INTERVJU
NASA TEMA
SPORT
Nenad Stojakovič, bivši
vrhunski športnik str. 26-27
Korupcija, najhujša bolezen Pungaršek: »Do končnice našega zdravstva str. 12-13 smo bili v igri za >Evropo<«
St. 22 / Leto 72 / Celje, 1. junij 2017 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak
novi tednik
Morski užitki za vse otroke
Otrokom tudi letos nekatere občine in podjetja omogočajo uživanje počitniških dni ob morju. Zmogljivosti so na voljo tudi tistim, ki morja zaradi socialnih stisk sicer ne bi videli. Naloga staršev pa je, da izpolnijo prijavo. str. 36-37
Dalmatinski večer s klapo
LEGINOBAND
Petek, 2. 6., ob 20. uri
Trg celjskih knezov 9, Celje
Kavarna^
PRI NEJCU_SLS
AKTUALNO
Lekarne: osnovni nasveti ostajajo brezplačni str. 3
GOSPODARSTVO
Inovacije: najboljši sta podjetji Bosio in Cetis str.
Prenovljen in jubilejni Mos
str. 5
KRONIKA ^^^^^^^^^^
Alkohol in traktor ne
gresta skupaj str. 14
NA PRAZNIČNEM OBISKU V
Občini Štore str. 29-31
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
Preverite prosta delovna mesta! str 17
POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO TEŽKIH KRAVAH! NUJNO! INFO: (02) 790 15 60, 031 733 637
IV	TRANSPORT PO SLOVENIJI
BREZPLAČEN!
ODKUP KRAV PO VIŠJIH CENAH
do 2,90 € + davek (bio + 0,30 €)
Aktualne dnevne cene: biki do 3,35 € + davek Aktualne dnevne cene: telice do 3,20 € -t- davek POVEČANO POVPRAŠEVANJE PO BIO ŽIVALIH (+ 0.30 €).
CL O
>
X CM
TEDENSKA PRODAJA MALIH TELIČK; cca 200-250 kg!_
i
X
Foto: celeia.si
Zagotovljeno plačilo v dveh dneh na vaš bančni račun.
^млв	d.o.o. Parmova ulica 53, SI-1000 Ljubljana
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Če delamo pod hudimi obremenitvami, moramo plačati davek telesu. Telo si vse zapomni, vse, kar smo mu naložili. In potem izda svoj račun.« Nenad Stojakovič, bivši rokometni reprezen-tant
»Zoper ljudi, ki prestopijo mejo, je treba ukrepati. V nasprotnem primeru se tisti, ki delajo dobro, počutijo bedasto.« Dr. Branko Lobnikar, soavtor zakona o preprečevanju korupcije
»Nostalgija v današnjih časih ni zaželena ... Danes žal nekaterim ni najbolj všeč, kadar obujamo dobre stare čase, a zgodovina Slovencev se ni začela leta 1991.« Janko Šopar, nekdanji novinar in voditelj televizijskih oddaj
Edina slabost je, da v dobri družbi čas prehitro mine.« Stane Ferenčak ml., predsednik štorskega društva vinogradnikov in kletarjev
»Če smo elita ljudje, ki ne škodimo drugim in pomagamo tudi s svojim denarjem, potem se strinjam s to oznako. Pomembno je, da delujemo pošteno in da to širimo med ljudi.« Marijana Kolenko, ravnateljica in članica Rotary kluba Celje
ČETRTEK 1	1 PETEK
29	\l/ 31
17	15
C/j	CvO
SOBOTA I	1 NEDELJA
N 1 / 30	31
■ 15	15
C£>
Zaključno delo v času statusa, sicer visoko plačilo
Posledice že občutijo vsi študenti
Če je še pred kratkim veljalo, da lahko študent Univerze v Ljubljani svoje zaključno delo, diplomsko ali magistrsko nalogo, pripravi in brezplačno zagovarja dve leti po preteku statusa, se je to zdaj spremenilo. Posledice že čutijo vsi študenti ljubljanske univerze, predvsem tisti, ki morajo, če želijo to storiti brezplačno, diplomirati ali magistrirati v naslednjih nekaj mesecih.
Statut o spremembi Pravilnika o prispevkih in vrednotenju stroškov je Univerza v Ljubljani sprejela februarja letos. Takrat so bile po besedah prorektorja Univerze v Ljubljani za področje pedagoškega dela prof. dr. Gorana Turka o tem obveščene tudi članice Univerze v Ljubljani. A zanimivo je, da po našem poizvedovanju študenti o spremembah niso obveščeni ali pa so za spremembe izvedeli šele pred dnevi, tudi zaradi našega poizvedovanja. A kot pravi Goran Turk, je univerza obvestila vse akterje in šuma v komunikaciji ne razume: »Sprememba je bila v novem statutu, ki je določal, da so vse obveznosti, ki jih opravlja študent, ko nima statusa, plačljive. To določilo je bilo obravnavano med pripravo novega statuta več kot leto, se pravi, da je bila javnost o tem obveščena z javno razpravo! V njej je sodeloval tudi študentski svet, tako da to ni nekaj, kar smo si izmislili letos in na hitro naredili!«
Obvestilo šele 22. maja
Vprašanja o spremembah smo na univerzo naslovili 19. maja, odgovore smo prejeli 24. maja. Po našem poizvedovanju in hkrati več kot tri mesece po sprejetih spremembah je univerza na svoji spletni strani 22. maja o tem objavila obvestilo. A kot pravi Turk, odločitve za obvestilo ni sprožila naša medijska hiša s svojim poizvedovanjem: »To obvestilo je odziv na vprašanja, ki so jih začele pošiljati članice.« Torej članice, ki naj bi bile o tem obveščene že davno ...
Turk sicer opozarja, da pravila določa statut, ki je ves čas javno objavljen: »Neprijazno je, da sprašujete, kdaj smo javnost obvestili, statut je ves čas javno objavljen.«
»Ampak ali to pomeni, da mora študent na spletni strani Univerze v Ljubljani
samoiniciativno poiskati statut, ga prenesti na svoj računalnik in ga prebrati, da vidi, če so slučajno uvedene kakršnekoli spremembe?« je sledilo naše vprašanje.
»Natančno tako! Zato pa imamo organe obveščanja, članice in študentski svet,« je pojasnil Turk. Kdo torej svojega dela ni izpolnil?
Kaj pa študenti mariborske univerze in samostojnih visokošolskih zavodov? Da pri njih velja enako pravilo, so nam sporočili
tudi iz Univerze v Mariboru. A s to razliko, da tam to pravilo ni sprejeto na novo, saj velja od nekdaj. Na podlagi 1. odstavka 14. člena Navodil o prispevkih in vrednotenju stroškov na Univerzi v Mariboru osebe, ki so brez statusa študenta (ne glede na to, kako dolgo so brez statusa), plačajo vse pristope k izpitom in druge posamične storitve Univerze v Mariboru. Torej tudi zaključno delo.
Fakultete, ki sodijo pod Univerzo v Ljubljano, sledijo pravilnikom ljubljanske univerze, fakultete, ki sodijo pod mariborsko, tudi večina,
ki jih je v Celju, pa tej. Samostojni visokošolski zavodi pravila, statute in spremembe sprejemajo samostojno in neodvisno od univerz, zato se pravila v posameznih zavodih razlikujejo.
Kdo je kriv za slabo obveščanje?
Ali gre za slabo obveščanje univerze ali slabo obveščanje fakultet, ne vemo. Ostaja pa dejstvo, da spremembe občutijo tudi tisti, ki šolanje končujejo in so odločitev o tem, kdaj bodo izkoristili dodatno leto, sprejeli pod drugačnimi pogoji.
EVA POPOVIČ, foto: splet
Določene fakultete imajo sprejete tudi notranje pravilnike, ki predvidevajo zadnji datum prijave zaključnega dela, če želi študent diplomirati ali magistrirati v tekočem študijskem letu. Na primer Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani določa datum 15. maj, študenti pa so se na nas z vprašanji, če statut univerze drži, začeli obračati tik pred 15. majem ali celo kasneje. Kljub temu so določene fakultete že v fazi pritožbe ali vsaj sprejemanja novih notranjih pravilnikov na način, ki bo zaključnim letnikom omogočil vmesno obdobje za prilagoditev.
AKTUALNO
3
OB ROBU
Osnovni nasveti ostajajo brezplačni
Plačljivi so daljši in vnaprej dogovorjeni posveti s farmacevtom
Pred časom je Slovenijo osupnila zgodba Mariborčanke, ki so ji v mariborskih lekarnah za postavljeno vprašanje - »Ali obstaja kakšno zdravilo, ki poskrbi za želodčno sluznico, ne da bi pri tem oviralo absorpcijo vitamina B12?« - izstavili račun. Čeprav je vodstvo mariborskih lekarn skušalo zaplet pojasniti, je med ljudmi kljub vsemu ostalo ogromno odprtih vprašanj. Mnoge tako zanima, kaj lahko v lekarni še vprašajo, da ne bodo tega dodatno plačali.
Za pojasnila in obrazložitev nove lekarniške storitve svetovanja, ki jo v lekarnah obračunavajo od 1. marca letos, smo prosili vodstvo celjskih lekarn, Lekarniško zbornico Slovenije in lastnika zasebne lekarne Apoteka pri teatru Dušana Husa, ki je tudi član upravnega odbora lekarniške zbornice. Slednji je bil edini pripravljen pojasniti nastalo situacijo.
Dušan Hus miri. Kot pravi, se za povprečnega obiskovalca ni skoraj nič spremenilo. Osnovna navodila glede uporabe posameznih zdravil v okviru izdaje zdravil ostajajo brezplačna. »Plačljive so storitve, za katere se mora stranka naročiti in zahtevajo več časa. Takšen razgovor traja od trideset do štirideset minut, okvirni cenik smo oblikovali v
zbornici, lahko pa lekarne tudi same glede na svoje postavke določijo cene. Nasveti ob izdaji zdravila, kar je pojasnilna dolžnost farmacevta, so vključeni v storitev izdaje zdravila na zdravniški recept. Tudi pri nakupu prehranskih dopolnil in drugih zdravil brez recepta, ki se prodajajo v lekarnah, so osnovni nasveti brezplačni,« pojasnjuje priznan celjski farmacevt. Težave, kot opozarja, nastanejo, ko ljudje zdravila naročijo na internetu, potem pa z najrazličnejšimi kitajskimi in ameriškimi proizvodi, katerih sestava našim farmacevtom ni znana, prihajajo v lekarne po nasvete. »Ljudje pričakujejo, da bo farmacevt na internetu iskal sestavo teh zdravil. In to je poraba časa izven pojasnilnih dolžnosti farmacevta, ki jih ima ob izdaji zdravila.«
Dušan Hus se je v pogovoru dotaknil tudi mariborskega primera, ko je gospa iskala nasvet, na pogovor pa ni bila naročena: »To vprašanje zagotovo ne sodi med po-jasnilne dolžnosti ob izdaji recepta. Nanj iz glave nista znala odgovoriti dva farmacevta in zaposlena je odgovor iskala približno dve uri. Lahko se vprašamo, koliko stane ura dela farmacevta, in to za nasvet, ko bolnik zdravila oziroma črpalke sploh ni kupil.«
O zdravilih s farmacevtom
Ponavadi nekaj osnovnih napotkov glede zdravila poda že lečeči zdravnik, ki zdravilo tudi predpiše. A je z uvedbo elektronskih napotnic teh nasvetov vedno manj. Dušan Hus pravi, da bi bilo sicer idealno, če bi lahko bolnike o zdravilu poučil že zdravnik, a to zaradi preobremenjenosti ni mogoče. Ne v Sloveniji ne v tujini. »Specialisti za zdravila smo farmacevti in o teh stvareh se ljudje pogovarjajo z nami. Zdravnik v sedmih minutah, kolikor ima časa za posameznega bolnika, tega ne more narediti. Kajti ta storitev, ko ima človek pet, deset ali celo več zdravil naenkrat, traja. Tega se je treba lotiti strokovno, saj le tako lahko preprečimo, da ne pride do nezaželenih učinkov ali navzkrižnega delovanja.«
Ravno zaradi tega v zbornici razvijajo aktivnosti za storitev »pregled in upora-
Ostati zdrav
To je zagotovo danes največja želja vsakega človeka. Vsak dan znova se zavem, kako resničen je rek: »Ko si zdrav, imaš vse.«
Ko človek zboli, ga na poti do ozdravitve čaka nemalo ovir. Prva je že ob stiku s sestro pri izbranem zdravniku. Nemalokrat se mi zdi, da ko človek uspe priti do zdravnika, je že skoraj na konju. Sestre so danes strožje in nemalokrat tudi uspešnejše kot najbolj stroge tajnice najbolj varovanih direktorjev. Osebni zdravnik, izmučen, preobremenjen in zasut s papirji ter vsak dan bolj odvisen od moderne tehnologije, bolniku redko uspe nameniti kakšen pogled. Posluša težave bolnika in med tem v računalnik že vnaša podatke za napotnice pri specialistih ali za naročila zdravil v lekarnah. Kamorkoli je bolnik napoten, se kalvarija začne znova. Na specialiste se ponavadi čaka toliko časa, da do naročenega datuma težava sama izzveni ali se človek nanjo navadi. V lekarnah čakalnih dob na srečo še ni, nas pa vedno pogosteje razveselijo besede zaposlenih: »To zdravilo je treba doplačati.«
LEA KOMERICKI
Čeprav se zdi, da delovnemu ljudstvu država vsako plačo vedno bolj oklesti, del tega denarja naj bi namenila tudi v zdravstveno blagajno, je slednja vsak mesec bolj prazna. Slovensko javno in brezplačno zdravstvo pa se iz dneva v dan bolj draži. Osnovna, brezplačna košarica je vedno bolj siromašna in kmalu bo treba vanjo nekaj dati, kajti iz nje ne bo mogoče vzeti ničesar več.
Javne ustanove, ki se financirajo iz javnega denarja, se morajo obnašati vedno bolj tržno. Tega pa večina vodstev javnih podjetij (v zdravstvu in drugih panogah) ne razume kot bolj gospodarno, temveč tako, da lahko storitve uporabnikom dodatno zaračuna, se pravi, da so manj dostopne. A glavno, da je javno.
ba zdravil«, že tri leta pa si prizadevajo, da bi tovrstne farmacevtske storitve kot v nekaterih drugih evropskih državah poravnala zavarovalnica. Kot so že pred časom zapisali v sporočilu za javnost, so v zbornici prepričani, da je pregled uporabe zdravil priporočljiv za vsakogar, ki za odpravo ali lajšanje zdravstvenih težav uporablja zdravila, izdana na recept ali brez njega, prehranska dopolnila in druge izdelke. Še posebej je priporočljiv za vse, ki uporabljajo pet ali več zdravil sočasno in/ ali več odmerkov zdravil na dan. Po mnenju Lekarniške zbornice Slovenije bi zlasti kronični bolniki, ki prejemajo več zdravil sočasno, morali imeti enkrat letno zagotovljeno iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja možnost do farmacevtove svetovalne storitve pregleda uporabe zdravil v okviru redne zdravstvene oskrbe.
LEA KOMERICKI Foto: arhiv NT (SHERPA)
V	znamenju čremse
V	okviru tedna gozdov je bila v domu kulture v Nazarjah podelitev različnih priznanj. Priznanje za najprizadev-nejšega gozdarja je prejela Barbara Polanšek, ki deluje v nazarski območni enoti zavoda za gozdove na področju urejanja gozdov.
Podeljena so bila tudi priznanja petim najskrbnejšim lastnikom gozdov. To so Andrej Grudnik iz Robanovega kota, Ciril Podkrižnik z območja Ljubnega, Janez Suhoveršnik z območja Gornjega Grada, Rudolf Zidarn z območja Nazarij in Edi Trap z območja Šoštanja. Nazarska območna enota zavoda za gozdove deluje na območjih Zgornje Savinjske in Šaleške doline, ki je najbolj gozdnato območje Celjskega.
Na prireditvi je bila za drevo leta razglašena čremsa, ki je avtohtona slovenska drevesna vrsta. Raste predvsem ob vodotokih in meri v višino od osem do dvanajst metrov. Spomladi jo bogatijo beli cvetovi. Nazarska območna enota je letos podarila po eno sadiko čremse vsaki občini na svojem območju. V sodelovanju z občinami je tudi določila mesta, kjer naj bi te sadike zrasle v drevo.
Ob tednu gozdov je bila v Nazarjah še razstava likovnih, literarnih in drugih izdelkov učencev osnovnih šol, ki delujejo na področju območne enote zavoda. Šolarji so ustvarjali na temo V gozdu sem gozd. Osrednja tema letošnjega slovenskega tedna gozdov je bila Znanje za gozd, kar je tesno povezano s 70-letnico delovanja Gozdarskega inštituta Slovenije.
BJ
ENERGETIKA CELJE
S storitvijo pregled uporabe zdravil bodo ob strokovnem pogovoru bolnikom svetovali o pravilni uporabi zdravil in odgovorili na njihova vprašanja. Ob koncu pogovora in pregleda posebej za to izobražen magister farmacije za bolnika pripravi seznam zdravil in ga zapiše na osebno kartico zdravil, ki je namenjena boljšemu pregledu jemanja zdravil, priporočljivo pa jo je zdravniku predložiti tudi pri zdravniških pregledih. Za storitev se bolniki predhodno dogovorijo. Izvedba storitve, ki traja med 20 in 30 minut, je cenovno enakovredno ovrednotena na nacionalni ravni - v vrednosti 27,59 evra.
PREKLOPITE na PLIN
4
GOSPODARSTVO
Najboljši sta podjetji Bosio in Cetis
Število prijavljenih inovacij ne odraža razmer na področju razvoja in raziskav v gospodarstvu celjske regije
Območna gospodarska zbornica Celje je že sedemnajsto leto zapored podelila priznanja za najboljše inovacije. Letos je na njenem razpisu sodelovalo manj podjetij kot prejšnja leta, saj se je prijavilo le devet podjetij z dvanajstimi inovacijami. Večinoma gre za družbe, ki na razpisih zbornice sodeluje že vsa leta, edini novinci so podjetji Tom Pit iz Šentjurja in Teraflam iz Ločice ob Savinji ter inovator Andrej Grabar iz Radeč. Skromno število prijavljenih inovacij vsekakor ne odraža stanja na področju raziskav in razvoja v regiji. To dokazujejo tudi iz leta v leto boljši podatki o prihodkih, izvozu in tudi dobičku gospodarstva.
Da je inovativnih podjetij v regiji vsekakor veliko več, poudarja tudi Hugo Bosio, solastnik in direktor celjske družbe Bosio, ki že vsa leta sodeluje na razpisih zbornice, letos pa je za svojo prijavljeno inovacijo dobila zlato priznanje. »Podjetja se premalo zavedajo, da morajo nekaj narediti tudi za promocijo inovacij, saj s tem sporočajo mladim, ki prihajajo s fakultet ali še študirajo, da se ukvarjajo z novimi izdelki in idejami. Ni vse v start-up podjetjih, ki jih sicer podpiram, ampak to, kar počnejo, je le prvi korak. Vse ideje in izdelke je namreč potem treba spraviti v proizvodnjo in od tega tudi živeti. Prepričan sem, da imajo podjetja v regiji veliko inovativnih izdelkov, saj drugače ne bi bila zasuta z naročili, le promocijo inovativnosti zanemarjajo,« pravi Hugo Bosio.
Inovacija,, za tovarno Škoda
Podjetje Bosio je zlato priznanje dobilo za komoro za ohlajanje izdelkov pri termični obdelavi, ki jo je razvilo in izdelalo za češko tovarno Škoda. Komora je del popolnoma avtomatizirane linije za žarjenje odkovkov, ki že šest mesecev uspešno deluje, pri čemer je kupec, pravi Hugo Bosio, z njo zelo zadovoljen. Zato v podjetju upajo, da jo bodo lahko prodali še drugim proizvajalcem
Ш
MESTNA TRŽNICA CELJE
domaie dobrote sredi metla
VEM, KAJ JEM!
— PRIDELANO DOM —
Poleg dveh zlatih priznanj je celjska gospodarska zbornica med prijavljenimi inovacijami podelila še štiri srebrna priznanja. Dobili so jih inovatorji iz podjetij Swatycomet, Tom Pit, Cinkarna Celje in GKN Driveline, ki je za svojo drugo prijavljeno inovacijo dobil še bronasto priznanje. Med bronastimi so letos tudi podjetje Teraflam, inovator Andrej Grabar in Štore Steel, ki je dobil tudi dve zahvali.
avtomobilskih delov v Nemčiji. »Pri nas je vsak izdelek narejen po željah in zahtevah kupca, zato brez inovacij ne moremo živeti. Razvijanje novih izdelkov pomeni, da moraš imeti v podjetju dovolj inženirjev in drugih ljudi >z odprtimi glavami<, s čimer pa imamo zaradi pomanjkanja primernega kadra na trgu kar nekaj težav,« pojasnjuje Bosio.
V podjetju Bosio, ki na leto ustvari od 10 do 12 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje in zaposluje 70 ljudi, imajo za letos vso proizvodnjo že zasedeno, polovico zmogljivosti imajo razprodanih tudi za naslednje leto. Največ, 40 odstotkov prihodkov, še vedno ustvarijo na ruskem trgu, prodaja na evropskem trgu, kamor se spet vračajo, predstavlja 30 odstotkov, ostali njihovi trgi so Indija, Pakistan in Bližnji vzhod.
Novost v industriji
varnostnih
tiskovin
S svojo letošnjo inovacijo se bo podjetje Bosio potegovalo za priznanje na državni ravni, kjer bo iz celjske regije v družbi najboljših tudi Cetis, ki je zlato priznanje dobil za razvoj nove zaščite za e-potne liste, ki jo je tudi patentiral.

Cetis z varnostnimi tiskovinami, kamor poleg potnih listov sodijo še bančne kartice, vozniška dovoljenja, volilni lističi in drugi dokumenti, ustvari več kot 60 odstotkov prihodkov. Podjetje je doslej potne liste naredilo za l1 držav in za potne listine nenehno razvija nove, še bolj zaščitene rešitve. Priznanje, a tudi
sama inovacija sta za Cetis zelo pomembna, poudarja predsednik uprave Roman Žnidarič. »Ta inovacija nam bo odprla marsikatera vrata na trgih, kjer smo že prisotni, in tudi na tistih, kjer nas še ni. Vsekakor pa je tudi velika spodbuda zaposlenim, da bodo še naprej skrbeli za nenehne izboljšave naših izdelkov in bomo lahko tudi
»Brez inovacij ne bi bilo podjetja Bosio,« pravi solastnik in direktor Hugo Bosio.
v prihodnje sledili konkurenčnim podjetjem v svetu ali jih celo prehiteli.«
Nova zaščita za e-potne liste je plod sodelovanja z ljubljanskim Kemijskim inštitutom, nastala pa je povsem po naključju, ko je eden od Cetisovih kupcev iz tujine spraševal po točno določen izdelku in so ga potem v Celju tudi razvili. Žnidarič pravi, da so s to inovacijo ustvarili že nekaj milijonov evrov prihodkov in kar je še bolj pomembno, zaradi nje bodo v podjetju na novo odprli približno petdeset delovnih
Roman Žnidarič, predsednik uprave Cetisa: »Nova zaščita za potne listine podjetju prinaša dober zaslužek in odpira nova delovna mesta.«
mest. Za katero državo so najprej izdelali novo zaščito v potni listini, Žnidarič ne želi razkriti, pravi le, da gre za eno večjih v Južni Ameriki in da se zdaj z njo pogovarjajo tudi o nadaljevanju sodelovanja. »Ta naša nova zaščita je zelo kakovostna in je novost v industriji, v kateri delujemo. Predstavili smo jo že na sejmu v Cannesu, ki je eden največjih na področju varnostnih dokumentov, in tudi nekaterim državam v Afriki,« še dodaja Žnidarič.
JANJA INTIHAR Foto: GrupA
Atlantida prižgala novih pet zvezdic
WWW.SIMBIO.SI
I Л
Butični hotel Atlantida je svoje prve goste sprejel že konec lanskega poletja. Po zaključku gradnje konferenčne dvorane so ga pred dnevi tudi uradno odprli in predstavili javnosti. Gre za eno največjih turističnih naložb v regiji, ki prinaša 152 novih razkošnih prenočiš s storitvami na visoki kakovostni ravni. Odprtja se je udeležil tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek.
Podjetje Atlantida Rogaška je v lasti hrvaškega poslovneža Izidorja Sučića, ki Rogaško Slatino obiskuje že tri desetletja. Iz te osebne naklonjenosti kraju je dozorela odločitev, da se v turistično ponudbo Rogaške Slatine vključi tudi kot investitor.
Atlantida Boutiqu hotel ima v 76 sobah in 13 apartmajih 152 ležišč. Spanje v hotelu stane v povprečju 150 evrov na noč, sobo je mogoče dobiti že za 90 evrov, za razkošje predsedniškega apartmaja pa je treba odšteti do 440 evrov na noč. Trenutno je v hotelu zaposlenih 32 oseb, predvidoma bo število naraslo na 45.
Hrvaški poslovnež v Rogaški Slatini zgradil butični hotel višjega cenovnega razreda
tudi na bolj oddaljene trge, kot sta Kuvajt in Dubaj.
Breme preteklih
poslovnih
zapletov
Senco na vzpon Atlantide v Rogaški Slatini meče zaplet z gradbenim podjetjem Gradia, ki je v zadnji fazi nedokončano gradbišče celo zapustilo. Kot je dejala Plojeva, so gradbeni projekt zaključili v lastni režiji. Ali je Gradia tudi v resnici v stečaju prav zaradi Atlantide, bo jasno po končanih sodnih postopkih. V sodne postopke, povezane predvsem z izvorom denarja, pa je na Hrvaškem vpleten tudi investitor Izidor Sučić. Na vprašanje, ali je imel zaradi tega kakšne pomisleke ob podpori projektu, je gospodarski minister Zdrav-ko Počivalšek dejal, da je vsakdo nedolžen, dokler ni dokazano drugače, in da Sučiću v Sloveniji nimajo česa očitati. »Ta hotel je pomemben tudi zato, ker gre za čisto >greenfield< naložbo. Verjamem, da bo dobrodošla spodbuda tudi za druge investitorje in podjetja,« je še dodal Počivalšek.
StO
Foto: SHERPA
»Investitorju in zaposlenim želim, da bodo to zgodbo pogumno izpeljali. Slovenija mora postati petzvezdična destinacija za zelena doživetja. Hotel Atlantida gre točno v to smer,« je ob odprtju dejal gospodarski minister Zdravko Počivalšek. Ob njem so trak prerezali še direktorica Zdenka Ploj, investitor Izidor Sučić in slatinski župan Branko Kidrič.
Tako je ob nekdanjem, zdaj povsem prenovljenem hotelu Boč zrasla novogradnja, vredna 16 milijonov evrov. Zemljišče je investitor kupil leta 2010, tri leta kasneje je pridobil gradbeno dovoljenje in leta 2014 so zabrneli stroji. Projekt že od samega začetka vodi direktorica Zdenka Ploj. Kot je poveda-
la, se je hotel že uveljavil na turističnem zemljevidu, saj je v aprilu dosegel tretjinsko zasedenost.
V prvih mesecih so v hotelu Atlantida imeli obiskovalce iz 39 različnih držav. Prevladujejo gostje iz Rusije, Ukrajine, Slovenije, Italije, Kazakstana ter s Hrvaške, v prihodnje pa resno računajo
GOSPODARSTVO
5
Prenovljen in jubilejni Mos
Država partnerica na sejmu bo Republika Hrvaška - V Celje bo prišlo najmanj 1.600 razstavljavcev
Čeprav so do letošnjega Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti še približno trije meseci, so v družbi Celjski sejem predstavili nekaj novosti, ki so jih pripravili za jubilejni, že petdeseti sejem. Kot je dejal predsednik upravnega odbora Franc Pangerl, Mos kljub vedno večji digitalizaciji poslovanja še naprej ostaja pomembno stičišče podjetnikov in poslovnih idej ter prireditev, na katerih si lahko obiskovalci v živo ogledajo novosti v gospodarstvu, podjetja pa sklepajo posle. Mos bo letos še bolj kot prejšnja leta jasno razdeljen po posameznih vsebinskih sklopih, spremljale ga bodo številne strokovne prireditve, ki jih bodo pripravili obrtna in gospodarska zbornica, ministrstvo za gospodarstvo in tudi drugi.
Najpomembnejša letošnja novost je partnerstvo z Republiko Hrvaško. Kot je pojasnila članica upravnega odbora družbe Celjski sejem Nina Ermenc Pangerl, sodelovanje s sosednjo državo ni naključje, ampak je posledica dobrih gospodarskih odnosov. Po obsegu blagovne menjave, ki znaša 3,6 milijarde evrov, je Hrvaška na četrtem mestu v Sloveniji, Slovenija pa je tretja najpomembnejša gospodarska partnerica Hrvaške. »Hr-
Predstavniki družbe Celjski sejem, ministrstva za gospodarstvo, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in hrvaške vlade so že napovedali nekaj novosti na letošnjem Mosu.
vaška podjetja in obrtniki, a tudi njihove gospodarske in obrtne zbornice so na Mosu prisotni že zelo dolgo, saj so spoznali, da je sejem v Celju za njih zelo pomemben,« je povedala Nina Ermenc Pan-gerl.
Tudi hrvaška veleposlanica v Sloveniji Vesna Terzić je poudarila, da ni naključje, da bo Hrvaška septembra prva država partnerica jubilejnega Mosa. Prepričana je, da se bo, tudi zaradi sejma, gospodarsko sodelovanje med državama v prihodnje še krepilo, saj je to v interesu podjetnikov in obrtnikov z obeh strani meje. Pomočnica hrvaške ministrice za gospodarstvo Ana Mandac pa pričakuje,
da se bo Hrvaška na sejmu predstavila v najboljši luči in da bodo njeni podjetniki v Celju sklenili čim več poslov.
Razdeljen na pet področij
Poleg Hrvaške bo na letošnjem Mosu sodelovalo še najmanj 35 držav. Prijave sicer še vedno prihajajo, a je do zdaj udeležbo na sejmu napovedalo že približno 1.600 razstavljavcev. Več podjetij bo prišlo iz vseh držav nekdanje Jugoslavije, prisotna bodo podjetja iz Evrope, Južne Amerike in z Bližnjega vzhoda. Že tretjič zapovrstjo se bo predstavila tudi Kitajska, ki bo v okviru Premium Brands China gostila 80 podjetij, večinoma s
Bo na Gomilskem spet zaživel lesni center?
Na območju nekdanje Čmakove žage v občini Bra-slovče, kjer je nazadnje, do stečaja pred sedmimi leti, delovalo podjetje Biva hiše, naj bi ponovno obudili lesni center. Novo, veliko in moderno žago naj bi zgradilo škotsko družinsko podjetje BSW Timber Group, ki bi dejavnost v prihodnjih letih širilo tudi drugod po Sloveniji. V Braslovčah, kjer si že nekaj let prizadevajo za postopno oživitev nekdanjega lesnega centra, so napovedi nove investicije veseli, a ostajajo previdni.
Po neuradnih informacijah naj bi škotsko podjetje, ki ima v Veliki Britaniji že sedem žag in še eno v Latviji, v postavitev žage na Gomilskem vložilo 21 milijonov evrov,
to pa bi v Savinjsko dolino prineslo do sto novih delovnih mest. Na ministrstvu za gospodarstvo številk uradno niso želeli ne potrditi ne zanikati. Pravijo, da bodo več povedali, ko bo investitor predložil vse vloge z opisom investicije. Da so ocene naložbe, ki so prišle v javnost, nekoliko napihnjene, meni braslovški župan Branimir Strojanšek. Kot pravi, se občina že nekaj časa zaveda, da je treba to območje ponovno oživiti, zato občinska uprava že pripravlja predlog spremembe občinskega prostorskega načrta. Strojanšek poudarja, da nikakor ne gre za širitev, temveč izključno za oživitev območja, ki je že več desetletij namenjeno tej dejavnosti. »Seveda bo pri
Gorenje raste izven Evrope
Skupina Gorenje uspešno zmanjšuje svojo odvisnost od evropskega trga. V prvem letošnjem četrtletju je v primerjavi z enakim lanskim obdobjem prodajo izven Evrope povečala za 38 odstotkov. Pomembno rast je dosegla zlasti v Severni Ameriki in Avstraliji, na Bližnjem in Daljnem vzhodu, Kavkazu in v Aziji.
Trgi zunaj Evrope v strukturi prihodkov, ustvarjenih s prodajo gospodinjskih apa-
ratov, predstavljajo že 12-od-stotni delež, kar je 3 odstotne točke več kot pred letom. Gorenje letos več proda tudi v državah Beneluksa, kjer povečuje tržni delež z izdelki premijske blagovne znamke Atag. Za 5 odstotkov je večja prodaja v vzhodni Evropi, v Ukrajini pa se je povečala za kar 50 odstotkov. V Nemčiji in Veliki Britaniji je bila v prvem četrtletju prodaja nekoliko nižja kot lani v enakem času. Razlog je ukinitev neka-
področja mehatronike.
Jubilejni Mos, ki bo trajal od 12. do 17. septembra, bo imel sodobnejšo in tudi preglednejšo zasnovo. Izvršni direktor družbe Celjski sejem Robert Otorepec je napovedal, da bo sejem bolj kot prejšnja leta po vsebini jasno razdeljen na pet področij -na gradnjo in obnovo doma, na opremo in materiale za obrt in industrijo, na kam-ping in karavaning, na poslovne storitve in poslovne priložnosti ter na ponudbo izdelkov široke potrošnje.
JANJA INTIHAR Foto: Celjski sejem
Polzela naprodaj za 2,8 milijona evrov
Stečajni upravitelj Zlatko Hohnjec je pripravil predlog prodaje Polzele. Odločil se je za zbiranje ponudb, izhodiščna cena za tovarniški kompleks pa naj bi bila 2,8 milijona evrov. Razpis bo objavljen šele potem, ko bodo o predlogu odločili tudi največji ločitveni upniki. Večina premoženja tovarne nogavic je namreč zastavljena.
Zlatko Hohnjec je že objavil tudi osnovni seznam preizkušenih terjatev. Upniki, kar 492 jih je, so prijavili za malo manj kot 8,5 milijona evrov terjatev, od tega je 3,1 milijona evrov prednostnih. Poleg bivših delavcev, ki jim je podjetje ostalo dolžno nekaj plač, odpravnine in še nekaj drugih denarnih nadomestil, ki izhajajo iz dela, ima veliko terjatev do propadle Polzele tudi država. SDH je prijavil 650 tisoč evrov terjatev, ministrstvo za gospodarstvo več kot milijon evrov, finančna uprava 700 tisoč evrov, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pa 200 tisoč evrov.
Terjatev do podjetja je prijavila tudi bivša direktorica Karmen Dvorjak. Skupaj z obrestmi znaša 26.600 evrov. Dvorja-kova je terjatev prijavila kot prednostno, vendar jo je stečajni upravitelj priznal kot navadno. To pomeni, da je možnost, da bo bivša direktorica dobila kakšno poplačilo, zelo majhna.
Poleg osnovnega seznama terjatev je tudi že znano, koliko je vredna tovarna, ki je v stečaju od lanskega decembra. Tržna vrednost industrijskega kompleksa, treh prodajaln, zemljišča in nepremičnin zunaj tovarniškega kompleksa znaša malo manj kot 5 milijonov evrov, likvidacijska vrednost pa 3,3 milijona evrov.
JI
V
Štirideset let velenjske Skaze
Družinsko podjetje Skaza iz Velenja je obeležilo 40-le-tnico delovanja. Začelo je kot garažno podjetje, danes se uvršča med najpomembnejše proizvajalce na področju plastike in tudi med najbolj uspešne družbe v Sloveniji.
Podjetje Skaza na leto ustvari več kot 30 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, od tega približno polovico z izdelki za pohištveno industrijo, kjer je med njegovimi večjimi kupci švedska Ikea. Po deležu ustvarjenih prihodkov sledijo elektroindustrija, industrija bele tehnike in avtomobilska industrija. Poleg tega ima Skaza tudi izdelke lastne blagovne znamke.
JI
ponovni vzpostavitvi lesnega centra nujno treba upoštevati vse zakonske predpise in omejitve glede vplivov na okolje in posegov v prostor,« je odločen župan, ki se je s predstavniki škotskega podjetja pred dvema letoma že sestal. A kot je dejal, v zadnjem času novih stikov niso imeli. »Tudi z lastniki zemljišč se pogovarjamo zgolj o možnostih sodelovanja, drugih aktivnosti, ki bi nakazovale na to, da se projekt bliža realizaciji, pa trenutno ni.«
Škotsko podjetje, ki bi v Sloveniji najprej investiralo v žago na Gomilskem, nato pa dejavnost postopno širilo po Sloveniji, je oktobra lani pri nas že ustanovilo podjetje BSW. SI, upravljanje naložb.
LK
terih prodajnih akcij cenejših gospodinjskih aparatov.
Skupina Gorenje je v prvih treh mesecih ustvarila malo manj kot 306 milijonov evrov prihodkov od prodaje, kar je za 7 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in tudi več, kot je načrtovalo vodstvo družbe. Čisti dobiček je znašal 2,1 milijona evrov, lani v enakem času je imela skupina 600 tisoč evrov čistega dobička.
JI
6
IZ NAŠIH KRAJEV
ROBERT GORJANC
OB ROBU
Velik korak za Celje
Čez nekaj let se bomo seje celjskega mestnega sveta, na kateri so bili sprejeti odlok o linijskih avtobusnih prevozih in še nekateri prometni dokumenti, morda spomnili kot ene tistih legendarnih sej, na katerih so se pisali mejniki v razvoju mesta. Sprejem odloka bi namreč zagotovo lahko imel daljnosežne posledice, ki bi morale vplivati na spremenjene potovalne navade in način življenja v mestu. Morda smo v Celju res kar nekaj časa čakali na odločilne poteze
mestnih oblasti, čeprav je odločenost, da tudi knežje mesto krene po poti novih standardov mobilnosti razvitih mest, očitna. Šlo je bolj za vprašanje tehnike in strategije kot vizije, ali javni mestni avtobusni promet v Celju potrebujemo ali ne.
Da ga, je celostna prometna strategija, ki jo je mestni svet sprejel na zadnji seji, samo še dodatno »brutalno« statistično in tudi sicer potrdila. Približno sto tisoč vozil se dnevno premika na Mariborski, Kidričevi in na drugih prometno najbolj obremenjenih cestah. To je eden od ključnih razlogov, da se Celje v slovenskem merilu uvršča med mesta z največ prekoračitvami PM10 trdih delcev. O velikem številu prometnih nesreč, nevarnih razmerah za kolesarje in pešce ob tako gostem prometu, zatrpanosti s pločevino in prometnem kaosu v mestnem središču (zlasti v Prešernovi ulici) in povečanem hrupu ne gre izgubljati besed.
Bil je skrajni čas za ukrepanje in za odločilni korak na poti do mestnega avtobusnega prometa. Izkazalo se je, da tudi ni več razloga za čakanje na dograditev Ceste Janeza Cvirna, kot se, po še enem prometnem odloku na zadnji seji mestnega sveta, po novem imenuje nekdanja severna vezna cesta.
Če je bil razpis Eko sklada za subvencioniranje okolju prijaznih avtobusov tisti jeziček na tehtnici, ki je pospešil odločitev po dolgem premlevanju različnih možnosti in izračunov v celjski občini, potem lahko samo rečemo, da se je pojavil v pravem času. V občini morda trenutno še ni finančne moči za nakup električnih avtobusov, kar je bila sicer prvotna želja. Glede tega se občina še ni povsem izjasnila, sodeč po izjavah Mirana Gaberška, glavnega izvršnega stratega celjske prometne (pre)ureditve, se bolj nagiba k nakupu cenejših dizelskih avtobusov.
A bolj kot model avtobusa, ki tako mora biti ekološki, ker sicer ga ne bi bilo, je pomembno, da javni linijski avtobusni promet po dostopnih cenah v Celju dokončno bo in da poti nazaj ni več. Pri tem vendarle velja opozoriti, da je uvedba mestnega avtobusnega prometa le eden od korakov, čeprav med najpomembnejšimi, za prihodnjo okolju in trajnostni mobilnosti prijazno prometno ureditev, ki postaja standard naprednih in ozaveščenih mest v Evropi in po svetu.
Z enako vnemo in odločnostjo se bo v okviru uresničevanja ciljev celostne prometne strategije treba spopasti tudi z izzivi pri širitvi mreže kolesarskih stez po mestu, vzpostavljanju sistema izposoje koles, nadaljnjem postopnem zapiranju ožjega mestnega središča za parkiranje (Prešernova in Gosposka ulica, del Ljubljanske ceste od Maksimiljana naprej, razen parkirišča ob nekdanjem hotelu Turška mačka) in uvajanju Parkiraj in vozi mobilnih oblik, ki bodo lahko polno zaživele z uveljavitvijo mestnih avtobusnih linij.
Kombinacija vseh teh rešitev skupaj bo tista prava zmagovalna kombinacija, enaka visokemu loterijskemu dobitku.
45 tisoč evrov za posodobitve v šoli
PREBOLD - Svetniki so potrdili predlog o razporeditvi presežka sredstev Osnovne šole Prebold iz lanskega leta, kar bo v šolo prineslo nekaj novosti in posodobitev. Na seji so tudi razrešili podžupana Marjana Golavška z mesta člana Sveta zavoda Osnovne šole Prebold.
Svet zavoda Osnovne šole Prebold je občino opozoril, da podžupan Marjan Golavšek ne more imeti mesta v svetu zaradi nezdružljivosti s funkcijo podžupana. V občini so po pregledu zakonodaje in glede na mnenje protikorupcijske komisije ugotovili, da sta funkciji res nezdružljivi, in na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja za članico sveta zavoda imenovali Lilijano Kač. Sicer je župan Vinko Debelak povedal, da zanimanja za delo v svetu ni. »Krivdo« za to je pripisal državi, ki članom sveta nalaga le majhne pristojnosti, s katerimi ne morejo doseči večjih sprememb.
Sicer so se svetniki seznanili tudi z razporeditvijo presežka sredstev šole iz leta 2015 in potrdili predlog o razporeditvi sredstev iz lanskega leta. Osnovna šola Prebold bo 45 tisoč evrov presežka iz minulega leta namenila za nakup nove računalniške opreme, treh interaktivnih tabel, garderobnih omaric in knjižnih polic, obnovo parketa v nekaterih učilnicah, nakup opreme za učilnice in za nekatere manjše posodobitve. EP
Razpis Eko sklada jeziček na tehtnici
Miran Gaberšek iz MOC o uvedbi mestnih avtobusnih prevozov
Razen živahne razprave o tem, da bi Mestna občina Celje morala povezati tudi primestna naselja, polemik ob odločitvi za uvedbo linijskih avtobusnih prevozov v Celju v mestnem svetu ni bilo. Gre za že dolgo in težko pričakovano storitev za prebivalce knežjega mesta.
Po napovedih bo zaživela v prvih mesecih prihodnjega leta, razpis za koncesionarja bo zunaj še letos. Kaj je prevladalo, da v občini ne bodo več čakali na izgradnjo severne vezne ceste, s kakšnimi avtobusi se bomo lahko vozili in še na druga vprašanja o uresničevanju tega pomembnega projekta je po sprejetju odloka v mestnem svetu odgovarjal Miran Gaberšek, višji svetovalec za okolje in prostor ter komunalo v celjski občini.
Zakaj v shemo linij niso zajeta tudi primestna naselja (Lopata, Gorica, Trnovlje, Šmartno v Rožni dolini ...)?
Zaenkrat to ni predvideno, ker bi z daljšimi linijami bilo tudi več stroškov. V začetku projekta si občina ne more privoščiti prevelikih finančnih obremenitev.
Zakaj je celjska občina potrebovala toliko časa za odločitev, da je vzpostavila mestne avtobusne linije?
Na zadnjem posvetu, ki smo ga imele mestne občine
»Mirana Gaberška res ne vidimo vsak dan s kravato, to že mora biti poseben razlog,« je svečano opravo našega sogovornika v mestnem svetu na dan sprejemanja celostne prometne strategije in odloka o vzpostavitvi linijskih avtobusnih prevozov komentiral celjski župan Bojan Šrot.
na temo javnih prevozov, je bilo ugotovljeno, da je strošek zelo velik. Primer je Mestna občina Novo mesto, ki jo vsak prepeljan potnik stane tri evre. Izračunali so, da letno prepeljejo dvesto tisoč potnikov, kar jih stane šeststo tisoč evrov, in da morajo nekaj spremeniti, ker je to enostavno predrago. Poleg tega imajo samo štiri avtobuse, s katerimi lahko izvajajo mestni potniški promet na relativno majhnem območju. Sliši se preprosto, vendar če že-
limo kakovosten javni potniški promet, je to prevelik strošek, ki bi lahko segal tudi do dveh milijonov evrov. Zato želimo z nižjimi stroški doseči dokaj velik učinek.
A vendar, zakaj imata na primer Nova Gorica in Velenje mestni promet in to brezplačen, Celje pa sploh ne?
Ne bo povsem držalo. Celje je del sistema primestnega potniškega prometa, pri čemer je res, da je frekvenca prevozov na pol ure oziroma uro, z mestnimi linijami pa bo avtobus vozil na dvajset minut. Ravno iz razloga, da že obstaja sistem primestnih prevozov, ni bilo nuje po hitenju kot kje drugje, kjer primestnih linij sploh ni bilo.
Mestni avtobusni promet ni zasnovan komercialno, odlok predvideva subvencijo v višini pol milijona evrov. Bo to zadostovalo?
Nikjer v svetu javnega potniškega prometa ni mogoče financirati samo s prodajo vozovnic. Predvidena subvencija je namenjena pokrivanju razlike v ceni do tržne vozovnice. Je pa jasno: več kot bo linij, višja bo cena. Po drugi strani: več kot bo pripeljanih potnikov, nižja bo subvencija, to je tudi končni cilj občine. Več prepeljanih potnikov pomeni manj prometa, manj onesnaženja, bolj čisto Celje.
Z dostopnimi cenami vozovnic družine morda ne bodo več potrebovale drugega avtomobila.
Zakaj ta preobrat in odločitev za mestne avtobusne prevoze, potem ko je bil doslej ves čas projekt vezan na gradnjo severne vezne ceste?
Razlog je zagotovo, da je Eko sklad objavil razpis za subvencioniranje nakupa okolju prijaznejših avtobusov. V občini nas je to spodbudilo k odločitvi, da je zdaj pravi čas, da ponujeno priložnost izkoristimo, bilo bi nespretno, da je ne bi. Sicer se najbrž še ne bi odločili za izvedbo projekta. Severna vezna cesta, ko bo dograjena, bo sicer bistveno olajšala učinkovito vzpostavitev linij, zato so prej omenjene linije samo začasna rešitev.
Za nakup kakšnih avtobusov se ogrevate v občini?
Električna vozila so danes zelo moderna, vendar zaradi kratkih razdalj še vedno ne najbolj uporabna, tudi drugod po svetu. Za primer naj navedem Dunaj, kjer so se na podlagi študije odločili za nakup dizelskih avtobusov, ki so še vedno najcenejši. Ob tem na Dunaju razmišljajo, če z avtobusi pripeljejo določeno število potnikov, se ti ne vozijo z avtomobili in učinek je dosežen.
ROBERT GORJANC Foto: GrupA

