KRALJEVINA JUGOSLAVIJA URADNI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 51. kos. V LJUBLJANI, DNE 18. APRILA 1030. Letnik I. Vsebina: 250. Zakon o mednarodni sanitarni konvenciji. Zakoni in kraljevske uredite. 250. Mi Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Srbov, Hrvatov in Slovencev, predpisujemo in proglašamo na predlog namestnika Našega ministra za zunanje posle, ministra brez portfolja. Našega ministra pravde in Našega ministra za socialno politiko in narodno zdravje po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta Zakon o mednarodni sanitarni komenciji, sklenjeni v Parizu dne 21. junija 1926.,* ki se glasi: § L Odobrujc se in zakonsko moč dobiva mednarodna sanitarna konvencija, sklenjena v Parizu dno 21. junija 192(5., ki se glasi: Mednarodna sanitarna konvencija. Njegovo Veličanstvo kralj afganistanski, predsednik republike Albanije, predsednik države Nemčije, predsednik argentinske nacije, predsednik zvezne republike Avstrije, Njegovo Veličanstvo kralj Belgijcev, predsednik republike Združenih držav Brazilije; Njegovo Veličanstvo kralj Bolgarov; predsednik republike Chilske, predsednik republike Kine, * D u n a n t, švicarski poslanik v Parizu; gospod dr. Carriere, direktor federalne službe za narodno zdravje; od p r e d s e d n i k a r e p u b like č e š k o -s I o v a š k e: gospod dr. L a d i s 1 a v P r o c h a z k a, šef sanitetne službe mesta Prage; od Njegovega Visočanstva b e j a t u -nizijskega: gospod de N a v a i 1-1 e s, poddirektor v1 ministrstvu za zunanjo posle; od r e d s e d n i k a r e p h b like T u r č i j e: Njegova Ekscelenca Ali Fethy boj, turški veleposlanik v Parizu; od cent r a 1 n e g a i z v r š e v a 1 n e g a odbora Zvezo sovjetskih socialističnih republik: gospod profesor Nikolaj S e m a š k o, član centralnega izvrševalnega odbora Zveze sovjetskih socialističnih republik, narodni komisar za narodno zdravje; gospod .1 a k o v T a v t i a n, svetnik veleposlaništva Zvezo sovjetskih socialističnih republik v Pa-riz.H; gospod V 1 a d i m i r F g o r i e v, poddirektor v narodnem komisariatu za zunanjo pošlo; gospod dr. 11 i j a M a m u 1 i a, član centralnega izvrševalnega odbora sovjetske socialistično republike gruzijansko; gospod dr. Leon Bronetoin iz narodnega komisariata za narodno zdravje sovjetsko socialistično republiko ukrajinske; gospod dr. O ga n Meburnutov, član kolegija narodnega komisariata za narodno zdravje sovjetsko socialistično republike uzbekistanske; gospod dr. Nikolaj F r e y b e r g, svetnik v narodnem komisariatu za narodno zdravje; gospod dr. Aleksej S i s in, šot sanitetnega in epidemiološkega departementa inarodnega komisariata za narodno zdravje, univerzitetni profesor; od predsednika republike U r u g u a y-s k o; gospod A. H e r o s a, prejšnji uruguayski oprav-nik poslov v Parizu; od p r e d s e d n i k a r e p u b 1 i k e Y e n e z u e 1-s k e: gospod J o si e I g n a c i o Car d e n a s, venezuelski poslanik v Madridu in v Haagu, ki so se sporazumeli po izmeni svojih pooblastil, spoznanih v dobri in predpisni obliki, o nastopnih odredbah; Predhodna odredba. Zaradi pravilnega uporabljanja te konvencije osvajajo visoke stranke pogndnico nastopne definicije: 1. Beseda oblast (circonscription) pomeni točno odrejen del kakšnega ozemlja, kakor: provinco, gubernijo, distrikt, departement (okrožje), kanton (srez), otok, občino, mesto, mestni okraj, vas, luko (pristanišče), naselje itd., najsi sta razsežnost in prebivalstvo teh delov ozemlja kolikršnikoli. 2. Beseda opazovanje (observation) pomeni izoliranje oseb bodisi na ladji sami. bodisi na sanitetni postaji, preden dobe dopustilo za svobodno kretanje (libre pratique — pri ladjah: svobodno občevanje z luko). Beseda nadzorstvo (surveillance) pomeni, da se osebe ne izolirajo, da dobe takoj dopustilo za svobodno kretanje, da pa se njih imena priobčijo sanitetnemu oblastvu v raznih krajih, kamor odhajajo; za take osebi1 je obvezen zdravniški pregled, s katerim se ugotovi njih zdravstveno stanje. 3. Beseda posadk a (čquipage) obseza vse osebe, ki niso na ladji samo zato, da bi se prevozile iz ene države v drugo, ampak se uporabljajo v kakršnikoli obliki v službi ladje, oseb na ladji ali glede tovora. 4. Beseda d a n pomeni časovni presledek štiri in dvajsetih ur. I. DEL. Obče odredbe. I. p o g 1 a v j e. Predpisi, po katerih se morajo ravnati vlade držav, udeležene pri tej konvenciji, čim se pojavijo na njih ozemlju kuga, kolera, rumena mrzlica ali izvestne druge nalezljive bolezni. I. oddelek. — Notifikacija i n p o z n e j š e priobčitve ostali m d r ž a v a m. C len 1. — Vsaka vlada mora nemudoma noti-ficirati ostalim vladam in obenem mednarodnemu uradu za javno higieno: 1.) prvi dokazani primer kuge, kolere ali rumene mrzlice, ki se ugotovi na njenem ozemlju; 2.) prvi dokazani primer kuge, kolere ali rumene mrzlice, ki se pojavi naknadno izven že zakuženih oblasti; 3.) obstoj epidemije pegavice ali osepnic. C 1 e n 2. — Notifikacije, navedene v členu 1., se morajo opremiti ali pa kar najhitreje dopolniti z izčrpnimi obvestili: 1.) o kraju, kjer so je pojavila bolezen; 2.) o dnevu njenega pojava, o izvoru in o njeni obliki; 3.) o številu ugotovljenih in o številu smrtnih primerov; 4.) o razsežnosti zakužene oblasti alš zakuženih oblasti; 5.) pri kugi o obstoju te nalezljivo bolezni ali o nenavadni smrtnosti med glodavei; 6.) pri koleri o številu bacilonoscev, čo so se taki izsledili; 7.) pri rumeni mrzlici o obstoju in relativni obilnosti (indeksu) stegomije (Stegomyia calopus [Aedes Egypti]); 8.) o odrejenih ukrepih. Člen 3. — Notifikacije. določene v členih 1. in 2., se pošiljajo diplomatskim misijam ali, če teh ni, konzulatom v prestolnici (glavnem mestu) zakužene države ter se dajo na razpolago konzularnim predstavnikom, postavljenim na njenem ozemlju. Te notifikacije se pošiljajo prav tako mednarodnemu uradu za javno higieno, ki jih priobči takoj vsem diplomatskim misijam ali. če teh ni. konzulatom v Parizu, nadalje vrhovnim sanitetnim oblast-vom držav udeleženk. Notifikacije. določene v členu 1., so pošiljajo brzojavno. Telegrami, ki jih pošilja mednarodni urad za javno higieno vladam držav, udeleženih pri tej konvenciji, ali vrhovnim sanitetnim oblastvom teh držav, in telegrami, ki jih pošiljajo te vlade in ta oblastva, izvrševaje predpise te konvencije, so izenačeni z državnimi telegrami ter uživajo prednost, ki se daje tem telegramom s členom 5. mednarodne telegrafske konvencije z dno 10./22. julija 1875. Č 1 en 4. — Notifikacijo in obvestila, ki jih določata člena 1. in 2., se dopolnjujejo z naknadnimi priobčili, ki sc pošiljajo redno mednarodnemu uradu za javno higieno, tako da so vlade stalno in pravočasno obveščene o poteku epidemije. V teh priobčilih. ki morajo biti čim pogostnejša in čim popolnejša (in ki se morajo pošiljati, kar se tiče števila ugotovljenih in smrtnih primerov najmanj enkrat na teden), je treba označiti podrobneje varnostne ukrepe, odrejene za zatiranje bolezni. Ta priobčila morajo precizirati ukrepe, izvršene ob odhodu ladij, da se prepreči raztros bolezni, in zlasti ukrepe, odrejeno glede glodavcev ali mrčesa. Člen 5. — Vlade se zavezujejo, odgovoriti na vsako zaprosilo mednarodnega urada za javno higieno, s katerim bi zahteval ta urad pojasnila o epidemičnih boleznih, o katerih govori ta konvencija in ki so se pojavile na njih ozemlju, kakor tudi o okolno-stih, ki utegnejo vplivati na prenašanje teh bolezni iz ene države v drugo. člen 6. — Ker so podgane1 glavne raznašalke bubonske kuge, se vlade zavezujejo, uporabljati vsa sredstva, s katerimi morejo razpolagati, da se zmanjša nevarnost in da so s pogostnimi in rednimi preiskavami stalno obveščene o stanju podgan v lukah glede njih okuženosti; zlasti da se pogostoma sistematično nabirajo in bakteriološki preiskujejo podgane v vsej zakuženi oblasti najmanj šest mesecev, odkar se je izsledila poslednja okužena podgana. Metode in uspehi teh preiskav se priobčujejo v normalnih razmerah v rednih presledkih, če pa se pojavi kuga, vsak mesec mednarodnemu uradu za javno higieno, tako da utegne ta urad stalno in zdržema obveščati vlade o stanju luk (pristanišč) glede podganje kuge. Če se ugotovi na suhem, v luki, ki je bila pred šestimi meseci prosta kužne bolezni, prvič obstoj kuge med podganami, se morajo vršiti priobčila po najhitrejših potih. Č 1 e 11 7. —• Da se mednarodnemu uradu za javno higieno olajša izvrševanje naloge, ki mu jo je poverila ta konvencija, se pooblašča ta urad — glede na koristnost informacij, ki jih dajo obveščevalna epidemiološka služba Društva narodov, vštevši njegov iztočni urad v Singapuru, in drugi podobni uradi, prav tako pa tudi panameriški sanitarni urad —, da sme sklepati potrebne sporazume z odborom za higieno Društva narodov, nadalje s panameriškiin sanitetnim uradom in z drugimi podobnimi organizacijami. Dogovorjeno je, da ne morejo obsezati odnošaji, ustanovljeni s spredaj omenjenimi sporazumi, nikakršne izpremembe v odredbah rimsko konvencije z dne 7. decembra 1907. in tudi ne imeti takega učinka, da bi se nadomestil mednarodni urad za javno higieno s kakršnimkoli drugim sanitetnim telesom. Člen 8. — Ker je hitro in iskreno izvrševanje prednjih predpisov prvenstvene važnosti, spoznavajo vlade potrebo, dajati kvalificiranim oblastvom navodila za uporabljanje teh predpisov. Ker imajo notifikacije vrednost samo, čo se vsaka poedina vlada pravočasno obvesti o primerih kuge, kolere, rumene mrzlice, pogavice ali osepnic in o sumnih primerih teh bolezni, ki se pojavijo na njenem ozemlju, se vlade zavezujejo, proglasiti prijavljanje teh bolezni za obvezno. Člen 9. — Priporočati je, da sklenejo sosednjo države med šefi pristojnih administracij posebne sporazume za organiziranje direktne obveščevalno službe glede obmejnih ali takih ozemelj, ki jih vežejo tesni trgovinski odnošaji. Ti sporazumi se morajo priobčiti mednarodnemu uradu za javno higieno. 1 Odredbe te konvencije glede podgan se uporabljajo eventuuno tudi na ostale glodavce in vobče na živali, o katerih je znano, da raznašajo kugo. 11. oddelek. — Pogoji, ki dopuščajo presojo, ali obstoji ali pa je prestala potreba, uporabljati ukrepe, določene s to konvencijo, na osebe in p r e <1 m e t e, prihajajoče iz kakšne teritorialne oblasti. C 1 o n 1 0. — če se notificirajo zatrošeni primeri kuge, kolere ali rumene mrzlice, ni treba uporabljati zaradi tega na osebe in predmete, prihajajoče iz oblasti, kjer so sc pojavili ti primeri, ukrepov, določenih v II. poglavju te konvencije. Toda če se pojavi primer kuge ali rumene mrzlice, o katerem se ugotovi, da ni bil zatrošen v državo, če izvirajo primeri kolere iz legla,1 če so pojavljajo pegavica ali osepnice v epidemični obliki, se smejo uporabiti ti ukrepi. Člen 11. — Da se omeje ukrepi, določeni v II. poglavju, samo na dejanski zakužene krajine, morajo omejiti vlade njih uporabljanje na osebe in predmete, prihajajoče iz točno označenih ob'asti, kjer so se pojavile bolezni, o katerih govori ta konvencija, v razmerah, navedenih v drugem odstavku člena 10. Toda ta omejitev na zakuženo oblast so sme dopustiti samo ob formalnem pogoju, če odredi vlada države, ki ji pripada ta oblast, česar jo treba: 1.) da zatre razširjanje epidemije in 2.) da uporabi ukrepe, predpisano v členu 13. te konvencije. Člen 12. — Vlada vsake države, v katori je kakšna krajina zakužena, mora obvestiti ostale vlade in prav tako mednarodni urad za javno higieno na način, razložen v členu 3., ko jo prestala nevarnost kužne bolezni, izhajajoča iz te krajine, in ko so se odredili vsi profilaktični ukrepi. Po tem obvestilu ni ukrepov, določenih v II. poglavju, več uporabljati na osebe in predmete, prihajajoče iz krajino, za katero gre, razen v izjemnih okolnostih, ki morajo biti opravičene. III. oddelek. — Ukrepi v lukah in ob od- hodu la d i j. Člen 13. — Pristojno oblastvo mora odrediti učinljive ukrepe: 1.) da se prepreči vkrcavanje osebam, ki kažejo simptome kuge, kolere, rumeno mrzlico, pogavice ali osepnic, prav tako pa tudi osebam iz okolice bolnikov, ki so v takih razmerah, da bi utegnilo prenesti bolezen; 2.) čo gre za kugo, da so prepreči podganam prihod na ladjo; 3.) čo gre za kolero, da so obrača pozornost na vkrcano pitno vodo in na vkrcana živila, ali so pač zdrava, in da so voda, vkrcana kot balast, razkuži; 4.) če gve za rumeno mrzlico, da se prepreči komarjem prihod na ladjo; 5.) če gre za pegavieo, da se vse sumne osebe, preden se vkrcajo, očistijo uši; 1 Za «leglo» gre, če dokaže pojav novih primerov izven okolice prvih primerov, da ni uspelo, omejiti razširjanja bolezni tam, kjer se jo pojavila v začetku. 6.) če gre za osepnice, da se stara oblačila in krpe razkužijo, preden se sprešajo. C 1 e 11 1 4. — Vlade se zavezujejo, vzdrževati v svojih velikih lukah (pristaniščih) in v okolici, kolikor mogoče pa tudi v ostalih lukah in v okolici sanitetno službo, opremljeno z organizacijo in potrebščinami, s katerimi je moči zavarovati uporabljanje profilaktičnih ukrepov glede bolezni, o katerih govori ta konvencija, zlasti pa ukrepov, določenih v členih 6., 8. in 13. Omenjeno vlade morajo poslati najmanj enkrat na leto mednarodnemu uradu za javno higieno poročilo, v katerem mu naznanijo za vsako svojo luko stanje sanitetne organizacije v njej v zvezi z odredbami predhodnega odstavka. Urad pošlje ta poročila na primeren način vrhovnim sanitetnim oblastvom držav udeleženk bodisi neposredno, bodisi po drugi 'mednarodni sanitarni organizaciji, skladno s sporazumi, sklenjenimi v zmislu člena 7. 11. poglavje. Obrambni ukrepi zoper bolezni, navedene v 1. poglavju. Člen 15. — Sanitetna oblastva smejo vršiti zdravniške preglede in pregledati, čo razmere to zahtevajo, korenito vsako ladjo, najsi prihaja odkoder-koli. Ukrepi ali sanitarne operacije, ki se smejo izvršiti na ladji ob nje prihodu, se odrede po konstataciji dejanskega stanja na ladji in po sanitarnih poedino-stih potovanja. Če se vpoštevajo poročila, podana po odredbah 1. oddelka. 1. poglavja, in člena 14 te konvencije, nadalje obveznosti, ki jih nalaga II. oddelek I. poglavja, gre vsaki vladi pravica, odrejati režim, ki naj velja v njenih lukah za osebe in predmete, prihajajočo iz katerekoli tuje luke, in zlasti odločati, ali se smatraj s stališča rečenega režima izvestna tuja luka za zakuženo. Take ukrepe, kakršni so določeni v tem poglavju, je treba tolmačiti za maksimum, v čigar mejah smejo predpisovati vlade postopanje z ladjami ob njih prihodu. 1. oddelek. — Priobčevanje predpisanih ukrepov. Člen 16. — Vsaka vlada mora takoj priobčiti diplomatski misiji ali, če te ni, konzulu zakužene države, ki je v njeni prestolnici, prav tako pa tudi mednarodnemu uradu za javno higieno ukrepe, glede katerih se ji zdi, da jih mora predpisati za osebe in predmete, prihajajoče iz te države; rečeni urad pa jih mora nemudoma priobčiti ostalim vladam. Ta poročila se dajo prav tako na razpolago ostalim diplomatskim ali konzularnim predstavnikom, postavljenim na njenem ozemlju. Vlada mora nadalje na isti način sporočiti razveljavitev teh ukrepov ali izpremembe, ki bi jih odredila vonjih. Če v* prestolnici ni diplomatsko misije ali konzulata, sc pošiljajo poročila neposredno vladi prizadete države. II. oddelek. — Blago in p r 11 j a g' a. — Uvoz in p r o v o z. Č1 e n 1 7. — S pridržkom odredb v poslednjem odstavku člena 50. se ne sme prepovedati uvoz ali provoz blaga in potniške prtljage, ki prihaja po suhem ali po morju; tudi se to blago ali ta potniška prtljaga ne sme zadrževati na meji ali v lukah. Edini ukrepi, ki jih je dopustno predpisati glede njiju, so razloženi v nastopnih točkah: a) Če gre za kugo, se sme izvršiti desinsektiza-cija in, če je umestno, desinfekcija osebnega perila, starih stvari in nedavno nošene obleke (stvari za osebno rabo), nedavno rabljene posteljnine. Blago, prihajajoče iz zakužene oblasti in sumno, da so v njem kužne podgane, se sme iztovoriti samo, če se odrede, kolikor jo mogoče, potrebni varnostni ukrepi, da podgane ne pobegnejo in da se pokončajo. b) Če gre za kolero, se sme izvršiti desinfekcija osebnega perila, starih stvari in nedavno nošene obleke (stvari za osebno rabo), nedavno rabljene posteljnine. Vkljub odredbam tega člena se smo prepovedati uvoz in provoz rib, školjk in presne zelenjadi, razen če se je uporabilo na te predmete takšno postopanje, da so se s tem uničili kolerni vibrioni. c) če gre za pegavico, se sme izvršiti desinsokti-zacija osebnega perila, starih stvari in nedavno nošene obleke (stvari za osebno rabo), nedavno rabljene posteljnine, prav tako pa tudi krp, ki se ne prevažajo kot blago na debelo. č) če gre za osepnice, se sme izvršiti desinfekcija osebnega perila, starih stvari in nedavno nošene obleko (stvari za osebno rabo), nedavno rabljene posteljnine, prav tako pa tudi krp, ki se ne prevažajo kot blago na debelo. Člen 18. — Način in kraj desinfekcije, prav tako pa tudi proceduro, ki jih je uporabiti, da se zanesljivo pokončajo podgane ali mrčes (bolhe, uši, komarji itd.), odreja oblastvo namembne države. Te operacije se morajo vršiti tako, da se predmeti čini manj poškodujejo. Stare stvari in drugi predmeti manjše vrednosti se smejo sežgati, prav tako krpe, razen če se prevažajo kot blago na debelo. Vsaki državi gre