Leto III., štev. 246
PoSinbta pavšalfrarm.
V LJubljani, torek dne 17. oktobra 1922	Posamezna siev. stane 1 Din
zhaja ob 4 x|utr»|.
Stane mesečno lO— Din ca inozemstvo 20*— u
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Miklošičeva cesta št. 16/1 Telefon št 72.
JUT
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko.
Upravništvo:
Ljubljana, Prešernovi, ul. št 64. JTelet *t 36.
Podružnice:
Maribor, Barvarska ulic?
št. L TeL št 22. Cel|e, Aleksandr. eesta
Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842.
Ljubljana, 16. oktobra.
Priprave za občinske volitve v Ljubljani so v polnem teku. Pojavi. Id jih pri tem opazujemo, niso razveseljivi. Pcvsod vidimo na delu špekulacijo. katera brezvestno računa na raz-oranost našega političnega življenja in sistematično poglablja desorijenti-ranost, ki so jo težki današnji časi zanesli v široke kroge ljudstva. V delavskih vrstah že vse vre. Razkrinkani komunizem si v novih oblikah skuša pridobiti novih tal, socijalizem boleha na notranjem nezaupanju in nesposobnosti. v proletarsko maso pa 6e zajeda stari sovražnik vsega človeškega napredka v maski krščanskega boljševizma vedno globlje. To se ne godi brez globljih potresljajev v klerikalni stranki, katere konservativno krilo se boji boljš«viških eksperimentov, v katerih vidi opasnost za obstoj lastne stranke. Meščan in kmet sta v mnogem oziru izgubila orijentacijo. Uradnik, ki ga pritiska beda, le pre-rad naseda praznim obljubam demagogov, pridobitni stanovi so nezadovoljni vsled ovir, katere se pojavljajo v našem gospodarskem življenju. V takih razmerah je prijetno ribariti v kalnem.
Zanimivo je opažati, kako se tudi za ljubljanske občinske volitve pripravljajo grupe in grupice, ld se ne upajo s pravim imenom na dan, da tako zajamejo kar večje število neori-jentiranih volilcev, na drugi strani pa zakrijejo slabost svoje stranke in družbe. Tako vidimo, da klerikalci pri teh volitvah sploh ne nastopijo v imenu SLS. V Ljubljani SLS ne vleče, marveč le odbija. Klerikalci pa bi radi na magistratu gospodovali, za kar so jim dragoceni zlasti komunisti, katere bi radi asimilirali za krščanski socijalizem. Dr. Perič, ki je bil že v zadnjem občinskem svetu potrpežljivo in pohlevno sredstvo v dosego klerikalnih namenov, naj krije s svojim imenom tudi pri volitvah klerikalne in komunistične nakane proti Ljubljani. Te dni tudi likvidira NSS kot samostojna stranka. Po trdih in dobro pre-stanih bojih je bila ta stranka malone že na tem, da dokaže svojo živ-ljensko silo. Zunanji vplivi ji niso mogli izpodkopati eksistence. Razpad prihaja sedaj od znotraj in to v pospešenem tempu. Voditelji NSS so izgubili vero v stranko, zaupanje v lastno moč. Četudi bi jim mogel v danih razmerah največ koristiti samostojen nastop, vendar so se voditelji odločili za komodnejše stališče. Hlapci so se zopet zgrevano vrnili k staremu gospodarju, ki jim je obljubil za političen penzijon skromen preužitek.
Trideset let se že v napredni javnosti bije boj med starim in novim svetom. Narodno - socijalna stranka je nastala iz nepoštenosti poedincev, ki so sodili, da se proces pomlajenja v napredni organizaciji vrši prepočasi, in ki so izjavljali, da se ne morejo več uklanjati »nasilju avtoritet«, da ne morejo več gledati, kako domini-rajo osehnosti med idejami in načeli. Nestrpneži niso imeli prav. Le 6 tem, da je ogromna večina naprednega dela naše javnosti ostala zvesta enotni svoji politični organizaciji, je mogla slovenska demokracija igrati tako odlično vlogo pri pripravah za naše osvobojenje in se v naši novi državi uspešno posvetiti smotreni napredni jugoslovanski politiki. Intenzivno delo zlasti na kulturnem in socijalnem polju, ki je v par letih skušalo izpopolniti v desetletjih nastale vrzeli, se je pojavilo pod vodstvom demokratske stranke v napredni slovenski javnosti. Najtežji državni problemi sa našo državo so se reševali s pogumom, požrtvovalnostjo in samozatajevanjem baš od maloštevilnih reprezentantov slovenske demokracije. Demokratska stranka se ni izogibala nobene odgovornosti. Prevzela jo je tudi tam, kjer so s-e morali njeni nazori umakniti oremoči števila ali političnih nujnosti. V najtežjih časih je proti destruktivnemu delu dragih postavljala svoje pozitivno delo. Pred velikimi princ;->i njenesa programa se moraio umakniti osebe in oziri.
Sedaj vidimo v Ljubljani poskus re-eidive v stare Čase. Oportuniteta naj zopet pride do veljave, obnovitev pr-vakarstva naj zaustavi odločilno moč organizacije, osebna užaljenost daje, kakor nekdaj, moralično pravico do političnega dezerterstva. Organizirana demokracija energično odbija te škodljive poskuse, predobro se zavedajoč dolžnosti discipline in v globokem spoznanju, da je vsako cepljenje naprednih vrst danes zločin, ki ogroža veljavo in rpliv celokupne napredne noHiik*.
Italija dobi neparlamentarno vlado
SESTAVITI JO HOČEJO FAŠISTI Z GIOLITTIJEM.
Rta, 16. oktobra. (Izv.) Odločitev v preteči ministrski krizi mora kmalu pasti. Sestava nove trdne vlade je nujna vsled političnih in posebno fi-nancijelnih vzrokov. Fašisti bi najbrže ne zahtevali razpusta zbornice, če bi z Giolittijem vstopili v vlado. Zato skušajo pridobiti Giolittija, da bi prevzel sestavo nove vlade iz neparla-mentarnih krogov. Kralj se povrne jutri iz Bruslja, tako da je pričakovati v prihodnjih dneh odločitve.
FAŠISTOVSKI NAČRTI.
Trst, 16. oktobra. (Izv.) Iz Rima se poroča: Tajnik fašistovskega parlamentarnega kluba Dino Grandi se je zadnje dni večkrat razgovarjal s predsednikom zbor niče De Nicolo, ki vsled dejstva, da se je položaj med fašisti in vlado zadnje dni tako poostril, da se vsi politični krogi boje nove, resne krize, ni mogel odpotovati v Napolj. Razgovori med De Nico-
lo in Grandi jem so nadaljevanje pogajanj, ki so se že nekaj časa sem tajno vršila v viminalski palači in v hotelu London med vlado in fašistovskimi lea-derji. Ti absolutno zahtevajo udeležbo v vladi in hočejo, naj se v to svrho razpišejo nove volitve in naj se uvede ta-kozvani francoski proporčni sistem, ki predvideva za stranko, ki je dobila pri volitvah največ glasov, tri petine mest v vladi, ostale stranke pa naj si razdele ostali dve petini vladnih resortov. Fašisti upajo dobiti po novem načinu vlado povsem v svoje roke, ker kalkulirajo s tem, da je njihova stranka zadnje čase silno narasla.
De Facta se je danes dolgo razgotvar-jal s predsednikom senata Tittonijem o tej zadevi, nakar je konferiral skoro vse popoldne tudi z De Nicolo, ki se je izrazil o položaju, kakor se doznava kljub tajnosti, ki se tu drži, zelo pesimistično za sedanjo vlado.
Češki rudarji so pristali
na znižanje plač
RUDARSKA STAVKA KONČANA. - PLAČE SE ZNIŽAJO ZA ENO
TRETJINO.
Praga, 16. oktobra. (Izv.) Sestanek zaupnikov ostravskih rudarjev je po dolgi in burni debati sprejel praški sporazum, po katerem se delavcem znižajo mezde takoj za 25 odstotkov; s 15. novembrom dedi znižanje za na-daljnih 5 odstotkov. Delavstvo pa pri-
čakuje, da se bo vsled znižanja mezd premog pocenil in se ga bo več prodalo. Delo se jutri zopet prične; danes pa so se vršile ves dan predpriprave za pričetek. Tudi šleske deželne železnice so pričele zopet obratovati.
Kralj in invalidi
Beograd, 16. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne je kralj v posebni avdijenci sprejel Radovana Agatonoviča, rezervnega častnika invalida, kot zastopnika invalidskega udruženja. Kralj se je Agatono-viču zahvalil za čestitke o priliki invalidskega kongresa; Agatonovič je pri tej priliki referiral kralju o vseh vprašanjih, ki se neposredno tičejo invalidov. Razložil je kralju, kako je invalidski kongres enodušno naglašal gospodarski napredek naše države. Pri tej priliki so tuji zastopniki konstatirali, da naša država bazira na duši in na srcu. Tudi italijanski zastopnik je izrazil svoje največje navdušenje za našo državo, obenem pa izjavil, da se je v Italiji širila množica laži proti naši državi. Rekel je, da bo on prvi ki bo v Italiji javno povedal, da vse to ni res. Kralj se je zelo zanimal za invalidski zakon in izrekel svojo željo, da se ta zakon sklene čimprej, potem pa se je zanimal za razne osebnosti, ki so se udeležile kongresa.
Uradniška pragmatika
Beograd, 16. oktobra. (Izv.) Nocoj ob 21. uri se je zbral komitet ministrov Pašič. Trifkovič, Pribičevič, Markovič, Krstelj in Žerjav, ki je razpravljal o zakonskih predlogih, ki se naj predložijo narod ni skuščini. Obenem so razpravljali tudi o uradniškem zakonu, ki ga bo pododbor zakonodajnega odbora menda jutri dokončal in ki se nato predloži plenumu zakonodajnega odbora. Vlada bo pri tej priliki podala svojo izjavo glede onih členov uradniškega zakona, za katere je pododbor zahteval mnenje vlade.
