^ ' 'Т^-1 . >/%р*л»~-. S^o^Sfnina v «Ss'sEavf SHS pavšailrema. Naročnina listu: Celo leto K 120‘—, pol leta K 60*—, četrt leta K 30*—. Izven Jugoslavije: Celo leto K 150'—. Inserat! ali oznanila se zaračunajo po dogovoru ; pri večkratnem insedranju pihnerea popust Upravništvo sprejema naročnino, Inserate In reklamacije. — — Telefon it 220. RAZA МшЈшш političen list za slovensko ljudstvo l&I» ž&sBirilfess. MaMbop, đne 9. marca 2821. Posamezna številka stane 1 Weiies „Straža" izhaja v pondeljek, sredo I® petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Koro' cesta št 5. — Z uredništvom se more govo vsak dan samo od 11. do 12. ure dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. —--Telefon št. 220. Lefciai!* Ж ЖII. Jöer Bien muss zahlen“. (Bien mora plaöatQ 1* onih časih je imel takozvani „veliki Kurfürst“ v Berlinu pod sabo podložnika z imenom Bien, 'ki se je po stavil na stališče, da ne more plačati nekega odmerjenega davka. Kakor se dobremu podložniku spodobi, je naredil pohlevno vlogo, v kateri je navajal svoje razloge zoper dotični davek. .Veliki Kurfürst je pa napisal na robu vloge lastnoročno,, „Der Bien muß zahlen“ in zadeva je bila rešena, Bien je moral plačati, a stavek, der Bien muß zahlen“, je postal na Pruskem liudski pregovor. Zadeva se je obrnila. Ko so prvič prišli nemški odposlanoi v Versailles, da podpišejo mir, in jim je ententa predložila ogromno vojno odškodnino, Nemci so se prekrižali, potem pa vse-- dli in napisali obširno, spomenico, v kateri so dokazovali, da ne morejo plačati^ Glasilo ministrstva zunanjih zadev, „le Temps“, jim je pa od go o-ril z nemškim stavkom: „Der Bien muß zahlen“, Nemec je na tihem jeze zaklel, potem se je. pa vsedel in podpisat, da plača. Sedaj so se pa Nemci zopet spomnili, da ne morejo plačati. kar so podpisali. Pač, nekaj bi pla čali, kolikor se njim samim zdi. Ponudili so,' da plačajo 150 miljard, a to v letnih obrokih, da bi plačevali te -kom dveh človeških rodov, na seda -nji čas preračunjeno bi bilo samo 80 miljard. Zraven stavijo Še take pogoje, da bi tudi to plačevanje v resnici padlo skoraj 'na ničlo. Zahtevajo, da se vračuna vse, kar so izdali doslej, da Slezija ostane pri Prusiji, da dobe različne trgovske in finančne ugodnosti itd. Francozi, ki Nemce bolje poznajo In so navajeni njihove arogan-ee, so bili mirni, angleški ministrski predsednik Lloyd George se pa ni mo gel premagati, prijel je za klobuk in rekel: „Končajmo, kajti ako zaseda ’ mo tako dalje, boste izračunali celo, da moramo mi plačati vam.“ Pa je zaključil sejo in odšel.. Nas zanima malo, koliko plačajo Nemci- Res, da bi morali plačali tudi Srbiji in Grnogorii povzročeno škodo, toda gotovo je, da ne bomo dobili sko raj ničesar, pa naj plačajo veliko ali malo, Zanima nas samo vprašanje : Kako da so Nemci naenkrat postali ta ko samozavestni in se upajo tako kljubovati entente? Nemci so dobri ra čunarji in se ne zaračunajo zlepa , Tudi v svetovni vojni so dobro računali, Naredili so samo to napako, da so računali samo z materijalnimi dej stvi in sebičnimi oziri, niso pa vpo -števali moralnih jakosti. Predstav!j Ti so si človeštvo, kakor je b la Nemčija za časov velikega- Kurfürsta, ko njeni različni večji in manjši gospodarji | niso poznali nobenih drugih ozirov , kakor maierijaiizem in sebičnost. Pozabili so, da je kultura človeštva tudi na moralnem polju tako napredo -vala, da so narodi zmožni velikih činov in žrtev tudi samd za idealne oi -lje. Tako se je spustila Amerika v vojno iz čistega idealizma, da pomore do zmage pravici in stare nemški militarizem, če prav bi jo vsi sebični in materijelni oziri morali raje pahniti proti Angliji in Franttili. Tudi pri An gležih je deloval v prvi vrsti idealizem, Francozi in Srbi so pač iz same ga narodnega idealizma bili zmožni takih v zgodovini človeštva brezpri-nrernih činov. S to moralno činjenico niso računali Nemci, drugače so računali dobro. Tudi sedaj morajo imeti svoje račune, kajti brez načrtov ne delajo. Na lastno moč ne računajo, saj jo poznajo bolje kot mi. Brez brodovja, brez hrane, brez orožja in vseh-drugih voj nili potrebščin ni mogoče kljubovati dobro oboroženemu in močnemu sovra žniku, ki jih ob Renu drži za vrat . Na revolucijo po ententnih državah n’e'morejo računati, To bi bilo preveč V vlado] Belgrad, 8. marca 1921, Čimbolj se približuje dan zopetne otvoritve zborničnih plenarnih seji — tem večja nervoznost- se opaža v vlad’ nih strankah. Posamezniki vedno bolj nvidovajo potrebo kompromisne rešitve parlamenta iz sedanje zagate, v katero ga še vedno tlači ekskluzivnost ш intolerantnost voditeljev vladne večine v straliu za svojo reputacijo. Ti malodržavni državniki pozabljajo, da je svetovna vojna ne samo spremeni -la miselnost v ljudstvu, temveč je iz-premenila — in sicer popolnoma — tudi razmere in razmerje sestavnih delov nove velike države. Velikosrbi-3 an sle a ideja mora dosledno temu narediti mesto jugoslovanski državni i deji. Vživeti se v jugoslovanstvo je starim ljudem seveda zelo težko, ko vidimo, da povzroča celo ime Jugoslavija strah in trepet v okostenelih bel-grajskih vodilnih krogih. To starokopitnost z vso svojo problematično močjo podpirajo poslanci slovenskih samostojnežev pod vodsi -vem „varšavskega poslanika“ dr. Vo-šnjaka. Burne seje v zemljoradniškem klubu, ki po svoji veliki večini vstra ja na opozicijonalnem stališču, morajo dovesti do razcepa. Tako se že danes govori kot o gotovem dejstvu, da vstopi mesar Pucelj brezpogojno v vlado, samo da zadovolji svojo častihlepnost na račun prevaranih svojih volilcev. JV ta namen se že pripravlja soba za Puci., e v nemškutarski klub, ki za sedaj „zboruje“ v zbornični kantini, ali pa v kakšnem kotu hodnika. Tudi med muslimani ni edinosti vendar pa so vsi člani muslimanskega kluba za to, da čim dražje prodajo svojo udeležbo v bodoči vladni večini in da njihovo sodelovanje v via, -di prinese čim večjo koristi njihovim volilcem. 