pravica, urediti vprašanje o eventualnem povračilu škode, provzročcmo z des-infekcijo, deratizacijo ali desinsektizacijo, nadalje z uničevanjem (sežiganjem) spredaj omenjenih predmetov. Če pobira ob priliki teh operacij sanitetno oblastvo takse, bodisi neposredno, bodisi po kakšni družbi ali privatni osebi, morajo biti določene te takso po tarifi, vnaprej objavljeni in ustanovljeni na tak način, da ne more biti njeno celotno uporabljanje vir dohodkov (koristi) za državo ali za sanitetno administracijo. Člen 19. — Glede pisem in korespondence, tiskovin, knjig, novin, poslovnih papirjev itd. ni odrejati sanitarnih ukrepov. Za poštne tovorke veljajo omejitve samo, če so v njih predmeti, spadajoči med one, na katere je dopustno uporabljati ukrepe, določene s členom 17. te konvencije. Člen 20. — če se izvrše z blagom ali potniško prtljago operacije, predpisano v členu 10., ima vsaka prizadeta oseba pravico, zahtevati od sanitetnega oblastva, naj ji izda brezplačno potrdilo o odrejenih ukrepih. III. oddelek. — O d redbe o i z s e 1 j e n c i h. Člen 2 1. — V izseljenskih državah morajo odrediti sanitetna oblastva sanitarni pregled izseljencev pred njih odhodom. Priporočati je. da se sklenejo med izseljenskimi, doseljenskimi in tranzitnimi državami specialni sporazumi in določijo v njih iz zdravstvenih razlogov pogoji, po katerih se mora vršiti to pregledovanje, da se zniža na najmanjšo mero možnost vračanja z mej tranzitnih držav in namembnih držav. Prav tako je priporočiti, da se določijo zoper nalezljive bolezni s temi sporazumi preventivni ukrepi, ki bi jih bilo uporabljati na izseljence v državi njih odhoda. Člen 2 2. Priporočati je. da imajo mesta ali pristanišča, kjer si' vkrcavajo izseljenci, prikladno higiensko in sanitetno organizacijo, in sicer zlasti: 1.) službo nadzorstva in zdravniške pomoči, nadc.l.i ■ potrebni sanitarni in profilaUtičcii material; 2.) ustanovo pod državnim nadzorstvom, kjer bi bilo moči izvrševati gledo izseljencev sanitarne formalnosti, jih začasno nameščati, odrejati vse potrebne zdravniške preglede ter preskušati njih pijačo in njih hrano; 3.) prostor v luki sami, kjer bi bilo moči vršiti zdravniške preglede ob času, ko se izseljenci definitivno vkrcavajo. Člen 2 3. — Priporočati je, da so opremljene izseljenske ladje z zadostno količino vakcin (zri osep-nice, kolero itd.), da se more, če bi bilo treba, izvršiti vakcinacija med potovanjem. IV. oddelek. — Ukrepi v lukah i n n a p o -morskih m e j a h. A. Kuga. Člen 2 4. — Za z a kužen o se smatra ladja: 1.) na kateri obstoji primer človeške kuge; 2.) ali na kateri se je pojavil primer človeške kuge dlje kot šest dni po vkrcanju; 3.) ali na kateri se je ugotovila prisotnost okuženih podgan. Za sumno se smatra ladja; 1.) na kateri se jo pojavil primer človeške kuge v prvih šestih dneh po vkrcanju; 2.) ali če so preiskave glede podgan očito dokazale. da je na njej med podganami nenavadna smrtnost. katere vzrok ni ugotovljen. Sunma ladja se smatra za tako do trenutka, dokler se ne uporabijo v luki. zadostno opremljeni s potrebnimi pripravami, nanjo ukrepi, predpisani s to konvr ncijo. Za n e z a k u ž e n o se smatra Unija, na kateri ni bilo, dasi je prišla iz zakužene luke. človeške ali podganje kuge ne v trenutku odhoda ne med potovanjem ne v trenutku prihoda, in na kateri niso po- kazale preiskave glede podgan, da bi bila med njimi nenavadna smrtnost. Čl en 2 5. — Na zakužene ladje se uporablja nastopni režim; 1.) zdravniški pregled; 2.) bolniki se takoj izkrcajo in izolirajo; 3.) vse osebe, ki so prišle v dotiko z bolniki, in osebe, ki jih smatra luško sanitetno oblastvo po pravici za sumne, se izkrcajo, če je to mogoče. Take osebe so ali opazujejo ali nadzirajo, ali pa najprej opazujejo in potem nadzirajo;1 vendar pa ne smejo trajati ti ukrepi dlje nego šest dni od dne, ko je ladja prispela. Luškemu sanitetnemu oblastvu gre pravica, uporabljati izmed teh ukrepov onega, ki se mu zdi prikladnejši po datumu poslednjega primera, po stanju ladje in po krajevnih možnostih. Za isti časovni presledek so sme preprečiti izkrcavanje posadke. razen v primerih službene potrebe, naznanjenih sanitetnemu oblastvu; 4.) rabljena posteljnina, umazano perilo, stvari za osebno rabo in ostali predmeti, iki so smatrajo po mnenju sanitetnega oblastva za zakužene, se morajo desinsoktizirati in. če je treba, dcsinficirati; o.) deli ladje, v katerih so bivali okuženi bolniki ali ki se smatrajo po mnenju sanitetnega oblastva za zakužene, si* morajo desinsoktizirati in, če je treba, desinficirati; (i.) sanitetno oblastvo sme predpisati deratizacijo prod iztovoritvijo, če spozna, da je moči po naravi in namestitvi tovora popolnoma pokončati podgane brez iztovoritve. V tem primeru ni ladje po iztovorite i iznova deratizirati. V ostalih primerih se morajo pokončati glodavci na ladji z izpraznjenim dnom. Uri ladjah z balastom jo izvršiti to operacijo čimprej pred natovoritvijo. Deratizacija se mora izvršiti tako, da so čim manj poškoduje ladja in eventualno tovor. Ta operacija ne sme trajati dlje nego štiri in dvajset ur. Vsi stroski za deratizacijo in vsa eventualna povračila škode se morajo urediti po načelih, določenih v členu 18, Če naj iztovori ladja samo del tovora in če smatrajo luška oblastva, da ni mogoče izvršiti popolne deratizacije, sme ostati taka Jadja v luki toliko časa, kolikor ga ji jo treba, da iztovori ta del tovora; vendar pa se morajo odrediti, v zadostilo sanitetnemu oblastvu. vsi varnostni ukrepi, vštovši izolacijo, la ne pridejo podgane z ladje na suho, ko so blago iz--tovarja, ali kako drugače. Iztovarjanje se vrši pod nadzorstvom sanitetnega oblastva, tki odredi vse. česar jo treba, da se zaposleno osebje ne okuži. To osebje spada pod 1 V vseh primerih, kjer določa ta konvencija nadzorstvo, sme uporabljati sanitetno oblastvo izjemoma opazovanje na osebe, ki no dajo gledo svojega zdravstvenega stanja zadostnih garancij. Osebe, glede katerih so odredi opazovanje ali nadzorstvo, morajo pristati na vse klinične ali bakteriološko preiskave, ki jih spozna sanitetno oblastvo za potrebne. opazovanje ali nadzorstvo, ki ne sme trajati dlje nego deset dni od trenutka, ko je prestalo iztovarjati. C 1 e n 2 6. — Na ladje, ki so sumne kuge, se uporabljajo ukrepi, predpisani pod točkami 1.), 4.), 5.) in 6.) člena 25. Razen tega je moči odrediti za posadko in potnike nadzorstvo, ki ne traja dlje nego šest dni od dne, ko je ladja prispela. V istem časovnem presledku so smo preprečiti izkrcavanje posadke, razen v primerih službene potrebe, naznanjenih sanitetnemu oblastvu. C 1 e n 2 7. — Nezakuženim ladjam se takoj dopusti svobodno občevanje z luko; vendar pa sme predpisati sanitetno oblastvo v luki prihoda glede njih nastopno ukrepe: 1.) zdravniški pregled, da se ugotovi, ali je ladja v onem stanju, ki jo določeno z definicijo nezakužene ladje; 2.) uničitev podgan na ladji, ob pogojih, določenih pod točko (>.) člena 25., v izjemnih primerih in iz osnovanih razlogov, ki se priobčijo kapetanu ladje pismeno; 3.) glede posadke in potnikov se smo odrediti nadzorstvo, ki ne traja dlje nego šest dni od dne, ko je ladja odplula iz zakuženo luke. V istem časovnem presledku se .sme preprečiti izkrcavanje posadke, razen v primerih službeno potrebe, naznanjenih sanitetnemu oblastvu. C Ion 2 8. — Vse ladje, razen onih, ki opravljajo samo domačo obrežno plovitev, se morajo občasno deratizirati ali pa vzdrževati stalno v takem stanju, da se zmanjša število podgan na n jih na minimum. V prvem primeru so jun izdado potrdila o deratizaciji, v drugem primeru pa potrdila, da so oproščene deratizacije. Vlade morajo naznaniti po mednarodnem uradu za javno higieno one svoje luke, ki imajo potrebne priprave in osebje za deratizacijo ladij. Potrdila o deratizaciji ali o oprostitvi od deratizacije izdajajo izključno sanitetna oblastva spredaj omenjenih luk. Ta potrdila veljajo šest mesecev. Vendar pa je dopustno, podaljšati ta rok za mesec dni ladjam, ki se vračajo v domačo luko. Če se ne predloži veljavno potrdilo, ji* sanitetno oblastvo Ink, omenjenih v drugem odstavku tega člena, upravičeno, po končani preiskavi in inšpekciji: a) samo izvršiti operacije za deratizacijo ladjo ali pa odrediti, da se izvrše te operacije pod njegovim vodstvom in nadzorstvom. Ko so izvrše te operacijo v njegovo zadostilo, mora izdati datirano potrdilo o deratizaciji. Za vsak poedini primer o 1-loči, katero tehniko je uporabiti, da se praktično zagotovi uničitev j »od gnil na ladji; v potrdilu se označijo podrobna obvestila o uporabljenem načinu deratizaciji' in' prav tako o številu pokončanih podgan. Deratizacija se mora izvršit tako, da se čim. manj poškoduj« ladja in eventualno tovor. Operacija ne sme trajati dlje nego štiri in dvajset ur. Pri ladjah, ki nosijo panoo balast, jo je treba izvršiti prod vtovo-ritvijo. Vsi stroški glede operacij deratizacije in vsa eventualna povračila škode se urede po načelih, določenih v členu 18.; , ■ p, . b) izdati datirano in obrazloženo potrdilo o oprostitvi od deratizacije, čo se je uva-rilo, da se vzdržuje ladja v takem stanju, da je število podgan na njej zmanjšano na minimum. Potrdila o deratizaciji in potrdilo o oprostitvi od deratizacije se morajo sestavljati kolikor mogoče enotno. Obrazce teh potrdil pripravi mednarodni urad za javno higieno. Pristojno oblastvo vsake državo se zavezuje, priobčiti vsako leto mednarodnemu uradu za javno higieno pregled ukrepov, odrejenih v izvrševanju tega člena, nadalje število ladij, na katerih se je izvršila deratizacija ali katerim so so izdala potrdila o oprostitvi od deratizacije v lukah, omenjenih v drugem odstavku tega člena. Mednarodni urad za javno higieno se pozivlje, naj stori, skladno s členom 14., vse, česar je treba, da se zavaruje izmenjevanje informacij o ukrepih, odrejenih v uporabljanju tega člena, in prav tako o doseženih uspehih. Odredbe tega člena no posezajo v pravice, priznane sanitetnim oblastvom s členi 24. do 27. te konvencije. Vlade morajo paziti na to, da odrejajo pristojna oblastva vse zahtevane in praktično izvedne ukrepe, s katerimi se zagotovi pokončevanje podgan v lukah (pristaniščih), njih postranskih zgradbah, njih okolici, na čolnih (chalands = čolni, plitve transportne ladje) in na ladjah, ki opravljajo obrežno plovitev. B. Kolera. C 1 e n 2 !). — Ladja se smatra za z a k u ž e n o, če obstoji na njej primer kolere ali čo se je dogodil na njej primer kolere v petih dneh, preden je prispela v luko. Ladja se smatra za s u m n o, če se jo dogodil na njej primer kolere v trenutku, ko je odplula ali pa med potovanjem, toda se ni dogodi! noben nov primer v petih dneh pred prihodom. Za sumno se smatra do trenutka, dokler s n ne uporabijo nanjo ukrepi, predpisani s to konvencijo. Ladja so smatra za n e z a k u ž e n o, najsi je prispela iz zakužene luke ali najsi je bilo na njej kaj oseb, došlih iz zakužene oblasti, če ni bilo na njej primera kolere ne v trenutku odhoda ne med potovanjem ne ob prihodu. Na primere, kažoče klinične simptome kolere, pri katerih se niso našli vibrioni ali pri katerih so so našli vibrioni, ki pa ne kažejo značajev kolernega vibriona, se uporabljajo vsi ukrepi, predpisani za kolero. Bacilonosci, zasledeni ob prihodu ladje, spadajo, ko so se izkrcali, pod vse obveznosti, naložene eventualno z domačimi zakoni pripadnikom države, kamor je ladja prišla. C 1 e n 3 0. — Na ladje, zakužene & kolero, se uporablja nastopni režim: L) zdravniški pregled; 2.) bolniki se takoj izkrcajo in izolirajo; 3.) posadka in potniki se smejo izkrcati in so pri-drže ali na opazovanju ali pa se. odredi glede njih nadzorstvo, in sicer za največ pet dni od dne, ko je Jadja prispela. Vendar se sme uvesti glede oseb, ki dokažejo, da so imunizirane zoper kolero z vakcinacijo, izvršeno pred manj kot šestimi meseci in dlje kot pred šestimi dnevi, nadzorstvo, ne pa opazovanje; 4.) rabljena posteljnina, umazano perilo, stvari za osebno rabo in ostali predmeti, vštevši hrano, ki se smatrajo po mnenju luškega sanitetnega oblastva za nedavno zakužene, se morajo razkužiti; 5.) deli ladje, v katerih .so bivali bolniki, okuženi s kolero, ali ki jih smatra sanitetno oblastvo za za-kužonc, se morajo razkužiti; (».) iztovarjanje se vrši pod nadzorstvom sanitetnega oblastva, ki odredi vse, česar je treba, da se osebje, uporabljeno pri iztovarjanju, ne okuži. To osebje spada pod opazovanje ali nadzorstvo, ki ne sme trajati dlje nego pet dni od trenutka, ko je prestalo iztovarjati; 7.) če se smatra pitna voda. vtovorjena na .ladjo, za «umno, se mora po predhodni razkužitvi izliti in se nadomestiti z vodo dobre kakovosti, ko so se predhodno razkužili rezervoarji; 8.) sanitetno oblastvo sme prepovedati, da bi se brez predhodne razkužitve izpustila (izlila) balastna voda (water ballast = voda, ki se vtovori na ladjo kot balast), če se je natočila v zakuženi luki; 9.) prepovedati se sme, da bi se izpuščali ali metali v luške vode človeški izmetki in prav tako voda, zaostala na ladji, razen če se predhodno razkuži. C 1 e n 31. — Na ladje, ki so sumne kolere, se uporabljajo ukrepi, predpisani pod točkami 1.), 4.), 5.), 7.), 8.) in 9.) člena 30. Glede posadke in potnikov se sme odrediti nadzorstvo, ki pa ne sme trajati' dlje nego pet dni od diie, ko je ladja prispela. Priporoča se, preprečiti v tem času izkrcavanje posadke, razen v primerih službene potrebe, naznanjenih luškemu sanitetnemu oblastvu. Člen 3 2. — Ladja, proglašena za zakuženo ali sumno samo zaradi tega, ker obstoji na njej primer, kažoč klinične simptome kolere, se proglasi za ne-zakužono, če nista razkrila dva bakteriološka pregleda, izvršena v presledku najmanj štiri in dvajsetih ur ne kolernega vibriona no drugega sumn^ga vibriona. Č 1 e n 3 3. — Ladjam, ki niso zakužene s kolero, se dovoli takoj svobodno občevanje z lutko. Sanitetno oblastvo luki1, v katero so prispele, sme predpisati glede njih ukrepe, določene pod točkami 1.), 7.), 8.) in 9.) člena 30. Glede posadke in potnikov se sme odrediti nadzorstvo. ki pa ne sme trajati dlje nego pet dni od dne, ko je ladja prispela. V istem času se sme preprečiti izkrcavanje posadke, razen v primerih službene potrebe, naznanjenih luškemu sanitetnemu oblastvu. Č 1 e n 3 4. — Ker je vakcinacija zoper kolero dokazano učinljiva metoda za zatiranje kolerne epidemije in torej tudi zmanjšuje možnost, da bi se bolezen širila, so priporoča sanitetnim upravam, naj uporabljajo v najširši meri vselej, kadar je le mogoče, spe- cifično vakcinacijo v leglih kolere in naj priznavajo glede restriktivnih ukrepov izvestne olajšave osebam, ki bi se dale vakcinirati. C. Rumena mrzlica. člen 3 5. — Ladja so smatra za z a k u ž e n o, če obstoji na njej primer rumene mrzlice ali če se je dogodil bodisi v trenutku odhoda, bodisi med potovanjem. Iaidja se smatra za s u m n o, če sicer ni bilo na njej primera rumene mrzlice, toda prihaja po manj kot šestdnevnem potovanju iz zakuženo luke ali iz nezakužene luke, ki jo v tesnih odnošajih z endemičnimi središči rumene mrzlice, ali če je po pravici domnevati, dasi prispeva ladja po dlje kot šestdnevnem potovanju, da utegne prenašati krilate stegomijo (Stegomyia, Aedes Egypti), prihajajoče iz rečene luke. Ladja ise smatra za n c z a k u ž e n o, dasi prihaja iz luke, zakužene z rumeno mrzlico, če ni bilo na njej nobenega primera rumene mrzlice, če prihaja po dlje kot šestdnevnem potovanju in če ni verjetno, da bi prenašala krilate stegomije ali če dokaže v zadostilo oblastvu luke, v katero je prispela: a) da se je držala ves čas, ko je bivala v luki odhoda, na razdalji najmanj 200 metrov od obljudene kopnine in na toliki razdalji od pontonov, da je zaradi tega prehod stegomij malo verjeten; b) ali da se je v,trenutku odhoda uporabila nanjo učinljiva fumigacija za uničitov komarjev. Člen 3 6. — Na ladje, zakužene z rumeno mrzlico, se uporablja nastopni režim; 1.) zdravniški pregled; 2.) bolniki se izkrcajo in oni, ki so v prvem petdnevnem stadiju bolezni, se izolirajo tako, da se prepreči zakužitev komarjev; 3.) glede ostalih oseb, ki se izkrcajo, se odredi opazovanje ali nadzorstvo, ki pa no sme trajati dlje nego šest dni od trenutka, ko so se izkrcale; 4.) ladja se mora držati na razdalji najmanj 200 m od obljudene kopnine in na toliki razdalji od pontonov, da je prehod stegomij malo verjeten; 5.) na ladji se morajo pokončevati komarji v vseh fazah svojega razvoja, kolikor je mogoče, preden se blago iztovori. Če se izvrši iztovoritev, preden se komarji pokončajo, je treba odrediti glede osebja, uporabljanega za to delo, opazovanje ali nadzorstvo, ki pa no sme trajati dlje nego šest dni od trenutka, ko je prestalo iztovarjati. Člen 3 7. —• Glede ladij, ki so sumne rumene mrzlice, se smejo odrediti ukrepi, določeni pod točkami L), 3.), 4.) in 5.) člena 3G. Če pa je ladja, katere potovanje je trajalo manj kot šest dni, izpolnila pogoje, razloženo pod črkama a) in b) v odstavku člena 35., ki se nanaša na nezakužene ladje, je treba odrediti glede nje samo ukrepe, določene pod točkama 1.) in 3.) člena 36., in fumigacijo. Če je minulo od dne, ko je ladja odplula iz zaku-žene luke, trideset dni in če se ni pojavil na ladji noben primer med potovanjem, se sme dovoliti ladji svobodno občevanje z luko, ko se predhodno fumi-gira, ako