205. številka. Ljubljana, petek 10. septembra. Vili. leto, 1875.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja oak dan, izvzeuiai ponedeljke in dneve po praznikih, ter veija p« posti pnijoman, za avatro-ogerske dežele za celo teto 16 goid., za pol leta 8 go d. za četrt lat* 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja ua dom za oelo leto 13 erold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I i;-oid. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Zl tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznači — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljana za četrt leta 2 gold. 50 kr., pe pošti prejeman za četrt ota 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiristopne
petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se iavole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa", Of* r a v n iš t v o. na katera naj se hlagovoKio pošiljati naročnine, reklamacije, oznanilo), L j. administrativne reči, le v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi taii».|
Mejnarodna krivica.
ii. Poznavatelji iu učitelji mejnarodnega prava, članovi instituta ..<iu droit inter-national", zastopniki vseh civiliziranih držav sedeli so zbrani pred kratkim v nizozemski stolici II;;. i;, da oddado votom vednosti o deklaracij: evropskih diplomatov, skleueuej V ]>ruxele.-u, o deklaraciji, po katere nače lih naj bi se boljše kot v preteklosti uredile razmere mej državami, kadar si stoje nasproti kot sovražnice v krvavem boji. Osoda bojevnikov iu prebivalcev zemlje, po katere) divja neusmiljeni Mart, se hoče zboljšati po Človekoljubnih načelih, katera naj bi pri poznale vse evropsku države za svoje vodilo o vojnem času.
Učena gospodu sedela je daleč gori na severu in krik obupuosti nesrečnih jugoslovanskih sužuikov Turčije jej je le oslabljen donel na uho. Culi so pač ta krik, a slavna skupščna se nij smatrala kompeteotno za pretresanje razmer balkanskega poluotoka, akopram imajo te razmere neizrečeno velik vpliv na razvitak mejnarodnega prava v ori-jentu. Tu se širi v soseščini urejenih dežel državni monstrum, brez zavesti o pravem nalogu vsake države. Turčija smatra za svoj nalog mučenje podvrženih narodov. Vladajoči Muhamedovi zarod izsesava najboljše moči nesrečnikom, ki so mu pali v oblast. In Če ti nesrečniki v svoji obupnosti zgrabijo za orožje, braneč se daljšega robstva, prihrnjejo zdivjane azijske trume, ter ujetnikom režejo glave in jih natikajejo na kole. To je znano po vsej Evropi, saj se godi pred njenimi očmi.
Ali naj to početje nasprotno načelu mejnarodnega prava, ki uči, da se mora z njetniki delati po človeško, ne pa krvoločuo
Službeni reglament.
Iz Koroške [Izv. dop.)
Ali „službeni pravilnik za ces. kralj, vojsko" se imenuje prav lična slovenska knjiga, katera je ravnokar v založbi tiskar-niče družbe sv. Mohora na svitlo prišla. Ovi službenik je poslovenil s pomočjo vrlo zut-nega našega rojaka čest. g. c. k. stotnik*. Andrej Koinoij-a, izobraženi Slovenec iz Koroške g. narednik c. k. 7. peš-poika bar. Marojc-iča: Ignacij Uobas.
Kuj^ga obsega v prav praktičnej iu mičnej obliki 252 Btranij in pudučeva vojaka slovenske narodnosti v posameznih od-de kik o sledeč,h tvariuah : Kaj je Vojak sploh dolžen storiti iu kako se mu je obnašati ? — Pravilne določbe. — Obnašanje-prdložnega.   —   Kako naj se obnaša pred-
po tigrovo? Ali nemajo sosedne države dolžnosti, da si prepovedo tako početje? Tema vprašanjema se mora odločno pritrditi in sicer se stališča ne samo občno človeškega ampak tudi iz stališča mednarodnega prava, ki v t:-c h slučajih ne pozna razlike mej boji drž&v in mej vstajami v enej državi. Kako pa se vero sosedne državo Turčije, ki mesari vstajnike? Mesto energičnega protesta in žaganja intervencije za rajo poslali so konzuli v središče vstaje, kjer naj vstaj-uikom v imena civiliziranih držav naroče, ua se naj nikar ne nadjajo kake pomuči od njihove strani, Sultanu pa so izrekli svoje pričakovanje, da bode vstajo kmalu šiloma ua tla pobil ! Nemara so pa ti jugoslovanski še grozovitejši, nego Turci, nemara je boljše za Evropo, da Turek še dalje civilizaciji bije v obraz, nego bi ti Jugoslovani zadobili samostojnost, nemara bi bili ti poslednji še uevarnejši kulturnemu razvitku dežel balkanskega {>olrJotoka, nego Turci sami? Ko bi bila Evropa tega prej-ričauja, potem bi se dalo opravičevati njeno postopanje nasproti vstajnikom. A Evropa vsa — izvzemši Turkov in onih, ki hočejo biti — je baš nasprotnega prepričanja. Vse je ene misli, da je ta jugoslovanski narod plemenitega značaja, za kulturo sposoben in vreden, da bi bil slo-boden< Pa vendar se tako grozovito dela s tem narodom s pripuščenjem sosednih držav, čuvaric prava —, kakor se radi imenajejo.
Bridka ironija hudomušnega slučaja, ki je nčinil, da se to vse godi v času, ko se posvetujejo učene glave mejuarodnega prava, kako bi se zboljšala nesrečna osoda onih, ki se morajo bojevati neposredno po bojiščih evropskih!
