LJubljana, četrtek 4. maja I939
Cena 2 Din
UpravmStvo. Ljubljana, Knafljeva ö — Telefon št_ 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajsk] *xe 1.
Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št. 190. Računi pri pošt ček. zavodih: LJubljana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg št. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. J, telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Diplomatski obiski
Težišče mednarodnega razvoja je še vedno na diplomatskih obiskih in posvetovanjih, ki zajemajo oba tabora velesil Glavno področje diplomatske aktivnosti je sedaj prostor med Baltikom in Sredozemljem, kjer diplomatski položaj še vedno ni povsem razčiščen, dasi je med tem nastopilo že mnogo novih momentov, ki nakazujejo bližnjo ustaljenost diplomatske igre. Evropska turneja rumunskega zunanjega ministra, ki se bliža po obisku v Rimu s posveti v Beogradu svojemu zaključku, bo gotovo odločilno vplivala na nadaljnji razvoj dogodkov v jugovzhodni Evropi, toda medtem se med Nemčijo in Poljsko zbirajo novi oblaki, ki gotovo ne bodo ostali brez vpliva na položaj v prostoru med Baltikom in Črnim morjem. To pa seveda le še bolj veča zanimanje za diplomatske razgovore, ki so bili ali so še vedno v raznih smereh v teku prav v zvezi z razvojem na tem področju.
Povečana diplomatska aktivnost obeh taborov velesil se je začela takoj po znanih dogodkih sredi letošnjega marca. Sklenitvi angleško-poljske obrambne zveze ter angleško-francoskim jamstvom Rumuniji in Grčiji je vzporedno s pričetkom Gafencove evropske turneje sledil obisk madžarskih državnikov v Rimu. Temu se je nekaj dni nato pridružil sestanek našega zunanjega ministra z italijanskim zunanjim ministrom v Benetkah, ki ga je dopolnil še obisk našega zunanjega ministra v Berlinu. Medtem je rumunski zunanii minister izmenjal svoje misli o novem položaju s poljskim zunanjim ministrom ter z nemškimi, belgijskimi, angleškimi in francoskimi državniki. Ko se je na svojem krožnem potovanju po Evropi ustavil še v Rimu, sta madžarska državnika vodila v Berlinu razgovore z nemškimi državniki. 2e iz uradnih sporočil o vseh teh razgovorih je jasno razvidno, da se je izmenjava misli nanašala predvsem na položaj v prostoru med Baltikom in Sredozemljem. v vseh primerih pa so tudi bila v ospredju nasprotja med velesilami, v katera se večina drugih držav ne želi vmešavati, v kolikor ne zadevajo neposredno tudi njih lastnih interesov. To razliko je seveda danes že marsikje zelo težko postaviti.
V zadnjem času je razvila večjo diplomatsko aktivnost na tem prostoru tudi Rusija. Njen diplomatski zastopnik Potemkin. namestnik komisarja za zunanje zadeve Litvinova, se že nekaj dni mudi v Ankari, od koder ga vodi pot nazaj v Moskvo zopet preko Sofije in Bukarešte, ki ju je obiskal še na potu iz Moskve v Ankaro. Njegova misija je očividno v zvezi z angleškimi pobudami za stvoritev obrambnega bloka na evropskem vzhodu.
S tem pa razni obiski in važni razgovori teh dni še niso izčrpani. Opozoriti bi morali še na obiske raznih gospodarskih misij v tem predelu Evrope, končno pa tudi na obiske vojaških osebnosti. Tako se mudi na primer v Ankari francoski general Wey-gand, Poljska pa pričakuje te dni še drugi vojaški obisk iz sosedne Litve. V zvezi s splošnim mednarodnim razvojem je gotovo tudi obisk šefa nemškega generalnega štaba general Brau-chitscha v Italiji
Lahko si mislimo, da v tej kopici raznih obiskov in razgovorov posameznim izmed njih ni mogoče posvetiti one pozornosti, ki bi jo sicer v manj razgibanem času izzvali. Zato se v srplošnem obeležujejo samo v znamenju vedno ostrejše diplomatske borbe med obema taboroma velesil in se v glavnem v tem smislu presojajo tudi njihova važnost in njihovi uspehi. To seveda ne pomeni, da bi ta ali oni izmed njih ne kril v sebi kakih posebno pomebnih ozadij ali ne metal nove luči na obstoječi položaj. Ako pa glede na to tolmačimo na primer Gafencovo evropsko pot in oba obiska našega zunanjega ministra v Italiji in Nemčiji predvsem kot nov doprinos k splošnemu razčiščenju položaja zlasti na Balkanu, ne moremo že sedaj postaviti povsem točne prognoze glede namena in uspeha madžarskih obiskov v Rimu in Berlinu, v kolikor se ne nanašata samo na odnošaje Madžarske z obema velesilama osi Rim-Berlin, temveč sta v zvezi tudi z nadaljnjim razvojem prilik v Podunavju in soseščini. Gre tu predvsem za mero madžarske pripravljenosti k pobotanju s sosedi, o katerem se že nekaj časa govori.
Po madžarskem obisku v Rimu je ponovno stopilo v ospredje zlasti vprašanje sporazuma med Beogradom in Budimpešto. Ze v Rimu, kakor nekaj dni nato v Benetkah, je bila na obeh straneh z italijanskim pritrjevanjem izražena želja po ureditvi vseh še nerešenih vprašanj med nami in Madžari na osnovi medsebojnega spoštovanja mej in neodvisnosti. Tak sporazum, katerega naravna dopolnitev bi bil enak sporazum med Madžarsko in Rumunijo, bi gotovo mnogo d oprine-
NAPETOST MED NEMČIJO IN POLJSKO SE BOLJ IN BOLJ ZAOSTRUJE
Mrzlično pričakovanje govora, s katerim bo poljski zunanji minister Beck v petek odgovoril na nemške zahteve - Pospešenje angleških pogajanj z Rusijo
London, 3. maja. c. Čimbolj se zaostruje napetost med Poljsko in Nemčijo, ki prihaja do izraza zlasti v tisku obeh taborov, tembolj narašča v Rimu, Parizu in Londonu skrb za bodočnost. Nevarnost evropske krize zavzema zopet resnejše oblike. To priznavajo danes v vseh taborih. To, kar bo povedal poljski zunanji minister Beck v petek v odgovor na nemške zahteve, lahko prinese odločitev na eno ali drugo stran. Namero Becka, da postavi Nemčiji pro-tizahteve, ki naj zagotove pravice Poljske v Gdansku, v Londonu splošno odobravajo. Čeprav ideje poljskega protek-torata nad Gdanskom ne smatrajo baš za najboljšo rešitev, jo sprejemajo kot znak, da je Poljska prešla v diplomatsko protiofenzivo. Listi izražajo mnenje, da sedaj ves svet uvideva, da ni Nemčija edina država, ki ima pravico do življenjskega prostora.
Naraščajoča napetost med Nemčijo in Poljsko je tudi znatno pripomogla k temu, da so se pogajanja z Rusijo kar najbolj pospešila. Kakor zagotavljajo merodajni politični krogi v Londonu, gre zgolj še za vprašanja, ki niso načelnega značaja. V glavnem gre samo še za obliko končnoveljavnega sporazuma. V angleških vladnih krogih so prepričani, da se bo že v par dneh, vsekakor še ta teden dosegel popoln sporazum o vseh še odprtih vprašanjih. Psihološka stran, ki je nekaj časa ovirala pogajanja, stopa vedno bolj v ozadje, ker sedaj tudi ruska vlada priznava, da je šla Anglija s svojimi jamstvi do skrajne meje možnosti.
Z zanimanjem zasledujejo v Londonu stališče Japonske in mnogo znakov kaže na to, da si želi Japonska vlada izboljšanja odnosa je v z Anglijo.
V Parizu docela odobravajo stališče Anglije in zagotavljajo, da se bo Francija pridružila sklepom in ukrepom angleške vlade ter z vsemi sredstvi podprla skupno akcijo za obrambo Poljske, predpostavljajoč, da bo Poljska vztrajala do kraja. Francija sama je popolnoma strnjena. Na zunaj se je to najbolj manifestiralo 1. maja, ko so vsi obrati delali, čeprav je bil ta dan doslej vsa leta delavski praznik. Letos pa so ga sindikalne organizacije same proglasile za delavnik, v Franciji so se združile v enotno fronto vse politične stranke in vsi sloji naroda.
Stališče Italije v nemško-poljskem sporu se kaže vedno bolj jasno. Rimski listi ugotavljajo, da je napetost zelo velika, mislijo pa, da je to predvsem posledica podpore, ki sta jo zagotovili Poljski Anglija in Francija. Poljake svare, naj ne pretiravajo, ker bodo s tem prevzeli nase največjo odgovornost. Izrecno pa podčrta va j o čvrstost osi Rim - Berlin in neomajno zavezništvo Italije z Nemčijo.
Pariške informacije
Pariz, 3. maja. o. Francoski tisk seba-vi skoro izključno z nemško-poljsko napetostjo, ki je prišla po splošnem mnenju
v odločilno fazo. »Journal« poroča iz Berlina, da se napetost med Nemčijo in Poljsko vsak trenutek vidno poostruje. öese ne bo iz nje naglo našel izhod, bo vsekakor nastala hujša kriza, kakor je bila ona v septembru. Nemčija bo vztrajala na svojih in odločno odklonila vse morebitne poljske zahteve. Vendar pa si želi naglih pogajanj s Poljsko bodisi direktno, ali pa s posredovanjem angleške vlade.
Nemška pričakovanja
Berlin, 3. maja. o .Splošno smatrajo, da se nemško-poljski spor čim dalje bolj poostruje. Reakcija v Varšavi na odpoved pogodbe o nenapadanju je mnogo ostrejša, kakor so v Berlinu pričakovali, kar močno pospešuje razvoj nastale krize. Sedaj pričakujejo z veliko napetostjo, ali bo poljski zunanji minister Beck v svojem govoru 5. t. m. označil Gdansk kot poljski življenjski prostor, kakor to napovedujejo poljski Hsti. Nemški tisk je zelo ogorčen zaradi zadržanja angleškega tiska. kateremu očita, da hujska Poljake k pretiranim zahtevam. Istotako obtožujejo v Berlinu francoski tisk, da hujska Poljsko proti Nemčiji.
Madžarske skrbi
Budimpešta, 3. maja. o. Konservativni list »Magyar Nemzeti« je objavil članek polkovnika Tomborja, ki pravi, da je Madžarska v skrbeh zaradi presenetljive poostritve odnosov med Nemčijo in Poljsko, ker je razmerje Madžarske z obema državama zelo prisrčno. Polkovnik Tom-bor pravi, da bi strateški razlogi, zaradi katerih Poljska sedaj noče prepustiti Gdanska Nemčiji, takoj izginili, če bi se Slovaška priključila Madžarski. V tem primeru se Poljski ne bi bilo treba več bati, da bi bila od Nemčije obkoljena,
Gdansk mora dobiti nov statut
Pariz, 3. maja. w. Zanimanje francoskih političnih krogov za nadaljnjo usodo Gdanska je doseglo višek. Kljub vsemu še niso izgubili upanja, za mirno ureditev vprašanja Gdanska. Pravijo, da se mora to vprašanje na vsak način na novo urediti in sicer že zaradi tega, ker je statut svobodnega mesta Gdanska po propadu Društva narodov izgubil svoj pomen. Res je sicer, da je Gdansk po svojem prebivalstvu nemško mesto, na drugi strani pa se ne more tajiti, da spada v tako zvani živ-ljenski prostor Poljske. Zato bi bilo treba najti v interesu miru sporazum, ki bi na eni strani vpošteval narodnostne pravice nemškega prebivalstva, na drugi strani pa omogočal še nadalje poljski izhod do morja preko Gdanska.
Poljska Ima pod orožjem 1,300.000 mož
Varšava, 3. maja. o. Podaljšanje vojaške službe rezervnih oficirjev od 4 tednov na 10 tednov utemeljujejo poljski listi kot varnostni ukrep glede na brzino modernega bojevanja. Poljska mona bih pripravljena za vsako presenečenje. Listi pričakujejo, da bo dobil predsednik republike Mosoicki nadaljnja pooblastila. Besedilo teh pooblastil že izdelujejo z vso naglico v predsed-ništvu vlade. Računajo, da ima sedaj Poljska pod orožjem 1,300.000 mož. Na snočaiji seji vlade so razpravljali o podelitvi diktatorskih pooblastil predsedniku republike.
Soglasje Anglije
Chamberlainove izjave na vprašanja v parlamentu
London, 3. maja. br. Angleška vlada je imela dopoldne že svojo drugo izredno sejo v tem tednu. Seja je trajala tri ure. O njej sicer ni bil izdan nikak komunike, vendar se je iz zanesljivih virov izvedelo, da so razpravljali predvsem o napetosti med Poljsko in Nemčijo ter o pogajanjih z Rusijo. Angleška vlada je odobrila stališče, ki ga je zavzela Poljska do nemških zahtev po Gdansku in po nemškem koridorju preko poljskega koridorja. Tako bo poljski zunanji minister Beck pojutrišnjem podal svoje izjave in predloge za ureditev odnošajev z Nemčijo, popolnoma v soglasju z angleško vlado. Po vesteh iz Pariza je tudi francoska vlada že pristala na izjave, ki jih bo podal Beck na seji poljskega sejma.
Vlada je na svoji današnji seji dalje ugotovila, da so pogajanja z Rusijo že znatno napredovala. Lord Halifax je v tej zvezi poročal o svojih razgovorih, ki jih je imel večraj s fracoskim poslanikom Corbinom. Na seji vlade so pred-
vsem določili glavne poteze odgovora, ki ga bo Anglija dala na ruske predloge. Ta odgovor bo angleška vlada še ta tsden po svojem poslaniku v Moskvi Seedsu sporočila ruski vladi.
Halifax v avdienci
London, 3. maja. br. Angleški vladarje sprejel danes v avdienco zunanjega ministra Halifaxa, ki mu je poročal o mednarodnem političnem položaju in nekaterih problemih v zvezi z bližnjim potovanjem kraljevske dvojice v Kanado in Ze-dinjene države.
London, 3. maja. AA. (Reuter) Zgornja in spodnja zbornica sta soglasno sprejeli adreso, ki jo bodo izročili kralju Juriju VI. o priliki njegovega obiska v Kanadi in Zedinjenih državah.
Angleška pripravljenost
London, 3. maja. br. V vojnem ministrstvu je bil danes definitivno dovršen no-
sel k oomirjenju v podunavskem bazenu. Berlinski razgovori našega zunanjega ministra in oni madžarskih državnikov so nedvomno pripomogli k nadaljnjemu razčiščenju položaja, podrobnosti pa še vedno niso znane.
Obisk madžarskih državnikov v Berlinu pa je obrnil pozornost mednarodnih krogov tudi na Slovaško. Nekatera poročila so govorila o madžarskem prizadevanju, ki v ostalem ni nobena tajnost več, da bi Slovaška zamenjala svod nemški Protektorat z madžarskim. Da goje Madžari res take želje, je razvidno med drugim tudi iz pisanja madžarskih listov in nedavne izjave biv-
šega madžarskega ministrskega predsednika grofa Bethlena. Slovaški problem torej vsaj za Madžare ni še definitivno rešen in verjetno je, da bo Slovaška po madžarskem prizadevanju še večkrat v ospredju mednarodne pozornosti. Obiski madžarskih državnikov so to vprašanje sprožili, niso ga pa razčistili. Po teh obiskih je jasno samo to, da se je Madžarska predvsem iz hvaležnosti za svoje dosedanje uspehe dokončno odločila navezati svojo uEodo na najtesnejše prijateljsko sat-delovanje z osjo Rim-Berlin. To pa pomeni razčiščen j e vsaj v splošni evropski politiki.
vi mobilizacijski načrt. Po tem načrtu bo mogoče ob izbruhu vojne postaviti proti sovražniku najmodernejšo opremljeno vojsko, ki bo štela 400.000 mož ter 6 000 letal. V treh nadaljnjih tednih bo angleška armada na frontah lahko narastla na milijon ljudi.
★
Angleški odgovor Moskvi sestavljen
London, 3. maja. AA. (Reuter). Vlada se je sestala danes na svojo drugo sejo v tem tednu. Na njej so razpravljali o mednarodnem položaju, zlasti pa še o stališču Poljske do nemških zahtev in ponudb. Poleg tega je lord Halifax podal poročilo o pogajanjih z Rusijo. V dobro obveščenih krogih pravijo, da bodo morda danes na seji vlade tudi že sestavili besedilo angleškega odgovora Moskvi in da bo odgovor obenem z novimi navodili angleškemu veleposlaniku poslan v Moskvo še ta - teden.
Današnji listi posvečajo v uvodnih člankih največjo pozornost razgovorom z Ru-
sijo. kaJkor tudi nemško-polj?kim odnoša*-jem. »News Chroniclec in »Daily Telegraph« izražata nezadovoljstvo, češ da pogajanja z Rusijo potekajo tako počasi.
London, 3. maja. w. Po neki vesti »Daily Heralda« bo Poljska pričela z Rusijo po-sebng, pogajanja, za katera je bil že son-diran teren. Baje namerava Poljska skleniti z Rusijo posebno pogodbo, iz katere pa bi bile izključene medsebojne vojaške obveznosti.
London, 3. maja. o. »United Press« poroča, da temelje novi predlogi Rusije za zaključitev zveze z Anglijo in Poljsko na naslednjih točkah:
1.	Anglija, Francija in Rusija naj sklenejo tristransko zvezo, na podlagi katere bi si vse tri države v primeru vojne nudile medsebojno popolno in vsestransko pomoč.
2.	Ta zveza naj bi se izpopolnila z vojaško konvencijo, ki naj bi določila način vojaške pomoči.
3.	Vse tri države naj bi objavile skupno izjavo o jamstvu vzhodnim evropskim državam od Vzhodnega do Črnega morja. Ta jamstva bi se podala Finski, Estonski, Letonski, Litvi, Poljski in Rumimi ji.
Ribbentrop obišče Italijo
Doseči hoče skupen nastop Italije in Nemčije v poljsko-nemškem sporu — Takojšen odgovor Becku
Berlin, 3. maja. AA. (DNB). Iz dobro poučenih krogov se je zvedelo, da bo nem. ški zunanji minister v. Ribbentrop v četrtek zvečer odpotoval v Italijo, kjer bo ostal več dni. Splošno prevladuje prepričanje, da se bo nemški zunanji minister za časa tega svojega obiska v Italiji raz-govarjal z italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom.
London, 3. maja. AA. Reuter poroča iz Varšave: V Varšavi smatrajo, da so vprašanja glede Gdanska in Poljske glavna vprašanja, o katerih želi nemški zunanji minister v. Ribbentrop razpravljati z grofom Cianom. Verjetno je, da se bosta grof Ciano in v. Ribbentrop sestala v Rimu tistega dne, ko bo poljski zunanji minister Beck odgovarjal Hitlerju v poljskem sejmu, to je v petek. Na ta način ne bo izgub-
ljenega dosti časa za reakcijo držav osi Rim-Berlin. Brez dvoma je, da bo Nemčija vsako poljsko zahtevo glede Gdanska naj. odločnejše zavrnila, ker se Nemčija opira na Mussolinija in na njegov pomoč, ki jo glede tega vprašanja nudi nemškemu raj-hu,
London, 3. maja. AA. (Reuter) Iz Rima poročajo: Sestanek med Ribbentro-pom in grofom Cianom bo na jezeru Como v severni Italiji.
Italijanski obisk v Egiptu
Kairo, 3. maja, AA. (Reuter). Libijski guverner maršal Balbo se pripelje 7. maja v Kairo. Italijanski poslanik v Kairu je poslal britanskemu poslaniku vabilo na večerjo, ki jo priredi maršalu Balbu na čast
Anglija ponuja tudi Nemčiji jamstveno izjavo
Angleška vlada je včeraj pristala na odgovor, ki ga namerava Poljska v petek dati Nemčiji
London, 3. maja br. V spodnji zbornici je laburistični poslanec Arthur Henderson pred prehodom na dnevni red zastavil mi. nistrskemu predsedniku vprašanje, ali je angleška vlada pripravljena na Hitlerjeve obtožbe o obkolitvi Nemčije dati Nemčiji podobne garancije za nedotakljivost njenih meja, kakor jih je dala Poljski Henderson je pri tem opozoril na Roosevelto-vo poslanico, v kateri se je ameriški pre-zident izrekel za medsebojna jamstva.
Ministrski predsednik Chamberlain je v svojem govoru opozoril na izjave, ki jih je o tej stvari dal že pred kratkim. Trditve, da namerava Anglija organizirati evropske narode za obkolitev Nemčije, so izvite iz trte. Velika Britanija je pripravljena v smislu RooSeveltovih predlogov, pristati na to, da se vzajemno podajo nenapadalne izjave med v^emi prizadetimi državami. Angleška vlada je pripravljena proučiti in eventualno sprejeti vsak tak predlog.
Posebej pa moram ugotoviti, je dejal Chamberlain, da garancije, ki so bile dane
Poljski in ki so se naknadno razširile v sistem vzajemnih obveznosti med Anglijo, Francijo in Poljsko, po svojem duhu nika_ kor niso nasprotovale angleško-nemški pomorski pogodbi in tudi ne poljsko-nemške-mu nenapadalnemu paktu.
Na vprašanje nekega drugega poslanca, kaj je vlada ukrenila glede na nemško odpoved pomorske pogodbe iz leta 1935., je ministrski predsednik dejal, da angleška vlada skrbno proučuje odpovedno noto.
Državni podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve Buttler pa je na neko vprašanje dejal, da se angleške garancije za Grčijo in Rumunijo nikakor ne bodo razširile v medsebojne obveznosti vseh štirih vpoštev prihajajočih držav.
Po vesteh nekaterih listov je angleška vlada že včeraj poslala v Berlin noto, v kateri je sporočila nemški vladi, da je prejela odpoved pomorske pogodbe iz leta 1935. Glede odpovedi same še ni zavzela nikakega konkretnega stališča.
Nemčija snuje blok
nevtralnega severa
Ponudba nenapadalnih pogodb nordijskim državam
Helsinki. 3. maja. AA. (DNB) Listi poročajo, da je nemška vlada ponudila Danski, Norveški, Švedski in Finski pogodbo, ki se nanaša na gotova jamstva. Pogajanja o tem predlogu so se že začela. Ni še znano stališče severnih držav, ve se le, da proučujejo z največjo pozornostjo omenjeni predlog.
Stockholm, 3. maja AA. (DNB) Jutranje časopisje poroča, da je Nemčija ponudila severnim državam nenapadalni pakt. Vsi listi naglašajo, da je ta ponudba v soglasju z izjavami, ki jih je kancelar Hitler podal v svojem zadnjem govoru.
Stockholm, 3. maja. AA. Stefani) Večina današnjih listov komentira poročilo iz Berlina, po katerem nemška vlada stremi za tem, da sklene nenapadalno pogodbo s severnimi državami. Liberalni list »Stockholm Tindingen«, ki izraža, kakor se zdi, mnenje švedske večine, trdi, da se podobni pakti ne zde niti malo koristni, ker je Švedska že odgovorila Nemčiji, da se ne čuti ogrožene, na drugi strani pa je njena volja po nevtralnosti tako močna in lojalna, da bi bilo smešno misliti, da bi se Švedska nameravala pridružiti pro-tinemški zvezi. Iz poročila dopisnika agencije Havas siedi, da doslej še ni bilo
nikakih pogajanj v tej smeri. To vprašanje za sedaj še samo proučujejo.
London, 3. maja. AA Reuter poroča iz Berlina: V Berlinu so danes izjavili, da se Nemčija prizadeva za ustanovitev »nevtralne fronte« v severni Evropi. Glede na to je Nemčija že stopila v stik z Norveško. Švedsko in Dansko ter prevladuje mnenje, da se bodo začela pogajanja tudi z Estonsko, Litvo in Letonsko.
Berlin, 3. maja. o. V zvezi z vestmi o nemški ponudbi skandinavskim državam za zaključitev pakta o nenapadanju, je bilo opoldne objavljeno naslednje službeno poročilo:
■»Nemška vlada je sprejela finsko-švedski predlog- o izpremembi sporazuma o Alandskem otočju v tem smislu, da se južni del tega otočja utrdi in izvrše na njem vojaški obrambni ukrepi. Nevtralnost švedske m Finske v primeru vojnih zapletijajev na Vzhodnem morju je razumljiva sama po sebi.
Stockholm, 3. maja. AA. (Reuter) Potrjuje se vest, da se bodo danski, finski, norveški in švedski zunanji minister sestali 9. L m. v Stockhohnu, da prouče položaj, nastal po nemških predlogih za sklenitev nenapadalnih paktov s severnimi dHfcavami
Kralj Jurij VI. odpotuje v soboto v Ameriko
Prvi obisk angleške vladarske dvojice v Kanadi in
Zedinjenih državah
London, 3. maja. br. Priprave za potovanje kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete v Kanado in Zedinjene države so malone že dovršene. Kralj in kraljica bosta odpotovala iz Londona v soboto dopoldne. Preko oceana se bosta peljala s parnikom »Empress of Australia«. Na poti ju bo spremljalo nekaj manjših vojnih ladij. V Kanadi, kakor tudi v Zedinjenih državah, kjer se bosta mudila skoraj pet tednov, jima pripravljajo nadvse svečan sprejem.
O potovanju angleškega kralja in kraljice v Ameriko je bilo danes govora tudi v gornji in spodnji zbornici. Obe zbornici sta soglasno sklenili nasloviti na vladarja tik pred njegovim odhodom vdanostno -adreso. Pri debati o adresi je imel ministrski predsednik Chamberlain govor, v katerem je dejal: Nj Vel kralj in kraljica bosta odsotna več tednov, toda njuno potovanje bo izzvalo v Kanadi in Zedinjenih državah, kakor kažejo vsa poročila, veliko zadovoljstvo in zadoščenje. Utrdilo bo še bolj tesne vezi med našim domionom in angleško domovino. Tudi obisk v Zedinjenih državah bo velikega pomena. Predvsem moram naglasiti, da bo to prvi obisk angleškega vladarja v "VVashingtonu. Odnosa j i med Veliko Britanijo in Zedinjenimi državami so že dolgo časa posebno prisrčni in so osnovani na trdnih realnih temeljih Nas ne veže le skupni jezik, nego nas vežejo tudi skupni ideali in tradicije
Potovanju angleškega vladarja v Zedi-
njene države pripisujejo nekateri listi tudi poseben politični pomen. 2e danes je odpotoval v New York državni podtajnik za zunanjo trgovino sir Hudson, ki so mu bile v zadnjem času poverjene tudi posebne politične misije. Angležem je še v dobrem spominu njegovo krožno potovanje po vzhodni Evropi in Baltiških državah, kjer je dosegel nesporno velike uspehe. Hudson bo 12. maja v NewYorku normalno otvoril angleški paviljon na tamkajšnji svetovni razstavi. Njegovo potovanje pa je po zatrjevanju angleških listov v tesni zvezi z obiskom angleškega vladarja v Washingtonu.
Hudsonova pot v Ameriko
London. 3. maja. AA. Angleški minister za prekomorskc trgovino Hudson je odpotoval danes v Zedinjene države kot uradni zastopnik angleške vlade in se bo tam udeležil newyorške svetovne razstave.
časopisje poroča, da bo imel Hudson o priliki svojega obiska v New Yorku razgovor z ameriškim zunanjim ministrom Cordellom Hullom in s Harry Hopkinsom.
Portugalsko odlikovanje angleškega kralja
Lizbona, 3. maja. AA. Predsednik Portugalske je odlikoval o priliki stoletnega prijateljstva in zavezništva med Veliko Britanijo in Portugalsko angleškega kralja Jurija VI. z redom velikega križa treh največjih portugakkih odlikovanj.
Za milijon ton novih
angleških vojnih ladij
Splovljenje nove 35.000 tonske vojne ladje „Princ of Wales" — Brodovje se bo pomnožilo za 120 edinic
London, 3. maja. AA. (Reuter). Danes so spustili v morje eno najhitrejših ladij na svetu »Princ ob Wales«. Kumica je bila. princesa Elizabeta. Pri slovesnosti je bilo navzočnih več tisoč ljudi. Ladja ima 35.000 ton. oborožena je z 10 topovi kalibra 14 palcev, ki so nameščeni v treh stopih, s 16 manjšimi topovi kalibra 5 palcev in enim topom kalibra 4 palce, ki so postavljeni v osmih stolpičih. Razen teh ima večje število manjših topov. Hitrost nove ladje drže v največji tajnosti, smatrajo pa, da je mnogo večja kakor ladje »Nelson« namreč nad 23 vozlov. Ladjo varujejo posebni oklepi pred sovražnimi topovskimi kroglami.
Liverpool, 3. maja br. Angleški listi objavljajo v zvezi s splovitvijo oklopnice »Princ of Wales« daljša poročila o obnovi ang'eäke vojne mornarice. Vrhovno poveljstvo vojne mornarice je sklenilo oja-čiti vojno brodovje za večje število ladij s skupno toniažo 950.000 ton Nove ladje deloma že grade. Nekatere starejše ladje modernizirajo. V gradnji in v načrtih je 9 oklopnih vojnih ladij. 6 matičnih ladij za letala, 25 križark 40 torpedovk, 24 pomožnih ladij. 3 minonosci. 15 podmornic in še večje število manjših vojnih ladij. Konec tega meseca bodo pričeli hkratu graditi 20 pomožnih ladij po 900 +on. ki bodo v primerni vojne dodeljene trgovinski mornarici kot zaščitne edinice.
Z gradnjo pomorskega topništva in drugih priprav je sedai zaposlenih 28 angleških podjetij. Še pred tremi leti so bila le tri. Doslej so izdelati že 2-000 topov, s katerimi bodo v primeru vojne opremil' trgovske ladje. Za vojno mornar,co je bilo izgrajenih tudi 800 protiletalskih topov najnovejših modelov.
V zvezi s tem je zanimivo opozoriti tudi na razmerje ©klopnega vojnega ladjevja Nemčije in Anglije. Angleži imajo 15 edink po 31 do 42 tisoč ton Nemci 5 do 30 tisoč ton. V gradnji je 9 angleških edinic po 40 tisoč ton in 3 nemške po 35 tisoč ton.
Francosko brodovje
zapustilo Gibraltar
Gibraltar, 3. maja. AA. (Reuter). Vse francoske vojne ladje, ki so bile še v gi-braltarskem pristanišču, so odplule danes zjutraj iz Gibraltarja deloma na vzhod, deloma na zapad
Obiski angleških
in francoskih ladij
Cherbourg, 3. maja. br. V Cherbourg so danes pripluli štirje angleški rušilci. Obisk angleških vojnih ladij bo trajal teden dni.
Kakor poročajo iz L'zbone, sta prispeli tja dve francoski oklopni vojni ladji. Portugalci so francoskim mornarjem priredili zelo svečan sprejem.
Izgoni Nemcev
iz Anglije
London, 3. maja. br. V zadnjem času je angleška policija skrbno nadzorovala večjo skupino Nemcev, ki so kot novinarji ali kako drugače delovali v Angliji. Na predlog policije je angleška vlada sedaj sklenila izgnati iz Anglije okrog 50 narodno socialističnih Nemcev. Doslej so bili izgonski odloki dostavljeni že 17 osebam, med njimi tudi baronici Kirchstein, ki se je dolgo časa gibala v najuglednejših londonskih krogih.