se zdi sanitetnemu oblastvu to potrebno. Člen 3 8. —. Nezakuženim ladjam se dovoli svobodno občevanje z luko po izvršenem zdravniškem pregledu. Č 1 e n 3 D. — Ukrepi, določeni v členih 30. in 37., se nanašajo samo na one krajine, kjer obstoje stego-mije; uporabljati jih je, vpoštevaje aktualne klimatske razmero in stegomijski indeks. V ostalih krajinah se uporabljajo v toliki meri. v kolikršni se zdi sanitetnemu oblastvu potrebno. Člen 40. — Zlasti se priporoča kapetanom ladij, ki so pripluli v luko, zakuženo z rumeno mrzlico, naj odrede med potovanjem vse možne ukrepe, da se metodično zasledujejo in pokončujojo komarji in njih ličinke v dostopnih delili ladje, zlasti v shrambah, kuhinjah, kurilnicah, vodnih rezervoar jih in vseh prostorih, posebno prikladnih za zavetišča stegomij. Č. Peg-avica. Člen 41. Glede ladij, na katerih se je pojavil med potovanjem ali na katerih obstoji v trenutku njih prihoda primer pega vice. se smejo odrediti nastopni ukrepi: 1.) zdravniški pregled; 2.) bolniki se morajo takoj izkrcati, izolirati in očistiti uši; 3.) ostali potniki, glede katerih bi bilo verjetno, da so nosilci uši ali da so bili izpostavljeni infekciji, se morajo prav tako očistiti uši in glede njih se smo uvesti nadzorstvo, čigar trajanje se mora točno odrediti, vendar pa ne sme trajati nikoli dlje nego dvanajst dni od dne, ko so se očistili uši; 4.) rabljena posteljnina, perilo, stvari za osebno rabo in ostali predmeti, ki se smatrajo po mnenju sanitetnega oblastva za zakužene, se morajo des-insektizirati; 5.) oni deli ladje, kjer so bivale Oisebe, ki so obolele za pegavieo in ki se smatrajo po mnenju sanitetnega oblastva za zakužene, se morajo desinsekti-zirati. Ladji se takoj dovoli svobodno občevanje z luko. Vsaki vladi gre pravica, odrejati po izkrcanju ukrepe, ki jih smatra za prikladne, da se zavaruje nadzorstvo nad osebami, ki so pripotovale z ladjo, kjer ni bilo pegavice, ki pa so pred manj kot dvanajstimi dnevi odšle iz oblasti, kjer je pegav ica epidemična. D. Osepnice. Č 1 e n 4 2. —- Glede ladij, na katerih se je pojavil med potovanjem ali v trenutku prihoda primer osep-nic, se smejo odrediti nastopni ukrepi: 1.) zdravniški pregled; 2.) bolniki se morajo takoj izkrcati in izolirati; 3.) glede ostalih oseb, o katerih je verjetno, da so bile izpostavljeno infekciji na ladji in ki niso po mnenju sanitetnega oblastva dovolj zaščitene z novo vakcinacijo ali s prejšnjim Obolenjem za asepnicami, se sme odrediti ali vakcinacija ali nadzorstvo ali pa vakcinacija in po njej nadzorstvo, pri čemer je odrediti trajanje nadzorstva po razmerah; vendar pa «e sme trajati nadzorstvo nikoli dlje nego štirinajst dni od dne prihoda; 4.) nedavno rabljena posteljnina, umazano perilo, stvari za osebno rabo in ostali predmeti, ki se smatrajo po mnenju sanitetnega oblastva za nedavno zakužene, se morajo razkužiti; 5.) samo oni deli ladje, kjer so bivale osebe, ki so obolele za osepnicami in ki se smatrajo po mnenju sanitetnega oblastva za zakužene, se morajo razkužiti. Ladji se takoj dovoli svobodno občevanje z luko. Vsaki vladi gre pravica, odrediti po izkrcanju ukrepe, ki jih smatra za prikladne, da se zavaruje nadzorstvo nad osebami, ki niso zaščitene z vakcinacijo in ki so pripotovalo z ladjo, kjer ni bilo osep-nie, ki pa so pred manj kot štirinajstimi dnevi odšle iz oblasti, kjer so osepnice epidemične. Člen 43. — Ladjam, pristajajočim v državah, kjer so razširjene osepnice v obliki epidemije, se priporoča, naj odrejajo’ vse možne varnostne ukrepe, da se zavaruje vakcinacija ali revakcinacija posadke. Prav tako se priporoča vladam, naj razširijo v čim večji meri vakcinacijo in revakcinacijo zlasti v lukah in v obmejnih krajinah. E. Skupne odredbe. Č 1 e n 4 4. Kapetan in ladijski zdravnik morata odgovoriti na vsa vprašanja sanitetnega oblastva o zdravstvenih razmerah na ladji med potovanjem. Če trdita kapetan in zdravnik, da ni bilo po odhodu na ladji ne primera kuge ne kolere ne rumene mrzlice ne pegavice ne osepnic in tudi ne nenavadne smrtnosti med podganami, sme zahtevati sanitetno oblastvo od njiju, naj podasta formalno izjavo ali pa izjavo pod prisego. Člen 45. — Sanitetnemu oblastvu mora biti glede uporabljanja ukrepov, označenih v predhodnih pododdelkih A, B, C, Č in D, do tega, da je na ladji zdravnik in da so se med potovanjem resnično izvršili ukrepi zlasti za pokončevanje podgan. Sanitetna oblastva onih držav, ki bi se jim zdelo primerno, se lahko sporazumejo o tem, da oproste zdravniškega pregleda in drugih ukrepov nezakužene ladje, na katerih posluje zdravnik, specialno pooblaščen od njih države. Člen 4 C>. —- Priporočati je, da pazijo vlade ob postopanju, ki ga je uporabljati na osebe in predmete, prihajajočo iz kakšne države, na ukrepe, ki jih jo odredila ta država za zatiranje nalezljivih bolezni in za preprečevanje, da bi se prenesle, te bolezni v drugo državo. Ladje, prihajajoče iz luk, kjer so izpolnjeni pogoji, označeni v členih 14. in 51., nimajo zgolj na tej podstavi pravico do posebnih ugodnosti v luki svojega prihoda; toda. vlade so zavezujejo, vpošte-vati v največji stopnji ukrepe, ki so se že odredili v teh lukah, tako da se znižajo pri ladjah, prihajajočih iz teh luk, na najmanjšo mero vsi ukrepi, ki jih je treba odrediti v luki prihoda. V ta namen in zato, da se provzročajo plovitvi, trgovini in prometu čim manjše ovire, so priporoča, skleniti posebne sporazume v okviru, določenem v členu 57. te konvencije, vselej, kadar bi bilo v klet,i to koristno. C 1 o n 4 7. — Glede onih ladij, prihajajočih iz za-kužeuo krajine, ki so bile predmet sanitarnih ukrepov uporabljenih v zadostnem obsegu v zadostilo sanitetnega oblastva, se ne uporabijo drugič ti ukrepi ob njih prihodu v novo luko, najsi pripada ali ne pripada ta luka isti državi, toda samo, če se ni dogodil od takrat noben incident, zaradi katerega bi bilo treba uporabiti spredaj določene sanitarne ukrepe in če so priplule v kakšno zakuženo luko, samo zato, da so se založilo z gorivom. Smatrati ni za priplulo v luko ladje, ki je izkrcala, ne da bi bila prišla v dotiko s kopnino, samo potnike in njih prtljago, prav tako pa tudi pismovno pošto ali ki jo samo vkrcala pismovno pošto ali potnike s prtljago ali brez nje, ki niso imeli dotike s to luko ali z zakuženo krajino. Če gre za rumeno mrzlico, se mora držati razen tega ladja, ako je mogoče, najmanj 200 metrov daleč od obljudene kopnine in na toliki razdalji od pontonov, da je prehod stego-mij malo verjeten. Č 1 o n 4 8. — Luško oblastvo, ki uporablja sanitarne ukrepe, izda brezplačno kapetanu ali vsaki drugi prizadeti osebi vselej, kadar se to zahteva, potrdilo, ki navaja podrobno vrsto ukrepov, uporabljeno metodo, dele ladje, ki so bili predmet postopanja, in razloge, zakaj so se ti ukrepi uporabili. Prav tako izdaja brezplačno na zahtevo potnikom, ki so pripotovali z zakuženo ladjo, potrdilo, ki navaja datum njih prihoda in ukrepe, ki so bili uporabljeni nanje in na njih prtljago. V. oddelek. — Ob če odre <1 b c. Č 1 e n 4 9. —. Priporoča se to-le: 1.) zdravstveni patent (patente de sante) naj se izdaja brezplačno v vseh lukah; 2.) pisarniške takse za konzularne vize na podstavi vzajemnosti naj se znižajo tako, da izkazujejo samo stroške za storjeno uslugo; 8.) zdravstveni patent bodi spisan, razen v jeziku države, kjer je bil izdan, vsaj še v enem izmed jezikov, ki ga pozna pomorski svet; 4.) sklenejo naj se po členu 57. te konvencije posebni sporazumi zato, da se postopno odpravijo konzularne vize in zdravstveni patent. Člen 5 0. — Želeti je, da bi bilo število luk, opremljenih z zadostno organizacijo in zadostnimi pripravami za sprejem- ladje, najsi je njeno zdravstveno e ta nje kakršnokoli, za vsako državo v razmerju z važnostjo prometa in plovitve. Dasi gre vladam pravica, dogovoriti organizacijo skupnih sanitetnih postaj, mora vendarle vsaka država opremiti vsaj po eno luko na obali svojega morja z organizacijo in s temi pripravami. Razen tega se priporoča, opremiti vse velike luko za morsko plovitev s pripravami na tak način, da je moči uporabiti tam vsaj na nezakužene ladjo takoj po njih prihodu predpisane sanitarne ukrepe in da jih ni treba pošiljati zategadelj v drugo luko. Vsaka zakužena ali sumna ladja, ki priplove v luko, neopremljeno s pripravami' za njen sprejem, mora kreniti na svojo nevarnost v eno izmed luk, odprtih za ladje njene kategorije. Vlade naznanijo mednarodnemu uradu za javno higieno luke, odprte pri njih za prihod iz luk, v katerih se je pojavila kuga, kolera ali rumena mrzlica, in zlasti luke, odprto za zakužene ali sumne ladje. Člen 51. — Priporoča se, ustanoviti v velikih lukah pomorske plovitve: a) redno luško zdravniško službo in stalno nadzorstvo nad zdravstvenim stanjem ladijskih posadk in luškega prebivalstva; b) material za transport bolnikov in prostore, prikladne za njih izoliranje, prav tako pa tudi za opazovanje suinnih oseb; c) priprave, potrebno za učinljivo desinfekcijo in desinsektizacijo; bakteriološki laboratorij in službo, ki utegne vršiti nujne vakcinacije bodisi zoper osep-nice, bodisi zoper druge bolezni; č) službo za oskrbovanje luke z nesumno pitno vodo in za uporabljanje sistema, ki daje vso možno varnost za odstranjanje odpadkov in nečistote in za izprazni je vanj e rabljene (pokvarjene) vode; d) strokovno in zadostno osebje in potrebno opremo za deratizacijo ladij, ladjedelnic, dokov in skladišč; e) stalno organizacijo za izsledovanje in pregledovanje podgan. Prav tako je priporočati, da so skladišča in doki v mejah možnosti «rat-proof» in da je luško omrežje kanalov za odtekanje nečistote ločeno, od mestnega omrežja. Člen 5 2. Vlado hočejo opuščati vsak zdravniški pregled ladij, ki plovejo po njih teritorialnih vodah1 ter no prihajajo v luko ali no pristajajo k obalam njih dotičnih držav. Če bi priplula ladja iz kakršnegakoli razloga v kakšno lutko ali pristala k obali, jo treba uporabiti nanjo v mejah mednarodnih konvencij zakone in sanitarne pravilnike one države, ki ji pripada ta luka ali ta obala. Člen 5 3. •—- Posebni ukrepi »e smejo predpisati glede vsake ladje z izjemoma slabimi higienskimi pogoji, takimi, da se pospešuje razširjanje bolezni, o katerih govori ta konvencija, zlasti pa glede natrpanih ladij. Člen 5 4. —• Vsaki ladji, ki se neče pokoriti obveznostim, naloženim od luškega oblastva po odredbah te konvencije, je na izvolji, da se vrne na široko morjo. Vendar pa se ji sme dovoliti, da izkrca svoje blago, če se izolira in če se odrede glede blaga ukrepi, določeni v II. oddelku II. poglavja te konvencije. Prav tako so ji sme dovoliti, da izkrca potnike, ki to zahtevajo, če pristanejo na ukrepe, predpisane od sanitetnega oblastva. Tudi smo ladja, če ostane izolirana, vkrcati gorivo, živila in vodo. 1 Izraz ^teritorialne vode» je umeti v striktno pravnem zmislu; z njim niso obseženi prekopi: Sueški, Panamski in Kielski. člen 55. — Vsaka vlada se zavezuje, imeti samo eno sanitetno tarifo, ki se mora objaviti in katere takse morajo biti zmerne. Ta tarifa se uporablja v lukah na vse ladje, ne glede na to, ali plovejo pod domačo ali pod tujo zastavo, in na inozemske državljane ob istih pogojih kakor za domorodce. člen 5 6. — Ladje, ki opravljajo mednarodno obrežno plovitev (kabotažo), iso predmet specialnega režima, ki ga je ustanoviti s skupnim sporazumom med prizadetimi državami. Vendar pa se smejo uporabljati odredbe člena 28. te konvencijo nanje v vseh primerih. člen 57. — Glede na svoje posebne razmero in zato, da bi bilo uporabljanje sanitarnih ukrepov, določenih s to konvencijo, čim učinljivejše in združeno s čim manjšimi ovirami, smejo sklepati vlade med seboj posebne sporazume. Besedila teh sporazumov se morajo priobčiti mednarodnemu uradu za javno higieno. VI. oddelek. — Uk r e p i n a suhi h m e j a h. -Želo z niški potniki. — O b m e j n i p asov i. — H e č n a p o t a. Člen 58. — Na suhih mejah so ne sme ustanoviti opazovanje. Samo osebe, ki kažejo simptome bolezni, o katerih govori ta konvencija, se smejo pridržati na mejah. To načelo ne izključuje pravice vsake poedine države, da sme po pokazani potrebi zapreti del svojih mej. Označiti je treba kraje, pri katerih se obmejni promet izključno dovoljuje; v tem primeru je ustanoviti na tako označenih krajih predpisno opremljene sanitetne postaje. Ti ukrepi so morajo takoj priobčiti prizadeti sosednji državi. Vkljub odredbam tega člena so sinejo pridržati na suhih mejah na opazovanju, ki .ne sme trajati dlje nego sedem dni od dne prihoda, osebe, ki so bile v dotiki z bolnikom, obolelim za pljučno kugo. Glede oseb, ki so bile v dotiki z bolnikom, obolelim za pegavico, so sme odrediti depedikulacija. C 1 e n 5!). — Važno je, podrediti v vlakih, ki prihajajo iz zakužene oblasti, potnike spotoma glede njih zdravstvenega stanja nadzorstvu železniškega - osebja. Zdravniška intervencija se omejuje ma pregled potnikov kakor tudi na oskrbo, ki jo je treba dni bolnikom in, če je treba, osebam iz njih okolice. Če se ta pregled vrši, se mora izvršiti kolikor mogoče skupno s carinskim pregledom, tako da so pridržo potniki čim krajši čas. Č 1 o n 6 0. — Železniška vozila, občujoča v državah, kjer obstoji rumena mrzlica, morajo biti tako urejena, da dajo čim manj možnosti za prenašanje stegoinij. Člen 61. — Čim prispejo potniki, prihajajoči iz oblasti, ki je v razmerah, navedenih v drugem odstavku člena 10. te konvencije, na namembni kraj, je treba odrediti glede njih nadzorstvo, (ki ne traja od dne prihoda dljo nego šest dni, če gre za kugo, pet dni, če gve za kolero, šest dni, če gre za rumeno mrzlico, dvanajst dni, če gre za pegavico, ali štirinajst dni, če gre za osepnice. Č 1 en 62. — Ne glede na predhodne odredbe, si pridržujejo vlade pravico, odrejati v izjemnih primerih glede bolezni, o katerih govori ta konvencija, posebne ukrepe zoper izvestne kategorije oseb, ni ne < 1 a j o zadostne sanitarne garancije, zlasti zoper osebe, ki potujejo ali* prestopajo mejo v skupinah. Odredb tega odstavka ni uporabljati na izseljence, s pridržkom odredb člena 21. Ti ukrepi smejo obsezati ustanovitev sanitetnih postaj na meji, opremljenih na tak način, da je moči zavarovati nadzorstvo in eventualno opazovanje oseb, za katere gre, prav tako pa tudi zdravniški pregled, desinfekcijo, desinsektizacijo in vakcinacijo. Ti izjemni ukrepi bi morali biti. kolikor je mogoče. predmet osebnih sporazumov med sosednjimi državami. člen 6 3. — Vozil, odrejenih za prevoz potnikov, pošte in potniške prtljage, nadalje vagonov za blago, ni pridrževati na moji. Če pa je kakšno izmed teh vozil zakuženo ali če jo bil v njem bolnik, obolel za kugo, kolero, pegavico ali osepnicami, se mora vozilo pridržati, kolikor jo treba, da se odrede zanje profilaktični ukrepi, indicirani za dotični primer. Člen 6 4. — Ukrepi glede prehajanja železniškega in poštnega osebja čez mejo spadajo v resort prizadetih administracij. Kombinirajo se tako, da no ovirajo službe. Člen 65. — Ureditev obmejnega prometa in vprašanj, ki so v zvezi s tem prometom, se prepušča posebnim sporazumom med sosednjimi državami po odredbah tp konvencije. Člen 66. — Vladam obrežnih držav gre pravica, odrediti s posebnimi sporazumi sanitarni režim za jezera in za rečna pota. II. DEL. Specialne odredbe za Sueški prekop in za države, ki meje obenj. I. oddelek. — Ukrepi glede navadnih ladij, prihajajočih od s e v d r a iz z a k u -Ženih luk. ki se pojavijo ob vhodu v Sueški prekop ali v egiptovskih 1 uk a h. člen 67. — Navadnim n e z a k u ž e n i m ladjam, ki prihajajo iz luke, napadene od kuge ali kolere in ležeče v Evropi ali v kotlini Sredozemskega ali Črnega morja, in ki se javijo za prehod skozi Sueški prekop, se dovoli prehod pod karanteno, Člen 68. — Navadne n o zakužene ladje, ki hočejo pristati k obali v Egiptu, se smejo ustaviti v Aleksandriji ali v Port-Saidu. Če se je pojavila v luki odhoda kuga, je treba uporabiti člen 27. Če se je pojavila v luki Odhoda kolera, se mora uporabiti člen 33. Luško sanitetno oblastvo sitie nadomestiti nadzorstvo z opazovanjem bodisi na ladji sami. bodisi na karantenski postaji. — 7 5 ti — člen 09. — Ukrepe glede zakuženih ali suinni h ladij, ki prihajajo iz luke, napadene od kugo ali kolere in ležeče v Evropi ali na obalah Sredozemskega ali črnoga morja, in ki žele pristati v eni izmed egiptovskih luk ali pluti skozi Sueški prekop, odredi egiptovski pomorski in karantenski sanitetni svet po odredbah te konvencije. Člen 7 0. — Pravilnik, ki ga je izdal egiptovski pomorski in karantenski sanitetni svet, se mora v čim krajšem roku revidirati, da se prilagodi odredbam te konvencije. Da postane izvršen, ga morajo usvojiti one države, ki so zastopane v omenjenem svetu. Z njim se odredi režim, ki ga je naložiti ladjam, potnikom in blagu. Z njim je treba določiti najmanjše število zdravnikov, ki mora hiti prideljeno vsaki postaji, prav tako pa tudi rekrutiranje, prejemke in pristojnosti teh zdravnikov in vseh uradnikov, ki jim je naloga, zavarovati pod oblastjo egiptovskega pomorskega in karantenskega sanitetnega sveta nadziranje in izvrševanje protilaktičnih ukrepov. Te zdravnike in uradnike označi egiptovski vladi egiptovski pomorski in karantenski sanitetni svet po svojem predsedniku. II. oddelek. — Ukrepi v Rdečem morju. A. Ukrepi glodo navadnih