231. številka Ljubljana, nedeljo 10. oktobra. Vili. leto, 1875. SLOVENSKI NAROD. Izhaja »ak dan, tzv*omši putiedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poeti prejeman, za avstro-ogerske dežele »a eelo leto 18 gold., sa pol leta 8 god. z;i cotil leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za eelo leto 13 g-old., za četrt leta 3 fcold. 30 krM za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 krajo, za meuec, 30 kr. za četrt leta. — Za taja dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja zalzaaa cena in sicer: Za Ljubljane aa čorrt leta 2 gold. 50 kr., pa pasti preieman za četrt ieta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo snkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. če oe tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj oe isvolo frankirati. — Rokopisi so ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 26—26 poleg gledišča v „zvozdi". Opra vniitvo. na **t u-o naj se blagovolijo pošiljft'.j naročnine, reklamacije, oznanila, Ujm ndui-n's rativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiši. Naloga naših gimnazij. Naša gimnazije ho bile doslej vedno in 80 še zdaj v tesnej zvezi z nemškimi. To je obče znano. A ne samo z nemškimi v Avstriji, ampak i z onimi, ki so v sedanjem nemškem cesarstva. Kajti možje, ki so 1. 1849 naše učilnice bistveno preuravnali, kakor Bo-iiit/, i dr., so se držali načel, katera so nemški učenjaki, na pr. F. A. Wolf in dr., za najboljša smatrali in proglasili. Ako tedaj cilj in namero naših gimnazij pregledavamo, moramo se ozirati na razvoj nemških. Sola je in je bila vedno vsaj na Nemškem v 08ki dotiki z javnim Življenjem in se ne da od njega ločiti. Kdor namreč javnega življenja in gibanja razume, bode i namere javnih šol razo mol in narobe. Zato so pa tudi gimnazijam v raznih dobah razne cilje stavili. Pogled v preteklost nam bode to pokazal. Dokler so bile šole po večjem v rokah katoliškega duhovenstva, bil jim je se vida cilj gojenje in razvijanje katoliškega duba. A ko je reformacija njihovo moč uničila, je protestantovsko duhovenstvo tudi Sole v roke dobilo in po svoje uravnalo. I kakšen je bil tedaj cilj gimnazij? To se bode razvidelo iz izrekov onih mož, ki so imeli največji vpliv na razvoj tedanjih srednjih šol, kakor Trotzendoif, Stnrm, Nean-der. Valentin Trotzendorf pravi: V šoli je začetek modrosti strah božji. Ta strah se ima torej najprvo mladini vcepiti, vse drugo ima le toliko veljavo, kolikor k temu cilju pripomore. Sturm, itneuiti pedagog svoje doba, je učeno in zgovorno pobožunst (doeta et ehejnens pietas) postavil za cilj vsej izob-ružeuo8ti. Iu Neander je izrekel: Vse je na tem ležeče, d -. Be mladina gramatike, latinskega jezika iu poroznosti vadi. To je bila pr^va evangeljsk/. gimnazija, ki je v tej dobi uajlejiše cvela. Kmalu so pa nastopili učenjaki in humanisti z drugimi nazori, ki nijso pobožnosti več na prvo mesto stavili. Mej njimi so posebno imenitni Wiukeltnaun, Lessiug, Iler-der. Oui so ideal grške umetnosti povzdignili na prvo mesto; ta je bila odslej odločilna in merodajna. Vpliv te šole lehko vsak opazuje pri najboljših nemških klasikih. Od njih se nekoliko loči F. A. Wolf, ki pravi : Po izpozuavanji grške in rimske občne vede in umetne sti naj se misel iu nrav obuja, razvija in izobrazi ; le dobra reprodukcija staroklasičnih mislij iu idej bode pripomogla do harmonične izobraženosti. S tem je Wolf vzpostavil ideal humanizma. Njegovi nasledniki bo šli za korak dalje, ker so klasično izobraženost nad krščanstvo deli. Koncem prejšnjega in početkom tega stoletja je bila naloga gimnazijam, z učenjem staroklasičnih jezikov duševne kreposti razvijati in oblaževati. Tako so prišle gimnazije filologom v roke. Cerkveni duh protestantovski ja poizginil; na mesto vere je stopila trezna morala, vse to pa zaradi oslabljenja evangeljske cerkve vsled francoskih bojev. To je trajalo do leta 1848. Ali reakcija, ki je poslej na Pruskem nastopila, je začela zopet vero evangeljsko povzdigovati in mej humanizmom in evangeljstvom posredovati. To je tretja doba v razvoji nemških in tudi avstrijskih gimnazij. Krščanska vera bi bila po tem takem imela vodnica, duša in srce vsega poduka biti, po veri naj bi se vse ravnalo, iu le toliko veljavo imelo, kolikor k tema cilja pripomore. Tako sc govorili in sklenili nemSki pedagogi na filologiškem zboru 1. 