Leto XIII - št. 244 (3779) TRST, nedelja 13. oktobra 1957 Cena 30 lir mmm ANTENA / ' ŠTEVEC HB ŽARKOV GAMA —MBSM :V. ■ ■■ SsJf •••• • • . S':š .K— \ . ' g ŠTEVEC ELEKTRONOV * - . • ŠTEVEC :šv . '. .•:'•••> imSm - - , MAG NETO METER BATERIJA ELEKTRIČNI AKUMULATORJI »m S' . ŠTEVEC KOZMIČNIH žarkov (^■i MACNETICNI REOISTRATOO UMETNA LUNA (sputnik) t) 1 aztneroma m a j li n a r°g'la s premerom 58 ' ki so j0 pognali v t ^us' v petek 4. ok-® ra. se je začela vrteti jCl,r??> Zemlje in jo ob- 36°** en^rat v cn’ ur* *n obtmi.I>Utah- Potemtakem . rofi Zemljo vsak dan o« ,,ajstkrat v povprečni /c .j.cnostji GOO km od Oljskega površja, pri ^200 i pr,ibliŽa 7emlji- bol- (Perl8eJ . naj- k ,lsc pa od nje oddalji Urnei' 1000 km (aP°Kej)' , 111 satelit preteče to* 2 ^Sak ^an na^ GGO ti-i I’1 dolgo pot, kar je ,°!aj dvakratna od dal je- ■Lune od Zemlje. v Članek dr. prof. E. L. Martina Umetna luna ima s seboj radijski oddajnik. Njegove znake so redno zaznali tudi v tržaškem observatoriju od sobote 5. oktobra do ponedeljka 7. oktobra zvečer. Znakov je bilo 150 vsako minuto in sestojijo iz serije črtic: ta, ta, ta—. Astronomska opazovalnica je avtomatično registrirala znake večkrat: pismene, ki jih je zabeležila na traku e-lektromchaničnega krono-grafa; slišne, ki jih je ujel magnetofon, ter vidne, ki jih je zaznal elek tronski oscilograf. Eno izmed magnetofonskih registracij, ki jo je zabele- žil tržaški observatorij, je oddajal tržaški radio v ponedeljek 7. t-m- ob 12-50. Naslednji sprejemi znakov so bili čedalje težavnejši in v nerednih presledkih, ali pa jih sploh ni bilo. Kadar so bili znaki slišni, so bili daljši in mnogo slabotnejši. Satelita v Trstu niso videli-Videti ga je izredno težko. V razdalji, ki jo ima umetna luna od nas, je tudi tedaj, kadar je osvetljena od Sonca, komaj tako velika kot pika in bi jo bilo težko videti, tudi če bi mirovala. Umetna luna se pa giblje tako naglo, da bi približno v eni sekundi preletela lunin premer. Da bi jo videli osvetljeno, mora biti Sonce blizu obzornice. Podnevi imamo Sonce pred seboj in satelit kroži -med Soncem in nami ter zato kaže k nam svojo neosvetljeno polovico. Ponoči imamo Sonce za hrbtom — da se tako izrazimo — in satelit leti pred nami v Zemljini senei. Nekako ob jutranjem svitu ali ob sončnem zahodu pa Sonce o-svetli umetno luno od strani in tako lahko povzroči, da jo vidimo- V drugih okoliščinah bi morali nastopiti nadvse iz- redni pogoji, da bi umetni satelit lahko videli-Marsikatera poročila, objavljena v zvezi s tem, niso kar tako sprejemljiva. Nekatere slike, ki so bile objavljene v časopisih in ki naj bi predstavljale sled, ki jo je zapustil na nebu ruski satelit, utegnejo biti zvezdni u-trinki, ki nimajo nič o-pravka z umetno luno. A še važnejše kot to, da umetno luno vidimo in z nje slišimo znake, pa je dejstvo, da je bil z ustvaritvijo umetne lune storjen prvi določen korak na področju astronavtike. Pet milijonov kilometrov je že preletel »sputnib Raketa, ki je od začetka zaostajala za satelitom tisoč kilometrov, leti sedaj že tisoč pet sto kilometrov pred njim MOSKVA, 12. — Moskovski radio javlja, da je umetni satelit napravil do danes 115-krat pot okoli Zemlje ter je preletel nad pet milijonov kilometrov. Radio je dalje poročal: « Dosedanja raziskovanja in računi dokazujejo, da se trajanje krožne poti satelita okoli Zemlje stalno manjša. Danes je pot trajala eno uro, 35 minut in 57 sekund. Kot posledica razlike zaviralne sile na satelit in na raketo v atmosferi je sprememba hitrosti različna. 10. oktobra je raketa prehitela satelit. 11. oktobra je bila približno dve minuti pred njim, t. j. za približno 1000 kilometrov. Danes pa je približno tri minute pred njim, t. j. približno 1500 kilometrov.* Agencija Tass javlja, da so danes v Moskvi lahko videli 3 prostim očesom raketo, ki skupno s satelitom kroži okoli Zemlje. Satelit saim pa so lahko videli samo z optičnimi napravami. Tudi znanstveniki iz observatorija v Cambridgeu poročajo, da so danes opazili satelit in raketo, ki sta letela nad Veliko Britanijo. Skupina znanstvenikov v Monmouthu v državi New Jersey v ZDA pa je opazila še neki tretji predmet, ki kroži za satelitom in raketo. Ni izključeno, da gre za zaščitni stožec, s katerim je bil satelit pokrit, ko so ga izstrelili. Dr. Allen Hynek, ki je zaposlen v astrotizičnem laboratoriju v Cambridgeu v državi Massachussetts, je izjavil, da sta se na podlagi podatkov, ki jih je dobil iz opazovališč postavljenih na treh različnih krajih, ((sopotnika# umetnega satelita začela razkrajati. Kakor je znano, krožita skupno s satelitom tudi tretji del rakete in zaščitni stožec. Znanstveniki, ki so opazovali danes vse tri satelite, so izjavili, da je «sputnik» manj svetel in da ga je teže videti, kakor ostala dva predmeta, ki ga spremljata. Dr. Hynek je izjavil, da to pomeni, da se začenja raketa ali stožec približevati Zemlji in prihaja v stadij razkrajanja kakor kak komet. Sovjetski znanstvenik Mi-hajlov je izjavil, da je tudi kroženje rakete okoli Zemlje ogromne važnosti. «Mi sedaj vemo, je dejal, da je povsem mogoče ustvariti satelit mnogo večjega obsega in ga opremiti z mnogo popolnejšimi aparati in napravami za merjenje.# Sovjetski fizik Alihanjan pa je izjavil, da bo mogoče izdelati v bližnji prihodnosti satelit, ki bo lahko krožil okoli Zemlje v višini več tisoč kilometrov. Dodal je, da bo izstrelitev satelita omogočila ugotovitev, ali so v višjih plasteh atmosfere mikroorganizmi ali mikrobi. Vendar pa bo treba izstreliti še več satelitov z različnimi napravami, pre- den bo mogoče rešiti to vprašanje. Medtem je znanstvenik Blagonravov zanikal, da je v satelitu nameščen aparat za telefotografije. Opremljen pa je z aparatom, ki do neke mere registrira razne spremembe v temperaturi. Dopisniku londonskega lista «News Chronicle# pa je Blagonravov izjavil, da bo satelit po njegovem mnenju krožil okoli Zemlje en mesec, preden bo padel. Ameriški znanstveniki, ki pripravljajo načrt za ameriški umetni satelit, pa so izjavili, da bo po njihovih računih sovjetski «sputnik» krožil okoli Zemlje vsaj eno leto. Na kongresu za astronavtiko v Barceloni so nekateri zahodni znanstveniki, ki sodelujejo na tem kongresu, mnenja, da sedaj dajejo v Sovjetski zvezi prednost programu izstrelitve raket na Luno. Pripominjajo, da se morda predvideva prva izstrelitev čez tri ali štiri me-■cce ATeki ameriški znanstvenik je izjavil, da dejstvo, da zadnji del rakete spremlja sovjetski satelit v vsemirju, pomeni, da je raketa imela mnogo večjo energijo, kakor je bila potrebna: to pomeni tudi, da ima Sovjetska zveza verjetno že sedaj rakete, ki imajo zadostno energijo, da dosežejo Luno. Mlada sovjetska znanstvenica Masevič, ki tudi sodeluje na kongresu, je prikazala nov teleskop, ki je določen za opazovanje zemeljskih satelitov. Izjavila je, da so pri pripravah za izstrelitev satelita zaposlili 1800 astronomskih strokovnjakov, razdeljenih v skupine in razmeščenih po raznih krajih SZ za natančna opazovanja. To veliko mrežo opa-zovališč so preizkusili dvakrat pred izstrelitvijo satelita, posebno pa so 24. septembra kontrolirali sisteme v zvezi s časom, na podlagi katerih dobivajo razna opa-zovališča periodično po radiu točno uro. Skupilo Je na delu dva tisoč pet rto teleskopov, od katerih ima vsak odprtino petdeset milimetrov in širino enajst stopinj. Neka druga delegatka je izjavila: «Mi že sedaj pripravljamo pilote, za vsemirske polete.# Ameriški delegat Davies pa je govoril o naporih za pripravo novih in boljših pogonskih sredstev za rakete. Povedal je med drugim, da proučujejo neke vrste elektromagnetičnega pogona. Ameriški znanstvenik Whipple obravnava v pisanem poročilu vprašanje razjedanja površine umetnih satelitov in bodočih vsemirskih ladij, ki bi prišle v stik z meteoriti in z meteorskim prahom v vsemirju. Medtem se predsednik Ei-senhower trudi, da skupno s svojimi najbližnjimi sodelavci bistveno revidira program izdelovanja umetnih satelitov in medcelinskih raket. Dva včerajšnja sestanka v Beli hiši sta bila predvsem posvečena proučevanju finančnih sredstev v ta namen. Eisenhovver in njegovi sodelavci se sedaj trudijo, da bi predvsem nevtralizirali neprijetne psihološke posledice med ameriškim in zahodnim javnim mnenjem. Posvetovalni odbor demokratske stranke je pozval na »skrajni napor, da se znova pridobi položaj ZDA na področju oboroževanja#. Bivši predsedniški kandidat Ste-venson je opozoril na vpliv, ki ga sovjetski umetni satelit lahko ima na zunanjo politiko ZDA. Posebni odbor •senata pa bo v kratkem začel preiskavo o vzrokih zakasnitve pri pripravah medcelinskih raket in umetnih satelitov. Na obtožbe številnih članov kongresa o počasnosti odgovarja vlada, da sta tega kriva prav predstavniška zbornica in senat, ker sta črtala postavke, ki jih je vlada predlagala. Toda ta ugovor zavrača kongres poudarjajoč, da se omenjeno črtanje nanaša na letošnja nakazila in sploh ni vplivalo na delo, ki bi ga bil moral, zlasti kar se tiče izstrelkov, opraviti Pentagon v preteklih letih. V kongresu se glavna odgovornost za zostalost pripisuje polemiki in nasprotovanju med vojsko, mornarico in letalstvom, kdo naj ima prednost nakazil in pristojnost za izdelovanje izstrelkov. Republikanski voditelj v senatu Knowland se je danes z Eisenhovverjem razgo-varjal o teh vprašanjih. Po razgovoru je izjavil na zadevno vprašanje da je zelo verjetno, da se bo sklicalo posebno zasedanje kongresa, na katerem bodo razpravljali o pomanjkljivostih na tem področju v ZDA. Medtem poročajo o novih poizkusih z izstrelki v Cape Canaveral. Baje so včeraj preizkušali raketi «Thor» in l,l>|iiiiiii,,,,llll11lllll|llllll|nill||||l|l|1|t|ll|l||Ttl|||||||llllnlllllvnlllll|l,,,,ln,,l,l,,,,,llltllllulllHII1l1IIIHIUHI,,lt,IIIIH,,,,,,,,,,,l,IVHH,,,,mumui,,,,,,,,,,,,,,,,,,,,m,,,,,,,M,,,lni,,l,,,,,,l,lltluulllllllllllllllnlllllllll|1,,,,iiii|U„,lllllllllllllllllllllIllllllllllllllflltlHlmllllllllllltllllllllltlllll|lll : : : 111 Sedem dni v svetu Ati VEŠ... — da je v Houstonu (Te-xas, ZDA) občinski sveto* valeč Louie Welch zahteval, da bi na neki občinski seji dali na glasovanje osnutek odloka, s katerim se sovjet-skemu umetnemu satelitu prepoveduje preletavanje o* zemlja houstonske občine. Na glasovanju je predlog dobit en sam glas, glas predlagatelja samega. * * * da je ob priliki izstre- litve p-nega umetnega satelita mehiška katoliška cer-keu poslala sovjetskim učenjakom svoje čestitke. # * * — da si je jazz pridobil pravico državljanstva tudi v Sovjetski zvezi, kjer je sSo-vjetskaja kultura« zapisala, da «Nič ni slabega v jazzu, ki izraža dušo ruskega ljudstva,« hkrati pa je dodala, da ((sovjetski talentirani skladatelji morajo očistiti jazz niegovih meščanskih primesi.« Pa tudi anglikanska cerkev je odprla jazzu »voja vrata: duhovnik Geofrev Beaumont ot Bloomsbur? j* priredil psalm «150» za ritem fox-trott, >(Glorio» in do» pa po črnskih »špiritu**" sih«, kar so verniki v Cor-tonu pri Manchestru spreja-li z deljenimi čustvi. aaa — da je okrog 2000 nort)*-ikih študentov, bivših vojnih ujetnikov, uprizorilo demonstracije proti bivanju v Oslu-poveljnika sil atlantskega pakta, nacističnega generala dr, Hansa Speidla_ Pri tem so nosili transparente, na katerih se je poudarjalo, de pomeni Speidlovo bivanje na Norveškem grobo žalitev letev fašizma. Med drugim )c na nekem transparentu stalo; «Nemškemu narodu smo odpustili, nacističnim pene ralom pa ne!« * * * — da je finančni minister afriške črnske države Gan«. ki je nedavno postala neod visna, Gbedemah, doživel * Doveru (Delaware, ZDA), da nui je lastnik prepovedal vstop v svojo restavracijo češ da «nebelo ložci nimajo pravice jesti v tej restavraciji«. Gbedemah ga je zavrnil; «Ce je podpredsednik ZDA, Nixon, mogel sedeti za mojo mizo, in če je mogel biti moj gost tudi Adlai Ste-venson, ne vidim, zakaj se moralo z menoj ravnati tako v ameriški restavraciji-* Ko je Eisenh-ower zvedel za nerodnost, je povabil Gbede-maha k sebi na zakusko in -se mu opravičil za žaljivo zadržanje gostilničarja. >>t * * — da je ruski umetni satelit («sputnik» — sopotnik — kakor ga sedaj splošno i' menujejo) kriv med drugtm tudi za to. da nekateri ta-padni, med temi zlasti ameriški krogi, nikakor ne morejo več mirno spati. «NeV> York Herald Tribune» je celo vrgel t> svet alarmantno vest, da asputnik« vrši cel o fotografske posretke ameriškega ozemlja in tako odkriva Rusom cilje za njihov* bodoče napade iz zraka. * * * — da je ameriško zunanje ministrstvo sporočilo, da 1® ameriških študentov, ki r° kljub prepovedi ameriške vlade obiskali Ljudsko republiko Kitajsko, noče vrnit* svojih potnih listov ameriškemu predstavniku v Moskvi. Prav tako nočejo vrniti svgiih potnih listov oni študentje ki so iz Kitajske odpotovali v Burmo, Zunanje ministrstvo še dodaja, da bodo tem študentom odvzel* potne liste, takoj ko se vrnejo v domovino. * * # — da so angleški študentje povabili 300 sovjetskih študentov, da v teku enega leta prebijejo tri tedne v toliki Britaniji. * k aj« — da je skupina 18 jugoslovanskih gluhih slikarje'', ki so se udeležili tovrstne mednarodne slikarska razstave v Rimu, prejela prvo nagrado — pokal predsednik8 italijanske repuhlike. Na tej razstavi je sodelovalo na sto drugih slikarjev iz desetih evropskih držav in ** ljudske republike Kitajske. * # >1< — da je mlada zagrebški frizerka Vesna Kitici dobili tri prve nagrade na mednarodnem tekmovanju, ki se končalo 7. t.m. it Parizu, n® katerem je tekmovalo SO /r*" zerjev iz vseh evropskih Žel. ■S >!( * — da so se delegatke Sv1" tovne zveze ženskih kato*1" ških organizacij zbrale * vseh petih delov sveta kongres v Rimu, kjer so raz pravljale tudi o pravnem socialnem položaju žene sedanji družbi, hkrati pa s‘ se spomnile tudi tiste dobf^ polovice človeštva, ki živi nepopisni bedi in trpi lak*'-to. Čudno pri tem pa j* to ,da so hkrati s protestom proti uničevalni vo;ni, obsodile tudi omejevanje rojstev, kakor da bi to ne predstav ljalo zmage razuma in čut odgovornosti nad nagonsko slepoto ljudi, ki jih pon,an^ kanje tega čuta potiska vedno večjo slepo ulico. Aktualni portreti SILVIJA KOSCINA Je postala že ena najvidnejših filmskih zvezd. Po rodu je Zagrebčanka, že dalj časa pa živi v Rimu. Sedaj igra glavno žensko vlogo v novem filmu »Tri krat zenska« (Femmina tre volte), ki ga režira Steno. GUY MOLLET Je tudi reševal francosko ▼ladno krizo, toda niti njemu ni bila sreča mila, ker sedaj ne gre več za ■ navadno krizo«, ampak za nekaj več. Na sliki ga vidimo, ko bere novinarjem razloge, zakaj ni mogel sestaviti vlade. SONALI D AS GUPTA je postala "v Evropi slavna ne toliko zaradi svoje filmske umetnosti, kot zaradi tega, ker je spravila v nevarnost «zakon sko srečo« filmskega para Rossellini - Bergman. Te dni je v Evropi, kamor je baje prišla, da bi Ingrid Bergmanovi ((pojasnila« svojo zadevo. MARŠAL SCHOERNEK ki je bil nacistični maršal in je dal tik pred polomom nemške vojske postreliti nekaj nemških vojakov »zaradi discipline«, bo v torek slišal svo-jo obsodbo. Na račun pa mu je neki Nemec ze prisolil klofuto in to «v svojem in v imenu drugih njegovih žrtev« J1LL IRELAND ki ie sicer cenjena filmska umetnica, ima v tem primeru še posebno vrednost, saj ima na roki 12 dragocenih ur, ki veljajo 32 milijonov lir. Ure pa niso njene, ampak Jih ona razkazuje le ob pri-ložnosti mednarodne ra-stave ur, ki Je v Londonu. Hajka iz zagate Satelit in razorožitev S Francozi proti Alžircem tudi bivši SS-ovci sRdeča Luna« nemoteno nadaljuje svojo vrtoglavo pot okoli Zemlje in se ne zme-enj alt drugi. Preletela je ie ni za to, kaj o njej pravi]o . milijone kilometrov na tvoji krožni poti. In nenehno pošilja smrtnikom na Zemlji svoje znake kakor nekak opomin, da čas hiti in da napredek neizprosno meče v staro šaro marsikaj, kar je še do pred kratkim veljalo za višek napredka. Satelit opozarja odgovorne državnike, naj ne zamujajo in naj se prilagodijo zahtevam novega časa. Opozarja jih, naj stopajo s hitrejšim korakom ob napredku, ker bi drugače njih početje utegnilo postati usodno za človeštvo. Dolgo trajna pogajanja o razorožitvi, prerekanja o klasičnem orožju in o nadzorstvu nad oboroževanjem je treba sedaj postaviti na povsem novo podlago. Ali morda vsa dolgotrajna prerekanja o letalskem nadzorstvu in o področjih, ki naj bodo nadzorstvu podvržena, ne zgubljajo precej na vrednosti spričo dejstva, da bode prvemu satelitu sledili še drugi, ki bodo opremljeni s še popolnejšimi napravami in ki bodo lahko slikali sleherno ped našega planeta! Hruščev je v svojem intervjuju, ki ga je te dni imel z dopisnikom «Neu> York Timesa», že predlagal sporazum med ZDA in SZ o mednarodnem nadzorstvu nad sateliti in nad izstrelki, ki se pošiljajo v vse-mirje. Poudaril je, da je sedaj potrebno nadzorovati oporišča za spuščanje raket in satelitov, ne pa letališča, kajti letala bodo čez nekaj let esoravljena v muzej«. SZ in in ZDA naj bi se sporazumeli, da se postavijo pod mednarodno nadzorstvo vse znanstvene pridobitve, da se prepreči nevarnost izdelovanja še strašnejšega orožja, da se prepreči izkoriščanje vsemir-ja za nove zločine proti človeštvu. Tudi v razgovoru z dvorna članoma angleškega parlamenta je Hruščeg izjavil, da «se v loncu še marsikaj kuha«, in da prihajamo v dobo, ko ne bo več mogoče borit j se z letali proti modernim raketnim napravam. Zato postaja vprašanje mednarodnega sporazuma vedno bolj pereče in prav ZDA in SZ sta za to najbolj odgovorni, ker sta do sedaj dosegli na tem področju največji napredek. Čeprav morajo tudi vsi ostali imeti pravico povedati svoje in s svojimi nasveti prisjjevati k sporazumu, V Washingtpnu..so odgovorili, da se ZDA ne mislijo sporazumeti ločeno o vsem tem in da se morajo prej posvetovati s svojimi zavezniki v atlantskem paktu. Torej zopet dolgotrajna procedura, dolgotrajno prerekanje in končno... prazen kompromis. Toda čas hiti, vedno bolj ss mudi. Tudi v Angliji, kjer uradno izjavljajo, da se z Eisenhoiver-jem strinjajo, se slišijo glasovi, da se ne sme več zgubljati časa. Pohiteti je treba, da se ne bo zgodilo kakor z atomskim orožjem, ki je dobilo velik razmah, še preden so se državniki zavedli, kaj šele, da bi se o njegovi prepovedi sporazumeli. Tudi pošiljanje satelitov in raket v vsemirje se na žalost obravnava z blokovskega stališča i:i v ZDA se vedno bolj vztrajno slišijo glasovi, da je treba najprej prehiteti SZ in šele potem naj bi »e sporazumevali. Saj ni nobenega dvorna, da so tudi ZDA sposobne poslati svoje satelite v vsemirje in da bodo to prej ali slej tudi storile. Cernu torej naj bi se že sedaj začeli sporazumevati. V ZDA imajo satelit že pripravljen, le raketa, ki ga bo ponesla v vsemirje, se jim še ni posrečila. Zato se je v ZDA dvignil val kritik proti predsedniku in vladi, češ da je podcenjevala sposobnost Sovjetske zveze. Eisenhotoer