v^Prtvnici
Modra linija:
Center CE - Lava - Ostro-žno - Center CE (Gregor-
Ultca Frankolo

Cesta v Ti
»ucova ulico
Lava
Res'/e'/3 ulica
■ It&c
a Štajerska
O
i cona Lava O
* Shopping cen« w Citycenter Cel.
Industrijska cona Celje - vzhod
Cinkarna metalurško a
kemična industrija... /
Ki
Predvidena začetna shema krožnih linijskih mestnih avtobusnih prevozov v Celju.
IZ NAŠIH KRAJEV
7
Zdravstveni dom po devetih letih v izvrstni kondiciji
V ZD Šmarje pri Jelšah za četrt milijona novih investicij
ŠMARJE PRI JELŠAH - V zdravstvenem domu so v začetku tedna namenu predali novo reševalno vozilo in prenovljene prostore za ekipo nujne medicinske pomoči. »Javni zavod zapuščam v dobri finančni kondiciji, kadrovsko okrepljen in tehnično izvrstno opremljen,« je ob tem dejala zdaj že nekdanja direktorica Irena Nunčič. S prvim junijem šmarski zdravstveni dom prevzema Jasna Žerak.
Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah sicer pokriva šest občin Obsotelja in Kozjanskega. Temu primerno mora zagotoviti tudi kadrovsko zasedbo in dobro opremljenost dislociranih zdravstvenih postaj. Nun-čičeva je predstavila končan prvi in drugi del obnove kleti zdravstvenega doma v Šmarju, tretji bo končan kmalu. Skupna vrednost del znaša
Strokovni direktor Ali Nassib, v. d. direktorice Irena Nunčič in vodja reševalcev Dorijan Zabukovšek pred novim reševalnim vozilom
približno 90 tisoč evrov. Malo manj kot 170 tisočakov je stalo novo reševalno vozilo. Kot je dejala, je zelo ponosna, da je z novimi prostori zdravstveni dom dobil tudi dodatno ekipo nujne prve pomoči.
»S pridobitvijo smo izjemno zadovoljni, saj to pomeni, da so naše enote vrhunsko opremljene na celotnem območju, ki ga pokrivamo,« je bil zadovoljen prvi mož reševalne službe Dorijan Zabukovšek. »Zagotovili smo nov prostor za garderobo, skladišča in prostor za dezinfekcijo. V zadnjem času si močno prizadevamo, da bi zavod dobil status učne ustanove, zato smo v ta namen uredili učni kabinet za usposabljanje na področju nujne medicinske pomoči. Garažo smo v celoti obnovili in zamenjali dotrajana dvižna vrata. Reševalci so dobili prostor za sestanke in
jedilnico,« je povedala Nun-čičeva. Po dveh mandatih je zadnje leto zdravstveni dom vodila kot vršilka dolžnosti.
Po znanih kadrovskih zapletih s svetom zavoda, ki je ni več želel na mestu direktorice, je bila v boju za direktorsko mesto v petem poskusu poražena. »Ko sem leta 2008 zasedla to mesto, je imel zdravstveni dom 33 tisočakov minusa pri tekočem poslovanju, lani smo zabeležili 140 tisoč evrov presežka. S takratnih sto zaposlenih se je število povzpelo na 127. Ob tem smo vsako leto poskrbeli za omembe vredne investicije, kar nas danes uvršča med tehnično najbolje opremljene zdravstvene domove. Javni zavod je v tem času postal primer dobre prakse in svoji naslednici želim dobro delo tudi v prihodnje,« je zaključila Nunčičeva.
SAŠKA T. OCVIRK
Občina proti »Hudournikovi« trojici
Štorska občina zahteva od nje približno tri milijone evrov glavnice
ŠTORE - Zaradi nekdanjega občinskega poroštva nekdanjemu domačemu zasebnemu podjetju Hudournik ima občina več milijonov evrov škode. Visoke denarne zneske še vedno odplačuje. Občina zato v civilni tožbi toži trojico, ki je bila povezana s poroštvom Hudourniku. Od nje želi povrnitev škode.
Kljub temu da je bilo poroštvo brez vednosti občinskega sveta -občinski svet bi namreč nanj moral privoliti - je pravno obveljalo. Občina Štore je tako morala začeti bankam in drugim finančnim ustanovam plačevati astronomsko visoke zneske. V obdobju županovanja nekdanjega župana Franca Jazbeca so nastale obveznosti tako zaradi »sodelovanja« s podjetjem Hudournik kot tudi zato, ker je občina izgubila tožbo Slovenskih železnic za povračilo sredstev za vzdrževanje izvennivojskih prehodov.
Občina Štore je tako morala lani odplačati 168 tisoč evrov starih obveznosti do finančnih in drugih ustanov, ki so nastale v času Jazbeče-vega županovanja. Po letih, ko se je občina zaradi vsega tega utapljala v dolgovih, ji je lani uspelo dokončno odplačati obveznosti do Grunt nepa, SKB banke in Banke Koper. Doslej je odplačala 2,9 milijona evrov, ostalo ji je še okoli štiristo tisoč evrov. Ta denar dolguje Slovenskim železnicam in Novi KBM, pravni naslednici banke Raiffeisen.
Občina jih toži
Na svoji zadnji seji so se seznanili s sodnimi postopki v zadevi Hudournik tudi občinski svetniki. V javnosti namreč še vedno močno
odmeva odločitev celjskega višjega sodišča, ki je konec aprila v tem primeru sprejelo oprostilno sodbo. Tako je oprostilo očitane goljufije nekdanjega župana Jazbeca, direktorja nekdanjega podjetja Hudournik Stanka Zakelška in nekdanjo direktorico občinske uprave Irenco Ocvirk. Oproščeni lahko zdaj od države zahtevajo povrnitev stroškov, ki so jih imeli med kazenskim postopkom.
Poleg tega obstaja civilna tožba Občine Štore proti tej trojici za povrnitev škode. Do zastaranja namreč ni prišlo, saj je opravljen kazenski postopek roke za zastaranje odložil. »Kazenski postopek je končan. V sklopu obstoječe pravde je treba rešiti še nekaj težav. Računam, da bo pravda nadaljevana še letos,« je povedal odvetnik občine Marjan Feguš. »Tožbeni zahtevek je prilagojen škodi, ki je občini nastala zaradi ravnanj oseb, ki so bile udeleženci kazenskega postopka. Obstaja optimizem, da se bo v pravdi izkazalo, da civilna odgovornost obstaja, in da bo zadeva popravljena vsaj na papirju,« je dodal odvetnik. Glavnica tožbenega zahtevka znaša približno tri milijone evrov.
»Ob tem se pojavlja dilema, kako to izterjati. Če bo tožbeni zahtevek zavrnjen, bo nastal zaplet zaradi pravdnih stroškov. Tisti, ki v civilni pravdi ne uspe, mora poravnati stroške nasprotnega udeleženca,« je še povedal odvetnik občine. V tem primeru Občine Štore bi to lahko znašalo več deset tisoč evrov. Civilna obravnava naj bi bila razpisana letos jeseni, predvidoma konec oktobra.
BRANE JERANKO
»Pomanjšana Planica« v Šaleški dolini
VELENJE - Minuli teden so namenu uradno predali novi skakalnici in odprli obnovljen smučarsko-skakalni center.
Vrednost naložbe novih skakalnic na grajskem griču v Velenju znaša več kot 560 tisoč evrov. Občina Velenje je zagotovila približno 390 tisoč evrov, Fundacija za šport približno 60 tisoč, preostanek je občina dobila od države. A pot do uresničitve ni bila lahka, je povedal velenjski župan Bojan Kontič: »Če smo na začetku mislili, da bo 400 tisoč evrov več kot dovolj za to naložbo, se je ta vsota izkazala za veliko prenizko. Zgodilo se je ravno to, kar se rado zgodi ... Ko se začneš ukvarjati z naložbo, se pokažejo vse pasti in ovire pri uresničevanju. In ta skakalnica ni bila izjema.«
Občina je obnovila tudi klubske prostore, namestila novo varovalno ograjo in uredila okolico ter tribune za gledalce. Vrednost teh del je znašala približno 45 tisoč evrov.
Čeprav se je v času uresničevanja naložbe oglasilo mnogo dvomljivcev, ki so opozarjali, da je takšna naložba previsoka za občino in zato nesmiselna, župan vse te očitke zavrača: »Če bi se tako vprašali pri vsaki naložbi, bi ugotovili, da se nič ne splača.
Sicer je župan prepričan, da se bo na novih velenjskih skakalnicah, oblikovalo več bodočih vrhunskih športnikov. Novi skakalnici namreč ustrezata najnovejši tehniki smučarskih skokov.
EP
јИГМ;ft* i ißWlÄ^'jT^tv^W .^^ii '-.^-.'^š't:				/Шши ■ .Шшш
xmbZ 15 7 «Ii» -'-	ШшШ,			-тШШ /ММ ЈН /ЈгЈгШff штшШШ
Bazen še vedno bolj želja kot obljuba
ŠMARJE PRI JELŠAH - Občinski svet, ki se z idejno zasnovo javnega kopališča ukvarja že dlje časa, dokončne odločitve tudi na zadnji seji ni sprejel. Posebna komisija je sicer odločila, da bi bil klasični bazen sprejemljivejši in predvsem bistveno cenejši od naravnega. Odločitev, ali si občina lahko privošči 700 tisoč evrov težko naložbo v šport, rekreacijo in turizem, pa so svetniki vseeno prestavili na naslednjo sejo.
Kopališče naj bi zgradili na območju športnega parka, po najboljšem scenariju bi zaživelo že prihodnje leto. Nekaterim svetnikom se je zdela cena občutno previsoka, zato bodo na prihodnjo sejo povabili projektanta in zahtevali dodatna pojasnila. Idejno zasnovo kopališča s 500 kvadratnimi metri kopalnih površin in 1.500 kvadratnimi metri ostalih površin je zasnovalo podjetje API Arhitekti. Odločitev
za naložbo je toliko težja, ker zanjo zunanjih spodbud oziroma evropskega sofinanciranja ni mogoče pričakovati. Kot je dejal župan Stanko Šket, bo morala občina sredstva zagotoviti v lastnem proračunu. Če bodo svetniki projekt podprli, bi v tem letu pridobili gradbeno dovoljenje, denar za izvedbo pa bi zagotovili v proračunu leta 2018, ko bi bazen tudi zgradili.
StO
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Na psihologa je treba čakati kar osem mesecev
Delovno srečanje v Kriznem centru za mlade
CELJE - V kriznem centru so prejšnji teden uradno odprli prenovljen vrt na svojem dvorišču, zatem so imeli delovno srečanje dijaki srednjih šol iz Celja s strokovnjaki z različnih področij del z mladimi. Vse z namenom, da bi se mladi ozavestili, kje poiskati ustrezne informacije o možnostih reševanja stisk, in da bi strokovnjaki na drugi strani slišali težave mladih.
Krizni center za mlade Celje je usmerjen predvsem v pomoč otrokom in mladostnikom do osemnajstega leta, ki zaradi osebne stiske ali konfliktnega okolja najdejo edino rešitev v umiku. Na
srečanju so želeli mladi strokovnjakom povedati svoje težave in z njimi poiskati čim boljše rešitve. Dijaki so izpostavili številne težave, med njimi je bila težava številka ena pomanjkanje informacij. »Mladi niso ozaveščeni, kje lahko poiščejo pomoč in na kakšen način. Kot rešitev so predlagali, da bi bilo bolje, če bi bilo v šoli več predavanj s socialnimi delavkami oziroma več srečavanj z njimi. Mogoče bi krizni center organiziral več dnevov odprtih vat in nanje povabil dijake. Čakalna vrsta za pregled pri psihologu je kar osem mesecev, kar je veliko preveč,« je po koncu razprave
povedal dijak Tadej Jezernik,
ki je vodil delovno srečanje. Dijaki so tudi predlagali, da bi s kriznimi centri ustanovili delovne skupine, ki bi prek družbenih omrežij ozaveščale o delovanju teh centrov.
Razširiti mrežo strokovnjakov in postaviti stanovanjska enoto
Krizni center Celje bo prihodnje leto praznoval dvajset let obstoja in v tem času so pri strokovnih delavcih pomoč poiskali števili dijaki in otroci. V centru lahko ostanejo le enaindvajset dni, to je čas, ko
naj bi se akutno stanje umirilo. A vodja Kriznega centra Celje Mateja Brinovec je izpostavila, da bi se morala strokovna obravnava nadaljevati, pri čemer se pojavi težava. »Strokovnjaki, ki so na voljo v Celju in okolici, so prezasedeni in ne morejo v obravnavo sprejeti toliko otrok in tako pogosto, kot bi bilo treba. Zato je treba razširiti mrežo strokovnjakov, mrežo psihoterapevtske
pomoči mladostnikom.« Poleg tega je Brinovčeva omenila, da mladostniki, ki zapustijo krizni center, nimajo vedno najboljše možnosti za namestitev. »Poiščemo jim najboljše možnosti, kar ni vedno dovolj. Mladi potrebujejo nekaj več. Že dlje časa opozarjamo, da potrebujejo mladi v Celju in okolici stanovanjsko enoto. To so stanovanja za mlade, ki niso pripravljeni zapustiti
Celja, za mlade, ki ne sodijo v koncept mladinskih domov, in za mlade, ki zapuščajo rej-niške družine pri osemnajstih letih.« Mateja Brinovec je tudi posebej poudarila, da na Celjskem primanjkuje pedopsihiatrov oziroma je ta strokovnjak v Celju le dvakrat na teden, kar je za tako veliko območje veliko premalo.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Prvi korak do sprave
Omco Feniks nove ukrepe za zmanjšanje hrupa obljubil do avgusta - Ohlapna zakonodaja omogoča anomalije
Vodstvo žalske livarne Omco Feniks je prejšnji teden sprejelo predstavnike civilne iniciative za zdravo bivalno okolje. Čeprav slednji veliko novega, kot so povedali, niso izvedeli, so bili po triurnem pogovoru in natančnem ogledu proizvodnje vseeno zadovoljni. A kot pravijo, zgolj pogovor brez dejanj ne bo dovolj.
Dolgo so krajani, ki živijo v bližini livarne Omco Feniks v Žalcu, čakali na sestanek z vodstvom in prejšnji teden so ga končno tudi dočakali. Sprejel jih je direktor Boris Podgoršek, ki je vodenje livarne prevzel v začetku maja. Ta je, kot je po večurnem pogovoru povedal predstavnik iniciative Alojz Morinc, prvič odkrito spregovoril o težavah in prekoračitvah, na katere krajani že dolgo opozarjajo. Po več kot dveh letih je Morinc dobil tudi jasen odgovor, kaj so izpusti v zrak, ki jih vsake toliko časa opazi z vrta svoje hiše. »Končno so priznali, da skoraj na vseh strojih prekoračujejo hrup in da tudi občasni izpusti niso povsem v skladu s predpi-
si. Za vse težave sicer že iščejo rešitve. Dogovorili smo se, da bodo prve ukrepe izvedli do avgusta.« Takrat bo podjetje opravilo tudi nove meritve, ki jih je dolžno naročiti v skladu z maja izdano odločbo o poskusnem obratovanju. Tega je žalska upravna enota izdala za devet mesecev, rok pa je začel teči 30. maja. Ena od zahtev civilne iniciative je bila tudi, da bo vsaj en njen član prisoten pri opravljanju meritev. »Mi vemo, kdaj livarna obratuje s polno močjo in kdaj ne. Le tako bomo lahko ovrgli sume glede nekorektno izvedene meritve,« je pojasnil Morinc.
Na sestanku je bil ves čas prisoten tudi žalski župan Janko Kos, s katerim so se krajani dogovorili, da bo občina poiskala ponudnika, ki bo za tri mesece v naselju postavil merilno napravo in meritve tudi neprekinjeno izvajal.
Za kršitve kriva ohlapna zakonodaja
Med tistimi, ki zadnja leta glasno opozarjajo na prekomerno obremenjevanje okolja
PONEDELJEK in SREDA:
8.00-10.00 in 11.00-14.00 PETEK:
8.00-10.00 in 11.00-13.00
info@vo-ka-celje.si (03) 42 50 300
in krajanov, je tudi nekdanji župan in občinski svetnik Lojze Posedel. S sestankom je bil zadovoljen. Predvsem nekaj več optimizma na poti do skupne rešitve vliva to, da je na čelu livarne strokoven in pošten človek, pravi Posedel. Kljub obljubam, da se bo do konca leta stanje popravilo, je prepričan, da se vse dogaja prepočasi, predvsem pa prepozno. »V Belgiji vse te filtre in komore že imajo in jih testirajo.«
Predvsem je Posedel kritičen do splošne slovenske zakonodaje, ki je, kot pravi, napisana tako ohlapno in površno, da jo pač vsak lahko razume po svoje. Precej kritičen je tudi do delovanja inšpekcijskih služb.
Brez sprememb livarna ne more obratovati
Čeprav je bil po dolgem času sestanek konstruktiven - lahko bi dejali, da je bil narejen prvi korak k spravi - so krajani prvič na glas omenili tudi možnost zaprtja. »Do zdaj o tem nismo govorili, ker smo verjeli, da lahko z nekaj volje in s posodobitvami kakovostno sobivamo. Ker se v vsem tem času ni nič spremenilo, smo morali povedati, da livarna ob takšnem načinu delovanja brez posodobitev v tem okolju ne more delovati,« je še povedal Posedel in dodal, da za vse njihove zahteve obstajajo tehnične rešitve.
Čeprav je novi direktor Podgoršek v odnosu s krajani obrnil nov list, tega ne moremo trditi predstavniki medijev. V podjetju za medije namreč še vedno ne dajejo izjav.
LK
Za Hišo vin Emino spet plemenit vinski sijaj
ŠMARJE - Hiša vin Emino je že drugo leto zapored na največjem svetovnem ocenjevanju vin Decanter prejela bronasti priznanji, in sicer za vini sauvignon in chardonay letnik 2016. Paradni beli vini iz največje šmarsko-virštanjske vinske kleti bosta svojo vrednost ponovno dvigovali s posebno, to je z bronasto nalepko.
Decanter (Decanter World Wine Awards - DWWA) je največje svetovno ocenjevanje vin, na katerem se vsako leto zbere več kot petnajst tisoč vzorcev vina. Letnik 2016 je ponudil nekoliko bolj zrelo grozdje, tako da je razlika v alkoholni stopnji očitna. Sauvignon 2016 je vino s prijetno svežino kisline. »Okus je še nekoliko bolj poln in zaokrožen zaradi tehnologije zorenja na kvasnih celicah, ki daje prav prijetno sladkobo, čeprav je vino zelo suho. Degustatorji so ga ocenili z 88 točkami, kar vse skupaj tudi potrjuje,« pojasnjuje
enolog Jure Grubar. Enako dobro je komisija ocenila tudi chardonay Emino 2016. »Že barva pove, da gre za nekoliko resnejše vino, zlatorumeni odtenki nas pospremijo do zelo polne arome. V vinu najdemo tanine, saj smo del chardonnaya zoreli v barikiranih hrastovih sodih slovenskega porekla, kar se je izkazalo za posrečeno kombinacijo, saj je vino veliko pridobilo na polnosti arome in okusa,« še dodaja Grubar. Nad uspehom vinarjev Hiše vin Emino je navdušen tudi Vinko But, direktor Kmetijske zadruge Šmarje, kamor sodi Hiša vin Emino. »Po izjemno uspešnem, tako po kakovosti kot prodaji, letniku 2015 ima novi letnik vse temelje, da prestopi še eno stopnico v rasti največje vinske kleti v šmarsko-vir-štanjskem vinorodnem okolišu. S svojimi vini smo lahko zadovoljni. Bela so že prejela prve nagrade, o rdečih bomo zagotovo še slišali.«
StO, foto: GrupA
Enolog Jure Grubar, direktor KZ Šmarje Vinko But in vodja Hiše vin Emino Matija Jagrič.
Od dvigala do videonadzora
ŠTORE - V torek je bilo uradno odprtje prenovljenih prostorov zdravstvene postaje. Od junija lani je tam Zdravstveni dom Celje uvedel vrsto izboljšav in tudi novosti.
Med drugim je bilo v zdravstveni postaji postavljeno prvo dvigalo, urejene so bile sanitarije za invalide, kupljena je bila nova oprema za potrebe nevrofizioterapije in urejen je bil videonadzor celotne stavbe. Med prenovo, ki je stala več kot dvesto tisoč evrov, je bilo med drugim poskrbljeno tudi za strelovode. Prenovljene prostore sta uradno odprla direktorica Zdravstvenega doma Celje Alenka Obrul in župan Štor Miran Jurkošek. V kulturnem programu so nastopili otroci iz Vrtca Lipa.	BJ
»Srečni evro« za manj stisk
Dvajset let Rotary kluba Celje, ki je v minulih letih pomagal številnim posameznikom, družinam in društvom
CELJE - Rotary klub Celje (RKC) je svoja tradicionalna dogodka, in sicer nedavni majski dobrodelni koncert in jesenski dobrodelni ples, s katerima zbira denar za dobrodelne projekte, tokrat zastavil v znamenju praznovanja 20-letnice kluba.

Člani sicer večinoma govorijo o vsebini svojega dobrodelnega delovanja in o pomenu tega, kar počnejo, a za lažje razumevanje vloge, ki jo je v minulih dveh desetletjih odigral klub, je nujna tudi kakšna številka. »V teh letih smo na različne načine darovali za približno pol milijona evrov,« pravi Marijana Kolenko, ki je zadolžena za stike z javnostjo v klubu, ki šteje 23 članov, od tega tretjino žensk, in povezuje ljudi različnih starosti in poklicev. Med svojimi prednostmi RKC omenja, da ni le moški klub, ampak so v njem že od začetka tudi ženske. »Dejstvo je, da mešani klubi bolje delajo, saj gre za simbiozo obeh energij,« pravi Aleksa Gajšek