A še od druge strani osvetluje eksistenca   Turčije  značaj mejnarodnega prava.
postavljeni ? — O ukazih za vojašnice iu stanovanja. — O opravljanji službe sploh. — Posebne službe. — O skazovauji časti. — O slavnostih. — Poveljstvo in služba v posadkah. — O vzdržanji javnega reda in varnosti. — Kako se je treba stražam obnašati V Konečuo nam podu strahuvavno kazensko pravo in njene določbe, najglavuitejse točke p vojaškem pravosodji in vojne čleue.
Trije zadnji < dd-lki, katerih v enacej nemški Knjigi ue najdemo, so nam posebuo ^o godu. Na ovi način vsaj naš domač neo, ki mu je dolžnost, tdužiti v „belej suknji," pozve ne si.ij.i-, kako da se ima esti, te muc tudi, kaka kazen ovej ali ouej presti jiUi sledi, ter kdo in na kaki način imale pravico, njega kaznovati. Vojak pozvć iz določil in vojničkih čknov najimenitnejša in glavitnejša dela vojaškega kazenskega zakonika, in to v doiočeuej obliki, tako da se  mu je moč  varovati vsacega prestopka.
Ko bi se po baš opisanem postopanji evropske diplomacije ponesrečilo, da bi se status quo v Turčiji še za naprej ohranil — kar ne bo, Če bog da in sreča junačka, — kaj potem? Kriče: mir po Evropi! Za malo časa, da. Dosedanje tekmovanje mej državami za pridobitev, oziroma ohranitev svojega vpliva v Turčiji in iz njega vsako leto po večkrat izvirajoči prepiri mej temi državami in ne* zaupanje mej njimi bi ostalo, turške kruto« sti nasproti raji bi ostale, nagon te raje, da se osvobodi bi ostal, da — silnejši bi postal, iu potem — čez malo Časa zopet vstaja, kot denes. Tedaj vir vednega kaljenja miru bi ostal odprt popolnoma. Tudi te spozua vsa Evropa, vsak dan se čita in čuje glasuo izgovarjati. Iu vendar tako postopanje evropskih diplomatov!
Seveda : mejnarodne pogodbe, katere so svete, ne dopuste drugačnega početja, tudi ne, ako bi hotela katera izmej držav, ki so te pogodbe sklepale, drugače ravnati. Sebična politika je te pogodbe rodila in jih vzdržava, vzlic temu, da Turek še nikdar nil spolnoval teh pogodeb, kadar nij bil prisiljen.
In te pogodbe so jeden in sic • r zelo važen del inejnaroduega prava. V imenu tega prava mora Jugoslovan biti Turčinov rob. Gospodje učenjaki mejuarodnega prava pa se posvetujejo, kako bi človečanstvo prodrlo tudi v vojski, najhujšem zlu človeštva; za jugoslovansko zlo oiodo se no zmenijo!
Čemu, saj oni res nijso kompetentni o tem govoriti. V Turčiji je vstaja, — rebeljon proti legitimnemu gospodarju, — sultanu, in za to vrsto boja mej narodi ima mejnarodno pravo čisto malo simpatij: le krvoločnosti prepoveduje. Za drugo se ne meni. Pojem „narod" je temu pravu identičen h pojmom
Delo, ki se vsacemu, kateri ga prebira iu po potrebnosti vkoristi, samo po sebi pri-poročeva, je pripisavati v pivej vrsli — če se ne motimo — inicijativi občezuauega našega delovatelja na slovensko - književnem polj-, našemu — skoraj bi lamogli trditi — Kolumbu in najmarljivejšeinu .slovstvenemu delaven ua polji vojniške vede g, Komelju, ki je uže po svojih knjigah: „ 13 o j na služba" dva natisa; „Nova puška"; „ Poduk o zemljišči", v^ac^mn se za slovensko slovstvo zanimajočeiuu iu po^bno vojaku slovenske narodnosti dovoljno znan iu priljubljen. Naj bode ovi marljivi.sodelavec našo književnosti prepričan, da naš narod vsak korak njegove slovstvene delavnosti zasleduje in da mu je mimo v s »ko-ku.tue pritrditve od strani višjih vojaških oblastnij tudi zagotovljena hvaležnost domovine in iz naše krasne domovine došlih hrabrih vojakov,  ki se gotovo tem raje vadijo
„država" ic kar nij država,  ta to se ono
tudi ne meni, to ne spada v njegovo področje. Vstajniki pa nijso država, tedaj onim gospodom nič mar! Zastonj je priziv na državne oblasti evropske, one vidijo v teh vstajnikih le puntarje in ne več ! —
Tako zvano mejuarodno pravo ne eksi-stira za one, ki si hočejo pridobiti slobodo proti krutemu tiranu. Mogoče, da bi se oglasil klic človečanstva tudi mej državniki, ko bi bojcvalci za slobodo ne bili slovanskega rodu. Tako pa nij pričakovati — z malo hvalnimi izjemami — pravičnosti od mero-dajnih diplomatičnih krogov. Maščevanja se bojo od pohlevnega slovanskega naroda za krivico, katere se sami dobro zavedo, in pa izgube hlapca, ki jim je neizrečeno potrpežljivo roboval. Zato pa bode ostalo mejuarodno pravo za Jugoslovane v Turčiji tako dolgo mejnarodna krivica, dokler se ne bodo po lastni moči vspeli do samostojne eksistence, ter si sami vstvarili državno sknpino, s katero jim bode stoprv mogoče, stopiti v kolo evropskega „državnoga koncerta". To pred očmi, bila bi neizrekljiva slepota, ko bi vstajniki slušali klic h konferencam v Mostar, sankcijonirali bi z lastno voljo krivico, ki se jim godi v imena „mejnarodnega prava".