sam se je moral na tiskovni konferenci opravičevati in je napovedal izstrelitev prvih ameriških poizkusnih satelitov za december, pravega satelita, ki bo opremljen z vsemi znanstvenimi napravami, pa šele marca prihodnrega leta. Dejal je, da ZDA niso imele nikoli namena tekmovati s komer kolt na tem področju in da se ameriški program razvija po določenih načrtih. Za izgovor je še dodal, da so Rusi prehiteli ZDA zaradi tega, ker da jim pomagajo nemški znanstveniki. Ce bi to bilo res, toliko slabše, če priznava, da so v ZDA ma-j sposobni kakor so Nemci). Toda vsi ti izgovori niso niti v ZDA nikogar prepričali. ZDA se kaj rade ponašajo, da so najbolj razvita država na svetu. Ce bodo hotele znova pridobiti ta sloves v očeh milijonov ljudi, bodo morale marsikaj spremeniti v načinu dela. Znano je. namreč, da do sedaj niso izvedli načrta «Vanguard» zaradi tega, ker se s tem načrtom bavi več privatnih podjetij in ker pri tem tekmujejo vojska, letalstvo in mornarica. Tako se cepijo moči in se troši obilo denarja. Poleg tega pa je še drug vzrok, ki so ga jasno povedali nekateri ameriški znanstveniki. Sistem «lova na čarovnice«, ki ga uporabljajo glede mnogih znanih znanstvenikov, je ohromel marsikateri načrt «n napredovanje. Naj omenimo samo primer znanega znanstvenika Oppenheimerja, ki so mu o-nemogočili sleherno znanstveno delovanje, češ da je imel zveze s ukomumsti«. Posledica takega ravnanja je — tako so poudarili ameriški znanstveniki — da se vsi znanstveniki branijo sprejeti državna mesta, kirr se ukvarjajo s tajnimi načrti. Omenimo naj še, da se SPOMINI SLOVENCA, KI JE ZAŠEL V FRANCOSKO TUJSKO LEGIJO Velike nagrade, ki ti jo ponujajo, ko te «snubijo» ne vidiš nikoli, pač pa te čaka življenje, ki je neznosno in zaradi katerega niso redki samomori Med vsemi najrazličnejšimi špekulacijami, ki se jih določeni krogi poslužujejo za dosego svojih manj ali bolj prozornih političnih ciljev, je špekulacija z mrtvimi prav gotovo ena najbolj odvratnih. Taka Spekulacija priča tudi o izredno nizki moralni stopnji ljudi, ki se k taki špekulaciji zatekajo zlasti takrat, ko jim zmanjka drugih, manj črvivih argumentov. Med take špekulacije spada tudi v tem poslednjem času ponovno pogre-vana hajka s fojbami. Na to hajko bi ne imelo prav nobenega smisla odgovarjati z dokumentiranimi zločini in grozotnostmi podivjanega fašističnega nasilja, ki je sejalo smrt in uničenje povsod tam, kamor je stopilo s svojo krvavo nogo; imelo pa ne bi nobenega smisla tudi iz preprostega razloga, ker spekulantski avtorji te hajke prav dobro vedo, da je bila fojba mnogo preblag odgovor trpinčenega ljudstva na fašistični teror, in da se je le čuditi, da ni prišlo do hujše reakcije vseh, tudi najelementar-nejših pravic oropanega ljudstva. Te ugotovitve ne postavljamo mi, ampak smo jo slišali od strani ljudi iz nasprotnega tabora, ki so tudi spričo nedvomno tragičnih dogodkov znali ohraniti treznost v presojanju in čut za objektivnost. Ta hajka torej — ki jo je že pred mesecem dni začel tMessaggero Veneta», nato s kratko vestjo pogrela AN-SA, za njo tržaški radio, sedaj pa z daljšim člankom zopet rMessaggero mnogo govori, da je prav oboroževalna tekma omogočila ogromen napredek v znanosti in da so tudi rakete, s katerimi pošiljajo satelite v vsemirje, izdelovali predvsem v vojaške namene. Toda to še bolj potrjuje tezo, da je bolj nujno kot kdaj prej prenehati s tako zločinsko politiko in ogromna sredstva, ki se zapravljajo za izdelovanje Kmalu bo dva tedna, odkar preživlja Francija svojo 24. povojno vladno krizo, ki je tokrat nekaj več kot vladna kriza, ker gre tudi za hudo krizo vse francoske povojne politike. Na gornji sliki vidimo Reneja Plevena, ki ga oblegajo novinarji ob njegovem neuspehu, da bi Franciji dal novo vlado. tičnem odboru OZN. Zahodne države so predložile resolucijo, ki vsebuje dosedanje zahodne predloge z dodatkom nadzorstva nad sateliti in izstrelki. Sovjetska zveza pa je predložila resolucijo, ki zajema dosedanje sovjetske predloge. Na prvi videz se zdi, da ostajata oba bloka vsak na svo- jem stališču. Vendar je upati, da bo opomin, ki ga nenehno pošilja satelit, obrodil vsaj delne plodove. Dolg razgovor, ki sta ga te dni imela v W ashingtonu Dulles in Gr o-, miko, bo morda vendarle prinesel nekaj novega in pomaknil zadevo z mrtve točke. (Nadaljevanje na 8. strani) Veneto> — ne more zastrašiti nikogar, dasi je tudi tak njen povsem očiten namen. Toda če je v tem svojem namenu le jalov sunek v prazno, si določeni krogi od te hajke vendarle obetajo določene koristi. A tudi glede tega so njihovi računi zelo kratkovidni. Po drugi strani pa mora biti njihova sedanja zadrega zelo velika, če so se odločili za zalivanje tako rahitične cvetke. Kljub psemu njihovemu dosedanjemu prizadevanju v nasprotni smeri, se odnosi med Italijo in Jugoslavijo ugodno razvijajo in vedno bolj poglabljajo; tudi kar zadeva splošne politične razmere v Trstu, se ne morejo pohvaliti z uspešno bilanco; občinska kriza priča o zagati nacionalističnih in protisocialističnih krogov, ki ne morejo obdržati več svojega monopola v občinski upravi; ugoden razvoj obmejnega osebnega in blagovnega prometa med obema državama tudi ne predstavlja vode na njihov mlin ... In tako so po dvanajstih letih prišli na dan s fojbo v Bazovici. A kakor so se s svojo dosedanjo protijugoslovansko gonjo le osmešili (dosegli pa niso prav nič), tako se s svojo sedanjo hajko pred tukajšnjim prebivalstvom in pred demokratičnim javnim mnenjem le legitimirajo za to, kar dejansko so: neutolažljivi dediči tiste preteklosti, ki je delno končala tudi v bazovski fojbi. to privolil, da bo ostal. Naslednjo noč,’po prihodu i7 zapora, pa je Richie pobegnil. Nato so na« vkrcali na ladjo «Sidi Bel Abes«. Bilo nas je 150 iz najrazličnejših dežel,. V 24 urah smo prišli do Orana. Iz Orana so nas potem prepeljali ponoči z vlakom v Si-di Bel Abes, kjer je glavna vojašnica Tujske legije. Cez nekaj dni je neki Nemec pobegnil s straže. Poveljstvo je zavzdigniln velik preplah. Razposlalo je patrulje na vse strani. Begunca so čez pet dni našli 30 km pred Oranom. Uklenili so ga, vojaška policija ga je s pendreki premikastila, nato pa so ga postavili pred sodišče. Kazen se je glasila; šest mesecev kazenskega bataljona. To pa je pomenilo: krampa-ti od zore do mraka na kamnitih puščavskih tleh, voziti kamenje in biti golorok izpostavljen napadom alžirskih u-pornikov. V kazenskem bataljonu *e zato pomrlo ali bilo ubifh mnogo pripadnikov Tujske legije. Ironija njihovtga življenja (ali smrti) pa je bila v tem, da so jih pokopali z vsemi vojaškimi častmi — kot padle za Francijo .. . Disciplina ni bila samo železna, ampak okrutna: če si samo nekaj sekund zamudil v zbor, ti je narednik odvzel kosilo, mimo tega pa si moral med poldnem in eno stati na žgočem afriškem soncu. Zlasti surov jo bil neki narednik Marcelji. Njegova posebnost so bile brce z okovanimi čevlji in lasanje. V Sidl Bel Abesu sem spal v sobi št. 45 s 17 drugimi novinci. Sobni starešina je bil neki Kurt — priimka se ne spominjam več — bivši ese-sovec. Ce je pri jutranjem pregledu našel pri kakem legionarju na njegovi ' opremi samo prašek — prahu pa je v Alžiru na pretek — je legionar ostal brez zajtrka. Razen tega smo mu morali prati perilo in čistiti čevlje. Kdor se mu ni uklonil, je moral teči dvajsetkrat okrog vojašnice a-ii se do onemoglosti plaziti po zemlji na vročem soncu. Nemec Schwartz ni vzdržal vsega tega. Sel je v stranišče in se obesil. Ko so ga našli, so nas nekaj časa zasliševali, nato pa Schwartza na tihem pokopali. Strelske vaje so bile posebno poglavje. Kdor je pri streljanju s puško dosegel manj ko 40 krogov, si je moral naložiti na rame takole kakih 130 kg težak kamen in ga nesti do kasarne. Do kasarne pa je bilo sedem kilometrov. Druga kazen za slabe strelce je bilo plazenje v kratkih hlačah brez čevljev in srajce skozi osat. Dobro pomnim dan, ko je narednik Stepa-njan, po rodu Poljak, na strelišču tako pretepel legionarja Antona, Nemca, da mu je prebil lično kost. Antona s8 moraji čez nekaj dni prepe-ljatfTv bolnišnico v Oran, ker se mu je rana grdo ognojila. Prvi napad upornikov Napad alžirskih upornikov sem prvič doživel junija 1956. Nekega dne je nastal preplah. Iz Tizi Ouz.a so klicali na pomoč. Do tja je bilo 300 km. Kamionov ni bilo. Zato so prišli po nas veliki helikopterji. V vsakem le bilo prostora za 40 vojakov. Ko smo prišli nad Tizi Ou-zu, so se helikopterji spustili štiri metre nad zemljo. Tedaj je prišlo povelje: skočite dol! .Posledica; mnogo zlomljenih rok in nog, mnogo poškodovanih. Dva helikopterja so uporni- ! ki sestrelili. Uporniki so namreč zelo dobro oboroženi. Sko-ro vsak ima brzostrelko. Pri nekaterih Alžircih smo včasih našli celo po tri do štiri revolverje in po dve brzostrelki. Upornikov je bilo samo o-krog 50. Na francoski strani pa so se branili bataljon redne vojske, tankovska četa in naš bataljon Tujske legije. V štirih urah boja je naš bataljon, ki je štel 200 ljudi, i. mel štiri mrtve ir 15 ranjenih. Štiri dni v obroču Nekaj mesecev kasneje je ■naša druga četa, ki je štela d-krog 50 ljudi, dobila ukaz, naj gre na patruljni pohod v naselje Bedo. Kakih 50 km pred Bedo smo padli v neki soteski v zasedo. Alžirski uporniki so nas napadli ob prvem svitu. Brž smo se razvili v strelce. Boj je trajal štiri dni. Mi pa smo imeli s seboj vode in hrane samo za dva dni. Čutaro vode za štiri vroče dni. Po štirih dneh je prišel na pomoč bataljon in tako smo se naposled izvlekli iz železnega obroča alžirskih upornikov, toda cena je bila visoka: sedem mrtvih in deset ranjenih izmed 50 ljudi. Hierarhija v legiji Ne morem reči, da so govorice med nekaterimi pustolovščin željnimi mladeniči o «čudovitem» življenju v legiji resnične. Resnica je namreč takšnale; Navaden legionar dobi 2500 frankov plače in premije za nevarnost — skupno 6900 frankov mesečno. Podčastniki in častniki Imajo seveda večje plače. Tako je imel narednik Antoine, ki je padel v tistem štiridnev- nem boju, 82.000 frankov plače. V legiji je bil šest let. Podporočnik Titz, bivši es-esovec, pa ima 130.000 frankov mesečne plače — če je še živ. Rusko cepivo proti «azijski» Angleška zdravstvena revija «Lancet» prinaša v svoji zadnji številki vest, da je petim sovjetskim zdravnikom uspelo odkriti učinkovito zdravilo proti «azijski gripi«. Pravzaprav je to kaj čudno cepivo, ker ga človeku ne vbrizgamo v telo, pač pa ga vbrizgamo le v nos ne nosno sluznico, ki je najnevarnejši kanal, po katerem se klice te nevšečne bolezni razlezejo po ostalih dihalnih organih. Poleg tega ima rusko zdravilo še to značilnost, da je sestavljeno iz živih in ne mrtvih virusov. Ti pa ne povzroče bolezni, pač pa vzbudijo organizem, da si pravočasno nakopiči potrebna protitelesca, s katerimi se nato bori proti infekr ji. Doslej so razposlali po SZ že nad milijon doz cepiva. Pacientov pa je v SZ še ""eč, ker se je ((azijska gripa« tudi tam močno razpasla. Odnosi med Francijo in Tunizijo so se zelo poostrili. Kako tudi ne, ko pa Francozi mislijo, da je ta dežela še vedno njihova kolonija in vdira vanjo njena vojtka. Na sliki vidimo načelnika tunizijske policije' (desno) prod francoskim prilaništvom v Tunisu- V ozadju močne policijske sile, ki varujejo poslaništvo pred morebitnimi napadi razjarjenih Tunizijcev* Ntki Anglež je izdelal in tudi uspešno že preizkusil nov dteševalni pas», ki ga pa ne moremo več tako imenovati, kajti reševalna naprava, ki jo vidimo na sliki in ki so ji nadeli ime « pilot » sprejme kar 10 brodolomcev hkrati. Osemindvajsetletni L, J., ki živi zdaj v Ljoibljani na Trubarjevi cesti, ^pripoveduje o svojih doživljajih 'iz’ Tujske legije tole: Kriza republike San Marino se bliža svojemu koncu. Na sliki načelnik prostovoljne milice, ki jo je organizirala dosedanja vlada, Ercole Capiechioni na povratku z obiska, ko si je ogledal mejo z Italijo. uničevalnega orožja, uporabiti v znanstvene namene. Koliko bolj bi znanost napredovala, če bi se milijarde, ki jih trošijo za tanke, topove, bombnike, atomske in vodikove bombe, uporabljale v miroljubne namene. Kajti znanstveni napredek, če se bo pravilno razumel, odpira ogromne možnosti za človeštvo. O-mogočil bo dvig življenjske ravni človeštva in njegovo splošno blaginjo. To seveda le tedaj, ko bodo odgovorni državniki pokazali resno voljo do sporazumevanja in do vzajemnega delovanja v tej smeri na tem planetu, ki postaja spričo novih iznajdb tako zelo majhen. Ustanovitev mednarodne a-g^ncije za atomsko energijo in njeno zasedanje na Dunaju pomeni prvi uvod v mednarodno sodelovanje na področju atomske energije, čeprav so se tudi tu pojavile blokovske tendence. Razveseljivo pa je le, da tu sodelujejo ZDA in SZ in da številni delegati poudarjajo, da so -njih države pripravljene da-' jati na razpolago svoje sposobnosti in odkritja v korist vsemu človeštvu. O razorožitvi so začeli pravkar razpravljati v poli- Predlanskim pozimi sem se mudil v Parizu. Porabil sem ves denar, in ko sem nekega dne sedel v bistroju — to je poceni bife francoske vrste —-je k moji mizi prisedel neki Francoz in me začel snubiti, naj se vpišem v Tujsko legijo. Obljubljal je marsikaj. Glavna postavka njegovih obljub se je glasila: ko pridete v A*-žir, vam bodo izplačali 91.000 frankov nagrade. (Te nagrade nisem nikoli dobil). Ponudbo sem sprejel. V Parizu so me najprej poslali ” vojašnico Chateau de Vincen-nes, kjer so nas pregledali in oblekli v uniforme Cez nekaj dni smo odrinili v Marseille, kjer smo bili štirinajst dnii v vojašnici Petit Chateau. Tu sem že bolje spoznal življenje v legiji. Videl sem, da navadne legionarje podčastniki lahko nekaznovano pretepajo. Najslabše se je godilo tistim, ki so zboleli. Podčastnik, ki je vodil ambulanto, je, kadar je bil slabe volje, vrgel bolnike iz ambulante, še prej jih je pa obrcal. To je Izkusil tudi moj znanec Anglež Richie Williams, ki se ji prav tako v Parizu prijavil za legijo. Prepozno Richie se je v Marseillu premislil. Zahteval je, naj ga odpuste iz legije, češ v Parizu ste nam obljubili, da bo v Marseillu še čas, da zapustimo legijo . .. Bilo pa je prepozno. 7,a teden dni so ga vrgli v ječo. Kasneje mi je pripovedoval, da so ga pretepali in da je za- JEAN RAMEAU Slavni psihiater doktor Bonterol sedi v ordinaciji svojega sanatorija, kjer je tisto dopoldne že pregledal dvanajst bolnikov. Prijavijo mu trinajstega, ki pa ni zadnji, ker je v čakalnici se nekaj oseb. Trinajsti pacient je videti zelo razburjen. Njegove notne oči gledajo divje. Nedvomno je eden izmed resnih kandidatov za norca. Z očetovskim glasom ga doktor prosi, naj sede v u-doben naslanjač blizu nje-Qove pisalne mize. Zatem da vpraša: "Kaj pa je z vami, gospod? * "Ah, doktor! Sploh ne norem več spati,* odgovarja bolnik, "loteva se me vrtoglavica, pišem slabo, ker inam povsem odrevenele prste, v želodcu čutim hude bolečine ... Bojim se, da ... da ... gre za kakšno zelo ... selo hudo bolezen.* Doktor Benterol ga pregleduje, opazuje njegove zenice, trka mu po kolenih z najhnim kladivom ter mu naposled potisne med prste nalivno pero in ga prosi, naj karkoli napiše na list papirja. Izpod bolnikovega peresa se zlije nerazumljiva zmeda črk. Bolnik zelo vdano posluša, spravi recept in vpraša: "Koliko ... koliko ... koliko pa sem vam dolžan, doktor?* "Tri sto frankov.* "Pa ... dnevno bi... bivanje v vaši kli... kli... kliniki?» "Dve sto frankov. V ceni je upoštevano vse.* "Ah!* ... je vzdihnil pacient. "Ali imate mnogo bolnikov, kakršen sem jaz?* "Ni slabo, dragi gospod. Zdaj jih je kakšnih dvajset. Ne morem pa vas sprejeti pred koncem tedna. Vseh štirideset postelj je zasedenih.* Zdaj je bolnik z bistrim očesom, mirno roko in zadovoljnim izrazom na obrazu spregovoril, ne da bi jecljal: "Imam čast vam sporočiti, da sem davčni inšpektor in da sem prišel pregledat, ali je vaša prijava dohodkov točna... če bi vam hotel verjeti — bolnik je potegnil iz žepa neki papir ~ vaši letni prejemki ne presegajo 18.665 frankov in 20 centov. Toda po last-ni izjavi dobite na leto nekaj milijonov. Tako sem po zakonu prisiljen ...* Doktor se je dvignil s stola. Zdaj je imel motne °či in roke so mu stresali htočni sunki. Na lažnega bolnika je vrgel dva sovraž-Ua pogleda in pritisnil na gumb električnega zvonca. Vrata so se odprla. "Francois, pokliči dva strežnika!* Trenutek pozneje sta se pojavila dva močna fanta. "Pazite na vrata!* je u-kazal zdravnik. Oba mladeniča sta se postavila pred oboja vrata v ordinaciji. Doktor je nadaljeval: «Francois. pojdite in poiščite šefa oddelka1* Lažni bolnik je postal znova razburjen in zmeden. Prijel je klobuk in rinil proti vratom, v tistem trenutku pa sta stopili v sobo dve novi osebi: šef oddelka in bolničar. "Gospodje,* je dejal doktor, «tu imam zelo nevarnega bolnika. Obsedla ga je megalomanija. Samemu sebi verjame, da je davčni inšpektor.* «Toda jaz sem to v resnici,* je kriknil klient. "To sem, tu so moji dokumenti: Alfred Gagueause, davčni inšpektor, Ulica Coutrescar-pe 117. Preberite! Jaz sem inšpektor! O tem se boste tudi prepričali!* «Razumete, gospodje? Ne verjemite mu! Takoj pod prho! Zatem prisilni jopič! Odvedli pa boste v oddelek pobesnelih norcev! Ker pa toži o hudih bolečinah v želodcu, obvestite kirurga... lahko bi bil rak .. .* «Toda ... toda... gospodje!* je jecljal inšpektor. "To pa je že res preveč! In kako preveč! Mnogo preveč! Ne dotikajte se me! Prisegam vam, da nisem nor!* Tako je protestiral, tulil in drgetal ves rdeč zaradi jeze in strahu. Po nekaj trenutkih si ga je doktor Bonterol bliže ogledal: "Torej menite, da niste nori?* mu je dejal. "Naposled pa sem se morda tudi zmotil... Začnimo znova! Dva pregleda veljata več kakor eden. Pridite sem! Tu imate papir. Pišite!* "Kaj moram napisati?* "Narekoval vam bom, pišite: Spodaj podpisani davčni inšpektor, stanujoč v Ulici Coutrescarpe 117, izjavljam, da je prijava dohodkov doktorja Bonterola, psihiatra in profesorja pariške fakultete, popolnoma točna. — Tako, in zdaj podpišite!* "V resnici, gospodje, rokopis tega človeka je normalen. Moral sem se zmotiti. Ni tako nevaren, kakor se mi je zdelo. Lahko gre,* je dejal pomočnikom. Sef oddelka in bolničar sta razumela. Z občudujočimi očmi sta gledala primarija. "Vsekakor,* je dejal šef oddelka, "ta človek v resnici ni videti nevaren ... Vsaj ne za letos.