Zaščitni zakoni na Nizozemskem
Amsterdam, 3. maja AA. (DNB): Ho-landska vlada je poslala parlamentu zakonski načrt o zaščiti javnega reda. Načrt določa nove kazenske ukrepe za tiskovne prestopke. Po zakonskem načrtu bo vsaka netočna obtožba proti vladi aili javnim ustanovam -kaznovana z zaporom ali pa globo. Podobne kazni bodo za javne žalitve skupi-
ne prebivalcev. Če bi se delikt ponovil se listi lahko ustavijo za 6 mesecev. Dalje je vlada odkazala parlamentu zakonski načrt o razširjanju določil o veleizdaji Vsakdo, k' bi siku šal ustvariti prepričanje, da mora vsa Holandska ali pa kateri njen ded priti pod oblast druge države, bo kaznovan z ječo do pet let.
GaSancu odpotoval iz Rima
Rim, 3. maja. o. Rumunski zunanji minister je obiskal danes italijansko aero-tehnično središče Vidonio. Novinarjem je izrazil svoje zadovoljstvo, da si je mogel ogledati vse moderne ustanove, ki jih je ustvaril fašistični režim ter je izjavil, da bo v septembru ponovno prišel v Rim. Gafencu je nocoj odpotoval v Bukarešto ter se bo med potjo ustavil v Beogradu.
Chamberlain o Gafencovem obisku v Londonu
London, 3. maja. AA. (Reuter) Na vprašanje o nedavnih razgovorih z ru-munskim zunanjim ministrom Gafencom je Chamberlain izjavil, da je bila vlada zelo srečna, da je lahko sprejela v Londonu rumunskega zunanjega ministra. Kakor je že komunike poudaril, je dal ta obisk dobrodošlo priložnost za izmenjavo misli med Gafencom in Halifaxom ter drugimi zastopniki britanske vlade. Sestanke sta karakterizirala kar največja iskrenost in prisrčnost. Obe stranki, je poudaril Chamberlain. sta naglasili enakost stališč glede vseh perečih problemov.
Povečanje rumunskega izvoza v Anglijo
Bukarešta. 3. maja br. Angleško-rumun-ska gospodarska pogajanja se zmerom bolj imtezivno razvijajo Angleška delegacija je prejela danes iz Londona nova navodila, po katerih naj bi se ustanovila v Bukarešti posebna angleška trgovska družba, ki naj bi skrbela za čim tesnejše gospodarske odnošaje med Rumunijo in Angl jo. Družba naj bi ne de'ovala zgolj kot posredovalka med angleškim in rumunski m gospoda ret vom. temveč naj bi skrbeia tud11 za povečanje rumunskih produkcijskih presežkov im njihov izvoz v Anglijo.
Belgijsko zlato se seli v Ameriko
Cherbourg, 3. maja A A (Havas): Oceanski parniik »Queen Mary«, ki je namenjen v New York, je danes popoldne vkir-oal v tukajšnjem pristanišču 100 zabojev zilata belgijskega porekla. Pošiljka zlata je namenjena zveznn rezervni banki Zlato je vredno 145 milijonov frankov.
Nov oddelek v ameriškem vojnem ministrstvu
Washington, 3. maja. AA. Snoči se Je vrnil iz Hydeparka predsednik Roosevelt v Washington in se takoj odpeljal v Belo hišo. Na povratku je izjavil novinarjem, da je ustanovitev novega oddelka v vojnem ministrstvu, namreč oddelka za Karibsko morje, zahtevala potreba po ojačenju ameriških obrambnih oporišč. Ustanovitev novega oddelka v vojnem ministrstvu je rezultat dveletnega proučevanja razmer. Pobudo za raziskovanje teh razmer je dal lani meseca februarja, ko se je udeležil pomorskih vaj ameriškega brodovja Nadalje je Roosevelt izjavil, da nima o govoru kancelarja Hitlerja v nemškem državnem zboru ničesar povedati.
Letalski napad na čungking
Cungking, 3. maja. AA. Danes je 27 japonskih letal bombardiralo mesto Čungking. ki je sedež Cangkajškove vlade. To je bilo prvo bombardiranje öungMnga po 15. januarju. Kitajska letala so se postavila v bran.
INSERIRAJTE V „JUTRU"?
Beležke
Ban dr. Napačen
v severnih srezih
Na svojem inšpekcijskem potovanju po severnih predelih Slovenije je L^an d- "-1-tlačen v torek popoldne prispel iz mera v Ormož. Svečani sprejem .1 pred občinsko hišo, v uradnih prostorih občine pa je potem g. ban sprejemal de-putacije.
Včeraj dopoldne je ban dr. Natlačen iz Svetinj, kjer je prenočil, prispel v Slovensko Bistrico Tudi tu je dal njegov obisk povod za lepe narodne in državne manifestacije. V zahvali za sprejem je dr. Natlačen poudaril, da je prebivalstvo s svojo udeležbo hotelo dati izraza udanosti, zvestobi in ljubezni do naše skupne domovine, kraljevine Jugoslavije Izrazil je željo, naj bi njegov obisk še pripomogel k utrditvi neomajne narodne in državne zavesti med prebivalstvom, zlasti tudi med šolsko mladino.
V	občinski hiši je ban dr. Natlačen tudi v Slovenski Bistrici sprejemal deputacije.
Opozicijska posvetovanja v Beogradu
Včeraj so se v Beogradu nadaljevali raz. govori med predstavniki JNS in vseh skupin združene opozicije. Sloneli so na poročilih, ki sta jih podala glavni tajnik JNS dr. Krämer o svojem ponedeljskem razgovoru z dr. Mačkom in pa posebni odposlanec dr. Mačka dr. Subašič, ki se tudi mudi te dni v Beogradu. Včeraj opoldne se je poleg tega sestal izvršni odbor Davidovi-čeve demokratske stranke. Sestanku je po dolgem času spet predsedoval predsednik stranke Ljuba David ovič, ki je bil več mesecev bolan, a je sedaj popolnoma okreval.
Dr. Korošec o delu
patriar' Gavrila
V	nedeljo je bilo v prosto, .n beograjske patrijarhijske palače svečano kosilo, ki ga je predstavnikom najvišjih civilnih oblasti in ustanov priredil patriarh Gavrilo, kakor je to običaj že več let Po patriarho-vem govoru se je dvignil predsednik senata dr. Anton Korošec, ki se je zahvalil v imenu udeležencev. Kakor posnemamo po beograjskih listih, je med drugim dejal:
»Dovolite ml, da se vam zahvalim v Ime-n" vseh, ki so danes sedeli za to gostoljubno mizo. Prav tako vam izražam v imenu nas vseh naše srčno spoštovanje in občudovanje. Vi dajete s svojim delom zgled, ki se mu divimo vsi. Občudujemo pa tudi vašo ljubezen in vašo skrb. ki jo posvečate blaginji srbske pravoslavne cerkve. Divimo se tudi vaši ljubezni, s katero služite kralju in domovini, ljubezni, ki jo neprestano prepovedujete. Prosimo vas, da podvojite in potrojite molitve za blagor naše države. V tem imenu vam želim dolgo življenje.«
Iz glavnega glasila
politike dr. Mačka
»Hrvatski dnevnik« posveča svoj včerajšnji notranjepolitični uvodnik zopet pogajanjem med predsednikom vlade in dr. Mačkom. List pravi, da je registriral vse vesti v zvezi s komunikejem o zaključku zagrebških razgovorov, in nato nadaljuje:
»Pri tem se nismo spuščali v nobene kombinacije, ker se bo itak vse o pravem času izvedelo. Ob tej priliki pa ni napačno, če se malo spomnimo dogodkov v preteklosti. Nekaj iet sem je že sporazum geslo skoraj vseh strank v naši državi. O sporazumu govore vsi in vsi tudi zatrjujejo. da so za sporazum Za sporazum je bil dr. Milan Stojadinovič, in njegova »Samouprava« je polnila svoje stolpce z dokazovanjem, kako je tudi ona za sporazum. Kadar pa je bilo treba z dejanji dokazati dobro voljo, smo vedno opazili izmikanje. Spominjamo se še Markovega protokola, ki naj bi oblažil režim na Hrvatskem. To, kar je bilo vnešeno v ta protokol, je bilo nekaj tako naravnega, da je bila sramota, kaj takega sploh pismeno ugotavljati. In vendar vemo. da je bil celo ta protokol samo kos mrtvega papirja in da je bila onemogočena izvedba še tistih malenkosti, ki jih je predvideval Markov protokol. Zato so danes za nas zanimiva in stvarna samo dejanja. Mi sodimo ljudi po njihovih delih.
Inozemski tisk je zelo pravilno ugotovil potrebo rešitve hrvatskega vprašanja kot pogoj za potrebno notranjo konsolidacijo države v teh težkih časih. Zato je sprejel tudi z velikim zadovoljstvom na znanje vest o zaključku razgovorov v Zagrebu in pričel z velikim optimizmom gledati na bodočnost skupne domovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Iz daljine gledajo ;rV.i naše stvari mogoče bolje kakor mi, M se nas neposredno tičejo Zato bi morali temu primerno vplivati ti glasovi tujega tiska na vse nas,«
Poljsko voiaško glasilo o Gdansku
»Poteka Zbrojna«. glasilo po'jskih vojaških krogov, takole opisuje poljsko stališče v gdanskem vprašanju:
»Kako naj izročimo svoja pljuča, svojo naravno prometno luko komu drugemu? Polonizacije Gdanska ni mogoče preprečiti, zato bodo vsi poskusi germanizacije svobodnega mesta in njegove okolice brezuspešni. Usodo Gdanska določa narava sama. Omiljen j e napetosti v tem vprašanju je odvisno samo od Nemčije, ki se mora svojemu stailišču. kakor je bilo naznačeno pretekla petek, odpovedati. Se le potem bodo mogoča pogajanja za mirno ureditev vseh vprašanj, ki nas še ločijo od Nemčije.« |
Nemški napadi na Anglijo zaradi izgona Nemcev
Na kratko smo v »Jutru« že poročali, da so angleške oblasti izgnale iz Anglije več voditeljev tamošnjih nemških narod-no-socialističnih organizacij. Ta ukrep je izzval v nemškem tisku vihar ogorčenja. To je tem bolj razumljivo, ker so med izgnanimi Nemci tudi dopisniki vodilnih nemških listov. »Voelkischer Beobachter« piše o izgonih med drugim:
»Zadnje dni Je opažati širom Anglije pravi val protinemškega terorja, ki se znaša nad vsemi Nemci, naseljenimi v Angliji. Posebno brutalni so pristaši konservativne stranke, ki groze, da bodo v bodoče s silo razbili vsako zborovanje nemških državljanov na angleškem ozem-
Madžarski parlament bo v kratkem razpuščen
Predsednik vlade grof Teleky o uspehu svojega obiska v Berlinu — Poglobitev odnošajev z Nemčijo
Budimpešta, 3. maja a Ob 9. dopoldne sta se predsednik vlade grof Teleky in zunanji minister grof Csaky vrnila iz Berlina v Budimpešto.
Grof Teleky je po svoii vrnitvi izjavil, da njegov obisk v P-	"e pomeni po-
sebnega dogodka, kr	'-i maržarskih
državnikov v Berlini	u postali po-
sebno izza časa min. t odsednika Göm-bösa običajni. Namen sedanjega obiska v Berlinu je bil navezati osebne stike med madžarskimi in nemškimi državniki, da bi se na ta način še bolj poglobilo obstoječe prijateljstvo. Vračam se iz Nemčije z najboljšimi vtisi. Kancelar Hitler, nemška vlada in vse berlinsko prebivalstvo so mi priredili najiprisrčnejši sprejem ter na ta način podali lep dokaz, kako prijateljski so odnošaji med Madžarsko in Nemčijo. Razovori, ki sva jih imela z nemškimi vodilnimi osebnostmi, so se nanašali na vsa vprašanja, ki zanimajo obe državi. Potekali so v duhu medsebojnega zaupanja in popolnega razumevanja za medsebojne koristi, prav tako pa tudi za koristi zavezniških in prijateljskih držav. Razpravljali smo o možnostih za dosego pravičnega miru. ter o zbližan ju in čim boljšem medsebojnem razumevanju med narodi v Podunavju. Odveč bi bilo poudarjati, da pri tej priliki ni bil podpisan noben nov sporazum ali dogovor. To tudi ni bil namen obiska v Berlinu, razen te-
ga pa takšni sporazumi niso niti potrebni z ozirom na prijateljske in zaupljive odnošaje, ki obstoje med Madžarsko in Nemčijo. Namen obiska je bil dosežen že s tem, da sva prišla v osebni stik z nemškimi vodilnimi krogi, z neprisiljenostjo, v kateri so potekali razgovori in na splošno z obnovitvijo prijateljskega ozračja, v katerem obe tisočletni državi živita in morata živeti.
Predsednik vlade grof Teleky in zunanji minister grof Czaky sta že dopoldne poročala regentu o uspehu svojega obiska v Berlinu. Vladi pa sta poročala na njeni seji popoldne.
Po vrnitvi min. predsednika in zunanjega ministra so se politični krogi začeli zopet v večji meri baviti z notranje političnimi vprašanji. Listi napovedujejo, da bo v najkrajšem času razpuščen parlament in razpisane nove volitve. Volitve bodo najbrž 28. in 29. maja. Volitve v prestolnici bodo teden dni pozneje. Nova poslanska zbornica se utegne sestati že 1. julija.
Zbornica sprejela
židovski zakon
Budimpešta, 3. maja. AA. Madžarska poslanska zbornica je sprejela danes konč-noveljavno zakon o Židih.
»Italijanski narod ne bo pozabil«
PolsJužbena italijanska zunanjepolitična revija »Relazioni Internazionali« posveča uvodnik svoje zadnje številke prijateljstvu med Jugoslavijo in Italijo. Revija piše med drugim:
»Italijansko - jutgoslovensko prijateljstvo se je v zadnjih letih bolj in bolj poglobilo, z beograjskim sporazumom pa je stopilo v povsem novo razvojno stopnjo. Beograjski pakti niso izključevali in tudi danes ne izključujejo drugih sporazumov, ki zasledujejo enake ali vzporedne cilje. Na osnovi te politike je bil uresničen jadranski mir. ki je ostal trden tudi po premagan ju resnih težkoč, ki so se pojavile na mednarodnem področju leta 1937 im v tem letu. V duhu beograjskih sporazumov je Jugoslavija aktivno delovala na balkanskem področju, v novo razvojno stopnio pa so stopili ziiasti odnošaji z Madžarsko. Beneški sestanek je le še bolj utrdi' «kTenost odnošajev med Italijo in Jugoslavijo. Novi položaj v Albaniji je povečal skupne meje med obema državama Prevladovanje italijanskih interesov v jadranskem zalivu ne izključuje jugosJovenskih interesov, kakor je to nidi Mussolini izrecno izjaviiL
Kakor sanaitra Italija prijateljstvo z Jugoslavijo za osnovni temelj svoje zunanje politike, tako gre tudi Beograd po isti poti. Beograjski pakti so torej živi in življenja s-pnsobni, saj se vedno bolj uveljavljajo. V duhu osi lahko Jugoslavija mirno dela naprej za izboljšanje pogojev stalnosti v po-dumavskem in balkanskem področju. Usodno pa je, da zahtevajo ti pogoji stalnosti, ako naj bodo zares takšni mirno revizijo vseh položajev, nastalih po svetovni vojni. So še nekatera pozitivna dejstva, ki zahtevajo pravično ureditev. Jugoslavija je izkoristila zadnja leta ves svoj vpliv, da bi odstranila nasprotja in ublažila ostrine med nekaterimi balkanskimi državami. To delo lahko Jugoslavija nadaljuje z enako gotovimi uspehi Vse to je v interesu Jugoslavije same, kateri je bil priznan z italijanskim in nemškim prijateljstvom položaj velike države.
Italijansko zadržanje napram Beogradu je vodila vselej največja lojalnost. Prav tako lojalnega zadržanja Beograda napram Rimu v trenutku, ko je ta odločno rešili albanski problem, italijanski narod ne bo pozabil«
^omaS
V polemiki med Neme) In Poljaki stopa spet živo v ospredje gdansko vprašanje. Zgornji zemljevid prikazuje ozemlje svobodnega mesta Gdanska z okolico ter tako zvani poljski koridor med ozemljem tretjega rajha in Vzhodno Prusijo (na zemljevida črtkasto oznn-^-no). v marcu priključeno memelsko ozemlje je na zemljevidu črno
označeno
Potres v Kaliforniji
Los Angeles, 3. maja. w. V Kaliforniji so imeli danes močan potres. Na univerzi v Bei'keleyu so potresni sunki uničili seis-mogTafe. Trije potresni sunki so povzročili precej škode v poslovnem okraju Los An-
Pogrešano italijansko vojno letalo _
Rim, 3. maja. AA. Italijansko trimotor-no letalo, na katerem sta bila dva polkovnika pilota in ki se je 27. aprila dvignilo z letališča v Tripoli su z namenom, da odleti v Tobruk, ni prispelo na določeno mesto. Vsa prizadevanja pomorskih in letalskih oblasti, da bi našli letalo, so bila zaman.
Pariz, 3. maja. w. Kakor poročajo iz Ca-sablance, se je potniško letalo proge Dakar-Casaiblanca ponesrečilo v bližini Argane, 150 km južno od Marakeša in 100 km se-vernovzhodno od Agadirja. Poleg treh mož posadke se je ubilo tudi vseh šest potnikov.
lju. Protinemškega vala v Angliji si ni mogoče drugače tolmačiti, kakor s poskusom vlade, da bi se prikupila levičarjem, ki naj bi v zameno odnehali z odporom proti uvedbi vojaške dolžnosti in se odrekli stavkam v oboroževalni industriji. Veliko vlogo igra pri tej protinemški gonji tudi angleška tajna obveščevalna služba, ki hoče zlomiti hrbtenico v Angliji naseljenih Nemcev.«
List poziva nemško vlado, naj odgovori na angleške ukrepe s tem, da izžene iz Nemčije primerno število Angležev.
( Proslava poljskega narodnega praznika v Beograda
Beograd, 3. maja. p. Pod pokroviteljstvom poljskega poslanika Dembickega so danes v Beogradu svečano proslavili poljski narodni praznik. Po službi božji v katoliški cerkvi je bil velik sprejem na poljskem poslaništvu, ki so se ga udeležili zastopniki vlade, Jugaslovensko-polj-sdoe lige, Jugoslovansko poljske zbornice in mnogo prijateljev Poljske.
Kongres gostinske zveze
Beograd, 3. maja. p. Kongres Zveze gostinskih udruženj bo letos v Nišu 24. in 25. maja. Prometno ministrstvo je dovolilo udeležencem polovično voznino.
Iz državne službe
Beograd, 3. maja p. V sodni službi je napredoval za tajnika v 7. položajni sku-ni dr. Viktor Turnšek pri upravnem sodišču v Celju, premeščen pa je bil pristav Anton Petrovič-Poljak iz Loža v Kočevje.
V učiteljski službi so bile upokojene učiteljice: Pavla Puh v Kamnid, Alojzija Belšak v Veliki Nedelji, Marija Fabjan v Starem trgu, Marija Goričan v Slovenski Bistrici, Jožefa Osterc v Mali Nedelji, Ana Sedej v Ribnici, Pavla Pelko v Toplicah in Ljudmila Jenko v Mirni.
Vremenska napoved
Dunajska: še nadalje izpreminjajoča se oblačnost, ponekod deževno, južnozapadni vetrovi, nadaljnje zboljšanje vremena bo le kratkotrajno.
Naroiafte, tttafte ta Širite
»J U T R O«
Velika turneja učiteljskega pevskega zbora I
»Emil Adamič«
Ljubljana. 3. maja Učiteljski pevski zbor »Emil Adamič« se poda v ponedeljek 8. t m. na desetdnevno turnejo po Bosrni, Hercegovini in Dalmaciji. Koncertiral bo v Slavonskem Brodu, Zenici. Sarajevu, Mostarju, Dubrovniku in Splitu s sporedom, ki obsega slovenske, hrvatske in srbske zborovske tvorbe poljudno-narodnega kakoT tudi strogo umetniškega značaja. — Doslej se je zbor v 90. nastopih, ki jih je priredil od svoje ustanovitve leta 1925. držal od vsega početka začrtanih smernic: izvajal je predvsem slovensko in jugoslovensko narodno in umetno zborovsko pesem s posebnim ozirom na današnjo tvornost. Tudi spored najnovejše turneje to izpričuje. Za začetek navaja dva Gallusova, tudi v Ljubljani še neizvajama zbora: »O. večni Boga in »Glej, zares spočel a boš«. Njima sledi Lajovčev naj-krepkejši »Bolest je kovač«, ki je postal že v pravem pomenu klasičen po sili izraza in mojstrskem vokalnem slogu. Istega skladatelja »Medved z medom«, ki je zaradi svoje otroške ša'jivosti dobrodošel na vsakem sporedu, zaključuje prvi del. J. Ravnik je zastopan z malo znano »Poljsko pesmijo«, zbonom, ki je zanj kot za slovensko zborovsko tvornost značilen po svoji mehkobi in sanjavosti. Adamičeva »Vragova nevesta« je žela povsod, kamor so jo doslej zanesla slovenska grla. prodoren uspeh. Adamič pa je v drugem delu sporeda zastopan tudi z narodnimi pesmimi za ženski zbor, ki so do-
padljivo in spretno prirejene, dočim Gerb-čevi »Otroci molijo« v svoji miuzikaini in oblikovni zamisli talko z glasbo kot z besedilom zaokrožijo slovenski del sporeda.
Matetičeva tužbalica »Čače moj« je že dobro znam in čislam zbor, ki s svojo dir-Ijivositjo in tehtnostjo ogneva im osvaja. Tej skladbi istrskega rojaka sledijo v poslednjem delu sporeda dela Dugama mlajšega, Tajčeviča im Papamdopula. Pni med njimi je zastopan z zanimivimi bosanskimi, dlrugi s preprostimi starosrbijamskimi pesmimi. tretji z živim hrvaškim kolom. Mo kranjčev znameniti X. rukovet izpopolnjuje tretji del sporeda, ki ga Adamičev »Potrkam ples« učinkovito zaključi.
Učiteljski pevski zbor deluje pod zelo težkimi okolnostmi. Skoro brez izjeme po n a jodda'jemej§ih krajih Slovenije razkropljeni člani im članice se v eno- do dvomesečnih presledkih udeležujejo večdnevnih pevskih tečajev v Ljubljani, ki jih vodi z letošnjim letom prof. Pavel Šivic. Zavedajoč se svojega poslanstva, vključuje zbor od leta do leta nove skladbe mlajših in starejših domačih komponistov v snroj spored in na ta način širi svoje obzorje ter poznavanje domače zborovske literature, obenem pa beleži napredek v premagovanju vse večjih pevskih težav. Učiteljskemu pevskemu zboru, ki požrtvovalno pospešuje slovensko glasbeno produkcijo, želimo na bodoči turneji cibilo uspeha in razume vamja v njegovih stremljenjih.
Galerije kraljeviča Andreja
V Gorjah zvoni, da se turn majé, g crjanska dekleta pogrešajo me.
V pomladnih dneh, ko vse brsti in se raz-Cvita, marsikdo ne vé, kam bi se podal v nedeljo, da bi jo čim lepše izkoristil. Lepo je na Gorenjskem, lepo je na Dolenjskem in v Beli Krajini zato se je težko odienti. Mnogi se odločijo za stara, že znana pota, kjer ne morejo niti zaiti, niti dvomiti o užitku, ki se joti bo nudil. Komur ni do dolgih izletov, se bo podal v prekrasni Vintgar, ali na Bled, ali pa v Pokljuško Suknjo.
Izmed največjih špilj v gerjanski fari je znamenita Pokljuška luknja Nekateri vedo celo povedati, da je v protestantovski dobi nekcč pnidigoval sam Martin Luter Gorjancem v tej gorski votlini. Res je, da je imel Martin Luter v Bejskem kotu nešteto privržencev. »Odpadnik« je postal tudi takratni grajski (blejski) župmik Krištof Fas;hang, ki je imel 1200 privržencev. Zato mu je škofijstvo vzelo župnijo. »Zapusti župnijo in gre v Zasip. — Na povelje nadvojvode Karla se mora pregnati luteran-Etvo z Bleda.« (Glej: Lavtižar: Zgodovina župnij im zvomov v dekamiji Radovljici)! To je dokaz, da je bila v blejskem ko'tu močno razširjena luteranska vera. Gorjam-6ka podružnica SPD je hotela pred leti nadeti večji sikali pri zgornji odprtini Pokljuške luknje ime »Lutrova prižnica«.
Pokljuška luknja je zanimiva votlina, ker ima odprtino zgoraj im spodaj (vhod in izhod). Njeno dno pa je precej poševno, kar dokazuje, da je morala tod nekoč teči voda. Prav blizu so tako imenovane Galerije kraljeviča Andreja, ponos podružnice SPD Gorje. Po visokih galerijah pridemo v zelo ozko tesen, ki se imenuje Preraz. Nad to razpoko pa se nam odpre dolga im ozka dolina, ki dirži protri Kranjski dolimi. Tu so tako imemovami Zgornji in Spodnji Vrtec, kjer so po ustnem izročilu prebivale nekdaj gonske vile, bele žene. Takoj v Spodnjem Vrtcu je še več manjših, geološko zelo zanimivih votlimic. Nedvomno je del ledenika, ki je drsel izpod Triglava, iskal izhoda med temi visokimi stenami. Voda si je potem poiskala pot skozi Preraz in oglodala veličastne steme pod njim.
Zelo lepa im romantična pešpot, ki dlrži skozi Gorje in Krnico, h Galerijam im Pokljuški luknji, je dobro markirana. Odcepi se pri mostu v Krnici in drži čez polja in travnike (3 km). V bližino Galerij dlrži tudi avtomobilska cesta. Galerije je otvo-rila podružnica SPD leta 1930., a ker niso več popolnoma vanne, jih namerava v kratkem obnoviti. Hvalevredno je tudi, da bo podružnica SPD-G or je letos izdala nov prospekt, ker je zaloga starega že pošla.
Iv. D.
Zgodba o saharinu, clklamah in h^gonijah
Radovljica. 2. maja
Kako prebrisani so posamezni mladi po-tepuščki, kaže naslednji primer: predlanskim zgodaj pomladi se je pojavil po vaseh radovljiškega sreza kakih 15 let star kodrast dečko. Ponujal je najprej »cjam«, korenine rumenega enciana, ki ga Gorenjci zelo čemijo kot: zdravilo. Kadar pa se je čutil varnega z gospodinjo, namreč, kadar v bližini ni bilo drugih ljudi, je takoj izvlekel iz žepa zavitke in je ponujal saharin. ki ga je sam prinašal čez mejo. Med takim kupčevanjem je podjetni trgovčič spoznal, da Gorenjci zelo ljubijo cvetice im da so poleg nageljnov zelo prišle v modo begonije, ki krase okna kmečkih hiš. Pa se je že porodila v fantovi glavi nova misel. Ko je kopal encianove korenine v gozdu, je spoznal tudi gomolje cik'am, podobne gomoljem vrtnih cvetlic, ki jih prodajajo vrtnarji Poskusil je srečo in ponudil ciklamne gomolje vaškim dekletom. Dekleta, ki ljubijo lepo cvetje, so bila kar vesela, posebno še, ker je mladi kodrasti trgovčič v cenah dosti skromen. Zahteval je za gomolj prvotno baje po 2 din.
Navihanec je kmalu spoznal, da bo to donosna kupčija In kopal je gomolje ciklam, dokler jih jt b:lo v okolici Mojstrane, kjer je baje doma, le kaj najti. Jeseni 1937 -se je trgovčič že pojavil z novim predmetom. Hodil je od vasi do vasi, od hiše do hiše im prodajal dekletom im gospodinjam gomolje begomij. V nekaj dmeh je biLa zaloga razprodana. Dekleta so gomolje posadila toda naslednjo pomlad je iz Joričkov pričelo poganjati listje korčkov, fcakor pravijo Gorenjci ciklamam. Lamsko pomlad se je fant spet pojavil po vaseh im zašel tudi v orne hiše kjer je bil jeseni prodal gomo'je. Dekleta so ga vpraševala, kakšne begonije neki bodo to. navihanec pa jim je brž odgovoril, da je to pač posebna vrsta begomij, ki imajo bolj lesnata stebla im izredmo lepo cvetejo. Če ga je kdo oahrulil, da goljufa, se je podjetni fant
odrezal: »Ti ne razumeš tega kšefta, to vem le jaz, ki sem izučen vrtnar. Na isti način, kakor pred leti pater Frakelj, ki je prodajal kamnogoriškim ženam travno se-se za solatno seme, je zdaj kodrasti trgovčič razpečaval gomolje ciklam. Ko so pričeli pomični korčki cveteti, je marsikatera vročekrvna Gorenjka vrgla cvetje z loncem vred na cesto. Še kako bi bila vesela, če bi bil prav tisti trenutek prikoračil mimo kodrasti sleparček!
Kakor vedo povedati v Dražgošah. se je fant zadrževal vse lamsko poletje v Jelovici, kjer je sila diosti ciklam. Kopal je dan za dniem korenine in gomo'je im se pripravljal za veliko pomladno trgovsko siezijo 1939. Ko se je zgodaj pomladi pričela trgovina z gomolji, se je že pojavil tudi naš kodrasti znanec im sicer to pot vse bolj samozavestno in bolj trgovsko. Nosil je velik nahrbtnik, poln papirnatih omotov. Robo je imel lepo sortirano po ve'ikosti in obliki gomoljev. Dobro sn je ogledal hiše, da ne bi zašel v take kraje, kjer so njegove cikilamaste »begomije« že vzcvetele. Kamor je prišel, je lepo pozdravil in predložil sloveči Severjev cvefiičmi katalog, ozaljšam 8 pisanem cvetjem. To je bilo dekletom všeč in vespovsod se je kupčija obnesla. Dekleta so želela kar najčudovitejše barve begomij in kodrasti trgovčič jim je ustregel z vsem kar so si le poželele. Imel je v zalogi — to se pravi v nahrbtniku — gomolje begomij vseh rdečih in rumenih odtenkov, modre in bele im baje celo take, ki črrno cvetejo. Seveda so bili gomolji izjemnih barv drobnejši in podolgovatejši, kakor orni navadnih begomij, ki jih lahko dobite v vsaki trgovini. Ko je fant uvidel, da je veliko povpraševanje po gomoljih, je zvišal cene. Za navadne begonije je zahteval po 3 din, barve po želji pa so veljale 4 ali 5 din. Kljub velik" previdnosti pa se je le zmotil in je prišel tudi v take hiše, kjer so ga že poznali. Marsnkod je moral brž odnesti pete, da nd bil tepen. V neki hiši pa
Odo! je močan nekaj kapljic v pol čaše vode zadostuje za učinkovito izpiranje ust. ODOL je antiseptičen in zaradi tega čuvaj zdravja.
se je prepočasi obračal im že je padlo po
hrbtišču. No, to ga pa ni preveč motilo, poskusili je pač drugje.
