Leto LXXIV., št, 257 Lfablfana, petek 7. novembra 1941-XX Čemi 2(0 ©eni UREDNIŠTVO m UPRAVA: LJUBLJANA, PUCCINUEVA ULICA 5. —TELEFON: 51-22, 31-SS, SI-14, 31-26 tal 31-26. —Izhaja vsak dan opoldne. Mesečna naročnina 6.— L,Za Inozemstvo: 15.20 L. BCKLJUCNO ZASTOPSTVO za oglase lz Kraljevine Italije In Inozemstva fana CONCESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubbHcita di provenienza Halfana ed UNIONE PTJBBLICITA IT A LIANA S. A., MILANO estera: UNIONE PUBBLICITA IT ALI ANA S. A„ BUL ANO. Un violento attacco aereo contro le basi di Malta Bombe su La Valletta, Ca Venezia e Micabba — Sel velivoli avversari abbattuti W Ouartier Generale delle Forze Armate comunira in data di fi novembre il iruente bollettinn di suerra n. Feparti da bombardamento della K. Aeronautica harno attatcato qucsta notte la base navale di La Valletta p eli aero-porti di Ca Venrzia e Micabba (Malta): D2?li obiettivi efficacemenie eolpiti si so-no levati incendi visibili a srande distanza. Durante un'incursione aerea sull'abitato 4'r Augusta (Sic'lia) ohe ha causato quat-tro vittimr e rincpip ferlti nrHa pnpola-sione. la difesa ronlranoa ha ahhattuto un apparecchio. In Cirenaira tre aeroplani britannici so-no statr abbattuti in fiamme dalla nnstra aviazione da cacoia. Sul fronte di Tobruk azioni lokali di nostri reparti avanzati e tiri di artiirlieria. Aerei irermaniri hanno bombardato un anoporto inclese ad oriente di Mar«a Ma-truh. danneseiando vari apparecchi. Nello «sracc-h:ere di Oondar. truppe del caposaldo di T'alas* hanno lorpreso una consistente formazione di armati nemiri e 1'hanno dispersa inflie^endole numeroM morfi e feriti. In Mcditrr*-ar»Po una no*;tra torp^diniera ba abbattuto due velivoli avversari. Silen letalski ssapad ita maltska oporišča Bombe na Vafletto, Ca Venezlo in Mik^bo — Sest sovražnih letal sestreljenih Glavni *t:tn italijanskih oboroženih sil je objavil 6. novembra naslednje vojno poročilo fet. SSS: Bombni oddelki kr. letalstva so napadli nocoj ponoči pomorsko oporišče v La Va-letti ter letališči La Venezia in Mikaba (na Malti); cilji so bili uspešno zadrti in požari, ki so nastal; so bilj daleč vidni. Med sovražnim letalskim napadom na kraj Ati-crtista (na Siciliji), ki je povzročil štiri žrtve in pet ranjencev meti prebh. atstl om, je protiletalsko topništvo sestrelilo eno letalo. V Cirer.aiki je naše lovsko letalstvo sestrelilo v plamenih tri angleška letala. Xa bojišču pri Tobniku krajevne akrijp naših prodnih oddelkov in streljanje topništva. Nemška letala so bombardirala neko angleško letališče vzhodno od Marsa Matruna in poškodovala več letal. Na področju pri < J onda rjo so <"rtc .o-emi lažmi sovražnika, da ;e lT:iI:;a s!ribič, je fašistična domovina, pripominja r-Nazional Zeitung«, pr;ča zmagovitega napredovanja svojih vojakov in zaveznikov na vseh frontah, dočim je na vsem polotoku v neprestanem in živahnem razmahu vojno gospoaarstvo. Tovarne za strelivo in motorna vozila in ladjedelnice delajo neprekinjeno za ojaue-nje vojne sile Italije. Bataljoni črnih srajc odhajajo v Rusijo. Število vpoklicanih vojakov se je v zadnjem Času še povečalo, [talijanski v jska je povsod budna in pripravljena odbiti s'ehern< morebitni poskus izkrcanja sovražnika Sovražni letalski napadi na Neapelj in Sicil^o so bili malo, uspešni in zelo dragi ter dokazujejo samo strah sovražnika pred utrditvijo osnih sil v Sredozemlju. Nemška deklaracija notliic.rana v Rimu Rim, 7. nov. s. Sinoči je bilo objavljeno, da je nemška vlada ine 2. novembra po svojem veleposlaniku v Rimu notificirala pri italijanski vladi službeno deklaracijo, ki jo je objavila glede na govor predsednika Roosevelta z dne 28. oktobra. Tekst deklaracij je bil v celoti objavloen v vsem italijanskem tisku. Kaikor je znano, je nemška vlada tedaj z vso odločnostjo in resnostjo zavrnila trditve Roosevelta glede ne- kih nemških načrtov za zavojevanje Ju?.ne Amerike in glede zatiranja veroizpovedi po svetu. Nemška vlada je te triitve kvalificirala za bombastične in pr os taške potvorbe. Občni zbor društva tujih novinarjev v Rimu Rim, 7. nov. s. Društvo tujih novinarjev v Italiji je imelo včeraj svoj občni zbor, na katerem se je izvolilo nov upravni odbor. Za novega predsednika društva je bil izvoljen zastopnik agencije DNB Bemhard Scheffer. Turčija in države Osi Odmevi izjav državnega predsednika Inenija Berlin. 7. nov. s. Izjave predsednika turške republike Inenija, katerih celotno besedilo je danes znano, so v pristojnih berlinskih krogih zabeležili z velikim zanimanjem. Predmet posebne pozornosti so seveda iskrene :n pr srčne besede, s katerim; ;e predsednik turške republike poudari! prisrčne vezi z rajhom. Značilno je dejstvo, da je angleška propaganda smatrala za potrebno, zavarovati se že vnaprej s strupenimi podtikanj1 najrazličnejšega značaja. »Trmes«- na primer je takr>: zapisal da pomen: razvrv vrv-^Vh «ncrac;j na Krm u in smeri proti Donu resno ogrožanj« Tur-ctfe. Zftfitoppik —zunanjega mini- strstva pa je glede tega izjavil: »Turčija je bila dejansko ogrožena že pred kakim mesecem, toda ta grožnja je prihajala od Sovjetske Rusije. Vlada v Ankari ve to prav dobro. Ona tudi ve. da je Molotov o prilik' svojcema obiska v Berlinu lan: v novembru sporoči nemški vladi konkretne .sovjetske zahteve na škodo Turčije. Znano je, da sc se te zahteve nanašale predvsem na morske ožine.« Carigrad. 7. nov. s. TursTd listi objavljajo v izvlečkih komentarje italijanskih listov o govoru turkega državnega predsednika Inenija. Z zadovoljstvom ugotavljajo ugoden odmev Incoueveg* gonram ▼ zi železni obroč okoli Sevastopola in pro- ■ dreti proti vzhodu. Poizkus izpada so boljševik! plačali z ogromnimi izgubami. Sovjetsko brodovje na črnem morju sili v turške luke Npw York, 7. nov. d. List »Ne\v York Times« objavlja iz Bukarešte datirano vest. da je sovjetski poslanik v Ankari zaprosil v turškem zunanjem ministrstvu dovoljenje, da bi se smela sovjetska vojna mornarica na Črnem morju zateči v kako turško črnomorsko luko. Po teh informacijah naj bi bila turška vlada pristala na sovjetsko prošnjo in že določila luke. v katerih naj bi se internirale sovjetske vojne ladje, katerih posadke bodo razoro.^e-ne. Ponesrečeni probojni poskusi sovjetskega brodovja v Baltiku Stockholm, 7. nov. s. Listi poročajo, da so se poskusi sovjetskega baltiškega vojnega brodovja, da bi se prebilo iz Finskega zaliva skozi minske zapore na odprto morje, zaključil s pravo katastrofo. Čeprav ima to brodovje na razpolago 50 minclovcev, je zelo veliko število vojn h ladij aaletelo na mine ali pa so jih potopile nemške in finske obalne baterije. Izvedelo se je. da se je tako potopila najmanje ena ruska oklopnica, razen nje pa še šest tovornih ladij. L#e zelo malemu številu ladij je uspelo priti do Han-gbja. Razsežsae akcije nemškega letalstva Berlin, 7. nov. s. V severnem odseku vzhodne fronte so nemška bojna letala ponovno napadla Nevajo ob La loškem jezeru, kjer so potopila sovjetsko transportno ladjo z 8000 tonami in 15 vlačilcev s po 500 tonami. Skupine nemških letal na skrajnem severu so izvedle dolge polete nad morjem in so bombardirale poljske utrdbe Sovjetov med jezeri pri Kandalakš^. Boljševik] so utrpeli pri teh napadih hude izgube. V sredo so močne letalske sile uspešno podpirale operacije vojske južno od Moskve. Silni napadi so bili izvedeni na topniške postojanke, poljske utrdbe in na sovjetske oklopne oldelke. Uničenih je bilo več tankov in 60 oklopnih avtomobilov. Močno so bile bombardirane tudi ceste v zaledju sovražnika. Uničenih je bilo 6 vlakov in 25 lokomotiv, hudo poškodovan.h pa 140 vlakov, poino natovorjenih ter nadaljnjih 5 strojev. Med uničenimi vlaki je mnogo cisternskih vagonov in 1 oklopni vlak. V celoti so Sovjeti predvčerajšnjim izgubili 55 letal. Berlin, 7. nov. s. Skupine nemških letal so s posebnim uspehom napadle števil- ne železniške proge in vozni material v odseku Rostova. Trije vlaki, natovorjeni s pogonskimi snovmi so bili uničeni, mnogi drugi pa poškodovani. Nadaljnji objekt nemških pilotov je bila neka letalska tovarna. 200 km od Kurska. Učinek napada je bil strahovit. Številni hangarji, skladišča goriva in skladišča letalskih nalomest- nih delov so bila uničena. Sovjetska obramba je izgubila 16 letal tipa Rata in 7 zapornih balonov. Kitajci bodo , pomagali" j savjetom ftanghaj, 6. nov. (Domei). Kakor se je izvedelo iz zanesljivega vira iz Jenana je generalni štab kitajskih komunističnih čet v Jenanu, ki mu načeluje general šuteh pristal na prošnjo sovjetskega vojnega novel jništva. da pošlje 100.000 kulijev ter vojakov kitajskih komunističnih čet na sovjetsko bojišče proti Nemčiji. Po istih I informacijah je prvi kontingent teh čet j v jakosti 40.000 mož že na poti preko Kan-J sua in Sinkianga proti zapadu. aeiH japonskili tm Kurusu na poti v Ameriko — Kaj zahtevajo Japonci od Z^dijijcniii držav — Nove ameriške provokacije Tokio, 7. nov. u. Bivši jpponski poslanik v Berlinu Kurusu je pravkar na poti v Hongkong. od koder bo z lrtalom krenil v ZecRnjene države, da pomaga japonskemu veleposlaniki] v \Vrshingtonu Ncmuri pii razgovora z Američani. Hkratu se je izvedelo, da jo imel amerišid veleposlanik v Tokiu Jos^ph Greew v torek zvečer telefonski razgovor s Cordollom Hullom. Domenil se je z njim. da se bo ameriško civilno !