Mitrovico. Umikanje Srbov. Sofija, 10. novembra. Srbi beže v nc» redu. Steze čez skalnate gore in kamenju so zasedene s civilnim prebivalstvom in z vozovi, ki beži. Tukajšnji vojaški krogi dvomijo, da bi mogli Srbi biti bitko na Kosovom polju. General Sarrail priporoča Srbom, naj se hitro umaknejo v Albanijo. Sofija. General Sarrail jc baje v ime« nu francoske vlade srbskemu konzulu v Solunu sporočil, naj sc srbska vlada kolikor mogoče hitro umakne v Albanijo, dokler morejo še na jugu stoječe armade četverosporazuma zaposlovati sovražnika i j kriti umikanje srbske armade. Srbija še kliče na pomoč. Berolin, 10. novembra. »Vossische Zeitung« javlja iz Ženeve: Pariški listi ooročajo iz Soluna, da je tjekaj do> spel Pašičev oklic, ki konča z beseda-mi: »Pridite naglo v Macedonijo in pomagajte nam!« Topovi odločujejo. Genf. Posebni poročevalec lista »Dai-ly Chronicle« v Bitolju opozarja na silovito premoč nemške artiljerije. Maršal Mackensen razpolaga z artiljerijo, ki bi zadoščala armadi 1 milijona mož. Če se Srbi premagajo, jih bodo premagali sovražni topovi, V Kruševcu. Berolin. Viljem Hegler brzojavlja »Berliner Tageblattu« od Gallvvitzove armade: Pravkar sem sc pripeljal z velikimi težavami v staro mestu Kruševac, kjer so v starih časih venčali srb- študentov, tako značilna, visokošolci so vmes in čudo, celo mladi profesorji, mladi avktorji so se jim pridružili nocoj. Prijemljejo se za roke in se zibljejo v taktu, smejo se na glas, sc šalijo in mežikajo čez cesto. Pristopim. Pa, saj vendar niso študentje, le mladi kadeti in praporščaki so. A danes ne vidjio ne zapazijo uniforme ne na sebi ne na tovariših, zopet so vsi študentje v ljubljanskem Tivoli. Po strani čepico — saj je znana študentov s ka s krivci. Tam je star kmečki oče prirajžal v Ljubljano iu nevede jc zašel v Tivoli, menda prvič v življenju. Ali je prišel na semenj ali na božjo pot, s popotno torbico in palico? Vstopi se pod spomenik, čisto sam jo in glecla, gleda, pa se čudi. Ne ve, ali je vse to resnica ali se mu sanja, ali je morda zašel v začaran grad. Pa vendar, saj ni ne romar ne sej-mar! Star, že nekoliko osivel črnovojnik je; krušnik ima čez ramo, ker je najbrž iskal ravno krompirja po njivah, cla si ga kuha prihodnji dan od zore do mraka, pa ga je zvabila Kodba z dela. Palico si je pa ureza 1 pred par urami, ko je lezel ves lesen iz strelnega jarka. Tu zopet naenkrat vse utihne, vse se obrne k prifilecu. Ali gre mimo ljubljanski škof, ali deželni predsednik, ali še kdo višji? Ne, polkovni poveljnik je. Tak je večer miru na bojišču, pol ure za fronto. Ne vem, zakaj mi postaja otožno pri srcu ob veseli godbi. Ah, ob drugačnih prilikah je nekdaj igrala godba! Spomnim se, kdaj nam jc že igrala na bojišču. Prvič nas je spremljala na fronto. Topovi so že grmeli pred nami, nekoliko neprijetno, ko jih slišiš prvič. V slovo nam je zaigrala tako dobro znani »triglavski marš«. O, kolikokrat sem ga slišal nekje, ko ga jc igral izvrstni zbor in slišal sem ga vsak večer na tamburici zadnje dni, preden sem odšel iz Ptuja. Spomini---. Drugič je igrala 18. avgusta. Kako ponosno smo korakali ob nji skozi IIo-rodenko. A takoj nato so prišli težki dnevi, drugačna godba. In ko jc 20. sop-tembra zopet igrala, sem se spomnil 18. avgusta, začel sem iskati z očrni in v duhu ljudi, prijatelje, znance, kolege, ki smo pred mesecem še bili skupaj. In koliko jih ni bilo več! Posebno pa dva. Še sedaj se mi stesni srce in poro-si oko, ako se jih spomnim. Pavlo in Skušek! S prvim sva se v istem kupeju peljala na bojišče in koliko večerov sva že preje preživela skupaj. »O Francelj, kako že gre ...?« Stoki at in ve .krat me je smehljaje pozdravil s temi boseda--mi. Pa še za njegov grob ne vem... In Skušek. 19. avgusta sem ga videl na pr. Jahal je pred kompanijo na konju in sc oziral na svoje fante za seboj. Zagorel obraz, žive, ognjevite oči, brezmejen pogum na obrazu, veliko srebrno na prsih... Kje si zdaj, črni fant na belem konju, kako se ti godi, ali še mis-Uš na Dolino in Wysk6w? .Vesela god- ba, zakaj vzbujaš tako žalostne spomine! Kdaj nam bo zopet igrala godba? Morebiti bodo naše vrste zopet zelo razredčene, morebiti je ne slišim več, morebiti se bo le kdo izmed prijateljev spomnil name... Pa če bi nam zaigrala, ko vkorakamo v belo Ljubljano, v cvetju in šopkih, kakor smo jo zapustili! Kje jo še tisti dan in kdo te dočaka? O godba, kam zapelješ, kakšne misli vdahneš človeku! Šel sem s »promenade« domov. Vse male ukrajinske hišice so oživele na noč, prej temne in zapiiščene, spremenile so se v male kmečke gostilne. Slovenska pesem in ogrsko vino, ki jo je rodilo, jim je prineslo novega življenja, kot ga morebiti še ni bilo v njih. Domača pesem! Lepa je v domači vasi, ko jo fantje zapojo v noči, a še vsa drugačna je na tuji zemlji. In tudi drugače se poje kot doma, tu poje, kdor doma. ni nikoli pel. Cela vas jc ena pesem. Zbor odgovarja zboru, zdi se, da tekmujejo med seboj. Vstopil sem v prvo hišico, ker nemogoče se je premagati, nemogoče s prejšnjim korakom it,i mimo. Se tujec bi se ustavil pod oknom, a domač človek mora vstopiti. Polutema v sobi, gotovo nalašč ne prižgo luči, ker po dnevu in pri luči Kranjec nikoli ne poje tako iz srca kakor po noči, v mraku. Temne postave stoje v krogu, polna soba. Le ko si kdo prižge rignroto, 'morem razločiti obraze. Star črnovojnik .ie pozabil za čas žene in otrok, pozabil na polja in setve na njih, popolnoma pozabil na dom, vse v njem. Kot fant poje skupaj z osemnajstlctnimi fantiči fantovske pesmi, kakor je pel nekoč na vasi pred 20 in več leti in ne kasneje nato. Vse poje vesele in otožne; pesmi o dekletu poje stari mož, ki ima doma ženo in odrast-le hčere, poje jih fante, ki je komaj odrasel ljudski &oli. Mislijo pa gotovo vsi na srečno mladostne dni v domovini, ki so jih nekateri živeli prod letom, pred meseci, drugi precl desetletji in so iste pesmi peli sredi vasi. In pesmi v daljni domači zemlji pojo, o domačih gorah in vodah, o domačih planinah, o domačih zagorskih zvonovih, pošiljajo po luni in zvezdah pozdrave daljni domovini. Vse poje, ista pesem za vsakega, vsak culi isto! Starec poje z mladcem, Dolenjec z Gorenjcem, bogati z revnim, hlapec z gospodarjem; tu se prijateljsko objemajo fantje iz sosednjih vasi, ki so se sprli vsako nedeljo, na vsako žegnanje, družijo sc, kateri so se morebiti sovražili v domovini. »Vojna vse pobrati, kar rodil je beli dan.« Vse veselo, a vendar ima vse neki otožen značaj. Nekaj veselja je sicer tudi v najbolj otožni pesmi, celo v »Gozdič jc že zelen«, a tudi v vsaki najvese-lejši pesmi je nekaj žalosti. Zato je vsem tako mehko pri srcu, da jim v največji razigranosti silijo solze v očL Blagoslovljena hodi domaČa pesem, ki daješ poguma malodušnim, mladeniškega duha starcem in moža- ske kralje. Srbi so podrli vse mostove, tudi most čez reko Moravo. S čolni se vzdržuje promet. Vozovi in vojaki so morali več potokov prebresti. Ko so obstreljevali mesto z dolgimi topovi, jc predal mesto župan ob 6. uri zjutraj dne 8. t. m. županu. Velik plen nam je ostal: nad sto deloma težkih francoskih najnovejših topov, veliko strojnih pušk in streliva. Sovražnik sc je zelo hitro umikal. Med železniškimi vozovi, ki so jih morali na več kilometrov dolgi progi popustiti, se nahaja tudi salonski voz kraljeviča, ki se 'je-Se- nekaj ur pred dohodom naših čet nahajal v mestu. Kraljevič je bil presenečen med zajtrkom. Na gorah v okolici se še čuje mrmranje topov in reg-Ijanje strojnih pušk, a to so le boji zadnjih čet. umikajočega se sovražnika. Malo mesto, ki šteje v miru lc 8000 prebivalcev, je prenapolnjeno z begunci, ki bivajo večinoma brez strehe na polju pod milim nebom. Tudi pobegli Bel-• graje a ii i se nahajajo med njimi. Naš bogati vojni plen v Kragujevcu. V Kragujevcu je bilo zaplenjeno posebno veliko