Leto LXVL, ft. 90 Ljubljana, četrtek 20. aprila I933 Cena Din L- I Izbama vsak dan popoldne, rzvzernSi nedelje In praznOre. — Inseratt do 80 pettt AJDtn 2.—, do 100 vrst Din 2-50, od 100 do 300 vrst a Din 3*—, večji inserati petit vrsta Dfn 4.—. Popust po dogovora, inseratni davek pesebed — »Slovenski Narod* petja, mesečno ▼ Jugoslaviji Din li.—> za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFRAVNIŠTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica St. 5 Telefon SL 3122, 3123, 3124, 3125 tal 3126 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg St. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1, telefon st. 65, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvoru 101, Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani št. 10.35L Konec parlamentarizma v Avstriji ▼Zera] so krščanski socialci zapečatili tudi usodo Zvez-nega sveta, ki je po njihovem eksodusu postal nesklepčen in delanezmožen — Dollfuss namerava s podporo Mussolinija Se dolgo ostati diktator Avstrije Ifcmaj, 20. aprila. Včeraj popokine se je po daiJšem času »opet sestal Zrvezni svet-Ne dnevnem redu bilo več raterpeiacdj glede vladne politike Ker je znano, da vlada, v Zveznem svetu nfama večine, se je a napetostjo pričaJvOvalo, kako se bo raz-"va^siBL razjprava, zlasti, iker »d narodni so-ctejMsti ki sociairm demokratje vložili več Joterjpetecij m predlogov, ki so spravili vlado v veCiko zadrego. Posebno neprijatna je bila interpelacija glede zziižauija. poctpar za breeposeine. Krščanski socia ci «0 se revanžirali s tem, da so staviii nujen preollog giede izprreimetmlbe poslovnika, b katerim bi onemogočiE vsako razpravo o opoOTcionflfeiih precEogm in interpelacij aii in bi na ta načm na najenostavnejši način rešili vlado iz zadrege. Eksodus krščanskih socialcev Seja pa se je razvila proti irpiiovemu pričadkov^iTvJu. Opozicija, v Zveznem sa-etu načelno nd nastopila proti temu predlogu, pač pa je zanitevaia, da ga prouči poseben odbor, predfeso se o njem glasuje. Zveznii svet je takoj nato pceSel na dmgo tccito in *aeel razpravo o znižanju, podpor za brezposelne. Narodni socialist Schattenfroh je pri tem ostro napadel vlado ki Ji očital, da rrima nofoeoega čuta za reveže, ker je v Času največje bede im krize znižala podpore in vetffe ded sploh izločila od dobivanja držatvoe podpore Ce se vlada izgovarja, da T8frrrna sredstev, potom naj sprejme predlog", ki ga je že oficijelno stavil, đa se znižajo dnevnice vsem poslancem Zveznega sveta, člasnom Narodnega sveta, ki ne more zasedati po volji Vlade, pa naj se sploh ukinejo. Opozicija je s ploskanjem pritrjevala temni predlogu, ki je krščanske socialce Fflrrajno vznemiriti m razburil. Prišlo je do prerekanja, nakar so krščanski socialci korporativno zapostfri sejo in se umaknili k posvetovanju svojega kluba. Z eksodu-som te-šfcansikjjri sociafcejv pa je postal aveznfi svet neefolepčen in seja se je mnra-%a odgoditi. Konec Zveznega sveta Vest o teto. dogod&fti se je naglo razši-ađla po vsem mestu in izzvala ne malo sen_ asacijo. V poBtSenm krogih vidijo v tem po-iskus?, da se tudfi Zvezni svet docela izloči in onemogoči srtčnn kakor Narodni svet, tateo Neuigkeitsweltbiatt«, ki naglasa, da se je položaj dr. Dolifussa in njegovega režima po rimskih razgovorih zelo utrdil ter da nd misliti na to, da bi se vršile volitve pred potekom poslovne dobe sedanjega parlamentarnega zastopstva, ne glede na to, da je to zastopstvo docela delane. zmožno. Mussolini je zagotovil dr. DoK-fusCTi vso podporo njegovega režima in ee-danjega političnega kurza v Avstriji ter ga bo podprl tudi v njegovi akciji proti aspiracijam narodnih socialistov. Opozoril je tuda nemške ministre, da ne želi, da bi se izpostavljaJl za svoje somišljenike v Avstriji. Položaj sedanje vlade je torej dovolj zajamčen in zato je vsaka misel na skorajšnji razpis novih volitev pogrešna. Dollfuss računa tudi na Žide Dollfuesova vlada z raznimi ukrepi tudi očito kaže, da ne miših" tako kmalu dati krmila iz rok. Na eni strani si je z rasnimi zasilnimi uredbami zasigurala podporo ve_ Cekapltala in veleindustrije, na drugi strani pa skuša Heimwehr tesnejše prikleniti na vlado s tem, da jo je pritegnila k varnostni službi kot pomožno policijo. Z>ruge obrambne organizacije posameznih političnih strank so že razpiiSčene. Da bi si pridobila tudi 2ide, ta' igTajo v avstrijskem gospodarskem življenju prav odločilno vlogo, je odredila da se tudi Zveza bivših ŽL dovskih bojevnikov pritegne k pomožni policiji. In sicer v razmerju treh odstotfcov od skupnega števila. S tem hoče Židom obenem dokazati, da se jim ni treba bati preganjanja kakor v Nemčiji, špekulira pa tudi na to. da bo ta ukrep naletel na ugoden odmev v mednarodnih židovskih kro_ gib, M so v finančnem svetu zelo uplrvni. Boj proti marksistom in hitlerjev-cem se nadaljuje Z vso odločnostjo pa hoče vlada nadaljevati borbo proti marksistom in hitlerjev-cem. Včeraj so narodna socialisti priredili na Dunaju v Konzerthausu proslavo Hitlerjevega rojstnega dne. Po proslavi, ki se je je udeležilo okrog 5000 ljudi, so nameravali prirediti manifestacije po mestu, kar pa j5m je policija zabranila in več oeefo aretirala. Proti socialnim demokra_ tom se vrše še vedno racije in iskanje orožja. Vse preiskave pa so koncaJe z negativnim rezultatom. Pač pa Vlada s poostreno cenzuro uspešno pobija vsako sebi nevarno propagando in tako izhajajo listi, ki vladi niso naklonjeni, z velikimi belimi lisami, socialnoderookratski list pa te redko zagledajo beri dan, ker jih sproti plenijo. Takega zatiranja tiskovne svobode ni bilo niti za časa vojne v rajniki Avstriji pod absolutističnim habsburškim reži Trtom, kakor ga izvaja sedanj' klerikalni diktator dr. DoCfusB, Amerika ukinila zlati standard dolarja 2xdanifi bo za več milijard papirnatih bankovcev, razen pa bo zmanjšana vsebina zlata kovancev — Diktatorska pooblastila za Roosevelta Woshington, 20. aprila. Vlada je včeraj izdala prepoved izvoza zlata. Prepoved je stopila takoj v veljavo. Uradno se ta ukrep utemeljuje s tem, da služi ta ukrep izboljšanju cen na domačem trgu in k povečanju kupne moči prebivalstva. Je to prvi korak, ki naj omogoči kontrolo cen in kredita, da bi se na ta način preprečila inflacija. Ta ukrep vlade pa je Izzval v finančnih krogih veliko vznemirjenje, ker smatrajo, da bo to imeto neizbežno za posledico, da bo ostal dola r prepoSčen samenm sebi. Vsekakor pa je s tem znatno ojačen položaj Roosevelta. v pogleda njegove akcije za novo stabilizacijo valut. Governerjl 12 federalnih rezervnih bank so se včeraj sestali k posveta ter sestavili načrt za Izvedbo zakona, kl poobiaSča te banke za izdajo papirnatega denarja v vrednosti več milijard. Ta denar ne bo krtt z zlatom, marveč z vrednostnimi papirji, kl so založeni pri denarnih Eavodih, priključenih tem bankam. Kongresu bo jutri predložen načrt zakona, fd daje Roosevelta diktatorska pooblastila v pogleda financ, Id pa pomenijo praktično uvedbo inflacije. Roosevelt je pristal tudi na predlog, da se Izdajo novi bankovci ter da se vsebina zlata pri kovanih dolarjih zniža. Poleg tega bo osnovan poseben urad za novo stabilizacijo dolarja. Finančni minister Woodm je v razgovora z novinarji priznal, da pomeni vse to ukinitev zlatega standarda v Ameriki. London, 20. aprila. Vest o opustitvi zlatega standarda dolarja je Izzvala v tukaj- šnjih finančnih krogih največje vznemirjenje, ker se boje, da bo imelo to zelo slabe posledice rudi za angleški funt. Anglija pa bo s tem tudi ob vse ugodnosti, kl si jih je pridobila v pogledu trgovine z razvrednotenjem funta. Listi naglasajo, da ima Amerika dovolj zlata, da bi se lahko izognila raz\rednotenju dolarja ter mislijo, da je bil ta korak storjen po dobrem premisleka. Američani očrvkbio računajo z znatnim oživljenjem svoje trgovine, na dragi strani pa je dobil Roosevelt s tem močno orožje za predstojeća pogajanja. Vprašanje je, kako dolgo bodo mogle vztrajati pri zlatem standardu tudi še druge države, ki so ga do sedaj krčevito in često z velikimi žrtvami branile, kakor Francija, Belgija, Holandska, Švica, Nemčija, Italija itd, Ze-dinjene države so s tem svojim korakom izzvale velikansko vznemirjenje svetovnega gospodarstva bas v trenutku, ko se sestane svetovna gospodarska konferenca, na kateri se bo razpravljalo zlasti tudi o valutah in o zlatem standardu. LJUBLJANSKA BORZA Devize. Amsterdam 2317.07 _ 5328.-«, Berlin 1247.36 — 1368.16, Bruselj 800.79 do 804.73, Cua-ih 1108.35 _ 1113.85, London 196.86 — 197.46, New Tork ček 5130.48 do 5168.74. Pariz 225.88 _ 227.—, Praga 170.34 — 171.20, Trst 296.46 _ 297.86. Avstrijski štKng t privatnem kliringu 8.40 do 8j60. Proračun ljubljanske občine sprejet Jugoslavije se ne sme nihče dotakniti — živahna proračunska debata — Proračun sprejet soglasno Ljubfisna, 20, aprfa. Včeraj ob 17. se >e sestal rjubfljanski ob&nski svet pod vodstvom župana dr. Puca, da razpravlja o proračunu za leto 1933. Po irvodnSh formalnostih in pozdravih navzočih se je župan spominjal pokojnih ljubiiansJbih meščanov Marčana. Zamljena in Kavčiča, pred prehodom na dnevni red je pa podal izjavo, v kateri je povdanal gtede na to, da se v mednarodni-h krogih zadnje čase mnogo razpravlja o revizija mednarodnih pogodb, na podlagi česar naj bi bila Jugoslavija okrnjena ter Slovenija ra-zdeljena med zemlje Lačne sosede, da smo vsisok kitftAirni narod, ki je ponosen aa svoj jezik, svojo literaturo, svoje tradicije m svojo izobrazbo. Naša usoda je zvezana z brati Srbi in Hrvati, s katerim; smo ujedinjeni. Vsi, ki nas hočejo znova zasužnjiti in razdeKti, naj vedo. da bodo samo preko naših trupel lahko pogazili našo svobodo. Če bi kdo hotel iztegniti roke 00 naši zemlji, rrra bo ves narod od Triglava do Vardarja odgovoril: ne, stokrat ne! Govor g. župana je brl sprejet z vihar-ntUn navdušenjem in ploskanjem občinskih svetnikov, nato pa se je takoj pričela razprava o prorač-unu za leto 1933. Kot prvi je poročal k proračunu načelnik finančnega odseka občinski svetnik g. Ivan Tavčar. Čitanije njegovega stvarnega e&spozeja, v katerem je podai pregled o delovanju občinskega sveta v zadnj4h petih letin, je trajalo drve uri, nato se je pa okrog 7. začela debata o proračumu. Bksnoze tinančn&ga načelnjka g- Tavčarja oouno pri občili v celoti. Po prečitajirjn poročila je nastala debata, v katero je posegfla večina otočimskih svetnikov. 