Člani Rotary kluba Celje ob predaji mobilnega ultrazvoka celjski bolnišnici
Trenutna predsednica Rotary kluba Celje Kaja Dosedla (predsedniki se namreč menjajo vsako leto). Keramična pujsa, ki stoji pred njo, je namenjena zbiranju »srečnega evra« na tedenskih sestankih kluba. Tisti, ki se mu je v prejšnjih dneh zgodilo kaj lepega, to pove in iz hvaležnost nameni evro ali več v hranilnik. Pred novim letom ga odprejo in denar - lahko je tudi do tisoč evrov - odnesejo družini, ki potrebuje pomoč.
Kranjc, ki je v klubu od njegovih začetkov in je bila pred sedmimi leti tudi njegova prva predsednica ter hkrati druga v Sloveniji.
Za Sonček in vrsto drugih
Klub že vsa leta na različne načine pomaga Društvu za cerebralno paralizo Sonček Celje, ki mu je med drugim pred leti pomagal urediti bivanjsko enoto v Štorah in nato priskrbel kombi, za katerega je denar zbiral tudi s pomočjo pobratenega nemškega kluba iz Biedenkopfa.
Eden zadnjih uspešno izpeljanih projektov je bil nakup mobilnega ultrazvočnega aparata za nov urgentni center v Celju. Zanj so zbrali približno 42 tisoč evrov. Klub pomaga tudi brezdomcem in mladim nadarjenim športnikom ter umetnikom. Slednji so nastopili na majskem ju-
bilejnem dobrodelnem koncertu, izkupiček pa bo klub namenil letovanju otroka s posebnimi zmožnostmi in njegovega spremljevalca v Ankaranu.
Kot pravi Kaja Dosedla, trenutna predsednica kluba, so rotarijci v jubilejnem letu po-
Se pa klub odzove tudi na prošnje družin in posameznikov, ki se znajdejo v stiski, in sicer ne le lokalno, ampak tudi širše.
Etična načela
Član kluba ne more postati vsak, ki bi to želel, ampak ga mora povabiti nekdo od čla-
V soboto dopoldne bo v središču Celja četrta dobrodelna tržnica združenih klubov rotary, lions, soroptimist in njihovih podmladkov. Tržnico je zasnovala Marijana Kolenko v okviru Rotary kluba Celje, z njo pa so pokazali, da se znajo povezovati in si skupaj prizadevati za uspeh projekta enega od klubov. Tokrat bodo zbran denar namenili za vozilo za prevoz podarjene hrane, za katerega si prizadevajo celjski lionsi. Vse izdelke in domače dobrote, ki bodo na stojnicah, člani klubov sami pripravijo.
magali pobratenemu nemškemu klubu pri zbiranju denarja za nakup vozila za pomoč otrokom z rakom. »Cel projekt je vreden 25 tisoč evrov, mi smo darovali 6.500 evrov.«
nov glede na osnovna merila poklicne in osebne etike, ki naj bi veljala za rotarijce. Zato ne preseneča, da so koga tudi izključili iz kluba, ker je kršil ta načela. A v klubu želijo gra-
diti na kakovosti, ne na številu članstva. Morda tudi zato kdaj slišijo očitek o elitizmu. Kolen-kova odgovarja: »Če smo elita ljudje, ki ne škodimo drugim, pri čemer pomagamo tudi s svojim denarjem, potem se strinjam s to oznako. Pomembno je, da delujemo pošteno in da to širimo med ljudi.«
Vsak član se s prošnjami za donacijo obrača na svoj krog ljudi. »To niso veliki zneski, a tudi več manjših prispevkov lahko veliko pomeni. Glavnina sredstev prihaja od članov, ki imajo lastna podjetja ali darujejo iz svojega žepa. Več poslovno uspešnih članov kot ima klub, lažje pomagajo sami in s svojimi zvezami. Zato je potrebno pomlajevanje kluba,« ugotavlja Aleksa Gajšek Kranjc, ki kljub upokojitvi ostaja aktivna članica in pravi, da je to način življenja.
TATJANA CVIRN Foto: arhiv RKC
Desetletje skupine In spiritu
VOJNIK - Domača skupina In spiritu je praznovala desetletnico delovanja. Ob tej priložnosti je pripravila jubilejni koncert.
Pred desetletjem so začeli v skupini nastopati takratni srednješolci, od katerih sta dva še vedno člana In spiritu. »Ob nastanku smo začutili lepoto petja in odnos do naše narodne kulture,« se spominja začetka sedanji umetniški vodja skupine David Preložnik. Prvih
šest let je skupino vodil Tomaž Mar-čič, ki je med vodenjem napisal zanjo več priredb. In spiritu deluje kot sekcija Kulturno-umetniškega društva Franceta Prešerna Vojnik. Obstoječa zasedba In spiritu deluje od leta 2015.
»Trudimo se, da je naše petje drugačno, in sledimo tradiciji, ki naš narod že dolgo spremlja. Gradimo na teh temeljih,« je ob obletnici povedal umetniški vodja skupine Preložnik. In
spiritu daje največji poudarek slovenski ljudski pesmi, med drugim se posveča tudi slovenski umetni pesmi in sakralni glasbi. Koncert ob desetletnici skupine, ki je bil v vojniški športni dvorani, je bil tako predstavitev vsega tega dela. Skupina je prav tako znana po festivalu In spiritu canticum, ki ga pripravlja vsako leto.
BJ
Foto: VENI FERANT
Z jubilejnega koncerta vojniške vokalne skupine In spiritu
Letošnje poletje v Celju
CELJE - Zavod Celeia je na mestni plaži skupaj s partnerji predstavil letošnji program Poletja v Celju 2017, tradicionalnega projekta, zaradi katerega v knežjem mestu tudi letos poleti in vse do jeseni ne bo mrtvila kulturnih, glasbenih in drugih dogodkov.
Prireditve bodo že v začetku junija in bodo trajale vse do konca avgusta. Tradicionalnim prizoriščem, Trgu celjskih knezov, Krekovemu trgu, Staremu gradu, Vodnemu stolpu in Knežjemu dvorcu, se bo leto pridružil še Glavni trg, kjer bo 17. junija tudi uradno odprtje Poletja v Celju.
Osrednji del programa na Starem gradu bodo predstavljale ponovitve predstav lani odlično sprejetega muzikala Veronika Deseniška, ki si ga je ogledalo več kot deset tisoč obiskovalcev. Mikavna novost letošnjega programa bo tudi gostovanje Slovenskega ljudskega gledališča na Starem gradu, kjer bo 9. junija v velikem slogu, kot se je izrazila dramaturginja Tatjana Doma, s predstavo Romeo in Julija končalo letošnjo uspešno sezono.
Na Starem gradu bo Klub študentov občine Celje pripravil tudi večer filmske glasbe, tam bosta še koncerta Petra Graše z Danielo in skupine Mi2. Skupno se bo v okviru Poletja v Celju 2017 zvrstilo več kot sto prireditev. Proračun projekta je podoben lanskemu - 57 tisoč evrov, od tega Mestna občine Celje prispeva 27 tisoč evrov, zavod Celeia pa 30 tisoč evrov.
RG
10
KULTURA
Črno-beli časi napolnili rdečo dvorano
Nostalgičen pogovorno-filmski večer z voditeljem Janko Šoparjem in znanimi Celjani
V polni dvorani Mestnega kina Metropol so na večer dneva mladosti obiskovalci podoživljali šestdeseta leta na Celjskem z nekdanjim celjskim dopisnikom Televizije Slovenija Jankom Šoparjem. Nekajminutne posnetke iz Celja je Šopar pospremil s pogovori oseb, ki so krojile zgodovino tistega časa. Vsi so se strinjali, da je bilo knežje mesto nekoč bolj polno življenja, kot je zdaj.
Uvod v večer spominov je predstavljala pesem Lidije Kodrič z naslovom Pesem o Celju, ki je bila posneta na celjskih ulicah in Starem gradu. Nekdanji novinar Janko Šopar, še vedno zelo mikrofona in povezovanja vajen, je s tem pospremil Celjane v šestdeseta leta. »Da smo se zbrali 25. maja, ni naključje. A nostalgija v današnjih časih ni zaželena. No, saj v Sloveniji tako ne praznujemo več dneva mladosti, saj je vsa mladost zapustila državo s trebuhom za kruhom,« so bile uvodne humorne besede Janka Šopar-ja, ki so obiskovalce popeljale v prvi del posnetkov.
Janko Šopar je na Televiziji Slovenija med drugim urejal rubriko Črno-beli časi. Tam je presnemaval stare filme in jih vključeval v različne prispevke. Ko se je upokojil, se je oglasil v Muzeju novejše
zgodovine Celje, da bi kopije posnetkov iz šestdesetih in sedemdesetih let v muzeju ohranili za vselej. Takrat se je tudi porodila ideja, da bi iz nekaterih posnetkov Janko Šopar pripravil filmski večer.
Kdo se še bori?
Sivolasi Šopar se časov izpred petdesetih let spominja kot revolucionarnih. »Takrat smo se mladi začeli prebujati, drugačnost smo kazali z oblačenjem in dolgimi lasmi. S to generacijo sta prišli nova
miselnost in revolucionarnost. Koliko mladih je bilo na demonstracijah proti vojni v Vietnamu! Koliko ljudi je bilo na štafeti za dan mladosti! Danes žal nekaterim ni najbolj všeč, kadar obujamo stare dobre čase, a zgodovina Slovencev se ni začela leta 1991,« je bil kritičen Šopar.
Na pogovornem večeru je nekdanji novinar gostil številne goste, ki so krojili takratno zgodovino mesta. Branko Vi-vod, prvi Slovenec, ki je preskočil dva metra, je delil svoje
Hrošči, ki izgledajo kot maske
Iva Tratnik ponovno razstavlja v Celju
V Galeriji sodobne umetnosti Celje je na ogled razstava domačinke Ive Tratnik. Predstavlja se z velikimi risbami in slikami, nasičenimi z nenavadnimi in s skrivnostnimi podrobnostmi.
Iva Tratnik - leta 2010 je magistrirala na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani - je zelo posebna umetnica, in sicer z zelo prepoznavnim izrazom.
V	slovenskem prostoru ni več neznano ime, saj je imela že številne odmevne razstave.
V	Celju se je predstavila pred desetimi leti na študentskih premierah, nato leta 2013 z razstavo Tabla v likovnem salonu in še kasneje na različnih preglednih razstavah. Tokratna razstava temelji predvsem na risbi. »Razstava je nastajala eno leto, zato je Iva pripravila trdna izhodišča. Niso predstavljeni samo njeni posamezni izdelki, ampak so postavljeni v nek koncept. Še vedno predstavljajo rdečo nit velike slike in risbe,« je povedala kustosinja Irena Čerčnik. Iva Tratnik se pretežno predstavlja z novimi deli, starejša je postavila v nove
Za barvita dela Ive Tratnik so značilni veliki formati in telesna, fantazijska ter simbolna motivika.
kontekste z drugimi mediji, kot je recimo fotografija. »Na tokratni predstavitvi nista samo risba in slika kot njena osnovna medija, ampak ju je postavila v dialoge, ki tvorijo inštalacije v prostoru.«
Moč asociacije
Vsebinska izhodišča mogoče na prvi pogled niso očitna, zato razstava potrebuje počasnega gledalca, saj se umetnica izraža s podobami, ki imajo asociativno moč. »Bralec
si lahko razlaga podobe na slikah zelo široko. S pomočjo podrobnosti, ki na prvi pogled delujejo zelo skrivnostno, pride do temeljne vsebine. Čeprav se Iva izraža z nekimi fantazijskimi podobami, je za njimi resničen svet. Njena razstava predstavlja prispodobe resničnosti,« je dodala Čerčnikova.
Hrošči ali lobanje?
»Moje slike so aktivna fantazija. Težave ali opažanja iz
komentiranje o celjski kulturi pospremil Jože Volfand, o smučanju, tudi na Okrešlju, pa Vili Koražija.
Film na avtobus in do Ljubljane
Na koncu nostalgičnega večera se je Janko Šopar o snemanju oddaj pogovarjal tudi s Francijem Gabrom, saj sta skupaj posnela precej oddaj in prispevkov. O tem, kako so posnetki potovali v Ljubljano, je Franci Gaber povedal precej prigod. »Filme smo v Ljubljano pošiljali z avtobusom. Nekoč je sprevodnik namesto
na ljubljanski avtobusni postaji odvrgel paket s filmom kar v Domžalah. Spominjam se svoje divje vožnje za avtobusom vse do Vranskega, ker sem ga zamudil v Celju. Sprevodniku sem moral namreč pravočasno oddati filme v paketu.«
Številni obiskovalci so bili nad večerom vidno navdušeni. Ker je bilo občinstvo bolj kot ne starejše, predlagamo, da Janko Šopar učno uro zgodovine ponovi v celjskih srednjih šolah.
BARBARA GRADIČ OSET Foto: GrupA
Tone Goršič (na levi), avtor celjske rokometne šole, je delil zanimive zgodbe z rokometnih igrišč, Borut Alujevič, nekdanji upravnik SLG Celje, pa z odrskih desk. Močan aplavz iz dvorane je dal vedeti, da si občinstvo želi še več podobnih večerov.
Reci: natečaj
zabavne atletske začetke. O plesih, ki jih ni več, in o perspektivi, ki jo je mesto imelo ter je prav tako ni več, je razmišljal nekdanji celjski župan Jože Zimšek. »Nekoč je bilo Celje tretje mesto v Sloveniji, ob boku z Ljubljano in Mariborom. Zdaj pa je to mirno mesto, ki ostaja zadaj. Nekoč je mesto zaposlovalo 44 tisoč industrijskih delavcev, danes jih mogoče 15 tisoč. Tovarn, na katere smo bili ponosni, ni več,« je bil kritičen Zim-šek. V naslednjem krogu je
Festival Reci: design, podobe recikliranja bo letos v Celju že tretje leto, in sicer med 8. in 17. septembrom. A pred začetkom organizatorja Kulturno-umetniško društvo 567 in Društvo Živa kreativa vabita posameznike in avtorske skupine k prijavi projektov na področju oblikovanja izdelka.
Festival Reci: design z različnimi pristopi in vsako leto drugačnim načinom izvedbe nagovarja širok krog ljudi, da razmislijo o možnostih, kako v vsakodnevno življenje, svoje bivalno okolje, garderobo in še kam umestiti predmete, izdelane iz recikliranih materialov. Organizatorja z natečajem Reci: natečaj vabita posameznike in avtorske skupine k prijavi projektov na področju oblikovanja izdelka. Namen poziva je izbrati novejše oblikovalske projekte, ki bodo predstavljali predmet, izdelan iz recikliranih materialov in z uporabno vrednostjo v vsakdanjem življenju. Prijavljeni predmet bi lahko nadomestil kateri drug predmet, katerega uporaba je ekološko oporečna. Izbrali bodo šest izdelkov, ki bodo razstavljeni na osrednji festivalski razstavi septembra, ostali prijavljeni izdelki bodo predstavljeni na razstavi s plakatom. Prvim trem bosta organizatorja podelila denarne nagrade.
Septembra bo izšla tudi knjiga Reci: džins design po osnovni ideji Lucije Posinek Gorjanc. Tudi pri tem projektu vabijo ustvarjalce, ki izdelujejo iz odpadnega džinsa, da se jim pridružijo. Želijo si, da bi v knjigi po korakih predstavili način izdelave novega izdelka. Več podatkov o natečajih lahko dobite na spletni strani www.recidesign.eu.
BGO
vsakdanjega sveta spravim v domišljijski svet, ki ga beremo s simboli. Slikanje bi lahko označila za magični realizem. Hrošči me spominjajo na lobanje in afriške maske, vešče s svojimi vzorci na človeške oči,« je o svojem slikanju povedala Tratnikova, ki rada razstavlja pred domačim občinstvom, pri čemer si želi, da bi se ljudje opogumili in hodili redno na razstave.
BGO Foto: GrupA
Znana je zmagovalna pesem natečaja Mala Veronika
Organizatorica podelitve Veronikine nagrade Fit media je letos drugič zapored organizirala pesniški natečaj za srednješolce Mala Veronika. Med petimi nomi-niranimi pesmimi, ki jih je strokovna žirija vključila v izbor za Malo Veroniko 2017, so po končanem e-glasovanju dobili zmagovalko. Prejemnica male Veronike in tudi avtorica zmagovalne pesmi po izboru občinstva je Karin Vrbek iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, za pesem Nočno mesto.
Z natečajem Mala Veronika želi Fit media mlade spodbujati k pesniškemu izražanju in jim ponuditi prostor za promocijo njiho-
vega pesniškega ustvarjanja. K natečaju so bile povabljene vse srednje šole v Sloveniji, ki so lahko prijavile eno pesem dijaka ali dijakinje. Letošnji odziv je bil še boljši kot lanski. »Prijavilo se je 45 srednjih šol iz vse Slovenije, kar je štiri več kot lani. Vabilo za natečaj naslovimo na srednje šole, vsaka šola se nato sama odloči, ali razpiše interni natečaj in na ta način izbere zmagovalno pesem, ki jo prijavi na natečaj Mala Veronika, ali na kakršenkoli drug način. Šola pesem prijavi v pomladnih mesecih, prijave smo zbirali do sredine aprila, potem se je začelo glasovanje,« je o načinu prijave povedala direktorica Fit medie Vanesa Čanji.
Občinstvo in žirija najbolje ocenila pesem Nočno mesto
Glasovanje in ocenjevanje pesmi sta bila dvotirna. Vse prejete pesmi je organizatoica objavila na spletni strani, kjer je potekalo spletno glasovanje za najboljšo pesem po izboru občinstva. Med prijavljenimi pesmimi je pesniško bero srednješolcev vrednotila tudi tričlanska strokovna žirija. Žirija, ki so jo sestavljali dr. Zoran Pevec, Petra Kolmančič in dr. Robert Simonišek, je izbrala pet nominiranih pesmi, ki so bile vključene v izbor za glavno nagrado. Zmagovalno pesem za Malo Veroniko sta torej izbrali strokovna žirija in občinstvo. Letos je
bila zmagoslavna pesem ista tako po oceni žirije kot spletnega glasovanja. »Prejemnica male Veronike in tudi avtorica zmagovalne pesmi po izboru občinstva je Karin Vrbek iz Srednje šole za strojništvo, mehatroniko in medije, za pesem Nočno mesto. S spletnim glasovanjem je pesem prejela 1.409 glasov, kar je največ med vsemi prijavljenimi pesmimi,« je dodala Vanesa Čanji.
Nagrado 400 evrov bruto s plaketo in z monografijo Portreti sodobne slovenske literature (1991-2016) bo dijakinja prejela na podelitvi Veronikine nagrade 29. avgusta na Starem gradu Celje.
BGO
Ples je ponovno povezal starejše članice Plesnega foruma Celje in nastal je zelo intimen plesni projekt, ki slavi žensko.
Premiera plesnega projekta (V)oda ženski
V Plesnem forumu Celje so letos že desetič organizirali tridnevni festival sodobnega plesa Korpus. Letos so se poleg številnih mladih plesalcev predstavile tudi starejše članice.
Tridnevni festival sodobnega plesa Korpus je bil ustanovljen pred desetimi leti na pobudo umetniške vodje in ustanoviteljice Plesnega foruma Celje Goge Stefanović - Erjavec z namenom promocije sodobnega plesa in možnosti nastopanja mladih plesalcev. V teh letih se je festival že uveljavil v slovenskem plesnem prostoru, saj se vedno več plesalcev želi predstaviti v knežjem mestu. Na petkovem odprtju so se predstavili mladi plesalci s plesnimi točkami v dveh delih. V prvem delu Opus po opusu se je predstavilo
devet koreografij s plesnega tekmovanja mladih plesnih ustvarjalcev Opus. V drugem delu Prepletanja so se predstavile različne skupine sodobnega plesa s celjskega in širšega območja. V soboto popoldne je bila najprej videopred-stavitev Roka Vevarja o legendarni koreografinji, pionirki postmodernega plesa Trishi Brown.
Voda, ki povezuje
Nato je sledila premiera plesnega projekta (V)oda ženski, kjer so se ponovno združile starejše članice Plesnega foruma Celje. »Predstavo smo ustvarile plesalke prve generacije Plesnega foruma Celje, ki smo pred tridesetimi leti krojile plesno zgodovino mesta. Nato so jih življenjske poti odpeljale drugam, nobena ni bila
več aktivna plesalka. Na lanskem jubilejnem praznovanju Plesnega forumu smo se ponovno zbrale in dobile neverjeten zagon za plesanje. Celo leto smo ustvarjale pod vodstvom Save Malenšek. Navdih za projekt je bil svetovno znan romantični balet Labodje jezero. Voda in ideje so nas povezale, vsaka s koreografijo pripoveduje svojo življenjsko zgodbo. Sama sem bila vpeta kot rdeča nit njihovega ustvarjanja,« je povedala Goga Stefanović - Erjavec.
Festival je nadaljevala plesna delavnica v nedeljo popoldne. Delavnico je vodila Katja Kovačič. Ob koncu so si obiskovalci zvečer ogledali glasbeno plesno predstavo Plesne izbe Maribor z naslovom Na vseh štirih.
BGO
Foto: SHERPA
Velenjski godbeniki priigrali zlato
Pihalni orkester Premogovnika Velenje je zelo dejaven, saj je za njim enajsta abonmajska sezona, ki so jo pod taktirko dirigenta Antona Vrzelaka končali 1. aprila letos. Še posebej so člani ponosni na rezultate z državnega tekmovanja Zveze slovenskih godb v Lendavi, kjer so postali zmagovalci koncertne težavnostne stopnje.
Za 37. državno tekmovanje Zveze slovenskih godb v Lendavi so velenjski godbeniki vložili veliko truda in znanja, kar je pripomoglo, da so številnim dosedanjim priznanjem na tekmovanjih doma in v tujini dodali še eno. Z doseženim rezultatom 93,80 točke so postali zmagovalci koncertne težavnostne stopnje in prejemniki zlate plakete s pohvalo.
Ob zmagi je predsednik godbenikov dr. Gregor Je-romel povedal: »Želje in ambicije pihalnih orkestrov so različne. Naše so, da bi posegali po kakovostni in profesionalno izvedeni glasbi in predvsem, da bi ohranili raven svojega ustvarjanja. Izva-
Predsednik dr. Gregor Jeromel in dirigent Anton Verzelak ob prejemu zlate plakete s pohvalo (Foto: Zveza slovenskih godb)
jamo veliko zvrsti orkestrske glasbe in veseli nas, da z njo navdušujemo tako občinstvo kot strokovno javnost. Prejeta zlata plaketa je za nas še dodatna spodbuda za delo, saj se zavedamo, da glasba predvsem povezuje ljudi.«
8. junija se bodo godbeniki predstavili na promenadnem koncertu v Velenju, 1. julija ob praznovanju praznika rudarjev, jeseni pa bodo vabili v novo, že 12. abonmajsko sezono.
BGO
12
NAŠA TEMA
Korupcija, najhujša bolezen slovenskega zdravstva
Kdaj bo Slovenija imela urejen sistem?
Pravo razume korupcijo drugače kot javnost, pravzaprav jo tudi različni organi razumejo različno. Javna naročila v zdravstvu so na primer pravi poligon za možnost koruptivnih tveganj, ki lahko pripeljejo v kaznivo dejanje. Toda ali gre pri takšnih nepravilnostih samo za korupcijo ali za kršitve dolžnega ravna-
nja oziroma le za »napačne« poslovne odločitve? Kdo kaj dobi in komu je kaj odvzeto? Kdo mora v zapor? Nekdo mora. Ne samo zato, ker utegne javnost imeti občutek, da pravna država ne deluje, ampak zato, da krivec odgovarja za svoja dejanja.
SIMONA ŠOLINIČ, foto: splet
Standardi naj bodo jasno zakoličeni
»Vsi smo samo ljudje ...«
»Vedno se bo našel kdo, bi bo podlegel,« o korupciji v zdravstvu pravi v. d. direktorja UKC Maribor Janez Lavre, ki kritične puščice usmerja predvsem v Ministrstvo RS za zdravje, ki bi moralo jasneje zakoličiti standarde in pravila, ki bi korupcijo zatrli že v kali. In dodaja: »Vsi smo samo ljudje.«
»Usmerjeno sodelovanje posameznih služb v državi bi prineslo rešitve. Ne samo skupna javna naročila in Intravizor, predvsem že delni pregled delovanja služb za javna naročila v posameznih bolnišnicah bi pokazal možna odstopanja od primernih ukrepov,« pravi Lavre.
Posloviš se od stolčka
Mesto zdravnika pri nabavi nekega zdravila ali materiala je določeno praviloma v pisnih postopkih posamezne bolnišnice, je pa pogosto nujno, da pri takšnih nabavah sodeluje vsaj pri pripravi strokovnih zahtev. Kdo torej lahko omeji predlog za nakup posebej prilagojenega materiala za bolnika? »Ali in kdo bo odločil, kako bolniku predstaviti, kako bomo zdravili njegovo prirojeno zelo redko bolezen, če vemo, da lahko zdravilo desetkrat preseže neko povprečno vrednost za letno zdravljenje in bi lahko s tem denarjem ozdravili dvesto drugih bolnikov z drugimi boleznimi? Veliko je predvsem političnih vprašanj, ki bi že morala imeti zapisane odgovore,« pravi Lavre. Dodaja, da ni nikjer napisano, kakšen je strokovni dialog bolnišnic s ponudnikom, zato se pogosto pojavi sum nepravilnosti. »Vodja bolnišnice, ki je odgovoren za vse, pa se lahko kaj hitro zaradi takšnega suma poslovi od
Osnovna korupcijska tveganja v zdravstvu po mnenju javnih zavodov
Javna naročila, kjer obstaja strah, da tudi skupno javno naročanje ne bo rešilo težav zaradi vzpostavljanja monopolov.
Prepletanje javnega in zasebnega interesa (zdravniki »dvoživke«), kar
vodi v nasprotje interesov.
Dodatno delo zaposlenih v javnem sektorju brez dovoljenj za takšno delo, vendar
sistem tega ne odpravi.
Izobraževanja zdravnikov, ki jih financirajo farmacevtske firme.
Sodelovanje zdravnikov pri raziskavah učinkovitosti zdravil.
Nasprotja interesov, zaposlovanje na podlagi sorodstvenih linij.
Čakalne vrste, za katere vedno več ljudi meni, da so umetno ustvarjene.

Po podatkih komisije za preprečevanje korupcije je daleč največ koruptivnega tveganja ravno na področju javnih naročil. A tudi čakalne vrste so »koruptivna« težava zase. Preskakovanje čakalnih vrst je brez dvoma povezano z nedovoljenim sprejemanjem daril,« pravi dr. Ivan Lamberger iz KPK.
1. primer: bolnika prednostno operira zdravnik, ki je zaposlen v javnem zavodu. Bolnika pred tem pregleda in napoti na operacijo kot zdravnik zasebnik. Še večja težava nastane, ko ta zdravnik nima soglasja direktorja za delo pri zasebniku.
stolčka. Standardni materiali še vedno niso opredeljeni, pol leta se pogovarjamo o žilnih opornicah, vendar standardov še ni, ni niti strokovnega priporočila,« našteva Lavre.
Seznam, pomemben za bolnike
»Govori se, da se da material v tujini dobiti ceneje. Vendar se pozablja, da je nekje populacija sedemdesetmilijonska, naša pa je dvomi-lijonska, zato so cene temu tudi prilagojene,« navaja sogovornik. Težko je v tujih bolnišnicah dobiti podatke o tem, kje so stvari najcenejše, ministrstvo pa si s tujino lahko te številke izmenjuje. Zakaj tega ne počne?« Lavre niza področja v zdravstvu, kjer bi jasnejša pravila možnost korupcije zatrla že na začetku.
Dotakne se še tega, da še vedno ni ustreznega dogovora na ravni države o sodelovanju zdravnikov s farmacevtskimi in z drugimi podjetji, ki izdelujejo medicinski potrošni material. »V tujini je to natančno ovrednoteno in urejeno. Praktično vsa podjetja objavljajo imena posameznikov zdravnikov, s katerimi sodelujejo, in kakšne honorarje prejemajo. To je povsem transparentno in nujno za razvoj stroke in načinov zdravljenja. Nekaj podatkov je možno dobiti tudi pri nas, a le o zdravnikih, ki v objavo teh podatkov privolijo. Regulator bi lahko to preprosto uzakonil in vsaka bolnišnica bi morala to objaviti na svojih spletnih straneh. Zakaj še ni tako, ne vem,« pravi La-vre. Takšne rešitve bi po njegovem mnenju povečale zaupanje v zdravstvo, preglednost bi bila večja in korupcijska tveganja manjša.
SŠol
2.	primer: bolniki iste stopnje nujnosti obravnave so kljub vrstnemu redu v čakalni vrsti obravnavani različno. Pri tem je težko določiti odgovornost. Kdo vpisuje bolnike? Kdo določa vrstni red? Kakšna je realnost čakalnih vrst? Nekateri so vpisani v čakalne vrste v več različnih javnih zavodih.
3.	primer: zmogljivosti ambulant niso usklajene z zmogljivostjo opravljanja posegov. Posledica so samoplačniški pregledi pri zasebnikih, operacije so opravljene v javnem zavodu na podlagi nujne napotitve. Spet pride do preskakovanja vrst.
Slabo poslovanje ali kaznivo dejanje?
Sistem potrebuje zaupanje v pravni red, tudi na področju zdravstva
»Pojem korupcije, ki poskuša dobiti svoj odraz v pravu, je sam po sebi raznolik. Razteza se od ožjega razumevanja, ki korupcijo enači s podkupovanjem, do razlage, da gre za vsako >zlo-rabo zaupane oblasti za zasebno korist<, pravi pravnik dr. Erik Kerševan s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. Od te temeljne razlage korupcije se razumevanje tega pojma razširi predvsem v pravilnikih različnih državnih ustanov, s katerimi naj bi v teh ustanovah korupcijo preprečevali. In tu se največkrat zatakne.
»To, kar je zapisano, še ne pomeni, da se tako razlaga tudi v praksi. In ne govorimo samo o zapisanem pravu, ampak o pravu, ki se udejanja. Tega je možno ožje in širše definirati. In zato je neskladje med razumevanjem koruptivnih dejanj in posledic tega v Sloveniji tako izrazito. Treba je sprejeti tudi to, da se pravila ekonomskega
Dr. Erik Kerševan s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani. (Foto: osebni arhiv)
in pravnega delovanja razlikujejo. S pravnimi normami pri tem ni vselej mogoče zasledovati ekonomskih ciljev, ki se lahko od pravnovredno-stnih tudi razlikujejo, kar je pomembno tudi za področje preprečevanja korupcije v zdravstvu,« dodaja Kerševan.
S tem želi poudariti naslednje: določen posel je lahko v ekonomskem smislu najboljši od vseh možnih in nekemu javnemu zdravstvenemu zavodu prinese največjo korist glede na porabljena sredstva,
vendar gre še vedno za kaznivo dejanje, če udeleženi pri tem za sklenitev posla sprejme podkupnino. »Prav tako zgolj naknadna ocena neekonomičnosti posla ne pomeni vselej oblike kazenske ali druge pravne odgovornosti, saj ekonomsko gledano slaba pogodba ali slab izbor ponudnika še ne pomenita vselej protipravnega ravnanja oziroma lahko povzročita le določene oblike pravne odgovornosti, upravljavske ali delovnopravne, ne pa tudi drugih, torej kazenske odgovornosti,« dodaja pravnik.
Zamegljevanje
Iz tega vidika naj bi bilo po njegovem mnenju nepravilno in neustrezno, če je zgolj slabo poslovanje v javnem sektorju označeno za korupcijo, ker bi potem morala biti vsaka slaba poslovna odločitev podvržena ukrepom, ki jih terja to kaznivo dejanje. »Da v takšnem okolju nihče ne bo pri-
pravljen sprejemati poslovnih odločitev na vodilnih delovnih mestih, je seveda očitno. Zamegljevanje ali neustrezna razlaga korupcije vodita do neželenih učinkov,« poudarja Kerševan. Eden takšnih je splošna negotovost med uporabniki storitev javnega sektorja, ki pričakujejo ustrezne odzive na pojav korupcije.
»Če posamezniku v skladu s pravnim redom pripada določena pravica, na primer do zdravljenja, a mu je javni sektor ne zagotovi, ob čemer ne nudi ukrepov za nastalo kršitev, ki bi utrdili zaupanje človeka v pravni red, bo ta posameznik poiskal drugačne rešitve za svoje potrebe. Morda tudi s podkupnino. To bo še bolj izrazito, če se bo zaradi neenotnega ali navadnemu državljanu nerazumljivega razlikovanja med pojmi korupcije in ukrepanja vzpostavila domneva, da je korupcija v praksi nekaj običajnega in nekaznovanega,« poudarja Kerševan. Zato bi bilo po njegovem mnenju dobro in predvsem koristno jasno razločiti tudi sistemske vloge različnih organov pri izvajanju ukrepov in predvsem na področju preventive oziroma preprečevanja. Pravna norma samo ubesedi tisto, kar je dovoljeno in nedovoljeno. Preventiva poskrbi, da se nedovoljeno sploh ne zgodi.
SŠol
Policija 2014-2017
Specializirano državno tožilstvo 2011-2017
Od leta 2014 do 2017: 99 primerov zaradi korupcije v zdravstvu, več kot 3 milijone evrov škode oziroma koristi, 21 napisanih kazenskih ovadb in več dopolnitev ovadb za 73 kaznivih dejanj. Kazniva dejanja: korupcija, zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic, zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti, ponareditev ali uničenje poslovnih listin ... Ugotovljene nepravilnosti: pri nakupu in servisiranju različne opreme ter pripomočkov, pri čakalnih vrstah, kadrovskih zadevah, zdravljenju in investicijskih delih. 20 poročil na tožilstvo: gre za primere, kjer na podlagi prijave suma kaznivega dejanja niso ugotovili.
Trenutno ima slovenska policija v obravnavi še 30 zadev na področju kaznivih dejanj v zdravstvu.
Korupcija, skrajni domet barabinov
Dobri zakoni, a jih ljudje pogosto izrabljajo
»Korupcija je skrajni domet barabinov,« v svojem neposrednem slogu pravi dr. Branko Lobnikar, ki na Fakulteti za zdravstvene vede Univerze v Mariboru predava o zagotavljanju kakovosti in varnosti v zdravstvu. Takšno kaznivo dejanje je težko dokazati, ker velja načelo »bolje izpustiti devetindevetdeset ljudi kot zapreti enega nedolžnega«.
»V Sloveniji imamo dobre zakone, ki jih ljudje pogosto izrabljajo,« pravi Lobnikar, ki je bil tudi soavtor Zakona o
integriteti in preprečevanju korupcije. S tem zakonom naj bi dali ljudem iz javnega sektorja orodje, dodaja, s katerim bi gradili integriteto tega področja dela. »Nisem pa še srečal javnega uslužbenca, ki bi mu bil ta zakon všeč,« doda in poudari, da so zakoni osnova in ne zadosten pogoj.
Vsak je ranljiv, če sistem ne »štima«
Za zakonsko ureditev področja je odgovorna država. Toda pri tem, kadar se govori o zdra-
SIMONA ŠOLINIČ
2016: zahteva za preiskavo zoper 10 oseb zaradi nedovoljenega sprejemanja daril, pranja denarja, ponareditve ali uničenja poslovnih listin, preprečitve dokazovanja. Preiskujejo tudi nedovoljeno dajanja daril. Primer še ni končan. 2016: Sklep o uvedbi preiskave zoper 11 fizičnih oseb in 2 pravni osebi zaradi nedovoljenega sprejemanja in dajanja daril, sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje. Zaradi pravnih zapletov pri zahtevi za uvedbo preiskave (ta je bila prvotno za 14 oseb) je zdaj zadeva ponovno v fazi odločanja pri preiskovalnem sodniku, ki je izvedel preiskavo za 12 fizičnih in 2 pravni osebi zaradi navedenih kaznivih dejanj. Primer še ni končan. 2017: vložena obtožnica zoper 5 fizičnih oseb in 1 pravno osebo zaradi zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. Vendar je sledil odstop od kazenskega pregona v primeru ene osebe. Več primerov je še vedno v predkazenskem postopku, zato specializirani državni tožilci v teh primerih zaradi interesa preiskave ne morejo posredovati.
Na Vrhovnem sodišču RS ne vodijo evidenc o izrečenih sodbah na način,
da bi nam posredovati podatke, koliko točno je v preteklih letih bilo v
Sloveniji sodb zaradi korupcije v zdravstvu.
vstvu, ne smemo pozabiti na predpise, ki določajo strukturo zavoda, pravilnike, kodekse o vedenju in kompetencah nosilcev funkcij ter na vse znanje, ki ga ti ljudje imajo. In seveda na poslovno etiko.
»S preventivo, pametnim upravljanjem zdravstva, preverjenimi pravili znotraj organizacij, s posamezniki, ki znajo, zmorejo in hočejo delati dobro, je možno ustvariti sistem, v katerem nekateri tega istega sistema ne bodo zlorabljali. Zoper ljudi, ki prestopijo mejo, je treba
OB ROBU
Je dobro, če kaj daš?
Vse gre po sistemu, »kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen«. Nalijmo si čistega vina. Večina ljudi je zdravniku kdaj za dobro opravljeno delo ali za to, da bi ga dobro opravil, prinesla kakšno kavo, kaj sladkega, pijačo, zelenjavo z domačega vrta ali meso od kolin. Večina zdravnikov je to sprejela. To seveda ni korupcija, kot je pravno normirano v zakonodaji. Je pa tisto, kar sogovorniki na teh straneh povedo med vrsticami: to je posledica napačnega sporočila, ki ga država s svojo »zavzetostjo« pri preprečevanju in pregonu korupcije daje javnosti - »dobro je, če nekaj daš«.
Na ravni navadnega smrtnika gre za majhno darilo, na ravni tistih, ki so pri koritu, pa gre za milijonske zneske. Torej je le teža greha in posledično kamna na različnih ravneh drugačna. Če človek vidi, kako je lahko pokvarjen nekdo, ki kaj velja v svoji stroki, zakaj si ne bi navadni smrtnik smel privoščiti nečesa, kar ni korupcija, je pa le zahvala ali motivacija?
Na tisoče novinarskih vrstic in na tisoče izrečenih besed, kaj je prav in kaj narobe, tistih, ki izkoriščajo sistem na višji ravni, da si polnijo žepe, ne bo ustavilo. Ne bo. Zato je včasih škoda besed, ni pa škoda razmisleka o tem, »kako bi odreagiral/-a jaz, ti.« In vsak posameznik je v tej »čakalni vrsti«.
»Četudi bolnik nima denarja, verjemite mi, da ga bo našel, če bo lahko s plačilom preskočil čakalno vrsto,« mi je dejal eden od sogovornikov na srečanju ekonomistov v zdravstvu, ki je bilo v Laškem pretekli teden. In imel je popolnoma prav. Ko je na bolniški postelji tvoj svojec in ko se bori za življenje, takrat je lahko milijon pravnikov, zakonov in opredelitev korupcije in kaznivih dejanj, katerih pomen se v tistem trenutku zreducira za človeka na čisto »nulo«. Ker ne dosežejo vrednosti želje in namere pomagati tistemu, ki ga imaš rad, do rešitve. Da še enkrat pred tebe stopi zdrav. O korupciji ne razmišljaš. Zakaj bi, če pa živiš v državi, kjer s tem, da si pošten, težko dosežeš cilj.
Podkupovanje? Če lahko tisti na vrhu piramide mimo zakona v žep spravijo denar skozi pore javnega sektorja, zakaj se ne bi navadni človek oprijel vsake rešilne bilke, saj bi nekomu lahko rešil življenje? Četudi je ta bilka podkupovanje. Če nad tistimi, ki izkoriščajo luknjičasti sistem, ni ustreznega nadzora, zakaj bi bil nad ostalimi?
Ali navadni človek tako razmišlja? Potem se je ujel v sistem, ki ne bi smel biti takšen. A na žalost je. Ker tako sporoča država. Če lahko oni, zakaj ne bi še mi?
Najprej je treba pomesti pred lastnim pragom. Najprej država. Nato tudi ostali. Država bi to lahko naredila z učinkovitim preprečevanjem, pregonom in obsodbami tistih »pri koritu«. Navadni smrtnik s tem, da bi dojel, da zdravniki niso bogovi v belih haljah, ampak da je to samo namišljena podoba tistih, ki so tam zato, da delajo tisto, za kar so izučeni. In da morajo svoje delo opraviti dobro, četudi jim za to ne prineseš kave ali modre kuverte.
ukrepati. Ker če ne, potem se tisti, ki delajo dobro, počutijo bedasto. Hkrati je ravno s preventivo treba ustvariti pogoje, da do korupcije sploh ne more priti,« dodaja Lobnikar. »Kajti, če je vse v redu, človek na korupcijo ne pomisli, če pa je sistem pomanjkljiv, je vsak človek ranljiv.«
Če nisi pošten, si neumen
Zdravstvo je posebno področje, ki se dotika vseh. In razpad vrednot, kar povzroča ravno korupcija, ljudi razdeli na revne in bogate. Poruši zaupanje. »Slovenija ima tako ali tako za Portugalsko v Evropi najmanjše zaupanje ljudi v državne organe. To je posledica dolgotrajnega procesa slabljenja norm, ki nas povezujejo kot skupnost. Človek, ki je pošten, dobi zato občutek, da je zaradi tega neumen,« pravi sogovornik. To vodi v nevarno misel ljudi, da je zdravnikom, ki opravljajo svoje delo, za katerega so usposobljeni, >dobro dati darilo<. Korupcija v vseh porah niža kakovost zdravstvenih storitev, omejuje dostopnost do njih ter na drugi strani viša ceno teh storitev.
SŠol
Dr. Branko Lobnikar:
»Poudariti je treba, da je preprečevanje korupcije za dolgoročno uspešnost sistema veliko bolj pomembno kot uspešno preiskovanje koruptivnih dejanj. Tako kot pri zdravju posameznika je tudi pri integriteti zdravstvenega sistema veliko bolje, da ne zboli, kot da se po okužbi uspešno zdravi,« meni Lobnikar.
14
KRONIKA
Traktoristi so velikokrat udeleženi tudi v prometnih nesrečah. Zaradi velikosti traktorja se tudi takšna trčenja končajo tragično.
Številni vozniki osebnih vozil zaradi traktorjev v prometu in predvsem zaradi nestrpnosti storijo takšne kršitve.
Ko bi povsod uspelo to, kar jim je v Šentjurju
Alkohol in traktor ne gresta skupaj
Pretekli teden se je na območju Gornjega Gradu zgodila huda nesreča pri delu. Voznik traktorja, na katerem je bila pripeta balir-ka, je v neposredni bližini svoje stanovanjske hiše zbil svojega otroka, ki se je pri tem hudo poškodoval. Približno teden pred tem se je v Lokovici pri Velenju zgodila smrtna nesreča. Moški je s traktorjem in z nakla-dalko nalagal seno, nakar se je vozilo med vožnjo po strmem delu travnika skupaj z nakladalko prevrnilo. Dvajsetletni sopotnik, ki je sedel v levem delu kabine, je padel iz vozila in pod njim zaradi hudih poškodb obležal mrtev.
Topli meseci so ravno za voznike traktorjev in njihove sopotnike najbolj tragični. Takrat se zaradi kmetijskih opravil zgodi največ nesreč. Letos so se na Celjskem takšne nesreče vrstile kot po tekočem traku. V Ličenci pri Slovenskih Konjicah se je aprila hudo poškodoval
67-letni traktorist, ki se je na cesti umikal nasproti vozečemu vozilu, zaradi česar je zapeljal preblizu desnega roba vozišča in se prevrnil po hribu.
Še vedno huda težava traktoristov v Sloveniji ostaja vinjenost. Prevelika količina popitega alkohola pri delu botruje nesrečam, marca je ravno traktorist na Celjskem, ki je napihal 1,2 promila alkohola, povzročil prometno nesrečo. Vsa preventivna sporočila tako vedno ne za-ležejo.
Zmanjšali število nesreč
V Šentjurju so na primer leta 2004 umrli kar trije traktoristi. Takrat so se vrstile nesreče, pri katerih je bil posredni vzrok tudi visoka stopnja alkoholiziranosti. Nato se je tamkajšnja policijska postaja lotila usmerjene akcije in več mesecev organizirala po vsej občini skoraj na vseh prireditvah številne akcije, predavanja, srečanja,
Zveza gozdarskih društev Slovenije je že pred leti izdala priročnik o varnem upravljanju traktorja. V analizi so avtorji ugotavljali, da se izredno veliko nesreč s traktorji zgodi pri spravilu lesa in predvsem takrat, ko to delo opravlja voznik sam z vozilom. Danes je sicer takšnih nesreč manj, pri čemer je zanimivo, da je še desetletje nazaj, ko so ovrednotili škodo zaradi nesreč pri delu v zasebnih gozdovih Slovenije, ta znašala kar četrtino do tretjino prodajne vrednosti posekanega lesa.
Na traktorju in delovnem stroju se sme poleg voznika voziti druga oseba samo takrat, če je v ta namen v vozilu vgrajen sedež za prevoz oseb, ki je vpisan v prometnem dovoljenju. Otrok, mlajši od leta in pol, se na traktorju ali delovnem stroju ne sme prevažati. Zakonodaja prepoveduje vožnjo oseb na traktorskih priključkih in ravno to je ena pogostih kršitev, do katerih prihaja v odročnih krajih oziroma na podeželju.
Policisti lahko kaznujejo voznika traktorja, ki med vožnjo nima v njem ustrezne opreme. Med to spadajo tudi komplet prve pomoči za avtomobiliste, varnostni trikotnik in podložne zagozde, pri čemer je treba imeti še eno za-gozdo, če ima traktor priklopno vozilo. Širši traktorji morajo po slovenski zakonodaji v prometu imeti tudi posebne znake, ki nakazujejo na širino vozila in priklopnikov.
tudi testne vožnje. Vsi lastniki traktorjev v občini so v sklopu takšnih preventivnih akcij dobili domov posebne zloženke o varni vožnji s takšnimi vozili. Rezultat? Od leta 2004 do danes smrtne nesreče traktoristov v tej občini ni bilo.
»Varnost traktoristov tako v cestnem prometu kot pri delu na terenu se je izjemno izboljšala. Ljudje so dojeli in to nas veseli,« pravi vodja policijskega okoliša in policist Policijske postaje Šentjur Peter Užmah. Med najpogostejšimi napakami voznikov traktorjev je rutina.
»Ljudje so navajeni delati s temi vozili in pogosto rečejo >vsako leto sem takšno delo opravljal in nikoli ni bilo nič narobe<, a pride trenutek nepazljivosti in zgodi se nesreča. Ali pri delu ali na cesti,« dodaja Užmah. Toda rutine, omenja, pri tem ne sme biti, varnost je vedno na prvem mestu. Med nepravilnostmi, ki jih
Traktor, ki ga lastnik uporablja za opravljanje kmetijskih ali gozdarskih del, mora imeti varnostno kabino ali lok in druge brezhibne predpisane dele. Če so na traktorju vgrajeni varnostni pasovi, morajo biti voznik in potniki pripeti, kot je predpisano.
policisti na splošno opazijo pri traktoristih, je tudi ta, da traktorji niso tehnično brezhibni. Na Šentjurskem je zdaj, po preventivni akciji v preteklih letih, tega manj, a kljub temu takšen problem še kje odkrijejo. »Ta problem se pojavlja predvsem na bolj oddaljenih kmetijah oziroma v bolj odročnih krajih, kjer imajo ljudje občutek, da policijskega nadzora ni toliko. Zato uporabljajo starejše traktorje, ki še niso tako dobro zavarovani ali sploh niso tehnično brezhibni,«
Leta 2007 je bilo v vsej Sloveniji 223 nesreč s traktorji, lani 160, kar je izrazit padec. Število smrti voznikov ali sopotnikov je vsa ta leta nihalo in se ni tako zelo znižalo. To so podatki prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi traktoristi. Nesreče, ki se dogajajo med delom, na primer na travniku ali polju, pa so delovne nesreče in prometne. Leta 2007 je bilo v vsej Sloveniji 12 delovnih nesreč, lani pa 8. Na širšem celjskem območju je takšnih nesreč letno kar nekaj tudi zato, ker je obrobje celjske regije dokaj kmetijsko.
pravi Užmah. Večje kmetije in kmetije v bližini mest si česa takšnega ne privoščijo.
»Po naši akciji so ljudje spoznali, da mora biti vozilo brezhibno, zato so v preteklih letih tudi starejša vozila registrirali in poskrbeli za njihovo tehnično brezhibnost,« razloži Užmah. Naj spomnimo, da je Policijska postaja Šentjur ravno zaradi pozitivnih učinkov akcije prejela tudi priznanje Gene-
ralne policijske uprave. Toda Užmah dodaja, da mora biti tudi nadzor nad temi vozili v prometu strog in dosleden, saj opaža, da predvsem pri starejših voznikih še vedno obstaja miselnost, »saj se ne bo nič zgodilo«. Ravno starejši pogosto ne upoštevajo pravil pravilnega prevažanja s traktorji - tako tovora kot sopotnikov.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: arhiv NT
Primer delovne nesreče, v kateri se voznik največkrat hudo poškoduje.
KRONIKA
15
Zagorel zadružni dom
Požar gasilo več kot osemdeset gasilcev
V noči na sredo, nekaj minut čez polnoč, je zagorel zadružni dom na Ponikvi pri Žalcu. Gre za večnamenski objekt, ki so ga ognjeni zublji zelo poškodovali. Po do zdaj znanih podatkih so uničeni stanovanje, večnamenska dvorana in ostrešje objekta. Kriminalisti so včeraj opravljali ogled kraja požara, vzrok požara še ni znan, škoda pa naj bi bila po prvih podatkih visoka.
Ogenj je izbruhnil v podstrešnem delu štirinadstropne stavbe. Med gašenjem se je poškodoval eden izmed gasilcev, prvo pomoč pa so mu na kraju nudili reševalci nujne medicinske pomoči iz Žalca. Po prvi oskrbi so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, od koder so ga po pregledu odpustili v domačo oskrbo. Hudih poškodb ni dobil. So pa reševalci na kraju požara morali pomagati tudi stanovalki, ki sicer ni bila poškodovana.
Gre za enega večjih požarov, saj je ogenj gasilo več kot 80 gasilcev z 20 vozili in 11 gasilskimi cisternami. Aktiviranih je bilo deset prostovoljnih gasilskih društev Gasilske zveze Žalec. Požar so gasili do četrte ure zjutraj, po končani intervenciji pa je na kraju ostala tudi požarna straža, ki je preprečila, da bi na pogorišču začelo ponovno tleti.
Foto: GZ Žalec
Gorelo je dobre štiri ure.
Naročite Novi tednik in prejeli boste 20 evrov
O ft
(p L ^ _^_* _
dva DESETAKA Citycentra Celje = 20 evrov
400 evrov bomo podelili 10 izžrebanim naročnikom *
* Vsak od 10 izžrebanih naročnikov (starih in novih) bo prejel darilne bone Desetak Citycentra Celje
v vrednosti 40 evrov. Žreb bo 18. julija.
Ostale ugodnosti za naročnike:
brezplačne vse posebne izdaje Novega tednika
4 brezplačni mali oglasi v Novem tedniku (do 10 besed) 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje vsak teden možnost osvojitve lepih nagrad v nagradni križanki
Naročam Novi tednik za najmanj 12 mesecev oziroma do preklica in prejmem dva DESETAKA Citycentra Celje = 20 evrov.
Ime in priimek: Naslov:
E-poštni naslov:	Datum rojstva:
Plačilo (ustrezno označite): | | v enkratnem znesku 114 evrov | | za 6 mesecev 57 evrov | | mesečno 9,50 evra
Telefonska številka:	Podpis:
Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova ulica19, 3000 Celje. Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
v>	- -
C	—
"O	' -
0)	
	Iti
> O C	► T- u
Vas zanimajo vaši prekrški?
Od minulega petka lahko vsak državljan na spletni strani eUprave pogleda svoje prekrške, ki so zavedeni v policijskih evidencah.
Tak vpogled je možen le z uporabo digitalnega potrdila, saj gre za osebne podatke, kar pomeni, da se je na tej spletni strani treba tudi registrirati. Novo storitev so pripravili ministrstvo za javno upravo, policija in ministrstvo za notranje zadeve. Po registraciji je možno pogledati vse podatke, ki so navedeni na zapisniku prekrška, torej od datuma in lokacije do podatkov v zvezi s postopkom in plačilom. Ob vpogledu podatke pridobijo neposredno iz policijskih evidenc. Sicer pa spletni portal eUprava omogoča tudi vpogled v podatke, vloge in premoženje državljanov.
V Srbijo tudi celjski policist
Po enakem vzorcu kot slovenska policija zadnje leto na-potuje policiste na delo v Makedonijo, gre tokrat z enakimi nalogami že tretja skupina policistov na ozemlje Srbije.
Med 24. majem in 23. junijem bodo za izvajanje skupnega nadzora pri prehajanju državne meje na srbskem ozemlju v okviru skupnega ukrepanja pri upravljanju toka povečanega števila migrantov skrbeli tudi štirje policisti iz Slovenije. Med temi je tudi policist iz Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Celje Igor Šegel. Policisti bodo svoje naloge opravljali na območju Postaje mejne policije za varovanje državne meje Pirot.
Odpeljali clia
Konec preteklega tedna so neznanci v Žalcu ukradli osebno vozilo znamke Renault Clio. Avto je srebrne barve, letnik 2014, registrskih številk CE KK 667. Vozilo je bilo parkirano na parkirišču stanovanjskega bloka v Čopovi ulici.
Kradli, ko je bila lastnica na njivi
Policisti v teh dneh iščejo vlomilce, ki so na Celjskem med kaznivimi dejanji nabrali kar nekaj stvari.
V	Slovenskih Konjicah je konec preteklega tedna nekdo vlomil v stanovanjsko hišo, v prostore pa je prišel skozi te-rasna vrata. Ukradel je več zlatnine. V Podvinu je neznanec iz počitniške hišice odnesel tablični računalnik. Ta teden so neznanci vlomili tudi v hišo v Orli vasi. Storilec je v hišo vlomil skozi vhodna vrata, odnesel pa je vrednejšo žensko uro in nekaj kosov zlatnine. Denar so nepridipravi ukradli tudi iz hiše v Podolševi. Medtem ko je lastnica delala na njivi, je storilec vstopil v odklenjeno hišo in ukradel gotovino. Računalnik in tovorno vozilo pa pogrešajo v Zrečah, kjer so vlomilci kradli v enem od poslovnih prostorov.
Na Celjskem manj prekrškov
V	zadnjem letu se je nekoliko znižalo število kršitev s področja javnega reda in miru. Je pa znotraj tega področja poraslo število kršitev, ki so povezane z nestrpnostjo, strmo se je zvišalo tudi število prijav beračenja po celjskih ulicah in v trgovskih središčih.
Ljudje danes hitreje prijavijo beračenje na vsiljiv ali žaljiv način, predvsem pa zbiranje denarja po ulicah, za katerega je jasno, da gre za goljufijo. Razlog za takšen porast je vedno večja prisotnost državljanov Romunije in Bolgarije, ki pred večjimi trgovskimi središči na vsiljiv način pobirajo »prostovoljne« prispevke za različna društva, ki sploh ne obstajajo, o čemer smo že večkrat poročali.
Več kršitev, povezanih z vzbujanjem nestrpnosti, je mogoče pripisati v primerih sovražnega govora, predvsem v povezavi z migrantsko problematiko ter s prekrški v povezavi z nestrpnostjo zaradi drugačne veroizpovedi, ocenjujejo na celjski policiji. Največ tovrstnih kršitev so lani storile osebe, stare od 25 do 34 let, sledijo kršitelji v starosti od 35 do 44 let ter kršitelji med 18 in 24 letom.
Za prekrške na večjih zbiranjih ali prireditvah na Celjskem je še značilno, da jih je bilo v zadnjem letu manj v primerjavi s preteklimi leti. Doslednejši nadzori policije so bili tudi posledica varnostnih dogodkov v Evropi, ki so bili povezani s terorizmom ter z množičnimi nasilnimi dejanji na velikih javnih zbiranjih.
Med tistimi kršitvami, ki spadajo na področje Zakona o varstvu javnega reda in miru, izstopajo tudi kršitve, povezane s preprodajo drog, in kršitve med mladimi, ki so posledica med-vrstniškega nasilja. Rezultat povečanega nadzora policije na standardnih lokacijah takšnih kršitev je pokazal, da so ravno na teh lokacijah zasegli tudi večje količine droge. Problem je, da gre predvsem za mlade ljudi, ki vsi niso niti polnoletni, zato je skrb vzbujajoče predvsem to, da mladi lahko danes z lahkoto pridejo do prepovedanih drog.
16
AKTUALNA PONUDBA
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?