* OOOOOOOGOOOOOCOOOOCOOOOOOOOOCiCCOOOOOCCCOOOOCGOCOOOOOOOOOOOCOOCOOCOOOOOOOCCOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOCGCOOOOOOOOOOdOOOOOOOOOOO 1 EDEN OD VELIKIH FRANCOSKIH 1 o o OSCOCiCCOOOCOOOCOOCCOOCSOOOOOCCOOOOOOOOOOOOOCOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO EDGAR DEGAS ■ ■ Edgar Degas Preteklo je že štirideset let, kar je preminil slavni francoski slikar Edgar Degas, upodabljavec baletk, mož, ki je s svojimi pasteli mehkih barvnih tonov ovekovečil lahkotne in poziba-joče se g.be umetnic klasičnega plesa. Edgar Degas ni le pripadnik skupine impresionistov, temveč tudi eden najznamenitejših slikarjev, ki so postavili temelje svojevrstnega likovnega gledanja in doživljanja, katerega poznamo po imenu ((impresionizem«. * • * Skupina mladih slikarjev — bilo jim je dvajset let ali pa malo več — je okoli leta 1860 postavila temelje gibanju, ki je v tisti doui predstavljalo nekaj svojevrstnega za Francijo pa tudi za druge dežele. Ti mladi možje so spregovorili o u-metnosti, ki odkriva realnost na svojevrsten način. Oni so videli okoli sebe nenehno poigravanje barv in inči ter s čopičem zabeleževali hipna doživetja pri pogledu na ta svojevrstni in nenehno prelivajoči se barvni* svet. Eden teh slikarjev je bil* Hilaire-Germain-Edgar Degas, ostali pomembnejši francoski impresionisti pa Jean Bazille, Theodore Fan-tin-Latour, Edouard Manet, Claude Monet, Camille Pissa-ro Pierre-Auguste Renoir ter Alfred pisley. Vsi ti poborniki nove u-metniške smeri, novega gledanja in dojemanja so nenehno zatrjevali, da je treba opustiti slikarjenje v a-teljejih ter iti v naravo. Pobornilki tega umetniškega gledanja so imeli mnogo nasprotnikov. Ko je skupina novodobnih slikarjev 1. 1863 predstavila svoja dela na uradni razstavi »Salona, jim žirija ni sprejela poslanih podob. In zato so ti odklonjeni umetniki priredili svoj «Saloni). Ker do takrat njihovo gibanje še ni imelo pravega imena, se je že zdelo, da bodo spričo tega do- Kaj pripravlja Viba-film I Med jugoslovanskimi filmskimi producenti tudi slovenski filmarji nočejo zao-atati in se pridno priprav-zjajo na novo filmsko sezono. Medtem ko je iz Triglav-*ilma prišla v javnost samo vest o snemanju filma ((Dobro morje«, ki ga režira mladi režiser Mirko Grobler, ?e nekaj več sliši o novicah 5 Viba-filma. Prvi celovečerni umetniški film mlade-|?a Podjetja Viba-film iz Nubljane nosi naslov Kala. Film pripoveduje o psici Ka-’ ki prav tako kot ljudje °bčuti vojne strahote. Na-'ben filma je, da ob tej tragični usodi psice Kale poka-Ze vso strahoto, grozotnost 'n nesmiselnost vojne. Predvideva se, da bodo snemanje Lima pričeli prve dni zime b®kje v okolici Bovca in Rakitne. Snemalno knjigo so napisali Ivan Ribič, Andrej lenK in Krešo Golik. Med mladimi slovenskimi ,.ra'ci je mladinska pisate-Jica Ela Peroci že dobro znana. Po vesteh iz Viba-fil-bodo nekatere njene Pravljice filmali. (Pismo iz Ljubljane) Naslednjega filma, o katerem bom napisal nekaj besed, se bodo gotovo razveselili ' Koprčani. Film režiserja Jožeta Bevca «Koper» pripoveduje o Koprčanih, o njihovem mestu, njegovih znamenitostih, o industriji, turizmu in še o marsičem. Pa ne ustrašite se, to ne bo dolgočasen reklamni film, temveč zanimiv, 600 metrov dolg film v feraniacolorju, ki bo imel svojo zgodbo, svoj zaplet, višek in razplet, saj bosta v filmu nastopila dva dobra, a nam za sedaj neznana prijatelja. To bosta neki fantek in njegov pes, ki bosta vodila ostro oko kamere od ene znamenitosti k drugi, in marsikaterikrat se bomo nasmehnili otroški neugnanosti. Ali naj še napišem, da mislijo celo na to, da bi film poslali na Svetovno razstavo leta 1958 v Bruselj, kar mi je v privatnem razgovoru povedal režiser filma Jože Bevc. Verjetno ste že brali o II. mednarodni grafični razstavi v Ljubljani, ki je bila odprta od 15. VI. do 30. IX. t, 1. v Modemi galeriji. Da bi tudi z žive fotografijo zabeležili ta, za naše kulturno življenje tako važen dogodek, je podjetje Viba-film posnelo razstavo na barvni celuloidni trak. Film je režiral France Kosmač ob sodelovanju akademskih slikarjev Rika Debenjaka in Marija Preglja. Da bi film posredovali tudi gledalcem v tujini, so poleg slovenske izdelali še verzije v francoskem in angleškem jeziku. Snemalec je bil Mile de Gleria. Se eno zanimivost bi rad zapisal ter jo posredoval po «Primorskem dnevniku«. Pri Viba-filmu v Ljubljani pripravljajo serijo poučnih filmov o vzgoji mladine. Ti filmi bi bili predvsem namenjeni staršem in vzgojiteljem. Se leto« bodo posneli prvega iz te serije; to bo film o otroški risbi. Drugi film, ki ga tudi že pripravljajo, bo nosil naslov «0-trok in glasba«. Sledili bodo filmi o problemih vzgoje v mestu in na vasi, kratki i-grani filmi o vzgoji v otroških vrtcih itd. MILAN LJUBIČ Plesalka na odru godka nastopali kot (odklonjeni«. Vendar so jim prav nasprotniki pomagali skovati primerni naziv. Leta 1874 so ti umetniki — med katerimi so bili tudi Degas, Monet, Pissaro, Renoir in Si-sley — priredili razstavo. Neki njim nasprotni kritik je poročilu, o tem nastopu dal zaničevalni naslov ((Razstava impresionistov«. Toda kljub slabemu namenu se,je.naziv ((impresionisti« obdržal in slikarji, katerim je bil ta nadevek namenjen, so ga sprejeli kot ime svojega gibanja. ... Edgar Degas je Francoz. Toda v njegovih žilah se m pretakala čista francoska kri. Njegov stari oče, Hilai-re Degast, rojen v Orleansu, se je naselil v Parizu. Toda v glavnem mestu B'ran-cije ni ostal dolge časa. V letu 1793 je skušal svojo zaročenko rešiti pred smrtonosnim rezilom giljotine. Za njim so izdali tiralico. Toda pravočasno je zvedel za ne- varnost in se rešil z begom. Ušel je v Bordeaux, tam se je vkrcal na ladjo in srečno pristal v Neaplju. Tu je ustanovil banko, potem pa se je poročil z zalo neapeljsko mladenko Auroro Frep-pa. Povila mu je deset otrok in eden teh, Avgust, je postal oče slikarja Edgarja Degasa. Kakor ded tako je bil tudi Edgarjev oče spreten v poslih. Da bi povečal področje domačega finančnega podjetja, je Avgust, zapustil rodni Neapelj ter se preselil v Pariz in ustanovil podružnico neapeljske banke. Predstavil se je z novim i-menom De Gas, katerega se je v Neaplju družina Degast oprijela pač zato, ker je bolj dišal po aristokraciji. Avgust De Gas spozna v Parizu kreolo Celestino Mus-son po rodu iz New Orleansa ter se z njo poroči 12. julija 1832. Dve leti zatem, 19. julija 1834, se jima rodi prvi otrok, ki sta ga krstila z imenom Edgar. • * * Ze v rani mladosti je Edgar kazal veliko nagnjenje do slikarstva. Toda očetu ni bilo po velji, da bi sin opustil šole in se predal umetnosti. Tako je Edgar najprej dokončal srednjo šolo; tedaj je imel 19 let. Sele sedaj mu je oče dovolil, da poseča a-telje, v katerem je upodabljal slikar Barrias. Kljub svojim mladim letom Edgar ni bil zadovoljen s svojim učiteljem, pa čeprav je bil pariški publiki dobro znan. Mnogo raje je zahajal v muzej in preri-saval stare tiske. Po nekaj mesecih se je pa sploh naveličal Barriasa ter zapustil njegov atelje. Oče se pa še vedno ni mogel strinjati z dejstvom, da bi sin Edgar postal" slikar. Želel si je sina odvetnika in ne umetnika. Volji svojega očeta je Edgar sicer ugodil, se vpisal na univerzo ter o-biskoval predavanja na juri-dični fakulteti, vendar ne prav dolgo. Z očetovim pri- Najbolj ga je privlačevalo u-podabljanje baletnih gibov Edgar Degas Le foyer de danse a l Opera de la rue Le Pelletier voljenjem je opustil fakultetne študije ter se s srcem in dušo predal slikarstvu. O-če, ki je sprva na vso moč nasprotoval sinovim stremljenjem, je Edgarju po svojem prijatelju celo oskrbel odličnega učitelja. Ta je bil slikar Lamothe. In prav La-mothe je bil tisti, ki je Edgarju vcepil risarsko rutino ter mu odkril svet velikih klasikov. ... Edgar je 1. 1859 prvič šel v Italijo. Takrat ni bil več De Gas. Plem;ški naziv De je namreč spojil z imenom Gas in tako- je nastal njegov novi priimek Degas. V Francijo se je s svojega potovanja vrnil bogat z izkustvi in svoj slikarski talent posvetil portretiranju. Imel je mnogo naročil in zasigural si je lepe dohodke. Toda kljub ugodju, ki mu ga je nudilo to delo. se nikakor ni mogel navdušiti za upodabljanje ljudi mirnih drž. Mnogo bolj ga je mikalo nemirno okolje, svet, v katerem se posamezniki kakor tudi množice brez prestanka gibljejo in očem slikarja nenehno ustvarjajo nove videze. In ta svet je odkril na dirkališču. Tu je videl vivke konje, ki so v elegantnih držah brzeli pred njegovimi očmi, jezdece sklonjene k iztegnjenim vratovom konj in potem neštevilno množico, katere valovanje je še močneje dopolnjevalo te videze, polne dinamike 'n bogato prelivajočih se barv. A še neko drugo valovanje •yWVWWVWUWyVWWW«VVtfWMWWVAWVWW.V;VWUWA«VVWVWWJVAAWAWlAWrWW Načrtov ne manjka (Še nekaj podatkov in številk) V letnem poročilu, ki ga je Glasbena Matica izdala za šolsko in poslovno leto 1956-57, je podal uvodno besedo naš tržaški rojak, priznani slovenski skladatelj prof. Vasilij Mirk, ki je bil v daljnem letu 1909 med soustanovitelji tega našega važnega kulturnega združenje Po podrobnem zgodovinskem orisu i>n oceni delovanja Glasbene Matice od ustanovitve leta 1909 do razpustitve leta 1927, po podčrta-nju bolestne vrzeli, ki je trajala od leta 1927 do leta 1945, ter po opisu dela in pomena društva od leta 1945 dalje zaključuje pisec svojo razpravo z naslednjimi besedami in voščili: «Brez dvoma vsi srčno želimo, da se naše društvo razvije še bohotneje in širše v korist in uspeh kulturnega življenja naših ljudi. To pa bo mogoče, če se bo tudi naša javnost zanimala za tiho in smotrno delo našega društva in mu šla na roko. Ob delu te naše pomembne u-stanove bodi vsak človek zaveden sin svojega naroda ter naj zre vanjo kot dragotino, ki jo moramo čuvati, ker le če bo postala obča iast vseh Tržačanov, se bo mogla v danih okoliščinah razvijati dalje v duhu svojega lepega namena in programa.« Te besede našega zaslužnega in uglednega rojaka potrjujemo in poudarjamo. Ker je letno poročilo Glasbene Matice izročeno, v glavnem samo gojencem Glasbene šole in njihovim staršem, bo dobro, da tudi širši javnosti podamo prav kratek pregled dela GM v preteklem poslovnem letu. Glasbena šola je imela lani 190 gojencev, glede katerih navajamo naslednje podrobne številke: Strokovna razdelitev: pripravnica 31, nižja šola 86, srednja šola 9, podružnica v Boljuncu 29, podružnica v Nabrežini 18, podružnica v Trebčah 17, mladinski pevski zbor 34, otroški pevski zbor 34. Bolj zanimive in tudi bolj važne so številke, ki kažejo krajevno razvrstitev gojencev in ki nam pričajo, da je Glasbena šola razširila^ svoje delo na celotno tržaško o-zemlje: mesto Trst je dalo 71 gojencev. Sesljan 1, Sem-polaj 2, Nabrežina 16, Brišče 1, Križ 3, Grljan 1. Prosek 2, Barkovlje 14, Opčine 7, Bani 1, Trebče 18, Sv. Ivan 5, Pod-lonjer 2, Lonjer 2, Sčedna 6, Katinarn 1, Domjo 2. Zavije 1 Log 2, Boršt 6, Boljunec 23, Dolina 1, Mačkovlje 1, Gorica I. Gojenci so v preteklem šolskem letu priredili vsega skupaj 9 produkcij, katerih najkrajša je obsegala 13 točk, najdaljša Pa 29; in sicer so se vršile na sedežu šol« v Ul. R. Manna 3 produkcije, v Avditoriju 1, na stadionu «1. maj« 1. v Nabrežini 1. v Bočjuncu I, v Trebčah 1, v Ljubljani 1. Poleg tega so posamezni gojenci nastopali pri raznih drugih prireditvah (Gregorčičeva proslava, baletna šola SNG, Praznik žena, društvo srednješolcev, revija folklornih plesov, Radio itd.) vsega skupaj 9-krat. Glasbena Matica je nadalje priredila naslednje koncerte: 10. 12. 1956 Slov. oktet; 9. 1. 1957 Mladi glasbeniki iz Trsta in okolice (Švara, Vodopivec, Križmančič); 24. 2. 1957 Zabavno pustno popoldne (Avsenikov kvintet, solistki Hočevarjeva in Ahačičeva, Ježek in Kovič): 17. IV. 1957 Slov. oktet ter sopranistka Faibčič-Barbieri in baritonist Popovič); 10. 6. 1957 Zbor in orkester Slov. Filharmonije iz Ljubljane, pianistka Bratuževa ter violinist Bravničar). Končno je GM sprožila korajžno idejo uprizoritve operete ((Planinska roža« ter to idejo s sodelovanjem SNG tudi uresničila v splošno zadovoljstvo in z velikim moralnim in gmotnim uspehom. Vsega skupaj je prireditve Glasbene Matice počastilo s svojim obiskom približno 6 do 7 tisoč poslušalcev. Za nastopajoče poslovno leto 1957-58 lahko napovemo naslednje: Glasbena šola je že začela redni pouk dne 16. septembra. Vpisovanje je sicer bilo zaključeno 12. septembra, toda javljajo se še vedno novi gojenci. Njihovo število je letos večje nego lani; posebno razveseljivo je, da se je povišalo število vpisov v podružnice v Nabrežini. Boljuncu in Trebčah Mogoče se bo še v tem poslovnem letu ustanovila po- družnica na Opčinah. Ti podatki niso samo zadovoljivi za glasbeno vzgojo v ožjem smislu, ampak so tudi vsega upoštevanja vredni glede na eminentni splošno vzgojni in socialni pomen za slovensko prebivalstvo tržaškega ozemlju. Tudi priprave za ustanovitev stalnega, močnega orkestra dobro napredujejo. Učraina je slej ko prej zelo nizka, tako da je prav vsakomur obogočen dostop do glasbene vzgoje. Da je vse to izvedljivo, je v prvi vrsti zasluga požrtvovalnega učnega osebja, katero ob razmeroma skromnih plačah obavlja toliko učnih ur na teder. kolikor jih nimajo na nobenem glasbenem zavodu ne v Italiji ne onstran meje, in poleg tega dodaja — brezplačno — nadurni pouk. Zadoščenje ;• majo ti vzorni učitelji v dobrem napredovanju gojencev ter v odkritem in brezpogojnem odobravanju in priznanju stabšev. Upamo, da se nam bo še v tem poslovnem letu posrečilo organizirati pouk v solo-petju. Glede koncertnih prireditev so naslednji načrti: Se v jeseni 1957 koncert opernih solistov ter nastop Ljubljanskega godalnega kvarteta; nastop gojencev ljubljanske Srednje glasbene šole in eventualno nastop pevskega zbora te šole. Ob pustnem času nas bodo obiskali zopet Avsenikov-ci, ki so v lanski sezoni želi prodoren uspeh pri našem občinstvu, a so tudi od tega občinstva ponesli s seboj najlepši vtis, tako da bodo zelo radi prišli spet med nas Ni izključeno, da nas v pustni dobi obišče še drug podoben ansambel. V načrtu je tudi kak; nastop folklornega značaja iz hrvaških odnosno srb- skih krajev. Poleg tega se bo po možnosti ustavil v Trstu kot gost GM vsak večji ansambel iz Jugoslavije, ko bo odhajal na inozemsko gostovanje ali pa se bo vračal. Seveda imamo v načrtih tudi o-pereto ter so zadevne priprave že v teku Opereta pa ni lahko podjetje za našo GM in si zato pridržimo točne podrobnosti za pozneje. Kakor vedno, bodo tudi med tem poslovnim letom zopet pogosti notranji in zunanji nastopi gojencev. Načrtov nam ne manjka, dobre volje tudi ne Upamo tudi, da nam ostane zvesto naše plemenito in izobraženo občinstvo, katero bomo sku- teles mu je bilo pri srcu. Namreč obrati, skoki in simfonija neštetih gibov, s katerimi so ga ob zvokih glasbe presenečale plesalke baleta gledališča v Ulici Le Pelletier. Edgar Degas ni zahajal v gledališče, da bi zrl v mlada, vitka 'n gibčna dekleta, ki so s plesom tolmačila zvoke glasbe, temveč le zato, ker je občudoval svojevrstno lepoto dinamike, katero mu je balet nudil. Toda največje odkritje in tudi največje zadoščenje je imel tisti dan, ko je stop:l za oder. Dokler je sedel v dvorani in opazoval predstavo, nikakor ni mogel prodreti v tiste tajnosti plesa, katere so se prikazovale njegovim očem ob obisku v baletni šoli. Takrat je imel nekaj nad štirideset let. Bogat slikarskih izkušenj je na mah pustil ob strani vse to, kar ga je dotlej vabilo, in edini cilj mu je postalo upodabljanje neštetih vtisov, ki so se porajali ob pogledih na ta svojevrstni svet plesalk in kretenj njihovih prožnih teles. Prisoten je bil na vseh skušnjam opazoval ritmične vaje posameznih plesalk, njih vrtenje na konicah prstov, se potem ozrl na skupine, pohitel v dvorano in zopet za kulise. Tako so minevali dnevi in leta. A z njimi je tudi pešal vid slavnega slikarja. Toda kljub temu, da so oči vedno slabše zaznavale žu- # " »T'«*** f % 1 (NA/A, ■' £; '■ i i A / i i Edgar Degas šali zadovoljiti v vsakem pogledu, kajti kakor doslej se bomo držali gesla: Daj — dam! Ponavljamo besede našega Vasilija Mirka; Glasbena Matica naj postane «obča last vseh Tržačanov!« Za odbor Glasbene Matice: Dr. F. MIKULETIČ predsednik l/ St to rfžiju : Ern«**! Adami«' KauH-rn : Jan«*/ Kališnik Produkcija YIBA-M$|l. L ju bij a na Plesalke • borenje plesa, ni to omajalo njegove ustvarjalne moči. U-podabljal je nove slike baletk, spomnil se je dirkalnih konj im precej del tudi posvetil življenju žensk. A vsa ta vztrajnost ni u-stavila bolezni. Prišel je dan, ko ni mogel razbrati niti tega, kar je narisal. Vendar ni omahnil. Ce mu že oči niso več služile, je vse zaupal svojim rokam. Namesto slik je pričel u-stvarjati kipe. Gledal je z rokami in z njimi modeliral svoje poslednje umotvore, ki so še enkrat z vso močjo izpovedali slikarjev «credo» do lepote naravnih gibov. Dočakal je starost, a ne s čopičem y roki. Počasnih korakov je hodil križem po Parizu. Črna očala so skrivala njegove slepe oči, s palico pa je tipal okoli sebe, da ga ne bi pogazil tisti vihravi svet, kateremu »e je nekdaj povsem predal. In tako je tegobe svojih starih let junaško prenašal vse do septembra 1917, ko je za vedno zapustil ta svet in z njim vred tudi vse svoje nesmrtne umetnine. Mp Humanizem je tu nedolžen... Demokristjanska agencija »Giulia« je te dni objavila v zvezi z začetkom novega šolskega leta in z vpisi otrok v šole, zlasti glede na to, da so nekateri slovenski starši vpisali svoje otroke v italijansko šolo, naslednje: «. .. V nepristranskih slovenskih krogih se ne podcenjuje pomen kulturne in humanistične vzgoje, katero nudi italijanska šola vsem, ne glede na narodnost in mišljenje . ..» Seveda sta to objavila s posebnim poudarkom «11 pic-colo« in «Messaggero». Agencija «G,iulia» objavlja take trditve v geofizič-nem letu, ko so prav zaradi tako zastarele šole v Italiji povzdignili svoj glas najvplivnejši znanstveniki, tehniki in pedagogi, češ da Italija prav zaradi tako neživljenjske in nesodobne šole ne more enakovredno sodelovati pri znanstvenem delu v okviru geofizičnega leta, V septembrski številki pedagoške revije «Riforma del-la .scuola« piše Arturo Arco-maro o učnih knjigah, ki so v veljavi v italijanskih šolah, med drugim: ((Hanibal, Cezar, Napoleon, Pir, Krištof Kolumb in drugi so opisani tako, kot da ne bi spadali v neko dobo. Prav lahko bi jih zamenjal. Cas, V katerem so živeli in delovali, ni določen. Nič se ne ve, kakšne so bile razmere takrat in ne. kakšni so bili ljudje. Popolna praznina je.» «In v vseh poglavjih se na koncu ponavljajo vprašanja. Kot v katekizmu. Sama vprašanja in odgovori. Šablona« «Na koliko delov se deli Sredozemsko morje? Katere kontinente obliva? Katere evropske države so ob Sredozemskem morju? Kateri najvažnejši polotoki so ob njem? Naravoslovje se največkrat omejuje na naštevanje posameznih živali. V zgodovinskih spisih ni niti sledu o opisu razmer: o ljudstvu m njegovi borbi za vsakdanje življenje. Posebno pa ni nikjer omenjen ne kmečki ne delovni človek. Sami vitezi, graščaki, junaki, vladarji. Kot da bi ti delali zgodovino. Kako otročje je opisana O-ceanija! ((Milijarde otokov, na katerih živi sicer zaostalo ljudstvo, a dobro in srečno. Je spretno na morju in veselo prepeva.« Kako srečni so! Človeka kar prime, da bi tudi sam poromal tja in postal tudi sam tak.