20 milijonov za Javna dela Občinsia svetnik F r e 1 i h je v debati poudarjal, da je finančni odsek prvotne stroške znižal v proračunu za okroglih 5 milijonov dinarjev ter s tem dosegel ravnotežje. Proračun je popolnoma realen fn ker ne nalaga nobenih novih bremen, bo zanj tudi glasoval Ljubljana je bila desetletja do potresa neizpremenjena in ni dobila nobenih novih naprav, razen mestnega vodovoda. Po potresa se je Ljubljana pričela hitreje razvi-ja.tL, nastati 30 novi -dedi mesta m zlasti kolodvorski okraj 9G je popolnoma na novo zazidal Že pred" vojno pa je nastala popolna stagnacija, d očim se je med vojno vse zamudilo, ko bi se lahko po nizki ceni regulirala Ljubljanica in napravilo se marsikaj drugega- Tudi prva leta po vojni ni bik> nobenega stavbnega gibanja in šele v zadnjih letih je pričela kazati Ljubljana na vseh koncih viden velik razmah. Za nove mestne dele je bilo treba napraviti vodovod, razsvetljavo bq po možnosti kana H zaci j-o. kar je stalo ogromno denarja, pri čemer je treba pohvalno omeniti, da se da veščine na hišno poaest niso zvišale. Sedaj je dolžnost občinske uprave, da obdrži d oklade na dosedanji višini. Vidno se je razširila cestna razsvetljava. Napravilo se je sedem novih mostov. Nujno pa je še potrebna brv čez Gruberjev kanal Občinska upcava naj se potrudi, da se odpravijo ovite pri železniški upravi za zgraditev te brvi. Tlakovalo se je precej cest, uredili parki, v bodoče pa bo treba preurediti tudi Zvezdo in ljubljanski Grad. Za kanalizacijo se je mnogo npcavilo, toda izpopolniti jo bo treba predvsem za Bežigradom in v Šiški Z granitnimi kockami naj se tlakujejo samo ceste, ki mnogo trpe, vse druge pa asfaltirajo. Nujna je potreba ureditev Novega trga ki Dvornega trga. Trotoarji naj se napravijo najprej v središču mesta, potem pa razširjajo na periferijo, kjer so hišna posestniki manj premožni. Strogo naj bi se pazilo tudi na estetično zazidavo posameznih ulic. Skrbeti bo tudi treba, da se bodo zgradile nove ljudske sole ki sicer pred vsem za Bežigradom, v dvorskem okraju, v bližini Tržaške ceste in v šerrt-petrskem predmestju. Občina naj se tudi resno zavzame, da bo žensko realno gimnazijo prevzekt država. Nujno je potrebno, da se takoj po izvršeni regulaciji Ljubljanice med frančiškanskim ki Zmajskim mostom napravijo potrebne tržnice. Vprašanje novega lotovža naj se odgodi *a nekaj tet Mestni uradi pa m naj preselijo v sedanjih prostorov v Kresijo. V koftkor bi primanjkovalo prostorov za urade, naj se pridobi sosednja hiša Mestne hranilnice, na sedanje« rotovžu pa naj se nascH mestni zgodovinski muzej. Skrbeti je nadalje treba, da ne bo mesto oškodovano z novimi državnimi ki ba-novinskimi davki in dokladami. Povišanje da vika za brezposelne bo veljalo Ljubljano letos 800.000 Dto in če se prišteje še v isti namen zvišana zgradarina za. mrve hiše 1,200.000 I>m, bo plačala Ljubijana 2 milijona Din na leto povišanega davka za brezposelne, dočim bo dobila letos samo 160.000 Din. Pri reševanju brezposelnosti je treba največje previdnosti ter je treba skušati, da se ljudje zadrže na deželi, kjer je še vedno toiiko kruha, da se ljudje lahko vsaj skromno prežive. Za olajšanje gospodarske krize bo tudi letos mestna občina storila precej, ker je pričela graditi Trgovsko akademijo in »e bo obnovila stara tramvajska proga, kar bo veljak) 12 milijonov dinarjev. Ce se prišteje še dela v Ljubljanici bo Ljubljana letos žrtvovala za javna dela skoro 20 milijonov Din. s čemer bo znatno prmagano obrtnikom in trgovcem. Kar se t:^ Mestne hranilnice, je poudarjal govornik, da je zavod popolnoma aktiven, kar je pokazala bilančna seja, ko so ugotovili, da znaša aktiva mnogo več, kakor pasiva. Zaradi neupravičenega zaupanja, ker so vlagatelji v kratkem času dvignili preveč vlog, zavod trenutno na likviden, nihče pa ne bo trpel nobene izgube, kdor bo pameten in nekoliko potrpeL Vlagatelji naj premislijo, do kake gospodarske katastrofe bi dovedlo, če bi hranilnica pričela naenkrat izterjavari posojila. Ljubljana naj napreduje, kakor sedaj, tudi v bodoče. Hišni posestniki so bili vedno za napredek m olepšavo mesta m niso delali nikdar ovir, če se jim niso nalagala prevelika bremen«. Kritika občinskega gospodarstva naj bo objektivna, ker se samo na ta način lahko dosežeio uspehi. Obč. svetnik Likozar Občinski svetnik L i k o z r je izrazil željo, da bi se amortizacija mestnih stanovanjskih hiš podaljšala, s čimer bi se omogočilo znižanje najemnin. Posvečala naj bi se tudi večja pozornost cestam na periferiji mesta. Nujno je potreben most iz Stre-ltške ulice na Hradeckega cesto, s čimer bi se znatno dvignila vrednost tamošnjih stavbišč. Stanovanjskim kolonijam na Ga-Ijevici in na Cesti dveh cesarjev naj se še nadalje pomaga s krediti, da si bodo ljudje laliko uredili udobna stanovanja. Šolstvu naj se posveča v bodoče večjo pozornost in za kulturne ustanove naj se sploh v bodoče ▼eč žrtvuje. Za sedaj je najnujnejša potreba ureditve živilskega trga, kjer primanjkuje prostora. Končno je izjavil govornik, da bo glasoval za proračun. Obe. svetnik Urbas Obč. svetnik Urbas je poudarjal, da se pri zgradbah, ki služijo javnemu namenu, sicer ne morejo pričakovati dohodki, pri stanovanjskih hišah, pa naj tudi občina skrbi, da bodo donašaK toliko dohodkov, kolikor je potrebno za kritje potrebščin, izkazanih v proračunu. Nikakor ne gre, da bi gotov del ljubljanskega prebivalstva užival ugodnosti na račun ostalega prebivalstva. Prav je, če je mestna občina regulator najemnin, toda višina najemnin v mestnih hišah naj bo taka, da bo na eni strani znoslpva, na drugi pa, da bo lahko mogla občina vsaj kriti dejanske potrebne izdatke. Mestna obema naj v doglednera času izvede revizijo najemnin v mestnih stanovanjskrh hašah, kar bo omogočilo v prihodnjem proračunso za mestne finance ugodnejše Ševilke. Ker je v splošnem proračun v danih razmerah dober, bo glasoval zanj v prepričanju, da je bik) storjeno ponovno vefiko dek> za napredek Ljubljane. Obč. svetnik Dactts Obč. svet. Dachs je izrazil žetjo, da bi se črrraprej otvora} živi teki trg pri Sv. Jakobu. Nujsk> je potreima u«redntev Do-leodske m Kadovske oesfce, k$er naj se napravico t»£ trotoarji. ZtboJljša naj se razsvetljava na Dorendsfei cesti ki prepove vožnja bicffc&stotv po hod?nne napraviti toda pri vožnji avtomobilov po orfoii da ne bi trpeli hi$nn posesbH- fei Škode. Obč. svetnik dr. Pippen* bacher kritizira OtJč. svet. Pippen bacher k* grajal ker občinska »prava ni izenačita p*ač mestnih tistažbeocev s prejemki državnih uslužbencev, kakor so zahtevate navodite finančnega rmnistra. Sicer ni predlagal, nai bi se osebni izdatki znižati, odtočno pa za- vrača v interesu arža'vueja arađnrštnra očitek, da b; imelo večje pfoče, kakor pa občinski nameščenci. V nadaJinjih izvajanjih se je izreke! proti, oosameiznim postavkam v proračunu osebnih izdatkov. Kar se tiče zahteve po nodržavfcjenHi mestne ženske realne ffirmnazrje, je rnnerfja, da se je občinska uprava premalo zavzela za to pri prosvernem m;nistrstvu. Graiai je nadale način nakupovanja razsifh objektov ter te h* mrvenia. da bi se lahko prihranili vzda-Oki za uradne prostore v Mabrovi btfid. če bi se namestili v KresijL Po njegovem mne-ntfu bi bito najbofoe, če bi se kreiraia posebna nakupovama komisija, da bi se nakupi vršili direktno brez vsakega meseta-reroa. Ce je brlo kje preveč piačano, nd tz-kHijučeno, da ve dobi! višek kak mešetar (obč. svet. Tavčar: »-Kdo? To bi mogei biti samo kak občinski svenrk. Povejte rme!) Dotični človek, ki mi >e o tem govorii, sedfc med nami, toda imenoval ga ne bom. (Obč. svet. Tavčar: Potem vani ne veriamernoj Govornik je nadalje grajaš previsoko postavko za službena potovanoa ter je im» javiL da se stanovanja v mestni hišn na Poljanski cesti niso oddajala, kakor b» se pričakovalo. Tudi! ie nadaHe, da *e razpisana mesta odKlaia4o po profceflcđjC (Obč. svet. Tavčar: Po sokotekj!) Raspisana Slttfba magistralnega diretotorja nag se odda najstarejšemu prosrkan. Nadalje je zahteval, nai bi se odjpoist-rte rz rfufibe otno-žene uradnice, čeprav tega pragmatika «• predpisuje. Kakor mo >© ttgvfl nekH mest-nj uradefk, U lalitoo sedanje delo na magistratu opravrra polovica sedanjega Števila uradnikov. (Obč. s*vet dr. Bohinjec: Tega bi brlo treba tako* ustreHti, ker te idijot) Nočem povedal imena, kdo mi te dejaJ. toda nekai bo ie res na tem. {Obt. svet Tavčar: To te ie drugič, da nočete povedati imena.) lupan reagira Zupan dr. Pac te takoa reagirati na nekatera predgovornikova izvajanja, češ len je njegov apel na resnico ki na «oko*sk» idejo, vendar njegov govor ni bi v «na~ menju resnice, niti v sokoJskem smearte. (Splošen bravo!) Zupan se čadu da te govornik grajal nekatere stvari, za katere ie prej sam glasoval. O pritikft nakopa Locfc-manove hiše m odda*e lokalo* v Maimr* hiši bi bil lattko pred^ovoro* povedal svoje mnenje, pa se tedaj rti ogftasA. KSa-verne so tudi predgovornikove opazke gfce-de županove piaČe. L*ndje seveda raan»-sa>o, da stane župan oc4 rrnirjona dinarje* na leto. Zupan pa ima 10.000 Dim na mesec za vse skupaj, za stanarino, p4ačo k» reprezentacijo. To je toliko ari se mani, kakor je imel župan pred vojno, bo je Ljubljana šteia se 35.000 nce^jiraicev, ko m imela n>tt ene desetine opravkov in mft ene stotine današnflh reprezerrtacr>skih stroškov, ta te plače ni zahteval današnji župan, to je predlagala pred tremi teti takratna opozicHa z iMemaeijalTviKv, da je ne— dostojtno, da ima župan tako nizko plačo, da ne more z njo dostojno opraviti siuzbe. Poieg tega je treba pa pomisliti, da ima župan obikco reprexene >€L0 VEN8KI H A ROD«, dne 20. aprila t93S <*V PO ceofta jo se pogajaia- Storili so to fjodje, bi so pošteni. Knpčija se ni sklenila, radi nesogiasia sem moral odstaviti zadevo s dnevnega reda. četudi ie absolutna potreba, da se sde; aJt prej ta hiša kupL Tako se ne sme govoriti. S tem demoralizirate narod m vzbujate v ljudstvu mnenje, da ie res vse koruptno. (Obe. svet Tavčar: sofcolstvo po nemarnem vmes viači!) Župan je nadaljeval: Kar se tiče oddajanja stanovanj, opravlja to občinska komisrja. Sprejeroaii^e v mestno s+užbo je posebno poglavje zase. Jaz imam dnevno ogromne intervencij© od najrazličnejših strani, od ministrov, visokih funkcionarjev, mestnih svetnikov ta raznih organizacij, ari žali bo g na vse te intenenciie moram vedno reči le: ne, ker moč mestne občine ne sega tako daleč, da bi mogel zadovoljiti vsaj najmanjše število teh intervenc*!. Kar se tiče sprejemania kontr aktualnih ustuzbencev, vrši to župan po zakone in se te pravice tudi župan ne more odreči. ZaHbog ie res, da je državno nradništvo slabo plačano, bi rodi mi v občinskem sveta smo že nastopih v prid izboljšanja prejemkov za državne uradnike S tem se pa seje le neza-đovoivstvo med državnim uslužbenstvom. rad« tega pa ni rečeno, da moramo ustvarjati nezadovoljstvo rudi med mestnimi uradniki. Ce je državno nradnristvo slabo piačano, ni rečeno, da mora biti tudi mestno nradništvo slabo plačano, nego narobe yc nojoo želeti, da nag bo državno uradn:-š#vo bološe piačano. Zavist pa nd na me^tu. (Splošno ploskanje.) Personalni