1851. Znano je, da smo v Avstriji na enako pot krenili iu skoro — zašli, ker se je nekaj časa pri nas celo na to mislilo, kako bi bo dali grški in latinski klasiki a cerkvenimi učitelji (patres ecclesiae) nadomestiti. Lehko je dokazati, da to nij berilo za mladino gimnazijsko, nego za teologe. Vendar tako daleč nij prišlo, in namerjano sporaznmljenje mej humanizmom in klerikalizmom se nij posrečilo, ni na Avstrijskem ni na Pruskem. Kmalu pa se je prepričanje vrinilo, da gimnazijam ne zadostuje ne humanizem ne k e rikalizem (protestantovski), tudi ne združenje obeh. Uzrok je bil največ po litice n. Ko je namreč na Italijanskem narodna ideja PiemonteŽem do tako ogromnih vspe-hov prip>>mogla, je tudi Prusiju (nemški Pieniont) narodno idejo gojiti jela iu me-rodajni nemški pedagogi so jo skušali v šole vpeljati. Podlaga gimnazij bi morala tudi u ar o dna biti, tako so jeli naenkrat trditi. Vsak bode takoj izpozual, kolike po- membe je proglašenje onega izreka moralo hiti za razno narodu o Avstrijo. V srednjem veku nijso poznali narodne odgoje, ampak odgojevanje jim je bilo krotenje naravnih nagibov; mej te spada tudi nagib, ki se tiče narodnosti; moral se je tedaj zttreti, kakor d rug i enaki. Reformacija je sicer o tem nekaj izpremenila, ali 301etna vojna je zopet vse te prememhe zatrla in francoščino vpeljala. Se le za Napoleona se je jel povzdigati glas po narodni omiki. Posebno je Fichte veliko storil v tem obziru. Leta 40—60 nijso bila ugodna narodnoj omiki na Nemškem, više se je stavil humanizem. Kekali bo: To je pristno nemško Btremljenje, izobraziti se prosto od uarodnih zaprek za idealnega Človeka. Zato so Nemci, postavljeni sredi Evrope, da bi, tesno zvezani z vsemi velikimi narodi, du- ševno na vse vplivali (!); Nemec bi si imel po zatrtoj narodnosti ves Bvet svojim duhom osvojiti! To se je v poslednjih 10—15 letih iz* premeoilo. Občno se zahteva, narodna odgoja, in država temu klica ustreza. S tem se prične nova doba v razvoji gimnazijskem. Ješče potrebuje, tako pravijo, zedinjena Ne rtrč i j a pod vodstvom pru-sovskem ntrjenja iu — dovršenja. Ta posel se bode nemara piŠomcem prepnstiti moral. In še nekaj. Narodnost se določuje, pravijo, po krvnej sorodnosti. Kdor nij rojen Nemec, nij Nemec. Mi smo od višjih uradnikov čuli, da se ovi nazor tudi v Avstriji po deželah, ker so Nemci v odločnej večini, s tem dejansko izvršuje, da se bolje službe le rojenim Nemcem pridržujejo. Kaj je torej narodna naloga gimnazije? Na to odgovarjajo nemški j edagogi : One posebnosti naroda, katere so tako rekoč jedro njegovega bitstva in njegove zgodovine, varovati zatrtja iu spačenja. Kako naj se to dejansko izpeljuje? Prvič je treba narodno svobodo zavarovati, torej mladini najprvo telesne kreposti razviti in utrditi. Ako se taji narod po svojej znnajnosti bolj olikan kaže, tu se lehko probudi nagnenost tujce posnemati. Tej nevarno, ti mora narodna odgoja v okom priti, vendar se ne sme vcepiti zaničevanje in mrženje tujstva. To bi bilo nedostojno in kratkoumno. Le domače so ne sme smatrati za to, ker je domače, za slabo, t. j. dobro za slabo. Sola mora torej, da tem zahtevam ustreza, učiti materinščino, domačo literaturo in zgodovino, domače šege in navade izpozuavati in ceniti. Mladina naj so torej vadi, naioduo čutiti, misliti in rav-ii .ti, t. j. kakor so najblažji narodi vselej čutili in mislili. Pot do tega pa je, da se jej z odgojo in ukom, brez naglosti iu sile, vcudar vztrajno oni nazori o življenji vtisnejo, katere so vzorni izgledni možje imeli. — Komar srce hitreje bi jo, kadar se oče-stva spominja, kdor narodni blagor s hvaležno ljubeznijo visoko ceni, on bode, če prav tega ne namerava, enako čutstvo pri učencih budil. Učitelji morajo tedaj narodno čutiti in misliti. To trdi Prusovski profesor dr. J. Muiller. — Idi in stori tudi ti tako! A tudi metoda in predmet podučevanja mora na to meriti. Metoda naj poduk nprosti in olajša, pojmove umno razvija, in namesto fraz prepričanje podaje. Predmetov nij treba zato bistveno iz-preminjati. Staroklasični jeziki so vzlasti narodni omiki in odgoji ca korist. Vzpostavljajo nam najboljše uzore narodne zavednosti, kažejo cilj, za katerim se moramo poganjati uČ« nas državljanskih Čednosti j, katere narod t državo združen potrebuje na pr.: ljubezen do domovine, pokorščino zakonom, spoštovanje postavno izvoljene gosposke, priproHtoflt in zmernost v domačem, skromnost t javnem življenji itd. Le ene, jedine malenkosti se v raznorodnoj Avstriji ne sme pozabiti, t. j. učnega jezika. Sapienti satis. V. v. --\j^4^ Jugoslovansko bojišče. Iz Belgrada 3. okt. ima zadnja „Zastava", ki nam je [došla sledeči zanimivi dopis : „Žalibog vam' ne pišem z meje, nego s prestolniee srbske, kamor je sedaj iz Kra-gnjevca težišče sitnvaci je preneseno. Pa tudi od tu vam ne morem pisati o rezultatu krize, katera se je naredila v borbi narodne volje, z voljo kamerile in konzulskih prigovarati)', nego zopet in zopet o samej krizi. Da, kriza še traje. Ali je do točke, gder se mora rešiti. Denes je prelom. Ali = ali. Ali bode tako kakor narod hoče, ali pa bode tako, kakor se mnogi nijso nadejali. Moram izpovedati popolnem iskreno, da je tu mahom revolucijonarno stanje. Skupščina je zaključila vojn o — to vas pozitivno uveravam ; — vlada (Rističeva) je vse uredila po tem in predložila knezu dva predloga, katere on nže osem dnij ima, a ne če podpisati. Še več, govori se, da po izrecnem njegovem naloga nijso denes izmarširali pijonirji, kakor jim je bilo ukazano. Vlada je pojmivši svoj značaj kot kabinet akcije vsled tega ponudila ostavko, (demisijo). Knez pak, da si vladi nij podpisal