« V peti številki iste revije piše: «Poleg drugih so še naslednji vzroki, zaradi katerih je italijanska šola slaba: Sam ustroj šole, preveč navezan na klasično tradicijo, učni načrti, ki niso v skladu s sodobnim življenjem, nezadostni učni pripomočki .. .» A. M. Padelletti piše v listu «Avanti»: «So pa taki, ki trdijo, da je šola taka, kakršna je sedaj duhovna in klasična (oddaljena od stvarnosti), in so prepričani, da bodo nje duhovnost ohranili, če bo zagrajena, ker napačno razumejo klasičnost. Pri tem pa popolnoma zanemarjajo vsa pereča vprašanja vsakdanjega življenja in dosezajo prav nasproten učinek. S tem povzročijo namreč, da vir duhovnosti sam od sebe usahne, namesto da hi poglobili korenine žive stvarnosti, ki je njen odraz.)) Navedeni citati italijanskih pedagoških piscev — in podobne citate bi lahko navajali še v nedogled, saj je bilo prav v zadnjih mesecih mnogo napisanega o italijanski, šoli, njenem ustroju in njeni neživljenjski usmerjenosti — so že sami dovolj zgovoren odgovor agenciji «Giu-lia«, ne glede na to, da bi si morali ljudje pri omenjeni agenciji priti najprej na jasno, kaj je sploh humanistična vzgoja. Predvsem ne bi smeli jemati veljave humanistični vzgoji s tem, da prikazujejo kot njen rezultat italijansko šolo. Slovenska šola ima sicer pri nas tudi enak učni načrt kot italijanska, vendar pa je, največ zaradi različnega značaja slovenskega šolnika, nekoliko manj papirnata, in zato bolj stvarna. Zato si ni moč misliti, da bi bil za slovenske starše prav ((humanistični duh« i-talijanske šole tista vaba, da so vpisali svojega otroka vanjo. Ne!' Oportunizem, strah, klečeplazenje in hlapčevski duh je tisto, kar jih je dovedlo do takega koraka. Ker so brez narodne zavesti! Ker nimajo ponosa! Ne zardijo od sramu, ko berejo prizadevanja črncev v Južni A* meriki, ki vztrajajo v borbi za svoje pravice kljub temu, da jih pretepajo in zasramujejo, mučijo in tudi pobijajo. Vedo, da bodo le na ta način dosegli zmago! PFraraFvS!* — 4 — 13. oktobra 195ti MtonASfTA«** Ptsra. ARIA Jf DOVSCi.A Pfifl/ML ra«fK-£ ZA-.GORIVO KH;H-3 GRAViTACIJA j „Copm -~em st paSoma.-: nad peaKmuentuM mutameAe.* |« $y*,a.i, vn;u npopyaxd na Mapa namutmea aiwm> ut-\p43 MHOio cun&H mw. Ho iponut Mtnamaca. fi tepta, amo\ • MMtu« p* tac ojdvm cM$tw4Mj>w nepšgzo zaamMp-] aymeummm^ k. ». Uh««««.*. i »Štirideset let sem delal okoli raket in mislil, da se bo pot na Mars pričela sele čet nekaj sto let. Toda čas se spreminja. Verujem, da bodo mnogi izmed vas prisostvovali prvemu stratosferskemu potovanju...« K. E. CJOLKOVSKI Danes je minilo sto let, odkar se je rodil Konstantin Edvardovič Cjolkovski, vidni znanstvenik in izumitelj, ki se je z vztrajnim trudom povzpel do neobičajne znanstvene ravni iti utrdil prioriteto nase domovine na mnogih področjih proučevanj letanja po zraku in zlasti raketne tehnike, ki ima sedaj tako velik pomen. Zamisli in dela o raketni tehniki predstavljajo njegov največji uspeh. Tu ni imel predhodnikov in je znatno prehitel znanstvenike vseh dežel. Že ko je bil sedemnajst let star, so se mu porajale motne misli o možnostih poleta človeka izven predelov zemeljske težnosti. Prve zamisli pa so se izkazale za neosnovane. Nesrečno so se končali tudi prvi poskusi. Minila so desetletja upornega truda, težkih premišljevanj v popolni osamljenosti, brez podpore in razumevanja in često ob javnem neodobravanju vplivnih krogov carske Rusije. Vse to ni ohladilo njegove energije in ni zlomilo njegove volje. Smelo je ustvarjal za znanost nove poti. V začetku samostojnega znanstvenega delovanja je ustvaril v 1883. letu delo *SvobOdnoje prostranstvo» in formuliral principe izkoriščanja reakcije iztekov za premikanje letečega aparata. 1896. leta pa je ugotovil, da predstavlja raketa edino tehnično sredstvo za polete v stratosferi: 1903. leta je K. E. Cjolkovski objavil slssledova-nije mirovih prostranstv reaktivnimi priboramfa. To je bilo klasično delo, ki se po pravici šteje za prvo znanstveno delo na svetu posvečeno teoriji dviganj in celi vrsti najvažnejših tehničnih rešitev raketne tehnike. Pri proučevanju teorij in proučevanju zakonov dviganja raket je postopoma reševal razna vprašanja. V začetku je rešil preprostejšo nalogo, in raziskoval tako, kot da bi pri poletu rakete ne obstajala zemeljska težnost niti zračni upor. To je bila njegova prva naloga. Z njo je dokazal odnos med hitrostjo izpušnih plinov in brzino rakete. S tem je bila postavljena osnova za upravljanje rakete brez vpliva zunanjih sil, ki je " znana pod imenom *for-mula Cjolkovskega*. Nato je proučil vpliv težnosti in njegovo nasprotovanje dviganju rakete. Potrebno je omeniti, da je še kot mladenič izračunal silo zemeljske težnosti in jo primerjal z verigo, ki prikuje, človeštvo ic površini našega planeta. Pomembno mesto med njegovim raziskovanjem zavzema tudi vprašanje o vplivu zračnega upora pri dviganju rakete. Nazval je področje delovanja na sprotnih zračnih sil — atmosferski oklep. S svojimi teoretičnimi deli je odkril vrsto najvažnejših zakonov, katere še sedaj uporabljajo pri raketni tehniki. Tako so na primer njegova proučevanja dokazala, da obstaja odnos med hitrostjo in torej tudi dolžino poleta rakete in količino goriva na krovu raketa ter hitrostjo odleta. Cjolkovski je proučeval različna goriva za raketne motorje in ustroj motorjev. Izbral je tekoča goriva in predlagal izgradnjo izpušne cevi, ki naj bi i- mela obliko razširjajočega konusa in posebnega prostora, kjer naj bi gorivo izgorelo. V to kamero bi gorivo potiskalo s črpalkami. Proučil je vrsto vprašanj zvezanih z racionalno izgradnjo rakete, naredil shemo njenega notra- r, j i L E Potovanj S. Koroljev, dopisni član Akademije znanosti ZSSR, piše o velikem ruskem znanstveniku Konstantinu Cjovkolskem, ki je prvi na svetu odkril zakone in tehniko medplanetarnih poletov njega ustroja, razporeditve teže, avtomatičnega upravljanja, orientacije v prostranstvu, organov upravljanja itd. V njegovih delih se omenja možnost izkoriščanja atomske energije in sončne energije pri medplanetarnih poletih. Vendar pa je istočasno tudi govoril, da ta proučevanja niso dala zaželenih rezultatov ter da hoče ostati na realni o-snovi, zaradi česar predlaga za rakete izkoriščanje kemijskih goriv. Z izredno domiselnostjo in resnostjo je izdelal vse svoje tako neobičajne teoretične izsledke in jih o-premil s tako resnimi in podrobnimi praktičnimi nasveti, da se večina teh izsledkov sedaj uporablja v vseh deželah sveta, ki se ukvarjajo z raketno tehniko. Vendar na žalost pomemben del inozemskih znanstvenikov izkorišča zamisli in dela K. E. Cjol-kovskega in zavestno molči o imenu avtorja. V številnih delih inozemskih avtorjev Cjolkovskega niti ne imenujejo. Vendar pa so njegove zamisli in njegova tehnična predvidevanja tako globoka in obširna, da jih ni mogoče o-malovaževati pri ustvarjanju kakršne koli sodobne rakete. Pomembni in veličastni so njegovi načrti o sestav- il. septembra 1857 se je rodil v Kalugi sin siromaš nega logarja Konstantin Cjolkovski, katerega upravičeno smatrajo za predhodnika sodobne reaktivne tehnike. Moskovska »Pravda« je temu velikemu ruskemu znanstveniku ob stoletnici posvetila celo stran, kjer je objavljenih več zanimivih člankov o njegovem življenju in delu. Spodaj objavljeni članek je preveden iz te številke moskovske «Pravde». Ijenih raketah in raketnih vlakih. Pod raketnim vlakom je on predpostavljal združenje nekoliko raket, ki se v začetku dvigajo skupaj. Nato se ločijo od vlaka rakete, ki so izkoristile svoje gorivo in se, ker ne razpolagajo z zadostno brzino, vrnejo na zemljo. Zadnji člen vlaka pa pri tem dobi ogromno brzino. Ena sama raketa bi na primer za dosego kozmične brzine potrebovala preveliko količino goriva, kar bi praktično o-nemogočilo rešitev te naloge. Težko je opredeliti celotni pomen predloga Konstantina Edvardoviča o sestavnih raketah in raketnih vlakih. V bistvu je s tem odkril način, kako poleteti v kozmično prostranstvo. Najbolj privlačna so nedvomno proučevanja, ki se nanašajo na medplanetarna potovanja, že pri svojih delih o reaktivnih a-eroplanih za polete v atmosferi je upošteval te polete le kot korak k zletu v kozmična prostran- stva. Predvidel je, da bodo letalom opremljenim z vijaki sledila reaktivna letala in na konec raketni vlaki bodočnosti in umetni zemeljski sateliti. Veliko pozornost je posvečal vprašanju mednarodnih raket in kozmičnih postaj, kjer bodo lahko živeli ljudje. Po njegovi zamisli bi se morale sestajati take postaje — sopotniki iz številnih raket, katere bi dosegle potrebno brzino in izkoristile svojo zalogo goriva. Te rakete bi lahko nato izkoristili kot dele bodoče postaje. Na medplanetarni postaji, je nato predlagal Konstantin Edvardovič, bi lahko izkoriščali sončno energijo in vzgajali rastline za prehrano in daljše prebivanje ljudi. Obstoj medplanetarnih postaj bi znatno olajšalo vzlet kozmičnih raket proti daljšim potem in prav tako njih povratek. Na postajah bi obstajala možnost nakopičenja goriva za rakete in ustvarjanja zalog za ljudi. Konstantin Edvardovič Cjolkovski je predvidel ve- like možnosti izkoriščanja sončne energije v breztežnem okolju, kjer ni zračnega upora. V sedanjem času še ni mogoče popolnoma oceniti celotnega pomena njegovih znanstvenih zamisli in tehničnih predlogov zlasti na področju medplanetarnih potovanj. Veličina njegovega talenta pa se kaže v tem, da je predložil izkoriščanje rakete s tekočimi gorivi kot novega in edinega tehničnega sredstva, da se dosežejo še nevidene hitrosti in višine poleta, zato da se poleti v brezzračni svet koz-mosa. Razširil je meje človeškega znanja in njegove zamisli o pošiljanju raket v vsemirje se šele sedaj pričenjajo upoštevati v vsej njihovi veličini. Dolgo vrsto let, večino svojega življenja, je Konstantin Edvardovič živel in se trudil v temačnem ozračju carske Rusije, obkrožen z neprodušno steno neznanja in ravnoduš-ja. «Glavno gibalo mojega življenja,» je pisal takrat, o vsej zemeljski obli. Toda glavni pomen satelita je v tem, da predstavlja prvi korak za bodoča medplanetarna potovanja. Ali ruski satelit dokazuje. da so Rusi glede raket pred drugimi? Brez dvoma. V nekem smislu je celo teže poslati medcelinski izstrelek z a-tomsko glavo iz Moskve v New York kot pognati u-metni satelit na v naprej določeno krožno pot. S povsem ozkega vidika balistike so tezkoče enake. V obeh primerih gre pred 'vsem za to, da se doseže brzina okoli 28.000 km na uro, to se pravi brzina 8 kilometrov na sekundo, zato da se uravnoteži gravitacijska sila Zemlje. Prav tako velike so težkoče glede preciznosti. Kar se medcelinskega izstrelka tiče, je to treba storiti tako, da v trenutku, ko prenehajo delovati motorji na raketni pogon, to se pravi kmalu po odletu, dobi naprava potrebno brzino in pri kotu z Zemljo pa smejo obstajati le neznatne razlike. Za satelit je potrebno prav tako, da se doseže zahtevana brzina, s katero se doseže ravnovesje z gravitacijo Zemlje. Brzino je treba določiti tudi tako, da bo krožna pot satelita čimbolj okrogla. Da bi satelit na višini od 5C0 do 1300 km krožil po čim bolj popolni krožni poti o-koli Zemlje, bi bila najbolj primerna brzina 7600 km na sekundo oziroma 27.439 km na uro. V tem primeru bi se kroženje satelita okoli Zemlje lahko nadaljevalo v večnost. Toda skoraj nemogoče je, da bi bili računi znanstveni- kov tako rekoč do milimetra točni, če se brzina satelita zmanjša le za malenkost, se zmanjša centrifugalna sila in ga Zemlja prične privlačevati kot mogočen magnet. Tako se bo tudi končalo življenje ruskega satelita: razkrojil se bo v gorečem dežju majčkenih delcev v gostejših plasteh zemeljske atmosfere nekaj desetin kilometrov nad Zemljo. Rusi so sporočili, da bodo v letošnjem in prihodnjem letu pognali v zrak več u-metnih satelitov. Zato je zelo verjetno, da bo kateri izmed teh bolj »srečen« in da se bo tako rekoč ustalil v primerni krožni poti tudi za več let. Kakšne klimatske izpre-membe bodo oteževale življenje ljudi na veli-nem umetnem satelitu? Predvsem bo treba poskrbeti, da bo človek zaščiten pred kozmičnimi in ul-travioletnimi žarki. To bo zahtevalo vsaj lažjo ustrezno obleko in napravo, ki bo človeku omogočala u-metno dihanje, kajti na tej višini ozračja skoraj ni. Pomanjkanje ozračja povzroča velikanske skoke v temperaturi in sicer v odnosu na tiste predele, ki so na soncu oziroma na senci. Ponovilo se bo namreč to, kar se dogaja na površju Lune, kjer čez dan znaša vročina tudi 150 stopinj nad ničlo, medtem ko je ponoči tudi 100 stopinj pod ničlo. Ali je ruski satelit tako pomemben kot l.inilber-pov polet? — Vsekakor je mnogo važnejši. Lindbergov polet čez Atlantski ocean je bil bolj zelo pogumen športni podvig, toda letalo je tedaj že obstajalo. Satelit bi kvečjemu mogli primerjati s prvim poletom bratov Wr!ght in je prav gotovo po svojem pomenu enakovreden odkritju atomske energije. Kak en vojaški pomen imajo sateliti? Strah političnih in vojaških voditeljev ni utemeljen. Povsem izključena je možnost, da bi tako velik kakor majhen satelit mogel s preciznostjo bombardirati katero koli točko na Zemlji. Tudi če bi mislili izkoristiti neko vse-mirsko oporišče za vojaško oporišče, bi bilo treba storiti tako, da bi se naprava, ki bi Jo hoteli poslati Sovjetski znanstvenik Leo-nidas Sedov, ki je s odel o-val pri realizaciji umetnega satelita. na Zemljo (atomska bomba ali kaj podobnega), morala oddaljiti od gravitacijske krožne poti satelita, s katerim bi se ta naprava harmonično in povezano premikala. To bi mogli doseči s tem, da bi «umetno pokvarili« to ravnotežje in s tem omogočili, da bi naprava (atomska bomba a-li kaj podobnega) padla na Zemljo. Toda vse to ni le skrajno težko, ampak tudi ne bi bilo koristno, posebno če upoštevamo možnosti uporabe izpopolnjenih medcelinskih izstrelkov. Vsekakor pa ne bo težko satelite uporabiti za opazovališča. Posebno, ko bodo pognali satelite mnogo više kot jih sedaj, računajo, da se bo povečalo vidno področje zemeljske površine. Kako dolg je dan oz. noč tla satelitu? To je odvisno od krožne poti, ki mu jo določijo. Satelit bi bil ves čas o-svetljen od Sonca, samo tedaj če bi krožil točno navpično nasproti sončnim žarkom. Na ruskem satelitu traja noč okoli 30 minut, dan pa okoli eno uro. Zakaj tehta ruski satelit 63 k p. čeprav ima le 58 cm premera? Ne sme nas začuditi teža satelita v odnosu na njegovo velikost. Z zelo e-nostavnim računom lahko ugotovimo, da je gostota satelita manjša od gostote vode, če bi maso satelita sestavljala voda. To se pravi, če bi bil satelit sestavljen iz vode, bi bil težji. Skratka, satelit je neke vrste velika posoda. Ker je teža ruskega satelita desetkrat večja od satelita, ki ga delajo Američani, moremo sklepati, da je sovjetskim znanstvenikom uspelo rešiti vprašanje ureditve in sistematizacije naprav, ki je v tem primeru precej kompaktna. Kakšne naprave nosi satelit? — Če bi hoteli odgovoriti na to vprašanje, bi morali vedeti, kam so usmerili Rusi svoje raziskovalne načrte. Sklepati se da, da ima ruski satelit prav tako kot se predvideva za a-meriški satelit, sledeče naprave: števec žarkov ga- ma, radarsko napravo in dve radiooddajni postaji, poseben filter za merjenje žarkov X, filter za merjenje ultravicletnih žarkov, akumulator, avtomatične fotografske aparate, spektrografe za analiziranje sončne svetlobe, lunine svetlobe in svetlobe, ki jo odseva Zemlja. Ali obstaja ruski načrt za potovanje na Luno? Lani septembra, medtem ko so bili zbrani v Rimu astronavti vsega sveta na sedmem kongresu mednarodne zveze astronavtike, je sporočil moskovski radio, da so sovjetski znanstveniki končali načrte rakete, ki naj bi dosegla Luno in ki bi se po 10 dneh vrnila na Zemljo. Ta vest je presenetila le široko občinstvo. Strokovnjaki za avstronavtiko in predvsem 25 ameriških predstavnikov, pa so tej vesti ven jeli, zlasti ker jo je sporočil načelnik sovjetske a-kademije znanosti prof. ščeboratev. Američani so morda prav v tem našli potrdilo, da so Sovjeti že daleč v gradnji svojega u-metnega satelita. Raketa, ki so jo proučevali Rusi, bi morala služiti raziskovanju in bi morala biti o-premljena z avtomatičnimi napravami za fotografiranje površine Lune. Teža rakete bi bila nekaj nenavadnega: 1000 kilogra- mov, kar pomeni, da so Sovjeti predvideli pogonske naprave z izredno silo, da bi mogli premagati zračni odpor in težnostno silo, oziroma gravitacijo Zemlje. Zakaj bodo Rusi poslali drugi satelit 7- novembra? Takrat proslavljajo obletnico oktobrske revolucije; gre torej za- očiten pro- pagandni namen. Toda pustimo propagando ob strani, kajti dogodek bo izredno važen, če je namreč prvi satelit majhen, bo drugi večji in bo nosil v sebi naprave, ki so potrebne za registriranje znanstvenih podatkov, ki so namenjeni geofizikalnemu letu. Rusi so ta satelit obljubili za konec geofizikalnega leta, in sicer tja do 31. decembra prihodnjega leta. Precej pa so pohiteli, kajti geofizikalno leto šteje 18 mesecev. Zakaj sledi satelitu njegova raketa? Rdeča luna nima lastne pogonske sile, ampak izkorišča sunek, ki mu ga je dala raketa. Tretja izmed teh raket, in sicer tista, ki mu je dala zadnji sunek, ga je spremljala vse do 900 km visoko. Od tega trenutka dalje ruski «sput-nik» ni dobil nobenega sunka več, prav tako ni imel več pogonske sile niti tretja raketa, ki je svoje gorivo že porabila. Povsem normalno je, da je raketa sledila satelitu, ki ga je pognala. Ker je v trenutku, ko se je gorivo izčrpalo, bila njuna »življenjska sila« enaka, sta pač obe dobili isti sunek in krožita z isto br-žino. 1) Ruski izraz sputnik, kot so nazvali umetni satelit, pomeni v slovenskem prevodu »soDotnik«. na Luno Shema načrta potovanja z Zemlje na Luno, ki ga je naredil nemški strokovnjak Werner von Braun, ki je sedaj direktor centra za proučevanje ameriške vojske v Redstonu. Medplanetarna ladja vzleti na medplanetarni postaji, ki kroži kot umetni satelit okoli Zemlje z b-zino 26.0110 km n« uro in obkroži Zemljo v dveh urah. Luna kroži po elipsi okrog Zemlje v 27 dneh Ir, nekaj urah. Vsaka dva tedna sta torej oba satelita najbolj blizu in takrat je tudi čas za potovanje po najkrajši poti. Isto velja tudi za pot nazaj. Poiovanje bo trajalo na osnovi tega načrta pet dni. Hitrost potrebna za odlet znaša 31.090 km in torej le 5.8(10 km vec, kot znaša hitrost umetnega satelita. Von Braun rakuna, da bo mogoče doseči to hitrost v 33 minutah po vzletu. Nato bodo ugasili motorje, vztrajnostna sila in gravitacijska sila Lune bosta zadostovali za potovanje v praznem prostoru. Po dveh urah in 54 minutah po odhodi, bo ladja 28.000 km daleč od Zemlje. Petem, ko so ugasili motorje je brz>na naglo pojemala in dosega sedaj le 18.000 km na uro. Po 5 urah in 8 minutah je Zemlja oddaljena 42.000 km in hitrost je padla na 12.500 km na uro. Po 20 urah Je medplanetarna ladja skoro na polovici poti: 211.000 km daleč od Zemlje, toda potuje le še z brzi no 7.000 km na uro. Na tej razdalji bodo odvrgli prazne rezervoarje za gorivo, kate-rega so porabili pri odletu. Ladja potuje stalno bolj počasi, cetrtt dan leti z brzino komaj 1.500 km na uro Peti dan se komaj premika. Takrat pa n*’ enkrat brzina ponovno naglo raste: prič«-nja se namreč čutiti vpliv Lunine privlačnosti, saj je do Lune le ‘■e 40.000 km. Pričenja se pristanek. Če bi ladje ne zavirali, bi treščila na Luno z brzino 10.008 km na uro in bi se seveda razbila. Letalci sedaj počasi obrnejo svoje vozilo tako, da gleda z izpušnimi cevmi proti Luni in lahko zavira z raketami v razdalji kakih tisoč kilometrov do Lune vžgejo rakete t® ladja spust) štiri dolge noge, ki so bile med poletom nameščene ob strani. Vedno bolj-počasi se spušča, kot bi bila helikopter. K° je skoraj v stiku z Lunino površino spusti še peto nogo, ki služi za nekak odbijač Nekaj trenutkov stoji samo na tej nogi, nA' kar se iztegnejo se ostale in se trdno usedejo na Lunino površje. Potovanje je končano. Omeniti je treba, da na Luni ni zraka, kot ga tudi ni na obsežnem kozmičnem P1'®' štoru, zaradi česar ni LlšlTE f NA NIK NE SANJA tCOiBAECU TOLČEJO o OBEŠENJU' /Bobne f to so TO JE ŽE PPEn-/INDIJANCI, TOHy NAMILJENI l/AVI / MARCONI K YW'f DARNELLlJml. 