streljiva. Arzenal, piroteh-. nični zavod in tovarna orožja so bili polni -dragocenega materijala. Prve cenitve, ki so netočne, dovoljujejo, da se more zaključiti, da je zaplenjenega olja in kavčuka v vrednosti več milijonov kron. Velike delavnice so polne strojev francoskega, ameriškega, a največ nemškega izdelka. Nadalje se je našlo obilo orodja in priprav za kopanje okopov. Na vsakem stroju manjka po kakšen sestavni del, pa se trenutno ne morejo uporabiti, ali imajo vendar svojo vrednost. V vseh delavnicah in skladiščih se nahajajo ogromni kupi medi, svinca in potrebnega lesa. Nekaj je tudi antimona. Nahajajo se naboji za puške, kakor tudi cele gore ovojev za granate. Na dvoriščih leži med, kositer, svinec, velikanske množine kovinskih odpadkov, ki so bili pripravljeni, da jih pošljejo na novo v topilnice. Tu leži množina topovskih cevi iz bronca, nadalje so veliki in majhni topovi z bojnih ladij predpotopne konstrukcije. Med tem materialom se najdejo tudi topovske cevi naših in turških topov, pa tudi celi topovi. Na dvorišču so našli celo gorsko baterijo. Ves ta material predstavlja velikansko vrednost. Posebno veliko je kovinskih zalog. Kamor človek pride in pogleda, povsod je nagromaden materijal, ker je tovarna delovala do zadnjega časa. V delavnicah se vidi na trans-misijah prerezano jermenje, a v topilnici stoje še forme za vlivanje. V tovarni za granate leže velike množine šrapnelskih krogel, na pol zgotovljenih granat, a tudi takih, katerim manjka samo vžigalo. Pred zgradbo se nahaja v bližini pirotehnike 14 zgradb, ki so do strehe napolnjene s strelivom. Srbi so se obotavljali uničiti te bogate zaloge, ker so računali, da sc kmalu povrnejo v mesto. Srbi so kakor Rusi v Brestu Litovskem — zasuli streljivo pred ■ in okoli zgradb, tako da bi prišlo do eksplozije, ko bi sc naše in nemško moštvo približalo skladiščem. Izkušnje so izučile naše čete, da niso prišli blizu teh zgradb, ampak so najprej to ozemlje poplavili in tako preprečili srbske načrte. Niški škof ujet. Sofija. (K. u.) Škofa v Nišu so ujeli in pripeljali v Sofijo. Interniran ho v nekem okoliškem samostanu. Ameriški topovi in strelivo v Niš«. Sofija. Vojaki, došli z bojne črte, pripovedujejo, da niso le pri Strumici, tostim otrokom, ker vsega tega bomo tfjko rabili, morebiti prav kmalu in krvavo rabili .Da bi bil slab prerok! Grem domov; mala sobica, dve postelji. Kolega in dva cnolct.nika. žc čakata. Skuhamo si vina, ki ga da cesar, osladimo si ga s sladkorjem, ki ga prodaja jud, cimet si pa mislimo. Zraven se pa pogovarjamo o padlih in ranjenih tovariših, o domovini in razmerah v nji, o narodu, o politiki, o prihodnjo-sti in o vsem mogočem. Kadimo in pijemo in pojemo. »Carpe diem--— mox pocula nulla — — .« Tak je večer miru na bojišču, drugačen kakor po veselici v ozadju. Malo jih jc, a kar jih je, so lepi. Navadno naznanijo vihar, a kaj za to. »Janez« se ne boji nc boja nc smrti, ali pa dela škandal polku. Rusi nas menda že dobro poznajo in imajo rešpekt pred nami. Niso nas šc napadli, kar sem jaz tu. Levo in desno so poskušali, a pri nas ne. Žal, da tisti bolj »gori plača«, ki drugemu pomaga in ga rešuje, kakor tisti, ki sebe brani. Tu gori jc že zelo pri kraju, delo bo kmalu končano in morebiti sc nam kje drugje razprostre obširnejše polje. Kako je na Kranjskem? Samo za čas bi rad pogledal tja gori, a kdaj in če kdaj pride tisti čas. Ne vem, zakaj sem trdno prepričan, da se nikoli... Iskrene pozdrave vsem zdanim gospodom. - marveč, da so tudi v Nišu uporabljali Srbi prati Bolgarom ameriške topove, in strelivo. Prilep in Ohrida izpraznjena. Geni. »Journal« poroča iz Soluna: Civilno prebivalstvo je izpraznilo Prilep in Ohrido. Srbski begunci. Hamburg. »Neue Hamburger Zeitung« poroča: Premikanje poražene srbske armade jc resno ovirano radi 200.000 beguncev. Diisseldorf. »Generalanzeiger« poroča iz Cetinj: V Črnigori se nahaja nad 50.000 srbskih beguncev. Bukarešt. Tukajšnji srbski poslaivk Marinkovič je obiskal v Rumuniji sc nahajajoče srbske begunce. Poluradne vesti trde, da biva v Turn Severinu 3000, v okolici in v vaseh ob Donavi do 8000 beguncev. Po prizadevanju avstro-ogrskih oblasti se je vrnilo 1000 beguncev domov. Radoslavov o Balkanu. Budimpešta, 10. novembra. Nasproti vodilnemu članu bolgarske ljudske stranke je rekel Radoslavov: Rumunija nikakor ne bo mogla vztrajati na dosedanjem stališču. Bolgarija zaupa rumunski vladi, kateri dogodki predpisujejo njeno pot, Na Grško gledamo čisto mirni in se ne bojimo, da nas napade. Ententine čete v Solunu bo ta sama umaknila, ali pa jih bo Grška razorožila. Seveda bi Grki rajši videli, da jim ententa sama obrne hrbet, toda če ne bo drugače, bo Grška prisiljena sama to storiti. XXX Grška politika. Včeraj smo prinesli vest o prvem ministrskem svetu nove grške vlade. Pričakuje se, da se politična smer ne izpremeni. — Pariško časopisje kaže veliko razočaranje, ker ni dobil vlade Venizelos. Listi pišejo, naj ententa opusti vsako upanje, da stopi Grška na njeno stran. Nova vlada bo proti ententi postopala kakor prejšnja. Med Francozi napadajo novo grško vlado sedaj najbolj socialisti. »Rappel« piše: Grki nimajo ministrstva, ampak samo figovo pero za kralja Konstantina. »Huma-nite«: Skuludis ima nalogo izvrševati kraljevo voljo. — Vendar upa časopisje, da se bo na Balkanu položaj v malo tednih tako temeljito izpremenil, da bo kralj mora! opustiti svojo politiko nevtralnosti. — V angleški gosposki zbornici je lord Millner kritiziral balkansko politiko: Ne vem, zakaj nas je grška kriza presenetila. Ni nas samo presenetila, ampak spravila nas je čisto na tla. — »Corriere della sera« pa nujno zahteva, da ententa nastopi proti Grški na morju in v Albaniji, da tako za-brani, da Grška ne spravi v nevarnost iz-krcanih čet in ne pristopi na stran osrednjih sil. Kakor poroča pariški »Temps«, so Venizelos in njegovi pristaši v soboto sklenili javen protest proti razpustitvi zbornice in novim volitvam. Venizelos je menda truden od boja s kraljem in se hoče umakniti. Verjetno je, da se njegovi pristaši ne bodo udeležili novih volitev. Kot naučni minister sedi v novi grški vladi Michalidakis, ki je svojčas bil glavni nasprotnik Venizelosa na Kreti. Sodi se, da bi v slučaju novih volitev zopet na Kreti vodil boj Venizelos. Berlinski »Lokalanzeiger« prinaša po kodanjskih listih iz Aten: Kralj je izjavil, da bo proglasil vojaško diktaturo, če bi Venizelos in njegovi še nadalje nastopali proti vladni politiki nevtralnosti. Ententa ne bo več silila v Grško, tla naj stopi na njeno stran. Budimpešta, 10. novembra. »Az Est« prinaša, iz Bukarešta atensko vest, da je priše lfrancoski poslanik k Sku-ludisu naznanit, da ententa nc bo več storila nobenega koraka pri grški vladi, kajti ententa uvidi, da bo Grška nevtralna do konca vojske. Ententa jc v tej nameri noče več motiti z novimi demaršami in predlogi, ker jc mnenja, da narodi ne morejo ravnati tako kakor trgovci. Angleški in ruski poslanik sta časnikarjem potrdila, da jc francoski poslanik govoril v imenu entente. Balkanski kralji v Bukareštu. Bukarešt, 10. novembra. »Dreptatea«, znana po svojih dobrih zvezah z vlado, poroča na uvodnem mestu: Iz diplomatičnih krogov se nam poroča, da pripravljajo skupno posvetovanje rumunskega, bolgarskega in grškega kralja. Snidejo se v Bukareštu. Poslanci odobravajo Bratianujevo politiko. Pariz, 8. novembra, »Agence Havas« poroča iz Bukarešta: Pred otvoritvijo zbornice hoče Bratianu povprašati vse po* slance in senatorje. En del jih jc žc sprejel. Vsi brez izjeme odobravajo postopanje vlade. Rumunski ministri odstopajo. Berlin, 10. novembra. »Berliner Tageblatt' javlja iz Bukarešta: Finančni minister Costinescu, pravosodni Antoncscu in trgovinski Radonice so dali koncem prejšnjega tedna ministrskemu predsedniku svoje sedeže na razpolago in hočejo tako