še uiti jednega ukaza, iz razumljivih razlogov nij hotel ostavke uvažiti. Kaj je torej zdaj. Ta je jedna vlada, ki je sporazumna s skupščino in vsled tega jo trpi vladalec, kateri osteutativno pokazuje kako jo trpi iz sile. Kaj se torej misli ? Skupščina je sklenila izrecno akcijo in izdala je adreso „pro forma". Vlada je z dušo in telesom za akcijo. More-li tedaj biti, da akcije ipak ne bode? nVlada bi gotovo odstopila, ali jo od tega vzdržuje skupščina. Tukaj se nekaj ve licega kuha. Leta 1858 (ko je bil knez Mihail umorjen Ur.) poknilo je samo notranje vprašanje. Tu pa sti obe vprašanji vpleteni. Stanje postaja revolucionarno, ker se ono odozgoraj pripravlja. Čem bi vlada odstopila, došel bi stari Nikola Cenič ali kateri drugi kamakamovec z državnim udarom in razpustom skupščine. Za dva dni plam tila bi Srbija v revoluciji. Mislite li, da bi za Obrenoviča bolje bilo ? Ako ga kajmakomija v svojem triumfu ne bi uklonila z ..legitimnim" prokletoikom — kakor je brez vsake sumnje, ker ona je z dušo in telesom v tem taborji, — zopet bi postala neizbežna katastrofa. „Knez Milan more sedaj položiti čvrst temelj svojemu prestolu. Naj zediui svojo oBodo z narodovo in naj pojde na delo narodnega oelobojenja. Dobi li Srbija, — nikdo ne bode več dobil od kneza Milana. Izgubi li, knez Milan ne izgubi nič, ker kar je delal, delal je po volji naroda. Če Srbija zavsem propade, — knez Milan bode naj-menj izgubil: samo omahljiv prestol. Kadar narod hoče žrtvovati i imenje i krv i svobodo svojo, zakaj se bode srbski knez Milan vztezal vreči na vago stolico polno trnja. „Neče li knez Milan vojne, napisal je politični testament. Knez Milan se ljnto vara ako misli zagotoviti svoj prestol s temi pripomočki, s katerimi ga izpodkopava. Bojim, se, da je krita postala uže toliko akutna, da bode nže jutri poknila, na jedno ali drugo Ktran. (Res je R>stić 4. okt. odst< pil.) Razburjenost mej poslanci je velika. Nj čudo, oni so sklenili rat (vojno), a pijonirji se vračajo nazaj. „Iz Bosne je pribeglo na naše zemljišče pri Užicah in Zlatiboru več nego 20000 sirotinje, ki išče pomoči. Turci okolo meje obešajo, koljejo, gnjave, dave iu nabijajo na kolec kukavno (nbogo) rajo. Pa zakaj bi morala Srbija to gledati? Trdijo mi, da je v konaku (kueževem stanovanji) po volji (generala) Zacha in (obrsta) Protiča avstrijski vpliv vsemogoč. Pravijo, daje avstrijski konzul v imenu svojega predpo stavljenega prosil, da knez ne podpiše objave vojne, še samo 20 dnij. Ne vemo, kaj jim bodo dvajset dnij? . . ." Češki „Narodni Listv" imajo pak 6. okt. datiran telegram iz Belgrada, oddan takraj meje v Zemljina, ki poroča, kako se je določitev v parlamentu vršila, in ki potrjuje predstoječi „Zastavinu dopis. Glasi se: „Knez Milan je prišel v ponedeljek popoludne v skupščino, spremljan od pobočnika Protiča. Seja skupščine je bila proglašena za tajno. Ministri so protestirali proti, da se da knez gnati k osobnemn vstopa v skupščino (kar je v parlamentarnem življenji Čisto nenavadno Ur.) in so zahtevali svojo ostavko, ter odšli. Ko so se ministri oddaljili, vpraša knez: „Zaupate-li meni?" Nekoliko glasov odgovori: „Dau. Dalje vpraša knez: „Jeste-li za vojno ?u Skupščina odgovori burno: „Da I Hočemo boj. Saj to veš dobro!" Knez na to razklada, da nij za vojno. Poslanci kličejo, da so jim znani vsi razlogi ki govore za vojno in proti vojni, da pa oni hočejo boj. Knez na to odide v občnem razburjenji, zapalivši si cigaro. Vtorek je šla k njemu deputacija, denes v imenu skupščine predsednik KaljeviČ. Nikdo neče biti minister. Dvojno je mogoče: ali bode državni prevrat z revolucijo, ali pak liberalno mi-nisterstvo z vojno". In ko smo naveli uže dva slovanska glasa, naj omenimo So sodbe tretjega, hrvatskega „Obzora", ki v članku od petka 8. okt. konstatira, da hercegovinski vstanek nij bil po nobenem izidu zastonj in nikakor ne brez-vspešen. Kajti če Hercegovina prav orožje polože, Evropa je uže obljubila preskrbeti jim in Bošnjakom vsaj reformo in priboljško. — Tudi je čudno zakaj avstrijske novine psujojo srbskega Ristiea. Če je on hotel Bosno in Hercegovino Srbiji anektirati, delal je moralno tako kakor Bismark in Cavour, katera rečeni listi kot velika patri jota svojega naroda slave. Ristih pri Jugoslovanih s tem baš popularen postaje, ker ga nemški in magjarski listi psujejo. „Ti prezirani južni Slovani, končuje „Obzor", glasilo vladajoče hrv. stranke, ki prenašajo turško barbarsko vlado, kadar god so skočili na orožje, kdo je prvi doletol, da jih v jarmu pridrži? Vsa Evropa. Kar je trpela slovanska raja skozi veke, zaslužuje začupenje, da šo živi in ima upanje v svojo prihodnjost; in sme vsak čas pograbiti orožjo, da si jo izvojuje. Ne treba se posmehovati tem narodom! Njihova osoda je polna časti. Oni bodo še delali pri obstanku in razpadu ne samo jedne carevine." It I)ubire v goruej Bosni se brzojavlja „Obzoru" 8. okt.: „Pres*nočnjem se je celo noč žarilo nebo od plemena nad Pastirevim. Predvčeranjem ves dan krvav boj v Marina in