Politicen list za slovenski národ.
P« pošti prejeman veljd: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za eelo leto i3 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja, 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob 1,6. uri popoludne.
Štev. 265.
V Ljubljani, v četrtek 19. novembra 1885.
I^etnilk XIII.
Minister Trefort in madjarske razmere.
Ni prvikrat, morda tudi ne zadnjikrat, kar se pečamo v „Slovencu" z ogerskimi zadevami. Dostikrat smo že kazali, kako pogubljiva je Tiszova vlada, na videz sijajna za ogersko državo, oziroma za deželo pod krono sv. Štefana. Kazali smo, kako opravičene so pritožbe Slovakov, Rumuucev neposrednje podložnih kroni sv. Štefana, kazali smo, s kako pravico se pritožujejo Hrvati zoper madjarsko vlado, kako ona gleda le sebično na to, da se povzdiguje madjarska narodnost, kako gradi železnice le na korist ogerskim mestom, kako prikrajšuje, kako pritviza pravice Hrvatske, ki vendar ni nikakor podložna Ogerski, kajti od nekdaj je veljalo mednarodno pravo : „Regnum regno non dat praecepta". (Kraljestvo ne daje kraljestvu [sebi enakemu] povelja.)
Kaj pa mislite, da pri vsem tem, vsaj madjar-stvo, ktero je sedaj nekterim jedno in isto z ogersko krono, napreduje. Nikakor ne, ogerska država in vladajoče madjarsko pleme propada. Pomaujkljej v državnih blagajnicah raste od leta od leta. Imovitost dežele, t. j. tistih stanov, ki res kaj stvarjajo, ki pridelujejo v poti svojega obraza vsakdanji kruh, peša dan na dan, da še celo dobre žitne letine zadolženim sirotam kaj dosta ne pomagajo. Vsi zemeljski pridelki so že prodani, dokler je še žito v klasji. Dve tretjini zemlje je v židovskih rokah. A ti in samo ti se dobro počutijo, njim ne manjka drugega, nego sijajnosti starega zgodovinskega ogerskega plemstva, zato so se pred nekaj časom toliko prizadevali za židovsko-krščansko zakonsko zmez.
Srednjega meščanskega stanu Ogerska ni imela nikdar; nekdanji ogerski kralji so toraj vabili pridne nemške naselnike v dežele, tako so nastale n. pr. mesta v Oipsu in dr. Ogerska je bila od nekdaj poljedelska država, in zaslombo je imela v zgodovinskem plemstvu, a sedaj je to plemstvo skoraj vse zadolženo, mnogo jih zoblje iz državnih jasli, ker so v parlamentih zvesti privrženci sedanji vladi, po njih
zemljiščih pa gospodari tujec — žid ostane tujec med narodi — naj bode madjaron ali nemškutar.
Pesek v oči pa znajo metati Madjari inozencem, Budapešt tekmuje z največimi evropskimi mesti, v samopašnosti in razuzdanosti pa prekosi tudi marsi-ktera veča in starejša mesta. Razstava je letos privabila mnogo sveta od blizo in daleč skupaj, naj bi občudoval veličastvo madjarske obrtnosti in konec temu je — velikanski deficit, kteri se bode poravnal s soldi davkoplačevalcev. Poplavljeni Szegedin so pozidali na deželne stroške, a sedaj ni ljudi, da bi se tam naselili.
Ako tej sliki dostavljamo še to, da so po Ma-djarskem skoraj po vseh mestih framasonske lože, da se katoličaustvo odriva, kar se le dii, brez krika iu vika in v imenu ogerske državne ideje, kalvinstvo pa boža, naslikali smo nekoliko sedanje stanje na Ogerskem.
Da nam ne bode nihče očital, da vse precrno gledamo, da zaničujemo madjarski narod, ker zatira Slovane, poslušajmo še, kako nam opisuje ud ogerske vlade, naučni minister Trefort, stanje na Ogerskem. Minister je preteklo poletje potoval po Nemčiji, po Holandskem, po Belgiji in Francoskem, in kar je videl, si je dobro zapomnil, in sedaj pripoveduje svojim volilcem v Požuuu, ter vmes vpleta nauke in opominjevanje, kar se tiče razmer po Ogerskem. Mestom očita namreč, da ničesa ne store za pravi napredek, za znanost, za javno zdravstvo in olepšanje nemajo ne denarja, niti pravega okusa. Dalje pravi, da ljudsko podučevanje nikakor ne zadostuje, da bi se kaj prida doseglo, nastopiti bode treba drugo pot. (Ktero, to smo že večkrat povdarjali.) Vse dejanje ogerskega (madjarskega) naroda je v marsičem nespametno, škodljivo in pogubno. Srednje šole, vzlasti gimnazije, slabo slove zunaj dežele.
Minister pravi dalje, da mladina preveč sili v srednje šole. Vsak trg že hoče imeti svojo gimnazijo in vsakdo pošilja otroke v gimnazijo ali že imajo talent ali ne, kajti tako se sploh misli, pošten rokodelec ni gospod, a uradnik, kteremu marsikaj primanjkuje, literat, ki strada, ali advokat, ki postane mešetar, ker nima druzega opraviti, ti so
gospodje. Pri takih okoliščinah dežela ne more procvitati.
Vprašanje vendar nastane, ali bodo vse te besede kaj izdale. Kolikor je več centralizacije, toliko več se potrebuje uradnikov, iu toliko več so oglaša mladeničev za državne službe. Potem pridejo še predpravice ali tako imenovane izjeme pri vojakih, meščanski stan postaja veči siromak od dne do dne, siromaštvu hoče vsak vbežati.
Minister Trefort pravi: „Vse sile moramo napeti, da dobimo domačo obrt." A pomisliti gré, da obrt se ne dtl s silo pridobiti, niti ukazati, sama državna pripomoč ne vstvarja samostalne obrtnosti, ker ne zviša pri narodu ne kapitala, ne potreb njegovih, obrtnost mora priti v dežeio polagoma in tukaj napredovati od stopinje do stopinje.
Minister je odločno zoper nejasne sanjarije za samostalno carino, ter prav primerno izreče, da se obrtnost izključljivo s pomočjo carinega varstva ne dii vstvariti, ker to še ne privabi podjetnikov, niti no pripelje kupcev ogerskim pridelkom. Kakor so vidi, sijajna ogerska razstava ministru oči ni zave zala, on bistro vidi, koliko je dežela pridobila s to razstavo. Proti koncu pa govori od besede do besede tako-le: „Žalostno, a vendar je dejanjstveno, da je dežela revna, da nimamo zadosti razumništva, da se prebivalstvo ni pomnožilo, da tudi telesno propada, vendar čas in ljudje s časoma morejo tii pomagati."
„Ne dit se vse kar nakazati, velevati in zapove-dati. A zaupanje, da se bodo vse človeške zadeve že zboljšale, bi nas še vtešilo v sedanjosti, ko bi ne naleteli še na druge nepovoljnosti, ko bi ne zapazili predznamenj, da razpada ogerska država."
To je resna beseda velicega pomena. Olan sedanje vlade že trinajst let v tako odlični službi, pove ogerski vladi, ki je v našem stoletji zopet prišla do samostalnosti, da se nad ogersko državo kažejo znamenja razpada. To sicer tistim, ki so sledili ogersko vlado pri njenih naredbah, ni nič kaj novega, a da to prizna in javno pové minister Trefort, to je kaj novega. Kakšna in ktera so ta znamenja razpada, tega sicer ne pové minister Trefort, kdor
LISTEK.