Beograd, 16. oktobra. (Izv.) Pododbor zakonodajnega odbora je danes razpravljal o H. in IV. poglavju uradniškega zakona. Jutri predpoldne bo pododbor nadaljeval svoje delo. Popoldne bo plenum podaljšal rok odboru za nekaj dni.
KALKULACIJA O VLADNI KRIZI.
Beograd, 16. oktobra. (Izv.) «Novi List« poroča, da bo v slučaju vladne krize tr?jala kriza najmanj mesec dni, tako da se n« va vlada ne bo sestavila pred 15. dtcembrom t. 1. Ako bi nova vlada imela izvesti nove volitve, bi se to ne moglo zgoditi pred mesecem aprilom 1923.
ŽELEZNIŠKE DELAVNICE.
Beograd, 16. oktobra. (Izv.) Te dni bo posebna komisija prometnega ministrstva obiskala kraje, ki so prikladni za zgraditev železniških delavnic.
Zato bo brez vsake škode prebolela Izločenje onih, ki smatrajo, da so njihove osebe več, nego stranka. Tragična usoda NSS pa hoče, da sprejema sedaj v svoje naročje tiste, pred katerimi so njeni ustanovitelji pred leti bežali iz JDS,
Razmejitev z Albanijo
Beograd, 16. oktobra. (Izv.) Veleposla-niška konferenca v Parizu j« zahtevala od naše vlade, da se naše čete umaknejo iz krajev okoli Ohridskega jezera, ki bi morali po določeni mejni črti pripasti Albaniji. Naša vlada je nato stavila pro-tipredlog, naj se najprej izvrši razmejitev severno Ohridskega jezera. Velepo-slaniška konferenca je privolila v to in ukazala razmejitveni komisiji, naj odpotuje iz Debra v Prizren, da najprej določi meje med Jugoslaviio in Albanijo na severu.
Afsra našega vojnega ministra?
Dunaj, 16. oktobra. (Izv.) Današnji »Morgen« prinaša kot senzacijo prikrojeno daljše poročilo o neki korupcijski aferi, v katero je baje zapleten tudi jugoslovanski vojni minister Vasič. («Mor-gen« govori o bivšem ministru, čeprav upravlja Vasič ta resort danes). Tvorni-ca za patrone v Hirtenbergu je baje pripravila po naročilu večjo pošiljatev pa-tron za Jugoslavijo, a sprejemna komisija patron ni hotela prevzeti, ampak je zahtevala milijonsko provizijo. Po zatrdilu »Morgena« je bil Vasič o postopku te komisije poučen.
SPREJEMI V BEOGRADU POVODOM KRONANJA RUMUNSKEGA KRALJA.
Beograd, 16. oktobra. (Izv.) V nedeljo popoldne so se vršili na runrunskem poslaništvu v Beogradu povodom kronanja romunskega kralja slavnostni sprejemu Imenom naše vlade je čestital poslaniku Emandiju pomočnik sunanjega ministra Panta Gavrilovič. Ob 10. uri zvečer se je vršila na poslaništvu večerja, katere se je udeležilo s strani naše vlade več ministrov z ministrskim predsednikom Pašičem na čelu, kraljev adjutant general Hadžič, dvorni maršal Damjanovič, šef generalnega štaba, general Pešio in dostojanstveniki, ki imajo rumunska odlikovanja.
KLERIKALCI IN PREDSEDNIŠTVO SKUPŠČINE.
Beograd, 16. oktobra. (Izv.) Poslanec jugoslovanskega kluba Barič Je danes popoldne posetil šefa demokratske stranke g. Davidovida, s katerim !e dalje časa konferiral. V glavnem se je razgovor tikal novega predsednika narodne skupščine. O. Barič je izjava, da V) jugoslovanski klub glasoval za kandidaturo dr. Ribarja.
NAŠA ZASTOPNIKA NA MEDNARODNI ŽELEZNIŠKI KONFERENCI
Beograd, 16. oktobra. (Izv.) Na mednarodni železniški konferenci, ki bo od 12. do 14. novembra v Lucernu, bosta zastopala našo državo pomočnik generalnega direktorja Deroka in inšpektor crometneea ministrstva Jovanovlč,
Poboj med komunisti in nacijonalisfi v Berlini
DVA MRTVA, MNOGO RANJENIH.
Berlin, 15. oktobra. (Izv.) Danes je prišlo ob priliki zborovanja zveze «za red in svobodo« do krvavega spopada med komunisti in nemško-nacionalnimi udeležniki shoda. En civilist je bil ubit, dva stražnika težko ranjena. Dva nacionalca so vrgli komunisti v reko Spree, vendar sta se rešila. Okoli 60 oseb je bilo aretiranih.
<B. Z. am Mittag« poroča o spopadu, da pripisuje javno mnenje vso krivdo komunistom in sumi, da se je zgodilo to celo
na zapoved Moskve, šli so celo tako daleč. da so najeli v azilu za reveže posameznike, jih s 50 markami podkupili, jim dali palice in nože in jih poslali v cirkus. Po uradnih vesteh je še neki delavec podlegel ranam: aretiranih je bilo danes še 30 oseb. Berlinsko časopisje napada ostro policijskega prefekta, ki je pripadnik socialnih demokratov, in mu očita, da je komunistom olajšal delo vsled premajhne pazljivosti
Vprašanje nemškega predsednika
Berlin, 16. oktobra. (Izv.) Danes dopoldne so se vršila v državni pisarni pri dr. Wirthu posvetovanja glede volitve novega državnega predsednika. Med debato so sprožili udeležniki možnost, da bi se provizorični predsednik Ebert imenoval definitivnim za dobo 4 let, to je do dne 11. februarja 1926.
Predlog bo pretresala jutri narodna skupščina.
Italijanska kraljeva rodbina v Belgiji
Zaroka Jolande i belgijskim prestolonaslednikom.
Rim, 16. oktobra, (Izv.) Iz Anversa poročajo, da je tjakaj dospela v soboto italijanska kraljeva dvojica, ki je bUa sijajno sprejeta. Župan mesta je o tej priliki položil na grob tam pokopanih italijanskih vojakov lep venec. V nedeljo se je kraljeva dvojica odpeljala v Liege, kamor je dvorni vlak spremljalo 50 belgijskih letaL Vest o zaroki prmcesinje Jolande z belgijskim prestolonaslednikom Leopoldom sicer še ni uradno potrjena, vendar pa je takega potrdila z gotovostjo pričakovati te dni.
NOVI FAŠISTOVSKI IZGREDI.
Trst, 16. oktobra. (Izv.) Iz Bologne poročajo. da so fašisti dne 14. oktobra zasedli Molinello, požgali sedež delavskih organizacij do tal in zasedli občinske urade, ld so jih doslej imeli v rokah sami socialisti. Vse to so bile poslediec-umora nekega fašista po socialistih, ki te je dogodil v Molinellu pretekli teden. Pri zadnjih spopadih, ki so končali s popolnim porazom socialistov, je bilo socialistov okrog 30 ranjenih, dva se borita s smrtjo. Oblasti so vse to gledale križemrok.
RAZGRAJAJOČA INVALIDSKA DEPUTACUA.
Rim, 16. oktobra. (Izv.) V soboto so invalidi in bivši bojevniki poslali deset svojih ljudi v ministrstvo za pošto, kjer je razgrajajoča deputacija takoj vdrla v kabinet ministra Fulcija m povzročila med tipkaricami in uradništvom pravo paniko. Telefonično obveščena policija je hitro zasedla vse izhode iz ministrstva, da bi preprečila incidente, med tem pa je minister sprejel deputacijo, ki je prišla »urgirat« potrditev nekih olajšav za invalide in jih odpravil z obljubo, da bo storil vse,.kar bo v njegovi moči.
i Krasin odstopi?
• Riga, 16. oktobra. (Izv.) Poročevalec ! .-Agente Havas« v Rigi je izvedel iz i Moskve, da namerava Krasin, ljudski i komisar za zunanjo trgovino odstopiti
VENIZELOS.
Pariz, 16. oktobra. (Izv.) It Aten poročajo, da ie Venizelos obvestil oficljel-i no grško vlado, da bo po končanem mirovnem sklepu izstopil iz političnega živ. Ijenja.
OTVORITEV LESNE BORZE V PRAGI.
Praga, 16. oktobra. (Izv.) Danes je bila otvorjena praška lesna borza. Svečanosti so se udeležili zastopniki ministrstev, trgovske zbornice In drugih strokovnih organizacij. Tudi država ima vsled velikanskih gozdnih posestev na borzi mnogo zanimanja.
DUNAJSKI ŠAHOVSKI TURNIR.
Toplice, 16. oktobra. (Izv.) Šahovski
turnir se še nocoj zaključi. Med kandidati za prvo mesto se imenujejo Splel-mann, Retti ln morda tudi Rublnsteta. če dobi partijo s Kostidem.
Šport
Nogometne tekme v inozemstvu.
Dunaj: Na Dunaju so se vršile v nedeljo zelo važne prvenstvene tekme, od katerih moramo v prvi vrsti omeniti tekme med Rapidom in Amateurji. Tudi dunajski listi -iso o tej tekmi glede zmage hoteli dati nobene sigurne prognoze, čeprav so bili izgledi za Rapida nekoliko boljši. Ta dva kluba, ki sta danes vsekakor predstavnika dveh različnih nogometnih sistemov avstrijskega nogometa, sta oba računala na zmago svojih barv. Poraz Rapida pa je vsekakor presenetljiv. Veliko diferenco 7 : 3 (2 : 1) v korist Amateurjev — moramo smatrati kot zmago Igre, ki sloni v prvi -rsti na kombinacijah ir. ne na zmožnosti posameznih igralcev. Nadaljni rezultati prvenstvenih tekem na Dunaju so nastopni: Vienna : Hakoah 4 : 2 (3 : 0). Tudi ta tekma je precejšnje presenečenje, ker se ie računalo z gotovo zmago Hakoah. Sportklub : Simmering 3 : 1 (2 : 1), W. A. C. : Rudolfshugel 2 : 1 (0 : 0). Ad-mira : WAC. 5 : 2 (2 : 3). Wacker : Hertha 2 : 2 (2 : 1).