Z jugoslovanskega bojišča.
1» Spljeta 8. sept. [Izv. telegram „Slov. Narodu "J 500 Turkov idoč proti Trebinju bilo pobitih. Polovica je predala orožje. V Zub-ćih bil predvčeraj hud boj. 3000 Tarkov regularne vojske z eno baterijo je bojevalo proti 700 vstajcem. Tarči so bili pobiti, in izgubili so 200 mrtvih, Še več ranjenih. Vstaši so izgubili 50 mož.
Zemlinskemu „Graničaru" se piše iz Odese, da je tam nabral bolgarski vojvoda Filip 400 dobro oboroženih mož, s katerimi misli v Bolgarijo udariti in apor mej Bolgarji raznetiti.
„Glas Crnogorca" pravi, da se vsta-nek fd dne do Siri. — O bitvi pri Vasoje-vicih temn lista piše jeden ustaš: Od vojne leta 1862 so Tnrki ogradili na važnijih mestih proti črnogorske j meji jake tvrdnjave in njih napolnili z najgršimi zlikovci po 50 do 20 mož. Ko smo se mi vzdignili na orožje,
to nam je moral biti prvi posel, da se oslobodimo teh stolpov (kal), ki so nam za hrbtom. Za to smo najprej presekali pota, da nikdo ničesa v kale ne donese, niti kdo iz kal ne izide. Uže 16. avg. smo bili Lukin-Vir tako bliza opadali, da nijsmo dali živemu oka iz kal iziti. Včeraj pak zvečer (28. avg.) krene 2000 mož redovite turške vojske iz Berana da narod od kul raztera. Mi smo jih počakali na sredi ravnega polja i moglo nas je biti preko 1200 pasek. Boj je trajal vse do pol dne. A okolo poldne obrne nizam pleča in pobegne. Mi naravno za njimi i gonili smo jih do samih zidov, ki so nas vrnili topovi z grada."
Iz Cetinja se brzojavi ja, da je pri Dobri 700 ustašev zmagalo 3000 turških vojakov, i
Naš rojak Humajer je sedaj, kakor piše dopisnik „N. Wien. Tagbl." iz taborja vstajnikov, po vsej Hercegovini najpopularnejša osoba. — Kavno sedaj smo prejeli mi pismo Habmajerjevo, ki ga piše tukajšnjemu prijatelja. V jutrajšnjem lista priobčimo iz pisma kar je za javnost.
V Bosni upor nikakor nij še pojenjal, kakor turški viri svetu naznanjajo. K ris t i-janje so se umeknili v gore, tam se organi-zujejo in bodo udarili, kadar pride pravi čas. V tem smislu se poroča „Obzoru".
Politični razgled.
lotranje 4ešel«u
V I-jubljanl 9. septembra.
(m n iHU i deželni odbor je odrekel svojo udeležbo pri slovesnem odprtji vseučilišča v Černovicah in spominu na stoletno zdrnžbo Bukovine z Avstrijo. Poljaki to motivirajo s tem, da bode v kratkem tudi sto let minulo, kar so združeni z Avstrijo, česar pa ne bodo praznovali. — Baron Possinger biva sedaj v Galiciji, baje da izpozua ondotne razmere, ker bo nek on prihodnji ces. namestnik. V Černovicah kalila je veselje neka konfiscirana romunska brošura, t kateri je pisatelj sklopijenje Bu-j kovine z Avstrijo označil kot rop.
Pri ogerskem ministru trgovine bilo je 4. t. m. posvetovanje poslancev državnega zbora zarad uravnave čolne pogodbe z Avstrijo. Povod k uravnavi je dal Deak, ki je leta 1873 v dižavnem zboru predlagal, da se dosedanji nasledki čolne in trgovinske pogodbe z Avstrijo glede oger-
in urijo, tem bolj se jim vede in potrebne določbe ter dolžnosti obelodanujejo in podajajo v mili jim materinščini. Pritrditi mora vsakdo, ki je le nekoliko zasledoval delovanje našega rojaka, da smo baš po njegove j delavnosti velik korak glede napredka učinili. Sedaj nij več moč izgovorov, da nij potrebnih vadbenih knjig, da je naš jezik preokoren in prereven, da bi v njem podajali prve in višje uke našemu lastnemu do-mačincu. Ta jih imate! Porabite jih, in gotovo vas bode prostak bolje razamil, nego če govorite ž njim v njemu nerazumljivej nemščini ali pa popačeni nemško-dijalektično-slovenščini. Neatrudljivemu delovanji našega g. sorojaka se imamo zahvaliti, da imamo nže ikoraj vse potrebne vojaške knjige v slovenskem jeziku.
Marsikdo morda poreče: „to je preobilno h val is«; vanje," a temu nasproti zamore vsakdor, ki pozna našo književno preteklost,
le odnikavati, kajti do A. K. pač nemarno pri nas — kolikor nam slovstvena zgodovina pripovedava — znatnega delavca na polji vojniškem, in če se enaki mož najde, in ta z obilnimi silami obdarjen, v jeziku povsem izobražen in mimo tega neprecenljive marljivosti, nam je sveta dolžnost, ovo pridobitev ceniti.
Ob enem zamoremo slovenskemu občinstvu naznaniti, da se baš od ove delavne moči pripravlja zopet nova vojaška knjiga, ki imade v kratkem beli svet zagledati.