Zadnji samotar.
Izviren zgodovinski roman.
(Spisal P o d v i g e n j s k i.)
(Daljo.)
Ne, slabo pride od človeka samega. Ali posebno eno zlo je, ktero si človek tako lahkomišljeno nakoplje, največe zlo, ktero zamore kmeta tlačiti. Bodete vprašali, ktero jo to zlo? Ni vam ga treba dosti iskati. Slišali sto ravnokar današnji sv. evangelij: „Bil je pa hlapec, kteri mu je bil dolžan deset tisoč talentov. Zatoraj ga je dal . . ." Nesrečni dolžnik, ako bi se ga ne bil gospod usmilili A glej, že drugi dolžnik. Ta je bil dolžan le petdeset denarjev. Nesrečnež, ker ne more plačati, ga jame upnik daviti iu nazaduje prodil njega iu ženo in otroke. Toda mislite, da je prvi dolžnik všel nesreči? Ne, ravuo zarad tolike trdosrčnosti ga da gospod zvezati in vrči v temno ječo, dokler mu ne povrne zadnjega vinarja. Nesrečni dolg! Kako spravi vse v ječo!
Dolg, dolg, preljubi Volki, je tisto neizmerno zlo, o kterem sem se namenil danes vam govoriti. In res, ni je lepše priložnosti narisati vam to pošast, kakor ravno danes, ko ste se pobožno zbrali zahvalit se ljubemu nebeškemu Očetu za poljske pridelke. Ker povem vam, predragi mi Volkovi, da se bodete Bogu najbolje s tem zahvalili in vredne pokazali novih dobrot, da 1. z letošnjimi pridelki, posebno z vinom, poplačate stare dolgove, 2. pa, da se varujete novih dolgov.
Pazljivo poslušajte I *)
Prvič treba je plačati stare dolgove; ker težka, pretežka je butara dolgov. Tare dolžnika pri vsaki priliki misel: To ni moje, je upnikovo. Oe žito zori ... če bliža se beudima (biratev, trgatev) . . . če se goveda lepo redi — povsod preži upnik. Kaj storiti? Ne piti, ne jesti, ne oblačiti se čez potrebe, da se stari dolg poplača.
Drugič treba je, se novih dolgov varovati. A kako? Kakor smo stare plačevali. Zmerno jesti in piti za potrebo. Ne po dvakrat, trikrat srebati kavo;
*) Izpeljavo pridige g. Luko do Volkov smo malo okrajšali ter podamo le načrt. Upamo, da bode našim bralcem zadostoval.	Vr.
ne pijančevati ... Ne oblačiti se oholo, po novih šegah v šekasto in pisano robo, ki nas ne varuje ne dežja, ne solnca; konoplan in domači lan naj nas oblači.
Tretjjč, da se ne zadolžite, morate zgodaj vstajati. Kjer gospodarja solnce na postelji obsveti, tain postava cela družina. Pregovor pravi: „Jutranja ura, zlata ura". Toraj ne pasite lenobe . . .
(Jetrtič. Volki, ne pohajajte, ne hodite na lov. Prepustite vaše zajce Tržačanom, Goričanom, ki vam bodo še lepe novce za-njo plačali.
Petič. Skrbite Volki za živino, ta je vaš zaklad. Oe to lepo „gleštate", imate dobiček od nje za dom ... za polje ... in od prodaje za mošnjiček — denarje.
Tako delajte, dragi Volki! Tako bodete stare dolgove poplačali iu novih ne bodete delali in vživali bodete od dela svojih rok, ker: „Jedel boš", pravi psalmist, „srečen boš in dobro ti pojde. Tvoja žena bo kakor obložena trta, tvoji otroci, kakor oljke okoli tvoje mize." Srečen boš sedaj in — na vekomaj. Amen.
Tako je kočal gospod Luka. Toda s tem ni bil še konec. Ker potem, ko je Luka odmolil z
naskočili. Zapovednik major Nikolajev je padel, 300 Bolgarav je bilo vjetih. Kralj je vodil vojsko osobno. 16. novembra imel je hud boj general Lešjanin pri Adlici. Kretajoče proti Vidinu napadli so Bolgari Srbe na štirih krajih, toda zastonj. Bolgari so bili popolnoma tepeni in so se v divjem begu razprašili. Pri tej priložnosti vjeli so Srbi 1000 Bolgarov in veliko vojnega blaga. Tudi srbska zguba je občutljiva. Navdušenje v srbski armadi je velikansko. Prebivalci pozdravljajo Srbe povsod kot svoje rešitelje."
Drug tak telegram došel je iz Belegagrada 18. novembra in se glasi: „Srbi so včeraj zasedli Breznik, kjer so Bolgari popustili 8 topov in več voz s strelivom. Bolgarske čete v Vidinu nimajo prav nobenega reda več in so na vse strani razkropljene.
Politični pregled.
V Ljubljani, 19. novembra.
Notranje dežele.
Iz Zagreba dohajajo dan na dan bolj žalostne novice. Madjarska vlada jela je ondi s hrvaškimi narodnjaki postopati, kakor je 1. 1848 in 1849 avstrijski birokratizem na Ogerskem postopal z madjarskimi politikarji. Kdor ji je preveč nadležen med poslanci v deželnem zboru, zuebi se ga na ta način, da ga izroči sodniji, ta pa že skrbi, da ga stori za vedno neškodljivega. Možje, ki imajo zadosti srca javno potezati se za svoj zatirani narod, zdihujejo po ječah, med tem, ko se je proti njim pričela sodnijska preiskava. Advokate odstav-Ijajo od njihovih služeb, nektere za vedno, nektere le začasno. V oziru na vse to vskliknil je v po-nedeljšnji seji v deželnem zboru narodnjak Barčič: „Vešala, ječa in preganjanje so pri nas plača bo-rilcem za narodno prostost. Brez krvi ni prostosti. Košutovo pregnanstvo in Batthyiinyi-jeva smrt porodili ste Madjarom njihovo današnje stališče. Tudi mi jeli smo enake žrtve polagati na žrtvenik domovine!" Da so te njegove besede, ki so glede on-dašnjih razmer popolnoma resnične, vzbudile silno pozornost, tega nam pač ni treba posebej povdar-jati; in da taka politika madjarske vlade ne more plodonosna biti, je tudi očividno, kar je dokazano iz zgodovine. Bolj ko se ta ali ona reč na svetu zatira, tembolj raste, tembolj se razširja! Več ko bodo hrvaški rodoljub je prestali preganjanja za svoje hrvaško prepričanje, temveč širila se bo narodna zavest med Hrvati in srd do Madjarov.
Škof Strossmayer je bil nedavno pri cesarju v zaslišanji, kjer ga je cesar prav milostno sprejel. Med razgovorom mu je razumeti dal, da želi, če bi se škof Strossmayer in ban Hedervary sporazumela in naj bi škof v miroljubnem smislu vplival na razburjeni hrvaški narod. No, o škofu Strossmayerju najhujši njegov sovražnik ne more trditi, da bi bil kdaj narod hujskal, ali celo brez potrebe dražil proti Madjarom. On je le zvest in oprezen pastir svojega naroda, in ga brani tujega nasilstva, kar smatra mož za svojo dolžnost. Da ga Madjari ne morejo in so ga ravno zarad tega pr cesarju očrnili, vidi se iz sprejema v Brodu in iz sedanje novice o zaslišanji; škof Strossmayer bo pa kljubu temu prav lahko spal.