izdatki Obč. svet dr. š u b i c se je potem bavil s personalnimi izdatki mestnega proračuna, ki znašajo 1S.S36.000 Din ali 21.62 odat. celoletnih potrebščin. Nadalje je govoril tndi o službeni pragmatiki, s katero se 3e izvedla sistematizacija službenih mest. Govornik zagovarja mestno uradni-štvo in ^jih prejemke in sklene z izjavo, da bo glasoval za proračun. Socijalno skrbstvo Obč. svet. Kosem se >e v obširnih rz-sajanjjih bavil e socialno politiko občine. Občinska »prava je za socialno skrbstvo izdala v zadnjih letih skoro 35 milijonov, od te vsote v zadnjih petih letih, preko 21 milijonov. Te številke so častne za mestni svet, posebno za zadnjo dobo in so dokaz, da je občinski svet ljubljanski imel smisel za socijalno delo. Navzlic temu pa vendar ni niti ena panoga socijalnoga skrbstva r detajlih izgrajena. Govoreč o raznih panogah socijalne&a skrbstva, se je govornik bavil najprej s starostnim skrbstvom, pri kateretn naglasa, da je nujno potrebno zavetišče za Bežigradom, nadalje razprav Ida o beraški akciji in akciji za brezposelne. (Ta referat priobčimo pozne->b r deljfcem izvlečku). Za ustanovitev mestnega muzeja Podžupan prof. J a r c je predlagal re-sotocijo, naj gradbeni urad čimprej označi ljubljanske ceste in ulice z mednarodnimi znaki, kakor sta svooečasno že predlagala tujsko prometna zveea in avtomobilski klub. Prav tako naj se uvedejo svetlobni signali na cestnih križiščih. Z posestniki v bežigrajskem in svetokriškens okraju ter v Šiški naj se zopet uvedejo pogajanja zaradi njihovih prispevkov za izvedbo kanalizacije. Nujno je tudi potrebno, da gradbeni urad izdela načrt za ureditev živilskega trga in regulacijo brežin SnjuUjanioe. Poseben odsek% t katerem naj bodo po trije lani tržnega, gradbenega in finančnega odseka, naj prouči fca načrt ter poroča občinski upravi. Razen tega je potrebno, da prične občinska uprava misliti na svoj muzej, ki naj bi ne bil samo historičen, ampak nad bi tudi kazal sodobni razvoj mesta Zato naj se izvoli poseben odsek, ki bi proučil reorganizacijo mestnega arhiva in ustanovitev mestnega muzeja. Nadalje je potrebno, da se izvede načrt prof. Plečnika o povečanju cerkve sv. Krištofa in starega pokopališča. Proti temu načrtu nima ministrstvo v Beogradu ničesar. Ob koncu je podžupan prof Jare poudarjal, da je poročilo poročevalca B-MaCnega odseka dalo delu sedanje občinske uprave od njegovega početka temeljito zadoščenje. Sedanjemu občinskemu svetu •e ni treba ničesar sramovati, kar je bik) izvršeno v zadnjih petih letih. Zato bi želel, da bi ostalo tako tudi r bodoče Naj se zgodi karkoli, potrebno je, da ostane občinski svet fcjubljanski tudi v bodoče neena in stvarna korporacija. Za novo ubožnico Obe. svet. L o m b a r je izrazil željo po zboljšanju cest in ulic v Spodnji Šiški Predlagal je resolucijo, ki poudarja potrebo, da se zgradi v Šiški kot izrazito pro-letarskem predmestju še ena ubožnica. Mestni urad naj izdela v to svrho načrte, ki naj jih predloži občinskemu svetu v proučitev. Nadalje je predlagal, naj se vstavi v proračun znesek 3350 Din za napravo telefona na osnovni šob* v Šiški, kjer Je nujno potreben. Zavrnjeni neosnovani očitki Obč. svet, inž, LadisLav Bevc je kot načelnik gradbenega odseka pojasnil razne postavke iz proračuna za ceste in ulice ljubljanske občine. Poudarjal je, da se ie treba zavedati, da proračun ljubljanske občine ni omejen samo na ozemlje mestne občine, temveč vpliva tudi preko njenih mej, zaradi česar je treba paziti, da se spravijo gotove potrebe v sklad z bodočnostjo. To velja predvsem za gradbeno gibanje. Pohvalno je omenil, da je v proračun vnesena postavka 30.000 Din za spomenik žrtvama avstrijske soldateske Lund-rm in Adamiču Gradbeni odsek je mislil na razne zadeve, ki jih bo treba ob ugodni priliki izvršiti Obžalovati je, ker je znižana postavka za obnovo starih tro-toarjev in za nabavo posip a! nega materijala Skrbeti bo tudi treba, da se uredi kanalizacija v trasi nove tramvajske proge, za kar bodo znašali stroški 200 000 dinarjev. Potrebno je tudi, da se nadaljuje fon diranje fonda sa izvajanje regulacije V proračunu pogreša postavko za nakup sve ta za regulacijske namene, tako n pr xa zgraditev nove Linhartove ceste. Občina bo morala skrbeti tudi za primerna športna igrišča Mnogo je možnosti, da občinska uprava podpira stremljenje sokolstva zaradi česar želi, da bi se izvedlo, vse kar je predvideno v okviru proračuna, ker bo m kana omogočena, da bo vseeokolski slet v Ljubljani v resnici tako uspel kakor je nameravano. Ker je občinski svetnik Pipe n bacher s prosil debato o plačah občinskih uslužbencev, smatra srn svojo dolžnost izjaviti, da ne privošči nikomar take plače, kakor jo dobiva tam kot državni uradnik. Plače državnih uradnikov smatra za tako nizke, da ne odax>var$ajo niti eksistenčnem! minimo, zaradi česar ne more nikoli teleti, da bi ee v katerikoli upravi reducirale na enako mero. Kar se tiče nakupa Luckmannovega sveta sa regulacijo Gradišča, izjavlja, da je ie večkrat čnl iz občinstva kritiko v takem smislu, kakor je izrekel obč. svet Pipenbacher. Izjavlja pa, da je pri tem sam sodeloval Bil Je pozvan, da preštudira Lock-mannovo aadevo in da obišče skupno z obč. svet. inž. Zupančičem dr. Luckman-na* kar je pred sejo finančnega odseka, ki naj bi o tem razpravljal, tudi storil. Ogledal si je hišo m je sam obiskal dr. Luck-man na, ker je bil žal inž. Zupančič zadržan. Takoj po tem zaključnem obisku pri dr. Luckmannu in po ogledu stare hi-| še je šel skoro naravnost v finančni odsek ter poročal, kaj je ugotovil na licu mesta in na podlagi aktov. Na podlagi is-jav dr. Luckmanna je podal finančnemu odseku tudi predlog, ki >e bil poteai v občinskem svetu sprejet. Ta predlog je predložil kot zadnji na seji finančnega odseka in je bil neizpremenjen tudi predložen občinskemu svetu v sklepanje. Nikakor nima ničesar proti temu, da se tako njegova vloga, kakor vseh drugih, ki so imeti pri ' stvari opraviti, natančno preišče. Tudi glede nakupa Mahrove hiše je treba osvežiti spomin. Tudi takrat je bil v komisiji, v kateri so bili občinski svetniki pokojni Ivan Kregar, podžupan Jarc, OIup, Orehek in inž. Zupančič. Tej komisiji je govornik tudi predsedoval. Poudarjal je nadalje, da je bil nakup te hiše pripravljen na podlagi uradnih aktov, ki še obstoje. V teh aktih so tudi njegove beležke, iz katerih se more še danes ugotoviti njegovo mnenje. Cisto gotovo je, da je pri takih pogajanjih treba mešetariti, kar ni nobena sramota. Nikdar se pri nakupu gotovih posestev ne more določiti v naprej vsota, o kateri bi se Lahko rekk>, da je samo ta pravilna Vsak nakup ui samo odvisen od resnične vrednosti posesti, ampak tudi od vrednosti, ki jo ima za posestnika samega. Po njegovem mnenju je povsem odveč, če se izražajo tukaj sumničenja. Omenjena komisija je v odsotnosti posestnika sklenila, da preko ponuđene vsote ne gre in itak je bil tudi sklep, ki je bil namenjen za predložitev občinski upravi. Na benega podkupovanja ni bilo. (Podžupan Jarc: Nobenega mešetarjenja!) Z mirnim srcem morem izjaviti v svojem imenu, v imenu ostalih članov komisije Ln uradnikov, da pristajamo na vsako preiskavo mirno; tudi zagovarjam ceno, za katero smo se takrat izrekli. Vse drugo je sum-ničenje, ki posega v čast prizadetin. Ce bo šlo tako naprej, ni izključeno, da se nam bo tudi za zadnja pogajanja za napravo aerodroma očital kak dobiček. V debati se je govorilo tudi o nastavljanju mestnih uslužbencev. Brezposelnost je težavno vprašanje Preg obiskom brezposelnih, ki iščejo zaslužka, ne moremo zapirati vrat. Mnogi prihajajo s prošnjami. Četudi vedo, da službe ne bodo dobili, ve« dar pa dobe vsa; tolažbo. Govornik izreka županu zahvalo, ker je v mnogih primerih ugodi] njegovim intervencijam, s čimer je rešil propasti mnogo uglednih rodbin. Ponosen je tudi, da je mestna občina dobila s temi nastavitvami dobre delavce, zaradi česar prosi župana ne samo kot član občinske uprave, temveč tudi kot funkcionar raznih organizacij, naj ne zapira ušes njegovim sličnim prošnjam v bodoče. V tem pogledu ga bo kril, kakor tudi vsakdo drugi v vsakem primeru, čeprav bi ne bik> povsem v skladu z obsto.ečimi zakonskimi predpisi, kajti kadar e sila skrajna, se ne sme trpeti, da bi se goailfc krivica našim meščanom Končno Je predlagal resolucijo, nai se sredstva za 310 tisoč Din stroškov za kanalizacijska de.a. ki se imajo izvršiti pred gradnjo novega tramvaja, pokrijejo iz proračunskih prihrankov, presežkov proračunskih dohodkov in proračunske rezerve. V kolikor pe bi donos kuluka zadostoval za nabavo ?0 tisoč kubičnih metrov posipalnega mate rijala za ceste, naj se primanjkujoča vsota pokrije iz proračunskih presežkov dohodkov in prihrankov. Slednjič je še občinski svetnik inž. Bevc osvežil spomin na dogodke ob priliki po gajanj mestne občine za nakup Mahrove hiše, katera pogajanja je vodil odsek občinskih svetnikov, v katerem so bili podžupan Jarc, inž Zupančič, Olup in kate rama je predsedoval govornik Pojasnil je, kako so se vršila ta pogajanja na podlagi ponudbe ln protiponudbe. ne da bi pri tem se vmešala niti od daleč kaka me še t arija Zato je govornik slej ko prej pripravljen sam in tudi gotovo vsi njegovi kolegi v tedanjem odseku stopiti pred vsakršno preiskovalno anketo, ki naj ugotovi, kako so se vršila tedanja podajanja Pređ'ogi obč. svetnika dr. Bohinjca Obč. svet dr. B o h i n j c se je bavi; najtprej z uradniškim problemom in drugimi aklnieJnim: vprašanji mestnega gospodarstva, pri čemer je tudi mimogrede polemiziral z izvajanji obč. svet dr. Pippen-bacheria. Ne čudi se. da nepoučena javnost na podiiagi neutemeljenih razsipanih demagogij neprimerno sodi v marsikaterem vprašanju, ako ceAo resni možie v občinskem svetu, ki bi vsaj morali biti poučen? o stanju raznih zadev, trosijo take neutemeljene očitke. Govornik se ie nadalje bavil še s službeno pragmatike mestnih uslužbencev in zagovarjal rudi regulacijo mest za mestno delavstvo. Nada!