V drugej vrsti pa čestitamo našema novemu delavca na slovstvenem polji gospodu Robas-a, ki nam je v svojej knjigi pokazal, da mu teče jezik gladko in vsakemu prostaku lahko razumljivo. Da se občinstvo prepriča o dobrej slovenščini, ki se nahaja v omenjenej knjigi, naj tu sledi mali odlomek: Zastave so svetinje vojakov, slavni zaklad  zaupanja,  katero  ima  monarh do
skega udeležja konstatirajo, in se na tej podlagi napravi revizija ali pa obnovljenje pogodbe. Vsled tega so bili sestavtieni odbori izvedencev, vprašalo se je tudi trgovinske zbornice; potem se je pa avstrijsko vlado povabilo, da začne obravnave. Avstrijska vlada je izrekla na to svojo pripravi je-nost, a terjala je. da se naj pred §.16 postave od leta 1867 obravnava, ki se tiče splošne čolne tarife. To se je sprejelo ia avstrijska vlada je predložila »kupni konferenciji, ki se je na Danaji sešla, načrt nove splošne čolne tarife, katerega so ogerski poslanci ad refendam sprejeli, in na podlogi poročila teh poslancev so je vršilo denašnjo posvetovanje. Minister je izjavil, da posamezne točke tega poročila še nijso za objavljenje, ker Ogri še nijso svojih terjatev na Dunaj poslali. Na to je sledil kratek razgovor o obsegu denašnjega pogovora. Goro ve je vprašal, če se bo izključljivo le o čolni pogodbi, ali pa tudi o mejnarodoih pogodbah, ki iztek6 leta 1876 in 1878, obravnavalo. F al k meni, da se bo več doseglo, ako se z malim začne. Vara dy hoče pred vsem ono poročilo slišati. Na to ga je svetovalec Miletkovič bral. Poročilo obsega dva dela. Prvi obsega varstveni col, kakor ga je predlagala avstrijska vlada. V tej zadevi so si minister-stva zelo navskriž, ker se Ogri držo čolne prostosti pri surovinah, kakor tudi pri na pol izdelanih fabrikatih. Tudi pri dovršenih fabrikatih. Sploh bo Ogri povsod za znižanje cola in za svobodno trgovino. V drugem denar-s t ve nem delu govori poročilo o colu, ki bi nadomestil primanjkavo, ki nastane, Če se prvi del uresniči. Cil bi se povišal pri kavi, petroleju in luksurijoznih rečeh. Dalje terja, da gre ves col od tobaka med vknpne dohodke. Ministerstvo je za vkupnost cola in le, če bo to na škodo Ogerske, bode terjalo ločen je. Zarad pomanjkanja časa zbor nij mogel ogerskih terjatev formulirati, zato se bode še v ponedeljek v tem obravnavalo.
V ur i ki krvolok, o katerem smo t poslednjem listu poročali, da je odpeljal krščanske trgovce iz Predore enako zverinam z železnimi rinkami krog vratu v Novi, zove se po „N. fr. Pr." Izzet paša. Pomočnika njegova pri pobijanji nesrečnih bo-senskih kristjanov sta Arbanas Ali Beg Kravarič in neki Hussein Beg Kapi-tanovic. Vsi trije so, kakor se vidi vredni vrstniki onih trinogov, ki so nekdaj Kristusa močili!
Petrogradski dopisnik v „A. Allg. Ztg." dokazuje, koliko je Torkom verjeti. Sultan Abdul Medjid je 1858 izdal glasoviti „Hatti-humajum", a za izboljšanje stanja nij storil ničesar; vse je ostalo le na papirji. Pozneje
hrabrosti svojih vojakov, znamenje, kje se imajo vojaki v najvažnejših trenotkih zbrati in zediniti in prapor, pod katerim naj zmagajo ali omrjejo. Zastave varovati in braniti je toraj sveta dolžnost; od tega je odvisna slava kerdele. Posvečevanje zastave, h kateremu odrine polk v paradi z bojnim znamenjem na klobuku, se deli v božjo službo pred posvečevanjem, pri kateri se strelja trikrat na počest; v posvečevanje in vter-denje prapora na držaj, pri katerem zabije duhoven tri žeblje k časti božji, polkovni poveljnik enega v imenu Njih Veličanstva, enega v imenu armadnega poveljnika in enega v imenu polka itd.
Iz teh malih vrstic se vidi, da smo napredovali glede terminologije, glede določenega izraza in vsakdar, ki je le nekoliko vadil se v branji, zamore jezik ovi razumeti. To zaradi tega povdarjamo, ker nas izrađuje, da imamo zopet med koroškimi Slo-
je Omer-paša v Bosni in Hercegovini „miril", posebno leta 1862, katerega Hercegovci gotovo ne bodo pozabili nikdar. —
Ker Turki sedaj vlečejo svoje vojake iz male Azije v Evropo, je nevarnost ve lika, da zatrosijo k nam kolero, katera razsaja po Siriji, ker se Torki boje, da bi vsled tega vlade ne zadrževale njihovih ladij, hite raztrošati lažnjivo vest, da je kolera v Siriji pojenjala.