To je šlo tako dolgo, dokler ni slednjič naletel na prave poznavalce cvetja. Nekaj časa se je izgovarjal, da je Severjev zastopnik, nato da je za vrtnarja pri Prešernu v Radovljici, drugim pa je trdil, da je vrtnar iz Tržiča- Toda vse skupaj ni več zaleglo. Zadevo ima zdaj v rokah orožraištvo, ki bo O'dkrilo še marsikatero zanimivost iz življenja podjetnega potepuha Prefriganega mladeniča se spominjajo v vseh vaseh radovljiškega sreza, uspešno pa je baje trgoval z gomolji jeloviških begomij tudi v Kramju, kjer se je uvrstil med prodajalce na trgu im je napravil dobro kupčijo. Kolikor se da dognati je v teku dveh let prodal nad 2000 gomoljev in prevari! kupce za več tisočakov. Pa tudi pri encianu mi bilo vse v redu. Poznavalci korenin pravega zdravilnega enciana sodijo, da je fant prodal več ko polovico korenin jesenskega enciana za rumeni encijan, ki je že precej redek. Pri gosposki ga bodo pobarali tudi zaradi sladkega prahu, ki ga je prinašal čez mej oi
Ljubljana, 3. maja Ravnatelja »Dunava« g. Gvida Pregia ni več med nami. Za večno je zatisnil svoje neumorne oči, za večno se je preselila njegova blaga duša v onostranstvo, še nedavno veder in čil, je slutil, da se mu je kal bolezni zaplodila v njegovih izbočenih prsih. Kljub temu je bil optimistično razpoložen, krepka narava je kljubovala nevidnemu in neznanemu sovražniku, kateremu je moral končno kloniti. Sam je šel v šlajmerjev dom, od tod pa so ga prenesli v zavod za raziskavanje raka. Visoki, plečati postavi niso leta in tegobe uklonile križa, neznana klica mu je uvela lice...
Ravnatelj Pregi je bil znana osebnost v zavarovalstvu. Po nedovišenih medicinskih študijah je vstopil v zavarovalnico »Du-nav« v Grazu, kjer se je posvetil zavarovalni stroki. Izredno naravno nadarjen, je naglo napredoval. In. ko se je po ustanovitvi »Jugoslavije« osnovala jugosloven, ska zavarovalnica »Dunav«, je tu nadaljeval započeto delo. Ne samo, da je pri svojem zavodu zavzemal odlično mesto, marveč je tudi kot strokovnjak in svetovalec vršil dolžnosti podpredsednika v krajevni zvezi zavarovalnic. V zamotanih strokovnih zadevah so se često tudi druge zavarovalnice z zaupanjem obračale nanj.
Bil je mož izredne duševne razgibanosti in širokega obzorja. Posebno se je zanimal poleg ostalih naravnih ved za rastlinstvo, za kar je dobil pi-ve nauke v domačih brežiških gozdovih, koder ga je vodil njegov oče-gozdar. Ob prostem času je prebiral zdravniške razprave, študiral razne zakone in uredbe, zlasti pa pravne zadeve, tičoče se zavarovalne stroke, in še na bolniški postelji je z zanimanjem sledil zadnji številki »Proteusa«.
Zaradi odličnih strokovnih sposobnosti, vsestranske izobraženosti in velike iniciative mu je bilo večkrat ponudeno vodilno mestu, a ga je v svoji skromnosti odklonil. Tih in miren je neumorno delal v procvit svojega podjetja. Za svoje delo ni iskal priznanj, nikdar ni stopal samovoljno v ospredje.
Mož skrajnih obzirnosti je povsod zagovarjal resnico in pravico, zamolčal resnico, ki bi mogla škodovati drugemu, bil je pravičen in neupogljiv v začrtanih smernicah. Socialno čuteč, nesebičen, je gmotno pomagal revežem. Noben ni odšel od njega praznih rok. Pomagal pa je tudi svojemu uradništvu in stal mu z nasveti ob strani. Zaradi njegove ustrežljivosti in dobrote ga je znalo uradništvo ceniti nad vse. Med njim in uradništvom so vladale iskrene prijateljske in tovariške vezi Ni mu bil samo predstojnik in ravnatelj, bil mu je tudi oče, ko so se nanj obračali v privatnih težnjah. Njegova mehka duša ni prenesla grobe besede; z vsakomur je bil prijazen in vljuden, za vsakogar je naše pravo, tudi tolažilno besedo. Zaradi svojih plemenitih teženj in dejanj, dobrote in prijetnega družabnega nastopa je imel velik krog prijateljev in znancev ne samo iz zavarovalne stroke, temveč tudi iz vrst raznih društev (starešinske organizacije »Triglava«, Sokola II., Trnovskega pevskega društva. Strelske družine itd.). Vsi ga bodo težko pogrešali ter se tudi potrudili, izkazati mu zadnje časti. Pogrebni obredi bodo v petek 5. t. m. ob 9. dopoldne v mrtvašnici splošne bolnišnice, nakar bo prepeljan v Vuzenico k svojemu bratu zdravniku, kjer bo pokop.
Umrl je človek, umrl je plemeniti gospod! Ohranimo ga v nepozabem spominu!
— Pri motnjah v prebavi, pri napetosti, vzdihovanju, zgagi, povzročeni po težki zapeki, je zelo primerno vzeti na večer pol kozarca naravne »Franz-Jose-fove« grenke vode, zjutraj na tešče pa isto množino. Prava »Franz-Josefova« voda se izkazuje vedno kot popolno zanesljivo sredstvo za čiščenje črev.
Ogl reg. S. br. 50474/35.
Postani in ostani dlan Vodnikove družbe!
Novost v gradbi, pomemben uspeh slovenskega inženirja
Kdorkoli ima čut za lepoto, občuduje žlahtno belino novih stavb, čeprav ne ve, da njih apneni ometi niso trajni.
Arhitekt, ki želi, da bi ostalo lice stavbe, katero je ustvaril, neizpremenjeno, pa vé. da se mu ta želja pri navadnih ometih ne more izpolniti.
Apneni ometi zdržijo razmeroma le kratek čas, nakar jih je treba obnoviti. Pri obnovitvi se — kakor vidimo na tolikih vzgledih — lice stavbe dostikrat čisto spremeni.
Čeprav se nam zdi prenovljeno lice stavbe lepše, arhitekta umetnika boli vsaka sprememba, ki izbriše njegovo prvotno umetniško zamisel, katera je bila hkrati dokument svoje dobe.
Zato so stavbarji pri zgradbah, s katerimi so hoteli ovekovečiti voljo in okus svoje dobe, rabili trpežen materijal, predvsem kamen. Te zgradbe, katerih lice se v stoletjih ni spremenilo, občudujemo še danes.
Pozneje so prišle dobe. ki so naravni kamen kot gradbeni materijal čisto opustile, ali čeprav ga današnja doba spet bolj upošteva, bo ostala njegova uporaba vendarle bolj omejena. Arhitekt mora segati po drugem materialu, da zadosti svojemu hrepenenju po monumentalnosti in trpežnosti ustvarjene umetnine. Tudi naročnik želi imeti trajno lice zgradbe, ker je vsaka obnovitev draga in neprijetna.
Zato bo naše arhitekte in vse one, ki nameravajo graditi, razveselilo, da se je mlademu slovenskemu inženirju Hriber-niku. ki je tehnični vodja velike cementne tovarne »Dalmatia« v Kaštelu Sučurcu
pri Splitu, po dolgoletnem trudu posrečilo urediti v tem podjetju tudi izdelovanje belega cementa znamke »Liljan«.
Na ta uspeh svojega rojaka smo Slovenci lahko tembolj ponosni, ker se je g. inž. Hribernik šolal na ljubljanski tehniki ter po dovršenih študijah stopil takoj v službo k domačemu podjetju, ne da bi se učil v tujini, ki jo ima marsikdo pri nas za edini izvor napredka.
Domači beli cement »Liljan« ima vse prednosti visokovrednega cementa, ki je postal poglavitni gradbeni materijal naše dobe. Njegova lepa bela barva pa pripomore, da doseže umetnik arhitekt z njim tako v zunanjosti kakor tudi v notranjosti zgradbe trajno one estetične in monumentale učinke, ki jih je stavbarstvu nekdaj dajal raznovrsten kamen.
Z belim cementom v zvezi z barvami namreč lahko dobimo umetni kamen v vseh odtenkih in tako damo zgradbam tudi barvitost, ki se tako prilega slovenskemu značaju. Po domačem belem cementu »Liljan« bo tedaj v veliki meri posegla tudi obrt izdelovanja cementnih izdelkov, umetnega kamna, plošč za tlake in obloge sten, a gradbeni naročniki se ne bodo več strašili visokih proračunov.
Pri porabi domačega izdelka je žlahtni beli cementni omet le neznatno dražji od drugih ometov, ima pa dosti vrlin, ker je lep, trpežen in varuje stavbo vlage.
Gospod inž. Hriberniku k njegovemu delu lahko iskreno čestitamo! Pripomogel je, da je naše narodno gospodarstvo napravilo spet korak k osamosvojitvi in da ostaja denar in zaslužek, ki je šel prej v tujino, zdaj doma. (—)
Fuxovo brv je treba popraviti
Radovljica. 3. maja
Med najprijetnejše izlete iz Radovljice spada pač oni v Lipniško dolino, ki je najlažje dosegljiva po Fuxovi brvi čez Savo. Brv je bila zgrajena že pred kakimi 40 leti. Mesto za premostemje je bil izbral takratni radovljiški lekarnar mr. Hugo Robi ek, ki je pričel prvi orati ledino turizma v Radovljici. Že tista leta je postal promet čez brv zelo živahen. Še bolj kakor turisti so se te zveze posluževali domačini iz vseh vasi Lipmiške dolime, ki so imeli opravka v Radovljici. Saj je pot čez brv iz Kamne gorice v Radovljico za pol ure krajša kakor po cesti mimo Lamcovega.
V teku let je prva brv pričela razpadati. Ker ni bilo fonda, iz katerega bi se take važne naprave vzdrževale, je brv deloma razpadla, ostalo pa je odplavila Sava. Ljudje so brv zelo pogrešali, toda nikogar ni bilo, ki bi se za zadevo zavzel in zbral denar za zgradbo nove brvi. Kakor ljudstvo v okolici, so bile revne tudi občine. Šele ko so uslužbenci ljubljanskega maglotmata kupili v Kamni gorici svoj počitniški dorn, se je bil zavzel za zadevo dr. Riko Fux in jo tudi dobro izvedel. Načrt je bil mojstr-sko zasnoval in brv izdelal tesarski mojster Frame Sparo ve iz Lipnice. Brv, ki je bila prvotno oprta na leseno kozo in je bila izpostavljena ne le nevarnosti, da jo odnese velika voda, vißi zdaj na močnih železnih vrveh, ki so pritrjene na obrežjih, oprte na močne betonske opore. Le vmes so položeni tramici, da vežejo deske.
Takoj po otvoritvi je postal promet skozi Bukovlje in čez Fuxovo brv še živahnejši kakor prej šmje čase. Poleg mnogih domačinov se brvi poslužujejo tudi izletniki. Poleg trezmo mislečih ljudi, ki zmajo ceniti važnost tekih naprav, pa prihajajo čez brv tudi zlobneži im lahkomiselni, ki so srečni, če delajo škodo Kakor pripoveduje posestnik Tomejc, ki iima hišo blizu brvi, se je pripodi'a januarja z desnega brega Save na brv 14 moških in žensk broječa družba, namenjena k igri v Radovljico. Ko so bile ženske sredi brvi so pričeli moški s skakanjem zibati brv, da se je močno majala in so pričeli tramici pokati. Ženske so vpile, zraven pa s smejanjem še vzpodbujate prijatelje k divji igri. Že večkrat je Tonejc tudi opazil mladino, ki je uganjala podobne neumnosti. Tudi mladima na maj-niškem izletu je bila že večkrat posvarje-na, toda v zahvalo so ga nahrulili, kaj ga vsa reč briga. Tako ravnanje je povzročile«, da so se tramiči v oni polovici proti levemu bregu že močno nalomili in je brv nujno potrebna popravila. Če se del brvi vdore, je vprašanje, kdo bo dal denar, ker ta pot ne spada med ceste. Morda bodo le okoliške občim e s pomočjo sreza ali banovine prispevale k popravilu. Dobro bd bilo tudi urediti im skrajšati pot med Fuxovo brvjo in Radovljico. Vzpetima bi 6e dala z majhno preložitvijo ublažiti in pot skrajšati za 10 minut
— *
Kako bo s kamniškim vodovodom ?
Na gradnjo velikega vodovoda ni več upati
Kamni«, 2. maja.
Vprašanje kamniškega vodovoda je naj-kočljivejša zadeva, ki vsa leta po vojni napravlja veliko skrb vsakokratnemu občinskemu odboru. Vodovod je bil zgrajen pred 50 leti za takratne potrebe in odgovorni možje takrat niso imeli v vidu, da bo mesto raslo in se razvijalo in da bo kasneje potreba vodovodno omrežje razširiti. Če bi to preudaril. potem bi položili od Stranj do Kamnika vodovodne cevi z večjim prerezom ali pa zgradili zbiralni rezervoar, ki bi se ponoči polnil za povečano dnevno porabo vode.
V letu 1927. smo se naenkrat znašli ▼ silnih stiskah, ko vodovod ni imel skoraj nobenega pritiska in vode ni bilo mogoče spraviti niti par metrov visoko v prvo nadstropje. Novi kamniški župan. g. France Kratnar je imel takrat srečno roko, da je našel napako in vodovod je bil po temeljitem popravilu spet izboljšan. Potem je v rezervoar v Stranjah zaöeOa zatekati umazana rjava voda, ki je posebno v deževju za par dni pokvarila vodo, da je bila goeta in polna nesnage. To napako so deloma odklonili, vendar pa še zdaj po dežju pokažejo analize v vodi več mikrobov, kakor pa jih ima ob takih prilikah talna voda okrog Kamnika,
Pritisk vodovoda pa kljub raznim poizkusom in rednim popravilom pada. Nemogoče je misliti na kako razširjenje vodovodnega omrežja ali pa na povedano uporabo vode v industrijske namene. V tem pogledu ima Kamnik zvezane roke. Kamničani so gojili veliko nado na zgraditev skupnega vodovoda za cel kamniški okoliš. O tem amo že svojčas poročali
v našem listu. Vodo tri zajeli v Strahoviti in jo potieim izpeljali od Kamnika po dveh cevovodih do Domžal in Mengša. Vsi kraji v teh smereh nimajo vodovoda im dobre vode. Na sestanku županov kamniškega sreza je bilo že sklenjeno, da bo zastran načrta takega velikega vodovoda, ki bd oskrboval z zdravo planinsko pitno vodo polovico kamniškega sreza, sklicana v Domžale posebna anketa, na kateri bi pretresli to vprašanje do podrobnosti. Ker so pa strokovnjaki izračunali, da bd bili-stroški že za samo grobo napeljavo mnogo nad 80 milijonov, je poetai ta načrt praktično neizvedljiv in tudi anketa v Domžalah je bila odpovedana.
Ko zdaj ni več upanja na gradnjo tega velikega vodovoda, ki bi rešil tudi kamniško vodovodno vprašanje, so Kaimničar ni spet v skrbeh, kako naj se lotijo vodovoda, da bo s čim manjšimi stroški čim bolj izboljšan. Nekateri vidijo edino rešitev v oživitvi starega načrta da se zgradi zbiralni rezervoar v katerega bi se črpala stalna voda, za katero so analize ugotovile, da je izredno dobra in zdrava, povečini menda še bolj kot pa vodovodna. Svojčas so se ogrevali za gradnjo rezervoara na severnem pobočju Starega grada, kjer bi bil med skalami tudi poleti v senci in bi imel zaradi višje lege večji vpliv na pritisk v ceveh, potem pa so spet izbirali med Malim gradom in Žalami. Seveda pa bo moral obveljati kot najboljši načrt tisti, ki ga bo mogoče spraviti v sklad s finančnimi možnostmi našega mesta. Kamničani imajo dovolj časa, da temeljito preudarijo to vprašanje, ki je življenjskega pomena za nadalje ni razvoj mesta.
Domače vesli
* Poklic turističnih vodnikov je uveden in določen z uredbo, ki je izšla v »Službenih novinah« od 29. aprila. S to uredbo je «določeno, da smejo turistične ustanove nameščati za vodnike turistov samo poklicne vodnike, ki so si pridobili pravico do tega delovanja z izpolnitvijo pogojev uredbe, v prvi vrsti pa s strokovnim izpitom, ki se prirejajo in izvajajo javno pri banskLh upravah. Turistični vodniki so glede na svojo šolsko izobrazbo razdeljeni v dve skupini: za vodnike izletnikov v manj šili krajih se zahteva dovršitev najmanj štirih razredov osnovne šole, za vodnike v večjih krajih pa najmanj štiri razredi meščanske, srednjo ali kake podobne àolske ustanove. Kandidati za turistične vodnike morajo na izpitiii dokazati, da poznajo splošno zgodovino .in geografijo kraja, v katerem nameravajo delovati, da dobro poznajo vse turistične, zgodovinske, umetniške, arheološke, etnografske in druge zanimivosti svojega kraja, ter da so vešči državnega in še kakega drugega jezika, ki si ga lahko sami izbero. Po izpitu dobijo legitimacije ter so s tem upravičeni za izvrševanje vodniške službe, katera je nekvalificiranim ljudem prepovedana.
» Bliža «e obletnica smrti dr. Ivana Laha. Počastite njegov spomin, darujte za spomenik zaslužnemu pisatelju in požrtvovalnemu borcu za svobodo in srečo Jugoslavije!
:
! SPECIALITETI ! „NEPTUNA" ZA VAS:
I SKUŠI-FILETI — SARDINE BREZ i KOSTI — GOURMAND — TURIST-
♦	PROIZVODI — NAJVEČJIH DOMA-
♦	CIH TOVARN
i NEPTUN D. D. — SPLIT
* Francoske štipendije. Francoska vlada razpisuje za leto 1939/40 nekaj štipendij za kandidate iz Jugoslavije. Prošnje morajo biti vložene najkasneje do 15. t. m. na rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. Pogoji so: 1) kandidati za štipendije francoske vlade morajo biti jugoslovanski državljani; 2) imeti morajo opravljen diplomski ali temu enakovredni izpit; 3) dokazati morajo dobro obvladanje francoskega jezika in to s potrdilom ali lektorja francoščine na univerzi ali pa francoskega konzula, ki je najbližji njihovemu bivališču; 4) kompletne vloge je predložiti rektoratu univerze, ki jih pregleda in nato odpošlje francoskemu poslaništvu. Te vloge morajo vsebovati: a) prošnjo, naslovljeno na francoskega ministra v Beogradu, sestavljeno v francoščini in lastnoročno podpisano; b) izpolnjeni in podpisani formular v dveh izvodih, opredeljen z dekanatskim pečatom, podpisom fakultetnega profesorja, lektorja ali francoskega konzula; c) prevod diplome, uverovljene po pristojnem dekanatu; d) vse dokumente, razprave, brošure ali objavljena dela in vsa druga dokazila, ki lahko služijo komisiji za presojo. Ti dokumenti so takse prosti. Kandidati prejmejo formularje in potrebna pojasnila na rektoratu univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani,
Srečne in krepke vidimo one, ki ljubijo ČIK — žvečilne bonbone.
*	Letošnje mednarodne tekme letalskih modelov pripravljajo Angleži, lanskoletni zmagovalci v Ljubljani. Tekme bodo v dneh 22. in 23. julija v bližini Londona. Ker so se letos vršile pri nas tekme motornih modelov, bodo v Londonu tekmovali samo jadralni modeli. Tekme se bo udeležila tudi jugoslovanska ekipa, ki bo sestavljena iz naših najboljših modelarjev. V dneh od 10. do 18. junija se bo vrAila v Beogradu izbira in preizkušnja modelov, ki bodo določeni za udeležbo v Londonu. Zaradi tega so se že začele priprave za udeležbo, da bo vse pravočasno pripravljeno in se tako izognemo morebitnim zamu dam in težkočam.
*	Selitev v Beogradu. Stanovanjski najemniki v Beogradu se že od nekdaj selijo 1. maja in 1. novembra. Selitve ob drugih terminih so v Beogradu zelo redke, 1. maja in 1. novembra pa srečujemo od zore do trde noči po vseh ulicah selitvene transporte. Pred mnogimi hišami so cele gore pohištva prihajajočih in odhajajočih najemnikov. V ponedeljek je bil selitveni dan zelo živahen, ker se je preselilo nad 6000 najemnikov, živahnejše pa so bile selitve lani 1. novembra, ko se je preselilo nad 10.000 najemnikov.
*	Gradbena delavnost v Beogradu tudi med zimo ni počivala. Baš v zimskih mesecih so zgradili nekaj velikih palač v sredini mesta. Letos je gradbeni odbor mestne občine izdal že 245 novih gradbenih dovoljenj, kar je rekord enega četrtletja.
*	Temeljito pripravljen požig so razkrili gasilci v Sisku, ko se je vnela hiša nekega posestnika. Ogenj je bruhnil iz strehe in ves okoliš je zaduhal smrad bencina. Gasilci so ogenj lokalizirali ter v raznih pfo-storih hiše našli velike posode bencina, ki so bile med seboj zvezane z vrvicami, namočenimi v bencin in smolo. Nasmoljene vrvice so bile ovite okrog dolge sveče, katero je požigalec prižgal, preden je zapustil svojo domačijo in se napotil po važnih opravkih v Zagreb. Računal je, da se bo ogenj, ko dogori sveča, po vrvicah naglo razširil in da bo v najkrajšem času vsa hiša v plamenih. To pa se ni zgodilo in so imeli gasilci priliko, ugotoviti kako je bil požig temeljito pripravljen. Lastnik hiše je svojo domačijo prej dobro zavaroval in razne predmete je spravil na varno pri svojih sorodnikih v neki okoliški vasi. V Sisku je bilo v zadnjih letih več požarov kakor v kateremkoli drugem kraju In so poetale zavarovalnice družbe zelo nezaupljive v svojem poslovanju s hišnimi posestniki Siska.
*	Udeležite se izleta društva prijateljev Slovenskih goric v Gornjo Radogono dne 7. maja Zglasite se Dri Putniku!
*	Občni zbor Tujskoprometne zveze bo v Ljubljani 8. t. m. ob 9.30 v dvorani zbornice za trgovino obrt in industrijo. Udeležencem občnega zbora Tujskopro-metne zveze v Ljubljani je direkcija državnih železnic odobrila polovično vožnjo na podlagi legitimacije K 13. (—)
Pri zaprtju in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenöice.
*	Graditev novega hotela na Plitvicah bo podprla tudi država. Zavarovalne družbe bodo bans k i upravi kot lastnici od ognja uničenega hotela »Plitvice« izplačale zavarovalnino v znesku 2,300.000 din. V najkrajšem času bo banska uprava razpisala natečaj za načrte novega modernega hotela, ker ima zanj poleg zavarovalnine na razpolago še druga denarna sredstva. Denarna podpora je obljubljena tudi od države.
*	Poziv izletnikom CMD na Oplenac.
Podpisani izletniški odbor poziva vse izletnike, ki so se za preskrbo prenočišča prijavili, pa do sedaj še niso nakazali odgovarjajočega zneska, naj plačajo najkasneje do 9. t. m. — Ostali izletniki, ki se do sedaj še niso izjavili, ali računajo na preskrbo prenočišča, naj to store in znesek plačajo tudi najkasneje do 9. t. m. — PozJiejše prijave in nakazila za preskrbo prenočišč se ne bodo mogle upoštevati. — Na razpolago so še skupna prenočišča za ceno 17, 19 in 20 din, hotelska za ceno 50 din. Nadalje pozivamo vse one, ki se nameravajo udeležiti izleta na Avalo, da do 9. t. m. to sporoče in plačajo znesek 32 din. — Izletniški odbor.
*	Zaroda, j. t. m. sta se zaročila gdč. Lilly župan in zdravnik g. dr. Jernej Bri-celj, Zagreb — Ljubljana. (—)
*	Zahtevajte sporede bin koš tn Ih izletov v tu in inozemstvo v vseh biljetarnah »Putnika«. (—)
Iz Ljubljane
n—■ Prvi jugoslovanski železniški filmi.
V torek je priredilo Udruženje jugoslovanskih narodnih železničarjev, oblastni odbor Ljubljana, zelo zanimivo strokovno predavanje, združeno s predvajanjem prvih jugoslovanskih železniških filmov in to v kinu Slogi Strokovno razlago je imel svet. nik državnih železnic g. inž. Roglič, ki je v zanimivih izvajanjih prikazal modernizacijo našega voznega parka. Zanimiv je tudi bil opis naših tvornic vagonov, strojev in mostovnih konstrukcij v Slavonskem Brodu. Ti izdelki nas bodo kmalu napravili neodvisne od inozemstva. Filma »Naši motorni vlaki« in »Prve jugoslovanske lokomotive« sta nam zelo nazorno pokazala našo težko industrijo v Slavonskem Brodu. Ne zaostajata prav nič za sličnimi filmi iz tujine, nasprotno, sta še bolj nazorna ter poučno visoko vredna. Ponosni smo lahko na naše prve lokomotive, ki so bile izdelane iz naših surovin, z lastnimi delovnimi in konstruktivnimi močmi. Marsikdo je z zadovoljstvom opazoval krstno vožnjo prve lokomotive, ki je dobila ime »Sava«. Predavanje, ki je bilo v prvi vrsti namenjeno našim železničarjem, je posetilo več odličnikov, med katerimi smo opazili tudi francoskega konzula g. Reméranda. V zavesti, da se naše gospodarstvo dviga k osamosvojitvi, so posetniki zadovoljni zapuščali dvorano ter se pohvalno izrazili o kulturnem delovanju naših železničarjev.
Film iz predvojnega Dunaja in avstrijskega dvora. Film romantike, glasbe in lepe vsebine
NOČ PRIPADA MLADOSTI
Ljubljenec vse kino-publike RAMON NOVARRO v glavni vlogi. Oglejte si ta film še danes, ker jutri v petek — poslednjič, predstava ob 16. uri.
i
u-
Opozarjamo na eno. od nosno dvodnevni popularni binkoštni izlet železničarjev v Benetke in Trst s posebnim vlakom. Sodeluje celotna železničarska godba »Sloge«. Izredne ugodnosti. Informacije daje in prijave sprejema pisarna udruženja, palača »Grafike«, Masarykova 14/1, tel. 2350 za aktivne železničarje še do 5. t. m. za ostale udeležence najkasneje do 10. t. m. Udeležba možna vsakomur. (—)
u— Spored koncerta dveh angleških umetnikov je sestavljen takole: Najprvo bo zapela mezzosopranistka Astra Desmon-dova 5 samospevov, po večini starih angleških avtorjev iz 17. stoletja. Umetnico bo spremljal na klavirju Gerald Moore. Nato bo zaigral pianist Curzon Schuma-novo sonato v g-molu. Sledijo samospevi Schübe rta in Hugana Wolfa, ki jih bo pela Desmondova. Pianist Clifford bo zaigral nato klasično angleško sonato v g-molu, nekatera dela novejšega datuma in eno Lisztovo delo. Nato zaključi koncert Astra Desmondova še s 6 modernimi angleškimi samospevi. Koncert je pod protektoratom angleške vlade ln se bo vršil v petek dne 5. t. m. ob 20. uri v veliki filharmonični dvorani. Prodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice.
u— Pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske ima namesto drevi prihodnjo vajo mešanega zbora v petek ob 20.
u— Obveščamo cenjeno občinstvo, da so vabila za »Večer bratstva« že razposla. na. Reklamacije naj se naslove na JNAK EdinStvo, Arena Narodnega doma; ali pa od 10. do 12. vsak dan na tel. štev. 29-74.
u— Društvo »Bran-i.bor«, podružnica v Ljubljani, naznanja, da bo 8. t. m. redni občni zbor v smislu člena XIX. društvenih pravil v sejni dvorani ljubljanskega magistrata. Dnevni red kot običajno. Pozivamo člane, narodnoobrambna društva, narod-noobrambne delavce in zastopnike tiska, da se občnega zbora udeleže.
u— JNAK »EdinStvo«. Drevi ob 20. bo v klubovem lokalu članski sestanek. Na dnevnem redu je proslava petletnice in »Večer bratstva«. Udeležba strogo obvezna. Odbor.
n— Razstava opreme za Prešernovo rojstno hišo. Učenke ljudske šole na Mladiki so pod vodstvom učiteljice gdč. Jožice Likozarjeve izdelale opremo za Prešernovo rojstno hišo v narodnem slogu. Zara, di splošnega zanimanja bo ta oprema razstavljena v soboto, 6. t. m. od 9. do 17. in v nedeljo 7. t. m. od 9. do 12. v sohi IV. razreda v pritličju, čestilci Prešerna, starši učenk in prijatelji zavoda iskreno vabljeni!	kfi
u— JNAD Jugoslavija. Danes ob 20. bo v društveni čitalnici članski sestanek z zelo zanimivim predavanjem g. dr. Felacher. ja: Današnji položaj na Koroškem. Odbor naproša članstvo, da se tega zelo zanimivega in aktualnega predavanja zanesljivo udeleži.
ELITNI AKADEMSKI PLES
VEČER BRATSTVA
6. MAJA KAZINA
u— »otrok za otroka« je geslo učenk in učencev mestnih ljudskih šol in otroških vrtcev, ki v soboto ob 19. prirede v frančiškanski dvorani veliko akademijo s prav mičnimi in lepimi točkami. Otroci naj se že v mladih letih vadijo dobrodelnosti, da bodo odrasli storili veliko dobrega za svoje bližnje. S prireditvijo akademije hočejo mestni socialni urad in na--ši šolniki mladini pokazati pota kusani-ljenosti do revnih součencev in s tem bla-zé mlada srca, da bodo naši otroci v resnici dobri. Dober namen prireditve je tako privlačen, da je že sedaj prodanih precej vstopnic, zato si pa priskrbite vstopnice v predprodaji v pisarni Pax et bo-num v frančiškanski pasaži.
u— Smrt pod avtomobilom. Včeraj so na kirurški oddelek splošne bolnišnice pripeljali 4-letno Danico Pirmanovo, hčerko mizarskega pomočnika, zaposlenega pri Maloželezniški družbi iz Vižmarjev. Ko se je igrala na cesti, je vanjo zavozil neznan avtomobilist in jo hudo poškodoval Kmalu po prevozu v bolnišnico je sirotica podle, gla poškodbam.
VSAKA GOSPODINJA
SE BOJI SELITVE
Vaš strah ne nepotreben, če Vam selitev izvrše strokovnjaki, ki jih ima t v r d k a
Špedicija Türk — Ljubljana,
MASARYKOVA 9.	Telefon 21-57.
Tudi premog Vam hitro in za mal denar pripelje na dom.
!u— Muzejsko društvo za Slovenijo bo
imelo svoj redni letni občni zbor v četrtek 11. t. m. ob 5. popoldne v čitalnici Narodnega doma v Ljubljani.
šentjakobsko gledališče ponovi v soboto in nedeljo zvečer ob 20.15 Sfcutez-kyjevo igro iz življenja v 11 slikah »Košček sreče«, številnemu občinstvu, ki je prisostvovalo prvima uprizoritvama, je bilo moči na obrazu razbrati, da je bilo s tem, kar je videlo, izredno zadovoljno in presenečeno. Pot mlade in naivne deklice iz vasi v mesto je prikazana življenjsko verjetno, cielo prepleta fin humor, kateremu se človek ne more odtegniti. Delo je gibljivo zrežirala ga. Polonca Juvanova, v igri nastopa nad 20 oeeb in Je popolnoma nanovo opremljena.
u— Starešinska organizacija akad. društva »Triglav« prosi vse starešine, da ae polnoštevilno udeleže pogreba pok. člana g. G vida Pregia, ravnatelja zavarovalnice »Dunav«. Pogrebni obred bo v petek 5. t. m. ob 9. v mrtvaški veži splošne bolnice.
u— Dju^djev uranak četnikov! V spomin na hajduške borbe za ovoboditev izpod tujega jarma, ko so se junaki zbirali v gozdovih in se pripravljali za borbe, priredijo četniki ljubljanskega pododbora dne 7. maja v Medvodah v gozdičku pri streli, šču svoj običajni Djurdjev uranak. člani četniškega udruženja imajo zbor ob 7.45 v Medvodah na postaji. Odtam bo skupen odhod z godbo na čelu na omenjeno mesto. Uranak bo ob vsakem vremenu. Prijatelji četnikov, ki se želijo udeležiti tega uran-ka, naj se javijo v petek od 14. do 20. ure v pisarni četniškega udruženja, Nunska ulica 3.