olajšati izpremembo v vladi. Sicer vest uradno šc ni razglašena, pa Bratianu se neprestano pogaja z bodočimi ministri. Rumunska opozicija. Lugano, 10. novembra. »Corriere della Sera« ima iz Bukarešta: Opozicija, ki je doslej želela, da sopi Rumunija na stran entente, je sedaj soglasno mnenja, da je vojaška akcija Rumunije odvisna od stra-tegičnega položaja na Balkanu. Ententa mora poskrbeti, da se položaj tako ne zaobrne, da bi morala Rumunija svojo armado brez koristi žrtvovati. Najprej se mora zagotoviti pot do Egejskega morja. Bukarešt, 9. novembra. (K. u.) Pri nedeljskem javnem zborovanju federacije unionistov v Galacu je del občinstva večkrat ugovarjal med govorom Milleja in župnika Lukaciuja; ugovarjalo sc je tudi s pestmi, dokler ni policija napravila reda. Najbolj so ugovarjali socialisti. Bratianu o koncu vojske. — Odločitev pade na Francoskem. Ženeva, 10. novembra. »Petit Pari-sien« je vprašanje po njegovem mnenju o balkanski vojni dobil od Bratianuja odgovor, da se vojska ne bo končala na Balkanu, ampak na zohdni fronti, četudi bi osrednji sili obvladali morske ožine. Zopet živahno delovanje laške arti-lieriie. - Lahi metali bombe na Habrežino. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. novembra. Uradno poročajo: Delovanje laškega topništva je bilo včeraj v splošnem zopet bolj živahno. Sovražni napadi na južni del postojanke Podgora, proti Zagori, pri Plaveh in na Col di Lana so bili odbiti. Na Nabrežino vržene bombe letalcev so ubile več oseb; med njimi neko ženo in tri otroke. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. XXX Italijanske izgube v tretji bitki ob Soči. Dunaj. Iz vojnega tiskovnega stana: V tretji bitki ob Soči smo ujeli 5387 Italijanov, med njimi 106 častnikov. Ker se v obrambnih bojih ne nudi tolikokrat prilika, da se ujamejo sovražniki, kakor v kre-talni vojski, mora biti sovražnik že močno poražen, ker so avstrijske čete, ki so branile le svoje postojanke, ujele nad 5000 Italijanov. Krvave izgube Italijanov so morale biti strašne, če se sodi po gorah mrličev, ki se kopičijo pred najbolj napa-danimi postojankami. Iz italijanskih listov se razvidi, da se je v bojih od 7. oktobra do 3. novembra povišalo število padlih italijanskih štabnih častnikov za 26. Štabnih častnikov je padlo dozdaj po obvestilih listov: 1 general, 38 polkovnikov in podpolkovnikov, 62 majorjev, 249 stotnikov in 922 nadporočnikov in poročnikov. V Italiji vzbuja zelo pozornost, ker navedbi avstrijskega vojnega tiskovnega stana, da so izgubili Italijani v drugi polovici oktobra 150.000 mož, dozdaj uradno na italijanski strani niso ugovarjali. Curih, 10. novembra. »Tagesanzei-ger« poroča z italijanskega bojišča: Da sc nadomeste strašne izgube, hite rezerve vseh zborov na fronto. Basel, 10. novembra. Švicarski listi pišejo k položaju: Izgube Italijanov se dado primerjati z ogromnimi ruskimi izgubami, pri čemur pa. Italijani na nobeni točki cele fronte niso dosegli ni-kakega uspeha. Ministrski svet v Rimu. Lugano, 10. novembra. »Corriere della Sera« poroča, da sc vrši danes popoldne važen ministrski svet. Vsi ministri so v Rimu. Vojni minister Zuppelli je imel včeraj dolgo posvetovanje z zunanjim ministrom Sonninom. V Rim došli guverner v Tripolisu, general Ameglio, sc bo podal na fronto h kralju. Pred otvoritvijo italijanske zbornice. »Berliner Tageblatt« javlja o sedanjem položaju v Italiji: Nič bi nc bilo bolj napačnega, kakor pričakovati, da ob otvoritvi laške zbornice nastane političen preobrat ali pade Salandrov kabinet. Za to položaj še ni zrel. Sicer je res, da vsak dan raste število nezadovoljnežev, to je tistih, ki so prepričani o bridki resnici, četudi vlada in časopisje vse stori, da obdrži deželo v veselju za vojno. Toda tudi B n I sedaj si mirnejši meščanski elementi nt upajo stopiti na' plan. Kajti vlada bi zadušila brezobzirno in celo nasilno tudi najbolj krof al© ugovor. Prav tista bojazljivost, če drugo. .ct J Z dežja pod kap. Lugano, 10. novembra. Iz dežja po^ kap jc prišlo 45 ruskih ujetnikov, ki so delali cesto ob laški fronti in tam ušli k Italijanom. »Osvobojene« ruske zaveznike so v Milanu in Turinu prav dobro pogostili, slavili z nagovori in končno odvedli čez mejo, da jih bodo vtaknili v — francosko armado. Težki porazi Italijanov v Libiji. Carigrad. (Iv. u.) Listi poročajo: Arabski rodovi v Libiji so osvojili nazaj Sezzan, Zefro, Ilun in Baddan, Za-letan, Urfclc, Mirasa, Turgha in Tar-huna. Italijani so izgubili veliko mož in materijala. in so pustili mohamedan-skiin vojakom veliko ujetnikov, topov in streliva in sicer v Sezzanu 5 topov in strojnih pušk, v ozemlju Syrt 12 topov in 3 strojne puške in v Mirasi 3 topove. Iz Tripolisa in iz Tarhume odposlana ojačenja so bila težko poražena in so sc morala umakniti proti Tripolisu /. velikimi izgubami mrtvih in ujetih častnikov in vojakov. Vojska z Rusi. AVSTRIJSKO URADNO POROČILO. Dunaj, 10. novembra, Uradno se razglaša: V vzhodni Galiciji vlada vsled pone-srečenja zadnjih ruskih napadov na našo Sojno črto ob Strypu zopet mir. Neki ruski prodiralni poizkus zahodno od čar-toryjska se je izjalovil v vročem boju po nemških in avstro-ogrskih četah. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml, NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 10. novembra. Veliki glavni stan: Vojna skupina generalield- maršala pl. Hindenburga. Zahodno od Rige je bil nek ruski sunek proti Komeru ustavljen. Zahodno od Jakobova so bile odbite močaeiše k na- padu idoče sovražne sile. 1 častnik in 117 mož je ostalo v naših rokah. Pred Dvinskom so se Rusi včeraj omejili na živahno delovanje njihove artiljerije. Vojna skupina generalield-maršala princa Leopolda Bavarskega. Nič novega. Vojna skupina generala pl. Lin. singena. Nek ruski prodiralni poizkus pri in severno od Budke, zahodno od Čartoryj-ska je bil pred vzhodnopruskimi, kurhe-senskimi in avstrijsko-ogrskimi polki ustavljen. S protisunkom je bil vržen sovražnik v svoje postojanke nazaj. Vrhovno vojno vodstvo, XXX ZBIRANJE RUSKO V V BESARABIJ1. Bukarešt. V Besarabiji hitro zbirajo čete, ki jih cenijo na 200.000 mož. D-o-šla je težka japonska batyjja SOVRAŽNI LETALCI NAD ČRNOVI-CAMI. Črnovice. Sovražni lctalci so obiskali dne 10. t. m. Črnovice in okolico. Metali so zažigalne bombe na predkraj Zuka, kjer so zažgali dve kmečki hiši. Prileteli so od rumunske meje. NERESNIČNO RUSKO POROČILO. Dunaj, 10. novembra. (K. u.) Iz vojnega tiskovnega starta so poroča: Poročilo lista »Nowe Vremja« o porušeni u samostana N\v. Poczajen je neresnično. Samostan ie nepoškodovan. K BOJEM PRI RIGI. Poznanj, 9. novembra. »Dziennik Poznanski« posnema po »Rječi« vest iz Rige, da je v mestu neprestano slišati močno grmenje topov. Mestni poveljnik je bil ukazal, da mora prebivalstvo izročiti vse kovinske zaloge iz stanovanj in skladišč. Kovinsko blago so takoj odpeljali. Tudi pošto so že premestili in pobrali po mestu vse pisemske nabiralnike. Le na glavnem poštnem uradu je še ostal nabiralnik. DIMITRIJEV POVELJNIK 12. RUSKE ARMADE. Berlin, 10. novembra. »B. Z. am Mit-fag« poroča: Bolgar general Radko Dimitrijev je imenovan za vrhovnega poveljnika 12. ruske armade. CAR IN CARJEVIČ NA BOJNI ČRTI. Petrograd. (Kor. ur.) Car Nikolaj in rarjevič sta odpotovala 9. t. m. iz Carskega Sela na bojno erto. ODSTAVLJENI RUSKI GENERALI. Stockholm. Odkar je prevzel car frhovno poveljstvo, so odstavili še 21 ruskih generalov. ODSLOVLJENI RUSKI PROMETNI MINISTER. Petrograd. (Kor. ur.) Na lastno ..rošnjo je bil odslovljen ruski prometni minister Rochlow. S carje vam ukazom so mu podeljeni diamanti k redu Aleksandra Nevskega. RUSKI PRORAČUN. London, 9. novembra. (K. u.) Petro-grajski dopisnik Times« javlja: V spomenici k ruskemu proračunu za leto 1916. je rečeno, da je proračun sestavljen z mislijo, da bo vojna trajala celo leto. Dohodki so