Pruski listi v Vratislavi in „A. Allg. Ztg." prinesli so onidan vest, da ima Avstrija od svojih zaveznikov Rusije io Prosijo naročilo, da okupira Srbijo, ako bi poslednja začela vojsko s Torki. Todi mi smo omenili to tendencijozno izjavo, in ob enem izrekli upanje, da naša vlada na Dunaju ne bo hotela služiti Turkom s tem, da bi strahovala Srbijo. Kakor se kaže se nijsmo motili, ker „N. fr. P." po kateri smo ono stvar povzeli, v lista od 6. sept. prinaša izjavo, da je izvedela od kompetentne strani, da je ona vest popolnem izmišljena. — Srbija ima tedaj proste roke. Ako pa sedaj ne zgrabi za orožje, je to znamenje, da nij za boj pripravljena, kakor hi trebalo v tako važnem trenutku in da stvari na vshodn še nijso dozorele! V sili bi jo nazadnje še Rusija zaštitila !
IVemiki cesar Viljem gre, kakor poroča bcrolinska vest v „Perseveranzi," še v jeseni v Italijo. Bismark ne pojde ž njim. „Germania" piše, da hočejo iti nemški romarji na vsak način v Lonrdes kljubu vsem naporom.
Dopisi.
Iz Ti*Nt» 5. septembra. [Izv. dopis.] Kedor se je kedaj boril in čol neprijetne glasove žvižgajočih krogel j krog glave, posebno, če je katera svinčena muha smrtno ranila vojakov život, in celo kje mej kostmi obtičala, kakor je baš piscu teh vrstic, bo priznal, da je boj naših ubogih bratov na jugu Še vse hujši od boja redne vojske.
Ubogi ustaši, brez vojaških zalog hrane, navezan je vsak le sam na sebe, katerega ne goni komanda ljutega častnika z gromovitim „Mos su, katerega ne stražijo žandarmi in „Kriegsfliigel" za hrbtom, ampak le sveto navdušenje za slobodo in idejo, katera je mazilo vseh duševnih in telesnih ran.
Vsaki parnik, ki v Dalmacijo odpluje odnese iz Trsta po več mladenčev razne narodnosti ; mnogo Italijanov, katerih ideja je osloboditi južne Slovane iz robstva, ker so tudi oni čutili teški jarem ptujstva več stoletij.
venci najnovejšega dorastaja možaka, ki mu je volja p6 pismenosti koristiti svoje j domačiji. Le tako naprej vrli naš sorojak 1 —
V knjigi sami se nahajajo mimo pod-nčljivega zapopadeka še mnogi izgledi, kako je treba osnovati v slovenščini potrebne vojaške spise j tako : red v vojašnici — imenik — imenik predpostavljenih — juterno naznanilo — raportna knjiga — knjiga za bo-lehne — zapisnik za poštotekni list — pogrebni red — obsedbeni raport itd. To vse velike hasni in velik napredek!
Ova knjiga, ki obsega blizo 16 tiskanih pol, je po malej ceni 35 nkr. zadobiti pri tiskarnici družbe sv. Mohor«. Poštnino — kakor smo zvedeli — ima vsakdor sam plačati. — Prejemalec 12. iztisov je poštnine prost.
Konečno izrekamo srčno željo, da se ovo delo pri naših domačincih vdomači, ter obilno razširi. Vojak slovenskega debla seži po njej ! Dragotinin.
Vsak strmi, ko vidi lepe inteligentne gospode slovo jemati v parnika, kateri jih bo pripeljal na neznano sveto zemljo, kjer močijo južni bratje s svojo krvjo opustošeno zemljo. Slava doni nže odhajajočemu parnikn, še se vidi znamenje slovesa z belim robcem, srečno bratje! BofC blagoslovi vaše orožje, in le dim še zaznamva, krie so mladi bojnlki.
Pisal sem zato ta stavek, ker sem kot star vojak izveden v potrebah hojnikov in apeliram na vse prijatelje Slovanov, da vsak kolikor more pomaga po svojih močeh: Go-spodičine, kakor dekleta po kmetih, zbirajte v svoji hiši iz starih predalov platnene odpadke razpnkajte in raznitkajte cunje, napravite več od vas to reč skopaj, drngi naj pomore s starim zabojem, da se reč vloži in odpošlje na g. Milnvčiča v Trstu. Vi bolj premožni poglejte po vaših omarah in spravite na dan vse one stare obleke, katere se ne poslužujete več ali malo, vse bo prišlo prav. Stare Črevlje, kakor droge cunje za obezivne potrebujejo se v obilnem Številu, ker ranjeni ustaš je siromak v najhuji stiski, ker vsega pnmanjkoje.
Nabiranje je v Trstu vlada dovolila, toraj se nij treba nikomur bati, Če kaj v ta namen sem pošlje.
Italijani simpatizirajo z ustaši in le en glas se čuje po Trstu, da Turk mora v Azijo. Da bi jejo ustaši pravični hoj slobode zlatne, zatoraj pa todi pogostoma svoj obolos darujejo ustašem v denarju in v krvi.
Tisti umazani blek papirja, napolnjen % ukradenimi novicami, ki v Ljubljani izhaja se predrzne hvalisati Turka. Listič je po našem mnenju tak, da bi se ga ce'o Torki sramovali in ga imenovali zalogo časnikarskih hedastoč. „Kaj se revše usti, ka bo treba kmalo za njegovo osohje posebni oddelek norišnice preskrbeti"! Tako mi je govoril pošten Nemec in sicer Šved, ter se je čudil, da se ljubljanskim nemčurjem ljubi, tak ničevi blek pobirkov prežvečenih mej svet pošiljati.
Domače stvari.
— (Tudi v Trstu) se je osnoval podporni odbor za Hercegovce. Na čelu mu je naš znani rojak in rodoljub Franc Kalister. Dopis o tem jutri priobčimo.
