Letnik XXX. Številka 2. in 3. Izhaja poljubno, najmanj pa Štirikrat na leto. Posamezne številke 2 Din 50 p za inozemstvo 3 Din. V „JGZ“ združena gasilna društva dobivajo po en odtis „Gasilca“ brezplačno. Urednik FRAN BARLE ■■ v Ljubljani. - GASILEC Cene enkratnim oglasom: Hinmn.iummmrniHnmimmnnm Cela stran 300 Din, '/2 strani 150 Din, '/4 strani 80 Din, '/s strani 40 Din, ’/10 strani 20 Din. GLASILO „JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“. V Ljubljani, dne 18. junija 1926. Dr. Rihard Bergmann. »Jugoslovansko gasilsko zvezo Ljubljana« je zadel hud udarec, katerega bo težko, težko prebolela. Dne 24. maja t. 1. je izdihnil v Žalcu svojo blago in plemenito dušo njen prvi podstarosta dr. Rihard Bergmann. Kaj nam je bil rajni dr. Bergmann, to ve vsak gasilec, ki je pogledal kdaj čez meje svoje občine, čez območje svojega gasil*, nega društva. O priljubljenosti rajnega dr. Bergmanna nam jasno govori njegov pogreb, o katerem piše tov. Jernej Vengust: Veličasten pogreb, kakršnega ni doživel še noben jugoslovanski gasilec, pa tudi ne trg Žalec, se je vršil v sredo, dne 26. maja ob 17. uri za rajnim dr. Berg* mannom. Ogromna množica občinstva iz Savinjske doline, prijatelji in znanci in zastop* niki jugoslovanskega gasil* stva širom Slovenije so pri* hiteli v Žalec, da se poslovijo od svojega dobrotnika in to* variša. Na čelu pogrebnega spre* voda so jezdili Sokoli, za nji* mi šolska mladina, pevci, godba, 8 praporov pod po* veljstvom tov. Holečka iz Trbovelj, v oddelkih pa čez 500 mož broječa četa gasil* cev. Krsto in številne vence so nosili gasilci žalskega in arjevaškega gasilnega dru* štva. Častno stražo ob krsti so tvorili žalski gasilci in So* koli. Pred četami so plapolali društveni prapori gas. društev Gaberje, Laško, Trbovlje rudnik, Trbovlje trg, Braslovče, Prekopa in Paška vas. V sprevodu so bile zastopane gasil* ska župa žalska z vsemi v župi včlanjenimi dru* štvi, župa ljubljanska, trboveljska, litijska, belo* kranjska, novomeška, posavska, cerkniška, slo* venjgraška, gornjesavinjska, mariborska in ptuj* ska. Ljutomerčani, Gornjeradgončani in Prek* murci se zaradi slabih zvez niso mogli pravočasno udeležiti pogreba. Zastopane so bile tudi vse zdravniške organizacije in občinski zastop Žalec pod vodstvom župana g. Vabita. Jugoslovanska * gasilska zveza pa je odposlala starosto tov. Fr. Barleta, tajnika tov. J. Hojana, njegovega na* mestnika F. Spegliča, prisednika J. Vengusta in Pristovška, žalska gasilska župa podnačelnika tov. K. Gologranca in Turnška, Antlogo in Kronov* ška. Nadalje so bili tudi zastopani železničarji, rudarji in dr. Pred hišo in na grobu so zapeli žalski pevci pod vodstvom g. Vrečerja. V imenu zdravniške organizacije se je poslovil na grobu g. dr. Janko* vič iz Maribora, v imenu gasilnega društva Žalec tov. Zagode, v imenu župe žalske podnačelnik tov. Gologranc, v imenu Ju* goslov. gasilske zveze pa starosta tov. Barle iz Ljub* ljane. Trobentač je zatrobil zadnjikrat »Na pomoč!«, prapori pa so se poklonili v poslednji pozdrav. Pokojni dr. Bergmann je že kot mlad medicinec sode* loval pri gasilnem društvu v Žalcu. Ko je služboval v bolnici v Ljubljani, je leta 1909. pristopil kot redni član k gasilnemu društvu v Ljub* ljani in si tam pridobil za nadaljne delovanje mnogo izkušenj. Ko je prevzel po rajnem očetu zdravniško mesto v Žalcu, je leta 1911. pristopil h gasilnemu društvu v Žalcu, izvežbal tam sani* tetni oddelek in postal nje* gov vodja. Njegove izredne zmožno* sti in nesebično delovanje na polju gasilstva se je uveljavljalo vsestransko. Leta 1911. je bil izvoljen načelnikom »Zveze slo* venskih požarnih bramb na Spodnjem Štajer* skem«, katera je štela takrat 13 članic. Agilni načelnik dr. Bergmann pa je to zvezo do ustano* vitve Jugoslovanske gasilske zveze dne 1. julija 1919 pomnožil na lepo število 63 članic. To lepo se razvijajočo slovensko gasilsko organizacijo je rajni privedel kot celoto v novo ustanovljeno Jugoslovansko gasilsko zvezo, postal njen I. pod* starosta, obenem pa je bil tudi izvoljen za načel* nika gasilske župe žalske. Njegovi ro jaki v Žalcu so ga pozneje izvolili za svojega društvenega načelnika. Njegova zasluga je bila, da se je ob 40 letnici gasilnega društva v Žalcu vršila dne 10. julija 1922 v Žalču 3. skupščina JGZ. Bila je velika gasilska manifestacija cele Slovenije, kateri so prisostvovali tudi bratje Hrvatje. V znak hvaležnosti za njegove velike zasluge ga je župa ob 25 letnici njegovega nesebičnega delovanja imenovala častnim članom. Nj. Vel. kralj pa mu je podelil za njegove zasluge red Sv. Save IV. stopnje in zlato kolajno. Sadovi njegovega plodonosnega delovanja so se vsestransko pokazali v lepem razvoju organizacij, v katerih je deloval. Ogromna ud»ležba na zadnji poti pa je bila izraz velike hvaležnosti in spoštovanja do moža, ki je od zgodnje mladosti do svoje prerane smrti posvetil vse svoje moči človekoljubju v procvit naroda in domovine. Vesti starešinstva. 1. 1 Skupščina »Jugoslovanske gasilske zveze Ljubljana« v Mariboru. Dne 18. julija 1926 se vrši skupščina »Jugoslovan* ske gasilske zveze Ljubljana«, prejšnji dan, t. j. 17. ju* lija 1926 pa odborova seja v Mariboru, dnevni red skupščine in odborove seje smo objavili v prvi številki letošnjega »Gasilca«. Danes na skupščino in odborovo sejo znova opo* * zarjamo ter vabimo župne načelnike in druge odpo* slance žup, da se zborovanja udeleže v polnem številu. Železniška uprava brez dvoma tudi letos dovoli odpo* slancem polovično vožnjo po železnici. Odposlancem se bo pri odhodni postaji izkazati z izkaznico svojega društva ali svoje župe, da se peljejo na skupščino »Ju* goslovanske gasilske zveze« v Maribor. Pri odhodni po* staji bo plačati cel vozni1 listek, ki bo veljaven tudi za nazaj. izkaznica naj se glasi: N. N. iz ............ se kot odposlanec Gasilske župe ............. udeležuje letne glavne skupščine »Jugoslovanske gasilske zveze« dne 17. in 18. julija v Mariboru in ima udobnost do polo* vične vožnje po železnicah. Gasilno društvo (Gasilska župa) v............ dne.......... 1926. Načelnik: Žig: Tajnik: i V Mariboru bo izkaznice predložiti JGZ, da jih žigosa in s tem uveljavi za vožnjo nazaj. Tudi izvoljene odposlance opozar jamo, da si pravo* časno preskrbe izkaznice od svoje gasilske župe, ker se brez te nikogar ne bo pripustilo k glasovanju. Pri prihodu na skupščino bodo morali svoje izkaznice oddati. Tiskane izkaznice ima v zalogi g. Herman Zupan, knjigovez v Ljubljani, Gajev a ulica 2. Tovariši odborniki JGZ in odposlanci, ki od 17. do 18. julija t. 1. prenoče v Mariboru in žele, da se jim preskrbi prenočišče, naj se obrnejo na tovariša Jos. Klemenčiča, načelnika gas. društva v Pobrežju pri Mariboru. Odborova seja dne 17. julija t. 1. se prične po pri* hodu poštnega vlaka v Maribor, t. j. ob 16:22. Odborova seja in skupščina se vršita v kazinski dvorani v Ma* riboru. ' 2. Gasilske potrebščine. Gasilno društvo v Črni pri Prevaljah rabi in išče enovprežen sanitetni voz, četudi že rabljen pa še dobro ohranjen. Kdor ima na razpolago tak voz, naj stopi v dogovor z omenjenim društvom. Gasilno društvo tovarne vžigalic v Rušah proda četverokolno brizgalnico z dvema iztočnima grloma, 400 l/min. in snemalno četverokolno brizgalnico, 150 l/min. Cena po dogovoru. Gasilno društvo na Hardeku pri Ormožu kupi dvokolno brizgalnico za hribovit kraj. Društvo, ki bi imelo naprodaj tako brizgalnico, naj to z navedbo cene naznani omenjenemu društvu. Zvezni pokrajinski zlet v Novo mesto. Skupščina JGZ je na svojem zborovanju dne 12. julija 1925 soglasno sklenila,-da se letošnji krajinski zlet JGZ vrši v Novem mestu o priliki 50 letnice tam* kajšnjega gasilnega društva. Gasilno društvo v Novem mestu nam sporoča, da društvo svojo 50 letnico praz* nuje nepreklicno dne 11. julija 1926 in prosi, naj se tudi zlet JGZ vrši tega dne. Novo mesto je metropola naše vinorodne Dolenj* ske in marsikateremu gasilcu doslej ni znano, ali pa mu je znano samo po imenu. Nudi se nam prijetna prilika, da si o priliki gasilskega zleta ogledamo Novo mesto in dolenjske gorice, obenem pa posetimo dobro* voljne in gostoljubne novomeščane in Dolenjce vobče. Zato pa naj bo naša udeležba častna in velika. Vsak gasilec, ki ie more, naj se udeleži novomeškega zleta in vpliva v svojih krogih na to, da bo udeležba res velika in častna za našo gasilsko organizacijo'. Gasilna društva naj obveste svoje člane na novomeški zlet, da se pripravijo za potovanje v Novo mesto. Zlasti pa opozarjamo dolenjska gasilna društva, da se zleta udeleže. Naj ne bo nobenega dolenjskega gasilnega društva, ki bi ne bilo korporativno ali pa vsaj z večjo deputacijo zastopano v Novem mestu dne 11. julija 1926. Za udobnosti bo skrbelo novomeško gasilno društvo. Zlet se vrši po sporedu, ki ga gasilnim društvom razpošlje novomeško gasilno društvo. Zvezni pokrajinski zlet v Ormož. Dne 15. avgusta t. 1. se vrši v Ormožu zvezni kra* jinski zlet, spojen s 50 letnico ormoškega gasilnega -društva. Gasilna društva, združena v JGZ, zlasti pa ona* iz mariborske oblasti, vabimo, da se te prireditve udeleže v čim večjem številu. Razpored razpošlje or* moško gasilno društvo. Konkurenčnih gasilskih prire* ditev ne sme biti. Lahke motorne brizgalnice nadomestilo za ročne brizgalnice. (F. Barle.) Ročna brizgalnica, pa naj bo nosilna, snemalna ali pa vozna brizgalnica, je že sto let in tudi več najbolje služeče gasilno orodje in je pri podeželskih gasilnih društvih skoraj povsod še vedno v uporabi. Za rabo ročne brizgalnice ni treba bog si ga vedi kakšnega znanja, je vedno pripravljena za delo in je zategadelj ostala pri podeželskih gasilnih društvih nepogrešljivo gasilno orodje. Pri vsem tem pa ne moremo reči, da je ročna brizgalnica najidealnejše orodje za podeželska gasilna društva, kajti po navadi ima ogromno težo in tehta n. pr. kot četverokolna brizgalnica 800—1000 kg, one starejših vrst pa tehtajo tudi po 1200—1400 kg. To je dokajšnja teža za konje lahkih vrst. Največja na* paka ročnih brizgalnic pa je, da je treba za vzdržno uporabo veliko ljudi. Tam, kjer je treba goniti brizgal* nico več ur, je treba ljudi izmenjati dvakrat, trikrat. In tudi, če izmenjamo ljudi, se sčasoma vendarle utru= dijo, delo postaja počasnejše in učinek brizgalnice jame'pojemati. Splošno znano pa je tudi, da se civilno ljudstvo gonji brizgalnice rado odteguje in gasilstvo, ki je zaposleno z gašenjem in reševanjem, naj še samo goni brizgalnico. Dogaja se, da tudi ni zadostnega šte« vila gasilcev za gonjo brizgalnice. Velike važnosti pri požarih je tudi to, da je brizs galnica čimpreje na gorišču, kajti prve minute so vedno najdragocenejše. Težko brizgalnico dovesti na gorišče, zlasti v goratih ali klančastih krajih, pa je težavna in zamudna reč. Brizgalnica, ki je dospela na gorišče, mora delovati takoj in vztrajno z močnim curkom ter ne sme biti odvisna od vztrajnosti gonilcev brizgalnice. To pa je seveda mogoče doseči le z motorno brizgalnico* Pode* želska gasilna društva si motornih'brizgalnic radi visoke cene doslej niso mogla nabaviti in za gorate kraje je bila sedanja četverokolna motorna brizgalnica, če tudi je tehtala samo 800 fcg, še zmerom pretežka. V tem oziru, kakor smo že omenili v »Gasilcu« z dne 5. des cembra 1925 pod naslovom »Gasilske novosti«, smo napravili velik korak naprej. Kakor iz različnih vprašanj in poizvedovanj naših gasilnih društev posnemamo, je naš članek gasilstvo opozoril zlasti na lahke motorne brizgalnice, na male motorne brizgalnice in na dvokolne priklopne motorne brizgalnice. Evo nekoliko popisa! Lahke motorne brizgalnice so konstruirane za po* deželska gasilna društva, zlasti pa še za gasilna društva v hribovitih krajih. Lahka motorna brizgalnica je ali nosen agregat (t. j. skupek vseh delov stroja v eni ccloti) ali dvo* kolna motorna brizgalnica ali pa četverokolna motorna brizgalnica. Agregat je z dvokolnice ali četverokolnice snemljiv in dva moža ga lahko neseta kamorkoli. Nosna lahka, motorna brizgalnica. Oglejmo si strojni agregat nekoliko natančneje. Agregat ima bencinski motor, ki je direktno spojen s krožno črpalko visoke napetosti. Oba stroja imata skupno temeljno ploščo, na kateri ležita. Na lahkih nosilkah iz železne cevi stroj, ki tehta samo 90 fcg, dva moža lahko neseta kamorkoli. Bencinski motor je dvovaljcn, četverotakten motor z 9 HP, ki ima povsod le kroglične teke in so defekti v tečajih nemogoči, kar je za neoviran tek