DANAŠNJI ČAS ZAHTEVA
da vsak posameznik* redno zasleduje socialna politična prizadevanja slovenskega delavca in nameščenca in da to stremljenje stvarno podpre.
»NOVA PRAVDA«
Je glasilo slovenskih delavcev, ki prinaša vse, kar je za socialen in kulturen napredek delavstva važno. Vsebina Je zanimiva ln poučna Zlasti slovenski izobraženec bo v glasilu našel ono, kar spada k splošni socialni izobrazbi. List izhaja tedensko. Naročnina je samo Din 40.— letno. Uprava »Nove Pravde« v Ljubljani, Dalmatinova ulica 8, telefon 2132.
u— Koncert angleških umetnikov. Pod
protektoratom British Councila v Londonu bo v petek 5. t. m. ob 20. v veliki filharmonični dvorani koncert Astre Desmon-dove, najboljše angleške altistinje in inte rpretkin je pesmi, ki jo spremlja njen stalni spremljevalec Gerald Moore ter
Clifforda Curzona, danes najodličnejše-ga angleškega pianista. Astra Desniond ima na programu dela starih in modernih angleških skladateljev, kakor: T. Hu-raea, J. Dowlanda, Purcella, Frank Bridge, Petra Warlocka, Rogera Quilterja; dalje nekaj pesmi Huma, Wolfa in Schu-betrta. Program Clifforda Curzona bode-mo še objavili Kakor je nedavno predstava Hamleta pod protektoratom British Councila zapustila nepozaben vtis, tako smo prepričani ,da bodo tudi odlični umetniki v petek izpolnili pričakovanje ljubljanskega občinstva. Vstopnice že prodajajo ▼ Matični knjigarni, kjer se dobi tudi besedilo pesmi v izvirniku ter francoskem in nemškem prevodu.
DANES NEPREKLICNO ZADNJIKRAT
ob 16., 19. in 21. uri
IZGUBLJENA PATROLA
KINO UNION — TEL. 22-21.
Krasna češka filmska umetnina po Fr. Langerjevi odrski drami
»Konjeniška patrola«. FIlm, Id navduši vsakega Slovana!
I
I
I
ZVERI PRAGOZDA
KINO SLOGA — TeL 27-S0. ob 16., 19. in 21. uri
Najnovejši kulturni film slovitega raziskovalca Franka Bučka o življenju v prostra-nih azijskih džunglah. — Produkcija: R.K.O. Radiofilm. DANES ZADNJIKRAT !
Iz Cel]a
e— Koncert celjskih mCSčanSKlh šol
Drž. deška in dekliška meščanska šola ter dekliška meščanska šola šolskih sester v Celju so priredile v nedeljo v celjskem gledališču koncert slovenskih umetnih in narodnih pesmi. Predviden je bil tudi nastop pevskega zbora drž. realne gimnazije, ki pa je moral zaradi težke obolelosti pevovodje odpasti. Pevski »bor dekliške meščanske šole šolskih sester je pod vodstvom s. Ljubamire žuljeve precizno, s fineso in dobro dinamiko izvajal štiri triglasne zbore a cappella in en dvo»
glasen zbor s klavirjem. Zbor drž. dekliške meščanske šole je pod vodstvom gdč. Danice Grudnove solidno in z občutjem zapel štiri triglasne zbore. Ob zaključku je zbor drž. deške meščanske šole pod vodstvom g. Josipa fiegule izvajal pet štiriglasnih zborov in državno himno. Zbor je discipliniran in izenačen ter poje eksaktno in dosega močne učinke. Koncert, ki je bil kljub manj ugodnemu letnemu času dobro obiskan, je dosegel ze-V) lep uspeh. šole. zlasti pa s. L ju borni ra žuljeva, gdč. Danica Grudnova in g. Josip šegula, zaslužijo polno priznanje za lepo in smotrno kulturno delo.
e— UpoKojeno učiteljstvo iz Celja in okolice se bo sestalo v soboto 6- t. m. v restavraciji g. Sribarja v fit. Petru v Savinjski dolini. Odhod iz Celja z vlakom ob 16- Gostje dobro došli.
e— K poročilu o koncertu Slovenskega vokalnega kvinteta, ki je v eoboto otvo-ril Celjski kulturni teden, še dodajamo, da so bili na sporedu zbori Rista Savina, Oskarja Deva, Celjana Cirila Preglja, dr. Antona Schwaba, Ludvika Hudovernika Vasilija Mirka .dr. Gustava Ipavca, dr.' Josipa Ipavca, Frana Koruna in Ludvika Zepiča ter samospevi dr. Benjamina Ipavca, Rista Savina in Slavka Osterca. Pesmi Cirila Preglja »Mlada pesem« in »Dekle moje, pricesi mi vode« sta bili ob tej priliki prvikrat izvajani ter sta se na sporedu močno uveljavili. Spored je bil prav srečno izbran in izveden z umetniško dovršenostjo.
e— Velik požar v Gaber ju. y torek okrog 22.30 je zažarelo nebo nad Gaber-jem pri Celju. Vnelo se je 40 m dolgo, z opeko krito gospodarsko poslopje vdove po znanem narodnem borcu in politiku dr. Ivanu Dečku in veleposestnice ge. Adele Dečkove na Mariborski cesti v Ga>-berju. Goreti je začelo v sredini poslopja. Ogenj se je hitro širil in je kmalu zajel vse poslopje, v katerem so bili hlevi, shrambe za žito, kleti in tri stanovanja,' Na kraj požara so takoj prispeli gasilci iz Gaberja in nato še gasilci iz Celja. Gorečega poslopja ni bilo več mogoče rešiti, pač pa se je gasilcem posrečilo obvarovati 30 m oddaljeno vilo in 15 m oddaljeni kozolec ge. Dečkove ter transformatorsko postajo poleg gorečega poslopja in Omla-dičevo hišo. Iz gorečega poslopja so pravočasno rešili pohištvo treh strank, ki so stanovale v poslopju, iz hlevov pa 2 konja in 6 krav. Požar je uničil vso zalogo žita in ostalih poljskih pridelkov ter sena in poljedelske stroje. Od lepega gospodarskega poslopja so ostali samo oörneli zidovi škoda znaša okrog 150.000 din in je le delno krita z zavarovalnino. Vzrok požara še ni ugotovljen, smatrajo pa, da je požig izključen.
e— Preprečen gozdni požar. Včeraj okrog 9.45 dopoldne je zažigal posestnik Skrubelj v Košnici pri Celju dračje pri svoji hiši. Ker je pihal veter, pa je nastala nevarnost, da se ogenj razširi na hišo in na bližnji gozd. Na pomoč so poklicali gasilce iz Celja in Gaberja, ki so kmalu prispeli in pogasili ogenj. Ce bi gasilci ne bili hitro intervenirali, bi bila škrubljeva hiša zgorela, nastal pa bi bil tudi velik gozdni požar, ki hi bil povzročil ogromno škodo.
e— Jadralno letalski film z uvodnim predavanjem o jadralnem letalstvu bo predvajal Aeroklub v Celju v četrtek 4., petek 5. in soboto 6. t. m. ob 20.30 v kinu Unionu.
e— Ribji trg bo po obvestilu Ribarske-ga društva od petka dalje stalno založen z vsemi vrstami sladkovodnih rib.
Iz Maribora
a— Zborovanje pobreških strelcev. Ob
lepi udeležbi članstva je zborovala agilna pobreška strelska družina. Predsednik br. Caf je s prisrčnim nagovorom otvoril občni zbor in pozdravil zastopnika strelskega okrožja br. Luknarja, zastopnika po-breškega Sokola br. Požarja, zastopnika pevskega društva »Zarje« g. Pšeničnika in delegata »Vzajemnosti«. Poročila društvenih funkcionarjev so pričala o vnetem, marljivem delu pobreške strelske družine. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno dosedanji odbor. K besedi so se oglasili tudi navzoči zastopniki društev, ki so nagla-šali potrebo složnega, vzajemnega sodelovanja.
a— Rokoborba ni za deco. Pri Igri so preizkušali svojo moč po zgledu starejših šolski otroci. Pri tem se je zgodilo, da je 10-letni sin tovarniške delavke Rupert Kapun priletel tako nesrečno na tla, da si je pri tem zlomil roko. Poškodovanega dečka so prepeljali v bolnišnico.
a— Za ivzervne oficirje. Mariborski pododbor Združenja rezervnih oficirjev naznanja svojim članom in tudi nevčlanje-nim rezervnim oficirjem, da bo drevi ob 20.45 v kino »Unionu« predvajanje filma o Maginotovi liniji, do katerega imajo vstop rezervni oficirji, ki se izkažejo s svojo oficirsko legitimacijo.
a— Pošta v Studencih. Z odlokom prometnega ministra Je odobrena ustanovitev pogodbene pošte v Studencih pri Mariboru na področju ljubljanskega poštnega ravnateljstva.
a— Sokolski tekmovalci v Mariboru. Včeraj »o prispela y Maribor aokolskn tekmovalci, kri se bodo udeiležflli izbirnih tekem za meddržavno tekmo a Francijo in Poljsko. Te dni bodo posvetili aflcupcu vežbi pod vodstvom vodniika vrote Leona Stuklja, v nedeljo 7. t m. ob 9. dopoldne pa nastopijo k tekmam v Sokolskem domu, za katere se opaža v Mariboru in drugod največje zanimanje.
a— Žensko društvo vabi žene in dekleta. da se udeležijo razvitja praporov Jadranske straže, ki bo v nedeljo 7. t. m. Zbirališče v Narodnem domu pred 9. uro. Cim več narodnih noši
70.
J A ČI ŽIVCE!
Po vsakem naporu deluje Wrigley pomirjujoče in osvežujoče. — Kupite še danes zavojček Pepperniint ali Spearmint — dve prijetni aromi.
WRIGLEY'S
Generalno zastopstvo za Jugoslavijo A.
Ozmo, Zagreb, Vlaška 72a, tel. 52-80
a— Akademija državne trgovske akademije, ki je bila predsnočnjim pod okriljem pomladka RK v veiiki dvorani Narodnega doma, je lepo uspela. Na sporedu, ki so ga otvarili z državno himno, so bile poleg pozdrava maturanta VLadka Vailenčaka, številne pevske točke, ki so jih ubrano odpeli pod mojstrskim vodstvom prof. Mirka zavodov! pevci. Razen tega je bila na sporedu tudi enodejanka »Na lovu« v režiji VL Skrbinška im lepo uspela vaia z reketi. Sodelujoči so bili deležni toplega priznanja in odobravanja.
a— Iz šolske službe. Učitelj Janko Belec, ki je bil pred volitvami premeščen iz Ša-farskega za šolskega upravitelja v Dapce, srez Čazma, je sedaj premeščen v Štrigovo. Tja je premeščena tudi njegova žena Zora, ki je bila dosilej začasno šokka u pravite! jica v Šafarskcm.
a— Tujci v Mariboru. V preteklem mesecu je prispelo v Maribor 1439 tujcev, ki so imeli 4121 nočnin. Med tujci je bilo največ Nemcev in sicer 521. Iz Italije jih je bilo 23, Madžarske 22, Francije 13, Ru-munije 6, Belgije 3, USA 4. vzhodne Evrope 6, iz Turčije. Norveške, Anglije in Bolgarije pa po 1.
a— K identiteti mrtve ženske. V zvezi z grozno najdbo pri Črnem vrhu na Pohorju se je zglasil na policiji sejmar Alojzij Fevš iz Koroške ceste 82. Izpovedal je, da ga je naprosil neki posestnik Rajmund Topolovec iz Veržeja, naj se informira pri policiji zaradi vseh podrobnosti, ki so v zvezi z najdbo mrtve žene. Topolovec izraža namreč domnevo, da gre morebiti za njegovo 631etno mater Frančiško, ki jo pogrešajo že od lanske jeseni. V teku so sedaj poizvedbe, da se dožene, v koliko je ta domneva glede identitete pravilna.
a— Maribor za naše morje. V nedeljo 7. t .m. bodo v Mariboru velike slovesnosti JS ob priliki svečanega razvitja treh praporov in v zvezi z jubilejno skupščino oblastnega odbora JS v Mariboru. Mariborska JS je ob tej priliki razpisala nagrade za najboljše fotografske posnetke, pa tudi za najlepše izložbe, ki bodo prirejene v smislu ideologije Jadranska etraže. Ze cela vrsta mariborskih trgovcev je svoje izložbe zares okusno in krasno opremila. Maribor bo čim veličastneje proslavil praznik naše JS.
a— Iz gledališke pisarne. Drevi bo predstava »Dijak prosjak« za red B. Jutri v petek ob 20. imajo svojo akademijo gojenci državne učiteljske šole. V soboto bo predstava S. Cankarjeve drame »Potopljeni svet«.
a— Otvoritev letošnje strelske sezone. V nedeljo 14. t. m. bo v Radvanju slovesna otvoritev strelske sezone na vojaškem strelišču. Prijatelji tega viteškega športa se zberejo na Trgu svobode, od koder odkorakajo skupno s člani nacionalnih društev in z vojaško gedbo na strelišče, kjer bo oficielna otvoritev. Odhod točno ob 9. uri. V primeru zelo slabega vremena bo slovesna otvoritev strelske sezone dne 18. t. m. ob isti uri.
a— Iz davkarije. V smislu razglasa davčne uprave za mesto Maribor poteče 15. t. m. skrajni rok za plačilo v II. četrtletju 1939 v plačilo dospele zgradarine, pridobnine, pavšalnega davka na poslovni promet in luksuz, rentnine, družbenega davka in vojnice s pripadki. Davčni zavezanci se pozivajo, da poravnajo svoje davčne obveznosti do tega dne, sicer se bo uvedlo izvršilno postopanje, odnosno prisilna izterjava
a— Vsak dan karamboli. Na križišču Einspielerjeve in Meljske ceste je zavozil kolesar Julij Strajher pred avto. Zaradi sunka je kolesarja vrglo v velikem loku na pločnik. Strajher je obležal z odrgninami po nogah. Kolo je skoraj do nerab-nosti poškodovano. — Na križišču Sokol-ske in Aleksandrove ceste na Pobrežju pa sta trčila skupaj z motornima kolesoma mehanikarski pomočnik Viljem Rehberger in Valter Burndorfer. Pri karambolu sta bili obe vozili precej poškodovani, dočim sta vozača odnesla k sreči le lažje poškodbe.
a— Pobegli deček. 81etni rejenec Frane Prah iz Pregljeve ulice 12 je izginil od doma in se odtlej ni več vrnil. Varuh pobeglega dečka je zelo v skrbeh za njegovo usodo in je o dečkovem pobegu obvestil policijo, ki skuša sedaj dognati, kje se deček nahaja.
a— Dijak ob kolo. Z dvorišča klasične gimnazije je bilo ukradeno kolo dijaku Petru Lovrenčiču iz Kamnice. Kolo ima evid. št. 2-133.743.
a— Rabuka. Mesar Joško in delavec Dolfe sta v neki gostilni onstran Drave vneto »šnapsala«. Pri tem sta pridno praznila vrčke piva, dokler se ni nabralo 24 vrčkov. Ko pa je bila treba plačati za-pitek, sta si bila goreča »šnopslarja« takoj v laseh. Padale so bunke in klofute. Mikastila sta se in metala do tleh,
Iz Trbovelj
t— Velik pevski koncert priredi v nedeljo 7. t. m. ob 16- v Sokolskem domu mediani pevski zbor Glasbene Matice iz Ljubljane. Zadonela bo pesem Matičarjev v črnem revirju, ki je letos še prav posebno željan dobrega pevskega koncerta. Naš »Zvon« je letos molčal, »Slavčki« se tudi niso oglasili. Mešani zbor Matice bo izvajal skladbe najbolj znanih jugosloven-skih skladateljev Adamiča, Fcersterja, Koporca, Lajoviea, Tornea, Mokranjca ih Slavenskega. Izbrani spored in prvovrstne glasbene kvalitete sodelujočih obetajo Trboveljčanom redek umetniški užitek. Vstopnice predaja podružnica »Jutra«.
t— Po daljši mučni bolezni je v sredo preminila ga. Jo?ipina Kmetova, vdova Tratnikova, posestnica in gostilničarka v Trtovljah. Vest o njeni smrti je žalostno odjeknila v vseh trboveljskih Icrogih. ki so jo poznali kot prisrčno dobro ženo in skrbno mater. Pokojnica je vedno živela le domačinskemu delu in vzgoji svoje ljubljene dece. Za bližnjega je imela vsakokrat dobro STce in odprto roko. Po smrti svojega prvega moža Tratnika je sama prevzela težko breme velikega gospodarstva. vendar ni klonila v svoji življenjski volji do poslednjega trenutka. Pri Tratnikovem omizju se je svojčas zbiralo pol nacionalnih Trbovelj, ki jim je gospa Tratnikova bila često bodrilka in desna roka. S pokojnico se je spet odkr-nil del starih Trbovelj, s katerimi je bila gospa Tratnikova najtesnejše povezana. •— V žalni sprevod so ee uvrstili številni zranci in prijatelji, da jo pospremijo na poslednje počivališče. Ob zvokih tužne pošlo-.line pesmi, ki jo je odpel Krekov zbor, so krsto poveznili v domačo grudo, kjer je pokojnica po tolikih življenskih bojih in trpljenju našla svoj večni sen. Globoko užaloščeni rodbini naše n-a jiskrenejša Božalje, pokojnici lahka žemljica!
t— Vrsto LajovčeviJi zborov in samospevov bomo slišali na koncertu Glasbene Matice ljubljanske, ki bo v nedeljo 7. t. m. ob 16. v trboveljskem Sokolskem domu. Poleg tega so na sporedu še dela skia, dateljev: Adamiča, Foersterja, Koporca, Tornea, Mokranjca in Slavenskega. Sodelujeta solistka Ljudmila Polajnarjeva in prof. Lipovšek, zbor bo vodil ravnatelj Polič sam. Opozarjamo na nedeljski koncert slovenskih skladateljev v Trbovljah.
Iz Litije
i— Velik koncert APZ. Akademski pevski zbor iz Ljubljane bo priredil koncert pesmi slovenskega preporoda na vnebohod 18. t. m ob 4 popoldne v dvorani na
^Stavbah«. Gostovanje tega najboljšega zbora bo pomenilo za naš okraj najveličastnejši kulturni dogodek, ki nam bo pokazal višek zborskega petja. (—)
i— Prisrčna materinska akademija. V nedeljo popoldne so za uvod v majnik, ki je posvečen materam, priredili učenci in učenke litijske ljudske šole in vseh treh otroških vrtcev uspelo materinsko akademijo. Prireditev je bila v predilniški dvo-rani na Stavbah. Uvodno besedo o naših mamicah in materi Jugoslaviji je zanosno spregovoril učitelj g. Franjo Trošt. Zatem pa so mali umetniki in umetnice de-klamirali, telovadili, prepevali, sodelovali s prizorčki in igricami. Občinstvo je dvorano napolnilo in je bilo z vsemi nastopi zelo zadovoljno. Prireditev si je ogledal tudi sreski šolski nadzornik g. Ivan Beze-,'jak. Starši in prijatelji šole so se uveri-ìi. da je vzgoja naše dece izročena požrtvo. vainemu učiteljstvu. Kljub težkim razmeram zaradi polnih razredov in pomanjka-
nja učnih prostorov, ko se vrši na 8oH
menjalni pouk, doseza litijska šola lepe uspehe. Nujno jo je treba razširiti, šolski vrtec v Litiji je nameščen celo v kleti. Potrebni načrti za dozidavo so že gotova in tudi večina potrebnega denarja je že zbrana. V interesu še večjega napredka naše šole bi bilo čim prej pristopiti k nadzidavi.
Iz Slovenj ega Gradca
sg— Zadnja pot vzorne žene. V nedeljo
smo spremili soprogo veleposestnika in lesnega trgovca gospo Jožefo Časov o iz Dobrove na njeni zadnji poti. V 50 letih življenja, kolikor jih ji je bilo samo usojenih, si je blaga pokojnica pridobila nešteto iskrenih prijateljev in prijateljic. Zato pa je tudi njen pogreb bil tak, da enakega že dol^o ni bilo v Smartnem. žalni sprevod se je vil iz Dobrove po poldrugo uro dolgi poti v àmartinsko cerkev, kjer se je darovala zadušnica. Pokojnico so spremili domačini in okoličani ter vsa šolska mladina, nacionalna društva, zlasti Sokoli z znaki, in predstavniki raznih drugih organizacij iz Slovenjega Gradca in Dravograda. Ko so polagali krsto v grob. je odmevalo ihtenje, saj je pokojnica zapustila več otrok, pa tudi sicer je bila materinsko dobra vsakomur iz šmar-ske doline. Ob grobu je pokojnici v slovo in svojcem v tolažbo spregovoril njen sorodnik g. župnik Pavel Gril iz Šoštanja. Moški pevski zbor iz š marina je ubrano zapel žalostinko. Pogrebci so se približevali njenemu grobu, da ji poklonijo peščico drage rodne zemlje. Naj ji bo domača gruda lahka! Svojcem izrekamo najiskre-nejše sožalje.
★
JESENICE. Zvočni kino Radio predvaja danes in v ponedeljek 8. t. m. ob pol 9. zvečer vel efilm »Zločin im kazen«. Med dodatki tudi risana šala. Sledi »Krik ulice!« (—)
SLOVENSKE KONJICE. Podružnica CMD priredi v soboto 6. t. m. ob 20. v Narodnem domu predavanje o temi »Kako je nastala naša država«. Predaval bo predavatelj ZKD g. Vekoslav Bučar iz Ljubljane. Na to zanimivo in važno predavanje vabimo narodno javnost iz Slovenskih Konjic in okolice.
SLIVNICA PRI MARIBORU. Dne 30. IV. je bil za kraj pomemben dan. Sokol je priredil v šoli Meškovo dramo »Mati«, ki je nad vse pričakovanje dobro uspela in prinesla moralen in gmoten uspeh. Naši igralci so vsak svojo vlogo rešili s posebno spretnostjo, kakor so odgovarjale njihovim temperamentom in njihovi naravi. Nobenega ni potreba posebej pohvaliti, ker je vsak svojo nalogo rešil v posebno zadovoljstvo občinstva, ki s ploskanjem ni štedilo. Naši igralci so res lahko ponosni na svoje zmožnosti.
Sokol
Sokol n. Preminul je naš zvesti brat Gvidon Pregi, katerega spremimo na zadnji poti v civilu z znakom v petek 5. t. m. dopoldne izpred mrtvašnice pri bolnici, čas je razviden iz osmrtnice. Dragega pokojnika ohranimo v častnem spominu. Uprava. (—)
Stnftna žrtev
v kateri je rutinlraneJSemu Gorgku uspelo, da je za nekaj centimetrov zmagal. Pri zadnji sobotni disciplini, teku na 400 m z zaprekami smo imeli pravo srečo v nesreči. Namesto poškodovanega Pleter-ška je tekel Urbančič, menda prvič v življenju to progo. To se je tudi takoj opazilo pri prvi zapreki, ki jo je preskočil v dosedaj še nevidenem stilu. Sreča pa je bila za nas v tem, da pri sedmi zapreki Ferluga ni prišel na korak in preden se je spomnil ter zapreko podrl, je bil Urbančič že toliko pred njim. da ga Ferluga ni mogel več dohiteti. Tu bi še omenil, da je pravilen Urbančičev rezultat 1:05. Zmagal je v tej disciplini Skušek, ki je tudi stilno najlepše tekel.
Zidane volje, ker smo po prvem dnevu vodili z naskokom 12 točk in prepričani, da bomo v nedeljo naskok še povečali, smo se vračali v hotel. Edino trener g. Klein se je zavedal, da še nismo zmagali. Miril je razigrane tekmovalce in jih opominjal na naloge drugega dneva.
Nedelja dopoldne v dežju
Ko smo se drugo Jutro zbudili, nas je pozdravilo krasno sončno weine, ki pa se je začelo proti 9. uri zopet »kisati« in je pri prvi dopoldanski disciplini, skoku v daljino, že začelo deževati. Vučeviču. ki je bil utrujen še od troskoka, ni uspelo premagati odličnega Pellarinija, ki je z rezultatom 6.78 m zasedel prvo mesto in tudi Lončarič se je moral zadovoljiti z zadnjim. S to disciplino se je začela doba premoči italijanskih atletov. Precej zaskrbljeni smo postali po dvojni italijanski zmagi v skoku v višino s palico, kajti naskok 12 točk je bil zmanjšan na polovico. Smerdelj in Kosec sta skakala sicer zelo dobro, toda kljub temu nista mogla zasesti boljšega mesta. Dopoldne bi se moralo vršiti tudi suvanje krogle, toda Italijani so to točko, kljub protestom naših funkcionarjev, preložili za popoldne.
Konec dober, vse dobro
Popoldne se je nebo zapet zjasnilo in ko smo se pripeljali na stadion, je sijalo sonce. Popoldansko tekmovanje se je vršilo pred, med in po tekmi med Milanom in Triestino v kateri je prvi zmagal z 1:0. Zaradi tekme se je zbralo na stadionu preko 10.000 gledalcev, ki pa so tudi močno navijali pri lahkoatletskem sporedu. Ko smo popolnoma nepričakovano izgubili v metu krogle smo postali še bolj nervozni. Vučevič je metal zelo nesigur-no. krogla mu je večkrat ušla iz rok, s čimer je do skrajnosti preizkušal moč naših živcev. Tudi Hladetu meti v začetku niso uspevali. Razlika v točkah se je zopet zmanjšala kar je imelo za posledico da se nam je zdelo, da sedimo na žerjavici. Razen tega je bila naslednja disciplina tek na 5000 m, v kateri po splošnem mišljenju nismo imeli izgledov na dober plasma. Ob grobni tišini smo zaslišali starterjev pronti — pozor — in nato strel, kateremu je sledilo gromko navijanje desettisočglave množice: Bur— lo! Bur—lo! Naš Zma—go! Zma—go! je utonil v tem kričanju kot kapljica vode v morju. Italijana sta začela teči z divjim tempom in naši zastopniki Košir, Kvas
ALBUS terpentinovo milo
varuje Vaše perilo ! Dobiva se povsod!	Pazite na ime AI bus!
ter Pere so takoj zaostali za kakih 30 m, tako da se je že zdelo da bodo igrali popolnoma podrejeno vlogo. Edino upanje smo polagali v mladega Koširja, ki pa je tekel to progo prvič v življenju. To stanje je trajalo 8 minut, nakar je začel Košir pospeševati tempo. Tekel je zmerom hitreje in hitreje ter se vsako rundo približeval Italijanoma za 2—3 m. Tri runde pred koncem ju je že dohitel m zaslutili smo da se bo zgodilo nekaj nepričakovanega. Ko se je Košir dve rundi pred koncem vrinil na drugo mesto, so gledalci vstali s svojih sedežev in začelo se je mahanje z rokami in še večje vpitje. Trije tekmovalci pa so tekli še zmerom tesno skupaj. Zadnjo rundo se je uresni-j čilo naše upanje. KoSfr je prešH na vod-! stvo s tako brzino, da mu odlični italijanski reprezentant Burlo ni mogel več slediti in je zaostal do cilja za Koširjem preko 60 m. Ta disciplina, ki je bila gotovo najlepša od vsega tekmovanja in za katero je Košir žel aplavz vse publike, nas je spravila zopet v dobro voljo. Toda v naslednjih dveh disciplinali, v teku na 400 m in v štafeti 4X100 m so Italijani zopet zmagali in razlika po točkah se je zope zmanjšala na 7. Na 400 m se je izkazal zlasti Klinar, ki je tekel brez .tre-ninsra, pa mu je vendar uspelo, da je v zadnjih metrih potisnil Lenardona na 3. mesto, pa je popolnoma izčrpan in se je zgrudil na zemljo. Vse pa. le navdušil krasni stil Missonlja, ki ie brez posebnega napora zmagal z odličnim rezultatom. Te borbe so naše tekače za štafeto 4X100 m tako živčno izčrpale, da so pri vsaki predaji izgubili nekaj metrov, zato je čas 44.4 sek. naravnost odličen. Stifeto so tekli Račič, Polak, Skušek in Kling, kateremu je zadnji italijanski tekač Pella-rini ušel samo za 1 m.
V pavzi nogometne tekme je bil defile in pozdrav naše reprezentance, izmeniava šopkov In igranje jueoslovenske državne himne, ki so jo gledalci poslušali stoje.
Nato sta bila teka na 200 in 800 m. Pri prvem so bili naši živci še vedno na-r>eti, kaiti obstojala je še možnost, da bitko izgubimo. Prvi start na 200 m ni uspel; pri drueem pa je Kline zaostal za 1 m. Na ovinku sta imela Italijana nekaj prednosti in že smo se zbali poraza. Toda ko so tekači pritekli na ravno, je bil na čelu že Račič, ki si ni dal iztrgati prvega mesta niti od našega državnega rekorderja Klinga. Račič nam po krasnem teku na 100 in 200 m daje upanje, da bo morda naslednik Kovačiča. posebno zato, ker je še zelo mlad! GorSek in Nabernik sta nas s sigurno zmago in odličnima rezultatoma na 800 m zopet spravila v ravnovesje, kaiti zoDet smo ušli Italijanom za 12 točk, tako da so bili njihovi izgledi na zmago minimalni.
Po končani tekmi je bil najprej skok v višino, nato pa met kladiva. Obe disciplini sta se vršili v znaku še nepremagane nervoznoeti, zato tudi Bratovžu ni uspel skok preko 180 cm. Posebno je napetoat tekmovanj delovala na Polaka, ki ni mogel preskočiti niti 170 cm. kar skače sicer s sigurnosjo. Nervoznost se je pokazala tudi pri metu kladiva, kjer je bilo zelo veliko prestopov. Inž. Stepišnik je postavil svoj najboljši rezultat šele v zadnjem metu.
Poleg teka na 5000 m, se je odlikoval po veliki borbi zlasti tek v štafeti 4X400 m, pri kateri je za las manjkalo, da jo nismo izgubili. Prvi je tekel Skušek, ki je prehitel Olivierija za približno 10 m. Gaber-šek je ta naskok v finišu zvečal za 18 m in predal Nafoerniku, ki je tekel stilno najboljše in naskok zvečal na 25 m. Toda s tem Se zdavnaj nismo zmagali Zadnja sta tekla, od naših Goršek, od Iali-janov pa odlični Missoni. Goršek je napravil to napako, da je startal s preveliko brzino. Posledica je bila, da je tekel zmerom počasneje. Missoni se mu je z velikanskimi koraki bolj in bolj približeval. 100 m pred ciljem je znašala razlika samo še 10 m Oba tekača sta tekla z zadnjimi močmi. 30 m pred ciljem je znašala razlika samo še 5 m, pa še ta se je začela manjšati. Gledalci so že videli zmago Missonija, toda Goršek se je z zadnjimi silami vrgel v cilj in se za širino prs prej dotaknil vrvice. Ker pa je Missoni bil nekaj metrov za ciljem pred Gor-škom, je spiker naznanil zmago ital. štafete. Naši sodniki so takoj protestirali in Italijani so nam po kratkem dokazovanju res priznali zmago. Vmesni časi naših tekačev so: Skušek 53.8. Gabršek 51.8. Na-bernik 51.6, Goršek 52.6. Missoni je tekel v štafeti 48.6!