Str igo vi. Rezultat nij tnan, izven, da sta dve turški vasi zgoreli. Včeraj se je silno Ijudij (iz Bosne) sem izselilo. A v Srbiji odlašajo pomoči do neba vpijočim bratom! Strašno pomisliti !" Drugi občni zbor Učiteljskega društva za slovenski Štajer". Iz celjske okolice 8. okt. fIzv. dop.] Odkar imajo slovensko - štajerski učitelji svojo lastno društvo, zbirajo se marljivo v shode. Lani so zborovali v Mariboru, a letos se jih je v Cel ji, 5. oktobra zbralo nad 70 čvrstih učitoljcv, ki se zavedajo važnosti svojega poklica in svoje naloge, delovati za omiko naroda svojega. Zborovanje je pričel društveni predsednik, g. Lapajne iz Ljutomera, kateri je v svojem nagovoru poudarjal važnost društva, omenjal ovire, katere ima pri svojem delovanji in kazal pot, po katerem naj slovensko - štajerski učitelji hodijo, da delajo za korist slovenskega naroda, a da no pridejo v preveliko spletke s šolskimi gosposkami, ki večkrat le pristransko mladinsko izobraževanje zahtevajo. — Po tem nagovoru poroča tajnik, rekoč, da štejo društvo 72 pravih, 13 podpornih, skupaj 85 udov. Društveni organ „Slovenski učitelj" ima 445 naročnikov. Mej letom je imel odbor 3 sejo, mej temi eno v Celji, pri katerej je bila večja udeležba. Blagajnik, g. Kovačič polaga račun od 1. novembra 1874 do 1. oktobra 1875, ki kaže 589 gold. dohodkov in 5G3 gold. stroškov, ne glede na one dohodke, katere je tiskarna na račun društva prejela. Za pregled računov so bili izvoljeni gg. Kunstič, Dernjač in Kline, učitelji v sevniškem okraji. Na to so je pogovarjalo o prihodnjem društvenem delovanji. Pri tej točki se je poudarjalo posebno to, da naj odbor na uredo-vanjo društvenega lista in na njegovo vso-stransko korektnost vso skrb obrača. Za prihodnje leto se določi cona „Slovenskemu učitelju" na 8 gold.; mej tem ko znaša društvenima za pravo in podporne ude 3 gld. 50 kr. Za bodočo društveno leto — sklene zbor jednoglasno — naj bode sedež društva Ljutomer, dasiravno so dosedanji odborniki v Ljutomeru ter v bližnjem okraji odločno proti temu govorili. — Prihodnji občni zbor slovensko-štajerskih učiteljev obhajal se bodo v Ptujem. Zdaj je sledila volitev predsednika in 14 odbornikov. Za predsednika je bil jednoglasno izvoljen dosedanji načelnik g. Lapajne v Ljutomeru. Ostalni odborniki pa so gg.: Škoflek na Vranskem (podpredsednik), Klanjščck v Ljutomeru (tajnik), Kovačič v Središči (blagajnik), Sij a ne o v Svo-tinjab, Žinko v Središči, Rajšp v Slov. golicah, Miklošič v Mariboru, Žoln i r v Vojniku, JurkoviČ v Smarji, Uličar v (Dalje v prilogi.) Priloga ..Slov. Naroda'- k št. 231., IO. oktobra 1875. Dobjem, Kline v Pišecah, K u n s t i č v Sevnici, F lis na Laškem, Cizolj v Mozirji. S tem je bil prvi del zbora, t. j. društvene zadeve, končan; pričelo se je potem razgovar-janje o občnih šolskih zadevah, o čemur poročam v 2. članku. Politični razgled. HotranJe dežele. V Ijubljani 0. oktobr?. [zven posvetovanj v Ueletjncijitli molči sedaj notranja politika. Denes začne baje avstrijska delegacija svoje posvete in pričakovati je kaj živejše debate, vendar dosti ne, ker veČina prebivalstva Avstrije, mi Slovani, niti nijsmo zastopani v tem prevažncm parlamentarnem oddeln. Obe delegaciji sta v velikej veČini bolj Turkom, nego Slovanom prijazni: Hrvatje pa molče. — Andrassv je predložil „rujavo knjigo," katera obsega poročila konzulov in poslanikov na ministerstvo vnanjih zadev o višjem trgovin stvn vnanjih držav in o trgovin-sko-političnib razmerah, in sicer z Brazilijo, Dansko, Nemčijo, Britanijo, Italijo, Nizozemsko, Perzijo, Busijo, Švajco, Španijo, Turčijo, Egiptom in Kun unijo. Iz Srhije poroča sicer znani dopisni1! „ W. Tagbl.", da je mir zagotovljen, vendar mi zavračamo na „Zastavin" dopis iz srbske prestolnice, katerega priobčujemo na drugem mestu. Turki mehki postajajo, (z Mostara se preko Pariza poroča, da Server-paŠa uže obeta, da bode poleg turškega tudi slovanski jezik oficijalni jezik. — Ob jednein obetajo Turki Evropi, da hočejo svoje tiuance obresti državnega dolga urediti. Najbrž bi radi zopet kaj na posodbo dobili. Anfflv&ki lordmajor jo dajal navadni politični banket, pri katerem je Derby govoril in djal, da glavni interes Angleške je obranjenje miru. Težave zarad Hercegovine se pretiravajo. Nobena vlast ne misli podpirati vstašev. Popolno ozdravljenje zlepa stanja, n i j nič kaj verjetno, vendar more porta s primernimi reformami zlo stanje ■lajšati« #Vtt.11,1e sodnija v Poznanji jo obsodila kora rja Kurovskega, kateri je bil tajni papežev delegat iu je izobčeval in kaznoval one katoliške duhovne, ki so se podvrgli državi, na dve leti teško ječe, baje ker nij le cerkvenih kazuil rabil. Iz iihtttt se poroča, da je papež sprejel perzijanskega poslanca, kateri mu je izročil pismo perzijanskega šaha, ki obeta, da bode božjo službo katolikov v svojej državi varoval. Domače stvaif. — (Ljubljanski podpiralni odbor Je naročil za došle darovane novce rodoljubov zopet GO0 kocov, da jih pošlje zraven dru-zega pribeglim Bošnjakom