stroja vsekako velike važnosti. Motor teče popolnoma mirno in tiho ter se požene s krepkim pritiskom na posebno stopalnico. Z motorjem direktno spojena krožna brizgalnica .je iz fosforovega brona in o trpežnosti ne ipore biti dvoma. V začetku pogona izčrpa zrak posebna in zanesljiva zračja črpalka, pri čemer se zračja zaklopka, ko je spojena s strojem, sama odpira in zapira. Pri črpalki je treba odpreti samo en odpiralnik, tako da je oskrba brizgalnice nad vse enostavna in vsakomur lahko priučljiva, kar je zopet velike važnosti za neovirano delovanje. Akoravnö tehta nosni agregat samo 90 kg, daje brizgalnica navzlic temu v minuti' 4001 vode in do 60 m curkove višine, pri prostem iztoku pa 6001 vode. Brizgalnica ima po eno sesalno in iztočno grlo s pokrovom in tlakomerom. Stroj poženemo takole: Ko smo bencinsko pipico iz bencinskega rezervarja odprli, pognali motor in spo* jili sesalne cevi z agregatom, staknemo zračjo črpalko s sesalno cevjo, ki v 10 do 20 sekundah potegne vodo iz globočine 8 m. Dobivši vodo je treba odpreti le še iztočno grlo in spojiti vodne hladilnike, pa lahko delu« jemo z vso močjo brizgalnice. Vse to pa moremo na« praviti v eni minuti. Ako stroj dela le z eno cevjo, z ročnikovim gob* čnikom 16 mm, doseza 40 m curkove dolžine, če pa vzamemo dvojak, da delamo na dve cevi, z gobčnikom 12 mm, dosežemo 30 m curkove dolžine. Z zmanjšes vanjem gobčnika, najbolje če vzamemo gobčnik z regu= lacijo, dosezamo tudi 50 m curkove dolžine. V navpični cevi potisne brizgalnica vodo do višine 80—90 m. To so učinki, ki bi jih nikdo, tudi strokovnjak, ne prisodil tako lahkemu orodju in te lahko dosezamo za daljšo dobo. Na dunajskem velesejmu je ena takih brizgalnic iz Rosenbauerjeve tovarne delovala 8 dni dan za dnem, od 8/ ure dopoldne do 6. ure popoldne, nepretrgoma, menjaje z dvema ali tremi cevmi, in je opozarjala nase vse prisotne gasilce. Tak nosen agregat, ker zavzema malo prostora in je lahek, lahko naložimo na vsak voz, na vsako sedanjo ročno brizgalnico, na orodni voz, na avtomobil ali pa na sani. Lahka motorna brizgalnica na saneh. Na krajih, kjer je črpališče vode le težko dostopno, z vozom pa morebiti popolnoma nedostopno, z agre; gatom brez d vonj a lahko delujemo. Motorna brizgalnica pa je lahko montirana tudi na dvokolnico, ki ima lesena ali pa gumijeva kolesa in tako z gumijevima kolesoma lahko priklopimo na avto* mobil ali motorno kolo. Dvokolna motorna brizgalnica Lahka dvokolna motorna brizgalnica. tehta 180 fcg ter ima na sebi malo vreteno za cevi, oma* rico za orodje in sesalne cevi. To orodje pa se izdeluje tudi kot kompletna četverokolnica in se agregat lahko snema raz voz, ki ima sedež za 6 mož. Četverokolna motorna brizgalnica. » Raba tega orodja je potemtakem vsestranska in to bo najbrže izpodrinilo vse kombinacije sedanje ročne brizgalnice. Vsako ročno brizgalnico lahko izpreme* nimo v motorno brizgalnico že samo s tem, da smo nanjo naložili lahki agregat. Tudi za mestna gasilna društva to orodje ni brez pomena, ker tudi tu najdemo črpališča vode, ki z avtomobilno brizgalnico ali vozno motorno brizgalnico niso dostopna. Nič ne pretiravam, če trdim, da bo ta lahka mo« torna brizgalnica izpodrinila ročne brizgalnice in da bo s tem pri požarih prihranjeno veliko človeške moči in človeškega truda. En mož, vodja motorja, bo nado* meščal vse gonilce brizgalnice. Kar se tiče cene je motorna brizgalnica le malo dražja od ročne brizgalnice. Z vpeljavo te brizgalnice bo vsako gasilno društvo na pripravljenosti veliko pridobilo, veselje gasilcev do dela bo rastlo, zavedajoč se, da imajo ob svoji strani neumornega in uspešno delujočega pomočnika — mo* torno brizgalnico. Upamo, da smo s tem opisom ustregli vsem, ki poizvedujejo po motornih brizgalnicah, kdor pa hoče vedeti več, naj se obrne na naša inserenta Rosenbauer in Smekal. Skrb za vodo. (F. Barle.) Stara gasilska prislovica pravi, da je laže in hva* Iežneje požare odvračati, kot pa boriti se s požari. Dolžnost zavednega gasilnega društva potemtakem pi samo, da se bori s požari, temveč tudi, da odvrača po* žare. Iz svojih sredstev gasilno društvo seveda ne zmore vsega, kar se tiče požarne varnosti, zato pa je opozar* jati občino vedno in vedno, da skrbi ne le za gasilno orodje, temveč tudi za vodo. Gasilec‘brez vode je ga* silec brez moči in kjer ni moči, tam n* gašenja. Ako gasilstvo dandanes bolj misli na nabavo mo« torne brizgalnice in na moderno mehanično lestvo, kot pa na vodo, ni pravzaprav nič čudnega, saj ima vsako gasilno društvo to slabost, da se pri vajah in požarih rado pobaha s svojim orodjem. Za gašenje pa je, kakor rečeno, v prvi vrsti treba vode in kjer jo ni, tam je delati na to, da je pripravljena, če izbruhne požar. Naj« boljša motorna brizgalnica nam ne pomaga veliko, če vode ni, ali če je hitro izčrpana. Zato pa tam, kjer že imamo gasilno orodje, skrbimo tudi za vodo, da ne pridemo v zadrego, če nas pokličejo glasovi na pomoč. Pri vsem tem pa upoštevajmo: Najboljši pripomoček za gašenje požarov so vo* dovodi, če imajo visoko ležeč rezervar, če imajo vodo* vodne cevi dovolj svetlobe in če ima zadostno število hidrantov. Žal pa so pri gradbi vodovodov denarne raz* mere pogosto ovira, ki zabranjujejo napravo takega vodovoda in napravi se, kar se z malim pač napraviti da. Gradbe vodovodov nikdar ne smemo poveriti vsa« kemu šušmarju, temveč vedno le specijalistu in izku* šenemu strokovnjaku. Občina, ki gradi vodovod, naj ne izroča načrtov, priprav in vodstva gradbe slučajno prisotnim tehnikom, inženjerjem ali arhitektom, tem* več le zanesljivemu specijalistu. Marsikatera občina je to zamudo že drago plačala in bridko obžalovala. Dogaja se, da so vrelci vode napačni ali nezadostno uporabljeni, pri strokovnjaški napravi bi morebiti dajali dvakrat toliko vode ali pa tudi več. Večkrat so tudi rezervarji premajhni. Rezervar mora biti tolikšen, da ima vode najmanj Va povprečne dnevne porabe in pa stalno rezervo za gasilske namene. In koliko naj1 bi to bilo? Dva ročnika z gob* čnikom 8—10 mm vržeta pri pritisku 4—5 atmosfer 200—250/ vode v minuti, na uro potemtakem 12 do 15 m3. Večja gasilna društva tuintam delajo tudi na 6 ali več cevi in rabijo na uro torej 36—45 m!! vode in