— (Imenovanja.) Sudski adjnnkt g. J. Martinak je prestavljen iz Žušenberka v Metliko, sodn. adjnnkt g. Jurij Strućelj pride iz Zatičine v Novomesto, in avskoltant Leopold Žužek za sodskega adjunkta v Žužen berk.
— (Umrl) je v Kranji obče znani penz. magistratui svetovalec, nekdaj županov namestnik in deželni poslanec, Janez Gut-mann.
--(Difteritis) je pri Dobravi ože
osem tednov. Naznanjena je ože pred 8 tedni c. kr. okrajnemu glavarstvu, a nič ne zgodilo, nobenega okrajnega zdravnika nij bilo zunaj. G. \Veiglein, sedaj vodja c. kr. okr. glavarstva pač zna po Vestenekovo agitirati „poštenjaško" a la slavne volitve v kranj. trgovinsko zbornico, aH delati kjer gre za ljudski blagor no zna ali neče ?
— (V Tolmačevem) je predsinočnjem umrla neka mlada ženska na porodu dvojčkov. Uzrok temu je bil, ker jej je pomagala neizučena babica in zdravnika nijso poklicali ob pravem času.
— (Iz Solkana) se nam piše: Dražba narodnih fantov namerava pri nas napraviti še ta mesec narodni ples. Vstopnina, katera se bode pri plesa dobila, bode namenjena za oboge sirote v Hercegovini.
— (Iz Hotedržice) se nam javlja: Včeraj 5. t. m. videli smo precej nad Črnem vrhom goreti velikanski kres. I<»to tako smo videli mnogokratno pocanje z možnarji raz Velike peči še pozno v noč. Zvedelo se je, da so vse to napravili Crnovrščavi novemu škofu in znanemu rodoljuba dr. Pogačarju na čast.
— („Novice") so bile tudi konfiscirane zadnjo sredo! Kaj tacega ho jim nij še nikdar primerilo, celo pod Bachom ne. Ker je bil „Slovenski Narod" 1. sept. dalje „Slo-venec" 2. sept. konfisciran — skušamo torej vsi slovenski novinarji jednako nemško svobodo tiska.
— (Volkovi.) Iz Borovnice se nam piše 7. septembra: Jakob Srednji iz Zavrha pri Borovnici je predvčerajšnjim 1 mladega volka vstrelil, sinoči 6. septembra je pa ravno taisti 2 mlada volka na en strel obil in tretjega ranil, kjer so trije vkup hodili.
— (Iz Gorice) se nam piše: Nedeljo v jutro se je v javnem goriškem vrtu obesil neki bivši strežaj umrlega bogataša Rivol-terra v Trstu, kateri mu je bil v oporoki zapustil 8000 gold. S tem denarom je „fidel" živel, a ko mu je vse pošlo, prišel je v Gorico, in raje, ko da bi si poštene službe poiskal, kopel je za ostale mu novce vrv in se v lepem logo javnega vrta — obesil.
— (Samomor.) Gospico J., katera je bila zginola tu pred nekaj dnevi, zapnstivši doma listek, da se ne vidijo več na tem svetu, našli so jo pa v sredo po polu dne otroci mrtvo v malem grabnu. Na nogah navezano je imela opeko.
Listnica ii<luiiiiisiracij«-: Goap. Lorenc Balloch v St. Josef v Minesoti. Vnša naročnina je pretekla 31. junija t. 1. ker smo v menjalnici za 1 dolar le po 1 gld. 80 kr. dobili. — V Ljubljani velja „N:irodu 13 gold. za eno leto, v Ameriko pa 15 gold. več, ker je za vsako štev. B kr. poštnine.
Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in l»rez stroškov po izvrstni
Bevalesciere lu Ban?
t' JLoavr/ottee. • 28 let nže je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdra-ftla ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni 7 želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze i naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato fcilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, tumenje v ušesih, slaboBti in blovaiije pri nosečih, otožnost, diabet, trganje, shujšunjo, bledičico in prehlajenje; posebno hc priporoča za dojeneo in je bolje, nego dojuičino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala profesorja Dr. "VVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, edravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-■t!i,u-1, Markize de Brehan a mnogo druzih imenitnih OHob, se razpošiljava na posebno zahtevan)e zastonj. Kratki izkaz iz 80.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W ur z e rja,
Bonn, 10. jul. 1852. Rovalesciere Du Barry v mnogih slučajih na-rradi vsa zdravila. PoBebno koristna je pri dristi in »riži, dalje pri sesalnih in obistnih boleznih, a t d. pri kam nju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v lealni cevi, zaprtji, pri bolehnem bodonji v obistih m mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in In neprecenljivo sredstvo no samo prt vratnih in prs-lih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. L. S.) Rud. W ur zor, zdravilni svetovalec in člen nuogo učenih družtov.
Winohe• ter. Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne nevarnostne prikazni,  trebušnih bolezni, zaprtja, jolno čutnicu in vodenico. Prepričal sem se sam glede >ašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, •'». polka.
Izkušnja tajnega sanitetnega svetovale« gosp. Dr. A ii g e 1 s te i ii a.
Berolin, 6. maja 1856. Ponavljaje izrekam gledć Hevalesciere du Barry »transko, najbolje spričevalo.
Dr. Angelstein, tajni sanit. svetovalec M o n t o n a, Istra. Učinki Hevalesciere du Barry so izvrstni. Fe r d. Cl a us be rge r, c. kr. okr. zdravnik. Spričevalo št. 7&9$L Oberginipern, (Radensko), 22. aprila 1872. Moj patient, ki je nže bolehal 8 tednov za strašnimi bolečinami vnetic jeter, ter ničesar ponžiti nij mogel, je vsk-d rabe Vaše Kevalcseiere du Barry po pomama ztlrav.