in Hercegovcem, ki baje u/o hudo trpe vsled nastajočega zimskega hlada. Pišejo namreč od odborov iz Hrvatskega in Dalmacije, da blaga še bolj potrebujejo nego novcev. — (Ravnopravnost.) Vendar je čudno, s kako radostjo so zadnjo dneve vsi nemški časniki v Avstriji prinesli iz Ljubljane poročilo, da je višja deželna sodnija v (Jradci odbila pritožbe nekaterih občin na slovenskem Kranjskem proti nemškemu uradovanju kot „neopraviče-no". In vendar temeljni državni zakon v Avstriji določuje slovesno, da ima na Slovenskem jezik slovenski pravno veljavo! Kakova je to j,frfasungstrajo", s katero so ti časniki baliajo in nevedni nemškutarji pri nas ob volitvah rogovilijo. O razsodbi samej ne smemo govo- riti, tein inenj, ker nam razlogi nijso znani. Le to rečemo, da Slovenec no bo nehal svoje postavne pravice terjati. — (Iz Gorice) piše tudi „Soča" o spravi obeh slovenskih strank: „I)a naša sprava jim (nemškim časnikom) nij nikakor po volji, ker vidijo, da se vsled nje mora okrepiti narod in da bo nerazcepljen čc dalje zavediejše in odločnejše branil in terjpl svoje svete pravice, da bo složen in krepak lažje in marljivejše skrbel za napredek in omiko in da mora združeno se potezajoč za krasno Bvrho narodnega osvobo-jenja v najkrajšem času razdrobiti vse ovire v šolah, v a radih in povsod v javnem življenji ter izmolzniti se za vselej sramotnemu potnjčevanju, katero se mu vseh mogočnih oblikah vsiljuje. — Ta zagrizen srd, katerega pokrito in nepokrito izrazu jrj<> židovski in krščeni Turi : v svojih organih, nas mora popolnem utrditi v zavesti, da je naša sprava moško početje, kater m se smemo — ali se bo demo smeli ponašati, kadar bo končno dognano." — (Pr emc šč e nj e). Pravosodni minister je adjunkta Richter v. Bindenthal iz Brežic in dr. v. Scheuchenstuel iz Slov. Bistrice v Maribor prestavil; dalje adjunkta Novotnega iz Maribora za sodnika v Gornjem gradu. Poslednji zna slovenski in ga hvalijo kot pravičnega moža. — (Iz Ljutomera) se „Grazer Ztg." piše: Velikoposestuik France Izak iz Vori-čah zauž;> je 27. p, m. neko iz arzenike napravljeno pijačo kot lek za zel od ne bolečine, na kar je takoj umrl. Slučaj naznanil se je c. kr. okrajni sodniji. — (Požar.) O požaru pri Krškem, katerega smo uže včeraj kratko ovestili, piše so nam Jše: Včeraj jo v Velikej vasi pred poludne požar nastal po lehkomišljenosti nekega fantiča, kateri je blizu hiš s žveplenkair igral iu užigal. Najprej se je vnel neki kozo-vce, kateri je hitro pogorel, da nij bilo na rešitev ni misliti no; bližnja poslopja pa ; i večjo nesrečo bi bili ljudje Ieliko odstranili, ako ne bi bili tako trmoglavi in sebični. Mož, ki je bil takoj te začetka na pogorišči, jo pravil, da nijso hote : sosedje dotičnih priprav škafov itd. izposoditi, da bi bili iz bližnjega potoka vodo nosili, ter nevarni element omejili. Ljudje so večjidel mirno gledali, kako hiša za hišo gori, tako, da je bilo ob dvoli popoludne več poslopij upepeljenih, tudi leseni strehi stolpa cerkovnega nij ogenj prizanesel. — Sploh bi imeli ostro grajati nemarnost, nevoščljivost in tako grdo sebičnost, kakor je tam vladala. Komur je hiša pogorela, je rekel: „Naj pogore t.udi druge". Drugi so pa pred svojimi hišami staii in mirno gledali, kako se ogenj širi. Ko so prišle brizgalnice na pogorišče so morali -aiulanni s puškinimi kopitarni ljudi li brizgalnicam goniti. — Zavarovana sta bila le dva pogorelca. — (M i 1 o dr i z a p r i b e g 1 e i z 11 er ce-govine in Bosne.) VII. izkaz.) O. kaplan Kozman pri sv. Jakobu, v Ljubljani 5 gl., J. V. Si 3 gl. V Tacnju nabra'agdč. Franja Maliušek : Jan. Malensek iz liro da 10 gl., Janez Sever iz Vižmar 5 gl-, Matija Sodnikar iz Gamelj o gl., Tomaž Arhar iz Uroda 1 gl. 30 kr., Neimenovani en tolar za 1 gl., Janez Juvan iz Gamelj 1 gl., •lauez Brolih iz Tup ič 1 gl., Loreuc Aleš iz Smartua 1 gl., Neimenovana 1 gl., Janez Rozman iz Velesovega 50 kr., Audrej Na- robe 00 kr., Martin Baloh 50 kr., Anton B'/fi. Danajtkft borsa 9. oktobra. (Izvirno '■ilngrafično poročilo.) Enotni drž, dolg v bankovcih . 70 |M . 10 kr. Enotni drž. dolg v srebra . 74 15 ti 75 Akcijo nArodne banke . . 922 _ Kreditno akcije .... 911 n 75 112 n 25 Napol....., . , . 8 ■ 96 5 34 Srebro ........ 102 II 10 • Slovenske lepoziianske knjige. V založbi „Narodno tiskamo" v Ljnbljani so izšlo in bo morejo dobiti sledečo slovensko knjigo: Komani in. povesti: 1. Erazem Tatenbali. Izvirna povest, spisal J. Jurčič, velja......50 kr. 2. Itleta IIoldeniN. Koman, francoski spisal Viktor Clterbuliez, poslovenil Davorin Hostnik 50 kr. 3. Knntoreiea. Koman s pogorskega zakotja. Češki spisala Karlina Svetla; poslovenil Franjo Tomšič, velja........50 kr. 4. Prvi poljub. Novela, spisal J. Skalec. — N» črni zemlji. Novela, spis. J. Skalec, velja 25 kr. 5. Kazen. Novela, francoski spisal II. Riviere, poslovenil Davorin llostnik. — Cerkev lu državu v Ameriki. Francoski spisal E. Laboulat/e, poslovenil Davorin llostnik, velja ... 