ladij, prihajajočih od juga, ki se pojavijo v lukah Rdečega morja ali so na poti v Sredozemsko morje. Člen 7 1. —• Nezavisno od občih odredb I. dela o klasifikaciji in režimu zakuženih, sumnih ali ne-zakuženih ladij, se morajo uporabljati posebni predpisi, navedeni v naslednjih členih, na navadne ladje, ki prihajajo od juga ter plovejo v Rdeče morje. člen 72. —. Nezakužene ladje. -— Ne-zakužene ladje smejo pluti skozi Sueški prekop pod karanteno. Ako mora pristati ladja k obali v Egiptu: a) če se je pojavila v luki odhoda 'kuga. je morala potovati ladja popolnih šest dni; drugače se odredi glede potnikov, ki se izkrcajo, in posadko nadzorstvo do konca teh šestih dni. Operacije vtovarjanja in iztovarjanja se dovolijo, pri čemer je vpoštevati, česar je treba, da se ne izkrcajo podgane; b) če se je pojavila v luki odhoda kolera, sme dobiti ladja dopustilo za -svobodno občevanje z luko, toda glede vsakega potnika ali člana posadke se odredi, če ni minilo pet popolnih dni od dne odhoda iz zakužene luke, nadzorstvo do izteka tega roka. Luško sanitetno oblastvo sme nadomestiti vselej, kadar se mu zdi to potrebno, nadzorstvo z opazovanjem bodisi na ladji sami, bodisi mi karantenski postaji V vseh primerih sme izvršiti bakteriološke preglede, ki se mu zde potrebni. Člen 73. — S u m n e ladje. — Ladjam, ki imajo zdravnika, se smo dovoliti, če smatra sani-totno oblastvo. da dajo zadostne garancije, vožnja skozi Sueški prekop pod karanteno, ob pogojih pravilnika, o katerem govori člen 70. Ako mora pristati ladja k obali v Egiptu: a) če gr« za kugo, se morajo uporabiti ukrepi iz člena 20., toda nadzorstvo se sme nadomestiti z opazovanjem; b) če gre za kolero, se morajo uporabiti ukrepi iz člena 31. z istim pridržikom glede nadomestitve nadzorstva z opazovanjem. člen 74. — Zakužene ladje. —-a) K u g a. — Uporabiti se morajo ukrepi, predpisani v členu 25. Če preti nevarnost infekcije, se sme odrediti ladji, naj se zasidra pri Mojzesovih studencih ali na drugem kraju, ki ga označi luško sanitetno oblastvo. Vožnja pod karanteno se smo dovoliti, preden izteče predpisani šestdnevni rok, če se zdi luškemu sanitetnemu oblastvu to mogoče. b) K o 1 e r a. — Uporabiti se morajo ukrepi, predpisani v členu 30. Ladji se sme odrediti, naj se zasidra pri Mojzesovih studencih ali pa na drugem kraj u; če gre za težko epidemijo na bulji, je dopustno, zavrniti ladjo do El-Tora, da se omogoči vakcinacija in. če je treba, zdravljenje bolnikov. Ladji ni dati dopustila za vožnjo skozi Sueški prekop, dokler se sanitetna oblastva no prepričajo, da niso*potniki in posadka več nevarni. B. Ukrepi glede navadnih ladij, prihajajočih iz zakuženih luk Hedžasa, ob času romanja (hadžiluka). Č 1 e n 7 5. — Ob času romanja v Meko, če bosni kuga ali kolera v Hedžasu, so uvrščajo ladje, prihajajoče iz Hedžasa ali iz kateregakoli drugega dela arabske obale ob Rdečem morju, v kategorijo navadnih sumnih ladij, če niso tam vkrcavale romarjev (hadžij) ali podobnih skupin in če ni bilo med potovanjem na njih nobenega sumnega primera. Glede njih je odrejati preventivne ukrepe in postopanje, ki velja za take ladje. Če so namenjene v Egipt, se sme uvesti glede njih od dne vkrcanja v sanitetni ustanovi, ki jo odredi egiptovski pomorski in karantenski sanitetni svet, petdnevno opazovanje za kolero, šestdnevno pa za kugo. Razen tega se odrede glede njih vsi ukrepi, predpisani za sumne ladje (desinfekcija itd.); dopustilo za svobodno občevanje z luko dobe šele po ugodnem zdravniškem pregledu. Dogovorjeno je, da se sme uvesti za ladje, na katerih jo bilo med potovanjem kaj sumnih primerov, opazovanje pri Mojzesovih studencih, ki traja pet dni za kolero, šest dni pa za kugo. 111. oddelek. — Organizacija nadzorstva. Člen 76. — Zdravniški pregled, določen s pravilniki za vsako ladjo, ki prispe v Suez, se sme vršiti tudi ponoči na ladjah, ki so prijavijo za vožnjo skozi prekop, če so te ladje razsvetljene z električno lučjo, kakor tudi vselej, kadar se luško sanitetno oblastvo prepriča, da je stanje razsvetljave zadovoljivo. Sanitetni straži je naloženo, zavarovati nadzorstvo in izvrševanje protilaktičnih ukrepov, ki so uporabljajo v Sueškem prekopu in v karantenskih ustanovah. Stražniki imajo značaj agentov državnega oblastva s pravico rekvizicije, če se prekršijo sanitetni predpisi. IV. oddelek. — Vožnja skozi Sueški prekop pod karanten o. Člen 77. — Sanitetno oblastvo sueške luke daje dopustila za vožnjo pod karanteno. O teni se takoj obvesti egiptovski pomorski in karantenski sanitetni svet. V dvournih (sumnih) primerih odloča ta svet. 'Člen 78. — Čim se da dopustilo, določeno v predhodnem členu, se pošljejo telegrami oblastvom ono luko, ki jo označi kapetan za svoje prvo prihodnje pristajališče, prav tako pa tudi luko končne namembe. Ti telegrami se odpravijo ob stroških ladje. Člen 79. — Vsaka država predpiše kazenske odredbe zoper ladje, ki bi zapustile prevoženo smer, označeno ml kapetana, ter bi priplule brezpravno v eno izmed luk na ozemlju te države. Izvzeti so primeri višje sile in zasilne pristaje. Člen 80. — Ob izpraševanju mora kapetan izjaviti, ali ima na svoji ladji kaj kurjačev domačinov ali kakršnihkoli služiteljev s plačo, ki niso vpisani v seznamek posadke ali v vpisnik, ustanovljen v ta namen. Nastopna vprašanja se dajo zlasti kapetanom vseh onih ladij, ki se pojavijo v Suezu, prihajajoče od juga. Na ta vprašanja odgovarjajo pod prisego ali s formalno deklaracijo: «Ali imate kaj pomožnega osebja: kurjačev ali drugih služiteljev, ki niso vpisani v seznamek posadke ali v posebni vpisnik? Katere narodnosti so? Kje sto jih vkrcali?* Sanitetni zdravniki se morajo uveriti o prisotnosti tega pomožnega osebja; če ugotove, da nekaterih teh oseb ni, morajo skrbno dognati vzroke, zakaj jih ni. Člen 8 1. — Na ladjo pridejo najmanj en sanitetni uradnik in dva sanitetna slražnika. Spremljati morajo ladjo do Port-Saida. Njih dolžnost je, preprečevati komunikacije in skrbeti za izvrševanje ukrepov, predpisanih za vožnjo skozi prekop. Č 1 e n 8 2. — Na vožnji skozi prekop jo prepovedano vsalko vkrcavanje ali izkrcavanje in vsako pre-krcavanjo potnikov ali blaga. Vendar pa se smejo potniki pod karanteno vkrcati v Suezu ali v Port-Saidu. Člen 83. — Ladje, ki plovejo pod karanteno, morajo izvršiti potovanje od Sueza do Port-Saida ali obratno brez garaže.1 Če ladja nasede ali če je garaža neizogibna, izvrši potrebne operacije ladijsko osebje, 'ki pa se mora izogibati vsake dotike z osebjem Družbe Sueškega prekopa. Člen 8 4. — Vojaški transporti, ki se vršo s sumnimi ali zakuženimi ladjami, plovečimi pod ka- 1 V plovitvi pomeni »garage* pristajanje ladje na mestu, primernem za križarjenje, da jo dovolj prostora za prehod druge ladje. ranteno, morajo voziti skozi prekop samo podnevi. Če morajo prebiti noč v prekopu, se zasidrajo v jezeru Timsahu ali v Velikem jezeru. Člen 85. —• Ladjam, ki plovejo pod karanteno, je prepovedano, ostajati v luki Port-Saida, izvzemši primere, navedene v členih 82. in 86. Operacijo za zalaganje z živili se morajo izvršiti z ladijskimi sredstvi. Osebe, uporabljene za vtovarjanje, ali vse ostale osebe, ki bi prišle na ladjo, se izolirajo na karantenskem pontonu. Glede njih jo treba odrediti predpisane ukrepe. Člen 86. — Če morajo ladje, ploveče pod karanteno, neizogibno vzeti premog ali petrolej v Suezu ali v Port-Saidu, morajo izvršiti te operacije ob potrebnih garancijah glede izoliranja in sanitetnega nadzorstva, ki jih odredi egiptovski pomorski in karantenski sanitetni svet. Pri ladjah, na katerih je možno, učinljivo nadzirati vtovarjanje premoga in se izogniti vsake dotike z osebami na ladji, smejo vtovarjati premog luški delavci. Ponoči mora biti mesto, kjer se vrši to delo, učinljivo razsvetljeno z električno lučjo. Člen 8 7. — Piloti, elektriki, agenti Družbe Sueškega prekopa in sanitetni stražniki morajo oditi z ladje v Port-Saidu zunaj luke med (luškimi) nasipi in od tam so spremijo direktno na karantenski pou-ton, kjer se odrede glede njih ukrepi, spoznani za potrebne. Člen 88. —< Spodaj označene vojne ladje uživajo na vožnji skozi Sueški prekop ugodnosti po nastopnih odredbah: Karantensko oblastvo jih prizna za nezakužene,-če predlože potrdilo, izdano od ladijskih zdravnikov s komandantovim sopodpisom, s katerim se posve-dočuje poti prisego ali v obliki formalne deklaracije; a) da ni bilo no v trenutku odhoda ne med potovanjem na ladji nobenega primera kuge ali kolere; b) tla so se najmanj dvanajst ur pred prihodom v egiptovsko lutko kar najskrbneje preglodale vse. osebe, brez izjeme, ki so na ladji, in o svojih agentih, da se izvrši zdravniški pregled na vojnih ladjah vselej, kadar se mu zdi to potrebno. Glede sumnih ali zakuženih ladij se uporabljajo veljavni predpisi. Za vojne ladje se smatrajo samo bojne edinice. Transportne ladje, bolniške ladje spadajo v kategorijo navadnih ladij. Č 1 e n 8 9. — Egiptovski pomorski in karantenski sanitetni svet je upravičen, organizirati tranzit pismovne pošte in navadnih potnikov, prihajajočih iz zakuženih držav, čez egiptovsko ozemlje po železnici v karantenskih vlakih. V. oddelek. — Sanitarni režim, ki »a jo uporabljati 11 a P e r z i j s k i z a 1 i v. Člen 90. — Sanitarni režim, ki izvira iz 1. dela te konvencije, uporabljajo, kar se tiče plovitve v Perzijskem zalivu, luška sanitetna oblastva tako ob odhodu kakor tudi ob prihodu. III. DEL. Posebne odredbe o romanjih. I. p o g 1 a v j e. Obči predpisi. (5 1 en 9 1. — Na osebo in na predmete, ki so namenjeni v Hedžas ali v kraljevino Irak in ki se morajo vkrcati na romarsko ladjo, je uporabljati odredbe člena 13. celo takrat, kadar je luka, kjer se vkrcajo, nezakužena. C len 9 2. — Če so so pojavili v luki primeri kuge. kolere ali druge epidemične bolezni, se vrši vkrcavanje na romarske ladje šele, ko se je odredilo glede oseb. združenih v skupine, opazovanje, iz katerega »e je možno prepričati, da ni kakšna teh oseb okužena s temi boleznimi. Dogovorjeno je, da sme vpoštevati za izvrševanje tega ukrepa vsaka vlada krajevne razmere in možnosti. Če gre za kolero, je treba odrediti glede oseb, ki pristanejo na vakcinacijo, katero izvrši zdravnik sanitetnega oblastva na licu mesta, samo zdravniški pregled v trenutku vakcinacije. Te osebe so oproščene opazovanja, določenega ,s tem členom. Člen 9 3. — Romarji morajo biti opremljeni z vozovnico za odhod in za povratek ali pa morajo založiti zadostno vsoto za povratek; če razmere to dopuščajo, morajo dokazati, da imajo dovolj sredstev za dov.ršitev romanja. C I e n 9 4. — Samo ladje z mehanskim motorjem (pogonom) smejo opravljati prekmorski prevoz1 romarjev. Člen 9 5. — Romarske ladje, ki opravljajo obrežno plovitev (kabotažo) v Rdečem morju in so namenjene kratkotrajnim prevozom, imenovanim «kabotažna potovanja*, so podrejene predpisom, ki jih obseza posebni pravilnik, objavljen od egiptovskega pomorskega in karantenskega sanitetnega sveta. člen 9 6. — Za romarsko ladjo sc ne smatra ladja, ki vkrcava poleg navadnih potnikov, med katerimi smejo biti tudi romarji iz višjih razredov, romarje v manjšem razmerju kot eh romar na sto ton celotne prostornine. Ta izjema se nanaša samo na ladjo; za romarje iz kateregakoli razreda, vkrcane na takp ladjo, pa veljajo vsi ukrepi, predpisani gJedo njih v tej konvenciji. 1 V originalu: au long cours dolga vožnja, t. j. prekmorska plovitev, da se loči od obrežne plovitve ali kabotaže. Č I (> n 9 7. — Po izboru sanitetnega oblastva mora plačati ali kapetan ali pa agentura plovitvene družbe skupni znesek sanitetnih taks, ki se zahtevajo od romarjev. Te takse morajo biti vštete v ceni vozovnice. Člen 9 8. —> Kolikor se da to izvesti, ne smejo imeti romarji, ki se izkrcavajo - ali vkrcavajo, na sanitetnih postajah nobene medsebojne dotike na izkrcevališčih. Izkrcani romarji sr: morajo-porazdeliti za taborjenje v kolikor mogoče maloštevilnih skupinah. " Treba jim jo dati dobro pitno vodo bodisi da se dobiva taka voda na licu mesta, bodisi z destilacijo. Č 1 011 99. — čo se zdi sanitetnemu oblasten potrebno, se uničijo živila, ki jih nosijo romarji s seboj. II. ]) o g 1 a v j e. Romarske ladje. — Sanitarne instalacije. I. oddelek. — Obča ureditev 1 a d i j. Člen 1 0 0. — Ladja mora imeti možnost, nastaniti romarje v podpalubju. Razen prostora, pridržanega za posadko, se mora dati vsaki osebi katerekoli starosti na razpolago površina D50 m-, t. j. 16 angleških kvadratnih čevljev, z višino podpalubja najmanj 1-80 m, t. j. okoli 6 angleških čevljev. Prepovedano je, nastanjevati romarje pod prvim podpalubjem, ki je pod plovno črto (črto, do katere ladja gazi vodo). Zagotovljena mora biti učinljiva ventilacija, ki se mora dopolniti pod prvim podpalubjem z mehansko ventilacijo. Razen površine, tako pridržane za romarje, se mora pustiti na zgornji palubi (na krovu ladje) za vsako osebo kolikršnekoli starosti prosta površina najmanj 0-56 m-, t. j. okoli šest angleških kvadratnih čevljev, poleg one površino, ki se mora pridržat i na omenjeni zgornji palubi (krovu ladje) za razložite bolnice, za posadko, za prhe, za latrine in za mesta, določena za službo. Člen 10 1. — Na krovu morajo biti prostori, ki ui moči videti vanje, in med njimi zadostno število za izključno rabo žensk. V teh prostorih morajo biti položene vodovodne cevi pod pritiskom, opremljene s pipami ali prhami, tako da dajo morsko vodo zdržema za potrebe romarjev eelio takrat, kadar je ladja zasidrana. Na vsakih sto romarjev ali na ulomek stotine mora biti po ena pipa ali prha. člen 1 02. — Ladja mora imeti razen stranišč za rabo posadke latrine, ki se izpirajo z vodo ali pa so opremljene s pipami. Odrediti se morajo tudi latrine za izključno rano žensk. Na vsakih sto romarjev ali na ulomek stotine morata biti po dve latrini. Na dnu ladje si' stranišča ne smejo napravljati. Člen 10 3. Ladja mora imeti dva prostora, odrejena za osebno kuhinjo romarjev. Čl on 10 4. ■— Za nastanjevanje bolnikov morajo biti pridržani bolnični prostori, ki dajo dobre pogoje varnosti in zdravatvenosti. Ti prostori morajo iiiti na zgornji palubi (na krovu), razen če se da napraviti po mnenju sanitetnega oblastva prav taka higienska ureditev kje drugje. Ti prostori morajo biti tako urejeni, da je moči, kakršna jo pač bolezen, izolirati osebe, obolele za kužno boleznijo, in osebe, ki so bilo v dotiki s temi bolniki. Bolnice, vštevši razložile bolnice, morajo biti zadosti prostorne, da lahko sprejmejo štiri odstotke romarjev, pri čemer se računi ulomek stotino za celo stotino, in sicer tako, da spada na vsako osebo površina 3 m-, t. j. okoli 32 angleških čevljev. ■ Bolnice morajo imeti svoje posebne latrine. Člen 10 o. — Vsaka ladja it i o ra imeti zdravila, razkužila in predmete, potrebne za oskrbovanje bolnikov. Pravilniki, ki jih predpiše vsaka vlada za to vrsto ladij, morajo odrediti naravo in količino zdravil. Poleg tega mora biti opremljena vsaka ladja s potrebnimi sredstvi (seruiTii) za imuniziran je, zlasti pa z vakcino za kolero in za osepnice. Oskrba in zdravila se dajo romarjem brezplačno. Člen 1 0 0. — Na vsaki ladji, ki vkrcava romarje, mora biti en predpisno diplomiran zdravnik, priznan od vlade one države, v kateri je prva luka. kjer so se romarji vkrcali na romanje. Ciin preseže število romarjev na ladji število tisoč, so mora vkrcati še en zdravnik z istimi pogoji. Člen 1 0 7. — Kapetan mora poskrbeti, da se nabijejo na mestu, vidnem in dostopnem za interesente, objave, sestavljene v glavnih jezikih držav, kjer stanujejo romarji, ki jih je vkrcati; v teh objavah je treba označiti: 1.) namembo ladjo; 2.) ceno vozovnic; 3.) dnevni obrok vode in živil, ki :se daje vsakemu romarju po predpisih izvorne države; 4.) cenovnih živil, ki niso obsežena z dnevnim obrokom in ki se morajo plačevati posebe. č len 1 0 8. Velika prtljaga romarjev se mora registrirati in numerirati. Romarji smejo obdržati pri sebi samo one predmete, ki so jim neizogibno potrebni. Pravilniki, ki jih predpisuje vsaka vlada za svoje ladje, odrejajo naravo, količino in velikost teh predmetov. Člen 109. — Izpiski iz predpisov 1. poglavja, 11. poglavja (1.. II. in 111. oddelek), nadalje iz 111. poglavja tega dela v obliki pravilnika, sestavljenega v jeziku narodnosti dotične ladje kakor tudi v glavnih jezikih držav, kjer stanujejo romarji, ki jih je vkrcati, se morajo nabiti na vidnem in dostopnem 'mestu na vsaki palubi in na vsakem podpalubju vsake romarske ladje. U. oddelek. — Ukrepi, ki sc morajo odrejati pr e <1 o d h o d o m. Č len 11 0. - Kapetan ali. če tega ni, lastnik ali agent vsake romarske ladje mora prijaviti naj-kesnejo v treh dneh pred odhodom pristojnemu ob-lastvu v luki odhoda, da namerja vkrcati romarje. V lukah, v katero priplove ladja spotoma, mora podati kapetan ali, če tega ni, lastnik ali agent vsake romarske ladje, tako prijavo dvanajst ur pred odhodom ladje. V tej prijavi je treba označiti dan na-merjanega odhoda in namembo ladje. Člen 111. — Po prijavi, predpisani s predhodnim členom, odredi pristojna oblastvo ob kapetanovih stroških inšpekcijo in izmeritev ladje. Če kapetan že ima potrdilo o izmeritvi. izdano od pristojnega oblastva njegove države, se izvrši samo inšpekcija, razen če se pojavi sum, da se omenjena listina več ne ujema s sedanjim stanjem ladje. člen 112. — Pristojno