2e pretečeni teden je Trilkovič sondiral teren tudi v Jugosiov. klubu ter je v pondeljek povabil dr, Korošca na razgovor. Izgleda, da ib Bašič voljan vsprejeti zahteve Jugoslovana kega kluba, posebno glede nedeljivo sti Slovenije. Tudi muslimanom je g. Pašič obljubil, da se Bosna ne bo razdelila. Potemtakem bi se iz tega đa'o sklepali, da je pokrajinsko avij» om»-sttčno načelo, katero Jugoslovanski klub brani z vso doslednostjo, vendar % prodrlo tudi v krogih, kjer smo pričakovali največji odpor. Ze priznanje nedeljivosti Slovenije iz Pašičevih ust pomen,ja velik uspeh politike SLS, posebno če vpoštevamo, s kakšno besnostjo in s kakšnimi sredstvi so se cen-trai sti vrgli pol krinko kulturnega boja proti neomajnim postulatom slovenskega ljudstva. fantastično, na pomoč Amerike tudi ne, ker bi bilo preveč sentimentalno, & eno m drugo ni v značaju Nemcev. Preostane edino še ruski boljševizem in to izgleda najbolj verjetno. Obna šanje Nemcev bi bil nov in tehten dokaz, da se pripravljajo dogodki med entente in boljševiki, Ententa je menda stvar tudi tako razumela in vsled tega je postavila Nemčiji tako odločno zelo kratek rok, samo par dni, ob -enem je pa pripravljena, da takoj vko raka v Nemčijo. Ruski boljševizem mora izgoreti sam v sebi in razpasti, ako se ne raz širi po Evropi. Ofenziva je torej zanj neizogibna potreba; Nemci so veliko preveč organizirani in razumni, da b; se vrgli v roke boljševizmu, toda zvezo z boljševizmom bi vporabili, da razrije o entente. Potem bi se ob m ib tudi proti boljševizmu in ga razbili, a namesto t ranije židovskih komisarjev bi dobili zopet tiranijo nemških militaristov. Ako se divizije boljševiš-kih komisarjev združijo z Nemci, na-nastane velika nevarnost za celo.Evropo. Bolj še vikom je treba predreti razmeroma le kratko črto na Litvi, Tudi v ustavnem odboru je Jugoslovanski klub s svojim socijalno-go -sp.odarskim predlogom dosegel, da so bo v udavi vpoštevala važnost ne samo političnih, temveč tudi socijalnih in gospodarskih problemov. Banko -krati in kapitalisti so sicer onemogočili ustanovitev politične in socijalno -gospodarske zbornice v smislu dveh koordiniranih skupščin, kot je zahteval Jugoslovanski klub; toda ta preprečitev je izzvala potrebo revizije oddelka v ustavnem načrtu, ki gov*s:i io -c politični sestavi zbornice. Minister za konstituanto je v tern smislu izdelal nov načrt, ki temelji na enodomnem sistemu. Ta načrt pa je tako nesrečno in nerodno sestavljen , da je ustavni odbor ta predlog odbil in zahteval novo redakcijo tega oddelka. Minister Trilkovič je dobil ne le samo dolg nos, temveč tudi duševno -ubožno spričevalo o svoji nesposobnosti za reševanje ustavnih vprašanj« Zaradi tega se je izvolil poseben ožji odbor, ki bo redigiral te določbe ter jih predložil ustavnemu odboru v razpravo. V tem ožjem odboru *asto,n Jugosiov. klub dr, DulibiČ. Dr. Ninčiču, ki je predsednik u -stavnega odbora, se zelo mudi. Na včerajšnji seji, ki je bila vsled nerodne Trifkovičeve redakcije zelo kratka, je hotel dr. Ninčič sklicati sejo že za včeraj popoldne. Ožji odbor pa je zahteval več časa za redakcijo in sicer do danes dopoldne. Toda niti danes se ni mogla vršiti seja ustavnega odbo -ra, ker se še ni sporazumel ožji ustavni odbor, . Administrativni odbor bode imel ' svojo sejo dne 15. t. m. Baje so na dnevnem redu zelo „čedne“ zadeve. Govori se o korupciji, o zatajevanju nekih nabavljenih predmetov, o avto-i mobilih, o vsprejemanju nesposobnega uredništva za skupščino itd. Izgleda, da se bodo merili na tej seji mnogi — predolgi prsti demokratov. Smrt bivšega črnogorskega kralja Nikole, tasta našega icraija, je v tu kajšnjih krogih napravil globok vtis . Časopisje za sedaj samo beleži vest, kakor jo je prejelo. V parlamentarnih kuloarjih pa se živahno razpravlja < posledicah v zunanji in notranji politiki. Mnogi vidijo v tem olajšanje položaja v Albaniji in v Crnigori, med tem ko se nekaterim zdi, da niso iz -ključene komplikacije. Sivolasemu do-jenu aktivnih in bivših vladarjev se ob njegovem grobu priznava o mnoge državniške vrline ter tudi zasluge za, naše ujedinjenje, dasi to zveni nekoliko parodoksno. Zgodovina mu bo vsekakor pravičnejša kot subjektivnost današnje dobe. Naj v miru počiva! starodavna bojišča pri O str Menki bi zopet igrala svojo vlogo. Ako tukaj izbijejo poljski klin, je zveza gotova. Ako pa na drugi strani prebijejo ru-munsko fronto, je takoj madžarska in avstrijska država v plamenu in naša dravska črta bi bila izpostavljena težkemu naporu. Glavno bojišče bi pa' v tem slučaju bilo na Litvi in v severnih clelih Poljske in vprašanje je, če bi Poljska vzdržala ali ne? Poljska je vojaško jako močna država. Narod i-ma zelo veliko državnega smisla, ki je bilo vzgojeno v trdi šoli preteklo -sti. Poljak da za lastno državo vse in iz zgodovine vedo, da je za vzdržava-nje države potreba vojaške moči. Moštva najboljše vrste imajo skoraj ne z črpne množine, toda potreba je častnikov, zlasti višjih, in vojnih potrebščin._ Ako jim da ententa, kar potre -bujejo, pravočasno, vzdrže vsak napad od ene in druge strani. Ako bi ententa v brezplodnem debat'ran ju zamudila, je čiti predrta. Nam, na vadnim državljanom, seveda n’e more biti znano, kaj se je tozadevno storilo in kaj se bode. Zamoremo samo teoretično reči, da je razvoj dogodkov odvisen od vtrjenosti te črte- 'Ako iz* gine Nemcem upanje na pomoč od strani ruskega boljševizma, potem bo tudi boljševizem izgorel sam v sebi, za Nemce bo pa veljalo: „Der Bien muß zahlen“. Politično slepomišenje. Kdor je v zadnjih dnevih zasledoval pisavo časopisja brez razlike» se gotovo ni zamogel ubraniti \üsu4 da je marsikatero tendencijozno notica diktirala politična težnja po uspena stranke oz. skupine, katero je dol c,.o glasilo slučajno zastopalo in predstavljalo. Tako so n, pr. prinašali v Sloveniji listi takozvane „vladne stran ke“ zavsem „avtentična poročila1, da je vstop muslimanov v Bašičev kabinet gotova stvar, o kateri ne moo nihče več dvomita. Politično indiferentni čitatelj takega poročila si je potem mogoče predstavi, al v duhu Sak ib-a. Korkut-a kot ministra ver in se navsezadnje radoval nad popustljiv stjo mogočnega vladnega bloka, ki si žel/ le eno: čimprejšnjo popolnost kabine-ta in končnoveljavno odobritev aktro-irane ustave v plenumu konst tvau -te. Toda marsikdo, ki je pričakovat, da se bodo zapreke v tem smislu .ur. kratkomalo izogibale pred pohodom volje naših samodržcev, se je zmub.L isto, kar so listi na široko naznanjali e snubačenju muslimanov, velja tudi za zemljeradnike. V obeh skupinah so borita dve struji za prvenstvo in popolno majorizacijo. V muslimanskem klubu se zavzemajo za opozicijonaluo stališče predvsem prof. Mehmed opa-lio in fialil Hrasnica beg; vstop v vlado pa forsirata dr. Karamehmedo-vič in Sakib Korkut, glavni urednik v SarajeVu izhajajočega lista „Prav -da“, ki se trudi ravno v zadnjih dnevih, kako bi pač najbolje dokazal mu slimanski javnosti brezplodnost opi -zicijonalne politico. Ni se torej treba čud ti, ako pozdravlja beograjska JU mokratija“ „pametne, trezne in vse -skozi objektivne“ članke g. Kor .