Delegacije so za sedaj svoje delo dokončale. Za sedaj, pravimo, kajti ločili so se delegatje s trdnim prepričanjem, da jih bota vojni minister in minister zunanjih zadev prav kmalo zopet okoli sebe zbrala. Jeden delegatov je to ministru Kalnoky-ju naravnost
povedal, na kar je Kalnoky neki z ramami mignil in dejal: „Jaz še ne vem!" No, da ne v6 še nič gotovega, to mu bode vsakdo rad verjel, kajti kdo bi že danes vedel pri tej homatiji, ktero je kralj Milan napravil, kaj bo jutri. Kolikor se pa po človeški previdnosti soditi dii, je Avstrija pred durmi male mobilizacije, ki bo obsegala, kakor se govori, sledeče vojne kore: 13. v Zagrebu, 7. v Temešvaru, 4. v Budapeštu, 6. v KoŠicah in 12. v Sibinji, ali z drugimi besedami, Avstrija se bode za slučaj, če na Balkanu ne bo miril, na svojem iztoku in jugoiztoku oborožila. Za to se bode pa potreboval izvanredni kredit, kterega morajo delegatje dovoliti. Zarad tega je letošnji sklep delegacije tudi tako polovičarsk, da se o njem ne dii z določnostjo trditi, ali je to sklep ali pa le preložitev. Mudilo se je pa tudi vsem narazen, ker je naš politični položaj tak, da bi delegatje radi prav mnogo vprašali, kako iu kaj je z Balkanom, vlada pa pri najboljši volji ničesa odgovoriti ne more, deloma, ker neče izdati svojih nakan, če bo res kaj potreba, kajti prezgodaj izdan vojni načrt je ravno toliko vreden, kakor zgubljena vojska, deloma pa vlada tudi še sama ne ve, kaj ji bode že jutrašnji dan prinesel. Marsikdo se je že pripravljal na to in ono interpelacijo, od ktere se je nadjal zanimivih podatkov in pojasnil ministra zunanjih zadev. Ko je pa grof Kalnoky rekel, da so naše zunanje razmere na vse strani še vrlo dobre, pri vsem tem bi pa kakoršnih koli natančnejih pojasnil o njih na nobeno stran dati ne mogel, spogledali so se delegatje in se vdali v neizogibljivo. V avstrijski, kakor tudi v ogerski delegaciji, bili so s tem zadovoljni, ter so izrekli sedanji vladi v tem oziru svoje popolno zaupanje. Prav za prav pa je Chlumetzky-jeva zasluga, da je avstrijske delegate pregovoril, da niso svoje radovednosti pasti jeli in z njo vlado v zadrego spravljali. Prav lahko mogoče pa je, da bodo delegacije prav kmalo zopet sklicane.
Na Dunaji živeči Srbje zbrali so se v' nedeljo na skupno posvetovanje, kaj bi glede sedanjega srbskega položaja storili in kako bi na spodoben način izražali svoje sočutje mladi kraljevini. Jako živahno gibanje vidi se že od daleč na Dunajski srbski naselbini, ravno tako živahna bila je pa tudi debata. Konečno so sklenili, da bodo najeli slovesno mašo, da bi se pričeta vojska zmagoslavno izvršila na blagor srbskega naroda in njegovega kralja. K tej slovesni službi božji povabili naj se bodo vsi na Dunaji živeči Srbi. Za mašo bodo naprosili srbskega patrijarha Angjeliča iz Karlovcev, kiv ravno sedaj na Dunaji biva v ogerski delegaciji. če jim Angjelič prošnjo usliši, dobila bode slovesnost še veliko večji pomen. Ob enem izrročili bodo pa kralju Milanu adreso vdanosti, v kteri mu hočejo povdarjati domoljubnost, po kteri se odlikujejo vsi na Dunaji živeči Srbi.
Vnanje države.
Hinavska in potuhnjena je objava, ki jo je srbski minister zunanjih zadev, Gara-šanin, izročil velesilam o napovedbi vojske Bolgarom. Saj je vendar še celemu svetu znano, da je knez Aleksander želel z Milanom skupno postopati in mu je v ta namen poslal posebnega pooblaščenca s prijaznim pismom, kterega pa Milan niti sprejeti ni hotel. Sedaj pa ¿'e izgovarja, da je bil prisiljen Bolgarom vojsko napovedati, ker mu niso dali miru. Vendar se pa srbska vlada nadja, da se bodo Bolgarom oči odprle, da stoji Srbija le na stališču opravičene obrambe in je čast srbske države zahtevala, da se je Bolgarom vojska napovedala, čudno! Kdo pa je kretil na bolgarsko mejo drugi, kakor Srbija s svojimi bajoneti? Nikoli nikjer ni bilo brati, da bi bili oboroženi bolgarski batalijoni srbsko ozemlje napadali, kakor še le sedaj pri Vidinu, ko so med tem Srbi že svojih 300 Bolgarov pobili, če so posamični roparji iz Bolgarske čez
pa gleda, kaj se godi na Hrvatskem in Erdeljskem, kdor posluša, kaj govore druge narodnosti na Ogerskem, kdor pozna korupcijo pri politiški vladi, eno-stranosti v pravosodji, kdor še premisli, kakšna je občna varnost, in kako se množijo izneverjenja, ta bodo lahko uganil, ktera predznamenja misli Trefort.
Madjarsko ljudstvo duševno in gmotno propada, ker se nravno pogrezuje, ker so strast in razuzdanost gospodarji v deželi, ker je ljudstvo zapustilo pravo pot, ki pelje do rešitve. — Stranka, ki je na krmilu, skrbela je egoistično sama za-se, za druge nemadjarske narode pa ni imela druzega, nego bič, podlago vsem državam, pravico, je pa zanemarjala, a zibala se v sanjah madjarske slave. Sedaj se Ogerska pripravlja, da bode obhajala desetletnico Tiszove vlade, bolj sijajne priprave za to ne more biti, kakor je ravno to pismo naučnega ministra Treforta.
Z balkanskega bojišča.
Srbija se je nekje na kompetentnem mestu širokoustila, da si hoče prizadevati po Bolgariji kolikor se bo le dalo zmagoslavno prodirati, ker je tak slavnosten sprevod v sovražnikovi deželi dolžna svoji armadi, da jo ž njim odškoduje za sedanje vojne težave. Stalno pa hoče le tisti del Bolgarije zasesti, brez kterega ji ni več živeti mogoče, ako se sploh hoče na Balkanu ohraniti ravnotežje, ki je zopet za ohranenje miru tako potrebno. Srbija hoče Bolgarom le svojo moč pokazati, nikakor pa ne misli kot sovražnica na Bolgarskem nastopiti.
