Št. 103 (16.448) leto LV.__________________________ PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. no? vembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 194.4 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja šVVka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evroci. *. . . -cehi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gv. .-.CA -Drevored 24 maggb 1 -Tel,0481533382, fax 0481532958 ČEDAD - Ul. Ristori28-Tel. 0432/731190 ______________ Internet: http/www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it 1500 UR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI 0,77 EVRA ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA ■■ OPČINE-Tel. (040)21491 TRST-NABREŽINA WSl SESLJAN-BAZOVICA-DOMJO #0 ' TOREK, 4. MAJA 1999 Kronist mora seveda pošteno zabeležiti novico, da državnik, ki obišče Slovenijo, zagotovi podporo pri njenem vstopanju v Evropsko unijo. Ker pa je teh zagotovil res na pretek, bi morda kazalo o njih nekoliko razmisliti s podatki v rokah. Od trenutka, ko je postala Slovenije pridružena članica Evropske unije, se je začel njen postopek za polnopravno članstvo. Ta postopek poteka po dveh vzporednih tirih. Prvi je politični, in res nič ni videti, da bi s tega vidika obstajale ovire. Ce so te ovire obstajale - in vemo, da so obstajale - v času sprejemanja pridruženega članstva, ko je itahjanska desnica dvignila mnogo nepotrebnega prahu, danes lahko z dokajšnjo gotovostjo trdimo, da jih ni več. To je mogoče trditi predvsem zato, ker je v Italiji na vladi leva sredina, ki je znala z uspešno diplomatsko akcijo, osnovano na Solanovem kompromisnem predlogu, te ovire odstraniti. Po drugi strani pa je treba tudi povedati, da je desnica, začenši z deželno vlado Furlanije Julijske krajine, spremenila gledanje na to vprašanje, oziroma, končno spregledala, da je integracija Slovenije v evropski prostor tudi interes Italije in še predvsem interes obmejne dežele. Ker torej vse kaže, da pohtičnih ovir ni, so sicer besede podpore dobrodošle, vendar ta podpora ni več vprašljiva. Drugače pa je na drugem tiru, to je na področju prilagajanja Slovenije evropski zakonodaji. Tu obstajajo še velike pomanjkljivosti in zamude -tudi do uvedbe davka na dodano vrednost bo prišlo z zamudo - glede na druge kandidatke za vstop v EU v prvem krogu. Pri tem ti-vu pa noben politik ne mo-Te pomagati: tu bo šlo za jeklene klešče bruseljske birokracije, ki bo enostavno pretehtala, ah Slovenija 'zpolnjuje pogoje, ki so po-Ifebni za vstop v EU, ah pa Im ne izpolnjuje. Kako to ‘zgleda, smo občutih v Ita-uji, ko smo morah za vstop v evro pošteno zategniti Pas in ni ga bilo evropske-?a pohtika, Id bi lahko odtočil drugače. , Temu aspektu bi mora-1 v Ljubljani nameniti v6čjo pozornost. Sedaj še m znano, kdaj bo do širit Ve prišlo, vendar mora bi 1 takrat Slovenija pri Plavljena, sicer ne bo mo § a prav nikogar obtože če je ne bo na sezna mu novih članic EU. NATO-ZRJ / MEDTEM KO SE ZRAČNI NAPADI ŠE STOPNJUJEJO Clinton pozval Miloševiča, naj umakne vojsko s Kosova Včeraj ponovili prvomajsko napako in ponovno zadeli avtobus s civilnimi potniki WASHINGTON, BEOGRAD - Ameriški predsednik Bill Clinton je predsednika ZRJ Slobodana Miloševiča pozval, naj konča “nočno moro” na Kosovu in izpolni pogoje zveze NATO za ustavitev zračnih napadov na ZRJ. Clinton je še poudaril, da se bodo zračni napadi zavezništva nadaljevali tudi potem, ko so jugoslovanske oblasti izpustile tri zajete ameriške vojake.Diplomacija še vedno išče politično rešitev kosovskega spopada. Clinton je dodal, da je hvaležen, ker so se trije vojaki lahko vrnili domov, vendar pa po njegovih besedah tega ne more storiti poldrugi milijon kosovskih beguncev. V VVashington sta odpotovala tako ruski odposlanec za Jugoslavijo Viktor Cernomirdin kot temnopolti pastor Jesse Jackson, ki mu je v nedeljo uspelo izposlovati osvoboditev treh pred dobrim mesecem zajetih ameriških vojakov na makedonsko-jugoslovanski meji. Medtem pa zveza Nato še stopnjuje napade na Jugoslavijo. Pri tem pa prihaja do novih napak, včeraj so bombe zadele avtobus z begunci pri črnogorski meji in terjale 20 mrtvih. Na 3. strani LJUBLJANA / OBISK ITALIJANSKEGA MINISTRA ZA EVROPSKE ZADEVE LETTE Podpora vstopanju Slovenije v EU in poudarek sodelovanja ob meji Italijanska vlada si prizadeva, da bi poslanska zbornica pred poletjem razpravljala o osnutku zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji LJUBLJANA - Italijanski minister za evropske zadeve Enrico Letta je na včerajšnjem obisku v Ljubljani slovenskemu ministru za evropske zadeve Igorju Bavčarju zagotovil, da Italija podpira vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Sicer pa so na srečanju veliko pozornost namenili čezmejnemu sodelovanju na Goriškem ter so temu delu sestanka prisostvovali poleg predsednika deželne vlade Antonioneja tudi najvišji politični predstavniki obeh Goric. Sicer pa so letto sprejeli še predsednik državnega zbora Janez podobnik, finančni minister Mitja Gaspari, sržavni sekretar v zunanjem ministrstvu Franco Juri in predsednik komisije DZ za evropske zadeve Lojze Peterle, popoldne pa se je Letta sestal tudi z Odborom za mednarodne odnose, ki mu predseduje Jelko Kacin. Na srečanjih so govorih tudi o vprašanju zaščite slovenske manjšine v Italiji. Kot je poudaril Letta na srečanju z Jurijem in s Peterletom, si italijanska vlada prizadeva, da bi bilo sprejetje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji uvrščeno na dnevni red poslanske zbornice pred poletnimi počitnicami. Peterle pa je dejal, da bi čimprejšnje sprejetje tega zakona, ki ga slovenska stran že dolgo pričakuje, pripomoglo k še tesnejšim odnosom in sodelovanju med Italijo in Slovenijo. Na 4. in 23. strani Juri pri Violanteju za zaščitni zakon RIM - Državni sekretar na zunanjem ministrstvu Franco Juri je včeraj obiskal Rim, kjer se je sestal s predsednikom poslanske zbornice Lucianom Violan-tejem in ministrom za zunanjo trgovino Pierom Fas-sinom. S tem je zaključil rimski del posebne diplomatske misije, katere namen je ključnim italijanskim sogovornikom poudariti pomen pospešitve postopka sprejema zaščitnega zakona. Violante je napovedal, da bo po volilnem umiku najkasneje v dveh tednih sporočil, kdaj in kako se bo postopek nadaljeval, da bi prišlo do tistega, kar žeh Slovenija, to je, da bi bil zakon v poslanski zbornici sprejet pred počitnicami. Ključni problem je še vedno neusklajenost v vrstah vladne koalicije, predvsem s tržaško vejo LS. Tudi Doberdobci za zadružitev bank DOBERDOB - Potem ko so se enako že bili izrekli elani sovodenjske zadružne banke, so se za združitev na občnem zboru skoraj soglasno izrekli tudi člani doberdobske Zadružne kreditne banke. V ta namen so v izrednem delu zborovanja spremenili statut, kar bo poenostavilo in pospešilo postopek združitve, povrhu pa so prenovili upravni in nadzorni organ. Nova skupna banka bo zaživela jeseni. Na 25. strani DELAVSKI PRAZNIK / SHODI IN PRIREDITVE V FJK 1. maj pod bolečim vtisom vojne TRST - Tradicionalni prvomajski shodi v tržaškem mestnem središču (na sliM-FOTO KROMA) , v Križu in v Miljah so, kot pričakovano, potekali pod globokim vtisom vojne na Balkanu ter hudega razkola, ki je glede tega nastal na levici. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so skušale do zadnjega ustvariti pogoje za čimbolj enotno stališče z zahtevo po čimprejšnji diplomatski in politični rešitvi krize, njihov poziv k enotnemu nastopu vsaj ob priložnosti delavskega praznika pa je v marsičem propadel. Razkol na levici in tudi znotraj osrednje sindikalne zveze CGIL je prišel najbolj do izraza v manifestaciji po tržaških ulicah. V bistvu smo bili priča dvema skoraj ločenima shodoma, napetost, ki je vseskozi spremljala povorko, pa je izbruhnila zlasti na Trgu Unita. Cela vrsta prvomajskih prireditev je bila tudi v goriški pokrajini in sicer na pobudo sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL. V Ste-verjanu je bila tradicionalna prireditev, ki jo je priredilo krajevno kulturno društvo Briški grič; žal so sobotni spored z govorom odpovedali zaradi neurja. V Rupi pa je bil vaški praznik, na katerem je govoril predsednik SSO Sergij Pahor. Na 6. in 22. strani POLITIKA / PREDSEDNIK REPUBLIKE Prvi konkretnejši pogovori za Kvirinal Trenutno sta glavna favorita ministra Carlo A.Ciampi in Rosa Russo Jervolino RIM - Čez manj kot deset dni se bodo v poslanski zbornici začela glasovanja za izvolitev novega predsednika republike. Doslej so stranke v glavnem taktizirale o metodi izvolitve državnega poglavarja, sedaj pa pogovori postajajo konkretnejši in zadevajo imena možnih kandidatov. Stranke, ki podpirajo vlado Massima Dileme, bodo opoziciji (SKP, Ligi in Polu svoboščin) skoraj gotovo v prihodnjih dneh predlagale skupnega kandidata (ali kandidatko) za Kvirinal. V tem trenutku sta glavna favorita gospodarski minister Carlo Azeglio Ciampi in notranja ministrica Rosa Russo Jervolino, nekate- ri zlasti v Ljudski stranki pa še vedno upajo v ponovno kandidaturo (in izvolitev) Oscarja Luigija Scalfara. Poznavalci razmer pravijo, da gre le za navidezne kandidate in da se bodo resni kandidati -kot v preteklosti - pojavili šele po prvih glasovanjih. V tem primeru se govori o predsedniku senata Nicoli Mancinu, Cigar kandidatura bi bila neke vrste institucionalna in obenenj politična rešitev, saj uživa zastopnik Ljudske stranke precej podpor tudi v desni opoziciji, zlasti v Forza Italia. Severna liga je včeraj pokazala določeno zanimanje za morebitnega skupnega kandidata vladnega zavezništva. Čeprav, kot je dejal Roberto Maro-ni, bi ligaši v tem primeru zahtevali »politične protivrednosti«. V prvi vrsti konkretne obveze za resnični federalizem in za volilno zakonodajo, ki ne bi izbrisala srednjih in malih političnih strank. O zadržanju Lige bo vsekakor na koncu, kot vedno, odločal edino Umberto Bossi. V Polu svoboščin čakajo na prvo potezo leve sredine. Silvio Berlusconi pri tem računa na »naklonjenost« Ljudske stranke, Gianfranco Fini pa ob vsakem koraku ponavlja, da bo moral novi predsednik zagovarjati bipolarni sistem ter ustvariti pogoje za neposredno izvolitev novega državnega poglavarja. Gre, kot vidimo, za dokaj različna stališča, ki potrjujejo, da je v desnosredinski opoziciji v teku boj za oblast med Pinij em in Berlusconijem. Nekaj napetosti je opaziti tudi v vladni večini. Zeleni in tudi komunisti Armanda Cossutte se namreč bojijo »železne osi« med Ljudsko stranko in Levimi demokrati, ki naj bi prišla do izraza že pri izbiri deželnih svetovalcev, ki bodo sodelovali pri izvolitvi novega predsednika. Stranka komunistične prenove je v začetku podpirala kandidaturo dolgoletne poslanke KD in nekdanje partizanke Tine Anselme. Ko je slednja podprla Natov napad na Srbijo pa je Fausto Bertinotti dejal, da si Anselmijeva ne zasluži vec podpore komunistov. Tudi SKP vsekakor, kot vsa opozicija, čaka na »ponudbo« levosredinskih strank. NOVICE Proces proti Ashbyju se zaključuje ČAMP LEJEUNE (ZDA) - Pred vojaškim sodiščem v Severni Karolini so proti pilotu Richardu Ashbyju, ki je s Provvlerjem povzročil tragedijo v Cermisu, ki pa mu tokrat sodijo zaradi oviranja pravice, nastopile priče za obtožbo. Pilota dolžijo izginotja videa, posnetega tistega nesrečnega 3. februarja ’98. Kot priča je na procesu nastopil sodnik iz Trenta Bruno Giardina, ki je povedal, da je 4. februarja Ashbyja obvestil, da so proti nejmu uvedli preiskavo in pilot je podpisal izjavo: torej vedel je za sodno preiskavo. Tudi navigator letala Joseph Sshvveitzer je pričal za obtožbo in je podal svojo verzijo o uničenju videa. Schvveitzer je že priznal, da je oviral pravico, zato ni več član marinsov. Tokrat je spet zatrdil, da je uničil video, ker je bil na traku posnet tudi sam, ko se smehlja, presodil je, da bi bilo neumestno, ko bi po tragediji videli njegov smehljajoči se izraz, zato se je z drugimi elani posadke odločil, da ga uniči, trak pa mu je izročil pilot. Po pričah obtožbe bodo nastopile priče obrambe, nakar pa bo sedemčlanski oficirski zbor odločil, Ce je pilot Ashby res oviral pot pravice, največ mu lahko prisodijo deset let zapora in izključitev iz marinsov. r PRVI MAJ / TRADICIONALNI SHODI V NEKOLIKO DRUGAČNEM TONU n Delo in vojna glavni temi praznika dela Osrednji sindikalni shod CGIL CISL in UIL je bil v Anconi V Rimu uspel tradicionalni rock koncert, a tudi neredi RIM - Letošnji praznik dela je tudi v Italiji, kot v številnih drugih evropskih državah, minil v znamenju skrbi zaradi brezposelnosti in vznemirjenosti spričo vojne na Balkanu. Drugačen prvi maj torej od tistih tradicionalnih, v ozračju veselja in razigranosti. Brezposelnost je za Italijane še posebno žgoč problem, saj je njena stopnja na polotoku ena najvišjih v razvitem svetu in prav nič ne kaže, da bo v bližnji prihodnosti kaj boljše. Osrednji sindikalni shod ob prazniku dela je bil v Anconi, z udeležbo sekre- tarjev konfederalnih zvez CGIL, CISL, UIL Sergiom