«ta!o trcnspo.cifiške družbe nekoliko zamudilo v Hongkongu, da bo lahko vzelo s seboj poslanika Kurusa. Tukajšnji poobkiščeni krogi izjavljajo, da je kunsova naloga čim prej desri neko uret'itev z Zedinjcnimi državami spričo nastalega mednarodn^političr-oga položaja c. Kar se tiče besede »ureditve«, pripominjajo dobro poučeni krogi, da bi bilo bolje reči »nagla odločitev« v tem smislu, da Japonska ne bo klonila, marveč raje skušala doseči neposredno razčiščenje pri pogajanjih z Ameriko, tako da bi se še nadaljevala ali pa opustila. Kurusu, ki ima Američanko za ženo. je. kakor je znano, kot zastopnik Japonske podpisal trojni pakt o priliki svoje diplomatske misije v Berlinu. Medtem je objavil »Japan Times and Advertiser , ki čestokrat zastopa intencije zunanjega ministrstva, japonsko zahteve v odnosu do Zedinjenih držav v sedmih točkah, kakor jih je postavil bivši ministrski predsednik Konoje za osnovo pogajanj za sporazum med obema silama. Te točke so: 1. Zeiinjene države morajo opustiti vc-;aško in gospodarsko pomoč Kitajski. 2. priznati morajo japonski vpliv na Kitajsko, 3. vplivati morajo na Kitajsko, da se pomiri z Japonsko. 4. priznati morajo skupno sfero blagostanja na Daljnem vzhodu, pod japonskim vodstvom, tako da propuste iMandmiriji. Kitajski, Indokini. Taju, Nizozemski Indiji in ostalim svobodnim državam, da same. brez tujega vmeša-vpnja. urecle svoje politične in gospodarske odnešaje z Japonsko. 5. priznati morajo Mnndžurijo. 6. ukine;o naj zaporo ja ponskih kreditov na svojem ozemlju in 7 naj obnove trgovinsko pogodbo z Japonci. Glasilo zunanjega ministrstva je dal*^ objavilo, da ameriška vlada »ni nepreklicno obvezna podpirrti režim v čungkingu in iačiti položaj Velike Britanije na Daljnem vzhodu, ko vendar prav ta želi, da bi prišlo do pomirjenja med Zedinjenimi državami in Japonsko, ker rabi Zedinjene države za evropsko vojno. Prva posledica vojne na Tihem oceanu bi namreč bila. ča bi se tam izčrpavale vojne rx>trebščine, ki jih sedaj Angleži in Rusi nujno rabijo. Foleg tega pa bi bile ogrožene poti na Indijskem oceanu in velik del ai zleSkega brodovja bi se moral z Atlantika in Sredozemskega morja usmeriti tja. Toda Anglija in Amerika bi se prevarali, če bi računali da bodo Japonci čakali na njun triumf ali končni poraz ter šele potem realizirali svoj življenjski, obrambni program in načrt za skupno blagostanje narodov v vzhodni Aziji. V političnih krogih se je izvedlo, da je predsednik Tojo na atinjl seji kronskega privatnoga sveta Izrazil svojo neomajno odločitev, da izpelje nacionalno politiko in da je predsednik sveta Jošim! Hara v odgovoru na njegovo izjavo vzpodbudil Toja k nadaljevanju njegovega dela. V pciočilu iz šanghaja beleži medtem Niči Niči«, da je vlada v Cungkingu pristala na ameriški predlog glede koncentracije 700.000 mož v junanski pokrajini na indokitajski meji in vzdolž birmanske ceste ter da je Zedinjenim državam odstopila tudi celo vrsto letalskih oporišč v južno-zapadni Kitajski. Te koncesije naj bi spadale v okvir obkoljevanja Japonske. Končno fe mnogo pozornosti izzvala vest. da je ameriška tajna policija v Honolulnju aretirala pet Japoncev, ki so se baje skušali s krivimi imeni vtihotapiti v utrjeno področje okrog Peaiia Harbora. Jap£S!ci se vračajo v domovino Bani*k(tk. 7 nov. u. Iz Siogapora poroča i o. da sc je v tamkajšnjih dobro poučenih jap-on.'k'h kreif-h razširila vest, da je japonski 2cncra!n; konzul v Ransjccnu svetoval vsem japonskim podietiem v Birmaniji, naj likvidirajo s/vo-je poslovanje in se umaknejo-iz dežele. V Sbv4aporu pa jc prejelo naj- manj eno ja-pon*-kcm polotoku, pripravljajo rta umik; z Malčke. Ovoje pod:eHj jo že v likvidacija. Lizbona, 7. nov. s. Prihod japonskega pa mika »Asama Msru« ki naj bi vkrcaH v Lizboni japoa kc državljane iz razn-fh evropskih držav, je odložen za nedoločen čas. Parnik je trenutno na Indijskem oceanu, kjor se ustavlj.i v raznih lukah in sprejema japonske državljane, ki sc vračajo v domovino. Tako bo v nekaj dneh prispei v Bata vio v N^zoze-m^ki Indiji, kjer bo vkrcal kakih 1Kibi Mara«, ki je naletel v bližini Koreje na sovjetsko mino. Znano je, da je japonska vlada že 18. septembra v Moskvi protestirala zaradi man, ki so jih Sovjeti položili na Japonskem morja pa Jfe je potem morja • Dr. Joža Bohinjec Ljubljani, 7. novembra. Včeraj popoudne je v ljubijan-Jci bolnici po do!gcin m hudem trpljenju preminul eden naših najboljših poznava'cev scciaJ-ne$a zavarovanja in sploh soci-a/jie zukono ok. dr. Joža Bohinjec svojim podrejenim zmerom izredne dober in pravičen, hkrati pa v vsakem pogledu nad vse objektiven, tako da je upravičeno užival sloves izredno častnega, delavnega in iniciativnega moža. Za pok. dr. Jožom Bohinjcem žalujejo soproga Milka iz ugledne Florjančičeve družine in trije otroci, ki jim izresamo naše isk: eno sožalje. Vsi, ki so ga poznal:, ga bodo obran di v častnem spominu, naloga naših strokovnih pisateljev pa je, da. vsestransko orišejo njegovo življenje in poudarijo vrednost njegovega dela. ki je bilo zmerom nesebično namenjeno celoti in zlasti tistim, ki so bili potrebni socialne pomoči. DIsfrfbuzione delle tessare đeil'abbigli amen to L'Ufficio di approvigionamento comu-nale nella settimana prossima distribuira le tessere deirnbbigllamento distinte nel-le seguenti cinque catzgorie ne' gioini sot-soslabiliti: 1) per bambini da 1 a 4 anni compiuti, 2) per ragazze da 5 a 14 anni compiuti, 3) per ragazzi da 5 a 14 anni compiuti, 4) per donne da 15 anni e oltre. 5) por uomini da 15 anni e ollre. Le tessere đeirabbigliamento sono personali. Esse non sono quindi cedibili ne sono eedEbili i rela-tivi ta.g~lia.ndi. Ha dirrrto di avere la tessera ogni per-sona che ha compiuto Teta dun anno, con stabile dimora nel Comune di Lubia-na. Nessuna carta sara rilasciata ai mem-bri delle convivenze le qouali forniseono ai propri ospiti o rieoverati gli articoli di abbigliamento ad essi oceorrenti. Le tessere saranno distribuite dal Comune come segue: Gli addetti comunali gia ogg\ (venerdi) cominceranno a distribuire a tutti i pro-prietari di easa o ai loro autorizzati appo-siti moduli i quali dcvranno essere subito distribuiti ai capi famiglia. o a chi ne fa le veci, per riempirli debitamente. L'autenticita dei dati dovra essere con-fermata dal proprietario di časa o da chi ne fa le veci. Lunedi, martedi, mercoledi e giovedi — 10, 11, 12 e 13 novembre c. a. dalle ore 9 alle 12 e dalle 14 alle 18 il capo famiglia o soa moglie, o altri membri adulti di famiglia, verso la eonsegna della do-rrr.r.da firmata dal proprietario di časa o di chi ne fa le veci. ricevera le tessere deirabbi*r!iamento nei posti stabiliti nel rione di dimora. L'ordine dei posti sara pnbbilcato nei giornnli srtbato e domenicn. Si richinma 1'attertzione dei a&torizzati cbe i moduli ricevuti dai propretari di časa debbono essere subito riempiti con dati famigliari autentici, e precisamente con la giusta data di nascita. Fino alla distribuzione deVe tessere dell'abbigliamento questi moduli dovran-no conservarsi con cura. non siano piega-ti, insudiciati. ne lncerat'. perche questi moduli serviranno ad uso d'ufficio. Razdeljevanje cb!ačiinifc srcfcaznSc v LJablJaai Ljubljana. 6. novembra Mestni preskrbovalni urad bo drugi teden razdelil oblačilne nakaznice naslednjih pet kategorij: 1. za otroke od enega do dopolnjenega 4. leta; 2. za deklice od 5. do dopolnjenega 14. leta; 3. za dečke od 5. do dopolnjenega 14. leta; 4. za ženske od 15. leta dalje; 5. za moške od 15. leta dalje. Oblačilne karte so na ime upravičenca In niso niti celo niti deljene prenosne. Pravico na oblačilno nakaznico ima vsaka nad eno leto stara oseba, ki štabno stanuje v mestni občini ljubljanski. Nakaznic pa ne bodo dobili člani zajednic, ki oskrbujejo svoje oskrbovance s potrebnimi oblačilnimi predmeti. Oblačilne nakaznice bo mestni preskr-bovalni urad razdeljeval takole: Mestni uslužbenci bodo že današnji petek začeli vsem hišnim lastnikom ali oskrbnikom raznašati posebne obrazce, ki jih hišni gospodarji ali oskrbniki morajo takoj razdeliti družinskim glavarjem, da iih natanko izpolnijo. Resničnost teh podatkov pa mora potrditi hišni gospedar ali njegov namestnik s svojim podpisom. V ponedeljek, torek, sredo in četrtek 10., 11., 12. in 13. novembra t. 1. od 9. do 12. in od 14. do 18. ure bo družinski glavar ali njegova žena ali drug odrasel član družine po predložitvi prej navedenega obrazca, ki ga je potrdil hišni lastnik ali oskrbnik, dobil ohlnčilne nakaznice na za to določenem prostoru v okolišu svojega stanovanja. Razpored teh uradnih prostorov bo objavljen v sobotnih tn nedeljskih listih. Opozarjamo upravičence, naj od hišnih lastnikov dobljene obrazce takoj izpolnijo z zanesljivimi družinskimi podatki, predvsem pa s pravo letnico rojstva. Do dneva razdelitve oblačilnih nakaznic naj tako izpolnjene obrazce skrbno hranijo, ne prepogibaio. tip zamažejo ali celo raztrgajo, ker bode ti obr*»w1 shiži'i za uradno kartoteko. Krim se je zopet odkril Ponoči je prevladal sever in davi je kazal toplomer Vreme se bo Izboljšalo Ljubljana. 