Gradec: Prvenstvene tekme I. razreda: Sturm*I : AAC. I. 8 : 1, OAK. L : Hakoah L 1 : 1, AmateuTe I. : Red Star I. 3 : 2.
Krakov: Dunajski FAC. je zmagal v soboto nad tukajšnjo »Cracovio« (3 : 1), dočim le v nedeljo pri revanžni tekmi vsled utrujenosti težko oodlesel (6 ; lL
Borza
Naša krona v Curihu — 2JO 5 Zagreb, devize: Dunaj 0.08375 —
0.08875, Berlin 2.04 — 2.34, Budimpešta 2.43 — 2.73, Bukarešt 40.50 — 4250, Milan 270 — 274, London 277 — 282, Newyork 62.50 — 63.50, Pariz 475.50 — 480.50, Sofija 42.50, Praga 213.50 — 216.50, Švica 1167.50 — 1177.50, Varša-i va 0.77 — 0.87, valute: dolar 61.50 — 62.50, avstr. krone 0.0865, češke krone 209.50 — 212.50, levi 42.50, franki 471.50
—	476.50, marke 2.20, lire 266 — 270. Trg. obrtna banka 60 — 62. Brodska banka 62.50 — 65. Hrvatska eskomptna banka 166 — 170. Jadranska banka 400. Jugoslovenska banka 100.25 — 101. Ljubljanska kreditna banka 200 — 210. Slavenska banka 101 — 104, Praštediona 1070 — 1080.
Rečka pučka banka 75. Srpska banka 148 — 150. Eksploatacija drva 125. Dubrov. parob. družba 1225. Goranin 120.
Narodna šumska industrija 88 — 90. Našička industrija drva 105 — 107.50. Gutman 315 — 327.50. Slavonija 109 — 112. Union 600 — 605.
Trboveljska premog, družba 275 — 288.
Curih, devize: Berlin 0.185, Newyork 541, London 24.02, Pariz 40.90, Milan 22.77, Praga 18, Budimpešta 0.215, Zagreb 2.30, Bukarešta 3.35, Varšava 0.055, Dunaj 0.0072, avstr. žig. krone 0.0078.
Dunaj, devize: Zagreb 299.50 — 300, Beograd 1198 — 1200, Berlin 25.60 — 25.90, Budimpešta 29.20 — 29.30, London 327.250 — 327.850, Milan 3006 — 3104, Newyork 73.775 — 73.925, Pariz 5564 — 5576, Praga 2472 — 2478, Sofija 459.50 — 460.50, Varšava 7.05 — 7.15, Curih 13.610 — 13.640, valate: dolarji 73,350 — 73.650, levi 438 — 442, nemške marke 25.75 — 26.75, funti 326.750 — 327.750, franc. franki 5505 — 5535, lire 3062.50 — 3077.50, dinarji 1183 — 1187, poljske marke 6.85 — 7.15, leji 449 — 451, švic. franki 13.515 — 13.575, češke krone 2460 — 2470, madž. krone 28.95
—	29.15.
Praga, devize: Berlin 0.925 — 1.123, Curih 551 — 554, MIlan 125.37 — 127.12, Pariz 225.75 — 227.25, London 132.25 — 133.75, Beograd 48.25 — 75, Sofija 19.30
—	19.75, Dunaj 0.0362 — 0.462, Varšava 0.2425 — 0.3425, Budimpešta 1.14 — 1.24, valate: nemške marke 1.10 — 1.30. avstr. žig. krone 0.04 — 0.05.
Berlin, devize: Italija 12.03450 — 12.065.10, London 12.759 — 12.791, New-york 287.640 — 288.360, Pariz 21.747.75
—	21.802.25, Švica 53.153.50 — 53.166.50, Dunaj 380.50 — 384.50, Praga 9637.90 — 9662.10, Budimpešta 114.85 — 115.15r Sofija 1872.65 — 1875.35.
Minister dr. Žerjav .
sa milcisinsne
Beograd, 14. oktobra.
Ministrski svet je že 24. aprila 1919 sklenil, da se lahko daie javnim uslužbencem naše kraljevine ter njihovim vdovam in sirotam, ki bi po zakonih ne imeli pravice do penzije, miloščina, ako žive v slabih razmerah. Sklep ministrskega sveta je zaležal med spisi v ministrstvu financ, kjer se je nabralo nad 2000 prošenj za miloščino. V eni zadnjih sej je minister dr. Žerjav podal o milo-ščinarjih v ministrskem svetu poročilo, v katerem je slikal vrlo žalostne socialno stanje neštetih rodbin in ljudi, ki 2e leta in leta zastonj čakajo na miloščino. Ministrski svet je nato sprejel njegov predlog, da se reševanje prošenj za miloščine odvzame ministrstvu financ ter poveri s tem reševanjem ministrstvo za socialno politiko.
Minister dr. Žerjav je sedaj imenoval posebno komisijo za reševanje omenjenih prošenj ter je naročil, da mora prošnjo z vso naglico reševati. Prošnje, ki jih je imelo ministrstvo financ, je ministrstvo socialne politike že prevzelo, oddelki za socialno politiko pri pokrajinskih upravah pa so dobili naročilo, da naj pošljejo še one prošnje, ki bi morebiti zaostale še v poedinih pokrajinah. Pravico do miloščine imajo v smislu sklepa ministrskega sveta iz leta 1919 naslednji: 1.) za službo onesposobljeni javni uslužbenci, ki so imeli najmanj tri leta javne službe predno so postali za službo nesposobni; 2.) rodbine padlih ali umrlih javnih nameščencev, ki so imeli najmanj tri leta nepretrgane službe od dneva smrti nazaj šteto. Velikost miloščine, ki letno ne sme presegati 2000 dinarjev se bo določila za vsak slučaj posebej z obzirom na imovino, število še neodraslih otrok.
Kot načelo velja, da lahko dobe miloščino samo oni, ki nimajo dohodkov in niso sposobni za delo in sicer sorazmerno po položaju javnega uslužbenca, njegovi tedanji plači ter velikosti rodbine. Za rodbinske člane se štejejo: žena, zakonski otroci, mati ter neporočene sestre, ako jih je izključno izdrževal do-tični uslužbenec. Miloščina se bo dajala s kraljevim ukazom na tri leta, podaljšanje pa bo dovoljeval minister za socialno politiko.
Ako bi kdo, ki je upravičen prositi za miloščino, zanjo še ne prosil, naj to čim-preje stori. Čitatelji »Jutra* se naprošajo, da obveste miloščinarje o akciji ministra dr. Žerjava.
flove odredbe v prometu z devisasTiš
Beograd, 14. oktobra. Finančno ministrstvo je izdalo v zvezi s poprej izdanima naredbama pod I. št. 1452 in I. št. 15.453 sledečo naredbo, po kateri se imajo odbori pri Narodni banki in njenih podružnicah glede izdavanja dovoljenj za nakup deviz ravnati do iz-danja novega pravilnika:
1.)	Dovoljenja za nakup deviz morejo dati odbori, ako se dokaže dospelost plačanj za blago, naročeno pred 2. septembrom t. 1., ako je dotično naročilo prijavljeno odboru do 21. septembra t. 1. in ako je plačanje dospelo na podlagi menice, oonosseinenta, povzetja ali pogodbe, zaključene pred 2. septembrom tega leta.
2.)	Odbori ne morejo dati dovoljenja za nakup deviz, ako je dotično naročilo izvršeno po 2. septembru, ali ako to naročilo ni prijavljeno odboru do 21. septembra. Za blago, ki je naročeno po 2. septembru t. 1. ali ki ni prijavljeno odboru do 21. septembra t. 1., a je dospelo v našo državo in leži na postajah, carinarnicah ali pri špediterjih, morejo odbori izdati dovoljenje uvoza, da se blago lahko ocarini in iztovori, toda z iz-rccno pripombo, da je to dovoljenje uvoza izdano brez obveznosti za kasnejši nakup deviz, ker bo nakup deviz za te slučaje urejen z novim pravilnikom. Stranke morajo ta uvozna dovoljenja
■ shraniti, ker jih bodo imeli o priliki kasnejše zahteve predložiti odboru. Ako je sprejem tako prispelega blaga vezan na plačanje tovornine v tuji valuti, morejo odbori dovoliti nakup inozemskih plačilnih sredstev edino za plačanje tovornine v svrho, da ne zatrpavajo postaje in da se ne podražuje blago s pomnoženo ležarino. Od vseh strank, ki se s tako prošnjo obrnejo na odbor, bodo zahtevali odbori, da takoj prijavijo vse po 2. septembru t. 1. naročeno blago, ker se pozneje ne bo uvaževala nobena njihova prošnja in razlog.
3.)	Istotako morejo odbori izdati dovoljenje za uvoz blaga, ki je kupljeno za dinarje, ako je predložen dokaz, da je inozemski prodajalec soglašal v tem, da za odobrene mu dinarje ne bo zahteval doznake v tuji valuti, temveč da bo tako dobljene svoje terjatve v dinarjih uporabil v naši zemlji. Taka terjatev v dinarjih se bo smatrala kot svobodna ter se bo mogla svobodno prenesti z enega računa na drugi.