'ukazujete, GOSPOD POL« W KOV NIK ! J ALI NASBODO\ NJIHOVA SPET NAPA- I VRAŽEVEP-. DL!, TOM ? / N06T JIM N ^/PREPOVEDUJE, DA BI PPEPLA-VALI REKO' TO-DA NASINI SK.AL-SB^PTgl \POM SE NISO. MMTCi / \^OOEKLI / DA, ONI SO! ČE TE 1 INDIJANCI SOVRAŽIJO! BODO NAŠLI NAČIN. O« k. SE VSAK TRENUTEK! SPOMNIŠ NANJE/2 PREPLAVAJTE\TODA■ PEKO IN POC,LEJ\rAKQ'-TE KAJ DELAJOI POTEM SE VRV J NITE /N PO-/,£sx Gl ročajte / Ž^aiam: /TIŠINA, NARED-NIK ! IZPOLNITE UKAZ j ČE NOČETE . OKUSITI VOJNEGA V SOD/šČA / TRES JE! GOSPOD POL KOVNI K ! ^ PROSIM VAS, GO SPOD POLKOVNIK !NE POŠLJITE GA ! UBILI GA BODO' X ČEARA V JE VIDEL . DA JE MALO MOŽNOSTI ZA SREČNO VRNITEV, NAREDNIK DARNELL STOPI V VODO___ ^jspsbss«* .. wtC S ’’r< 0* • /M? ^Ži^^^SM^iMOpAJŽNO. GOSPO [diCnia ! ./Jejoci-\re i vaš oče se , ^ \BO VRNIL CJU '/J rži/ ^^J^jZIJTRAVj^ POLKOVNIK, SE N£ DOTAKNIL PUŠKE! VAM te življe-'m^<>sJ*%&zS\N3E drago, sci/e- ..IN NE PRI- Xr*Ko'\fNI VEČ SLIŠATI S I BLIŽAJTE SE )*** \QBWy,TOM.'KAJ VEC. ČOLI^fJi°^^ZPA%AJN'sq ✓n= \ PRENEHALI, , vw**'5»^^r \ tom tega za svojo eleganco tu-®l ho je med štirimi stenami tvojega doma. Zelo grešijo ti-*te, ki mislijo, da je za dom { Us« dobro, in uporabljajo kot domačo haljo na primer po. Psdni ponošen star plaši, h htteremu nosijo še pošvedra-čevlje. Naj se samo sponi "Jo, kako jim je nerodno, čt jjh tako oblečene zaloti ne-d°. ki jih je na cesti vajen btdeti vedno elegantne in Brezhibno oblečene. Grešijo *udi one, ki si omislijo doma-halje, podobne plesnim oblekam. Takšne halje si lahko PriUožčijo samo bogate žen-*ke; one pa, ki morajo oprav-B«i doma še del, naj si napravijo haljo, ki o° okusna, a istočasno primer-P° za dom in domača dela. Čeprav sta krilo in bluza, a,i pa krilo in pletena jopica zelo primerno oblačilo za Vse mogoče priložnosti, ne od-Bovarjata vsem ženskam. Debele in majhne ženske ne bi smele na primer nositi oz• kril s še bolj tesno pril e-Qa)očimi se bluzami in pulo-Verji. Tako oblečene bodo iz-Gledale še debelejše ter bo-prišle na dan napake, ki jih sicer lahko prikrile. Tu- KRIŽANKA biti vedno za eno številko večje od rok, ker jih bomo le tako lahko pravočasno snele ter bo tudi roka izglednla vitkejša. —ca. Besede pomenijo; VODORAVNO; 1, izrek neke sodbe, ki naj bi splošno veljala, na osnovi enega Samega primera, 11. element, 18. omejim, zmrnjšam, skrčim, 19, krojaška potrebščina pri izdelavi obleke, 20 bolgarski vladar v 12. stoletju. 22. vzročni veznik, 23. rudarski in gradheni delavec. 25. hlodi, 26, pojav pri nahoda, 27. kozmetična in medicinska potrebščina, 29. razhod, 31. kos lesa, 32. znamka italijanskih avtomobilov, 33. predmet, ki je v medsebojni odnosnosti, 35. potomec žrebca in oslice. 37 znak za titan. 38. depozit, 40. roženina, 42, najmanjša krogla pri balinanju, 44 južni sad, vrsta jabolk, 46. povelje, ukaz, 47. razsrjen, užaljen. 48 edpn izmed udeležencev pri meničnem poroštvu, 49 droben, nežen, mehek, 50 k-aj v ljubljanski okolici. 52 mehčam, 53. pripadnik mongolskih plemen, ki živijo med Uralom in Tihim oceanom, 55 bogati kmetje, nasprotniki kolektivizacije, 57. vrsta umetne pesmi, 58. špartanski kralj, 60. propadam, pešam, 61. znak za erbij. 62. časovni prislov, 64. pogosto opažen, 66. oblika pomožnega glagola, 67. velika v mo-ju živeča žival. 69. mešanec belih in črnih staršev, 71. eden izmed otokov v Sundskem otočju, 72. evropska reka, 73. zdravilna rastlina, 75. plašen, 77. pripravljen, z voljo, 78. preteklo leto. 79. Odisejev sin, 81 zamašitev, zajezitev, 84. brezbarvna tekočina, ki jo dobivamo pri destilaciji lesa, ogljikova spojina, 85. nepremakljivost. NAVPIČNO: 2. drevo in sad. 3. sanje, 4, kratica za «po domačen, 5. pridelovalec čehule na Ptujskem polju, 6. krepelce, oklešček, 7. povečevalen, razširievalen, 8. znak za iridij. 9. znamka avtomobilov jugoslovanske proizvodnje, 10. a-rabski poglavar, 11. glavno mesto evropske države. 12. v morje segajoča zemeljska konica, 13. prislov mere, 14 mestece ob Donavi v Sremu. 15. tobačni strup, 16. surovina za izdelovanje barv, 17. skrit, spravljen v zemlji, 19. izdelan z vezenjem, 21. moško ime, 24. nejasna omenitev nečesa, 27 strokovni izraz iz višjega di svilene ali platnene bluze ne smejo biti preveč po te-*®*u. Takšne bluze morajo biti seveda vedno sveže in le-P° zlikane — po možnosti jih n°sitno brez zaponk ati kra-v°t in z odprtim ovratnikom. Ovratne rute so nekaterim ženskam zelo všeč ter jih no-S1j° prav k vsem oblekam in Plaščem. Pri tem niso izbirčne niti glede barv, niti glede °}atia, iz katerega so rute. £o navadi si jih zarežejo o- °9 vratu na način, ki mu Pravimo «alla gigoltttet. Ni VELJAVEN OD 14. DO 20. OKTOBRA Oven (od 21. 3. 4.) Neka se zelo za za vas, ker ji vzbujate zaupanje in simpatijo. Ob koncu ted- Lev (od 23. 7. du 22. S.) Zelje in pričakovanja se bodo izpolnila, če ne še v tem tednu, pa v drugem. Na vsak način na zanimiva srečanja. Nekaj ne izgubite zaupanja m ohra nerazveseljivih vesti. nite optimistično razpolože- Bik (od 21. 4. do nje. 20. S.) V tem ted- Devica (od 23. nu boste doživeli s- jv 8. do 22. 9.) U- več stvari, ki vas f Ajgodno priložnost, bodo nekoliko I tELŠj j ki se vam bo nu- spravile iz ravno- J dila v tem teui- težja. Zaupana y nu, lahko zamu- vam bo neka tajnost o ose- dite, če boste bi ki jo zelo dobro poznate, preveč neodloč.ii in preveč v bodočnosti. Posebno srečna Dvojčka (od 21. nezaupljivi. Obisk sorodnika dneva ponedeljek in petek. 5. do 29. 6.) Dvo- ali. pismo Vodnar (od 21. I. umni položaj, v Tehtnica (od 23. —v do 10. 2.) Ce se katerega ste za- S" 'v 9. do 22. 10.) Ne- / A \ boste sedaj lotili šli bolj po vaši f \ kaj solz boste po- | Y j dela. o katerem krivdi. skušajte I 'Juhi ] točili, toda to i J razmišljate že čimprej razčistiti. V JuT J bodo solze sreče \^~j/ dalj časa, ste lah- Nekai nevšečnosti ekonom- in pridobljenega ko prepričani, da sk-ga značaja. Pismo ali o- miru. Zadeva, ki ga boste izpeljali do konca. vas je že dalj časa hudo te- Obisk ali pijano. Rak (od 21. 5. do žila, bo ugodno rešena. Strelec (od 22. 11. do 21. 12.) Dvomite o zvestobi ljubljene osebe? Preden se za kaj odločite, dobro premislite. Ugotovili boste, da so vasa sumničenja v glavnem neuteme ljena. Kozorog (od 22. 12. do 20. 1.) Sredi tedna boste doživeli nekaj prijetnega, kar bi utegnilo imeti tudi posledice 22. 7.) V tem tednu — ker so vam .zvezde naklonjene — lahko u-resničit.e načrte, s katerimi ste se ukvarjali ž.e pred časom. Posebno srečna sobota in nedelja. Škorpijon (od 22. 1«. do 21. 11.) Pri občevanju z vašimi znanci in prijatelji vam nekoliko diploma- Ribe (od 20. 2. do 20, 3.) Pazite, di ne boste napravili nepremiš! ie-nega koraka, ki bi vas lahko drago stal. Vse koč- cije ne bi škodi- ljivajše odločitve odložite na lo. Ne nasedajte vestem, ki prihodnji teden. Slaba novi-so v glavnem zlonamerne. ca. Pika piše G\ Naša nona se je forte bala, ko se je zvelo, da so Rusi naprauli eno rušo luno in da so jo vre spustili u nebesa. Je rekla, da bo zastran tega konec sveta, ko tisti komunisti tako dražijo boga, ki je vre naredil eno luno in ni potreba, da so jo anka oni, Ma slovenski raj je ben znal, da se bojo lu-dje bali in je povedal vmes ses žilasom, tako da se ni znalo, če je žilas spustil luno al luna Žilasa, če so Rusi mor bit spustili žilasa ali satelit. To samo zastran tega, da se ludje ne bi nalezli panike. Ma Gracja je pej povela, da tisto, kar se hvaljo Rusi, ni druzga, ko samo zato, da bi dražli A-merikance in da je. samo en kos lamarina. Od Gracje papa je noncolo. zato je ben in formiran, Anka šjor Napoleone Predicacca je povedal: «Ka j bojo tisti Rusi znajdli, ko so zabiti in še brgeš nimujo po ta zadnji modi!» Ma ben on je tak ko kašen figurin, fin, fino diši in nohte ima zbiksane in oske brgeše. Zato zna. Naša šola je vre začela in imamo glih tiste profesorje kakor lani, samo tista za lepo pisje ni več. Zato ker morjo za vsako leto prosit za službo in ona ni več u-dobila. Ma, zakaj je pa bla tako na tančna in sitna ses nami dijaki, rajši naj bi bla bol komot in bol pobožna! Zdaj nas uči ena druga, ki je bla lani za matematiko in latinščino in je begunka, uboga. Tista od lani je ses Vrdele in si bo vre pomagala, ma ta, ko je begunka! Naj gre še ona eno malo po sveti! Je prou, da tako lepo skrbijo za te boge lu-di. So naprauli slouenski radio prou samo zastran njih, da imajo glavo kam položit, ubogi! So tako pridni in vele vse tako nardijo ko dnevnik, 2. razumeti, 3. izučen, I jim ukažejo, magari še en 4. Voden, 5. oren, 6. lak, 7. in, I malček več, da ne bi fali-3. Eton, 9. vihar, 11. oz., 12. tak, 13, ogor, 14. volek, 15. iridij, 16. nebesen, 17. elektrodi-namičen, 20. lotos, 22. bebec, 24. rojitev, 27. Sudan. 28. ra-hm, 31. korec, 33. NOB, 36. valeta, 37. nekoč. 39. sonata, 42. Sara, 43. nazaj, 45. rilo, 48. hi, 50. najet, 52. ži, 54. kometi, 55. mako, 56. korenine, 58. kotleta, 60. Rado. 61, Žita. 64. vražar, 66. dr, 68. Tisa. 69. preval, 71. idila, 73. Čohi. 75. sloka. 77. A-kim, 79. kanu, 81. kriv, 83. aje, 85. huk, 86. KLO, 88. Al, 90. zz. računstva, 28. ruska ženska hal.ia, 30. rejen človek, 33. stožčast, 34. topitev, taljenje, 36. produkt z naftnih polj 39. neresničen, zlagan, 41. rudnina, 43. nalezljiva bolezen. 45 brez družbe, 47. tibetansko govedo, 51, rjavi železovec, 52. ubijalec, 53. borzni kurz, 54. brišem, 56. pozen, 57. šesti razred gimnazije,. £8. moabit-ski bog, 59. večkrat vzet.', 63. reka na Kavkazu, 65. vodnik, 68. mlf.da domača žival, 70. trditve, stavki, razprave, 72. prepir in tepež, 74, hčere mož, 76, režiser filma «Vesna». 78. moško ime, 80. znak za molibden, 82. japonska igra 83. prva in tretja črka besede pod 41. navpično. REŠITEV IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. privolitev, 10. gotovine, 18. razoran, 19. til, 21. zagorel, 22. izudek; 23. Bohor, 25. kolibe, 26. mučen, 27. senator, 29. redek, 30. orne«, 31. kub. 32. Rojan, 34. kist., 35. Ren, 35. voden. 38. silos, 40. jer, 41. st., 42. Saracen, 44. Ti-bor, 46. no, 47. kihalen, 49. kanem, 51. Nil,'53. Irec, 54. kozav, 55. maliki, 57. D(ragotin) K(et-te), 59. at, 60. ročaj, 61. zato, 62. on, 63. nov, 65. Adam, 67. jetika, 69. pra. 70. etri, 72. rdeč, 74. Tito, 75. Srem, 76. vlada, 78. otok, 80. sa, 81. kleni, 82. Nežika, 84. iltgha,. 86. krovič, 87. Italija, 89.' inu, 90. zlikane, 91. karamele, 92. ukazovalen. NAVPIČNO: 1. Primorski OGLASNI ODDELEK TRST Ulica sv. Frančiška št. 20/111. tel. 37-33* sprejema inserate, maie oglase, osmrtnice in drugo od 8, do 12.30 in od 15. do 18. ure. li. Sej kašen bot pustijo anka kašenmu domačmu, da kaj dela, če zmanka begun-cov. Sej tiste učenike in profesorje, kateri niso imeli nič masla, so vre zapodili nazaj u Jugoslavijo, ma drugi, kam naj grej o? To vsak zastopi- Tisto ko je napisala Mokra Cija od Jadra je forte grdo. Srečo ima Mokra Cija, da ni Ficko danes pisal. Bi ji rekel, da so zlili soj žmojo na Jadro in da jih če vrah uzet tiste sklad z dejstvi, da niso našli zgoraj nikogar, razen umorjene gospodične L'Espanaye in da ni bito nobene možnosti za beg, ki je ne bt zapazila po stopnicah hiteča skupina. E vji nered v sobi, truplo stlačeno z 0'-avo navzdol v dimnik, strahovito zmicvarjeno telo stare gospe, vsa ta za-Paranja so nam skupno z onimi, ki sem jih pravkar omenil, in z drugimi, ki mi ji-1 ni treba omeniti, ohromila vso zadevo s tem, da so speljala napihnjeno bistroumnost državnih agentov na popolnoma napačno sled. Podlegli so grobi, toda splošni napaki, da so zamešali nenavadno s skrivnostnim. Toda če si razsodnost v svojem iskanju resnice sploh poišče izhod, si ga poišče prav v teh odklonih te območja običajnosti. V preiskavah, kot je ta,yki jo pravkar o pravljala midva, ni potrebno toliko izpraševati: kaj se je zgodilo? kakor: kaj se je zgodilo takega, kar se še ni nikoli prej zgodilo? V resnici je enostavnost, s katero bom prišel ali sem prišel do rešitve te skrivnosti v premem sorazmerju z njeno navidezno nerešlji-vostjo v očeh jmlicije.* Z nemo osuplostjo sem strmel v govornika. cPrav sedaj pričakujem,* je nadaljeval s pogedom uprtim v vrata najine sobe, sprav si daj pričakujem osebo, ki mo ra biti do neke mere zapletena v ta pokol, čeprav mogoče ni sama morilec. Pri gršem delu zločina je verjetno popolnoma nedolžna. Upam, da se v predpostavi ne motim, zakaj prav na njej počivajo psi moji upi na rešitev celotne uganke. Pričakujem, da bo mož vsak tre- nutek tukaj, v tej sobi. Seveda — mogoče ne bo prišel, vendar pa obstaja možnost, da bo. Ce bo prišel, ga bo treba zadržati. Tu sta pištoli in oba veva, kako ju je treba uporabiti, če okolnosti to zahtevajo.* Vzel sem pištoli — komaj da sem vedel, kaj delam, komaj da sem verjel temu, kar slišim — Dupin pa je nadaljeval, kot da bi se pogovarjal s samim seboj. Govoril sem vam že o njegovem čudnem obnašanju v takšnih trenutkih. Njegov govor je veljal meni, toda njegov glas, ki nikakor ni bil močan — je imel poudarek, kakršnega uporabljamo običajno takrat, ko goovrimo z nekom, di navideznega pomanjkanja motiva — oči so strmele v steno. sPriča je potrdila, da prepirajoča se glasova, ki ju je skupina na stopnicah slišala,* je dejal, snista bila glasova obeh žensk. To nas rešuje vseh dvomov pri vprašanju, ali je mogoče stara gospa najprej ubila svojo hčer in potem izvršila samomor. O tej možnosti govorim predvsem le zaradi metodike, kajti gospa L’Espinaye je bila odločno preslabotna, da bi stlačila hčerino truplo v dimnik, kjer so ga našli, poleg tega pa njene poškodbe popolnoma izključujejo možnost samomora. Zločin je potem takem storila neka tretja skupina in tej sta pripadala oba glasova, ki sta te prepirala. Dovoli mi, da se omejim - ne na celotno pričanje v zvezi z gtasovoma — ampak le na to, kar je v ‘em pričanju nenavad Omenil sem, da vse priče soglašajo v tem, da je bil osorni glas glas Francoza, da je pa precej nesoglasja v zvezi z rezkim, ali kot ga je imenoval samo eden, surovim glasom. *To je pričanje samo,* je dejal Dupin, *ni pa to nenavadnost pričanja. Opazil nisi ničesar značilnega. In vendar je bilo možno nekaj opaziti. Priče so se, kot si omenil, strinjale o osornem glasu; tu so bile složne. Kar se tiče rezkega glasu, pa ni neobičajnost v tem, da niso soglasne, ampak v tem, da so ga poskušali Italijan, Anglež, Spanec, Nizozemec in Francoz opisati na ta način, da ga je vsak izmed njih pripisal tujcu. Vsak je bil prepričan, da ni bil glas njegovega rojaka. Nihče ga ni primerjal z govorico svojega naroda, ampak nasprotno. Francoz ga je imel za glas Španca, in bi .mogel raz ločiti nekaj besed, če bi znal špansko’. Nizozemec ga je smatral za glas Francoza, našla pa sva objavljeno, da ,ker ne razume francosko, so pričo zaslišali s pomočjo tolmača’. Anglež misli, da je bil glas Nemca in me razume nemško’. Španec ,je prepričan*, da je bil glas Angleža, toda to sodi ,po melodiki, ker ne pozna angleščine’. Italijan verjame, da je bil glas Rusa, toda ,nikdar ni govoril z nobenim Rusom’. Drugi Francoz se poleg tega razlikuje od prvega in je prepričan, da je bil glas Italijana, ker pa ne pozna jezika, je v to, kakor Španec, ,prepričan zaradi melodike’. Kako tuj in neobičajen je tedaj res bil ta glas, da je povzročil takšna pričanja kot so ta! Kakšne so bile te besede, v katerih niso mogli niti predstavniki petih velikih delov Evrope najti ničesar znanega. Rekel boš, da bi utegnil bili glas Azijca ali Afričana.. Noben Azijec ali Afričan ne biva v Parizu. Vendar bom — ne da bi zanikal tudi zadnjo možnost — obrnil tvojo pozornost na tri stvari. Ena izmed prič je označila glas za .prej surov, kot rezek’. Dve drugi sta ga opisali, kot .hitrega in neenakomernega’. Vse priče so omenile, da ni bilo mogoče razločiti niti ene same besede, ali besedi podobnega zvoka. «Ne vem,* je nadaljeval Dupin, *ka-ko sem doslej vplival na tvoje lastno prepričanje, toda brez obotavljanja trdim, da so zaključki tega dela pričanja — dela, ki se nanaša na osorni in rezki glas — že sami po sebi zadostni, da vzbudijo sum, ki bi lahko usmeril ves nadaljnji potek raziskovanja te skrivnosti. Rekel sem: zaključki, vendar s tem moje mnenje še ni popolnoma izraženo. Nameraval sem poudariti tudi to, da so ti zaključki edini pravi zaključki in da morejo vzbuditi kot edini rezultat neizogibno le sum. Kakšen je sum, pa ne bom povedal takoj, telim samo, da bi vplival tudi na tebe tako kot je na mene, namreč, da sem ga imel za dovolj prepričljivega, da mi je usmeril moje raziskave v sobi zločina v čisto določeno področje. Sedaj se p duhu preseliva v to sobo! Kaj bova tam najprej poiskala? Izhod, ki so se ga morilci posluiili pri begu. Menda ni treba reči, da nobeden od naju ne verjame v nenavadne dogodke. Gospo in gospodično L’Espanaye niso umorili duhovi. Storilci tega početja so stvarni in so tudi zbežali skozi stvaren izhod. Kako potem? Na srečo je en sam način za razglabljanje tega in ta način naju mora privesti do določenega rezultata. Preiščiva eno za drugo vse možnosti za beg. Jasno je, da so bili morilci v casu, ko je naša skupina hitela po stopnicah, v sobi, kjer so našli gospodično L'Espanaye ali pa vsaj v sosednji. Potemtakem morava iskati izhod samo v teh dveh prostorih. Policija je razkrila pod, strop in obzidavo vseh sten. Noben tajni izhod ne bi mogel uiti njeni pozornosti. Ker pa se nisem zanesel na njihove oči, sem vse preiskal še s svojimi. Res ni tam nobenih tajnih izhodov. Oboja vrata iz sob na hodnik so bila skrbno zaklenjena. Ključa sta tičala v ključavnicah z