čuta. Vprašanje, ali bodo muslimani zasedli ministrske fotelje, je vprašanje razmerja med obema strujama, ki sti se pojavili v klubu; Nai se razvijejo dogodki kakorkoli, eno ]e gotovo: muslimani so sedaj še edina nada osivelega g. Bašiča, ker je vsaka kombuia -cija, v katero bi pritegnili zemlju*.vi» nike, malodane nemogoča. Z zadovol.stvom beležimo, da je netaktno obnašanje g. Bogumila Vo -šnjaka onemogočilo velikemu delu zo-mljeradniškega kluba podpiranje se -danje vlade ter ga porinilo s surovo gesto v opozlcijon alne vrste. Stati ril ta konst tuante izkazuje 39 poslancev ze-mljeradniškega kluba. V slučaj”, da bo dr. Vošnjak izvajal neizogibne po* sledice svojega obnašanja > ustavnem odboru, bo štel zemljeradniški kini» Ш 30 članov, ki bodo gotovo prešli v labor opozicije, ker se bodo dalmatinski in bosanski težaki raje priklopili k skupini realnega politika Avramo -viča,. nego k devetorici slovenskih sa* mostojnih kmetov, katere je dr. Voč -njak spretno speljal na ledino demo -k racije. Ta slučaj bo dokazal vnovič, da je „nehvaležnost plačilo sv„tari Dr. Vošnjak bi bil lahko storil g. Bašiču lepo uslugo, ako bi z oprezno tak tiko pridobil simp; ti.;e srbskih zemlje* rudnikov. Tega seveda ni storil, ker. je videl „državno edmst.o“ v nevarnosti; raje je skočil raz platformo kmetskih interesov in tako pomagal v ustavnem odboru svojemu prijatelju dr. Žerjavu pri pobijanju ан ti državnega duha, ki se je pojavil v oseoah r.edemokratskih in neradikalaih članov odbora, To kar uganja del muslimanov in zemljeradnikov, je politi ;a slepomišenja ki loži nad našo predilnico v o-fciiki megle in ne • dovoljuje j s"ega pogleda na današnjo netrgn.epol tič -no situacijo, Ako bo ki terikoli ömo -njenih klubov podpiral z aktivnim, so» delovanjem politiko g. Pašiča, se bo lo zgodilo le s slabdmi močmi; večina muslimanskega in tudi zemlieradniš -fcega kluba ne bo, in o tem smo po -poluoma prepričani, nikdar omadeževala svojo čast s podpiranjem najoga-bhejšega reakcijonarstva, kar ga je videla Evropa po končnem polomu centralno - evropskih imperijalizmov . Upamo, da bo padla v najkrajšem času odločitev, ki bo pokazala, ali smo presodili položaj pravilno ali ne. Veliko vprašanje pa je, da li bo z odločitvijo izboljšan položaj Pašdčevega kabineta. Politični pregled. KRALJEVINA SHS, Ustavni odbor se je pečal na zadnji seji z ustavnimi členi od 74 do 81, ki govorijo o državnem gospo-dargtvu in o vojski. K vladnim predlogom teh členov so se pristavile še razne klavzule, katere so predlagali debaterji. Iz ustavnega odbora se je poslovil dosedanji podpredsednik in novi hrvatski ban dr. Tomljenovič . Njegovim naslednikom so imenuje demokrat Juraj Demetrovič. N aš a in italijanska razmejitvena delegacija vršita svoje konference v 8plilu, Časopisje sporoča o popol -nem sporazumu med delegacijama v vseh vprašanjih, Končnoveljavna eva kuacija naših krajev od strani Italijanov se bo šele pričela 1. aprila, ko bodo začeli izpraznjevat. Korčulo, Bukovico, Knin, Drniš in splitski o -kraj 5. aprila bo evakuiran otok Pag, šibeniški in bonkovaški okraj; 1. maja pa še le zadrska okol oa, (Bogzna, kag se še zgodi vse v tem času eva -kuaeije? Op. ur.). ITALIJA. P o X <1 o, r e n š k i okolici se vrše neprenehoma patvijotižjne manifesto -cije, ki končujejo s streh med delavstvom ter fašisti, s poboji in aretacijami kar celih stot'n oseb. NEMČIJA. .V e s t i, k i s o d o š 1 e iz Ion -donske konference, nam javljajo, da je londonska konferenca prekinjena, ker so Nemci po svojem zastopniku ’dr« Simonsu niso uklonili zavezniškim zahtevam. Lloyd George je naznanil, da se konferenca vsled nemških pro-fipredlogov prekine in stopijo v veljavo vso kazenske navedbe napram Nemčiji, Id so že sklenjeno od entente. Nato izjavo je zaprosil dr, Simons 8 dnevni rok, ki pa je bil odbit od konferenelerjev. Da mislijo Francozi in An -gloži prisiliti Nemce k pariškemu dik tatu nasilnim potom, dokazuje dejstvo, da je že odpotoval francoski ministrski predsednik iz Londona v Pariz ia so se močne ententne kolone na oklo-pnih avtomobilih pomikalo skozi me -sto Koblenz v južni smeri Rena, Angleži bodo zasedli Porenje in in združeno ententno brodovjo bo začelo pritiskati na Nemčijo od pomorske stra -m. RUSIJA. Vesti, ki prihajajo zadnji čas iz Rusko so tako zmedene, tla si je tež ko ustvariti pravo sliko o, napredovanju protiboljševiškega gibanja. Izhod za sovjete nevarnega revolueijpnarne. ga gibanja je postal Kronstadt, kjer vodi protisovjetski upor vlada generala Kozlovskega, Kako je v Petrogradu še ni znano. Na noben način pa se ne morejo sovjeti več zanesti na svoje Čete, ki nagibajo k pobuni, O Moskvi se poroča, da jo v rokah upor nik&v. V Sibiriji nastopa proti boljše-vižkemu režimu general Semenov s 25.U00 kozaki in general Antonov s 5090 kmeti. Poroča se tudi, da je po -begnila sovjetska vlada iz Moskve v Novgorod. Trockij in Ljenin sta seve odredila n&jstrožje odredbo napram generalu Kozlovskemu in vsem upornikom. Kedo bo izvršil to sovjetske na redbe napram upornikom, je drugo vprašanje. Politična poročila. p ZBOROVANJE SLS v Mariboru. Organizaoija SLS v Mariboru se yrlo giblje. Število naših pristašev se množi. Dne 7. marca se je vršilo me- sečno zborovanje, na katerem je poročal poslanec div. H o h n j e c. Predsedoval je tovariš Krepek. Govorili so še: Vesenjak, Veronek, Žebot in Ver. Sprejele so se naslednje resolucije: 1. Zborovalci SLS v Mariboru dne 7. marca ugovarjajo zoper samovoljno iz-premembo občinskega volilnega reda za Slovenijo. 2. Zborovalci ogorčeno ugovarjajo zoper kulturnobojne nakane strank, ki sestavljajo sedanjo vlado. 3. Odločno odklanjamo, da bi se potom sokolstva otrovala naša slovenska šolska deca z brezverskimi sokolskimi idejami in da bi se tako Že v šolo zaneslo politično sovraštvo. 4, Z vso odločnostjo ugovarjamo katoliški slovenski starši v Mariboru proti hudobni nameri, da se ukine„o zasebni učni zavodi, v katerih podučujejo šolske sestre in vzgajajo deco v krščanskem duhu. 6. Ker je začela cenzurna oblast v Jugoslaviji na pruski način pritiskati na časopisje, ki zastopa krščansko svetovno naziranje, navzo^ či zborovalci proti takemu srednjeveškemu nasilnemu nastopanju vlagajo najostrejši protest. — Odkar so demokrati prodali v Beogradu našo slovensko samoupravo, obrača tej stranki ko-ritarjev, verižnikov in izvozničarjev tudi uradništvo hrbet. Dobrodošel v Slovenski ljudski stranki vsakdo, kdor obsoja korupcijo, ki jo uganjajo demokrati in njih sorodni elementi. Celotno slovensko ljudstvo v boj proti našim demokratom, pVodajalcem slovenske sreče! p OBČNI ZBOR Samostojne kmet. stranke. V nedeljo, dne 6. t. m. se je vršil v Ljubljani glavni občni, zbor Samostojne kmetijske stranke. Zborovanja so se udeležili tudi bosanski težaki. Zborovalci so sklenili, da naj odloči načelstvo stranke o stališču, ki ga misli zavzeli napram današnji vladi in vladnemu ustavnemu načrtu. Predsednikom je izvoljen posestnik Pipan iz Vižmarjev pri Ljubljani, Čudno je, da niso na zborovanju hoteli precizirati stališča napram obnašanju dr. Vodnjaka v ustavnem odboru, kjer je z glasovanjem za vladni predlog obrnil srbskim „tovarišem“ hrbet in s tem jasno pokazal neiskrenost politike naših samostojnežev. So že imeli svoje razloge!, p PASIC SNUBI MUSLIMANE. V seji ustavnega odbora so se bavili dne 8. t. m. s socijalnimi vprašanji, ki naj bi se jih rešilo ustavnim potom. Ob tej priliki je govoril stani Pašič o „važnosti muslimanskega vprašanja.