No, menda tudi prodiranje njeno ne bo tako zmagoslavno, kakor si ga Srbija domišljuje; vsaj včeranji telegram prinesel nam je nekaj, kar je vsemu drugemu bolj podobno, kakor pa slavni zmagi. Srbi so morali teči! Teči pred tistimi Bolgari, ki niti novejših pušek nimajo, temveč še vedno one na kresalo rabijo, kar je opolčencev in prostovoljcev, če bodo še nekaj dni tako zmagoslavno prodirali, bode Evropa pač poprej Bolgare v Belemgradu nego Srbe v Sofiji videla.
Uboga Bolgarija! Ni zadosti, da bi jo Srbi radi raztrgali, so jo tudi Grki jeli pisano gledati. Grški ministerski predsednik Delvannis pisal je poslovniku Khangabeju v Solijo, da naj zahteva strogo opravičevanja od bolgarskega ministra Karavelovega, zakaj da Bolgari prizadevajo ondi živečim Grkom toliko sitnosti in zakaj da bolgarski dostojanstveniki sramote podobe grškega kralja in kraljice.
Srbi so vojnim sporočevalcem strogo prepovedali kake druge sporočila ua svoje časnike pošiljati, kakor tiste, ktere bo srb-ski generalštab potrdil. Kdor bi bodisi pismeno ali brzojavno razglašal nepotrjena sporočila, postavili ga bodo pred vojno sodbo, kjer se mu ne bo dobro godilo. Kakošna da bodo toraj sporočila došla o srbsko-bolgarski vojni si pač lahko mislite. Da se bode pa takoj lahko vsak prepričal, podamo tukaj tak telegram, došel iz srbskega tabora v Oaribrodu na Dunaj 18. novembra. Glasi se: „Po uradnem sporočilu iz Caribroda so Srbje v soboto 14. t. m. Caribrod zasedli in se je že drugi dan v nedeljo vnel hud boj, ki je trajal štiri ure, okoli Trna, kjer so bili Bolgari popolnoma tepeni. Srbi so mesto
Voiki nekaj očenašev za žive in mrtve in za razne potrebe, odpre nekaj papirjev in knjigo, ki je imela napis: „K. k. Verordnungen". Od tii privleče nekaj papirjev. Začne spet:
„Dozdaj, preljubi Volki, slišali ste besede sv. evangelista v blagor vaših duš, zdajTpa vam bom nekaj bral za blagor telesa. Veste, da je na Hrvaškem prikazala se živinska kuga. Čujte tedaj, kako vam je ravnati z živino, da jo obvarujete te bolezni."
In tako začne g. Luka iz debele knjige brati poglavje o živinski klaji, o čiščenji hlevov, o prvih znamenjih živinske kuge itd., in Volki, posebno starejši, poslušali so ga z odprtimi ustmi.
Koncema prečita še dva ukaza, došla od vlade glede nove zemljiščine cenitve.
Potem je bila maša, pel iu služil jo je gospod Luka sam, nikdar ni vabil bližnjih sosedov duhovnov k cerkveni slovesnosti, in še rad ni videl, ako je bil kdo med službo božjo v sakristiji. Na altarji gorelo jo šest sveč, ker več jih ni bilo. Tudi cvetlic nisi tukaj videl, ne svetuikov, ne svetinj. Sploh je bila cerkev pri Volkih po vseh stenah popolnoma gola: podobe in križev pot^in druge ro-
potije, menil je gospod Luka, verne motijo, da ne morejo pobožno moliti. Celo spovednice nisi videl v cerkvi pri Volkih, ker Volčji gospod je le enkrat v letu spovedaval, namreč o Veliki noči, držeč se vestno cerkvene zapovedi; zatoraj je pa gospod Luka le za ta čas postavil spovednico v cerkev, kakor hitro pa je bilo pri kraji z velikonočnim časom, odstranil jo je zopet ter dal jo prenesti pod streho; ker menil je, da ni primerno pustiti spovednice v cerkvi celo leto, da bi morda enemu ali drugemu pri Volkih, zlasti pa ženskam, ktere so povsod pobožnejši, kakor moški, na misel ne prišlo večkrat čez leto ali celo morda vsak mesec k spovedi hoditi, kar je tem nevarnejše, ker taki in take hote zadobiti vse odpustke in potem ni spovedi konca ne kraja; iu skušnja uči, rekel je večkrat gospod Luka, da ravno taki ljudje so najhujši, ki vsak teden k spovedi hodijo. Le na kor poglejmo. Star Volk tii poje in orglja ob enem, drugi Volki in Volkulje po cerkvi za njim. Pojejo pa danes zahvalne pesni v čast svetnikom in svetnicam, pesni, ktere ima stari Nabata — tako so rekli organistu — vpisano v zastarani, že očrneli knjigi, sam on zna brati pisavo, pa saj ni treba tudi brati, zna jih
vse na pamet in tako tudi vsi Volki; danes se posebno pobožno razlega po cerkvi, da se samemu Ben Saruku zdi, kakor bi bil zamaknen v tretje nebesa in si večkrat solze obriše.
Tako je bilo na hvaležnico pri Volkih.
Vili. Katoliški škof.
V srci Evropinem leži preljuba goriška dežela; majhna sicer, a zarad geografičue lege od nekdaj prezanimiva. Proti severu na Tominsko stran mogočno vzdigujejo alpe snežene glave v nebo, pre-romantičen kraj, po vsi pravici imenovan mala Švica. A od Gorice začenja se tudi gorenje-itali-janska nižava, ktero pokrivajo neizmerna žitna in vinska polja, Evropini vrt. Na jug pa goriško zemljo poljubljajo vali jadranskega morja, ki pluska ob sive kraške stene, potem pa na furlansko stran, kakor da bi vso moč izgubilo, se vsakih šest ur leno in mirno zliva čez umazane lagune, dokler se spet drugih šest ur ravno tako tiho povrača proti središču oceana, pustivši Beneškim Gradežanom v polzlem blatu vsakovrstnih rob.
Modro-zelena Soča, ena najlepših vod v Evropi, izvirajoča s pod Triglava, se čvrsto pridrvi z gor,
mejo zahajali, to nikakor še ne more biti „casus belli", kajti roparji so mednarodna last in se prav malo brigajo za državne meje, ako jim niso na osobno korist. Vzrok vojske je ves drug, in sicer ta, da je Srbija sedaj le svoj žolč razlila nad Bolgarsko, ker je le-ta lansko leto srbske ubežnike gostoljubno pod streho sprejela. To je pravi vzrok vojne, pa želja, si nekaj zemlje pridobiti, in nič druzega ne. Dotična nota končuje s sledečimi besedami: „Ob enem mi je čast po ukazu njegovega Veličanstva sporočiti Vam, da je kralj Milan danes prevzel vrhovno po-veljništvo čez srbsko armado in da Srbija nikakor ne namerava dotikati se pravic njegovega Veličanstva sultana. Srbija je vedno priznavala spoštovanje do obstoječih pogodeb in se zarad tega tudi sedaj drži poti, ktero ji čast predpisuje." Da bijihkoklja! Ker so preslabi, da bi se s prvotnim sovražnikom kristjanstva poskusili, napadli so njegovega vazala in si še upajo trditi, da nečejo turškega cesarja oškodovati. To je v resnici Srbov povsem vredno. Kuka-vičnost spravila jih je enkrat že pod nič in jih zna še enkrat. Kakšni pa bodo nasledki tega, kdo bi zamogel danes prerokovati!