25 kr. IB- Xjistlsi v zvezkih: I. zvezek, Id obsegaj Stenogralija, sp. dr. Ribič. — Zivotopisje, sp. liajč Rož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, sp. Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, sp. J. Jurčič. — N. Machiavelli, sp. dr. Ribič. — Pisma iz llusije, sp. dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem ua Ruskem, sp. dr. J. Voinjak. — 0?gava bode? Novelies, sp. J. Ogrimc. Velja .... 25 kr. IV. zvezek, ki obsega: Lepi dnevi. Sp. Paulus. — Plašč. Novela. Ruski spisal N. V. Gogol; poslovenil L. Gorenjec. — Nekoliko opazek o izdaji slovenskih narodnih pesnij. Spisal prof. dr. Krek. Velja 25 kr. Kdor bučo katero koli teb knjig dobiti, naj piše „Narodnoj tiskano" in jih dobi po poštnem povzetji. Vso skup so dajo za znižano ceno 2 gold. 50 kr. Tujci. 8. oktobra: Squeri6 iz Trata. — iz Čateža. — Kinetein Kvropa: Bandenkurger iz Gradca. Pri slonu: Kreti iz Beljaka. — Harzani iz Milana. — Jeloviek iz Vrhniko. — grof Ladovize iz Gradca. — Zihio iz Hercegovine. Pri Malici i Kobnberger iz Dunaja. — Zinko iz Maribora. — Zacher iz Dunaja. — Plaht iz Pulja. — Kop-inan iz Dunaja. — Lnnger iz Poganic. — Fuclis iz Dunaja. Ijuluiee in \i. eno semester (341) C. kr. državna obrtnijska šola v IBIelitzi (Avstrijska Šlezija) «r) Slaviloljsko-l«'linični oddelek (staviteljska šola). it} Tehnični oddelek za mašino (šola za izdelovanje malin) vsaki oddelek obstoječ iz eno priprav« (samo za take, kateri nijso še 16 let stari), li ene ttreiluje šole (za polire, montere, nadzorniku itd.) više šole (katera jo ob onem pripravljalnica za izkušnjo enoletnega prostovoljstva), odpre svoj zimski 18. oktobra t. 1. Programi to šolo so zastonj pošiljajo od e. Kr. direkcijo držat ne obrtiiijskc šole (CHCivcrbcscIiule). » 1 » » » » erj > [•rH Piva. Priporočilo. (311) Podpisani priporoča ctvojo novo kremo na Bregu v Cojzovej hiši št. 187 SMS" na voijti. "3fce; Točil bode Kozler-jevo Miirzen pivo po 10 kr. vrček ravno tako hode imel vedno pripravljen izvrsten zaju-terk in spluh bude vztrezal p. n. občinstvu z izvrstnimi jedili in pijačo, polog pa tudi z jako nisko ceno. Martin Petrič. Piva. < 'ZBtB&r Za siiisono! Vedno velika in bogata zaloga vol natega blaga za obleke, Kipu, Lustre, Diagonal- in blago za plaide, stanovitne barvo Koumanosor-bcrkal, moderna barhonta za oblačila, vrvieasti in piket-barhont Kniker boker in tartif nopč Žametasti in svilnati traki, široke preprogo (topibe), *U 'u bU šir. laneno, prejno in usnjato platno, "/„, /4 in nU sifon, lancno-datnast-brisavko, sorvijeto, atlaa-gradl, sodno, mrežno iu inušelinaste pregrinjala, oksford za srajco in drugo manufakturno blago. Laneno in moderno blago, fffaramina z&i iloliro in. stanovitno »liagro, aVUB vse doma izdelano. HUal it i Fabrikna zaloga in glavna zaloga blaga J\ 4 j S10 V * Prve združene g°r8ke tkalske konsorcije tabrikantov, Bttl rt*1 ;'. JJftt * ittllit t(pimI »'4tSSt> ¥2, l'ošiljatve vrš6 Ne brzo proti poštnemu povzetju. IzKledi zuHtouj iu iruuklruul. (301—G) Posestvo na prodaj. Nav Gmajni « Krki) Obergurk na Dolenjskem, poleg mosta daje se prostovoljno posestvo, obstoječe iz hišo v rtobrem stanu, mlinom, žago in kovacnico, potem njive, dva travnika in gozd. Ceno in pogoje pove prodajalec Martin Uliklavčlč (335—3) na Gmajni. Preselitev. I "sej.-un se p. n. občinstvu naznanjati, da od 1. t. m. lončarim v svojej lii^i st. 17, v Trnovskem pretlmeatjl. Priporočam so uljudno Marija Legat, (329—2) lončarjeva vdova. *^c±±±±±±±±±±±±±±±±±:±±*±*:±±±±±± Sesti redni ofeiaft Jlboi kranjskega industrijskega društva v Ljubljani bode 26. oktobra 187» ob 4. po polu dne v direkcijskej pisarnici društva. -I-O-I- IDneTrnl red.: a) Poročilo izdatkov pretepenega leta. b) Poročilo revizijskega odbora. c) Sklepanje o porabi dohodkov. d) Volitev vseh udov upravnega odbora zaradi izteka poslovalno dobe po §. 17 pravil. e) Volitev ravnatelja po §. 25 pravil. Gospodje akcijonarji, kateri so mislijo glasovanja udeležiti, prosijo sc v smislu §. K) pravil, poslati do 23. oktobra svoje akcije društveni blagajnici, da morejo dobiti legitimaeijsko listikc. (337—2) Prvoseđtiik upravnega odbora. Ravnokar na svitlo priilo in je za dobiti pri meni: Mali prirodopis s podobami za narodno ali I i ml šole itd., profesorja dr. Evgen Netoliczke, prevodil Ivan Lapajne, Brna 1875. V Blužbo vzamem: Jednega potovalca (agenta) za naročilno in tržno potovanje s posebnimi priporočili in zadostnem zagotovilom; potem Jednoga hlapca z do brimi izpričovali, kateri mora poleg sloven* skega tudi nemškega jezika zmožen biti. (328-3) Gtontivi. Pri podpisanem prodajajo se po niski ceni sledeči godboni instrumenti i Razigrani klaviri n 6 in 6'/» oktavi, cena 45 do 100 gold., tudi jih razposoja; goNli po 2 do 10 g d., poleg tudi locei i flrtelbogen) po 50 kr. do 8 gld.; — kitare po 5 '/t do 8 gld•; potem tudi eilre po 15 do 30 gld., zadnja tudi razposoja. (336—2) J. Griontini, glavni trg 2:17, v Ljubljani. Zdravnik za sobe dr. Tanzer, docentzobozdravništva na vseučilišču vfliadci bodo ordiniral meseca oktobra od 