pri tem je računiti na večurno delo. Treba je torej najmanj 100 m3. Dotok vode je treba seveda upošte* vati, toda le toliko, kolikor jo res doteka po znanih izkušnjah. Toliko vode torej bi moralo biti v vsakem rezervarju. Cestne vodovodne cevi morajo imeti najmanj • 80—100 mm svetlobe, če hočemo, da dajo hidrantom zadostno množino vode. Pri izberi cevi je treba tudi računiti na vodni kamen, ki se polagoma tvori v nos tranjosti cevi in zožuje svetlobo cevi, v več desetletjih jo morebiti tudi popolnoma zapre. Razlika v ceni med 80 in 100 milimeterskimi cevmi ni takšna, da bi prišla v poštev, zlasti če računimo, da nam 100 milimeterska cev daje percentualno veliko več vode kot 80 milime* terska, da je močnejši pritisek vode v hidrantu in da vodni kamen veliko več let ne pride do ovire toka. Rezervar je postaviti v tako višino, da vodovod sam meče vodo s ceste čez strehe hiš, da ima potemtakem 2Vi—3 atmosfere pritiska, kjer pa so hiše z več nad* stropji, pa 3—5 atmosfer. Curek vode mora iz normal* nega ročnika in gobčnika dosezati višino 30—50 m. Pri izberi ali določitvi nadzemskih ali podzemskih hidrantov ne moremo priti v zadrego, ker je dognano in ponovno dokazano, da imajo nadzemski hidranti, ki se odtekajo sami, veliko prednost pred podzemskimi hidranti. Kar se tiče razdalje hidrantov drug od dru* gega, se je pač ravnati po razpoložljivih sredstvih, velja naj le izkušnja, ki' pravi, čim več hidrantov imamo, tem manj rabimo cevi do gorišča, tem manjša je tudi iz* guba na trenju vode in tem hitreje ugasimo požar. Pri* merna razdalja hidrantov je 100 do 150, kvečjemu do 200 m. Tudi naprava hidrantov mora biti izvedena po navodilih strokovnjaka, §icer se lahko zgodi, da se pozabi celo na odtok vode iz hidranta, odnosno hi* drantnega nastavca, kar se je že zgodilo. Po zimi v hi* drantu zaostala voda lahko zmrzne in razžene hidrant. To se kaj rado dogaja pri hidrantih, ki služijo obenem za vodnjake, zato pa je treba pozornosti. Če morajo biti nadzemski hidranti prepleskani z rdečo ali drugo vidno barvo, ni ravno neobhodno potrebno, potrebno pa je, da so večkrat prepleskani, da jih tako zavaru* jemo proti rji. To se je že v marsikaterem kraju zane* marilo in kaznovalo z velikimi stroški. V občinah, kjer ni vodovoda, je za gasilno vodo skrbeti na drug način. Pred vsem je porabiti tekočo vodo, potem ribnjake in jezera, če so v kraju ali1 v bli* žini. Napraviti je dovozna pota do vode, če treba tudi klance in to ne samo za lahke ročne, temveč tudi za težje strojne brizgalnice. Ako moramo za črpališče vode porabljati mostove, mora imeti mostna ograja odprtine, da moremo potegniti do vode sesalne cevi. Odprtine naj imajo vsaj 50 cm premera. Pri majhnih potokih in studencih si z malimi stroški večkrat poma* gamo tudi na ta način, da napravimo po več zajez. S tem naberemo večje množine vode, vsaj pa toliko, da si pomagamo z brizgalnicami v začetku, če že ne za daljši čas ali do konca. Čim več imamo zajez, tem več imamo vode in tem dalje moremo rabiti brizgal* nico. Ako pa včasih nastopajo poplave, morajo biti zajeze napravljene tako, da se lahko in hitro odstranijo in ne ovirajo toka potoku ali studencu, ki bi sicer utegnil poplaviti dolino. Za dobivanje gasilne vode tudi niso napačne ob potočku napravljene, po meter široke, s pokrovom pokrite in s 25 centimetersko cevjo z vodo zvezane jame. Kjer lahko vržemo vodo iz ene struge v drugo, v strugo, ki je bližja gorišču, imejmo pripravo za to, če si že ne moremo napraviti stalne zatvornice. Vse zbiralnike vode pa rade posečajo gosi in race, kar pa z gasilskega vidika ni in ne more biti priporočljivo. V tem slučaju moramo delati na to, da se gosem in racam prepreči ali onemogoči dostop do vode, če ni drugače, z občinsko odredbo. Kar se tiče porabe vode pri požarih, je znano, da rabi ročna brizgalnica 100 do 200/, manjša strojna briz* galnica 250 do 500/ in večja strojna brizgalnica 600 do 1000/ v minuti. Večja strojna brizgalnica potemtakem rabi na uro 60 m3 vode. Zategadelj pa mora biti tudi v manjših krajih 80—100 m3 vode na razpolago, v večjih krajih pa dvakrat ali tudi trikrat toliko. Tudi ne za« došča, da imamo samo eno črpališče vode v kraju, imeti jih moramo toliko, da vsako stavbo v strnjenem kraju dosežemo vsaj z eno cevjo, če že ni mogoče z dvema. Skrb za gašenje ni popolna, če nimamo toliko cevi, da dosezamo vsako stavbo v kraju in da moramo čakati z gašenjem dotle, da nam pride na pomoč so* sedno gasilno društvo. Posamezne kraju oddaljene stavbe seveda ne morejo priti vedno v poštev. Kjer ni naravnih vodnih tokov, tam si moramo pomagati z vodnjaki, s talno vodo, z nabiralniki, s kap* nicami, lužami in mlakami. Kdo morebiti poreče, da je nabiranje deževnice v nabiralnike ali nabiranje vode v kapnice zastarela reč, pa vendarle tudi deževnica, na« brana v jame in nabiralnike ali v kapnice, pride prav, če so jame in kapnice pravilno oskrbovane. Tudi luže in mlake, morebiti ne vse, so za rabo, če jih večkrat osnažimo in pripravimo za črpanje vode. V naših krajih imamo 60—70 cm padavine, to se pravi: v posodo, postavljeno na dež, vjamemo v letu 60—70 cm vode, seveda le tedaj, če bi vode prav nič ne izpuhtelo. Pri nabiranju vode v jame ali vodne .na* biralnike pridejo v poštev samo padavine, ki padejo na strehe, ceste in kvečjemu še na utrjena dvorišča. In če vjamemo v nabiralnik 1/10 vode, kar jo pade na te plošče, smo jo vjeli dovolj. Ako računimo n. pr., da v vasi ali v kraju meri plošča streh, cest in utrjenih dvo* rišč 10.000 m2, pade na to ploščo na leto pri 60 cm — 0 6 m vodne višine, 10.000 X 0-6 = 6000 m3 vode, jo od tega vjamemo '/io = 600 m3. Priporočljivo je potemtakem, da so jame ali nabi* ralniki tolikšni, kakršen je zračim j en letni dotok vode in da so po 1 '5—2 m globoki. Če upoštevamo to, smo brez skrbi, da nam voda usahne pri še tako suhem letu. Letno shlapevanje vode je namreč povprečno tolikšno, kakršna je letna višina padavine. Potemtakem moramo računiti, da se na leto izgubi približno 2/s m vodne višine. Velike važnosti je tudi, da nabiralniki nimajo propustnih tal in obrežij, da je preprečeno preveliko usahnjevanje. Usahnjevanje preprečimo kolikor toliko s tem, da tla in bregove nabiralnika obložimo