7. novembra Fo dolgem obotavljanju kaže, da se bo vreme izboljšalo. Medtem ko je še včeraj zjutraj gosto snežilo in je padal zelo moker sneg, je sneženje že sredi dopoldneva prenehalo in so se oblaki naglo dvigaU ter počasi izgubljali. Okrog poldneva se je po dolgem pokazal v vsej belo zeleni lepoti vremenski prerok Krim, pa tudi v škofjeloško gričevje je segal pogled vedno dlje. Zdelo se je da bomo žr popoldne uživali prijetnosti jesenskega solnca. Vendar je pa bilo premalo časa za popolno razjasnitev, da bi lahko posijalo solnce, ki sedaj že zelo zgodaj zahaja. Prenehanje deževja in sneženja je prišlo o pravem času, kajti vode v Ljubljanici. Grada5čici in Malem grabnu so že močno naraščale, na nižjih predelih Barja In Mestnega loga pa so 9e nabirale velike mlake, ki jih je napajal topeči se sneg in deževnica. Odtok po jarkih je bil marsi-kod počasnejši, ker ga je oviral sneg pa tudi v strugah narasla voda. Voda v strugah pa je že včeraj popoldne začela upadati ter je na primer vodostaj v Malem grabnu bil že za četrt metra nižji in je voda s travnikov vse hitreje odtekala. Zvečer se je že docela zjasnilo in posijale »o zvezde skozi rahlo megleno kopreno. Proti jutru se je dvignila tudi luna in uveljavljal se je pritisk severa, ki je potiskal živo srebro vedno bolj navzdol. Začelo je zmrzovati in mlake so se prevlekle s tenko, krhko plastjo ledu. Zjutraj je ležala megla in blizu sedme ure je toplomer v mestu kazal 2 stopinji pod ničlo. Tudi barometer se dviguje in tako so ustvarjeni vsi pogoji, da smemo za trdno upati, da bomo pred pravo zimo uživali Se nekaj prijetnih solnčnih dni. Veseli so tega razvoja vremena tudi kmetje in vrtnarji, ki so že včeraj hiteli pospravljati poljske ln vrtne pridelke. Zla- sti so mnogokje sekali zelje, ki je zelo občutljivo za mraz ter zelo rado gnije če d o mrzne. Kinematografske prireditve GIL-a med nj.'nđ doktunentarični filmi in Radio Ljubljana Sobota, 8. novembra 1941XX. 7.30: Poročila v slovenščini. 7.45: Pestra glasba, v odmoru napoved časa. 8.15: Poročila v italijanščini. 12.15: Godalni orkester pod vodstvom mojstra Manna. 12.40: Lumbarjev vokalni kvartet. 13: Napoved časa, poročila v italijanščini. 13.15: Komunike glavnega stana Oboroženih Sil v slovenščini. 13.17: Operetna glasba. 14: Poročila v Italijanščini. 14.15: Pestra glasba Ljubljanski radijski orkester pod vodstvom D. M. šijanca. 14.45: Poročila v slovenšči-nL 17.15: Plošče Cetra. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Komorna glasba. 20: Napoved easa, poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Gledališka sezona EIAR Ifigenia na Tauridi, opera v treh dejanjih C. V. Glucka, v odmorih predavanje v slovenščini, poročila v slovenščini. 22.40: Poročila v italijanščini. Iz Srbije — Racioniranje okenskega stekla ▼ Srbiji. Centrala za kemične proizvode v Srbiji je racionirala porabo prozornega okenskega stekla. V bodoče je prepovedano prodajati okensko steklo nad 5 kv. m. Vse zaloge je treba prijaviti. — Obvezna oddaja koruze ▼ Srbiji. Da se zagotovi beograjsko prebivalstvo z živili, je žitna centrala odredila, da morajo biti predpisane količine koruze iz okolice Beograda prodane samo srbski delniški družbi za kmetijske proizvode. Ljubljana, 7. novembra Zvezno poveljstvo italijanske Liktorske mladine v Ljubljani je priredilo za mestne šolske otroke pestro in zanimivo kine-mctggrafsko prireditev z osmimi filmi, med njimi dokumentarični filmi in risarke. S tem se je pričela, čeprav še ne v lastnih sedežih, ki se zdaj urejajo, kinematografska sezona GILL-a, s katero bo prišel s pomočjo kina večji del mladine v neposreden stik z razgibano stvarnostjo sveta ter se bo učil in vzgajal ter zabaval obenem. V ta namen splošno poveljstvo GILL-a ni samo podpiralo zahajanie mladine v kina s povečanjem števila kinematografov in predstav, z vprizarianjem brezplačnih predstav in namestitvijo pro-jekciiskih aparatov pri vsakem poveljstvu, temveč je tudi hotelo vzbuditi v mladini zanimanje za tehnične probleme, ki so v zvez: s kinematografom, in prikazati celotno življenje organizacije. O tem se je prepričalo včeraj 2700 otrok, ki so prekinili učne ure v ljudskih Šolah in nob.iteli v urejenih vrstah v tri največje ljubljanske kinematografe. Vse delovanje GIL-a je šlo mimo začudenih oči te mladine, ko je bil predvajan film »Cinegil«. Predvajani so bili Še filmi »Pomladanski praznik na Foru Mussolini«, to je film o velikih nacionalnih tekmah GIL-a v Rimu; »Mornarska mladina«, ki je film o raznih vežbah mornariškega naraščaja; Od Sirte do Marmarike* ter film o »Sestanku Duceja in Hitlerja na vzhodni fronti« ter dva filma podjetja »Luce«. Ljubljanski otroci so s temi filmi prišli v stik z mladino polotoka in so preživeli z njo, čeprav kasneje in v drugem prostoru, nekaj njenega razgibanega in razmah-njenega življenja. Posebno je bila mladina zadovoljna z dvema risankama »Plutova družina« in >Stari mlin«, ki sta zanesla otroke v kraljestvo bajke. Pri vseh predstavah, ki so jih organizirali voditelji zveznega poveljstva z vzpodbudnim sodelovanjem vodstva vseh treh kinov, so mladi gledalci na svoj način izražali svoje izredno zadovoljstvo in prosili za nadaljevanje takih prireditev tudi v bodočnosti. Zvezno poveljstvo GIL-a ne bo razočaralo želje malih, kajti v bodoče se bodo take prireditve stalno ponavljale in bodo z njimi vključene še druee zabavne prireditve. L'asrmento delle penfiiofii ai S3ci della Cassa Generale di Fratellanza di Lubiana e loro famiglie Allo scopo di migliorare la situazione economica dei pensionati per vecchiaia e per infortunio dell'industria mineraria e metalHirgica. 1'Alto Commissario ha ordinato rpumento delle pensioni e delle ren-dite d*rnfortunio agli aventi diritto pres-so la Cas^a di Fratellanza Generale di Lu-biana. L'aumento e applicato come ag-giunta supplementare suH'imnorto delle ir.dennita caroviveri percep;te fino ad ora. che vergo-no aumentate del 50°.'o dal 1° ottobre 1H41-XIX. Zvišanje pokojnin zavars-vaškem Glavne bratovske skladniee v Ljubljani Ljubljajia. 6. novembra V namenu, da se zboljša gospodarski položaj upokojencev in nezgodnih rentni-kov rudarske in topiln.ške industrije, je Visoki komisar odredil zvišanje pokojnin in nezgodnih rent upravičencem Glavne bra- tovske skladniee v L. ubijani. Zvišanje se izvede v obliki dodatnin doklad tako, da se celokupni iznosi dosodaj teleočih dra-gdjnjsktii doklad s početkom 1. oktobra 1941 XIX zvišajo za 50%. 1 Opozorilo gostinskim obratom Nekateri gostinski obrati se branijo sprejemati odrezke živilskih nakaznic, ki jih izdajajo ostale pokrajine v kraljevini in ki jih predložijo oni, ki pridejo v Ljubljano iz notranjosti države. Gos+inskj obrati, ki tako postopajo, kršijo odredbo, ki jo je izdal Prevod in ki je za nje obvezna. Vse gostinske obrate zato pozivamo, da strogo vpoštevajo omenjeno odredbo, v smislu katere »živilske nakaznice, ki jih izdajo obč'; e ostalih pokrajm, veljajo tudi v Ljubljanski pokrajini, kakor so živilske nakaznice iz Ljubljane veljavne v ostalih pokrajinah.« Ljubljana, 5. novembra 1941. Prehranjevalni zavod Visokega Komisaria:a. Razpis l£s£.gnsga natečaja Qu^lche esercizio pubbiico fa difiicolta ad accettare i tagliandi delle carte anno-nerie dei le altre provincie del Regno esi-biti da coloro che giungono a Lubiana dal-rinterno. Gli esercizi pubblici, che si com-portano cosi, violano una tassativa dispo-Sizione impartita e ersa pubblica da que-sto Ente. Tutti gli esercizi pubblici sono diffidati a rispettare la disposizione suindicata, per la quale »le carie annonr.re rilasciate dai Comuni delle altre provincie sono valide anehe in provincia di Lubiana, com'e va-liđa la cnrta annonaria di Lubiana nelle altre provincie. Lubiana. 5 novembre 1941. L'Enie per TAlImentazione dell'Alto Commissariato Ljubljana, 7. novembra Glasbena Matica v Ljubljani razpisuje naslednje natečaje za instrumentalne skladbe, za voka.no instrumentalno skladbo ter mešane zbore z izvirnim slovenskim besedilom: I. Simfonično skladbo za veliki orkester, trajajočo najmanj 20 minut Nagrada 2000 lir. II. Simfonietto ali serenado za godalni orkester, trajajočo najmanj 10 minut. Nagrada 1500 lir. III. Vokalno instrumentalno skladbo (oratorij ali kantato), trajajočo najmanj eno uro. Nagrada 5000 lir. IV. Pet mešanih zborov, izmed katerih traja vsak po najmanj 4 do 5 minut. Nagrada za vsak zbor 500 lir, skupaj 2500 lir. V. 10 klavirskih skladb za mladino po 300 lir, je 3000 lir. VI. 5 skladb za violino ali drugo godalo in klavir, po 400 lir, je 2000 lir. VII. Poleg teh razpisov je določenih 10.000 lir za odkup še neobjavljenih rokopisov raznih del slovenskih skladateljev. Predložiti se morejo samo nova dela. ki do sedaj še niso bila objavljena, ne nagrajena in tudi ne izvajana. Natečaja se lahko udeležijo samo sloven- ski skladatelju Vsak udeleženec mora označiti svoje delo z geslom in v posebni kuverti, označeni z istim geslom, navesti svoj naslov. Na kuverti naj bo tudi naslov, kamor naj se vrne nenagraj eno ali ne-odkupljeno delo, vendar ta naslov ne sme biti istoveten z onim v kuverti. Dela morajo biti poslana v partituri kot priporočena pošiljka na naslov Glasbene Matice, Ljubljana, Vegova ulica 7, in sicer dela pod I. in II. najkasneje s poštnim žigom 28. februarja 1942; pod III. najkasneje s poštnim žigom 28. februarja 1942; pod III. najkasneje s poštni mžigom 30. junija 1942; pod IV., V. in VI. najkasneje s poštnim žigom 31. decembra 1941 Razpisane naivade pod I.