proračunjeni na 292 milijonov 300 tisoč funtov, izdatki na 325 milijonov 100 tisoč. L. 1915. je bilo in bo dohodkov 278,000.000, tedaj za 34,000.000 funtov pod proračunom. Spomenica pove tudi, kako so se finance poslabšale, ker je sovražnik zasede! najbogatejše industrijske kraje, ki štejejo 25 milijonov ljudi, 80 tisoč vrst železnic in obilo tovaren, ki so deloma izpraznjene. Manjka delavnih sil, izdelovanje streliva trpi vsled desorgani-zaclje v prevozu. RUSKA DUMA BO KAJ KRATKA. Kakor javljajo »Nowoe Vremja«, bo duma zborovala samo nekaj dni kajti vlada pravi, da bi bilo v tem žalostnem položaju zgrešeno, če bi duma zborovala dalj časa, ker bi v tem slučaju levica lahko vložila interpelacije in začela agitacijo proti vladi. Ker bo zborovanje kratko, poslanci ne bodo mogli dosti govoriti o proračunu in kritizirati valde. Med poslanci vlada vsled skrajšanja delovnega časa zelo pobito -aznoloženje. OKLICI PROTI NADALJEVANJU VOJSKE. Kodanj. »Rječ« poroča. V Petrograd je došel zaboj švedskih vžigalic. Slučajno so zasledili, da ima zaboj dvojnat pokrov. Med pokrovom je bilo več sto ovojev naslovljenih na več sto oseb z oklici proti nadaljevanju vojske. Oklice so podpisali deloma člani dume, deloma niso bili podpisani. Oklici zahtevajo takojšen mir in konec klanja ljudi. Priporoča naj se prodajo vrednostnih papirjev in dviganje vlog pri bankah, da se izsili mir. i .ftc« ' Turčija v vojski. gradili postojanke za metanje bomb. Na fronti lahek ogenj pehote in živahen ogenj iz topov in boji z bombami, Posegle so v boj tudi sovražne ladje brez uspeha. Sicer se nič ne poroča. Podmorski čolni na delu. Berolin, 10. nov. (K. u.) Wolffov urad poroča: Dne 5. novembra je bila od naših podmorskih čolnov ob vhodu v finski zaliv potopljena vodilna ladja nekega oddelka ruskih iskalcev min in dne 9. novembra severno od Diinkirch-na neka francoska torpedovka. Načelnik admiralnega štaba mornarice. Avstrijski in nemški podmorski čolni v Sredozemskem morju. Chiasso. (Kor. ur.) V nedeljo popoldne jc potopil nek podmorski čoln med Sardinijo in Alžirom italijanski parnik •Ancona«, ki je vozil s 422 potniki, večinoma izseljenci in s 6000 m3 blaga v New York. 270 oseb se je pripeljalo v Bizerto in v Ferry vilic, o ostalih ni nič znanega. (Opomba: Po zanesljivih poročilih je izku-šal parnik »Ancona« bežati; podmorski čoln je moral zalo streljati s topovi.) Dalje se 9. t. m. poroča, da so potopili v Sredozemskem morju podmorski čolni laško ladjo >Elisa Francesa«, francoska parnika »Yser < in »France« in angleški transportni parnik »Woodfilld<-. Boji oo zahodu. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 10. novembra. Wolffov urad poroča: Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno vojno vodstvo. Soeški prekop ogrožen. Kodanj. (K. u.) »Politiken« poroča: Kitchenerjevo potovanje pomenja, da namerava Anglija opustiti svojo posebno nedelavnost, vsled katere je šlo na Balkanu vse navzdol. Sueški prekop se nahaja prvič zdaj v nevarnosti. Turčija dobi zdaj topove in streljivo. Stotisoče turških vojakov zdaj lahko napade. Če prodro le na eni točki, je zaprta najvažnejša pomorska pot. O Kitchenerju se nc ve, kaj mu je naloženo. Za zdaj naj bi nadzoroval bojišče in skrbel za prave može na važnih mestih. Mogoče, da prevzame Kitchener sam vrhovno poveljstvo. Angleška in Amerika. Amsterdam, 10. novembra. Reuter javlja iz Londona: Časopisje odločno nastopa proti ameriški noti in pravi, da je ameriška pritožba radi učinkovitosti blokade neutemeljena, zlasti če se pomisli na delovanje podmorskih čolnov v Vzhodnem morju. Sicer je Angležem hudo, ker trpi nevtralna trgovina, toda sedanja metoda je najboljša. Neki list pravi: »Nemčija mora čutiti, da jo Angleška davi za vrat.« Pač pa piše »Manchester Guardian«: Ne smemo pozabiti, da nam bo po končani vojni prisrčno prijateljstvo z Ameriko luksus ampak krvava potreba za angleško politiko. London, 9. novembra. (K. ur.) >Mor-ningpost« javlja iz Washingtona: Ameriška nota bo poostrila razburjenje ameriških trgovskih krogov proti Nemčiji. Sicer Wilson menda ne misli pritisniti na Angleško, toda v ameriškem kongresu, ki se snide v decembru, se bo slišalo več napadov in zahtev, vlada postopa v smislu svojih besed, ker sicer bo kongres sam vzel zadevo v svoje roke. Kakor izvejo »Times« iz Washingtona, bodo Zedinjene države v bodoče proglasile za nedotakljive vse ladijske pošiljatve v Nemčijo, ki ne bodo vozile konterbande, pa naj vozijo naravnost ali preko nevtralnih pristanišč. Tako bi ameriška vlada lastnike ladij opomnila, da zanikajo blokado zaveznikov. so morda tudi pri nas porabni in vpošte-vanja vredni. Pri vsej skrbi za vojne invalide morata vladati dve temeljni načeli: 1. Preskrba se ne sme omejiti na rente in podpore, ampak cilj nam mora biti poskrbeti za trajno dela z možnost in gospodarsko samostojnost invalidov, ki bo slonela na njihovem lastnem delu. Drugič pa moramo vojne invalide kolikor mogoče spraviti nazaj v njihov prejšnji poklic, da zabranimo prevelike izpremembe v poklicih. Glede kmetijstva pa velja tole: Vrniti mu bo treba vse sile, kar mu jih je sedaj začasno vzela vojna. Kar se tiče poslov in poljedelskih delavcev, bo njihova vrnitev na deželo zelo odvisna od njihove telesne moči in pa od tega, ali bodo mogli navadna dela opravljati z umetnimi udi. S primernim poukom v posebnih delovnih kurzih se bo dalo doseči večjo porabuost in oriučiti pripravnega načina dela. Industrija bo morala sedanje ročno in vprežno orodje in razne stroje tako prirediti, da jih bo lahko rabil tudi pohabljenec s pomočjo protez. Isto velja za samostojne kmetovalce, kateri pa še bolj potrebujejo dobre tehnične in gospodarske izobrazbe na znanstveni podlagi. Taki kmetovalci bi morah poleg delovnih kurzov, kjer bi jih morali učiti dela z umetnimi udi, dobiti tudi zadostno teoretično izobrazbo, da z boljšim načinom gospodarstva pridobijo ono, kar izgube vsled zmanjšane delazmožnosti. Po raznih kmetijskih zimskih in gospodarskih šolah bi se lahko žc sedaj sprejelo take vojake kmečkega stanu. Na Bavarskem to stvar že letos vpeljejo po raznih šolah. Učili jih bodo tudi poslovanja kmečkih zadrug. Tudi v Avstriji s e že vršijo taki tečaji po kmetijskih in vinarskih šolah na Nižje Avstrijskem. V teh tečajih učijo invalide mlekarstva, sadjarstva in vrtnarstva z zelenjavo in cveticami. Nižjeavstrijski deželni odbor stvar dobro podpira. Prav bi bilo, če bi se tudi pri nas poklicani krogi oglasili in povedali, kaj neki mislimo pa pri nas. Tudi naše kmetijstvo bo po vojni rabilo zelo veliko delavcev in zato je treba skrbeti, da se vrne tudi čim več invalidov na kmete. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 9. novembra. (K. u.) Glavni .stan obvešča: Dardanelska bojna črta. Običajen ogenj artiljerije se je nada- <)eval. Anaforta. Naša artiljerija je uničila nek sovražen top velikega kalibra ob izlivu Azmak-dere in metalno postajo za bombe pri Mestantepe. Ari Burnu. Pri Sunghurbair ljuti boji pehote in boji z bombami. Naša artiljerija je uspešno obstreljevala sovražne strelske jarke. Seddilbahr. Sovražna pehota je obstreljevajoč nase strelske jarke povzročila nekaj škode na levem krilu. Naša artiljerija je otvorila uspešen otfeni na sovražne vojake, ki ao Nesreče pri ameriSkiii mornaričniti vajah. Rotterdam, 9, novembra. Iz Was-hingtona se poroča: O priliki velikega jesenskega streljanja vojne mornaricc se je pripetilo več nezgod. Velika, bojna ladja »Arkansas« je bila pri črpalnici resno poškodovana in so jo morali spraviti v popravo v Hampton Roads. Dalje so v honolulskih vodah zadeli skupaj podmorski čolni »F 1«, »F 2« in »F 3« ter postali nerabni. Ti podmorski čolni so bratje »F 4«, ki se jc svoj čas potopil v istih vodah, pri čemer jc utonilo 22 mož posadke. vojni invalidi in kmečko deio. Ali sc bodo dali vojni