“ Ker so bili muslimani v seji navzoči, je bil Pašičev govor brezdvomno snu« bilnega značaja. Nestor naših politikov se zares trudi za pridobitev sramežljivih muslimanov, ki si še vedno ne upajo zasesti ministrskih stolčkov. Pašič je res v škripcih! p ZAHTEVE MUSLIMANOV. -Muslimanski klub je izročil g. Paš tiu. svoje pogojne zahteve za vstop v vlado. V glavnem obsegajo te zahteve naslednje točke: L Ustava mora zajamčiti muslimanom popolno versko in prosvetno avtonomijo. 2. Ustavno se mora zasigurati proporčnr volilni sistem. 8. Država naj se uredi po principu pokrajinske avtonomije. 4. Bosanska vlada se mora sestaviti tako, da dobe muslimani v njej tako zastopstvo, ki bo odgovarjalo njihovi številni in gospodarski moči. — Gornje zahteve dokazujejo, da bodo morali demokrati in radikali v marsičem konoedi-rati, ako bodo hoteli spraviti muslimane v vlado. Ker so muslimanski pogoji „težkega značaja“ za Pašičevo vlado, oo „Naprej" še vedno lahko pisal: „Vlada trdno stoji . . p OBČINSKE VOLITVE V BEOGRADU. Za radikalno-demokratsko listo je glasovalo 5543, za komunistično 2076, za republikansko 372 in za socijalistično 650 volilcev. Zmagali ko demokrati in radikali. Zupan je poslal Dobran Mitrovič, podžupan pa Gjoka Pajovič. p BOSNA DOBI PODPREDSEDNIKA? Ministrski svet se je bavil v enem svojih zadnjih zasedanj z ustanovitvijo podpredsedniškega mesta bosanske zemaljske vlade. Kot resen kandidat za to mesto pride v poštev mostarski župan Ismail Cemalovič. p NOVA ORPJENTACl JA ameriš ke politike. Novi ameriški predsednik Harding je izdal povodom nastopa predsedniškega mesita na ameriški narod proglas, v katerem se zavzema za novo orijentacijo ameriške politike. Harding je mnenja, da naj se Amerika ne vmešava v politiko starega svo ta, Radi tega bo Amerika odpoklicala svoje delegate iz reparacijskih komi, sij, ki delujejo v Avropi, Kot radikalni pacifist hoče Harding pomagati pri ustanovitvi svetovnega razsodišča Odslej ne bo Amerika stopila v nika-fco politično oziroma vojaško zvezo, ker si hoče s tem obdržajl vso pro -stost in avtoriteto. p RAZOČARANJE 'ANTANTE, V antantnih političnih krogih je iz -z val programa!. čni govor predsednika H ar din ga veliko razočaranje. Poseb -no udarjeni so Francozi, medtem ko Angleži izjavljajo, da niso iznenadoni, ke-r so pričakovali novi kurs ameriške politike. Protestni shodi proti kulturno-bojnim nakanam vladnih strank se vršijo v nedeljo 13, mar ca v sledečih krajih: V Ptuju po rani božji službi v dvorani minoritskega samostana. V St. liju v Slov. gor, po ra -nli službi božji v dvorani Slov. doma, V Slivnici pri Mariboru po rani službi božji v dvorani Društvenega doma. V S m a r t i n u pri Vurbergu po rani službi božji v stari šoli. V C i r k o v p a h na Dravskem polju po rani službi božji v Društv -domu. Na Vurbergu pri Ptuju po pozni božji službi v, društvenih prostorih. V Studenicah pri Poljčanah po rani maši v prostorih Izobraževalnega društva. V Smarjeti na Dravskem po lju po rani maši v gostilni Mike. V S t. L o v r e n c u na Drav -skem polju po večernicah v Društvenem domu. V Dor novi pri Ptuju po ve-černioah. V D o g o š a h popoldne ob 3, uri v gostilni Maher pri brodu. V K a m n i c i pri Mariboru po ram maši v gostilni pri Posojilniui. Pnevne vesti. d DEMOKRATSKO PETOLIZE-NJE. Ker demokrati nimajo v Sloveniji sreče s hvalisanjem svojega cen tralizma, skušajo to storiti med Srbi, „ki so bolj poslušni nego preklicani reakcijonarji v Sloveniji,“ Neko lju -bljansko dopisunče je napisalo v „E-poiii“ uvodni članek, v katerem pov-darja blagodejni vpliv centralizma in Babičevega predsedovanja s sledeči -mi besedami: „Ujedno .e to počet ik novoga doba, u kome Če politički ljudi sedeti samo u centralno] vladi u Beogradu, odakle če se upravljati celom državom po jeclnom planu, pro -gramu i sistemu“. Krasen „sistem“ to, ki bo postavljal macedonskega anal fabeta v isto vrsto s slovenskim kmetskim fantom! d SLOVENSKI URADNIKI v Ma kedonijo. Našo trditev, da m pomoč -nik ministra finansija ga svojem ma-Imorskem posetu res izjav.1, ua boao začeli pošiljati slovenske uradnike v Makedonijo in Srbijo, srbske pa v Slovenijo, vzdržujemo. Res je tudi, da je zahteval od nekega referenta, naj mu tekom ene ure izdela akt, za katerega delo bi trebalo najmanj 14 dni. Fadel je tudi izraz:. „No burita &e.“ Kdor trdi kaj druzega, bi rad ta dejstva prikril, d DE MORTUIS NIL NISI BENE. Vsa nedoslednost naših liberalcev se zrcali v nekrologu, ki so ga napisali razkralju Nikiti gospodje o-koli j,Jutra." Gospodje, kje je tu Vaša pijeteta ?! V času, ko je odrejeno dvorno žalovanje na belgrajskem dvoru in se odpravlja članica kraljeve rodbine na pogreb umrlega razkralja, zlivate kot besni monarhisti gnojnico na ime pokojnika. Nočemo zagovarjati pokoj-, nikovo delovanje proti državnemu našemu edinstvu; ugotovili smo samo le slučaj, ki znova dokazuje vso neiskrenost naših liberalcev, d KAJ JE „URADNI LIST" slovenske deželne vlade? „Uradni list" deželne vlade za Slovenijo je verni tolmač centralistov in navaden prepis belgrajsklh „Službenih Novin," ' d ŽALOSTNE POSTNE RAZMERE vladajo pri nas. Vsak dan dobivamo pritožbe, da so naše poštne i azmere tako slabe kot menda kje v Afriki. Na deželi se ljudem niti važna priporočena ali denarna pisma ne dostavljajo. Kaj šele časniki ali navadne poštne pošiljke. Značilen vzgled je v tem oziru dostavljanje pošte v pod -ročju kr. pošte pri Sv. Jakobu v SL gor. Dne 24. fobr, 1921 je mariborski okrajni zastop s priporočenim pismom naznanil v St. Jakob, da se vrši dne •3. marca popoldne komisijonefon ogled v zadevi gradbe nove okrajne oeste Velka—Maina. Zastopniki okrajnega zastopa so prišli, a povabljenih ni bilo, ker jim pošta še niti po 10 dneh ni dostavila uradnega pisma okrajnega zastopa. Koliko tisoč takih slučajev zanikernosti pri naših poštah se dogodi vsak dan! To so prvi sadovi — ljubega centralizma! d ZOPET NA DELO! kliče „Nova doba“ v svojem uvodniku od tor -ka. Našim slovenskim demokratom, ki so si priborili na Slovenskem Štajerskem polom milosti novega volilnega sistema 1 (eden) mandat, je zrasel tako „trebuh“, da si bodo zasukali Voči-gled občinskim volitvam rokave, da bo pri občinskih volitvah uspeh demo -kratske ideje časten in razveseljiv po mestih in trgih. (Tako „Nova doba.