—VI. so nedeljive, pod VII. pa se določijo P° predlogu žirije. Izplačane bodo 14 dni po objavi izida natečaja. Odbor ima pravico odkupiti nenagrajene skladbe. Glasbena Matica si pridržuje pravico prve izvedbe vseh nagrajenih skladb v teku treh let po objavi uspeha natečaja. Skladbe, ki so prejele nagrado iz točke IV., V in VI. in one, ki se odkupijo iz točke VTTL, preidejo v last Glasbene Matice, ki jih lahko izda v prvi nakladi in sporazumno določenemu številu v teku treh let po objavi natečaja, od sklad, ki so na praj -i iz točke L, II. in III., pa ostanejo po dogovorjenem roku 3 let po objavi natečaja avtorske pravice avtorjem nedotaknjeno. Razsodišče bo imenovala Glasbena Matica s posebnim razpisom Vse ostale pogoje in postopek natečaja je razviden iz posebnega pravilnika, katerega odtis bo poslala Glasbena Matica na zahtevo vsakemu interesentu. Zoper odločitev razsodišča ni priziva Glasbena Matica Bet ezni čez K O L L U A K Danes: Petek, 7. novembra: Engelbcrt. Janez Gabrijel DANAŠNJE PRIREDITVE Rino Matiea: Mož iz romana Kino 1'nion: Pustolovščina ladv X Kino Sloga: Zlato zapada Kino Kodeljevo: Zbogom, mlada leta in Dih smrti DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik. Marijin trg št. 5. Mr. Kuralt. Gosposvetska c. 10, Mr. Bohinci-, Cesta 29. oktobra (Rimska cesta). Naše gledališče DRAMA: Petek. 7. novembra: Boter Andraž. Premiera. Red Premierski. Začetek ob 17.80, Sobota, 8. novembra: Zaključena predstava za Dopolavoro. Začetek ob 14.30. Medelja, 9. novembra: Nocoj bomo improvizirali. Izven. Znižane cene. Začetek ob 17.30. Ponedeljek, 10. novembra: Zaprto. OPERA: Petek. 7. novembra: Pr.nceska in zmaj. Mladinska predstava. Globoko znižane cene. Začetek ob 15. uri. Sobota. 8. novembra: Rigoletto. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 9. novembra: ob 10. dop. Princeska in zmaj. Mladinska opereta. Globoko znižane cene: ob 15. uri Netopir. Izven. Znižane cene. Iz Spnrlnje štaferske — V nedjeljo — Ramo tz enega lonca, V okviru zimske pomoči bo prirejena prihodnjo nedeljo po vsej Nemčiji post zbirka v obliki omejitve v jedi. Vsi prebivalci Nemčije bodo smeli v nedeljo samo eno jed. Kar se bo pri tem prihranilo, pojde za zimsko pomoč. — Vaja mariborskih prostovoljnih ga>Il-cev. Mariborski prostovoljni gasilci so Imeli te dni jesensko vajo, ki je pokazala vso njihovo izvežbanost. Vsak gasilec je v polni meri Izpolnil svojo dolžnost. Umrl je naš srčno dobri Bohinjec t* ravnatelj ZSZ Pogreb bo v soboto, dne 8. novembra ob 3« uri popoldne z Žal, kapelice sv« Nikolaja« LJUBLJANA, dne 6« novembra 1941« MILKA, žena - JOŽA, METKA, POLONCA, otroci MARIJA SMOLEJ, FRANCKA ŠVAB, sestri ter ostalo sorodstvo Razmerje med vajenci in vajenkami 3:1 Kako se je dvigalo in kako je padalo število vajencev do leta 1939 — Privlačni poklici za moško in žensko mladino Ljubljana. 7. novembra Zanimanje za vprašanja, ki se tičejo na-Sesra rokodelskega naraščaja, vajencev vseh poklicev jo začelo narajćati v naši javnost šele v zadnjih letih in sprožene pobude z raznih stran: so rodile že tudi prve sadove. Vstanovljena je bila poklicna svetovalnica, nabavljeno zemljišče za zidanje moderne vajenske šole v L •"ubijani, otvar-jali so se vajenski domovi in storili razni okrepi za socijalno in zdravstveno zaščito mladine l | ne v obrti in industriji. K sodelovanju so bile pritegnjene uprava fatvde banovine. občine. Higienski zavod. Zbornica za TOI. Delavska zbornica, obrtniška združenja, Pr«->titubcrkulozna zveza itčL Na pobudo OUZD je bilo izbrano za reševanje vajen-kih vprašanj enotno vodstvo, kar je bilo ucr^dno znamenje za sistematično delo na tem važnem mladin-skoQr>cin'nem polju. O važnosti vajenskega vprašanja je zbral zanimive podatke Ivo Lah in jih v ponatisu Izdal v posebni brošuri. Iz nje posnemamo, da se je število vajencev v bi- ši dravski banovini v letih od 1023 do 1939 znatno spreminjalo tako po številu kakor v odnosu do zaposlenega in zavarovanega delavstva. L. 1923 je bilo zaposlenih 13 313 vajencev ter je njih število stalno naraščalo vse do 1. 1029 do zadnjega leta pred težko gospodarsko krizo — ko je doseglo maksimum: 15.054. V naslednjih letih pa je število naglo padalo ter že 1. 1932 doseglo 9.778. Od 1. 1933 do 1937 se je vzdržalo na približno enaki višini — najnižje stanje 8.057 leta 1934 — nato pa se je znova začelo dvigati ter že L 1939 prekoračilo zopet 10.000 V odnosu do vsega zaposlenega delavstva pa je število vajencev skozi omenjena leta bilo v precej drugačnem razmerju. Prva povojna leta beležijo zelo visok odstotek vajencev in je v letu 1926 bilo od vseh zavarovanih delavcev skoro 1/8 vajencev, natančno 19.76%. Nato pa je odstotek enakomerno padal in dosegel najnižjo številko L 1937. ko je bilo med zavarovanim delavstvom le 8.71 vajencev. L. 1939 je dosesrel zopet 10.83. Ker je tedaj bilo pri OT~ZT> zavarovanih okroglo 100.000 članov, je bilo vajencev okroglo 10.000. Pisec omenjene razprave sklepa, da je bil padec števila va;encev po 1. 1929 predvsem posledica vstopanja v življenje medvojne generacije, ki je bila zaradi občutnega nazadovana porodov med vojno številčno mnogo šibkejša .Nedvomno je v t"-r-. rlavni vzrok, Istočasno pa je treba tud! upoštevati, da se je v vsem povojnem času pri nas močno uveljavljalo omalovaževanje rokodelskih poklicev, ko so starši vedno bolj silili svoje sinove in hčere v šole, da bi Jim oskrbeli možnost vstopa v favorizirane uradniške poklice. Znano je, da je bilo v zadnjfh letih pred sedanjo vojno že močno občutiti inteligenčno brezposelnost, kar bi v normalnem gospodarskem razvoju nedvomno prej ali slej vplivalo na ponovno preorientacto v korist ročnemu delu. Med 10.000 vajenci, kakor jih beleži omeniena statistika v 1. 1939. so tvorili tri-četrtinsko veČino vajenci, tako da je bilo zaposljenih le 2500 mladih ženskih moči Zanimivo je, da je bilo zdaj število zavarovanih delavcev le dvakrat tolikšno kakor delavk, med tem ko je gornii odnos 3:1. Ta razlika gre predvsem na račun dejstva, da za mnosre ženske poklice pogosto nI potrebna učm doba. Mad delovnimi panogami, pri katerih so bile zaposlene vai^nke v vpčem Številu, so Izdelovanje stekla (12>. zlatarstvo fci srebrarstvo flOV tekstilna industrija '129 zlasti pri izdelovanju pletenega in klekla-neea blaga), v čevljarstvu kot Steparlc <32) v erostilnah. kavarnah krčmah in prenočiščih (105). v konfekciji obleke, pri kroiačih in šiviljah fl387). v modistovstvu fl02>. izdelovanju foto, v skupini predolovanja kože med čevljarji (918> in jermenari (109). v skupini gozdno-žagarske industrije med tesarji (33), v skupini predelovanja lesa med mizar'i (1207) in kolarji (192), v skupini industrije hrane in pijače med mesarji in klobasarji (388). med peki (410). v gostilnah, kavarnah, krčmah C"47). v oblačilni industriji med kroiači (922). v skupini gradenj nad zemlio med sobnimi slikarji in pleskarji (200). v graf;čni industriji v tiskarstvu (34). v skimini higiene med brivci (248), v skupini občinskih obratov med dimnikarji (47) in v trgovinski skunini v predajainah z meša-^^i blagom (226). s::evne vest — Letošnje Vodnikove knjige. Vodnikova pratika 1942 in Mirana Jarca »Jalov dom« izilejo konec novembra, zato je treba s prijavo med člane Vodnikove družbe že pohiteti. Zamudnikom založnica žal ne bo mogla ustreči, ker se knjige tiskajo v omejeni nakladi. Zato vsi brž med Vodnikovce! — Poziv učiteljem: Učiteljska organizacija poziva spodaj navedene učitelje, da se nujno in neodložljivo zglase v njenih poslovnih prostorih v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6-1: Zvan Andrej. Košorok Jožef, Vadnjak Ivan, Peternel Ludvik, Cjak Srečka, Sepe Ljudmila, Cebulj Jernej, Sancin Karel. Hrovat Ivan, Svara Ernest Pečnik Marija, Likar Leopold, Adamič Arnošt, Cekada Miroslav, Seraj-nik Josip, Sotošek Zdravko, Klanjšček Bernard, Božič Adalbert, Peček Marta, Kabič Anton, Sadar Angela. Savnik Zora, Počkaj Miroslav, Kraker Mira, Gerlanc Eogomil, Mlekuž Franc, Skočir Stanislav, Krizman Franc, Perhavec Celestin, Kla-vora Adolf. Kokolj Miroslav, Gostinčar Feliks. Stukelj Rafaela, Berce Ljuboslava, Vidmar Franc. Camernik Franc, Lah Milan, Petje Ignacij. — Nemško šolstvo na Hrvatskem. Hrvatsko prosvetno ministrstvo je izdalo dopolnilno uredbo o organizaciji nemškega Šolstva na Hrvatskem. V prosvetnem ministrstvu je bil ustanovljen posebni oddelek za nemško šolstvo, poleg tega pa 8 inšpektoratov, in sicer v Zemunu. Rumi. Vukovaru, v Vinkoveih. Osjeku. Naš'cah, Virovitici in Banjaluki. Uredba obsega tudi učni načrt nemških ljudskih in srednjih šol in določbe o ustanavljanju novih šol. Vsi dosedanji nemški oddelki na hrvatskih šolah so bili preurejeni v samostojne učne zavode. — Študijsko potovanje hrvatskih zastopnikov po Rumunlji. Na povabilo rumunske vlade se je napotila skupina zastopnikov hrvatskega, zunanjega ministrstva ter uradov za propagando in poročevalsko službo na studijsko potovanje v Rumunijo. — Diplomiran je bil na tehnični fakulteti univerze v Ljubljani za gradbenega ln-ženjerja g. Jagodic Edo lz Ljubljane. Čestitamo! — Manifestacije v Sofiji za Hrvatsko fn Poglavnika. »Hrvatski Narodi pri občuje iz Sofije dopis, v katerem pravi dopisnik, da se je v Sofiji ves teden pisalo in govorilo o Hrvatski in Hrvatih. Bolgarski listi so posvetili hrvatskemu narodu mno— «ro toplo pisanih člankov. Celo bolgarski humoristični list *šturecc je posvetil celo stran hrvatskemu humorju. To so bile priprave na hrvatski teden, ki se ie pričel zadnjo nedeljo v oktobru v velikih prostorih kina Slavljanska beseda. Otvoritveni svečanosti so prisostvovali zastopniki bolgarske in hrvatske vlade, ter nemški poslanik Beckerle. s svetnikom Bergejem. — Trgovinska poerajanja med