POZOR!
Preglejte aktualno ponudoo
Najboljše izdelke iz odpadne embalaže izdelali tudi šolarji iz
v
Celja in Šmarja pri Jelšah
V letošnjem nagradnem natečaju Eko-paket so otroci in mladi iz cele Slovenije izdelali 1210 uporabnih izdelkov iz odpadne kartonske embalaže za mleko in sokove. Med 19 vrtci, osnovnimi in srednjimi šolami, ki so pokazali največ izvirnosti, so tudi OŠ Glazija, Srednja šola za gostinstvo in turizem Celje ter podružnični OŠ Zibika in Sveti Štefan, ki sodita v okvir OŠ Šmarje pri Jelšah.

Aljažev stolp na Triglavu, Tower Bridge v Londonu, Empire State Building v New Yorku, ovire za tek, štadion, frizbiji, družabne igre, ptičje krmilnice, krmilnica za divjad, lovska opazovalnica in številni drugi izdelki dokazujejo, da je odpadna embalaža za mleko in sokove uporaben material za ustvarjanje. V programu Ekošola, kjer so nagradni natečaj letos skupaj
s partnerji organizirali enajstič, s spodbujanjem ustvarjalnosti oza-veščajo o pravilnem ločevanju te vrste embalaže. S pravilno odloženo embalažo v rumeni zabojnik ali vrečo omogočimo njeno recikliranje v papirnicah in izdelavo novih izdelkov, kot so papirnati robčki, brisače in drugi izdelki. V projektu Eko-paket je v preteklih enajstih letih sodelovalo več kot 100 tisoč
Izdelek učencev POŠ Zibika
otrok in več kot 7 tisoč vzgojiteljev, učiteljev in mentorjev.
Natečaj je bil tudi v letošnjem šolskem letu razdeljen na jesenski in spomladanski del.
Štirje koraki pravilnega odlaganja izpraznjene kartonske embalaže za mleko in sokove:			
IZPRAZNI 1	1 ODVIHAJ ROBOVE |	1 SPLOŠČI 1	1 ODLOŽI V RUMENO
Zmagovalci jesenskega dela so si za nagrado prislužili tudi izobraževalno delavnico s praktičnim prikazom reciklaže odpadne embalaže Tetra Pak s tako imenovanim »mini-pulperjem«, posebno napravo za mešanje odpadne embalaže z vodo, ki prikazuje proces razpuščanja in reciklaže te embalaže v papirnici.
V Sloveniji s pravilnim ločevanjem odpadne embalaže Tetra Pak dosegamo 35-odstotni delež, najbolj uspešni v Evropi pa celo 80-odstotnega. Pomembno je, da izpraznjeno embalažo Tetra Pak stisnemo, saj tako zavzame v kuhinji, šolah in vrtcih ter zabojniku na ekološkem otoku do 20-krat manj prostora.
ШВШ
OŠ Glazija
PE V LAŠKEM na novi lokaciji, Trubarjeva ulica 1.
ČMLjflCl MS ГШСА
■SM^ff- rd.: orLm огч
www.siviliskiseyis^kc^
ЈШВГ №vo%Wä
\ DELOVNI ČAS: pan. - pet.: od I dtrMurt; mir: od I do-12. urt
a
holbx
^OPRALNICA
zvestobe.- 1МВ/ШШШ
Ш MiB/ROSER V/S
MmALEŠ ŽOLNIR sp
Cesta Talcev 2,3212 Vojnik Tel/fax: 03 54 71 127, gsm: 070 33 66 77 e-mail: info@biroservis-zolnir.si, splet: www.biroservis-zolnir.si
Znižujemo stroške tiskanja ^ Najem, servis, prodaja tiskalnikov in MF naprav ^J
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikai; s.p.
KAPLJA VAS 46, PREBOLD
03/705-31 -86
INOX DIMNIKI PO NAROČILU
IZDELKI IZ INOX PLOČEVINE
RAZREZ. KRIVLJENJE, VARJENJE. KROŽENJE
www.merzelj.si
I1P0DP0RNIK.SI
poslovna skupina Griffin info@podpornik.si 070-901-163
iGRIFFIN
NOVOMAT
AVTO STEKLO CENTER Д
V PROSTORIH I AVTO CELJA
Ipavčeva 21,3000 Celje 03 / 428 62 91,051 624 322
WWW.NT-RC.SI
7
ZAPOSLOVANJE IN KARIERA
Team building - »trend« ali nuja sodobnih podjetij
Zadnje čase pogosto slišimo poslovne partnerje, kako govorijo o team buildingu, kam so šli in kaj so počeli oziroma doživeli. In glej ga, zlomka, vedno vsi uživajo. In so polni zanosa. Le zakaj?
Ljudje smo nagnjeni k obsojanju in h kritiziranju. Na team buildingih, dobro pripravljenih seveda, ni časa za to. Vse je usmerjeno k cilju. Graditvi tima. V slovenščini ne zveni ravno najbolje, a kljub temu drži. V podjetjih smo namreč usmerjeni k doseganju ciljev in - če se le da - njihovemu preseganju. Da bi dosegli cilje, potrebujemo ekipo. Težave se pojavijo, ko se njeni člani ne poznajo, ne ujamejo ali - kar je pogosteje - so vsi izčrpani in utrujeni ter ne vidijo izhoda. Takrat je treba ukrepati. Dobri vodje začutijo razpoloženje v timu, med sodelavci, in ukrepajo. Še boljši načrtujejo, saj lahko na osnovi izkušenj predvidevajo, kdaj se bo pojavil trenutek, ko bo treba »resetirati« možgane.
Kaj pravzaprav je team building?
Team building je učeno povedano razvijanje sodelovanja oziroma timskega dela znotraj delovne skupine. Da bi sestavili uspešen tim, morajo imeti člani skupen cilj, morajo se medsebojno spoštovati in biti motivirani ne le za dosego cilja, temveč tudi za to, da »izvlečejo« najboljše iz vsakega posameznika. Pomembno je tudi zavedanje, da ima vsak posameznik pomembno vlogo pri uspehu tako posamezne delovne skupine kot tudi celega podjetja. Zaradi omejenega števila sodelavcev, izgorelosti in vsega ostalega, kar zmanjšuje moralo, veliko podjetij začenja razumevati pomen negovanja komunikacije znotraj kolektiva. Poleg tega se zaradi vedno novih zahtev dela in trga pojavljajo timi znotraj timov - en človek je lahko del različnih skupin.
Kaj izbrati?
Tudi pri nas je ponudba vedno večja, podjetja pa se odločajo glede na svoje potrebe in finančne zmožnosti. Žal si le redka lahko privoščijo safari v Afriki ali jadranje po Karibih, vendar je kljub temu možnosti veliko. Na spletu je kar nekaj ponudnikov, pri čemer je
največja razlika v njihovem odnosu do team buildinga. V tem prispevku se posvečamo tistim, ki vedo, kaj delajo. Osnove skupne značilnosti dobre ponudbe so:
-	obnova komunikacije med sodelavci
-	motivacija
-	usklajenost
-	gradnja zaupanja in spoštovanje posameznikove drugačnosti in individualnosti
-	zabava/igra/avantura,
-	predvsem spoznavanje sebe kot posameznika in člana skupine (kdo sem, kaj sem, kaj želim ...).
Večina projektov poteka v naravi, kar ni niti najmanj nenavadno, saj je prvi korak k uspehu sprememba okolja. Veliko ponudnikov ima v programu paintball, padalstvo, plezanje, nekateri se osredotočajo tudi na morje in jadranje. Vedno in povsod je prisoten pridih avanture in tekmovalnosti, pri čemer ne smemo pozabiti na pridih duhovnosti, ki je prisotna na primer pri hoji po žerjavici, bindu, ognjenem team buildingu . Na prvi pogled so najmanj priljubljeni seveda predavanja in teoretiziranje o tem, čeprav team
building zajema tudi osnovno teorijo, ki je ne smemo kar zanemariti.
Ali gre za univerzalno zdravilo?
Žal ne. Moramo razumeti, da imajo različni timi različne potrebe. Prav tako ne smemo pozabiti, kaj želimo doseči. Kot smo že omenili, je včasih dovolj že piknik. Ni ravno najboljša ideja, a je vsekakor najpogostejša oblika. Pri tem gre predvsem za sprostitev z nekaj zabave. Seveda so pikniki in pikniki. Zelo dobro organizirani lahko ponudijo zelo veliko, tudi tekmovanja, ne le čevapčiče in pivo. A ko želimo preizkusiti tim in tudi njegovega vodjo, so zahteve višje. Veliko oblik team buildinga omogoča vpogled v delovno ekipo in pokaže dejanske vodje, kreativce, stratege .
Kdo izvaja team building in kako?
Za dobro izvedbo team buildinga je pomemben tudi moderator. Ta glede na cilje delavnice s pomočjo različnih delovnih sred-
NE PREZRITE
Naslednjič: Ustvarite si okolje za kreativnost in navdih
stev - to so v glavnem t.i. simulacijske vaje, na videz »igre« in podobno - poskrbi, da se na ravni skupine izpostavijo elementi, ki bodisi zavirajo ali bistveno pospešujejo učinkovitost tima. Učinkoviti moderatorji zmorejo delavnice zastaviti tako, da najdejo konstruktivne značilnosti pri vsakem posamezniku in da ti posamezniki ob pravem času pridobijo ustrezen prostor v skupini, ter zmorejo pozitivna in povezovalna obnašanja demonstrirati tako, da so za zgled tudi ostalim.
Ponudba na slovenskem trgu
Tudi pri nas je mogoče opaziti premike na bolje ali - če smo natančnejši - k profesionalnemu odnosu. Profesionalno organizirani in vodeni team buildingi počasi nadomeščajo prej omenjene »žurke« in piknike. Predvsem se pozna ta sprememba pri točni definiciji, kaj naj bi team building bil, in pri dosegu cilja. Torej se lahko pohvalimo s profesionalnim pristopom tudi pri nas. Seveda je odločitev glede ponudnika vedno v rokah podjetja oziroma naročnika, nikakor pa ni odveč, če se pozanimamo o vseh možnostih na trgu.
Kaj pa tujina?
V tujini so team buildingi zelo priljubljeni in izjemno razviti. Pri tem prednjačijo ZDA. Opazimo lahko več različnih pristopov. Trenutno najbolj zastopane so različne delavnice tako na prostem kot v zaprtih prostorih. Te so zastavljene zabavno, s pomočjo igre, opaziti pa je mogoče nekoliko manj adrenalinsko usmerjenih aktivnosti, ki so praviloma rezervirane za višji kader.
Ponudba je več ali manj takšna kot pri nas, le da gre za ponudnike, ki so se usmerili izključno v tovrstno dejavnost, pri čemer se le redki ukvarjajo še s čim drugim, kar je logično glede na velikost trga. Ne le to, ponekod so razvita team building trening središča, kjer ponujajo celotne storitve.
S tem se ukvarjajo celo nekatere zelo ugledne univerze, kar nam pove dvoje o team buildingu:
1.	je vedno pomembnejši v sodobnem delovnem okolju
2.	je dobičkonosen.
H MojeDelo.com
Zavarovalni zastopnik v pisarni (Velenje)
Delo zavarovalnega zastopnika poteka večinoma v pisarni, kjer pridobivate nove zavarovance in nudite visoko raven poprodajnih storitev obstoječim zavarovancem v skladu z našo novo filozofijo. Pri delu se lahko zanesete na strokovno pomoč mentorja in vodje, ki vam bosta pomagala na poti k uspehu in samostojnosti. Avto Velenje, d. o. o., Koroška cesta 64, 3320 Velenje. Prijave zbiramo do 25. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skrbnik poprodajnih servisnih aktivnosti (Slovenska Bistrica)
Pričakujemo najmanj 3 leta delovnih izkušenj z vodenjem servisnih aktivnosti v avtomobilski ali navtični paanogi, izkušnje z reševanjem reklamacij in s servisno mrežo, tehnično izobrazbo IV. ali V. stopnje, dobre organizacijske in komunikacijske kompetence, vljudnost, zanesljivost, skrbnost, nekonfliktnost, natančnost in sposobnost skupinskega dela ... Qua-drofoil, d. o. o., Partizanska ulica
38, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbiramo do 10. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Nočni receptor (Celje)
Opis dela: samostojno opravljanje recepcijskih del (sprejemanje in potrjevanje rezervacij, sprejem in nameščanje gostov, vodenje evidenc, prijava in odjava gostov, posredovanje informacij, sprejem vrednostnih papirjev in predmetov v hrambo, prevzem in razdelitev pošte gostom, posredovanje telefonskih klicev, izstavljanje računov, sprejemanje gotovine) ... Eurotas hoteli, d. o. o., Krekov trg 4, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 25. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Serviser - specialist za
industrijske tiskalnike m/ž
(Celje)
Splošni pogoji: minimalno V. stopnja izobrazbe, smer elektro, mehatronika, osnovno znanje angleškega jezika - pisno in govorno, vsaj 3 leta delovnih izkušenj na področju servisa, odlično poznavanje IT (operacijski sistemi, nastavitve, protokoli, gonilniki) .
Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 23. 6. 2017. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Voznik v notranjem prometu
(Žalec)
Od vas pričakujemo vozniški izpit B-, C-, E-kategorije, opravljeno temeljno kvalifikacijo za voznika v cestnem prometu (koda 95), zaželena je končana srednja poklicna šola in vsaj 1 leto delovnih izkušenj kot voznik tovornega vozila. Easytrans, d. o. o., Cesta ob železnici 4, 3310 Žalec. Prijave zbiramo do 23. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Prodajalec/ka (Celje)
Opis vašega dela: svetovanje strankam in prodaja tekstilnih izdelkov, delo na blagajni, reševanje reklamacij, skrb za urejenost delovnega prostora. Ordislo, d. o. o., Tomšičeva ulica 1, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 23. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Informatik (Slovenska
Bistrica)
V svoj tim vabimo motivirano osebo, ki ima izkušnje s programiranjem v programskem jeziku Python, veselje do sistemske admi-
nistracije in ki pozna ERP-sisteme. Quadrofoil, d. o. o., Partizanska ulica 38, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbiramo do 10. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Programer razvijalec
(Slovenska Bistrica)
Glavne naloge in odgovornosti: razvoj in vzdrževanje obstoječih informacijskih storitev, uvajanje izboljšav v poslovanje s pomočjo IT, sodelovanje pri snovanju in izdelavi novih informacijskih rešitev, spremljanje delovanja aplikacij, skrb za operativnost informacijskega sistema podjetja, skrb za (sodobno) internetno prisotnost podjetja. In-kolteh, d. o. o., Kolodvorska ulica 35c, 2310 Slovenska Bistrica. Prijave zbiramo do 22. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strokovni sodelavec
(Štajerska)
Vaše delo bo strokovno informiranje zdravnikov in farmacevtov na območju Štajerske. Pričakujemo univerzitetno izobrazbo farmacevtske, medicinske ali sorodne naravoslovne smeri (veterina, biologija), aktivno znanje angleškega jezika, vozniško dovoljenje B-kategorije, zaželene so podobne delovne izkušnje, ... De-kra zapositev, d. o. o., Šmartinska
cesta 152, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 8. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Svetovalec za marketing (Gomilsko)
Od vas pričakujemo: vsaj VI. stopnjo izobrazbe s področja marketinga, najmanj 2 leti delovnih izkušenj na istem ali podobnem delovnem mestu, znanje o marke-tinških konceptih in tehnikah, poznavanje strateškega in digitalnega marketinga, visoko kreativnost in prodajno usmerjenost, tekoče znanje angleškega jezika ... Silco, d. o. o., Orla vas 27a, 3314 Braslovče. Prijave zbiramo do 21. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Inženir za področje prehrane v razvojnem laboratoriju malih gospodinjskih aparatov (Nazarje)
V svojo sredino vabimo izkušenega, kreativnega sodelavca za področje nutricionistike v razvojnem timu. Nudimo odlične delovne pogoje v uspešnem in stabilnem mednarodnem podjetju. BSH Hišni aparati, d. o. o. Nazarje, Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje. Prijave zbiramo do 17. 6. 2017. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
0 MojeDelo.com
18
ŠPORT
»Zbirali smo točke, a Gorica je še bolj bežala«
Pogovor z 21-letnim vezistom NK Celje Ninom Pungarškom
Končano je tekmovanje v 1. slovenski nogometni ligi. Celjani so gostovali na Ptuju in izkoristili dejstvo, da so Domžalčani hranili moči za sinočnji pokalni finale. Velenjčani so za zanesljiv obstanek v ligi potrebovali točko, ki so jo v Dravogradu proti Kalcerju tudi osvojili. Pristali so na sedmem mestu, Celjani pa na petem.
Maribor je bil prvak že pet krogov pred koncem, na drugo mesto je v končnici skočila Gorica. Po koncu sezone se je vabilu na pogovor odzval vezist celjskega prvoligaša Nino Pungar-šek, bivši dijak I. gimnazije v Celju, zdaj študent 3. letnika fakultete za športni menedžment v danskem Aalborgu, kjer lahko vse obveznosti opravlja prek spleta.
Čeprav je bilo jasno, da si evropske vozovnice na Ptuju ne morete več zagotoviti, ste zaigrali zavzeto proti Domžalam. Od kod ste črpali motiv?
Glede motiva nikoli ne sme biti nikakršnega dvoma. Igramo predvsem zase in v tem uživamo.
V spomladanskem delu prvenstva je bilo Celje zelo dobro. V tem obdobju je več točk zbrala le Gorica. Lahko pomlad ocenite kot pozitivno, čeravno niste izpolnili cilja?
Pozimi smo napovedali, da bomo storili korak naprej. Priprave ob morju so bile zelo dobre, kar se je obrestovalo na igrišču. Druga polovica sezone je bila glede bere točk uspešna.
Kaj menite, na kateri tekmi se vam je najbolj zalomilo? Kje ste izgubili točke, ki ste jih imeli prak-
tično že v svojih rokah?
Najprej pomislim na tekmo z Olimpijo, ko smo vodili še v zadnjih sekundah. Ko so gostje izenačili, smo se počutili poraženo. Potem se spomnim Krškega. Vodili smo in imeli enajstmetrovko, ki smo jo zapravili, sledil je popoln preobrat. Vodili smo proti Kopru in Gorici, a popustili. Ostaja grenak priokus. Ni nam bila usojena uvrstitev v kvalifikacije za evropsko ligo.
Kaj bi lahko dodali, če sezono ocenjujete v celoti?
Bila je dobra, do predzadnjega kroga smo bili v igri za »Evropo«. Imeli smo mešanico izkušenih in mladih igralcev. Vsak posameznik je napredoval. Sezona je bila pozitivna.
Na gostovanjih ste bili izjemno uspešni v primerjavi z domačimi tekmami. Ste težje igrali proti tistim,
»Ustvarili smo si določen sloves in vsi nasprotniki so se dobro pripravili na nas. Tako Aluminij kot Krško sta na primer proti nam igrala s petimi možmi v obrambi.«
Nino Pungaršek po državah navija za naslednje klube: Španija - Barcelona, Italija - Juventus, Anglija -Liverpool, Nemčija - Bayern, Hrvaška - Dinamo, Srbija - Crvena zvezda. Med vsemi mu je zaradi načina igre najljubša Bar^a.
ki so se branili?
Ta vzorec, da smo na gostovanjih uspešnejši, se že dolgo ponavlja. Ustvarili smo si določen sloves in vsi nasprotniki so se dobro pripravili na nas. Tako Aluminij kot Krško sta na primer proti nam igrala s petimi možmi v obrambi.
Je vrstni red na vrhu za vas pričakovan?
Vsi so si zaslužili svoje položaje. Prijetno presenečenje je zagotovo Gorica. Prav njo smo lovili in lovili, ona pa je vedno bolj bežala in je bila resnično fenome-nalna.
V udarni enajsterici NK Celje ste se ustalili na zahtevnem in odgovornem položaju, na mestu zadnjega vezista. Ste zelo zadovoljni z lastnim napredkom v
»Najprej pomislim na tekmo z Olimpijo, ko smo vodili še v zadnjih sekundah. Ko so gostje izenačili, smo se počutili poražene. Potem se spomnim Krškega. Vodili smo in imeli enajstmetrovko, ki smo jo zapravili, sledil je popoln preobrat.«
Nino Pungaršek se je še posebej dobro znašel na razmočenem igrišču med obračunom z Rudarjem. Za zmago s 4:0 je prispeval en gol.
zadnjem obdobju?
Nikoli nisem popolnoma zadovoljen. Res pa je, da sem izpolnil svoj prvotni cilj, torej da me trenerji uvrščajo v začetno postavo. Za to sem dolgo garal.
V 1. SNL ste debitirali pred tremi leti pri trenerju Simonu Rožmanu. Se spominjate krstnega nastopa v članski majici?
Da, tega nikoli ne pozabiš. Ni pa bilo prav lepo, saj smo doživeli boleč poraz.
Ko ste vi stopili na igrišče, je bilo že vse odločeno, Maribor je vodil s 3:0. Potem ste igrali še za Šmartno in Bravo. Je bilo koristno?
Zelo. Pridobil sem veliko znanja in izkušenj, prepo-trebnih za mladega igralca. Mnogim ni bilo jasno, zakaj
sem prestopil v ljubljanski klub, ki je bil član četrte lige. Sam sem predvideval zgolj pozitivne stvari.
V nogah imate 39 prvo-ligaških tekem. In tudi tri gole. Vse ste dosegli, ko ste streljali znotraj kazenskega prostora, proti Rudarju, Kopru in Domžalam.
Drži.
Torej lahko pričakujemo natančen projektil z večje oddaljenosti?
To mi vsi govorijo in me spodbujajo. V bližnji prihodnosti se mi bo moralo posrečiti, da bom zadel z razdalje.
Ste v preteklosti delovali tudi na katerem drugem igralnem položaju?
Vedno sem se sukal okoli sredine. Bil sem tudi bolj napadalno naravnan vezist.
Odlikuje vas igra z veliko teka, a tudi bojevitost. Kdo vam je vcepil agresivnost, nujno potrebno v modernem nogometu?
Mislim, da kar sam. Nisem tako fizično močan kot večina tekmecev, zato moram to nadoknaditi s hitrostjo, predvidevanjem igre in z veliko teka.
Čeprav igrate na položaju, kjer morate igro tekmecev prekinjati s prekrški, ste zbrali izjemno malo rumenih kartonov, a nobenega rdečega v celotni karieri. Lahko to pojasnite, je odločilna prednost vaša hitrost?
Ali pa predvidevanje. Vsekakor se moraš s pametno igro izogniti rumenim in še posebej rdečim kartonom.
Radi bi igrali kot ...
Španec Thiago Alcantara iz Bayerna.
Do kdaj ste vezani z NK Celje?
Pogodba s klubom se mi bo iztekla konec leta 2019. Seveda si želim čim prej stopiti stopničko višje.
Kako je z vašimi počitnicami?
Začele so se takoj po sobotni tekmi. Ponovno se bo moštvo zbralo okoli 15. junija. Točne informacije še nimamo.
Je morje privlačno v prvi polovici junija?
Zame ne, zato se ne bom odpravil na obalo. Raje bi se kopal julija ali avgusta. Bistveno je, da se bom dobro spočil. Časa sicer ni veliko.
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Izidi 36., zadnjega kroga so bili: Domžale - Celje 1:4 (Volaš 2, Pungaršek, Belić), Rudar - Kalcer 0:0, Koper - Gorica 0:1, Olim-pija - Aluminij 1:0 in Maribor - Krško 1:0.
Lestvica 1. SNL
MARIBOR	36 21 10 5	63:30	73
GORICA	36 16 12 8	48:39	60
OLIMPIJA	36 17 9 10	49:35	60
DOMŽALE	36 16 8 12	63:45	56
CELJE
36 15 10 11 48:39 55
LUKA KOPER 36 12 14 10 43:40 50
RUDAR
36 10 11 15 49:53 41
KRSK0
36 8 15 13 39:50 39
ALUMINIJ 36 9 11 16 38:52 38 KALCER 36 1 10 25 23:80 13
Šampion v pokalu je Šampion
Finalna tekma pokala Medobčinske nogometne zveze Celje je bila v torek v Šoštanju. Pomerili sta se članski moštvi NK Šoštanj in NK Šampion Celje.
Boljši so bili gostje s 3:1. Prvi polčas so varovanci trenerja Bojana Arčana dobili z 2:0. Gola sta dosegla Jetmir Torra in Boban Va-sov. V drugem delu je je na 3:0 povišal kapetan gostov
Rok Pirtovšek. Gostitelji so kasneje dosegli častni gol, strelec je bil Žan Špa-capan. Upi Šoštanjčanov, ki jih vodi trener Andrej Goršek, so se razblinili v 76. minuti, ko je moral David Cafuta zapustiti igrišče zaradi dveh rumenih kartonov. »Bili smo odločnejši, več smo tekli, naša zmaga bi lahko bila izdatnejša. Glede na to, da smo se v
prejšnji sezoni potegovali za preboj v drugo ligo, je bila letošnja sezona v 3. ligi za nas slabša. V jesenskem delu nismo bili dobri, spomladanski del je bil obliž na vse skupaj,« pravi Arčan. Oba finalista pokala MNZ Celje sta se uvrstila v pokalno tekmovanje Nogometne zveze Slovenije.
DEAN ŠUSTER Foto: MNZ CELJE
Moštvo NK Šampion Celje. Z leve stojijo trener Bojan Arčan, Boban Vasov, Mak Karabegovič, Liridon Nitaj, Nejc Gabršek, Lan Vunderl, Aleksej Muhič, Bruno Pukl, Tim Ferlež, Rok Pirtovšek in predstavnik ekipe Klaudio Pfeifer, čepijo pa Jetmir Torra, Rok Duspara, Tomaž Marko, Urh Pfeifer, Miha Korošec, Arjan Torra, Blaž Adamič in fizioterapevtka Tadeja Pfeifer.
ŠPORT
19
Finale spolzel med
Po srebrnem grbu Gobcu bronasta medalja na SP
prsti
Na fotografiji je celjski del ženske reprezentance. Z leve stojijo Nada Savić, Anja Kozmus, Barbara Fidel, selektor Lado Gobec, Patricija Bizjak, Rada Savić in maser Darko Iveljič.
Pet celjskih kegljačic je bilo v slovenski reprezentanci, ki je na svetovnem prvenstvu (SP) v nemškem Dettenheimu osvojila bronasto medaljo. Vodil jih je selektor Lado Gobec, ki je bil letos deležen visokega priznanja Mestne občine Celje, srebrnega grba.
Njegove varovanke so bile zelo prepričljive v predtek-movalni skupini. Gladko so ugnale Danke, Slovakinje in Romunke. Splačalo se je potruditi, kajti v četrtfinalu so jih zato čakale premagljive tekmice. Naše kegljačice so bile od italijanskih boljše kar z 8:0. »Da, Italijanke smo resnično >pregazili<. Tekma je bila zjutraj ob osmi uri. Počitka do polfinala je bilo tako dovolj,« je v uvodu povedal nenadkri-ljivi trener Lado Gobec.
Vodstvo za prste polizat
Zadnji dan ekipnega SP so slovenske kegljačice izgubile proti Hrvaticam s 5:3 in so skupaj s Čehinjami prejele
bronasto odličje. Svetovne prvakinje so Nemke, ki so šele po dodatnih metih ugnale naše južne sosede. Slovensko--hrvaški dvoboj se je začel z delitvijo točk. Barbara Fidel je izgubila proti Marijani Liović, Anja Kozmus je prvo slovensko točko dosegla proti Klari Sedlar. Potem sta zmagali Eva Sajko proti Ani Bacan in Rada Savić proti Ani Jambrović. Slovenke so vodile s 3:1 in imele 39 kegljev prednosti! To ni bilo dovolj. Brigiti Strelec ni uspelo presenetiti najboljše igralke na svetu Ines Maričić, Nada Savić pa ni bila kos Nataši Ravnić Gašparini. Hrvatice so bile bolj še v setih, a tudi v skupnem seštevku podrtih kegljev.
Čistila so zelo dobro
»Hrvatice so bile favoriti-nje. Kar štiri njihove tekmovalke so na prejšnjih tekmah imele več kot 660 podrtih kegljev. To so >moški< rezultati. Toda dvoboj je bil zjutraj, južne sosede pa je že malce dajal
kompleks zaradi naše ekipe, kajti vedno so izgubile. Barbara je izgubila že skoraj dobljeno tekmo. V drugi rundi smo dobili oba dvoboja, a po neumnosti zapravili nekaj setov. Nasploh smo ta dan
zelo slabo igrali >na polno<, obenem pa so dekleta odlično >čistila<. >Na polno<, torej z meti na vseh devet kegljev, ponavadi ne igramo slabo. Tokrat, žal, smo. Na drugi strani je blestela svetovna re-
korderka Maričićeva,« je ori-soval Gobec. Na SP so keglje v povprečju Celjanke podirale takole: Barbara Fidel 612, Nada Savić, 602, Anja Kozmus in Rada Savić po 596 in Patricija Bizjak 552.
Težko do službe
V Nemčiji sta bili tudi Bri-gita Strelec in Eva Sajko. »Še pred dvema letoma sta bili članici našega kluba. Imeli smo strašno ekipo. Brigita se je pri nas zadržala enajst, Eva deset let,« se spominja Gobec, ki bi rad svojim varovankam zagotovil službo, a prave sreče, razen občasnih zaposlitev, enostavno ni. Fidelova (32 let) je nekaj časa delala v knjižnici, Nada Savić se zdaj vsak dan vozi v Ljubljano, Rada Savić je pomagala pri Športni zvezi Celje, delo išče tudi Anja Kozmus (vse 30 let). Patricija Bizjak in Saša Črep sta še študentki. Polona Rogi-na je srečo našla na Irskem, Klementina Hohnjec pa na Tajskem. Lado Gobec verjame, da bo sedanja zasedba lahko še dolgo vztrajala v svetovnem vrhu, občasno pa ji bo dodajal obetavne tekmovalke.
DEAN ŠUSTER
Foto: KK CELJE
Prav vsi »modri« z medaljami!
NA KRATKO
Konec prejšnjega tedna je bilo v Radovljici plavalno tekmovanje v spomin na Jožeta Rebca. Memorialne-ga mitinga se je udeležila petnajstčlanska ekipa celjskega Neptuna.
Mladi celjski plavalci so se zelo izkazali, saj so prav vsi osvojili medalje. Izstopali so Sebastjan Jug, Izabela Pakiž Rumpf in Tim Poder-gajs Siussi s po petimi prvimi mesti, po štiri zlate medalje sta priplavala Laura Knez in Filip Bratina. Trikrat je zmagal Gašper Pevec, po dvakrat Jakob Brodej, Živa Perc, Staša Jezovšek Špiljar, Domen Vi-hernik, po enkrat Nik Koče-var, Tia Perc, Jakob Fidler in Maja Špegelj. Skupaj z Nežo Videnšek (bron) so domov prinesli kar 63 odličij. »Glede na to, da so prav vsi stali na zmagovalnem odru, gre za naš zgodovinski nastop,«
Petnajst plavalcev in triinšestdeset medalj
je izpostavil predsednik PK Neptun Celje Mitja Ručigaj,
navdušen nad predstavo »modrih« v Radovljici. Do vrhunca sezone, poletnega
državnega prvenstva, varovance trenerja Roberta Ke-kca čaka nekaj kontrolnih tekem. Trenutna forma obeta ponovitev uspeha z zimske-
ga državnega prvenstva, ko so »Neptunovci« v ekipnem točkovanju osvojili celo drugo mesto mesto.
DŠ, foto: PK NEPTUN
Tovrstna prireditev je bila že dvanajsta po vrsti.
Pedala vrtelo ogromno otrok
Zadnja nedelja v maju je na Celjskem tradicionalno rezervirana za družinsko rekreativno kolesarsko druženje. Ob deseti uri je več kot 600 kolesarjev, od tega več kot polovica otrok, štartalo iz šestih občinskih središč, Celja, Vojnika, Žalca, Štor, Šentjurja in Slovenskih Konjic. Proge so bile dolge od 16 do 39 kilometrov.
Cilj je bil za vse na parkirišču trgovskega centra v Celju. Najmlajši so se podali na povsem novo progo, ki jih je vodila izključno po kolesarskih stezah. S tem je organizator ponovno izkazal skrb za varnost in vzgojo najmlajših udeležencev. Tudi zato se število najmlajših vsako leto povečuje. Vodja organizacijskega odbora prireditve Na kolo Snežana Dela-korda je izrazila zadovoljstvo: »Videti v ciljnem prostoru ponosne obraze mladih kolesarjev, ki so premagali izbrano traso, je za nas največje darilo. Če ob tem ne zabeležimo nobene resnejše poškodbe, je zadovoljstvo še toliko večje.« Organizatorji so posebej nagradili najmlajšega, štiri leta in pol starega kolesarja, najstarejšega, šestdesetletnega udeleženca in najštevilnejšo družino, ki je štela pet članov.
DŠ, foto: PRIMA KOMUNIKACIJE
Že 21. celjska zvezdica!
Celje: Zadnje dejanje klubske rokometne sezone bo jutri v dvorani Zlatorog. V lokalnem derbiju se bodo pomerili Celjani in Velenj-čani. Že krog pred koncem lige za prvaka je bil znan končni vrstni red. Za prvakom Celjem Pivovarno Laško so se zvrstili Gorenje, Ribnica, Koper, Loka in Krka. »Pivovarji« so naslov slavili že v četrtek v Novem mestu. V tej sezoni so osvojili obe domači lovoriki. Na mednarodni sceni se niso izkazali, saj so v ligi prvakov obtičali v skupinskem delu, v mednarodni regionalni ligi pa so ostali brez nastopa na zaključnem turnirju. Ekipa bo po koncu sezone doživela številne kadrovske spremembe. Zapustili jo bodo Blaž Janc, Miha Zarabec, Vid Poteko, Luka Žvižej, Arthur Patrianova, Povilas Babarskas in Ivan Gajić. Novinci bodo Francoz Ivan Anić, Črnogorec Branko Vujović, Španec Daniel Dušebajev ter Slovenca Urh Kastelic in Jan Jurečič. Rokometaši Gorenja so vse možnosti za naskok na prvo mesto v državnem prvenstvu zapravili po porazih v Ribnici in Škofji Loki.
S Hrvaticami danes v Celju
Celje: Slovenska ženska košarkarska reprezentanca je v okviru priprav na evropsko prvenstvo odigrala pet tekem brez poraza. Po dvakrat je ugnala Madžarsko in Turčijo, enkrat Poljsko. Varovanke selektorja Damirja Grgića bodo naslednjo prijateljsko
tekmo igrale danes v Celju. V dvorani Gimnazije Celje -Center bodo ob 18.00 gostile reprezentanco Hrvaške.
Srabotnik pozna brzice
Tacen: Na savskih brzicah je vse pripravljeno za evropsko prvenstvo v slalomu na divjih vodah. Tekmovalni del se bo začel danes ob 14.00, ko bo na vrsti prvi sklop kvalifikacij, jutri pa bodo že podelili prve komplete kolajn. V slovenski kajakaški reprezentanci je tudi Celjan Martin Srabotnik. S Petrom Kauzerjem in z Žanom Ja-kšetom se bo potegoval tudi za visoko uvrstitev v ekipni konkurenci. Drugi celjski ka-jakaš Simon Brus je le zaradi enega dotika vratic na izbirni tekmi izpadel iz naše reprezentance.