Cofferatijem, Sergiom D’Antonijem in Pietrom Larizzo. »Vojna ne more biti izgovor za velike zamude države pri razvoju in zaposlovanju,« je posvaril Larizza. V Rimu so praznik dela proslavili s tradicionalnim rock koncertom na trgu San Gio-vanni, na katerem je z velikim uspehom sodeloval tudi hrvaško-srb-ski kantavtor Goran Bregovič s svojim ansamblom. Toda glasba za nekatere žal ni spročilo miru in prijateljstva, ampak tudi nasilja. Skupine kakih sto mladih ekstremistov so namreč uprizorile nerede, ki jih je morala policija zadušiti s silo. Se huje je bilo v Turinu, kjer so ekstremisti iz socialnih centrov z molotovkami napadli sedež sindikata CGIL, kar je predsednik poslanske zbornice Vio-lante, ki je bil slovesni govornik, označil kot škvadrizem, ki spominja na dvajseta leta. ObraCun neredov je 113 prijavljenih ljudi, tisto, kar je še hujše, pa je nova poglobitev razkola v največjem italijanskem sindikatu delavcev. Turinski CGIL je namreč ostro obsodil nasilje na prvomajskem zborovanju, vendar se s tem ni strinjala komunistična struja, zaradi česar je vodstvo odvzelo pooblastila enemu od predstavnikov te struje. Polemika se seveda nadaljuje, s tem pa šibi ugled in moč sindikata, medtem ko je turinski župan Castelli zaskrbljen zaradi stopnjevanja nasilja v mestu. Skratka, letošnji prvi maj je bil drugačen od običajnih, saj so teme dela prevladovale le v Anconi, povsod drugod pa je bila v ospredju vojna. Zal ne le v obliki mirnega protesta proti vsakemu nasilju, ampak tudi v obliki nasilja proti na-tačno izbranim »sovražnikom«. Gelliju dosodili hišni pripor RIM - Sodišče, ki odloCa o umestnosti preventivnega pripora, je razsodilo, da Luciu Gelliju pripozna pravico do hišnega pripora. Vsekakor je bivši veljak framazonske lože P2 v rimski kliniki Gemel-li, kamor so ga sprejeli že januarja letos, trenutno pa se mora tudi zdraviti zaradi posledic nedavnega padca, med katerim si je zlomil dve vretenci. Kot je povedal eden njegovih zagovornikov, odv. Mi-chele Gentiloni, je bil skrajni Cas, da so Gelhju dosodili hišni pripor, ker je njegovo zdravstveno stanje nadvse zaskrbljujoče. Lucio Gelli je trenutno vključen v preiskavo o finančnem krahu Di Nepi. Italijani ne poznajo kulturnih spomenikov RIM - Giotto je za 7 ods. Italijanov znamka svinčnikov, dobra petina bi galerijo Uffizi iskala v Benetkah, dve tretjini pa sta prepričani, da ja palača Pitti modna hiša. V povprečju torej Italijani slabo poznajo spomenike, ki jim jih tujci zavidajo in zaradi katerih množično prihajajo v Italijo: takole sklepa organizacija Legambiente, pobudnica javnomnenjske raziskave, v kateri je bilo izprašanih 5 tisoC državljanov, skupina psihologov pa je »sprašala« 750 mladih in rezultati tudi niso bili spodbudni. Italijani morajo torej spoznati oz. kar odkriti številne nenadkriljive spomenike in umetniška dela, so sklenili pri združenju Legambiente in zato so se odločili za svojstven lov na zaklad. V nedeljo bodo v 13 mestih (Milan, Verona, Ravenna, Firence, Ancona, Rim, Trani, Matera, Temi, Salerno, Neapelj, Pompeji in Gallipoli) v sodelovanju z vsedržavnim športnim centrom ob pomoči družbe Snam in pod pokroviteljstvom ministrstva za kulturne dobrine priredih »Lov na italijanske zaklade«, možen pa je skupinski ah posamičen vpis. RIM / NA NEDELJSKI SVEČANOSTI Pred skoraj dvestotisočglavo množico papež proglasil patra Pija za blaženega V Rim pa je dopotovalo precej manj ljudi kot so organizatorji pričakovali RIM - Papež Janez Pavel II. je v svojem govom pred skoraj dvestotisočglavo množico poudaril vrline ponižnega meniha patra Pija, ki »je osupnil svet«. Papež ga je osebno poznal, spomnil je, da je vedno ostal poslušen do svojih nadrejenih, Čeprav mu cerkveni ljudje niso bili naklonjeni, krivico so mu delali. Na nedeljski slovesnosti, na kateri je Janez Pavel II. očeta Pia proglasil za blaženega, so te krivice, čeprav z zamudo, popravili. Papež je po svečanosti s helikopterjem poletel tudi v La-terann, kjer ga je Čakalo drugih sto tisoč ljudi. Slovesnost ob proglasitvi za blaženega je bila na Trgu sv. Petra, kjer se je zbralo 170 tisoč vernikov in gostov, med ka- terimi so bili tudi predsednik republike Scalfa-ro, ministrski predsednik D’Alema, predsednik senata Mancino, ministri Jervolino, Bindi in drugi. Verniki so preplavili bodisi Trg. sv. Petra kot tudi druge rimske trge, kjer so namestili velike panoje, na katerih so lahko neposredno sledili osrednji svečanosti, na katero so oboževalci meniha iz Pietralcine čakali tri desetletja. Vendar je v Rim prišlo manj ljudo kot so pričakovali, vsega skupaj jih je bilo okrog 270 tisoC: računali pa so, da bo samo avtobusov dopotovalo 5 tisoč, našteli pa so jih za polovico manj, tako da organizatorji, ki se pripravljajo na jubilejno leto, niso imeli večjih težav. KOSOVSKA VOJNA / DIPLOMACIJA POSKUŠA ZA VSAKO CENO PREKINITI SPOPAD Cemomirdin pri Billu Clintonu išče politično rešitev za Kosovo VVASHINGTON, MOSKVA - Ameriški predsednik Bill Clinton bo vsak čas sprejel »poštarja miru«, ruskega odposlanca za Jugoslavijo Viktorja Cemomir-dina, in pastorja Jessea Jacksona, ki mu je uspelo v nedeljo izposlovati osvoboditev treh ameriških vojakov, ki jih je srbska vojska zajela na makedonsko-jugoslovanski meji pred veC kot enim mesecem. Srečanje s Cemomirdi-nom, ki se je predtem v Beogradu pogajal z jugoslovanskim predsednikom Miloševičem, Clintona ne skrbi, saj se tudi sam zavzema za večjo vlogo Rusije pri reševanju kosovske krize. Cemomirdin je med postankom v irskem Shannonu izjavil, da obstajajo različne opcije za politično rešitev kosovskega spopada. Po Cernomirdinovih besedah jih bo predlagal ameriškemu predsedniku Clintonu, saj mu je ruski predsednik Boris Jelcin »dal proste roke« za politično rešitev spopada. V vsakem primeru je treba poiskati »kompromis«, ker je na Balkanu položaj zelo težak in ne obstajajo »hitre rešitve«. Cemomirdin je tudi povedal, da bo po Wa-shingtonu obiskal še Pariz in London. Odkrito pa se govori, da bi lahko odpotoval tudi v Beograd, vse bo odvisno od rezultatov pogovorov s Clintonom. Za ameriškega predsednika pa bo nedvomno najtrši oreh prav pastor Jesse Jackson, ki mu je uspela osvoboditev treh ameriških Vojakov in ki bo Clintonu izročil Miloševičevo pismo in se zavzel za.neposredne Pogovore ameriškega in jugoslovanskega predsednika. Včeraj je namreč Jackson poudaril, da je Nato na osvoboditev treh ameriških Vojakov s stopnjevanjem napadov na Jugoslavijo pokazala »objestnost nioci«. »Pokazah