Zadnja disciplina je bil met diska. Vučevič, ki še zmerom meče disk z mesta, je imel priliko videti siloviti Oberweger-jev obrat. Toda, čeprav je metal z mesta, je zaostal le za 4 m. Da je metal samo s približno tako tehniko kakor Oberweger, mu najbrže ne bi majijkalo dosti do 50 m. Dravska banovina je zmagala tudi v re-vanžnem srečanju in sicer s 116 : 103 točkami. To je že tretji poraz, ki so ga Italijani doživeli od jugoslovenskih športnikov v Trstu, kajti lani so bili poraženi že od naših plavačic in plavačev.
Že nekaj po deveti uri smo krenili nazaj proti Ljubljani. Ko smo se bližali meji, so prišle na dan steklenice s Chianti-jem in Cinzanom. kajti morali smo nekoliko odpiti. Nekateri pa ta nekoliko niso vzeli tako točno...	Vr.—Zo.
SK Ljubljana. Danes ob 16. tekma za trening ligaškega in rezervnega moštva na našem igrišču. Vsi in točno!
kolesarja
Celje, 2. maja V nedeljo okrog pol 7. zjutraj je šel 63-letnd posestnik in upokojeni železničar Janez Vrabič z Grobelnega k maši v Št. Jurij ob juž. žel. Ko je korakal po ulici v gornjem trgu v Št. Juriju je privozil nasproti s kolesom 26-letni posestnikov srin Stanko Knez. Vrabič se ni pravočasno izognil, koledar pa tudi ni mogel več preprečiti nesreče in je podrl Vrabiča na tla. Vrabič je dobili težke notranje poškodbe in je obležal nezavesten. Prepeljali so ga v celjsiko bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu podlegel poškodbam.
NIČ NI TAKO SKRITO, DA BI NE BILO OČITO!
Še o atletskem dvofmfii v Trstu
Naši atleti so v soboto in nedeljo tamkaj že tretjič zmagovito zastopali jugoslovenski sport
V soboto točno ob 2. je krenila naša
reprezentanca in še nekaj spremljevalcev z avtobusom proti Trstu. Bili srno veseli svoje točnosti in zato takoj sklepali, da je to dobro znamenje. Kmalu pa smo imeli priliko ugotoviti, da smo sklepali prehitro. Neki neverni Tomaž, ki se mu je naša točnost zdela sumljiva, je pogledal nazaj proti uri pri Figovcu, pa je zagledal slučajno še Gabrška, ki je s polno paro tekel za avtobusom — računal je na splošno netočnost. Potem je bilo nekaj časa vse v redu, le nekateri , tem je pred-n;ačil Goršek, so postali nekoliko bledi in se od časa do časa nagibali preko okna — čez eno uro smo prispeli na mejo, kjer so nas zadržali »samo« eno uro. Naslednjo uro pa smo že imeli priliko učiti se italijanščine, kajti skoraj vse hiše in ograje so popisane z besedami: Duce, combattere, credere itd. Ob 3. uri smo že zagledali iz Opčin morje — nekateri izmed nas prvič — ki je bilo zagrnjeno s težkimi črnimi oblaki. Takoj ko smo izstopili, nas je polovica vdrla v prvo trgovino s čokolado, z namenom, da preizkusimo veljavnost lir, ki srno jih kupili v Ljubljani. Na drugi strani ceste pa je nekatere zelo dražil napis sladke besede Cinzano, toda stisnili so zobe in ji obrnili hrbet. Prišli pa so od Scile h Ka-ribdi. kajti zagledali so polno izložbo steklenic Cinzana. zato so morali še zami-žati in tako so junaško vzdržali prvo iz-kušnjavo.
Prvo presenečenje nam je pripravil krasni sadion Littoria, na katerem sta že vihrali jugoslovenska in italijanska zastava. Stadion je zgrajen iz betona in je v njem prostora za 20.000 gledalcev. Zgrajen je bil na državne stroške in nato podarjen mestu. Krasna je tudi notranja opremljenost glavne tribune s slačilnica,-ini kopalnicami, telefonsko govorilnico i. t. d. Tudi tekališče je bilo odlično pripravljeno. tako da je bilo razpoloženje na-ških reprezentantov na višku, kar se je posebno pokazalo v borbah, ki so sledile.
Sobotno tekmovanje
Pri prvi točki tekmovanja, teku na 110 m z zaprekami, smo imeli priliko obču-
dovati krasni stil ital. rekorderja Ober-wegerja. Odlično je tekel tudi Pleteršek, ki je postavil svoj najboljši rezultat, vendar Oberwegerju ni mogel ogroziti prvega mesta. Razen tega je imel še to smolo, da je podrl peto zapreko in se pri tem tako močno poškodoval, da ni bil več sposoben za tekmovanje.
Serijo naših zmag je otvoril Vučevič, ki je sigurno in z odličnim rezultatom zmagal v troskoku. Smolej je bil v začetku precej nesiguren, pozneje pa se je popravil in z enim cm razlike potisnil Colauttija na zadnje mesto. Drugo našo zmago nam je priboril MauSar v metu kopja. Že pri troskoku je začel padati dež, ki je popolnoma omehčal nalet za met kopja. Zaradi tega so bili doseženi slabši rezultati, kakor smo pričakovali. Te discipline še niso preveč navdušile sicer vročekrvnih gledalcev, ki jih je bilo ta dan okoli 300. Divje navijanje pa se je začelo, ko je starter dal znak za tek na 10.000 m. Gnana po glasnem navijanju sta Italijana takoj prešla v vodstvo. Toda Kvas in Bručan, ki se še zmerom, če je treba, izkažeta stara leva, sta jima v družbi s Percom ki je tekel izv. konk., .sledila tesno za petami. Navdušenje je gledalce minilo, ko je po sedmih kilometrih Bručan krepko potegnil, stalno po-večaval tempo in zmagal za kakih 80 m.
Sledil je tek na 100 m. Nasproti našima, po postavi precej majhnima sprinter-jema, sta stala precej velika Italijana, kar je gledalce menda navdajalo s pogumom, kajti takoj, ko je počil startni strel, so začeli divje navijati. Imeli pa so tudi topot smolo. Po 50 m je prodrl na čelo najprej Račič, kmalu pa smo zagledali spredaj tudi Klinga, ki je kakor vselej tekel kot razdražen bik in v finišu prehitel za 1.5 m Račiča, ki je zasedel drugo mesto. Tudi v naslednji disciplini, teku na 1500 m, ni pomagalo navijanje gledalcev. Goršek in Košir sta tekla mirno ln samozavestno. Po dveh rundah sta poja-čala tempo, pustila za seboj oba konkurenta in začela se je napeta borba za prvo mesto. V zadnji rundi sta prešla skoraj v sprint in sledila je borba praa ob prsa,
Ljubljana je velika, ali nič ne dé. Kljub temu se izve, da je v
KLETI „ZVEZDA"
vedno prijetno razpoloženje.
KLAVIRSKI KONCERT
izvaja znani ruski pianist JANY KAPANY. KUHINJA
proizvaja najokusnejše specijalitete in pečenja na ražnju.
Vsak četrtek In petek — velika izbira morskih rib.
V kleti ni nobene vinske vrste, ki Vam ne bi ugajala.
Da ne ostanete brez mesta, rezervirajte si omizje, tel. št. 45-54. Priporoča se
MARIJAN ŠILOVIČ.
Kokus tekači
za hodnike ln stopnišča v vseh barvah v zalogi
pri Sever Rudolf,
I Ljubljana, Marijin trg 2

f
Umrl je naš podpredsednik, gospod
G VID O PREGL
ravnatelj podružnice zavarovalnice „Dunav" v Ljubljani
Pogreb bo izpred mrtvaške veže splošne državne bolnice v petek 5. maja ob 9. dopoldne.
Plemenitega moža, velikega v dela in ljubezni do bližnjega, ohranimo v nepozabnem spomina.
LJUBLJANA, dne S. maja 1939.
Krajevna zveza zavarovalnic v Sloveniji
»JUTRO« ZAVARUJE!
ig*.
Od Vas
je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica — Svet!o1ik«lo«ci
OKASA tablete
Pri spolni slabosti lahko poskusite
OKASA
TABLETE za
za moške
100 komadov din 220.-proti povzetju.
Dobivajo se v vseh
lekarnah. Zastopnik: Lekarna
Mr. Rožman Miroslav,
Beograd — Terazije 5. Ogl. f. S. b. 5846-39.
»«ULI
^•A-r.itvjvUsv.i-.o-ij--•. •	•• • fi, .<»■• vvTs^l: ,•

Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš dolgoletni zaslužni sodelavec, ravnatelj
GVIDO PREGL
Pogreb bo v petek, dne 5. t. m. ob 9. uri dopoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice, nakar bo truplo nepozabnega pokojnika prepeljano v V uzenico.
LJUBLJANA, 2. maja 1939.
RAVNATELJSTVO zavarovalne delniške družbe
„DUNAV"
mšm socialno in prosvetno delo
-----2—52 ~ Hovencev v Ameriki
Poročali smo že. da je največja organizacija naših rojakov v Ameriki, Slovenska narodna podporna jednota (SNPJ), ki ima svoj sedež v Chicagu, posvetila mesec april proslavam svoje 35-leinice. Ta socialna in prosvetna organizacija našega življa v Ameriki je še vedno mlada in krepka, še vedno rase, še vedno je sposobna, da se razširi ter združi tisoče mladih rojakov. Čeprav je 10 let mlajša od najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki, je vendarle dosegla rekord med vsemi organizacijami našega življa v Ameriki v pogledu članstva, premoženja izplačanih podpor, pomožnih akcij in kulturnega dela.. Glavna proslava lepega jubileja je bila 16. t. m. v Chicagu, podružnice v raznih drugih krajih pa so prirejale tudi svoje posebne proslave. V začetku meseca je izšla slavnostna številka glasila SNPJ 3-Prosvete«, o kateri smo že poročali. Jubilejna priioga je častila spomin pionirjev in ustanoviteljev jednote.
Doba in razmere rojstva SNPJ
Leto 1904. ko je bila ustanovljena SNPJ, spada še v ono dobo, ko so bili evropski priseljenci »gnoj« ameriškega napredka. Leto spada tudi v dobo, ko je bila Amerika za nas Slovence »obljubljena dežela«. Rojaki, ki so prihajali k nam iz Amerike na obisk, so nam z vsem svojim nastopom vabljivo slikali to obljubljeno deželo. Pisatelj Louis Adamič je ta čar obljubljene dežele dobro označil z besedami: Da so Združene države nekak raj na zemlji — zlata zemlja, obljubljena dežela — to misel so mi v mojem detinstvu čvrsto zako-reninili »Amerikanci« v naši vasi in seveda tisoči in tisoči nekdanjih izseljencev po vzhodni, srednji in južni Evropi, željo, oditi v Združene države, so podžigali dečku možje, ki so bili že tam. Možje, ki so se vračali v vas, bodisi za stalno ali samo na obisk, so bili po večini neomikanci težaki — moški krepkih rok in močnih pleč: j-Bokhunks« ali »Hunkies«,, jim pravijo v Ameriki, ki so čutili le nekakšno mišično radost in ponos trdega napora. Razen tega pa zdaj, ko so se vrnili domov, niso bili več edino delovne edinice, blago na ameriškem delovnem trgu, temveč pustolovci, ki so odnesli zdravo kožo iz daljnje dežele, junaki v svojih očeh, kakor tudi v očeh svojih sovaščanov. In nič nenaravno ni zanje, če so pretiravali svoje čine in ugodne prilike, ki jih je najti v Ameriki...
Naši fantje in možje so kot blago na ameriškem delovnem trgu dosegli res boljšo ceno kakor doma, občutili pa so tudi svoboščine nove domovine, kakršnih si v svoji stari domovini ali v svojem starem kraju, kakor pravijo, niso znali niti predstavljati. Ko so se zbirali v raznih organizacijah, niso mogli iti preko ozkega merila svojega starega kraja. Združenja naših ljudi so bile smešne paradne organizacije z banderi in uniformami. Kratko rečeno: naš človek, za svoje delo pošteno plačan, socialno dvignjen, se je hotel »postaviti«. Ker pa je po merilu svoje stare domovine smatral za višek parade veteranov in gasilcev, se je tudi v Ameriki načičkal z raznimi uniformami, pri tem pa polagoma posnemal tudi organizacijske metode starejših priseljencev in Američanov. Prve organizacije naših rojakov v Ameriki so imele seveda na prvem mestu parade in šele potem prav skromne poizkuse socialnega udejstvovanja po vzorcu ameriških zavarovalnih organizacij. Zdravemu razumu in ukaželjnosti našega življa pa so se parade priskutile in po vseh večjih naselbinah je nastalo gibanje, ki je rodilo organizacije za vzajemno socialno delo.
Pred ustanovitvijo SNPJ so bile v Ameriki že precej let tri slovenske podporne organizacije. Nova organizacija SNPJ pa je nastala zaradi tega, ker so bili naši ljud je zavzeti za še važnejše cilje, kakor pa jih nudi navadna organizacija vzajemne socialne akcije. Ti cilji so bili ideali svobodne misli, svobode osebnega prepričanja in stroga enakopravnost. SNPJ se je rodila v dobi preporoda, povzročenega z energično zahtevo uresničenja teh idealov.
V službi demokracije
SNPJ je takoj po svoji ustanovitvi smelo prekoračila običajne meje delokroga starih podpornih organizacij. Za svoje članstvo je uvedla izredne podpore. Prej ko mnoge stare ameriške podporne organizacije je imela SNPJ podpore za primere poškodb pri delu in za posledice operacij in bolezni. Leta 1907. je imela že svoje glasilo, sedanji dnevnik »Prosveto«, da je tako najtesneje združila socialno prizadevanje s prosvetnim. Ubrala je dosledno demokratično pot in je kot prva med vsemi organizacijami našega življa dala vse pravice tudi članicam. Leta 1910. je imela
SNPJ kot prva med vsemi organizacijami naših rojakov tudi svoj mladinski odsek. To ustanovo so brž posnemale vse druge organizacije, a našteli bi lahko še celo vrsto drugih uvedb gospodarskega, kulturnega in socialnega značaja, pri katerih je bila SNPJ za ve9 naš živelj v Ameriki pionir in vzornik.
Ves čas svojega obstoja izobražuje SNPJ delavstvo v svobodomiselnem in naprednem duhu, podpira gmotno in moralno vse delavske kulturne ustanove, s svojim dnevnikom in drugimi publikacijami pa odlično uveljavlja vsa visoka načela, ki so bila povod njene ustanovitve ter so in ostanejo vodnik njenega udejstvovanja. SNPJ čuva zvesto načela svojih ustanoviteljev, ki so požrtvovalno stopili v borbo in delo za boljšo bodočnost, bratstvo in svobodo.
Ustanovitelji SNPJ so bili veliki idealisti. Zavedali so se, da je prišel čas, ko se mora tudi med slovenskimi delavci v Ameriki razmahniti ideja svobodoumnosti in zavednosti. Od nasprotnikov svobodne misli so bili zasmehovani, ostali pa so trdno prepričani, da ni sile, ki bi mogla uničiti ali ustaviti začeto delo. Niso se motili, Pred nami je dejstvo: SNPJ je največja in najbogatejša slovenska podporna in prosvetna organizacija v Ameriki.
Gmotno in duhovno
premoženje
V socialnem in gospodarskem pogledu je SNPJ v 35. letih izvršila veliko delo ter dala svojemu članstvu ogromne koristi, če pogledamo na številke izplačil raznih podpor, se nam zdijo skoraj neverjetne, so pa resnične. Skupna vsota nakazane bolniške podpore je na prvem mestu ter znaša blizu 11 milijonov dolarjev. Na drugem mestu je skupna vsota izplačanih posmrt-nin, ki presega 5 milijonov dolarjev. Na tretjem mestu pa je vsota izplačanih odškodnin za razne poškodbe ter posledice bolezni in operacij, ki presega milijon do-
larjev. Potem sledi skupna vsota izplačanih izrednih podpor v znesku blizu 400.000 dolarjev, tako da dosegajo vse podpore po zaključku lanskega leta okroglo 17 milijonov 800 tisoč dolarjev.
Poleg podpor v denarju je SNPJ izvršila ogromno delo tudi na prosvetnem polju s svojimi časopisi, knjigami, filmi in drugimi kulturnimi sredstvi ter z vsem svojim velikim aparatom izobrazbe. Njen tisk je posvetil vse svoje sile bratstvu in vzajemnosti našega delovnega ljudstva v Ame riki. Ustanovljen je bil zaradi tega, da bi se naše ljudstvo v novi domovini rešilo hlapčevskega mišljenja ter zavzelo za vse ideale človeštva, a se tudi usposobili za obrambo teh idealov. Vsa leta svojega obstoja se SNPJ vneto briga tudi za mladino ter jo uvaja v vodstvo organizacije. V vseh naselbinah so mladinski krožki, vodstvo velike organizacije pa daje tudi iniciativo za združevanje malih društev v večja ter za strnitev jednote z drugimi sorodnimi jednotami.
Gmotno in duhovno premoženje, ki si ga je SNPJ ustvarila v 35. letih, ne more propasti, ker je tako dobro naloženo in izrabljeno. Napredku slovenskega delavca in izobraženca v Ameriki se je SNPJ pred 35 leti posvetila in nikdar več ne more zaostajati, ker vodijo vse njene poti naprej. SNPJ praznuje svoj jubilej mlada in dejstvo je, da se ne bo nikdar postarala. Urednik njenega dnevnika *Prosvete«, Ivan Molek je to dobro označil z besedami: SNPJ beži od obletnice do obletnice — od 35. letnice beži zdaj do 40-letnice, nakar pzride 45-letnica in 50-letnica — od kan tona do kantona ob široki cesti svojega razvoja in napredka, a mi članstvo SNPJ smo vsak dan mlajši, žilavejši, močni in energičnejši. To je še naše kolektivno življenje. Kolektivno se ne staramo, kolektivno lahko živimo še tisočletja.
Tako je! Pet in trideset let je to prepričevalno dokazalo. Vsa čast prosvetnemu in socialnemu delu SNPJ1	—ta
Vtisi iz Bratislave
Razgovor s propagandnim ministrom Sanjom Mačkom
Težko je prodreti v mlado samostojno državo, ki še nima svojih zastopnikov v drugih deželah. Tako misleč, sem vpraševala tega in onega za svet, kako bi najlaže prišla na Slovaško, vendar nisem mogla zvedeti nič porabnega. »Slovaška je svoje meje zaprla, nihče ne sme vanjo in nihče iz nje!« so imi vsi odgovarjali. Toda puške zaradi tega ni treba vreči v koruzo. Odpeljala sem se na slepo srečo do Dunaja.. Tam sem zvedela, da izdaja Gestapo (Geheime Staatspolizei — tajna državna policija) dovoljenja za potovanje na češko, da pa nikakor ni kompetentna za potovanja na Slovaško, ki je samostojna država. Povpraševanje in Iskanje mi je vzelo toliko časa, da sem srečno zamudila vse ugodne železniške zveze ln sem se odločila za cestno železnico, ki vodi s Dunaja v Bratislavo. Cestna železnica vozi redno po večkrat na dan do končne postaje Berg, odkoder te pripelje avtobus v dvajsetih minutah do bratislavskega mostu. Po dveurni vožnji sem bila na cilju.
Nemško obmejno uradništvo opozarja vsakega potnika, da ne sme vzeti s seboj več ko deset mark, prebitek pa lahko pusti v bližnji trafiki, ki mu da v zameno potrdilo o deponiranem znesku. Ko so bile te formalnosti opravljene, sem krenila na most, ki vodi čez Dunav in spaja Nemčijo s Slovaško. Onkraj mostu se je v večernem solncu lesketala »vladna budova«, sedež parlamenta samostojne Slovaške. Za njo se dviga razvalina slikovitega gradu Marije Terezije ter priča o minljivosti človeške oblasti. Most je dolg in na srečo sem našla prijaznega dečka, ki mi je odvzel prtljago. Na koncu mostu so me pozdravili obmejni slovaški uradniki z novim slovaškim pozdravom »Na straž«, kar pomeni po naše »na straži«. Kratek pogled v moj potni list jim je odkril, da nimam slovaškega vizuma. Pojasnila seim jim, da ga nisem mogla dobiti, ker ni še nikjer, ne v Ljubljani ne na Dunaju, slovaškega konzulata, in da si bom naknadno preskrbela vizum pri občinskem uradu v Malackäch kamor sem bila namenjena. Ta izgovor je zalegel Ln tako sem dobila prepustnico. Trditev o zaprtih mejah torej ne drži.
Z menoj vred se je pripeljalo mnogo ljudi, po večini Nemcev, ki so iz bližnjih manjših krajev prihajali v Bratislavo. Pri znancih v Bratislavi sem zvedela, da hodijo Nemci zgodaj zjutraj kupovat na bratislavski trg in v bratislavske trgovi- »
ne. Zato se ni čuditi, da danes v slovaški prestolnici ne dobiš več kave, kakava, čaja, olja, mfla itd. Mimogrede sem pogledala udi na Batovo (palačo, toda razen
Minister Sanjo Mach
belih poletnih čevljev Je bilo že vse razprodano. Manufakturisti tarnajo, da Se niso dobili pošiljk Dlaga iz češke, stare zaloge so pa že pošle.
Slovaški in nemški križ
Bratislava sama po sebi se ni mnogo
Izpremenila. živahni avtomobilski promet ji daje velikomestno lice. številni napisi »Vozi desno« opozarjajo vozače na novi cestni red, vpeljan po nemškem vzorcu. Izpremenjeno politično življenje se odraža v uniformah in znakih. Nemci poudarjajo svojo nacionalnost z znaki v gumb-nicah in z zastavicami na avtomobilih, Slovaki z uniformami Hlinkove garde in kokardami na vojaških čepicah. Slovaški dvojni križ vlada složno s kljukastim križem in Nemci uživajo vso kulturno in politično svobodo, ki si jo je moči misliti. V Bratislavi sami nisem opazila mnogo nemškega vojaštva, pač pa ga je mnogo v Malackach, v Kyripolcu in vse tja gor do karpatskih grebenov. Slovaško vojaštvo se še vedno organizira. Uniformavo-
Vneti jadralci v Kočevju
Kočevje, 1. maja
»Jutro« je v poslednjem času objavilo že vrsto člankov o delovanju rajnih marljivih aerok'.ubov v Sloveniji, zlasti še o poletih na Blokah. Namen teh članov je med drur gim, zainteresirati našo mladino za lepoto jadralnih poletov, ki so se v zadnjih letih uvrstili med najlepšo panogo športa. Kri-vjčno bi bilo, če bi v vrsti teh informativnih člankov ne omenili živahnega delovanja aerokluba »Naša krila« v Kočevju, ki spada med majše tovrstne klube, a ima zaradi živahnega zanimanja med kočevsko mladino za ta šport za seboj že precej lepih uspehov.
Aerotklub v Kočevju ie bül u-stainovljen Šele v letu 1935 in sicer na pobudo telovadnega učitelja s kočevske gimnazije in navdušenega športnika g Rudija Pizzulina. Slednji se je že prejšnja leta udeleževal jadralnega letanja na Blokah. Pričel se je ba-viti z mislijo, da bi si člani aerokluba iz Kočevja sami zgradili jadralno Letalo. Oskrbel si je primerne načrte in se lotil dela. Denarja ni bilo, vendar dobra volja in pogum premoreta vse. Že ob ustanovitvi se je vpisalo v aeraklub skoraj 300 članov, ki so z redno mesečno članarino pričeli ustanavljati fond za zgraditev jadralnega letala. Toda ker je kočevski aeraklub prejel dovoljenje za letenje šele lansko leto, je prvotno zanimanje in navdušenje kmalu upjahnilo, tako da ima aeraklub dane le še
60 članov, kair pa je za kočevske razmere tudi dovolj.
Da bi zamaši vrzel izstoprvših članov, je g. Piz zolin pokren.il med diijaštvom kočevske gimnazije aikcijo za ustanovitev Po-mladka aerokluba. Dijaštvo je razumelo ta klic in se je številno vpisalo v podmladek, ki šteje danes 120 članov,
Btggi pfzzuUn
Canarina, prostovoljni darovi, dohodek od prireditev aerokluba v Kočevju, podpora mestne občine kočevske, podpora kr. banske uprave 3000 d'in... to je bila osnovna glavnica, nujno potrebna za zgraditev lastnega letaila. 2e leta 1935 se je pričela gnadnja šolskega letala »Zögling«. Kmalu /a1 tem so člani aerokluba pričeli graditi drugo, visok os posobno letalo »Inka«. Napor teh početkov pa je sel le prekmalu po vodi. Začetki pouka jadralnem letanju so takisto zahtevali svojo odkupnino: obe omenjeni jadralni letali sba danes — razbiti.
Toda trud ni bi! zamam. S tem, da so uspešno prekoračili začetne ovire, so prepričali oblastni odbor aerokluba v Ljubljani, da mislijo resno. Oblastna odbor aerokluba pa je njiih delo in prizadevanje poplačal s tem, da jiim je podaril obe letali tipa »Zögling«. Jadfkovanje za razbitima letaloma se je tako srečno prevesilo v nepopisno veselje, saj aeroclub poslej laihko nemoteno nadaljeval s šolanjem svoje članstva ▼ jadralnem letanju. Pri tej priliki naj bo omenjeno, da je kočevski aerotklub prejel v dar od oblastnega odbora v Ljubljani tudi startno vrv, ki je vtredna 4000 din.
Medsebojno delovanj« med kočevskim aerakJubom in ljubljanskim oblastnim odborom je rodilo kočevsko jadralno sekcijo, ki je bila ustanovljena lansko leto in šteje danes 115 članov. Predsednik je znani kočevska zdravnik dr. Tone Hočevar, načel-stvo in tehnično vodstvo pa je bilo prepuščeno g. Pizzuilinu. Lani septembra so že pri-
jakov, oficirjev, policistov, orožnikov in carinikov je ista. kakor je bila v češkoslovaški republiki, razlikuje se le po majhni rozeti v slovaških barvah, ki je pripeta na čepice.
Ko se sprehajaš po bratislavskih ulicah, slišiš lahko vse mogoče govorice. Tu se razlega blagodoneča, mehka slovaščina, tam se mlada dekleta v belih nogavicah glasno razgovarjajo v nemščini, spet drugod ti udarja na uho madžarščina, češči-ne skoraj ne slišiš več. češki uradniki so že zapustili Slovaško, maloštevilni trgovci in podjetniki so še s svojimi posli navezani na kraj, vendar se — vsaj večina — že pripravljajo na odhod. V knjigarnah in trafikah prodajajo najnovejše slike Hitlerja in izbrane portrete pokojnega Andreja Hlinke.
Hitlerjev rojstni dan so praznovali na Slovaškem skoraj enako slovesno kakor v Nemčiji. Na predvečer so se vili skozi mesta, trge in vasi slavnostni sprevodi, s hiš so vihrale slovaške, gardistovske in nemške zastave, med povorko so prebivalci razsvetlili okna in naslednji dan so bile trgovine zaprte kakor na praznik. Brez zastav in brez luči so bile samo židovske hiše in židovske trgovine; te nosijo že vse viden napis: »židovska trgovina«.
žcai v svobodni državi, to je kadar se bo
uresničilo geslo »slovaško zemljo Slovakom«.«
»Kakšno je zdaj vaše razmerje do Madžarske?«
—»Formalno je zdaj razmerje med Slovaško in madžarsko vlado korektno in urejeno. Pripomniti pa moram, da vodita madžarski radio in ves madžarski tisk sovražno kampanj« proti nam. Slovaška vlada si s svoje strani odkritosrčno prizadeva, da bi vzpostavila prijateljske odnošaje, vendar ne najde na oni strani barikade razumevanja. Pri nas živi 60.000 Madžarov in mi smo jim dovolili 2 dnevnika, 7 tednikov, svobodno strankarsko življenje in kulturno izživljanje. Mi pa imamo pod Madžari 600.000 Slovakov in tem ne dovoli madžarska vlada niti enega dnevnika, niti enega tednika, niti politične stranke, skratka — ničesar! Slovaški učitelji, ki so prišli pod Madžare, že dva meseca niso prejeli plač. Slovaške župnike so premestili v notranjost Madžarske, med slovaško ljudstvo pa poslali madžarske duhovne, tako da naši ljudje niti v cerkvi ne slišijo domače besede, če Slovaki prepevajo svoje narodne pesmi, jih madžarski orožniki pretepajo. V veljavi je še zmerom madžarska prislovica. »Tot nem ember« (Slovak ni človek). To
J.«:
Pogled na Bratislavo z gradom kralja Matjaža
Novi možje Slovaške se trudijo Iztrebiti ftdovstvo is slovaškega gospodarstva. Premožni židje, tisti, ki so obogateli na troäke ljudstva, so že pred meseci zapustili slovaško ozemlje. Njihova stanovanja stoje prazna. Doma so ostali le tisti židje, ki nimajo denarja, da bi mogli zunaj začeti novo, varno življenje. Protiži-dovska propaganda živo deluje in vztrajno oznanja: »Žid je bil, je in bo največje alo za Slovake!« Močno protižidovsko akcijo vodi tudi uradni list Hlinkove garde »Gardiste.

V vladni palači
V »vladni budovi«, vladni palači v Bratislavi, ki stoji na obrežju Dunava, je zmerom vse živo kakor na mravljišču. Odločilni možje se trudijo dokazati življenjsko upravičenost samostojne slovaške države. Mnogo ovir je treba prebresti, mnogo drobnega dela opravljati, a dan ima samo dvanajst ur. Sidorjevo geslo »Gesta naspet nemožna, vopred sa Ist musi!« (Pot nazaj je nemogoč, moramo Iti naprej) Je še zmerom močno aktualno. Kako gledajo odločilni možje na pereča vprašanja, pokaže najbolje moj Intervju z ministrom Sanjam Macham, predstavnikom najekstremnejšega slovaškega nacionalizma. Za njim se zbira zlasti mladina ln Slovaki sami ga imenujejo moža bodočnosti. Poleg drugih poslov sloni na njegovih ramah tudi poveljstvo Hlinkove garde.
Generalni tajnik Hlinkove garde, mladi, komaj devetindvajsetleni dr. Josef Kirschbaum, učenec pokojnega Andreja Hlinke ln vodja slovaške akademske mladine, me je odvedel v razkošno dvorano, kjer sem morala nekaj minut počakati. Dr. Kirschbaum izvrstno govori srbohrvaščino ter dobro pozna naše kraje Ln naše predstavnike, saj je že nekajkrat intervju val dr. Kramerja in druge vodilne jugoslovenske politike, živo se je zanimal za naše razmere, najbolj seveda za rešitev hrvatskega vprašanja.