invalidi porabili za kmečko delo? O tem zlasti za naš narod važnem vprašanju je v »Ilustrierte Landwirtscha{tliche Zeitung- napisal dr. K i e s a t i n i nekaj vrstic in nasvetov, ki Dnevne novice. -f Slov. katoliško akademično - tehnično društvo »Zarja« (Gradec, Prokopi-gasse št. 12/11). Na I. rednem občnem zboru dne 5. novembra 1915 je bil za zimski tečaj 1915/16 izvoljen sledeči odbor: Predsednik: Pavel Janežič, cand. med,; podpredsednik: Anton Maielič, cand. iur.; tajnik: Blaže Poznič, stud. phil.; blagajnik: Franc Kor-bar, stud. phil.; knjižničar in gospodar: Vinko Dolničar, stud. phil. -f Burian v Berolinu. Zunanji minister baron Burian, ki se je pripeljal s sekčnim načelnikom grofom Walters-kirclinom v Berolin, se je dopoldne dlje časa posvetoval s kanclerjem, pri katerem je tudi zajtrkoval. Navzoči so bili pri zajtrku tudi veleposlanik princlloli-enlohe, državni tajnik pl. Japovv, državni podtajnik Zimmermann in lega-cijski svetnik grof Larisch. Popoldne so se posvetovali dalje, kakor se nameravajo posvetovati 11. t. m. Gre za tekoče zadeve. Za hrvaški jezik. Da se danes pridi-guje v Zadru po cerkvah tudi v hrvaškem jeziku, kar preje ni bilo, je to edina zasluga energičnega in zavednega in vsem pravičnega nadškofa dr. Vinka Pulišica. — Padli vojaki 27. domobranskega polka. Grandolin Gašper, Romans pri Gradiški, 32 let, padel 9. sept.; Debeljuh Valentin, Zminj pri Pazinu, 18 let, padel 9. sept.; Dollenz Robert, Rače pri Mariboru, 20 let, umrl za jetiko 27. avg. v Tho-ru na Nemškem; Englert Ferdinand, Neun-kirchen, Niž. Avstrijsko, 23 let, padel dne 19. okt.; Gorjup Matija, Lužarje, okr. Kočevje, 18 let, padel 19. oktobra; Klančnik Franc, Dovje, Gorenjsko, 23 let, padel dne 9. sept.; Konc Ivan, Hrastje pri Kranju, 24 let, padel 25. okt.; Osredkar Franc, Št, Jošt, okr. ljublj. okol., 22 let, padel dne 7, okt.; korporal Prezelj Ivan, Križ p. Kamniku, 30 let, padel 12. sept.; Ravnik Ant., Srednja vas v Bohinju, 18 let, padel dne 19. oktobra; korporal Rebolica Jožef, Bi-Ijana, Goriško, 35 let, padel 19. oktobra; Sirk Franc, Dobrniče, 37 let, padel 32. septembra; Švigelj Franc, Preddvor pri Kranju, 18 let, padel 11. septembra. — Plaz je podsul na južnozapadnem bojišču kadeta g. Franca A n č i k iz Ribnice, Odnesel ga je s kočo vred kakih 200 metrov globoko. Nosilec ranjencev Maks Č a r m a n mu je hitel na pomoč, a ga je zadela ista usoda. Precej ju jc potolklo, a rane ne bodo nevarne, Prepeljali so ju v bolnišnico, — V Gradec v bolnišnico sta prišla: Anton Nagode iz Blatne Brezovce pri Vrh- j niki in Franc Zoran iz Tihaboja na Do-{ lenjskem, ranjena. — Potres. Škofja Loka, 7. novembra 1915, Danes zjutraj ob 3. uri 20 minut dva močna potresna sunka. Pred potresom podzemeljsko bobnenie. kakor bi voz dr- dral. Potres jc trajal kake štiri sekunde. Škode ni napravil. — Dobrodelni koncert v Litiji. Dobrodelni koncert bo v soboto, 13. novembra t. 1. v hotelu »Na pošti« v Litiji. Spored: petje, godba. Na goslih svira g. S. Berlič. Na klavirju spremlja g. Emil Komel, glasbeni učitelj iz Gorice. Pevske točke izvaja pevsko društvo »Lipa«. Pevovodja g. Peter Jereb. Začetek ob pol 9. uri zvečer, Pri pogrnjenih mizah. Vstopnina za osebo 1 K. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Čisti dobiček jc namenjen litijskemu »Rdečemu križu«, zavodu za oslepele vojake v Ljubljani in okrepčevalnici v Postojni. — »Ilustrirani Glasnik« štev. 11 ima sledeče slike: Prevoz nemških čet čez reko Vislo do Varšave. — Prehod nemških čet čez Vislo. — Boj ob reki San. —. Žične ovire pred Luckom. — Čevljarska zadruga v Mirnu. — V žičnih ovirah. — Sanitetni oddelek. — Ranjena sestra-slrežnica. — Soča, Doberdob in Kalvarija. — Padli junaki. — Naši pevci v Ameriki. — Spomenik Hindenburgov. — Bolgarski car in generalni štab. — Kozak. — Vilna* — Mornarica v boju. — Sprejem v vojaška vzgojevališča. Za sprejem v tri letnike pehotnih kadetnic in v prvi letnik c. kr. Fran Jožefove vojaške akademije na Dunaju kakor tudi c. in kr. tehnične vojaške akademije se dobe vsi potrebni podatki pri tukajšnjih evidenčnih oblasteh. V poštev pridejo samo prosilci rojstnih letnikov 1898 in 1899; že potrjeni se ne sprejemajo. Z ozirom na starost ali študijo se ne bo nič spregledovalo. — Iz ruskega ujetništva so se oglasili našemu uredništvu: Henrik Valenčak, iz Zapotoka pri Kanalu; Ivan Sedevčič iz Bate; Josip in Alojzij Koršič iz Pevme; Josip Fabjan in Josip Perko iz Podgore. Njih naslov: Paratski zavod, Kazanjska gubernija, Rusija. — Nadalje se nahajajo v ruskem ujetništvu: Žitnik; Sporer z Dolenjskega; Oder iz Bohinja; Alojzij Kaste-lic iz Zaloga; Franc Verbič, doma pri Kranju; Špunt Martin, iz Rateč, Gorenjsko; Ivan Nado v, iz Lokavca; Franc Zalo« kar z Gorenjskega; Matevž Bradeško, z Dolenjskega, Josip Glavič, Potočarska vas; Franc Lužar, Št. Jernej; Tavčar, Grosuplje; Alojzij Pisker, Ljubljana; Anton Štucin, doma blizu Škofje Loke; mesar Jamnik, Škofja Loka; Novak. Od 27. dom, polka: Franc Kotnik, prej trgovski pomočnik pri Štupici v Ljubljani; Ignacij Bolko, Anton Suban, Kristjan Slokar, Rudolf Ko-čevar, Julij Homeljak, Peter Homeljak, vsi doma iz Lokavca na Primorskem; An-žič Vincenc, Štepanja vas; Alojzij Česen, pek pri Žužku v Ljubljani; Ignacij Vavpot iz Konjic; Belič z Viča; Kalan, nečak preč. g. prelata Kalana, Škofja Loka. Od 87. pp.: Lapornik Karol, iz okolice Trboveljj Levič Mihael iz Celja; Bovha; Žonta; Deč-man, čevljar, Celje; Škvarc; Bratič; Vidicj Florijan Drolc, doma blizu Celja. Od 97. pp.: narednik Tomšič Anton iz Postojne, ranjen v nogo; Matjašič, doma blizu Vremskega Britofa, ranjen v nogo; Kretič Ivan iz Vioave, živi v Trstu; Kramar, učitelj, Gorica; Rebernik, Idrija; Kravanja, trg. pom. v Trstu; Franc Bulko, Lokavecj Štefan Pavšič, Grgar, Primorsko. Od 7. lov. bat.: Avgust Erat, Bled; Sever, mizar v Rožni dolini. Od 20. lov. bat.: četovodja Orter Franc (?); četovodja Mažgon iz Idrije; Henrik Bratuš, doma pri Vipavi; Anton Podrekar iz Istre. Od 47. pp.: Anton Šramel, Jurij Hafner in Breznik, vsi doma blizu Maribora; Borin Peter iz Ptuja. Od 7. pp.: Peterlin Gabrijel in Andrej Ogris, doma s Krškega. Od 4. dom. p,: Franc Šenk, Kokra, Gorenjsko. — Nemško vojaško pokopališče v Novem Sadu. Na zahtevo poveljništva nemške balkanske vojske je občinski svet v Novem Sadu določil posebno zemljišče kot pokopališče za padle in umrle nemške vojake s srbskega bojišča. — Oddaja zlatih in srebrnih predmetov državnim izmenjevalnim uradom. V mnogih gospodinjstvih se dobijo zlati in srebrni predmeti (nakit ali drugo), ki se ali sploh več ne rabijo ali pa vendar brez občutne žrtve lahko pogrešajo. V roki posameznika nimajo ti predmeti nobene posebne gospodarske vrednosti, zbrani v posesti države ali občekoristnih zavodov pa se zamorejo za splošnost zelo plodonosno porabiti ter pripomorejo nadvse važnim gospodarskim nalogam do izvršitve. Iz domoljubja in smisla za obči blagor so že doslej mnogi dali take zlate in srebrne stvari brezplačno na razpolago vojnopomožni akciji »Zlato dam za železo« za njene ob-čekoristne namene. Po dosedanjih uspehih je pričakovati, da bode ta vojnopo-možna akcija tudi vnaprej dobivala s pa-triotičnimi darili zlatih in srebrnih predmetov zadostna sredstva. Ker pa marsikateri vsled svojih gospodarskih razmer ali vsled večje vrednosti zlatih in srebrnih predmetov ni v položaju ali ni pripravljen iste brezplačno prepustiti, se opozarja, da se more pod sedanjimi okolščinami tudi proti plačilu oddajati take predmete glavnemu novčnemu uradu ali pa državnim izmenievalnfm uradom (puneovnim uradom v Pragi in Gradcu), kateri izplačujejo vrednost žlahtne kovine v kronski veljavi, ter s tem služiti v veliki meri splošnosti. Pri tem se nudi prilika, da se dobi za v takih zlatih in srebrnih predmetih se nahajajočo kovino višje cene, kakor pred vojsko ali