s 25 cm debelo ilovico, ki pa mora biti zgnjetena in stolčena. Breg nabiralnika ne sme biti prestrm, primerna strmina je 1 : 2 do 1 : 2:5. Prehitro zablačevanje nabiralnika, če se hočemo izogniti večjim stroškom, moramo preprečiti z lovil* nimi predjamami, ki pa morajo biti tolikšne, da v ja* mejo vso vodo in tudi vso oddajo v nabiralnik, četudi močno dežuje. Predjama naj bo vsaj 1 m globoka in 1-5 m široka in dolga. Pred istočni žleb iz lovilne pred* jame v nabiralnik, ki naj bo tlakovan, položimo več kamnitih krogel ali pa butaro vej, skozi katero naj teče nesnage očiščena voda v nabiralnik. Predjama naj. ima lesena tla, do se lahko očisti nesnage in glena. Ob glavnem nabiralniku pripravimo utrjen prostor za briz* galnico in nabiralnik pokrimo z zemljo, da nam ne zamrzne, le na sredi pustimo 1 m široko in dolgo od* prtino, ki pa naj bo pokrita z dvojnim v sredi podlo* ženim pokrovom. Dotok naj ima 20—25 cm odprtine. Povečanje nabiralnika je priporočljivo le tedaj, če je nabiralnik suh. Naprava novega nabiralnika je ce* nejša kot povečanje starega z vodo napolnjenega na* biralnika, zlasti če se porabi izkopana zemlja za zasi* panje starega nabiralnika. Kjer ni prostora za nabiralnike, kakrštii so zgoraj opisani, si moramo napraviti zidane ali betonirane kap* nice po 1-5—2 m globoke in primerno široke, za 80 do 100 m3 vode. Izhlapevanje omejimo s pokrovom in z obsenčenjem kapnice, zamrzovanje pa s podloženim pokrovom ali pa s plastjo zemlje, debele do 50 cm. Tudi pri teh je treba napraviti lovnice nesnage. Tam, kjer imamo visoko stanje talne vode, kate* rega nam pokažejo najbližnji vodnjaki, moremo napra* viti nabiralnik talne vode, ki pa mora biti najmanj 50 cm- globokejši, kot je najnižja točka vode v suhem letu. Naprava takih nabiralnikov je dražja od drugih nabiralnikov, ker je treba delati v vodi z ročnim ali pa strojnim bagrom, toda za gašenje dajo bolj zanesljivo in tudi več vpde kot drugi nabiralniki, če imajo vsaj T5 m v premeru. Kadar take nabiralnike pokrijemo, je treba skrbeti za odprtino, v katero polagamo sesalne cevi. Da pa nam more dobro služiti tekoča voda, voda iz vodnjakov, ribnjakov, nabiralnikov in kapnic, je treba dobre brizgalnice. Valji brizgalnice naj imajo najmanj 100 mm premera, da more vodo sesati sama, ne pa da bi jo morali donašati in dovažati s posodo. Brizgalnice, katerim je vodo treba donašati, dandanes tudi za najmanjše občine niso več za rabo in te je treba čimpreje zamenjati ali nadomestiti. Tudi cevi morajo imeti zadostno dolžino. Nikakor ni dovolj, da ima kraj samo toliko cevi, da komaj dosezajo goreče poslopje z vodnim curkom, cevi mora biti toliko, da jih moremo položiti tudi v poslopje prav do ognja samega. Če tega ni, je pomoč površna in škoda neizogibna. Ogenj je treba prijeti tam, kjer ima svoje gnezdo, če hočemo oteti ostale dele gorečega poslopja in sosede. Brez pomena tudi niso male ročne brizgalnice: berglovke. Berglovko bi moralo imeti pravzaprav vsako gasilno društvo. Vsak gasilec ve, da je ogenj, ki še ni razširjen po poslopju, večkrat mogoče pogasiti z ber* glovko in tako preprečiti večji požar. Par minut, preden položimo cevi in dobimo vodo, je lahko odločilnih in te važne minute izpolnimo z berglovko. Gasilska „Samopomoč“. Skupščina JGZ bo na svojem zborovanju dne 18. julija t. 1. sklepala o ustanovitvi »Oasilske samo* pomoči«. Da se »Samopomoč« ustanovi, o tem ni dvoma, ker je splošno zanimanje zanjo. Toda vprašanje je, za kakšno obliko se odloči zvezna skupščina. Doslej so nam znani predlogi: a) samopomoč JGZ kot notranja zadeva zveze, v ka* tero bi se sprejemali samo redni člani zveznih gas. društev; b) samopomoč župe (ali več žup združenih v eno samopomoč) kot notranja zadeva posameznih žup, v katere bi se sprejemali samo redni člani župnih gasilnih društev; c) gasilska samopomoč kot posebno društvo, v katero bi se sprejemali redni člani zveznih društev in njih zakonske žene. Za samopomoč ad a) in b) bi zadoščala samo zvezna ali župna določila, za samopomoč ad c) pa je treba novega društva in posebnih pravil v zmislu društve* nega zakona. V današnji številki »Gasilca« objavljamo osnovo določil za župne samopopioči, ki velja lahko tudi za zvezno samopomoč, če se povsod »župa« zamenja z »zvezo«. Za samopomoč ad c) pa je, kakor rečeno, treba posebnega društva. Določila za »SAMOPOMOČ GASILSKE ZUPE LJUBLJANSKE«. Člen 1. Ime. namen in sedež. 1. Samopomoč se zove: »Samopomoč Gasilske župe Ljubljanske«. 2. Namen samopomoči je, dati gmotno pomoč zakonitim dedičem umrlih rednih članov gasilnih društev, ki so združena v »Gasilski župi Ljubljanski«, če so bili tudi člani župne samopomoči, in sicer v ta namen, da se obvarujejo stiske in bede, ki bi utegnila nastopiti vsled smrti gasilca. 3. To podpiranje nima značaja zavarovanja za slučaj smrti, temveč je le neomejena pomoč zakonitim dedičem po gasilcih, ki so požrtvovalno delovali v gasilstvu, zlasti pa za kritje pogrebnih stroškov po umrlem gasilcu. 4. Samopomoč ni društvo zase, temveč je notranja zadeva »Gasilske župe Ljubljanske«. 5. Sedež samopomoči je sedež »Gasilske župe Ljubljanske«. Člen 2. Izplačevanje podpor. 1. Po smrti vsakega člana samopomoči izplača župno načelstvo, prejevši uradni mrliški list in člansko izkaznico njegovega društva — ne glede na način ali vrsto smrti — po društvu rajnika, zakonitim dedičem tolikokrat po 2 Din- kolikor je članov samopomoči, četudi vsi člani do dneva smrti še niso vplačali določenih doneskov. 2. Pravico do podpore imajo: a) gasilčeva vdova; b) gasilčevi zakonski, nezakonski in posinovljeni otroci; c) po gasilcih, ki niso oženjeni in nimajo ne zakonskih, ne nezakonskih in ne posinovljenih otrok, zakoniti dediči, ki jih gasilec določi v svoji oporoki ali jih sporoči pismeno župnemu načelstvu. Ako se je gasilec po oddanem sporočilu župnemu načelniku oženil, izgubi izjava svojo veljavo; podporo dobi vdova, otroci ali pa oseba, ki jo je gasilec določil v svoji oporoki. 3. Ako po umrlem gasilcu ni zakonitih dedičev ali se ti odpovedo podpori, se izplača podpora gasilnemu društvu, čigar član je bil umrli gasilec. 4. Odstop ali cesija podpore, ki pripada dedičem, nista dopustna Ln podpore tudi rubiti ni mogoče. Člen 3. Sredstva. 