Minister šanjo Mach o slovaški politiki
Vstopil je minister šanjo Mach. Zastavila sem mu že pripravljena vprašanja in brez oklevanja mi je dajal odgovore:
»Ali so se vaši upi v celoti izpolnili?«
—»Velik del naših sanj se je uresničil. S tem, da smo dobili samostojno državo, je bil položen temeljni kamen k uresničenju vseh naših nad. Na vaše vprašanje pa bom mogel v celoti pritrdilno odgovoriti šele tedaj, ko bodo vsi Slovakizdru-
stanje Slovakov pod Madžari Je nevzdržno ln čakajo samo mednarodnih zapletljai-Jev, vojne aB. česarkoli, kar bi jim prineslo svobodo in Jih združilo v samostojni, svobodni državi.«
»Kakšno Je razmerje Slovaške do ostalih sosedov?«
—>Z vsemi ostalimi sosedi smo v korektnih ln dobrih odnošajev, z Nemci pa nas veže prijateljstvo.«
»AH ostane nemško vojaštvo na Slovaškem ?«
—»Nemcem smo dovolili, da smejo taisti na grebenih Karpatov vojaška oporišča. Tam ei gradijo Nemci utrdbe in tam bodo tudi ostalL Tako smo se prijateljsko dogovorili. Ostalo vojaštvo, ki je prišlo na slovaško ozemlje, pa bo postopoma zapustilo naše kraje. Približno polovica nemškega vojaštva je že odšla.«
»Ali misli slovaška vlada razen protl-židovskih odredb uvesti tudi ra-sne zakone po nemškem vzoru?«
—»Ne. Židov gotovo ne bomo podpirali, toda rasnih zakonov ne mislimo uvajati.«
Protiboljševiška razstava
Ko sem odšla iz vladne palače, sem se še nekoliko razgledala po mestu. Veliki lepaki vabijo na ogled protiboljševiške razstave. Ob lepakih stojijo visoki drogovi, s katerih plapolajo slovaške, gardistovske in nemške zastave. Razstava je nameščena v palači nekdanjega Belle-vueja in sestoji v glavnem Iz fotografij in časopisnih izrezkov. Maloštevilni obiskovalci se sprehajajo po razstavnih prostorih. Pred Izhodom prodajajo Slovaki majhne spominke: slike Andreja Hlinke, Adolfa Hitlerja, razglednice prestolnega mesta, slovaške znake in protikomunisti-čne brošure.
Propagandni urad se Je nastanil v bivši palači prostozidarske lože Stražijo ga gardisti. V izložbah in uradnih prostorih delajo Slovaki veliko propagando za svoje domače izdelke, posebno za ženska ročna dela in za keramične proizvode. V tej panogi je ustvaril slovaški narod čudovito lepe reči.
Na kmetih nosijo Slovakinje še zmerom največ svojo narodno nošo, široko nagubana krila, škornje in rute. V Malackach sem videla slovaško kmetico v narodni noši na motornem kolesu. Z mirno roko in odločnim obrazom je držala za vodilo, za hrbtom ji je pa sedel majhen deček in se je oklepal čez pas. Presenečena sem obstala in gledala za njo. Slovakinja se prebuja in si utira pot.	Fr. L
čeli s prvimi poleti Jadra'na sekcija sicer nima svojega lastnega prostora za letailiDče, vendar je v bližnji okolici Kočevja polno priimennih krajev, na katerih se more ta šport zadovoljivo gojiti Odbor jadralne sekcije pa ima namen odkupiti obširen prostor pred kočevskim Dijai3kim domom tei" ga preurediti v letališče. Komisija oblastnega odbora aerotkluba iz Ljubljane si bo ta prostor v knatkem ogledala, če ustreza vsem pogojem.
Od 115 članov jadralne sekcije v Kočevju jih je doslej letelo že 70. kar je vsekakor zavidanja vreden uspeh v tem kratikem času, če pomislimo, da ima vsakdo od teh za seboj že nekaj poletov im ne samo enega. Omembe vredno je tudi dejstvo, da se je jadralno letainje v Kočevju gojilo tudi v zimskem času, kar sie gotovo ni poizkusilo nrikjer drugje! Pri teh zimskih poletih so demonstranti jadrainega letanja ugotovili, da se je letanje v snegu popolnoma obneslo zaradi lahkega pristajanja jadralnih letaj. To je bil menda tudi povod da je od letošnjega novega leta pa do velike noči kočevska jadralna sekcija zabeležila preko 600 poletov, kar je vsekakor rekordno števil«
Za letošnjo veliko noč se je kočevska jadralna sekcija udeležila tudi letalske šole na Blokah. Pri tej priliki se člana aerokluba zahvaljujejo vsem podpornikom, zlasti meščanstvu Kočevja, ki so z denarno zbirko pripomogli dijakom udeležbo. Pouk je rodili lepe uspehe, saj je od udeležencev že 8 članov jadralne sekcije z uspehom po-
ložilo A izpit. Ti novopečeni jadralni pi-lotjeso: Rarnlke1, Maritnoelj, L under, Vav-ken. Bičal, Jonke, Jalklič in Mavrih. Sekcija pa upa da se bo število pilotov do jeseni še
i znatno povečalo
i Iz vrst člainov kočevskega aerokluba je
izšel frudli odli čen jadral ec Os term an, ki je sedaj nameščen kot učitelj letanja pri jadralni sekciji v Skopi ju. Stroške za študij je zanj žintvovaik ko:evska scikcija, saj je bil s podporo kočevskega aerokluba Oster-man neprekinjeno dve leti učenec letalske šo'e na Blokah, pozneje pa je v Beogradu položil rudi izpit za pilota motornega letala.
Člani aerokluba v Kočevju žele. da bi se izpolnile obljube oblastnega odbora aerokluba v Ljubljeni, pa da bi se v Kočevju kmalu ustanovia stalna letalska šola. Iz pravkar opisanega delovanja kočevske sekcije je laihko posneti, da so za to dani vsi pogoji, zanimanje za jadralno letanje pa v Kočevju ini samo vzbujeno, ampak že davno okrepljeno, talko da je plodno delo sekcije obenem že tudi jamstvo za uspešen obstoj stalne letalske šole. Ob večjem zanimanju odločujočih črniteljev in s podelitvijo podpor. bi se to delo mog'o sistematično urediti v korist, ki se bo nekoč naši domovini bogato obrestovala.
Aciroklubu v Kočevju in njegovemu po-miladku iskreno čestitamo k plodnemu delovanju in želimo, da bi se uresničili vsi upi, ki jih jadralna sekc'.ia tako nesebično vlaga v svoje naporno j^rnirsko delo.
spod arstvo
Propaganda za domača ^nogonska geriva
Ponovno smo že poročali o prizadevanjih za propagando domačih pogonskih goriv Glede na organizacijo propagandne vožnje motornih vozil, ki bo v Sloveniji od 9.—14. junija, bo tudi našo širšo javnost zanimalo delo odbora za propagando domačih pogonskih goriv v dravski banovini.
2e lani v decembru je bil na poziv ban-ske uprave v Ljubljani informativni sestanek zaradi propagande domačih pogonskih goriv v dravski banovini. Na tem sestanku je bil izvoljen začasni pripravljalni odbor 3 predsednikom g. Avgustom Praprotni-kcm. prvim podpredsednikom prof. dr. Maksom Samcem, drugim podpredsednikom xapetanom Mitičem in tajnikoma Borisom Kristanom in inž. Bartolom Na poziv udeležencem konference je pripravljalni odbor prejel razne referate o domačih pogonskih gorivih, med drugim študijo inž. Franja Zevnika o motorjih na les in oglje ki je bila svoj čas objavljena v »Gozdarskem vestniku«, in njegovo brošuro o ogljarstvu v Sloveniji, nadalje referat lastnika avtobusnega podjetja g. Magistra o izkušnjah z domačimi pogonskimi gorivi, poročilo generalštabnega kapetana g. Mitiča o poizkusni vožnji z domačimi pogonskimi gorivi in o izkušnjah neke vojaške edinice, ki ima vozove na plinske generatorje, in končno poročilo prof Maksa Samca o preiskavah destilacijskih produktov, dobljenih iz premogov dravske banovine, ter o destilaciji škriljavcev iz Srbije.
Od odbora za propagando domačih pogonskih goriv pri ministrstvu za gozdove in rudnike v Beogradu je odbor za dravsko banovino sprejel le zapisnik prve seje in šele na ustmeno intervencijo predsednika g Avgusta Praprotnika nekaj poročil o domačih poeon?kih gorivih. Avtomobilski klub v Ljubljani pa je preskrbel odboru nekaj inozemske literature
S predstavnikom glavnega odbora v Beogradu inž. Jägerjem je bilo letos dogovorjeno da se nriredi propagandna vožnja motornih vozil z domačimi pogonskimi sredstvi in sicer na progi Zagreb - Pod--used - Krapinske Toplice - Rogatec -Ptuj - Maribor - Celje - Ljubljana - Kranj • Tržič - Begunje - Bled - Ljubljana -Kočevje - Sušak - Zagreb. O priliki te pro-
pagandne vožnje fcto 13. junija t L v Ljubljani predavanje v prostorih Avtokluba; predavala bosta g. inž. Jäger in tajnik odbora za dra vsko banovino inž. Bartl o uporabi komprirniranih plinov.
Dosedanje delo pripravljalnega odbora za dravsko banovino je pokazalo, da bi bilo priporočljivo določiti, katera domača goriva bi bila najbolj priporočljiva, kakšen tip generatorja je treba forsirati v naši državi, ali naj se nudijo lastnikom avtomobilov posebne ugodnosti, ali naj se organizira posebna šola za šoferje vozil, ki obratujejo z generatorji, ali bi bilo umestno dajati podpore šoferjem za delo pri generatorjih, kakšne zakonske ukrepe je treba izdati za zaščito domačih pogonskih goriv in za njih uporabo, kako bi se izvršila proizvodnja zadostne količine domačih goriv, ali naj se postavijo skladišča za rezerve domačih goriv in v kakšnem obsegu naj država in samouprave dajejo davčne ugodnosti za avtomobile, ki se poslužujejo domačih goriv.
Vsa ta vprašanja je treba proučiti in napraviti potrebne ukrepe, če hočemo doseči uspehe. V drugih državah, kakor na pr. v Italiji. Nemčiji in Franciji, dajejo imetnikom vozil, ki uporabljajo domača pogonska sredstva, znatne fiskalne in druge ugodnosti. Brez takih ugodnosti se domača pogonska sredstva tudi pri nas ne bodo udomačila, še manj, če bo oni, lei uporablja domače pogonsko sredstvo, kaznovan z dvojno trošarino
Delo pripravljalnega odbora za dravsko banovino je otežkočeno, ker pri glavnem odboru v Beogradu manjka ekspeditiv-nosti. Ta glavni odbor bi moral dajati iniciative in direktive kaj je treba še proučiti in delati, da ne bi več odborov obdelovalo isto tvarino Odbor za dravsko banovino je doslej kril potrebne stroške iz svojega. Za uspešno delo pa so potrebni prispevki iz banovinskega proračuna, od glavnega odbora ter prispevki državnih in privatnih ustanov, organizacij in podjetij. Odbor za dravsko banovino je zaradi proučitve podrobnega dela in proučitve najvažnejših vprašanj ustanovil tri sekcije, in sicer sekcijo za trda goriva, sekcijo za tekoča goriva in sekcijo za plinasta goriva.
Preti ^pslao likvidacijo našega dolga v češkoslovaškem kliringu
Najnovejši izkaz Narodne banke o gibanju klirinških računov od 30. aprila zaznamuje med pasivnimi klrrmgi ponovno znatno zmanjšanje našega dolga v češkoslovaškem kliringu, in sicer za 10.2 milijona Kč. tako da znaša sedaj naš dolg le še 14.9 milijona Kč. Nedavno je Narodna banka izdala obvestilo, ki pravi, da glede na zmanjšanje salda ni gotovo, ali bodo izvozniki v bodoče lahko računali s sedanjim tečajem 150 din zlasti glede na novo razmerje 1:10 med nemško marko in češko krono. Glede na ponovno zmanjšanje našega dolga je verjetno, da bo kmalu nastopil trenutek, ko bo morala Narodna banka ukiniti nadaljne obraču--,' vam'e v češkoslovaškem kliringu po te-iniu 150 din. če ne bo medtem na trgovinskih pogajanjih z Nemčijo kaj drugega določeno.
Saldo našega dolga v kliringu z Italijo se je v minilem tednu znova povečal, tn sicer za 2.9 na 38.9 milijona din. Tudi naš dolg v Madžarski je narasel za 2.7 na 4.7 milijona din. naš dolg v Poljski za 1.7 na 8.8 milijona din in naš dolg v Ru-mun'ji za 1.6 na 5.6 milijona din. Likvidacijski klirinški račun s Švico kaže le malenkostno zmanjšanje za 0.05 na 1.88 milijona švicarskih frankov.
Med aktivn'mi kliringi zaznamuje kli-ring z Nemčijo zmanjšanje salda naših terjatev za 0.48 na 15.58 milijona mark. Naše klirinške terjatve z Bolgarijo so se zmanjšale za 0.06 na 1.64 milijona din, povečal pa se je saldo naš'h terjatev v Turčiji za 0.04 na 17.10 milijona din.

Pomanjkanje mesa v Nemčiji
V zadnjem času se kaže v Nemčiji rastoče pomanjkanje svežega mesa. Zaradi tega je nemška vlada z veljavnostjo od 1. maja t. 1. znižala kontingente za klanje v klavnicah, in sicer za govedo in teleta od 100°/n na S0°/o. Po poročilih nemških listov je to pomanjkanje nastopilo predvsem zaradi tega, ker je Nemčija s priključitvijo Avstrije in sudetskega ozemlja dobila področja, ki so v pogledu preskrbe z mesom pasivna. V teh področjih je treba šele organizirati vse produkcijske rezerve in dvigniti produkcijo. Nadalje poudarjajo, da
so v teku zime zaradi slinavke In parkljevke poklali precej goveje živine, kar ima za posledico, da je dogon na domačih tržiščih sedaj slabši. Ker je verjetno, da bo slab dogon trajal še dalje časa, so bili znižani kontingenti za klanje. Nemško uradno poročilo nadalje poudarja, da je pomanjkanje nastopilo tudi zaradi naraslega konsuma. Zlasti se je povečalo povpraševanje po mesnih izdelkih (klobasah). Zato je bil izdan predpis, da smejo mesarji le del dodeljene količine mesa predelati v klobase, ker bi drugače mesarji vse meso predelali v klobase in bi se še zmanjšala ponudba razpoložljivega svežega mesa. Pomanjkanje govejega in telečjega mesa pa je nastopilo tudi zaradi tega, ker ni na razpolago dovolj svinjskega mesa. Pomanjkanje svinjskega mesa pa je zopet posledica slabe letine krmil za leto 1937. Poročila navajajo, da se bo spričo boljšega stanja glede oskrbe s krmili do jeseni letošnjega leta situacija izboljšala.
Pomanjkanje pri oskrbi konsuma z mesom skušajo deloma eliminirati s propagando konsuma rib. V zadnjih letih se je donos ribarstva znatno dvignil. Uspeh te propagande je viden v tem, da se je kon-sum morskih rib povečal od 8-9 kg. na prebivalca v letu 1932. na 12.2 kg v lanskem letu. öe ne bi Nemčiji uspelo povečati potrošnje morskih rib, bi se moral povečati uvoz mesa v lanskem letu za 180 milijonov mark.
Taksne olajšave pri konverziji hipotekarnih dolgov
Na osnovi § 113 finančnega zakona za 1. 1939-40 je ministrski svet na predlog finančnega ministra predpisal uredbo o takšnih olajšavah pri konverziji obstoječih denarnih dolgov. Uredba je objavljena v »Službenih novinah« od 29. aprila tL in določa v glavnem naslednje;
Za vse listine o hipotekarnih posojilih (razen menic), s katerimi se glede dokumentiranega denarnega dolga pri istem upniku spremeni le višina obrestne mere ali izplačilni rok ali se kapitalizirajo neplačane obresti, se plača (do zneska prvot nega dolga) samo stalna taksa 20 din, če je bila za dotični pravni posel že prej plačana z zakonom predpisana taksa,
öe se sprememba izvrši na podlagi sodne poravnave, se za to poravnanje ne plača 1 odstotna taksa iz tar. št 8 odno-sno 22. zakona o sodnih taksah, temveč samo ustrezajoča telkBa na zapisnik im
gornja taksa 20 din Gornje odredbe
jo tudi za primere, kadar denarni zavodi, ki so pooblaščeni za izdajanje zastavnic (zastavnih listkov) izdajo zastavnice z nižjo obrestno mero zaradi konverzije hipotekarnih posojil.
Ce se v omenjenih listinah o hipotekarnih posojilih poveča znesek prvotnega dolga (zaradi kapitaliziranja neplačanih odv resti), potem se take listine glede viška smatrajo kot listine o novem pravnem poslu in se na ta višek plača redna taksa in sicer tako za pravni posel, kakor tudi za eventualni vpis v javne knjige.
Denarni zavodi morajo o izvršenih konverzijah voditi posebne zabeležke (žurna-le) z vsemi podatki o konverzijah, pri ka-terih so bile uporabljene gornje taksne olajšave. Finančna oblaistva so pooblaščena vršiti glede pravilnosti podatkov revizije pri denarnih zavodih. Ti morajo revizijskim organom dati na vpogled originalna listine. Za neredno ali nepravilno beleženje je določena kazen 50 do 5000 din, ie glede na posledice po taksnih predpisih. Denarni zavodi, ki vršijo konverzijo, jamčijo za vse neplačane takse za primer, če bi se kdo neupravičeno posluževal ugodnosti po tej uredbi.
Gospodarske vesti
= Spremembe v vrhovnem vodstvu naše finančne stroke. Pretekli teden je bdi na predlog finančnega ministra z ukazom kraljevih namestnikov postavljen za predsednika upravnega odbora samostojne uprave državnih monopolov g. Milivoj Vasovič, ban v pokoju. Nadalje sta bila na predlog finančnega ministra z ukazom kraljevih namestnikov postavljena za pomočnika finančnega ministra dr. Anton Sladovič, dosedanji načelnik davčnega oddelka in dr. Milan Horvatsld, dosedanji načelnik državnega računovodstva. Z najnovejšim ukazom pa je bil na predlog finančnega ministra postavljen za načelnika carinskega oddelka g. Martin Pavlic, dosedanji šef administrativnega odseka istega oddelka. G. Pavlič se je rodil leta 1894 v Podvinah pri Zidanem mostu ter je po dovršeni gimnaziji v Celju in pravnih študijah v Gradcu, Dunaju in Zagrebu leta 1920. stopil v carinsko službo. Znan je kot odličen poznavalec naše carinske politike. Končno je bil na predlog finančnega ministra postavljen za načelnika davčnega oddelka Josip Palič, svetnik finančnega ministrstva.
= Specialne takse pri izvozu lesa v Francijo. V zvezi z odlokom od 27. julija 1937., s katerim so bile uvedene posebne takse, ki jih pobira Zavod za pospeševanje zunanje trgovine za potrdila zaradi izkoriščanja trgovinsko-pogodbenih ugodnosti, je trgovinski minister z odlokom od 24. aprila t. 1. predpisal, da se za potrdila zaradi izkoriščanja trgovinsko-političnih ugodnosti po trgovinski pogodbi s Francijo od 10. februarja t. L pobirajo pri izvozu v Francijo in Alžir naslednje specialne takse: 1) na običajni les od iglavcev, rezan ali tesan, za 1 tono 2 din; 2) na običajni les od listovcev, rezan ali tesan, za 1 tono 4 din; 3) na celulozo, za 1 tono 10 din. Gornje takse se bodo pobirale v taksnih znamkah, ki se bodo nalepile na potrdila.
= Ustanovitev državnega zavoda za izdelovanje cepiv in zdravil za živino. Kmetijski minister je izdal odlok o ustanovitvi državnega zavoda za izdelovanje veterinarskih cepiv in zdravil za živino v Beogradu, V kratkem bodo v ministrstvu izdelali uredbo z zakonsko močjo o organizaciji in poslovanju tega novega zavoda na komercialni osnovi. V tej uredbi bo tudi določeno, da se sklene posojilo 10 milijonov din za gradnjo in ureditev zavoda. Uredbo bo izdelala posebna komisija pod vodstvom dr. Koste Kondiča, načelnika veterinarskega oddelka kmetijskega ministrstva. V komisiji sta zastopana tudi veterinarski fakulteti v Beogradu in Zagrebu. Predvidena je možnost, da se začasno namesti zavod v poslopju centralnega bakteriološkega zavoda v Zemunu, kjer bi lahko zavod takoj začel izdelovati vsaj cepiva in zdravila, ki jih sedaj izdeluje veterinarska poizkusna postaja v Zagrebu.
— Obrtniška zbornica v OsijeKu je te
dni dobila novo predsedništvo, ki je na prvi seji soglasno sklenilo sporočiti ministrstvu za socialno politiko, da zbornica pre-klicuje predlog za imenovanje članov ravnateljstva in nadzorstvenega odbora okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Osijeku, ki ga je stavilo prejšnje predsedništvo. Obenem je sklenilo zahtevati v imenu obrtništva, da se takoj z volitvami izpopolnijo ravnateljstva okrožnih uradov.
= Centrala Bat'ovfli inozemskih obratov se preseli v London. Iz Amsterdama poročajo, da se je dni mudil na Nizozemskem Jan Bat'a v zvezi s prenosom centrale inozemskih obratov. Po tamošnjih informacijah bo Bat'a prenesel centralno direkcijo svojih Inozemskih podjetij in obratov iz Eindhovena (na Nizozemskem)
v London, kamor se bo preselOo tudi 100
nameščencev centrale. Tvrdka Bat'a ima izven Češkoslovaške 7 velikih tvornic, kjer je zaposleno 17.000 delavcev in nameščencev (ne računajoč številne nameščence Bat'ovih prodajalnic). Največja inozemska Bat'ova t vomica je v Bo rovu v Jugoslaviji, kjer je zaposlenih 4500 delavcev. Nadalje ima tvrdka Bat'a tvornice v Chelmeku na Poljskem, v Möchlinu v Švici, v East Tilbury pri Londonu, v Kal-kuti za Indijo, v Eindhovenu na Nizozemskem in Hellocourtu pri Strassburgu. Nemška tvornica v Ottmuthu v šleziji je bila lani izločena iz Bat'ovega koncema. Novo veliko tvornico namerava tvrdka Bat'a zgraditi v Zedinjenih državah, kjer ima že kupljene velike komplekse zemljišča. V Ameriki namerava zgraditi tvornico po vzorcu one v Zlinu, ki bi zaposlovala 10.000 delavcev. Nadalje je v načrtu gradnja tvornice v BelgijL
= Tarifa avtorskih nagrad za glasbene prireditve», ki jih ima pravico pobirati pooblaščeno avtorskopravno posredništvo Društvo jugoslovenskih glasbenih avtorjev, je objavljena v »Službenem listu« od 3. maja.
= Obnovitev pogorele tovarne Združenih opekarn na Viča. Združene opekarne d. d. v Ljubljani bodo obnovile pogorele tovarniške objekte na Viču. Mestno poglavarstvo je za obravnavo projekta razpisalo komisijsko obravnavo na dan 13. maja ob 8.15 na mestu samem.
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Odorika Bergodaca, lastnika tvrdke »Beko«, trgovine z električnim materialom v Ljubljani, TyrSeva 18 (poravnalni upravnik dr. L C. Oblak. odv. v Ljubljani; poravnalni narok 17. maja ob 11. prijavni rok do 1L maja).
= Licitacije. Dne 5. maja bo pri štabu za utrjevanje v Ljubljani (I) pismena pogodba za dobavo ročnih svedrov na električni pogon in za napravo voda visoke napetosti, 8. maja za dobavo aparata za polnjenje akumulatorjev, škarij za rezanje pločevine in vodovodnih pocinkanih cevi, 9. maja za dobavo vodovodnih pocinkanih cevi, 13. maja pa za dobavo stroja za rendiranje lesa.
Borze
S. maja
Na jugoslovenskih borzah notira jo nemški klirinški čeki nespremenjeno (13.80), prav tako angleški funti (specialni tečaj 238, svobodni tečaj 258). Grški boni so se v Zagrebu trgovali po 32.25, medtem ko je bila v Beogradu ponudba po 32.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi nekoliko popustila tn je bil zabeležen tečaj 447 — 450 (v Beogradu promet po 448-50 — 451). Zaključki pa so bili zabeleženi v 4% severnih agrarnih obveznicah po 61, v 6% be-gluških obveznicah po 88.50 (v Beogradu po 87.75 — 88), v 7<>/« investicijskem posojilu po 99 in 1% Blairovem posojilu po 92 (v Beogradu po 90.50 — 91). DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2356 — 2394., Berlin 1777.32 — 1795.08, Bruselj 752 — 764, Curih 995 — 1005, London 206-92 — 210.12, New York 4401.12 — 4461-12, Pa^ riz 116.85 — 119-15, Trst. 232.70—235.80.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7950, London 20.8475, New York 445.125, Bruselj
75.80 MBan 28.4260, Amsterdam 237.40,
Berlin 178-62, Stockholm 107.40, Oslo 104.75, Köbeohavn 93.06, Sofija 5.40, Varšava 83-75, Budimpešta 87, Atene 3.90, EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 447 — 450 4»/o agrame 61-50 bL, 4»/« severne agrarne 60 — 61, 6»/« begluške 85 50 — 88.50, 6% dalm. agrarne 85 — 86 7«/, stabiliz. 98.50 bi., 7«/. invest. 98—8» 7«/. Seligman 99 — 100, 7% Blair 9l —» 9L75, 8°/« Blair 99 — 100; delnice: Narodna banka 7500 bL, Gutmann 35 — 40 Trboveljska 170 — 179,
Beograd. Vojna škoda 448—149 (448-50
—	451), za maj — (448), 4«/, severne agrarne 59-50 — 60, 6*/. begluške 87.50 — 87.75 (87.75 — 88), 6% dalm. agrarne 86-25 — 86-50 (86-50), 7«/. stabiliz, 99 bl„ 7% invest 99 — 100, 7«/» Blair 90.50 — 90.75 (90.50 — 91), 8Vo Blair 98.50 — 99.50, Narodna banka 7400 — 7450, PAB 208 — 209 (209 — 211).
Blagovna tržišča
ŽITO
-f- Chicago, 3. maja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 74.75, za julij 72.875, za sept. 73; kornza: za maj 49.25, za julij 50.875.
+ Novosadska blagovna borza (3. t. m). Tendenca lahka. Pšenica: (78/79 kg); baška 148 — 151, ban., srem. 145
—	149, slav. 149 — 151. Rž: baška 140
—	142. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 165 — 170, jan 68 kg 180 — 185. Ove»: baški, sremski in slavonski 150 — 152.50. Koruza: baška 102 — 103 baška pa. riteta Indjija in Vršac 104 — 106. Moka: baška in banatska >0g« in »Ogg« 235 — 245; >2c 215 — 225; >5« 195 — 205; »6« 175 — 185; »7« 145 — 155) >8« 112.50 — 115. Ržol: baški in sremski beli brez vreč 287.50 — 290. Otrobi: baški 110 — 112, sremski 104 — 106, banatski 101 — 103.
KRAJCEVICEVA (Dr. SPITZERJA)
Novo-Vukovarska pomada
1864—1939 Nenadkriljiva za polep-šanje, zoper sončne in jetrne pege, zoper so-jedce in prišč. S stalno uporabo ohranijo tudi starejše dame mladosten izgled in gladko polt — Edino pristna s sliko izdelovatelja. LEKARNA KRAJCEVIC, VUKOVAR.
.... ^žaggg^	
-^POMADAZAUCE	si
	
IgL ff^»	
Tkalskega mojstra iščemo
za tkalnico glajene preje in grebenane tkanine (Streichgarn und Kammgarnweberei) verziranega v vseh poslih, ki zna desinirati in dekomponirati, z dolgoletno prakso; poleg tega potrebujemo podmojstra ali preddelavca (-delavko) dobro izurjenega v izdelavi volnenega, polvolnenega in bombažastega sukanca, kakor tudi modnih efektov iz sukanca. — Samo prvovrstne moči naj pošljejo pismene ponudbe z navedbo dosedanjega delovanja in plačilnih zahtev pod »br. 53045«: na Publicitas, d. d., Zagreb, Hica 9.
Križanka št. 73
Vodoravno: 1) poljski pridelek, 5) prometno sredstvo, 9) matematični pojm, 10) drag kamen, 12) kem. znak za aluminij, 13) elementarna nezgoda, 15) kem. znak za neon, 16) dalmatinski otok, 18) moško ime, 19) greh, 20) pripadnik izumrlega mongolskega naroda v Evropi, 22) hrib, 23) bolgarsko mesto, 24) gora na Koroškem, 26) pa-nonsko-moravski knez, 29) nemška reka, 30) dalmatinski otok, 32) abesinski dostojanstvenik 33) kem. znak za srebro, 34) mesto v Grčiji, 36) pogojna členica, 37) dvorana, 38) svetovni mecen, 41) del telesa, 42) sodobni srbski skladatelj.
Navpično: 1) odporen, 2) kem. znak za indij, 3) orožje, 4) razvoj, 5) član družine, 6) Capkova drama, 7) predlog, 8) denarna enota, 9) žensko ime, 11) žensko ime, 14) ukrajinsko mesto, 17) vrsta literature, 19) ruska reka, 21) vodna žival, 22) domača žival, 24) kamenita pokrajina, 25) nevarna bolezen 27) domača žival, 28) domača žival, 30) žila, 31) krma, 34) riba, 35) poseda, 38) kem. znak za lantan, 40) kem. znak za barij.
Rešitev križanke št. 72
Vodoravno: 1. uran, 4. obad, 7. riž. 9. ob, 1L sidro, 12. on, 13. Os, 15. srd, 16. up,
17. tros, 18. Krek, 20. Rim, 21. kal, 23, ako, 24. as, 25. tovor, 27. Al, 28. ponirek, 30. ena, 32. jod, 33. lov, 35. koča, 37. seno, 38. trust, 39. Pariz.
Navpično: 1. uho, 2. Aš, 3. hidroavion, 5. Be, 6. dan, 7. ris, 8. žrd, 10. Boris, 12. opeka, 14. som, 16. ura, 17. trajekt, 19. kolovoz, 21. konj, 22. lord, 25. to, 26. re, 28. Paču, 29. kler, 31. nor, 34. oni, 36. As, 37. sa.
r~
Zapustil nas je za vedno naš ljubi brat, stric in svak,
gospod
GVIDO PREGL
ravnatelj podruž. zavarovalnice „Dunav"
v Ljubljani
Blagoslovitev zemskih ostankov dragega pokojnika bo dne 5. maja ob 9. uri v mrtvašnici Splošne bolnice v Ljubljani, nakar bodo prepeljani v Vuzenico, kjer bo pogreb isti dan ob 16. uri iz hiše žalosti na farno pokopališče v Vuzenici. Ljubljana, Vuzenica, dne 3. maja 1939.
Žalujoči rodbini: dr. PREGL in FRIC PREGL

t
Globoko presnnjeni naznanjamo tnžno vest, da je umri naš dobri in nepozabni gospod
GViDO PREGL
nag nadvse spoštovani in visoko cenjeni ravnatelj.
Blagega pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu.
ŽALUJOČE URADNIŠTVO „DUNAVA"
Holandsko mejno ozemlje je preprečeno z jarki in zakloni, ki segajo od nemške meje
naravnost do morja
Hrošč ogroža krompir
Velike skrbi v Nemčiji — Krompir slabše kakovosti na
vidiku
Nemške oblasti so ta čas v trdem, malone brezupnem boju z žuželko, ki je sicer samo centimeter dolga, a ograža preskrbo vse države s krompirjem. Ta žuželka je zloglasni koloradski hrošč, ki je dospel v Evropo 1. 1917. z ameriško vojsko, ko je prišla Franciji na pomoč.