*e priporoča, da bi se mestna občina v večji meri zavzemala za razvoj sporta, zagovarja ustanovo skupnega komunalnega denarnega zavoda za vsa mesta v banovi™. Nadalje priporoča zboJ&anie zdravstvemb razmer in zdra^rvemh ustanov. V smislu svojih izvajanj je slednjič govornik pred8oz.il osem predlogov ki lih priobčimo futri. Dragi govornik! Obč. svet. Z a j c se zavzema za zaščito obrtoštva m za izvedbo raznih javnih dei. posebno nai se popravijo ceste, ki vodijo v Ljubljano m so v korist mesta, tako a. pr. naj se popravi in tlakuje Poljanska cesta. Priporoča naj se Rzpoootarti oaratc ori klavnici, m nai se čimprej zgradi mrtvaška veža. Ob 11. ari ponoči ie prevzel predsedstvo podžupan proi Jarc Naslednji go- vornik obč. svet inž, Pavlin raspravila obširno o ie izvedenem m ie predstojećem gradbenem programu občne ter o uporabi kakirmanskega sonda, Obč, »vet O i u p naglasa, da bi občina morala poiskati kntše potrebščin pri takih stvareh, ki uajftaž4e prenesejo obremenitev, to je posebno pri alkoholnih pijačah. Občina naj oposkije v finančnem ministrsmi. da se sfcflep radi trošarin revidira. Slednjič zagovarja tod* podporo za Narodno gkeda-lišce. ki je potrebno podpore, ker ie to odličen hram nase knkture. Obč, svet. Sterk se bavi s kanafea-erjo v severnem delu mesta in preddaga siednpč, da se vnese v proračun postavka dve rnširjoocvv dsnartev za kanalizacijska deska. Obč. svec Lov sa pnporoča izvedbo odvodnega kanala ob Gradasčia m ob levem bregu Ljubljanice v Trnovem, da se obvaruje Ljubljana smradu- Obć. svet. R. e b e k razpravSia v obširnem govoru o mestnih davščinah ai o raznih socialnih gospodarskih problemih, ki se tičejo obrtništva. Govornik zahteva, nad občina čim boig upošteva obrtništvo pri javnih defcih. Sjedatiič >e govomk omenjal se težnje svojega okraja. Govornik bo glasoval za proračun v zavesti, da je z njim zopet mnogo storjeno v procvit bele Ljubil ane. Taksa za kinovstopnice Kot zadnji govornik v splošni debata je povze' besedo obč, svetnik dr. Fettick, ki se na njegov govor še povrnemo. Dr. Fettich je viožU naslednji samostojni predlog: Občinski svet skfreni: od dneva, ko stopi v veliavo proračun za leto 1933, se uvede v Ljubljani občinska taksa na vstopnice kinematografskih predstav kot gledališka taksa in sicer do zneska 9.99 Din po 50 para, na vstopnice od 10 Din navzgor po 1 Din. Ta taksa ne sme oškodovati državne, banovinske in mestne takse, kakor tudi ne dohodkov kiooiastiukov, pobira se poleg današnjih cen izjemno kot gledališka taksa. Mestnemu načetetvu se naroča, da iz-posiuje za pobiranje te giedaiiške takse potrebno privoljenje državne uprave in da se sporazume z lastniki kinematografov gjede načina pobiranja m odvajanja teh taks blagajna Narodnega gledališča v Ljubljani. V tormakiem pogledu predlaga, da se odkaže ta predlog finančnemu odseku v nujno posvetovanje in čimprejšnje poroča oše. Proračun sprejet Po govoru občinskega svetnika dr. Fet-ticha je župan dr. Puc kratko odgovoril na opazke posameznih govornikov, o ie-mer bomo ie poročali. Poročevalec finančnega odseka občinski svetnik g. Tavčar je pristal na vse predlagane resolucije o bodočih ukrepih občinske uprave, na kar je župan odredil glasovanje. Proračun mestnega zaklala v znesku ^6,159.075 Din > bil soglasno odobren in je zanj glasoval tudi občinski svetnik g. Pipenbacher, ki je v debati največ kritiziral sedanje občinsko gospodarstvo. Prav tako je bil odobren izredni proračun, ki predstavlja izdatkov 11,667.531 Din in prav toliko dohodkov. Po odobritvi proračuna mestnega zar klada so bili soglasno odobreni proračuni posameznih mestnih podjetij, na kar je načelnik finančnega odseka Ivan Tavčar podal obširno poročilo o akciji za gradnjo aeroiroma na vojaškem vežbaliŠču. To poročilo je občinski svet soglasno odobril, na kar je podžupan prof. Jarc ob 1.15 zjutraj zaključil sejo z željo, da bi kakor v preteklih petih letih tudi v bodoče delala občinska uprava tako vzajemno kot doslej in v soglasju % ljubljanskim prebivalstvom. Zvočni teiifc* Ideal* Danes nepreklicno zadnjikrat ob 4., 7. in 9. uri zvečer Jejgg ukrade Evropo V glavni vlogi Najlepši film priljubljenega umetnika! Izpreniembe v železniški slsižfri Beograd 20. aprila, p. Z o6?.cikom gece_ ralne direkcije državnih železnic so n a-predovali v višjo sKupino: Vid Klena enšek, manevr^st Ljubijana-gorenjski ko- j lodvor, Alojzij Maček, kurjač kurilnica Ljubljana L Peter Kneht, kurjač kurilnice , v Mariboru, Ivan Vodnik, bločnik, Ljubljana, glavni kolodvor, Ivan Gornik kurjač kurilnice Maribor, Josip lUančnik, kurjač kurilnice Ljubljana I, Adolf šebart, kurjač kurilnice Slov. Bistrica, Ivan Pavšek. desetar, Ljubljana-glavni kolodvor, Štefan Ter-pinT desetar na postaji Vuhred-Marenberg in Valentin Noč, čuvaj proge na Jesenicah. Premeščeni so po službeni potrebi: Ri-hard Blažič, prometnik te Hoč v Šmartno ob Palci; Karol Aidič, prometnik iz Grosu-pelj v Skorjo Loko. Mina Zupanec. administrativni uradnik iz Pragerskega v Maribor, Ivan Leskove c. prometnik iz šmartne-ga v Maribor-glavni kol., nadalje uradniški pripravniki Fran Znanec te Brežic v Zidani most, Edvard Grebenšek iz Grosupljega v Sevnico, Miroslav Gregorc tz Višnje gore v Škofljico, postajenačelnik Maksimiran Friskovič iz Beltince v na Tezno prometnik Janez Kulčar od St. Jurja ob juž. žel. v Moskanjce. prometnik Josip Dobič te Brezna na Savo ln prometnik Adolf Ma-gajna te Vidma-Krško v Kotoribo, uradniški pripravniki Boris J ost s postaje Videm-Krško v Kotoribo, Adrijan Segal s postaje Videm-Krško v Rimske toplice Rudolf Za-vasnik te Trbovelj v Vldem-KrSko, zvanic-nik Karol Gorup te Ormoža t Ljutomer, i prometni uradnik Andrej Novak iz Škofljice v Ponikvo, uradnica Olga Lešnik iz čmartnega ob Paki v Celje. Karol Zabkar te Velenja v Brezno-Ribnica, in Fran Flsar te Koto ribe t Maribor. Na lastno prošnjo so premeščeni uradniki Srečko Močivnik iz Ponikve v Hoče, Milan Stare te Sevnice v Grosuplje, Anton Zvan iz Medvod v Rogatec, Jože Bernik te Rogatca v Grosuplje, Roman Oberlindtner iz Koto ribe v Laško, Anton V tein t m te Metlike ▼ strojni oddelek direkcije v Zagrebu te Martin Lubej iz Save v Bistrico Napredovanje učiteljev Beograd, 20. aprila, p. S kraljevim ukazom 90 napredovah v VII. položaj no »kupino naslednji učitelji odnosno učiteljice: Antonija Porenta v Predosijah, Frančiška Pehani v Smartnem. Marija Piano v Smart-nem pri Gornjem gradu, Rudolf Predan v Rog. Slatini. Ana Menard v Zireh, Marija Bcrvar v Žužemberku, Valentina Merljak v Horjulu, Andreja Pirjevec v Ločah. Ljudevit Poje v šafarskem. Janko Pogačnik v Celju, Antonija Pavlin v Tržiču, Antonija Miklavčič na Studencu-Tgu, Vlado Porekar v Ljutomeru. Marija Mužicki v Ljubljani. Julija Mlakar v Trbovljah. Polda Madon, v Trbovljah, Frančiška Predan v Majšpei^ ku, Maks Pivec v Žalcu, Janko Prelog pn Mali Nedelji. Ivan Pečnik v Radečah, Vladimira Perhavc v Tržiču, Vid Vertačnik v Vojniku, Fran Zupančič pri Velikem Taboru, Nikolaj Lahajncr v Kočevju, Ivo Grosman pn Sv Duhu na Stari gori. Vilim Grundrner v Radovljici. Ana Kincl v Ljubljani, Ivana Verčkovnik pri Sv. II ju na Turjaku. Marija Seručar v Stranicah, Ernest Vrane v Studencih pri Mariboru. Matija Vunderl na Cvenu, Alfonz Zeilhofer v Lim-bušu. Eliza ŠoIht v Poljčanah, Pavla Zupa-nek v Novi cerkvi, Josipina Orna h en v Beltincih, Drago Crnko v Jarenini. Marija Cucek v Novi cerkva, Alfonz Rabtč na Jesenicah. Fran Rože v Celju. Rožica Rustja v Kočevju, Ljudmila Binder v Dolnji Bistrici, Veronika Pohar v Celj-u, Marija Žitnik na Jesenicah, Fran Sega na Gomilskem, Fran Trošt pri Dev Mar. v Polju, Angela Tomažič v Mariboru, Ljudevit Komar v Ponikvi, Ivan Rihter v Strigovi, Valentin Razinger v Gorjušah, Radoslav Komac v Ptuju. Janko Kokotec v Dobrepolju, Ema Kastelic v Tržiču, Anton Kobentar v Radovljici. Anton Križ v Starem logu. Justina Kramar v Golem. Srečko Kristan v Lescah, Fran Rihar v Horjulu, Vera Kuncelj v Ljubljani, Janko Kokolj na Poljanah. Cecilija Kržišnik v Zireh, Lado Klemenčič pri Veliki Nedelji, Pavla Godicelj v Pe-rovčah, Nada Fakin v Šmarju, Rudolf Golob v Mežici, Ruža Golob v Vuzenici, Ana Štrbenk v Črnomlju. Jože Štrukelj v Črnomlju. Svatopluk Stoviček v Ljubljani, Ernest Šturm v Ljubljani. Marica Ceh pri Mali Nedelji. Justina Tom v Homcu, Marija Trampuž v Ljubljani, Marija Vraz v Sevnici, Pavla Beg v Trbovijah-Vode, Ivan Golob v Kamniku, Fran Grašič v Iški vasi, Angelca Sadar v Celju. Gabrijela Skok v Žicah Hedviga Stojkovič v Kropi. Marija Jezovšek v Mariboru, Franja šolar v Ločah. Martina Supančič v Mostah, Vida Dereani v Spodnji Nemški vasi, Alojzij Cerae v Borovcu. Fran Razpotnik v Grižah, Angela Rot v Rečici, Vinko Ravnikar pn Sv. Gothardu, Vinko Rupret v Smledniku. Fran Bevc pri Št Vidu pri Grobelnem. Vincenc Jenko v Negovi. Marija Adamič v Toplicah pri Zagorju. A mošt Adamič v Toplicah pri Zagorju. Bogoljub Blagojevič v Velenju in Marija Jugovič v Velenjn. Aprilski sneg Ljubijana, 30. aprila. Nekateri meščani imajo na cvetličnih vrtovih že mnogo cvetja, ki so S* včeraj skrbno pokrivali, bili so pa tudi v hudi zadregi, kako bi ga zavarovali dovolj, ker niso bili pripravljeni na sneg. Pokrivali »o tudi cvetoče marelice ob zidov ju pod sapo vi. Tako je prinesel sneg tudi precej skrbi. •In brezpomembne tudi niso skrbi onih. ki so se priporočili za, poletno sezono nebeškemu čevljarju, na^j bi jim krpal žive podplate. 25. marca >Marija zemljo odklene«; na kmetih potlej zavržejo Čevlje, nosijo jih pa še ob nedeljah, ko so v >mašnih< oblekah Včerajšnjega 9nega se pa niso ustrašili tako, da bi se zopet >sprijaznili< s škarpeti Upajmo, da je bilo včerajšnje vreme brezpomemben intermezzo, Čeprav je tako silno vplivalo na ljudi. Kmalu bo zopet toplo in suknje bomo laliko odnesli v zastavljalnico brez vseh pomislekov V Tre On jem m v okolici je včeraj ves dan snežilo in sneg je obležal tucn po dolinah. Če bi se nebo zjasnilo, bi pritisnil mraz. ki bi napravil obdrtne Škodo na drevju in trtah, k. že odganjajo. Iz Trbovelj nam danes poročajo, da je sneg pobelil okoliške planine in zapadel tudi daleč v dolino. V do1 ini. kjer je skoraj ves dan snežiVo, je sneg sproti kopnel. V Kočevju je začel po dežju naleta vati v debelih snežinkah moker sneg. ki ga je zapadlo do 15 cm. Tudi v Celju in v vsej celjski kotli, ni so dobili po dežju sneg ki je obležal najjprej na hribih, popoldne je pa pobelil tudi dolino. Ne samo pri nas, temveč rudi po drugih krajih države in v Avstriji je včeraj snožUo. Iz Ivanca poročajo, da je snežilo od ranega jutra do štirih popoldne in da je zapadlo 10 cm snega. Sneg pa ne bo napravil nobene škode, samo da bi se ne zjasnilo, ker bi pritisnil mraz. ki bi pokončal cvetoče sadno drevje in zelenjavo. ^ieg je preprečil v Ivancu tedenski sejem, ker ni bilo ne kupcev, ne prodajalcev. Iz Zlatarja poročajo, da so bili vsi okoliški hribi včeraj zjutraj pobeljeni. V pretežnem dero Hrvatskega Zagorja je včeraj snežilo Tudi te Koprivnice poročajo, da je v Podravini včeraj dve uri močno snežilo V Čakovcu so imeli najprej dež s točo. včeraj zjutraj je pa začelo snežiti. V Ogulinu je v noči od torka na sredo deževalo, čez noč se je pa ozračje ohladilo in včeraj je ves dan snežilo. Okoliški hribi so dobil: precei debelo snežno odejo Iz Varaždina poročajo, da )e začelo po lepem vremenu med velikonočnimi prazniki včeraj zjrrrraj naenkrat snežiti in zda' ie mesto z okolico kakor pozimi Tudi v MedirmurTu je včerai močno snežilo m sneg fe obležal Na SI jem en u pri Zagrebu je zapadlo okrog 10 cm snega. V nekaterih krajah Zagorja so pa dobili do 20 cm snega. Koledar Danes: Četrtek, 20. aprila katoličani: Viktor, Marcelin, Dragislav. pravoslavni t aprila. Današnjo prireditve. Kmo Matira: Don Quichotte (dalapin) Kino Ideal: Jonn.v ukrade Evropo. Kino Dvor: Gosrodar divjega Zapada. ZKD: >Trader Horn« ob 13.45 v kitni Matici. Kino Šiška: >Friderika* ob 20.30. Predaranje g. A. Hilberta iz Prage o praškem gTadu in katedrali Sv. Vida ob 20. v Zvezdi. Dežurne lekarne. Danes: Bahovec, Kongresni trg 12. Hočevar. Ltibljana VII Celovška cesta 34. Ustar. Sv. Petra cesta 78. 