po vojski. Zlati in srebrni predmeti, ki se neposredno ali po posredovanju izmenjevalnih uradov oddajo glavnemu novčnemu uradu, se bodo tamkaj stopili, od nepravih primesov ločili, v novce ali šibike predelali ali pa spravili v kako drugo za trgovino z žlahtnimi kovinami pripravno obliko. Potem se bo zlato in srebro po potrebi porabilo. Velik del pojde k avstro-ogrski banki, kjer služi ali za okrepitev kovinske podlage našega de-narstva ali pa nabavi inozemskih plačilnih sredstev in potemtakem za plačilo inozemskih surovin ali izdelkov, ki jih vojaška uprava ali domače gospodarstvo potrebujeta. Nekaj zlata se od jeseni lanskega leta proda tudi zlatarjem proti predložitvi od zadruge izdanega potrdila o potrebi ter pod nadzorovanjem resnične in-dustrielne porabe, da se tem obrtnikom vsaj v omenjeni meri omogoči vzdrževanje njih obratov in da se v tej obrtni panogi zaposlene osebe obvarje brezdelja. Kakor je videti, zamorejo posestniki zlatih in srebrnih predmetov pospeševati zelo važne in koristne namene, ako izmenjajo take predmete, ki jih lahko pogrešajo, pri glavnem novčnem uradu ali pa pri državnih izmenjevalnih uradih (puneovnih uradih) v Pragi in Gradcu. Zlati in srebrni predmeti se lahko pošljejo tudi po pošti na te urade, ki bodo v tem slučaju uradno dognano vrednost potom poštne hranilnice nakazali. Posestnikom zlata se more izdati o prostovoljni izmenjavi njih zlata proti bankovcem potrdilo (certifikat), ki bo še poznim potomcem drag spomin na svetovno vojno. Umrl je v Karlovcu vojak celjskega pešpolka, Hladili Franc, 33 let star, Marijedobje, Štajersko. Zaplenjen je imetek mostarskega odvetnika dr. Dušana Vasilieviča, kateri se sedaj nahaja v inozemstvu ter jc član »Jugoslovanskega odbora« v Londonu. — Železniška nezgoda v Storen. »Marb. Ztg.« poroča, da sta 5. novembra zjutraj na postaji Štore zadela skupaj osebni in tovorni vlak. Štiri vagoni s petrolejem so se popolnoma razbili in petrolej se jc zlil v mimo tekočo Vogla i no. Ranjenih je bilo menda tudi 5 oseb. ... , — Mladina za vojno posojilo. Šolsko vodstvo, učiteljstvo z č. g. katehetom v Staremtrgu pri Ložu je med šolsko mladino za III. vojno posojilo nabralo 13.225 kron. Žebre, šol. vod. — Prevoz mrličev v območje armade na bojišču. Notranje ministrstvo naznanja: C. in kr. vrhovno armadno poveljstvo je povodom nekega posebnega slučaja z dopisom z dne 18. oktobra 1915, št. 43.128, naznanilo, da si pridržuje v vsakem posameznem slučaju odločitev o dopustnosti prepeljave mrličev v območje armade na bojišču, v katero spada tačas tudi okupacijsko ozemlje na Ruskem Poljskem. Vse tozadevne prošnje so torej nasloviti na c. in kr. vrhovno armadno poveljstvo in se je v njih sklicevati na gori naveden dopis Iz dne 18. oktobra 1915, št. 43.128). Nova iznajdba na polju brezžičnega brzojava. Iz Kristianije se poroča, da je tamošnji tiskar Frederic Dahl iznašel način za brezžično brzojavljenje v podobah. Z brezžičnim brzojavom se odpošljejo cele risbe, fotografije. Prenašanje, ki temelji na Morsejevem sestavu, se vrši na ta način, da se na oddajni postaji popiše ali nariše plošča. Ne gre tedaj za prenos črk ali besed, marveč za oddajo majhnih celotnih ploskev. V koliko je iznajdba praktično uporabna, bo pokazala bodočnost. Menda se že snuje mednarodna družba, ki izkoristi Dahlovo iznajdbo. — Usnje. C. kr. trgovsko ministrstvo je izdalo glede dolžnosti naznanila za usnje, kože, kožice in strojila novo nared-bo. Dosedaj je bilo naznanila pošiljati do vsakega drugega torka po stanje prejšnjega tretjega dne političnemu oblastvu I. stopnje v dveh izvodih. Od sedaj naprej se bodo naznanila morala pošiljati d o vsakega torka po stanju prejšnjega tretjega dne naravnost c. kr. trgovskemu ministrstvu in sicer le v enem izvodu. (Trgovski statistični urad c. kr. trgovskega ministrstva na Dunaju). Izdelovalci usnja morajo kože, katere jim dobavi centrala za kože in usnje posebej označiti od onih katere dobe drugod. Zategadelj je v naznanilu za kože in kožice (rraena naznanila) razpredelek »dotlej je priraslo...« razdeliti na dva razpredeika. Za kože in kožice, katere dobavijo od centrale, je označiti v omenjenem razpredel-ku z besedo: »Central«, one pa, ki jih dobe direktno, pa z besedo: »Direktno«. Drugi tozadevni predpisi ostanejo v veljavi. Primorske novice. Imenovan je g. dr. Anton BuzoliČ, c. kr. sodnik v Pulju za c. in kr. nadporočnika avditorja pri vojaškem sodišču v Pulju. Tržaški namestnik baron Frics-Skene je te dni obiskal kraje v neposredni bližini fronte in bil tudi v Gorici. Prepričal so je, da so je za potrebe ljudstva v vsakem oziru poskrbelo. Iz zasedenih krajev piše Jožefa Ru-tar (Logje št. 72 pri Kobaridu) svojemu bratu g. Ivanu Rutar, da je prejela njegovo dopisnico z dne 8. avgusta; naznanja, da so vsi skupaj in vsi zdravi in prosi tudi od njega ponovnega poročila, kako se mu godi in kje se nahaja. (Dopisnica je bila naslovljena na naše uredništvo, kjer je g. Ivanu Rutar na razpolago.) Zapuščene domače živali — psi in mačke se v Trstu še sedaj vkljub pomno-žitvi konjedercev potepajo po cestah in javnih lokalih. Te uboge živali vzbujajo usmiljenje, vstvarjajo pa tudi stalno nevarnost, da vsled stradanja dobe steklino. Ali v Trstu res ne gre nobena reč poprej h koncu, dokler ni par nesreč? Častno kolajno (najvišjega avtografa od 18. avgusta 1898) je podelil tržaški namestnik Nikolaju Kumbatoviču, vpokoje-nemu nostromu c. kr. pomorske vlade za njegovo 40 letno zvesto službovanje. Od Vztioieoa i Mornarskega ET H_3EZZ38: 3 C Vedno hitreje se bliža Srbiji popolno uničenje. Vedno hitreje se razvija nevzdržno prodiranje zavezniških armad v enotni, železni fronti od bosensko-srbske meje čez Ivanjico —južno Kraljeva — južno Kruševca in v dolini južne Morave čez Aleksinac — Niš — Leskovac — Vranje — Gilan na Kosovo polje — južno Prištine. Ta lok neizprosno potiska in drobi zadnje ostanke razbite srbske armade. Več nego štiri petine stare Srbije je že v rokah zmagovalcev, ki tirajo sedaj poraženega sovražnika iz zadnjega kotička njegove dežele. Ker se je izjalovil srbski poizkus, da bi prodrli bolgarsko fronto severno od Vranja, jim preostaja sedaj za umikanje le še ena črta; Novibazar — Mitrovica — Priština. Umakniti se pa morajo z največjo naglico, drugače se jim sploh ne posreči. Kajti že prodirajo proti Sjenici in Novem-pazarju avstro-ogrske čete, od juga pa se bližajo Prištini Bolgari. Pa tudi v Sand-žaku Srbi ne bodo mogli dolgo ostati ter jim ostane rešitev golega življenja le še preko severne Albanije in Črnegore na jadransko obal. Vsaka nada na uspešen odpor je za Srbe spričo naših vrlih čet, ki so izredno izvežbane tudi v gorskem boju in v očigled bolgarski vojski, ki islo-tako dobro pozna četovanje po gorah kakor Srbi, izgubljena. Voliti ima samo med begom na tuja tla in med ujetništvom ali smrtjo. Nič boljše se ne godi Črnogorcem. Zadnja nada balkanskih Srbov: angleška in francoska pomoč, se je žalostno izjalovila. Zaman napadajo francoske in angleške čete bolgarsko fronto severno Pri-lepa — Krivolak — Strumica, da bi dobili stik s svojim nesrečnim zaveznikom, ki je neizprosno posvečen poginu. Za vse svoje napore žanjejo le težke žrtve in položaj je vsak hip obupnejši. Stvar na Balkanu je za četverosporazum končnoveljavno izgubljena. Kajti z osvojitvijo Niža, Aleksinca in Leskovca je dana prosta pot prometu med staro in novo Srbijo ter Macedoniio in obenem je dosežen cilj najkrajše železniške zveze med zavezniki: Nemčijo, Avstro Ogrsko, Bolgarijo in Turčijo. Še je treba popraviti razdrte železniške naprave, toda to je malenkost, ki nič ne omaje dejstva, da je dovršeno, kar so hoteli četvero-sporazumniki z vsemi silami preprečiti: tesna, neporušna zveza med osrednjima velesilama ter Bolgarijo in Turčijo, zveza od Vzhodnega do Marmarskega morja. Že je Donava prosta