“) Celjska liberalna gospoda pozablja, da životarijo v pretežni večini po sioven-sko-štajerskih mestih socijaiish 'm komunisti, ki so tokrat tu.d v oj>oz»C'4i* Kaj če si bo mariborska, celjska in še drugomestna socijalna demokracijia zavihala rokave, potem pa ne bo pomagala demokratom niti miloščina pro -porca. Za enomožno štajersko strančico si bodo zasukali hlače še cicibam-buli od NSS in stopili v boj pri obč. volitvah proti strankam, ki so Žo poslale v konstituanto nekaj več nego po onega možiceljna. Treznomisieči» ki Čitajo o vihanju demokratskih rokavov na Štajerskem, bodo rekli: Žabe regljajo že pred spomladjo! d „POVSOD PO spodnještajerskih trgih zborujejo v zadnjem času demokrata „sijajno“ po poročilih „Nove dobe.“ Radi verjamemo, ker letošnje vino je res izborno in slovenskoštajer -ski demokratje prirejajo večje kroke, da ni pohujšanja za nevedno javnost, kot svoja strankina zborovanja, ki bi naj bila nekak predpotus za občinske volitve. Demokratje so danes že tako napredni, da so začeli svoje krokarske nerijade slaviti kot prihodnje politične zmage, katerih ne verujejo niti sami, „Nova doba“ raznaša v pomanjkanju gradiva v svet vsako demokratsko popivanje kot sijajno zborovanje krajevnih JDS alkoholnih organizacij. Lepe demokratske „causae bibendi.“ d T UČEN J E ALivUHOLNIH pijač na dan volitve in na dan pred volitvami je v vsej občini prepovedano. Z orožjem ali orodjem, porabnim za boj, ne sme nihče na volišče, take dobre nauke daje „Nova doba“ svojim pristašem za občinske v olive. Sokol na volišču brez korajže alkoho -la in brez za boj porabnega orodja bo slab agitator za JDS pol.tičj.o stvar . S prepovedjo alkohola in sokolsko obi čajnega pretepa so si izvili demokratje sami svoje najizdatnejše agitacij -sko sredstvo dz rok. d Javno VPRAŠANJE! Na južni strani ceste proti Kamnici so zasajeni kostanji, ki obsenčajo' to priljubljeno sprehajališče. V zadnjem času se opaža, da se ti kostanji izsekujejo in io brez vsakega smisla. Dovoljujemo si vprašati naš okrajni zastop, ali je to izsekavanje od njega naročeno, o ziroma, ali vedo sploh prizadeti čini-telji, da se kostanje seka? Na eni cesti se plava v blatu, dvugo se pa nesmiselno oropa naravne njene krasote . d CELJSKA POROTA. Pred celjskim porotnim sodiščem sta bila obsojena brata Janez in Fran Horvat iz Petrovč radi tatvine hmelja s 15, oziroma 12 meseci težke ječe. — Postopaču Ivanu Ferlež iz Rogaške Slati • ne, ki je, mnogokrat predkaznovan, v. Celovcu kradel zlatnino itd., so prisodili osem let težke ječe. d KONJIŠKI LIBERALCU v objemu z renegati. Iz zanesljivih virov Poznavamo, da se je v Konjicah razpaslo prav značilno „prijateljstvo" med tamošnjimi liberalci in nemškutar, ji. V svoji veliki „naklonjenosti" za* bajajo najraje v nemöursk© gostilne in jö opažati» da nemškutarijo ob vsaki priliki* ki jih privede v bližino kakšnega, r ©neg ata, Liberalni gospodi svetujemo, da se odslej ravna po zlatem izreku: „Svoji k svojimi“ d „OBČUTNA“ KAZEN. Carinski uradnik Nepomucki* ki je po zatrdilu mariborskih demokratskih listov imel slabo vesi, (iingiraai napadi še gotovo niso pozabljeni), je imenovani carinikom IV. razreda in premeščen v Brod na .Savi* Nočemo raziskovati, ali je Nepomuoki ros imel v blagajni veliki. manko, pribijemo samo to, da _so ga s povišanjem in s premestitvijo „občutno kaznovali“* V demokratski Jugoslaviji je tudi to mogoče l d DRASKOVIC na inšpekcijskem potovanju. Listi poročajo, da se je odpeljal minister Draškovič „u južne krajev©*, kjer bo „ugotovil položaje Zanimivo je, da srbski listi ne omenjajo kaj radi Macedonijo, marveč „južne krajev«.“ Da, da, Macedonia je sa rasne Draškoviče prav nevarna stvar! d COKÖRILOVCE ODLIKUJEJO. Dimitrij Grudic, okružni načelnik mzlarskoga okruga, jo odlikovan z redone *?v, Save, Gradič je znan izza „po&die4 seljakov v tuzlanskora okraju, kjer je na brutalni način in s te -rorjem zadušil „državi nevarno“ gibanje. Z& velike „usluge“ ga je Draškovič obdaril z ordenom Sv. Save III. stepena. Lepa naša domovina l 1 d REDKA STAROSTI Gospa Amaiiia Kukovič, mati preč. g. žup -alka Ftiiti Kukoviča, jo obhajala dne S. marca svoj 93, rojstni dan v krogu §vo.ih ©tros; izvzema najstarejšo hčer ko, vprego g. nadučitelja Pirkmaier-ja v Framu, ki je nevarno bolan. Do bri mamici tudi naše najiskroocišo čestitke! d SVOJO MATER ZAKLAL. Kaka daleč j© privedla podivjanost ponekod našo mladino, dokazuje grozen slučaj umora v Zrečah, kjer je 141etni fant Iva» Padežnik zabodel lastno mater v trebuh ter ji prerezal želodec . Priletna žena je še isti dan podlegla težki rani. Mladega morilca so izročili eodišStt. d NAJ VEČJA MESTA JUGOSLAVIJE. Po uradnih številkah je Subotica s 118.IKK) prebivalci najve -čje mesto v Jugoslaviji. Beograd ima 110.319* Zagreb 108.308, Sarajevo 68.000, Ljubljana 53,079 in Maribor 30.739 prebivalcev. Rezultati v Nišu, Bitoli o* Osijeku, Skopijo, Splitu in Sušaku še niso znani. d FASISTI. Beseda „fašisti“ se imenuje v novejšem času večkrat, Pri de od laškega izraza „fascio“ — po naše „zveza“. S celim imenom se reče temu društvu „fascio“ dei combattenti“ — „zveza bojevnikov“. To je namreč prvotno imelo biti društvo onih Italijanov a Primorja, ki so zbežali v Italijo in ae bojevali proti Avstriji — torej kakor naše društvo dobrovoljcev. Sedaj vodi ta organizacija boj zoper Slovence in zoper «ooi j allste» Vlada jih podpira» jim daje orožje, jih pusti nekaznovane za njihove zločine. V o -dijo jih častniki, sodelujejo orožnim , »е«чбга»ам £«Ä‘^ö*d*^wiÄ«ssüa za izgrede jemljejo v službo poulično drobni. d O POŽARIH v neodrešeni domovini nam prihajajo dan na dan poročila. Dne 5. t, m, je nastal gozdni požar v bližini Opatjega sela, ki je uničil več kvadratnih kilometrov gozdnih nasadov. Gozdni požar bi se bil lahko pogasil, ali vsaj omejil, pa se nikdo m upal blizu, ker je bilo čuti iz ognta eksplozije municije, ki j,e ostala še raztrešsna po gozdu izza soških o-lenziv. V Gradišču je upepelil požar poslopja v vrednosti nad 50.000 lir . Ti vodno novi požari že begajo tudi naše ljudstvo po deželi, ki sumi, da tiči za temi požigi fašisfovska dr uhal. d KRAJI, katere so zapustili vsled lapallske pogodbe Italijani, pridejo po sklepu beograjske vlade začasno pod vojaško upravo. d KR v A vi BOJI PO CELI ITALIJI. Tržaški dogodki so samo dei krvavih bojev, ki se vrše po celi Italiji in izbruhnejo danes v tem, jutri v onem mestu. Tako n., pr. so se vršili prejšnjega pondeijka hudi poboji v lepih Firencah, ki,so znač.lni za. razmere; katere sedaj vladajo po Italiji ». Po mestu gre manifestacija fašistov , mednjo vržejo socijalisti ročno granato, da pade na tla več ranjencev in je ubit tudi en orožnik. Neki sooija-list železničar, Iti je prišel mimo, je izrazil zadovoljnost, da je orožnik u-bit. Stražnik, ki je stal v bližini