Turška mobilizacija je že veliko več vojakov iz Azije v Evropo spravila, kakor je to za strahovanje Srbije, Bolgarije in Grške potrebno ter se človeku nehote misel vriva, da hoče Turčija s tem dokazati svoje zdravje in krepost. In res je sultan zarad tega dokaza ukazal toliko vojakov nakopičiti po Balkanu. Imel je nedavno z ranjkim generalom Köhlerjem razgovor o jakosti evropskih velesil in je general Köhler sultanu in Goltz-paši svoje slabe misli o turški vojski izrazil. „Motite se močno", rekel je sultan, „Turčija je trdneja, kakor se to Evropi dozdeva, kajti ona je edina država, kjer je splošno vojačevanje na pravo in resnično narodno moč oprto. Evropa sploh prenizko ceni mogočni čut mohamedanske vzajemnosti. Cesar je naši vojski tii pa tam primanjkovalo, bili so dobri vojskovodji, česar ji pa še manjka, je pa denar, da bi se mogla izobraževati tudi na tehničnem polji." Kakor se čuje, visoka porta od evropskih velesil, oziroma Berolinskih signatarnih velevlastij zahteva pooblastila, da bi ona sama napravila red po Bolgariji. Velesile pa dobro vedoč, kako da so Turki krvožejni, ji tega pooblastila ne bodo dale, ker ravno niso še pozabile leta 1876, kako je tedaj turška soldateska po Bolgariji grozovito in brezsrčno klala kristjane brez razločka spola, starosti in krivde. Kdor jim je prišel v roke, razmesarili so ga na grozovit način. Evropa neče več enakih prizorov na površje spravljati in prav ima gotovo.
Izvirni dopisi.
Iz Hrenovic. 17. novembra. Martinovo nedeljo smo tukaj obhajali dvojno slovesnost: obhajali smo sv. Martina, varha naše župnije, in imeli novo mašo. Nove maše so redke postale, zlasti tukaj, in to tako pozno v jeseni! Novomašnik jo č. g. Iv. Slavec, rojen v Lipici, stanujoč tukaj, kjer je njegov pošten oče v službi pri c. kr. kobilarstvu. Veselila se je tega dne vsa prostorna župnija in želeli k slovesnosti lepega vremena; in v nedeljo je bilo tudi •vreme toliko vgodno, da smo zamogli obojo svečanost slovesno obhajati. V krasno ozaljšano cerkev se je zbralo toliko ljudstva, da ga ljudje ne pomnijo pri kaki drugi priložnosti; svatje in častita duhovščina so utegnili le z veliko težavo priti v slovesnem obhodu do altarja, ker tesnoba je bila silna. Po odpetem „Pridi sv. Duh" je govornik, preč. gosp. Janez Legat, c. kr. gimn. prof. v Trstu in ob enem
vodja v deškem malem semenišču, v daljšem govoru prepričevalno razlagal poklic mašnikov, njegove težave in veselo stran. Krepki razumljivi glas, tehtne sesede, dobro z izreki sv. pisma podprte, so gladko tekle iz ust preč. gospoda govornika, ter našle zasluženo občno zadovoljnost in hvalo. Po pridigi je bila sv. maša, ktero je gosp. novomašnik s krepkim in milim glasom prav spodbudno opravljal; pa tudi na koru so izvanredno prepevali; pa kaj bi ne? Znani čast. gosp. Mihael Arko, tukajšni duhovni pomočnik, je pripravljal pevce in pevke posebno za novo mašo, in tudi sam pomagal. Tako petje gotovo povzdiguje povsod vsako, posebno cerkveno slavnost.
Ob pol ene je minula cerkvena slavnost in zbrali smo se pri poštenem obedu. Napitnica prva po preč. gospodu dekanu iz Postojne veljala je sv. očetu papežu in presvitlemu cesarju, in druga novomašniku. Napil je g. novomašnik svojemu prvemu učitelju in dobrotniku, preč. gosp. Edvardu Legat-u, c. kr. kaplanu v Lipici, ter domačemu gospodu župniku in slednji premilost. Tržaškemu škofu iu preč. gosp. govorniku, in gosp. novomašnik premil. Ljubljanskemu knezo-škofu in tako naprej, da nam je dan le prehitro minul ter noč nastopila, ki nas je potem tudi spravila na odhod v razne kraje. Eazšli smo se z željo, da bi Bog gosp. novomašnika vodil in ohranil zdravega in stanovitnega v težkem poklicu, ter njegovim še živečim starišem dodelil veselje, gledati marljivo in vspešno delovanje gospoda sina-novomašnika.
Z Unca, 18. novembra. Marsiktera župnija je letos obhajala svojo stoletnico. Tudi Unška župnija je obhajala na Martinovo nedeljo spomin stoletnice, k« je bila vstanovljena. K temu namenu je bila cerkev lepo okinčana in pred vhodom je bil postavljen slavolok s napisom: Slava sv. Martinu in spodaj: Živela stoletnica. Ob 10. uri stopijo slavno-znani govornik prečastiti gospod dekan Janez P o-renta ua lečo, in v lepi in iskreni besedi omenja veselih in žalostnih dogodeb, ktere so se v župniji v tej stoletnici prigodile, potem preide na besede sv. evangelija, in govori od dobrega kvasu, kteremu naj bodo stariši, gospodarji in predpostavljeni podobni , svari pred spridenem kvasu, kterega se dandanes toliko na svetu nahaja. Obilo zbrano ljudstvo je govornika z vso pobožnostjo poslušalo, in marsiktero oko se je posolzilo, kar je očitno pričalo, da kar je od srca prišlo, je tudi-v srca došlo. Potem je prečastiti govornik imel slovesno sv. mašo z asistenco, in na kori se je pela nalašč za to zložena pesem stoletnice. Pri obedu se je spominjal v na-pitnici domači župnik v prvi vrsti Boga, nebeškega očeta, da nam je skazal milost, dočakati stoletnice in v drugi vrsti se je zahvalil prečastitemu gospodu dekanu za njih ljubeznjivost in obilni trud. Popoludne ob 3. uri so bile pete litanije, in cerkev je bila zopet z množico napolnjena. Eazšli smo se z prisrčno željo, da bi naši potomci ravno tako veseli in zadovoljni obhajali drugo stoletnico, kakor smo mi obhajali prvo.
S Krke, meseca novembra. Ker se pogovor navadno z vremenom vpeljd, naj tudi jaz s tem dopis začnem. Bilo pa je vreme zadnje mesece pri nas deževno, kakor povsod, ter nas je pri poljskih delih
zelo zadrževalo. Kar smo otavo pokosili, imeli smo že trikrat povodenj. Tedaj se ni nič dobrega nadejati tudi pri setvi, ki se je po sili v zemljo spravila.
Letina je pri nas srednja; vendar pa še boljša, kakor se je bilo v sredi poletja nadejati. Karun je prav bogato obrodil, le škoda, da tudi jako močno gnjije.