4.)	Dovoljenje uvoza blaga za novo naročilo morejo odbori do izdanja novega pravilnika dajati samo za nabavke za državo, ako dotični prositelj to dokaže z dogovorom, ki ga je sklenil z državo. Taka dovoljenja morejo izdajati odbori tudi za nabavke za neobhodne potrebščine industrijske proizvodnje, kakor za sirovine za predelavo, za materija! ln orodje, potrebno za vzdržavanje dela (premog, koks, strojno olje itd.), a za nove investicije in razširjenje industrijskih podjetij se do nadaljne naredbe ae bodo izdaiala dojolienia za nakuB deviz
5.)	Uvozna dovoljenja za uvoz žlvijen-skih potrebščin v zvezi z akcijo za pobijanje draginje izdaja na priporočilo odbora ministrstvo za socijalno politiko, a za ta uvoz potrebne devize izdaja generalni inšpektorat iinančnega ministrstva.
6.)	Ako uvoženo blago dospe preko katere špedicijske tvrdke, bo plačala stranka tovornino v dinarjih in se ji v tem slučaju tuja plačilna sredstva ne bodo odobrila. Špeditarjem pa morejo odbori izdati inozemska plačilna sredstva samo na podlagi predloženih originalnih borderojev in tovornih listov, na katerih se ima označiti, da so inozemska plačilna sredstva za tovornino izdana, odnc-sno, da je nakup odnosnih vsot odobren.
7.)	Pogojna dovoljenja se morejo izdati samo za nabavke za državo in industrijo, ako stranka dokaže obveznost ranejšega plačanja ali ako uzanca za nakup dotičnega blaga zahteva plačanje prej, nego je blago dospelo (n. pr. pri povzetju).
8.)	V slučajih, ki niso predvideni s to naredbo, bo odločeval generalni inšpektorat.
9.)	Nakup deviz: Ker je v interesu stabilizacije naše valute, da se povpraševanje po devizah enakomerno razdeli, da se ne nakupičijo prevelike zahteve na posamezne dni, je potrebno vsa dovoljenja za nakup deviz v sporazumu s strankami terminirati in večje zneske razdeliti na več dni, t. j. na več tednov. Ako stranka potrebuje n. pr. 1 milijon češkoslovaških kron, more tedensko kupiti samo 200 — 250.000 Kč. Prevelike zahteve n. pr. v češkoslovaških kronah in italijanskih lirah, kakor so se pojavile v zadnjih dneh, so uplivale nepovolj-no na kurz teh deviz ne samo na našem, temveč tudi na svetovnem trgu. Radi tega je potrebno, da se s strani odbora ta potreba v devizah razdeli in da se brez velikega pretresa na naših borzah zadovolji. Generalni inšpektorat bo čimprej dostavil to naredbo vsem odborom.
11.52S,§5?.8SS sSeiarfev
Gotovo čudno gledate to številko. Kaj je to? Saj nimamo niti besedi, da bi jo izgovorili! To je dolg Evrope — Ameriki. Z drugimi besedami: 20 držav dolguje toliko dolarjev Ameriki. Dolarjev pravimo. Ce hočete to povedati v naših kronah, morate pomnožiti vse to z najmanj 200, torej — okrog 230-5 milijard. Največ so dolžne Anglija, Francija, Italija in Belgija, in sicer: Andija 4.746,862.560-29 dolarjev. Francija" 3.770.906.655-85 dolarjev, Italija 1.891.514.634-27 dolarjev, Belgija 428,515.733-88 dolarjev. Čehosl> vaška ima plačati 90.000.000 dolarjev.
Zdaj je vprašanje, kdo. kdaj in kako bo vse to plačal? Vsota je tako velika, da imamo komaj pojem, kaj to pomeni. Sami Amerikanci skušajo to pojasniti na raznih zgledih n. pr. za ta denar bi lahko Amerika vsaki družini v Zedinjenh državah kupila Fo-relov avtomobil; ali pa: za ta denar bi se moglo skopati 31 panamskih prekopov; ali pa: toliko bi danes stalo 14 najvažnejših svetovnih prekopov; ali pa: ako bi se to razdelilo, bi dobil vsak državljan Zedinjenih držav 100 dolarjev. Evropa ima torej pred seboj res veliko »nalogo*.
PallflEOB beiežhB
ono ljubljansko gospodo, proti Kateri je v zrasla NSS. Pri »frakarjih* zopet je težava z nekaterimi pretežkimi gospodi in sestava liste le polagoma napreduje. Dosedaj je postavljenih menda 13 kandidatur. Prva mesta so razdeljena tako - le: 1.) dr. Ravnihar, 2.) veletržec Jelačin, 3.) dvor. svetnik Bonač, 4.) prof. Kušej, 5.) dr. Ivo Tavčar ml. Po dva konservativca bo-deta flankirala na listi narodno - so-cijalnega kandidata.
+ Mobilizacija jugoslovenskih nacionalistov. Oblastni odbor organizacije
Ljubljanska drama.
Torek, 17.: Zaprto. Sreda, 18.: Hlapci. B.
____________Četrtek, 19.: Jack Straw. C.
jugoslovenskih nacionalistov v Beogradu Petek, 20.: R. U. R. A.
sila približala Franciji in Poljski. Cičeri- [Narodnem gledališču. Kot prvi zvezek novo bivanje v Varšavi — pravi dopis-Me izšel libreto Smetanove opere »Tajnik — je najboljši dokaz, da je ruska bost*, čije premiera bo prihodnji torek, vlada končno prišla do prepričanja, da Ti libreti bodo obiskovalcem opere slu-je potrebno, da sodeluje s sosednimi dr- : žili kot dober pripomoček za boljše razu-
žavami, a v prvi vrsti s Poljsko v vseh vprašanjih zunanje politike.
Prosveta
'-f- šentpetrsko politično društvo JDS je imelo sinoči sestanek svojih zaupnikov, na katerem se je soglasno obsodila akcija gospodov, ki so de-zertirali iz demokratske stranke ter sedaj nabirajo kandidate za listo, ki naj pri občinskih volitvah nastopi proti demokratski stranki. Posebno ogorčenje je izzvalo poročilo predsednika Turka, da je dr. Ravnihar zahteval — glavo ministra Žerjava. Storil je to v zavesti, da bo stranka enodušno tak pogoj odklonila in da tako že vnaprej onemogoči vsak sporazum. V živahni debati so se vsi govorniki strinjali v tem. da je Triller - Ravnihar-jeva akcija izključno v korist klerikalcem.
-J- Pred sestavo kandidatnih list za ljubljanske občinske volitve. Kakor čujemo, bodo definitivni volilni imeniki razpoloženi tekom tekočega tedna. Od dneva razpoložitve teče desetdnevni rok za vlaganje kandidatskih list. Po naših informacijah bomo imeli v Ljubljani štiri kandidatske liste. Demokratska stranka bo svojo v najkrajšem času razglasila. Sporazum med klerikalci, komunisti in tako-zvano Peričevo skupino je gotov. No-sitelj te liste bo dr. Peric. Vendar se v delavskih vrstah opaža precej, jak odpor proti temu, da bi proletarci dajali svoje kuglice kandidatom, postavljenim po volji in po blagoslovu ljubljanskih korarjev. Tudi Peričeva soc. dem. skupina ni enotna. Oficijelna soc, dem. stranka (»Naprejevci*) se je odločila za samostojni nastop ter računa. da bo dobila vsled zveze komunističnih voditeljev s klerikalci precej glasov. Narodni socijalci so podpisali pakt s starokonservativno grupo, ki jo, kakor znano, »skupaj spravljajo* nekateri dezerterji demokratske stranke. Vendar stvar še ni perfektna. ker sta obe skupini pri sestavljanju kandidatske liste naleteli na velike tež-koče. Pri NSS se mnogi radikalnejši bloka ie imel v soboto sejo, na kateri je razpravljal o beograjski demokratski resoluciji. O seji je bil izdan ko-pristaši bojijo, da bi se kompromitirali, ako bi bili na skuDni listi baš z
je imel v soboto v navzočnosti vseh svojih članov, kakor tudi pooblaščenih delegatov centralnega odbora v Splitu, oblastnih odborov v Novem Sadu in Osi-jeku in delegatov Udruženja srbskih čet-nikov sejo, na kateri je po daljši razpravi o notranji in zunanji politični situaciji naše države sklenil mobilizacijo vseh jugoslovenskih nacionalistov v Srbiji, Slavoniji in Vojvodini. Vsi nacionalisti se morajo v 24 urah javiti pristojnim oblastnim odborom. Vrhovno poveljstvo je bilo izročeno Udruženju srbskih četašev, ki bo izdajalo tudi nadaljne ukaze. Zastava: črno polje z mrtvaško glavo, uniforma komitaška.