in po poldrugoletnem prestanku zopet plujejo ladje mimo in iz Belgrada v Vidin, kjer jih bolgarsko ljudstvo navdušeno poz.k»vlja, dobro vedoč, kolikega pomena je svobodna donavska pot za gospodarski in vojaški razvoj zavezniških držav. In sedaj se v kratkem otvori tudi kopna pot iz Berlina in z Dunaja v Sofijo in Carigrad. Po dolinah Morave in Nišave bo zopet brzel orient-express kakor v mirnih časih. Potem naj Angleži in Francozi, Italijani in Rusi le groze z izkrcanji in sunki iz Soluna ali z Gallipolija ali odkoderkoli drugod. Bolgarija in Turčija in obe drugi balkanski državi se lahko smejejo vsem grožnjam, kajti vedno jim bodo na pomoč nemške in av-stro-ogrske armade. Razentega moreta Bolgarija in Turčija s pomočjo nemškega in avstro-ogrskega orožja in municije mogočno zvišati število svojih čet in jih postaviti v boj proti četverosporazumu. Enotne fronte zaveznikov od Vzhodnega morja do Zlatega Roga pa sovražniki nik Pokvarjena italijanska fflofl. Neki črnovojnik piše z italijanskega bojišča: Že dva dni sem videl v gozdu kakih 200 korakov daleč od naše postojanke, noč ih dan goreti ogenj. Nisem vedel, pri čem da sem. Ali naj bi bili Lahi res tako predrzni, da bi pred mojim nosom kuhali in se greli? Sklenil sem, da v družbi štirih krepkih mož pridem stvari do dna. Ob 4. uri zjutraj smo odrinili, oboroženi z ročnimi granatami in puškami. V jutranji zori smo se priplazili blizu, videli ogenj, a nobene sledi o kakem Lahu. Za norca nas hočejo imeti s svojim ognjem, si mislim, pa vendar, daleč ne morejo biti. Iskali smo torej dalje. Preplazili smo celo pobočje, vedno v nevarnosti, da telebnemo v globočino in ne vstanemo več. Kljub vsemu iskanju nismo videli do opoldne nobenega sovražnika. Odšli smo zopet z nekega drugega mesta navzdol in počivali približno ob vznožju gore. Odpovedal sem se za ta dan vsaki nadi in se hotel vrniti v postojanko. Ko tako mirno počivamo in obedujemo — vsak kosec čokolado — slišimo iz smeri naših postojank, vendar pa skoraj čisto v grapi, govoriti. Sedaj nam ni bilo treba več dolgo iskati; približno 250 korakov pred nami je sedelo in ležalo kakih 40 Lahov čisto brezskrbno in podo-mače pred svojim staniščem. Očividno so mislili na vse drugo prej nego na vojsko. Obšel sem jih torej s svojimi ljudmi. Nedaleč odtod sem opazil mizo, nekoliko stran je sial človek z golim gornjim telesom in vojak, ki ga je otiral. To mora biti častnik, si mislim in opazujem dalje. Mož se je potem lepo počasi oblekel, sedel za mizo in si tako skrbno gladil svoje kodre, kakor bi se ne mogel nagledati lastne lepote. Nato je prišel še eden in pri-sedel k mizi in začela sta se tako veselo in brezskrbno pomenkovati in smejati, kakor bi sedela doma v Turinu ali bogvedi kje. Nekaj časa sem jima privoščil zabavo, a puško sem imel že pripravljeno ob licu Ko je ravno posijalo solnce na enega izmed obeh, je počilo in kodrasti nečimurnik se je zvalil pod mizo, njegov tovariš poleg njega. Kakor bi vrgel kamen v šrše-nje gnezdo, tako so planili Italijani. Niti slutili niso, odkod so obstreljevani, zato so streljali ravno v nasprotno smer od nas, to je proti našim postojankam. Naši so mi slili, da gre za napad in so streljali v gozd odkoder so prihajali laški streli. Sedaj se mi ni bilo treba več bati, da bi bil odkrit Moji ljudje in jaz smo oddali še petnajst strelov in skoro vsak je zadel. Kajti Italijani so bili kriti proti našim postojankam, proti nam obrnjeni hrbet so imeli pa nezavarovan. Mirno, počasi in zanesljivo so padale naše krogle med Lahe. Končno je vendar eden podčastnikov z žvižganjem in preklinjevanjem spravil ljudi v strelski jarek. Tako se jih je nekaj rešilo. Streljanje je sedaj kmalu pojenjalo. Prišla je sa-niteta, ki pa ni imela posla — naše krogle so jim prihranile vsak nadalini trud s prej tako brezskrbnimi »junaki«. ubožec, 44 let. — Ivan Tomat, stolarski pomočnik, 56 let. — Alfred Kristen, top-ničarski desetnik. — Josip Lapuh in Fran Takacs, pešca. lj Dolžnost naznanitve usnja, kož, kožic in strojil poteče v torek dne 16. t. m. Naznanilo je podati po stanju prejšnjega tretjega dne, t. j. od sobote dne 13. t. m. Tozadevne tiskovine trgovci in obrtniki dobe brezplačno pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor so izpolnjene zopet doposlati. lj Pozor! Trgovci in obrtniki se opozarjajo, da je dne 15. t. m. naznaniti volno komisiji za prevzemanje volne c. kr. trgovskega ministrstva na Dunaju. lj Prazne vreče za krompir, ki so si jih stranke izposodile pri mestni aprovizaciji, je treba vrniti še tekom tega tedna, ter se jih prihodnji teden ne bo več sprejemalo. Sprejemajo se od pol 9. do 11. ure dopoldne. lj Vojaško delo za šivilje. Zavod za pospeševanje obrti ima oddati še nekaj nujnega dela za šivilje. Spretne šiviljo iz Ljubljane in bližnje okolice, zmožne belega šivanja naj sc /glasijo takoj v zavodovem izdajališču za vojaško delo, Sdnijska ulica št. 1. : NaročajteSlovenca. n -[- Cenjene naročnike, ki nam pošiljajo naročnino po položnicah, vnovič opozarjamo na to, da sprejme uprava našega lista take pošiljatve šele čez 3 do 7 dni in da torej ne more lista odposlati takoj drugi dan po odpošiljatvi, ako naročnik od-pošiljatve ne naznani istodobno po dopisnici. To smo opetovano omenili v našem listu, vkljub temu prejema uprava še pritožbe, češ, denar ste že prejeli, lista pa šc sedaj nisem prejel. Ljubljanske novice. lj Iz finančne službe. Predsedstvo finančne direkcije je finančnega koncipista dr. Ivana Šterbenca prestavilo k okrajnemu glavarstvu v Kočevje in mu obenem poverilo vodstvo agend davčnega referata. lj Železničarja umrla. Dne 10. t. m. sta umrla v dež. bolnici Jožef Rotsch, 37 let stari sprevodnik drž. železnice iz Sp. Šiške, rodom Čeh in domačin Anton Jerman, 62 let star delavec v skladišču juž. železnice, stanujoč na Sv. Petra cesti 38. N. p. v m. lj Pri zemljiškem davčnem katastru sta bila imenovana evidenčni zemljiški geometer 1. vrste Josip Hrotka v Rudolfovem in Josip Kerner v Logatcu za evidenčnega nadgeometra 2. vrste v 9. činovnem razredu. lj Rok dolžnosti naznanila gumija (kavčuga) se prične dne 15. t. m. in je. naznanilo podati v teku treh dni. To-zadovne tiskovine se dobe pri obrtnem oddelku mestnega magistrata, kamor so izpolnjene tudi vposlati. lj Parnik potopljen v Ljubljanici. Od Ljubljančanov svoj čas v Prulah občudovani parnik, s katerim sc je vozilo kamenje za obrežna dela v Ljubljanici, se je pri zadnji povodnji v Ljubljanici potopil. V Prulah sc vidi iz vode samo parnikova streha. lj Kap zadela je predvčerajšnjim popoldne v Figovcevem hlevu na Dunajski cesti znanega ljubljanskega postopača Edvarda Komarja. Policijska komisija, je odredila, da so njegovo truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. lj Umrli so v Ljubljani: Marjeta Kri- želj, mestna uboga, 89 let. — Aleksander Balint, Josip Wadkcrli, Lajos Szilagyi, dar ne bodo prodrli. Pač pa se bodo s te i Marcin Talarzik, Matija Zamuda, Sandor fronte v kratkem izvedli novi udarci, ki j Sahi, Fran Sa miner, Viucenc Ramboušek, bodo izsilili pol v Egipt in Indijsko morje. , Jakob Jay, pešci. — Alojzij Štefančič, Darovi. -f Za oslepele vojake. V sklad za ustanovitev zavoda za slepe so poslali deželnemu odboru: Upraviteljstvo »Slovenskega Naroda« iz zbirke lista 30 K, trgovci s sadjem v Ljubljani mesto venca na krsto ranjkega Ivana Podlogarja 12 K 50 v g. I. Javornik v Žalni 20 K, g. Mih. Orna-hen star. v Višnjigori 100 K, č. g. župnik Josip Hartman v Blagovici in župnija Blagovica 25 K. Bog plačaj! Gosiioflarstvo. RJAVENJE VINA. Letošnja jesen jc bila po večini dežev na in grozdje je pričelo vsled tega v zadnjem času pred trgatvijo gniti. Tudi med trgatvijo je večkrat nagaja) dež, tako da ni bilo mogoče povsem vestno gnilega grozdja, oziroma gnilih jagod od-birati, kakor bi bilo treba. Tudi je gotove malokdo