in slišal te besede, izproži sa -mokres in železničar pade mrtev na tla. Nato so proglasili železničarji v znak protesta splošno stavko, fašisti uderejo v tajništvo želez ’ čarske strokovne organizacije in ga takoj ustrele s samokresi. Vsled tega je-dzbruhnila splošna stavka in pri -čeli so se boji med fašisti in komunisti po celem mestu, da je bilo ranje -nih in ubitih na stotine ljudi, d MINISTER POD KLJUČEM, Te dni so v Budimpešti zaprli ogrskega ministra Evgena Bartho. Minister Bartha je namreč izvedel, da namerava veletrgovina Grün prodati ve* like množine zdravil. Zagrozil je tej tvrdki z ovadbo, češ, da je prodaja takih zdravil prepovedana. Izsilil je od Griina, da mu je izplačal 440.000 K odkupnine. Toda vse pride na dan , Ministra Bartha so te dni že vtaknili pod ključ. d ODKRITJE POINCAREJEVO. Bivši ministrski predsednik Raymond Poincare je v Parizu predaval o vzrokih svetovne vojne. Na podlagi raz nih dokumentov je mož dokazoval, da je za svetovno vojno odgovorna edinole Nemčija. d HEBREJŠČINA - uradni jezik? „Zionistische Korrespondenz“ javlja: Odslej si je v Palestini priborila hebrejščina znatno veljavnost. Jeruzalemski magistrat rešuje akte že dosledno v hebrejskem jeziku. Molitvenih za dekleta. Dobi se zopet „Hči B r e z m a d e ž n e“, molitvenik za dekleta. Je to najbolj priljubljen molitvenik za Marijine druž-fcenice in druga dekleta. Dekleta, sezite po njem, 'dokler je še dobiti. Na- roči se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane s poštnino vred 36 K. Iz Maribora. d HERCEGOVAC iz okolice Mos-tara, ki je najbrž sam g. Juraj Lža-monja, ali pa kak njegov soverižnik , si je napisal v zadnjem „Taboru“ slavospev, katerega mu ne verjamejo niti Taboriti. G. Jurče priznava sam, da so ga svojčas že žehtale tudi mostarske noviue, „da ga omraze kod naroda,.“ Nadalje laže Hercegovac, da jo deloval dični g. Džamonja žo v stari Avstriji kot srbolil za edinstvo. Ako bi bila ta trditev istina, bi ne bila stara Avstrija poverila Džamonji prehrane Hercegovine, ampak ga kot zdravega hrusta vtaknila med vojake in ga postavila na tako mesto, da bi ne bil nikoli videl Jugoslavije, ki so jo ustvarili drugi, ne pa gospoda Dža-monjevega kova. Zagovornik g. Dža -monje trdi, da je ta demokrat Jurij že znan daleč naokrog, gotovo tudi v Brodu, kamor je verižil krompir. Saj verižniki so danes znani po celi Ju -goslaviji.. Kdor ima premoženje, da si kupuje nekaj milijonov vredno Ogri-zekovo vrtnarijo v Mariboru, mora biti znan povsod. G. Hercegovac nam naj pojasni: Odkod je Džamonjevomilijonsko premoženje? Iz učitelja na osnovni šoli v kupca Ogrizekove vrtnarije — ta skok je mogoč samo preko jarka prehranjevalnega komisarja in hepostavne prodaje krompirja bab kam v Brodu. Ako bi bil g. Jurij tak ljubček hercegovskih seljakov, bi ne kupčeval po Mariboru, ampak bi ostal kot ljublj nec naroda, kot hercegovski pr-voboritelj za narodno edinstvo doma v Mostaru ali njegovi okolici, kjer je doma bela vrana. Kako „varnega“ se čuti Hercegovac Džamonja v Mariboru, govori dejstvo, da ni ta gospod po enoletnem bivanju v obmejnem mestu še do danes naznanjen pri političnem komisar i jatu. d GOSPOD TONE VAHTAR nas no zanima popolnoma nič, zanima nas samo stališče stranke NSS, Ali je res po naročilu stranke nastopil in držal dot čni nerodni govor? Ali se stranka strinja z njegovimi izvajanji in je zadovoljna, da je v dotičnem govoru po poluoma ovrgel programatično točko strankinega programa: vera naj se depolitizira“ in jo nadomestil s stav -kom: „Vse katoličane na vrbe“. Nam je prav vse eno, ako ima stranka za tajnika človeka, ki ne zna napisati ni ti enega pravilnega stavka — glej nje govo modrost v „Taboru“ — in če u-haja v svoji lastnosti kot tajnik NSS na zoljnik JDS, kar je pač neki čisto posebni pojav v našem političnem življenju. Razumemo, da je g. Vautar Tone Ml zapeljan od izkušnjave, ker je sedaj pri moči JĐS in je hotel izrabiti konjukturo in iudi temu svetniku prižgati lučko. S tem je pač razrahljal stališče NSS in ga oslabil pri bodočih občinskih volitvah na- pa ne pričakuje, da bo žel hvaležnost JDS, kateri zamore biti koristen samo, ako razdira NSS, a ničesar več» d SREDNJEŠOLSKA KONGREGACIJA V MARIBORU. Prireditev kongregacije, ki se je vršila 6. t. m« v telovadnici čč šolskih sester, je izvrstno uspela. Vse točke programa , petje, igre, goslanje in deklamacije so zbranemu občinstvu ugajale. Prefekt kongregacije je v svojem pozdravnem govoru najprvo razložil, kake so ravno dijaki ustanovili prvo Marijansko kongregacijo in potem v kratkih besedah pojasnil postanek in razvoj Ma riborske srednj. kongregacije. Omenil je velike zasluge lavantinskega viadike, knezoškofa‘dr. M, Napotnika, da se jo za dijake v Mariboru ustanovila kongregacija, Uprizorile ste se dve Finžgarjev! igri dvodejanka „Ptičji kralj“ in enodejanka „Vse naše“, Obe ste nudili gledalcem obilo zabave. V „Ptičjem kralju“ je Janko posebno lepo igral svojo vlogo. „Vse naše“ pa so predstavljali štirje višegimna -zijci kakor izvežbani gledališki igral_ ci. Petje je bilo dobro. Ugajali ste.ob činstvu posebno „Bureica“ in „Letni časi“ po svoji luškani vsebini. Na gosli pa nam je zaigral že splošno pri -ljubljeni kongregaoist-realčan na posebno precizen način. — S svojo prireditvijo so di j aki-kong reg ah sti pokazali* da resno delajo in da že tudi morejo kaj pokazati« Želimo, da nas kmalu presenetijo z novo prireditvijo. d ZABAVNI VEČER dne 12. t. m. katerega priredi Častniški odbor pod predsedstvom g. podpolkovnika Stefanoviča na korist rodbino umorjenega narednika Čuša v prostorih kazine ob ¥£. uri zvečer, bo izraz jugoslovanske dobrosrčnosti in pristne jugoslo -vanske „dobre volje..“ Razven koncertnih točk vojaške godbe in posebnega umetniškega trio nudile nam boste naša „Glasbena Matica“ in „Drava“ u-prav krasne speve. Preskrbljeno je tudi še posebej za vesele točke, ne glede na to, da se nam obeta jako dobro vino po zmernih cenah. Glede tort, ki se pripravljajo, je nastala med našimi gospemi prava tekma. Naj bo ta večer sestanek vseh, katerim se smili rodbina Cuš, in vseh, ki hočejo na lep in dostojen način dokazati jugoslovansko solidarnost. d GLASBENA MATICA v Mariboru naznanja* da bodo gg. pismonoše nabirali ude in pobirali članarino za njo. Slavno občinstvo se ulju« dno naproša, da blagovoli mnogošte -vilno pristopiti temu prvovrstnemu kulturnemu zavodu v Mariboru, ter. s tem omogočiti nadaljni obstoj vsaj. dotlej, da dobi isti trajno izdatno dr -ž a vri o podporo, ali morda doseže po -tiržavljoujc. Glasbena Mat.ca ima glasbeno šolo za vsakovrstna glasbila z 350 učenci, svoj pevski zbor, orkester, podučuje se glasbena teorija in harmonija, in bil 'bi pravi narodni greli, ko bi