1. Vsak član samopomoči plača po smrti vsakega člana samopomoči donesek 2 Din, za prihodnji slučaj smrti. Pri prvi, t. j. ustanovni prijavi plača vsakdo 10 Din prijavnine. 2. Vsakratni posmrtni donesek je v štirih tednih, po obvestitvi o smrti, s poštno položnico vposlati župnemu načelstvu. Doneskov pa ne odpošilja posameznik, temveč gasilno društvo, katerega član je vplačnik doneska, skupno za vse svoje člane samopomoči. V to svrho mora voditi društvo natančen zaznamek vseh članov samopomoči in skrbeti za to, da ima zmerom točen prepis zaznamka tudi župno starešinstvo. 3. Ako se slučaji smrti pojavljajo pogosto drug za drugim, je te doneske na poziv župnega načelstva odposlati v 14 dneh, če je pa nujno potrebno tudi v enem tednu po objavi smrti. 4. Člani samopomoči, ki v določenem roku svojih doneskov ne vplačajo svojlemu gasilnemu društvu, se po dvakratnem opominu svojega društva črtajo iz samopomoči in izgube vse pravice do samopomoči. Opomin mora biti pismen, s presledkom najmanj enega tedna. 5. Ako je društvo plačalo donesek za člana- ki je še dolžan donesek, dobi podporo gasilno društvo, ne pa zakoniti dediči. Člen 4. Rezervni sklad. Da more samopomoč izpolnjevati svoje dolžnosti, četudi se pogosto ponavljajo slučaji smrti, je ustanovljen rezervni podporni sklad. V ta rezervni sklad vplača vsak član pri ustanovitvi samopomoči po 10 Din prijavnine. Kdor se prijavi po l. juliju 1927 plača 20 Din prijavnine. Tudi te prijavnine se stekajo v rezervni podporni sklad in istotako tudi preplačila, darila itd. Člen 5. Upravni stroški. Upravni stroški se krijejo iz rezervnega podpornega sklada in če je izčrpan, se popolni z dokladami na oo-smrtne doneske. Vsa vplačila se vpošiljajo župnemu načelstvu. Člen 6. Ustanovitev samopomoči. 1. Pri ustanovitvi samopomoči se sprejmejo v samopomoč vsi redni člani gasilnih društev, ki so združena v »Gasilski župi Ljubljanski«, ne glede na stan in starost, če se sami prijavijo k samopomoči. Po 1. juliju 1927 pa se sprejmejo k samopomoči le redni člani, ki še niso prekoračili 50. leta starosti in so ob priglasitvi zdravi in sposobni za gasilski posel. V dvomljivih slučajih župno načelstvo more zahtevati zdravniško izpričevalo. 2. Izključeni ali prostovoljno izstopivši člani gasilnih diuštev izgube vse pravice tudi do samopomoči, če pa znova vstopijo kot redni člani v gasilno društvo, se sprejmejo v samopomoč, le, če doplačajo vsa od izstopa zaostala vplačila. O zopetnem sprejemu v samopomoč odloča na predlog dotičnega gasilnega društva župno stare-šinstvo^ Odklonitve ni treba utemeljevati. 3. Člani tovarniških in podjetniških gasilnih društev, ki vsled upokojitve niso več člani teh društev, ostanejo člani samopomoči, če redno še nadalje vplačujejo določene doneske. Člen 7. Uprava. 1. Samopomoč vodi in upravlja starešinstvo »Gasilske župe Ljubljanske« pod nadzorstvom župnega odbora. 2. Samopomoč je vsako leto pred skupščino župe zaključiti ter je o stanju poročati župni skupščini. Skupščina župe je obenem tudi skupščina samopomoči in do-tična pravila zmiselno veljajo tudi za samopomoč. Člen 8. Pritožba. Članom samopomoči, odnosno njih zakonitim dedičem, ki menijo, da se jim godi krivica pri podpori, je dovoljena pritožba na skupščino župe. Pritožba pa je dovoljena le onim dedičem, kojih rajnik je bil ob smrti res redni član gasilnega društva in reden plačnik doneskov v samopomoč. Proti sklepom župne skupščine ni priziva. Člen 9. Izprememba določil. O izpremeni teh določil sklepa župna skupščina z nad polovično večino glasov. Člen 10. Razpust. Ako se samopomoč opusti, ostane njena imovina v oskrbi »Gasilske župe Ljubljanske«. Če se pred potekom petih let ustanovi druga samopomoč, se imovina izroči novi samopomoči, če pa se nova samopomoč v petih letih ne ustanovi, se imovina izpremeni v »župni podporni sklad«, do katerega imajo pravico bivši člani samopomoči. Društvene in župne vesti. A. Društvene. Gasilno društvo na Ieu je 'imelo dne 11. aprila 1926 svoj redni letni občni zbor, na katerem ie bil izvoljen za načelriika tov. Jos. Kozin, za poveljnika tov. Fr. .Škraba, za namestnika tov. A. Smole, za tajnika tov. Fr. Čebular. za blagajnika tov. A. Julia. Gasilno društvo v Šmarju pri Jelšah je na svojem rednem občnem zboru dne 11. aprila 1926 izvolilo^ za načelnika tov. M. Skaleta. za podnačelnika tov. L Für-sta, za tajnika tov. F. Skazo. za blagajnika tov. M. Kolarja. Društvo 'bo dne 11. julija t. 1. praznovalo svojo 45-letnico in razvilo svoj društveni prapor. Sosednja društva nai upoštevajo to iprireditev. Gasilno duštvo v Orlah ie dne 18. aprila izvolilo za načelnika tov. A. Nebeca. za podnačelnika tov. F. Jagra, za tajnika tov. F. Jagra, za blagajnika F. Jarca. Gasilno društvo v Cerkljah na Gorenjskem ie imelo dne 18. aprila t. 1. svoi redni le trn občni zbor. na katerem je bil izvoljen za načelnika tov. J. Likozar, za poveljnika tov. J. Vomberger, za namestnika tov J. Kuralt, za tajnika tov. J. Kern. za blagajnika tov. J. Robas. Društvo ima 47 rednih članov. Gasilno društvo na Zgornjem Berniku ie na svojem rednem občnem zboru dne 2. februarja t. 1. izvolilo za naičelnika tov. F. Anžiča, za poveljnika tov. J. Jenka, za namestnika tov. J. Blaža, za tajnika tov. J. Jenka in za blagajnika tov. J. Kaplenka. Gasilno društvo na Hardeku ie imelo dne 2. maja t. 1. svoi redni: letni občni zbor. na katerem ie bil izvoljen za načelnika tov. F. Hanželič, za podnačelnika tov. M. Masten, za tajnika tov. A. Rosina, za blagajnika tov. J. Rajšp. Gasilno društvo v Kamni srorici ie na svoiem občnem zboru dne 19. marca t. I izvolilo za načelnika tov. R. Bohinca, za 'poveljnika tov. A. Rozmana, za tajn'ika tov. L. Reška, za blagajnika tov. M. Mikija. Mežica. Prostovoljno rudniško gas'üno društvo le imelo dne 18. aprila t. 1. mokro vaio. idri kateri ie sodelovalo vse orodje. Vaje se je udeležilo precejšnje število članstva pod vodstvom društvenega načelnika tov Fär-berja. Da bi lahko preizkusili nove cevi z ozirom na njihovo atmosferično jakost, smo položili covi iz hidranta pod vasjo do cerkve. Razdalja je bila nad 300 metrov in so se tako cevi kot hidrant izborno obnesl1:1. Pri tei priliki se ie pokazalo. da lahko z našo brizealrfco in