notranje strani. Ozriva se še na dimnike! čeprav so ti do kakšnih osem ali deset čevljev nad ognjiščem, običajne širine, ne bi po vsej svoji dolžini zadoščali niti za prehod malo večje mačke. Vse, kar sem pravkar navedel,, izključuje torej vsako možnost za izhod in se zato omejiva na okna. (Nadaljevanje prihodnjič) PrimorsTcTffnevmk — 5 — 13. oktobra 1M7 PfITri orsTcI "um* v lil Jc — 6 — 13. oktobra 1957, VREME VČERAJ: 1 Najvlija nižja 14,7, ga 75 odsl ratura morja 18,8 temperatura 19,6, naj-zračni tlak 1022,9, vla- Tržaški ne vni Danes, NEDELJA, 13. oktobra Edvard, Rosica Sonce vzide ob 6.18 in z2tone ob 17.24. Dolžina dneva 11.06, Luna vzide ob 20.12 in zatone ob 10.41, Jutri, PONEDELJEK, 14. oktobra Kalist, Borut Vztrajna borba tržaških kovinarjev Popoln uspeh stavke delavcev CRDA in arzenala Stavke so se udeležili osi delavci brez izjeme - Zborovanje F10M v Ljudskem domu Delavci obratov CRDA in 1 sko in upravno poročilo, za-Tržaškega arzenala so bili ves I tem pa so se začele volitve teden v protestnem gibanju. V ; -nedeljek so ves dan stavkali, V petek popoldne pa so zopet- začeli stavkati ter se bodo vrnili na celo šele jutri zjutraj. Sindikati so namreč pri-čajtovali v sredo odgovora ministrstva za delo, ki je posredovalo na preteklih pogajanjih v Rimu, toda odgovora sploh ni bilo. Tako jim ni preostalo drugega, kakor da so zopet napovedali stavko. Tudi včeraj je imela stavka pogroln uspeh, saj ni šel delat noben delavec niti v Trstu niti v Miljah. Zaradi tega niso imeli ptavkovni reditelji pred tovarnami nobenega dela. Pred ladjedelnicami in Tovarno strojev pa je bilo povsod opaziti precejšnje število policije v uniformi i-n v civilu; toda tudi oni niso imeli nič dela. Včeraj zjutraj sta se zopet sestali tajništvi obeh sindikatov kovinarjev, ki sta se domenili o stavkovnem gibanju za ta teden. Doslej še ni znano, kakšne oblike bo zavzela stavkovna borba, toda možno je, da začnejo delavci ze jutri zopet stavkati. Sindikata sta sporočila, da bosta sproti dan za dnem, obveščala delavce o morebitnih stavkah. V Ljudskem domu v Ul. Ma-donnina je sklicala FIOM zborovanje icovinarških delavcev, na, katerem so proučili položaj in razne oblike možne borbe, pri čemer so dajali delavci števil/ib predloge. Delavci so tudi pozvali sindikat, naj stori vse, da seznani javno mnenie z njihovim položajem ter da jasno pokaže na krivdo delodajalcev. Delavci so ponovno poudarili, da se mora ohraniti dosedanja erJotnost v borbi, ker le tako bodel lahko prisilili delodajalce,da končno ugodijo njihovim zahtevam. • * * Mladinska komisija tržaške PSIje objavila izjavo, v kateri izfaža mladim delavcem, ki §^*vkajo v CRDA »n v Tržaškem arzenalu, svojo brat-skosolidamost. Borba teh delavcev pomeni doprinos k splošnemu napredku delovne mladine v Trstu. Mladmska komisija PSI želi končno mladim stavkajočim delavcem o-bilo uspeha in jih poziva naj si prizadevajo, da se ohrani med delavstvom enotnost. Pozno ponoči zaključen kongres PSDI Včeraj se je nadaljeval kongres socialn.h demokratov. Dosedanji tajnik prof. Lonza, ki je prvi dan podal politično poročilo, je včeraj odgovoril čiskutantom in povzel zaključke. Ponovno je omenil, da* bodo predstavniki PSDI izs|op.ii iz raznih organov, zlasti' P» iz pokrajinskega odbo- novega odbora. Svoje liste so postavile skupjie «Autono-mias, »Unita socialista* in center. Volitve so se zavlekle pozno v noč in do zaključka redakcije še ni bil znan izid. Menijo pa, da ne bo nikakega presenečenja m da se bo štetje glasov delegatov končalo kakor predvideno. Pred rešitvijo vprašanja uslužbencev bivše ZVU? V preteklih dneh so se razširile razne vesti o možnosti sprejetja zakona, ki bo končno uredil vprašanje uslužbencev bivše ZVU, ki so sedaj zaposleni pri vladnem generalnem komisariatu. Parlamentarna komisija za finance in zaklad je namreč razpravljala o zakonu, ki ga je predložila vlada in na katerega je dala svoj pristanek. Glavno besedo pri tem pa ima iiniiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiNiHniimMUMuminftniina AVSTRIJSKI PREDLOG Odložitev zasedanja podkomisije za pristanišče Z Dunaja poročajo o avstrijskih predlogih, da bi prišlo do zasedanja stalne avstrijsko-italijanske podkomisije za tržaško pristanišče šele spomladi prihodnjega leta na Dunaju in torej ne v jeseni letošnjega leta, kot so predvideli. Takšno avstrijsko stališče je delno razumljivo, saj je bilo prvo zasedanje te podkomisije letos spomladi v Trstu in so takrat obširno razpravljali o vrsti vprašanj, tako da je le malo verjeino, da bi lahko že seAaj naredili večji korak z« rešitev preostalih, ki jih spomladi niso mogli urediti. ' Vendar pa je takšno avstrijsko stališče nastalo predvsem zaradi načrtov o evropski gospodarski skupnosti in področju svobodne izmenjave. Sedaj namreč še ni znano, kako bo uresničitev teh zamisli vplivala na avstrijjskj / tranzitni promet, obnosno če bo evropska gospodarska skupnost koristila Trstu ali severnim pristaniščem. Na vsak način pa si Avstrijci nočejo vnaprej vezati rok in vztrajajo pri svoji tradicionalni politiki, da po svoji volji izbirajo pristanišča. Spominska znamka Od 14. oktobra bo v prodaji znamka za 25 lir, temnozelene barve, in sicer ob 50-iet-nici smrti pesnika Giosuea Carduccija. Znamka bo nosi-... la pesnikovo podobo. Veljala ra. če ne bodo kmalu razpisa-1 bo ^o 31. decembra 1958, za-ne občinske volitve. I menjavali pa jo bodo do 30. Nato je sledilo organizacij-1 junija 1959. ............................................. parlamentarna komisija za notranje zadeve, ki še ni razpravljala o zakonskem predlogu. Uslužbenci bivše ZVU so bili zaskrbljeni, ker se je zdelo, da ne bodo upoštevali popravkov, ki so jih oni predložili. Sedaj pa je poslanec A-grimi sporočil, ca bo komisija za notranje zadeve kmalu proučila ukrep ter da bo upoštevala spreminjevalne predloge prizadete kategorije. Poročevalec o zakonskem načrtu Tozzi - Condivi in sindikalistični poslanec Cappuggi naj bi se že sporazumela v prid I uslužbencev bivše ZVU. Ker pa bo sprejetje spreminjeval-ttih predlogov povzročilo nova finančna bremena, bo morala parlamentarna komisija za financo in zaklad ponovno proučiti vso stvar ter pristati na izdatke. Skupščina upokojencev Danes ob 10.30 bo v Miljah skupščina upokojencev, ki jo sklicuje sindikat Delavske zbornice CGIL. Filatelistična razstava Kluba «Lovro Košir» Sinoči je filatelistični klub »Lovro Košir» priredil v prostorih Slovenske prosvetne zveze v Ulici Roma zelo zanimivo razstavo znamk. Razstava je omejena le na nekatera geografska področja oz. dogodke. Na stenah visi n. pr. osem okvirov, ki vsebujejo le znamke Saarskega teritorija, zaradi katerega sta bili Nemčija in Francija v sporu lepo vrsto let in ki je bil končno priključen Nemčiji. Znamke so zaradi svoje tehnične popolnosti zelo zanimive. Na e-ni mizi je 13 listov z znamkami cone B, na drugi pa 14 listov z znamkami XVI. olim-piade v Avstraliji ki bo zanimala posebno športnike. 6 listov je izpolnjenih z znamkami Združenih narodov, 7 listov pa komemorativnih znamk Rotarg kluba ob njegovi SO-letnici. Posebno bogato je zastopana glasba, ki zavzema tri mize z 52 listi, 81 skladatelji in 166 znamkami. Prvenstvo priljubljenosti pri poštnih upravah nosi Mozart, katerega se je spomnilo kar 6 držav (Avstrija, Vzhodna in Zahodna Nemčija, Češka, Belgija in Rusija) ter dve belgijski koloniji (Kongo in Ruanda Urundi). Stilno se mi zdi najbolj mesto ima Chopin, katerega so se spomnile štiri države (Poljska z 19 znamkami ter Češka, Francija in Madžarska). Velikega Beethovna so se spomnile Vzhodna in Zahodna Nemčija, Češkoslovaška in Avstrija (vsega 8 znamk). Liszta se je spomnila Madžarska s 4, Poljska in Nemčija s po eno znamko. In tu smo s skladatelji, ki so prodrli preko meja poštne uprave lastne države. Vseh drugih skladateljev se je spomnila le poštna uprava tistega teritorija, na katerem je skladatelj živel. Vseeno se mi zdi čudno, da se Verdija spominja le Italija, Dvoraka pa le Češka! Med zanimivosti bi prištel rusko znamko, na kateri je upodobljenih kar pet skladateljev, Rusov (Glinka, Čajkovski, Musorgski, Rimski Korsakov in Borodin). Izmed jugoslovanskih skladateljev je na razstavi le Hrvat Lisinski z eno znamko. Pred kratkim preminuli finski skladatelj Sibelius ima tudi le e-no znamko lastne države. Ta skladatelj ima to prvenstvo, da je do sedaj edini skladatelj, ki je bil upodobljen na znamki še za časa življenja. Razstava skladateljev je tudi lepo opremljena. Na vsa- posrečena češkoslovaška seri- * kem listu je poleg znamk o- ja šestih znamk, izdana po drugi svetovni vojni. Drugo Dogodki tedna Delo obč. komisarja is dejavnost strank Pretekli teden je tržaška oblina dobila še podkomizarja. Tudi ta je prišel iz Mantove, kjer je bil v službi na prtfekturi skupno s komisarjem ir. Mattuccijem. Njegova glavna naloga bo, do se ukvarja z navadnimi upravnimi vprašanji iti da uado-mestuje dr. Mattuccij,a ob njeoovi odsotnosti. Do sedaj se je občinski komisar zanimal le za najvažnejša občinska vprašanja, in soer za občinski proračun in za podjetje Acegat. Pričakuje pa se, da jih bo v najkrajšem času začel podrobno proučevati. Ze krožijo glasovi, da bo komisar povišal tarife in cene Acega tovUi uslug, da «dobt denar za izvršitev sporazuma med upravo Acegata in uslužbenci*. Kot torej vidimo hočejo tudi sedaj zvrniti odgovornost zvišanja tarif Acegata na uslužbence, kot so to sku-ali napraviti lam. V resnici pa hočejo zvišati o-menjene cene, da bi na račun potrošnikov krili primanjkljaj podjetja, ki so ga povzročili demoknstjanski upravitelji. V četrtek pa se je začel letni pokrajinski kongres PS Dl. Kot je bilo pričakovati. je levičarska skupina eUnitd socialista* dobila absolutno ve-č.no delegatov, in sicer 34 od skupno 43 izvoljenih. Mat-teottijeva skupina jih je dobila >6, Saragitova pa samo 7. Skrajna desnica ni dobila niti enega delegata. Kongres se bo zaključil danes in je že skoraj gotovo, da bo levičarska skupina prof. Lon-ze dobila večino v vodstvu in s tem tudi tajniško mesto. Med fašisti še vedno vre. Namestnik političnega tajnika MSI v Trstu Battaglia )e potrdil tvoj izstop iz stranke. Pridružil se bo bivšemu fašističnemu hierarhu Afassiju, ki ustanavlja v Italiji n?h° fašistično stranko. Neapeljski župan Lauro pa je baje že določil 80 milijonov lir za ustanovitev svoje monarhistične podružnice in za prihodnje volitve v nosem mestu. Iz tega sledi, da hoče Lauro tudi v Trstu kupiti volivce s svojimi makaroni. Med demokristjani pa se nadaljuje notranje obračunavanje. Najvidnejša predstavnika »mladega* krajevnega vodstva KD, tajnik Belci m načelnik propagandnega odseka Botteri bosta baje izločena iz uredništva glasila Katoliške akc r #Vita Nuotta*. Govori se, da bosta njuni mesti zasedla odvetnik Sardos in dr. Berti, občinski uslužbenec, ki je bil desna roka Bartolija in j? baje še vedno član MSI. Za izboljšanje obmejnega prometa Prihodnji teden se bo v torek pričelo zasedanje stalne italijansko-jugoslovanske mešane komisije, ki je bila u-stanovljena z videmskim sporazumom o osebnem obmejnem prometu. Ob tej priložnosti je Slovensko gospodarsko združenje poslalo tej komisiji obsežen memorial, kjer konkretno navaja in u-temeljuje predloge za ugodnejše izvajanje sporazuma m za njegovo prilagoditev. Med temi predlogi se najpomembnejši nanašajo na razširitev področja, podaljšanje veljavnosti propustnic, podaljšanje bivanja na sosednem področju, olajšave valutnega *n carinskega značaja ter na u-vedbo začasnega izvoznega dovoljenja za moloma vozila. Mešana komisija na tem .zasedanju po vsej verjetnosti ne bo mogla ugoditi vsem tem predlogom, čeprav se pričakuje, da bo vsaj nekatere predloge ugodno rešila. Zlasti je malo verjetno, da bi komisija lahko takoj razširila področje veljavnosti iiimmiiiiiiiitmiiiuiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiiiiiimiimiiiiimiiifiiiimiiiiiiiiimiiiiiiitiiiiiiHiiiiiiii Nov uspeh ladjedelniške industrije Splavitev «Vssc \Vlntlscr» v Tržiču Na ladjo bodo lahko naložili 48.000 ton petroleja Ob U. uri dopoldne so včeraj splavili v ladjedelnici CR DA v Tržiču veliko petrolejsko ladjo »Esso VVmdsor*, katero grade za družbo »Esso Transportation Company Ltd* iz Londona. Botrca nove ladje je bila soproga direktorja te pomorske družbe gospa E. H. Gronham. Pri splavitvi so bili prisotni številni predstavniki londonske družbe in med njimi predsednik družbe «Es-so Petroleum* Sinclair, svetnik italijanske družbe »Standard* dr. A. Zatti ter številni predstavniki tržaških in goričkih oblasti. Ladja nosi konstrukcijsko številko 1934 in je polzela v morje 40 sekund, potem ko je botrica š srebrno sekirico presekala zeleni trak in spustila v pogon naprave za splavlja-nje.’ Splavitev je potekla tehnično popolnoma v redu ter so težke verige ladjo pravočasno zadržale v sredini zaliva. Splavitev je vodil ing. Ver-zegnassi, ki je opravil do sedaj 112 splavitev ladij. Nova lac ja »Esso Windsor» bo imela 36.616 ton, dolga bo 210,31 m, široka 27,40 m, visoka do glavnega mostu 36,616 m. Opremljena bo s turbinami, katere so zgradili v Tovarni strojev Sv. Andreja in ki bodo razvijale 16.00q konjskih sil na osi, tako da bodo ladji o-mogočile brzino 17 milj na uro. Iz teh podatkov je razvidno, da gre za zelo veliko ladjo, saj bodo na njej lahko pripeljali naenkrat 48.0Q0 ton petroleja, kot jih prepelje 2.600 železniških vozov. Kako so velike te številke ugotovimo, če pomislimo, da bi bil vlak sestavljen iz teh železniških vozov dolg 15 kilometrov. Ta lac ja je tretja , jjenih primerov azijske gri- dvanajstihjcatere^ je naročila p<, zrn an > šalo za nad polovico. policije zanikati obtožbo, vendar je kmalu zabredel v protislovja in ker ni našel drugega izhoda, je dejanje priznal. Med preiskavo pa so ugotovili, da se je Guerrino V. že večkrat omadeževal s tatvinami v glavnem v škodo svojih delovnih tovarišev. Pred meseci, ko je bil zaposlen v tovarni Dukčevič, je izmaknil Antonu Mavriču iz ezulskega taborišča na Opčinah 9.700 lir. medtem ko je iz denarnice 21-letnega Guida Pe-ressinija ukradel petstolirski bankovec. Nadalje je Guerrino V. okradel lastnika neke mehanične delavnice v Benetkah, 17-letnega dijaka Enni-ja Zorzettija iz Drevoreda XX. septembra in 26-letnega Romana Ciocchiattija, ki je bil nekaj časa zaposlen kot mladi tat pri gradnji novega zdravilišča. Policiji se je posrečilo najti Orijevo uro, katero je bil G. V. procal 44-letni Domenici Bilucaglia por. Turchetti iz D’Annunziovega drevoreda in 9.200 lir, to je del Mavriču ukradene vsote, ki jo je Guerrino dal hraniti nekemu prijatelju. Sredi preiskave pa je Guerrino V. zbolel: imel je azijsko gripo in ta ga je rešila nadaljnjega zasliševanja. Ni ga pa rešila prijave sodišču, kjer se bo moral zagovarjati zaradi številnih izvršenih tatvin. Pred sodniki se bo morala zagovarjati tudi Turchettijeva, ki ni vpisala nakupa ure in se ni niti pozanimala za ime prodajalca. —«*------ Azijska gripa Včeraj se je število prijav- SNG v TRSTU OTVORITEV SEZONE 1957-58 EUGENE 0’NEILL Strast pod bresti Igra v treh delih Režiser JOŽE BABIC Scenograf VLADIMIR RIJAVEC Asistent režije ADRIJAN RUSTJA Prevajalec FRAN ALBREHT PREMIERA v soboto 19. oktobra 1957 ob 20.30 v dvorani na stadionu « P r v i maj*, Vrdelska cesta 7. »Esso* v CRDA. Skupno vrednost tega naročila doseže skoraj 60 milijonov dolarjev odnosno 37,5 milijarde lir. Skupna tonaža vseh teh petrolejskih ladij bo dosegla 432.100 ton. «*------- Program pristaniških del Agencija »Giulia* — ki je nekako poluradno glasilo tržaške KD — je včeraj objavila obširne podatke o obnovi in razširitvi tržaškega pristanišča v povojnem razdobju. Večina teh podatkov je bila že objavljena in se nanašajo na oddaljenejše razdobje. Bolj zanimivi pa so podatki, ki govore o načrtih Javnih skladišč v razdobju 1957-1958. Med temi deli je najpomembnejša gradnja pomola št. VII, kjer že grade prvi del in ki bo na severni strani dolg 650 metrov, na južni pa 810. Ta pomol bo omogočal istočasno pristajanje desetih velikih ladij ter bodo stroški zanj dosegli okrog 10 milijard lir. Vendar je treba pripomniti. da se bodo dela pri grad-njj tega pomola zelo zavlekla in bodo trajala dolgo vrsto let. Med omenjene načrte pa tudi spada; postavitev šestih dvigal za razkladanje masovnega blaga na pomolu št. II. izgradnja silosa za vzkladiščenje magnezita v razsutem stanju, izgradnja skladišča za shranjevanje živalskega in rastlinskega olja in maščob, ter druga manjša dela. H*---- Po številnih tatvinah so ga končno prijeli 7. t.m. zvečer se je na bar-kovljanskem policijskem ko- značeno skladateljevo ime s kratkim opisom njegovega dela. Zato mislim, da bo ta razstava zanimiva tudi za tiste, ki študirajo glasbo, tudi če se specialno s filatelijo ne ukvarjajo. Marljivim in vestnim prirediteljem pa vse priznanje! vu. Ukrasti je hotel kar vrečo sladkorja Viniciio Meggiorini iz Ul. Pondares 5 je v jutranjih u-rah hodil po mestu in se verjetno dolgočasil. Morda je tudi iskal možnost, da si kaj prisvoji in ta trenutek se mu je ponudil, ko ga je najmanj pričakoval. Nedaleč od njega, in sicer na vogalu Ul. del Bosco z Ul. Molin a va-pore, se je ustavil tovornik poln vreč sladkorja. 43-letni šofer Franc Ravber z Lonjer-ske ceste in njegov pomočnik sta si naložila nekaj vreč in odnesla v bližnjo trgovino. Meggioriniju je tedaj šinila v glavo ideja, ki jo je hotel takoj izvesti; približal se je tovorniku, si tudi on naložil vrečo na rame in odšel. Hotel je steči, a mu teža vreče ni dovolila in tako je napravil le nekaj korakov. Tedaj se je Ravber, ki je stopil iz trgovine, zavedel tatvine in je stekel za tatom. Ta, ki je opazil nevarnost, je odvrgel vrečo in stekel v upanju, da se mu bo posrečilo zabrisati sledove za seboj. Zato je stopil v neko trgovino, a ni opazil,' da ga je Ravber videl. Šofer tovornika je moža ustavil in ga izročil nekemu agentu upravne policije, a tudi temu je hotel Meggiorini zbežati. Agent pa je bil v njegovo smolo hitrejši in tako se je v Ul. Caccia končal beg. Kasneje so Meggiorinija izročili agentom letečega oddelka, ki so moža izročili sodišču. Meggiorini se je med zasliševanjem izgovoril, da je hotel ukrasti sladkor, ker je bil dva dni brez hrane. * * * Predvčerajšnjim je Giovan-ni Stor iz Ul. Oriani prijavil policijskim organom, da mu je neznan zlikovec ukradel v Ul. Toti 65.000 lir vredno vespo. 