slovensko občinstvo radi nezadostnega podpiranja pust lo ta zavod propasti, ko so Nemci jednak zavod „Philharmonischer Verein“ iz lastnih sredstev vzdrževali od leta 1881 pa skoro do prevrata. Vsakemu gosp. podporniku se bo dostavila društvena izkaznica Moj stric in moj župnik. Iz francoščine prevedel Paulus. (Dalje.) Premišljevala sem dogodke minulega dneva, ki sem ga pričakovala tako nepotrpežljivo,'in nisem si mogla prikrivati* da ni bilo vse, kakor sem Bi želela. Kaj sem pričakovala? Sama našem vedela. Napravila sem si dolg zagovor in prepričevala süm samo sebe» da je Pavel de Conprat zaljubljen .v mene, in h koncu svojega prepričevanja sem Mia vsa otožna in ginjena, da bi se bKa. najraje razjokala. Vkljub temu so dragi dan _ moje nemirne slutnje popolnoma izginilo . .Toda popoldan sem prejela od'svojega župnika dolgo pismo, polno dobrih nasvetov. Končalo se je takole: /„Vaše pismo, draga Regina, me je potolažilo in razveselilo v moji o -Melosti. Ne nehajte mi pisati 1 Z Bogom, drago dete' Moje zadnje besede pa naj bodot Nikar ne zaupajte svoji domišljiji I ГГе beseda so naredile neprijeten v tis na mojo vznemirjeno dušo. XI. (Tri tedne sem že bita v P a volu. Tako lepa sem postala, je trdil stric, da bi me župnik ne poznal Več, če bi me srečal. Primerjal me je bujni cvetki, ki se razcvita tudi v slabi zemlji, ker je dobre rasti, ki so pa njena lepota neverjetno razvija, ako j'e presajena v ugodna tla. Kadar sem se ogledovala v zrcalu, sem ugotovila, da so se moje rjave oči svetile v novem sijaju, da so moja usta postala bolj sveža in da ja južna barva mojega lica dobila del: -kalen rožnat dih, ki me je navdajal z živim zadovoljstvom. Ampak Pavel de Conprat ni bil zaljubljen v mene. Zmotila sem se v njem, to sem jasno spoznala že par dni po opisanemu obedu. Toda črno -gleda nisem bila nikdar in tudi topot sem se na vso moč skušala potolažiti. Pravila sem si, da niso vsa sroa enaka. Ena, da sc vdajo koj prvi trsno -tek, druga pa da premišljujejo in pomišljajo, preden se vnamejo,, in da , če me Pavel še ne ljubi, me bo še že vzljubil, ker je bilo očividno mnogo prave stičnosti med najinima znača-jima. Čeravno je bilo moje razočaranje veliko, se vendar še nisem resno vznemirjala, Veselo sem se razcvitiua v ozračju, ki je bilo po godu molim željam in moji naravi in grela sem se ob žarkih svoje sreče, kakor se greje martinček ob topiih žarkih solnca. Sestrična je bila zelo muzikalična Poveljnik je oboževal glasbo in jo pri šel v Pavol parkrat na teden. Vedno ga je spremljal njegov sin. Pa tudi sicer so bila Pavlu vrata odprta, ker se je od otroških let poznal z Blanko in ker sta biti obe obitolji v soroda Vrhutega je tudi stric rad videl nje -gove pogoste obiske, kajti v sporaze. mu s poveljnikom in vkljub svo.br ču dnim nazorom o možitvi je živo želel omožiti svojo hčerko z gospodom do Conprat. imel je razlogov dovolj, da je smatral, to možitev kot tisti svoj „nenavadno ugoden slučaj“. Vse to sem zvedela šele mnogo pozneje, obenem z drugimi dejstvu, ki bi jih Mia lahko sama razk/.ia, če bi bila imela več izkušenosti. Navadno sta gospoda pr šla proti poldnevu. Pavel je s svojim že zna -nim gladom obilno obedoval ter nato ob treh krepko južirml. Kadar ni bilo drugih gostov, me je pö e'. d.i Blanka učila plesati, Pavel pa je igral na kia vir ju valčke, svojo lastno skladbo. Ali pa je sestrična sedla h klavirju in Pa vel me je učil plesati, poveljnik in stric sta nas zadovoljno go dal a* jaz pa sem se vrtela s Pavlom v nepopisnem, radostnem razkošju. Ničesar nisva storili brez njega , Neprecenljiv diužabnik je bii, uporaben za vse, iznajdljiv, ljubezniv. Vse je znal, za vsako reč je bil do’ocr. A-ko sva strli uro ali zapestnico ali karkoli, sva rekli: „Ce pride danes Pavel, nama bo že popravili“ Mnogo je slikal in prinašal nama je svoja dela na ogled. V iuj edini stvari se nisem mogla mkhv sporazumeti z njim. Umetnost voboe sem skrajno mrzela, posebno pa glasbo. Njo zaradi tega, ker nam nesrečna olika, zabranjuje, si zamašiti ušesa, zoprni stiki pa lahko brez zamere hrbet obrnemo. Kadar je igral Pavel svoje plese, sem radovoljno in dolgo posi .šala,, toda on je bil, ki sem ga Ijnl tla v glasbi, ne pa glasba, Pripomnim to mimogrede, ker nekega dne me je ta misel privedla do strašnega razkri -fca. Dalje prihodnjič. Širite naše liste! MARIBORSKE PODRUŽNICE Slovenskega planinskega društva oblili zbor se vrši v soboto, dne 12. i. m., ob 7. uri zvečer v dvorani gostil-ae Maribor. Opozarjamo na ta vele -važni občni zbor, katerega spored je ■objavljen v Inseratnem delu. Planinci — na plan!' d RIBARSKO OKRAJNO DRUŠTVO „Dravska dolina" v Mariboru. V četrtek, dne 10. marca, ob У28. uri zvečer se vrši v gostilni Halbwidl v Mariboru, Vetrinjska ulica, letni občni zbor ribarskega društva. Orlovski vestnik. o OREL STUDENCI pri Mariboru. Po sklepu vaditeljske seje z dne 7. j. m. se vrši redna telovadba za člane, članice in naraščaj pričenši s ponedeljkom, dne 14. t. m. po sledečem redu: Člani: vsak ponedeljek od У26. do 7. in vsako soboto od 4. do 7. ure Ж telovadnici deške šole III pri Sv . Magdaleni; vsak pondeljek od 7. do 8, ure pa v dvorani Križevega dvora. Naraščaj: vsak četrtek od 5. do 7. u-re v telovadnici deške šole III. Članice: vsako sredo od У26. do 7. ure v telovadnici deške šole III in vsako soboto od 540. do 7. ure v dvorani Križ, dvora. — Dekliški naraščaj: vsak četrtek od 4. do 5. ure v telovadnici deške šole III. Bratje in sestre se opozarjajo na točno in redno udeležbo, — Bog živi! — Načelstvo. Narodno gospodarstvo. d DELOVANJE naših poslancev. Poslanec Stanovnik je vložil prošnjo radi graditve cest v raznih krajih naše Slovenije, pri carinski upravi pa radi odpisa, odnosno oprostitve carine na zvonove. Glede hrvatskih kmetov iz Srema, ki so bili oškodovani pri razdelitvi zemljišča graščine Peltzovo, je isti poslanec interveniral pri mini -sirstvu za agrarno reformo. g „JUTRO“ OPRAVIČUJE NOVO POVIŠANJE UVOZNE CARINE. Svoj čas je trobental po Ljubljani g. demokrat — zvezda naših liberaloev, Fribičevič, da so demokratje stranka „mal’ega človeka“. Baš ta naš „mali k nadaljnjemu zadružnemu delu. človek“ tvori večino prebivalstva v agrarni Jugoslaviji. Ta naš mali človek tucli najbolj ječi in se zvija pod vedno naraščajočo draginjo» V zad -njih dneh so padle cene raznim živ-Ijenskim potrebščinam na svetovnem trgu in bi se torej morala omil ti ne -znosna draginja tudi v naši kraljevini, Da se pa prepreči padanje cen bo do naši demokratski državnognojni elementi zvišali uvozno oarino, da za ščitijo pred kako izgubo razne svoje pristaše — verižniške trgovce, ki posedajo polne magacine drago ničvrednega blaga, kateremu bi mogle sedaj pasti cene v očigled svetovnemu znižanju cen blagu. Slov. glasilo demokratskih „malih ljudi“ opravičuje povišanje uvozne carine z zaščito domačo industrije in z dejstvom, da bo povišana carina zajezila brezposelnost v naši državi. Pri takem smešnem izgovoru navaja „Jutro“ kot vzgled svo-ječasno preplavljenih Anglije z nem -ško industrijo in našemu podoben nastop Angležev» Radi čifutsko veleka -pitalist.