Napredujeta Rogaška in Zreče
Celje: Izidi zadnjega kroga v 3. slovenski nogometni ligi sever so bili: Šmartno - Ko-rotan 1:5, Videm - Šampion 3:0, Dobrovce - Mons Claudius 1:3, Rogaška - Dravinja 3:1 in Šmarje pri Jelšah - Maribor B 3:2. Rogaška je bila druga in je novi drugoligaš, izpadlo je Šmartno. Rogat-čani so osvojili peto mesto, Šmarčani sedmo, Konjičani osmo in Celjani deveto mesto. Končano je tudi tekmovanje v ligi Medobčinske nogometne zveze Celje. Prvo mesto so osvojile Zreče pred Šentjurjem in Šoštanjem. Četrti je bil Žalec, peto Mozirje, šesti je bil Odred iz Kozjega, sedmi Vojnik, zadnji Kovinar iz Štor. (DŠ)
20
MALI OGLASI / INFORMACIJE
штм
Gotovinska posojila do 1000 eur na osnovi osebnega dohodka in pokojnine.
PE Celje, Ul. XIV. Divizije 14,
03 / 425 70 00.
Bonafin ena d.o.o., Slovenska 27,1000 Ljubljana.
NAKLADALKO Mengele, 34 cm3, prodam v celoti ali po delih. Telefon 051 270591.	1030
KUPIM
TRAKTOR, lahko tudi Tomo Vinkovič, in kosilnico Gorenje Muta ali Bcs kupim. Telefon 041 235-349.	p
9
MESTNA OBČINA CELJE
Na podlagi 50., 60., 61.a, in 96. člena Zakona o prostorskem načrtovanju - ZPNačrt (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08
-	ZVO-1B, 108/09, 80/10, 43/11-ZKZ-C, 57/12, 57/12-ZU-PUDPP -A, 109/12, 35/13 - skl. US, 76/14- odl. US, 14/15
-	ZUUJFO)) in 32. člena Statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00, 108/01, 70/06 in 43/08) župan Mestne občine Celje s tem
JAVNIM NAZNANILOM
obvešča javnost o javni razgrnitvi
dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Starega mestnega jedra Celje - kare 5
I.
(1)	Mestna občina Celje naznanja javno razgrnitev dopolnjenega osnutka Občinskega podrobnega prostorskega načrta za območje Starega mestnega jedra Celje - kare 5, ki ga je izdelalo podjetje RC PLANIRANJE, d. o. o., Celje, pod številko projekta 771/15, v aprilu 2017.
(2)	Predmet podrobnega načrta je ureditev kareja 5 v Starem mestnem jedru Celja. Predvidena je prenova notranjega dela kareja 5 z ureditvijo nove podzemne garažne hiše, rekonstrukcijo objektov Stanetova ulica 4 in 6, odstranitvijo dotrajanih in nefunkcionalnih objektov ter rekonstrukcijo delov objektov. Zunanji ulični niz objektov kareja 5 ostaja nespremenjen. Območje OPPN obsega zemljišča med Stanetovo ulico na zahodu, Cankarjevo ulico na severu, Gubčevo ulico na vzhodu in Prešernovo ulico na jugu.
II.
Gradivo iz prve točke bo od 9. 6. 2017 do vključno 10. 7. 2017 javno razgrnjeno v prostorih Mestne občine Celje, soba za stranke Oddelka za okolje in prostor ter komunalo, Sektorja za prostorsko načrtovanje, lil. nadstropje, Trg celjskih knezov 9, Celje in na sedežu Mestne četrti Center, Gledališka ulica 2, 3000 Celje.
III.
Javna obravnava bo v sredo, 21. junija 2017, ob 15. uri v sejni sobi pod dvoranami Narodnega doma Mestne občine Celje, Trg celjskih knezov 9, Celje.
IV.
(1)	V okviru javne razgrnitve ima javnost pravico dajati pripombe in predloge na dopolnjen osnutek prostorskega akta. Pripombe in predlogi se lahko do vključno 10. 7. 2017 podajo pisno na mestih javne razgrnitve kot zapis v knjigo pripomb in predlogov, lahko se pošljejo na naslov Mestna občina Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo, Trg celjskih knezov 9, Celje, ali na elektronski naslov prostor@celje.si, pri čemer se v rubriki »zadeva« navedejo ključne besede »SMJ KARE 5«.
(2)	Javno naznanilo se objavi na spletnih straneh MOC in na krajevno običajen način.
(3)	Mestna občina Celje bo preučila pripombe in predloge javnosti in do njih zavzela stališče, ki ga bo objavila na spletnih straneh Mestne občine Celje: http://moc.celje. si/moc_planiranje_stalisca in na mestih javne razgrnitve.
(4)	Šteje se, da je pri dajanju pripomb in predlogov z navedbo imena in priimka ali drugih osebnih podatkov dan pristanek za objavo teh podatkov v stališču, ki bo objavljeno na spletni strani. Osebe, ki ne želijo, da se v stališčih objavijo njihova imena in priimki ali drugi osebni podatki, morajo to posebej navesti.
Župan Mestne občine Celje Bojan Šrot
STROJI
PRODAM
KOSILNICO Bcs, z motorjem Lamborghini, dizel, dobro ohranjeno, prodam. Telefon 041 897-686.	1006
дгмии
i astrologinja
0906430
cena pogovora za minuto јв 1,99 EUR oz. po ceniku va3ega operateija
NOVEJŠI in starejši šivalni stroj prodam.
Telefon 041 233-835. 1023 VILE za prenos okroglih bal prodamo. Telefon 041 807-853. Š 143
PRODAM
PLANINSKA vas, občina Šentjur. Ugodno prodam starejšo hišo s hlevom, z zemljiščem (6.000 m2) in gozdom (2.500 m2). Hiša stoji na lepi lokaciji, ima elektriko, vodo, telefonski priključek in asfalt do objekta. Cena 43.000 EUR. Telefon 041 599-185. 1000 NEDOKONČANO stanovanjsko hišo, 45 m2, primerno za vikend ali bivanje, prodam. Telefon 031 851-448. 1031
ODDAM
GOSTINSKI lokal (okrepčevalnico) v okolici Celja oddam v najem. Telefon 031 598-690.
999
STANOVANJE
PRODAM
ODDAM
H
VARUH ČLOVEKOVIH
REPUBLIKA . SLOVENIJA A Ш PRAVIC
Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic [Fotoaraflja starve Jerko)
Varuhinja človekovih pravic v Celju
Sreda, 7. 6. 2017
Prostori Mestne občine Celje Trg celjskih knezov 9
Pogovor z varuhinjo in svetovalci ter prijava kršitev
Prijavite se na 030 720 225 do 5.6.2017 do 15. ure
"Če potrebujete tolmača za znakovni jezik, nam sporočite v pisni prijavi na info@varuh-rs.si.
PRODAM
NIZEK blok, Štore, Lipa. Trisobno stanovanje z garažo, 84 m2, prodamo za 58.000 EUR + 2 % davek + prepis. Telefon 041 847-093. 1007
NOV televizor, nov sesalec z vsemi priključki in likalnik na paro prodam. Telefon (03) 548-3849, 031 729-910. 1029
DVOSOBNO stanovanje, 56 m2, opremljeno, v Plavi laguni v Celju, oddamo za nedoločen čas. Telefon 041 687-377.
967
V	CENTRU Celja na naslovu Trg celjskih knezov 4, nasproti Mestne občina Celje, oddamo v najem dvoinpolsobno stanovanje. Najem je možen takoj. Telefon (03) 425-8850, 051 363-500.n
V	PIRANU oddajam garsonjero za počitni-
kovanje po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.	1039
VSE IZ IN0XA NUDI
Ramainoks d.o.o.,
Kopališka 3, Kidričevo Ograje, okrajni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki.
Obiščite jih!
Tel.: 02/780 99 26 www.ramainox.si
PRODAM
BIKCA simentalca, težkega 280 kg, prodam. Telefon 041 518-195. 1038
S
SAVA
ZAVAROVALNICA
www.zav-sava.si
PRAŠIČE, mesni tip, težke od 40 do 120 kg, prodamo. Možna je tudi dostava. Telefon 041 655-528. 1021 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste, bele in črne barve, pred nesnostjo in bele purane za dopitanje, prodamo. Pripeljemo na dom. Telefon 040 130-979. p KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Na zalogi so tudi beli težki piščanci za dopitanje. Kmetija Lešer; Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031, (03 ) 5471244.	p KOBILO haflinger, brejo, prodam ali menjam za klavnega konja. Kozo, brejo, molzne sorte, prodam. Telefon 031 733-965. 957 ZELO lepe mladiče nemške ovčarje, z rodovnikom, stare 9 tednov, in mešanca med nemškim ovčarjem in labrador-cem, starega 7 mesecev, črne barve, prodam. Telefon 041 897-686. 1006 TELIČKO simentalko, staro 3 mesece, prodam. Telefon 031 596-722. 1011 PRAŠIČE, težke od 40 do 200 kg, domača hrana, možna dostava, prodam. Telefon 031 311-476. p
DVE pašni telici, težki 330 in 380 kg, prodam. Telefon 040 715-731. 1027 TELIČKO simentalko, staro pet mesecev, prodam. Telefon 041 210-105. 1028
ШШШ
jasnovidnost В10ТЕМРЦЕ
KUPIM
PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 041 653-286.	Š 150
ODKUP krav - nujno, bio. Plačilo takoj po najvišji dnevni ceni klasifikacije + 0,30 EUR + davek. Kogler Franz A., d. o. o., telefon 031 733-637, (02) 790-1560, 0043 66446-46280.	n
PRODAM
SILAŽNE bale, rezane, fi 130, 2017, prodam ali menjam za teleta. Telefon 041 880-798, 031 862-081. 1010
MALI OGLASI / INFORMACIJE
21
ZAHVALA
Zapustila nas je draga mama, babica in prababica, sestra, teta in botra
FRANČIŠKA SELIC
rojena Frece iz Leskovca 4 v Laškem
Ob boleči izgubi se želimo zahvaliti vsem sosedom, vsem organizacijam in društvom v kraju, še posebej godbenikom z Vrha, Moškemu pevskemu zboru Laško, gospodu župniku Iztoku Hanžiču in gospodu
župniku Slavku Pajku za opravljen obred. Posebna zahvala patronaži Zdravstvenega doma Laško, Centru za socialno delo Laško, Komunali Laško in Občini Laško ter Krajevni skupnosti Vrh nad Laškim.
Hvala vsem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni
Če me iščete, me iščite v svojih srcih,
tam imam - pri vas zdaj svoje bivališče...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage žene, mame, babice in prababice
ANTONIJE MAROT
iz Šentruperta nad Laškim (8. 6. 1929 - 14. 5. 2017)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražene besede sožalja ter darovane svete maše in sveče. Posebna zahvala vsem duhovnikom za darovano sveto mašo in spoštljiv obred pokopa. Zahvaljujemo se cerkvenemu pevskemu zboru svetega Jakoba za lepo ubrano petje in vnuku za sočutne besede slovesa ob grobu. Zahvala Komunali Laško za opravljene pogrebne storitve. Zahvaljujemo se zaposlenim v Domu starejših ob Savinji za njihovo večletno oskrbo. Vsem, ki ste jo vsa leta obiskovali, bodrili in razumeli njeno bolezen ter nam stali ob strani, iskrena hvala za vse.
Prisrčna hvala tudi vsem in vsakomur, ki ste se ji poklonili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: mož Jože, otroci z družinami in ostalo sorodstvo
Vsi imamo na nebu nekoga, ki se dotika oblakov. A bi dali vse, da bi vsaj enkrat slišali glas njegovih korakov. Pogrešamo te!
V SPOMIN
Minevata dve leti, kar nas je zapustil ljubi sin
JERNEJ ZGAJNER
(22. 4. 1983 - 30. 5. 2015)
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je .
ZAHVALA
V 90. letu nas je zapustila draga mama, stara mama in prababica
JOŽEFA KNEZ
z Jazbin Vrha 5, Kalobje
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali sveče in za svete maše
ter nam izrazili sožalje. Zahvala tudi gospodu župniku in Petri Šuster za govor.
Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njeni
n
1032
SENO v kockah, ročno spravljeno, prodam.
Telefon 041 766-216.	979
MEŠANO belo ali sortno vino prodam. Cena po dogovoru. Telefon (03) 5795571, 041 902-023.	1019
OSTALO
PRODAM
200 cm3 bukovine na panju prodam.
Telefon 040 211-346.	p
DESKE in plohe akacije, lipe, hrasta, češnje, javorja in oreha, vse zračno suho, prodam. Telefon 040 211-346. p NEREGISTRIRANO, servisirano prikolico za kampiranje Hymer, za 6 do 7 oseb, letnik 1985, v okolici Šmartinskega jezera, proda mo za 2.500 EUR. Telefon 041 727-314.	1035
VRTNO zemljo prodam po 20 EUR/m3. Po zemljo pridete na moj vrt v bližini Šmartinskega jezera in si jo naložite sami. Telefon 041 727-314. 1035
radio celie
KUPIM
SVEŽE, neškropljene, ročno nabrane kamilice in domače kunce, srednje rasti, kupim v okolici Šentjurja. Telefon 041 758-084.	1026
ODKUP HRASTOVE
HLODOVINE^
041420 Iti* Ml 954216
Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko
ZAPOSLITEV
OBJAVLJAMO prosto delovno mesto: monter ali pomočnik strojnih instalacij. Telefon 041 654-264: www.instalaci-je-razgorsek.si.	961
RAZNO
NE zmorete sami, potrebujete pomoč na domu? Pošteno in korektno vam pomagamo pri vseh notranjih in zunanjih opravilih. Možna tudi nega ljudi na domu. Pokličite, z veseljem vam bomo pomagali. Simon Purg, Opekarniška ulica 10, Celje, telefon 041 945-589, 040 807-371, e-mail simon.purg@gmail.com. 10З6 1037
Žen i t na posredovalnica
ZAUPANJE
Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države
031 836 378
www.zau.si
Poroke
Šentjur
Poročila sta se: Suzana ZALOKAR iz Šedine in Matic LIPOVŠEK iz Celja. Žalec
Poročili so se: Sabrina
SERDONER iz Ločice ob Savinji in Sandi VITANC iz Grajske vasi, Nina FEDERNS-BERG in Matjaž JAKLEVIČ, oba iz Celja, Saša TAVČAR in Peter GOMBOC, oba iz Zg. Hoč, Martina KOŽELJNIK in Franc REBERNIK, oba iz Andraža nad Polzelo.
Mozirje
Poročili so se: Martina
ROSC s Paškega Kozjaka in Miha ŠKAFER iz Gotovelj, Vanja OBOJNIK iz Šmartne-ga ob Dreti in Grega PRA-PROTNIK iz Homca, Lidija SLAPNIK iz Brda in Marko FEDRAN iz Nove Štifte.
Smrti
Celje
Umrli so: Darija UGOV-ŠEK iz Vinske Gorice, Dobrna, 55 let, Janez LESJAK iz Gorice pri Šmartnem, 92 let, Maks ŠVENDER iz Velenja, 79 let, Kristina ZALOKAR iz Dobja pri Planini, 82 let, Ven-česlav TRATNIK iz Andraža nad Polzelo, 60 let, Elizabeta PUŠNIK iz Spodnje Rečice pri Laškem, 81 let, Gabriela PRIMON iz Sedraža pri Laškem, 83 let, Jožefa TRAP iz Gaberk pri Šoštanju, 69 let, Božidara PODSEDENŠEK iz Mozirja, 70 let, Franica VUK iz Celja, 91 let, Franc HUDOMALJ iz Celja, 94 let, Albin POTEKO iz Celja, 85 let, Gizela MAČEK iz Celja, 99 let, Antonija MAROT iz Šentruperta, 88 let.
Laško
Umrli so: Viljem VENKO iz Strmce, 65 let, Marija KLE-PEJ iz Lokavca, 94 let, Štefanija IMENŠEK iz Laškega, 66 let, Rudolf VODIŠEK iz Celja, 75 let.
Šentjur pri Celju
Umrla je: Jožefa KNEZ iz Jazbin Vrha, 89 let.
Žalec
Umrli so: Jožefa PEČNIK iz Maribora, 79 let, Peter
SEDMINEK iz Šempetra v Savinjski dolini, 87 let, Anton ZUPANC iz Studenc, 62 let, Stanislav GROBIN iz Žalca, 77 let, Ljudmila ARH iz Prapreč, 81 let, Ana VASLE iz Podvina pri Polzeli, 75 let, Jože RANZINGER iz Pe-trovč, 89 let, Marija ARNŠEK iz Studenc, 84 let, Ljudmila ZAGORIČNIK s Polzele, 87 let, Terezija ZAGORIČNIK iz Šempetra v Savinjski dolini, 87 let.
Mozirje
Umrli so: Franc HRIBER-NIK iz Lenarta pri Gornjem Gradu, 81 let, Frančiška FRI-CELJ iz Potoka, 85 let, Marjan BEVC iz Okonine, 53 let, Aleš TOSTOVRŠNIK iz Rad-mirja, 84 let.
Velenje
Umrli so: Gabrijel GRAZER iz Velenja, 83 let, Tatjana PRAZNIK iz Velenja, 65 let, Jožef KLANČNIK iz Šoštanja, 85 let.
ZAPOSLIMO:
PRODAJALCA MESA - MESARJA
prodaja svežega mesa in mesnih izdelkov, svetovanje kupcem, prevzem blaga, skladiščenje, naročanje blaga, izvajanje sanitarno-higienskih predpisov ... zahtevana izobrazba: IV. st. izobrazbe mesar ali sorodni poklic
zaželene so delovne izkušnje iz prodaje mesa, poznavanje svežih izdelkov ter ostalega trgovskega blaga, zanesljivost in odgovornost pri delu, samoiniciativnost, prijaznost ...
Zaposlitev je za določen čas z možnostjo podaljšanja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2017 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-od-stotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom.
Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti.
Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo.
Uredništvo NT&RC
VOZNIKA - KOMISIONARJA
voznik tovornega vozila, delo v skladišču,
komisioniranje blaga ...
zahtevana izobrazba: ustrezna izobrazba,
izpit C-kategorije za tovorno vozilo
zaželene so delovne izkušnje iz priprave komisionov,
poznavanje trgovskega blaga, zanesljivost in
odgovornost pri delu, samoiniciativnost ...
Zaposlitev je za določen čas z možnostjo podaljšanja pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Pisne vloge pošljite na naslov:
KEA, d. o. o., Lokarje 1a, 3230 Šentjur, s pripisom RAZPIS
22
NAPOVEDNIK
radio celje
90.6 1 95.11 95.9 I 100.3 MHz
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
ČETRTEK, 1. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdo-skop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje)
PETEK, 2. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja),
20 vročih Radia Celje
TUJA LESTVICA
1.	JP COOPER - PASSPORT HOME (4)
2.	ONEREPUBLIC - NO VACANCY (3)
3.	PAROV STELAR - STEP TWO
FT. LILJA BLOOM	(2)
4.	DNCE FT. NICKI MINAJ -KISSING STRANGERS	(4)
5.	LADY GAGA - THE CURE	(5)
6.	ROBIN SCHULZ FEAT.
JAMES BLUNT - OK	(1)
7.	SHAWN HOOK - REMINDING
ME	(3)
8.	SALVADOR SOBRAL - AMAR PELOS DOIS	(2)
9.	TEXAS - TELL THAT GIRL	(5)
10.	MILEY CYRUS - MALIBU	(1)
DOMAČA LESTVICA
1.	MI2 - LANSKI SNEG	(4)
2.	SIDDHARTA - DOLGA POT DOMOV	(6)
3.	NAIO SSAION - IŠČEM TE	(3)
4.	ANABEL - OB KAVI	(5)
5.	NUDE - KAKO NAJ POJEM VESELE PESMI	(2)
6.	EMKEJ - PROBAJ RAZUMET	(1)
7.	TONI - MORAŠ NAPREJ	(1)
8.	NINA - TE NE PREMAKNE	(4)
9.	DAVID FEAT. MURAT - VRJAM (3)
10.	PERUNOVIČ NIKA & GREGOR ZEMLJIČ - LJUBEZEN JE TOVARNA	(2)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
DJ KHALED - I'M THE ONE ALAN WALKER FEAT. GAVIN JAMES - TIRED
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
SWEET PEAK FEAT. LAURA - 0,3 LJUBEZNI
SAN DI EGO & ALEKSANDER MEŽEK - GLEDAM TVOJE SLIKE
Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15. 30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
SOBOTA, 3. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Ku-hajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 4. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Fanika Burjan, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 5. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do-
Po slovensko s Katrco
1.	Mladika: Plujva tja
2.	Mladi korenjaki: Korenjak
3.	Modrijani: Digidi polka
4.	Victory: Ljubezen niso metri
5.	Hozentregarji: Jamice v ličkih
mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Fanika Burjan, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Ka-trca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
TOREK, 6. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gospodarski utrip regije, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
SREDA, 7. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
Spored od 1. 6. do 7. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Dip: Raziskovalec globin - animirana pustolovščina, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.50 sobota, nedelja: 13.50, 15.50 Družinski človek - drama od četrtka do srede: 18.45, 21.00 Hitri in drzni 8 - akcijski triler od četrtka do srede: 18.30 Kako biti latino ljubimec - komedija
petek, sobota: 22.35
Kralj Artur: Legenda o meču -
zgodovinski, pustolovski od četrtka do srede: 19.50 Kralj Artur: Legenda o meču - zgodovinski, pustolovski, 3D od četrtka do srede: 17.20 Mali šef - animirani, sinh. četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.30, 16.30 Mali šef - animirani, sinh., 3D sobota, nedelja: 15.15 Obalna straža - komedija četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.45, 20.00, 21.10 petek: 15.30, 17.45, 20.00, 21.10, 22.20
sobota: 13.40, 15.30, 17.45, 20.00, 21.10, 22.20 nedelja: 13.40, 15.30, 17.45, 20.00, 21.10
Osmi potnik: Zaveza - akcijski, grozljivka, fantazijski od četrtka do srede: 17.50, 20.15 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje - pustolovski, fantazijski
četrtek, ponedeljek, torek, sreda: 17.00, 19.30 petek: 17.00, 19.30, 22.00 sobota: 14.20, 17.00, 19.30, 22.00 nedelja: 14.20, 17.00, 19.30 Pirati s Karibov: Salazarjevo maščevanje - pustolovski, fantazijski, 3D
od četrtka do srede: 18.15, 20.45 Smrkci: Skrita vas - animirani, sinh.
četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.10 sobota, nedelja: 14.20, 16.20 Varuhi galaksije, 2. dejanje -akcijski, fantazijski od četrtka do srede: 15.40 Čudežna ženska - akcijski, fantazijski
četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 18.00, 20.50 petek, sobota: 16.00, 18.00, 20.50, 22.15
lliciropol
ČETRTEK
20.00 100 metrov - komična
drama
PETEK
19.00 100 metrov - komična drama
21.00 Nedolžne - drama SOBOTA
19.00 Nedolžne - drama 21.00 100 metrov - komična drama NEDELJA
19.00 100 metrov - komična drama
21.00 Nedolžne - drama TOREK, 6. 6.
20.00 Zbogom, Berlin! - komična drama SREDA, 7. 6.
20.00 Osem krogov in pol -
drama, premiera in pogovor z Gregorjem Kresalom
KINO VELENJE
PETEK
18.00 Deček s planin - mladinska pustolovščina 18.15 Ježek in vran na sirovi dirki - animirani, sinh. 20.00 Čudežna ženska - akcijska pustolovščina 20.30 Osebna stilistka - triler 22.30 Obalna straža - akcijska komedija SOBOTA
18.00 Deček s planin - mladinska pustolovščina
18.15 Ježek in vran na sirovi dirki - animirani, sinh. 20.00 Obalna straža - akcijska komedija
20.15 Osebna stilistka - triler 22.30 Čudežna ženska - akcijska pustolovščina NEDELJA
16.00 Dip: Raziskovalec globin
- animirani, sinh. 17.00 Ježek in vran na sirovi dirki - animirani, sinh. 18.00 Čudežna ženska - akcijska pustolovščina 19.00 Osebna stilistka - triler 20.30 Kralj Artur: Legenda o meču - zgodovinski akcijski spektakel PONEDELJEK
17.30 Obalna straža - akcijska komedija
20.00 100 metrov - komična drama
Kulturne prireditve
ČETRTEK, 1. 6.
9.00 Stari grad Celje_
Celjani Celjanom
literarna delavnica Društva prijateljev mladine Celje, namenjena nadarjenim literatom, učencem od 5. do 9. razreda; vstop prost
16.30 in 18.00 Dom kulture Velenje
Predšolska bralna značka
ogled lutkovne predstave Rdeča kapica in podelitev priznanj
18.00 Kulturni dom Bistrica ob Sotli_
Podelitev predšolske bralne značke z gledališko predstavo Moja luna
18.00 Pokrajinski muzej Celje
Vezena posteljna pregrinjala
odprtje gostujoče razstave Muzeja Brodskoga Posavlja iz Slavonskega Broda
18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Učenci 6. razredov glasbene šole
absolventski nastop; vstop prost, tudi v petek ob istem času
18.00 Kulturni center Rogaška Slatina
Baletni koncert z absolventi Glasbene šole Rogaška Slatina
19.00 Umetniška četrt Celje
Celjani Celjanom: Vstop prost 2017- Želje, strasti in pričakovanja
dokumentarna predstavitev s projekcijo; Društvo likovnih umetnikov Celje z gosti
19.00 Knjižnica Laško
Gasilstvo v občini Laško 1869-2017
predstavitev knjige Milana Breznikarja
19.00 Glasbena šola Velenje
Anja Vodošek in Jakob Hauptman, klavir
koncert
19.19 Mestna knjižnica Velenje
Drevesa
odprtje razstave fotografij v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 19.30 Narodni dom Celje
S pesmijo po domovini
koncert MPZ Orfej; gostje: Vokalna skupina Kolorina in folklorna skupina POŠ Nova Cerkev
DOGODKI MED 1.6.in 9- 6. 2017
NE JEANS GENERACIJA V CELJU SPREGLEJTE! 11. maj -17. september 2017
V sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine
ČETRTEK GLASBA FILM 1. junij, Rak debelega črevesja ob 17. uri V sodelovanju z Društvom SVIT
Nacionalni inštitut za varovanje zdravja
ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKUKNJIŽKU 1. junij, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Zaželjene prijave na 03 426 17 66
SOBOTA, LAPIDARIJ
3. junij, Mali pihalni orkester ob 10. uri Glasbena šola Celje
SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 7. junij, Pravljične dogodivščine ob 17. uri s pravljičarko Mojco
PETEK, LAPIDARIJ
9. junij, Tradicionalni koncert legendarnega ob 19- 30 big banda Žabe z gosti
PETEK, ŠTUDIJSKA ČITALNICA 9. junij, Pogovor z evropskim poslancem dr. Igorjem ob 17. uri Šoltesem
NE AVLA KNJIŽNICE IN 1. NADSTROPJE SPREGLEJTE 13. študijska razstava likovnih izdelkov dijakov GCC na ogled do 24. junija 2017
NE 9. likovni natečaj Cinkarne Celje SPREGLEJTE Naslikajmo Cinkarno je na ogled v
Knjižnici pri Mišku Knjižku do 24. junija
NAPOVEDNIK
23
Vabimo vas na drugo PREDAVANJE v ciklu štirih predavanj o teoriji in filozofiji fotografije mag. Tanje Plevnik UGRABLJENA BIT FOTOGRAFIJE, v sredo, 7. junija 2017, ob 18. uri v FOTOATELJE IN GALERIJO PELIKAN, Razlagova ulica 5, Celje. Število mest je omejeno, prijave sprejemamo na katja.pur@mnzc.si Prijazno vabljeni!
19.30 Dvorana gasilskega doma Drešinja vas Jaz bom poslanec
gledališka igra
19.30 Glasbena šola Velenje Mešani pevski zbor
Rozkvet
koncert
20.00 Vila Herberstein Velenje
Lara Jankovič: Pred vami stojim gola
20.00 Celjski dom
17.00 Celjska kulturnica
Čarobni svet lutk: Luna gre na pot
gostje: Lutkovna skupina vzgojiteljic Vrtca Anice Černejeve Celje; vstop prost
17.00 SLG Celje
kabaretski večer šansonov
PETEK, 2. 6.
18.00 Celjska Kulturnica_
Svet urbane fantazije Teje Gale
literarni večer z mlado pisateljico
18.00 Kulturni dom Vojnik »Ahoj, zapoj z menoj«
koncert ob 20-letnici sodelovanja Mladinskega pevskega zbora OŠ Vojnik in čeških zborov Slaviček in Hlasek
19.00 Likovni salon Celje Sočasje
odprtje razstave fotografij Roberta Hutinskega; vstop prost
19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec
Od klasike do rocka
koncert Popseslish
20.00 Kavarna pri Nejcu Celje Dalmatinski večer s skupino Legino band
koncert; vstop prost
TOREK, 6. 6.
H. Ibsen: Nora ali hiša za lutke
abonma po posebnem razporedu in izven
19.00 Hmeljarski dom Petrovče Dotik zvezd
premiera muzikala
19.00 Vodni stolp Celje_
Zasljemimo!
prva obletnica večera »slam« poezije
19.15 Plesni forum Celje
Četrt na UČ
video-plesni večer Hane Vodeb; projekcija
19.30 Kristalna dvorana Grand hotela Rogaška Slatina Sladka melodija - zlata nit vesolja
jubilejni koncert ob 35. obletnici delovanja Ženskega pevskega zbora Rogaška Slatina
NEDELJA, 4. 6.
11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski
javno vodstvo po razstavi
Glasbeno-pevska skupina Atacayte s Kanarskih otokov
koncert; vstop prost
SOBOTA, 3. 6.
10.30 Osrednja knjižnica Celje Mali pihalni orkester Glasbene šole Celje
koncert; vstop prost
19.30 SLG Celje
H. Ibsen: Nora ali hiša za lutke
abonma po posebnem razporedu in izven
17.00 Galerija Velenje
Dijaki velenjske umetniške gimnazije likovne smeri se predstavijo
voden ogled razstave Inventura 17
18.00 Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija Družinsko drevo -Pravilo igre
odprtje razstave Mateja Čepina
19.30 SLG Celje
Aleksej Nikolajevič Arbuzov: Staromodna komedija
Drama SNG Maribor; poletni gledališki trojček in izven
19.30 Glasbena šola Velenje Fascinantni bobni
večer tolkalcev
SREDA, 7. 6.
18.00 Glasbena šola Rista Savina Žalec
Recital tolkalista Leva Podbregarja
vstop prost
18.00 Knjižnica Vojnik
Doroteja Hauser
odprtje razstave
20.30 Glavni trg Celje
Čarobnost mestnih trgov
predstavitev ponudbe na celjskih mestnih trgih
PETEK, 2. 6.
17.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek
Dolina Obsoteljska
promocijski koncert ob izdaji zgoščenke
19.00 Atrij Doma sv. Jožefa Celje
Zdravniški orkester Camerata medica
koncert iz sklopa Večeri v atriju; vstop prost
PONEDELJEK, 5. 6.
14.00 Pegazov dom Rogaška Slatina
Angelca Bele
odprtje likovne razstave akvarelov
17.00 Dom kulture Velenje Čarovnik iz Oza
glasbeno-plesna pravljica
18.00 Mestna knjižnica Velenje Cool knjiga
bralni krožek za najstnike
19.00 Grad Komenda Polzela Zrcala neba - hipnoza o kozmičnem urbanizmu megalitskih kultur sveta
predava mag. Luka Mancini
20.00 Dvorec Novo Celje
Kavarniški večer, KUD Aletheia
SOBOTA, 3. 6.
7.00 Ploščad centra Nova in
Cankarjeva ulica Velenje
Mestna tržnica
8.00 do 12.00 Žalec_
Podeželska tržnica
8.00 do 12.00 Gotovlje_
Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami
11.00 Mestno jedro Celje
Fankie 103
swing plesni nastop v mestu, delavnica in plesni večer
12.00 Celjski mladinski center
Knežji festival piva
predstavitev slovenskih »craft« pivovarjev; vstop prost
NEDELJA, 4. 6.
10.00 Osnovna šola Petrovče Otroški živ žav pod šotorom
15.00 Nova Cerkev_
Folklora na vasi
nastop domačih in okoliških folklornih skupin
PONEDELJEK, 5. 6.
13.00 Mladinski center Velenje
Središče mladih in otrok Velenje
od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre ...
16.00 do 18.00 Mestna plaža
Celje_
Hama perlice
ustvarjalna delavnica za otroke; vstop prost
17.00 Vila Bianca Velenje
Prireditev ob 20-letnici delovanja Slovenskega društva hospic OO Velenje
18.00 Krajevna knjižnica Liboje Po pravljici diši
pravljična ura
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Pogovori o življenju in smrti
voditeljici pogovorov: Metka Klevišar, dr. med. in Julka Žagar, dr. med.
TOREK, 6. 6.
16.00 do 19.00 Mestna plaža
Celje_
Preverite svojo telesno pripravljenost
vstop prost
17.00 Vila Rožle Velenje_
Torkova peta
ustvarjalnica za otroke in odrasle
www.nt-rc.si
SREDA, 7. 6
10.00 in 16.00 Mestna plaža Celje Predstavitev poklica:
smetar
10.30 Muzej novejše zgodovine Celje_
Slovesna prireditev ob dnevu prijateljev slepih - zaključek projekta ozaveščanja učencev o slepoti
13.00 Mestna knjižnica Velenje Ustvarjalno druženje
delavnica za odrasle z Admiro Robin
17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku
Pravljične dogodivščine z Mojco
primerno za otroke od 3. leta dalje
20.00 Užitkarna Beli vol Celje Milonga
večer argentinskegatanga; vstop prost
19.00 Narodni dom Celje_
Celjani Celjanom: Pesem je veselje
letni koncert Pevskega društva upokojencev Celje z gosti; vstop prost
Ostale prireditve
ČETRTEK, 1. 6.
8.00 do 16.00 Podčetrtek Četrtkov sejem
19.19 Mestna knjižnica Velenje Turška pravljica
potopisno predavanje Mojce Plaznik in Uroša Plavca
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOSNJICKA
Z nizkimi cenami do polnega vozička
»Saša, saj veš, da imamo pri Tušu nizke cene,« me je spomnil Matija Vede-nik, vodja marketinga pri Tušu, ko sem debelo pogledala, ko sem dobila račun pri blagajni.
Glede na to, da je bil voziček lepo poln, se mi je zdelo, da bi moral biti račun višji. Dvojno veselje torej. Za izžre-
banko akcije Do polnega vozička brez mošnjička Jožico Rabuza je bilo veselje še toliko večje, saj smo ravno zanjo nakupovali prejšnji teden. Voziček smo napolnili z živili v vrednosti 158 evrov in tako več kot dobro končali tokratno sezono brezplačnega nakupovanja za izžrebane nagrajence. Nakupovali bomo še enkrat, in sicer dobrodelno. Se že veselimo napolnjenega vozička, ali pa celo dveh.
SAŠKA PUKL
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie I novi tednik