smo moC bombardiranja, moč vojskovanja,« je povedal Jackson in dodal, da imajo sedaj možnost reševanja jbvljenj in »če Miloševič ne oo storil, kar hoCemo, lahko nadaljujemo spopad«. »Nikoli pa ne sme-tno izbrati boja, ko imamo Pogajalsko moC,« je izjavil Jackson pred svojim odhodom iz Nemčije v Wa-shington. Jesse Jackson ni samo pastor, je eden od karizmatičnih temnopoltih Voditeljev demokratske stranke. Clintonova admi-rdstracija je že zavrnila Predloge Slobodana Mi-'oseviča, ki jih bo Jackson jzrocil Clintonu. V štirih očkah jugoslovanski predsednik predlaga takojšen Konec vojne in vsega na-Sll)a; vrnitev na svoje do-rjrove vseh jugoslovanskih ržavljanov, neglede na Versko in narodno pripad-jj°st; politični proces za de-'ln«-:ijo najširše avtonomije Kosovo v okviru Srbije ,n na načelih.enakosti vseh Zavljanov in vseh etnic-’h skupnosti. Kot zadnje hoševic pristaja na pri-0tn°st misije OZN na Ko- sovu. In prav pri tej poslednji točki, prihaja do zapletov, saj ni jasno, ah Miloševič pristaja na pravo vojaško prisotnost Združenih narodov, ki bi lahko s silo uresničile vrnitev izgnancev in preprečile skoraj neizbežna maščevanja. Kljub vsemu temu pa je Miloševiču z osvoboditvijo treh ameriških vojakov uspelo v ameriški javnosti povzročiti delni preobrat. Sef republikanske večine v senatu Trent Lott je namreč že v nedeljo izjavil, da je napočil čas, ko je treba dati priložnost mirovnim naporom. Predsednik italijanske vlade Massimo D’Alema se je včeraj telefonsko pogovarjal z nemškim kanclerjem Gerhardom Schro-derjem. Oba sta se strinjala, da je treba podpreti ruske diplomatske napore. Tega mnenja sta tudi belgijski zunanji minister Erik Derycke in francoski predsednik Jacques Chirac, ki pa je obenem dodal, da se ne sme dati nobenega zaupanja jugoslovanskim oblastem in predsedniku Slobodanu Miloševiču. Tega mnenja je tudi generalni tajnik zveze Nato Javier Solana, ki je napovedal nadaljevanje zračnih napadov, dokler Miloševič ne bo klonil. Medtem ko je Miloše-vičeva žena Mirijana Markovič v intervjuju za neko ameriško televizijo zanikala vse grozote, ki naj bi jih zagrešile jugoslovanska vojska, policija in paravojaške enote na Kosovu, pa se zapleta v Črni gori, kjer je jugoslovanska vojska blokirala pristanišče Bar. Jelcinov odposlanec za Jugoslavijo Viktor Cemomirdin odhaja v VVashington na pogajanja s Clintonom (AP) ZRJ-NATO / OB STOPNJEVANJU ZRAČNIH NAPADOV Vse več žrtev zaradi bomb Letala Nato so po pomoti zadela avtobus z begunci, a to se je že zgodilo tudi L maja Nato lahko z grafitnimi bombami povzroči izpade električnega energije po vsej Srbiji BRUSELJ, BEOGRAD -Od noči na 1. maj do sinoči so se zraCni napadi na Jugoslavijo nadaljevali in celo stopnjevali, z njimi pa tudi število žrtev. Včeraj je Natova bomba na cesti med Pečjo in Črnogorsko mejo zadela avtobus s kosovskimi begunci. Po srbskih virih je v napadu življenje izgubilo dvajset oseb. V prvomajskem napadu na most v bližini mesta Lužane severno od Prištine je umrlo 60 ljudi, štiri osebe pa so napad preživele. Do napada je prišlo v soboto približno ob 1. uri popoldne, ko je na most zapeljal avtobus, kar je Nato potrdil. Kasneje je veC izstrelkov za- delo vas Vitanovac približno 120 kilometrov južno od Beograda. Kot je poročala agencija Tanjug, je bilo v napadih večje število ljudi ranjenih. Približno ob istem Času so štirje izstrelki zadeli tudi tehnični institut v industrijskem mestu CaCak v osrednji Srbiji, kjer so eksplozije v središču mesta povzročile veliko gmotno škodo. V noCi na nedeljo pa je Nato nad Srbijo izgubil lovski bombnik F-16, pilota so pravočasno rešili in spravili na varno. Nad Jadranskim morjem pa je strmoglavil ameriški harrier AV-8B. Po Natovih trditvah je v obeh primerih stramoglavljenju botrovala ETNIČNO ČIŠČENJE / EKSODUSU NI VIDET! KONCA S kosovskimi bežijo tudi črnogorski Albanci Skupina duhovnikov se je zavzela za dialog, konec bombardiranj in nasilja na Kosovu PADOVA - V odprtem pismu vsedržavnim in krajevnim politikom se je skupina župnikov iz Padove (Albino Bizzotto), Vidma (Pierluigi Dipiaz-za), Gorice (Luigi Fontanot) Pordenona (Giacomo Tolot) in Trsta (Mario Vatta) zavzela za konec zračnih napadov in nasilja na Kosovu, tako da se s hrabrostjo, razmišljanjem in soočenjem poda v roke Združenih narodov pobudo za posredovanje. Duhovniki se zavzemajo predvsem za vzgojne napore tako v inštitucijah kot v družini, da se mladim vcepi kulturo sodelovanja, pogajanja in strpnosti, tako da bo logika sprejetja, sodelovanja pomoči beguncem in izgnancem prevladala da se z vzpostavijo odnosi solidarnosti in pomoči ljudstvom tretjega sveta, tako da se jim črta dolgove do tujine. TIRANA, ŽENEVA - Z begunci razbremeniti Makedonijo in severna območja Albanije je prednostna naloga Natovega kontingenta Zavezniški pristan, ker obstaja upravičena bojazen, da bi vsak trenutek položaj ušel izpod nadzora. Kot je povedal general John Reith, bodo evakuacijo izuvedli pod pokroviteljstvom Visokega komisariata za begunce (Unhcr). Da je položaj v Makedoniji dobesedno eksploziven, je potrdil tudi predstavnik za tisk Unhcr v Ženevi Kris Janow-ski, ki je navedel, da je v zadnjih 48 urah v Makedonijo prispelo 32.520 izgnancev. Janow-ski je obžaloval, da so razne tuje države do sedaj sprejele le 26.780 beguncev, medtem ko so prvotno trdile, da jih bodo sprejele 85 tisoč. Janow-ski je pohvalil zadržanje Italije, tako glede evakuacije beguncev iz obmejnega Kukesa, kot tudi glede nudenja vsestranske pomoči. Italija je seveda na prvi frontni črti, saj begunci prihajajo s tihotapskimi gliserji iz DraCa in z gumenjaki iz Vlore. Po novem pa jih vse veC prihaja tudi iz Cme gore in to ne samo v Italijo, temveč predvsem v Albanijo. Med njimi pa niso samo kosovski temveč tudi Črnogorski Albanci. Slednji trdijo, da je Cma gora na robu državljanske vojne. V Italiji se tako po zadnjih podatkih nahaja 9 tisoč kosovskih izgnancev. Notranja ministrica Jervolinijeva pa med včerajšnjim obiskom zbirnih centrov v Otrantu ni izključila, da bi šli po izgnance z ladjami, Ce se bo položaj izrodil. PredsinoCnjim pa je na na brniško letališče z letalom iz Skopja prispela prva skupina od predvidenih 1.600 beguncev s Kosova, ki jim bo Slovenija nudila začasno zatočišče. V tej skupini je bilo približno 140 kosovskih Albancev, ki imajo v Sloveniji ožje družinske elane. Ob Kosovarjih, ki jih izganjajo s Kosova in sedaj tudi iz Cme gore, pa je treba omeniti, da se tudi veča število Kosovarjev, ki