Viljem Burkart, ranocelnik.
St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na \ seučilifiču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berlinci K. I i n i s c h e VVocheuschri 11" od 8. aprila 187,. to le: »Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok lo takozvana „Kevalenta Ara biča" (Kevalcseiere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vodno bij uvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti; toda Kevalesciero gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih.
St. 7y.81U. Gospu vdovo Klemmovo, Dusseldor:, na dolgoletnem bolehatiji glave in davljenji.
Št. 64*210. Markizo de Brehau, bolehajo sedem let, na nespunji, treslici na vseh udih, Bhujšanji in hipohondriji.
Št. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšanji.
Št. 75.970. Gospoda Gabriela Tešnorja, slušatelja višje javne trgoviiiske akademije dunajske, na akoro breznadejui prani bolečini in pretresu čutnic.
St. 75.877. Flor. Kollerja, c kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji dušnika, omotici i tiščanji v prsih.
Št. 75.928. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in nogah i t. d.
Bevalescičre je 4 krat tečneja, nego meso, ter ae pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, gledč hrane.
V plobtatih pašiot.!i po pol funta 1 gold. 50 kr., 1 funt SI j-oi-i. 50 k.r., 2 fanta 4 gold. 50 kr., 5 fun lov 1C gold.. IU fantov 20 gold., 24 funtov Sfl gold.,
— L.lv;.,:. vaten v pnšicah a 2 gold. 60 kr ha 3 gold. 5C kr. — Kovj.leaoiore-Chocolatče v praki; in -•/ peščicah ha 12 ta.it 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold 60 Jsr., it t£s i- gold. l>() kr., v prahu _a 120 ta. 10 gold., aa 388 van L'0 tfcld., — »i 576 taa 33 go!d.
— Prodaje: B.:.rry d u Harry &, C o m p. na l>n-mail, WtiH3.'jUefo>i»»i*iao št. a, v JLJutoiji»ai Ed Mahr, J. Svoboda, lekar pri „zlatem orlu", v «ira«a«l bratje  0 b o r a n i m e y r,  v lua
Dieohtl <c Frank, v Ceiovei P. Birm bacher, v lLr.<aži Lndvig MGllor, v Maribom M.  :-i :• v Ucrams J. B. fltookhauson, v
Zagreba v lekarnici usmiljenih sester, v t'er-novicnii pri N. Snirhu, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v Gradvu pri bratih Oberranz-meyr, v TeiueNvuru pri Jos. v. Papu, mestnemu lekarju, pri C. M. Jahuerju, lekarju, v Varni-<tluu pri lekarju dr. A. H al ter ju, kakor v vsof mestin pri tloorih »okaxjiu in fcpccerijrikih trgovoih: tudi razpošilja .Inaaj.ka iuiia na voe kraje po poritnit nakaznicah ali ror*etjih. (218)
Etui      a fcersa 9. septembra.
(Izvirno t&legraiično porodilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   70 gld. 50 Enotni dri. dolg v orebru    .   .   73   „ 75
1860 dri. ponojilo.....112   „ 50
Akcije narodne banke . . 928 , — Kreditno akciji'    ....     212   „ 75
London    .   .'......111   _ 80
Napol. .......8    . 91«/,
C. k. cekini.......5   B 30
Srebro .....101 „75
Kupiti
se želita dva sk'enjena in dobro vpeljana
v drugem letu in čistega pleuienn. pove administracija ..Slov. Naroda"
Natančneje (297—2)
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja o priliki smrti našega nepozabljivega soproga, oziroma očeta, gospoda
Janeza Gutiman-a
za tako obilno spremstvo pri pogrebu izreka vsem. posebno pa gospodom uradnikom ljubljanskega magistrata, ki so se pogreba udeležili, najiskrenejo zahvalo
(300) Žalujoča rodovina.
V Ljubljani, dne 9. septembra 1875.
Študenta nižih šol
dobita stanovanje in hrano pri postenej rodbini na atari'ni trga  hi hm. -l. JI7 v 11. uutlKtropjI,
nasproti dežolnej zbornici. (2'.'8—z)
Br. 108.
ZLW Mazilo
za ]>t'gr, liHaje, bmdovi««', ru «!•■<■ i «<> itd. To mazilo prežene, ako so rabi le 10 -večerov, pege, liaajo itd. — Lonček velja z navodom vred 7U kr.
Dobiva so čista (282—(i)
v «1 «■/.«■ lsK«'j  lekarni v Gradcu, Sackstrassc.
(■lavna zaloga za Kranjsko
v lekarni pri ,,goluent>ii Klubom" g. Viktorja Trnkoc/j -Ja, v L j u bij a n i na glavnem trgu št. 4.
Stev. 4568.
Razpis
8 štipendij in 4 mest za plačilo v deželnej sadje- in vinorejskej šoli  na  Slapu pri Vipavi.
Za dveletno sadje- in vinorejsko solo na Slapn v Vipavski dolini se za prihodnje Šolsko leto, ki se začne 1. novembra 1. 1875, razpisuje 8 deželnih štipendij po 120 gold. na leto za mladeniče ubožnih starišev iz Kranjskega, kateri so 16. leto dospeli, ki so krepkega života, trdnega zdravja in lepega obnašanju, ki imajo vsaj toliko šolske omike, kolikor se je da. v ljudskih šolah pridobiti.