Vedi/to? e \MMVj!
Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032.
Direktorica: Anica Šrot Aužner
Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: SHERPA, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Vodja marketinga: Bojan Kunc
Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Bojan Pilih, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
24
AKCIJA
II )IJF4
Ted ni ko ve Äzaodbe
Št. 22 / Leto 72 / Celje, 1. junij 2017
Levčki so peli in plesali
str. 45

V zraku uživa, pristaja Tradicionalna zabava pri Pasje-mačje-opičji natančno str. 28	Mišku Knjižku	str. 35 kosmatinčki str. 43
26
INTERVJU
»Dve leti se bojujem z mlini na
ne bom obupal«
Bivši rokometni reprezentant Nenad Stojakovič in njegova želja, da bi ponovno shodil »Najlepše je, ko vidiš, da te mladi niso pozabili«
Jutrišnji lokalni derbi med rokometaši Celja Pivovarne Laško in Gorenja bo predvsem prestižnega značaja, kajti gostitelji imajo na vrhu lestvice neulovljivo prednost in so že pred tednom slavili enaindvajseti naslov državnih prvakov. Tekma bo posvečena slovesu več igralcev od celjskega kluba in dobrodelnemu projektu za nekdanjega rokometnega reprezentanta Nenada Stojakoviča z nazivom Pomagajmo Nenadu.
»Nešo« je bil mladinski jugoslovanski reprezentant v suvanju krogle, odbojkar celjskega moštva v tedanji republiški ligi in član slovenske rokometne izbrane vrste. Abraham je že za njim. Ne spomnimo se, da bi ga kdaj videli slabe volje. Po kakšnem bolečem porazu se sicer ni smejal, je pa bil sinonim za dobro vzdušje, humor, smeh, tudi za hudomušnost, a nikdar žaljivo. Dobrodušen orjak je rokomet igral za trboveljskega Rudarja, Dobovo in Trebnje. Celjski krožni napadalec je bil vsekakor »kaliber« tudi za nemško Bundesligo, toda zgodaj so ga začele mučiti težave s hrbtenico. Slovel je kot prvovrsten borec, še posebej se je odlikoval z igro v obrambi in zelo športnim vedenjem tudi med najbolj vročimi obračuni. Med Celjani je Nenad Stojakovič zelo priljubljen.
Tudi zato mu je toliko ljudi
priskočilo na pomoč.
Kako ste?
Pozitivno. Med zdravljenjem
(in negativnim časom skušam biti čim bolj pozitiven.
Zakaj ste se znašli na vozičku?
Verjetno gre za posledico življenja skozi desetletja. Če bi ležal doma in ne bi izčrpaval telesa, najbrž do tega ne bi prišlo. Če delamo pod hudimi obremenitvami, moramo plačati davek telesu. Telo si vse zapomni, vse, kar smo mu naložili. In potem izda svoj račun. Po vseh aktiv-
Г	no stih sem pred dvema letoma
prišel do stanja, ko me hrbtenica
»ni več zmogla držati na nogah in sem moral sesti na voziček.
-
To je bil višek. Kakšne težave so vas pestile prej?
Po dveh uspešnih operacijah hrbtenice sem se lahko še naprej polprofe- sionalno ukvarjal z rokometom. Nikoli nisem namreč živel od njega v popolnosti. Najprej je šlo za zdrk medvretenčne ploščice, pri tretji operaciji so mi pomagali zaradi ukleščenega živca in kopičenja kalcija v hrbteničnem kanalu. Po zadnji operaciji leta 2008 ni bilo izboljšave, iz dneva v dan je bilo slabše.
Kaj ste storili?
Preiskave so se začele leta 2012. Presenečen sem bil v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, ko me je zdravnik povprašal po ma-gnetnoresonančnih slikah celotnega okostja. Tega mi nikoli niso slikali. Vselej so slikali le del, kjer so mislili, da imam težave. Dr. Ravnik me je nato poslal na magnetno resonanco celotnega hrbteničnega okostja. Ugotovili so, da nimam težav zgolj v križnem delu, ampak tudi v prsnem. Viden je bil vodni mehurček. Gre za odtekanje tekočine, v kateri plavajo naši možgani in hrbtenjačni živci. Ko poči ovojnica, mehurček povzroča težave v prsnem delu. Utesnjuje živce, ki nimajo prevodnosti proti nogam.
Zelo boli?
Ves čas. Od leta 2008 ni minil niti dan, da si nisem pomagal s protibolečinskimi tabletami.
Kaj so vam še dejali?
Da je štirideset odstotkov možnosti za zaplet in šestdeset, da se stanje izboljša. Nisem še dobil dokončnega odgovora, kaj lahko pričakujem od zdravljenja. To je sicer logično. Tudi če bi operativni poseg uspel, ne morejo natančno predvideti, ali se bodo živci vrnili v prvotno stanje, potem ko jih mehurček že zelo dolgo časa odriva na stran. To sem skušal povedati čim bolj preprosto, »po domače«. Vedno bolj in bolj se je zapletalo do junija 2015, ko sem moral sesti na voziček.
Zadnji dve leti sta bili pestri. Je mogoče strniti dogodke?
Težko. Obenem je vse skupaj tudi zanimivo, kajti začel sem se bojevati z mlini na veter. Bilo je pred približno dvema letoma, 10. junija 2015, ko so me hospitalizirali v Ljubljani. Na nevrokirurškem oddelku sem ležal približno mesec. Potem so mi rekli, da bi bilo dobrodošlo pridobiti drugo mnenje. Poudarili so, da z operativnim posegom, ki bi ga morali opraviti na meni, nimajo izkušenj! In sem jih vprašal, kje naj poiščem drugo mnenje. Napotili so
veter, a
me k dr. Friedrichu Sgierju v Luzern. Predstavili so mi ga kot največjega strokovnjaka na tem področju. Ob tem smo se dogovorili, da bom pred stikom z dr. Sgierjem šel v Laško na okrevanje. Med njim sem vzpostavil stik z dr. Sgierjem s pomočjo bivšega selektorja slovenske rokometne reprezentance Matjaža Tominca. Švicarski zdravnik je po ogledu slik dejal, da bi mi operacija zelo pomagala. 16. septembra 2015 sem Sgierjevo mnenje posredoval dr. Preglju v Ljubljano in videl srečo na njegovem obrazu. Dejal mi je: »Gospod Stojakovič, z ženo pojdita domov, sam pa bom dr. Smrketovi naročil, naj vam napiše izvid, da je za vas zdravljenje v Republiki Sloveniji izčrpano.« Dr. Smrketova je bila tedaj namreč odsotna. Čeprav zaupam slovenski medicini, kar dokazuje pristanek na kar tri operacije hrbtenice, sem mu bil hvaležen, kajti dobil sem upanje na novo priložnost kje drugje.
So si kasneje premislili, ker je vse skupaj povezano s plačilom operacije v Švici?
Najbrž. Sledile so preiskave, med katerimi mi niti enkrat niso ponudili operacije, zato je seveda posledično tudi nisem zavrnil. Čeprav so tarnali, da nimajo izkušenj, da tudi nimajo pov-
»Dvorana Golovec je bila polna, vzdušje je bilo odlično in... Pripravljen sem bil soigralce prositi, da odidejo z igrišča, da lahko sam premagam Francoze.«
sem primerne opreme in tehnologije, so obrnili ploščo. Začela se je birokratska vojna. Zapisali so celo, da sem zavrnil operacijo. Mojega podpisa nimajo, torej so se zlagali. Sledil je tudi spor z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki ga obravnava Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Ko mi je zmanjkalo potrpljenja, sem s pomočjo prijatelja odvetnika sestavil daljši dopis, ki je vseboval celoten postopek. Poslal sem ga Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, varuhinji bolnikovih pravic v Maribor, RTV Slovenija, ministrici za zdravje, zdravniški zbornici in strokovni direktorici UKC Maribor.
Koliko denarja je treba odšteti za operacijo v Švici?
Akcijo vodi humanitarno društvo Enostavno pomagam na čelu z Milanom Niničem, ki je bil proglašen za naj slovenskega prostovoljca v letu 2016. Doslej smo zbrali skoraj dvaindvajset tisoč evrov, potrebujemo še približno petintrideset tisoč švicarskih frankov. Denar zbirajo slovenski državljani, ki so zamenjali vlogo z našo državo. Slednja ne izpolnjuje svoje naloge. Ne le v mojem primeru. So še bolj žalostne zgodbe. Omenil bi Reneja Taliča, ki je bil na poti, da mu amputirajo nogo, a so mu jo rešili v ZDA. Država je ostala gluha tudi v primeru Neže Arnol, ki je imela težave s srčkom. Tudi zanjo so zbirali donacije.
Kaj je zajeto v ceno bivanja v bolnišnici St. Anna?
Operativni poseg in šest do deset dni rehabilitacije. Na dobri poti smo, jaz in moja širna športna družina. Zahvaljujem se vsakomur, ki mi je namenil nasmešek ali nakazal denarno vsoto.
Koliko tveganja nosi operacija?
Z ženo sva bila 17. maja pri dr. Sgierju, ki je dejal, da je operacija vse prej kot tvegana. Seveda sem bil prijetno presenečen. Obenem mi ne morejo obljubiti občutnega izboljšanja stanja.
Lani ste dopolnili petdeset let. Med bojem za ozdravitev telesa poteka še hujša, neizprosna vojna z duhom. Ni cilj le ozdravitev, marveč je v ospredju nenehna skrb, da se vam »ne zmeša«. Imate ženo, dva sinova in niste - ne po lastni krivdi - odvisni zgolj od sebe.
Točno tako. Če bi lahko sam zbral finančna sredstva, se ne bi tako izpostavljal. Kot bivši re-prezentant ne pomenim nič več od ostalih ljudi. Žal so se nekateri državljani morali izpostaviti, ko niso znali priti do pravice, in so uporabili silo. Pred kratkim se je to zgodilo v Izoli. Od tedaj se ni prav nič spremenilo na bolje. Marsikdo se je sposoben odzvati nepredvideno. Sam
Nenad Stojakovič in predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je 2. maja slovenski moški rokometni reprezentanci na posebni slovesnosti v Predsedniški palači vročil odlikovanje red za zasluge - za prispevek k uspešnemu razvoju slovenskega skupinskega športa.
tega ne smem in ne bom storil, zaradi ugleda žene, otrok, našega priimka. Po vsem tem se mi zastavlja vprašanje, kaj sem storil napačnega. Če bi šlo za mojo ženo ali otroke, bi verjetno pozabil na potrpežljivost in ugled ...
Ste odigrali tekmo v celjskem dresu?
Uradne ne, neuradno pa proti Veszpremu. To je bilo v obdobju, ko se je poškodoval Tomaž Tomšič. Vodstvo Celja Pivovarne Laško je za ligo prvakov registriralo Janija Čopa in mene. Čop je odigral eno tekmo, sam pa sem kot rezervist čakal na možnost, če bi me potreboval tedanji trener Josip Šojat.
Lahko razmejimo vaša športna obdobja, atletskega, odbojkarskega in rokometnega, ali so se časovno dopolnjevala oziroma križala?
V sedmem razredu osnovne šole sem se začel ukvarjati z rokometom in ga zapustil v prvem letniku srednje šole. Posvetil sem se težkoatletskim disciplinam. Suval sem kroglo, metal kopje. Bil sem dokaj uspešen. Potem sem se posvetil odbojki. Franc Kovačič je bil naš mentor in trener, ki nas je povezal in se nam posvetil v tolikšni meri, da smo vzljubili ta šport. Moji soigralci so bili Matjaž Murgelj, Nande Mestnik, Đorđe Vujanovič, brata Andrej in Miha Cafuta. To je bil posebej zanimiv del moje športne kariere. Igrali smo ljubiteljsko, a smo se imeli zelo lepo.
Za tiste, ki suvajo kroglo, je znano, da imajo izjemen odriv. Ta vam je prav prišel pri odbojki, tako pri bloku kot v napadu, ko ste s svojo desnico zamahnili po žogi in znali ustrašiti nasprotnike. No, v rokometu ste vse sposobnosti združili. Ste se ga prepozno lotili, v tisti drugi fazi?
Včasih se prepustimo toku življenja in pač počnemo tisto, za kar mislimo, da je v tistem trenutku pravilno. Leta 1991 pred zagrebškimi kvalifikacijami za prvo jugoslovansko ligo sem se priključil delu priprav
celjskega moštva po nagovarjanju rokometašev Silvija Ivandije in Admirja Jašarevića. Športniki smo tedaj veliko prijateljevali, hodili drug drugim na tekme, če je le bil čas. Pri 25 letih sem pravzaprav prvič resno vadil rokomet.
Toda kljub temu ste bili član naše izbrane vrste, ki je osvojila prvo medaljo, bronasto na sredozemskih igrah v Franciji leta 1993. Vaši soigralci so tedaj bili Tettey Banfro, Jani Čop, Boris Denič, Boštjan Doberšek, Tomaž Jeršič, Tomaž Kleč, Aleš Levc, Jani Likavec, Borut Plaskan, Roman Pungartnik, Rolando Pu-šnik, Boštjan Strašek, Uroš Šerbec in Tomaž Tomšič. Selektor je bil Tone Tiselj. Francija je bila premočna, v boju za tretje mesto je padel Egipt. Bilo je napeto, kajne?
Drži. To je bila nepozabna tekma. Zadetek je čez celo igrišče dosegel tudi vratar Rolando Pušnik. Občinstvo je bilo tako navdušeno, da je vzklikalo in ploskalo vsaj minuto, in tekma je bila tedaj prekinjena. Pred končnico je bil rezultat izenačen. Čeprav sem našo akcijo spremljal s klopi, jo imam še danes
Nenad Stojakovič stoji v sredini (s številko 10) v družbi soigralcev v reprezentanci Slovenije - s Pušnikom, z Lapajnetom, Levcem, Novakom, s Tomšičem, Pungartnikom, Fickom, Čopom, Šerbcem, Plaskanom in Šafaričem. Na fotografiji so še Požun, Ivezič, Ostrelič in Maksimovič.
Nenad Stojakovič s sinom Luko in člansko ekipo ŽRK Zdežele. Zdaj so rokometašice odrasle, ko so bile še deklice, jih je večino vadil Stojakovič.
»Dejal mi je: Gospod Stojakovič, z ženo pojdita domov, sam pa bom dr. Smrketovi naročil, naj vam napiše izvid, da je za vas zdravljenje v Republiki Sloveniji izčrpano.<«
pred očmi. Žogo je na levem krilu dobil Borut Plaskan in štiri sekunde pred zvokom sirene zabil gol za veliki bron. Čeprav smo se prešerno veselili, se nismo zavedali, da gre za zgodovinski uspeh.
Zbrali ste 33 nastopov za slovensko reprezentanco. Spominjam se prijateljske tekme v dvorani Golovec med Slovenijo in Francijo. Goste ste nadigrali kar s 24:17, čeprav so bili aktualni svetovni podprvaki, mesec kasneje so osvojili zlato na svetovnem prvenstvu na Islandiji. Igrali ste »atomsko« obrambo. Eden od gostujočih napadalcev vam je obvisel na roki. Nebogljeno je bingljal v zraku. Se spomnite?
To je bil Denis Lathoud, takrat prvi »bombarder« Francije. Šlo je za težko opisljive trenutke. Mene je vselej prevzelo, ko sem oblekel dres z državnim grbom. Dvorana Golovec je bila polna, vzdušje je bilo odlično in . Pripravljen sem bil soigralce prositi, da odidejo z igrišča, da lahko sam premagam Francoze. Ponos in čustva so bili na višku.
Vas je kdaj kdo premagal v »lomljenju« rok?
Ne poznam te osebe. Vendar bi raje videl, da bi mi uspelo v življenju rešiti kakšno križanko več.
Pedagoško delo je nekaj posebnega. Kako ocenjujete svojega?
Trener sem bil pri treh klubih. Vadil sem celjske deklice, ki so zdaj dekleta, tri med njimi so bile pred kratkim povabljene v člansko reprezentanco, Alja Vrček, Pia Hren in Ines Amon. Štiri leta sem treniral velenjske kadete, na kratko sem nekaj mesecev pred boleznijo vodil člansko moštvo Krškega. Najlepše je, ko vidiš, da te mladi niso pozabili. Izjemno je, ko dekleta po tekmi pritečejo do mene, me obja-mejo in vprašajo: »Kako ste, tovariš?« Ali ko fantje po tekmi po nekaj kozarčkih ob dokaj pozni uri pošljejo sporočilo: »Radi te imamo!«
Tega se ne da kupiti. To mi pomeni več kot medalja.
Od koga ste vi črpali znanje?
Kot deček sem spremljal nastope Vlada in Mihe Bojovića, Bojana Levstika. Manj priložnosti sem imel za gledanje svojega dobrega prijatelja Miša Toplaka. Od trenerjev bi omenil še Toneta Medveda. Vsak med njimi nosi v sebi nekaj pozitivnih in nekaj negativnih lastnosti, mi pa moramo izluščiti, kar nam odgovarja oziroma koristi med igro.
Med lokalnim nogometnim derbijem v Areni Petrol vam je določen del izkupička od prodaje vstopnic (400 evrov) izročil predsednik NK Celje Miloš Rovšnik. Zanimivo, tudi on je bivši celjski rokometaš in nekdanji trener Gorenja. Kaj bo sledilo jutri v dvorani Zlatorog?
Celjski rokometni klub se je, glede na to, da nisem igral zanj, odzval zelo pozitivno. Namenil mi bo tretjino denarja od prodaje vstopnic. Deležen bom tudi izkupička od prodaje dresov, ki jih bodo licitirali. S Tonetom Baričem bomo morda promovirali tudi rokomet za invalide. Beseda hvala je vsekakor premalo za vse, kar mi bodo omogočili vodstvo kluba, igralci in navijači.
Kaj pa naj storijo tisti, ki ne hodijo na tekme?
Gre za donacijo v sklad. Številko tekočega računa lahko poiščejo na naslovu humanitarnega društva Enostavno pomagam.
Kdaj boste lahko najprej na operacijski mizi v Švici?
Ko bo zbran denar, v naslednjih tednih ali čez pol leta. Srčno upam, da čim prej. Ostajam pozitivno razpoložen. Takšen bom ne glede na prevozno sredstvo, ki mi bo usojeno.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA, osebni arhiv
»Po vsem tem se mi zastavlja vprašanje, kaj sem storil napačnega. Če bi šlo za mojo ženo ali otroke, bi verjetno pozabil na potrpežljivost in ugled...«
28
FOTOREPORTAŽA
ТТЖГгШМи 1 = n^T Wshv'^^WsiL
■ *. '	TUji ;
i'*?*)» лЛ
\ V.'
■ Ml	M. , rti
§M
V zraku uživa, pristaja natančno
Že drugič naslov najboljšega na svetu zgrešil za centimeter
Jadralni padalci, ki tekmujejo v disciplini natančnega pristajanja, so najbolj veseli, ko se na semaforju zasveti ničla. Na rezultat vpliva veliko dejavnikov, na katere morajo biti padalci pozorni že med letom. »Zelo pomembno je, da med letom opazujemo okolico. Poleg vetrnih vreč si pri oceni smeri in jakosti vetra pomagamo z opazovanjem trave, bližnjih dreves oziroma česarkoli v okolju. Pri tem se večina pri določitvi vetra ne zmoti za več kot meter na sekundo,« pravi Sluga in dodaja, da domala noben pristanek ni enak. »Najtežji so ob vodi, saj se tam mešajo različne temperature, kar močno vpliva na termiko.«
Na dan mladosti pred sedemindvajsetimi leti se je Matjaž Sluga zapisal jadralnemu padalstvu. Danes se lahko pohvali z naslovom evropskega prvaka in svetovnega podprvaka v natančnem pristajanju z jadralnimi padali. Pred skoraj dvajsetimi leti je v svojo knjigo podvigov in uspehov vpisal tudi državni rekord v preletu, ko je z jadralnim padalom naenkrat preletel za tisti čas izjemnih sto dvajset kilometrov.
Z Matjažem Slugo smo se dobili na njemu dobro znanem terenu, pristajališču pod Kopitnikom v Rimskih Toplicah, kjer smo se na lastne oči prepričali, da je pri pristankih zelo natančen. Pristanek za trening na domačih tleh tokrat sicer ni bil tako čist kot pred dnevi na plaži v albanski Vlori, a to simpatičnega in zgovornega Laščana ni spravilo v slabo voljo. Kako bi ga, ko pa ima srebrna medalja s svetovnega prvenstva še povsem svež vonj. To je zanj že drugo zaporedno srebro s svetovnih prvenstev, enako uspešen je bil že avgusta predlani v indonezijskem Pun-caku. Lani si je član laškega kluba Zlatorog pokoril vso evropsko konkurenco. Sicer odličja pridno zbira vse od leta 2011, ko se je po petih
Poleg padala, ki je pri jadralnih padalcih najpomembnejši kos opreme, so za natančen pristanek pomembni tudi posebej prirejeni čevlji z gumijastim čepom. Z njim tekmovalci udarijo ob elektronsko tarčo.
Matjaža Slugo poganja adrenalin. Ne le v višini in hitrosti, uživa tudi v pohodništvu in s prijatelji si vselej postavlja zanimive, a za marsikoga tudi nore podvige. Tako so lani v 24 urah 24-krat osvojili Hum, letos bodo v enem dnevu trikrat prehodili Rečiško krožno planinski pot.
letih premora vrnil pod oblake. »V tem času sem dirkal in tekmoval s štirikolesniki. Ko je žena popustila in mi ponovno dovolila leteti, sem se posvetil predvsem natančnemu pristajanju,« v smehu
pove Sluga, ki mu tudi hitrost ni tuja. S štirikolesniki si je namreč prav tako privozil nekaj naslovov slovenskega in hrvaškega prvaka.
LEA KOMERIČKI Foto: GrupA
Na nedavnem svetovnem prvenstvu se je poleg Matjaža Sluge odlično odrezal njegov dober prijatelj in pogosto »trening partner« Anton Svoljšak, ki je s štirimi zaporednimi »ničlami« postavil nov svetovni rekord, na koncu pa se je moral zadovoljiti s trinajstim mestom. Ekipno je slovenska reprezentanca zasedla šesto mesto, do brona ji je zmanjkalo šest centimetrov.
Na Kopitniku je ena priljubljenih štartnih točk jadralnih padalcev v regiji. Za to, da sta polet in pristanek varna, mora padalec poznati precej zakonitosti termike in gibanja zračnih mas, zato je spremljanje vremenskih napovedi obvezen obred. »Eno od pravil, ki ga morajo upoštevati zlasti začetniki, je, da je treba leteti pred deseto uro dopoldne ali po peti uri popoldne,« pravi Sluga, ki se je zakonitosti jadralnega padalstva učil predvsem ob podpori »norih« prijateljev. Priznava, da so velikokrat počeli tudi stvari, ki jih danes, če bi kot začetnik pred dvajsetimi leti imel to znanje, ne bi. »Na srečo se mi še ni dogodila nobena nesreča, tudi gležnja si še nisem zvil.«
Matjaž padalo zamenja po vsaki sezoni, saj se z vsakim skokom troši. Cene padal za tekmovanje v natančnem pristajanju se gibljejo med tisoč in dva tisoč evri. Za Matjaževo padalo že vsa zadnja leta skrbi češki proizvajalec Gradient. »Oprema pri našem športu ne predstavlja zelo velikega stroška. Bistveno več stanejo potovanja na treninge in tekmovanja. Brez podpore laške občine, kluba in letalske zveze zagotovo ne bi šlo,« pravi svetovni podprvak, ki čas za treninge najde pred službo in po njej. Da mu oprema karse-da dobro služi, skrbi tudi sam. Padalo redno pospravlja, kadar je po prihodu domov še vlažno, ga razpre in posuši tudi v dnevni sobi.
Gospodarstvo je v o dli čn i formi
Ob občinskem prazniku pogovor z županom Štor Miranom Jurkoškom
Štore so oddaljene od Celja približno pet kilometrov. Kraj in njegova širša okolica kljub temu nista nekakšno predmestje Celja, ampak živita po svoje. V občini s 4.100 prebivalci delujejo različna društva, pomembna je tudi kot industrijsko središče, ki ga po Sloveniji in širše najbolj poznajo po železarstvu. Praznik občine je seveda priložnost za pogovor o aktualnem utripu z županom Miranom Jurkoškom.
Česa se ob letošnjem prazniku najbolj veselite?
V sklopu praznovanj ob letošnjem občinskem prazniku bomo odprli dve večji investiciji, to sta prenovljena cesta v Kompolah in prenovljena Zdravstvena postaja Štore. Poleg tega smo v preteklem letu prenovili cesto v Kovinarski ulici, kupili telovadnico na Lipi, parkirišča v spodnjih Štorah in traktorja, pripravljamo tudi dokumentacijo za več projektov. Prav tako se pripravljamo na večji letošnji naložbi. To sta prenova ceste v Ulici Cvetke Jerin, in sicer skupaj z obračališčem in s parkiriščem za avtobuse, in ceste Opoka-Gaji. Posebej smo ponosni, da smo uspeli znatno znižati dolg občine. Nenazadnje nas še posebej veselijo dobri kazalci gospodarstva, kot so znižanje brezposelnosti, podatek o visokih povprečnih plačah v naši občini in še kaj.

4


Župan Štor Miran Jurkošek
Kaj so po vašem mnenju glavne razvojne prednosti vaše občine?
Temelj vsake dobre občine je dobro gospodarstvo. V občini Štore imamo zelo veliko dobrih podjetij, tako mikro,
povezave, bližina večjih mest, lepa narava, bogata kulturna dediščina so možnosti, ki jih velja izkoristiti. (Čeprav/ smo prostorsko omejeni, verjamemo, da so delavnost, iznajdljivost in izobraženost naših ljudi zagotovilo, da bodo Štore rasle sie naprej.
Med prednostmi vaše občine je turizem. Kako tte-nutno kaže kolesarski poti skozi va°o občino, in sicer proti Celju in Šentjurju?
Gradnja dsžavnihkolesar-skih potije vseslovenskipro-jekt, v katerega je vključena tudi Občina Štore. Za občino je to trsnutno edkn najpomembnejših projektov, saj se zavedamo ugottaih učinkov gradnjo take na področju varstva okolja,prometne varnosü in zdravja ljudi, predvsem pa v gospodarstvu. Trenutno se zaključuje pridobivanje narelnih soglasij lastnikok zemljišč, sledili bodo geodetske odmere, odkupi zemljišč in izdelava projektne dokumgntacije teer pridobitev gradbene^ dovojjenja. Veseli nas, da so občani sprejoli projekt z odo-
bravanjem, da ga podpirajo in so pripravljeni sodelovati.
Za vsako občino je pomembno, da so občani natpl oh usfrarj alni, da s o vključeni tudi v društva. Kako ocenjujete njihovo delo?
V obani Štare deluje veliko različnih društev: kulturnih, športnih, gasilskih, humanitarnih „.V društva je vpet zelo valik del naših občanov, kar nas se posebej veseli. Zelo so aktivna in pomena o glavni dejavnik družbenega in družibne-ga življenja, v občini. Svoje1 člane ne samo spodbujajo, ampak, jih tudi izobražujejo ter stalno nsggrajujejo svkjo dejaenost Posebej moramo pohvaKti tradicionalnost in dolgoletno delovanje nekaterih društev in posebno zavzetost številnih članoo. Sodelovanje m ad nb°ino in društvi je zelo dobro.Poleg tega, da abčina sognanci-ra dejavnosti društev1 zelo dobro sodeluje tudi pri pripravi različnih prireditev in dogodkov.
BRANE JERANKO
malih in srednjih, ki delujejo na različnih področjih. Veliko možnosti za razvoj vidimo med drugim v športnem, kmečkem in izletniškem turizmu, kmetijstvu in storitvenih dejavnostih. Dobre prometne
Prehrana Tuli, d. o. o. Cesta XIV. divizije 44 3220 ŠTORE
Kdo je prejel letošnja priznanja?
Najvišje letošnje priznanje Občine Štore, zlati grb, je prejela dolgoletna zdravnica zdravstvene postaje Margareta Selič Amon. Za uspešno dolgoletno delovanje je srebrni grb prejelo Društvo vinogradnikov in kletarjev Polič Štore. Bronaste grbe so prejeli podjetje Eho Elektrika, hladilništvo in ogrevanje, Verica Štante in Leonida Cmok Ka-čičnik. Eho ga je prejel za uspešno poslovanje, Štantetova za humanitarno dejavnost in Leonida Cmok Kačičnik za prostovoljno delovanje na različnih področjih. Priznanja so bila podeljena na včerajšnji osrednji prireditvi občinskega praznika.
Strojegradnja in orodjarstvo
□ □
PILIH
PI LI H d. O. O. Ob Dragi 5, 3220 Štore Tel.: 03 780 20 50 Fax: 03 780 20 52
e-mail: info@pilih.si Splet: www.pilih.si
Tradicionalna slovenska kuhinja Catering
Pogostitve za piknike, prireditve in druge priložnosti za zaključene družbe. Oskrbovanje podjetij z malicami. Dnevna ponudba malic in kosil v domači restavraciji
v Štorah.
Vedno sveže, vedno okusno, vedno domače!
Pridite in se prepričajte!
TOXI- tehnologija spajanja pločevin
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Člani Poliča spoznavajo tudi svet vinogradništva in kle-tarjenja v drugih okoljih, tako na strokovnih ekskurzijah po Sloveniji kot širše po Evropi. »Te so vedno osredotočene tako, da izvemo in vidimo kaj novega ter se kaj naučimo,« poudarja predsednik društva Ferenčak. Kmalu po ustanovitvi društva so člani obiskali Francijo, kjer so si ogledali Šampanjo in okolico Bordeauxa, lani so bili tudi v Alza-ciji. Prav tako so obiskali vinorodne pokrajine ob Renu v Nemčiji in v vzhodni Avstriji. V Italiji so bili v Toskani, na Južnem Tirolskem ter v Furlaniji, obiskali so hrvaško Istro in Fruško goro v Srbiji. V Sloveniji so bili v vseh vinorodnih pokrajinah, letos junija bodo obiskali Vipavsko dolino.
Ko je bilo ustanovljeno Društvo vinogradnikov in kletarjev Polič Štore, opazk šaljivih nepoznavalcev ni manjkalo. Bilo je pred dvema desetletjema, ko se je kdo še pošalil, če bodo v Štorah pridelovali železno vino. Toda v občini Štore nimajo le kovinarskih podjetij, na njenem podeželju je kar nekaj vinogradov. Društvo je začelo delovati
pred dvajsetimi leti, uradno je bilo prijavljeno v začetku naslednjega leta. Danes ima približno osemdeset članov.
»Lahko rečem, da so moji občutki ob tej obletnici zelo dobri. Vsakoletne načrte uresničujemo, naši člani pri delu društva radi sodelujejo, zadnja leta se nam pridružujejo tudi mlajši,« je povedal predsednik Poliča Stane Fe-renčak mlajši. »Edina sla-
bost je, da v dobri družbi čas prehitro mine,« se je pošalil.
Med največjimi dosežki društva sta - tudi po predsednikovem mnenju - redni letni ocenjevanji vina in salam, ki jima sledijo Praznik vina in domačih dobrot, pridobitev društvene kleti, posajena potomka potomke najstarejše trte na svetu iz Maribora, pripravljanje društvenega vina ... »Vinarji se lahko pohvalimo,
da smo v dveh desetletjih dokazali, da so z našega območja vina vrhunske kakovosti,« je zadovoljen predsednik.
Na začetku jih je bilo enajst
»Ob ustanovitvi društva je bilo v zakonu zapisano, da mora imeti vsaj deset članov. Tako smo morali zbrati deset članov, ki so imeli posajeno žlahtno vinsko trto. Takrat se
nas je zbralo enajst,« se spominja prvi predsednik društva Jani Glavač. Po približno dveh letih delovanja je imelo društvo že petdeset članov.
»Tudi jaz ocenjujem, da nam je lahko društvo vsem v ponos,« je vesel prvi predsednik. »Na začetku delovanja je bilo izobraževanje članov še posebej pomembno. Bili smo še zelo neuki,« se spominja Glavač. Bilo je podobno kot v drugih okoliških občinah seveda. Pomagal jim je mariborski kmetijsko-gozdarski zavod, na primer s kletarskim tečajem. »Tako smo naredili velik korak naprej. Pozneje je bil poudarek na vzgoji vinske trte in še marsičem,« je povedal prvi predsednik.
Po petih letih delovanja je društvo pripravilo prvo ocenjevanje vin. »To je krona delovanja društva. Ne gre za tekmovanje, ampak za dokazovanje, da je treba umno delovati tako v vinogradu kot v kleti,« razlaga Glavač. Člani so bili prijetno preseneče-
ni že na prvem ocenjevanju, letošnja povprečna ocena vzorcev je celo rekordna. »Kot je letos v svojem govoru omenila Tadeja Vodovnik Plevnik iz ocenjevalne komisije, na ocenjevanjih že kar nekaj let vsa vina spadajo v razred kakovostnih in vrhunskih vin,« je zadovoljen predsednik Ferenčak.
Vinogradniško leto
Društvo Polič pripravi na začetku vsakega koledarskega leta pokušino vin skupaj s strokovnjakom za vinarstvo. »Vino skupaj pokušamo in ugotavljamo njegove dobre ter tudi slabe lastnosti. Namena pokušine sta spoznavanje lastnega in drugega vina ter predpriprava na ocenjevanje,« je povedal predsednik Ferenčak.
Posebno pomemben je marec, ko je vsakoletno ocenjevanje vina, na katerem vzorce vina zberejo, oštevilčijo in razvrstijo. Sledi prireditev, kjer najbolj-
Gradbeništvo, storitve in trgovina, Cesta na Svetino 6,3220 Štore E-pošta: interstar.doo@gmail.com Gsm: 041 624 728
Izvajamo: izkope in nasipe, dvorišča,
ceste in pločnike,
kanalizacije in vgradnje čistilnih naprav, sanacija plazov.	I
Člani štorskega vinogradniškega društva se odpravljajo tudi na strokovne ekskurzije po vinogradniških pokrajinah Evrope. Lani so tako bili v Franciji, in sicer v Alzaciji.
V znamenju vrhunske kakovosti
Pred dvema desetletjema je v Štorah nastalo vinogradniško društvo - Letos rekordna povprečna ocena vzorcev vin
Ob 20-letnici delovanja društva načrtuje Polič postavitev vzorčnega vinograda z različnimi vrstami vinske trte in s tablami z obrazložitvami. Urediti ga nameravajo v Kom-polah v bližini potomke najstarejše trte na svetu.
Začelo se je leta 1997. Motiv na vratih društvene kleti.
m ui |
w (У"£пЈJj
Ш I—
V 4 t V АЗКлт
HL \J v X "
Sep
Motiv iz društvene kleti štorskih vinogradnikov
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
Predsednik vinogradniškega društva Stane Ferenčak mlajši in prvi predsednik društva Jani Glavač (na fotografiji od desne proti levi)
V društveni kleti štorskih vinogradnikov
Od leta 2010 pripravlja društvo Polič tudi ocenjevanja salam. Za razliko od ocenjevanja vin so salamijade bolj tekmovalne. Bolj pomemben kot rezultati je napredek, to je vedno višja kakovost ocenjenih vzorcev, opaža predsednik društva Ferenčak.
šim podelijo priznanja. Na predavanjih poskrbijo tudi za posebno temo, kot je na primer o tolerantnih vrstah vinske trte kot nečem novem in trendovskem. Jeseni je v zadnjih letih društvena trgatev, ko člani prinesejo svoje grozdje, prav tako je opravljena trgatev potomke najstarejše trte na svetu, ki raste v Kompolah. Poleg vsega tega se člani odpravijo na vinogradniški pohod in sodelujejo na Martinovi tržnici v Štorah.
Pred koncem leta je na šen-tjanževo, to je 27. decembra, v Šentjanžu nad Štorami še »že-gnanje« vin. Gre za šentjanže-vo vino. Tamkajšnja cerkev je posvečena sv. Janezu, že od nekdaj enemu od zavetnikov vinogradnikov. »Po maši sledi še pokušina, ko pokušamo vino in še kakšno drugo dobroto. Tam nato podamo prve ocene, če je letnik dober ali ni. Doslej še nismo pili vina slabega letnika,« je povedal vinogradnik Glavač.
BRANE JERANKO
Društvo vinogradnikov in kletarjev Polič Štore ima svojo društveno klet v prenovljenem štorskem kulturnem domu. »Pripravljali smo društveno trgatev in imeli društveno vino, ki mora biti zorjeno, skladiščeno,« je o dolgoletni želji po društveni kleti povedal predsednik društva Ferenčak. Med obnovo kulturnega doma smo ugotovili, da bi lahko bila v njem tudi društvena klet. Člani so v ureditev prostora veliko vložili, predvsem prostovoljno delo. Klet je v uporabi tudi kot protokolarni prostor. Občina ima za društvo Polič vse od ustanovitve dovolj posluha.
fesnaistrega
inkrivanie vseh vrst strežali kritii
Tesarstvo in krovstvo Jernej Ramšak, s.p. Kresnike 3 3220 Štore
E-pošta: jernejramsakl 8@gmail.com
32
REPORTAŽA
V celjski vojašnici potrebujejo nove sile
Z dnevom odprtih vrat želeli pritegniti predvsem srednješolce
Slovenska vojska (SV) vsako leto, ko praznuje svoj dan, to je 15. maja, na široko odpre vrata vojašnic in obiskovalcem predstavi svojo tehniko in način dela. To je pritegnilo številne obiskovalce, mlajše in starejše, tudi v Celju, kjer je Vojašnica Franca Rozmana - Staneta, ena večjih v severovzhodni Sloveniji. V vojašnici so bili veseli obiska vseh, najbolj srednješolcev, med katerimi vidijo tudi prihodnje kadre.
Vojašnica ima bogato zgodovino. Zgrajena je bila leta 1892. Med drugim je bila tudi domovanje znamenitega 87. celjskega pešpolka, ki je veljal za eno najboljših enot v Av-stro-Ogrski, njegov pripadnik je bil častnik Franjo Malgaj. V tej vojašnici je general Rudolf Maister oblikoval enoto za obrambo severne meje.
Celjska vojašnica, takrat se je imenovala po Jožetu Menihu Rajku, je dramatično obdobje svoje zgodovine
preživljala leta 1991, v času vojne za Slovenijo. Teritorialna obramba (tO) je kot tudi druge vojašnice po Sloveniji, v katerih je bila jugoslovanska vojska, blokirala poslopje na Mariborski cesti. Vojašnica je ostala brez elektrike, vode in možnosti za dostavo hrane. »Jugovojska« je grozila, da bo razdejala Celje, če TO ne bo ponovno vključila komunalnih storitev in omogočila dovoza hrane. Po napetih pogajanjih je TO, ko je sovražna vojska izpolnila določene pogoje, omogočila oskrbo vojašnice z vojaškim helikopterjem.
»V vojašnici so trenutno nameščeni 20. pehotni polk, četa vojaške policije, obve-ščevalno-izvidniška četa in četa za radiološko, kemično in biološko obrambo ter vojaško zdravstvena enota. V njej dela približno 800 pripadnikov SV, odvisno od nalog, ki jih v določenem času opravljajo v vojašnici,« je sestavo enot v celjski vojašnici,
Slovenska vojska svoj dan praznuje kot spomin na 15. maj 1991, ko so slovenski naborniki vojaški rok začeli služiti v dveh učnih centrih takratne teritoriralne obrambe, v Pekrah in na Igu pri Ljubljani.
Poveljnik celjske vojašnice, podpolkovnik Boštjan Novak, je tudi udeleženec mednarodnih misij SV.
predstavil poveljnik vojašnice in 20. pehotnega polka, podpolkovnik Boštjan Novak.
V Vojašnici Franca Rozmana - Staneta so tako ob dnevu odprtih vrat predstavili vojaška vozila 6x6 (valuk), s katerimi so vojaki tudi popeljali obiskovalce, na ogled so bila plovila, vojaška policija je demonstrirala tudi spretnostne vožnje z motorji. Posebna zanimivost je bil vojaški he-
»Je to brezpilotni drone ali samo maketa?« je zanimalo moške udeležence.
likopter, ki ni prav velikokrat na ogled. Ogledati si je bilo mogoče tudi različne vrste orožja, pištole, navadne in ostrostrelske puške, skupinsko oborožitev, vse, kar premorejo enote, ki so nameščene v vojašnici ob Mariborski cesti. Za najmlajše obiskovalce, iz vrtcev in osnovnih šol, teh je bilo dopoldne še največ, so pripravili otroške poligone, kjer so se lahko
preizkusili v vzdržljivostnih in spretnostnih vajah.
Kot je še povedal Boštjan Novak, je bil namen prikaza delovanja vojske v celjski vojašnici tudi spodbujanje zanimanja, da bi popolnili svoje vrste. »Kadrovsko smo podhranjeni tako glede vojakov in podčastnikov kot častnikov. Zelo se trudimo, da bi vojaški poklic približali javnosti in da bi v svoje vr-
ste privabili mlade sile. Naša ciljna skupina so predvsem srednješolci,« je dejal poveljnik Boštjan Novak. Seveda lahko takšno odpiranje vrat vojašnice razumemo tudi v širšem smislu, in sicer kot približevanje lokalnemu okolju, s katerim želi vojska negovati korektno in partnersko sodelovanje.
ROBERT GORJANC Foto: SHERPA
»Ko bom velik, bom vojak.«
Ve se, kaj fante najbolj zanima, in tudi »barbike« očitno niso več to, kar so nekoč bile.
EVINA X i KUH'NA J
Bela svežina ob ribi
Ušate
Ribe sem očistila, osušila in nato naoljila z olivnim oljem ter posolila. V trebušno votlino sem vtaknila vejico rožmarina. Rešetke sem premazala z rožmarinom, ki sem ga namočila v olivno olje.
Namig: čiste rešetke so pri peki rib zelo pomembne, saj se sicer ribje meso še bolj oprime žara. Sicer ribo, debelo tri centimetre, pečemo na srednji temperaturi od osem do deset minut.
Namig: ali je riba pečena, preverimo tako, da z nožem previdno zarežemo v tilnik, in sicer takoj pod ribjo glavo. Če je meso na tem mestu, kjer je največ mesa, zakrknjeno, je riba pečena.
Kot sem obljubila v prejšnji številki, sem tokrat jedilno mizo prekrila z morskimi dobrotami. Univerzalne nasvete za peko na žaru sem razkrila že prejšnji teden, tokrat pa sem se posvetila predvsem omaki, ki jo lahko postrežemo s pečenimi ribami.
Čeprav sem ta teden pripravljala hobotnico, ki sem jo pripravila na dva načina, vam bom recept za daleč najboljšo solato razkrila v prihodnji številki. Pripravljeno belo omako sem uvrstila na seznam ponovitev, in sicer predvsem v vročih poletnih mesecih, ko s svojo svežino še toliko bolj zaokroži morske okuse.
prehod med trgovskimi policami
K ribam sem pripravila belo omako po očetovem receptu, ki se bo vsekakor še znašla A:'. na mojem jedilniku. Zanjo sem uporabila tri navadne jogurte, malo kisle smetane, peteršilj, baziliko in drobnjak, meto, sol in poper.
V nakupovalni košarici so se tokrat znašli ušate, kisla smetana, navadni jogurt, majoneza, limeta in česen, potrebovala pa sem še svežo baziliko, rožmarin, lovorjev list, peteršilj, drobnjak, meto, sol in poper ter limono.
Moja kuhna
Enostavno navdušila me je bela omaka. Kisla smetana, limeta, jogurt in meta so poskrbeli za svežino, majoneza je okus nekoliko »razbila«, ostale začimbe, predvsem naknadno dodana drobnjak in peteršilj, pa so okus fantastično zaokrožile. K ribam sem postregla še v pečici pečen krompir z rožmarinom. Manjkal je le še vonj po morju.
Vse sestavine sem sesekljala v svoji novi Boschevi napravi, za katero sem takoj ugotovila, da mi bo močno olajšala še kakšen kuharski podvig. Nato sem dodala začimbe.
Omaki sem naknadno dodala še sok, iztisnjen iz polovice limete. Čeprav je sprva nisem imela v načrtu, sem naknadno dodala še veliko žlico majoneze - malo zaradi okusa in predvsem zaradi strukture omake, ki je tako postala bolj »pacasta«.
Priprava
enostavna, začimbe dodajamo po okusu, limete je lahko hitro preveč
Okus
poletna svežina
34
MLADI ZA MLADE
Čas za akcijo
Poletje je pred vrati in za marsikoga je to čas, ko se mora soočiti s tem, da so se njegova lanska poletna oblačila čez zimo čudežno skrčila. Vsi tisti, ki se vsako zimo malce obložimo z zaščitnim slojem, se lahko sicer tolažimo, da je bolje, če smo deležni štirinajst dni sramote poleti kot celo leto lakote, ostali pa v tem času začnejo razmišljati o številnih shujševalnih postopkih.
Da ni treba trpeti, če želimo biti malo bolj vitki, predstavljamo dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje v tem prispevku. S pametnim nakupom v trgovini, z bolj zdravimi obroki in s sproščujočo telesno aktivnostjo nam bo uspelo pripraviti telo za poletne kopalke.
Napolnimo hladilnik
Spremembe v načinu življenja in prehranjevanja ne pomenijo stradanja - treba je spremeniti vsebino. Hladilnik torej založimo z bolj zdravo hrano. Poskrbimo, da zaužijemo zadostno količino beljakovin, ogljikovih hidratov, maščob, dietnih vlaknin, vitaminov in mineralnih snovi. Obroki naj bodo pisani, saj so prav barvita živila bogata z antioksidanti, minerali in vitamini. 20 odstotkov dnevnega energijskega odnosa naj bo beljakovinskega izvora (le tretjina živalskih beljakovin), 60 odstotkov ogljikovih hidratov (izbiramo živila z nizkim glikemičnim indeksom), 30 odstotkov dobrih maščob z nenasičenimini maščob-nimi kislinami omega 3, 6, 9. Vitamine in minerale najdemo v lokalnem sadju in zelenjavi (najmanj 600 g dnevno). Ne pretiravamo s soljo (največ 5 g ali čajna žlička dnevno), s sladkorjem (največ 50 g dnevno) in zaužitim alkoholom (do en odstotek dnevnega energijskega vnosa). Omejimo vnos soli in sladkorja, izogibamo se alkoholu. V trgovino ne hodimo lačni, ker se takrat v vozičku hitro znajde preveč izdelkov, zaradi katerih »hujšamo v denarnico«	. namesto »v pas«.
Pravijo, da prazna vreča ne stoji pokonci, zato je treba dan začeti z zdravim zajtrkom, ki nam da dovolj energije, da opravimo vse, kar si zadamo. Pripravili smo zloženko iz mi-slijev, ki nas na zdrav način oskrbijo z energijo. V kozarec zložimo namočene oreščke, kokosove in ržene kosmiče, naribano jabolko, pol banane in jogurt. Potresemo s cimetom, z lanenimi in s sezamovimi se-
meni.
Po zajtrku sončen dan preživimo v naravi. Odpravimo se lahko v celjski mestni park in odkrijemo številne poti, s katerimi je prepreden mestni gozd. Lahko se odpravimo po Srčni poti ali trim stezi, odkrijemo Anski vrh ali se podamo proti drevesni hiši. Ko nas sredi gozda zgrabi lakota, nam ni treba iskati prve prodajalne hitre hrane, ampak lahko v lepi naravi pojemo obrok, ki smo ga prinesli s seboj. Pred nami sta zeleni zmešanček in zrnato razkošje.
Zeleni zmešanček
-	2 korenčka
-	jabolko
-	banana
-	pol avokada
-	žlička lanenih semen in cimeta
-	šop koprivnih poganjkov
-	šopek ozkolistnega trpotca
-	šopek peteršilja
-	po litra vode
Sestavine zmešamo v močnem mešalniku in uživamo v divjem okusu.
Zrnato razkošje
-	kruh s semeni
-	namaz iz sončničnih semen
-	jajčna omleta s konopljinimi oluščenimi semeni
Namaz pripravimo iz namočenih sončničnih semen, ki jih zmeljemo z oljčnim oljem, dodamo česen po okusu, zeliščno sol, limonin sok, pest peteršilja in drobnjak.
Za jajčno omleto umešamo jajca in dodamo na rezance narezane bučke, jajčevce, por, origano, rožmarin, peteršilj in oluščena konopljina semena ali sezam. Omleto spečemo na olivnem olju. V sendvič dodamo še rukolo in češnjev paradižnik.
Sendvič in zmešanček vzamemo s seboj, poiščemo miren kotiček in uživamo.

Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Srednje šole za gostinstvo in turizem Celje. Za besedilo sta poskrbeli Lavra Terbovšek in Re-beka Podgoršek iz 3.b-razreda, nasvete glede zdrave prehrane sta poiskali pri mentorici Tatjani Goršek. Na naše želodčke so mislili dijaki 3.a-razreda z mentorjem Srečkom Leškom.
FOTOREPORTAŽA
35
Za gumb veselja in naprstnik dobre volje
Miško Knjižko je pri celjski knjižnici pripravil tradicionalno otroško zabavo
Miškova zabava. Pravljični junaki oživijo, čisto običajni dečki in deklice na krilih domišljije poletijo v skrivnostne daljne dežele, odkrivajo globine morja in širjave vesolja.
Enkrat so se otroci pomešali med strašne gusarje,
Knjižnica pri Mišku Knjižku je eden najbolj priljubljenih kotičkov najmlajših obiskovalcev knežjega mesta. K slovečemu prebivalcu osrednje celjske knjižnice prihajajo otroci od blizu in daleč. Je že res, da bližina reke pomirja, otroška igrala sproščajo odvečno energijo in sladoled reši še tako zatežen dan. A Miško Knjižko odpira tudi vrata v čisto drug svet. Če otroci še tako previdno brez zanimanja hodijo mimo tega vhoda, jih slej ko prej potegne vase.
V Knjižnici pri Mišku Knjiž- knjižne okužbe vajeni. Vedo, ku so kroničnih primerov da ne pomagajo zdravila niti
obkladki. Prijazne knjižničarke razumevajoče kimajo, človeka potrepljajo po rami in v vrečko zložijo novo skladovnico knjig. To je edino, kar pomaga prebroditi čas iz tedna v
teden. Enkrat na leto Miško Knjiž-ko vse svoje zveste prijatelje povabi na prav posebno zabavo. Tako kot ima vsaka knjiga svojo zgodbo, ima svojo zgodbo tudi vsaka
drugič so se držali za trebuhe ob lumparijah Picka in Packa, spet tretjič so s Čarlijem vstopili v neverjetno tovarno čokolade. Letos se je zdelo, da bi bilo na zabavo dobro prinesti šivanko in sukanec, a je bil za vstop v deželo Gumbarijo dovolj že en sam gumb. Velik zelen gumb na odru je otroke popeljal v deželo pravljic, na ples z gumbi in v ustvarjalni-co - malo tovarnico najbolj posebnih otroških gumbov. Če k vsemu temu dodate še najlepšo slikarijo na obrazku, podarjen sladoled in rajanje z najbolj zabavnim Malim Bu-jem, ni dvoma, da je bila zabava popoln zadetek v gumbovo luknjo.
SAŠKA T. OCVIRK Foto: SHERPA
36
POČITNICE
Celjski šolarji bodo spet zav
MOC 60 let omogoča doživetje otrokom, ki si morje težko privoščijo
Sodeč po prijavah in izkušnjah iz prejšnjih let, bo Celjski dom v Baški, kjer Mestna občina Celje (mOc) v okviru podjetja Celeia že dolga leta izvaja počitniške kolonije in šole v naravi, tudi letos vse počitniške dni poln otroškega smeha in igrivosti.
Za izvedbo kolonij social- Celeia, ki kot koncesionar izvaja
no in zdravstveno ogroženih otrok bo občina letos v proračunu namenila približno 140 tisoč evrov in za investicijsko vzdrževanje doma v Baški še dodatnih 50 tisoč evrov.
Udeleženci kolonij in upravičenci do subvencije celjske občine so vsako leto izbrani na javnem razpisu. Celjska občina otrokom desetdnevno letovanje bodisi v socialni bodisi v zdravstveni koloniji subvencionira v celoti ali približno tretjino vrednosti do polne cene, odvisno od socialnega statusa staršev. »Namestitvene zmogljivosti v domu bodo za vse kolonije, od konca junija do konca avgusta, polno zasedene. V domu so od začetka junija in potem še v septembru ob začetku pouka tudi šole v naravi, tako da se pri nas res zvrsti ogromno celjskih šolarjev,« je povedal Mijo Zorko, direktor podjetja
počitniške kolonije in upravlja z domom v Baški.
Celjski mestni svet je na predzadnji seji sprejel tudi sklep o dokapitalizaciji družbe Celeia v višini 50 tisoč evrov. Ta denar je bil namenjen investicijskemu vzdrževanju doma v Baški. V Celei so bili tolikšnega zneska občine deležni že tretje leto, pri čemer videz in urejenost doma najbrž dovolj nazorno kažeta, da so denar učinkovito uporabili. »V zadnjih letih smo v celoti zamenjali stavbno pohištvo, poleti smo obnovili kotlovnico zaradi težav s toplo vodo in posodobili kuhinjo. Pred dvema letoma smo v celoti obnovili kopalnice v delu stavbe, namenjenem kolonijam, pred časom tudi v t. i. turističnem delu,« je še povedal Zorko, ki je prepričan, da glede na poslanstvo stavbe zagotavljajo
visoko raven bivanja svojim gostom, od katerih prejemajo pozitivne odzive.
Z leti so se načini izvajanja kolonij kajpak tudi spremenili. Ena od sprememb, ki so jo uvedli v podjetju Celeia v domu v Baški, je, da imajo zadnja leta stalnega pedagoškega delavca, vaditelja, ki je tudi koordinator programov. To delo opravlja Tone Ojsteršek, profesor telesne vzgoje, za katerega je večmesečno delo z otroki velik izziv, a tudi prijetno in zabavno ter hkrati tudi odgovorno in naporno. V Celjskem domu skrbi, da so otroci čim bolje vodeni, da imajo pester program, da v desetih dneh čim več doživijo in da je primerno poskrbljeno za njihovo varnost. »S programom v koloniji jih navajamo na samostojnost in življenje v skupini. K temu pripomore tudi kader, ki ga izberemo vsako leto - približno 45 vzgojiteljev, spremljevalcev in vaditeljev nekaterih športov,« je povedal Ojsteršek in dodal, da so
med otroki najbolj priljubljeni športi odbojka na mivki, nogomet, badminton in namizni tenis, pri čemer se otroci tudi zelo radi vozijo s skiroji.
Celjski dom v Baški bo kmalu praznoval 60 let. V tem času je ogromno otrok, ki si zaradi socialnega položaja svojih staršev tega ne bi mogli privoščiti, s pomočjo celjske občine uživalo počitniške radosti na morju.
ROBERT GORJANC Foto: www.celeia.si
Tudi pohodi, za katere je v Baški zelo veliko možnosti, so sestavni del počitniškega programa kolonij ali šol v naravi.
Tudi podjetja rišejo otroške nasmehe
Tudi podjetja omogočajo brezplačna letovanja otrok iz socialno šibkejših družin. Med najbolj odmevnimi akcijami v zadnjih letih sta Tu-ševa Pričarajmo nasmeh in Mikova karavana otroškega smeha. Tudi letos bosta uspešni celjski družbi z otroki po-čitnikovali na Debelem rtiču.
Anja Marjetič, predstavnica podjetja Tuš, je povedala, da so v družbi zelo ponosni, da bodo s poslovnimi partnerji in z dobavitelji že petnajsto leto zapored risali nasmehe na otroške obraze. Prvih 500 otrok so na morje peljali pred 14 leti in v tem času so letovanje omogočili že 7.100 otrokom. Letos bodo s pomočjo partnerjev in dobaviteljev spet osrečili 500 otroških src, nasmejani bodo zagotovo tudi njihovi starši.
Ne zgolj plavanje in poležavanje na plaži. Za otroke pripravijo številne zanimive športne in ustvarjalne aktivnosti ter izlete. In kar je najlepše, otroci in njihovi starši tako dobijo teden povsem brezskrbnih počitnic. Letovanje z vsem spremljevalnim programom je namreč v celoti
brezplačno. (Foto: Tuš)
Podobno zgodbo so leta 2006 začrtali tudi v podjetju Mik Celje. Prvo leto so letovanje omogočili 50 otrokom, kasneje so to številko podvojili. Lani je s karavano na obalo potovalo že 200 otrok. V vseh teh letih so počitnice obogatili že 1.250 otrokom. »Mnogi med njimi so prvič videli morje in zaplavali v njem. To so doživetja, ki v spominu ostanejo za vse življenje,« pravi lastnik in direktor Franci Pliberšek.
Kot sta povedala sogovornika, počitnikarje skrbno izberejo. Skupina Tuš že od vsega začetka sodeluje z Rdečim križem, ki otroke na podlagi objektivnih parametrov izbere s pomočjo centrov za socialno delo, socialnih služb v osnovnih šolah ter območnih združenj. S šolskimi socialnimi službami sodelujejo tudi v Miku, saj kot pravi Pliberšek, najbolje poznajo dejansko stanje.
LEA KOMERICKI

Letujejo tudi šaleški otroci
Vsako leto se kolonij veselijo tudi otroci šaleške regije. Letovanja tam pripravlja Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje. Ta kolonije za otroke iz Velenja, Šoštanja in Šmartnega ob Paki organizira že skoraj 50 let. Tudi letos se bodo otroci morskim užitkom predajali v dveh terminih, in sicer v Poreču od 24. junija in v Savudriji od 27. julija.
Kot je povedala sekretarka iz Medobčinske zveze prijateljev
V okviru projekta Mikova karavana otroškega smeha je bila med 25. in 29. majem organizirana druga kolesarska tura S srcem na kolo. Cilj letošnje kolesarske poti je zbrati 30 tisoč evrov in s tem omogočiti brezplačne počitnice sto otrokom iz socialno ogroženih družin iz vse Slovenije. Za vsak prevožen kilometer vsakega kolesarja, ki se je pridružil kolesarski karavani, bo podjetje Mik v sklad za letovanje prispevalo 1 evro. V petih dneh so prekolesarili pet etap na poti med Mursko Soboto in Izolo, skupaj približno 600 kilometrov. Cilj prve 118-kilometrske etape je bil v Celju. (Foto: GrupA)
mladine Velenje Tinca Kovač, posebnega upada ali porasta zanimanja za kolonije ne opaža, a je prepričana, da je otrok, ki bi si želeli na morje, več, kot se jih prijavlja. Več je tudi takih, za katere bi bila glede na njihovo zdravstveno stanje kolonija celo priporočljiva. A starši so tisti, ki morajo otroka prijaviti, opozarja.
Vzgojitelji, ki spremljajo otroke na letovanja, so za svoje delo nagrajeni, a kot je povedala Kovačeva, zato medobčinska zveza zahteva 24-urno pozornost do otrok. Kolonije so tako organizirane na visoki ravni, je povedala Kovačeva: »Naši vzgojitelji so izobraženi - v okviru kluba prostovoljcev organiziramo izobraževanja za vzgojitelje in le z udeležbo na tem izobraževanju lahko vzgojitelji spremljajo otroke v kolonijo.
Poleg tega imajo prvo leto ob sebi mentorja, ki jih spremlja ob njihovi prvi koloniji.«
Kot je povedala Kovačeva, kolonija ni le uživanje v morskih radostih, temveč otrokom daje veliko več. »Otroci iz bogatih družin lahko izbirajo svoje počitnice, a se kljub temu odločijo za naša letovanja - to pomeni, da delamo dobro. Otroci, ki prihajajo iz socialno ogroženega okolja, pa preživijo deset dni stran od svoje stiske, kar jih krepi.«
Sicer Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje za kolonije pripravi tudi bogat program različnih aktivnosti, pri katerih otroci spoznavajo različne interesne dejavnosti.
EVA POPOVlC Foto: FB MZPM Velenje
Otrosfevrtijak
Če se kaj zanimivega dogaja tudi v vašem vrtcu, v varstvu pri babici ali na igrišču pred blokom, nam sporočite.
Z veseljem ^ ^ vas bomo
obiskali. tednik@nt-rc.si
POČITNICE
37
zeli Baško
t
Društvo prijateljev mladine občine Žalec v sodelovanju z Zavodom za letovanje in rekreacijo otrok Ljubljana bo letos organiziralo letovanje otrok v Hostlu Šiška v Poreču - naselje Špadići.
Letovanje je namenjeno otrokom od dopolnjenega petega do vključno štirinajstega leta. Prednost pri prijavi imajo otroci, ki jih predlagajo vrtci ali osnovne šole ter tisti, katerih starši predložijo priporočila osebnih zdravnikov in otroci z območja Občine Žalec. Otroci bodo letos letovali v dveh terminih, in sicer od 21. julija ali od 28. julija, sedem dni.
Zavod za zdravstveno zavarovanje otroku letovanje sofinancira, če starši predložijo izpolnjen zdravstveni list, ki ga potrdi osebni zdravnik.
Cena letovanja se razlikuje glede na to, ali starši predložijo potrjen zdravstveni list in če so starši prejemniki redne socialne pomoči. Če so starši prejemniki socialne pomoči, imajo otroci letovanje brezplačno. Če te pomoči starši ne prejemajo, otroci pa imajo potrjen zdravstveni list, znaša cena letovanja 35 evrov. Za otroke brez obojega je cena 130 evrov za letovanje. Polna cena je sicer 245 evrov, a Občina Žalec plača razliko. Sicer pri izbiri otrok društvo sodeluje tudi z socialnimi de-
Deset dni kot obliž na otroške rane
Jerneja Mastnak: »Želim si, da bi bilo kolonij, kakršna je v Baški, še več in da bi lahko šli na počitnice tudi tisti malo starejši, in sicer do polnoletnosti.«
Jerneja Mastnak iz celjskega humanitarnega društva Enostavno pomagam že vrsto let na različne načine pomaga otrokom, za kar je letos prejela občinsko priznanje za naj prostovoljko v svoji starostni kategoriji. K temu je veliko prispevalo tudi njeno vsakoletno prizadevanje med otroki, ki preživljajo počitnice v Celjskem domu v Baški.
Kot vzgojiteljica otrok je prvič šla v Baško pred trinajstimi leti in od takrat je deset dni v začetku avgusta namenjenih druženju z najmlajšimi.
Delo vzgojitelja v koloniji zagotovo ni enostavno, ne gre za deset dni počitnic ob morju, kot mogoče kdo misli.
Tisti, ki se prijavi, mora vedeti, da gremo delat, da s tem prevzamemo veliko odgovornost. Je naporno, a če najdeš v tem delu zadovoljstvo in imaš rad otroke, je to nekaj
»Če bi vzgojitelji to delali zaradi denarja, nihče ne bi šel. Zelo pa smo veseli, da dobimo nagrado na koncu, saj je to zahvala za dobro delo.«
najlepšega, kar lahko počneš. Otroci nosijo različne zgodbe, od lepih do težkih. Če nisi dovolj močan, verjetno razmisliš, ali bi šel tudi naslednje leto. Otrokom pomeni teh deset dni verjetno vse v letu. Gredo uživat, daleč od domačih težav, na morju se res sprostijo. Če
nimajo doma nečesa lepega, se potrudimo, da imajo to vsaj v Baški.
So v zadnjih letih zgodbe otrok manj hude kot včasih ali so njihove domače razmere še slabše?
Vmes je bilo obdobje, ko se je zdelo, da so se razmere malo umirile, zdaj pa spet mnogi povedo, da jim je lepo že zato, ker imajo vsak dan juho in solato, česar doma ni. Za nas, ki jih poznamo, je to nekaj groznega. To so otroci, ki doma nimajo stalnega nadzora, pogovora. Mi se z njimi pogovarjamo, jim svetujemo. Nekateri niso navajeni reda in discipline, pospravljanja sobe, spoštovanja drugega in včasih zato pride tudi do trenj. Vsi sodelavci dobro poskrbimo za to, se na začetku pogovorimo z otroki, če pride do hujših kršitev, pa morajo tudi domov.
Mnogi v nas vidijo zaupnike in še danes napišejo kakšno sporočilo z vprašanjem. Otroci izpred desetletja so danes že odrasli. Se jim je življenje obrnilo na bolje?
Nekateri so žal tam, kjer si niso želeli biti, nekateri dobro plujejo skozi življenje, delajo, so dobri športniki in takšnih sem najbolj vesela. Najlepše je, ko jih srečam in me objamejo ter povedo, da sem bila njihova vzgojiteljica. Človek splete poseben krog prijateljev. Vidim, da sem opravila dobro delo vsaj pri nekaterih. Nekatera dekleta, ki sem jih pred leti imela v koloniji, so danes tudi vzgojiteljice v Baški.
TATJANA CVIRN, foto: osebni arhiv
Blagotinšek Turkova opaža, da je letovanja vsako leto udeleži več otrok s posebnimi potrebami, pogreša pa predvsem alergike in otroke, ki imajo težave s prekomerno telesno težo.
Žalskih otrok v kolonijah vedno več
Klavdija Winder

lavkami šol v občini Žalec in s centrom za socialno delo.
Društvo prijateljev mladine občine Žalec nudi letovanje tudi otrokom ostalih občin, a občina Žalec teh letovanj ne sofinancira. Pri teh otrocih pomagajo ostale občine. Kot je povedala predsednica društva Metoda Blagotinšek Turk, sta najbolj odzivni predvsem občini Bra-slovče in Polzela. Po besedah predsednice v društvu vsako leto beležijo porast otrok na letovanju. Društvo celo leto sodeluje na različnih dogodkih, kjer zbirajo prostovoljne prispevke za letovanje, v vseh letih pa niso zavrnili še nobenega otroka.
EVA POPOVIČ Foto: dpmozalec.si
№ zamudite
najturti taiste
zabave leta!
Voinik, 18.6.2017od_!51ure
Generalni pokrovitelj:
jnovi tedni_kj UHiFCRIS? [radio celje!
" J'.X I avtotehnika celj«
38
BRALCI POROČEVALCI
ji;

M t.

ћ}
<fc '.i
t>
/J •

m
Va 1-
л
'I

Šestdeset let od vstopa v šolo
11. maja ob 16. uri smo se nekdanji sošolci zbrali na turistični kmetiji Mirnik v Leskovcu. Leta 1957 smo stopili v hram učenosti. Torej smo letos praznovali 60-le-tnico vstopa v prvi razred Osnovne šole Ljubečna.
Po poizvedovanju in pomoči sošolcev se je moj spisek končal pri številki 54, bilo nas je za dva razreda. Pri iskanju naslovov in telefonskih številk sem ugotovil, da so nekateri na žalost že med pokojnimi, in sicer sedem sošolcev in ena sošolka. Tri sošolke
so v Nemčiji, od tega dve hudo bolni, ena pa nedosegljiva. Našel sem tudi sošolko, ki živi v Švici in se je z veseljem udeležila srečanja. Tako se mi je seznam skrčil na 44 sošolcev, od katerih se jih je osem opravičilo zaradi zdravstvenih težav ali opravičljivega razloga. Ostali smo se zbrali na lep dan in verjemite, srečanje po tolikih letih je bilo nepozabno. Izgledali smo skoraj tako kot takrat, ko smo obiskovali prvi razred, veselo, razigrano in skoraj otročje, a bilo se je čudovito spet videti po toliko letih. Glavnina se je okoli polnoči
poslovila, nekaj pa nas je vztrajalo še kakšno uro, verjemite, ostalo je še mnogo stvari, o katerih se moramo še pomeniti, zato smo sklenili, da se bomo od zdaj srečevali vsako leto drugi četrtek v mesecu ljubezni.
Predlog je, da se bomo tako dolgo srečevali, da bo seznam sošolcev s številke 44 padel na ničlo. Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem sošolcem, ki so si vzeli trenutek časa, da smo se po toliko letih zbrali v tako lepem številu.
MIRKO GOLOB, foto: MIROSLAV RISTIČ
Kultura in umetnost na vrtu Aktivatorja
Sedmo-,osmo- in devetošolci so pred začetkom poletja ob pomoči Mojce Krevel, mentorice Mladinskega centra Šentjur, pred dnevi pripravili prvi samostojni kulturni dogodek na dvorišču Aktivatorja. Petkovo popoldne so popestrili glasbeni nastopi, gledališka predstava in za konec še izbiranje najbolj okusnega mafina.
Mladi, ki obiskujejo Aktivator, prostor za mlade Mladinskega centra Šentjur, so se na kulturni dogodek začeli pripravljati že februarja. Takrat so se začeli zbirati mladi, ki imajo radi igro in gledališče in ki so aktivni v mladinski gledališki skupini. Postopoma je njihova mentorica Mojca Krevel začela zbirati še druge mlade, ki se kulturno in umetniško udejstvujejo ali pa jih veseli organizacija dogodkov. Začeli so snovati program za dogodek Kultura in umetnost na vrtu.
Dogodek, povezoval ga je Blaž Pavlič, so začeli mladi talenti. Kot prvi se je predstavil še ne desetletni harmonikar Anže Ljubej in pogumno prebil led ter požel velik aplavz obiskovalcev. Klara Tiselj, Eva Leskovšek in Melani Sevšek, ki sestavljajo vokalno-inštrumentalno dekliško skupino, so občinstvo navdušile s priredbo znane skladbe skupine Tabu. Sledila je gledališka predstava Skrivnosti iz veceja. Nastopajoči so dodobra nasmejali obiskovalce s prikazom šolskih pripetljajev in nenavadnih situacij. Za konec je občinstvo s strokovno komisijo izbiralo najbolj okusen mafin. V tem tekmovanju je suvereno zmagal petnajstletni Denis Kovačič, ki je dokazal, da lahko z enostavnim receptom narediš okusen, sočen in mehek mafin, če si seveda dober v peki peciva.
VS
Way of Life!
SERUSKooprem
*
SUZUKI
• • ' -
..* • v'-. ■. '
,,-«..	. j .«Tj . v	-
■: ' '	v-'- "' ■' ~ "
, ''' - * ■ '	' " ' - '
:.v.-.•	. v. -'-v ч- vn-
ZAGRABI
SVOJO
POT.
Se počutite utesnjeni? Izgubljate svojo individualnost? Osvobodite se in stopite v ospredje! Razširite obzorja in zagrabite življenjski slog, ki si ga želite. VITARA - čaka vas popolnoma nov svet.
novaWXTVI ßP
SJ ~	- t: '■..	^^fjT/ ! ^ *
. ■ / •..' v" V - -r" ' " v
•'s4	-s.' * — '	.	'* 'ii"^ л^т .	- л •

f Suzuki SloVenija
www.vitara.si
0803449
BREZPLAČNI INFO
-Kombinirana poraba goriva in izpusti CO2: 4,0 - 5,7 1/10.0 -km-in 106- - 131 g/km,'emisijska stopnja: Euro6, specifična emisija dušikovih oksidov (NOx): 0,0073 - 0,0558 g/km, trdi delci: 0,00129 g/km, število delcev: 3,16 E11/km. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa" pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno 'povišanim^koncen^racijam prizemnega-ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih -oksidov. Vse nadaljnje info"rmacije o specifični porabi goriva in specifičnih emisijah CO? Žnovih osebnih vozil -najdete v Priročniku o varčni porabi goriva in emisijah CO 2, ki ga lahko brezplačno pridobite pri pooblaščenem SUZUKI partnerju in na spletni strani www.suzuki.si. Slike sojimbolične. Naročnik: Magyar Suzuki Zrt., Podružnica v Sloveniji.
FRMOBIL
AVTOCENTER
AC FRI-Mobil
Dečkova 43, Celje, 03 425 60 80 uiuiuf.fri-mobil.si
BRALCI POROČEVALCI
39
Slikali na temo Veronike in Friderika
V četrtek, 11. maja, je bilo odprtje 8. tradicionalne med-generacijske razstave likovnih del učencev OŠ Lava in likovne skupine Prijatelji iz Celja. Kulturni program so pripravili učenci OŠ Lava, razstavo pa sta odprli ravnateljica Marijana Kolenko in vodja skupine Prijatelji Ami-na Kolarič.
Učence OŠ Lava je skozi svet umetnosti popeljal Urh Kodre, Prijatelje pa je predstavila njihova mentorica Taja Naraks, ki je na odprtju povedala, da je razstava sestavljena iz dveh sklopov. Prva tema zajema
upodabljanje ljubezenske zgodbe med Veroniko Deseni-ško in Friderikom II. Celjskim, ki je bila lansko poletje v mu-zikalu Veronika Deseniška »ponovno obujena«. Prijatelji in učenci so vsak na svoj način prikazali njuno ljubezen, čustva, strast in par umestili v primeren prostor. Nekateri so se odločili prikazati le okolje, ki zaznamuje njuno zgodbo.
Pri drugem delu razstave so Prijatelji slikali na temo Srečno otroštvo. Nekateri so pobrskali po svojih spominih, upodobili konkretne trenutke ali predmete, ki spominjajo na otroštvo. Drugi so slikali motive, ki jih povezujejo s
svojim otroštvom, ali predstavili otroštvo svojih najbližjih. Vsakoletna razstava
obiskovalcem ponudi mnogo priložnosti za doživljanje sveta skozi likovni izraz in je
vredna ogleda. Vrata OŠ Lava so ves dan odprta, zato je vredno vstopiti in si razstavo v
miru ogledati ter se naužiti umetniških vtisov. AK, foto: BLAŽ ČREPINŠEK
v
—J	■	■ ■	,	v ■
Zupan z novorojenci in s starsi
Na gradu Komenda je prvi petek v maju polzelski župan Jože Kužnik pripravil sprejem za novorojenčke in njihove starše. Nanj je povabil starše in vseh 66 otrok (lani 52), rojenih v letu 2016 v občini Polzela.
Župan Kužnik je v nagovoru staršem čestital ob rojstvu otroka in ustvarjanju oziroma povečanju družine ter dodal, da jih zdaj čaka precej težko delo, to je vzgoja otrok, pri čemer je poudaril, da so otroci vstopili v svet, ki ni najbolj prijazen. Verjeti pa je treba, da bodo preživeli lepo in brezskrbno otroštvo.
Poleg denarne nagrade v višini 180 evrov, ki jo občina nameni ob rojstvu otroka, je očkom in mamicam za najmlajše izročil praktična darila, sadiko češnje in zastavo Občine Polzela. Po obdarovanju in čestitkah posameznim staršem se je druženje nadaljevalo ob pogostitvi in prijetnem kramljanju.
Z glasbenimi vložki je sprejem obogatila Lana Požun, učenka viole v polzelskem oddelku Glasbene šole Rista Savina Žalec.
TT
■ч	V V ■	I ■
Za pomoč živalim
V DPMŽ Celje radi povabimo otroke osnovnih šol in vrtcev iz Celjskega in okolice k sodelovanju pri pripravi izvirnih plakatov - risbic, ki jih namestijo na nastavljene vozičke in hišice v trgovskih središčih, kjer zbiramo hrano in priboljške za manj srečne in zapuščene živali. Na Ljubljanski cesti v Celju v trgovini Tuš so nam za ta namen polepšali nastavljen voziček otroci Vrtca Anice Černejeve, in sicer enote Mavrica iz Kajuhove ulice. Namen sodelovanja je seveda ozaveščanje otrok o pravilnemu odnosu do živali.
VERICA ŠTANTE, podpredsednica DPMŽ Celje
40
BRALCI POROČEVALCI
Izmenjava dijakov Šolskega centra Šentjur
V okviru mednarodnega projekta Varstvo tal v EU v sklopu projekta Erasmus+ smo se dijaki Srednje poklicne in strokovne šole Šolskega centra Šentjur od 27. februarja do 13. marca udeležili programa mobilnosti v Gradcu.
Izmenjave se je udeležilo devet dijakov in dijakinj: Barbara Fegeš, Katarina Smolej, Miha Mahor, Miha Turk, Gašper Gajster, Mitja Cizej, Alen Lamper, Barbara Užmah in Andrej Cevzar. Naša gostiteljica je bila Kmetijsko-gozdar-ska šola Alt-Grottenhof. Med dvotedenskim bivanjem v Avstriji smo udeleženci projekta pridobili dragocene praktične
izkušnje in strokovno znanje, izboljšali smo komunikacijo v angleškem in nemškem jeziku ter spoznavali avstrijsko kulturo in navade.
Udeležili smo se mnogih strokovnih ekskurzij: obiskali smo nekaj kmetij, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem oziroma s konvencio-nalno pridelavo in predelavo surovin, ogledali smo si šolo za živinorejo Hatzendorf in vinogradniško šolo Silberberg, kjer smo se urili v preizkušanju vin, ter kulturne znamenitosti Gradca in Dunaja. V inštitutu za raziskave tal Haidegg smo si ogledali laboratorije in spoznali postopke organskega ter anorganskega analiziranja
tal. Sprehodili smo se skozi muzej na prostem Stübing, kjer so v idilični naravi prikazane stare kmečke hiše in njihova oprema.
Z avstrijskimi dijaki smo sodelovali pri praktičnem pouku gozdarstva, kjer smo se naučili varno uporabljati verižno žago in se seznanili z načinom nege gozdov. Pri delu v mehanični delavnici smo se preizkusili v struženju, vrtanju in servisiranju kmetijskih strojev ter pridobili znanje o delovanju motorjev. Sodelovali smo pri raznih delavnicah - o pekarstvu in sirarstvu, izdelovanju mesnih izdelkov - in pridobili znanje o turističnem vodenju po posesti.
Mažoretna skupina Liboje je začela delovati leta 2013 pod vodstvom mentorice Alenke Polšak. Mažoretke so postale že stalnica na raznih prireditvah, njihovo delovanje je redno vpeto v kulturne in športne dejavnosti in krajani, občani ter vsi ostali podporniki skupine dihajo z njimi. Dekleta so se udeležila tudi evropskega prvenstva.
V soboto in nedeljo (13. in 14. maja) je bilo v Laškem tretje odprto državno prvenstvo Mažoretne zveze Slovenije (MZS). Nastopale so deklice iz vse Slovenije. Mažoretna skupina Liboje se je tekmovanja udeležila drugič zapored.
Prvi dan je tekmovalo 18 deklic Mažoretne skupine Liboje v disciplini prvi korak. Tekmovalka koraka sama po točno predpisanem vzorcu in na obvezno glasbo. Prvi korak
omogoča tekmovanje začetnicam. Mažoretke iz Liboj so osvojile dve bronasti (Diona Žuna in Ema Frece), štiri srebrne (Lara Kosar, Neža Zupanc, Lara Mešić in Laura Krulec) in dvanajst zlatih medalj (Tia Tešić, Mia Gluhak, Natalija Sušnik, Beti Lukež, Neža Šanca, Laura Kitek, Hana Požin, Ajda Pinter, Ela Puhič, Lana Toplak, Anja Zajc in Eva Sladič). Trenerke Nika Polšak, Tina Gluhak, Maruša Šantej in Alenka Polšak so zelo ponosne nanje.
Za nekatere od naštetih deklic se je tekmovanje nadaljevalo še drugi dan, pridružilo pa se jim je tudi nekaj starejših deklet. Dekleta so se pomerila v disciplini mažorete. Tekmovanje je sestavljeno iz dveh delov (parade in figurative), na koncu pa sestavljata skupen rezultat. Mažoretna skupina Liboje je branila prvo
Ob koncu programa mobilnosti nam je direktor šole gostiteljice Erich Kerngast na slavnostni podelitvi, ki so se je udeležili direktor Šolskega centra Šentjur mag. Branko Šket, ravnatelj Srednje in poklicne šole Šolskega centra Šentjur mag. Janez Vodopivc, koordinatorica projekta Polona Kramer ter avstrijski učitelji in dijaki, podelil certifikate o osvojenem znanju in spretnostih.
Za nas dijake je bila to odlična izkušnja izobraževanja v tujini, saj smo pridobili ogromno novega teoretičnega in praktičnega znanja ter izkušenj.
BARBARA UŽMAH in ANDREJ CEVZAR, 2. T
mesto z lanskega državnega prvenstva. Ponovno se je pomerila v kategoriji kadet pom pom. Pod budnim in ostrim očesom Alenke Polšak, Nike Polšak in Tine Gluhak so se deklice marljivo pripravljale več mesecev in na tekmovanju pokazale največ, kar zmorejo, ter ponovno osvojile (ubranile) prestižen naslov državnih prvakinj. Državne prvakinje v kategoriji kadet pom pom so Nika Polšak, Mia Gluhak, Beti Lukež, Laura Kitek, Ajda Pinter, Lana Toplak, Tia Tešić, Natalija Sušnik, Neža Šanca, Lara Kosar, Brina Lukež, Suzana Markuš in Saša Kerle.
Za osvojitev tega rezultata je bilo treba ogromno treninga, usklajevanja, odpovedovanja, požrtvovalnosti in potrpljenja. Njihovo trdo delo se je obrestovalo, rezultati so dokaz, da korakajo po pravi poti. AP
Med celotno izmenjavo smo pridobili veliko informa-
cij s področja varovanja tal, voda in vodooskrbe.
Na reviji
Celjska folklorna skupina se je 23. aprila udeležila območnega srečanja odraslih folklornih skupin v Laškem z naslovom Le plesat me pelji.
Na reviji se ji je uspelo uvrstiti v skupino za regijsko srečanje odraslih folklornih skupin od Celja do Koroške. Na tej reviji so člani skupine zaplesali v nedeljo, 21. maja, na Prevaljah na Koroškem.
VO
CINKARNA
www.cinkarna.si
PepelmWG
O____1-1___n____■■__ 111Л __ ________l_ I ■ _ Ii __________I!____
Sredstvo Pepelin WG se uporablja kot preventivni kontaktni fungicid na vinskimi, pečkarjih, koščičarjih ozimnih in jarih žitih, bučnicati; plodovkah, hmelju, vrtnicah, grahu in na okrasnih rastlinah.
Ponovno državne prvakinje
Rdeča sadna pršjea*; (Panonyhus ulmi) S«
F* ч '
Ш K
Hmeljeva pepelovka (Sphaerotheca humuli)
AGRO NASVETI
051 367 008 (Vili Kurnik) 031 504 512 (Nande Osojnik)

üidijvin^etrt (Uiicihula-n
Pepelasta plesen jablan (Padosphaera leucotricha)

BRALCI POROČEVALCI
41
Tri generacije v objemu kraljestva Blegoša
Sobotno jutro se je razvilo v prekrasno medgeneracijsko druženje. Člani planinskega krožka podružničnih šol Socka in Nova Cerkev smo na planinski pohod povabili svoje starše, babice in dedke.
Odpravili smo se na lažjo hribovsko turo v Škofjeloško hribovje. Vzpon na zeleno kapo Blegoša je trajal uro in pol. Z vrha se nam je odprl enkraten razgled na ratitovško pogorje in visoke
soriške vasice, Kamniške Alpe in Karavanke vse tja do Triglava.
Tudi mi smo doživeli tisti lep Blegoš, kamor sta se namenila Janez in Meta iz Cvetja v jeseni.
Mladi planinci z mentoricami se zahvaljujemo Benu Po-dergajsu in Mirku Blazinšku za odlično organizacijo nepozabnega pohoda treh generacij s tremi avtobusi. Druženje mla-
dosti in modrosti je najboljša šola za življenje. Dragi starši, babice in dedki, ostanite takšni, kot ste. Veselimo se že naslednje skupne dogodivščine. Mladi planinci in mentorice planinskega krožka POŠ Nova Cerkev in Socka
tus
-*-
TUŠEV VZPON
na СеЏЖу koto
SOBOTA 3. 6. 2017
START ob 10. uri
za kolesarje izpred Planeta Tuš in za pohodnike iz parkirišča pred železniškim podhodom pri odcepu za Zagrad.
Na Celjski koči nas bo zabavala skupina
Zaka' pa ne
/ШВ REMONT B«^ k
WWW.A2S.SI
ШГ
(УО
ifi^*
fc J ^ i" u
ece jasmin
RNTENR
STRJER5KH
42
VRTNARIMO
Pn^nihL
Provansa v bližnji vrtnariji
Ta konec tedna me je pot čisto naključno zanesla v sosednjo vrtnarijo. Saj vse delujejo podobno, a pri Valnerjevih je zadeva še malo bolj očitna, ker so pisana zelena polja skoraj nepregledna. Vsak vrtnarski ljubitelj bo vedel, o čem govorim. O speči celici, ki jo v človeku predramijo vse tiste sadike, rože in semena. Ko si ne moreš pomagati, da ne bi v duši videl svojega bujnega vrta, četudi prve lopate še niti zasadil nisi. Takšni prebliski vsaj pri meni bolj vplivajo na denarnico kot na bujno rast domačega vrta. Tokrat pa sem v vrtnarijo zašla ravno ob prazniku zelišč.
Dišalo je kot z najlepših turističnih fotografij Provanse. Če že ni dišalo, je bilo pa skoraj čudežno zdravilno. Modrosti naših babic so spet postale dragocena družinska dediščina. Le da so zelišča od njihovih časov malce napredovala. Včasih je bil timijan timijan, danes pa je zlati, viseči, citron-ski in še kateri. Žajbelj je škrlatni, citronasti in me-lonasti, rožmarin nemški, angleški ali preprosto fin. Ko gre za origano, lahko izbirate med rjavim, pekočim, zlatim, visečim, pi-sanolistnim in še katerim. Peteršilj ostaja dolgočasno navaden in za posebne priložnosti še skodrano sfriziran. Bazilike se očitno ločijo po tem, v kakšen grmiček zrastejo in kako velike listke oblikujejo. Rdeča je seveda črna ovca v zeleni družini. V metah so skriti vsi okusi sveta. Ste vedeli, da je meta lahko klasasta, švicarska, jabolčna, maroška, pomarančna, ingverje-va, grenivkina, jagodna, limonina, kodrasta in -pazite to - čokoladna? O pelinu in koriandru ne bom izgubljala besed. Sta namreč v posebni skupini, ki jo lahko ljubiš ali sovražiš.
Med zelišči kar tako je brez konkurence zelišče nesmrtnosti. Če pomaga k dolgoživosti ali je le tako trdovratno, da se ga nikoli več ne znebiš z vrta, nisem preverila. Sem pa svoj zeliščni vrtiček spet obogatila z nekaj ekso-tike. Obisk v vrtnariji je še vedno cenejši kot izlet v Provanso, veselje pa je včasih primerljivo.
Razkošni poletni cvetovi
Ste že posadili gladiole?
Če jih še niste, je zdaj res zadnji čas, da to storite. Če pa se boste za sajenje odločili šele kasneje v juniju, vas bodo s svojimi zapeljivimi cvetovi razveseljevale še jeseni.
Gladiole spadajo k družini runikovk. Zanje so značilni togo razporejeni suličasti listi in barvno pisani cvetovi, ki so razporejeni po celem steblu. Po domačih vrtovih jih gojimo zlasti za šopke, a tudi sicer so
te cvetlice znane po tem, da so vzdržljive kot rezano cvetje.
Gomolje sadimo deset centimetrov globoko in približno petnajst centimetrov narazen, po več v skupini ali v vrsti, saj je tako videz nasada najlepši. Poskrbimo tudi za oporo, zlasti za visoke sorte, saj jih sicer veter rad zlomi. Najbolje uspevajo v bogati, humusni zemlji in na sončnem mestu, čeprav rastejo tudi na slabših tleh. Strokovnjaki priporo-
rn-JH, metrot
NOVOST