iz Italije odhajajo v Albanijo, da bi povečati vrste Osvobodilne vojske Kosova. tehnična okvara in ne jugoslovanska protiletalska obramba. Ta naj bi poškodovala ameriški A-10, ki je prisilno pristal v Skopju. Da bi bila mera polna, je Srbijo stresel tudi močan potresni sunek, ki pa kot kaže ni povzročil žrtev in ne gmotne škode. Nato je v napadih na Jugoslavijo v noCi na ponedeljek prvič uporabil grafitne bombe, ki lahko zaradi »oblaka prahu« motijo delovanje vseh električnih naprav, ne da bi jih uničile, uporaba teh bomb pa sodi v okvir »psihološkega pritiska«. Cilji teh bomb so bile termoelektrarne Obre-novac in Kostolac pri Beogradu ter niška termoelektrarna. TarCa »klasičnih« bombardiranj so bili še cilji na Fruški gori, v Valjevu (na stiki AP) , pri Nišu, Prijepolju in Kralje-vu. Grafitne bombe so povzročile kratek stik na omrežju visoke napetosti. Posledice so imele izreden psihološki učinek: prišlo je do razpada elektroenergetskega sistema Srbije, tako da so Beograd, Vojvodina in večji del preostale Srbije predsinoči od 21.50 ostali v popolnem mraku in brez vode. Do šestih zjutraj je večji del prestolnice in večina dragih srbskih mest znova dobila tok. Včeraj dopoldne sta bila znova bombardirana tudi vojaško letališče Ladjevci ter vas Vitanovci pri Kraljevu. Bombardirati so tudi most na reki Lim pri Prijepolju in severozahodni del Niša. Nato torej nadaljuje z bombardiranjem in s trošenjem letakov, ki obtožujejo Miloševiča za vse gorje, ki ga doživljata Srbija in Kosovo. Torek, 4. maja 1999 ALPE JADRAN LJUBLJANA / MINISTER LETTA NA OBISKU V SLOVENIJI Italija podpira vključevanje Slovenije v Evropsko unijo Velik poudarek čezmejnemu sodelovanju na Goriškem LJUBLJANA - Italija podpira vstop Slovenije v Evropsko unijo in to dokazuje tudi na področju dvostranskega sodelovanja s konkretnimi projekti, je v okviru današnjega obiska v Sloveniji povedal italijanski minister za evropske zadeve Enrico Letta. Njegov gostitelj, minister za evropske zadeve Igor Bavčar, pa je po pogovorih dejal, da je sodelovanje med Slovenijo in Italijo že zdaj uspešno, še posebej na regionalni ravni, moč pa ga je še izboljšati. Kot je dejal Letta, je njegovo ministrstvo za sodelovanje s Slovenijo pripravilo projekt, ki pomeni bilateralno partnerstvo na področju liberalizacije javnih storitev in notranjega trga. V okviru tega naj bi tekli konkretni projekti na treh področjih: julija bo v RimjT potekal seminar za visoke predstavnike slovenske vlade na temo liberalizacije finančnega trga in prostega pretoka kapitala, do konkretnega sodelovanja pa naj bi prišlo tudi na področju javnih naročil in državnih pomoči. Po Bavčarjevih besedah je Slovenija predstavila tudi seznam projektov v okviru tehnične pomoči, ki ga bo italijanska stran proučila, minister pa pričakuje, da bosta strani tudi tukaj našli skupen jezik. Sicer pa so omenjena tri področja po besedah italijanskega ministra ključna pri prevzemanju pravnega reda EU -če bo Slovenija na njih opravila svojo nalogo, bo imela boljše možnosti za vstop. NOVICE Haider začel kampanjo za Evropski parlament DUNAJ (STA) - Vodja avstrijskih svobodnjakov in koroški deželni glavar Joerg Haider je kot prvi strankarski politik v Avstriji z velikim zborovanjem svobodnjakov na Dunaju odprl predvolilno bitko v Evropski parlament, ki bodo 13. junija letos, je poročal Radio Slovenija. Ob tem je Haider napovedal tudi svoj prodor na zvezne parlamentarne volitve, ki bodo jeseni letos. Volitve v Evropski parlament pa naj bi bile za Haiderja, kot je poročal dopisnik Radia Slovenija Lojze Kos, le vmesna stopnica k jesenskim parlamentarnim volitvam v Avstriji. Na današnjem shodu na Dunaju se je zbralo nekaj tisoč Haiderjevih privržencev iz vse Asvtrije. Svobodnjaki so se evropskih parlamentarnih volitev po oceni dopisnika Radia Slovenije lotili zelo ostro in kritično. (STA) V Kumrovcu slovesnosti ob obletnici Titove smrti KUMROVEC - V hrvaškem Kumrovcu se je ob 19. obletnici smrti Josipa Broza Tita zbralo več tisoč ljudi iz Hrvaške, Slovenije in BiH. Tokratno zborovanje je tudi letos pripravila Hrvaška zveza antifašističnih borcev. Pred hišo, kjer se je pred 107. leti rodil predsednik druge Jugoslavije, so govorniki poudariti, da je prav Titova zasluga, da je na območju nekdanje Jugoslavije kar 45 let vladal mir. Slišati pa je bilo tudi predloge, da naj bi Titov grob nemudoma prenesti iz Beograda v Kumrovec. (STA) Več poletov za Rim z letrališča v Ronkah RONKE - Vodstvo letališča v Ronkah sporoča, da bodo s 1. junijem uvedli še en dnevni polet v Rim, z odletom iz Rima ob 16.20 in odletom iz Trsta ob 18.05. Poleg tega bo družba Alitalia jutranji polet v Milan (in večerni povratek) opravljala z letalom MD82 s 163 sedeži, namesto dosedanjega manjšega MD80. Danes v Ljubljani študentska tržnica LJUBLJANA - Danes, 4. maja bo v študijskem naselju Rožne doline v Ljubljani potekala tradicionalna študentska tržnica. Program bo zelo pester, saj se bo tržnica pričela že ob osmih zjutraj, ko bodo društva študentov uredila svoje stojnice, na katerih bodo razstavljala in prikazovala značilnosti tistih področij Slovenije, iz katerih prihajajo. Poleg tega bodo tržnico popestri tudi številni koncerti, ki se bodo odvijali od jutra do včera. Ob 13.30 bo na vrsti še slavnostni trenutek, ki bo na tržnici prisotnih preko trideset Zupanov celč Slovenije in poslancev, ki bodo uradno pozdraviti študente. Med vsemi društvi, ki bodo prisotna na štidijski tržnici, bo tudi društvo izseljenskih in zamejskih študentov, katerega člani bodo kuhati pašto, točiti vino, prodajati društvene majice in delili zloženke, ki bodo vsebovale splošne informacije o društvu, njegovih članih in krajih, iz katerega prihajajo študentje. To bo seveda še dodatna priložnost, da rojaki iz matice bolje spoznajo zamejsko stvarnost in da začutijo prisotnost tudi tistih Slovencev, ki živijo onstran meja slovenske države. Letta je sicer omenjeno dvostransko sodelovanje označil kot velik korak naprej, za svoj obisk v Sloveniji pa dejal, da ni slučajen, temveč gre za simbolno dejanje in močan politični signal Sloveniji pri njenem vključevanju v EU, še posebej v času vojne na Kosovu. Minister je poudaril tudi voljo Italije, od koder prihaja novi predsednik Evropske komisije Romano Prodi, da unija že konec letošnejga leta, na vrhu v Helsinkih, določi urnik širitve. Minister Bavčar je to še posebej pozdravil. Italijanski minister se je vCerajsestal še z državnim sekretarjem na zunanjem