10. naprej v LJubljani (v lloleln pri Slonu zot>ox«lrav-nistvo i nobotelinlko. Vsi p. n. bolniki opominjajo so, javiti so takoj od začetka, da se more začeti ozdravljonjo brez bolečin, in ogniti se proti koncu gnječe. (340—2) Njegovi c. kr. priv. zobni aparati: Antiseptikon-ustna voda, zobni prah, zobno paste dobijo ho pri njemu, kakor tudi v Ljubljani pri gosp. Mahni in lekarju Biršič-u, v Loki pri g<>sp. Fabjan-u in Marinsok-u, v lekarnah v K ran j i in Kamniku, in v Trstu v lekarni pri gosp. San d r in i -n. Izveštaj! ^3olniCa, ZE^elcLll.Of tik Ciracu, uz koje se nalazi Panzionat. za bolesti olon«l-člpke tudi obsito z biseri, kakor tudi sploh vso v to stroko spadajoče stvari in to \HV U* |Mt> 27 Ifexsi3c_ Razpošiljat ve proti poštnem povzetku tajok. Izgledki in zaznamek blaga zastonj in franko. (34(i—3) Vsem ho In i m moč in zdravje brez leka brez stroškov po izvrstni in Eevalesciere U Barry '.'S let ate je nij bolezni, ki bi jo ne bila ozdravila ta prijetna zdravilna brana, pri odraščenih i Otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolezni želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; žleze ivnaduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje^ slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, inmenje v ušesih, slabosti in blovanie pn nosečih, otožnost, diabet, trganje, bIiuj sanje, bledicico in prehlajenje; posebno se priporoča za dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spričeval zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi Bpri-eevala profesorja Dr. "vVurzerja, g. F. V. Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Mariboru, zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Dr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle-stuaiL, Markize de brchan a mnogo druzih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Kratki izkaz iz 30.000 spričevalov. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. W u r z o r j a, Bonn, 10. jul. 1852. Kevalesciere Dn Barry v mnogih slučajih na-grhOi vsa zdravila. Posebuo koristna je pri uristi in griži, daljo pri sesalnih in obistnih boleznih, a t. d. pri kaiunju, pri pritiadljivem a bolehuem draženji v ■oalni covi, zaprtji, pri bolehnem bedenji v obistih In mehurji, trganje v mehurji i. t, d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratuih in pranih bolenib, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) T'ud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. Winchcstor, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kevalesciere je ozdravila večletne i novarnosoie prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal sem se sam glede vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam. James Shoreland, ranocelnik, 'M. polka. Izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina, Bero lin, 6. maja 1856. Ponavljajo izrekam glede Rcvaleaciere du Barry vsestransko, najbolje spričevalo. Dr. A u g c 1 i to i n , tajui sanit, Bvctovalec Montona, Istra. Učinki Kevalesciere du Barry so izvrstni. Ferd. Clausberger, c kr. okr. zdravnik. Spričevalo št 76.921. Obergimpern, (BadenBko), 22. aprilu 1872. Moj padcu.., ki je ulo bolehal 8 tednov za strašnih.i bolečinami vnetic jeter, ter ničesar použiti nij ni on«1-1, je v sled rabe Vaše Kevalesciere du Barry po-polnama zdrav. Viljem Burk ar t, ranocelnik. St. 80.416. Gosp. F. V. Beneke, pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), piše v „Berliner Klinischo Wochenschri ft" od h. aprila 1872 to le: „Nikdar ne zabim, da je ozdravila enega mojih otrok le takozvana „Kevalenta Ara-biča" (Revalc3ciere). Dete je v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter vedno bljuvalo, kar vsa zdravila nijso bila v stanu odpraviti: toda Kevalesciere gaje ozdravila popolnoma v 6 tednih. St. 79.810. Gospo vdovo Klemmovo, DUsBeldorf, Da dolgoletnem bolebunji glave in davljenji. St. ti'L..lo. Markizo de Brehan, bolehaje sedem let, na nespanji, treslici na vseh udih, snuj sanji in hipoboudriji. St. 65.715. Gospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nespanji in hujšauji. St. 75.877. Flor. Kollerja, c kr. vojašk. oskrbnika, Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji in bolehanji duttiuka, omotici i t i še a nji v prsih. Sl 75.970. Gospoda Gabricla Tešnerja, slušatelju višje javne trgovinske akademije dunajske, na kkoro breznadejni prsni bolečini in pretresu čutnic. St. 75.928. Barona Sigmo 10 letno hramote na rokah in nogah i t. d. Kevalesciere je 4 krat tečneja, nego meso, ter ■e pri odraščenih in otrocih prihrani 50 krat več na ceni, glede hrane. V idohaetih oufiioah po pol frnta 1 frold. 50 kr., 1 funt 2 goid. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fnn tO/ 1C ^oid., 12 f.inLov 20 gold., 24 i\intov36 gola., — Hovaleecioro-Bisci,;ton v puiicab a 2 gold. 50 kv bi * goid. 50 k r. — Kovalototero-Chocolatee v praht In v ploščicah sa li u.