f жА,
čajo gnojenje s kompostom, ne pa s hlevskim gnojem, saj utegnejo v tem primeru rože zboleti.
Jeseni oziroma ob prvem mrazu gomolje izkopljemo, očistimo in spravimo v prostor, kjer ne zmrzuje. Odstranimo stranske gomoljčke in jih naslednje leto posadimo na posebno gredo, ker bodo cveteli šele čez nekaj let.
MRL Foto: splet
Naravna obramba pred iztrebki domačih živali na prostem in v zaprtih prostorih, za zdravju neoporečno uporabo vrtov, visokih gred, igro in zabavo.
Tudi * www.metrob.si
Garden Angel - Vrtovi, visoke grede, igrišča ter peskovniki bodo ostali naravno čisti.
Naraven in neškodljiv. Garden Angel sestavljajo porozne vulkanske kamnine naravnega porekla in rastlinski ekstrakti. Je neškodljiv za ljudi, živali in rastline.
Dolgotrajno učinkovit. Sproščanje vonjav iz porozne strukture je v temperaturnem območju med 10 in 25 stopinjami Celzija počasno. Na prostem Garden Angel zato nanašamo na površine enkrat do dvakrat v sezoni; ob obilnih padavinah pa po potrebi tudi večkrat.
Univerzalen in nevpadljiv. Zaradi prijetno svežega vonja je Garden Angel več kot primeren tudi za uporabo v zaprtih prostorih (npr. cvetličnih loncih in koritih). Fina zrnina ostaja v prsti ali pesku nevidno porazdeljena in se ne spira. V prsti mineralni ostanek zadržuje vlago in hranila ter rahlja tla.
Enostavna uporaba. Z neposrednim posipanjem in dolgotrajno hrambo brez izgube učinkovitosti.
Setveni koledar ^
Čas za presajanje je do 11. ob 5. uri.	
1. ČE	list
2. PE	ploddo13.ure,od14. urekorenina
3. SO	korenina
4. NE	korenina
5. PO	korenina
6. TO	od 8.ure cvet
7. SR	cvet
Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorjev iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2017, ki ga v Sloveniji izdaja v ne-skrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/754-07-43.
radio celie
Z Zelenim valom na izlet
Oddaja Zeleni val, ki jo vodi in pripravlja Mateja Podjed, letos praznuje 20 let. Prisluhnete ji lahko vsako sredo ob 11.15. Tudi letos bomo pripravili izlet v zeleno, na katerega bomo povabili tudi štirideset izžrebanih potnic in potnikov. Izbrali jih bomo s pomočjo kuponov, ki jih bomo objavljali v Novem tedniku. Javni žreb bo junija v studiu Radia Celje. Potniki se bodo 17. junija odpravili na Celjsko kočo.
Če torej želite na izlet, izpolnite kupon in nam ga pošljite na spodnji naslov.
Kupon št. 4
Ate
Ime
Priimek
Naslov
VrAJA*
Telefonska številka
Gladiole režemo za šopek, ko se odprejo prvi cvetovi. Kasneje se bodo v vazi počasi odprli tudi drugi.
Kupon pošljite na dopisnici na naslov: Novi tednik & Radio Celje, Prešernova 19, 3000 Celje, s pripisom Za izlet z Zelenim valom.
ŽIVALSKI SVET
43
_	■	V"	"V1 1 I	, ■ VI ■
Pasje-macje-opicji kosmatincki
Takšni so tibetanski španjeli, ki jih lahko srečamo v psarni Kartuziana v Zrečah
Pri hiši družine Keblič-Ošina v Zrečah zvonca ne potrebujejo. Trop malih kosmatincev, ki človeka pričaka pri vhodu, je dovolj glasen, da ga domači ne morejo preslišati. Po navdušenih pozdravih petih živahnih mehkodlakih štirinožcev sledi umiritev, naenkrat se porazgubijo po vrtu za hišo ali zadremajo na bližnjem oblazinjenem stolu in sploh ne veš zanje. Tibetanski španjeli ali samostanski psi iz Tibeta imajo pač nekaj pasjih in nekaj mačjih lastnosti in še opičje jim pripisujejo.
V psarni Kartuziana, ki nosi ime po bližnji Žički kartuzi-ji, imata Bernarda Keblič in njena hči Anja Ošina trenutno pet psov, a konec junija jih bo še več, saj bo Ajša imela mladičke.
Najstarejša v krdelu je rja-vodlaka Lola, ki ima šestnajst let, kar je že kar visoka starost, saj psi te pasme povprečno živijo osemnajst let. Meggi je iz njenega drugega legla in ko se je skotila, so rekli, da je to pravi čudež. Ne le zato, ker je imela Lola prej same fante, ampak tudi zaradi barve. Bila je namreč prva črno-bela psička, skotena v Sloveniji. Po očetu je dobila značilne pike, zaradi česar je res nekaj posebnega. Tudi njena hči Sofi ji je na videz zelo podobna. Barvne kombinacije teh psov so različne, rjava barva oziroma soboljeva je najbolj običajna. Takšen je tudi Sofijin bratec Sky, medtem ko je Ajša, ki je prišla s Slovaške, črna.
Pomoč pri učenju
Anja si je v otroštvu zelo želela kužka. »Najprej sem izbrala koker španjela, a sva se z mamico strinjali, da je ta pasma prezahtevna, ker ima lovske nagone. Mami je na zadnji strani ene od knjig našla tibetanskega španjela. >Ko bo ta pasma v Sloveniji, ga dobiš,< je obljubila in že pol leta kasneje so bili ti psi pri nas. Ko smo dobili Lolo, sem bila stara deset let. Sama sem skrbela zanjo do odhoda na študij,« pripoveduje Anja. Psička ji je pomagala pri učenju. Resda je rada grizla svinčnike in barvice, a hkrati ji je s tem, ko ji je zlezla v naročje, pomagala, da se je lažje umirila in zbrala.
PREDSTAVLJAMO VZREDITELJE
Bernarda Keblič in Anja Ošina ter Denis Kokol s tropom tibetanskih španjelov
Na začetku Bernarda in Anja nista razmišljali o vzreji niti o razstavah. A so ju nagovorili v Klubu za tibetanske pasme Slovenije, kamor sta se takoj včlanili. Za Lolo sta želeli najti družbo, a ko sta hodili po razstavah, sta ugotovili, da ni boljše pasme od tibetanskega španjela. Leta 2004 je Lola imela prvo leglo in ko je v drugem prišla Meggi, je ostala pri hiši. Zanimivo, da je pasma navdušila tudi dvoje sosedov v soseski.
Zdravi in nezahtevni
Bernarda pravi, da ni imela posebnih težav pri odločitvi za vzrejo, saj je doma s kmetije in se je z živalmi srečevala od malega. Pasma je zdrava, kakšnih težav doslej ni bilo, tudi pri kotitvah so psičke večinoma vse opravile same. V leglu so imeli običajno po tri do štiri mladičke, enkrat tudi pet. Člani kluba vsako leto odidejo v Tibet, poiščejo predstavnike te pasme in jih pripeljejo, da poskrbijo za svežo kri. »Naša Lola je potomka takšnega naturščika, zato je dajala zelo raznolike in zdrave potomce.« Z njo so pogosto hodili na razstave, medtem ko se je Meggi po neprijetnem dogodku z vaškim psom, ki jo je zrinil v
Dravinjo, nekaj časa zelo bala vode in ljudi. Sky, Sofi in Ajša imajo že vrsto naslovov, so slovenski mladinski državni prvaki, Sky in Ajša sta tudi hrvaška prvaka ...
Namesto odeje
Mladiči so šli na razne konce Evrope, veliko jih živi v Ljubljani. »Nad njimi se navdušujejo različni ljudje,« pravi Bernarda. Psi se namreč prilagodijo lastniku, saj so najraje v njegovi družbi, in so zato lahko športniki ali lenuhi. »Z bodočimi lastniki se prej srečamo, pogovorimo, vidijo, kako deluje vse skupaj. Ko pridejo, sedimo na tleh skupaj s kužki, ki si večkrat kar sami izberejo človeka, ki jim je všeč,« pojasnjuje sogovornica, ki ji je posebej ostala v spominu zgodba z deklico, ki je imela mišično distrofijo in so ji starši želeli kupiti psa. »Imeli smo mirno psičko, ki je kar sama zlezla k deklici na vozičku.«
Sicer pa se domači psi najraje stiskajo kar k vsem po vrsti, le Ajša je bolj navezana na Anjinega fanta Denisa Kokola. Ta je imel v otroštvu večje pse in je bil prepričan, da so le tisti pravi. Zdaj priznava, da majhen pes ponuja veliko več. »Najbolj so me
Nekateriseza živali ne odločijo, ker imajo radi vse kot iz škatlice. Bernarda pravi: »Gospa, ki je bila bolna, je vzela mladičke za svoji hčeri. >A misliš, da se bom na smrtni postelji spomnila tega, kako sem imela po predalih vse zloženo, ali tega, kako se m s hčerkami uživala in jim izpolnila željo ko kužkih?< je rekla.«
Počitek se vedno prileže.
navdušili, ker ne potrebuješ odeje, ko zvečer gledaš TV.«
Vse razumejo
Tudi v Tibetu, kjer so to meniški psi v samostanih, lahko nadomeščajo termo-for, lahko gonijo molilne mlinčke in meditirajo zraven menihov, kar dobro obvladajo. V dokaz se je bilo treba le razgledati po sosednjih stolih, ki so jih zasedli kužki.
»Energetski svetovalci so ocenili, da so psi na šesti energetski stopnji, kar je stopnja ali dve več od povprečnega predstavnika človeške vrste. To se vidi tako, da se pes poglobi v svojega lastnika, ga razume. Morda se sliši smešno, ampak pes ve, kdaj potrebuješ podporo, kako se počutiš,« razlaga Bernarda Keblič, ki del krdela vzame tudi s seboj na morje. »V vodo ne gredo, zato pa gredo z mano na sup ali so na svojem malem supu, ob katerem plavam. Smo prava zanimivost.«
Nega teh psov ni zahtevna, enkrat na teden jih je treba počesati in po potrebi skopati. V česanju neizmerno uživajo, podobno kot v snegu, kjer z elegantnimi skoki spominjajo na veverice. Zgodnje jutranje ure za sprehode jim niso všeč, ko dežuje, pa je do prvega grma dovolj daleč.
Kljub temu da so psi te pasme pri hiši že več kot desetletje, svoji lastnici vedno znova presenečajo. »Z njimi ni nikoli dolgčas, vedno so ob tebi, pripravljeni na akcijo ali počitek. Včasih se jim od srca nasmejimo in to je tisto, kar nam lepša življenje,« zaključi Bernarda Keblič.
TATJANA CVIRN
Tibetanski španjeli so neodvisni in radovedni kot mačke, zvesti in zanesljivi kot psi ter spretni, bistri in nagajivi kot opice.
Anja Ošina z Meggi
»Nekoč smo prišli po nekaj dneh domov in Ajša seje spravila na našega mačka Vilija, ga vlekla za rep in uhlje. Potem je legel na hrbet, dal, vse štiri od sebe, in ko je skočila na njega, jo je s sprednjimi tacami objel, z zadnjo pa jo natepel po riti.«
od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15
kanal 673 kanal 306
telemach kanal 271
kanal 152
44
PODLISTEK / BUKVARNA
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Znameniti Teharčani (7)
Gašpar Vrečer (1845-1896)

www.kamra.si
kamra
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje
Gašpar Vrečer je bil teharski učitelj in narodnjak, ki se je rodil 5. januarja 1845 v Sv. Lovrencu pod Prežinom (danes Kompole) v zaselku Vreče pod Šentjanžem št. 19. V ljudsko šolo je hodil v Prežinu in na Teharjah, v Celju pa je končal šest razredov gimnazije. Vrečer je bil poročen z Marijo, rojeno Na-sko, iz Celja. Kar nekaj njegovih otrok se je odločilo za poklic šolnika in druge ugledne poklice - med njimi Rajko Vrečer, dr. Ivo Vrečer je bil šolski nadzornik, Rihard železniški uradnik v Beogradu, Albert trgovec na Dunaju, hči Anka pa je postala operna pevka in gledališka igralka.
Gašpar Vrečer se je po končanem učiteljskem tečaju leta 1864 zaposlil 1. junija 1865 v Reichenau na Kočevskem. Drugo leto službovanja je bilo v Nesselbachu - Koprivniku pri Kočevju. Z dekretom 5. januarja 1867 je bil imenovan za šolskega provizorja na Teharjah.
Leta 1868 je obiskoval tečaj v Mariboru in bil usposobljen za poučevanje v trivialkah kot učitelj za slovenščino in nemščino. Leta 1869 je postal stalni učitelj na Teharjah, 17. aprila 1873 pa ga je deželni šolski svet v Gradcu imenoval za prvega nadučitelja v teharski šoli. Službovanje na Teharjah je začel v stari šoli v kaplaniji pri teharski cerkvi sv. Martina. V času njegovega učiteljevanja je bila zgrajena nova šola v središču vasi na Ledini leta 1870, teharska šola pa se je razširila v trirazredno. Glavna njegova zasluga na področju šolstva je bila, da se teharska šola ni spremenila v nemško in je ostala šola s slovenskim učnim jezikom. V času intenzivnega ponemčevanja in širjenja nemškega vpliva na vseh področjih tudi v občini Teharje ni klonil pod pritiskom in je izsilil, da so si Nemci pod vplivom što-rovske železarne pozidali svojo šolo v Štorah. Po takratni navadi je opravljal tudi službo or-ganista v teharski cerkvi. Kot šolnik se je zanimal tudi za sadjarstvo, zasadil je vrt na Ledini in šolski vrt v bližini stare teharske šole, ki je bil namenjen teharskim šolarjem in mladini.
Vrečer je aktivno sodeloval pri nastajanju prvih društev na Teharjah, kjer je bil zastopan tudi na različnih društvenih položajih. Ob nastanku teharske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda je bil izvoljen na mesto tajnika društva, na katerem je ostal do svoje smrti. V slovenskem političnem društvu na Teharjah, ki je bilo ustanovljeno leta 1897, je zasedel mesto društvenega knjižničarja. Za zasluge na področju izobraževanja, šolstva in društvenega življenja ga je teharska občina pod vodstvom slovensko usmerjenega župana Jožefa Rebova razglasila za častnega občana na seji 12. decembra 1896 in mu za zasluge izročila diplomo.
Umrl je, ko je bil star 55 let, in sicer 14. februarja 1898. Pokopan je na celjskem mestnem pokopališču.
Se nadaljuje.
MATEJ OCVIRK
Tornas Sedlaček: Ekonomija dobrega in zla
Od Epa o Gilgamešu do Wall Streeta
Skozi knjigo Ekonomija dobrega in zla se je težko prebiti, a jo je vredno prebrati. Trenutno eden najbolj prodornih svetovnih mislecev Tomaš Sedlaček namreč v njej razlaga ekonomijo na povsem drugačen način, kot smo vajeni. Razlaga jo kot vedo, ki mora družbene vrednote in kulturne fenomene upoštevati v tesni povezanosti s filozofijo, z vero, antropologijo in umetnostjo. In to avtor počne zelo uspešno in privlačno, saj je pridobil zelo širok krog bralcev. »Nikoli mi ni prišlo na misel, da bi knjiga o ekonomiji lahko bila tako zanimiva in zabavna. Neverjetno je, koliko ima ekonomija skupnega s filmom, z glasbo in umetnostjo,« je o knjigi zapisal svetovno znan glasbenik Quincy Jones.
Knjiga je razdeljena na dva dela. V prvem Tomaš Sedlaček govori o ekonomiji v mitih, religiji, teologiji, filo-
zofiji in znanosti, v drugem o mitih, religiji, teologiji, filozofiji in znanosti v ekonomiji. V prvem delu navede sedem primerov različnih kultur in miselnosti ter jih preuči z ekonomskega vidika. Na začetku piše o enem najzgodnejših zapisov, mezopo-tamskim Epom o Gilgamešu, v nadaljevanju pa o Judih, antičnih Grkih, krščanstvu .... Sedlaček namreč verjame, da so stari zapisi vplivali na naše razmišljanje o sodobnem gospodarstvu, in tako med drugim svetopisemsko zgodbo o sedmih debelih in sedmih suhih kravah opisuje kot prvo makroekonomsko napoved. Pri tem spomni, da je v času Mojzesa obveljala ideja, da mora ob dobrih letinah davek znašati petino žetve, ki potem uskladiščena čaka na čase slabe žetve. Sedlaček tega ne navaja kot posebnost, ampak kot kritiko sedanjosti. Sprašuje se, zakaj države danes ne ravnajo enako in v dobrih
časih ne ustvarjajo proračunskih presežkov.
Skratka, Sedlaček stare dobe predstavlja kot obdobja, po katerih se je treba zgledovati in se od njih učiti. Na ekonomijo torej gleda in o njej razmišlja zelo široko. Tako na primer med drugim razmišlja, da sodobna ekonomija uporablja Jezusova načela. V svetem pismu je namreč našel veliko skupnega z ekonomijo, saj je kar devetnajst Jezusovih prilik od tridesetih, kot pravi, postavljenih v ekonomski okvir.
Ekonomija dobrega in zla obravnava tudi temeljna in provokativna vprašanja današnjega časa, kot je na primer, ali smo zasvojeni z željo, predvsem pa z mnogimi primeri pregledno predstavlja razvoj razumevanja ekonomije od starih časov do današnje finančne krize. Ekonomija je včasih pomenila skrb za gospodinjstvo, pravi Sedlaček, danes pa posega na vsa po-
ALBUM S CELJSKEGA
Procesija na dan svete birme
V dneh pred sveto birmo, ki je bila na binkoštni ponedeljek, 16. maja 1932, je bilo zelo slovesno praznovanje 200-letni-ce Rogaške Slatine (1732-1932). Leta 1732 so namreč dunajski lekarnarji ob godu češkega svetnika Janeza Nepomuka (16. maja) v zdravilišču postavili njegov kip v naravni velikosti.
Ob navedenem dogodku je časnik Slovenec med drugim poročal, da je bil za to priložnost temeljito prenovljen zdraviliški park in da so 14. maja med drugimi »novimi napravami svečano otvorili novo tonfilmsko kinogledališče«.
»Ali spomin postavitve svetniške sohe sv. Janeza Nepomuka je dobil nepričakovano lepo počeščenje tudi od višje strani. Na binkoštno nedeljo popoldne ob treh se je lavantinski pomožni škof dr. Ivan Jožef To-mažič v spremstvu dekana [Frana Ksaverja] Korošca in tajnika mariborske K. A. Kolenca
na svojem apostolskem potu v svetokriško župnijo ustavil najprej na Slatini, prav pred spomenikom svetega Nepomuka. Pred kapelo sv. Ane se je izvršil kratek in prisrčen sprejem in pozdrav po ravnatelju dr. Franu Šteru v imenu zdraviliške uprave, po županu Šentjurcu v imenu slatinske občine, po v Fr. Bratužu v imenu gasilcev; tudi gostje so po svojem zastopniku pozdravili presvetlega gosta in obiskovalca. Mala birmanka pa mu je izročila šopek belih slatinskih cvetov v znamenje, da nas prijateljski prihod domačega škofa vedno posebno razveseli.« Vir: Slovenec 19. maja 1932, št. 113 str. 3 Prispevek: Vanja Bertossi Foto: Josip Pelikan
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije -osebni spomini 20. stol.
novi tednik
Vedno? t Ш№ј1
O avtorju:
Češki ekonomist Tomaš Sedlaček je trenutno eden najvplivnejših svetovnih mislecev. Leta 2001, pri komaj 24 letih, je postal ekonomski svetovalec takratnega češkega predsednika Vaclava Havla. V času študija na univerzi Yale v ZDA, katere štipendist je bil, se je uvrstil med pet najbolj perspektivnih mladih ekonomistov na ameriških tleh. Trenutno je zaposlen kot vodilni makroekonomski strateg pri Češki nacionalni banki, predava na Karlovi univerzi v Pragi in je tudi član programskega sveta za novo ekonomsko razmišljanje pri Svetovnem gospodarskem forumu. Njegova večkrat nagrajena knjiga Ekonomija dobrega in zla je bila prevedena že v 17 jezikov. V slovenskem prevodu je izšla leta 2014.
EKONOMIJA DOBREGA IN ZLA
PO SLEDEH ČLOVEKOVEGA SPRAŠEVANJA ODGILGAMEŠA DO FINANČNE KRIZE
dročja našega življenja in razmišljanja ter ima že skorajda status religije. Če se torej sprašujete, kdaj je delo iz poslanstva in veselja posta-
j
lo prekletstvo, ali se dobrota splača, kakšen je bil skozi zgodovino odnos človeka do bogastva, kakšni so smisli praznikov in obdarovanja ter predvsem, kako bi bilo treba preoblikovati družbo in njene vrednote, preberite
knjigo Ekonomija dobrega in zla. Preberite jo tudi zato, ker Tomaš Sedlaček meni, da je prišel čas za nadnacionalne, planetarne voditelje, ki lahko potegnejo svet iz krize kapitalizma. Voditelji, pravi, bi lahko bili ljudje, kot je pevec Bono ali poslovnež Bill Gates.
JI
OTROŠKI VRTILJAK
45
Levčki so peli in plesali Na
Predstavitev obogatitvenih dejavnosti otrok Vrtca Danijelov levček	pröstot" . najAßj'O . pisane
»Mali in veliki levčki te imamo radi,« je deček ob koncu slavnostne prireditve prav pogumno dejal ravnateljici vrtca Renati Koštomaj in ji izročil šopek. Marsikomu v občinstvu so se nehote nabrale solze v očeh.
Ganjena je bila tudi prejemnica tega preprostega in iskrenega priznanja, ki je po prireditvi priznala: »S temi besedami me je zadel v srce. Občutek je nepopisno lep. Vem, da je moje poslanstvo izpolnjeno, ker se v vrtcu dobro razumemo in si pomagamo.« Vrtec Danijelov levček ima tri enote, in sicer od leta 2002 Center v Aškerčevi ulici
v središču mesta, od leta 2008 enoto Slomšek na Hudinji in eno enoto od leta 2009 v Voj-niku. V treh enotah je enajst oddelkov, ki jih obiskuje 190 otrok.
Prireditev Levček poje in pleše v Narodnem domu v Celju so otroci, vzgojitelji in pomočniki pripravili že tretjič zapored. Namenjena je predstavitvi obogatitvenih dejavnosti v vrtcu. V vsaki enoti namreč delujejo pevski zbori in folklorne skupine, na novo pa sodelavci vrtca oblikujejo tudi orffove skupine. Otroci so se na prireditvi predstavili tudi z rajalnimi igrami.
Levček pleše in poje prav zaradi tega ni povsem običajna prireditev ob koncu vrtče-vskega leta. »V nekem trenutku smo se začeli zavedati vseh sposobnosti in znanj svojih zaposlenih in zdelo se nam je prav, da jih tudi uporabimo. Takrat smo za izvajanje obogatitvenih dejavnosti ukinili zunanje izvajalce in vsebine ponudili sami. Prireditev Levček poje in pleše je tako nastala z namenom, da staršem, soro-jencem ter dedkom in babicam pokažemo, kaj otroci ob mentorstvu naših vzgojiteljev in pomočnikov zmorejo,« je povedala ravnateljica. Starši in drugi obiskovalci so prireditev
zelo dobro sprejeli. Kako tudi ne, ko pa je bil zanos otrok na odru velikanski. Povsem upravičeno so po izjemno dodelanih točkah na odru poželi številne aplavze. O tremi tudi ni bilo ne duha ne sluha.
MRL, foto: GrupA
»Naši zbori se predstavijo tudi na reviji pevskih zborov Pojem in igram v Celju in dobivajo izjemno dobre strokovne ocene, zato sem zelo ponosna tako na mentorje kot otroke,« je upravičeno ponosna Renata Koštomaj, ravnateljica Vrtca Danijelov levček.
P
2JO pisane
dSm otrok.
Če se kaj zanimivega dogaja tudi / v vašem л vrtcu, v J^ varstvu
Z vesel
se kaj	pri babici
'a^K^ np;efu
л л A л л " blokom, nam
^гт / sporočite.
b
veseljem vas, bomo o
46
RAZVEDRILO
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Povabilo bralcem
Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili!
Fotografije in podatke nam pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje ali na spletni naslov tednik@nt-rc.si.
Dela v vinogradu
Šali nam je poslal Nan-de Jakopič iz Laškega.
Ribe
Štefan in Jože gresta v gostilno nekaj pojest. Sedeta k mizi in natakar ju vpraša, s čim jima lahko postreže.
Štefan pravi: »Jaz bom jedel ribe.«
Jože: »Jaz bi tudi ribe, samo sveže naj bodo.«
Natakar: »Torej dvakrat ribe, enkrat sveže.«
Puder
Oče je šel za sinkom v kopalnico in videl, da je v roki držal puder.
Rekel mu je: »Pusti puder, to je za ženske, mi moški se umivamo.«
Vozniški izpit 1.
Potem ko konča izpitno vožnjo, pride najprej iz avta kandidatka, za njo se nekoliko bleda pojavi še komisija. Vodja komisije: »Ne vem, kako mislite narediti izpit, ko ste pa pet pešcev vmes povozili!«
»Pet? Koliko pa je dovoljeno?«
Vozniški izpit 2.
Po izpitu voznik vpraša vodjo komisije:
»Ali sem dobil dovoljenje?«
»Da, dovolim vam, da se vozite z avtobusom.«
Vozniški izpit 3.
Bondinka se vrne s šoferskega izpita in potoži prijateljici:
»Ni mi jasno, zakaj sem spet padla, če sem pa vozila po predpisih! Prišli smo do
krožišča in je bil znak 30, zato sem se 30-krat peljala okrog. Nazadnje so mi rekli, da sem padla.«
Prijateljica: »Mogoče si pa narobe štela.«
Jaguar
Jože potoži Marku, da se je naveličal žene in da ne ve, kaj naj naredi. Ona noče nič slišati o ločitvi.
»Potem ji plačaj vozniški izpit in ji kupi avto. Saj veš, kako ženske slabo vozijo. Prej ali slej se bo kam zaletela.«
Jože je navdušen in res naredi vse to. Po nekaj mesecih se spet srečata in Marko vpraša, če je naredil vse tako, kot mu je naročil.
»Seveda sem, a kaj, ko sem ji kupil majhen avto in z njim ne more hitro voziti.«
»Ji pa kupi jaguarja!«
Po nekaj mesecih se spet srečata.
Marko: »No, kako je?«
Jože: »Odlično, upošteval sem tvoj nasvet in žene ni več.«
»Kaj pa jaguar?«
»Evo ga, tam po dvorišču se sprehaja.«
Zimska oprema
Policist ustavi voznika in ga vpraša:
»Kaj imate od zimske opreme?«
On: »Dolge spodnje hlače.«
Ne govori
Prijatelja se pogovarjat ob »špricerju«.
Prvi: »Mislim, da se bom ločil. Žena že dva meseca ni spregovorila niti besede z menoj.«
Drugi: »Raje še malo premisli. Takšno žensko je težko najti.«
Zelo staro fotografijo nam je poslala Anica Za-grušovcem iz Nove Cerkve. Posnetek naj bi segal v leto 1935, ko se je skupina postavila pred objektiv po končani trgatvi, ki je bila takrat 25. oktobra.
Druga fotografija je malo mlajša, saj naj bi nastala leta 1957. Prikazuje kopače, ki so si med delom v vinogradu vzeli čas za
novi tednik
REŠITEV SUDOKU 258
malico. Takšnega ročnega kopanja danes ni tako rekoč nikjer več in tudi zato
je fotografija zanimiva.
Anici Zagrušovcem bomo za nagrado poslali hišno darilo.
7	4	2	9	8	6	5	3	1
5	1	8	7	2	3	9	6	4
6	3	9	4	5	1	8	2	7
2	7	1	3	4	9	6	8	5
8	5	6	2	1	7	3	4	9
4	9	3	8	6	5	7	1	2
1	2	5	6	9	8	4	7	3
9	6	7	1	3	4	2	5	8
3	8	4	5	7	2	1	9	6
worn v6°\
		1	7		3			
6	8	2					3	
	3		1				5	
			8	5				
	4	6						
						8		2
				3	6	9		
					7	3		8
7			5		8	6		
Vse slikovne šale vir: splet
Av, to je moja noga!
Ob nedeljskih plesnih zvezdniških nastopih sem nevoščljivo ugotavljala, da so nekateri za te podvige pač nadarjeni, drugi pa jih lahko le z odprtimi usti občudujemo.
Vedno sem imela dve levi nogi. Čeprav s posluhom nimam težav, je bilo ritem nemogoče uskladiti s premikanjem nog. Te so šle po svoje, čisto trda in potna sem postala, ko se je na zabavi približal kakšen optimist, ki je menil, da bi se lahko lepo zavrtela na plesišču. Moje plesne travme so se začele že v času priprav na maturantski ples. Na srečo sem našla soplesalca, ki je rad in dobro plesal, zato sem se nekako izognila najhujši sramoti. Se ji pa on ni mogel, saj se mi je med vajami pri dunajskem valčku enkrat tako zvrtelo v glavi, da sem cepnila po tleh kot snop. Soplesalec je vse to hladnokrvno prenesel, res pa je, da tesnejših stikov nisva ohranila...
V službi smo imeli novoletne zabave vedno povezane s plesom. Tisto poskakovanje levo in desno, za katerega je moški del menil, da gre za valček, sem še nekako preživela, saj se je dogajalo med samimi domačimi. Huje je bilo na neki javni prireditvi medijske hiše, kjer se je tudi plesalo in je eden od plesno navdušenih obiskovalcev prihitel tudi po mene. Privo-ščljivo hehetanje sodelavcev in na stotine radovednih oči, ki so se zapičile v naju - huje ne more biti. Da bi bila nesreča popolna, sva plesala na prostem. Še danes ne vem, kako sva končala brez poškodb.
Pred dobrim letom sem dobila povabilo prijatelja, da bi se udeležila plesnih vaj, češ da zelo rad pleše, a nima soplesalke. Osvežitev znanja ali učenje osnov sta vendarle dva različna pojma, sem ugovarjala. Kaj šele razlika med nadarjenim plesalcem in slonom med porcelanom! Na prigovarjanje, naj vsaj poskusim, in argumente, da imam težave, ker pač ne znam niti osnov, sem popustila. Na srečo je bilo na prvi vaji jasno, da je meni podobnih »slonov« v skupini še precej. Mi je bilo pa lažje, ker je vsaj soplesalec vedel, kaj in kako, za razliko od parov, kjer sta bila oba približno enako štorasta. Sčasoma mi je šlo vedno bolje, a da sem prišla do te stopnje, se je bilo treba znojiti še na kupu vaj v domači dnevni sobi in plesnih večerih v enem od okoliških hotelov. Tisti na televiziji pa so le v tednu dni osvojili znanje za šov program! Zares depresivno, če se začneš primerjati z njimi. Tega raje ne bom počela, bolje, da sem ponosna sama nase, saj zdaj znam za silo kakšnih deset plesov in kmalu jim bom dodala še kakšnega! To pa za slona med porcelanom sploh ni od muh, kajne!
PLESALKA
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
Križam Ke &
ugamKe
TISOČ VOLTOV
SKOTSKO MOŠKO KRILO
KRAJ OB SOČI
PISAR (NEKD.)
AMERIŠKI KOMIK (OLIVER)
ITALIJANSKI SKLADATELJ VIVADI
SLOVENSKI REŽISER CVITKOVIČ
AMERIŠKI IGRALEC ARKIN
Povsod z vami
KDOR KAŠIRA
PRITOK IRTIŠA
SPECIALIST ZAGOVORNE MOTNJE
MEJA MED EVROPO IN AZIJO
ELEKTRIČNO NEGATIVNI OSNOVNI DELEC
HIŠA (IT.)
MAJHEN KOLUT
NEKD. FIN. SMUČAR (SAMI) NE-NRAVNOST
AMERIŠKI IGRALEC (BRAD) ZAJEDAVEC AVSTRIJSKI NA LISTIH PEVEC TRTE JÜRGENS
NEKD. ALB. PREDSEDNIK HOXHA
BIBLIJSKI OČAK
ACIKLIČNI OGLJIKOVODIKI
(bim lepo
(BILL) VEDENJE
USTANOVITELJ MICROSOFTA
NASELJE PRI UMAGU
NESPAMETEN ČLOVEK
KRAJŠA PRIPOVED CHARLIZE THERON
JUŽNOAMERIŠKI INDIJANCI
SREDIŠČE SLOVENSKIH GORIC
SNOV, KI POVZROČA NASTANEK EMULZIJE
PEVEC KOSMAČ
OVALNI KROŽNIK
SUROVEŽ (EKSPR.)
VPRA-ŠALNICA
VESLAČ TUL
STAROSLO VAN. PIJAČA
LOVSKI PES VITKE POSTAVE
19
GLAVNO MESTO BAN GLADEŠA
NADSTROPJE
GLAVNO MESTO JAPONSKE
ŽILA DOVODNICA
NEKDANJI SLOVENSKI NOVINAR AMBROŽIČ
NAŠA IN TUJA ČRKA
LITIJ NEKDANJA ODDAJA NA TVS
GL. MESTO GRČIJE
MILANSKI NOGOM. KLUB
TONE NOVAK
AMERIŠKI PEVEC RICHIE LUKA NA KORČULI
4
KLINASTO ZAŠITA GUBA TESTENINE Z NADEVOM

VELIKA POPLAVA SODOBNIK KELTOV
NADLEŽNE ŽUŽELKE
AFRIŠKI VELETOK
ČRNA PTICA
DELEŽ, KOLIČINA
MEHIŠKA SLIKARKA KAHLO
ZLATO JABOLKO
NAVIGACIJSKA NAPRAVA
DRUŽINA ZVERI
AVTO-MOTO DRUŠTVO
SLIKARSKA TEHNIKA
KIT UBIJALEC AVSTRIJSKA SMUČARKA EDER
DEL OBRAZA
POLITIČNO
PRIBEŽALIŠČE
NICHOLAS RAY
KOPNO V MORJU
SREBRNIK ZA ŠTIRI KRAJCARJE
ELEKTRIČNO NABIT DELEC
PECIVO Z NADEVOM
AMERIŠKA PEVKA TURNER
18
MOČVIRNAT SVET (NAR.)
4. IN 2. ČRKA FONTANA V RIMU
IVANKA MEŽAN
MAJHNO OKNO
MAJHEN KONEC
KNJIŽNA IZDAJA
PALAČA (FR.)
PREBIVALKA ARABSKEGA POLOTOKA
13
KDOR VODI KAMELO
Nagradni razpis
1.	nagrada: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil in majica NT&RC
2.	nagrada: Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil
3.	nagrada: kuhinjski krpi NT&RC
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21			
Ime in priimek: Naslov:
Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik
b) občasni bralec Novega tednika
Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov.
160 strani vsebuje:
35% humorja v prahu 15% ekstrakta ugank 25% vitaminov za sive celice 40% ostale snovi 45% vlaknin 0% sladkorja 160% zadovoljstva
Oven
3ik

Rak
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 6. junija.
Geslo iz številke 21: Maj, mesec ljubezni in češenj. Izid žrebanja
1.	nagrado, Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil in majica NT&RC, prejme: Vera Tanšek iz Celja.
2.	nagrado, Kuharske bukve - Vlaganje, shranjevanje in zamrzovanje živil, prejme: Vanja Kopušar iz Šempetra.
3.	nagrado, kuhinjski krpi NT&RC, prejme: Hubert Mra-vljak iz Velenja.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
Lačni ugank?
Tehtni ca
S pomočjo iznajdljivosti vam bo tokrat uspelo tisto, za kar ste še pred časom menili, da skoraj ni mogoče. To vam bo dalo dodaten polet. Ko boste opazili še zavistne poglede, boste sploh zadovoljni. Vaš uspeh se bo tokrat meril tudi po finančni plati. Še vedno gostite Venero, kar je čudovita novica za zaljubljene in za vse tiste, ki to še boste.
Pričakovali boste jasen razplet, zato vas bo lahko toliko bolj presenetilo, če ne bo tako. Odprla se bodo nova vprašanja. Dobro je počakati teden ali dva, tedaj bo vse bolj jasno. Počutje ne bo najboljše, energija bo nihala, prav tako vaša pripravljenost za delo. Čutili boste, da ste v ljubezenskem življenju pred novim izzivom.
škorpijon
Merkur je v tem tednu vaš zaveznik, saj potuje po vašem znaku. Z več premišljenosti, boljšo zbranostjo in komunikacijo boste lahko v teh dneh dosegli ogromno. Velja se potruditi, ne zamujajte odlične priložnosti. Vaš šarm je vaš večni adut, tokrat pa mu boste dodali še ščepec erotičnosti, kar je več kot odlična kombinacija.
Dvojčka
Sonce v vašem znaku je porok za dobro počutje, dobro voljo in prijetno preživete dneve. Četrtek bo še nekoliko stresen zaradi vpliva luninega krajca, konec tedna pa se bo energija sprostila in imeli se boste več kot odlično. Ljubezen se vam kar najbolj prijazno nasmiha in samo od vas je odvisno, ali boste sprejeli ali odklonili ponujene roke. Nekaj vas bo zadrževalo, da ne boste spontani.
Razpoloženje se vam bo spreminjalo kot aprilsko vreme. Enkrat boste na vrhu, drugič na dnu. Pazite, da ne boste zaradi lastne preobčutljivosti pokvarili dobrih odnosov. Občutek, da niste vsemu kos, bo pogost spremljevalec. Zelo zavestno se potrudite, da boste pregnali temne misli in se osredotočili na pozitivne. Nezaupljivostjo boste začeli, a končali razumevajoče.
Strel ec
Medosebni odnosi bodo korektni, kar vam bo v veselje. Za podrobnosti ne boste imeli posluha niti si ne boste vzeli veliko časa zanje. Preveč se vam bo mudilo, saj vas čaka na koncu poti sladka nagrada. Vaše misli se bodo usmerile na zasebno področje, kjer so vas zadnje čase kar pogrešali. Nekdo vam bo dal vedeti, da se veseli prihodnjih dni v vaši družbi.
Kozorog
Vaša motivacija za delo bo nekoliko nižja, zato se boste morali zelo zavestno potruditi, da boste opravili vse, kar je treba. Čas, preživet v krogu najbližjih, vam bo veliko pomenil, zato si vsaj za konec tedna organizirajte srečanje, obisk ali skupen izlet. To vas bo ponovno vrnilo v igro. Prenehajte dvomiti v namene konkretne osebe in ji končno dovolite, da vam pove, kaj sploh želi od vas.
Lev
Če se boste povezovali z enako mislečimi ljudmi, boste potrebovali bistveno manj napora pri doseganju ciljev. Dogajanje bo zelo pestro, kar vam bo všeč. Prijazna gesta neznane osebe vam bo ostala še dolgo v lepem spominu. Privlačili vas bodo skrivnostni in strastni ljudje. Obstaja celo nevarnost, da vam bo nekdo zmešal glavo s svojimi idejami, zato pazite, da ne boste padli na sladke besede.
Vodnar
Razmišljali boste, ali ste vzeli vse skupaj preveč resno. Ob tem se vam bo porajalo prepričanje, da ste bili še premalo energični in strogi, kar je tudi resnica. Stališče, ki ga boste zavzeli, boste ohranili tudi v prihodnje. Nekdo bo hotel priti nepovabljen, česar ne boste dopustili. Svojih načrtov ne boste spreminjali in tudi ne boste dovolili, da vam drugi krojijo težko pričakovan prosti čas.
Morda vsega skupaj niste vzeli dovolj resno, kar vam bodo pokazali prihodnji dogodki. Vendar boste hitro ujeli pravi ritem. Na splošno je pred vami precej dinamičen teden, v katerem boste uspeli najti čas za vse, kar bo treba. Tako bo volk sit in koza cela. Po ljubezenski plati si boste želeli zasebnosti in prav nič vam ne bo ustrezala množica ljudi.
Devica
Prvi lunin krajec v vašem znaku vam bo pobral nekaj energije, zato v četrtek varčuj-te z močmi. To ne bo najbolj enostavno, saj boste želeli prav vse postaviti na svoje mesto in narediti red. Ne pretiravajte. Konec tedna posvetite srečanju z naravo, ki vas bo notranje najbolj obogatila in sprostila. V ljubezni bo prevladovalo romantično vzdušje.
Ribi
Vaše pričakovanje in realno stanje na delovnem področju bosta dva različna pojma. Kar nekaj truda bo treba, da boste dosegli želeno. Občasno se vas bo polotil občutek nemoči, še zlasti tedaj, ko se boste srečevali s številnimi obveznostmi. Potrebovali boste več prostega časa in počitka, a si ga zaradi okoliščin še ne boste mogli privoščiti v celoti.
Horoskop je pripravila astrologinja DOLORES
www.trik.si
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na 090 64 30 (cena 2,20 evra/min) ter na facebook strani Dolores Astro.
Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na 090 68 65
cena 2,19 evra/min oz. po ceniku vašega operaterja).
7
RIMSKA 101
14
VEK
8
2
10
16
6
3
12
20
11
21
17
5
ERA
15
9
KRADLJIVKA
POD
48
RUMENA STRAN
Vrtec v vsakem srcu zbudi otroka
Vrtec Šentjur je pred dnevi obeležil pol stoletja delovanja. S prisrčnim programom so ga počastili najmlajši, ob njih f pa so se raznežili tudi starejši.
Za svoj vrtec prav posebno mesto v srcu hranijo tudi številni znani Šentjur-
Foto: GrupA
Zadnja leta šentjurski vrtec vodi Elizabeta Jelen (desno). Tudi ona ima veliko zaslug, da je vrtec tako za otroke kot zaposlene prijeten kot dom. Med mnogimi gosti sta ji čestitala tudi vsestransko aktivna Irena in Zlatko Zevnik s Ponikve.
»Za glasbene talente se ni bati,« je na sprejemu po slovesnosti dejala vodja oddelka za družbene dejavnosti na občini Šentjur Judita Methans Šarlah (desno). Ravnateljica Glasbene šole skladateljev Ipavcev Simona Zdolšek se je ob vsem videnem in slišanem lahko le strinjala.
Petdeset let je mozaik vsega lepega, v katerega so svoj kamenček vložili mnogi ljudje. Nekdanja ravnateljica Zora Ketiš je svojo čestitko pospremila s šopkom cvetja.
Škofa tudi zanima vojaško življenje
Med številnimi obiskovalci dneva odprtih vrat v celjski vojašnici Franca Rozmana Staneta je bil tudi škof Stanislav Lipovšek. Očitno je tudi njega zanimalo, kako delajo in živijo branitelji domovine. Škofovega obiska sta bila poveljnik vojašnice podpolkovnik Boštjan Novak (levo) in vojaški vikar Matej Jakopič seveda vesela. Še bolj bosta, če bo čas pokazal, da je škof tam zgoraj kaj uredil, da bi se izboljšal položaj (beri plača) slovenskih vojakov in da bi v svoje podhranjene kadrovske vrste vojska dobila nove, mlade pripadnike.
Foto: SHERPA
Srčni kolesar
Franci Pliberšek je znova dokazal, da ni le podjetnik, temveč tudi dober športnik. Minuli teden je v družbi srčnih kolesarjev v petih dneh prekolesaril Slovenijo, izkupiček dobrodelne kolesarske ture pa bo njegovo podjetje namenilo za letovanje otrok. Na cilju prve 118 kilometrov dolge etape v Celju mu je zaploskal tudi pooblaščenec celjskega župana, sicer atlet Stane Rozman (desno).	Foto: GrupA