hidro-forjem z lahkoto obvladamo celo vas. ne dede na to da nam je na razpolago še hidrant. Kar se tiče izvedbe vaje, tehnične usposobljenosti članstva, lahko smelo trdimo, da ie bilo tako vodstvo kot članstvo na svoiem mestu. Župno načelstvo ie mri tei priliki imelo nadzorovanje in se ie o izvežb' zelo pohvalno izrazilo Mežica. V nedelio. dne 13. maia t. 1. smo imeli praktično vaio Z orodjem pri kateri' ie delovalo n rek o 120 članov. Člani so pri tei vaji pokazali veHko vnemo in vztrajnost, mosebno na so se izkazali stan' plezalci Po tei vaji smo imeli redovne vaie. nakar smo skupno z godbo na čelu odkorakali v Mežico, kier se ie vršil v najletpšem redu 28. društveni občnii zbor. Med drugim se je na tem zboru s 115 iproti 9 glasovom sklenilo, da se društvo korporativno udeleži službe božie na Vidov dan. B. Župne. Gasilska žuoa Liublianska ie imela dne 9 maia t. 1. svoj redni letni občni zbor, na katerem je bilo soglasno sklenjeno, da se za žuoo. fe ima 1082 rednih članov, takoj ustanovi župna »samopomoč«. Iz letnega poročila posnemamo, da ie imela žuipa leta 1925. štiri skupinske vaie, ki so /ooliazale strogo disciplino in zadostno pripravljenost. Po vsaki nraktičrei vaii so se vršile tudi Re- dovne vaie in vaje trobentačev. Za delegate na skupščino JGZ dne 18. mliia 1926 v Mariboru so bili poleg župnega podnačelnika tov. Zupana izvoljeni tov. Gašperlin, Lavrenčič. Mikuž in Rojina. Guštanj. Na b'in kostno nedelio ie imela tu Korotan-ska gasilska župa svojo redno letno skupščino, kateri so prisostvovali delegati vseh v župi včlanjenih društev. Župno načelstvo ie konstatiralo da ie žuoa v vsakem oziru napredovala in io lahko radi »Samopomoči« menda stavimo vsem drugim za vzgled. Ta župa ie namreč že pred letom ustanovila v lastnem delokrogu »Samopomoč« in ie do sedaj za štirimi umrlimi tovarišij iziplačala njihovim svojcem posmrtnino. Z veseliem smo pozdravili vest. da ie Zveza naročila posebnemu odseku, ki ima do prihodn ie skupščine izdelati osnutek i;n želimo tei potrebni organizaciji najkrepkejšega razmaha. Gasilska žuoa Kamniška nam ie poslala temeljito 'in obširno poročilo o skupščin1!, ki se ie vršila dne 9. maja t. 1. Iz načelnikovega in tajnikovega poročila posnemamo, da so nasilna društva združena v žuni v tehničnem kakor tudi: v administrativnem oziru na svojem mestu. Odlikovanja zaslužnim easilcem so bila do sreskem poglavarju izročena v desetih krajih, kar ie ne le na gasilstvo, temveč tudi na splošno iavnost napravilo najprijetnejši uti s. Raznoterosti. Hrvatsko-slavonska vatroeasna zaiemdlica priredi dne 27.. 28. in 29. iun'ija t. 1. o priliki svoie 50-letnice svečano gasilsko proslavo, sipo.ieno z razstavo gasilnega orodja in easilne priprave. Po sporedu »zajedn’ice«. katerega ie razposlala tudi našim duštvom ie davna 'prireditev pravzaprav na praznik sv. Petra in Pavla. t. 1. dne 29. junija t. 1. V JGZ združena easilna društva vabimo. da se te prireditve udeležijo v čim večjem številu. Oprava: bluza. če®ica — brez sekirice, toda predpisani enotni kroj. Zavarovalnice in požari. Zveza zavarovalnih družb v "Beogradu se je obrnila z utemeljeno prošnjo na ministrstvo za notranje za* deve, naj se potrebno odredi, da se omeje požari. Zveza trdi v svoji vlogi, da je bilo zlasti leto 1925 za zavarovalnice proti požarom katastrofalno in da se mora nekaj ukreniti. Požare po večini povzročajo malomarnost, po* vršnost, brezbrižnost, zanemarjanje in pa nervoznost po dobičku in blagostanju. Pogosto se dogaja, da po* sestpik zažge sam svojo hišo ali svoje poslopje, samo da dvigne visoko zavarovalnino. Oblasti so premalo izsledovale te zločine in slučaji so se množili od leta do leta. Zveza zavarovalnih družb prosi ministrstvo za notranje zadeve: a) da se vsak sluča j požara naj rigorozne jše in vse* stransko zasleduje in da se potrdila o nekrivdi požara daje pogorelcem le tedaj, če je to brez dvoma doka* zano, b) da oblasti strogo nadzirajo, ali se vpoštevajo povsod tozadevne odredbe (redno čiščenje dimnikov itd.) in da se nedostatki odpravijo, c) da se gasilska oprava in priprava pri gasilnih društvih pregleda in če treba popolni in popravi. Zveza nadalje prosi ministrstvo, naj izda strogo naredbo vsem podrejenim organom, kako naj' se čuva in ščiti čim uspešneje narodno premoženje. Ministrstvo se je obrnilo na velike župane in veliki župani na sreske poglavarje z naročilom, da vpoštevajo želje zveze, navedene pod točko a, b in c. Iz tega razvidimo, da stanje zavarovalnic proti po* žarom, zlasti v južnih krajih naše države, ni najugod* ne jše. širite naš list' KDOR NE BERE, TA NE VE DA IMA HERMAN ZUPAN KNJIGOVEZ LJUBLJANA, GAJEVA UL. 2 (ZA PALAČO „LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE“) v zalogi prav vse potrebne poslovne gasilske knjige in tiskovine po predpisih JGZ ter posreduje pri nabavi vseh gasilkih potrebščin. GASILCI, OBRAČAJTE SE VEDNO LE NANJ! SIEGEL & DRUG D. Z O. Z. TKALNICA PLATNENEGA IN BOMBAŽNEGA BLAGA Nudi izborno blago za delavni gas. kroj. SVITA VY LJUBLJANA Dunajska cesta št. 31. WIEN (Č. S. R.) Kupujte pri tvrdkah, ki imajo inserate v „Gasilcu“. Brezalkoholna Produkcija Ljubljana m Poljanski nasip 10/26 pošlje vsakemu naročniku Gasilca zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne bo Vam žal! „SAVA“ Opče osiguravajuče dioničarsko društvo u Zagrebu ustanovljena od jugoslov. denarnih zavodov: Prva hrvatska štedionica, Zagreb; Hrvatska eskomptna banka, Zagreb; Srpska banka d. d. Zagreb; Jadranska banka d. d. Beograd; Zemaljska banka d. d. Beograd; Zemalj. banka za Bosnu i Herceg., Sarajevo; je prevzela v kraljevini SHS elementarna zavarovanja občne zavarovalnice Assicurazioni Generali v Trstu., Generalno zastopstvo za Slovenijo v LjoDljaoi. Sv. Petra testa 2. Posluje v vseh zavarovalnih strokah. „Naročajte in BIBg2HE9iS9BHn3&HES Vsem p. n. gasilnim društvom se priporoča za nabavo gasilskih zastav (praporov)v vsaki izdelavi. Na željo predloži vzorce, kakor tudi načrte franko-gratis. Na vse cenjene dopise in vprašanja daje točne informacije in odgovore. Zastave za prostovoljna gasilna društva na Igu, v Poljanah pri Toplicah, v Gaberju pri Celju, v Mežici, J. NEŠKUDLA LJUBLJANA SV. PETRA CESTA ŠT. 25 Hotedršici, Rajhenburgu, v