— Prošnjiki naj svoje, lastnoročno v slovenskem jeziku pisane prošnje, katerim naj prilože rojstveni in ubožni list, »pričalo od g. župnika o lepem vedenji, spričalo o končani ljudski ali kaki veči šoli, in zdravniško spričalo, pošljejo, ako je mogoče, pa osobno iz-roče vodstvu sadje- in vin< rejske šole na Slapu do
lO. oktobra 1. l*7.>.
Tudi se sprejni6 4 mladeniči za letno plačilo 120 gold. za stanovanje in hrano in z 20 gold. šolnine v imenovano šolo, ki naj tudi svoje prošnje z ravno takimi spriČali in dokazili, — le ubožnega lista nij treba
— do 10. oktobra t. 1. vodstvu omenjene šole na Slapu izroČo. (302—1)
Sprejemajo se pa tndi taki učenci v to šolo, ki to*majo v šoli stanovanja in hrane, ampak ki le šolo obiskujejo, ter za to plačajo 20 gold. šolnine za celo leto.
Od deželnega odbora kranjskega.
V Ljubljani. 4. septembra 1875.
Uatiečai.
Na velikoj gradskoj realci u O*ioltn u Slavoniji traže se uslied dozvole vis. kr. zem. vlade, odiel za bog. i nastavu, br. 3565 za buduću školsku godinu 187*/« četiri u;, n. jesi na nćitelja i to:
1. za matematiku i prirodopis ;
2. za opisno mjerstvo i matematiku ;
3. za hrvatski jezik;
4 za zemljopis i poviest.
5 ovimi in j <* si i skupčana je godišnja nagrada od 600 for. a. v. Tko jedno od ovih mjestah postići želi, neka se čim prije molbeniconi obrati na podpisauo ravnateljstvo realke. Po okoluostih uzeti će se i onakov molitelj, koji neima propisanoga trogodišta tehničkoga ili sveućilistnoga.
U Osieku, 7. rnjua 1875.
Josip Vitanović,
(301—1) ravnatelj.
Lekarna Piccoli.
a>  H H
* 3 2. f l£
5=
Hl
*      o £. g So
•3    8 H*
►r » —...
fgl S
Menoti-Pastilje (ki so na dnnajskej svetov-
iiej izložbi 1S73 dobilo darilo). Te pastilje čudovito delajo proti prehlajenji in krču, kakor proti kašlju, jetiki, ki se |e le začenja, proti lnipi, boleznini na pljučih in v grlu, in proti vsakovrstnem kašlju, tudi kroničnem, škatljica velja 75 kr.
Neizmotljivo sredstvo zoper mrzlico.
Učinek tega leka je dokazana istina in vsaki bolnik, ki je lćk uže poskusil sam na sebi, se bode radostno prepričal, da je najmočneje in zanesljivejše sredstvo do sedaj znanih zoper ponavljajočo se mrzlico. 1 steklenica 80 kr.
Pravi sajdlicev pulver. Nareja so z
čisto kemičnih tvarin. 1 Ikatjja HO kr., 1 tneat skatelj ti gold. 60 kr.
Pravo vinsko žganje z soljo, v
pomoč boichnuniu človeštvu, pri vsili notranjih in vnanjih prisadih, zoper večino boleznij, posebno za vsakovrstne rane itd. 1 steklenica 40 kr.
Rajževi pulver. Izključljivo iz vegeta-biličnih tvarin, posebno zdrav za kožo, kateroj podeli izvirno brhkoBt in čvrstOBt, kar so nahaja le pri mladini. 1 paket 10 kr., 1 skatlja 40 kr.
Ribje olje, posiljano na ravnost iz mesta Bergen na Norveškem, brezkusno in ne slabo-diseče, 1 originalna steklenica 80 kr.
Sok iz Tamarinde. p0 inraub sredstvih
iztlačcn. Učinkuje znamenito krepiluo in olajšujoče. 1 steklenica 40 kr. (132—98)
Ep^K* NaroČila se izvršujejo vraeajo-
čoj se pošto proti poštnemu povzetju.
e c
oo
p* —      -'Tu.' w -      i K "
B*^M "'OŠ.,
te te
W t: .— s~t
CD
*sr «» *• «r
na narodnih dolah v Si. VB arUiiu in li.Navc'1-jali pri Gornjem gradu, prva te služuino III., druga «e služnino IV. razreda 'n prostim stanovanjem, se razpisujeti.
Pitstfcl.i, zni:ižni slovenskega in n*m-škega jezika v govoru in pisavi, imajo svoje dokumentirane prošnje potom predstavljene šolske gospodske vposlati dotičnim krajuim šolskim svetovalslvom do 20, septembra 1.1,
Okrajni šolski svet Gornjogradski,
dne 27. avgusta 1875. (299-2) Predsednik: 1
r.
Izdatelj in urednik Josip Jurčič.
Berite, saj nič ne stane!
ScclciuiiaJstcKU septembra t. 1.
bodo v
Nabrežini somenj.
s krojnim blagom, jestvinami, sadjem, vinskim posodjem, les m Kranjci osobito so no bodo kesali, ako pripeljejo ta dan doati lesa som. Zraven je tudi iivi eomeaj v. >.ivin<>. Ker je bil ta somenj zmiroin živahen, nadeja se, da pridu dosti prodajalcev in kupovalcev v Naluežino, ki jih vesela iu < dkritosrčuo sprejme
NatreŽinskO Županstvo, 8. septembra 187:.. (808—1) .fi»u<'y, < uliUliji). žup:an.
ijikaJUjia« in «isi -i*-j.uuio -j . .-*ru«'