0xpod sita in režeta Ena velika rezh bo lejtos u Lublan Ti-ga fadni&t u meietu aprilu je bu perkas-valu bress pobirejna shtibre na Kortgrelrumu t ergu ob H uri predpoudne en hudu dramatizhen prisor, kir bodo sash^ale ven is eniga famoferzhu potifnene bombe te hishe inu bodo rasporhki inu giftnt gasi te ludi okul pernashali Perhtteti bodo gaiiuri inu fa take perlothnosti gor poitauleni re-shevauzi Rdezli.<* : hlrisha, ki bodo imeli na obraeih mashkare inu fpake super te giftne gase inu bodo udushili o**en. Samaritani inu famaritanke pa bodo tem ponefre-zhenzam dajali ta perva pomuzh inu ih bodo lebali inu ih J pravili u ta shpitau od Rde z hi ga Krisha. Taka bu tedaj ta velika rezh u Lublan. Sourashnikov famo fer z h porleti nad nai inu nad nashe otrozhizhke po lufftu f bombami, granatami, f rafpozhki inu f giftnimi gasi inu nai bu ob tla metalu ktt-ker fe podirajo ob temu viharju ti terhll kosouzi. tn nezh rta bu mafkiranu in nezh fmgiranu per ti veliki rezh i, ufe bu nattr-lich toku, kuker bi fe u rej nizi pergodilu, bitte sehrf, kuker bi fe saref f poprijeti f Plementesari. SOS Zverinski uboj pri Ptuju Ptuj, 20. aprila. Smoči so pripeljali v tukajšnjo bolnico strašno razmesarjenega, posestnika Cirila Lovreca iz Rucmancev pri Sv. Tomažu, ki so ga fantje obdelali tako strasno, da sploh ni bil več podoben človeku. Lobanjo je imel docela razbito, s telesa pa so mu viseli celi kosi mesa. Kmalu po prevozu v bolnico je podle grel smrtnim poškodbam. Preiskava je dognala, da je postal žrtev bestijalnosti nekih fantov iz Grabsincev. Y torek je posetil svoje sorodnike v LapSln-cih, občina Galušak pri Sv. Jurju ob Sčav-nici. Ker so snidenje precej zalivali z vinom, je bil dobre volje in je po nerodnosti razbil šipo na hiši posestnika Sovca. Zaradi tega so ga domači fantje napadli a koli in sekirami in ga strašno obdelali. Ko je na njegovo klice prihitela žena, ga je našla nezavestnega v mlaki krvL Med napadalci je spoznala Sovčevega sina in nekega Franca Soreta iz Grabsincev, katera je orožništvo že prijelo, za ostalimi pa še poizvedujejo. Bestijalni uboj je Izzval med prebivalstvom največje ogorčenje ln vse zahteva najstrožjo kazen za take pretepače. Pokojni Lovrenc zapušča ženo in dva nepreskrbljena otroka. Smrt otroka pod vozom Kranj« IS. aprila. V soboto dopoldne j* vozil posestnik Gabrijel Ribnikar s Praprotne oolice % dvorišča če« vrt na polje gnojnico. V w>« je bil vprežen vol Na vrtu se Je prav ta čas igral štirileten posestnikov sinček Štefan, ki je vozil plužna koksa po vrtni poti. Ko se mu je približal voz, se je fantek ustavil in hotel odstraniti kolca b ceste. Pri tem pa se mu Je na gladki travi spodrsnilo in je padel pod zadnje kolo vosa. Oče vsega tega ni opazil. Naenkrat je zaslišal otrokovo kričanje Opazil je, da leti Stefanček vznak pod zadnjim kolesom. Kolo mu je šlo ravno čez trebuh. Oče je takoj privzdignil voz. ki je bil napolnjen z gnojnico; poklical je starejšega sina. dvanajstletnega Cirila, da je potegni; Ste-fančka izpod kolesa in ga odnesel v hišo. Takoj so poklicali iz Cerkelj zdravnika g. dr. Bohinca, ki je nudil ponesrečenenra otroku, ki ui imel vuanjih poškodb, prvo pomoč Otrok je ostal pri zavesti. Okoli 15 je začel govoriti, da bo umrl, ker je čutil hude notranje bolečine. Na zunaj > sicer vse kazalo, ia se mu obrača na bolje. Vendar pa je na posledicah močnih notranjih poškodb umrl okrog 16. Narodno gledališče DBA HA Začetek ob 20. Četrtek, ?0l aprila: Hamlet. Red B. Petek. 21. aprila: Zaprto. Scbota, 22 aprila: Dame z reienimi ktobo- ki Red Sreda. Nedelja, 23 aprile ob IS.: INR1. Izven Znižane cene — Ob 30.: Krog a kredo. Izven. Znižane cene. OPERA Četrtek, 20. aprila: Ntžava. Gostovanje tenorista Marija Šimenca. Izven. Petek. 5t aprila: Zaprto. Sobota, 22 aprila: Pri belem konjičku liven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. v edelja. 23 aprila ob 15.: ParsrfaL Izven. Znižane cene * Vlogo atarega Thome^a poje pri nocojšnji vprisoritvi opere »Nižava« g. Zn-pan. Prf belem konjičku, irredno zabavna n priljubiiena opereta se ponovno poje v soboto, dne 22 t m pri rzredno znižanih cenah od 30 Dta navrdol. 90 »SLOVENSKI If A R O D«, dne 20. aprila 1933 Strati IT A RINA tn HINKO NUČIČ V PREKRASNEM VELEFTLMTJ LEPOT NASE DOMOVINE FANTOM PURMITOR3A (PESEM ČRNIH GORA) FTTiM, KI JE BIL EDKLAN V ISTA SI DR2AVL HENUNTA NA NEPOZABNE CARE "T ASIH GORA, NAŠIH LJUDI IN NJIHOVIH OBIČAJEV! VES INOZEMSKI TISK PIŠE Z NA\DUsENJEM O TEM KRASNEM FILMSKEM DELU I pbemlteba bo jutri v Elitnem kinu Matici Dnevne vesti ■— Navodila za toku jo na roanilestacij-sfeo zborovanje JRKD v Nišn. Udeleženci shoda v Nišu se odpeljejo v potek dne 21. t m, k Ljubljane z vlakom št. 5 II. del z odhodom ob 20.30 ari % %L kolodvora. Dolenjski m gorenjski udeleženci morajo prispeti pravočasno v Ljubljano. Iz Maribora se doda k po&tniškerma vlaku §t 525 z odhodom 17.30 uri posebne vozove za udeležence iz bivše štajerske. Ti vozovi počakajo v Zidanem mostu m se priklopijo bržemu zlaku 5. II. del z odhodom približno ob 21.30 uri iz Zidanega mosta. Brzovlak 5. II. del ima postanek v Sevnici Ln Brežicah, kamor naj pridejo udeleženci iz teh krajev in okolice pravočasno. Posebei opozarjamo, da mora vsak udeleženec predložiti legitimacijo potniški blagajni vstopne postaje v žigosanje. Banovinsko tajništvo JRKD. — Carinske prijavnice. Finančni minister je na predlog uprave državnih monopolov odrediL da pridejo s 1. majem v promet monopolizirane carin, prijavnice 6 takso v znesku 7.50 Din. Prijavnice so večje (6S X 42 cm) in manjše (68 X 21 cm) ter obstoje iz unikata in duplikata, ki sta ločena s perforacijo. Carinska prijavnica stane 8 Din in sicer 7.50 za vtisnjeno znamko ?u 50 para na račun stroškov za izdelavo. — Razpisane adravniške službe. Oblastna irprava bolniškega fonda pri direkciji državnih železnic v Ljubljani razpisuje službo honorarnega prometnega zdravnika za rajon II. v Čakovcu in mesto II. pogodbenega zobozdravnika bolniškega fonda v Ljubljani- Prošnje je treba vložiti do 6. maja; upravni odbor javne občinske bolnce v Krškem razpisuje mesto pomožnega zdravnika. Prošnje ie treba vložiti do 29. t m. — Iz i^Sliižbenega lista«. >Službeni list fcr. banske uprave dravske banovine« ŠL 32 z dne 19. t. m. objavlja uredbo o izpre-membah in dopolnitvah uredbe o organizaciji posredovanja dela, odločbo o medna, rorfnih velesejmiih v Ljubljani, razpis — pogoje, ob katerih se uporabljani avtomobili doselnikov ob uvozu oproščeni carine, odločbo o izpremembi v pravilih o opravljanju profesorskega izpita, dopolnitev v ptravitadSlcu o pogodbenih državnih poštah, razrpds — ocĐoSbo o uvozni carini na parne kotle za centralno kurjavo in na radiator, je, dopoinitev člena 6. pravilnika o ureditvi prometa z devizami tn valutami, objavljene vlfime premije v boranih tečajnicah, dopokritev v praviTtnftna. o postranskih pre-jamfeih oisftužberjcev drža/vndli prometnih uefnarv, objtave berjske uprave o pobiranju ctofflrjskai trošarin v lete 1933 in rasne ob-jeam fes >S!tr£berrfti Norme — Raspisana tajniška služba. Kr. ban-ska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje na osnovi § zakona o banski upravi službeno mesto tajnika pri sirskem cestnem odboru v Ptuja. Zato mesto pridejo v poste v prosilci z najmanj dovršeno nižjo srednjo ali tej enakovredno Solo, Prošnje, orjremljerje z dokumenti po $ 3. u. z_ je vložili najkasneje do 10. maja 1933. pri sreskem restnem odboru v Ptuju. _ DHomriraeži in izkoriščevalci občinskih podpor. Banska uprava dravske banovine proglase za delomržneže m izkoriščevalce občinskih podpor Franca Kozlevčar-ja b Velikega Gabra, Rudolfa Puchingerja is Ribnice na Pohorju, Martina Skoka is Bočne, Jožefa Skoka is Bočne, Franca Pozni ca hz Bočne, Štefana Kralja is Dolnjega Logatca, Valentina Mikolica is Dednega Dola, Jožefa Štefaniča a Lokvice, Franca Lesarja iz Jurjeviee, Heleno Vi d etici is Lokvice, Ivana Visočnika is Ljubnega, Stanka Kum p« iz Radoslavcev hi Antona Osterma-na is Banja Loke. _ Asfaltna cesta Zagreb - Podsused. Iz Zagreba do Podsuseda so začeli graditi asfaltno cesto, ki bo široka 12 m m bo namenjena tovornemu prometu. — Bogat lov splitskih ribičev. Is SpBta poročajo, da so ribici na motornem čolnu >Tunolovae< vjeti* 36 tonov v povprečni teži po 100 kg. Tuni so vredni nad 60.000 Din. _ Kriso je treba slomiti. To je sicer težavna naloga, izvedljiva pa je vendarle. Splošno krizo skuša premazu* vsakdo na svoj načm, potrebna pa so seveda tudi sredstva za splošno akcijo. Eden značilnih znakov našega časa je, da denarja na trgu priman jk j je. leži pa skrit po predalih, posteljah in rasnih kotih. Iz pretiranega nezaupanja m skepse skrivajo bas gmotno možnejSi svoj denar in tako povzročajo v veliki meri vso stagnacijo. Je nekaj podobnega kot je bik) v vojni dobi, ko je naenkrat začelo primanjkovati živeža, baš zaradi tega, ker eo mnogi nakupičili in skrili zaloge za cela leta Is te psihoze je treba ljudstvo predramiti. Producenti in podjetniki morajo znova začeti trdo delo pridobivanja odjemalcev. V prvi fazi krize in njene psihoze so se namreč stare vezi med producenti in konzumenti močno zrahljale -n potrebno je ustvariti nove zveze in sicer še na boljši podlagi, kakor so bile prešnje. Najboljša opora dobrih in trajnih zvez pa je vsekakor medsebojno zaupanje. Pri ustvarjanju m vzdrževanju takih zvez igra celo važno vlogo naš ljubljanski velesejem, ki bo »opet odprl svoja vrata od 3. do 12. junija L L Naša podjetja se v polni meri zavedajo pomena velesejma ter bodo v današnjih razmerah še bolj kakor kedaj poprej potom njega iskali in si \itirali pota do najširših plast: odjemalcev. — Dobava petroleja. Dne 25. t m. se bo vršila pri komandi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ustmena licitacija glede dobave 2400 litrov petroleja. Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice TO I v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo hladno, nestanovitno vreme. Včeraj je deževalo skoraj po vseh krajih nase dr. zave, snežilo pa v Ljubljani, Mariboru in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Sarajevu in Skoplju 18, v Splitu 17, v Beogradu 11, v Zagrebu 8, v Ljubljani 7, v Mariboru 2.4. Davi je kazal baro. meter v Ljubljani 756.8, temperatura je znašala 1.8. — Obup zapuščene zaročenke. V Splitu si je končala življenje 23-1 etna Nevenka Ja-kaša. ki je bila več let uslužbena v pisarni dr. Tomiča. Z jutra i jo je našla mati v mlaki krvi v postelji. Z nožem si je zadala osem smrtonosnih ran. Prepeljali so jo v bolnico, kjer se bori s smrtjo. V obup jo je pognal zaročenec, ki jo je nedavno zapastfl. — Redek primer zveste ljubezni. Pred tremi tedni sta si končala v Mostar ju življenje Žarko Bjelica in preparantistka Olga &arenac. Skočila sta v Neretvo in pustila na obali poslovilno pismo, ki v niem pravita, da gresta v smrt prostovoljno. Sele po treh tr«dnih so potlegnili mrtva zaljubljenca krepko objeta iz vode. — Nesreče. V Dušah je včeraj popoldne pobesnela krava nabodla na roge posestni-kovo hčerko Pepeo Balantičevo, ki je zadobila resneiše notranje poškodbe. — Josip Greiser, ključ:!vničar iz Sv. Valburge pri Smlednika, se je tako nerodno sukal okrog slamoreznice, da ga je zgrabila za levo roko in m a jo poškodovala, — 20-1 etni delavec Ludvik Ribnikar iz Bedenja je doma padel in se poškodoval na glavi in desni roki. — V Kosezah je poldrugoletni Joško K veder, sinček posestnika, po nesreči sedel v škaf kropa in se nevarno opekel. — Delavec Ivan Kočar iz Volčjega potoka, je v tovarni Remec v Duplici skladal deske, pri skaladanju se je pa kup podrl iz zvrnil nanj. Zlomil si je levo nogo. — Vse ponesrečence so prepeljali v bolnico. — Oče ubil sina. V bolnici v Novi Gradiški je umrl včeraj 20-letni Stjepan Matezič is Kutjeva, ki ga je na velikonočni ponedeljek zvečer oče udaril s palico po glavi tako močno, da mu je pretresel možgane. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« grenciee jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zama-ščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čaše, »Franz Josefova« grenrica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Iz Lfnblfane —Ij Diskusijski večer na magistrata. Ker se na VITI- diskusijskem večeru o dem občinske uprave v petek 7. t m, vsi najavljeni referati niso mogli obravnavati, se bo nadaljeval večer jutri ob 17.30 v mestni posvetovalnici Direktor A. Jug bo poročal o mestnem dešliškem liceju, obč, svetnik Josip Rebek pa o obrtno nadaljevalnih šolah. Na dnevnem redu je tudi referat o pospeševanju izobrazbe in umetnosti ter o Narodnem gledališču. Za 21 t m. najavljeni referati o gasilski organizaciji, trgu in aprovizaciji mesta ter tujskem prometu se prelože za teden dni. —I j Hodnika ob Tvrševi cesti onkraj železniškega prelaza bosta končno tidi urejena. Desni je že deij časa dvignjen in utrjen, ljudje pa žele, da bi pm kmalu uredili še levi hodnik. Ta dela napredujejo zelo počasi, kar ni čuda, ker dela le nekaj delavcev. Nedvomno je na Tvrševi cesti najži-vahnejsi osebni promet ter ljudje ne godrnjajo že tako dolgo nad slabima hodnikoma is kakšnih posebnih muh. Zato prosijo, da bi pospešili delo. da bi ne trpeli zaradi blata še vso pomlad. —Ij Zadnjič v sezoni vprisori Šentjakobsko gledaliSČe v soboto 22. aprila ob 20.15 uri priljubljeno opereto >Studentje smo«, pri kateri sodeluje eolokupen ansambel šentjakobskega gledališča, kvartet ljublj. »Zvona« in Jazz-orkester Sokola I. Veleza-baven l;breto. krasne melodije in lepo petje je zadostna reklama za to slovensko opereto. Vabljeni. Vstopnice se bodo dobile ▼ soboto od 15.—17. ure pri blagajni v L nadstropju Mestnega doma. —Ij O praškem gradu in katedrali sv. Vida bo predaval danes ob 20. uri v Zvezdi g. Aleksander Hilbert iz Prage. Predavanje bo v slovenščini m s številnimi sftriop-tičnimi slikami. —Ij člani društva >Soče< naj se udeleže sestanka, ki bo d revi ob 20. »Pri Levuc Vabljeni vsi odseki. —fj Sokolsko đrafctv© Ljubljana IV. vabi na članski sestanek, ki bo t soboto 22. t. m. ob poj 20. uri v telovadnici šole na Prulah. Radi važnosti dnevnega reda je udeležba vsega članstva in naraščaja obvezna. Zdravo! Uprava. Iz Novega mesta —- Slovenski novinarji bodo zborovali letos na okn L maja v našem mestu. Dolenjska metropola v polni meri uvažujc visoko m važno poklicno delo našega novinarstva in bo odlične goste tudi temu primerno sprejela. — Blodekova opera »V vodnjaka* (V Stud ni) ki jo priredi podružnica Glasbene Matice v Novem mestu o priliki svoje desetletnice v dneh 22. in 23. aprila t. L v No vam mesta v Soikolatkem deran, Je anode jcLnka. ki ji je spisal besedilo Kari Sabina, znan kot ustvari tel j besedila nesmrtne Smetanove »Prodane neveste«, Kbreto »V vodnjaku* je poslovenil Pavel Dcbevec V nji nastopajo Štirje soMsti, zbor in orkester. Snov j« vzeta iz vaškega življenj«,, gre za običaj kresnega večera, ko je baje možno zazreti v gladini vodnjaka za mesečnega svita bodočega žen m a. Sta rika vi Janek tn mladi Vojteh se zanimata oba za Lidunko, Janek pač neuspešno, zato poizveduje pri Veruni. ki je na glasu nekake čarovnice, kaj mu je storiti. Venma vzame v misel običaj deklet, ki jim mesečina v vodni gladini pokaže bodočega moža. Janku Sme misel, stopi na drevo nad vodnjakom, da pomore usodi, dati zagledati na vodni gladini Lidunki, ako pride gledat, Janka kot nji namenjenega bodočega. Pa se zlomi pod Jankom, ki je stopil na drevo, veja, Janko pade v vodnjak in ko pride Lidunka gledat v vodno gladino, za njo pa rudi vaška mladež, najdejo nesrečnega ljubimca Janka v vodi; splošen za.smeh, Lidunka more dobiti le srečnejšega Vojteha. Na hribih zafare kresovi in za splošnega rajanja odhiti osmešeni Janek. Dejanje je v svoji enostavnosti veselo, vabi k uglasbitvi in je znal Blodek zasnovati na priprostosti vaškemu okolišu povzetega prigodka živahno muziko, ki zaraja v zbOTih fantov in deklet v razposajeno veselje zdrave mladosti, v spevih ljubimcev pa vzklij v lepo cvetje. Vseskozi v narodnem Češkem duhu ustvarjena, učinkuje Blodekova muzika prijazno, dobro razpoloženje se čim dalje stopnjuje tja do konca dela. je v tej enodejanki mnogo čara pristnosti, da budi in vzdržuje uza-dovoljujoče razpoloženje, greje, vnema, vžiga. V novomeški prireditvi nastopajo kot solisti sopranistinja Lidunka gdč. Ma-rijanica Kastelic, altistinja gdč. Zamejčeva iz Maribora (Veruna). tenorist Vojteh g. Segedin Jože, basist (Janek) U de rman mL Beli zobje: Chlorodont Iz Trbevelf — V Koče\'jU umrlega rudniškega vodjo inž. Persoglia bodo nocoj prepeljali v avtomobilu iz Kočevja v Trbovlje, kjer bo jutri ob 16. položen k večnemu počitku poleg svojega pred 4 leti umrlega očeta, S pokojnikom loga v prerani grob markantna osebnost, odftočen Jugoslovan, ki }e vsestransko pravilno pojmoval idejo jugoslovanskega narodnega edinstva. Bil je član in podpornik številnih narodnih in kulturnih društev, bil pa je tudi napram svojim podrejenim vedno blag in dober. Zato njegova nenadna in prerana smrt ni le tužno odjeknila v vsej naši narodni javnosti, marveč tudi v srcih hrastniških rudarjev, ki so pokojnika kot dobrega predstojnika visoko cenili. — Pokojnik je po dovršenih gimnazijskih Študijah bil nekaj časa nameščen pri rudniku v Trbovljah kot podkrrad-nik. Ko so njegovi takratni predstojniki opazili v njem odlične sposobnosti in izvrsten talent, so mu pričeli prigovarjati, da bi se odločil za nadaljni studij v rudarstvu. Pokojnik se je res odločil in sel na monta-nistične visoke §ole v Leoben, odkoder se je čez nekaj let vrnil kot diplomiran rudarski inženjer. Bil je sprejet v službo pri rudrrlku Karpane v Istri, ki je bil takrat še last Trboveljske premogokopne dražbe. Zaradi odločnega jugoslovenskega narodnega prepričanja pa mu je bil obstanek pod fašističnim režimom nemogoč, zato je leta 1022 bil prisiljen zapustiti službo v tužni Istri tn se preseliti v Jugoslavijo. Trbovelj-ka družba ga je takoj sprejela v službo ter ga nastavila kot obra tov ocfj o pri rudniku H ratnik, kjer pa je zaradi svojih odličnih strokovnih sposobnosti prav kmalu napredoval za rudniškega inšpektorja, v katerem svojstva je ostal do l-^ta 1032, ko ga je družba imenovala za vodjo rudnika Kočevje. — Ohranimo pokojnika v trajnem spominu, re-rko prizadetim naše najiskreoejše sožalje! — O&čni zbor obrtnfco<>. V nedeljo, dne 23. aprila ob 15. popoldne bo v gostilni Vo&ar v Lokah ustanovni občni zbor Društva jttgosiovHTLskih obrtnikov. Občni zbor obeta biti ze4o zanimiv, ker so se v zadnjem času novem« drušrvn pridružili že številni obrtniki, ki so se se nedavno močno ogrevali za staro obrtno društvo. ?7 Celfa —c »Ce/T^fca Zvon*. V Celju se snuje novo pevsko društvo pod imenom »Celjski Zvon«. Pravila so že predložena politični upravi. Zanimivo je, da so med ustanovitelji tega društva odborniki m člani pevskega zbora razpuščenega Katoliškega prosvetnega društva. —c Rezerva SSK Celja je igrala na velikonočni ponedeljek v Laškem m prema-gak moštvo SK Laškega v razmerju 4 : X —c Zanimiva prvenstvena nogometna tekma bo v nedeljo 23. t m. ob 15. na športnem igrišču pri »Skalni kleti«. Za zmago se boste borila SK Olimp in SK Atletflc, H ste v enako dobri formi. poimiro do $adnjeqa fzolc&a prvotni vonj Slikarska razstava v Zagorju Nadebudni mladi domači slikarji so razstavili nekaj prav lepili del in dosegli razveseljiv uspeh Zagorje, 18. aprilu. Kljub težkim nep rili kam, pod katerimi zdihoje do tal poražen človek našega črnega revirja, so za veliko noč doživeli Za-gorjani nekakšno odkritje s slikarsko razstavo, kjer so se občinstvu predstavili mladi, nadebudni slikarji Zagorja. V topli-ški soli je bila tri dni odprta razstava, ki je pokazala razveseljivo dejstvo, da žive med nami mlade, sicer Se robate sile, ki »e pa bodo prav radi velike količine živnosti priborile na svetlo, ker je taka njihova kri. V teh mladih ljudeh, ki niso nameravali presenetiti z novotarijami, nego s solidnim delom, katero se je v veliki meri posrečilo in dosezalo pri nekaterih dokaj snjo umetniško dovršenost, v teh ljudeh od črnega dijamanta je dano jamstvo, da tako rečemo, da nam bodo dali to, kar od njih pričakujemo: glasnika naše dobe, upodabljavca naših težkih Časov, ljudi in okolja. S posebnim poudarkom vetja omeniti Tauferja Staneta (roj. 1914.), učenca kiparskega oddelka prof. Kralja in Kosa Tenkočuten je in z veliko ljubeznijo oblikujoč. Razpolaga z zavidnim obvladanjem risarske teihnike. kar mu daje trden temelj za nadaljnje ustvarjanje samosvojih likov, kajti za to priliko se nam je pokazal pred vsem izvrstnega kopista, kar je sicer minus, a mu ga je lahko odpustiti spričo res stoodstotnih kopij in par pcav samoniklih originalov. Na tej razvojni stopnji so vzori nujno potrebni. Tako se je z uspehom uveljavil s kopijami našega Tratnika (Delavska pramati. Delavska mati itd.), Mutieha (Rdeča osveta in Pagani-nijeva >Ave Maria<) i. dr. Med prav polna doživetja smemo prišteti njegove originale, posebno popularnega berača >Kalškovega