oblastvo da romarski ladji dovolilo za odhod šele, ko se je predhodno uverilo: a) da je ladja spravljena v popolnoma čisto stanje in po potrebi razkužena; b) da ladja spričo svojega stanja lahko brez nevarnosti nastopi potovanje, da je opremljena s potrebnimi instalacijami in aparati, ki ji omogočujejo, odoleti nevarnostim brodoloma, nezgode ali požara, zlasti pa da jo opremljena z oddajnim in sprejemnim aparatom za brezžično telegrafijo, ki funkcionira ne-zavisno od centralnega stroja, da je opremljena z zadostnim številom reševalnih priprav; razen tega, da je dobro opremljena, dobro urejena, da se dobro zrači, da je opremljena z dovolj gostimi in prostranimi šatori za varno bivanje na krovu in da ni na ladji ničesar, kar bi škodovalo ali bi utegnilo škodovati zdravju ali varnosti potnikov; c) da ima ladja poleg provianta za ladjo in za posadko v prikladnih shrambah živila in gorivo dobre kakovosti in v zadostni količini za vse romarje in za ves čas potovanja; č) tla jo vkrcana pitna voda dobro kakovosti; da je njena zaloga zadostna; da so rezervoarji za pitno vodo na ladjah zavarovani zoper kakršnokoli nečisto to in tako zaprti, da se more črpati voda samo skozi pijte ali s črpalkami. Aparati za razdajanje vode, zvani *sesaJjke», so absolutno prepovedani; d) da ima ladja destilacijski aparat, -ki daje najmanj pet litrov vode na vsako glavo in na dan za vse vkrcane osebe s posadko vred; e) da ima ladja parilnico za razkuževanje, katere varnost in učinljivost jo ugotovilo sanitetno oblastvo one luke, kjer so se romarji vkrcali; f) da je med jtosadko diplomiran 'zdravnik, čim boljši poznavalec pomorske sanitete in eksotične patologije, ki mora biti priznan od vlade prve luke, kjer so se romarji vkrcali na romanje, in da ima ladja zdravila po členu 10.').: g) tla ni na krovu ladje ne blaga ne strčečih predmetov; h) da je razpored na ladji tak, da se morejo izvrševati ukrepi, predpisan i v spodaj navedenem lil. oddelku. Č 1 en 1 1 3. — Kapetan ne sine kreniti na pot. dokler nima v rokah: 1.) liste, vidirane od .pristojnega oblastva. v kateri so označena imena in spol vkrcanih romarjev in skujmo število romarjev, ki jih smo vkrcati; 2.) listine, ki navaja ime, narodnost in tonažo ladje, kapetanovo ime, zdravnikovo ime, točno število vkrcanih oseb (posadka, romarji in ostali potniki), vrsto tovora, kraj odhoda. Pristojno oblastvo označi v omenjeni listini, ali jo predpisno število romarjev polno ali ne; če ni polno, mora označiti tudi dopolnilno Število potnikov, ;ki jih sme vkrcati ladja v prihodnjih lukah, kamor priplove. III. oddelek. —i Ukrepi, ki se morajo odrejati med potovanje m. C 1 e 11 114. — Paluba (krov), odrejena za romarje, mora biti prosta strčečih predmetov; podnevi in ponoči mora biti pridržana za vkrcane osebe ter se jim mora dajati brezplačno na razpolago. C1 e n 115. — Vsak dan se morajo podpalubja skrbno očistiti in odrgniti s peskom v času, ko so romarji na krovu (zgornji palubi). Člen 116. — Latrine, določene za potnike, kakor tudi latrine za posadko se morajo vzdrževati čiste, snažiti in desinficirati trikrat na dan, če pa je treba, tudi po večkrat. Č l.e n 117. — Izmetki in sekreeije oseb, ki kažejo simptome kuge ali kolere, griže ali druge bolezni, zbog katere ne morejo rabiti bolničnih latrin, se morajo zbirati v. posode, ki imajo desinfekcijsko raztopino. Te posode se izpraznjujejo v bolnične latrine, ki se morajo vestno razkužiti vselej, Iko so se materije vrgle vanje. Člen 118. — Posteljnina, odeje, oblačila, kar jih je bilo v dotiki z bolniki, omenjenimi v predhodnem členu, se morajo takoj razkužiti. Izvrševanje tega predpisa se priporoča zlasti glede oblačil oseb, ki so se približale omenjenim bolnikom in ki so se utegnile zamazati. Oni predmeti izmed spredaj navedenih, 'ki nimajo vrednosti, se morajo vreči v morje, če ni ladja v luki ali prekopu, ali pa sežgati. Ostali predmeti se morajo razkužiti po skrbi ladijskega zdravnika. Člen 119. —• Prostori, omenjeni v členu 104., kjer bivajo bolniki, se morajo skrbno in redno čistiti in razkuževati. Člen 120. — Količina pitne vode, ki m da vsak dan brezplačno na razpolago vsakemu romarju kollkršnekoli starosti, mora znašati najmanj pet litrov. Č len 121, — Če nastane sum o kakovosti pitno vode ali o možnosti, da utegne biti zakužena, bodisi po izvoru, bodisi med potovanjem, so mora voda skuhati ali kako drugače sterilizirati, kapetan pa jo mora razliti v morje v prvi luki, v katero priplove, ali kjer se more založiti z boljšo vodo. To vodo sme vkrcati šele, ko so rezervoarji razkuženi. Člen 122. — Zdravnik pregleduje romarje, neguje Ijolnike in skrbi, da se na ladji izpolnjujejo higienski predpisi. Zlasti so njegove dolžnosti te-le: 1.) uveriti .se mora, da so živila, ki se razdajajo romarjem, dobre kakovosti, da se njih količina uje- ma s prevzeto obveznostjo, da so pripravljena, kakor je treba; 2.) uveriti se mora, da se vpoštevajo predpisi člena 120. o oskrbovanju z vodo; 3.) če se pojavi sum o kakovosti pitno vode, mora kapetana pismeno opozoriti na- predpise člena 121.; 4.) uveriti se mora, da se vzdržuje ladja stalno v čistem stanju in zlasti, da so po predpisih člena 116. latrine čiste; 5.) uveriti so mora, da so vzdržujejo stanišča romarjev čista in da se po členu 119. razkužijo, če se pojavi nalezljiva bolezen; 6.) voditi mora dnevnik o vseh sanitarnih dogodkih med potovanjem ter ga predložiti na zahtevo pristojnemu oblastvu luk, v katere priplove ladja spotoma, kakor tudi oblastvu namembne luke. Člen 12 3. — Samo osebe, ki jim j« naročeno, oskrbovati bolnike, obolele za kugo, kolero ali drugo nalezljivo boleznijo, smejo prihajati k njim; ne smejo pa imeti dotike z ostalimi -vkrcanimi osebami. Člen 124. — če kdo med potovanjem umre, mora vpisati kapetan ta primer poleg umrlečevega imena v listo, vidirano od pristojnega oblastva v luki odhoda, in vpisati poleg tega v svojo ladijsko knjigo ime umrle osebe, nje starost, pokolenje, domnevni vzrok smrti po zdravniškem izpričevala in dan smrti. Če umre kdo za nalezljivo boleznijo, jo treba zaviti truplo v mrtvaško rjuho, namočeno z dezinfekcijsko raztopino, potem pa ga vreči v morje. Člen 125. — Kapetan mora skrbeti, da se vpišejo v ladijsko knjigo vse profilaktične operacije, izvršene med potovanjem. To knjigo mora pokazati na zahtevo pristojnemu oblastvu luk, v katere priplove spotoma, kakor tudi oblastvu namembne luke. V vsaki luki, v katero priplove spotoma, mora dati kapetan listo, sestavljeno po predpisu člena 113., vidirati od pristojnega oblastva. Če se kakšen romar spotoma izkrca, mora to kapetan označiti v tej listi poleg imena dotičnega romarja. Če se kdo vkrca, ga jo treba vpisati v to listo po členu 113., in sicer pred novo vizo, ki jo mora postaviti pristojno oblastvo. Člen 126. — Sanitetna listina, izdana v odhodni luki, se med potovanjem no smo zamenjati. Sicer je moči postopati z ladjo, kakor bi bila zakužena. Omenjeno listino vidira sanitetno oblastvo vsake luke, v katero ladja priplove. To oblastvo vpiše vanjo: 1.) število potnikov, ki se v tej luki izkrcajo ali vkrcajo; 2.) incidente, ki so se primerili na morju in ki se tičejo zdravja ali življenja vkrcanih oseb; 3.) zdravstveno stanje luke, v katero je ladja priplula. IV. oddelek. — U k r e p i, k i se morajo odrediti ob prihodu romarjev v Rdeče morje. A. Sanitarni režim, ki se mora uporabljati na ladje z romarji, prihajajočimi od juga v Hedžas. C 1 e n 12 7. — Ladje z romarji, ki prihajajo z juga ter potujejo v Hedžas, se_ moraja predhodno ustaviti pri kamaranski sanitetni postaji, kjer so podrede režimu, določenemu z naslednjimi členi. C 1 e n 128. —• Ladjam, ki se spoznajo po zdravniškem pregledu za n e z a k u ž on c, so da dopustilo za svobodno občevanje z luko, če so se izvršile nastopne operacije: Romarji se izkrcajo; umijejo se pod prho ali pa so okopljejo v morski vodi; njih umazano perilo in oni del njih stvari za osebno rabo in njih prtljage, ki utegne biti po oceni sanitetnega oblastva sumen, se razkuži. Te operacije, vštevši izkrcavanje in vkrcavanje, ne smejo trajati dlje nego osem in štirideset ur. S pridržkom, da se ta rok ne prestopi, sme izvršiti sanitetno oblastvo tudi bakteriološke preiskave, ki se mu zde potrebne. Če se ne ugotovi ob teh operacijah dokazan ali sumen primer kuge ali kolere, se romarji takoj iz-nova vkrcajo in ladja so pošlje v Djeddah. Ladjo, ki sc spoznajo po zdravniškem pregledu za noža k užene, so oproščene spreda j predpisanih operacij, ako so izpolnjeni ti-le pogoji: 1.) če so vsi romarji, iki so na ladji, imunizirani zoper kolero in zoper osepnice; 2.) če so se strogo vpoštevali predpisi to konven-cije; 3.) če, ni razloga, dvomiti o deklaraciji ladijskega kapetana in zdravnika, po kateri ni bilo na ladji ne ob odhodu ne med potovanjem nobenega primera kuge, kolere ali osepnic. Glede kuge se morajo uporabiti, kar so tiče podgan, ki utegnejo biti na ladji, predpisi iz člena 27. Č 1 e n 1 2 9. — Glede s u m n i h ladij, na katerih je bilo kaj primerov kuge v prvih šestih dneh po vkrcanju ali na katerih se je ugotovila nenavadna smrtnost med podganami ali na katerih je bilo kaj primerov kolere v trenutku odhoda, toda se ni dogodil nov primer v petih poslednjih dneh, je treba odrediti nastopni režim: Romarji se izkrcajo; umijejo so pod prho ali pa se okopljejo v morski vodi; njih umazano perilo in oni del njih stvari za osebno rabo in njih prtljage, ki utegne biti po oceni sanitetnega oblastva sumen, se razkuži. Te operacije, vštevši izkrcavanje in vkrcavanje, ne smejo trajati dlje nego osem in štirideset ur. S pridržkom, da se ta rok ne prestopi, sme izvršiti sanitetno oblastvo tudi bakteriološke preiskave, ki se mu zde potrebne. Če se ne ugotovi ob teh operacijah dokazan ali sumen primer kuge ali kolere, se romarji takoj iz-nova vkrcajo na ladjo in ladja se pošlje v Djeddah. Glede kuge se morajo uporabiti, kar se tiče podgan. ki utegnejo biti na ladji, predpisi iz člena 26. člen 130. —. Glede z a k u ž e n i h ladij, t. j. onih, na katerih je bilo kaj primerov kuge ali kolere ali na katerih so se pojavili primeri kuge v več kot šestih dneh po vkrcanju ali primeri kolere v petih poslednjih dneh ali na katerih so se zasledile podgane, napadene od kuge, je odrediti ta-lo režim: Osebe, obolele za kugo ali za kolero, se izkrcajo in izolirajo v bolnici. Ostali potniki se izkrcajo in izolirajo v kolikor mogoče maloštevilnih skupinah, tako da ni ogrožena celota, če se pojavi kuga ali kolera v poedinih skupinah. Umazano perilo, stvari za osebno rabo, obleka posadke in potnikov se razkužijo, prav tako ladja. Vendar pa smo odločiti sanitetno oblastvo, da ni treba izkrcati velike potniške prtljage in blaga in da jo razkužiti samo del ladje. Potniki ostanejo v kamaranslki ustanovi pet ali šest dni, kakor gre pač za kolero ali za kugo. Če se pojavijo po izkrcanju novi primeri, se podaljša doba opazovanja za pot dni ob koleri in zn šest dni ob kugi, ko se je izoliral poslednji primer. Glede kuge se morajo uporabljati, kar se tiče podgan, ki utegnejo biti na ladji, predpisi iz člena 25. Ko se izvrše te operacije, se romarji iznova vkrcajo in ladja se pošlje v Djeddah. Člen 131. — Ladje, o'katerih govore členi 128., 129. in 130., je treba ob prihodu v Djeddah zdravniški pregledati na sami ladji. Če je uspeh ugoden, se d:i ladji dopustilo za svobodno občevanje z luko. Čo pa so se pojavili dokazani primeri kuge ali kolere na ladji med potovanjem ali v trenutku, ko je prispela v Djeddah, sme odrediti sanitetno oblastvo v Hedžasu vse potrebne ukrepe, s pridržkom odredb iz člena 54. Člen 132. — Vsaka sanitetna postaja, odrejena za sprejemanje romarjev, mora imeti dovolj strokovnega izkušenega osebja; tudi mora biti opremljena z vsemi potrebnimi zgradbami in pripravami, da se v celokupnosti zavaruje uporabljanje ukrepov, ki jih je treba odrediti glede omenjenih romarjev. B. Sanitarni režim, ki se mora uporabljati na ladje z romarji, prihajajočimi od severa iz Port-Saida in potujočimi v Hedžas. Člen 13 3. —, če se ni ugotovila ne v llulki odhoda no v njeni okolici kuga ali kolera in če se ni pojavil noben primer kuge ali kolere med potovanjem, se da ladji takoj dopustilo za svobodno občevanje z luko. Člen 134. —• Če se je ugotovila kuga ali kolera v luki odhoda ali v njeni okolici ali če se je pojavil . primer kuge ali kolere med potovanjem, se odrede za ladjo v El-Toru predpisi, določeni za ladje, ki prihajajo od juga in se mude v Kumarami. Nato se dopusti ladjam svobodno občevanje z luko. V. oddelek. — Ukrepi, ki se morajo o d -r e j a t i ob povratku r o m ai r j e v. A. Ladje z romarji, ki se vračajo na sever. Člen 135. — Vsaka ladja, ki jo namenjena v Suez ali v katerokoli luko Sredozemskega morja ter prevaža romarje ali podobne Skupine in prihaja iz Hedžasa ali iz katerekoli druge luke na arabski obali Rdečega morja, mora oditi v El-Tor, da se odrede tam zanjo opazovanje in sanitarni ukrepi, označeni v členih 140. do 142. Člen 136. — Dokler se no ustanovi v akabski luki -karantenska postaja, ki bi ustrezala potrebam, je treba odrejati v El-Toru glede romarjev, potujočim po morju iz Hedžasa v Akabo, preden se izkrcajo v Akalii, potrobilo karantenske ukrepe. Člen 137. — Ladje, ki vozijo romarje nazaj po Sredozemskem morju, plovejo skozi Sueški prekop samo pod karanteno. Č I e n 1 3 8. —.Agenti plovitvenih družb in kap lani so opozarjajo, da smejo oditi dokončno z ladjo po končanem opazovanju na sanitetni postaji v El-Toru samo egiptovski romarji in se nato vrniti domov. Za Egipčane ali egiptovske prebivalce se smatrajo samo romarji z legitimacijo o prebivanju, ki jo je izdalo egiptovsko oblastvo- in ki ustreza ustanovljenemu obrazcu. Romarji, ki niso Egipčani, se no smejo izkrcati, ko so odšli iz El-Tora, v nobeni egiptovski luki, razen s posebno dovolitvijo in ob posebnih pogojih, ki jih predpisuje egiptovsko sanitetno oblastvo sporazumno z egiptovskim pomorskim in karantenskim sanitetnim svetom. Zato se plovitveni agenti in kapetani opozarjajo, da je prepovedano, brez posebno dovolitvi1 za vsak poedini primer, prekrcavati romarje, ki so za Egipt tujci, bodisi v El-Toru, bodisi v Suezu, v Port-Saidu ali v Aleksandriji. Z ladjami, na katerih so romarji neegiptovske narodnosti, je postopati kakor s temi romarji in puščati jih ni v nobeno egiptovsko luko Sredozemskega morja. Č I e n 1 3 9. — V El-Toru ali na katerikoli drugi postaji, odrejeni od egiptovskega pomorskega in karantenskega sanitetnega sveta, jo odrediti glede egiptovskih romarjev tridnevno opazovanje in zdravniški pregled, če pa je treba, tudi desinfokcijo in des-insektizacijo. Č 1 c n 1 4 0. — Če je ugotovljena kuga ali kolera v Hedžasu ali v luki. iz, katere prihaja ladja, ali če je bila ugotovljena ob času, dokler je trajalo romanje. se uporabijo v El-Toru na ladjo predpisi, uvedeni v Kamaranu za zakužene ladje. Osebe, obolele za kugo ali za kolero, se izkrcajo in izolirajo v bolnici. Ostali potniki so izkrcajo in izolirajo v kolikor mogoče maloštevilnih skupinah, tako da ni ogrožena celota, čo se pojavi kuga ali kolera v poedinih skupinah. Umazano perilo, stvari za osebno rabo, obleko posadke in potnikov, potniško prtljago in blago j“ treba, če obstoji sum. da so zakužene. izkrcati zaradi razkužitve. Razkužitev teh predmetov in razkužitev ladje se mora izvršiti kar najpopolneje. Vendar pa sme odločiti luško sanitetno oblastvo, da ni treba- izkrcati velike potniške prtljage in blaga in da je razkužiti samo del ladje. Režim, določen s členom 25., se mora uporabljali glede podgan, ki utegnejo biti na ladji. Za vse romarje se odredi od dne, ko so se končalo operacijo glode razkužitve, opazovanje popolnih šestih dni ob kugi, petih dni pa ob koleri. Če se pojavi v kakšnem oddelku kuga ali kolera, so začne doba šestih ali petih dni za ta oddelek šele z dnem, ko jo bil ugotovljen poslednji primer. Člen 141. — V primeru, določenem s predhodnim členom, se sme odrediti glede egiptovskih ro marjev poleg tega dopolnilno tridnevno opazovanje. Č 1 e n 14 2. — če ni ugotovljena kuga ali kolera ne v Hedžasu ne v luki, iz katere ladja prihaja, in če ni bil ugotovljen v Hedžasu ob času, dokler je trajalo romanje, je uporabiti na ladjo v El-Toru predpise, ustanovljene v Kamaranu za nezakužene ladje. Romarji se izkrcajo; umijejo so pod prho ali pa se okopljejo v morski vodi; njih umazano perilo a'i oni del njih stvari za osebno rabo in njih prtljage, ki utegne biti po oceni sanitetnega oblastva sume«, se razkuži. Te operacije ne smejo trajati dlje nego dva in, sedemdeset ur. Če pa ni bilio na romarski ladji kaj oseb, obolelih za kugo ali za kolero med,potovanjem iz Djeddaha v Jainbo in v El-Tor, in če dopušča zdravniški pregled vsake poediuo osebe, izvršen v El-Toru po izkrcanju, ugotovitev, da ni na njej takih bolnikov, ji sme dovoliti egiptovski pomorski in karantenski sanitetni svet vožnjo pod karanteno skozi ,Sueški prekop celo ponoči, ako so izpolnjeni ti-le štirje po-goji: 1.) zdravniška služba na ladji mora bili zagotovljena z enim ali več diplomiranimi priznanimi zdravniki; 2.) ladja mora biti opremljena s parilnicami /a razkuževanje, ki učinljivo delujejo; 3.) ugotovljeno mora biti, da število romarjev li večje od števila, dovoljenega v pravilih o romanju; 4.) kapetan se mora