Nemčijo in Hrvatsko zaključena. V sredo je bila podpisana v Zagrebu trgovinska pogodba med Nemčijo In Hrvatsko. Ob zaključku pogajanj je priredil tre-ovinski minister dr Todt nemški deleeraciji na čast banket v Grajski kleti, kjer je pozdravil goste v daljšem govoru. Govoril je o pomenu tr- govinske pogodbe med obema državama in naglasa!, da so tekla pogajanja v dihu prijateljstva. Za pozdrave se je V/aiil vodja nemške delegacije dr. Berger-.an. potem je pa govoril še državni tr-jnik ing. Dušan Kralj, v imenu vojskovrdje. — Slovaški general hrvatskim novinarjem. Od 3. do 17. septembra so se mudi't hrvatski novinarji na povabilo ministra narodne obrambe generala Čraklcša na Slovaškem in slovaškem odseku ruske fronte. Zastopani so bili > Hrvatski Narod«, »Novi list« in ^Hrvatski list«. General Caklc^ je poklonil hrvatskim novinarjem v spomin lep album s fotografijami, nanašajočimi se na njihovo bivanje na Slovaškem in Ukrajini. — Nov grob. V Ljubljani je umrl v sredo vlakovodja državne železnice g. Jo2~ Šibenik. K večnemu počitku so ga položili včeraj popoldne. Pogreb iz kapelice Sv. Jožefa na Žalah je pokazal, kako priljubljen je bil pokojnik Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! — Na realni gimnaziji v Kočevju bo otvoritvena služba božja v četrtek 13. novembra t. 1. ob 9. uri. Vse dijaštvo je dolžno, da se službe božje udeleži. Istega dn«§ se bo razglasil razpored pouka, ki se bo začel naslednjega dne v petek 14. novembra. — Ravnateljstvo. — Dve nesreči. Včeraj so prepeljali v ljubljansko bolnico le dva ponesrečenca. Na Lavrici pri Ogrinu se je ponesrečil 50-letni delavec Fr. Benko; slamoreznica mu je zagrabila levico in mu odrezala 3 prste — Marija Kapun. 50-letna žena vpokojenega davkarja z Vodnikove ceste, je padla na stopnicah tako nesrečno, da si je zlomila desnico. Iz Ljubljane —lj Dr. Janko Pikui. V pretekli noči je umrl na svojem domu v Rožni dolini odvetnik dr. J. P i k u š , star 58 let. Vest o njegovi smrti bo bridko zadela mnoge, ki so poznali tega blagega človeka. Ne le zaradi poklicne sposobnosti, temveč zaradi človeških vrlin so ga spoštovali vsi, ki so imeli kdaj srečo ga spoznati. Dolga leta je služboval v Dolnji Lendavi in ljudstvo ga je ljubilo kot dobrega očeta. Malo inteligentov je med nami, ki bi si znali pridobiti tako ljubezen ljudstva s svojim delom med njim kakor dr. PikuS. bi a je prava sreča, da Je živel med preprostim ljudstvom. Pri tem delu med ljudstvom mu je z enako požrtvovalnostjo kot vzgojiteljica pomagala njegova zena ga. Berta. ena nadih najboljših učiteljic. — Dr. PikuS je bU po rodu z Gorenjskega. Pravne študije je dovršil na Dunaju. Nekaj časa je bil tudi v službi pri Ivanu Hribarju kot tajnik. Lani je že moral opuščati svoje delo in iskal Je zdravja na Golniku. Pred tedni, po težki operaciji, se mu je bolezen poslabšala in zdaj Je dotrpel. Zapustil Je dve hčerki, dijakinji, in vzorno življenjsko družico; vsd, kd Jih poznajo, iskreno sočustvujejo z njimi Tudi iskreno sožalje! ljubljanski kinematografi Predstave ob delavnikih ob 16., 18.15, ob nedeljah In praznikih ob 10.30, 14.50, 11M In 18.30 KINO SLOGA TELEFON 27-30 Romantična filmska zgodba o borbi proti roparskim napadalcem. Zlato zapada Kot dodatek: Znanstveni film o izvora čudežne rade aranit. KINO UNION TELEFON «-21 Film t naravnih barvah Pustolovščina Lady X Sijajna komedija romantičnih pustolovščin. Film smeha, aabave to razvedrila. Merle Oberon. Laurence Olivier. i KINO MATICA TELEFON 22-41 Dva največja umetnika rimskega platna Conchita Montenegro in Amadeo Nazzari v odlični moderni veseloigri Mož iz romana i —lj Ribji trg. Danes izmed morskih rib ni bilo naprodaj drugih morskih rib kakor sveža polenovka. pripeljana od Severnega morja. Rib Jadranskega morja ni bilo. ker je bil zadnje dni ribolov skoraj nemogoč zaradi močnega juga. Sicer bi bil ribolov slab tudi ob ugodnejšem vremenu, ker so zdaj svetle noči. Celo polenovko so prodajali po 24 L kg. sekano po 26 Med rečnimi ribami so bili naprodaj krapi po 20 in karasi 16 L kg. —Ij Nas najboljši pianist Anton Prost bo izvajal v ponedeljek dne 10. t. m. klavirski koncert, katerega spored ni enoten v slogu, temveč hoče prikazati raznolič-nost glasbe v vseh pomembnih izražalnih značajih. Na sporedu Je zastopan klasik Bach v priredbi Busonija, razni mojstri iz slovanske literature tako Chopin. Skrja-bin. Milojevič m naš Osterc, pa tudi romantiki iz romanskih narodov kakor Cezar Franck. Sgambatti, De Falla in Albenis. Eno pa je, da so vsi znameniti mojstri in skladatelji klavirskih koncertnih del. Spored je tako slikovit in pestro sestavljen, da mora zadovoljiti vsakega ljubitelja klavirske igre. Koncert rektorja Antona Tro-sta bo v ponedeljek 10. t. m. ob pol 7. zvečer v veliki Filharmoničnl dvorani. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Ivanka Ribičeva — prvič v »Rigo-lettn«. Kdo je še ne pozna, nase odlične pevke, po tolikih uspehih in priznanjih, ki jih je žela za svoje dovršene in umetniške like ... Navdušila nas je kot pretkana Fi-garova družica Suzana, zabavala z navihano Adelo v >Netopir;u«, do solz ganila kot Sulamit... v vlogi nesrečne Gilde v Verdijevem »Rigolettu« pa se nam bo predstavila v soboto. 8. t. m. Naštevati pevske in igralske vrline te naše priznane umetnice bi bilo torej odveč: poznajo jo in se je vedno znova razvesele tako v stalnih, kot tudi v najširših krogih opernih obiskovalcev. Sama pa je skromna, preskromna, in živi le za svoje delo, sodbo pa prepušča — občinstvu; prav zato — mnogo, mnogo uspeha v soboto! lj— Vpisovanje v tečaj o negi in prehrani dojenčka se bo vršilo v Higienskem zavodu — oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok (Dečji dom kraljice Marije) vsak lelavnik dopoldne tudi telefonsko, na štev. 44-71. Tečaja bosta dva, in sicer popoldanski ob torkih in sredah od '/*5.—6. ure ter večerni ob torkih in sredah od Vi 7. do 8. ure zvečer. Pričetek obeh tečajev bo 17. novembra 1941 ob l/t 5. uri popoldne. Eventuelne spremembe dnevov po ustnem dogovoru. Vsak tečaj traja 3 tedne — 12 ur — ter je brezplačen. —lj Trgovski prodajalci tekstilnih izdelkov, oblačilnih predmetov in obutve se pozivajo, da predlože Združenju trgovcev izpolnjene tiskovine inventarja blaga najkasneje do 12. ure v soboto 8. t. m. Istočasno se naprošajo, da takoj dvignejo v pisarni Združenja trgovcev uradno predpisane registre, (—) —lj Dijaki, dijakinje! Nabavite si dijaško beležnico (notes). Cena 6.50 lir. Dokler traja zaloga jo dobite v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3. 514-n. —lj V soboto In nedeljo v »Veseli teater«! Naš novi program štev. 9 predvajamo v soboto in nedeljo ob »/»19. (V* 7.) uri zvečer. V nedeljo pa imamo za okoličane tudi še popoldansko predstavo s pričetkom ob 15. (3.) uri. — Po možnosti si oskrbite vstopnice že v pretprodaji pri naši dnevni blagajni. (—) Prodaja kolesarskih pnevmatik po novem Za kolesarske plašče in zračnice je veliko povpraševanje Kolesarji so zlasti zadovoljni s pravično ceno Ljubljana. 7. novembra. Konec meseca septembra je Visoki Komisar s posebno odredbo uredil prodajo Pnevmatik za bicikle. Predvsem so morali vsi trgovci, ki so želeli prodajati še v naprej kolesarske plašče in zračnice vložiti na Visoki Komisarijat prijavo, s katero so dokazali, da so v posesti obrtnega dovoljenja, izdanega po pristojni oblasti Obenem je bilo tedaj treba prijaviti vse zaloge pnevmatike po množini, kakovosti in ceni. Zaradi evidence In onemogočenja spekulacije ;e uredba določila, da morajo vsi trgovci voditi po Visokem Komisarijatu potrjeno prejemno in oddajno knjigo za vpisovanje vseh nakupov in prodaj pnevmatik Vsak trgovec mora do 5. dne v mesecu vsakokrat prijaviti količino nabavljenih in prodanih pl^ščev in zračnic, pri čemer mora tudi navesti zalogo ob koncu meseca. Kolesaril, ki si žele nabaviti nov plašč ali zračnico, morajo takoj ob nakupu izročiti trgovcu staro, za kar se jim izplača odškodnina za plašč 1.50 in za zračnico 1 liro. Cena nove pnevmatike ne sme biti višja, kakor :'e dolcčena v ceniku proiz-va^alne tvrdke. S starimi pnevmatikami oddanimi ob priliki nakupa novih razpolaga po svoji uvidevnosti Visoki Komisarijat. Uredba je tudi določila, da mora trgovec 70% vsak mesec prodane zaloge porabiti oziroma prodati le proti istočasni zamenjavi za staro pnevmatiko, medtem ko sme 30% uporabiti za odpremo novih koles. Zaradi kontrole je bilo odrejeno, da so oblastveni organi upravičeni ob vsakem času do vstopa v poslovne prostore tvrdke zaradi pregleda skladišč in registrov. Za prekrške je bila zagrožena visoka kazen. Uredba se je izkazala za dobro premišljeno in po izpopolnitvi vseh njenih osnov- nih predpisov se je promet t pnevmatiko za bicikle kmalu začel po novih odredbah. Bilo pa je to tudi nujno potrebno, ker naša armada kolesarjev potroši mnogo za kolesa potrebnega gumija. Ko so včeraj prodajali plašče in zračnice — bilo ni to prvič — pri tvrdkl Vok v Tavčarjevi ulici, se je zbralo pred prodajalno veliko Število kolesarjev, ki so vsi prinesli s seboj stare plašče. Ker je bil prevelik naval, so v trgovino spuščali 1« posameznike, da je bilo mogoče hitreje opraviti vse formalnosti vpisa v predpisani seznam. V nekaj urah je tvrdka prodala vso trenutno razpoložljivo količino pla-ščev in zračnic in je prišlo do novih kolesarskih pnevmatik nad 150 kolesarjev. Plašče prodajajo po 22.50 lire, kar je nedvomno za