Ameriške četie so tokrat preskrbovali s krompirjem iz Amerike in v tem krompirju je bil koloradski hrošč. Najprvo je trpela Francija zavoljo njega. 1. 1936- pa se je vgnezdil v zapadno Nemčijo in se razširja sedaj proti vzhodu. Za Nemčijo, ki ji je krompir eno glavnih živil, utegne postati ta škodljivec urodepolen. Zato so
oblasti organizirale obsežne ukrepe proti njemu. V tem boju sodelujejo učitelji, mladina 5n specializirani kemiki. Vsepovsod brizgajo strupe in pare, da bi uničili hroščeve ličinke.
Hrošč pa je trdoživ in doslej se z uspehom upira uničevalnim poskusom. Zavod cesarja Viljema v Berlinu-Dahlemu je zato prejel naročilo, naj vzgoji vrsto krompirja, ki bi ji hrošč ne mogel škodovati. V ta namen nameravajo križati evropski jedilni krompir z južnoameriškim divjim. Kako bo s temi poskusi, še ni znano, vse-kako pa bodo Nemci, tudi če jim poskusi uspejo, prisiljeni jesti krompir slabše kakovosti.
Dr. ing. — brez Izpitov
50.000 prepovedanih zlotov v žepu na potovanju v Vilmo
Na varšavski glavni postaji so aretirali te dni elegantno oblečenega moža, ki je bil rezerviral oddelek prvega razreda samo zase in ki se je uprl aretaciji. Po razburljivem prizoru so ga policisti končno ukrotili.
Jan Bogucki, ravnatelj velike tovarne v Zgornji šleziji je bil, kakor je sam priznal, na poslovnem potovanju v Vilno. Natančnejša preiskava pa je pokazala, da je za to pctovanje vtaknil v žep 50.000 zlotov, ki jih je bil pobral enostavno iz blagajne podjetja. Ravnatelj je hotel pobegniti, ker so mu bila postala tla prevroča, Jn spričo njegove kariere so bili ti načrti zelo umevni.
še pred dvema letoma je bri Bogucki kct študent tehnične visoke šole v Varša-vi propadel po vseh predpisih pri vseh izpitih. To ga ni motilo. Sam si je sestavil potrebna spričevala, diplome in priporočila ,a svojemu imenu je pritaknil naslov »dr. ing.« ter stopil v zveze z velikim podjetjem v Zgornji šleziji. Tam so ga baš na podlagi njegovih izvrstnih spričeval in priporočil nastavili in v enem letu je postal ravnatelj. Poleg tega je opravljal različne zasebne posle, ki so mu prinešli ve>-Iike dobičke. Na zadnje je moral baš zavoljo teh poslov gledati, da je izginil V zadnjem trenutku so ga prijeli.
življenja na javni dražbi
Tvrdka, ki kupčuje z dediščinami
Neka londonska tvrdka za javne dražbe je te dni spet prodala 17 življenj. Tvrdka prodaja namreč pričakovanja na dediščine in zavarovalnine a strani oseb, ki so zašle v stisko. Dražbeni katalog našteva povsem trezno s tekočo številko označene »postavke«. »Postavka 1.« sta n. pr. dve ženski v starosti 83 in 78 let, ki bi po njuni smrti dedičem pripadla zavarovalnina v iznosu okrog poldrugega milijona dinarjev. Kon-kurzni upravitelj imetja obeh starih žensk hoče to vsoto realizirati z javno dražbo.
Precej zamotana je zadeva s »postavko 4.«. Nad pet milijonov dinarjev pripade tu izdražitelju »po smrti preživelega nekega gospoda, ki se je rodil v januarju 1876., in neke dame, ki se je rodila v septembru 1.1877.«. Riziko izdražitelja je le v tem, da ostane preživeli lahko še dolgo preživeli. Od 1.1843. je londonska tvrdka prodala že 1277 »življenj«.
INSERIRÀJTE V „JUTRU"!
Potres na Japonskem
Severni del otoka Hondo je zadnje dni učakal potresno razdejanje. Sreča, v nesreči je še bila. da se je pojavil prvi potresni sunek ob 14. uri 50 minut. Prvemu sunku je sledilo še kakšnih 30 rahlejših sunkov. Zadnji sunek so potresomerne naprave zabeležile ob 1. uri ponoči.
Najhujše je prizadeta okolica Akite, kjer je bilo ubitih 19 oseb, dočim je bilo 28 ljudi ranjenih. Sesulo se je 74 hiš, 53 pa je deloma porušenih, železniški promet je prekinjen, ker so se na mnogih krajih podrli predori in mostovi. Neka vas, ki je štela okoli 70 hiš, se je med podzemskim bobnenjem pogreznila v morje.
Konec Zuiderskega morja
L. 1933. so z izdatkom kakšnih 600 milijonov holandskih goldinarjev in zgradbo velikanskih nasipov ločili Zuidorsko morje od Severnega morja, lansko leto so začeli z drugimi deli, po katerih se bo nekdanja širna vodna ravan spremenila v plodno zemljo. Holandska vlada je sedaj odredila pospešitev tega dela, da pomaga tudi razbremeniti domači brezposelnosti! i trg.
Po dovršitvi teh del bo pridobila Ho'and-ska 48.000 ha nove zemlje, ki bo znatno dvignila njeno gospodarsko moč. Seveda pa so vsa dosedanja dela šele pripravljalna, pravo izsuševanje se bo začelo L 1943. Izdati bodo marali še kup sto milijonov goldinarjev, da dosežejo končni uspeh.
Tip pokrajine na otoku Mlscou v Kaliforniji, v kakršni je morala pristati »Moskva«
Rusko poslaništvo v Washingtonu objavlja pojasnilo, zakaj sta morala pilot Kokinaki in navigator Gordjenko, ki sta nameravala izvesti nepretrgan polet iz Moskve do New Yorka, zasilno pristati na kanadskem ozemlju malo pred ciljem. Na nosilnih ploskvah »Moskve« se je nabrala težka ledena skorja, poleg tega pa je letalcema zmanjkalo oksigena, ki je potreben za letanje v povprečni višini 7 do 9000 m, v kakršni sta se držala ves čas ruska pilota. Ta dva vzroka sta prisilila Kokina-kija in Gordjenka k zasilnemu pristanku na kanadskih tleh.
Kraj zasilnega pristanka pri otoku Mise ou v pristanišču Sv. Lovrenca je sedem
Zogu v Turčiji
Reuterjeva agencija poroča iz Aten, da je bivši albanski kralj Zogu ostavil grško ozemlje. Napotil se je v spremstvu svoje soproge in sina ter kakšnih 70 oseb v Turčijo. V Carigradu je Zogu najel zase in za svoje spremljevalce tri nadstropja nekega hotela.
Argentinsko žito za Španijo
španska vlada je nakupila v Argentini sto tisoč ton žita. Dobavna pogodba je bila podpisana minuli teden.
Letni plen
milijonov dolarjev
Uspešna racija na člane ameriškega podzemlja
V Clevelandu so imeli te dni veliko racijo proti tipom podzemlja. Racija se je končala z uspehem, kakršen za ameriške razmere sicer ni nenavaden. Prijeli so 23 članov neke tolpe izsiljevalcev, ki so delali z najbolj prostaškimi metodami in so svojim žrtvam od L 1931. dalje pobrali letno po pet milijonov dolarjev.
Pa skopih podatkih, ki jih je policija doslej objavila, je videti, da je tolpa delovala pred vsem v zamonskih okrajih. Žrtve so bili lastniki gostiln in salonov z
Odgovoril bo Hitlerju
igralnimi avtomati. Samo L 1931. je tolpa umorila šest oseb, ker se niso brez odpora podvrgle izkoriščanju in n|-o (hotele plačevati denarja ki ga je zahtevala od njih.
Med tem se v Filadelfiji nadaljuje preiskava proti »sindikatu zavarovalnih morilcev«, ki so ji dokazali že nad sto umorov. A policija odkriva še nove, čedalje grozotnejše zločine. Od strupa do vrvi in samokresa ni nobenega uničevalnega pripomočka, ki bi ga ti razbojniki in raz-bojnice ne bili uporabili.
Policiji je «sedaj uspelo .da je prijela pravega voditelja te tolpe, ki je bila raz-I širjena preko vseh Zedinjenih držav. To je petdesetletni »direktor« Cezar Valenti, ki mu je doslej uspelo držati se v ozadju. Policija pričakuje, da bo njegovo zaslišanje spravilo še imarsikakšno presenečenje na dan. Prepričana je, da je sindikat zavarovalnih umorov vršil umore tudi v Južni Ameriki in Evropi ter imel podružnice v raznih deželah.
Poljski zunanji minister Beck bo v poljskem sejmu odgovoril na Hitlerjev govor od minulega petka
Vojne ladje se premikajo
• M
Golob pismonoša avtobusnega vozača
Vsak dan ob zgodnji uri, preden zapustijo prvi avtobusi eno izmed velikih londonskih garaž, odleti od tam lep golob pismonoša in se usmeri naravnost proti Ti'1-buryju, velikemu londonskemu delavskemu predmestju. Neki avtobusni vozač gleda trenutek za njim, potem stopi zadovoljno v voz in odpelje.
William Raimsay, kakor se imenuje mož, opravlja potem svoje delo lahko mirno, kajti na ta nenavaden način sporoča svoji ženi, kateremu posadu so ga dodelili Žena potem natančno ve. kdaj se vrne domov in za kdaj naj mu pripravi obed. Dokler si ni Ramsay izmislil te zadeve z golobom pi-monošo, je imel vsak večer prerekanja. Ni se dalo pomagati, kajti zaposlitev šoferjev določajo londonska avtobusna podjetja šele zgodaj zjutraj. Doma Ramsay nima telefona, pač pa redi golobe pismonoše in tako m je na zadnje domislil, da jih izkoristi sa vsakdanja sporočila domov
Potres in izbruh ognjenika v Kaliforniji
Dne 1. maja so zabeležili seizmografi v Severni Kaliforniji potresne sunke. Obenem je začel bruhati edini ognjenik v Zedinjenih državah, Lusin. Iz 3150 m visokega vulkanskega žrela se valijo stebri dima. Zadnja erupcija Lusina je bila leta 1915.
kilometrov oddaljen od najbližje hiše, ki stoji na samem Kokinaki si je pri zasilnem pristanku zlomil rebra na levi in desni strani prsnega koša, Gordjenko pa ni hudo ranjen, čeprav je sprva tožil o hudih bolečinah v hrbtu.
Nosilni ploskvi »Moskve« sta se pri udarcu letala na zemljo zlomili in tudi propeler se je zdrobil. Po ruskih poročilih sta imela letalca pred seboj 6516 km dolgo pot zračne vožnje v ravni črti. V resnici pa sta preletela mnogo večjo razdaljo in sicer najmanj 8 tisoč km. Za ta polet sta rabila 22 ur 56 minut. Povprečna brzina poleta je znašala 348 km na uro.
Polet se je izvršil v skrajno slabih vremenskih razmerah. Ker sta Kokinaki in Gordjenko navzlic oviram, ki so se jima stavile v bran, hotela doseči New York, sta morala leteti velik del proge v višini 9000 km. Navzlic temu ju je prezgodaj zajela tema in jima je tudi silno nagajal vihar. Radijska zveza med letalcema in Moskvo je bila ves čas dobra. Kokinaki in Gordjenko sta med svojim poletom oddala nad 70 radiogramov.
»Moskva« leži še vedno na kraju nezgode in je strogo zastražena po kanadski policiji. Letalca sta ostala v nedeljo še na otoku, v ponedeljek. 1. maja pa sta prispela na letališče Floyd Bennet pri New Yorku. kjer so ju sprejele množice ljudstva z velikanskim navdušenjem.
Nov rekord v zraku
Pil ut Fritz Wendel je dosegel v zraku nov hitrostni rekord, povprečno brzino 755 km na uro. Dosedanji rekord je znašal 746 km 660 m na uro
ANEKDOTA
General grof Clam-Gallas je bil strašno raztresen. Zavoljo svoje raztresenosti je moral zapustiti častno mesto dvornega maršala in zavoljo nje si tudi kot vojskovodja ni pridobil nobene slave. Vendar pa je bil to srečen in zelo priljubljen mož.
Nekega dne je sedela v njegovi graščini v praški Jezuitski ulici zbrana odlična družba. Govorili so o vsem mogočem. Nekdo se je zanimal, s kom so se poročile hčerke silno bogatega kneza Dietrichsteina. Clam-Gallas je zamišljeno odgovoril: »Nu, prva se je poročila z grofom Mens-dorffom, drugo je vzel grof Hatzfeld tretjo... da, tretjo ... tretjo je vzel grof Herberstein. A četrta ...«
Zaman je iskal po svojem spominu. Potem se je obrnil do svojega soseda, generala Gondrecourta: »S kom se je prav za prav poročila četrta Dietrichsteinova, Gon-drecourt?«
Gon dre court ga je začudeno pogledal, potem je odgovoril z vojaško kratkostjo: »četrta kneginja Dietrichsteinova se je po. ročila z generalom grofom Clam-Gailasom, ekscelenca!«
»Res je, res!« je majal Clam-Gallas z glavo, »saj je moja lastna žena...«
VSAK DAN ENA
Novci Iz mleka
Italijanska kovnica je nakovala nov drobiž v vrednosti 800 milijonov lir. Gre za kovance po 2 liri, 1 liro, 50 in 25 centesi-mov. Zanimivo je, da so vsi kovanci iz nove kovine akmonitala, ki uporabljajo pri njegovi izdelavi določene sestavine mleka. Novi denar se od dosednjih kovancev razlikuje le po nekoliko temnejši barvi kovine.
Za koliko je bil zavarovan „Paris"
Iz Le Havrea poročajo, da je bil francoski prekomornik »Paris«, ki je zgoreil te dni, zavarovan za 96 milijonov frankov. Gradnja novega pajrnika, ki bo nadomestil »Paris«, bo veljala 400 milijonov frankov.
Holandske priprave za obrambo
g» 1**1; NemjSka krBarka »Leipzig« \ vodah pred Tangerjem - Ka de»*!t AngWto Home Fleet zapušča pristanišče Portsmouth
Novi patrijarh armenske cerkve
Za novega patriarha armenske cerkve je bil izvoljen Nišanijan Masbar.
»Kako pozno prihajaš, možiček! Upam, da vsaj nisi pozabil vstopnic?!«
»Nisem, ženica. Imam jih v žepu telovnika!«
(»Politiken«)
Princesa s svilenimi nogavicami
Angleška prestolonaslednica, princesa Elizabeta, ki je te dni slavila svoj 13. rojstni dan, je tega dne doživela tudi izpolnitev davne želje. Med darili je dobila namreč tudi škatlo z dolgimi svilenimi nogavicami, ki jih bo odslej lahko nosila ob svečanih prilikah. Takšne dolge nogavice ji je mati doslej odbijala, češ da je še majhna deklica. Pred nekoliko tedni je smela princesa Elizabeta prvič natakniti dolge nogavice, toda bile so iz volne.
Zasilni pristanek „Moskve"
Led na ploskvah letala in premalo oksigena — V slabih
23 urah 8OOO km
K oltarni pregled
Spominu Ivana žabete
Čeprav je naš slovenski rojak Ivan žabota, ki je pred dobrim mesecem umrl v Bratislavi, preživel najplodnejša leta svojega umetniškega življenja na Slovaškem in se trajno vpisal v zgodovino slovaške umetnosti, imamo tudi na Slovenskem lepo število žabotovih slik. Tako ima nekatere belokrajinske motive slikarjev mladostni tovariš in prijatelj, bivši minister dr. Niko Zupanifi, precej slik je ohranjenih v Celju in morda še kje v štajerskem delu Slovenije, kjer se je žabota gibal za mladih let. Morda bi kazalo zbrati podatke o teh slikah in prirediti ob ugodni priliki žabotovo razstavo v Ljubljani. Imejitelji žabotovih slik lahko za sedaj sporoče podatke uredništvu »Jutra« (kulturni referat), ki jih bo do nadaljnjega imelo v evidenci.
Smrt našega uglednega rojaka je vzbudila med Slovaki številne odmeve in razni časopisi še vedno prinašajo nekrologe temu umetniku, ki si je pridobil velikih zaslug za slovaško umetnost. Tako smo dobili do rok eno izmed aprilskih številk bratislavskega tednika *Novy svet«. Tu je napisal slovaški pesnik in pisatelj Tido J. G a š p a r tople besede v slovo svojemu prijatelju žabo ti. (»O lučeni s Ivanom ža-botom«). Iz njegovega članka navajamo v prevodu nekatere odstavke:
:>Prišel je k nam kot slovanski brat k svojim sorodnikom. Prišel je iz bratske Slovenije, da bi po študijah v Pragi in na Dunaju posvetil nam, Slovakom in naši slovaški umetnosti, svoje dragocene darove. Vodil ga je kompas slovanskega duha, slovanskega čustvovanja, in že od prvega trenutka, odkar je v našem ljudstvu, v našem slovaškem okolju, spoznal sebi soroden svet. se je zasidral med nami, kakor da bi bil na svojih domačih tleh. Ne, ni prišel prazen med nas. Prišel je z dragoce. nimi darovi in z njimi obogatil slovaško likovno umetnost. Nisem poklican, da bi presojal in vrednotil njegovo umetnostno tvorbo. Toda gotovo je, da si je z njo zaslužil častno mesto v zgodovini slovaške umetnosti. Njegovi trnovski kosci, »voja-
Zapiski
Vpogled v slovensko dramatsko proizvodnjo po 1. 1918 nam odpira dramska izdaja Gledališkega lista Narodnega gledališča v Ljubljani, ki je priobčila v zadnjih številkah podrobne podatke o predstavah izvirnih slovenskih del. Po tem pregledu je bilo od 29. septembra 1918 do 15. januarja 1939 uprizorjenih 592 del s 4.521 predstavami, med temi je 133 slovenskih del z 970 predstavami. V zadnjih desetih letih so imela več kakor deset predstav tale slovenska dela: Tominec-Gregorin JNRI (35) Golia, Princesa in pastirček (20); Golar, Dve nevesti (12); Kreft, Celjski grofje (19); Vombergar, Voda (16); Golia, Kulturna prireditev v črni mlaki (18); Linhart, Matiček se ženi (17); Gregorin, V času obiskanja (22); Kranjc Direktor Campa (13); Golia, Snegnlčica (11). Iz teh podatkov je videti, da Ljubljančane najbolj mikajo komične igre, takoj za njimi verske, izmed ostalega repertoarja — če izvzamemo mladinske igre — pa je imela v tem času največ uspeha Kreftova zgodovinska drama »Celjski grofje«.
Razpis natečaja za izvirna glasbena dela» Kraljevska banaka uprava dravske banovine razpisuje natečaj za izvirna glasbena dela, in sicer za 1. glasbeno dramatska (operna) in 2. simfonična dela. Za najboljše glasbeno dramatsko (operno) delo je namenjena nagrada v znesku 15.000 dinarjev, za najboljše simfonično delo pa v znesku 5.000 dinarjev. Glasbeno dramatsko (operno) delo mora izpolniti celi večer, to je: proizvajanje dela mora trajati najmanj dve uri. Delo je lahko resnega ali veselega značaja. Razpis ne velja za opereto. Snov za glasbeno delo (sujet) more avtor izbrati poljubno. vendar pa bodo pri presojanju imela prednost dela, ki obravnavajo snov iz slovenskega narodnega življenja. Delo mora biti v sceničnem in glasbenem pogledu izvedljivo v Narodnem gledališču v Ljubljani. Nadalje mora biti delo izvirno in doslej še neizvajano, v kompozitornem pogledu pa takšno, da bo razumljivo tudi širšim plastem naroda. Simfonično delo (simfonija, suita, simfonična slika, uvertura L t. d.) mora biti čisto instrumentalno delo ter mora njega proizvajanje trajati najmanj 30 minut. Oblika simfoničnega dela more biti poljubna. Delo samo pa mora biti izvirno in še neizvajano. Skladatelji, ki se hočejo udeležiti tega natečaja, naj predlože za glasbeno dramatsko (operno) delo parti-turo in klavirsko priredbo, za simfonično delo pa samo partituro najpozneje do 31. marca 1940. prosvetnemu oddelku kraljevske banske uprave v Ljubljani. Vsako delo mora biti označeno z geslom, pride-jana mu mora biti tudi zapečatena kuverta z geslom, v njej pa naj bo ime in naslov natečajnika. Predložena dela bo ocenjevalo posebno razsodišče, ki ga bo imenoval g. ban.
Dr. France Me^eSne!, Crkva sv. Nikole n Markovoj varošici kod Prilepa. Znani slovenski znanstvenik in estet, spomeniški konservator dr. France Mesesnel je priobčil v novem zvezku »Glasnika Skopskog
ki dela«, njegove mikulaške vezilje, stre-čianski biblist, cela vrsta portretov, s katerimi je ovekovečil mnoge odlične slovaške osebnosti, nam ostanejo ohranjeni kot trajne vrednote v zakladnici slovaške likovne umetnosti in bodo še nadalje oznanjali slavo njegovega imena. Da bil je umet nik, ki ga narava ni obdarila samo s talentom, marveč tudi z močjo in voljo, ki lahko spremenita talent v delo in umetnostne ideale v tvorbo. Zato je sodil med tiste dragocene delavce, ki hodijo v upodabljajoči umetnosti za višjimi, nad vsakdanje sejmarstvo postavljenimi smotri. S svojim umetniškim delom je obogatil likovne vrednote Slovakov in si v polni meri zaslužil našo hvaležnost.«
»Izreden in prikupen je bil Ivan žabota tudi kot človek. Prinesel je k nam temperament južnih Slovanov. Bil je optimist, vesel, dovtipen tovariš in se je prav zaradi svoje družabne narave tako lahko in tako po bratsko združil s slovaškim okoljem, v katerega je vedno vnašal vrednote svojega doslednega slovanskega čustvovanja in mišljenja, že med svetovno vojno se je naselil v Mikulašu kakor med svojimi in po 1. 1918 smo ga videli takoj od prvih začetkov med prizadevnimi organizatorji slovaškega umetnostnega življenja. Bil je so. ustanovitelj Društva slovaških umetnikov, te vedno izrazito slovaške umetnostne organizacije in je tu — prav kakor v vsem našem družabnem življenju — predstavljal priljubljenega človeka in izjemno osebnost. Tako je Ivan žabota postal pri nas kar popularen pojav, zato pa je zapustil v slovaškem svetu in v slovaških srcih nepozaben in drag spomin.«
Ob koncu svojega članka pravi pisatelj Tido J. Gašpar: »In ta naš Ivaša, ki je tako darežljivo delil darove svojega uma, sadove svojega dela in svojo ljubezen, je naposled odšel od nas povsem siromašen in čisto zapuščen. Bolestno nas je presu-nila zavest, da ob njegovem odhodu iz življenja ni bilo nikogar, kdor bi mu bil po-gladil čelo in ob slovesu vsaj stisnil roko..
naučnog društva« tudi v posebnem odtisu izišlo razpravo »Crkva sv. Nikole u Markovoj varoši kod Prilepa«. Markova varoš je staro selišče, ki leži tam, kjer ljubljanski vseučiliški profesor dr. Baldvin Saria domneva antično postajo Ceramiae na cesti Stobi— Herakleja. Dr. France Mese-snel strokovnjaško opisuje in obravnava tamošnjo arhitektonsko zanimivo cerkvico sv. Nikolaja, ki spominja po formi na starorimske nagrobne spomenike in vzbuja pozornost zlasti s svojimi dekorativnimi zidovi. V notranjosti so še ohranjene prvotne freske, ki jih datirajo z letom 1299. Razprava dr. Mesesnela je nov plod njegovega večletnega proučevanja umetnostno-zgodovinskih spomenikov južne Srbije in tehten prispevek k umetnostni zgodovini dežele, ki vzbuja s svojimi starinami čedalje večjo pozornost doma in v tujini. Raz prava je ilustrirana in opremljena z nemškim resuméjem.
Rimski literarni tednik »Meridiano di Borna« je v številki z dne 23. aprila zabeležil članek, ki ga je napisal v »Jutru« o razstavi italijanske knjige B. Borko. Obenem pozdravlja list iniciativo, da bi se v vseh večjih mestih Italije priredila razstava jugoslovenske knjige.
Praška »Narodni politika« je priobčila v številki z dne 27. aprila t. 1. v prevodu J. K. Strakatega članek B. Borka češkemu pesniku Karlu Hinku Machi, ki je izšel lani na praznik Vseh svetih v »Jutru«.
Bat'ove literaren nagrade. Znani češki industrijalec Bata je lani ustanovil literarne nagrade za izvirna češka dela, ki izražajo optimistični življenjski nazor. Pravkar so bile razdeljene prve nagrade za izvirna češka dela v skupnem znesku 45.000 Kč. Nagrajenih je sedem avtorjev, med njimi sta prejela prvi dve nagradi po 10.000 Kč pesnik Jakub Demi za »Verše èeské« in Jan čarek za pesniško zbirko »Svatozar«.
Predavanje prof. dr. Mirka Hribarja. Prejšnjo soboto je predaval v Filozofskem društvu v Ljubljani o nekaterih problemih iz filozofije zgodovine prof. dr. Mirko Hribar. Predavatelj je pokazal, da ima velik smisel za prefinjeno obdelavo predmeta, globok in obširen pregled nad svetovnimi leposlovnimi zakladi in — last but no least — zelo otipno psihološko prodornost. Predavatelj je dejal, da je naloga filozofije zgodovine »idejno interpretirati zgodovinsko dogajanje. Ker pa ji nedostaja možnosti eksperimenta, se ne more po-vzpeti v vrsto eksaktnih znanosti: ne more namreč obnavljati pogojev preteklih dogodkov in zasledovati bodočih«. Prav tako težko je dobiti dokončno objektivno merilo za presojo in ocenjevanje dogodkov. Različne so teorije, ki določajo bistvo in namen kulturne zgodovine. Nekateri pravijo. da je vse dogajanje le izraz slepe in brezobzirne sile in postavljajo zahtevo po goli deskripciji brez vsake teorije. Drugi, kakor na pr. Spengler, vidijo v vsem tem dogajanju le organično rast in razvoj, prav kakor v organski prirodi. Ttretjemu nazoru pa je osnovna ideja človečanstvo. človeštvo napreduje tudi moralno, postaja boljše, poglablja in širi spoznanja duha
ACÀDEMIE SCIEMTIFIQUE DE BEAUTE
PARIS
376, RUE SAINT HONORÉ


S*
CRÈME ETERNELLE JEUNESSE PUDER ETERNELLE JEUNESSE ZA NEUTRALNO KOŽO
B
Académie Scientifique de Beante, Pariz, eden najstarejših zavodov m višja kozmetična šola v Parizu pošlje v Jugoslavijo asistentmjo zaradi konzultiranja dam.
Damam se nudi s tem možnost, da se neposredno in brezplačno seznanijo z najnovejšim pariškim sistemom za negovanje lepote. Pariška kozmetičarka bo dame zlasti seznanila z najnovejšo in uspesno nego gub s preparati Vivormones i Creme Hormonyl Vitaminée.
Pole" tega bo dajala asistentinja važna navodila v predmetu »KOZMETIKA SPOMLADI IN POLETI«.
Obiski se sprejemajo:
5. in 6. maja v parfumeriji Nada Grizogono, Ljubljana, Frančiškanska uL 1. s! in 9. maja: Damski česalni salon Gjud Aleksander, Ljubljana, Kongresni trg 6.	_
in se bilia nedosežni ideji popolnosti Predavatelj je posebej obravnaval evropski, t. j. zapadni kulturni krog. Zavrgel je misel, da so si stari, srednji in novi vek absolutno oddaljeni. Zanimiva je bila njegova označitev treh glavnih evropskih skupin: Značaj Romanov karakter!žira na-gnenje do forme aristokratske poteze in nekaka novoveška antika. Germani slone na čustvu, zanje je značilno meščanstvo in v sebi nosijo novoveško obliko srednjega veka. Genij Slovanov je zasnovan na zavesti samega sebe, je genij preprostega naroda, z novoveškim novim vekom v sebi. Predavatelj je utemeljeval svojo tezo z mnogimi primeri iz likovne in literarne umetnosti teh treh skupin. Prehajajoč k splošnim značilnostim, je izvajal, da je genij Slovanov genij od zemlje še neod-trgane mase, ki je v svoji brezštevilnosti temelj človeškega rodu, ki pa nima opore v razumu in se izgublja v neredu stvari. V Romanih ležita brezosebnost antike in razgibanosti renesanse, ki ju druži skrb za lepo formo kot izraz aristokratske tendence. Germanom je lastna srednjeveška podložna zavest metafizičnega značaja, ki vodi duha k dogma ti čn im načelom in absolutni formi, zanikujoči svobodo osebnega duha. Zadnji del predavanja je morda nehote izzvenel v apologijo slovanstva, podprto s stvarnim in psihološkim gradivom. Obžalovati je treba, da je bilo predavanje takega značaja in višine tako slabo obiskano.	M. H.
»Zdravniški vestnik« je priobčil v aprilski Številki članek dr. Vlad. Trampuža o diagnosticiranju nosečnosti s pomočjo las po Kosjakovu, prispevek dr. Sabine Pra-protnik o zdravljenju erisipela, dT. L. Marinka o salmoneJli, dr L. Traunerja o ve-getariansOci dieti pri revmatizimi, doc. dr. Klinca o kemoterapiji z 1162 f in derivati, dir. J. Hebeina o holecistografiji z mnogimi rSntgenogranvi). dT. Z. šušteršiča poročilo o francosko-jugoslov. medicinskih dnevih v Parizu, dT. Mirka Černiča kratko, a značilno opozorilo »Ob novi zdravniški etiki«. Številko zaključujejo številna strokovna poročila in vesti. »Zdravniški vestnik« se v novi redakciji uspešno razvija in vidno izpopolnjuje.
Graham Hutton, Le nouvean destin du Danube. Pri Payotu v Parizu je pravkar izšel spis, ki se bavi z zgodovinsko usodo Podonavja v zadnjih sto letih in posebej še z današnjim razvojem razmer v donavskem območju. Spis je tehten prispevek k politični literaturi o problemih Srednje Evrope. Avtorjeva izvajanja izpopolnjuje in ilustrira v založbi »Le Sagittaire« iziäla knjižica Jeane Buka »La tragedie tchéco-slovaque«, ki vsebuje predvsem obilo avtentičnega diplomatskega gradiva in raznih stvarnih podatkov.
Krapmski pračlovek v povesti. Vodilni hrvatski pesnik Vladimir Nazor je objavil v Vasičevi Ilustrirani omladinski biblioteki (Zagreb) svoje novo pripovedno delo »Dedek Kajbumščak«. Novo pričanje o drev-nom krapinskom čovjeku«. Pisatelj Ivo Ko-zarčanim piše o njem v najnovejšem zvezku »Hrvatske revije«, da kvalitativno ne pomeni velikega napredka za Nazora, formalno je na višini dosedanjega pisateljevega dela z vsemi značilnostmi njegovega jezika in sloga. »U svakom slučaju mora »Dedek Kajbumščak« pročitati svatko, tko želi dobiti zaokruženu i punu Nazorovu književnu fizionomiju, usarnljeno u našoj književnosti, opkoljenu inferiornim naslje-
dnicima i imitatorima.....«
Umetnostne razstave. V smislu sporazuma med špansko vlado generala Franca in švicarsko zvezno vlado bo prirejena v juniju v ženevskem Musée d* Art et d' Hi-stoire razstava španskih slikarskih mojstrovin. ki so bile za časa državljanske vojne shranjene pri Društvu narodov. Razstava bo obsegala poleg del iz madridskega Prada tudi slike iz akademije San Isidoro, v vsem okrog 150 izbranih umetnin. Med njimi so najslavnejše slike Ve-lasqueza, El Greca, Gaye in Zurbarana in serija slik èpanskih primitivcev vse do mojstrov devetnajstega stoletja. Razstava bo odprta najbrž do septembra. — V znamenju kulturnega zbližanja med Francijo in Rusijo je bila prejšnji teden otvorjena v Moskvi razstava francoskih krajinarjev s platni Carota, Moneta, Cezanna, Pissar-roa, Gougina, van Gogha in drugih. Ob istem času je bil prirejen v Moskvi koncert sodobne francoske glasbe.