zavezati, da odplovo naravnost v ono luko, ki jo je označil za svoji' prvo prihodnje pristajališčo. Sanitetna taksa, ki se mora plačati karantenski administraciji, je ista kakor taksa, ki bi jo bili morali plačati romarji, ko bi bili ostali pod tridnevno karanteno. Člen 14 3. Ladjo, na kateri so pojavi med potovanjem iz El-Tora v Suez sumen primer, je dopustno zavrniti nazaj v El-Tor. Člen 14 4. — Prekrcavati romarje je v egiptovskih lukah strogo prepovedano, razen s posebno dovolitvijo in ob posebnih pogojih, predpisanih od egiptovskega sanitetnega oblastva sporazumno z egiptovskim pomorskim in karantenskim sanitetnim svetom. Člen 14 5. — Ladje.' ki prihajajo iz Hedžasa in vozijo romarje, namenjene v kakšno luko na afriški obali Rdečega morja, se pošljejo naravnost na karantensko postajo, označeno od ončga teritorialnega oblastva, pod katero spada spredaj omenjena luka, da se odredi tam glede njih isti karantenski režim kakor v El-Toru. Č len 1 4 6. — Ladjam, ki prihajajo iz Hedžasa ali iz kakšne luke na arabski obali Rdečega morja, kjer ne razsaja ne kuga ne kolera, in ki ne vozijo romarjev ali podobnih skupin ter ni bilo na njih sumnega primera med potovanjem, se da dopustilo za svobodno občevanje z luko v Suezu, če je bil njih zdravniški pregled ugoden. (''-len 14 7. — Za potnike, ki prihajajo iz Hed žasa in so spremljali romarje, velja isti režim kakor za romarje. Trgovski ali kakršenkoli drug naziv jih ne oprašča ukrepov, ki se morajo uporabljati ra romarje. B. Homarji v karavani, ki se vračajo na sever. Č 1 e n 14 8. — Romarji, ki potujejo v karavani, se morajo poslati, najsi je sanitarno stanje v Hed-žasu kakršnokoli, na or.io izmed karantenskih postaj, ki so na njih poti, da se odrede, kakršne so pač razmere, glede njih ukrepi, predpisani v členih 140 ali 142. za izkrcane romarje. C. Romarji, ki se vračajo na jug. C l e n 14 9. — Ce je bila razširjena med romarji nalezljiva bolezen, se smo naložiti romarski ladji, ki se vrača v krajine južno od morske ožine pri Bab-EI-Mandebu, po naredbi konzularnega oblastva onih držav, v katere so romarji namenjeni, naj se ustavi pri Kamaranu, kjer jo je podrediti zdravniški inšpekciji. VI. oddelek. — Ukrepi, ki sc morajo uporabljati na romarje, potujoče po h e d -ž a s k i železni e i. Člen 150. — Vlade držav, skozi katere drži hedžaslka železnica, predpišejo vse, česar je treba za organiziranje sanitetnega nadzorstva nad romarji ob njih potovanjih v svete kraje in za uporabljanje pro-filaktičnih ukrepov, da se prepreči razširjanje nalezljivih bolezni epidemičnega značaja; pri tem se ravnajo po načelih te konvencije. Vil. oddelek. — Sanitarne informacije o r o m a n j u. Člen 151. — Egiptovski pomorski in karantenski sanitetni svet pošilja občasno in, če je treba, po najhitrejši poti sanitetnim oblastvom vseh prizadetih držav, obenem pa tudi mednarodnemu uradu za javno higieno ob pogojih, določenih s to konvencijo, vsa sanitarna obvestila in vse sanitarne informacije, ki je zvedel zanjo med romanjem, o sanitarnem stanju v Hedžasu in v krajinah, skozi katere potujejo romarji. Razen tega mora sestavljati letno poročilo, ki ga priobčuje istim oblastvom in mednarodnemu uradu za javno higieno. III. p o gl a v j c. Sankcije. Člen 15 2. — Vsakega kapetana, o katerem se ugotovi, da se ni,ravnal ob razdajanju vode, živil ali goriva po obveznostih, ki jih je prevzel sam ali ki so bile prevzete zanj. je kaznovati v denarju do največ 50 (zlatih) frankov za vsako opustitev. Ta denarna kazen se pobira v korist onega romarja, ki je bil žrtev tega pogreška in ki dokaže, da je zaman zahteval izvršitev prevzete dolžnosti. Člen 1 53. — Vsaka prekršitev člena 107. ■><: kaznuje v denarju do največ 750 (zlatili) frankov. ('len 15 4. — Vsakega kapetana, ki stori ali dopusti, da se stori kakršnakoli nepravilnost glede liste romarjev ali sanitetne listine, določenih v členu 113., se mora kaznovati v denarju do največ 1250 (zlatih) frankov. Čl eai 1 5 5. — Vsakega kapetana ladje, ki prispe brez sanitetne listine iz luke odhoda ali brez vize iz luk. v katerih se je mudil spotoma, ali brez prel-pisne liste, redno vojene po členu 113. in členih 125 in 120., je kaznovati za vsak primer v denarju do največ 300 (zlatih) frankov. Člen 15 6. — Vsakega kapetana, o katerem se ugotovi, da ima ali da je imel na ladji več kot slo romarjev. da pa ni bilo tam diplomiranega zdravnika po predpisih člena 100., je kaznovati v denarju do največ 7500 (zlatih) frankov. Člen 157. — Vsakega kapetana, o katerem se ugotovi, da ima ali da je imeli na svoji ladji večje število romarjev, kot jih je bil upravičen vkrcati po predpisih pod točko 1.) člena 113., jo kaznovati v denarju do največ 125 (zlatih) frankov za vsakega prekoštevilnega romarja. Romarji, ki prestopajo predpisano število, se izkrcajo na prvi postaji, kjer uraduje pristojno ob-lastvo; kapetan pa mora dati izkrcanim romarjem potrebni denar, da nadaljujejo potovanje do namembnega kraja. Člem 1 5 8. —.Vsakega kapetana, o katerem so ugotovi, da je izkrcal romarje drugje, ne pa v njih namembnem kraju, razen če so pristali na to in razen ob višji sili, je kaznovati v denarju do največ 500 (zlatih) frankov za vsakega nepredpisno izkrcanega romarja. Člen l 5 9. — Vse ostale prekršitve predpisov o romarskih ladjah se kaznujejo v denarju od 250 (zlatih) frankov do največ 2500 (zlatih) frankov. Člen 16 0. — Vsaka prekršitev predpisov, ugotovljena med potovanjem, se vpiše v ladijske listine in v listo romarjev. Pristojno oblastvo sestavi o tem zapisnik, da ga pošlje, komur je treba. Č len 1 6 1. — Prekršitve predpisov, omenjene v členih od 152. do vštetega 159., ugotovi sanitetno oblastvo luke, kamor jo ladja priplula. Kazni izreka pristojno oblastvo. č I e n 1 6 2.— Vse uslužbence, ki so pozvani sodelovati pri izvrševanju predpisov te konvencije, kolikor se nanašajo na romarske ladjo, je kaznovati po zakonih njih držav, če store pogrešek v uporabljanju rečenih predpisov. Nadzorstvo in izvrševanje. I. Egiptovski pomorski in karantenski sanitetni svet. Člen 1 6 3. — Potrjujejo se odredbe v prilogi III. beneške sanitarne konvencije z dne 30. januarja 1892. o sestavi, pristojnosti in delovanju egiptovskega pomorskega in karantenskega sanitetnega sveta Liko, kakor izvira to iz kedivskih dekretov z dne 19. junija 1893. in z dne 25. decembra 1894., nadalje iz ministrske odločbe z dne 19. junija 1893. Omenjena dekreta in omenjena odločba ostanejo priloženi tej konvenciji. Ne glede na odredbe omenjenih dekretov in omenjene odločbe, so se sporazumele visoke stranke pogodnice o nastopnih odredbah: I. število egiptovskih delegatov v pomorskem in karantenskem sanitetnem svetu se zvišuje na 5, tako da je sestavljen: 1.) iz predsednika sveta, ki ga imenuje egiptovska vlada in ki glasuje samo, kadar so glasovi razdeljeni; 2.) iz enega evropskega doktorja medicine, generalnega inšpektorja pomorske in karantenske sanitetne službe; 3.) iz treh delegatov, ki jih imenuje egiptovska vlada. II. Veterinarno službo pomorskega in karantenskega sanitetnega sveta je prenesti na egiptovsko' vlado. Ravnati se je po nastopnih pogojih: 1.) Egiptovska vlada pobira na uvožene živali takse največ v onem znesku, ki jih pobira sedaj pomorski in karantenski sanitetni svet. 2.) Egiptovska vlada se zavezuje potemtakem, izplačevati pomorskemu in karantenskemu sanitetnemu svetu na leto vsoto, enako povprečnemu presežku dohodkov proti razhodkorti omenjeno službe v poslednjih treh proračunskih letih, minulih pr vi dnem, ko stopi ta konvencija v veljavo. 3.) Ukrepi, ki jih je odrejati za razkuževanje živinskih ladij, kož in živalskih odpadkov, se zavarujejo kakor doslej s posredovanjem imenovanega pomorskega in karantenskega sanitetnega sveta, 4.) Inozemsko osebje, ki je sedaj v veterinami službi egiptovskega pomorskega in karantenskega sanitetnega sveta, sme okoriščati kompenzacije, dovoljene z zakonom št. 28 iz leta 1923. o službenih pogojih in o upokojevanju ali o odpuščanju uradnikov, uslužbencev ali agentov inozemske narodnosti. Lestvica teh kompenzacij mora biti ista, kakor je določena s spredaj omenjenim zakonom. Ostale podrobnosti se določijo s sporazumom med egiptovsko vlado in pomorskim in karantenskim sanitetnim svetom. III. Glede na veliko razdaljo med suakimsko luko in sedežem egiptovskega pomorskega in karantenskega sanitetnega sveta v Aleksandriji in glede na to, da zanimajo romarji in potniki, ki se izkrcavajo v suakimski luki, z zdravstvenega stališča samo il — sudansko ozemlje, je treba sanitetno upravo sua-kirnsui Luke ločiti od omenjenega sveta. Člen 164. — Redne razhodke, izvirajoče iz odredb te konvencije, zlasti glede na pomnožitov osebja egiptovskega pomorskega in karantenskega sanitetnega sveta, pokriva egiptovska vlada z dopolnilnim letnim izplačilom 4000 egiptovskih funtov, ki se moro dvigati na račun presežka iz službe na svetilnikih, prepuščenega tej vladi. Vendar pa so mora odbiti od te vsote znesek dopolnilne karantenske takse po deset tarifnih pia-strov za vsakega romarja; pobirati jo je vnaprej v Ei-Toru. če bi nastale za egiptovsko vlado težkoče glede plačevanja tega dela razhodkov, so sporazumejo države, zastopane v pomorskem in karantenskem sanitetnem svetu, z njo zaradi zavarovanja njenega deleža pri omenjenih razhodkih. č len 16 5. — Egiptovskemu pomorskemu in karantenskemu sanitetnemu svetu se naroča, naj prilagodi odredbam te konvencije pravilnike, ki jih uporablja sedaj, glede kuge, kolere in rumene mrzlice, nadalje pravilnik o osebah in predmetih, prihajajočih ob času romanja iz arabskih luk Rdečega moija. Če je treba, sme revidirati v isti namen sedaj veljavni obči pravilnik o pomorski in karantenski sanitetni policiji. Da postanejo ti pravilniki izvršni, jih morajo usvojiti poedine države, zastopane v svetu. II. Razne odredbe. Člen 166. — Dohodki od taks in sanitetnih denarnih kazni, ki jih pobira pomorski in karantenski sanitetni svet, sc ne sinejo nikoli uporabljati za druge namene nego za one, ki spadajo v območji omenjenega sveta. člen 167. — Visoke stranke pogodnice se zavezujejo, naročiti svojim sanitetnim oblastvom, naj izdelajo instrukcijo, da so da kapetanom ladij, zlasti če na ladji ni zdravnika, možnost, uporabljati predpise, obsežene v tej konvenciji glede kuge, kolere in rumene mrzlice. V. DEL. Končne odredbe. Člen 168. — Ta konvencija nadomešča med visokimi strankami pogodnicami odredbe konvencije, podpisano v Parizu dne 7. januarja 1912., in prav talko v danem primeru odredbe konvencije, podpisane v Parizu dno 3. decembra 1903. To dve poslednji konvenciji ostaneta v veljavi med visokimi strankami pogodnicami in vsako ono državo, ki bi se ju udeležila ne da bi bila udeležena pri tej konvenciji. Člen 169. — Ta konvencija ima današnji datum; podpisati jo jo moči do dno 1. oktobra t. 1. Člen 170. — Ta-.konvencija se mora ratificirati in ratifikacijo se deponirajo v Parizu čimprej. V veljavo stopi šele, ko jo je ratificiralo deset, visokih strank pogodnic. Pozneje dobi moč za vsako po-edino visoko stranko pogodnico, čim dotična stranka deponira svojo ratifikacijo. C 1 e n 171. — Države, ki niso podpisale te konvencije. so sprejmejo, če izjavijo, daf hočejo pristopiti k njej. Ta pristop se notificira po diplomatski poti vladi republike Francije, ta pa ga notificira ostalim strankam pogodnicam. Člen 1 7 2. —< Vsaka visoka stranka pogodniva sme izjaviti bodisi v trenutku, ko postavlja svoj podpis, bodisi v trenutku, ko deponira svoje ratifikacije ali svoj pristop, da ne zavezuje sprejem te konvencije bodisi vseh skupaj, bodisi izvestnih njenih protektoratov, kolonij, posesij ali ozemelj pod mandatom, ter sme pristopiti pozneje in skladno s predhodnim členom posebe v imenu katerihkoli svojih protektoratov, kolonij, posesij ali ozemelj pod mandatom. izvzetih s tako izjavo. V potrditev tega so dotični pooblaščenci podpisali to konvencijo. Sestavljeno v Parizu dne ena in dvajsetega junija tisoč devet sto šest in dvajsetega leta v enem samem izvodu, ki ostane deponiran v arhivu vlade republike Francije in čigar overovljeni prepisi se pošljejo po diplomatski poti ostalim strankam pogodnicam. Za Afganistan: Islambeg Kudoar khan. Za Al b a n i j o; Dr. Osman. Za državo N e m č i j o: Franoux. Hamel. Za argentinsko nacijo: F. A. de Toledo. Za Avstrijo; Dr. Alfred Griinberger. Za Belgijo: Velghe. Za Brazilijo: Charlos Chagas. Gilberto Moura Costa. Za Bolgarijo: B. Morfov. Toško Petrov. Za C h i 1 e: Armando Quezada. Za Kino: S. K. Yao. Scie Ton Ta. Z a K o 1 u m b i j o: Miguel Jimenez Lope/.. Za K u b o; R. Hernandez Portela. Za Dansko: Th. Madsen. Za Gdansk: Chodzko. Stade. ' Za republiko San Domingo: Betances. Z a Egipt: Fakhry. Dr. M. El Guindy. Z a E q u a d o r: J. Illingourth. Za Španijo: Marquez de Faura. Dr. F. Murillo. Za Združene ameriške d r ž a v e: H. S. Cuinming. W. W. King. Z a E t i o p i j o: Lagarde vojvoda d' Entotto. Za Finsko: Enckell. Za Francijo: Camille Barrere. Harisinendy. Navailfes. Dr. A. Calmette. Leon Bernard. Z a A 1 ž e r i j o: R. Raynaud. Za Z a p a d n o Afriko: Dr. Paul Gouzien. Za Vzhodno Afriko: Thiroux. Za I n d o - K in o: Dr. L’ Herminier. Dr. N. Bernard. Za države Sirije, Velikega Libanona, A l a u i t o v in D j e b e i -D r u z a: Harismendy. Za vse ostale kolonije, proteu-t or ate. posesije in teritorije ]> o d m a n d atom Franci j e: Audibert. Za britanski imperij: G. S. Buchanan. John Murray. Za Kanado: J. A. Amyot. Za Avstralijo; W. C. Sawers. Za Novo Zelandijo: Sydney Priče James. Za Indijo: D. T. Chadwick. Za Južnoafriško zvezo Filip Stock. Za li r č i j o: Al. C. Carapanos. D. Matarangas. Z a G u a t e in a 1 o: Francisco A. Figueroa. Za H a i t i: Georges Audain. Z a U e d ž a s; Dr. Mahnnid Hamudč. Z a il o n d u r a s: Ruben Audino Aguilar. Za M a d ž a r s k o: Dr. Ch. Groscb. Za Italijo: Albert Lutrario. Giovanni Vittorio Repetti. Odoardo Huetter. G. Rocco. Giuseppe Druetti. Za J a p a n: H. Matsushima. Mitsuzo Tsurumi. Za republiko L i b e r i j o. R. Lehiriann. N. Ooms. Za L i t v a n i j o: Dr. Pr. Vaiciuska. Za L u x o m b o u r g: Dr. Praum. Z a M a r o k o: Harismendy. Dr. Raynaud. Za Mehiko: R. Cabrera. Z a M o n a k o. F. Roussel. Dr. Marsan. Za Norveško: Sigurd Bentzon. Z a Paraguay: R. V. Caballero. Z a H o I a n d s k o: Doude Van Troostwyk. N. M. Josephus Jitta. De Vogel. Van der Plas. Za Peru: P. Mimbela. Za P e r z i j O; ad referendum: Dr. Ali Khan Partow Aazam. Mansur Charif. Za Polj sk o; Chodzko. Za P o r t u galsko : Ricardo Jorge. Z a K o m u n i j o: Dr. J. Kantacuzene. Z a S a n - M arin o: Dr. Guelpa. Za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev; M. Spalajkovič. Za E 1 - S a 1 v a d o r: Carlos R. Lardč-Arthes. Zn Su dan: Oliver Francis Haynes Atkey. Za Švico: Dunant. Carriere: Za Češkoslovaško: Dr. Ladislav Prochazka. Z a T u n i z i j o: Navailles. Za Turčijo: A. Fethy. Za Zvezo s o v j e t s k i h socialistični h republik: J. Davtian. J. Mamulia. L. Bronstein. O. Meburnutov. N. Freyberg. Al. Sisin. A. Egorjev. Z a L’ r u g u a y: A. Herosa. Za V e n e z ue 1 0: ad referendum: Josč Ig. Cardenas. * * * Priloga. Kedivskl dekret z dne 19. junija 1893. Mi, egiptovski k e d i v, odrejamo na predlog Našega ministra za notranje posle in po zaslišanju Našega ministrskega sveta, vpoštevaje potrebo, da se postavijo v Naš dekret z dne 3. januarja 1881. (dne 2. saferja 1298.) nekatere izprenienibe: Člen i. —, Pomorskemu in karantenskemu sanitetnemu svetu se naroča, naj predpiše ukrepe, ki jih je odrejati, da se ne zatrosijo v Egipt ali no prenesejo v inozemstvo epidemične bolezni in živalske kužne bolezni. Č 1 e n 2. število egiptovskih delegatov se znižuje na štiri člane, tako da j(! sestavljen: 1.) iz predsednika sveta, ki ga imenuje egiptovska vlada in ki glasuje samo, če so glasovi razdeljeni; 2.) iz enega evropskega doktorja medicine, generalnega inšpektorja pomorske in karantenske sanitetne službe; 3.) iz sanitetnega inšpektorja mesta Aleksandrijo ali iz osebe, ki vrši njegovo dolžnost; 1.) iz vetermarnega inšpektorja administracije sanitetnih služb in službe narodne higiene. Vsi delegati morajo biti zdravniki s predpisno diplomo, izdano bodisi od evropske medicinske fakultete. bodisi od države, ali dejanski poklicni urad-■iriki najmanj v vieekonzulskem ali v temu enakem činu. Ta odredba st' ne uporablja na osebe, ki so sedaj v taki službi. C 1 c n 3. — Pomorski in karantenski sanitetni svet vrši stalno nadzorstvo nad zdravstvenim stanjem Egipta in na l osebami in predmeti, prihajajočimi iz tujih držav. Člen I. — Kar se tiče Egipta, prejema pomorski in karantenski sanitetni svet vsak teden od sveta za zdravje in narodno higieno zdravstvena poročila iz mest Kaira in Aleksandrije in vs;\k mesec zdravstvena poročila iz provinc. Ta poročila se morajo pošiljati v krajših časovnih presledkih, če zahteva to pomorski in karantenski sanitetni svet glede na posebne razmere. Pa svoji strani priobčuje pomorski in karantenski sanitetni svet svetu za zdravje in narodno higieno odločbe, ki jih izdaja, in obvestila, ki jih prejema iz inozemstva. Vlade pošiljajo svetu, če se jim zdi to primerno, zdravstvena poročila iz svojih držav ter ga obveščajo o epidemijah in živalskih kužnih boleznih, čim se pojavijo. Člen 5. —‘Pomorski in