+ Hrvatski blok in beograjska resolucija. Centralni odbor Hrvatskega muniko, ki pravi: Demokratska stranka je ob nemem molku predsednika Davidoviča in poslanca Angjeliča odobrila vso dosedanjo Pašicevo in Pri-bičevičevo nasilniško in centralistično politiko ter je sklenila resolucijo, ki enostavno prehaja preko ustavno izražene volje hrvatskega naroda sploh, posebej pa zahteve hrvatske republikanske zastopniške večine. S to resolucijo je demokratska stranka torej pokazala, da v njej nikdo nima poguma javno priznati zločine nasilnega beograjskega režima proti hrvatskemu narodu in "da demokratska stranka v svoji celini še vedno računa s tem. da bo z dosedanjim nasiljem in brezzako-njem zlomila enodušni odpor vsega hrvatskega naroda. Kot prvi znak, da se ljuto vara, zaključuje centralni odbor, da z nobenim zastopnikom demokratske stranke, z nobenim njenim odposlancem ne more več niti razgovar-jati o iskrenem in pravičnem sporazumu med Hrvati in Srbi.» — Drugače presoja situacijo »Slov. Narod*, ki se strinja z »Epoho*, da je izvojeval (na demokratski konferenci) Davidovič popolno zmago, Pribičevič pa je totalno skrahiral. »Slov. Narod* je povrh prejel iz Beograda zanimivo vest, da že »te dni odpotujeta dva delegata Davidovičeve stmje v Zagreb v svrho nadaljevanja pogajanj s hrvatskim blokom.*
+ Kežman in Csaky. Njujorška »Danica*, glasilo blokašev v Ameriki, očita Radičevemu apostolu dr. Kežma-nu intimne zveze z avstrijskimi in madžarskimi poslaništvi ter navaja, da se je dr. Kežman pred odhodom v Washington sestal na Dunaju z madžarskim grofom Csakvjem, nečakom zloglasnega srbofoba Forgacsa, ki so ga v diplomatskem zboru smatrali za tatu. ker je raznim diplomatskim zastopnikom praznil predale. S tem Csakvjem je dr. Kežman sklenil pogodbo, nakar je z madžarskim potnim Ustom odpotoval v Ameriko. »Danica* poziva dr. Kežmana. naj utaji pogodbo, če si uoa in če ima toliko dostojnosti, _ Nov dokaz, če je sploh še potreben, da Radičevi rovarji ne odklanjajo niti najmračnejšik intrig z zakletimi sovražniki našega narodnega edinstva. Irelevantno je pri tem, ali se kak dr. Kežman pogaja z znanjem ali brez znanja vodstva, ker hrvatskim separatistom v Zagrebu je dobrodošla vsaka destruktivna akcija, bodisi doma ali zunaj. Na zadnjem zboru zaupnikov Radičeve stranke je bila.drju. Kežmanu izrečena posebna zaupnica.
Sobota, 21.: Romantične duše. E. Nedelja, 22.: Ob 15. Jack Stravv. Izv. Nedelja, 22.: Ob 8. zvečer. R. U. R. Izv. Ponedeljek, 23.: Romantične duše. D
Ljubljanska opera. Torek, 17.: Tajnost. Izv. Sreda, 18.: Večer dramatičnih plesov. Pleše Valerija Kratinova, profesorica na Dalcrozejevem zavodu v Hellerau. Izven.
Četrtek, 19.: Lakme. D. Petek, 20.: Zaprto. Sobota, 21.: Tajnost. C Nedelja, 22.: Prodana nevesta. Izv.
Ponedeljek, 23.: Zaprto.
•
Mariborsko gledališče.
Torek, 17.: Baron Trenk. B. Četrtek. 19.: Namišljeni bolnik, premiera. Izv.
Sobota, 21.: Namišljeni bolnik. A.
Nedelja, 22.: Baron Trenk. Izv. *
Celjsko gledališče.
Torek, 17.: Jack Straw. Gostovanje ljubljanskega narodnega gledališča. *
Koncert Glasbena Matice, ki se je
vršil sinoči v nabito polni unionski dvorani, je uspel, kakor smo pač pri Matičnih koncertih vajeni, dokler je pevovod-ja g. Hubad, ki je društvo spravil na današnjo umetniško višino. Mokranjac in Lajovie. Matica je vredna biti interpret takih kosov, poleg teh se bodo Hatze, Andel, Adamič, Dev, Kimovec še dolgo držali na programih, ki naj reprezentira-jo. G. Betetto je s svojim bronastim glasom zapel pirotovo arijo iz Korngoldo-vega »Mrtvega mesta*, potem Wolfa in Michlovega pevca, ki je kakor pisan zanj. da. je navdušil vse. Lep koncert je bil to. Podrobneje prihodnjič.
Ljubljanska opera. V soboto so namesto napovedane »Carmen* ponavljali Puccinijev duhoviti »Triptichon*. V prvi sliki se je odlikovala gdč. Thalerjeva, v drugi gdč. Zikova, v tretji pa je bil izvrsten Skiki g. Levar, ki je kot igralec resnično prvovrstna sila. Vsa predstava je žela mnogo priznanja. Sinoči so peli prvič v sezoni Puecinijevo »Madame But terflv*. Od leta 1908 je ta najpopularnejša Puccinijeva opera stalno na našem repertoarju ter spada med najbolj priljub ljena glasbena dela naše publike. Glavna vloga je bila vedno izvajana po izvrstni igralki in pevki. Tako je tudi zasluga, gdč. Thalerjeve, da se je lahko dobro izvajala ta opera po prevratu doslej že okoli štiridesetkrat. Vloga nesrečne Ja-ponke »leži* naši pevki prav posebno in poje jo ter igra s toli dojmljivim čustvom. da pretresa vedno znova celo poslušalca, ki bi je bil sicer že naveličan. Tudi sinoči je bila gdč. Thalerjeva izredno srečna; njena premišljena, vedno okusno umerjena igra, izrazita mimika in zvonki glas so zaslužili priznanje, ki ga je žela v obilni meri. Tudi g. Kovač je bil eleganten v igri, temperamenten, čustven ter v petju v polni meri zadovoljiv. Posebej treba priznati prekrasno igro g. Levarja v le dozdevno malo hvaležni, ker precej pasivni vlogi konzulovi. Tu je pokazal g. Levar, kaj lahko napravi iz te vloge igralec, ki ima dušo in srce. G. Levarja obraz, oči. drhteče ustnice, kavalirsko vedenje, izražajoče najgloblje sočutje blagega moža: to videti je bilo sinoči pravi umetniški užitek. G. Levar je traged. ki si ga želimo videti v drami! Ne motimo se, ako mu obetamo v tragičnih vlogah (»Lear*? cOthello*?) popoln uspeh. G. Levar pa je sinoči tudi kot pevec prinašal vso svo jo partijo, včasih zelo kočljivo, r. izredno muzikalno preciznostjo. G. Pugelj je še začetnik; gdč. Retviczeva je dobro izgledala, dobro pela. v igri pa je bila oči-vidno raztresena. Zbor in orkester so — zlasti poslednji — docela ustrezali. Tem-
mevanje predstave. Ker je cena 3 Din za zvezek razmeroma zelo nizka, si bo gotovo vsak obiskovalec opere poskrbel tak praktičen pripomoček, s katerim bo mnogo lažje sledil izvajanjem na odru. Libreti se bodo dobivali v razprodaji tudi pri opernih biljeterjih in pri blagajni v operi. Ker je oprema lična in ima knjižica tudi sicer iz dramatično-literarnega stališča svoj pomen, jo v očigled nizke cene toplo priporočamo.
Prvo gostovanje ljubljanskega dramskega ansambla v Celju bo danes. Ljub-'ijančanje nastopijo z angleško komedijo Jack Straiv, ki je pod režijo g. Putjate dosegla v Ljubljani pri vseh dosedanjih uprizoritvah popoln uspeh. Tudi v Celju je zanimanje za igro izredno veliko, ta/-ko da so skoro vsa mesta oddana že v predprodaji.
Umetno-zgodovinsko društvo priredi v četrtek dne 19. oktobra ob 3. uri popoldne vodstvo po Narodni galeriji (v Kresiji), ki se je poleti preuredila in povečala svojo zbirko. Vodi dr. Izidor Cankar. Vabljeni člani Umetn.-zgodovin-skega društva in Narodne galerije t/»r-prijatelji umetnosti.
«Giedališki lista. Prva številka ljubljanskega Gledališkega lista izide danes, v torek. Prodajo lista je prevzela trafika ge. Sever, Selenburgova ulica. List je okusno opremljen. Posamezna številka stane 8.50 Din. Prijatelji gledališča, sezajte po njem!
Predavanje o ljubljanskem muzeju v Beogradu. Pretekli petek se je mudil v Beogradu ravnatelj ljubljanskega muzeja g. dr. Josip Mantuani ter je imel ob tej priliki v dvorani II. državne gimnazije predavanje o pomenu arheološkega muzeja v Ljubljani.	_
Spo rt
Nedeliske nogometne tekme
Ljubljana. Edina nogometna tekma zadnje nedelje se je vršila med Ilirijo in Hermesom in je končala z lahko zmago Ilirije (7 : 0). Igra Ilirije nam je ponovno pokazala, da je moštvo našega prvaka v dobri formi, ki smo jo opazili že pri zadnji internacijonalni tekmi s Sturmom 14. Igralo se je skoraj vedno na polju Her-mesa, kateremu so se posrečili le nekateri predori, ki pa niso imeli nikakih posledic. Pri Hermesu se je odsotnost Pleša v napadalni vrsti zelo občutila. Pri Iliriji se je odlikoval zlasti Oman. Igrišče ni bilo vsled deževnega vremena v najboljšem stanju. G. Betetto je sodil dobro.
Celje: Prvenstvena tekma med celjskimi 'Atletiki in Svobodo je bila vsled slabega vremena odpovedana.
Zagreb: Prvenstvene tekme v Zagrebu, ki so se že dosedaj nekoliko zakasnile, so bile vsled slabega vremena v nedeljo odpovedane.
(Poročila o inozemskih tekmah objavljamo na 1. strani med brzojavnimi vestmiV
Kolesarske in motociklistične dirke za prvenstvo Ljubljane so potekle v nedeljo v vsakem oziru zadovoljivo. Kolesarsko prvenstvo si je med 8 tekmovalci priboril Slavko Cerne, ki je privozil na Grad v 3:05, motociklistično pa Rado Hribar, ki je dosegel najboljši čas 59 sek in s tem potolkel lanski rekord g. \Yolfa za 6 sek. Hribar si je priboril pri dirki Gaštej-Medvode že tudi motociklistično prvenstvo Slovenije. Natančnejše rezultate še objavimo.