ministrstvu Francom Jurijem, predsednikom državnega zbora Janezom Podobnikom, komisijo DZ za evropske zadeve pod vodstvom Lojzeta Peterleta, popoldne pa se je sestal še s finančnim ministrom Mitjo Gasparijem ter odborom DZ za mednarodne odnose pod vodstvom Jelka Kacina. Na pogovorih z ministrom Bavčarjem pa je beseda tekla predvsem o dvostranskem sodelovanju, ne samo med državama, temveč tudi med obmejnimi regijami v okviru čezmejnega sodelovanja. Slednje je zelo uspešno, saj dobro teče več kot 50 različnih projektov. Sicer pa so se ministroma na pogovorih o slednjem pridružiti tudi predstavnika Furlanije-Julijske krajine in Goriške krajine, Roberto Antonio-ne in Giorgio Brandolin, ter župana obeh Goric. Predsednik deželne vlade Antonione je v zvezi s tem poudaril, da gre na Goriškem za zgleden primer sodelovanja ter da so Slovenci in Italijani na tem območju razumeli pomen skupnega načrtovanja v gospopdarskem in kulturnem prostoru, ki je z vključevanjem Slovenije v EU čedalje bolj poenoten. Vprašanjem, kot so izvajanje priloge XIII k evropskemu sporazumu, prostocarinske prodajalne in lipicanci, Bavčar in Letta včeraj nista posvečala posebne pozornosti. Osredotočila sta se na dvostransko sodelovanje, o katerem utegne po Bavčarju priti tudi do podpisa ustreznega dokumenta. Morda že v Rimu, kamor bo Bavčar poleti odpotoval. (STA) SSO / SEJA IZVRŠNEGA ODBORA Odrivanje Slovencev iz javnega življenja Tako je SSO ocenil dejstvo, da na Deželi niso zaposlili nobenega slovenskega novinarja TRST - Izvršni odbor Sveta slovenskih organizacij je na svoji zadnji seji 28. aprila obravnaval vrsto problemov, ki zadevajo slovensko prisotnost v javnem življenju na manjšinskem področju. Z zaprepaščenostjo je vzel na znanje izid netačaja za namestitev petih časnikarjev v informativnih službah ustanove Furlanije Julijske krajine. Nihče od izbranih ne obvlada slovenščine, kar pomeni, da ostaja to področje popolnoma nekrito, kar v bistvu zmanjšuje že tako in tako neznatno prisotnost Slovencev v vseh javnih urpa-vah in kar v bistvu pomeni vse večje odrivanje Slovencev iz javnega življenja. To nikakor ni v skladu z obljubami za čimprejšnji sprejem zaščitnega zakona, na katerega čakamo Slovenci že skoraj 25 let po sklenitvi Osimskega sporazuma, ki je zagotavljal čimprejšnjo uskladitev manjšinske zakonodaje z ustavo, z mednarodnimi dokumenti in evropskimi listinami. Zamuda na vsedržavni zakonodajni ravni, na katero so se doslej sklicevali deželni in drugi krajevni dejavniki, nikakor ne opravičuje krajevnih uprav, da v skladu s svojimi pristojnostmi zgotovijo slovenski manjšini vsaj minimalno prisotnost slovenščine v svojih službah. To nas navdaja s pesimizmom tudi za prihodnost, ker pomeni, da se deželna uprava odpoveduje svoji vlogi enakopravno obravnavati narodnostno tkivo v Deželi Furlaniji Julijski krajini, ki je dobila status posebnosti prav zaradi slovenske prisotnosti, ki jo potrjujeta zgodovina in realno stanje na teritoriju. V tem smislu Svet slovenskih organizacij poziva slovensko vlado, da stori vse potrebne korake za rešitev podrejenega stanja slovenske manjšine, kateri grozi, da bo odrezana tudi od raznih oblik sodelovanja tako med državama kot tudi med krajevnimi ustanovami ob meji. Ob vseh deklarativnih izjavah in lepih besedah glede manjšine pa tudi ob skupnih načrtih med dražvama izzveni to kot žalitev za manjšino in spodko-pavnje njene življenjske moči in perspektiv v prihodnosti. SLOVENIJA / NA POBUDO SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Številna prvomajska slavja LJUBLJANA - V počastitev 1. maja, mednarodnega praznika dela, so se tudi letos po Sloveniji vrstile številne prireditve v organizaciji sindikalnih organizacij. Ljubljanska območna organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je na predvečer 1. maja na Rožniku pripravila tradicionalno množično prireditev s kresovanjem, na katerem se je zbralo okrog 30.000 ljudi. Nagovoril jih je predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Poudaril je, da ZSSS zahteva večjo zaščito delavskih pravic in da pričakuje, da bodo delodajalci in vlada storili več za ohranitev delavskih mest in za reševanje brezposle-nosti. V počastitev praznika je bila v so- boto dopoldne prvomajska prireditev na Rožniku v Ljubljani, kjer so razdelili pet tisoč rdečih nageljnov. Ljubljanski podžupan Anton Colarič je ob tej priložnosti dejal, da razpadajo politični sistemi in ideologije, minevajo vojne, nastajajo nove države, 1. maj pa že stoletja ostaja praznik uporniškega delavskega duha in dostojanstva. Colarič je še povedal, da se "družimo zato, da se poklonimo spominu na velika dejanja iz naše preteklosti, pa tudi zato, da smo glasnejši in da nekaterim povemo, da je naše gospodarstvo vse manj konkurenčno, država vse manj socialna in se vse bolj klanja kakorkoli pridobljenemu kapitalu, dopušča goljufije, kraje ter delo na črno." Več tisoč ljudi se je dopoldne zbralo na tradicionalnem prvomajskem srečanju na Javorovici nad Šentjernejem. Med udeleženci te proslave je bil tudi predsednik Slovenije Milan Kučan. V organizaciji območne organizacije ZSSS Posočje je bila v Opatjem selu na Krasu prireditev, na kateri sodelujejo združeni goriški pevski zbori, pihalni orkester, humoristična skupina in zabavni ansambli. Slavnostni govornik je bil predsednik Sindikata kovinske in elektroindustrije (SKEI) Albert Vodovnik. V organizaciji Obalne sindikalne organizacije Konfederacije sindikatov 90 Slovenije (OSO KS 90) je na Socerbu potekal že tradicionalni prvomajski shod s humorističnim, kulturnim in zabavnim programom ter rock koncertom. (STA) LJUBLJANA / AFERA HIT Janša: obsodba Hvalice na plačilo odškodnine razgalila slovensko sodstvo LJUBLJANA - Slovensko sodstvo naj bi se po mnenju Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) "razgalilo" ob nedavni obsodbi strankinega poslanca Iva Hvalice, ki bo moral po razsodbi vrhovnega sodišča nekdanjemu direktorju Hit Nova Gorica Danilu Kovačiču plačati 1,2 milijona tolarjev odškodnine in mu povrniti sodne stroške. Tako sta na novinarski konferenci, na kateri sta izrazila protest zaradi te obsodbe, poudarila predsednik SDS Janez Janša in vodja poslanske skupine Bogomir Spiletič ter napovedala, da bodo v stranki solidarnostno zbrati ta denar.