karantenski sanitetni svet se uverja o zdravstvenem stanju države ter pošilja inšpekcijske komisije, kamor se mu zdi to potrebno. Svet za zdravje in narodno higieno mora biti obveščen o pošiljanju teh komisij ter odreja vse. da sv olajša izvrševanje njih naloge. Č 1 e n ti. — Svet predpisuje preventivne ukrepe, da se no zatrosijo epidemične bolezni ali živalske kužne bolezni v Egipt preko pomorskih in puščavskih moj. ter odreja točke, kjer se morajo napraviti začasna taborišča in stalne karantenske ustanove. Člen 7, — Svet formulira pripombe, ki.se morajo vpisovati v patent, katerega izdajajo sanitetni uradi ladjam, pripravljenim za odhod. Č 1 e n 8. — Če se pojavijo epidemične bolezni ali živalske kužno bolezni v Egiptu, predpisuje preventivne ukrepe, da se ne zatrosijo te bolezni v inozemstvo. Č 1 e n 9. — Svet nadzira in kontrolira izvrševanje izvrševanje sanitarnih karantenskih ukrepov, ki jih je predpisal. Formulira vse pravilnike o karantenski službi, skrbi za njih strogo izvrševanje talko zaradi zaščito države kakor tudi zaradi vzdrževanja garancij, dogovorjenih z mednarodnimi sanitarnimi konvencijami. Č len 1 (l. — Predpisuje z zdravstvenega stališča pogoje, ob katerih se morajo prevažati romarji ob odhodu v Hedžas in ob povratku o d tam, ter nadzira njih zdravstveno staitje ob času romanja. Člen 11. — Odločbe, ki jih izdaja pomorski in karantenski sanitetni svet, se priobčujejo ministrstvu za notranje posle; prav tako se sporočajo ministrstvu ža zunanje posle, ki jih notifioira. če je treba, generalnim agenturam in konzulatom. Vendar pa je predsednik sveta upravičen, občevati v tekočih službenih poslih neposredno s konzularnimi ohlastvi pomorskih mest. Č len 12. — Predsedniku in, če je odsoten ali zadržan, generalnemu inšpektorju pomorske in karantenske sanitetne službo, se naroča, skrbeti za to, da se izvršujejo odločbo sveta. V ‘ta namen občuje neposredno z vsemi agenti pomorske in karantenske sanitetne službe in s po -edinimi oblastvi v državi. Po zaslišanju sveta upravlja sanitetno policijo v lukah, v morskih in karantenskih ustanovah in na puščavskih karantenskih postajah. Naposled opravlja tekoče posle. č 1 e n 1 3. — Generalni sanitetni inšpektor, li-rektorji sanitetnih uradov, zdravniki sanitetnih postaj in karantenskih taborišč se morajo jemati izmed zdravnikov s predpisnimi diplomami, izdanimi bodisi od evropske medicinske fakultete, bodisi od državo. Delegat sveta v Djeddahu moro biti diplomiran zdravnik iz Kaira. Č 1 e n 1 4. — Za vse funkcije in vsa zvanja pomorske in karantenske sanitetno službe označuje svet po svojem predsedniku svoje kandidate ministrstvu za notranje posle, ki jih je edino upravičeno postavljati. Prav tako je postopati ob odpustitvah, premestitvah in napredovanjih. Vendar pa postavlja predsednik neposredno vse nižje agente, nosače, služitelje itd. Pravica, imenovati sanitetne stražnike, je prepuščena svetu. Č1 e n 15. — Direktorjev sanitetnih uradov je sedem in njih sedeži so; Aleksandrija, Damiette, Port-Said, Suez, Tor, Suakim in Koseir. Sanitetni urad v Toru sme omejiti svoje poslovanje na čas, dokler traja romanje ali dokler razsaja epidemija. Člen 1 (i. — Direktorjem sanitetnih uradov so podrejeni vsi uslužbenci njih oblasti. Odgovorni 'o za pravilno opravljanje službe. Č 1 e n 17. — Šef sanitetne agenture v El-Arišu ima iste pravice, ki so dane direktorjem s predhodnim členom.- Člen 18. — Direktorjem sanitetnih postaj in karantenskih taborišč so podrejeni vsi uslužbenci zdravniške in administrativne službe v ustanovah, ki jih vodijo direktorji. Č 1 e n 1 9. — Sanitetnemu generalnemu inšpektorju se nalaga nadzorstvo nad celokupno službo. ki je v upravi pomorskega in karantenskega sanitetnega sveta. Člen 20. — Delegat pomorskega in karantenskega sanitetnega sveta v Djeddahu ima nalogo, pošiljati svetu priobčila o zdravstvenem stanju v He-džasu, zlasti ob času rotuanja. člen 21. — Disciplinskemu odboru, sestavljenemu iz predsednika, iz generalnega inšpektorja pomorske in karantenske sanitetne službe in iz treh delegatov, ki jih izvoli svet, je naročeno, pretresati pritožbe, vložene zoper agente, ki so v upravi pomorske in karantenske sanitetne službe. O vsakem predmetu sestavi poročilo ter ga predloži v oCeno svetu, zbranemu v obči seji. Delegati so izmenjajo vsako leto. Biti smejo iznova izvoljeni. Sklep sveta se predloži po predsedniku v potrditev ministru za notranje posle. Disciplinski odbor sme izrekati, ne da bi vprašal svet; 1.) ukor; 2.) odvzem plače do enega meseca. člen 2 2. — Disciplinske kazni so: 1.) ukor; 2.) odvzem plače od osmih dni do treh mesecev; 3.) premestitev brez pravice do povračila stroškov; 4.) odpustitev. Vse to nezavisno od kazenskega postopanja, ki se mora vršiti zbog* zločinstev ali prestopkov iz občega kazenskega zakonika. Člen 23. — Sanitetne in karantenske davščine pobirajo agenti pomorske in karantenske sanitetne službe. Glede računovodstva in voditve knjig se ravnajo po občih pravilih, predpisanih od ministrstva za finance. Agenti računovodstva pošiljajo svoje računske predmete in dohodke od pobranih davščin predsed-ništvu sveta. Računski agent, šef centralnega urada za računovodstvo, jim izdaja o tem priznanice, ki jih je vidiril predsednik sveta. Č 1 e n 2 4. — Pomorski in karantenski sanitetni svet razpolaga s svojimi financami. Upravljanje dohodkov in razhodkov se poverja odboru, sestavljenemu iz predsednika, iz generalnega inšpektorja pomorske in karantenske sanitetne službe in iz treh delegatov držav, ki jih izvoli svet. Ta odbor dobi naziv »Finančni odbor*. Trije delegati držav se izmenjajo vsako leto. Biti smejo iznova izvoljeni. Ta odbor odreja, če to odobri svet, plače uslužbencev vseh stopenj; odloča o rednih in nepričakovanih razhodkih. Vsake tri mesece predloži v posebni seji svetu podrobno poročilo o svojem poslovanju. V treh mesecih po izteku proračunskega leta sestavi svet na predlog odbora definitivno bilanco ter jo pošlje po svojem predsedniku ministrstvu za notranje posle. Svet pripravlja proračun svojih dohodkov in proračun svojih razhodkov. O tem proračunu sklepa ministrski svet obenem z občim državnim proračunom kot prilogo k temu proračunu. — če bi bili raz-. hoilki večji od dohodkov, se mora pokriti nedosta-tek iz občih državnih dohodkov. Vendar pa mora ,svet nemudoma proučiti sredstva, s katerimi bi se spravili dohodki in razhodki v ravnotežje. Njegovi predlogi se priobčijo po predsedniku ministrstvu za notranje posle. Presežek dohodkov, če ga jo kaj, ostane v blagajni pomorskega in karantenskega sanitetnega sveta; po sklepu sanitetnega sveta, odobrenem od ministrskega sveta, se uporabi izključno za ustanovitev rezervnega fonda, namenjenega za poki ivanje nepričakovanih potreb. člen 2 5. — Predsednik: mora odrediti tajno glasovanje vselej, kadar to zahtevajo trije člani sveta. Tajno glasovanje je obvezno vselej, kadar gre za izvolitev delegatov držav zaradi članstva v disciplinskem odboru ali v finančnem odboru in kaaar gre za postavljanje, odpuščanje, premeščanj a.i napredovanje osebja. člen 2 6. — Guvernerji, prefekti policije in mvdirji so odgovorni, kolikor sc to njih tiče, za izv; sevanje sanitetnih predpisov. Oni kakor tudi vsa ci\ iTa in vojaška oblastva morajo dati svojo pomoč. kadarkoli jo zahtevajo od njih legalno agenti pomorske in karan tonske sanitetne službe, da se zavaruje hitro izvrševanje ukrepov, odrejenih v prid r.M odnemu zdravju. Člen 2 7. — Vsi prejšnji dekreti in predpisi, kolikor nasprotujejo spredaj razloženim odredbam, so razveljavljeni. Č l en 28. — Našemu ministru za notranjo posle s; naioča izvrševanje tega dekreta, ki stopi v veljavo šele z dnem 1. novembra 1893. Sestavljeno v dvoru Ramlehu dne 19. ju-n'iil 1893- Abbas Hilini. Z a k e d i v a: predsednik sveta ministra za notranje posle: Riaz. * Kedlvski dekret z dne 25. decembra 1894. M i, egiptovski k e d i v, odrejamo na predlog Našega ministra za finance in |>o zaslišanju Našega ministrskega sveta; glede na soglasno mnenje gospodov komisarjev-direktorjev blagajne državnih dolgov, kar se tiče člena 7.; s pristankom držav: Člen t. — Pričenši z računskim finančnim letom 1894., je dvigniti vsako leto vnaprej na račun sedanjih dohodkov od taks za svetilnike vsoto 400.000 egiptovskih funtov, ki naj sel uporablja tako. kakor je razloženo v naslednjih členih. Člen 2. — Vsota, dvignjena v letu 1894., se uporabi: 1.) zato, da se popolni eventualen nedosti-tek v računskem letu 1894. karantenskega sveta, če sc ne bi mogel popolnoma pokriti s sredstvi rezervnega fonda omenjenega sveta tako, kakor je rečeno v naslednjem členu; 2.) zato, da se pokrijejo izredni razhodki, potrebni za ureditev sanitetnih ustanov v El-Toru, v Suezu in pri Mojzesovih studencih. — 70'J — Č 1 e 11 8. — Sedanji rezervni fond karantenskega sveta se uporabi za to, da so dopolni nedostatek računskega leta 1894.; vendar pa se ta fond ne sme znižati na vsoto, manjšo od 10.000 egiptovskih funtov. Če se deficit ne pokrije popolnoma, se dopolni ostanek iz sredstev, ustvarjenih po členu 1. Č 1 e n 4. — Na račun vsote 80.000 egiptovskih funtov iz računskih let 1895. in 1896. je dvigniti: 1.) vsoto enako oni, ki se plača leta 1894. iz istih dohodkov na račuif nedostatka omenjenega leta 1894., tako da se zvišajo na 40.000 egiptovskih funtov vsote za izredna dela, določena v členu 1. za El-Tor, Suez in Mojzesove studence; 2.) vsote, potrebne za popolnitev nedostatka v proračunu karantenskega sveta za računski leti 1895. in 1896. Presežek, ki ostane, ko se dvignejo spredaj omenjene vsote, se uporabi za gradnjo novih svetilnikov v Rdečem morju. Člen 5. — Pričenši s finančnim računskim letom 1897., je uporabljati letno vsoto 40.000 egiptovskih funtov za popolnjevanje eventualnih nedostatkov karantenskega sveta. Vsota, potrebna v ta namen/se mora ugotoviti definitivno, pri čemer se vzamejo za osnovo finančni uspehi sveta v računskih letih 1894. in 1895. Presežek se uporabi zato, da se znižajo svetil-niške takse; dogovorjeno je, da se morajo znižati te takse v istem razmerju tudi v Rdečem in v Sredozemskem morju. Č 1 e n 6. — S spredaj omenjenim dviganjem vsot in njih namenom prestane za vlado,, pričenši z letom 1894., sleherna obveznost glede rednih ali izrednih razhodkov karantenskega sveta. Vendar pa ostanejo razhodki, ki jih je plačevala doslej egiptovska vlada, še nadalje njej v breme. Č I e n 7. — Pričenši z računskim letom 1894., ko se uredi račun presežkov z blagajno državnih dolgov, se zviša oni del teh stroškov, ki pripada vladi, za letno vsoto 20.000 egiptovskih funtov. Člen 8. — Med egiptovsko vlado in vladami Nemčije, Belgije, Velike Britanije in Italije je dogovorjeno, da se odbije vsota, namenjena za redukcijo svetilniških taks po členu 5. tega dekreta, od vsote 40.0(X) egiptovskih funtov, določene v pismih, ki so priložena trgovinski konvenciji, sklenjeni med Egiptom in omenjenimi vladami. Člen 9. — Našemu ministru za finance se naroča izvrševanje tega dekreta. Sestavljeno v dvoru Kubbehu, dne 25. decembra 1894. , Abbas Hunu. Za k e d i v a: predsednik ministrskega sveta N. Nubar. Minister za finance; A h mer Mazlum. Minister za zunanje posle: Bntros Ghali. Ministrska odločba z dne 19. junija 1893. o poslovanju pomorske in karantenske sanitetne službe. Minister za notranje posle odreja na podstavi dekreta z dne 19. junija 1893.: I. p o g J: a v j e. O pomorskem in karantenskem sanitetnem svetu. Člen 1. — Predsednik mora sklicati pomorski in karantenski sanitetni svet na redno sejo prvi torek vsakega meseca. ■ 1 Prav tako jo mora slkldcati, kadar to zahtevajo trije člani. Naposled mora sklicati svet na izredno sejo vselej, kadar zahtevajo razmere neodložno sklepanje o važnem ukrepu. C 1 e n 2. — V pozivu na sejo morajo biti označena vprašanja, ki se nanašajo na dnevni red. Iz-vzemši nujne primere, jo dopustno sklepati dokončno samo o vprašanjih, ki so bila označena v pozivu. Člen 3. — Tajnik sveta sestavlja zapisnike o sejah. Ti zapisniki se morajo predložiti v podpis vsem članom, ki so se udeležili seje. Celotno se morajo prepisati v vpisnik, ki se hrani v arhivu z originalnimi zapisniki vred. Začasen prepis zapisnika se izda vsakemu članu, ki ga zahteva. Člen 4. — Stalni komisiji, sestavljeni iz predsednika, iz generalnega inšpektorja pomorske in karantenske sanitetne službe in iz dveh delegatov držav, ki ju izvoli svet, se naroča, odrejati nujne ukrepe. Delegat prizadetega naroda se mora vselej povabiti. Pravico ima glasovati. Predsednik glasuje samo, če so glasovi razdeljeni. Sklopi se morajo takoj pismeno priobčiti vsem članom sveta. Ta komisija se mora obnoviti vsake tri mesece. Člen 5. — Predsednik ali, če je odsoten, generalni inšpektor pomorske .in karantenske sanitetne službe, vodi posvetovanje sveta. Glasuje samo, če so glasovi razdeljeni. Glavna uprava službe jo v predsednikovih rokah. Predsednik mora skrbeti, da se izvršujejo sklepi sveta. T a j n i š t v o. Člen 6. — V tajništvu pod predsednikovim vodstvom je centralizirana korespondenca tako z ministrstvom za notranje posle kakor tudi z agenti pomorske in karantenske sanitetne službe. Tajništvo mora skrbeti za statistiko in za arhiv. Prideljoni so mu pisarji in tolmači v zadostnem številu, da se zavaruje opravljanje poslov. člen 7. — Tajnik sveta, šef tajništva, prisostvuje sejam sveta in sestavlja zapisnike. Njemu so podrejeni uslužbenci in služitelji tajništva. Tajnik vodi njih dela in ga izvršuje pod predsednikovo oblastjo. Tajnik čuva arhiv in je odgovoren zanj. II a e u n o v o d s t v o. člen 8. — Sef centralnega racunovdstva je računovodja («agent comptable*). Službo sme nastopiti šele, ko položi kavcijo, katere velikost odredi pomorski in karantenski sanitetni svet. Računovodja kontrolira pod upravo finančnega odbora poslovanje starejšin, ki jim je poverjeno, pobirati sanitetne in karantensko takse. Računovodja sestavlja preglede in račune, ki se morajo vročiti ministrstvu za notranje posle, ko jih je finančni odbor zaključil in svet odobril. () g e n er a 1 n e m s a n i t e t n e m inšpektorju. Člen 9. — Generalni sanitetni inšpektor nadzira celokupno službo, podrejeno svetu. To nadzorstvo vrši ob pogojih, določenih s členom 19. dekreta z dne 19. junija 1893. Najmanj enkrat na leto pregloda vsak sanitetni urad, vsako sanitetno agenturo ali postajo. Razen tega odreja predsednik na predlog sveta in po službenih potrebah, katere inšpekcije naj vrši generalni inšpektor. Če je generalni inšpektor zadržan, odredi predsednik sporazumno s svetom uradnika, ki naj ga nadomešča. Generalni inšpektor mora podati vselej, ko je pregledal sanitetni urad. sanitetno agenturo, ekspozituro, postajo ali karantensko taborišče, predsodništvu sveta posebno poročilo o uspehu svojega pregleda. V presledkih med svojimi potovanji se udeležuje generalni inšpektor pod predsednikovo oblastjo uprave obče službe. Generalni inšpektor nadomešča predsednika, če je odsoten ali zadržan. IT. p o g 1 a v j e. Luška služba, karantenske postaje, sanitetne postaje. č len L 0. — Pomorska in karantenska sanitetna služba ob egiptovskih obalah Sredozemskega in Rdečega morja, nadalje na suhih mejah proti puščavi je poverjena direktorjem sanitetnih uradov, direktorjem sanitetnih postaj ali karantenskih taborišč, šefom sanitetnih agentur ali šefom sanitetnih ekspozitur in njim podrejenim uslužbencem. člen 1 1. Direktorji sanitetnih uradov vodijo službo ter odgovarjajo za službo tako onega urada, ki mu načelujejo, kakor tudi sanitetnih ekspozitur, ki so mu podrejene. Skrbeti morajo, da se strogo izvršujejo predpisi pomorske in karantenske sanitetne policije. Ravnajo se po instrukoijah. ki jih prejemajo od predsed-ništva sveta, ter izdajajo potrebne naredbe in in-strukcije vsem uslužbencem svojega urada kakor tudi uslužbencem sanitetnih ekspozitur, ki so jim prideljene. Naročeno jim je, pregledovati in preskušati ladje, uporabljati karantenske ukrepe; v primerih, določe- nih s predpisi, opravljajo zdravniški pregled; nadalje preiskujejo karantenske prestopke. V administrativnih poslih opravljajo sami korespondenco S: predsedništvom ter mu priobčujejo vsa sanitarna obvestila, ki so jih zbrali, opravljajo svoje funkcije. Č leni 2. — Direktorji sanitetnih uradov so delo po plači na dva razreda: Uradi I. razreda so štirje: Aleksandrija; Rort-Said; Sueški bazen in taborišče pri Mojzesovih studencih; Tor. Uradi II. razreda so trije: Damiette; Suakim; Koseir. Č len 13. — Šefi sanitetnih agentur imajo glede svojih agentur isto pristojnost kakor direktorji glede svojih uradov. Č 1 e n 1 4. —- Ustanovljena je samo ena sanitetna agentura, in sicer v Ei-Arišu. Č len I 5. — Sefom sanitetnih ekspozitur so podrejeni uslužbenci ekspoziture, ki jo vodijo. Sami so podrejeni direktorju enega izmed sanitetnih uradov. Naročeno jim je, izvrševati sanitarne ukrepi', označeno s predpisi. Izdajati ne smejo nobenega patenta, vidirati pa smejo patente samo onih ladij, ki imajo ob odhodu dopustilo za svobodno občevanje. ■ Ladjam, ki prispejo v njih luko z nepopolnim patentom ali v nerednem stanju, odrejajo, da se morajo napotiti v luko, kjer posluje sanitetni urad. Sami ne smejo vršiti sanitarnih preiskav, anipan morajo pozvati v ta namen direktorja onega uradi, ki so mu podrejeni. Izvzetimi absolutno