čae industrije v Jugoslaviji, od katere , imajo svoj dobiček edino demokratski izvozničarji in radi zaščite brezposelnosti, katere ne pozna naša kraljevina, se bo sedaj naš mar 11 človek še naprej vioal v draginji ži vijenskih potrebščin. To je pa že kui-men korupcije! Seve, carina bo na pritisk izvozničarjev demokratov po -višana pod pretvezo, da ji gre za ob_ stoj države, medtem ko pri taki go -spodarski politiki pridobiva na masti samo demokratski gnoj ! g PRVA KMETSKA POSOJILNICA se je ustauov.la v Crensovcihv Prekmurju, ki je začela poslovati meseca maja 1. 1. Da vlada v Crensov -cih veliko zanimanje za posojilnico, je najboljši dokaz dejstvo, da je ista napravila v dobrih sedmih mesecih knog 1,200.000 K prometa, da šteje 407 Članov in so vloge znašale 365.000 K. — Dne 3. t. m. se je vršilo v Crensov -cih gospodarsko zborovanje, na katerem sta poslanca gg. Klekl in Pušenjak govorila o delovanju posojilnice in nadaljnjem gospodarskem delu v Prekmurju. Sijajni uspehi prve slovenske kmetske posojilnice bodrijo Pnekmurce g LJUBLJANSKI VELIKI SEMENJ 1921. Na posvetovanju trgovske in obrtniške zbornice, zveze obrtniških zadrug ter oddelka ministrstva za trgovino in industrijo pri deželni vladi v Ljubljani, je bilo sklenjeno , da se priredi v dobi od 6. do 21 aprila t. L v Ljubljani veliki vzorčni semenj, na katerem bodo razstavljeni naši obrtniški in inđustrijalni izdelki» Za ta sejem se je že dosedaj priglasilo čez 200 tvrdk, ki bodo razstavilo tamkaj svoje izdelke. Kdor želi, da bodo njegovi izdelki dn proizvodi raz-»stavljeni na tem sejmu, naj priglasi svojo udeležbo na „Urad ljubljanskega velikega sejma v Ljubljani, Tur -jaški trg 6“ ter naj zajedno naznani, koliko štirjaških metrov prostora bo v to svrho približno rabil, g CENEJŠI SLADKOR, „Jutro“ poroča, da je sklenil upravni odbor sladkornih tvornic znižanje cene slad kor ju na 4Ö K, g VREDNOST DENARJA. Ame-1 ‘hki dolar stane 144—naših kron, vrednost avstrijske krone je zopet padla, kajti za 1Ü0 avstrijskih kron daš 20.50—21 naših kron, za 100 nemški!] mark plačaš 234—235 jugoslovanskih kron in za 100 laških lir 530 -535 naših kron. Novejše. Ustavni odbor je zaključil debato o členih ustave, ki govore in vsebujejo zakonske določbe o vojski. Ustavni odbor je prišel do 86. ustavnega člena, ki je tudi zadnji. Podpre d s e d n i k o m ustav -nega odbora je bil izvoljen demokrat Juraj Demelrovič. Slovenski samostojne-ž i napenjajo vse sile, da se vrinejo v vlado m kandidirajo ministrom polja-privrede mesarja Puclja, Nemci zapustili Lonci o n. Po najnovejših poročilih je dne 8. t. m. zapusfila nemška delegacija londonsko konferenco. Odpotoval je tudi zunanji minister pl. Simons, ki bo v državnem zboru obširno poročal o nastalem položaju. Dne 7. t. m. je Lloyd George na konferenči izjavil, da so nemški protiprecLogi nezadostni in da so zavezniki prisiljeni, poslužiU se proti Nemčiji z represalijami Dne 8. t. m. je državni kancler podal v državnem zboru izjavo o raziogiu, ki so prisilili delegacijo k uldmlenju kot, lerence Ob tej priliki bo slovesne protestiral proti izvedbi neopravičenih in nezakonskih sankcij, M Лћ je sklenila en lenta. Zavezniki so prekoračili nemško mejo. Dne 8. t. m. so prekoračili vojaški oddelki zaveznikov nemško mejo pri DOsseldorfU. DiisseldoG so zasedle belgijske čete. Kolodvori so zasedeni z vojaštvom. Nad mestom krožijo sovražna letala- I stot a ko so za sedli Eiberfeld. Predsednik nemške republike Ebert, je izdal na nemški narod proglas, v katerem svari pro -bivalstvo pred nepremišljenimi kora ki. Poljaki in Rumuni so v Bukarešti sklenili vojaško konvencijo proti sovjetski Rusiji v svrho obrambe proti eventuelnim boljše viškim napadom. Protlustaja v Rusiji. Vi Rusiji je izbruhnila kontrarevolucija, ki se je razširila po vseh gubernijah* Vstaši so zavzeli boljševiško trdnjave Krasnaja Gorka. Meid boljševiškim vojaštvom raste desorganizacija. Kron« stadtski topovi streljajo neprestano v Petrograd, ki pa ne odgovarja z og -njem. Iz Kronstadt a je bolela navaliti na Petrograd vojska 87.060 mož mornariške infanterije. Sovjeti so jej poslali nasproti nekaj divizij, ki so po ljutem boju preprečile napaa vstašev na Petrograd. Poročajo, da je s tem glavna vstaja v Kronstadt« uđušena* V Pskovvu je izbruhnila v štirih okrožjih vstaja. Dr. V. Cervinka okrožni zd svnik na Polzeli se je povrnil in ordinira zopet kakor navadno vsak dopoldan MAX,A A: Ceno kupite Se6“1 12O—, I9O—, 230—, moške spodnje hlače K 80— in 88’—, srajce pisana ali bela K 120’—, 145-—, 1701—, hlačevina I26 cm široka 1 m K 7O— do Ц8-—, plavotisk, lep, 1 m K 40-—, 45‘—, 48’—, oksford, dober 1 m K 4^lltl(lr,|6i0čii“Jt”k;1■г■;^s"г-Li“u,■n•■ Glavni trg št. 6, Slovenija. 65 1 takoj. Nastopiti je 2—2 137 Za Veliko nož! ” “ Za pomladil priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstrega manifakturnega in modnega blaga Cene zelo znižane! Postitžba točna, /.a izborno kakovost se jamči iCpFPf llfltrtffro velptrccvfra. Meritor, < IlCICt VkvIallkC) Gosposka ulica 10. ^ Mariborske pcdr.SFD. ctrni zfcer se vrši v scfccio, dne 12. merca 1921 ®t? 7. tri zufir'v civcrrnt ecsMrr ,.M»r'tor“ S sb de? in dnevnim rede m: 1, Pozdrav iiačelrika. 2 Poročilo’ tajnika. 3 Poročilo bh gajnika. 4. Poročilo rsčur.skih preglednikov. 5. Foečlb ir»ikrnjski ga odseka 6. Volitev itviga odbora. 7 Sh če nosil. — V slučaju nesklepčnosti vrši se glist n pravil ;ero uro krašntje cbfni zbor, ki je sklepčen pri v-Vktm številu navzočih.Ker je dnevni red jako važtnj vabi k j ■ Ir < -t. nltu udeležbi ODBOR. JULI0 3-133 KAVA MEINL D. D. tki KAKAO. Središnjica: ZAGREB. Podružnice: ZAGREB. Dt$s ulica 6. LIUEIKRA AIcHaišdfcva cesta 1. 'MAHBCR, Gcsposka ulica 7. PEČUH, Kraäevsla uücb 13. Stavben© podietle Franjo Spas in sin 2-2 138 zidarski in tesarski mojstri* Maribor, Trlalka cesta {nasproti voja$M belefei). se priporoča z a vsa v stavbno stroko spadajoča dela, za izvrševanje načrtov in vseh p »pravil. 138 KREDA in sicer na jfinejša je zopet došla. Cena lOU kom. K 36 —. Tiskarna av. Cirila v Mariboru. no ip—io 99 Čevlje, dokolenice (gamaše), obleke, perilo, tržne torbice, pot košare vrvi, ter razno galanterijsko blago kupite najceneje pri tvrdki. Jakob Lah, Maribor, Glavni trg 2. izdajatelj in založnik? Konz* „Straže.4 Odgovorni urednik:, Vlado Pušenjak* Tisk Cirilove tiskarne v Mariboru*