*** Po Janševih besedah so v SDS ogoroče-ni nad tem, da je bil Hvalica obsojen za izjavo, ki ne predstavlja nikakršne žalitve, ampak je izražala poslančevo stisko. Ker se je Hvalica boril proti nepravilnostim in divjemu lastninjenju v primeru Hit, so mu namreč grozili tudi s smrtjo, pravi Janša. Se posebej pa so v SDS ogorčeni, ker je bil Hvalica obsojen zaradi verbalnega delikta, v vsem tem času pa ni prišlo do obsodb niti enega od vpletenih v divje lastninjenje, ki so si v primeru Hit po Janše- vih besedah "prigrabili" premoženje v stotinah milijonov tolarjev. Slovensko pravosodje je po mnenju SDS s tem simboličnim dejanjem prestopilo Rubikon, "zašlo v popolno močvirje", ki očitno služi le še kot neka zaščita mafijskemu ravnanju v preteklosti. Po Janševih besedah sodna veja oblasti v Sloveniji ni avtonomna, v tem primeru pa se je dokazalo, da je povezana z mafijskim zaledjem. Ni namreč mogoče drugače pojasniti, zakaj je bil obsojen tisti, ki je na nepravilnosti opozarjal, nihče od akterjev, proti katerim so bile vložene ovadbe in obtožnice, pa ni odgovarjal za svoja dejanja. Tako tudi po šestih letih, odkar so bile vložene ovadbe, ni bil pravnomočno obsojen nihče od akterjev, prvoobtoženi Danilo Kovačič pa je bil iz procesa izločen in se mu še vedno ne sodi naprej, je dejal Janša. Bogomir Spiletič je pri tem opozoril, da naj bi se tudi v Sloveniji soočali z eno najhujših oblik kriminalitete, to je s trgovino z vplivom. To tezo po njegovih besedah potrjuje obsodba poslanca Hvalice. (STA) LJUBLJANA / NA 1. MAJ Dnevnik DELO slavil 40 let Osrednji slovenski dnevnik izhaja v nakladi od 85 do 110 tisoč izvodov LJUBLJANA - Časopis Delo letos praznuje 40-letni-co izhajanja - prva številka časnika je izšla 1. maja 1959, torej na praznik dela. Obletnico časopisna hiša obeležuje na različne načine, med drugim je izdala tudi faksimile prve številke Dela. Delo je nastalo po združitvi Ljudske pravice, ki jo je 4. oktobra 1934 ustanovila Komunistična partija Slovenije, in Slovenskega poročevalca, ki ga je leta 1941 ustanovila Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Prvi glavni urednik je bil Rudi Janhuba, odgovorni urednik pa Ivan Šinkovec. Delo je danes moderen časopis, ki izhaja vsak dan v tednu, ob nedeljah kot Nedelo, in ima poleg večerne še pet regionalnih izdaj. Delo je največja časopisna hiša v Sloveniji. Izdaja dnevnik Delo z naklado 85.000 do 110.000 izvodov, različno po dnevih, Razglede, Marketing magazin, Delničarja, Grafičarja, Delo Kos, Vikend Magazin, De-lo&Dom, priloge, kot so Delo šport, Poslovno Delo, Znanost za razvoj, Književni listi, Sobotna priloga, izložbena okna v Delu in Slovenski almanah. Zaposluje 328 ljudi, od tega 173 novinarjev. Letni prihodek je 3,5 milijarde tolarjev. Predsednik uprave je Tit Doberšek, odgovorni urednik Dela pa Mitja Meršol. Številnim čestitkam, ki jih v teh dneh prejema uredništvo Dela, se pridružujejo tudi novinarji Primorskega dnevnika. J POLITIKA / JAVNE UPRAVE Dolina: odločilni pogovori za volitve V teku pogajanja za razširitev koalicije Zgonik: predlog SSkza novo zavezništvo V treh občinah - dolinski, repentabrski in zgoniski - kjer bodo 13.junija upravne volitve so v teku odločilna pogajanja za sestavo list in za izbiro kandidatov. Mandatna doba občinskih svetov in upraviteljev bo po novem spet trajala pet let, kar je glavnina političnih strank sprejela z zadovoljstvom, saj v petih letih upravitelji lahko smotrneje in učinkoviteje uresničijo obveze do volilcev. Zupani bodo, kot doslej, lahko izvoljeni dvakrat zaporedoma, to se pravi največ za dobo deset let. V dolinski občini se po začetnih trenjih koalicijske stranke sedaj mirneje pogovarjajo tako o možnosti razširitve se- danje koalicije, kot o izbiri županskega kandidata. Zavezništvo »Sku-paj-Insieme« (strankam je treba prišteti še gibanje za Dolgo krono) bodo verjetno razširili na Ljudsko stranko, s čimer se v glavnem strinjajo vsi dosedanji zavezniki. Nekaj problemov še obstaja v zvezi z župansko kandidaturo Borisa Pangerca, začetna nesoglasja pa se, kot kaže, postopoma pre-moščajo. V Zgoniku je medtem stranka Slovenske skupnosti formalno predlagala večinski napredni listi skupno volilno listo, tako da bi v primeru zmage tega zavezništva v opoziciji ostal edino desnosredinski Pol svoboščin. Pogovori o tem so baje še v teku, volilne koalicije pa so odvisne tudi od volilnega sistema. To sicer velja tudi za Občino Repentabor, kjer pa se bo SSk skoraj gotovo predstavila s svojo listo, Napredna lista pa je že napovedala ponovno župansko kandidaturo Aleksija Križmana. V vseh treh občinah bodo stranke in gibanja lahko vložile kandidatne liste v petek, 14.5. (vse dan) ter v soboto, 15.maja do 12.ure, ko zapade zakonski rok za to opravilo. Volitve bodo le v nedeljo, 13.junija, štetje glasov za občine pa se bo začelo šele dan kasneje ob 14.uri, saj bodo morali prej prešteti glasovnice za evropske volitve. V BOLJUNCU, PREBENEGU, BORŠTU, RICMANJIH IN GROČANI Maji v Bregu: praznik dela in praznik pomladi V Boljuncu je bila v nedeljo tradicionalna Barč'ca Doživljanje prvega maja v Bregu je sicer vezano na delavski praznik, v ospredju pozornosti pa je nedvomno oživljanje običaja o postavljanju maja. Zato je bilo v petek, na prvomajski predvečer, po nekaterih breških vaseh kar živahno: še najdlje so se domačini, pa tudi mnogi obiskovalci zadržali v Boljuncu, kjer so na vaškem trgu, postavljali maj pozno v noč. Se potem, ko je novoizvoljeni »ž’p’n« fantovske zabil steklenico v »i’ntj’no« v znak svoje izvolitve, je Gorica kar mrgolela mladih in starejših iz vseh okoliških vasi. Ob tem pomladanskem ljudskem obredu so se istega večera zbrali tudi v Pre-benegu, kjer je postavljanju maja sledili še kres, v Borštu, Ricmanjih in Gročani. Dogajanje pod majem pa je naslednjega dne spet oživelo prav v Boljuncu: fantje in možje so še tretjič peli, tokrat je bila na vrsti najbolj praznična Barč’ca (foto KROMA), na kateri se vsi vaščani predstavijo v »pražnjem gvantu«, s kostanjevim cvetom v gumbnici. Vsako leto se boljunska fan- tovska po Barč’ci s položitvijo venca počasti tudi spomin na padle: tako pa je bila ob vaškem spomeniku celo krajša in občutena svečanost, ob kateri je zapel priložnostni zbor bivših županov fantovske, ob pozdravu Denisa Salvija pa je Mitja Vodopivec, kot zadnji »ž’p’n«, ki mu pripada letošnji maj, podal priložnostno razmišljanje. Kot gost je Aleksij Pregare dopolnil svečanost še z recitacijami. Danes se v Bregu že začenja podiranje majev: ob 18. uri bo na vrsti boljunski, vse do nedelje, ko se bo v Dolini odvijala Majenca, pa se bodo zvrstili še ostali, (dam) ZANIMIVOST / JAVNI NAPISI TRUPLO SO NAŠLI V NEDELJO