France t a< v velikem formatu v kredi in ogitju; dalje >Ob Ljubljanici^ akt >Hil-do< i. dr. Razstavil je 85 del, ki so zela ne-derjeno priznanje. Prodal je deset deL Za-viden reaord za naše čase. S to raastavo je zaključil dobo kopiranja in se bo posvetil slikaniu proletarskega okolja. Jeseni namerava samostojno razstaviti. Drugo očitno mesto zavzema samouk Podried Vinko (1913.), sobosHkarski pomočnik. Pobudo je dobil pri opazovanju đel v Narodni galeriji, kjer sta se mu posebno prikupila pokojni Grohar in Jakopič. Razstavil je deset pokrajin v olju, med njimi šest originalov, med katerimi je natfvečje >Sv. Gora<. Odlikuje ga smelo uporabljanje bogatih barvnih mešanic. Iz Kranja _ Pregled živine in vozil. Od 15. maja do 15. julija, se bo vršilo pregledovanje živine in vozil radi vojaške evidence kakor L 1926. Vsi naj prijavijo najpozneje do 23. aprila vso živino in vozila Prijaviti je treba tudi vsa motorna vozila. _ Barvane testenine. V dveh mesecih morado biti vse barvane testenine razprodane, ker bo po dveh mesecih sploh prepovedano prodajanje barvanih testenin, na kar se opozarjajo trgovci in odjemalci. _ Zdravstveno predavanje. Dre vi ob pol 21. priredi Sokolsko društvo v Kranju v gledališki dvorani Narodnega doma predavanje o spalnih boleznih. Predaval bo zdravnik g. dr. Edvard Globočnik. Predavanje bo spremljal film. Vstopnine ni. Predavanje je namenjeno vsej javnosti. __ Kranjski sport Nogometni rezultati velikonočnih tekem so zelo razveselj;vi. Na velikonočno nedeljo je gostovala ljubljanska Reka in izgubila s 5:3 (4:2). Igra je bila dobra, zlasti tempo v prvem polčasu te bil na višku. Predtekma rezerv je s 3:3 ostala neodločena. V ponedeljek je nastopila ljubljanska Sparta, ki ima prav simpatično in borbeno moštvo, ki pa našemu Korotann ni bik> kos in je podleglo s 3:1 (1:1). Predtekma obeh rezerv se je ob dolgočasenju publike zaključila s 6:1 (3:0) za domačine. Na prenovljenem igrišču se igra mnogo lepše razvija. Tudi moštvo samo kaže lep napredek, tako da so izgledi za bližnje prvenstvo prav ugodni. Dve smrtni nesreči Gorenja vas, 19. aprila. Na velikonočni ponede1^ sta ee pripetili kar dve smrtni nesreči, katerih žrtev sta postal« dva mladeniča: Dermota Leopold (Jeranov) star 27 let iz fcirovskeea vrha Sv. Urbana in Ivan Bogataj (Kaconov) star 90 let iz Suhega dola. Dermota Leopold se le vračal okrog 10. ure zvečer s kolesom iz Gorenje vaei domov v družbi treh drugih mladenicev. Vozil je precej naglo tako, da ga ostali niso mogli dohajati. Malo pred Dolenjo Dobravo je P* tako nesrečno padel da je obležal na mestu nezavesten. Ponesrečenega fanta eo takoj naložili tovariši na voz in prepeljali v Gorenjsko vas k benovmskemu zdravniku dr. Gregorčiču, ki ugotovil, da si je nesrečnež pri padcu prebil lobanjo. Baš v rrenaflra, ko mu je zdravnik nudil prvo pomoč — je ponesrečenec izdihnil Bogataj Ivan, zvest in vnet član našega Sokola, je kakor vedno tudi v ponedeljek posetil sokolsko prireditev v Gorenji vasi. Bil je vesel in dobre volje kot vedno. Okrog polnoči se je kljub prigovarjanju svojih prijateljev in znancev odpeljal z motorjem proti domu. Sokolsko dvorano je zapustil v najboljšem razpoloženju. Zunaj je bila noč temna m dež je jel počasi rositi. Dež je bil baje vzrok njegove nesreče, kajti na ovinka ▼ Gorenji Dobravi mu je prednje kolo zdrsnilo v cestni jarek in nate v propust v jarku, globok približno 40 cm Pri padcu je za dobil več smrtno nevarnih ran m |e obležal pod motornim kolesom mrtev. Drže se ga še neaateri začetniški, zato od-pustljivi grehi, ki ae jih bo s temeljitim stu■iijem naravi" m neumornim delcxm lahko otreseJ in nam dal krepkega pokrajinar-ja. M«>d najboljša njegova dela spadajo aprilsko hladne >Breze pri Kobiljekuc, gruharsko občuteni >KozoJec na Kračah< in manjih' >Svibnot, katerega je tudi prodal Veliko olje >Sv. Gora< je učinkovalo z velikostjo in barvami, je pa najnazor-nejša slika, kje mora zastaviti, da bo nekoč do&egel us>ehe. Med tem ko sta se Taufer in Podjed prilagodila višjim zahtevam poteze rn barvo, so dobro zadeli ljudaki okus sledeči: Poljšak Ferdo (1913.) je razstavil kopije v o^jn in veliko >Ljubezen zemlje in nebes«. Razen te je ostal pri pokrajini m je posebno mična >Domačija med bresa-mi<. Vse slike so mehke in torej prikupne. Motni kar Jože (1912.) si je z dvema večjima nabožnima kopijama, med njimi z Groharjevo >Sveto družino< postavil do* ka težko nalogo. V pokrajini pa je še dosti mehak Izvrstno je pogodil vAvtopor-tret< v snirekarski tehniki. Razstavil je deset del. Marn Vinko (1015.) je % originalno pokrajino >Ob PoLjanali (Hrvaško) < doka* zal, da ima lep čut za naravo. Ta je izmed njegovih pet razstavkjenih del najbolj doživljena in sega -preko okvira >rju'lskega okusa<. Uršič Jože (1913.) je gojenec keramičnega oddelka sred. teh. šole v Ljubljaoi (prof Kralj in Kos). Razstavil je deset terracot. Če ne bi pokazal drugega ko originalni izdelek >Pred maturo<. karikaturo studenta z veliko glavo učenosti na šibkih nožicah tega sveta, bi že samo ta, nad vse posrečeni kipec izpričal njegovo nedvomno nadarjenost in temeljito šokx. Pred razstavno mizico njegovih iadelkov >e bilo vedno dokaj občudovalcev. Tudi on je prodal. Razstavo je s kratkim nagovorom otvo-ril učitelj Arnošt Adamič, poudarjajoč velik pomen iste za dolino, kakor tudi za mlade ustvarjavce same. Vse tri dni je trajal rekorden obisk domačinov in tujcev, ki so se muditi v Zagorju. Vse v vsem: prav lepo uspel debut pridnih in nadarjenih zagorskih dečkov, o katerih enem ali dveh bomo še kedaj čuli. Želimo jim mnogo uspetha na trnje vi umetniški poti. A-mi. Vest o ponesrečencu se je raznesla po vasi z bliskovito naglico in napravila na vse prav mučen vtis. V Sokolskem dom j je godba utihnila, zabava prenehala in ljudje so se razšli z mučnim vtisom, še posebno, ker sta bila oba ponesrečenca mirnega značaja in splošno priljubljena Bogataj je sin jgledne družine in je pred kratkim prevzel gospodarstvo. Bil jo zna ča i en in je vedno stal v naprednih vrstah. Pogreb obeh se je vršil danes. Prizadetim družinam tragično preminulih nase iskreno so žal je J Kamnik vabi L ju Mana. 20. aprila. Menda nobeno mestece v naši banovini ali pa še izven nje ne žrtvuje v zadnjih letih toliko za propagando kakor ravno Kamnik. Kamniško t j isko-prometno društvo, ki je prvotno izdajalo reklamne brošure preko >Zveee za tujski promet v Ljubijani< je v kratkem razdobju samostojno izdalo dvoje brošur, izmed teh prednjači vsem ta, ki ie zagledala lu? sveta prav za letošnjo veliko noč- Prejel sem nekaj izvodov tične brošuri r p »Kamnikc. ki je vredna, da jo po-bližie opišem. P red no si ogledamo brošurico, se mri zdi potrebno ugotoviti, da se je pri vseh poprejšnjih brosnricah opazilo pomanjkanje sodelovanja našega domačina umetnika Mak«a Koželja, ki je pa to pot prav odlično zastopan kot sl'kar in tudi kot fototrraf-amater. Naslovno stran krasi trobervna reprodukcija Koželjevega Maleca gradj. motiva, ki je bil slikan in fatografiran že na vse moso^ načine. Mora 9e pa priznati, da je akvarel prav posrečen rudi v reprodukcij-'. A paru i k ovo >Korjališče< s Starega gradu je že znano, prav lep motiv je drvarska kočica iz Bistricec, A pa mik je pa tudi prispeval ■ Kamniško Bistrico, motivom r* Kamniških plan m. Veliko planino. Grintov-cem in s posrečeno sliko iz smučarske skakalnice. Manj zadovoljiv je inž, Trostov >Pogled v malega gradu«: Koželj je pa fotografiral Kopisča, panoramo »Kamnik v Cvetjuc in prav srčkan zimski motiv 17 oko-hce Kamnika. Iz veebine raz vidiš, da šteje Kamnik 2^50 prebivalcev, da je že okrog leta 1229 dobil mešč. pravice in igral važno vlogo v srednjem veku kot križišče glavnih prometnih cest in kot letovišče takratnih veljakov. Dober ie nadalje opis kamniških posebnosti in divne okolice Brosoiriea bo pa za tujca in posestnka obenem tudi vodnik, ker so v njej tudi oglasi skoro prav vseh kamniških tvrdk. avtobjsna podjetnika >Bistra< in >Peregrin< sta uvrstili tudi vozne rede. Brofi uri ca \e pisana v srbohrvaščioi in ]e namnjena našim južnim bratom, ki vaško leto v večjem Šteivlu posečajo Kamnik. Tiskana je v 10.000 izvodih! Agilno Tujsko - prometno društvo, ki je za brošurico žrtvovalo mnogo truda ln denarja bo gotovo »lovoljno, ko bo videlo, da uspeh ne bo izostal. R. K. t MAROfVt, dtae 20i 90 C^htsJeo vino je -rtmao-v **e *ra*j}-ce rož izredno nežnost. — Paza&Maš na srogo v^ogo, iepoti-cai — je vzkliknila Jaffija, 3ti je pod vpii-TOn Sampamica tncB začutila potrebo nasioraiti se zdal rta d'BsJtreesa, z?daj na de MafUya. Roger se je aasmešad. Podai ie svojo čašo Flaretti, Tekoč: — VerjemJte mi, dragi prijatelji, da je najbol&e piti, petf ki napiti se!... To bo vsaj vedno oefcal kar smo nžrvafi. Njegove besedie so bile povelje. Vsi, ki so siisadi iz Trjegovfti ost, kad se trteg-ne zjgodki, so začeto hitro preganjati neugodne vtise, morda pa tudi stran pred bodočnostjo. — Da! — so se začuii od vseh stra-nf vz&£3ri. — pijimo. gubimo se m nog-mo! Roger je vstal. Ln držeč čašo v rokadi ^e namigni veseli družbi, da hoče Ili on naprej z dobrim zgledom, Takoj so se zibra4e lepotice okrog njega, da bi v zboru rx?oovfte njegovo pesem. Bdkio markiz de Prestes se nI pridružil navdtrsenrm gostom, ki so videli ki .slišali samo vfteza. BH Je nekam čudno nemaren. Večkrat je bn* že pogledal na uro, ne da bi se tedo zmenffl za to. Končno ni mogel več premagovati nestrpnosti m hitro je "krenS proti vthodta. Gostje, posebno dame, že davno niso misije na marflctzov doživljaj z nor-rnanskim po&tafl&oriom RrSiod viteza de Ifeodreva je prijeten dogodek za vso to rnJac&no, k! ni knete tako na živce, da je začel trgati z nohti čipke svojih manšet in ovratnika. Divtia jeza ga je obšla pri misli, da bo moral morda zaman čakati. In že je preklinjal služabnika, da ga je postil na cedafcu. V trenutikn, ko se je že dvajsetič vračal v ko-t vrta, je pa stopil iz gošče predeoD Lafleua* in vzkliknil: — Gospod markiz, zmaga je naša! XTX. Presenečenje in zadovoljstvo markiza de Preslesa je biio tako veižko, da >e za hip pozabil na svoje dostojanstvo in prtje^ srrržarmika za roko, rekoč: — O, kako sem ti hvaležen, Lafleur. Namestu odgovora je pa falot molče izJtegnSl obe roki, kakor je bila pač njegova stara navada. — Tako je prav, — je dejal markiz. — Evo rt obljubljene nagrade. Vzel je iz žepa mošnjo denarja in jo vrgel komo-nniku. Šibkejši podlegajo vplivu močnejših Zanimivi poskusi ameriškega psihologa dr. Warnerja Browna z univerze California Zakaj večma ljudi takoj posnema vsatko modo, pa naj bo še tako neokusna in nesmiselna? Zakaj najde umetnost, pa naj bo kakršnakoli, takoj svoje oboževalce in posnemalce? Podobno je tudi z znanostjo in politiko. Zakaj slišimo pogosteje »da« in »amen«, nego *ne< in »nikoli« ? S tem vprašanjem se je bavil tudi znam ameriški psiholog Donaid Laird in prišel je do zaključka, da je ta značilni »da« človeku prirojen, ne pa privzgojen. Besedica xla^ ali pritrditev je posledica vpliva, ki brani človeku samostojno misliti in ravnati. Človek z močnejšim »da« nego »ne« je na<-vadno vedno pripravljen prevzeti nazore in voijo drugega in prisvojiti si jih. Tak človek je podoben dobremu mediju. Če bi ne bilo ljudi, ki podlegajo tujemu vplivu, bi ne bilo uspehov drugih, kakor ne more brti izkoriščevalcev brez izkoriščanih. Da je na svetu več ljudi, podlegajočih tujemu vplivu, nego močnih poedincev, so dokazali številni poskusi. Tako je psiholog dr. Warner Brown z univerze California preizkušal več študentov. Dal je napolniti trinajst enako velikih steklenic, in sicer eno z alkoholom, drugo z brezbarvno tekočino z metholovtm okusom, tretjo z oljem, ostale pa z vodo. Steklenice so bile v navedenem redu postavljene pred študente, da bi po vonju ugotovili, kaj je v njih. Že prej jim je pa profesor zastavil tako formulira- no vprašanje, da bi lahko uganili, kaj je v steklenicah. Le nekaj študentov ni podleglo profesorjevemu vplivu in je prav odgovorilo, kaj je v steklenicah, drugi so pa odgovorili v smislu profesorjevega vprašanja in pod njegovim vplivom. Za drugi poskus si je izbral dr. Brown zopet nekaj študentov in študentk. Zavezal jim je oči, potem se je pa dotaknil z obteženo, na vrvici prosto visečo plu-tovino štirikrat njihovih dlani, a štirikrat z neobteženo plut o vin o. Večina je odgovorila tudi pri neobteženi plutovini, da čuti na dlani težo. Razlike torej večina ni spoznala. Tretji poskus je napravil dr. Brown s steklenico v navidez žareči m ogljem, ki je pa bilo v resnici na steklenici samo naslikano. Na Brow-novo vprašanje, če čutijo toploto, so gledalci večinoma pritrditi. Niso pa v tem pogledu značilni samo poskusi dr. Browna, temveč naletimo na take pojave tudi v vsakdanjem življenju. Na vplivu močnejših ljudi na šibkejše sioni uspeh politikov, diplomatov in končno tudi zdravnikov. Znanstveno je ugotovljeno, da podlegajo vplivu bolj ženske, nego moški, kar vidimo v vsakdanjem življenju. Logika je lastna moškim, dočim je pri ženskah redka izjema. Zato je rx>rrerjrja za obvladanje moškega rrn>čnejša individualnost m tako ie na svetu malo izvorjenih. Iz sovjetske Rusije O sovjetskem poletu v stratosfero smo že poročali. Start bo nekje v centralni Rusiji. Prvi polet bo samo trening, udeležita se ga graditelj strato-stata inženjer Čertovski in konstrukter Vasenko, ki se hočeta dvigniti 10 do 12 km visoko. Pri drugem poletu hočejo doseči Rusi maksimalno višino, približno 22 km. Kandidata za ta polet sta prof. N. A. Rvnin in akademik prof. A. F. Joffe. Na Uram začno graditi letos štiri nova mesta. Eno bo zgrajeno v krasno-uralskem rajonu za 50.000 prebivalcev, drugo v Degtarki za 20.000 prebivalcev, tretje na kraju bivšega Redvinskega zavoda za 30.0000 prebivalcev, četrto pa v Pervouralsku bHzu tovarne za cevi za 80.000 prebivalcev. V petrograjskem krojaškem klubu se je vršila te dni konferenca, M je določila sovjetsko modo za letošnjo leto. Razstavljenih je bilo nad 300 vzorcev plašče v, oblek itd,, izmed katerrh so izbrali najlepše. Pivo teče v Ameriko Skoraj vsi brzoparniki, ki vozijo zadnje dni iz angleških pristanišč v Ameriko, so natovorjeni s pivom, kajti žejni Američani ga izdelujejo doma premalo, da bi po 13 letih prohibicije namočili svoja izsušena grla. Luksuzna ladja »Georgic« je odpeljala 10. t. m. z Li-verpoola v Ameriko 20.000 steklenic piva, te dni so pa poslali iz Anglije z največjimi parniki žejnim Američanom nad poldrugi rriilijon steMenic piva. Da so brli Američani res že zelo žejni, so dokazali prve dni po odpravi prohJbicije, ko so v treh dneh popili vse zaloge pi- va, kar so ga bile pripravile pivovarne, ki so delale s polno paro že od vohtev novega prezidenta. Evropski pivovarski industriji se obetajo vsaj za bližnjo bodočnost zlati časi, kajti povpraševanje po pivu v Ameriki ne bo popustilo, ameriška mdustrija pa nima na zalogi uležanega piva. Z mali-md izjemami ima ameriška policija pred pijanci mir, ker jih je malo, saj sd večina gasi samo žejo, pivo pa itak ni tako močno, da bi človeku zmešalo glavo. Poleg tega so se pa najbrž prijatelji opojnih pijač domenili, da ne bodo dajali zagovornikom prohibicije povoda, da bi nastopali proti odpravi prohioi-dje. Tragedija najboljšega poljskega alpinista Iz Strbskega Plesa prihaja vest o tragični smrti najboljšega poljskega alpinista, ki je zmrznil v Tatrah. V času, ko so pripravljali smučarji za velikonočni ponedeljek tekmo, ki pa je bila zaradi silnih snežnih metežev zadnji hip odpovedana, se je odigrala v bližini štrbskega Plesa tragedija, ki je zahtevala Človeško žrtev. Dva odlična poljska alpinista, profesor Burgermaier iz Poznanja in profesor Gron iz Hnezdrja, sta krenila na štrridnevno gorsko turo. Tretjega dne sta se vzpenjala na greben Ganeka, kjer sta zašla na ledenik in sta rabila cel dan, da sta prišla čezenj. Večer ju je zalotil na grebenu Ganeka, kjer sta morala prenočiti. Nesreča je hotela, da je divjal vso noč strahovit snežni metež in taiste pod šotorom sploh nista mogla zatisniti _či. Tako sta bi3a zjutraj, ko sta hotela nadaljevati turo, popolnoma izčrpana. iVofesor Burgermaier je mnnmr\\ §e predno sta se začela 3 tovarišem spuščati v dolino in tovariš ga je moral pustiti na galeriji Ganeka. Profesor Gron je po štirih urah naporne hoje popolnoma izčrpan srečno prispel v Popradske Plešo. Orožniška postaja in rešilna ekspedicija pa zaradi silnega snežnega meteža nista mogli ukreniti ničesar, da bi prenesli Burgermaierjevo truplo se istega dne v dolino. Počakati so morali, da se je vihar v gorah polegel in šele potem je krenila ekspedicija po truplo nesrečnega alpinista. Pokojni je bil star 33 let in je veljal za najboljšega poljskega alpimsta. POMNITE! Morda nikoli več ne boste imeli tako lepe prilike videti in slišati tako dovršenega umetnika in tako odličnega svetovnega pevca kot ie slavni ruski basist Zato si oglejte danes na vsak način njegov prvi in edini vele-ffrm Po slovitem romanu CervMitma ln glasbi M—e—tm Dane« nepreklicno »«tnJtkrw* ob 4^ %& In %10 evečer Elitni kino Matica Telefon 2124 Iz Trebnjega — Napredovanje. Napredoval je za podpre^Jedetika finančne kontrole pri od-defloo v Trebnjem pripravnik g. Ivan Ho-fimr. — Železniško upravo nuproišantOj da nam končno že uredi in primemo pokrije oba jarka pred poeta jo v Trebnjem. Cestna uprava je jarke ob dovozna cesti od državne ceste do postaje pokrila in je napravila ob cesti hodnik; železniško upravo pa naprošamo, da na svojem zemljišču pred postajo rodi odpravi nesnago, ki pade vsakemu tujcu takoj v oči, Se bolj pa v nos posebno ▼ poletnem času, ko se stoječa voda usmradi in se širijo blagodati tega smradu v okolici sicer lepe trebanjske železniške postaje. Prosimo železniško opravo, da ta nedostatek, ki ugledu našega le-roviščarskegn kran mnogo škoduje, čimprej odprsvd! Nenadna smrt. Škota so povabili na svečam banket, pa se m hotel odavati vabiru, ker ni vedel, kaj pomena izraz gratis, pripisan vabihi. Drugi dan so ga pa našli mrtvega za leksikonom pri Črki G. PLAKATE TlSKARhTA IZVRŠUJE Različne tiskovine Časopise, diplome! revije, vrednostne papirje koledarje srečke, knjige i. t. d enobarvni in ve c barvni tisk. pisma. razglednice, slike, osmrtnice, ovitke jedilne liste, cenike vizitke. računske zaključke, POROČNA MAZNAhULA in VABILA KATALOGE KUPIM GRAMOFON kupim. — Ponudbe: Belec, Radomlje. 1950 GLASB IZPOSOJAMO olosče. gramofone, radio-aparate ŠLAGER«, Aleksandrova o. 4. (prebod >Vilrtoriac palače) KLAVIR za 1500 Dtn proda železnikar, Pre valje. 1961 ENONADSTROPNA HIŠA v Ptuju naprodaj. — Informacije daje: Blazek, Ptuj, Prešernova ulica M. 1960 _ MESARIJO dobro idočo, odda v najem aH proda Sovine, Celje. Glavni trg. 1965 ARODNA IlSKARNA LJUBLJANA RNAFLJFVA ILICA 5 BRAK-JAZBECAK Jelenje-rdeč se je izgubil. — Proti nagradi ga je oddati v lekarni v Domžalah. 1962 FOTOGRAFA Laica-operaterja, tudi začetnika, sprejmem. Visoka provizija. — Ponudbe pod >Mala kavcija. 1967« na upravo »Slovenskega Naroda«. TRG. POMOČNIKA mešane stroke sprejmem takoj. — Ponudbe na: E3sbacher, Laško. 1963 PLAČILNEGA NATAKARJA s kavcijo 10.000 Din, za poletno sezono išče hotel > Centrale, Makarska. 1964 Din 4900.- > 3000.- > 1800.- > 850.- > 450.- > 380.- > 180.- POHISTVO Na obroke! — Na hranilne knjižice: masivne spalnice šperane spalnice pieskane spalnice Kuhinjska oprava Kuhinjska kredenca omare posterje Vse drugo pohištvo se dobi najceneje prt nas. Sprejemamo vsakovrstna naročila in popravna po konkurenčnih cenah. MIZARSTVO »SAVA«, LJUBLJANA. Kolodvorska ulica 18 — Miklošičeva cesta 6. Telefon 27-80. 1 704 SPALNICE Masivne poHtirane Din 5000.-šperane > 3200.- pieskane, kompletne a psiho tn ogledalom > 2000.-V zalogi imam vsakovrstne moderne spalnice in kuhinjske oprave po najnižjih cenah. Sprejemam naročila. M. ANDLOVIC, strojno mizarstvo Ljubljana, Romenskega uL 84. 24/L Modna konfekcija Najboljši nakup A. PEESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14 1DT VSE JE PRIZADELA KRIZA Zato smo pri nakupu previdni. Kupujemo tam, kjer je cenejše in boljše. Pri staroznani manufakturni trgovini R. MIKLAUC, LJUBLJANA, poleg Škofije. Dobro in poceni je staro geslo te več kot 60 let stare tvrdke! Originalna dvokolesa WafSenrad STEYR in specialna dvokolesa KOSMOS Zaloga ln zastopstvo: TRIBUNA F. BAT JE L, LJUBLJANA KABLOVSKA CKSTA 4. ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE 1 Din 1 1 i 1 1 1 6, - 7,- 8, - 8.- 9. -10.- 4,- Vam nudi čez ulico Vino: Metliško belo Namizno belo Bizeljsko rdeče Cviček Rizling Burgundec Ia Jabolčnik sladki Žganje: Tropinovec 50% Slivovka 48 % Rum čajni Hruševec 48% Brinjevec 45% Razni likerji od Din 40.-. Pri večjem odjemu primeren popust. Priporočam Vam tudi prvovrstna desertna vina, kakor tudi razne delikatese po konkurenčnih cenah. Točilnica in delikatesa: S. J. JERAfJ, Sv. Petra c 38 1 Din 20.-1 > 24.-1 > 24.-1 > 28.-1 > 32.-Din 28.- do 1 Za vse dokaze iskrenega sočutja povodom mirti našega dobrega očeta, brata, gospoda Ivana JTIartincn izrekamo za mnogoštevilno spremstvo na blago-pokojnikovi zadnji poti našo najprisrčnejšo zahvalo. Ljubljana, dne 20. aprila 1933. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. Specileini entel oblek ižuriranje, predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš. Ljubljana poleg hotela štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zaves, pregrinjal? ^ntlanje, Izdelovanje gumbnlc. Vsled najmodernelše ureditve podjetja — naimžlp cene. &a »Narodno _Za upravo ln inseratm «el lista: Oton Chrlstof. — Vsi v Iduhljanl.