Naše «Is^Hšče
DRAMA
četrtek, 4.: Utopljenca. Red Četrtek. Petek, 5.: Zaprto.
Sobota, 6.: živi mrtvec. Izven. Globoko
znižane cene od 14 din navzdol. Nedelja, 7.: Utopljenca. Izven. Znižane cene od 20 din navzdoL Abonenti reda četrtek bodo imeli drevi predstavo Nestroyeve burke »Utopljenca«, ki je dosegla z letošnjo vprizoritvijo zelo živahen uspeh s strani kritike in občinstva. Izvrstno podane vloge so zanimivost zase, ki priča o izredni tvornosti dramskih članov. Zasedba premierska.
Opozarjamo na sobotno predstavo Tolstojeve drame »živi mrtvec«, ki jo bodo odigrali izven abonmaja po globoko znižanih cenah od 14 din navzdol, tako da bo omogočeno najširšim slojem spoznati to umetnino iz svetovne dramatike.
OPERA Četrtek, 4.: Trubadur. Debut gdčne. Mire Basičeve iz Zagreba. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Petek, 5. ob 15.: Don Kihot. Dijaška predstava. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. Sobota, 6.: Jesenski manevri. Izven. Globoko znižane cene od 24 din navzdol. Nedelja, 7.: Vse za šalo. Izven. Znižane cene.
Drevi bo debutirala v Verdijevi operi »Trubadur« mlada sopranistka gdč. Mira Basičeva iz Zagreba. Pela bo Eleonoro, partijo, v kateri lahko pokaže mlada pevka svoje pevske in igralske zmožnosti. Ostala zasedba opere: v partiji Azucene bo nastopila prvič na našem odru Nuša španova, Ines bo pela prav tako prvič pri nas Barbičeva, grofa Luno Janko, Ferran-da Lupša, glavno moško partijo Manrica pa Franci. Dirigent dr. švara. Režiser: ravnatelj Polič.
Dijaška predstava Massenetove opere »Don Kihot« bo v petek ob 15. uri po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Zasedba partij je sledeča: Kihot Primožič, Sancho Betetto, Dulcineja Kogejeva, Pedro Ribičeva, Garcias Heybalova, Roderigo Sancin, Juan Marčec. Dirigent: N. štri-tof. Režiser: R. Primožič.
Po dolgem premora bodo peli v soboto učinkovito opereto »Jesenski manevri« po globoko znižanih cenah od 24 din navzdol.
LUSK E v slojih
lahko jih je strgal
(Citajte spodaj pismo Mr. Hibberda)
Luske ln prhut — to Je začetek vseh neprijetnosti z lasmi. To Je gotovo znamenje, da lasje umirajo zaradi pomanjkanja naravne hrane. Umiranje pa slej aH prej značl — plešavost. Ce se v Vaših laseh pokaže tudi najmanjl znak luske ali prhuta. začnite Jih hraniti — ln 6icer takoj z njihovo naravno hrano — b Silvikrlnom.
Od česa živijo lasje?
Slavni blokemlk Dr. Weldner si Je postavil nalogo, da najde, kaj Je prav za prav vzrok, da lasje rastejo — od česa živijo. Utrdil Je, da Je za to potrebno nič manj kot štirinajst raznih elementov, izmed katerih so nekateri zelo redki ter je njihova prireditev zelo draga. Ko Je tako našel, kaj Je naravna hrana las, se Je odločil proizvajati Jo ln Jo prinesti odjemalcem v taki obliki, da bi Jo lasna korenina mogla lahko absorbirati. Rezultat teh let prelskavanj a Je — 811 vl-krln.
OduSevlJenJe zdravniških krogov Sllvlkrln nt noben tajni preparat. Njegov recept Je bil predan na mišljenje zdravnikom ln klinikam. Povsod so ga spre-
resen!
jeU z nepopisnim oduševljenjem profesor Polland, slavni dermatolog na universi v Grazu. Je dosegel s Silvikrlnom tako sijajne rezultate, da Je bUo njegovo ta-vestje prepolno hvale o nJem. Njegove besede so dobesedno citirane v prospektu, ki Je priložen vsaki steklenici Sllvlkrln».
Sllvlkrln Je ozdravil ta-le kronlem» slučaj luske. S kakšno lahkoto bo täte ozdravil lažje slučaje — ki p» na koncu lahko postanejo ravno tako nevarni, ker prhat vodi do plešavosti.
Korenino je treba
hraniti. Kako SUvl-krln hrani la se Orna gla-vlčasta »korenina« lahko Izpade — pra-va korenina Je vlaknasta tzrastlna pod njo In ravno njo hrani Silvikrin
Citajte pismo Mr. Hibberda :
Mr. Hibberd, 20, St. Pani Hill, Winchester, piše: iDokler nisem poskusil z Vašim Silvikrinom, sem bil vet obupan zaradi trdovratnega luskavega stanja moje glave. Luske so bile kronične ter so pokrivale mojo glavo v celih slojih, da sem jih lahko strgal. Zdaj sem rešen tega strašnega, ogabnega stanja nečiste glave.«
KAJ VAM JE POTREBNO: Proti prhutu — kadar iasje začno izpadati. Da bi kožo glave ohranili zdravo, da pojačate lase ln da pride do Izraza njihova naravna lepota —
Zahtevajte LOTION SILVIKRIN Proti trdovratnemu prhutu, močnemu Izpadanju las, kadar se že pokažejo pleše — da bi obnovili rast las, uporabljajte koncentrirano naravno organsko hrano za lase —
Zahtevajte NEO-SILVIKRIN
p/tàUhfyo, /Uhi-t ÌqA
IIMIIi——lili—filili !■■ I IHIIMM V-33-KI
MARIBORSKO GLEDALIŠČE četrtek, 4. ob 20.: Dijak prosjak. Red D.
R
I C
četrtek 4. maja Ljubljana 12: Obisk pri severnih Slovanih (plošče). 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Pripovedke v glasbi (plošče). — 14: Napovedi — 18: Pester spored Radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. R. Kolarič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Ministrstvo za telesno vzgojo naroda. —19.50: Deset minut zabave. — 20: šramel kvartet »Murnček«. — 20.40: Reproduciran koncert simfonične glasbe. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za dobro voljo igra Reu dijaki orkester.
Beograd 17.30: Koncert orkestra. — 20? Humor in petje. — 22.15: Klavirske skladbe. — Zagreb 17.15: Orkester. — 20: Kakor Beograd. — 22.20: Plesi. — P^ga 20.10: Simfonični koncert. — 21.40: Plošče. — Varšava 21: Zvočne slike. — 22: Plesi s plošč. — 23.05: Poljska glasba. — Sofija 17.30: Bolgarske pesmi. — 19.30: Orkester. — 20.55: Mešan glasbeni program. — 22: Plesi. — Dunaj 12: Lahka godba. — 16: Graški mestni orkester. — 18.25: Mali orkester. — 20.30: Pokrajinska oddaja. — 22.50: Lahka in plesna muzika. Berlin 20.15: Pester glasbeni spored. — 22.50: Kakor Dunaj. — München 19: Vesela muzika. — 20.05: Madžarska svatba.— 22.50: Orkester, balalajke, klavir, orgle.— 1.00: Nočni koncert. — Pariz 19.20: Plošče. — 20.30: Zvočna igra. — 22.45: Plesi s plošč.
ov
ha zrakuprevetren
puder za lice
PRESENETLJIVA nova ideja v proizvajanju pudra za lice. Fabriciran po najnovejšem sistemu, je danes puder finejši in lažji, kakor je bil kdaj prej. Tako je fin, da se ne more niti opaziti na koži. Daje prekrasno gladko mat polt. in mladostno svežino ves dan. ki je tudi veter in dež ne moreta pokvariti. Zvečer pa da sijajen videz, ki ga tudi potenje od plesa v najsoparnejših prostorih pusti nedotaknjenega. Na patentirani način je puder mešan s »peno smetane«. Zaradi tega se puder Tokalon obdrži na koži mnogo ur in tudi to je preprečeno, da bi
puder absorbiral naravHa olja Ta puder obvaruje kožo, da ne suha in raskava ter preprečuje tvorbo cab. Poizkusite znameniti puder Tokalon • smetane«. Opazujte, kako bo Se ▼ dneh povzročil presenetljivo zboljianje Vaše polti.
Od deset Sena jih devet uporablja napačno barvo pudra. S tem dobijo trd, preveč »olepšan« videz. Edini način, po katerem ugotovite pravo nijanso, je ta, da poteka« site eno barvo na eni, drugo pa na drogi strani lica.
VAŽNO: Puder Tokalon se doM povsod v originalnih škatlicah po Din 12, SO ltt St. Prepričajte se. da je na vsaki Mcatlid ime Tokalon.	_
BREZPLAČNI VZOREC: Vsak čitatelj tega lista more dobiti zelo 'okusno kaseto m • kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v pofltnih znamkah za poštnino, omot in druge stroške na naslov: Hinko Mayer 1 drug; Odio 9-B, Zagreb, Praška ul. 6.
L. WINDES:
60
Qspod^opistn
Roman o Franco Ferdinanda
(Avtorizlran prevod)
Nihče se ni zmenil zanj. Nihče ni vedel, da je bil ozdravel. Možu, ki je bil tiste dni okrog njega velik hrup, je bilo ime Badeni. Ministrski predsednik grof Badeni je bil razglasil svoje jezikovne na-redbe, ki so dovoljevale Čehom občevanje z uradi v domačem jeziku. Na Dunaju, v Pragi, v Gradgu so korakali nemškonacionalni dijaki po ulicah in vpili: »Dol Badeni!« V poslanski zbornici so rjoveli vsenemški poslanci: »Dol Avstrija! Živel Bismarck!« V vseh nemških mestih na Češkem so kr-ščevali ulice in trge po Bismarcku. Vsenemci so izdali geslo: »Proč od Avstrije!« Vsenemški poslanec Schönerer je v poslanski zbornici izrekel željo, naj bi nemška vojska vkorakala v Avstrijo in storila trhli stari državi konec.
Franc Ferdinand je spremljal te dogodke s srdom, hkratu pa tudi z zadoščenjem. S srdom je spoznaval, da njegova bodoča država gnije in da ji grozi razpad, ker ne obstoji nikak avstrijski državni narod, marveč sami protidržavni narodi, ki izkušajo drug drugega zadaviti in zadušiti. Ako se niti na Nemce ni bilo več zanesti — kakšna prihodnost je čakala monarhijo? Tresoč se od gneva je ponavljal, da bi mu bilo v slast, ko bi mogel govornika teh upornih Vsenemcev s svojo lastno roko pretepsti. Ali s tem srdom se je družilo tudi zadoščenje: zdaj je moral vsak izprevideti, da je šibka roka starega cesarja nezmožna vladati državi,
storiti predrzne življe neškodljive in ohraniti red »Zdaj bi moral priti jaz na vesto«, je mislil Franc Ferdinad, »zdaj bi lahko pokazal, kaj se skriva v meni.«
Ni se smel ganiti. Molčati je moral. Cesar mu je bil prepovedal vtikanje v politiko. Grofica Chot-kova je objemala mrko zamišljenega ljubimca. Nebo je bilo zaljubljencema dobrohotno, pritrdilo je bilo strastni odločnosti grofice, ki je s starodevičjo zagrizenostjo izvajala svoj načrt, in dasi je vročični in ljubezni žejni tolikanj silil vanjo, ji je bilo vendar dalo moč, da ga je vodila do ozdravljenja, brzdala njegovo nestrpnost in krotila njegov samo-uničevalni nagon — zdaj pa, v dnevih sreče, je bila razočarana. Ozdraveli nadvojvoda jo je nežno objemal, ji zatrjeval, da ga neizmerno osrečuje, ji spet in spet ponavljal, da ga je rešila, da ji je dolžnik za življenje, toda nikoli ga ni imela vsega. Njegovo srce je bilo njeno, a misli so mu blodile drugam, oči so mu strmele v praznoto, v pokoju tihega parka so gledale vrvež mest, grozeče mahanje upornikov, temni oblak demonstrirajoče množice na Dunaju, v Pragi in v Gradcu. S tisoč rokami bi bil hotel seči po nji, med tem, ko so njegove še vedno iznemogle roke objemale vznemirjeno in razočarano ljubico.
Vendar mu ni kazala, da je razočarana. Ali je smela biti? Saj ji je dal vse srce. Hotel je biti srečen z njo, hotel jo je osrečiti, zatrjeval ji je, da jo bo ljubil in ji bo hvaležen, dokler bo živel. Vzlic temu je bila razočarana. Ni si hotela priznati, česa se je prav za prav nadejala in kaj je pričakovala. Nebo ji je bilo dalo več, nego je upala: ljubi je bil ozdravljen. Toda nikoli ni govoril o njeni prihodnosti. Videti je bilo, kakor da ne misli na to, kakšna bodi usoda njegove njene ljubezni. Vedela je, da ne bo dolgo ostal pri nji, velike naloge so ga čakale, največje, ki so mogle čakati moža. In Franc Ferdinand je bil nestrpen, da bi se lotil teh nalog,
pokazal, da jim je kos in se strnil z njimi. A kaj bo z njo, ki ji je bilo že skoraj trideset let in ki je z grozo čutila, da se ji bliža starost? »Čez dve ali tri leta ne bo več sledu o moji lepi postavi«, je mislila, »vse ženske v naši rodbini se začno po tridesetem letu debeliti in debeliti, dokler niso podobne zajetnim kmeticam. Dve, tri leta hitro minejo — kaj potem? Ali ne bo hotel, vsem prisegam ljubezni na kljub, zapustiti starajoče se ljubice, ali se je ne bo hotel otresti, ki že ni več mladostna videti, kadar sedi na konju? Ni si priznala skrivnega upanja, da se bo z njo poročil, akoravno hišni zakon Habsburžanov ni dovoljeval takšne zveze.
Ni se upala govoriti' z njim o svoji prihodnosti. Niti v trenutkih najtesnejše združitve se ni mogla upati vsega. Mislil je, da ni med njima več nobene skrivnosti, nobene tujosti, nobene sence neizgovor-jenega vprašanja. On je bil njen ljubi, ona je bila njegova ljubica — menil je, da sta dosegla poslednji cilj svojih želja. Ona je pa videla cilj v daljni daljavi, in ozdravljenje ljubega ji ga ni bilo približalo. Franc Ferdinand ni slutil, o čem sanja časti-hlepnica. Misel na poroko ga ni nikoli obšla. Njegove misli so se vrtile okrog dnevnih političnih dogodkov. Bal se je za varnost habsburške vladavine. Bal se je, da država ne bo vzdržala pretresov, ki jim je bila vsak dan izpostavljena, in da bo monarhija do smrti starega cesarja propadla. Navdajal ga je občutek, da mora zdaj, takoj brez odlašanja poseči vmes in udržati vlado, da ne bo delala novih napak. Odpeljal se je na Dunaj. Hotel je govoriti s cesarjem, se ponuditi cesarju za sodelavca, za svetovalca in terjati pravico, da sme vplivati na oblikovanje prihodnosti.
Cesar je bil slabe volje in poln skrbi. Boji, ki so jih bile sprožile Badenijeve jezikovne naredbe, st niso hoteli poleči. Cesarja je neizmerno pretresalo in plašilo, da so bili med demonstranti, ki so
hujskali proti vladi, tudi rezervni častniki. V silen srd je pripravljalo cesarja, da so dr. Luegerja petič izvolili za dunajskega župana, čeprav se je bil vladar že štirikrat uprl in ni hotel potrditi njegove izvolitve. Sto tisoč Dunajčanov je šlo na ulice in rjovelo: »Hoch Lueger!« Cesar se je peljal po mestu in slišal to vpitje. Cesar je spoznal, da je Lueger močnejši in da bi bilo nesmiselno še dalje odbijati potrditev. To spoznanje je žalilo cesarjev čut za pravičnost. Vse izgubljene vojne je bil sprejel brez nejevolje kot sklep božje previdnosti. Toda božja previdnost ni mogla hoteti, da bi njegovo apostolsko veličanstvo, cesar po milosti božji, podlegel v dvoboju s hujskaškim odvetnikom, ki se je dobrikal najnizkotnejšim gonom prebivalstva. In vendar je bilo tako.
To, da se je ozdraveli prestolonaslednik pojavil na Dunaju in imel z državniki in plemenitaši brez služb nevšečne politične razgovore, je še povečevalo cesarjevo nejevoljo. Cesar je zvedel vse. Vsak dan so mu poročali, s kom je govoril prestolonaslednik, ki se mu je očividno hotelo kar najširjega udej-stvovanja, in kako se je izrazil. Franc Ferdinand še ni bil zaprosil za avdienco, ko je cesar zvedel, da je nečak rekel, da je anglofilska politika grofa Goluchowskega prismojena in da mora Avstroogr-ska prej ko mogoče skleniti zvezo z Rusijo. Cesar je zvedel, da je Franc Ferdinand pisal avstrijskemu poslaniku v Petrogradu, knezu Francu Liech-tensteinskemu, dolgo politično pismo, v katerem pravi: »Goluchowski hoče za vsako ceno, da pride do vojne z Rusijo, in zastavlja vsa mogoča sredstva, da bi dosegel svoj namen.. Nihče si ne more misliti, kako hujska na Ballplatzu. To bratenje z Anglijo. ki ga je začel, se mi zdi silno nevarno, ali, da imenujem otroka s pravim imenom: bedasto, kajti Anglija je najbolj računajoča, najzavratnejša in najnezanesljivejša vseh zaveznic.«
Za »Študij«
samo klavir Förster, Njegov mehak glas in izenačena polnost tonov povečavajo radost in voljo za sviranje in lastno izpopolnitev. Začeti na Försterju pomeni od početka temeljito se učiti glasbe. Förster je instrument za vse življenje.
Mojstrsko delo
po zvoku ia obliki
R IK LO BAU SA.
rama Löbau'Sa in tovarna harmonijev — Georgswalde Sud. Gau.
VRTNE SOLNČNIKk
izdelanem počenži od din 85.—. BELA FETTMANN Zagreb Mas&rykova 9
3 BCD BO ICD ICD» CD ICD ICD ICD IO
Citajte ja siritr »J U T R 0<
3i0«0iCDHCDBCD«C3BC31010
G. T. Rotman:
S Pegazom - okrog sveta
Toda nesreč še ni bilo konec. Sidro, ki je bilo tako mahoma rešeno bremena, je v velikem loku zanihalo po zraku in se zapelo v okence nad hišnimi vrati gospoda Strawboarda, vrlega čevljarja. Najprej se je zdrobila šipa, in potem...
Prometna banka d. d. u Ljubljani |
_STRITARJEVA 2 — TELEFON 21-49_
Ugodni trgovski krediti - Eskompt menic - Nakazila v inozemstvo Obrestovanje vlog od 4% do 5%
STARE IN NOVE VLOGE IZPLAČUJE RREZ VSAKE OMEJITVE
MALI OGLAil
MM
Beseda 1 din, davefc 3 din za Šifro aU dajanje naslova 5 din, najmanj gl znesek 17 din
Kuharico in
natakarico
iščem takoj. Gostiln? Berga nt. Trnovo, Cerkvena 3.
11222-1
Brivskega
pomočnika
dobrega delavca, sprejmem takoj. Oton Heimgartner, Slov. Bistrica.
11233-1
Služkinjo
za vsa hišna dela išče mala rodbina na deželi. Ponudbe na- Mirko Rechnitzer, advokat, Ruma.
11131-1
Perfektno kuharico
sprejmem. Sobarica v hiši. Oferte pod »Dobra plača« na ogl. odd. Jutra.
11129-1 Gospodična
vešča gospodinjstva in kuhinje, ki bi pomagala v špecerijski trgovini, po možnosti trgovska naobražena, dobi stalno službo pri dveh osebah. Ponudbe s sliko. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.	11252-1
Samostojno
kuharico
iščem za rodbino 3 članov, ki bi obenem opravljala vsa hišna dela. Nastop takoj v Beogradu. Oferte poslati na pošt. pretinac 788, Lazare-vič, Beograd.
11254-1
Postrežnico
pridno, mlado in pošteno, sprejmem za popoldanske ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11253-1
Krojačico
sprejmem takoj. — Salon »Sonja«, Gledališka 7.
11250-1
Šiviljo pomočnico
boljšo moč, sprejmem takoj. Pintarič, Wolfova 12.
11239-1
Fanta
do 17 let, sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	11237-1
Tekačico
kontoristko (začetnico) in mehanika, sprejmem takoj. Merkur, Florjanska nI. 31.
11265-1
Službe išče
Pisarniška moč
dobra, v vsem verzirana, prevzame 2 do 3 krat tedensko popoldansko službo. Pisati na ogl. odd. Jutra pod »Resna moč«.
11171-2
Natakarica
leto dni bivajoča v Nemčiji išče službe v boljši gostilni. Zmožna tudi kavcije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva 28«.
11236-2
Službo hišnega sluge
ali pomožnega vrtnarja — iščem po možnosti najraje v Celju. Zmožen sem slovenščine, nemščine in italijanščine, s srednješolsko iz-obrazbo ia letnimi spričevali. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11277-2
Blaga jničarka
restavracijska, kavarniška, želi premeniti mesto, najraje na sezono. Govori slovensko, srbohrvatsko, nemško. Šla bi tudi za voditeljico gospodinjstva v večji obrat. Cenj. dopise pod »Samostojna moč« na ogl. odd Jutra.	11257-2
Brivski pomočnik
z mojstrskim izpitom, prvovrsten delavec, želi premeniti mesto s 15. majem. — Sprejme službo tudi za čas sezone. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod šifro »Prvovrsten«.
11278-2
<:ijiUiiujiiumuiiuuiiiiiiiuifiJUiiiiHi(iiii:i:ifiirn:niHiiiii
Vajenci (ke)
.....q.:'«;ii!iMB|iiiMMBHIWWWWaaiP3Wlin
Knjigovodstvo
dvostavno, amerikansko in kartotečno, poučujem za šolsko in privatno uporabo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Uspešna metoda« 11176-4
Inštruktorja
za nemški in francoski pouk iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Nujno«.
11256-4
Zaslužek
Vsako prepisovanje na stroj
prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra.
11186-3
Dragocenost
Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih
cenah CERNE — juvelir, ujubljana, Wolfova ul
Radio
Beseda 1 din, davek 3 din za élfro all dajanje naslova 5 din, najmanj ài znesek 17 din
4-cevni radio
dobro ohranjen, prodam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11283-9
Glasbila
Klavir
ugodno prodam. Tavčarjeva ulica 1-L
11247-26
Kolesa
Novo damsko
in moško kolo
prvovrstne znamke in dve rabljeni zelo poceni naprodaj. Merkur, Florjanska 31.
11266-11
Kolesa
najboljša ln velika Izbi ra. nizke cene, na u-godna odplačila. Oskai Remec, LJubljana, Dolenjska 5.	113-11
Prodam
Beseda 1 din, davek 3 din za šifro ali dajanje naslova 5 din, najmanj šl znesek 17 din
Otroški voziček
lep, globok, dobro ohranjen, prodam. Strekljeva ul. št. 9.	11273-6
Pohištvo
Pohištvo
novo in ie raMieno, ki ga želite prodati ali samo dati v shrambo, sprejmemo i posebni oddelek komisij sko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupce» je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva preskrbimo sami, Ivan Mathian, Ljubljana, — Tyrševa 12.
Denarni zavod
malega človeka
je hranilna posojilnica »MOJ DOM«, Ljubljana Dvorakova ul. 8. Posojila, ugodni pogoji. — Hranilne vloge — visoke obresti.
178-16
Imam za oddati
din 2,500.00 gotovine v industrijsko že obstoječe podjetje kovinske, tekstilne ali kemične stroke. Event, se kupi tudi plašč delniške družbe. Sanacija ne pride v poštev. Obrniti se je samo pismeno s točnim opisom podjetja na — RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka ulica 12.
11271-16
Y najem
Parno pekarno
v Ljubljani, oddamo v najem. Tehna, Ljubljana, — Mestni trg 25.
11221-17
Brivnico
dobro idočo kupim ali vzamem v najem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	11235-19
Novo hišo
ob tramvajski progi, ugodno prodam. Trgovina Švaj-gar, Št. Vid n. Lj.
11232-20
Večje število parcel
kompleksov, parcel, gozdov, trgovskih in stanovanjskih hiš in vil ima naprodai gradbeno strokovno izobra žen posredovalec:
Kunaver Ludvik
Cesta 29. oktobra 6. Tele ton 37-33 Pooblaščen gra diteli in sodni ceniteli za nasvete brezplačno na razpolago.	xr-
Industrijsko
poslopje
primerno za vsako večjo obrt ali industrijo v Ljubljani, ugodno naprodaj ali se odda v najem. Lega poleg kolodvora, ob glavni cesti in cestni železnici. Informacije : V. Hiti, Ljubljana, Miklošičeva 18.
10880-20
Stavbišče
za hišo v Streliški ulici vsled odselitve nujno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11269-20
Vila
nova, moderna, eoonad-stropna, naprodaj za gotovino. Vprašati: trafika. Pasaža.	11272-20
Seseda 1 din, davek i din za älfro ali dajanje naslova 5 din. najmanj ši znesek 17 din
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami v vili, Tyr-ševa 98 oddam 1. junija ali pozneje mirni stranki. Vprašati od 10.—12. ure, 11258-21
Dvosob. stanovanje
s kabinetom, kopalnico, so bo za služkinjo, s centralno in plinsko kurjavo, oddam 1. avgusta. Vrtača 4-1.
11274-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico, v vili pri Sv Krištofu takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	11282-21
Enosob. stanovanje
manjše, z malo kuhinjo, — oddam eni ali dvema osebama za 1. junij. Celovška cesta 84.	11280-21
Trisobno stanovanje
komfortno, oddam. Gledali ška ulica 10 za takoj.
11284-21
Dvosob. stanovanje
s pritiklinami, oddam 1. junija odrasli manjši družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
11263-21
Z junijem
oddam dvosobno komfortno stanovanje v vili na Vilhar-jevi cesti št. 21.
11270-21
Stanovanja
Štirisobno
stanovanje
v centru mesta, komfortno, iščem za takoj ali 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik«.
10905-21a
Za maj ali junij
iščem 1—2 sobno stanovanje v centru, do 15 minut iz centra. Drž. vdova. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Točna«.
11261-21a
Dvo- do trisobno
stanovanje
iščem za 1. avgust v bližini trgovske akademije na Mir-ju ali v Rožni dolini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala družina«.
U268-21a
Sobo odda
Opremljeno sobo
lepo, solnčno, oddam enemu ali dvema gospodoma. Kocenova ul. 12.
11251-23
Opremljeno sobo
s souporabo kopalnice takoj oddam fini osebi. Vprašati od 12. do 14. ure. Tyrseva cesta 43-1., levo.
11259-23
Kuhinjo in kabinet
oddam. Tavčarjeva ul. 1-1.
11248-23
Opremljeno sobo
solnčno, do prvega nadstropja, išče starejša bivša uradnica, solidna in mirna v centru mesta za takoj. — Plačnica točna. Dopise na ogl. odd. Jutra pod šifro »Potrebujem sobo za takoj«.
11281-23a
Sobo
lepo opremljeno, solnčno, event. s stopnišča, išče boljši gospod za mesec junij ali julij. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Boljši gospod«.
11243-23a
Izgubljeno
Izgubila se je
verižica
z obeskom (zelen kamen). Ker je drag spomin, naj jo pošten najditelj vrne proti nagradi v ogl, odd. Jutra 11247-28
Izgubila sem v Celju
zlato zapestnico s kocko. Najditelj naj isto odda proti nagradi pri mestni policiji v Celju,
11279-28
rtl»
Mucika
Prosim čakaj v nedeljo pri pošti ob 14. p.
11260-24
Gospa
srednjih let, z lastnim do mom, išče samo resnega, odkritosrčnega starejšega gospoda za skupno gospodinjstvo. Samo resne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Osamljena«.
11267-24
40 letna
solidna, 50.000 din, poroči značajnega, resnega gospoda,, ki je v boljši, stalni službi. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod »Zaželjena harmonija«.
11234-25
UJ,
Malo prazno sobo
najrajši blizu glavnega kolodvora, iščem. Eventuelno tudi s štedilnikom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cel dan odsotna«.
11241-23a
za DAMSKE in MOŠKE obleke, izredno velika izbira!
Pri „ŠKOFU"
LJUBLJANA
LltlQARJEVA ULICA3
uspehov
m oglas ?
»JUTRU«
Modna - galanterijska in manuSakturna trgovina
z lepim lokalom v Knez Mihajlovi ulici v Beogradu ŽELI SPREJETI v komisijsko prodajo v detajlu: svilene tkanine, gladke in desenirane, svilene ženske rute, žensko svileno perilo, nogavice, rokavice, modno trikotažo in slično blago od tovarn, ki izdelujejo gornje predmete. — Pobližja pojasnila na poštni pretinac 397 — Privredna Zadruga, Beograd.
Oglasi v „Jutro" Imajo vedno največji uspeta!
Javna sodna dražba
V TRGOVINI »MOIKO«, LJURLJANA, ŠELENR17RGOVA 6,
se bo nadaljevala v četrtek 4. maja t. 1. ob 14. uri. Prodajalo se bo razno manufakturno blago, damska konfekcija, krzno in drugo, kakor tudi inventar. — Podrobne informacije pri konkurznem upravniku dr. JERNEJCIC-FRLAN, Miklošičeva 4.
HALO! Gospodinje, pozor!
Ali Vam je že znano, da je otvorjena nova trgovina s tekstilnimi ostanki in cenejšim oblačilnim blagom v LJUBLJANI, PRI ZMAJSKEM MOSTU ZA LJUBLJANCO, SV. PETRA NASIP 29,
(kjer je krompirjev trg). Ravnokar na zalogi velika izbira ostankov svile, pralnih krepov, delenov in raznih tiskovin za obleke in predpasnike. Ostanki za predpasnike mt od 4.— din; ostanki za obleke boljše blago od
7.50 naprej, ostanki svile od din 10.— naprej itd. Trgovina je last znane ljubljanske tvrdke F. I. GORIČAR, za to že njeno ime jamči za ugoden nakup!
Mestni pogrebn< zavod Občina Liubltaoa
f
Umrla nam je naša ljuba soproga, dobra mama, stara mama, sestra, svakinja, teta in tašča, gospa
GOSTIČ IVANA
roj. KURENT
ŽENA VPOKOJENCA DRŽ. ŽEL.
Pogreb blagopokojne bo v petek, dne 5. maja 1939 ob pol 5. uri popoldne iz mrliške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
LJUBLJANA, dne 3. maja 1939.
Žalujoči: ANDREJ, soprog; rodbine: GOSTIČ, ŠTRUKELJ, LAKOVNIK, DOLENEC — in ostalo sorodstvo.
v Urejuje Davorin ßasljen. — Izdaja sa kongsccU aJuftas Stee&o Xkwi* ~ Za Eesaàm tiaiagre d. d. tei tisteasnarja Esa «tane» — Sa formte dei J§ flftmTfflrm Alojs titenk. — SM x iòuteljaai,