« 1 gold. 50 kr., 21 tas 2 gold 60 kr., 18 tas 4 gold. 50 kr., v prabn zs. 120 ta 10 geld., za 288 u.a 20 gold., — zd 576 t&» M golo — i ročaje: Barry du Barry & Cocip. na Dn-aut/l, V. ali luohKuH«e št. 8, v Ljubljani Ert M-ikr, J. Svoboda, lekar pri „zlatein orlu", v «raid©i bratje Ouyranznaeyr, v tuk * ? ali u Diechtl & Frank, v Celo vel P. Biro bticker, v L.OI1«! Ludvig Jlilillor, vfilaiJboro M. Morič, v Slerauu J. B. Sloc ah«'.usen, v Zagrebu v lekarnici usmiljenih sester, v ć'er-Doticah pri N. Šuirhu, v Oseka pri Jul. Da vidu, lekarju, v Grudca pri bratih Obcrranz meyr, v t ni * s* mu pri J os. v. Papu, meBtnemu lekarju, pri C. M. Jahuerju, lekarju, v Wimi, dluu pri lekarju dr. A. Halterju, kakor v vsei mestm pri dobrih leK--jih in špecerijski trgovcih tudi razpoiilja duaajuka kisa na vse kraje po poltmi nakaznicah ali a <>"*.otj ih (241) Vaem prijateljem in znancem v ftkofjllobi zakličem še enkrat „Na zdravje". (342) 3S. IC. Ta list naj se dobro shrani. ■■■■ Algophon je izvrstni lek za zobni bol vsake vrste. Cena 1 stoklcnice z nakazan jem o rabi 35 kr. Aromatični tohakni prah je izvrstni, odvodilni lek, kateri tudi okrepi čutne žile na glavi. Cena 1 steklenico z nakazanjem o rabi 20 kr. Angleški prsni sok. Ta sok jo posebno koristen za kašelj, nahod, hripanje, za bolečine v vratu in na prsih. Kadi prijetnega okusa, užije se lehko in ga pijo tudi otroci prav radi. Cena 1 steklenice z uakazanjem o rabi COkr. I ili ah hrlua ustna voda je izvrstni pripomoček za ohranjenjo zob in zobnega mesa. — '/a malo žličice to ustno vode mej čašo druge vodo, napravi zobe bliščečo in jako bele, odstrani neprijetni duh iz ust, onovi in omoči zobno meso. Cena 1 steklenico z nakazanjem o rabi 50 kr. Lasja tinktura za omočitev lasišča in pospešitev rasti. Poraba jedne steklenico te tinkturo zadostuje popolnem omočiti lasišče, ovira izpadanjo las in pospešuje rast. Cena 1 steklenico z nakazanjem o rabi 1 gld. Otročje mazilo od dr. .Slieger-a rabi so za odprte rano pri otrocih, in je boljši kot otročji prah, ker zadnji pomnoži še večkrat prisad. Cena 1 lonček z nakazanjem o rabi 18 kr. llevmatizma rešitelj služi kot najboljši, reelni in najgotovejši dosedaj znani pripomoček za revuiatizem (trganje po udih), vsako vrsto hromoto v rokah in nogah, bedenja itd., katere bolezni odstrani dostikrat užo po prvi rabi. Cena 1 steklenico ž nakazanjem o rabi 40 kr. Mazilo za pege, sinja, mozolca, obrazuo rudečico itd. Ako se rabi to mazilo 10 večerov, odstrani popolnem pego, sinja itd. Cena 1 lonček z nakazanj oni o rabi TU kr. Spitzweyericli\sko mazilo. To neprecenjeno mazilo je lok za prsne in pljučne bolezni, prsni katar, kašelj, hripavost itd. Cena 1 velike steklenice z nakazanjem o rabi KO kr. 1 male steklenice z nakazanjem o rabi 60 kr. Spredej omenjeni zdravstveni pripomočki dobivajo se v Izdelovalnem laboratoriji "\7"er^.d- Trn]s:ćczy-a, deželnega lekarja v Gradcl, Sa<-ksti-as»*«» Slov. 4. Glavna zaloga za Kranjsko pri (322—1) Viktorju Trnkoczy-u, lekarju „sum go d. Einhorn" v LJubljani, glavni trg Hlev. 4. V n naj u a naročila „Luihacher Zeitung" pripoveduje v svojem lokalnem oddelku, 8. oktobra t. 1. št. 2,'iO, da je v mojej krčmi „pri belem volu" („zum vveisen Ochsen") bil v pozni noči pretep mej nekim vojakom in civilistom, in da je bil nek civilist ranjen. To je obrekovanje mojo krčme, ker je vso nesramna laž in jaz p. n-občinstvu na znanje dajmi, da bom proti obrekovalcu po sodnijskem potu postopal. Vence! Šušnik, krčmar „pri belem volu", '■'ll.'li (Bzuni weissen Ochsen"). Lekarna Piccoli. Anaterinova ustna voda in zobni ]»rašek. Boljši, nego vsaka druga zobna voda in zobni prašek, pravo sredstvo zoper zobobol in ustne bolezni, zoper &.ijilobo in majanje zob, zoper difteritis ali vueiico grla in skorbv.t, prijetnega duha in okusa, krepi dalje zobno meso, in jo sploh neprimerljivo sredstvo za či-stenje zdb. Kedor ga enkrat poskusi, dal mu bode gotovo prednost, v /lic \ sim enakim izdelkom. 1 steklenica 60 kr., 1 Skutija 40 kr. Esprit de Cologne triple surfins de l*nris, 1 flacon 20 kr. Esprit dto. dto. de Reseda flacon 1 gld. Esprit dto. dto. de Ylang-Ylang flacon 1 gold. Eliksir iz Kine in Koke. Najboljši do sedaj znani želodečni likčr. Pospešujo cirkulacijo in prebavljcnje, ter različno organe in ude z nova okrepi in oživi. 1 steklenica 80 kr. Franz-ove esence za življenje. Gotovo in sk uši im sredstvo proti većini boleznij. Velika poraba jo najboljše spričevalo. Vsaka gospodinja hode tako zdravilo pri hiši imela. Cena steklenice z navodom, kako se rabi 10 kr. Glycerin-Creme, je posebno izborno sredstvo zoper razpokane ustnice in kožo na rokah. 1 flacon 30 kr. Lancaster-lilijna voda. Toaletni zaklad. Specijalno, da se ohrani koža krasna, nježna in mehka, se jej daje prednost pred vsemi umivalnimi vodami, lepotičjem in lepotičnim sredstvom, katera so često škodljiva. 1 steklenica 1 gold. (132—121) NaroČila se izvršujejo vračajo-čoj se pošto proti poštnemu povzetju. iz vrst* se iieiiiiidiio. »v1 i 8 it* i\V ^W ^ .A cAP** \\\* Izdatelj in urednik Josip JnrČič. 1 n naj n a naročila izvrše se nemiidiio. i.j*