48-letnemu primu Giustiju iz Drevoreda C. Elisi pa je neznan ljubitelj tuje lastnir ne ukradel kolo. katerega je bil pustil v veži stavbe št. 12 v Ul. Madonnina. Policija je v obeh primerih uvedla preiskavo. ^ IJKIUSHA PBOSVKTA J Slovenska prosvetna zveza v Trstu obvešča svoje člane, da bo deseti redni letni občni zbor v nedeljo 20. oktobra t. I. ob 8.30 doj>oldne v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Roma 15-11. z običajnim dnevnim redom. [ KAiESiA OBVESTILA J Tržaški filatelistični klub »L. Košir* obvešča, da je razstava znamk v Ul. Roma 15-11. odprta še danes 13. t. m. od 9. do 12. ure. Zdravstvenim oblastem so namreč prijavili 350 primerov. Od teh je bilo 193 bolnikov na domu, 19 v internatih, 113 vojakov in 24 beguncev in e-zulov. V prihodnjih dneh bomo videli, ali bo število obolenj za azijsko gripo še nadalje padalo, ali pa gre le za odložitev prijav že obolelih. iniiiiiiiiiiiiiiii immtimiiimiiiiiui iimiiiiiinmiiiu Iz sodnih dvoran sporazuma, ker bi s tem bi- misariatu zglasil lo-letni Fla stveno spremenila videmski vlo Ori iz Rapalla in Prda sporazum, komisija pa lahko vil, ca mu je nekdo v zelez- sporazum samo razlaga in mora za vse ostale izpremem-be dobiti pristanek vlad Vendar pa bo prau gotovo že na tem zasedanju komisija rešila nekatera pereča vprašanja in pripravila pred niškem športnem igrišču na Miramarskem drevoredu ukradel ročno uro. Preiskovalni organi »o se takoj vneto spravili na delo *n v nekaj dneh so nabrali tudi dokazov, da »o tatvine obtoži- PRISPE VAJTE ZA DIJAŠKO MATICO! Zaslišanje dveh odvetnikov v razpravi proti Tovarni testenin Na sodniji mesec dni zapora nepoboljšlji-veinu tatu - Obsodba vinskega bratca loge zn'obe uiadi, da se čim , li 19-letnega mesarja Guerri-prej rešijo tudi preostala. na V. Ta je skušal v prostorih V torek, če seveda ne bo presenečenj, bo končno zaključen proces proti bivšemu u-pravniku tržaške tovarne testenin, ki je zašla zaradi slabega finančnega stanja v stečaj. Včeraj je sodišče zaslišalo dva odvetnika, in sicer Emanuela Floro, ki je sestavil čve pogodbi o koprodukciji Va-lastro - Pertot in je imel nalogo sestaviti tudi tretjo, ki pa ni mogla stopiti v veljavo zaradi odpora nadzornega odbora, ki se je tudi pritožil sodišču. Pogodbi sta bili zadovoljivi za obe stranki. To pomeni, da je imela tudi tovarna svoj dobiček. Ko pa je izvedel, ca so nadzorniki zahtevali od sodišča novega upravnika, je tudi on stopil k predsedniku in mu pojasnil položaj. Bil je namreč mnenja, da se bo tovarna z novo produkcijo o-pomogla, še posebno ker bi morala dobiti povrnjeno vojno škodo in neko podporo. Drugi odvetnik, Giacomo Sa-cerčoti, sicer ni poznal po- tot zaskrbljen zaradi tedanje zapore obrata, je v pogovoru izrazil mnenje, da se izplača nadaljevati delo pod pogojem seveda, da tovarna ne zaide v nove čolgove. Pertot je tedaj izključil to možnost. Sodišče je po zaslišanju o-beh odvetnikov odgodilo razpravo na torek zjutraj. Preds.; Fabrio, tož.: Scarpa. zapisn.; Rachelli, obramba: odvetnika Morgera in Jona za Pertota ter Coen za odsotnega Fiorettija. * * * Pred nedavnim smo objavili vest, da je 5Q-letni Giacomo Poropat iz Ul. Gozzi, ki je imel že neštetokrat opravka s policijo in sodnijo 3. t.m. ukradel iz predala stojnice za sačje in zelenjavo v Ul. degli artisti 2000 lir. Lastnica je to oplazila in moža izročila policiji. Poropat pa, ki ima za vsak prekršek pripravljen izgovor, je zanikal, da bi hotel žensko okrasti, pač pa si je denar prisvojil, da ga ne bi kdo odnesel. Da mu nihče ni verjel je DAROVI IN PKISPICVKiJ V počastitev spomina pok. gospe Pavle Mašere, matere dr. S. Mašere, daruje diružina Perhavc-Sugan 2.000 lir za Dijaško Matico. Izidor Vecchiet daruje 500 Mr za Dijaško Matico zaradi izvensodne poravnave. Profesorski zbor industrijskega strokovnega tečaja v Nabrežini daruje namesto cvetja 3.000 lir Dijaški Matici v spomin pok. Franca Ščuke. V počastitev spomina pok. Frana Sunke daruje Dora Rapo-tec 1000 lir za Dijaško Matico. «*------ OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 12. oktobra t. 1. se je v Trstu rodilo 9 otrok (1 mrtvorojen), umrlo je 18 oseb, poroke pa so bile 3. POROČILI SO SE: delavec En-rico Primossi in gospodinja Em-ma Durat, pomorščak Renato Sel. les in tiskarka Nives Bidinotti mehanik Viito Macina in gospodinja Anna Valentini. UMRLI SO: 68-letni Acbille Borilni, 84-letna Adtonija Glesič vd. Pieri, 63-letna Margherita Zairet por. Siama, 68-letna Maria Kusca por. Torcello, 58-letna Anna Maz-laun por. Baroni, 81-iema Anna Sinsizi vd. Misieh, 84J«tna Antonia Piccini, 7l-ietni Giovanni Liuzzi, 72-letna Dorotea Grassi, 77-letnii Luigi Doronzo, 5 ur stari Mario Zagolin, 38-letna Lidia Pirnz por. Capparotto, 73-letna Angelica Matic por. Crisman, 91-letna Anna Schipizza vd. Rarna-ni, 76-letna Rina Romano vd. de Colombani, 72-letni Giovannii Hu-sel, 20-letni Mario Nonino, 38-letni Antonio Poldrugovaz. OKLICI: uradnik Adelmo Voj. nich in gospodinja Nerina Deiia V alte, Aiessandro Rinaldi In Ele-na C Hilli, učitelj Edoardo Zebo-chin in Margherita Virgoiin, Ol-trado Conti in Maria Ghiggi, Garrone Garzolini in Isabena Sabini, Bachisio Chessa in Lo-redana Ohesi, pek Fritz VVUhelm Heinecke in šivilja Lydia Purini, Enniio travam in Arduina Beor-chia, uradnik Marino Sterni in gospodinja Anna Maria Ingras-sia, natakar Leopoldo Beovenuto in šivilja Adeie Giacomin, agent PS Giuseppe Pinto in šivilja An-namaria ualsini, uradnik Onelio Barbetti in uradnica Maria Lui-sa Olivotto, trgovec Mario Trin co in gospodinja Alma Jerman, barist Luciano Prosperi in go. spodinja Anita Barbato, trgovec Silvio Goruppi in uradnica Evelina Bonnes, delavec Giorgio Zeugna in gospodinja Giovann* Draciisler, inženir Bruno Salvador in učiteljica Giulia De An. tonellis, delavec Bruno Scarpa in gospodinja Maria Polacco geometer Mario Girlinger in gospodinja Helga Putzke, agent PS Antimo Di Coste In šivilja Ida Dose, pomorščak Eligio Roma-nelli in uradnica Gianna Pic-coli, mehanik Ennio Esposito in likalka lolanda Gia, šofer Gal-liano Marsich in gospodinja Vida Franza, delavec Giusto Sandrin in šivilja Ofelia Bonazza, delavec Ottone Schneidier in gospodinja Angela Srebot vd. Mauro, uradnik Alfonso Buonanno in frizerka Maria Zagaria, mehanik Germano Rigniti in gospodinja Livia Poldi, tesar Domenico Stef-fe in gospodinja Anastasia Bar-bir, mehanik Gian Franco Reatti in prodajalka Maria Coren, delavec Albino Lubiana in gospodinja Virginia Penich, ladijski risar Sergio Giorni in uradnica Fiorella Gattesco, električar Al, fredo Cascella in šivilja Maria Clarici, šofer-mehanlk Franko Zupančič in gospodinja Nives Stocca. NOČNA SLUŽBA LEKARN v oktobru Davanzo, Ul. Bernmi 4; Giusti Strada del Frluli 7 (Greta); Malo, Ul. Buonarroti 11; Mizzan Trg Venezia 2; Tamaro-Neri, Ul Dante 7. «»------- NEDELJSKA SLUŽBA LEKARN AirAlabarda, Istrska cesta Barbo-Carniel, Garibaldijev trg 5a; Croce Azzurra, Ul. Commer-ciale 26; De Leitenburg, Trg S, Giovanni 5; Al Galeno, Ul Oilino (Sv. Ivan); Mizzan, Trg Venezia 2; Vielmetti, Borzni trg št. 12 <* \ LOTERIJA BENETKE 29 33 82 15 16 BARI 60 10 63 22 CAGLIAR1 14 41 66 69 15 FLORENCA 2 18 22 70 10 GENOVA 28 18 39 19 MILAN 36 34 80 35 39 NEAPELJ 74 79 77 7 PALERMO 85 69 23 34 17 RIM 34 51 48 65 24 TURIN 83 58 6 54 13 | v Trstu; 13.30 Glasba po željah; 15.08 Sarasate: Ciganske melodije; 15.18 Johannes Brahms: Pesem sojenic; 15.33 Operetne melodije; 16.00 Musorgski: VSlike z razstave*; 16.30 Glasba Irvinga Berlina v izvedbi orkestra Stanleya Blacka; 17.00 Slovenski zbori; 17.20 Plesna čajanka; 18.00 Haydn: Simfoniija št. 94 v G-duru; 18.23 Glasba za orgle Hammo.nd; 18.30 Pianist Vladimir Horowitz.; 18.50 Razni samospevi; 19.10 Orkester Andre Kostelanetz; 19.30 Pestra glasba: 20.00 Šport; 20.30 Mozart: Beg iz seraja*, opera v 3 dej.; 23.05 Rumbe in sambe. r n s t i. 9.15 Klavirski duo Fred Freed in Yacques Breux; 9.40 Frank Martin: »Mala simfonija*; 14.30 Operna glasba; 16.30 Reportaža nogometne tekme; 18.00 Simfonični koncert- 21.00 Mozaik; 21.45 Haydn: Šimfonija štev. 26 dmolu. KOPER Poročila v italijanščini: 6.3(1 12.30. 16.30. 17.30. 19.15, 23.00. Poročila v slovenščini: /30 13.30. 15.00 6.00.7.15 Spored iz Ljubljane; .15 Jutranja glasba; 8.00 Kmetijska oddaja: »V koprski kleti ob trgatvi — Skupnosti KZ na Goriškem*; 8.45-10.30 Spored iz Ljubljane; 10.30 Sosedni kraji in ljudje; 11.00 Mali operni koncert; 11.45 Schubert, Melachrino, Liszt in Debussy; 13.30-14.00 Spored iz Ljubljane; 14.00 Pogovor s poslušalci; 14.05 Glasba po željah; 15.10 Nedeljski popoldanski koncert; 16.00-19.00 Spored iz Ljubljane; 19.00 Športni pregled; 19.30-22.15 Spored iz Ljubljane; 22.15 Lahka glasba. ■SLOVENIJA 327.1 m 262,1 m. 212,4 m Poročila: 0.U0, 6.U0, 7.00, 8.00, 10.00, .3.00, 15.00, 17.00. 19.30 22.00 6.00 Spored domačih napevov; .35 Vedri zvoki; 8.00 Športna reportaža; 8.15 Melodije Johanna Straussa; 8.45 Mladinska igra — Frane Milčinski: Zvezdica Za- spanka; 9.23 Dobri, stari znanci; 10.00 Se pomnite, tovariši — Se pokalo je, ko so volili; 10.30 Pisana vrsta priljubljenih skladb; 11.30 Edvard Grieg: Peer Gynt, suita št. 1 in 2; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.10 Zabavna revija; 14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 16.00 Z jamarji v Zeletovi jami (reportaža); 16.30 Glasbeni mozaik; 17.30 Radijska igra — Bratko Kreft; Velika puntarija; 18.35 Skladbe Blaža Potočnika in Gregorja Riharja (s komentarjem); 20.00 «Luči velemesta* (zabavna glasbena oddaja); 21.00 Komorna ura; 22.15 Zaplešite z nami. "TELEVIZIJA 16.00 Športni popoldan; 20.30 Poročila; 20.50 Carosello; 21.00 Telematch; 22.05 Iz filmov. tankosti pogocbe Vatastro - jasno in tako ga je sodpik Pertot, pač pa je sodišču ob- obsodil na mesec dni zapora razložil, da se je bivši uprav- in na 5 tisoč lir globe, nik obrnil do njega za svet j Sodnik: Lo Cascio, tož.; Ba-o novi koprodukciji. Odvet-j stiani, zapisn.: Scelzo, obram- nik, ki je opazil, da je Per- [ ba: odv. Ghezzi. r K A D I O NEDELJA, 13. oktobra 1937 ITISI POSTAJA A 8.00 Jutranja glasba; 9.00 Kmetijska oddaja; 9.30 Scarlatti; »Vesele žene*, baletna suita; 9.45 Lahke melodije; 11.00 Priljubljene melodiije; 11.30 Čajkovski Uvertura «1812» op. 49; 11.45 Vesela glasba; 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.00 Kronika sedmih dni KINO Excelsior. 15.00: «Cabiriine noči*, Giulietta Mašina, A. Nazzari, F* Perier. Fenice. 15.00: «Kralj v New Yor-ku», Charles Chaplin in Dawn Addams. Nazionale. 15.00: »Arianna*, Gary Cooper, Audrey Hepburn, M. Chevalier. Filodrammatico. 14.30: »Leseni narednik*. Komičen film. Jerry Levvis in Dean Martin. Grattacielo. 14.00: «Sissi, mlada cesarica*. Agfacolor. Supercinema. 14.30: «Gospodov zakon*, G. Cooper, D. Mc Guire, M. Maiin. , Arcobaleno. 14.30: «Gospodov zakon*, G. Cooper, D. Mc Guire, M. Main. Astra Rojan. 15.00; «Car», K. Novak in T. Power. Cinemascope, technicolor. Capitol. 14.00: »Princesa Sissi*, Veliko odkritje leta: Romy Schneider. Ljubezenska zgodba. Cristallo. 14.30: «Skoraj zasebna tajnica*, S. Tracy, K. Hepburn. Alabarda. 14.30: «08/15 Kaputt*, O. E. Hasse, J. Fuchsberger, R. Ewert. Ariston. 13.30, 17.20, 21.10: «V vrtincu* (»Via col vento*), C. Gable. V. Leigh, O. De Havil-land, T. Mitchell. I Armonia. 14.00; «Bandido», R. Mltchum. Aurora. 13.45: »Scuvenir dTtalie*, I Corey, Cifariello, Sordi. Garibaldi. 14.30: «Rdeči suknjiči*, G. Cooper, P. Goddard. Tech-nicolor. Ideale. 14.30: «Gusar z Zelenega otoka*. Technicolor. B. Lanca-ster. Impero. 14.00: «Bengalski suli- čarji*, Gary Cooper. Italia. 15.00: «Mali prijatelji*. Moderno. 14.00; »Saga Koman-čev», Dana Andrevvs, K. Smith. San Marco. 16.00: «Suor Letizia*, Anna Magnani. Savona. 14.00: «Moby Dick*, Gre-gory Pečk, Orson VVelies. Viale. 14.30: «Serenada za 16 plavolask*, Claudio Villa, Billi in Riva. Viale. Danes ob 10.00 in 11.30: «Carosello disneiano*, W. Dis-ney. Vitt. Veneto. 14.00: »Dogodivščine Misterja Coryja», T. Curtis, M. Hyer, K. Grant. Belvedere. 14.00: «V pekel in nazaj*. Technicolor. A. Murphy. Marconi. 14.30; «Kriminalec na asfaltu*, Anthony Steel, Odile Versois. Massimo. 14.00: »Nove pustolovščine Paperina in njegove druščine*, W. Disney. Novo cine. 14.30: »Nebesni stebri*, Jeff Chandler, D. Malone. Odeon. 14.00: «Robin Hoodov meč*. Radio. 14.00: »Mešana kri*. Cine-mascope, Technicolor. S. Gran-ger m Ava Gacdner. SecOlo Sv. Ivan. 14.00: »Ljubi me, ne igraj se», R. Morlay, R Brazzi. Skedenj. 18.00; «Atena in 7 sester*. Varietč: Marcelli - De Rose. Teatro Nuovo. 17.00; »Rdečelasa gospa*. [ MALI OOLASl ) MAGAZZINl FELICE, Trst, Ul. Carducci 41 (nasproti pokritega trga, telef. 90-513). Prodajamo: srajce, hlače, spodnje hlače, rokavice, bele jopiče za natakarje in mesarje. Velika izbira delovnih oblek. Vse po nainižjih cenah. KOLESA, znižana cena 7.U00 lir. Motorna kolesa 44.000 lir, pošilja Kolesa - darilne pakete brez faktorja MARCON, UL. PIETA’ 3, Trst ISCEM VAJENKO za krojačnico. Strada di Guardiella 31 (Sv. Ivan). DEKLICE-VAJENKE od 14 do 16 let starosti v okolici Opčin išče kirtotehmična tovarna, ponudbe na Cartoteonica, Villa Opicina, Casella postale 2001. KUPIM 1-STANOVANJSKO HISO, 2-3 sobe, z vrtom. Po možnosti ng Greti - Skorklji. Ponudbe na upravo lista. Ul. S. Francesco 26, pod »Plačam takoj*. ŠIVALNI STROJ SINGER 8.000, pogrezljivi okrogli tkalski navi-jak malo rabljen 15.000. Nove CLEVELAND z jamstvom ugodne cene, dobite v trgovini, U Man-zoni 4, tel. 96-925. m vam nuai TRŽAŠKA KNJIGARNA Ul. sv. Frančiška 20 telefon 37338 Tapetniška delavnica MARIO PAHOR Specializirana v opremljanju dnevnih sob in drugih prostorov TRST - Ul. Slataper 20 tel. 41-812 Filialka: Ul. S. Anasta-sio 12, tel. 61-218 TVRDKA LORENZI Trst, Ul. S. Lazzaro 17, tei. 24243 IZVAŽA: VESPE, LAMBRETE, AVTOMOBILE in KOLESA vse po izredno nizkih cenah. VI5TA TRST-UL Tel. 29-65b Bogata izbira naočnikov naočnikov za otroke, precizna šestila, logaritmična računala. Preklicujem žaljive besede, ki sem jih izrekel proti Savu SANCINU dno 30. septembra t. 1. v gostilni »Pri Božiču*. Izidor Vecchiet 1. r. Sv. M.M. spodnja 658 Trst, 13. oktobra 1957: «UNI0N» Svetovno znana /.a varovalnica od leta 1828 je v TRSTU UL. GHEGA 8 - I tel. 27512 - 35939 Prokurator RAVNIK Garaža 8 * Naj še povemo, da nas je obisk jugoslovanskih kamnoseških strokovnjakov zelo razveselil. Ljudje so, zadovoljni, da so se razmere med Rimom in Beogradom končno zboljšale in je politika med njima ubrala tako pot, ki mora enim in drugim le koristiti. SEMPOLAJ Ze skoro pred letom dni se je 70 let stara Karolina Kosmi-na nameravala izseliti k sinu v Koper. Ker pa je bil za to potreben pristanek jugoslovanske vlade in je morala na to čakati več mesecev, se je iz- selila šele 3. t. m. Hladno vreme, ki je zelo vplivalo na njeno zrahljano zdravje, ločitev od domačije, selitev in neprijetnosti na meji — to in drugo jo je vsestransko strlo. Le en dan je prebila v krogu svojcev, nakar ji je odpovedalo o-nemoglo srce. Pokojna, po rodu iz Jeriš pri Storjah, je bila pristna hči kraške zemlje in je le v njej našla zadoščenje, uteho in pobudo, ko je opravljala težke gospodinjske posle nekdanje velike kmetije v hiši, a še bolj na zemlji ter hkrati izpolnjevala dovolj velike materinske naloge. Vzgojila je 7 otrok (5 sinov in 2 hčeri), od katerih šo 3 (2 sina in 1 hčerka) v Jugoslaviji. Zadnja vojna in z njo vezane hude skrbi (otroci so razen enega sina, ki je bil kot italijanski vojak v angleškem ujetništvu sodelovali v narodnoosvobodilni vojni in bili politično preganjani) ter druge neprilike so polagoma krhale in končno skrhale prej tako kleno, čvrsto in razumno žensko. Ni ji bilo asojeno prebiti nekaj let tam, kamor si je bila tako želela. Vse vaščane je vest o njeni nenadni smrti močno pretresla. Ohranili jo bomo v blagem spominu. Lahka ji gomila, svojcem pa izrekamo naše sožalje! pogreb, se je izvedelo, da so . Vse bi bilo prav in lepo, Jakopinovega mlajšega fanta ' če bi bila pot primerno vzdr- odpeljali v bolnišnico, ker je z motorjem trčil v neki avto na cesti proti Opčinam. Nesrečnež se je pri padcu ves polomil, tako da bo ostal precej časa v bolnišnici. Želimo mu, da bi čimprej okreval. BOL JUNEC REPENTAB0R Preteklo nedeljo smo spremili k večnemu počitku Lado-ta Guština s Cola, ki je dva dni prej preminil v svetju svoje mladosti. Udarec v glavo, ki ga je dobil pri prometni nesreči na Opčinah, mu je bil usoden in vsa skrb zdravnikov da bi ga rešili, je bila zaman. Pogreba so se udeležili skoraj vsi repentaborski občani, mnogo ljudi pa je prišlo tudi z Opčin in iz vasi onkraj meje. V pogrebnem sprevodu, ki se je razvil od križišča pod Poklonom, je bila tudi proseška godba, ki je igrala žalne koračnice. Pokojni mladenič zapušča užaloščene starše in sestro, katerim izrekamo naše iskreno sožalje. Toda še ena žalostna vest je ta dan presunila občino. Ko so se ljudje zbirali za Pismo, ki nam ga je poslala «skupina vaščanov«, je predolgo, da bi ga v celoti objavili, zato povzemamo iz njega naslednje: Ze več kot leto dni pošilja občinska uprava delavce, ki so pod okriljem SELAD, v Botač in v Glinščico, kjer delajo razna dela, vredna težke milijone. Mi nimamo nič proti temu, pravijo dopisniki, toda prav bi bilo, da bi občinski možje imeli več smisla tudi za druge naše potrebe. Tako bi na pr. lahko načeli vprašanje ceste, ki gre od trga mimo športnega igrišča za Trst. Ta cesta je tako ozka, da se na njej komaj srečata dve vozili, Za razširitev prostora v Glinščici, kjer bi obračala vozila, je denarja dovolj, da pa bi popravili in razširili omenjeno cesto, ga ni. čeprav je dolga samo kakih 300 metrov. V zadnjem času so tudi razširili ovinek pri športnem igrišču in namesto da bi ga odprli za promet, so ga obdali z velikimi, z apnom pobeljenimi kamni. Ne vemo, kaj to pomeni. Zgodilo se je že več nesreč, posebno ponoči, kot na pr. v nedeljo 22. septembra, naslednjo nedeljo pa pri gornjem ovinku pri šoli. Občinska uprava mora upoštevati želje vaščanov, predvsem pa njihove potrebe 'Zato naj upošteva te vrstice in temu primerno ravna, Z naše strani bi k dopisu pripotnnili le to. da bi bilo prav, ko bi občinska uprava vso stvar javno pojasnila. ževana. Toda kdor gre danes po njej, mora paziti, da ne pade in si ne zlomi noge, ker so poletni nalivi vso pot izprali. Polna je kamenja, medtem ko so ((.škalce# razdejane in nevarne. Ce padeš.na vrhu, se utegne zgoditi, da se naenkrat znajdeš na Ključu, seveda s polomljenimi rebri. Zato bi prosili mestno občino, da bi pot popravila, seveda temeljito. Ce bi jo tlakovali s kockami, da je ne bi voda spet izprala, bi bilo najbolje. Pa tudi ura v zvoniku je potrebna temeljitega popravila. Številke se ne vidijo več. Tudi za to delo bi morala poskrbeti občina! SOVODNJE Ze pred časom je sovodenj-ski občinski svet sklenil prepleskati županstvo, da bo čim-lep.