dananje razmere sprejemljiva cena, ko so prej ti predmeti kupovani in prodajani pod roko dosegali izredno visoko ceno. Kdor je bil srečen, da je že včeraj prišel na vrsto, je zadovoljno odhajal, saj se bo tako mogel uspešneje zopet posluževt. večkrat 6koro nepogrešljivo potrebnega kolesa. Stroga kontrola glede osebe, ki se jI proda, je docela upravičena in so nekateri trgovci, da bi preprečili kljub temu možne zlorabe, uvedli še posebne varnostne ukrepe. Saj se je zgodilo na primer, da si je kolesar nabavil v trgovini nov plašč za 25 lir, nato ga pa za prvim oglom prodal prekupčevalcu za 75 do 80 lir. Zaradi tega nekatere tvrdke zahtevajo, da kolesarji pripeljejo s seboj tudi svoja kolesa in da se plašči ob nakupu tudi takoj napne jo na kolo. Kdor včeraj ni prišel do potrebne kolesarske pnevmatike, bo Imel priložnost nakupa že v kratkem, saj so tudi pri drugih tvrdkah naznanjeni v bližnjih dneh prodajni dnevi. Poleg paragrafa odloča tudi srce Dve zanimivi obravnavi zaradi navijanja cen Ljubljana, 7. novembra. Drug za drugim se v dolgi vrsti pred sodnikom poedincem vrste navij alci cen. Navadno se razprave proti takim grešnikom vrše vsak ponedeljek in petek. Skoraj vsi morajo pred sodišče zaradi istih ali vsaj podobnih grehov, skoraj vsi se na enak način zagovarjajo in izrečene so skoraj vedno iste kazni. Od časa do časa pa mora sodnik obravnavati kak izreden primer, tako da mora poleg strogih paragrafov spregovoriti tudi srce. Tako je bilo tudi oni dan. Pred sodnika je stopila skromno oblečena ženska. Nje«o vedenje in sploh vsa njena zunanjost je pričal«?, da obtoženka ni zmožna hudih delanj. Vešče sodnikovo oko je takoj presodilo njer. značaj in tudi beseda ni bila več tako stroga. Ubogi ženi je obtožnica očitala, da je nedavno probijala kumarice in kislo zelje po višjih cenah, kakor pa so bile uradno dopuščene. Sodnik je prebral spise, v katerih je stalo, da je obtoženka na dobrem glasu, brez premoženja in da sloni na njenih težkih ramenih težka skrb za družino. »Na dobrem glasu ste,« je dejal sodnik, »kako to, da ste tako drago prodajali?« »Gospod sodnik,« je tiho odgovorila obtoženka, »kumarice pa kislo zelje maksimalni cenik ni upošteval. Tisti cena je bila prava.« No. no, iz spisov je bilo razvidno nasprotno. »Ali niste vedeli, da se ne sme prodajati čez maksimalno ceno?« i o je pobaral sodnik, »to je kaznivo.« »Nisem vedela, gospod sodnik, zdaj pa vem, nekaj dobička pa moram tudi imeti, saj s trgovino je itak zmerom sama izguba ... « »Vsaka iola nekaj stane,« je pripomnil sodnik, »s trgovino pa tudi ni zmerom sama izguba, večkrat se tudi z dobičkom kaj proda, in sicer z lepim dobičkom.« »Hudo je, go- spod sodnik, hudo, saj veste, kako je,« je tiho dejala obtoženka in povesila glavo. Sodnik je izrekel sodbo: 7 dni zapora in 100 lir denarne kazni, toda le pogojno, zaradi obsojenkine neoporečnosti, njenih težkih razmer in skrbi za družine. Potem je pa pripomnil: »Ce v enem letu ne zagrešite ničesar, vam te kazni ne bo treba odsedeti; ste razumeli? Sprejmete?« »Razumem, gospod sodnik, sprejmem, hvala lepa,« je tiho dejala ženica in odšla. še zanimivejša pa je bila razprava proti neki gostilničarkl, ki ji je obtožnica očitala, da je prodajala cviček po 7.60 lire liter. Obtoženka je imela zagovornika in ko je stopila pred sodnika, jo je leta kakor ob:'čajno povprašal, kako se piše, koliko je stara, od kod ie doma itd. Vendar naj so imeli prisotni še tako dobra ulesa, niso mogli razumeti, kaj Je obtoženka odgovorila. Sodnik je ponovil vprašanje in obtoženka je ponovila svoj nerazumljivi odgovor. Potem ie sodnik spet pogledal v spise in dejal: »Pravijo, da niste pri zdravi pameti Ali je to res? Kaj porečete na to?« Tudi zdaj ni vedela odgovora, a njen branHec je de^al: »No. odgovorite go^oodu sodniku, vprašuje, če ste avSasta.« V raz-pravni dvorani je postalo veselo, vendar pa obtoženka ni odgovorila. »No.« je rekel sodn'k. »kako pa je bilo s tistim vinom? Predrago ste ga nrodajall. kaj? Ali vodite vi gostilno?« »Kakor se vzame,« je končno odgovorila obtoženka. »Kdo nastavlja cene?« »Kakor se vzame,« je spet ponovila, »navadno jaz.« »Zakaj ste nastavili tako visoko ceno cvičku?« »Druge ljudi sem spraševala, pa to rekli, da Jo taka cena nrava. Snet je završalo po dvorani. Sodnik le zasVšsl pričo, vinskega trgovca, ki je obtožen ki dobavil cviček. Med drugim je zaslišani povedal: Cena 7.60 lire za liter ni pretirana, ker je treba vračunati razne trošarine in druge stroške.« Videlo se je, da bi želel še nekaj povedati-In ko mu je sodnik dovolil, je malo v zadregi dejal: »Gospod sodnik, samo to sem še hotel povedati, da je obtoženka reva, da je sama na svetu, vsi sorodniki so ji pomrli in poleg tega še ni popolnoma zdrave pameti. Nikar je ne obsodite.« Potem ! je sodnik prečital razna pričevanja, ki so j se vsa strinjala v tem, da je obtoženka i zelo pridna in da lepo vodi kmetijo. Ne-| kdo je celo iziavil, da je popolnoma zdrave pameti. »Tisti pa je sam norec« se je oglasil branilec, »bil je več časa na Studencu ... « Sodnik je obtoženko oprostil. Športni pregled —a—j— 1 ".....",w n—— V nekaj vrstah O španskem nogometu dolgo ni bilo glasu. Sedaj poročajo listi, da je Federacion Espanola do Futbol povabila na gostovanje dunajsko Austrio. ki bi naj 20. novembra nastopila v Madridu proti španskemu prvaku Atletico Avioncion. V Portugaliji so odigrali prvenstveni teniški turnir. Sodelovala sta tudi znana Francoza Destromeau in PelUzza. Oba st% se plasirala v finale, kier je Destremeaa premagal Pellizzo 1:6. 7:5, 6:4. 10:8. Kot dvojica sta zmagala tudi v konkurenci dvojic. itallianske športne prireditve so v 1. 1940 vrgle 41.5 milijona lir vstopnine. Največji delež odpade seveda np nogometne tekme. 15. novembra bo odigrana mednarodna nogometna tekma med reprezentanco Danske in Nomčiie. V ta namen so Nemci že zbrali 19 svojih igralcev v Draždane, da jih pripravijo. Hrvatsko nogometno prvenstvo V nedeljskem kolu hrvatskega nogometnega prvenstva je Gradianski katastrofalno porazil osiješki Hajduk 12:0. Concordia je premagala varaždinskega Zigorca 2:1, presečen je pa je tudi poraz Hiška, ki so ga Železničarji prav tako odpravili 2:1. Iz Trebn|e£a — Vse občane opozarja občina na spremenjeno policijsko uro, ki določa, da je od včeraj dalje do vol eno kretanje na cesti od 5. ure do 20.30 ure. (od 5. zjutraj do pol devetih zvečer). Od tega dne dalje se morajo gostilne zapirati ob 20. uri (ob osmih zvečer). Opozorite na spremenjeno policijsko uro zlasti vinogradnike, ki odhajajo po opravkih v oddaljene vinograde, da ne bc nepotrebnih neprilik! — Od juga |o nastopila. Po vsej Dolenjski je nastopila od juga. Sneg se naglo topi in naraščajo vode. Ker tudi dežuje je zelo narasla Temenica, ki je med Radoho-vo vasjo in Mirno pečjo poplavila precej ozemlja. — Sprememba imena. Stanislav Kra-mer, 20 let star. iz Velike Loke pri Trebnjem je zaprosil za spremembo rodbinskega imena iz Kramer v Auersperger. Obla-stvo predn'e objavlja v svrho vložitve ugovora prizadetih, ki bi se radi nameravano spremembe imena občutili oškodovani. — Maksimalne cene kurjave. Z odlokom okrajnega komisarja so odrejene maksimalne cene za kurjavo najetih sob. Odslej smejo vsi, ki oddajajo sobe v najem, tudi gostilničarji in hotelirji računati za karja-vo sobe I. kat. 2.50 lire, za sobe II. kat. 2 liri dnevno. Stari trg ob Kolpi — Dopisništvo In povcrjenIŠtvo. Zdaj Ima tudi Stari tro ob Kolpi stalnega dopisnika »Slovenskega Naroda«, >Jutra« In »Domovine^. Mnoge vaše želje In različni domači dogodki, bodo po možnosti objavljeni v teh časopisih, kar bo vzbudilo veliko zanimanje za naš kraj po vsej naši pokrajini. Informacije glede naročnine naših listov dobite pri poverjeniku v Starem trgu. — Zdravstveno predavanje. Te dni sta prispela v naš kraj zdravnik in sestra Higienskega zavoda iz Ljubljane. Tu vodita zelo dobro usnela predavanja. Ker so predavanja združena s filmi, jih je poselilo mnogo več ljudi, kakor je bilo pričakovati. Zdravnik g. dr. Salamon ordinira ob torkih in petkih dopoldne v šoli. — Odsek za prehrano Rdečega križa. Zelo moramo pohvaliti naše ljudstvo, ki je pokazalo mnogo usmiljenja do naSih priseljencev. Zbrana jo ogromna množina krompirja, zelja, jabolk In drugih življenjskih potrebščin. Skoraj vsaka hiša, pa tudi najskromnejša je žrtvovala nekaj za te siromake. NajiskrenHša hvala vsem plemenitim darovalcem! — PoStnI promet. Promet se vrši samo trikrat na teden. Voz s konjsko vprego je skoraj vedno prenapolnjen. Sedaj pa je bil nekaj dni za potnike popolnoma ustavljen, zaradi prevelikih snežnih žametov na vrbu skoraj 500 metrov visoke Tance gore. Voznik pošte g. Vehovar je samo jahajoč na konju, mogel prinerti najnujnejšo pošto. Tako je naš kraj pozimi večkrat odrezan od sveta. Ko bo dovršena nova cesta, ki se dela že več let in se že kmalu bliža dovrši t vi, bodo za vedno odpravljene te neprilike. — Vodnikove knjige. Proti pričakovanju se je letos priglasilo mnogo novih naročnikov. To je zelo razveseljiv pojav, da naše ljudstvo seera bolj pridno po naših lepih slovenskih kniirah. Knjige bodo Izšle konec novembra, zato na^ pohite še ostali zamudniki z naročilom. Naročnino sprejema poverjenik v Starem trgu. H 1 U OGLASI TAM, KIER SONCA NI, |e za človeško telo pravcato zdravilno nadomestilo krepilna m zdravilna Ambroževa medica, katero dobite !e v — MEDARNI — Ljubljana Židovska ulica It. 8. 