nujne primere, vodijo v vseh administrativnih poslih korespondenco samo s tem direktorjem. V nujnih sanitetnih in karantenskih poslih, kakršni so ukrepi, ki bi se morali odrediti glede prispele ladje, ali pripombe, ki so morajo vpisati v patent odhajajoče ladje, vodijo korespondenco neposredno s predsedništvom sveta; vendar pa morajo nemudoma sporočiti to 'korespondenco direktorju, ki so mu podrejeni. Po' najkrajši poti morajo sporočiti predsodništvu sveta brodolome, za katere zvedo. Č 1 e n 1 (k — Sanitetnih ekspozitur je šest. in sicer; ekspoziture Port-Neuf. Abulkir, Rrullios in Ro-sotte, podrejene uradu v Aleksandriji; ekspozituri Kantam in notranja luka v lsmailiji. podrejeni uradu v Port-Saidu. Po službeni potrebi in kolikršna so pač sredstva, sme ustanavljati svet novo sanitetne ekspozituri'. Č 1 en 1 7. —- Stalna ali začasna služba sanitetnih postaj .in .karantenskih taborišč je poyerjena direktorjem, ki so jim podrejeni sanitetni uslužbenci, stražniki, nosači in služitelji. Člen 18. — Direktorji morajo odredili karanteno zaradi oseb, poslanih na sanitetno postajo ali v taborišče. Sporazumno z zdravniki skrbe, da se izolirajo razne osebe, ki so pod karanteno, in da.se ne puščajo predpisi v nemar. Ko poteče odrejeni rok, dado dopustilo za svobodno občevanje ali pa ga odlože po predpisih., odrede razkužitev blaga i.i stvari za osebno rabo ter postavijo pod karanteno osebe, uporabljene za ta posel. Člen 1 9. — Stalno nadzirajo izvrševanje predpisanih ukrepov, nadalje zdravstveno stanje oseb pod karanteno in osebja ustanove. Člen 'id. —* Odgovorni so za opravljanje službe 'ter podajajo predsedništvu pomorskega in karantenskega sanitetnega sveta dnevna poročila. člen 21. — Zdravniki, pridoljeni sanitetnim postajam in karantenskim taboriščem, so podrejeni direktorjem teh ustanov. Njim pa so podrejeni lekarnar in bolničarji. Nadzirajo zdravstveno stanje oseb pod karanteno in osebja ter upravljajo bolnico, sanitetne postaje ali taborišča. Dopustilo za svobodno občevanje se sme izdati osebam pod karanteno šele po izvršenem zdravniškem pregledu in po ugodnem zdravniškem poročilu. Člen 2 2. — V vsakem sanitetnem uradu, na vsaki sanitetni postaji in v vsakem karantenskem taborišču je direktor obenem računovodja («agcnt eomptabIe»j. Ob dejanski osebni odgovornosti odreja uradnika. ki naj pobira sanitetni' in karantensko takse. Šefi sanitetnih agentur ali ekspozitur so prav tako računovodje; zavezani so. osebno pobirati takse. Agenti, ki jim je naročeno, pobirati takse, se morajo ravnati, kar se tiče dajanja garancij, voditve knjig, rokov vplačila in vobče vsega, kar se nanaša na finančno stran njih službe, po predpisih, izdanih od ministrstva za finance. Č len 2 3. Razhodki pomorske in karantenske sanitetne službe se izplačujejo iz lastnih sredstev sveta ali pa sporazumno z ministrstvom za finance iz blagajne, ki jo odredi to ministrstvo. V Kairu, dne 19.junija 1893. Riaz. * * * Končni zapisnik. Podpisani pooblaščenci so se sestali danes, da podpišejo mednarodno sanitarno konvencijo. Pooblaščenca države Nemčijo izjavljata, sklicevaje se na člen 25.. izrečne pridržke glede možnosti, dane s konvencijo raznim vladani, da smejo odrediti opazovanje, če se pojavi bubonska kuga, brazilska pooblaščenca izjavljata, da sta pooblaščena. podpisati konvencijo ad referendum s pridržki, vpisanimi v zapisnik o poslednji obči soji. Chilski pooblaščenec izjavlja, da se pridružuje pridržkom, ki so jih formulirali brazilska pooblaščenca in portugalski pooblaščenec. Kitajska pooblaščenca izjavljata v imenu svoje vlade izrečne pridržke glede obveznosti, navedene v drugem odstavku člena 8.. po kateri naj se proglasi prijavljanje bolezni, o katerih govori konvencija, za obvezno. V imenu svoje vlade ponavljata egiptovska pooblaščenca izrečne pridržke, ki sta jih formulirala glede tega, da je delegat, predstavnik Sudana, prisostvoval konferenci. Sicer pa izjavljata, da to prisostvovanje ne more ogražati suveronskih pravic Egipta. Španska pooblaščenca izjavljata, da podajata v imenu svoj<> vlade pridržek istoveten s pridržkom pooblaščencev Združenih ameriških držav glede člena 12. Pooblaščenca Združenih ameriških držav izjavljata formalno, da id tolmačiti njiju podpisov današnje mednarodne sanitarne konvencije tako, kakor bi Združene ameriške države priznavale kakšen režim ali kakšno bitje, ki opravlja funkcijo vlade kakšne države podpisnice ali kakšne države, ki m pristopila, če ne priznajo Združene države tega režima ali tega bitja za vlado te države. Razen tega izjavljata, da ne izvira iz udeležbe Združenih ameriških držav pri današnji mednarodni sanitarni konvenciji za to države nikakršna pogodbena obveznost proti kakšni državi podpisnici ali kakšni državi, ki bi pristopila, če bi predstavljal to državo režim ali bi jo predstavljalo bitje, ki ga Združene države ne priznavajo za ustreznega vladi te države, dokler ne bi bila predstavljena ta država z vlado, priznano od Združenih držav. Po drugi strani izjavljata pooblaščenca Združenih ameriških držav, da si pridržuje njiju vlada pravico odločati, ali naj se smatra glede na ukrepe, ki jih je uporabljati, kakšna tuja oblast za zakužeoo, nadalje pravico, odrejati ukrepe, ki se morajo uporabljati v posebnih razmerah ob prihodu v njene lastne luke. Ker se obsežno delo, ki ga je dovršila mednarodna sanitarna konferenca, in mnogoštevilne novo odredbe v njej niso mogle brzojavno predložiti Njenemu Veličanstvu kraljici kraljev in Njegovemu cesarskemu in kraljevskemu Visočanstvu princu Tafariju Makonenu, nasledniku in regentu cesarstva, izjavlja delegat etiopskega cesarstva, da ne more podpisati konvencije, dokler no dobi potrebnih instrukcij. Britanska pooblaščenca izjavljata, da ne zavezuje njiju podpis nobenega dela britanskega imperija, ki je poseben član Društva narodov in ki ne bi posebo podpisal konvencije ali izjavil, da pristopi k njej. Razen tega pridržujeta pravico, da se no uporabljajo odredbe drugega odstavka člena 8. na vse protektorate, kolonije, posesije ali dežele pod britanskim mandatom, ki bi bile udeležene pri konvenciji in. ki ne bi mogle dati iz razlogov praktičnega značaja popolnega učinka tem odredbam glede obvoznega prijavljanja bolezni, o katerih govori ta člen. Kanadski delegat pridržuje za svojo vlado pravico odločati, ali je smatrati glede na ukrepe, ki jih je uporabljati, kakšno tujo oblast za zakuženo. kakor tudi pravico, odrejati ukrepe, ki se morajo uporabljati v izjemnih razmerah ob prihodu v kanadsko luke. S tem pridržkom izjavlja kanadski delegat, da je njegova vlada voljna, jemati v oceno obveznosti člena 12. konvencije in uradna obvestila, ki bi jih prejemala o obstoju bolezni v tujih državah. Indijski delegat izjavlja, da je pooblaščen, podpisati mednarodno sanitarno konvencijo s pridržkom, da Indija za sedaj iz razlogov praktičnega značaja ne more prevzeti obveznosti iz člena 8. o obveznem prijavljanju bolezni, o katerih govori ta člen, razen v velikih mestih ali ob epidemiji. Britanska pooblaščenca izjavljata in polagata važnost na ugotovitev, da ne morejo pridržki perzijskih pooblaščencev glede člena 90. v ničemer iz-premeniti sedanjega stanja, ter izrekata mado, da se bo dosegel'sporazum med perzijsko in britansko vlado. Pooblaščenec republike Finske izjavlja, da si pridržuje njegova vlada, ker imuniziranje zoper kolero ne daje zadostne varnosti, ne glede na odredbe člena 30., pravico, odrediti po potrebi opazovanje imuniziranih oseb. Ker more uporabljati po drugi strani promet čez finsko mejo proti vzhodu samo dve železniški progi, ki sta si jako blizu, in samo eno progo proti zapadu, kar ne daje možnosti za delno zaporo meje, si pridržuje Finska, da se izogne popolni zapori meje ob epidemiji, pravico, odrediti po potrebi opazovanje, ne glede na odredbe člena 58. Japanska pooblaščenca izjavljata, da si pridržuje njiju vlada pravico: 1.) pošiljati po iztočnem uradu v Singapuru notifikacije in obvestila, katerih pošiljanje mednarodnemu uradu za javno higieno je predpisano s konvencijo; 2.) odrejati ukrepe, ki jih ocenijo sanitetna oblastva za potrebne glede nosilcev kolernih vibrionov. Litvanski pooblaščenec izjavlja, dasi pristopa h 'konvenciji, izrečne pridržke gledo njene uveljavitvo med Litvanijo in Poljsko, dokler se ne upostavijo med tema dvema državama normalni odnošaji. Ti pridržki so posebno važni glede odredb členov 9., 16., 57.,in 66. Holandski pooblaščenci izjavljajo v imenu svoje vlade, da si pridržuje ta glede Holandske Indije pravico, odrejati uporabljanje ukrepov, določenih v drugem odstavku člena 19., tudi na osebo in predmete, prihajajoče iz oblasti, kjer vlada podganja kuga. Kazen tega izjavljajo, da si pridržuje njih vlada glede Holandske Indije pravico, tolmačiti točko 2.) člena 27. tako, da se sme uporabljati pokončevanje podgan, določeno v tem členu, na ladjo s tovorom, prihajajoče iz oblasti, kjer razsaja podganja kuga, če oceni sanitetno oblastvo, da utegne imeti ta tovor po svoji naravi podgane in da je spravljen na način, ki preprečuje preiskave, določeno v poslednjem odstavku člena 24. Perzijska pooblaščenca izjavljata, da ni z ničimer opravičeno, vzdrževati v konvenciji posebno odredbo o Perzijskem zalivu. Dejstvo, da jo v konvenciji člen 90., ki sestavlja V. oddelek II. dela, jima ne dopušča, podpisati konvencije brez najsrečnejših pridržkov. Perzijska pooblaščenca izjavljata razen tega, da status quo nikakor ne more vezati njiju vlade. Po drugi strani pridržujeta za svojo vlado pravico, da ji ni treba uporabljati odredb člena 8. o obveznem prijavljanju bolezni, o ‘katerih govori omenjeni člen. Portugalski pooblaščenec izjavlja, da je od svoje vlade pooblaščen, podpisati konvencijo ad referendum s pridržki, vpisanimi v zapisnik o poslednji obči seji. Turški pooblaščenec izjavlja, da se ni odrekla Turčija z nobeno pogodbo pravici, biti zastopana v egiptovskem pomorskem in 'karantenskem sanitetnem svetu. Vpoštevaje po drugi strani odredbo konvencije o morskih ožinah, podpisane v Lausanni, in posebne razmere Bosporske in Dardanelslke morske ožine, pridržuje za turško sanitetno upravo pravico, postaviti sanitetno stražo na vsaki trgovinski ladji, ki plove skozi rečeni morski ožini brez zdravnika ter prihaja iz zakužene luke, da ne pride taka ladja v dotike s kakšno turško luko. Vendar pa morajo biti zamudo in stroški, ki bi jih provzročala ta straža, neznatni. Pooblaščenci Zveze sovjetskih socialističnih republik opozarjajo jia izjavo, ki so jo podali dne 26. maja v seji prve komisije glede člena 7. v projektu konvencije, ter izjavljajo, da nimajo nič zoper odredbo, ki daje mednarodnemu uradu za javno higieno pravico, sklepati sporazume z drugimi sanitetnimi organizacijami; vendar pa mislijo, da izvira ta pravica iz rimskega sporazuma iz leta 1907., s katerim se odrejajo funkcije tega urada. Zategadelj smatrajo, da bi bila morala priti spredaj omenjena odredba, s katero se samo potrjuje ta pravica, le v zapisnik in da je ni bilo treba postavljati kot posebnega člena v konvencijo samo. Pooblaščenci Zveze sovjetskih socialističnih republik opozarjajo, da so glasovali po diskusiji v členu 12, konvencije zoper odredbo, ki daje vladam pravico, podaljšati v izjemnih primerih uporabljanje sanitarnih ukrepov, ne glede na izjavo prizadete države, da no preti voč m e varnost bolezni. Zdi se jim, da bi utegnila posezati ta odredba v kakšno izmed osnovnih načel prejšnjih konvencij in postati vzrok nesporazumov, ki bi se mogli pojaviti spričo njenega uporabljanja. Zato izjavljajo, da bi smela v zmislu konvencije uporabljati ta odredba samo v izjemnih primerih, če no izpolnjuje vlada, pod katero spada zakužona oblast, obveznosti, določenih o tem s konvencijo, Pooblaščenci Zveze sovjetskih socialističnih republik opozarjajo na pridržke, ki so jih podali že v drugi komisiji glede funkcij in pristojnosti egiptovskega pomorskega in karantenskega sanitetnega sveta. Zdi se jim potrebno, posebno poudarjati, da dajeta zlasti člena 70. in 164. temu svetu pravico, izdajati o pomorski in karantensko-sanitetni policiji razno predpise, ki postanejo izvršni, Čim jih sprejmejo razne države, zastopane v svetu. Ker Zveza sovjetskih socialističnih republik še nima svojega predstavnika v egiptovskem pomorskem in karantenskem sanitetnem svetu, vztraja njena delegacija pri tem, da pridrži za svojo vlado pravico, sprejemati ukrepe, ki jih je izdelal ta svet, ali pa jih ne sprejemati. Podpisane! potrjujejo spredaj izjavljene pridržke ter izjavljajo, da si pridržujejo njih države pravico, se v svojo korist sklicevati nanjo glede držav, v katerih imenu so bili formulirani. V potrdi t e v t e g' a so pooblaščenci podpisali ta zapisnik. Sestavljeno v Parizu dne ena in dvajsetega junija tisoč devet sto šest in dvajsetega leta. Za Afganista n; Islambeg Kudoar khan. Za Albanijo: Dr. Osman. Za državo Ne m č i j o: Franoux. Hamel. Z a a r g e 111 i n s k o n a c i j o: F. A. de Toledo. Za Avstrijo; Dr. Alfred Griinberger. Za Belgijo: Velghe. Za B r a žili j o: Charlos Chagas. Gilberto Moura Costi. Za Bolgarijo: B. IVlorfov. Toško Petrov. Za C h i 1 e; Arniando Quezada. Za Italijo: Albert Lutrario. Giovanni Vittorio Repetti. Odoardo Huetter. G. Rocco. Giuseppe Druetti. Za Ki n o: S. K. Yao. Scie Ton Ta. Z a K o 1 u ni b i j o: Miguel Jimenez Lopez. Z a Kub o; R. Hernandez Portela. Za Dansko: Th. Madsen. Za Gdansk: Chod/ko. Stade. Za r e p u b I i k o S a n D o ni i n g o: Betances. Za Egipt: Fakhry. Dr. M. El Guindy. Z a E q u a d o r: J. lllingourth. Za Španijo: Marquez de Faura. Dr. F. Murillo. Za Združene a m e r i š k e d r ž a v e: H. 9. Cumming. W. W. King. Za Etiopijo: Lagarde vojvtda d’ Entotto. Za Finsko: Enckell. Z a F r a n c i j o: Camille Barrere. Harismendy. Navailles. Dr. A. Calmette. Lčon Bernard. Za A 1 ž e r i j o: R. Raynaud. Z a Z a p a d n o A f r i k o; Dr. Paul Gouzien. Za V z h o d n o A f r i k o; Tliiroux. Za 1 n d o - K i n o: Dr. L’ Herminier. Dr. N. Bernard. Za države Sirije, Velikega L b a n o n a, A la u i t o v in D j e b e D r u z a: Harismendy. Za vse ostale kolonij e, protel t o r a t e, p o s e s i j e in t e r i t o r j e p od ni a n d a t o m F r a n c i j Audibert. Z a b r i t a n s k i im perij: d. S. Buchanan. John Murray. Za Kanado; J. A. Amyot. Z a A v s t r a 1 i j o: W. C. Sawers. Za No v o Z e 1 a n d i j o: Sydney Priče James. Za Indijo: D. T. Chadwick. Z a J u ž n o a f r i š k o zvezo: Filip Stock. Za Grčijo: Al. C. Carapanos. D. Matarangas. Z a G u a t e m a 1 o: Francisco A. Figueroa. Za 11 a i t i: Georges Audain. Z a 11 e d ž a s; Dr. Mahnuid Haniudč. Za H o n d u r a s: Ruben Audino Aguilar. Z a -M a d ž a r s k o: Dr. Ch. Grosch. Z a J a p a n: H. Matsushima. Mitsuzo Tsurumi. — 774 — Za republiko Liberijo. Za Zvezo sovjetskih socialistični h R. Lehtr;ann. r e p u b 1 i k: N. Ooms. J. Davtian. Za L i t v a n i j o: J. Maimilia. Dr. Pr. Vaiciuska. L. Bronstein. Z a L u x e m b o u r g: 0. Meburnutov. Dr. Praum. N. Freyberg. Z a M a r o k o: Harismendy. Al. Sisin. A. Egorjev. Dr. Raynaud. Z a U r u g u a y: Z a M e h i k o: A. Herosa. R. Cabrera. Z a V' c n e z u e 1 o: Z a* M o n a k o; ad referendum: F. Roussel. Josč Ig. Cardenas. Dr. Marsan. Za Norveško: § 2. Sigurd Bentzon. Ta zakon stopi v veljavo in (lobi obvezno moč, Z a Para g u a y; ko so izpolnijo odredbe člena 170. rečeno konven- R. V. Caballero. cije in ko se razglasi v »Službenih Novinah*. Za Ii o 1 a n d s k o: Našemu ministru pravde priporočamo, naj raz- Doude Van Troostwyk. glasi ta zakoni, Našemu ministru za zunanje posle N. M. Josephus Jitta. in Našemu ministru za socialno politiko in narodno De Vogel. zdravje, naj skrbita za njegovo izvrševanje,. oblast.- Van der Plas. vom zapovedujemo, naj postopajo po njem, vsem in Za Po,rti: vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. P. Mimbela. Za Perzijo; V B e o g r a d u, dne B 1. avgusta 1020. ad referendum: Aleksander s. r. Dr. Ali Khan Partotv Aazam. Videl in pritisnil Predsednik Mansur Charif. državni pečat ministrskega sveta, Za Polj s k 0: čuvar državnega pečata, minister za notranjo posle, Chodzko. minister pravde: častni adjutant Za P o r tu g a 1 s k o: dr. M. Srškič s. r. Njegovega Veličanstva Ricardo Jorge. n o) kralia> ' divizijski general: Z a 11 o m u n i j o: Dr. J. Kantacuzene. Peter Živkovič s. r. Z a S a n - M arino: Namestnik Dr. Guelpa. ministra za zunanje posle, Za kraljevino S r b o v, II r v a tov i n minister brez portfelja: S 1 o v e n c e v: dr. K. Kumaniuii s. r. M. Spalajkovič. .Minister pravdo: Za E 1 - S al v a d o r: Carlos R. Lardč-Arthes. dr. M. Srškič s. r. Minister za socialno Z a Sudan: politiko in narodno Oliver Francis Haynes Atkey. zdravje: Za Švico: Dunant. dr. M. Drinkovič s. r. Carriere. * * * Za Češkoslovaško: 1’ r i p o m b a. Ratifikacijski instrumenti zgoraj Dr. Ladislav Prochazka. omenjene 'konvencije so se deponirali skladno s čle- Z a T u n i z i j o: nom 170. te konvencije dne 10. novembra 19“2i). v Navailles. Parizu. Za Turčijo: 1/. pisarne ministrstva za zunanje posle; A. Fethy. Pov. br. 15.478. Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. — Odgovorni urednik: Funtek Anton v Ljubljani. Tiska in zalaga: Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Ambrožič Miroslav v Ljubljani.