Zimskosportni odsek S. K. Ilirije v Ljubljani sklicuje za sredo, 18. t. m., ob 20 sestanek v restavraciji »Novi svet*. Radi razgovora o skupni nabavi opreme in o orogramu za prihodnjo sezono je dolžnost vsakega člana, da se sestanka zanesljivo udeleži. Člani drugih odsekov kluba, ki nameravajo gojiti zimski šport, novi člani in naraščaj dobrodošli
— Posledice prepovedi alkohola v Ameriki Na kongresu ameriških zdravnikov je dr. James Whitney Hali opozoril na težke posledice, ki jih je povzročila popolna prepoved alkohola. Konsta-tiral je namreč da nastopi v samem Chi-cagu tedensko do 150 slučajev blaznosti
baš vsled nagle	H peramenten dirigent je bil g. Matačič.
ne morejo odpovedat^alk^holu. ^Ker ^a P^ ^^ ^ v dana?nji ^
sedbi lahko še dolgo na repertoarju.
ne morejo dobiti, pridejo do popolne du- Oper ševne blaznosti; dotični postajajo najprej melanholični, nato pa brutalni m opasni za svojo okolico, dokler končno povsem ne zblazne.
Premiera v ljubljanski operi. Danes v torek dne 17. oktobra se vrši v opernem gledališču premijera Smetanove komične" opere »Tajnosti. Dosedaj so se od
_ 7pn«,kn zmasa v Zedinjenih dr	.	,
zavah"vashinSonska vlada je odobri- Smetanovih oper na slovenskem odru iz-f™; izvolitev žene V senat: ta žena vajale »Prodana nevesta* »Polmb* m
<Dalibor». Muzikalno spada »Ta,most* med Smetanova najdovršenejša dela. Glavne vloge izvajajo ga. Thierrv-Kavč-nikova, gdč. Thalerjeva, gg. Kovač, Za-thev, Zupan. Cvejič in Bratuž. Režijo vodi g. Debevec, dirigira g. Balatka. Nove dekoracije je naslikal g. Skružnv. Začetek ob pol osmih. Vsebina je natisnjena na lepakih in v Gledališkem listu. Na razpolago je tudi posebna knjižica s celotnim besedilom. Vse to je na prodaj pri blagajni in pri biljeterjih.
Ooerni libreti. Pravkar je izšel prvi zvezek opernih libretov: komična opera v treh dejanjih »Tajnost*, spisala Eliska Krasnohorska, godbo zložil B. Smetana, poslovenil Anton Funtek, 56 strani. Ce-
r	______i- 1___. ~ :<n L-nnfT
la prvo izvolitev žene je bila izvoljena v Georgiji. Voditeljice ženskega pokreta smatrajo prvo žensko v senatu za največji uspeh feminizma. Harding je dalje odobril zakon, po katerem sme žena svobodno voliti svoje državljanstvo, t. j. obdržati pripadnost države, v kateri se je narodna, ali sprejeti državljanstvo moževo. Neodvisnost uživajo kot državljanke vse omožene žene v Ameriki. Tujka, ki se je omožila z Amerikancem, si lahko po preteku leta pridobi amer. državljanstvo ako prebiva stalno v Ameriki!
— Nova zunanja politika sevjetov. »Kurier Polski* se obširno bavi s sedanjo orientacijo sovjetske vlade in trdi,
da se more po zadnjih konferencah Ci-	_ . -:„arria
čerina v Varšavi sklepati, da bo prišlo na 3 Din. Zvezna tiskarna m ^arna
v doglednem času do velike izpremembe
v ruški zunanji politiki. Ta Izprememba se bo izvršila baie v tem. da se bo Ru-
v Ljubljani, ki je založila ta pm zvezek, namerava v bodoče izdajati librete glavnih oDer. ki se bodo pele v ljubljanskem
ja VQ
*	Nabavi:?, krompirja. Invalidski odsek oddelka za socialno politiko želi nabaviti za podrejene invalidske zavode 3 vagone krompirja. Reflektira se le na prvovrstno blago, ki bo takoj za dobaviti. Zapečatene ponudbe (kolkovane) z označbo kakovosti in cen (loko Ljubljana Celie ali pa Tržič) naj se pošljejo do 26. oktobra 1922 invalidskemu odseku v Ljubljani, Št. Peterska vojašnica
*	Mestna ljudska kopelj v Ljubljani j« od danes naprej zopet odprta. Enkratna uporaba kadne kopelji se je določila na 4 dinarie, pršna pa na 2 dinarja.
*	Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo v Ljubljani opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo dne 18. t. m. ob 20 uri v velik.
-j.ani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12, pritlično, desno.
*	Tečaji Društva zaseb. nam. v Ljubljani. Tečaja za srbohrvaščino in italijanščino sta preložena, ker nam še ni dodeljen zaprošen šolski lokal. Prihodnjo učno uro bomo naznanili potom okrožnic. Stenografski tečaj prične v sredo 18. t. m. ob 7. uri zvečer v društvenem lokalu, Cesta na gor. žel. 6. Pričetek ostalih tečajev bomo pravočasno naznanili
*	Izgubljeno. Vdova je v nedeljo popoldne na Gosposvetski cesti proti Sp. Šiški izgubila rujavo usnjato torbico z vsebino 200 K in neko sliko. Pošten najditelj se naproša, da stvar odda z našem ureilniMVH,
Češka obec v Ljubljani oznamuje srnutou zvest, že člen obce, pan
riditel češke prumyslove banky
dne 16. rijna v 1 hod. v ncci po kratke, trapne nemoči
mirne zesnul.
Pohreb se kona z domu smutku „Na Prulah" dne 18. rijna ve 4 hod. odp. na hrbitev k Sv. Križu.
V Lublani, dne 16. rijna 1922.	3574
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš nepozabni soprog, brat itd., gospod
Domače vesli
* Kralj položil venec na gro fra Bukovca. Te dni se je mudil
Vla-V Dubrovniku načelnik oddelka za umetnost v ministrstvu prosvete gcep. Bra-nislav Nušič in je položil na grob pokojnega Vlaha Bukovca dva venca, enega" v imenu Nj. Vel. kralja Aleksandra, drugega v imenu ministrstva prosvete.
*	Odličen gost. V Ljubljano je prispel naš generalni konzul v Argenti-niji gosp. Miha M i h a n o v i č, znani mecen jugoslovanskega pokreta v Južni Ameriki med svetovno vojno in eden najuglednejših južnoameriških podjetnikov. Gosp. Mihanovid, ld se mudi že nekaj časa v Jugoslaviji, se je pustil v Ljubljani podučiti o naših razmerah; v kratkem se vrne v Ar-gentinijo. V svoji sredi ga iskreno pozdravljamo.
4 Narodni poslanci na proslavah v Kumanovu in v Pragi. Predsednik narodne skupščine gosp. dr. Ribar je poslal vsem parlamentarnim klubom pismo sledeče vsebine »Tekom tega meseca bomo proslavili na bojnem polju pri mestecu Kumanovu zmago našega orožja v kumanovski bitki 1. 1912. V zvezi s to proslavo se bo izvršila tudi cerkvena svečanost vstoli-čenja srbskega patriiarha v Peči. Na obeh svečanostih bo sodelovala _ tudi narodna skupščina po svojih članih narodnih poslancih. Istodobno proslavi tudi bratski češkoslovaški narod v Pragi spominski dan svojega osvobo-jenja. Naša dolžnost je, da se odzovemo pozivu češkega parlamenta ter da tudi naši poslanci posetijo to svečanost. Zato je potrebno, da odide del naših poslancev na kumanovsko proslavo, a drugi del na proslavo v Prago.* Predsednik zato poživlja poslance, da mu javijo, ali in katere slavno-eti da se hočejo udeležiti.
*	Kongres dobrovoljcev v Zagrebu. V nedeljo popoldne se je vršil v Zagrebu v dvorani hotela »Royal* kongres dobrovoljcev, katerega so se udeležili tudi delegati iz Sarajeva, Ljubljane in Novega Sada. Dobrovo-Ijec Lipovščak je poročal zlasti o akciji glede ustanovitve »Dobrovoljačke banke*. Kongres je tudi razpravljal o samostojni politični akciji dobrovoljcev, vendar pa glede tega vprašanja ni prišlo do nikakih definitivnih sklepov. Veliko važnost je polagala skupščina na prosvetno vprašanje; o tem je izčrpno referiral delegat ljubljanskih dobrovoljcev gosp. Orel. Kongres je nato razpravljal tudi o socijalnih problemih, ki tangirajo v prvi vrsti organizacije dobrovoljcev. Sprejetih je bilo več resolucij, v katerih so označene smernice za bodoče delo.
*	Nov list, V Zagrebu je dne 15. t. m. pričel izhajati kot organ »Saveza dobro vol jaca u Zagrebu* tednik «Naš Pogled*.
*	Velika afera bivšega župana v Zenti. Na sobotni seji občinskega sveta v Zenti je bil bivši župan dr. Ko-sta Stajic soglasno obtožen, da je oškodoval mesto za 10 milijonov dinarjev. Očita se mu namreč, da je prodal nacionalizirano električno centralo v Zenti tvrdk'' Lazar Krstič v Beogradu za 300.000 dinarjev, ne da bi za to vedel občinski svet, dočim je vredna centrala 11 milijonov dinarjev. Občinski svet je radi tega vložil na notranje ministrstvo predlog za razveljavljanje dotične pogodbe, proti bivšemu županu Stajiču pa je vložena tožba radi zlorabe uradne oblasti.
*	Ameriški konzulat za Dalmacijo. Splitsko časopisje poroča, da bo vsled izpremembe konzularnega področja, pripadala odslej Dalmacija pod konzularno področje v Zagrebu, vsled česar se morajo vsi potniki, ki žele iz Dalmacije potovati v Ameriko, obrniti na ameriški konzulat v Zagrebu.
*	Čehoslovaki v Novem Sadu. Češkoslovaško trgovinsko ministrstvo gradi v Novem Sadu veliko skladišče za češke industrijske izdelke in drugo blago. Skla dišče bo obenem tudi stalna razstava čeških izdelkov.
*	Promocija. Gospodična Marijana Za-t&znikova iz Ljubljane bo v sredo dne 18. oktobra opoldne promovirana v veliki dvorani ljubljanske univerze za doktorja filozofije.