1789 CTJOCA C APAČE CERCO Scrlvere lndlcando tta. stipendio, refe-renze a: Težav In negotovosti vas reši realen nasvet karaktero'oga PSIHOGRAFOLOG GloDočnlk Feliks, Ljubljana, Sv. Petra cesta (hotel »T.lovđ«), sprejema dnevno od 10. do 12. in od IS. do 19. ure. Prinesite rokopise s seboj. Vsak obisk — uspeh za klijenta. Znanstveno delo: diskrecija zajamčena. 1810 ISCEM SPOSOBNO KUHARICO Pisati z navedbo starosti, plače, referenc na: INO. L. OIACOMINI PALLADIO 8 — U DINE Kaj je LJubljana pridobila letos Stavtraa in druga dela — Kaj še potrebuje naše mesto Ljubljana. 7. novembra. Razvoj mesti v enem samem letu. čeprav so «ospt- n dragi r> _•■ ji tako ugodni, ne more hrti očiten že na prvi pogled. Mesto živi p< 0 sneie kjkor t-n človeški rod. vsaj v Milk m/merah. ko gmonmo o »normalnem« razv-iu. Xur<> nc moremo qo-voriti o kak*n:h p< Ml hnh sprcmcmliah ki so se prA.'/.i l -i lani Kot kronati mestnega razvoja pa vet*dftf moramo omeniti nekatere neve mi^ni pridobitve in pojave, ki dajo tudi vsa; nek. 'iko fcfcnili kako s« bo mesto razvijalo v prihoxlnje LETOŠNJA 5TAVBMA SEZONA Napredek mesta ie navadno tesno zvezan / večjim pa tudi manišm fctavbn,m «ic!i. Prvi so r* »vetovni voin; m meti voliko s-t.inov*n?ski stisko zadali predvsem stanovanj-k- h \ 'i.H n«-/ncie k' ni bilo več t kšne potrebe m> stanovaoi;h le b:V med n< r na iver *.Mn"vnn:*k:h Same stam^vn ,4ke razmere n:s« vvelei od •očalc. da Ijodfe /'dah več ■£ nvnj sta fm-an'-U- h••"<_• P g btc »e mBnSk&n odSoč za z:dan je- staiK raniske hi:e ker mu zdi. cia je takt najbolje varno na''-/ iti de nar. V pOMmetntb pri me-h se k /k»/a'< vanjvkh hU majhen. Mn«.2e h *e zeli r*^asi amortizirajo, dovolj *e pa tudi zna nih primerov. da lastniki novih hi- HM ■ogli odplačati pofeOJU odnosno ne niti ©bresti — (bresti. Kljub termi ic b>k doslej za nova stanovanja še vedno mnogo zanimanja. Večkrat se ie tudi /e zgodilo, da so bila stanovanja oddana, še preden je bila h;:n frf TTfhiM 1/ka/alo sc je da jc v Ljubljani v*aj d"s'ej zelo primanfle tnalo udPn tem je pa treba p©miel:t:. da Liuhliana mc več deav- cev /..i de'; ča>a Dc: končan«, -ele nnh<»inie leto. ga b«Hl .ahko ne- oviran« mula'hevali Veliko (itiosko iQr>0e. tO se pravi igrišče v pravem r-omenu be-sfdc kam.« bodo otroci rc» imefa pristm n k im h nu'.blo oovo* j p>rost.i jcu Fdina sreča ie. da tivolski parki ce<:ru.- v mestna -red:šče k;er najdejo meščan' nadomestilo. kar po-Cre'aio v mestu samem Slab:e ie b''n do--'ej pre^krbMeno le z1 otroke, k-' se v Tivo-'iu niso mo nrištevarno tudi urejevanje urai'-keaa p «4a!o po nekem načrtu slovenska Akn no'a K Al sK POC^RFJsAMO Razumljivo je. da naše mesto ne bo moglo dobiti tako hitro vsega kar 3c nogre :amo. Rast mesta ie rač sorazmerna s "pUr-nun razv; jem Tako m movjoče da b' mesto dobilo n. pr. v nckai letih povsod tlakovane ceste m vsa poslopja, ki lih potrebuje za javne namene Velika dela za htevajo velike stroške. Preveliko zadolževanje lahko vpliva zeli škodlj'vo na splo -nc fOipudaiakt razmere v mestu. Zato tudi ne moremo še napo\edati. kdai bo Liub'jana dobila novr magistr^tno po--''»pie Po nekem načrtu ie prostor za novo poslopje izbran na Vodnikovem tr<2u vendar še ni povsem zanesli;vo če b(xJc zidali res tam Najbrž bi p^ novo macistratne poslopje že zidali tam če bi zaradi vojne ne bili prisi-lieni odložiti za neka; časa večjih del — Med mestnimi deli ki lih bo treba opraviti v bližnji bodočnosti, omenjamo kot primeT kafiierjo. sežigališče za živalska trupla. — Delo k' ca ne bo ka zalo odlacati delj časa ki pa ne spada prav za prav med mestna dela. je postavitev zapornice pri cukrarni. Večkrat smo ic opozarjali, kako velikega pomena je ta zapornica za obdelovanje Barja, ki je v gospodarskem pogledu na'tesnejše zvezano / našim mestom. Oddaja del je bila raz-pisaaa in upanje je da bodo oddana in končana prihodnje leto. — Med večjimi regulacijskimi deli, ki spada fo v okvir mesta, jc tudi regulacija Malega grabna. To delo so začeli letos nadaljevati in upamo da bo končano v bližnji bodočnosti Ob grofcu Ivana Samca Ljubljana. 7. novembra Rod naših starejših gorpodarstvenikov, ki so se z veliko sposobnostjo iz malega povzpeli do vplivnih mož in ki so s svojo delavnostjo globoko posegli v naše gospodarsko življenje, umira. Pri Sv. Križu se danes odpira nov grob, ki bo v njem našel svoj poslednji počitek eden najmarkantnejših naših gospodarstvenikov, veletrgovec Ivan Samec. izrednimi trgovskimi in sploh gospodarskimi sposobnostmi, se je Ivan Samec polagoma povzpel do samostojnega trgovca. Njegov šef Vaso Petrleič mu je za njegovo Jelo in njegove velike sposobnosti izrazil najlepše priznanje s tem. da ga je 1. 1904. sprejel za svojega družabnika. Sest let pozneje je Ivan Samec prevzel vodstvo njegove trgovine in jo odtlej vodil pod svojim imenom. Poudarjati ugled, ki ga je v svojem neprestano delavnem življenju dosegel, bi bilo odvee. S svojo izreelno trgovsko izobraženostjo je dvignil svojo tvrdko na najvišjo stopnjo, poleg tega pa se je tudi sicer udej-stvoval v našem gospodarskem življenju ter je bil več let predsednik Gremija trgovcev in Društva industrijcev in veletrgovcev, hkrati pa tudi odbornik Merkurja ter Trgovskega bolniškega in podpornega društva. Povsod, kjer je korist njegovega stanu terjala sposobne in delavne roke, se je pok. Ivan Samec ral nesebično udejstvoval :n s svojimi nasveti pomagal, kolikor in kjer je bilo mogoče. Pok. Ivana Samca, ki bo njegovo ime v analih našega gospodarskega življenja ohranjeno z najlepšimi črkami, bomo spremili k večnemu počitku danes popoldne iz kapelice sv. Nikolaja k Sv. Križu. Kakor je bil Ivan Samec zmerom delaven in skrben za druge, se bo od nas tudi poslovil. Vencev, ki bi počastili njegov spomin, ni želel. Namestu njih je želel pomoči za reveže in trpeče. S tem je še poslednjič dal vzgled, kako moramo skrbeti za svoje bližnje. Bodi mu ohranjen časten spomin, žalujočim svojcem pa izrekamo iskreno r'ožalje. Ivan Samec, rojen leta 1866., je bil doma iz ugledne kamniške družine, še čisto mlad je prišel v Ljubljano, kjer je dovršil ljudsko šolo in obiskoval realko, nato pa z odličnim uspehom absoviral znano prelvojno Mahrovo trgovsko šolo. Kot trinajstleten fant je nato vstopil v trgovsko podjetje Vase Petričiča in v tem podjetju je ostal do svoje smrti. Neumoren pri delu in človek z Božična loterija v Španiji Priprave za prodajo srečk tradicionalne božične loterije v Španiji, so se že pričele. Siromašni in bogati, mladi in stari, vsi se udeleže loterije. V prodaji so srečke po eno pezeto. pa še tako poceni srečke si mnogi razdele. če je izžrebana »Gordo« (to pomeni debela), kar je glavni dobitek, se dobi za eno pezeto 7.500 pezet. Božična lo-teri a igra v špa/iskem javnem življenju važno vlogo in zlasti v dneh žrebanja izgubi javnost zanimanje celo za politiko. Prvo žrebanje božične loterije je bilo že 10. januarja 1776. v Madridu. Cena ž? iw ^ tj* p Sfc1 Anglir VeTIka Brltarlja naj bi izgubla vse rcsGito^cle Izdajatelj tednika Nevvs \Veek. R:;y-mond Hofey je prvič priznal v svojem listu, da si Washington ž.^ -.lavno prizadeva dobiti nadvlado nad svetovnimi tržišč: s prevzemom od viškov izvoznih trgov, proizvodov strovili in operacijskih baz. To prizadevanje Amerike Je Molcv tudi jasne formuliral. Ce mu smemo verjeti, se pripravljajo v \Vashingtonu m Londonu izredno važna dogajanja Wasbington je baje predlagal Angliji kot pogoj za nadaljnjo po-moe po zakonu o posojanju in oddaje o najem gotova načela ki naj bi jih Anglija sprejela Mecl njim; so važna zlasti tri. in sicer: 1. Priznanje pravic Združenim državam, uporabljat; angleške operacijska baze v vsem svetovnem imperiju če b: smatra! Wash:ngtcn to za važno v samoobrambi 2. Formalno priznanje načel svobodne trgovine, torej odstranitev ottawskega pre-ferenčnega sistema in enakopravnost ameriškega izvoza z angleškim izvozom, ne samo v mejah svetovnega imperia. temveč tudi na svetovnem trsru. 3. Oficijelna pogodba o koncu angleškega monopolnega stališča na polju vazn b siiovin. kakor sta kavčuk m cin, na drugi strani pa udeležbo Združenih držav pri angleški kontroli sirovim Če bo Anglija sprejela ta načela, bodo proglašena za sestavni del načrta sodelovanja med Združenimi državam) in Veliko Britanijo. List ^Ne\vs \Veeck« pripomini-ja k temu. da smatra Washington to pogodbo. Če bo sklonjena, za prvi korak k vrdilni vlogi Združenih držav v svetovnem gospodarstvu p^> sedanj) vojni. To prizadevanje izvir:: iz jasnega občutka Združenih držav, da morajo prevzeti vodilno vlogo za to da bi bila v polni meri mobilizirana industrijska moč Amerika, na drugi stra-rii na smemo upoštevati, a so angleške reze: ve že v znatni meri izčrpane. Poleg te-?n se pričakuje od VVallstreeta ameriško \odstvo. ki ga angleško vlade doslej niso :*H'gle ustvariti. List »News VVeeck« končno poroča, da je Roosevelt že naročil pristojnim uradom naj sestavijo načrt sveto nega gospodarstva po s-Vianji vojni. 