Sedaj pa še nekaj. „Kmet na strelu, polje v plevelu", pravi prislovica. In res nobeden kmet še ni obogatil, kteri je rad na lov hodil. Lov je le ze take ljudi, ki imajo čas, ki imajo s tem le zabavo. Tem tukajšnji poljedelci želimo, da bi se na lovu prav dobro zabavali, pa tudi svoje rokodelstvo večkrat in marljivše izvrševali. Včasih bili so pri nas zajci le po njivah tik in v gojzdih, a sedaj so se vtaborili v sredi obširnega polja, ter jih bode kmalo toliko kakor vrabičev. Po vrtih je škoda, da bi kdo mlada drevesca sadil, saj zajci prej ali pozneje vse objedo in vničijo. Mar li imajo najemniki lova pravico zverijad na stroške kmeta rediti ter se množiti pustiti? Najemnik lova plača le nekaj goldinarjev, kmetu pa je na vse strani veliko škode. Prosimo, povejte nam, mar li ni nobene postave in odškodovanja zarad takega poškodovanja?
Dostavek vredništva: Da, je postava. Vlastnik ali najemnik lova mora dokazano škodo kmetu povrniti, ktera se mu godi po zverijadi. Toraj kakor se sme lastnik lova pritožiti, če kdo nepoklican v njegovo pravico sega, tako se sme poškodovan pritožiti ter odškodovanje tirjati.
kakor devica, dokler se, opustivši otročjo naglost in lahkobo, počasi spametuje in se vedno resnejše, ve-ličastnejše po furlanski nižavi, kakor gospa, morju bliža.
Res, ni je lahko najti dežele, kjer bi se sever iu jug, visoko gorovje iu nižave, celina in morje, na manjšem prostoru tako prijateljsko edinila, kakor na Goriškem. A prav tako je tudi v etnografičnem oziru. Goriško veže dve svetovni plemeni, slovansko, ki se od tu razteza čez Evropo in Azijo do Kam-čatke, in pleme romansko, od tii do Ileraklejevih stebrov; a tudi germansko pleme je, ako prav ne na Goriškem doma, vendar pa Goriškemu sosedno in najbližje.
Rivno zarad lege so na to deželico že od nekdaj mogočni vladarji obračali svojo pozornost. Tu je že rimska ljudovlada vtemeljila mesto Oglej, v Italiji prvo za Rimom, rimske ceste so se tod križale na vse strani in trdnjave varovale vhod v Italijo. Tod lomastili so, ko je začela rimska sila pojemati, divji severni narodi v Italijo iu Rim, z naših Alp od daleč že pozdravljali vabeča polja in vrte, beleča mesta in trge.
A ker je bila Goriška že od starih časov tako
tesno na Rim in Italijo navezana-, ni čudo, da je tudi seme krščanstva bilo prav zgodaj semkaj zaneseno. Sv. Marka evangelist prišel je poslan od sv. Petra v Oglej, tii si izbral Oglejca Ilermagora, ter ga s seboj v Rim peljal, kjer ga je Peter posvetil za pravega škofa Oglejskega. Iz tega mesta pa je luč evangelija kmalo daleč okoli po deželi zasijala. Tudi mučenikov je Oglejska cerkev Kristusu dala , ko so pogani proti kristijanom divjali, veliko imen nahajamo v rimskem martirologiji, a še več, ogromno več jih ne najdemo niKjer zapisanih, njihova imena bode če le objavil sodni dan.
In globoko vkoreniuila, za večno vtrdila se je Kristusova zveličavna vera v naši domovini, čim ljutejši so bili viharji, ki so neprenehoma tod razsajali. In viharji niso nikakor nehali z velikim preseljevanjem germanskih rodov; proti koncu srednjega veka do osemnajstega stoletja strašili so divji azijatski Turki nad dve sto let naše očete, kajti njihovi napadi raztezali so se tudi na Goriško dalje doli v Furlanijo. A ne, da bi zamogli Turki tukaj zatreti Kristusovega imena.
(Daljo prih.)
Domače novice.
(Nekaj o družbi kat. rokodelskih pomočnikov.) Prošnja, ktero je razposlalo katoliško društvo rokodelskih pomočnikov, naj bi se namreč dobrotniki ogreli za lastni dom omenjenega društva, ni bila zastonj : že je jelo kapljati iu tudi mogočen curek v podobi stotaka, ki ga je daroval prečast. gosp. A. Kržič, mislimo, da bode srca (ali mošnje) bolj omehčal. Došel je tudi cesarjev cekin za temeljni kamen z željo, naj bi ta privabil mnogo rumenih bratov.
(Vabilo na Sokolov „jour-fixe"), kteri bode v soboto 21. novembra 1885 v gostilni „Pri Virantu". Spored: 1. Pozdrav čast. gostov. — 2. Nedved : „Bratje v kolo", zbor. — 3. O trdnjavski vojski, posebno o obleganji ali pravilnem napadu trdnjav ali ostrogov. Predava M. J.— 4. Mangold: „Moj dom", zbor. — 5. Komični prizor: „Kočevar na semnji". — 6. Dr. Ipavec: „Na plesu", zbor. — 7. Potovanje po Laškem in bivanje v Neapelji in Rimu. Predava F. D. — 8. Volarič: „Slovenca dom", zbor. — 9. „Ribniški Gregor", burka. — 10. :i: * * „Marjanka", zbor. — Petje izvršuje oddelek slovenskega delavskega pevskega društva „Slavec". — Začetek točno ob 8. uri zvečer. — Z ozirom na mnogovrstni in vrlo zanimiv spored vabi na obilno vdeležbo	reditelj Fran Dežman.
(Narodna čitalnica v Ljubljani.) Vabilo k društveni besedi, ktero priredi narodna čitalnica Ljubljanska v nedeljo dne 22. novembra 1885. Vspored: 1. pl. Raab in Schramel— „Vindobona", putnica; svira vojaška godba. — 2. Gjuro Eisenliut
—	„Spas brodara", možki zbor. — 3. Balfé — „Ciganka", ouvertura; svira vojaška godba. — 4. Stritar — „Pisarjev sin"; govori g. A. Jeločnik.
—	5. Millôcker — Potpourri iz opere „Vojni mašnik" ; svira vojaška godba. — 6. Knahl — „Pihaj vetrič", čveterospev ; pojo gg. Pribil, P e 1 a n, V a 1 e n t a in Pater nos ter. — 7. Eulenberg — „Prvikrat bije srce" ; svira vojaška godba. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Pristop imajo le p. t. društveniki narodne čitalnice.	Odbor.
(Slovensko gledališče) v sredo večer je bilo vrlo kratkočasno, če tudi le primerno polno. Igralci in igralke so si na vso moč prizadevali občinstvo v dobro voljo spraviti, kar se jim je tudi vrlo posrečilo. „Moja zvezda" in „V spanju" sta v resnici veseloigri, ki ste za naše gledališke razmere in za okus našega naroda kakor nalašč, posebno če so uloge v tako vajenih rokah, kakor so bile sinoči one gg. Danila, Kocelj a in S lobodi na, ter gospodičiu Vrtnikove, Zvonarje ve iu Nigri-• nove. Prav bode, če se bo resna doba gledališč-nega življenja, ki smo jo poslednji dve leti posvetili igrokazom in drami, nekoliko umaknila veselejim predstavam veseloigre in tii pa tam tudi burke. Smeli je to za človeško telo, kar je grom za oblačno nebo. Kakor poslednji zjasni nebo, tako prvi vaz-
jasni duhtl. Ergo slovenska talija, ne boj se zdrave burke!
(Imenovanja.) Pri pomočnem uradu tukajšnega c. kr. finančnega vodstva so imenovani gg.: Fridolin Ipavic adjunktom z naslovom vodje po-močnega urada, Franc Savinscheg oiicijalom in ognjičar (Feuerwerker) J. Rot kaucelistora.