*	Poročil se je g. Ivan Rus mL. sin ve-fetržca g. Ivana Rusa v Loškem potoku z gdč. Metico Kovjevo iz Travnika. Bilo srečno!
*	Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl včeraj g. Oton Balzer, ravnatelj ljubljanske podružnice Češke industrijske banke Doma iz Češke, .je prišel g. Balzer že v mladih let v Ljubljano kot uradnik Ljubljanske kreditne banke. Pozneje je prevzel komereijelno vodstvo pivovaren Žalec in Laško in je živel kot tak dolga leta v Laškem, kjer je bil vedno zanesljiva narodna opora v ostrih narodnih bojih pred vojno. Iz Laškega se je vrnil v Ljubljano, kjer je postal ravnatelj filijalke češke industrijske banke. Bilje v ljubljanski družbi splošno priljubljen. Pobrala ga je še v najlepših moških letih kar nenadoma pljučnica, ki je na3topila kot posledica »španske*. Naj počiva mirno med nami, v svoji drugi domovini. — V celjski bolnici je v soboto umrla ga. Suzana Skaza, soproga veleposestnika v Velenju. Pokojnica je bila blaga žena in mati, daleč okrog znana in spoštovana. Obolal«. je pred štirinajstimi dne vi; ker jo je bilo treba operirati, so jo
_e je sicer posrečila, a srce je vsled težke bolezni že toliko oslabelo, da je pokojnica podlegla. N.ieno truplo so prepeljali včeraj dopoldne v Velenje, kjer so ga pokopali v rodbinskem grobu v Smartnem pri Velenju. Blag ji bodi spomin! — V nedeljo je v Ljubljani, na Tržaški cesti, umrla ga. Helena Zabavnik, nečakinja Janeza Trdine. Bila je svoj čas gostilničarka pri »Stari pošti* v Dom Žalah, pozneje je živela kot zasebnica ne kaj časa še v Domžalah, a zadnja leta v Ljubljani. Kljub visoki starosti je bila d-> zadnjega >rav živahnega duha. Naj v miru počiva!
*	Vabilo na zdravstveno izložbo v Fi-ladelfiji. Ameriški poslanik v Beogradu je izročil v nedeljo zunanjemu ministrstvu povabilo naši vladi, da se udeleži zdravstvene izložbe v Filadelfiji, ki jo priredi tamkajšnja trgovska zbornica od 17. do 27. novembra.
*	Vozna zdravstvena služba. Beograjski listi poročajo, da je dr. Vojlslavu Gjorgjeviču in inž. Radiši Nikoliču, inšpektorjema ministrstva saobračaja. poverjena naloga, da sestavita načrt za izvrševanje vozne zdravstvene službe. Nar črt predvideva, da imej vsaka kurilnica vsaj po en sanitetni vagon, ki bi služil kot ambulanca, ker ee je v vojni dobi pokazalo, da so sanitetni vlaki zelo koristno delovali ne samo pri transportu, ampak tudi kot ambulance za slučaj nesreče.
Lep čin domovinske ljubezni. Jugoslovanski akademski klub »Janušič* v Zagrebu je prejel poročilo, da je imela učiteljica Fanika Raič vojaški analfabet-ski tečaj pri polku, ki se nahaja v Mar-tinščici pri Sušaku. Tečaj je obiskovalo 83 vojakov, dosežen uspeh je bil nad vse povoljen, ker 60 se vsi vojaki naučili dobro čitati in tudi toliko pisati, da se bodo lahko sedaj sami izpopolnjevali.
*	Cene živilom v Zagrebu stalno padajo. V gostilnah so znižali cene za 10 odst. Na trgu so padle cene živilom za 16 do 34 odstotkov in tudi pri drvih je padla cena za 13.5 odst. Zagrebški apro-vizacijski odsek je sklenil, da se mora doseči še večje znižanje cen, ker dosedanja znižanja še vedno ne odgovarjajo splošnemu nazadovanju cen.
*	Znižanje cen v zagrebških hotelih Zagrebški aprovizacijski odbor je sklenil da se cene v gostilnah, hotelih in restav racijah znižajo za 10 odst.
*	Na naslov ravnateljstva južne železnice. V potniških krogih pogrešajo na ljubljanskem glavnem kolodvoru zvezo vlakov ene glavne proge z drugo glavno progo. Jutranji vlak dolenjske železnice prihaja v Ljubljano ob 5.35, vlak proti Mariboru pa odhaja ob 5.40, a niti pol minute ne počaka na progi. Mislimo, da bi se temu lahko odpomoglo, saj imajo tudi potniki z Dolenjskega potrebo, voziti se v Maribor.
Obsojeni komunistični demagog. V soboto dne 14. oktobra se je vršila pri okrajnem sodišču v Laškem razprava proti bivšemu komunističnemu vodji v Trbovljah, sedaj tajniku strokovne organizacije stavbinskih delavcev v Ljubljani, Franu Peterkoviču, ker je na javnem shodu pri Pravdiču v Trbovljah dne 25. junija 1921 izjavil med drugim tudi to-le: Pri polnih litrih sklepajo razni Ra-žuni, Bidovci in Plaskoviči stvari, katere izkoriščajo potem pri rudniku proti naši organizaciji in delavstvu*. Imenovani gospodje so vložili vsled teh žalitev proti Peterkoviču ovadbo in je bil ta sedaj obsojen na dva dni zapora, .Junak se seveda ni upal pred sodišče, kaj šele, da bi dokazal svoja prostaska sumniee-nja. Zdravo bi bilo, pognati vse take demagoge pred sodišče, ker bo naposled delavstvo uvidelo, kako jih njihovi sedanji voditelji varajo.
Izpred sodišča. Pri celjskem okrožnem sodišču sta bila dne 10. oktobra obsojena zaradi težke telesne poškodbe Ant. šket na 2 in pol leta težke ječe dopolnjene z enkratnim trdim ležiščem in poostreno z enkratnim postom vsak me->»c ter Štefan Sket na 2 leti težke ječe, poostrene, kakor je navedeno pri prvem. Anton in Štefan Sket sta pristojna v okolico Slatina v rogaškem okraju. V gostilniški veži Alberta Ogrir.eka v Ko-strivnici je nastal 5. jun. t, 1. pretep, ki se je nadaljeval na prostem. Pri tem je Anton Šket težko poškodoval Al. Sekli-ča s ponovnimi sunld z nožem tako, da mu je prizadial najmanj tri poškodbe. Na dvorišču sta nadalje Anton in Štefan Šket obdelavala z noži Ivana Oseka ter . ga v levo zadnjo pazduho smrtno poško- j dovala. Nato rta napadla gostilničarja i Alberta Ogrizeka, ki je hotel braniti, in i sta ga z nožem in s kolom težko poško-dovala na trebušni strani in glavi. Nava : lila sta se končno še na nekega Antona ; Štravsa, ga udarila po glavi, da je kr- j vavel, ter mu z noži razrezala suknjo, ne da bi mu mogla v splošni gnječi priti do živega. — Žalostna slika podivjanosti in vpliva alkohola
*	Devastacija starih celjskih mestnih nasadov. Za Diirnhirnovim poslopjem ob levem bregu Savinje, so stale stare smre ke, ki jih je z veseljem ogledaval vsak šetalec po mestnem parku. Pred kratkim jih je oekrbništvo odstranilo, ne da bi se moglo natančneje zvedeti, kdo je to naročil. Vsa celjska javnost, ki ima le količkaj zmisla za lepoto, zahteva od občinskega odbora, da celo zadevo čim prej pojasni.
*	Dober tek! V ReStajnu pri Rajhen-burgu je zaklal posestnik Fr. Hasian ž-s napol crknjenega vola ter prodal meso
burgu za 2000 kron. B-er se dalje časa
n:cta mogla pogoditi za ceno, je meso že <mrdelo. Kljub temu ga je mesar Čujjš nrodajal strankam za binkoštne praznike kot prvovrstno volovsko meso po 56 kron kg. Ko so pa konsumenti vslei pokvarjenega mesa oboleli, drugi se zop«?t iz previdnosti smrdljivi juhi in mesu odrekli, je prišla cela zadeva pred celjsko drž. pravdništvo, ki je obtožilo oba brez-vestneža in nekega Glogovšeka, ki je kot spreten »živinozdravnik na deželi* posredoval, radi kainjivega pregreška po § 18 zakona o živilih. Pred okrožnim sodiščem so bili dne 3. oktobra kaznovani Fr. Hastan na teden dni Fr. Čuješ na 4 tedne in Mart. Glogovšek na 10 dni zapora, pri vseh poostrenega s trdim ležiščem in postom. Čuješ je že desetkrat predkaznovan. Kljub temu mu je dala politična oblast obrtno dovoljenje. Na vsak način zasluži sedaj še posebno odlikovanje.
*	Samomor. Iz dosedaj še neznanih vzrokov je skočila v Gruberjev prekop v Ljubljani služkinja Alojzija Železnikar iz Laverce. Na obrežju je pustila obleko in pismo za mater. Trupla še niso našli.
*	Samomor jetičnega. Jakob Brumen, 22 let star iz ptujske okolice se je povzpel ponoči med 11. in 12. oktobrom na postaji Stenjevec na tovorni vlak. Ko se je vlak odpeljal proti Zagrebu, je skočil Brumen z vagona in ostal na mestu mrtev. Neozdravljiva bolezen je bila vzrok samomoru.
*	Surovost. Josip Vončina je delal v Grosupljem neko ograjo. Poleg so se igrali otroci. Med igro je nekdo skrivil železo na ograji. Razkačeni Vončina je zato pograbil pol kilograma težak kamen in ga vrgel med otroke. Pri tem je zadel 121etno hči posestnika, Ano Bučar ter jo težko ranil na glavi.