žveplal mošt, kar je v tem slučaju zelo priporočljivo. Zato je letos pričakovati, da bo vino sploh močno rjavelo. Kaj imenujejo rjavenje vina, je večini vinogradnikov že znano. Vino, ki je podvrženo tej bolezni, jc po kipenju v sodu še svetle barve. Kakor hitro pa pride v dotiko z zrakom, n. pr. če ga pretočimo ali nastavimo, ali če ni v prav polnem sodu, potem izpremeni barvo, to je postane bolj temno in se noče učistiti. Pozneje postane rjavo in včasih celo tako gosto, da ni za rabo. V poletnem času pa tako vino, če ni pravočasno pretočeno in če ni ž njim pravilno ravnano, prav rado zavre in se pokvari. In vendar se da rjavenje vina in ž njim združena nevarnost, da se vino pokvari, prav lahko odpraviti. Zato naj bi vsi vinogradniki, vinotržci, gostilničarji in vsi drugi, ki imajo z vinom opraviti, uvaževali sledeči strokovni nasvet. Mlado vino kaže letos na vsak način pred Božičem pretočiti in pri tem zažve-plati. Predno vino pretakamo, najbolje že sedaj po kipenju, jc treba, da ga preizkusimo, je-li stanovitno ali če je rjavenju podvrženo in v koliki meri. V to svrho vzamemo iz vsakega soda kozarec vina in ga pustimo odprtega vsaj dva dni stati, najbolje kar na dotičnem vinskem sodu. Če po preteku tega časa vidimo, da je vino ostalo tako, kot je bilo poprej, oziroma da se je začelo od vrha doli čistiti, potem je to znamenje, da vino nima nag^ njenja k rjavenju. Takega vina ni ravno treba žveplati; priporoča se pa vendar, da se pri prvem in drugem pretakanju nekoliko zažvepla. En tenek, asbestni trak žvepla zadostuje za bariglo (6 do 7 hI) vina. Kadar mislimo tedaj vino pretočiti, si pripravimo dober, snažen sod, dobro ga pomijemo in nato v njem zažgemo toliko trakov na žici obešenega asbestnega žvepla, kolikorkrat 6 hI sod drži. Več pa kot tri do štiri trakove naenkrat nt priporočljivo zažgati, ker sicer žveplo v takem slučaju nepopolno pogori. Če je sod velik in je tedaj treba žve*, pla več zažgati, zažgemo ga dva- do trikrat, vselej samo po tri trake. Koj nato, ko je vse žveplo v sodu pogorelo, začnemo vanj pretakati vino in ko je sod do vrha poln, ga zamašimo. Pred pričetkom spomladi, tedaj meseca svečana ali sušca, pretočimo vino na ta način še enkrat. Nekaj drugega je, če postane vino, Ki smo ga dali v kozarec »na probo«, po preteku dveh dni bolj temne, rjave barve, aH pa če se celo zgosti in izloča rjavkasto, oziroma rjavordečkasto blato. V tem slučaju je vino bolno in ga je treba močno zažveplati, da se ne Ppkvari. Če postane vino v kozarcu le bolj temne, to je temnorumene ali rjavkaste barve, potem zadostuje, ako P" Pre£ka" nju zažgemo v sodu na vsakih 300 litrov en asbestni trak žvepla. Ako pa se vino obenem zgosti in prične izločevati rjavkasto blato, obenem pa se prikažejo na površju vina neki mastni madeži, tedaj je v njem veliko škodljivih glivic, ki bi ga gotovo popolnoma pokvarile. Da se to ne zgodi, ga moramo moc-no zažveplati, to je vzeti na vsakih 100 do 150 litrov vina en asbestni trak žvepla. Rjavenju podvrženo vino pa pretakamo vedno tako, da pride čim manj mogoče z zrakom v dotiko, tedaj najbolje iz soda v sod in s pomočjo vinske pumpe. Kdor pa je zamudil vino žveplati pri pretakanju ali ga je žveplal premalo, tako da še ni stanovitno, ta naj mu dodene po-, zneje nekaj natrijevega bisulfita; ta prašek namreč žveplanje nadomesti. Na vsakih 100 litrov vina se vzame 3 do 5 gr natrijevega bisulfita, ki se razmeša v kozarcu vode, nalije v sod in tam dobro premeša. Seveda je treba tudi bolno vino spomladi še enkrat pretočiti, pri tem pa le malo zažveplati, zlasti če je po prvem pretakanju in žveplanju že stanovitno. Močno žveplano vino diši v pričetku po žveplu (žveplenem dvokisu) in povzroča, v večji meri zaužito, glavobol. V nekaj tednih se pa ta duh zopet iz vina izkadi, oziroma v njem preustroji v drugo obliko in tako iz vina izgine. Zato moramo žvepleno vino pustiti vsaj nekaj tednov (v prvem slučaju štirinajst dni, v drugem štiri tedne in v tretjem šest tednov) ležati, predno ga nastavimo za prodajo. To velja zlasti za gostilničarje, ki pri oolnenju vino žveplajo, kajti vinogradnik ga itak na drobno letos nc bo prodajal. Svetujem nujno vsakemu, ki ima z vi-iom opraviti, da se ravna po teh nasvetih, sicer zna utrpeti veliko škodo, ki bi pa bila posebno letos občutna, ko je vina malo in ko ima visoko ceno. Vinarski nadzornik S k a 1 i c k y. C entral" u Deželnem gledališča Danes zvečer: Najboljša igralka v filmu Usta Nielsen v veliki drami Hči ceste. Jutri specialni večer: Otok mrfužh. IšCe se za takoj ali za J. februar » sw stanovanje obstoječe iz 2 sob ln kuhinje, meblo-vano ali nemeblovano. — Ponu.be pod F, L. 2349 na upravništvo lista. Govori se, da je za nakup varnih in priporočljivih srečk z zajamčenimi dobitki (do 630.000 kron) sedaj že radi tega najugodnejši čas, ker dobi vsak naročnik v srečnem slučaju 4000 frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo na današnji zadevni oglas »Srečkovnega zastopstva« v Ljubljani. s slovensko-bolg. razgovori. Sestavil prof. Anton Bezsnšek v Sofiji. (Priloženih 5 tablic s cirilsko pisavo). Cena K 1-40. Na prodaj v Katoliški bukvami v Ljubljani. Naročila sprejema pisatelj v Sofiji in razne slo-2309 venske knjigarne. i SANATORIUM -EMONA /J \ ZA-NOTRAKUE^fej^O^E; ■ BOLEZNI, l/j (iLiJUEL JANA-komenskegaulica-^ k I SEP-zkwnk:pr!MAHU-DR-FR. DERGANC ]| Ako n -in to nemudoma storite,. 1 srečko avstrijskega rdečega križa 1 srečko ogrskega rdečega križa 1 srečko budimpeStanske bazilike 1 dnbitni list 3° „ zemli. srečk iz leta 18B0 1 dobitm lisi 4° p ocrsK. hip, srečk iz 1.1884 Mesečni obrok za vseh pet srečk ozir, dobitnih listov samo 5 kron — 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitki 630.000 kron — dobite igralno pravico do dobitkov ene turške srečke v znesku do 4.000 frankov popolnoma zastonj I Pojasnila in igrslni nnčrt pošilja brezplačno : Srečkovno zastopstvo 11, Ljubljana. 'mommmPAlih razpošilja lekarnarja Pl C C OU-ja l v Ljubljani ^VrsvtaletoieivoiptA^i«^ 1 PO POVZETJU steklenica 20 ofKarfcs?. "3&1S Naročila po povzetji. Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in Ude kože, fekom3dnig korenino, l>roz bolečin ne odpravi Ma-liaisam. jamstvenim pismom K 1—, 3 lončki K 2.50. — KEMENV, Kascbau (Kassa) I„ poštni predal 12/82 Ogrsko Sprejme se vešča slov. in nemškega jezika v večjo trgovino z mešanim blagom, na deželi. Cenjene ponudbe na upravnšitvo Slovenca" pod .Spretna" 2292. 2292 (6) Zahvala Za obile dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega iskrenoljubljenega, dobrega soproga, oziroma očeta in tasta, gospoda loslgi Hočevarja izrekamo tem potom našo najsrčnejšo zahvalo. Posebna zahvala pa bodi gg. kolegom pokojnika zastopnikom raznih uradov, darovateljem krasnega cvetja in sploh vsem, ki so spremili nepozabnega rajnika na njega zadnji poti, Žalufočl ostali. f'/ . - ' t t .1* . ■■/.:. „ .. , . ' -v ; . i- vr-Zf-^^S ' kupujeva po maksimalni ceni. Ponudbe na tvrdko : Brata Moskovič, Ljubljana. Čisto nov Singer- A se po ceni proda. Več se izve v upravi »Slovenca«. 2351 Za mnoge dokaze dobrodejnega sočutja o priliki smrti ljubljenega očeta, tasta in starega očeta, gospoda V V vseh vrst in vsako množino Kupuje po najvišjih cenah J. GROBELNIK, Ljubljana, Mestni trg štev. 22 za krasne cvetlične darove, za ginljivo petje pred hišo žalosti in ob grobu ter za častno spremljevanje pokojnika k zadnjemu počitku, izreka vsem najsrčnejšo zahvalo rodbina Sjnrerleva. 2330 *>»». f.<.■ ~ u" rftanszni Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem tJ.yr.. .aVottMHH Prodaja svoje lastne izdelke na debelo in drobno v Ljubljani, Breg nasproti sv. Jakoba mostu. Vojaški čevlji za moštvo in častnike se dobe v vsaki množini iztlaia komorcii »Slovenca«- Tlak: »Katoliške Tiskarne«. Odgovorni urednik: Jožef Gostlnčar, držami puaiaucc.