(Zgubljeni čevljarski učenec), Matej Vadnjal iz Slavine, je zopet najden.
(O slepcih.) V letu 1884 bilo je na Kranjskem 367 slepcev, in sicer 193 moških in 174 ženskih, na 10.000 prebivalcev pride jih okoli osem. Slepih porojenih bilo je 54, in sicer 34 moških in 20 ženskih ; vsled bolezni oslepelo je 282 oseb, 130 moških in 152 ženskih — in po poškodbi 29 — 27 moških in 2 ženski. Velika večina oslepela je še le kasneje, kar je tudi v razmeri s starostjo slepcev, kajti vseh slepcev pod 20. letom je le 47, in 292 je starih nad 20 let. — V Ljubljani bilo je 28 slepcev, v političnem okraji Postojna 39, v Kočevji 30, v Krškem 31, v Kranji 38, v okraji Ljubljanska okolica 41, v Litiji 25, v Logatci 39, v Radovljici 14, v Novem mestu 23, v Kamniku 36 in Grnomlji 23. („Lj. L.")
(Prusko pokopališče pri Brežicah.) Četrt ure od Brežic pri Zagrebški cesti na levo je visočiua in tam je baje pokopano 3—4 tisoč Prusov. Bili so pri oddelku generala Finka in pri Marxnu na Saksonskem v sedemletni vojski vjeti, šli so preko Brežic v Ivarlovec in na potu jih je umrlo 1. 1758 okoli polčetrt tisočev za grižo, ki je tačas hudo gospodarila. Tako poroča zgodovinar Karol Schmutz na strani 600 svojega zgodovinsko-krajepisnega besednika za Stajarsko 1. 1822. Dopisnik v „Siidst. Post", iz ktere to jemljemo, pravi, da je 1. 1882 iskal v mestnem arhivu v Brežicah, ker Schmutz ni povedal, od kod je to zajel, vendar ni najdel ničesa, ker se je veliko pisem zgubilo iz tega leta. Ali je bilo ravno 3—4 tisoč vojakov ne ve se prav zanesljivo, kajti število je nekako preveliko, a zgodovinsko je vendar-le, da tam počiva daleč od domovine mnogo pruskih vojakov. — Blizo Kamnika je po holmih raztresena županija Tujnice z lepo cerkvijo sv. Ane. Ljudje tudi pripovedujejo, da so to cerkev, romansko stavbo s kupolo, in lepim pročeljem in dvema stolpoma, delali vjeti Prusi. — Nekako verjetno je, ker tam se nahaja hišni priimek pri „Prajzu", a tudi pri „Svabu". Posebno nenavadnega tudi ni, da vjeti vojaki trumama mrjo, saj prinesejo smrtni kal, ki so ga dobili po silnem naporu s sabo v vjetništvo, posebne postrežbe pa tudi nimajo, v bolezni že pregovor pravi: vojsko spremljata lakota in bolezen.
(Velemož iz Slovenske Bistrice), Razvošek, (Raswoschegg), ki je imel vse mesto pod svojo komando, jo je vendar staknil; v soboto 14. t. m. je bil obsojen zarad javnega nasilstva na 6 tednov zapora. Ko je bila namreč 1. junija državna volitev je ukazal zapreti Ludovika Kresnika iz češnjice brez vsacega vzroka, ter ga ni prej izpustil, kakor 2. junija (na dan volitve), ko je osebni vlak v Maribor odšel, da se tako Kresnik ni mogel vdeležiti volitve. — Kdor drugim jamo koplje, sam v njo pade.
Razne reči.
—	Umrl je prem. knez in škof Tridentinski Jan. Ev. Jak. Della Bona, rojen 18. nov. 1814 v Gorici.
—	Mednarodna konferenca na Dunaji za določitev jednotnega glasbenega tona pričela se je 16. novembra. Razun Francoske došli so zastopniki skoraj vseh držav. Francoska vlada se je pa opravičila, da ji zarad tega ni bilo mogoče poslati svojega zastopnika, ker ji je prepozno došla dotična vest. Naučni minister je došle glasbenike prav toplo pozdravil, potem jih je pa na čaj povabil.
—	Hiše po pet gold. ali pa še zastonj. Tako smo brali v „Lj. L." Naj dostavimo, od kod to pride, in p. i. čitatelji bodo gotovo rekli: ne, take hiše nočem, tudi ne, ko bi jo kdo za mano lučal. — Szegedin je pred kacimi šestimi leti voda potopila. Stavili so novo mesto; najprej so svet zasipali in še le po nasipih hiše stavili, med posameznimi nasipi so ostale močarine, hiše tam okoli teh luž so vlažne, nezdrave, nihče ne mara tam stanovati, Szegedina niso zidali posamezni, marveč vsa dežela, tisti, ki so prosili, so dobili posojila, in postavili so hiše, ktere so pa sedaj prazne, kajti po vzvišenih prostorih stojč ali javna poslopja, ali hiše pripravne za trgovino ali obrt. — Madjari so tedaj mesto zidali na stroške vse dežele, ponašali se, koliko premore, koliko stori dežela, nasledek tega pa je, da nihče ne mara stanovati v tem nezdravem ozračji, ni je kupčije itd. In v tem kraji so hoteli
še vseučilišče postaviti, iz tega se vidi, kako Madjari gospodarijo, in kako obračajo deželne prihodke, kaj se bodemo potem čudili, ako so vsi narodi pod ogersko krono nezadovoljni, in previdni rojaki sami prerokujejo deželi, da se bliža razpadu.
Telegrami.
Sofija, 18. nov. (ponoči). Včerajšnja zmaga prinesla nam bo Slivnico oproščeno in pa nevarnost, v kteri je bila Sofija, se bode odpravila; prej ko ne popustili bodo sovražniki pa tudi Dragoman. Srbi so na levem krilu popolnoma, t e p e n i in so jih Bolgari podili. Desno krilo srbsko pa tudi ni bilo bolj srečno; le toliko jo bilo na boljem da ga niso preganjali. Zvečer so Bolgari 17 kilometrov od Slivnice počivali. Vojaki so silno navdušeni.
Sofija, 19. nov. Vsled zasobnih sporočil vdeležilo se jo boja pri Slivnici 80.000 Srbov, drug večji kor pa je hotel Bolgare od strani zajeti, pa mu je nek bolgarski batalijon pot preprečil s tem, da se je z vso silo v Srbe zakadil. Srbi so se umaknili proti Trnu. Takoj na to jeli so se tudi pri Slivnici Srbje umikati. Knez Aleksander stal je sam ves čas v ognji, kar je vojake silno navduševalo. Podpora obstoječa v strelivu in živežu je vedno dohajala. Zguba Srbov je precej občutljiva.
Pirot, 19. nov. (Uradno iz srbskega tabora.) Mejno nas močneje bolgarske čete napadle so v torek pred Slivnico ob skraj-nej levici stoječe naše četo. Boj je bil trdovraten in so so dostikrat kar z nožmi borili, konečno pa smo vendar-le sovražnika odbili. ('? Primeri včeranji telegram. Vr.) Takoj, ko nas je sovražnik napadel, pritisnile so vse druge srbske divizije proti glavnemu bolgarskemu stališču. Boj je trajal ob vstrajnem in hudem pokanji topov in pušek do pozne noči, in so se Srbje v svojih novih pozicijah vzdržali. Zgubili so 60 mrtvih in 300 ranjenih. Bolgarske zgube so neprimerno večje.