*	Napad. V Bevkah pri Vrhniki so v nedeljo zvečer pri neki hiši dačili koruzo. Ob dveh ponoči so se nepričakovano
od nekod priplazili cigani in zahtevan
prenočišča. Ker ga jim domači niso hoteli dati, je to cigana Alojzija Brajdiča tako razjezilo, da je potegnil iz žepa nož in začel z njim obdelavati delavce. Dva sta bila pri tej priliki lahko ranjena Jakob Kržmanc iz Bevk pa je dobil precej globoke sunke v hrbet in ie moral v bolnico.
• Nepoboljšljiv veseljak. Pred kratkim je prišel v Slov. Bistrico 241etni pripravnik finančne kontrole Janko Trebižan, ld svojega poklica ni jemal preveč resno.
Velik
trgovski lokal
modern, v najlepšem delu mesta Ljubljane, pripraven tudi za pisarne ali menjalnico, oziroma tudi s firmo in opremo se odd£, proti polni od škodnini. Ponudbe pod »Ugodna prilika" na anončno družbo Aloma Companv, Ljubljana, Kongresni trg št. 3.
Popival je ofr gostilne ao gostilne in navadno ostal dolžan. Ko je napravil po gostilnah in pri natakaricah že nad 7000 kron dolga, je ukradel še svojemu tovarišu, finančnemu pripravniku Ign. Ka-meniku civilno obleko, ki jo je imel ta shranjeno v RaStajgerjevi gostilni, nakar je izginil. Nepoboljšljivi veseljak je oči-vidno krenil v svojo ožjo domovino v Vipavo.
Odgovorni urednik Fr. BrozovIČ. Lastnik in izdajatelj Konzorcij »Jutra«. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v LJubljani
Vremensko poročilo
Ljubljana, 16 oktobra 192*	Ljubljana 306 m nad morjem
Kraj opazovanja
Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Beograd S >unaj • Praga . Inomost.
ob	Zracoi tlak	Zračua temperatura	Veter	Oblačno 0—10	Padavine i mm
7.	7634	9-2	brezvetra	več obl.	c-i
14.	760-1	14-0	„		—
21.	760-3	9-0	sever	jasno	— i
7.	762-9	10-0	brezvetra	oblačno	50 |
7.	761-2	7-0	ser. vih.	n	40
7.	764-4	4-0	sever	M	—- »
7.	766-1	10	brezvetra	megla	1-0
7.	764-0	50	n	več obl.	—
V Ljubljani barometer nižji, temperatura nizka. Solnce vzhaja ob 6-19, zahaja ob 17-11
atanaja da 20 baaadl Oln. 3'—, .makih «.d.l|n]lh S oaaadl « Oi«. — Trgov«*! aglatl, <Joplao»an|a, i. pramičnlna da 20 baiadl S Oln, »aaklh nadaljnjih S baaadl 2 Oln. - PlaSa •• nspra|. (Lahka ludl T — znamkah.) Na »praJanj« aa cdgo».rl« la, aka |a vpralanja priložen, znamka aa adgovor. ——
Deklica
z dežele, stara 18 let, vajena nekoliko trgovine, želi v svrho nadaljnje izobrazbe stopiti kot vajenka v trgovino mešane stroke v mestu ali na deželi. Cenjene ponudbe na upravništvo »Jutra* pod »Vajenka*. 3569
Lesni manlpulant
išče namestitev pri takem večjem lesnem podjetju, vešč v celotni lesni trgovini. Govori slovensko, hrvaško in nemško. Nastop službe takoj. Ponudbe pod »Zanesljiv* na upravo »Jutra«. 3566
Skladlionlk 3548
trgovine z lesom, tudi pisarniška moč, 20 let star, samski, temeljito verziran v lesni
stroki, sprejemanju, oddaji, ekspediciji itd. išče službe. Cenj. ponudbe pod »Sposoben j na upravo »Jutra«.
Kleparskega pomočnika 3522
sprejmem v trajno delo. Hrana in stanovanje v hiši. Phča po dogovora. Alojzij Korče, klepar v Cerknici pri Rakeku.
Stanovanje 3552
za visokošolko Be odda. Eventualno tudi s hrano. Električna razsvetljava. Naslov v upravi »Jutra*.
Stanovanje, 3564
obstoječe iz treh sob in pri-tiklino v Celju, se takoj zamenja za jednako stanovanje v Ljubljani. — Ponudbe na
Martin Kovač, Križevniška nlica 12, Ljubljana.
Akademik, 3507
jurist, išče sobo, če mogoče z električno razsvetljavo. Ponudbe pod »Akademik«, Polzela pri Celju, poštnoležeče.
Gospodična
daje začetnicam pouk v angleškem jeziku za nizek honorar. NaBlov pove uprava »Jutra«. 3542
Trgovol,
konzumna društva, se opozarjajo, da se pri nakupu sira obrnejo na tvrdfeo Albin Turk. Ljubljana, Prešernova ulica 48, katera ima emen-talski, holandski in polemen-talski sir vedno na zalogi po najnižjih cenah. 3572
Oznamujeme v hluboke žalosti, že naš nezapomenutelnv manžei, bratr atd.
pan
riditel češke prumislove bankj v Lublani
dne 16. rijna t. r. v 1 hod. v noci po kratke trapne nemoči klidne zesnul.
Pohreb se kona z domu smutku „Na Prulah" dne 18. rijna ve 4 hod. odp. na hrbitov k Sv. Križu.
V Lublani, dne 16. rijna 1922.
Anča Balzerova, chot'. Za ostatni pri-buzenstvo: Jaroslav Balzer, rada nej-vjššiho soudu v Brne, bratr.
ravnatelj Češke industrij alne banke v Ljubljani
dna 16. okt. 1.1. ob i uri ponoči po kratki, trpljenja polni bolezni mirno preminul.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil dne 18. oktobra ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti „Na Prulah" (poslopje češke industrijalne banke) na pokopališče k Sv. Križu.
V Ljubljani, dne IS. oktobra 1922.
Anča Balzerova, soproga. Za ostale sorodnike: Jaroslav Balzer, svetnik najvišjega sodišča v ErnU; brat-
VI, iS. O L	JO UIIU	^j™..«..., ^ JV--1—* ---°	-	. T, ..
pamlša je fe&jfcajs Cfelie. j&etacija.	6en<wwa na.Baih®-.
Drobno sol
in špecBFlJslio blago nudi po najnižjih dnevnih cenah
Strdka Sire - Rant, Kranj, ter kupuje poljske pridelke in lepe šahe gobe po najvišjih eenab.
Priporočajte „JUTRO"!
Avtomobile
kolesa, motorje
pnevmatiko vseh vrst
olje, bencin
lo droge potrebščine Ima vedno i zalogi
F. Floriančič
n LJubljana.
Razno perilo
za dame, gospode In deco
84/1 priporoča tvrdka
LILlMffil»3R?»
99
^Tribuna"
tovarna dvokoles in otroških vozičkov.
Velika zaloga dvokoles, motorčkov, otroških vozičkov, šivalnih strojev, pneumatike in
strojnih delov. Llubljana, Karlovska cesta St. 4, Stari trg St. 28.	76
i R SLO
za dame, gospode in deco, oprema za novorojenčke
po najnižjih cenah
v	pn
li. ifnkovk nasf. §€. SOSS ^
LlufcOJana, Mestni trg 19.
Proda se
■troj za izdelovanje sodavice, s polnilcem za sifon in poka-
lice, znamke „Pochtler", model I B, v dobrem stanju za 5000 Din, isto-tam se proda koleselj za 2500 Din in močan voz na peresih z lest-vinami za 3000 Din pri Emilu Moretu,
sodavičarju Ljubljana, Martinova cesta 11.

Suhe gobe in Humno
kupuje 3478
Sever 8 Homp., Ljubljana
Woltova ulioa 12.
Jabolka, orehe in drugo sadje
kupuje na debelo 3571
J. Čuk, Zagreb, Krajiška 12.

S t
I
I i
I
j§
s
Radi preuredbe obrata prodam popolnoma novi
kompletni benečanski jarem
(žago) za 1000 mm krije, na 1 do 6 pil. 3660 Viktor Glaser, lesna industrija, Ruše.

mm
ing. dr. Miroslav Kasal
oblastvena poverjeni stavbni Inžener in mestni stavbenik
Ljubljana, Na Mlrju.
Stavbno podjetie in tehniška pisarna za betonske, železo-Detonske in vodne zgradbe, arhitekturo ter vsakovrstne visoke zgradbe. 1555
Izvršitev.
ASKIHO M0RPUR60.
Cašiea tega delikatnega likera je nepopisen užitek! Priporočamo: Cognac Dalmatia Medicina! in druge
izbrane likerje, žganja, ekstrate in sirupe. Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija
V. MORPURGO, SPLIT
Zastopnik: Adolf Kordin, Ljubljana, Beethovnova 9.

Potrtim srcem naznanjamo v svojem kakor v imenu sorodnikov pretresujočo vest o smrti naše iskrenoijubljene soproge, oziroma matere, stare matere, tašče, gospe
posestnice v Velenju
ki je danes dne 14. t. m. ob %10. uri zvečer po mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti,
v 51. letu starosti, za vedno zatisnila oči.	.	.
Truplo predrage pokojnice se prepelje 16 t. m. ob IL uri dopoldne iz Celjske javne
bolnice v Velenje, kjer se vrši pogreb ob 3. uri popoldne na pokopališče v rodbinskem grobu
v Šmartno pri Velenju.	, ^ , , _ .... ± u ~
Sv. maša zadušnica se bode služila v torek dne 17. t. m. ob 8. uri zjutraj v tukajšnji
župni cerkvi.
Velenje, dne 14. oktobra 1922.
3561
Josip Sfeasa. soprog. Fepi, Sana, Anica, otroci.	Herica, Vladica Skaza. vnukinji.
Jerica Skaza, snaha.