Sodražici in Varaždinskih Toplicah je izdelala, a zastave za prostovoljna gasilna društva na Bledu, Rogaški Slatini, v Šmarju pri Jelšah, v Krašiču pri Jastrebarskem, v Lokvah pri Delnicah, v Daruvaru, Apatinu in za mnoga druga društva ima tre-notno v delu znana tvrdka: A. KASSIG LJUBLJANA, ŽIDOVSKA UL. USTANOVLJENO 1880. Izdelovanje čepic, ZALOGA krojnih potrebščin Priporoča vse krojne potrebščine za gasilce (po najnovejših predpisih J. G. Z.) kakor: čepice, gumbe, piščalke, naramke, znake za bluze in čepice, rdeče blago, vrvice za piščalke, trobke in rogove, lipove liste 1.1. d. i Nepremočljive, obliko obdržujoče čepice. Odlikujejo se po trpeinoeti, lahkoti In eleganci. Naramki vseh vrst, lastnega izdelka, fino izdelani in trpežni. Podjetje je na novo moderno urejeno in povečano. CENIK ZASTONJ Pozor, gasilna društva! Imam vedno v zalogi gasilske čepice, naramke, kakor vse druge potrebščine za gasilce. Vse po najnižji ceni. Se priporoča FILIP BIZJAK, krznar in izdelovatelj čepic. LJUBLJANA, Selenburgo'ia ulica štev. 6. UČITELJSKA TISKARNA registrovana zadruga z omejeno zavezo V LJUBLJANI, FRANČIŠKANSKA ULICA 6, priporoča svojo bogato zalogo vseh najnovejših TISKOVIN za učiteljstvo, šolska vodstva in šolske svete, kakor tudi za županstva in druge urade. Preskrbuje tudi šolske potrebščine in učila od najboljših tvrdk. STAMPI UJE, pečate, pečatne etikete ter vsa v graversko stroko spadajoča dela izvršuje po zmernih cenah graverski zavod SITAR & SVETEK, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 13 — Kongresni trg 4. Posluje po celi Jugoslaviji. - Ustanovljena leta 1913. Delniška glavnica znaša 3,000.000'— Din v zlatu „JUGOSLAVIJA“, splošna zavarovalna družba v Beogradu. Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani. sklepa: 1. požarna zavarovanja, 2. življenska zavarovanja, 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja, 4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarovanja proti škodam vsled razbitja stekla. Največji tu delujoči zavod. - Družba je prevzela od „Graške vzajemne zavarovalnice“ in od zavarovalnih družb „Feniks* (požarni oddelek) in „Franko-Hongrolse“ ves njih kup-čijski obstoj v naši državi. - Najnižje tarife. Takojšnja izplačila škod. Glasom naredbe ministrstva za vojsko in m omari co nadomeščajo police splošne zavarovalne družbe „JUGOSLAVIJE* ženitvene kavcije za častnike. Telefon 571% — Pisarna: Dunajska cesta 15. — Telefon 571. C, M. FROHL1H, celje, KRALJA PETRA CESTA ŠTEV. 11. L KRZNARNICA IN ZALOGA KROJNIH (UNIFORM-SKIH) POTREBŠČIN, ZLASTI GASILSKIH ČEPIC, ZNAKOV, GUMBOV, PIŠČALK, TROBK, SEKIRIC, VRVIC, LIPOVIH LISTOV I. T. D. PO PREDPISIH JUGOSLOV. GASILSKE ZVEZE LJUBLJANA“. J I i ■ Pri zavarovanju predmetov proti požaru ■ [ in pri življenskem zavarovanju, zavaro- s ; vanju otroške dote in pogrebnih stroškov ■ S 13 £ vpoštevajte edino-le ü I VZAJEMNO 7AVAR0VALNIC0 j 5 * • ■ I LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA št. 17, [ i . s ■ ■ ■ ■ » ki Vam nudi najugodneje pogoje. * •HnimiiHniliMiiMmuuumuii«iHuiMiniiHinmHl lpedlaliuuuj Vsakovrstno gasilsko orodje pri najsolldnejil garantirani Izpeljavi kakor: normalne Metzove spojke, Rothove spojke, Knanstove spojke, ročnike in gobčnlkl najrazličnejših velikosti. Dobavljamo najsolidneje izvriitve ter garantiramo za najboljšo Postrežba točna. izdelavo. Cene zmerne. 90 Ustanovljeno leta 1820. Specijalna tovarna brizgalnic, hidroforov, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce, extinkterjev, avtomobilskih, motorskih in parnih brlzgainic, s batnim ali pa s centrifugalnim črpalom R. A. Smekal d. z 0.1. Slatihany pri Chrudinu Čechy na Hanč Morava osrednja tovarna: Praga-Smichov Priporoča svoje prvovrstno najmodernejše gasilsko orodje: Podružnica: Tur«, Sv. Martin Predilnica konopnih cevi Predpisana četverokolna brizgalnica na peresih z enim ali dvema curkoma; močen pritisk vode Novost, lahka konstrukcija, vleče in meče vodo z obeh strani, da ni treba obračati brizgalnice KS pa 38» . ' M f|£TEC?>; ! Sft SttERf- T ^ Brizgalnica kombinirana z motorjem Čelada Smekal ovextlnkter „METEOR“ Prekonstrukcija starih brizgalnic za ročen in raotorski pogon, po zmernih cenah Dvokolne snemalne brizgalnice TL Motorna dvokolna brizgalnica z batnim brzotekim črpalom za visoki prlttsek Dalje izdelujemo vse ostalo gasilsko orodje in potrebftine, kakor: (glade, pasove, sekirice, ročne in mehanične lestve najnovejäe vrste. Delavne in slavnostne obleke, Cepiče in gasilske mamke po najnižjih cenah. Vozove za Stapljanje ulic, vozove za cevi in lestve. Telovadno orodje za Kole in društva. — Občinam in gasilnim druStvom olajSani plačilni pogoji. Naš zastopnik potuje vsak mesec v Jugoslavijo; obisk istega brezplačen. Postrežba točna. Avtomobilna brizgalnica Mehanična sukalna lestva (rotačna lestva) Za vse stroje se Jamči. Cene solidne. Ustanovljeno leta 1820. äftrlvriet. - S^J^J^nJbrpAte: &4£|§^Gj£z>elt*cknft mm mms Zastopstvo: Stjepan Javor, Zagreb, Gunduličeva 23. Naia davlia Ja: Postrežba točna. Gasilstvo zadovoliti! Cene zmerne- Četverokolna normalna brizgalnica. IM-MIII» WIEN, IX., Porzellangasse No. 2 Avtobrizgalnica. Tovarna gasilnega orodja K. ROSENBAUER, Line ob Donavi. Izdeluje motorne brizgalnice, dvokolne in četverokolne; dvokolne motorne brizgalnice kot priklopa na avtomobil, s pnevmatiko in krogliškim tekom koles, ročne dvokolne in četverokolne brizgalnice in lestve, mehanične, raztezalne, kljukaste; vsake vrste vozove za moštvo, za cevi in za 'polivanje cest; vse gasilske potrebščine, cevi in spojke. — Dopisi in naročila: Tovarna za avtomobilne in motorne brizgalnice, mehanične lestve, gasilske čolne Cevi: sesalne, spiralne ln konopne (znamka E;) čelade usnjate, medene, poniklane in Srno lakirane; sekirice, pasove, čepice, naramke; gasilske znake in gumbe, sve-tlljke ln blago za delavne in slavnostne kroje odpošlje takoj s pošto ali železnico: JAVOR, Zagrab Četverokolna bencinska brizgalnica. Zastopstvo tovaren: Linz oKDonavi in Wien ln trgovina z gasilnim orodjem: StiepaB lami Zagreb Gunduličeva ul. br. 23 ULJ: Založil odbor „Jugoslovanske gasilske zveze l/ubljana“ — Tiskala Učiteljska tiskarna v Ljubjanf, zanjo odgovoren Frnncč Štrukelj