75 !st£:"22». Sishsislove smrti Nemški »r. japonski tisk se je spomnil 751etnice smrti nemškega učenjaka Franca von Siebolda. k: j? odkril Nemčiji in vsej Evropi marsikateri zanimivost japonske prirode in japonskega življenja. Japonci sami so napisali o njem na spominski plošči, odkrit- leta 1879 pred knjižnico v parku Suva na obal: v Nagasaki, da je kot znanstveno* širokega obzorja odkril mnogo novega. Siebold ;e bil rojen leta 1706. v \Vilrz-burgu kot sin profesorja in študiral je medicino. Po kratki praksi se je napoul po svetu. Najprej je bil osebni zdravnik ho-landske kraljevske rodbine v Haagu, potem je bil nekaj časa vojaški zdravnik v Bata vi ji. slednjič ga je pa zanesla usoda na Japonsko kjer ie bil zdravnik v Dejimi pn Nagasakiju. Tu je priboril evropskim medicinskim načelom pot. da so izpodrinila stare kitajske zdravniške metode. Ker je bil tudi samostojni zdravnik je ustanovil botanični vrt v katerem je gojil na tisoče rastlin. med njimi mnogo zdravilnih. V Nemčijo je pripeljal krizantemo. ki v Evropi takrat sploh še ni bila znana. Izdajal "o Slovarje in risal zemljevide JaponsKe. pozneje je izdal v Evropi veliko delo »Nlp-ponc. lTmrl je jeseni leta 1866. sredi dela na ureditvi svojih velikih zbirk v Miincne-nu. Lfisdske stanovanjske hiše v Neajsliu Upravni svet neapeljske banke je sklenil dati za zidanje ljudskih stanovanjskih hiš v Neaplju na razpolago še 14 milijonov lir. To pomeni, da je z drž ivnim prispevkom zdaj v ta namen na razpolago že 29 milijonov lir. Kako š&©đ!3le nikotin V okviru IV. zdravniškega tedna na Dunaju je govoril o obolenjih, ki jih povzroča nikotin prof. dr. Hopler. Nikotin je eden najhujših strupov. Posebno učinkuje v prvi vrsti na negativni živčni sistem, ki so poet njegovo kontrolo razni važni življenjski procesi, povzroča pa tudi motnje v centralnem živčnem sistemu. Med živčnimi motnjami in boleznimi, ki jih povzroča nikotin, je najpogotsejša nespečnost, pa tudi neuralgija. zlasti neuritida. Med škodljivimi posledicami, ki jih zapusti nikotin, so najtežje bolezni srčnih žil kajti ta del človeškega organizma je za nikotin najbolj občutljiv. Nervozno kadilčevo srce pa pri- ; naša s seboj razne neprijetne motnje, človek se počuti slabo, srce mu nagaja, bole 1 ga roke in noge, ponoči ne more spati ker mu preveč utriplje srce in tako dalje. Strastnim kadilcem se večkrat pospeši popapnenje žil in nikotin je tudi eden glavnih vzrokov angine peetoris. Nikotin vpliva slabo tudi na želodec in povzroči pogosto raka v želodcu. Med ljudmi, ki jih je napadla ta strašna bolezen, so ugotovili 96 odstotkov strastnih kadilcev in 93 odstotkov kadilk. Na žensko vpliva nikotin še posebno škodljivo ker je v splošnem bolj občutljiva kakor moški. Tudi neplodnost je večkrat posledica nikotina, V majhnih količinah deluje nikotin sicer vzpodbujajoče, v splošnem pa zdravniki kajenje priporočajo. Argentina kupila ital janske ladje Argentinski finančni minister jc ukrenil vse potrebno za plačilo italijanskih trgovinskih ladij. Argentina je namreč kupila od Italije več trgovskih ladij za skupno ceno 350,523.700 lir ali 63,531.936 argentinskih pezov. Polovica kupne cone bo plačana v obliki 2.5 odstotnih blagajniških zapisov v korist italijanske vlade argentinske centralne banke, dočhn bo za drugo polovico otvorjen pri isti banki kredit. V obeh primerih bodo znašale oM\-sti 2.5 odstotkov. S tem kreditom bo lahko Italijanka vlada razpolagala ob koncu sedanje vojne. Foe cbsojesa tsa leto dni Bivši sloveči filmski m; ";;tt VViliiam Fox je bil v New Yorku obsojen zai lcO naknadno ugotovljene sleparije, s katero je oškodoval državo na leto dni zapora in na 3.000 dolarjev denarne globe. Fox je zagrešil sleparijo pred desetimi leti v zvezi s konkurzom svojega podjetja. Namakalni prekopi pri Cartageni Nedavno so bili pri Cartageni v Španiji otvor jeni trije prekopi. Prvi je dol r drugi 6, tretji pa 12 km. Vsi trije bodo služili za namakanje rodovitne zemlj« okrog Cartagene, prikladne zlasti za so-čivje. Prekope napaja talna voda. ■mi ihiii'i i pi i Dr. Joža BohZajec Madžarsko-turška trgovinska pogodba Po dolgih pogajanjih je bila v Ankari podpisana nova trgovinska pogodba med Madžarsko in Turčijo. V nji so določbe po katerih bo dosedanja izmenjava blaga med obema državama znatno povečana. Glej članek na 2. strani o DEMANTA Roman. Društvo za podpiranje osvobojenih kaznencev, ki ga je vodil kazmlniški pastor, mi je naklonilo, da bi mi omogočilo zopet dostop v človeško družbo, petdeset funtov šterlingov, poleg tega mi je dala »Londonska evangelska ustanovam dvajset funtov, i Armada spasa* pa pet funtov, će prištejem ta denar k mojemu zaslužku v kaznilnici v znesku šestnajst funtov in k osemdesetim funtom, ki sem jih imel od miss Mellisove. je znašalo moje premoženje stoena-insedemdeset funtov. Menil sem, da je bila ta odškodnina dovolj pravična in da so nazadnje še pošteni ljudje v Angliji. Zdravje se mi je kmalu povrnilo in nestrpno sem pričakoval trenutka, ko bo izbrisano moje ime iz seznama kaznencev. Slednjič je napočil. Bila mi je vrnjena obleka, ki sem jo bil kupil < tako poceni v skladiščih tvrdke Robinson & Co. Ker pa nisem imel čevljev, mi je podaril pastor svoje, ki jih ni več nosil. Tako sem bil zopet dostojno oblečen. V resnici je pa bila moja zunanjost žalostna, kajt: imel sem obrito glavo, klobuk mi je segal čez ušesa, obleka je biia vsa pornečkana, pastorjevi čevlji pa široki in za moje noge preveliki. Toda, če je nosil človek skoraj tri leta s trolistki detelje okrašeno obleko angleških kaznilnic, ne sme biti izbirčen. Sicer pa izgubi človek po dolgem bivanju v jetniški celici, kjer ni ogledala, ves smisel za eleganco. Ko sem prekoračil pregostoljubni prag readingske kaznilnice in stopil na ulico, ko sem zagledal okrog sebe moške, ženske, otroke, pse, konje in avtomobile, sem obstal kakor omamljen. Tako sem stal nekaj časa ves presenečen. Kmalu sem si pa opomogel od presenečenja in se naglo ozrl naokrog. Kamen se mi je odvalil od srca. ker sem se Prepričal, da med ljudmi okrog mene ni Manzane. To me je opogumilo za pot v London. Zdelo se mi je, da bom tam najbolj na varnem. — Pardon . . . Kolodvor? — sem vprašal zelo vljudno debeluhastega redarja, stoječega kakor Budna na visokem podstavku. Redar me je ironično pogledal, me premeril z očmi od pete do glave in mi odgovoril: — Ah, s tatinskega pohoda se vračate, kaj? Dobra ideja, zdaj je najboljša sezona. In tako se torej vračate v London, da bi se sestali s svojimi prijatelji. In to blagostanje bo trajalo, dokler se spet ne vrnete sem. — Pardon, gospod. — sem dejal zelo prijazno, — vprašal sem vas. kako se pride na kolodvor. Redar se je ceremonijelno priklonil. — Gospod, oprostite . . . Očividno ste Waleški princ. Zmotil sem se. No. vsi ljudje pač niso poznavalci fiz'ognomije. Kolodvor? Tu je, na nasprotni strani. Moram pa opozoriti Vašo Ekscelenco, da je vlak proti Londonu pravkar odpeljal in da odhaja prihodnji ob tri četrt na šest. — Tepec, — sem pomislil in mu obrnil hrbet. Komaj sem prišel iz ječe. so se mi torej redarji rogalL Ta prvi stik s »civiliziranima svetom po mojem prihodu iz ječe je napravil name neprijeten vtis. Toda mojih presenečenj še ni bilo konec. Nekaj korakov dalje me je neki meščan pokazal dečku, ki ga je držal za roko in ki je uprl vame svoj začudeni pogled. Pred trgovinami stoječi kupci so me ogorčeno motrili in slišal sem, kako je dejal eden sosedu: — Vse izpuščajo iz ječe . . . To ni nič kaj razveseljivo. Novine bodo zopet imele mnogo gradiva. — Po mojem mnenju so oblasti preveč prizanesljive. Ce bi bil jaz v vladi, bi predlagal dober zakon, ki bi nas za dolgo rešil takih tičev. Ves navdušen sem odhajal iz kaznilnice. Zdaj se je pa bilo moje navdušenje že znatno ohladilo in v mojem srcu se je bila naselila mržnja. Gredoč mimo ogledala v izložbenem oknu sem se pogledal vanj in komaj sem se spoznal. Kaj? Ta odvratni capin sem bil jaz? Ta grozna prikazen rumene polti, globoko udrtih, divjih oči, pretečih potez na obrazu, sem bil jaz? Zdaj sem razumel, zakaj so me vsi tako debelo gledali. Metal sem senco na razigranost mesta. V očeh teh miroljubnih ljudi sem bil potepuh, ki se ga je treba od-križati, vtelešenie zla, vsega zmožen človek, nevarna zver, pobegla iz readingskega zverinjaka. Ko sem kupil na kolodvoru vozni listek, me je neki železniški uradnik vljudno pozval, naj ne ostanem v čakalnici. Ko sem se pa zatekel na hodnik, me je redar zapodil na cesto. Po kožuhu, ki sem ga držal pod pazduho In ki je bil tudi ves zmečkan, z deformiranim klobukom in pomečkano srajco brez gumbov, ki sem jih bil izgubil, sem vzbujal pozornost mimoidočih. Sto oči je bilo uprtih vame in čutil sem, kako od sramu zardevam. Če sem kdaj želel, da bi videl prihod noči, je bilo to tistega dne. vn. Postanem prijatelj gospe Core in gospoda Bobbvja Po prihodu v London je bila moja prva skrb kupiti srajco in čevlje, potem pa stopiti h krojaču v Commercial Road, ki mi je za dva šilinga zlikal hla- Tudi ta mož je dobro vedel, da prihajam iz kaznilnice, ni me pa hotel nadlegovati z vprašanji. Pri njem je bilo ogledalo, da sem se lahko pogledal v njem in tedaj sem ugotovil, zakaj je prav za prav moja zunanjost tako strašna. Kriva je bila moja gladko obrita glava, na kateri se je gugal prevelik klobuk. Prišlo mi je na misel, da bi kupil lasuljo in jo nosil tako dolgo, da bi mi zopet zrasli lasje. Dolgo je trajalo, preden sem dobil lasuljo in mož, pri katerem sem jo kupil, star prodajalec ukradenih stvari v Johnson Streetu. mi jo je prodal zelo drago, ker me je najbrže smatral za zločinca, ki bi rad ušel policiji. Lasulja je kaj dobro pristojala moji glavi. Prodajalec mi je stisnil pred odhodom roko in mi posmehljivo pomežiknil z očmi. Urejuje: Josip Zupančič — Za Narodno tiskarno: Fran Jeran — Za lnseratnl del lista: Oton Christof — Vsi v Ljubljani