Katoliškemu podpornemu društvu v Celji za vzdrževanje dekliške šole šolskih sester
so nadalje darovali, oziroma letnino plačali p. n. čč. gg. udje:
Davorin Jurkovič, kaplan pri sv. Ani, . . .	5	gl.	—	kr.
Miha Zolgar, c. kr. gimn. profesor,.....2 ,,	—	„
Martin Vrečar, posestnik na Pečevniku, . . .	2	„	—	„
Dr. Josip Galč, c. kr. deželne sodn. svetovalec,.	3	„	—	„
Jakob Krušic, župnik v Št. Andražu, ....	2	„	—	„
Izza Drave,.............3	„	—	„
Jožef Jezcrnik (Grenadir), posestnik v Celji, .	4	„	—	„
Neimenovan v Celji..........5	„	—	„
Marija Potočni, posestniea pri Zidanem mostu, .	5	„	—	„
Tomaž Vajda, tajnik okr. glavarstva, ....	2	„	—	„
Blaž Kukovič, kaplan v Loki,......4	„	—	„
Franc Kmecel, posestnik v Celji,.....o	„	—	„
Janez Baloh, posestnik v Celjski okolici, . . .	2	„	—	„
Več neimenovanih,..........5	„	50	„
Bog plati vsem!
T u j c i.
17. novembra.
Pri Maliču: Spitzer, Bohatsch. Nedielka, trgovci, z Dunaja. — Dr. Buchwald, zasebnik; Pavel Palese, inženir, iz Trsta. — Mat. Bradaška, slikar, iz Kranja.
Pri Slonu: Prane Konig; Ana Prosi, pos. kopelišča, s hčerjo; Anton llop, trg. pot., z Dunaja. — Ignacij Lukschitz, trg. pot., iz Brna. — Henrik Back, trgovec, iz češkega. — Franc Fisehbaeh, trg. pot., iz Gradca. — G. Bianchi, trgovec, iz Reke. — J. Mesar, župnik, iz Boh. Bistrice.
Pri Avstrijskem caru: Frane Steininger, ključavničar, iz Bruka. — Josip Riedner, c. k. topn. podčastnik, iz Ljubljano.
Pri Bavarskem dvomi: Josip Mayer, živ. kupec, iz Monakovoga. — L. Kneo, vratar, iz Gradca. — Mat. Florian, c. k. rezervni častnik, s soprogo, iz Beljaka.
Pri Južnem kolodvoru: Olivo Hasso, zasebnik, iz Trsta. — Marija Knoževič, zasebnica, iz Celja. — Franc Jiingst, kemikar, s soprogo, iz Sevnice.
Pri Virantu: ''oslP Steele, c. k. orožn. stražmošter, iu Kopa. — Josip Klun, trgovec, iz ltibnice. — Ana Kovica in Antonija Soverin, zasebnici, iz Cola.
Umrli so:
14. nov. Alojzij Poš, čevljar, 42 let, Poljanski nasip št. 50, vsled katara v črevesu.
V bolnišnici:
13. nov. Jožef Ivanček, gostač, 88 let, Marasmus.
Dunajska borza.
(Telegrafično poročilo.)
19. novembra.
Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka)	81	gl. 95 kr
Sreberna .. 5% „ 100,, (sl6%davka)	82	„	40
4% avstr. zlata renta, davka prosta .	108 „	05 „
Papirna renta, davka prosta . .	99	„	70 r
Akcije avstr.-ogerske banke . .	S02	„	— „
Kreditne akcije . . . .' .	282	„	50
London.......125	„	80
Srebro..... .	—	„	— „
Francoski napoleond......10	„	— „
Ces. cekini.......5	„	98 „
Nemške marke ...	61	„	80
Ozdravlja kakor je razvidno iz zahvalnih pisem j in zdravniških spričeval bolezni v želodcu in !il	bodenje, krč, želodečno in premen-
ra P$ia.vn0 mr2lic°. zabasanje, hemerojide, zlatenico, y Sfepj migreno itd. in je najboljši pripomoček zopei
'HJ	E'iste P" olroc'b.
| Pošilja izdelovntelj po pošti v škatljicah j po 12 steklenic za 1 gld. 36 nove. j Pri večem številu d':bi se primeren odpust.
Cena eni steklenici 10 kr. («osp. Gabrielu Piccoli-ju, lekarju v Ljubljani.
Na zahtevanje potrjujem, da sem Vaš cvet za želodec. kojega deli so mi dobro znani, v velikih slučajih vspešno rabil proti boleznim v želodcu in zlati žili.
Ljubljana, mesee januvar 1884. (17)	Dr. Emil vitez pl. Stoekl,
c. k. vlailni svetovalo: in dežolno-sanitetni poročevalec.
Podpisani potrjuje, da ima želodečna esenca ljubljanskega lekarja Piccoli-ja hitre in prečudne zdravilno moči. Z njo ozdravelo je mnogo ljudi mojo in sosedne župnije; komaj preteče dan, da ne bi kdo prišel k meni, ki me prosi za jedno steklenico želodečno esence, kojih imam vedno nekoliko pripravljenih.
A. Wlassich, župnik-kanonik. Plomin, Primorsko.
Antirrheumon, najboljšo zdravilo proti prehlajenji, kostobolji, hromoti delavnih čutnio, bolečinam v križi in v pršili, prehladnim bolečinam v glavi in v zobeh. Steklenica 40 kr.
Pastile santoninske; (kolesci zoper gliste iz-izkušeno zdravilo zoper gliste, škatljiea 10 kr.. 100 košček. 50 kr. 1000 koščekov 4 gld. 2000 košček. 6 gl. Salicilne pastile proti prehlajenju najboljši
pripomoček proti davici (difteritis), pljučnim, prsnim in vratnim bolečinam, zoper kašelj in hripavost, škatljiea 20 kr.
Zeliščni prsni sirop. Ta iz zdravilnih zelišč izdelani sirop se rabi z najboljšim uspehom proti vsem prsnim in pljučnim boleznim, zasliženju, kašlju, hripa-vosti, dušljivem kašlju itd. Odraščeni naj vzamejo "> do 4 žlico vsaki dan, otroci pa toliko žličic. Steklenic 30 kr.
Tu navedena, kakor vsa
druga zdravila se
zmiraj sveža dobe
v lekarni
G- Fiocoli-ja.
„Pri Angf(.lu"
v TJubljani,
na Dunajski cesti, lcjer se naročila takoj po pošti proti povzetji izvršujejo.


(8)
V Katoliški Bukvami v Ljubljani se dobiva nova knjiga:
STAVBI NSKI SLOGI,
ZLASTI KRŠČANSKI,
NJIH RAZVOJ IN KRATKA ZGODOVINA,
Z DODATKOM
O ZIDANJI IN POPRAVLJANJI CERKVA. V tekstu 145 slik in 40 tabel s 305 slikami.
S p i s a 1 J. FLIS,
špiritual v knezo-škof. duhovenskem semenišči.
Vsa knjiga obsega 83 pol v četvorki in velja 6 gld. 50 ki*.
mnWinnUMM