še, Ta teden so sklep uresničili. Izvršili so nekatera popravila, poslopje pa prepleskali. Za vsa dela bodo potrošili skupno 225.000 lir. Nadaljnjih 130.000 lir pa so potrošili za popravilo župnišča. V ponedeljek ob 19.30 bo v občinski sejni dvorani kmetijsko predavanje, ki ga organizira kmetijski inšpektorat iz Gorice. Govornik bo predaval o aktualnih kmetijskih vprašanjih. Po zadnjih podatkih je v sovodenjski občini skupno 1275 volilnih upravičencev. Volivk je 667, volivcev pa 608. OSLA V JE Odkar imamo vrtec v Pev- RIM, 12. - Pred skoraj 20.000 giedalci na olimpi>>kem stadionu se je danes popoldne ob idealnih vremenskih pogojih začel veliki dvodnevni mednarodni predolimpijski atletski miting, na katerem nastopajo atleti iz 15 držav in med njimi nekateri svetovni, olimpijski. evropski in številni državni rekorderji. Posebno močna je sovjetska ekipa s svetovnim rekorderjem Kutsom na čelu. močno pa so poleg domačinov zastopani še Poljaki. Francozi, Nemci, Bolgari. Romuni, Angleži. Jugoslavijo zastopajo Lorger, Marjanovič, Grujič Sarič in Lukman. Prvi štirje so nastopali že danfes in se v močni konkurenci dobro uveljavili. To velja predvsem za Stanka Lorgerja, ki je v teku na 110 m z ovirami dvakrat izenačil državni rekord (v predteku m v finalu) s časom 14”2 in osvojil seveda prvo mesto. Rezultati: 110 m ovire (predteki) I. skup.: 1. Hildreth (VB) 14”6; 2. Zamboni (It.) 14”8; 3. Tammenpaa (Fin.) 14"9; 4. Fel-ger (Nem.) 15”1; 5. Giacometti (lt.) 15”3. II. skup.: 1. Lorger (Jug.) 14"2: 2. Dohen (Fr) 14”2 (nov francoski rekord); 3. Martini (It.) 15”; 4. Massar-di (It.) 15”3. 5. Sbernadori (It.) 15”6. III. skup.: 1. Mazza (It.) 14"6; 2. Roudnitska (Fr.) 14”8; 3. Tschudi (Sv„) 14’8; 4. Ka-bourov (Bol.) 15”2; 5. Mazza-galli (It.) 15 ’4; 6. Chini (It.) 15"5. 100 m — predteki (prva dva v linale) I. skup.: 1. Knoerzer (Nem.) 10"t>: 2. David (Fr.) 10”6; 3. Weber (Sv.) 10"7; 4. Cazzola (It.) 10"9; 5. Boccardo (It.) 11”. II. skup.: 1. Berruti (It.) 10”4 (izenačen it. rekord): 2. Barte-nev (SZ) 10"4; 3. Malmroos (Sv.) 10”4; 4. Giordano (It.) 10”8. III. skup.: 1. Shenton Rojstva, smrti in poroke Od 6. do 12. oktobra se je v goriški občini rodilo 9 o-trok, bilo je 11 primerov smrti, 8 oklicev in 9 porok. Rojstva: Nadia Sartori, Ros-sana Projetti, Paolo Boscarol, Cinzia Šuligoj, Donatella Šuligoj, Renato Venieri, Brumo, Fantini, Pietro Caporello in Franco MarkošiČ. Smrti; 69-letna Luigia Fie-monti, vd Tudor, 54-letna Gio-vanna Laurenti roj. Železnik, ]2-letni dijak Claudio Chemel-lo, 88-letna Elena Grion. vd. Franusin, kmečki delavec 62-letni Giuseppe Zalatelli, upokojenka 58-letna Giovanna Vi-sintin, upokojenec 87-letni Anton Krušič, 67-letna Frančiška Frančeškin, delavec 58-letni Angelo De Capitani, štiri dni stara Ileatrice Ligovich in 57-letna Gizela Bregant, por Pintar, Oklici: trgovec Mario Trnko in Alma Jerman, mehanik Ig>-no Tofful in bolničarka Norma Marega, uradnik Mario De-lich in uradnica Maria Bian-ca Michieli, polagatelj ploščic Danilo Cappellozza in u-čiteljica Eda Cicuta, pek Gio-vatta Peghin in Luciana Cra-vos, uradnik Angelo Iurlaro in uradnica Antonietta Paseo-lo. uradnik Rinaldo Franz in Rita Vidoz, delavec Ilario Vo-j grič in Maria Saurin. Poroke: univerzitetni dijak mi, nihče od staršev ne mo- i Mario Candrus in prodajalka re tako paziti na otroke, ki I Mariagrazia Hahn de Hahnen- BAZOVICA Bazovica je postala priljubljena izletniška točka v tržaški okolici. Po vseh mogočih poteh prihajajo ljudje iz Trsta v našo vas; mnogi se poslužujejo avtobusa, ki jih pripelje do Katinare, nato je še pol ure hoda preko Ključa in «škalc» — pa so v vasi. Ce je dan lep, je izlet prijeten v vseh letnih časih. gredo v vrtec, kakor pred leti, ko smo imeli vrtec na O slavju. Eden ali drug je prej vedno pospremil otroke do vrtca. Obljubili so nam, da se bo isto dogajalo tudi potem ko jh bomo pošiljali v Pevmo. Otroci se res vozijo z avtobusom, vendar bi morali vseeno paziti, da se ne bo dogajalo ,da pozabijo spraviti otroka z avtobusa 'n ga peljejo v Gorico, od kodar se potem vrne ves objokan. Doslej se je tak primer dogodil sicer samo enkrat, toda tudi tega ne bi bilo. če bi odgovorni ljudje poskrbeii za nadzorstvo nad ottoki med prevozom. beck. uradnik Renato Bensa in Paola Sangalli, šofer Carlo Valisi in Rosa Dal Cero. prodajalec Emil Mikluš in Olga Bevčar, reprezentant Maurizio Balla in Milena Bragantini, Emilio Maressi in Anna Dega-no, uranik Mario Decchi in Lucia Verura, reprezentant Ugo Tomini in Adriana Co-stessi, modelist Nmberto Co-melli in otroška vrtnarica Miranda Marega. «»------- Rojstvi v Steverjanu V števerjanski občini sta se v septembru rodila Marjan Mikluš in Stanislav Škorjanc. L< >JZ f Kraigher Romun KONTROLOR SKR OBAR Loschinski me še vedno gleda vprašujoče — in jaz zardim »e bolj: «Vceraj sva bila skupaj. Lahko bi bil...» «Se besede nisva govorila. Gospod kolega se je bolj zani-hial za tako imenovano nemško bol — in — no seveda: tudi Za kaj lepšega! To mu beremo z obraza.« Zaskrtam in hočem planiti ... A novi davkar mi zamahne z roko in se mi približa -- počasi, s krčevito stisnjenimi usti — roko mi težko položi na ramo ... Ustrašim se, da me vgnzne, da me zmane ... On pa mi šepne na uho: »Pomirite se, gospod kontrolor!« In vendar čutim, kako je šiloma premagal strast, ki je hotela bruhniti iz njega... Kakšen človek je to? Divjo jezo, nebrzdane nagone mora irr eti v sebi... «Pomirite so...»'pa se odstrani zlagoma, popravljajoč si sv°j Sčipalnik. Posegar se ziblje v ramah in se mi smehlja ironično. Sor-hlann me gleda ukazujoče. Tudi Schabotov pogled puhti od odkritega sovraštva. Objame me slabost — bojim se, da omedlim... Hitro vstanem in se poklonim obema šefoma: , »Oprostite! ... Dovolite, da se odstranim!... Ni mi do-bro ...» Schabot je v trenutku zopet ljubezniv. Spremi me do vrat in mi prigovarja, naj ležem in si odpočijem. Loschinski Sleda proč. Postruschnigg pokuka iz svoje sobe in mi pomi-She z giav^ veselo in prebrisano. Pozno popoldne se nenadoma zbudim. Zvoki klavirja odmevajo po hiši. Prva misel Je: Loschinski!... In Schabot? — Kanalja me je bržkone nalašč navajal k zanemarjanju dolžnosti, k nerednostim v uradu — da bi me kdaj imel v rokah. — Njegov naslednik bo seveda še mnogo brezobzimejši. A gospodje se temeljito motite, če mislite, da bo Arnošt skakal na vaši vrvici. Dobro, pa se udarimo! če me preme-ste — jaz sem zadovoljen. Povsod se da živeti; celo med gor-mještajerskimi golšarji. Od .-rod igranje na klavir? — Ah, Mela! Melica je tudi že prišla? Počasi se odpravim, šel bi po prstih, da me ne slišijo. A po hodniku šeta Belna. Vidim, da čaka name že ves ČEIS. »Ali slišite? — Jaz sem mislil: vi bi lahko peli. Vi ste imeniten pevec — in Melica tako izvrstno spremlja!« Nerad grem z njim. Slabo sem razpoložen in len. V sobi je polumrak. Gospodinja se umakne v senco. Iz teme se ji svetijo oci — njen prodirajoči pogled mi ni prijeten. Drobceno dekletce sedi na stolčku pred klavirjem. Dvoje vitkih rok, ogromna frizura črnih las, minuciozno fin profil-cek, pleča odeta z belim volnenim šalom. »Melica! Ozri se, Melica!« «Samo trenutek, papica!« S patetičnim akordom sklene valček, ki ga je igrala; po ■ skoči afektirano; klecne komaj vidno; se dotakne mojih prstov in se zavije tesno v ogrinjačo. Začudim se, da je mnogo večja, kakor se mi je zdela pri klavirju. Vitka je in sloka, vendar lepo okroglih bokov in napetega oprsja. »Gospod kontrolor ste spančkali? Maček, maček, ana!« «ačne takoj veselo. »Ali ste se lepo imeli na primiciji?« Vprašujoče se ozre po materi, zakaj ne stopi bliže. Berta vzdihne pritajeno in pride k nam: «Na primicijah je zmerom kratkočasno. Kjer ni grena, Je dosti smeha.« »Ni greha?« se začudi naivno Mela. »Polno greha — a ne velja. Kaj pa misliš: toliko duhovščine, pobožnosti!? Gospod kontrolor ti morda celo odstopi nekaj odpustkov!« Malomarno sloni pri mizi z užaljeno zavitimi ustnicami in me gleda radovedno izpod oka. Lica so ji rdeča, mreža modrih žilic jih preprega; trebuh ji stoji naprej, roki ima sklenjeni na njem. Tudi njena frizura je ogromna, najmodernejša. Mela se zasmeje; »Vi gledate frizuro? Ali ni kot nalašč izmišljena za ma-miko?« Pa Ji popravlja s prstiči lase. »Beži, beži! Kaj bo zame — za staro babo?!« V zadregi me pogleda: »Komaj je stopila v vežo, že sem morala sesti, da me počeše.« Mela tleskne z dlanjo v zgražajočem se navdušenju: «Kako se zanemarjajo ženske na deželi!... To je neverjetno: — ni sfrizirana, na pol oblečena, v ostudnih šlapah, lica raskava ... Človek ne razume ...» Njena ličeca so gladka in napeta — kakor zrelo jabolko; oči so lepe, črne, nekoliko brezizrazne; živahna je, zabavna hoče biti — a vse nekoliko prisiljeno. Preprosta deklica, ki t bi rada igrala damo iz fine družbe. Hlad veje od nje. Ko bi vgriznil v tista sočna ličeca, bi čutil, da so mrzla kakor jabolko. Berta me pogleda od strani, prežeče in dvoumno. Ponosna je na lepo hčerko; rada bi videla odsev priznanja. Hkrati pa jo tare skrb, da mi ne bi ugajala preveč; bojazen, da ji nci prevzame ljubčka. Belnovo vedenje mi vzbuja sum, da me lovi za Melico. Tudi Berta se boji. Zato stoji na straži, potuhnjeno, pričakujoče. Poslovim se. Mela mi poda roko; a jo s tako naglico zopet umakne, da se zasmejem sam pri sebi: Dekle se zaveda svoje lepote in namiguje koj začetkoma, da je zabranjeno preveliko bli žanje. Dvoriti mi smeš, moj fantek; drugače pa: pet korakov proč in kar se da spodobno! Mi smo dama, fina dama! (Nadaljevanje sledi) (VB) 10"8; 2. Nilsen (Nor.) 10”7: 3. D'Asnasch (II.) 10”8: 4. Montanari (It.) 11”; 5. Poehler (Nem.) 11” Disk 1. Consoiini (It.) 51.37; 2.Lin-droos (Fin.) 50.42; 3. Edlun-i (Sved.) 50.12; 4. Uddeboni (Šved.) 49.02; 5. Rado (It.) 47.12: 6. Isbester (VB) 45.89. 266 m — ženske (predteki) I. skup.: 1. Wyat (VB) 24.9: 2. Bertoni (It.) 25.1; 3. Henry (Fr.) 25.5: 4. Mecocci (It.) 26.5. II. skup.: 1. Young Armitag* (VB) 25.2: 2. Eiberle (Nem.) 25.5: 3. MTieler (VB) 26.3. III. skup.: 1. Dudderidge (VB)25.i; 2. Fuhrmnnn (Nem.) 25.1; '1. Fluchot (Fr.) 25.4; 4. Costa (It.) 25.6. 206 m — ženske (predteki) I. skup.: 1. Wvatt (VB) 24.9; 2. Bertoni (It.) 25.1; 3. Henrv (Fr.) 25.5: 4. Mecocci (It.) 26.5. II. skup.: 1. Young Armitage (VB) 25.2: 2. Eiberle (Nem.) 25.5: 3. Wheler (VB) 26,3. III. skuo.: Dudderidee (VB) 25.1: 2. Fuhrmann • (Nem.) 25,1: 3. Fluchot (Fr.) 25.4: 4. Costa (It.) 25.6. Daljina 1. Gabrovski (Polj.) 7.44: 2. Bravi (It.) 7.43: 3. Slavkov (Bol.) 7.32; 4. Tschudi (Šv.) 6.77; 5. Polente (It.) 6.63. ltt m ovire (finale) 1. Lorger (Jug.) 14”2 (izenačen jug. rekord); 2. Dohe i (Fr.) 14"4: 3. Mazza (It.) 14'4 (izenačen it. rekord); 4 Hil-dreth (VB) 14"5: 5. Zamboni (It.) 14"6; 6. Roudnitska (Fr.) 14”8. IM m (finale) 1. Bartencv (SZ) 10"4; 2. Ber-ruti (It.) 10"5: 3. Knoerzer (Nem.) 10”6: 4. Nilsen (Šved.) 10”7; 5. Sfienton (VI)) 10”7. 1.509 m (finale) 1. Lewando\vski (Polj.) 2’ 45”7: 2. Csegledi (Avstr.) 3’4(i" (nov avstr, rekord); 3. Saln-nen (Fin.) f'‘4<>"4: 4. Cbatantini-dis (Gr.) 3’4U”9; 5. Baralui (It.) 3’47”2: H. Renteh (Nem.) 3’48”4; 7. Tanay (Avstr.) 3'50”5; 8. Ju-lvn (Fin.) S'53": 9. Kur.zo (It.) 3’53”8; 10. Niedda (lt.) 3-53"8: 11. r»ini (it.) 4'01”3. Viiina — moSki (finale) 1. Stepunov (SZ) 2.06; 2. Pet-terson (Šved.) 2.06; 3. Marjanovič (Jug.) 2.00; 4. Dah! (Šved.) 2.00; 5. Spinucci (It.) 1.90: 6. Martini (It.) 1.90; 7. Gordovani (lt.) 1.80. Krogla (linale) 1. Raika (Rom.) 18.39, 2. Ud-debem (Šved.)'16.37; 3. Tsaka- nikas (Gr.) 16.22; 4. Monti (It.) 14.84; 5. Grcssi (It.) 13.67. Disk — ženske (finale) f. Sonnek (Nem.) 43.31; I. Ricci (It.) 43.16; 3. Turbino (It.) 35.55; 4. Nanetti (It.) 33.64, 5. Sciarpe',eiti (It.) 32.78. 200 m - * ženske (Itnale) 1. Young Armitage (VB) 24”1; 2. Fuhrmann (Nem) 24”4: 3. Wyat (VB) 24”5; 4. Bertoni (P.) 24"9; 5. Dudda- ridge (VB) 25". 400 m — moški (finale) 1. Salisbury (VB) 48”4; 2. Wiesenmayer (Rom ) 48”5; 3. Oberste (Nem.) 48"6; 4. Grujič (Jug.) 49”; 5. Fossati (It.) 49”0; 6. Calamari (It.) 50”1. ATLETIKA Nemčija-Madžarski 50:47 BUDIMPEŠTA. 12. — Po prvem dnevu atletskega dvoboj« med Madžarsko in Nemčijo n« Nep-s*adionu v Budimpešti pred 20.000 gledalci, vodi Nemčija z 59:47 točkam. Najboljši rezultat je dosegel Nemec Ger-mar. ki je na 100 m izenačil evropski rekord s časom 10"2. Tehnični rezultati: 110 m ovire: 1. Lauer (N) 14"1: 2. Steiner (N) 14”5. 100 m: 1. Germar (N) 10”2; 2. Jakobfv (M) 10"5. 400 m: 1. Haas (N) 4'.”3: 2. Poerschk* (N) 47"4; 3. Kbvacs I. (M) 48”5. 1.500 m: 1. Rozsavoetgyi (M) 3’48"4; 2. Bvenner (N) 3’48"5. 5.000 m: 1. Iharos (M) 14’23”8; 2. I.mfer (N) isti čas; 3. Szabo (M) 14*24". Palica: 1. Hor-v.->(h (M) 4.10; 2. Drumm (N) 4. Disk: 1. Szecse.nvi (M) 52.81, 2. Kiics (Mi 52.04. Daljina: 1. I.inpe (N) V.52: 2. Molzberger (N) 7.35; 3. Foeldessv (M) 7.30. Kooje: 1. Koschel (N) 76.34: 2. Will (N) 76.08: 3. Kuicaar (M) 71.10. Štafeta 4x100 m: 1. Nemčija 40”7; 2. Madžarska 41”2. PLAVANJE RIM, 12. — Tretjič v slabem mesecu je Paolo Ciaeci izboljšal svoj državni juniorski rekord na 400 m prosto. S č»-som 4*54”], ki ga j« dosegel dt-nes v bazenu na Foro Italieo, je za 7” izboljšal č*«, ki ga je dosegel pred U dnevi. lIMMIMMimillllMIinMIIMIMIIMIIIIItMIIIIMIIHlllUIIIIMIIIIIMIlIllllIllllIliillliiMiiiiiiHliiHNHNN Evropsko prvenstvo lahke kategorije «Azijska» preprečila dvoboj Loi- Chiocca Dvoboj odložen na nedoločen čas MILANO. 12. — Dvoboj za evropsko orvenstvo lahke kategorije. med prvakom Dui-liom Loijem in izzivalcem Feli-xom Chiocco je bil odložen ker je Chiocca nenadoma obolel za azijsko influenco. Organizatorji so najprej hoteli izvesti ostali del programa konč no pa so odpovedali celotno prireditev in jo preiožth na drugi teden seveda s spremenjenim pregramom. Chiocca se je ob 12. uri ude ležil tehtanja, nekaj ur za tem pa ga je napadla mrzlica ir. zdravniški kolegij je ugotovil, da ni sposrben za borbo. «»------- Calzavara premagan FRANKFURTH. 12. — Nemec Erich Sehoeppncr je premagal evropskega prvaka sred-njetežke kategorije Italijana Artemia Cnlzavaro po točkah v desetih rundah. Dvoboj i-bil na pokritem s>adionu v Frankfurthu pred 10.000 gledalci. Borba je bila zelo razburljiva in Calzavara ie samo v finalu opravičil svoj naslov. Zmaga mladega Nemca, ki je komaj eno leto profesionalec in ki je v tem času dosegel 18 zmag brez nobenega poraza, ie bila zasluz.ena. NOGOMET RIM, 12. — V anticipirani tekmi C lige je Fedit iz Rimi premagal Pro Patrio z 2:1 (2:1) RUGBY RIM. 12. — Program I. kola državnega prvenstva v rtigby-ju (20. okt.): Skupina A: Milano-Alessan-dia. Rho-Cus Genova. Parabia-co-Cus Torino; počiva Amatori. Skupina B: Palermo - Em-poli, Livorno - Fiamme d’Ore Videm - Petrarca, Trst Dia-voli rosso neri; počiva Treviso. Skupina C: Petroli - Parma, Bologna - Rovigo, Brescia . I*i-renze; počiva Cus Parma. Skupina D: Comiliter - Cus Rim. Lazio Frascati, Roma -Aquila, As. Roma - Partenop*. OLIMPIADA 19(9 RIM. 12. — Minister za Javna dela Togni je včeraj ustanovil pri svojem ministrstvu poseben izvršni odbor, ki bo ime! nalogo koordinirati pobude )n aktivnost za realizacijo številnih javnih del v zvezi z oli«n-piado 1960. Oaiovorm ureaet* STANISLAV HENKO flska Tisnarsk- tavoa ZTT • Trst KINOPROSEK-KONfOVEl predvaja danes 13. t. m. ob 17. uri Metro barvni film: Igrajo: iitevvart Granger, Elizabeth Tayloi in Peter Ustinov KINO SKEDENJ predvaia danes 13. t. m. barvni film: K At in seiiem sester' Frtd in po filmskih predstavah nastopa igral ska skupina Marcelli De Rose. Mehanična delavnica in črpalka bencina AGIP Simič Mari) OPČINE Narodna ulica 48 • lelelon 21-322 PREDSTAVNIŠTVO MOlOCIKLOV NAJBOLJŠIH >CNAMK: aCIM ATTla, «LYGIE» r.N aVICTORIAa ISTE ZNAMKE. BUSH Dobite tudi na-riomestne dele za motorje in kolesa. — Vse po konkurenčnih cenah. TRST, nedelja 13. oktobra 1957 f v Leto XIII. . St. 244 (3779) " Cena 30 lir Tel. 94-638. 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCH1 It. *, II, nad. — TELEFON >3-888 IN >4-631 — pojtni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA St. 2» — Tel. St. 35L338 — Podrui. GORICA: Ul. S. Pellico I-II„ Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm viSm* v Širini 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravn! 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. ^ , n , MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoleu.a 4900 lir. • FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 . KB . 1 - Z - 375 - izdala založništvo tržaškega tiska O.ZOZ-Trsi «Giomale ■ $ š -i -fr. POSEBNE CENE ZA IZVOZ Ribarič Ivan IMPORT ♦ EXPORT VSEH VRST LESA IN TRDIH GORIV TRST — ULICA F. CRISP1 14 — TEL. J3-SM ULICA DELU! MILIZIE 1* — TEL. >4-518 ugotovilo rahlo zmanjšanje vlade _ ustvarja brezposelnos*. vpliva skrajno imperialističnega krila v stranki. Predstavniki tega krila so predvsem zatrjevali. da ozemlja, ki so nedavno dobila neodvisnost, posebno Gama, nimajo še dovolj politične zrelosti?) Toda kongres je odcbril resolucijo, ki priporoča tehnično m finančno pomoč bivšim kolonialnim ozemljem. Na javnem zborovanju, ki je bilo v Brightonu takoj po kongresu, je govoril predsednik vlade Mac Millan. Napadel je komunizem, češ da je komunizem «trajna vojna«. Zatem je Mac Millan dejal: «Miroljubna koeksistenca je dobra stvar, dokler je res miroljubna in so vse strani pripravljene živeti skupno, ne da bi skušale preskočiti položaj drugih z zarotami in spletkami. Odgovoriti moramo z dobro voljo na vsak pojav dobre volje, ne smemo pa sprejeti naših želja za stvarnost un navadnih besed za zlat denar.« Poudarjal je zatem potrebo solidarnosti z Zahodno Evropo in zavezništva z ZDA in pri tem pripomnil, da je bil eder glavnih uspehov v zadnjem času ugotovitev, da morata London in Washington sporazumno nastopati. Omenil je nato nasprotja med Veliko Britanijo in ZDA glede Srednjega vzhoda leta 1954 in lansko leto. Mac Millan je nato govoril o številnih predlogih zahodnih držav o razorožitvi in zatrje^ val, da do sedaj niso dobili nobenega odgovora. Rekel je tudi, da se je »v Evropi ustavil sovjetski pohod«, ter da je položaj na Srednjem vzhodu manj zaskrbljujoč kakor pred enim ali dvema letoma. Govoril je tudi o dogodkih okoli Sirije in pohvalil ameri ško zadevno politiko. Kar se tiče področja za svobodno izmenjavo, je Mac Millan izjavil, da imajo angleški predlogi namen povečati domačo trgovino v smeri Evrope ter ščititi interese britanskega poljedelstva in Commomvealtha, Del svojega govora .1« Mac Millan posvetil notranjim vpra šanjem in borbi proti inflaciji «Dejstvo, da se večina svetovne trgovine vrši v šterlingih pomeni, da je naša valuta ran- Obtožil je laburiste, da so na svojem zadnjem kongresu predlagali porazne ukrepe. Na koncu je poudarjal potrebo nadaljnjega izdelovanja vodikovih bomb in jedrskih poizkusov in dejal, da se to ne sme prenehati brez »jamstev za našo varnost«. MOTOM 48 CCM DELFINO 160 CCM Zastopnik: MOTO UlLEHA MOTOM IT A LIAN A Čudoviti motorček ki vas pelje povsod Prodaja motor je in avte do bra pnloinos’ PRIfKLINb in nadomestni deli za vse motorje DOBAVE ZA MOTORJE MOSCHION & FRISOR1 ZNlZANE CENE TRST, d. Valdirivo .16 in Ul. XXX. Ottobre 11 • Tel. 23-475 Blago na meter obleke, suknje in dežni plašči za I gospode |in I dame od najcenejših do najfinejših Trsi, Korzo 25 - Gorica, Korzo Verdi 39