NOVICE Križ na ozemlju treh občin in vsaka ima svojo tablo... Prepoznali mladega utopljenca Obleke pripadajo mladeniču, ki je izginil že februarja letos Kaže, da ni nobenega dvoma več o istovetnosti osebe, katere truplo so našli v nedeljo med valobranom Rizzo ter VII. pomolom: svojci so prepoznali obleke in nekatere osebne predmete 26-letnega Tammara di Fratta iz kraja Villa Literno v pokrajini Caserta, drugega niso mogli prepoznati, saj je bilo truplo preveč časa v vodi. Zaenkrat kaže, da izključujejo možnost nasilne smrti, napada ali česa podobnega, vendar bosta odgovor na nekatera odprta vprašanja morebiti dali samo obdukcija in nadaljnja preiskava, ki jo vodi pristaniško poveljstvo. Izginotje mladega di Fratte je oče prijavil že 25. februarja letos. Skupaj s sinom je prišel v Trst, kjer sta delala za podjetje, ki gradi novo športno palačo in ki je prav iz Ville Literno. V Trstu sta bila samo nekaj dni, ko se je za mladeničem izgubila vsakršna sled. Oče je v prijavi, ki jo je predstavil miljskim karabinjerjem, natančno navedel, kako je bil sin oblečen. Truplo, ki ga je v nedeljo nekaj po 10. uri na morski gladini opazil uslužbenec plovila, ki zbira odpadke ladij v pristanišču, je imelo enake obleke. V žepih pa ni bilo ne denarnice ne dokumentov, samo železniška vozovnica, nekaj desettisočakov, ključ stanovanja v Miljah, kjer je nastanjen, zbledel račun iz nekega bara. Zaenkrat ni ugotovljeno, kako je di Fratta končal v morje, če je nesrečno padel in utonil, če se je morebiti sam odločil za usodni korak. Prav tako ni jasno, če se obdobje izginotja sploh ujema z datumom smrti. Ce se ne ujema, bodo preiskovalci morali pojasniti, kje se je Di Fratta mudil in kaj je počel. Na odgovor čaka tudi vprašanje, zakaj je truplo šele sedaj priplavalo na morsko gladino. Križ je, kot znano, razdeljen na tri občine. Glavnina vasi sodi v tržaško upravo, del naselja v devinsko-na-brežinsko ter del v zgo-niško občino. Gre za res edinstveni primer, ki ima svoje sončne in senčne Plati. Nekateri domačini so nas opozorili, da je Obči-na Zgonik pred kratkim °b vhodu v vas postavila dvojezične cestne table »Bristie-Brišče«, kar Predstavlja nedvomno hvalevredno pobudo, ki Pa ima tudi svojo negativno plat. Pod imenom Brišče Križani sicer poz-Jtajo manjši zaselek med Križem in »Kresijo«, na razdalji nekaj sto metrov Pa so vse tri občine v raz-ttčnih časovnih pre-sledkih postavile kar tri fazlicne cestne table (na sliki-FOTO KROMA) , .'h' zlasti pri obiskoval-Clh lahko ustvari zmedo. Zdrava pamet bi na-rekovala, da bi se tri °bcine v takih primerih 2edinile in sporazumele Za skupne table in sme-j^kaze. Danes ima Križ .rej tri uradne nazive in Jc.6r Križ (Občina Trst), tiriž-Nabrežina in Križ-Brišče... NASELJE SV. SERGIJA / V NOČI NA PONEDELJEK Tatovi v Ljudskem domu Odnesli so nekaj milijonov lir v gotovini in vse razmetali Nadležen vonj v raznih delih mesta V noči na ponedeljek so neznanci vdrli v prostore Ljudskega doma v Naselju Sv. Sergija, kjer so očitno iskali denar in ga nekaj tudi našli, naredili pa so tudi precej škode, saj so pokvarili navojnico na oknu, skozi katero so vstopili, ter še dve notranji vrati, poleg tega so vse razmetali. Odnesli so nekaj milijonov lir v gotovini in še sreča, da so inklago, ki so ga imeli ob prvomajskem prazniku, pri- reditelji spravili na varno. Uprava Ljudskega doma je vandalsko početje prijavila pristojnim oblastem ob ugotovitvi, da je bilo v prostorih precej pijače in hrane, ki pa se je vlomilci sploh niso dotaknili. Nadalje meni, da zaenkrat ni nobenega znaka, ki bi kazal, da ima dogodek politično ozadje: zelo verjetno je povezan z malim kriminalom. Na foto Kroma razdejanje v notranjosti Na telefonski centrali gasilcev in drugih javnih služb je včeraj dalj časa stalno brnel telefon, samo nad 200 klicev. Ljudje so zaskrbljeno spraševali, kaj se dogaja, če je kakšna nevarnost in podobno. V nekaterih mestnih območjih je namreč nekaj po 11.30 začelo nadležno smrdeti, nekateri so pravili, da je zaznati vonj po plinu, vendar so bila mnenja deljena. Nadležen vonj je bilo še zlasti zaznati v Barkovljah, Rojanu, a tudi v Terezijanski četrti in celo pri Sv. Jakobu, kjer se je pojav poonovil tudi popoldne. Hipoteza, da je prišlo do okvare med vzdrževalnimi deli pri črpalkah za greznično omrežje, je bila pravilna, potrdila jo je tudi Občina. Do nevšečnosti pa je prišlo na Miramar-skem drevoredu, kjer so zamenjali nekatere cevi. S svoje strani je Acega izključil uhajanje plina. Demokrati o GM V obdobju, ko sta ustavljena postopka o zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji kot tudi reformi glasbenega šolstva, je hipotez o rešitvi vprašanja Glasbene matice oz. državnega glasbenega šolstva s slovenskim učnim jezikom več. Tako v posebnem dopisu v imenu tržaških Demokratov ugotavlja Alessandro Capuzzo, ki pravi, da je vsekakor vprašanje treba rešiti ali z uvedbo slovenske samostojne sekcije pri tržaškem konservatoriju Tartini ali z ustanovitvijo slovenskega konservatorija (s podržavljenjem GM) ali na kakšen drugačen način. Po njegovem je vsekakor dobra možnost, ki jo predvideva pred kratkim odobreni pravilnik o avtonomiji šolskih ustanov. Nesreča pri delu: pridržana prognoza Včeraj popoldne se je pri delu težje ponesrečil 44-let-ni Renato Lisjak, ki je padel po notranjih stopnicah zidarskega odra. Odpeljali so ga v bolnišnico, kjer so si pridržali prognozo: sicer ni padel z velike višine, vendar se je udaril v hrbet in prsi. Lisjak, ki je zaposlen pri nekem gradbenem podjetju, je doma iz Buj, prebiva pa v našem mestu. Obsodili Cividina Zaradi davčnih prekrškov v lotih 1988-91, ki jih je naredil z namenom, da favorizira nekatere predstavnike bivše Krščanske demokracije, je sodišče obsodilo 78-letnega podjetnika Maria Cividina na eno leto in štiri mesece zapora. Kazen je seveda pogojna. V obsodbi je vključena tudi delna obsodba zaradi ponarejanja bilance, medtem ko so Cividina oprostili obtožbe, da je izdajal lažne fakture za neobstoječe operacije. Sam javni tožilec je dejal, da je bilo »samo življenje podjetja ”Ci-vidin spa” tenso povezano s potrebo, da je v dobrih odnosih s političnim svetom.« Najprej so mu »počistili« vozilo in nato še stanovanje Avtomobil je 73-letni Augusto M. parkiral v Ul. Bono-mea in se odpravil proti Napoleonski cesti, vreme je bilo lepo, kot nalašč za sprehode. V avtomobilu pa ni pustil samo denarnice, v kateri so bili dokumenti in okrog 250 tisoč lir, temveč tudi ključ stanovanja v Ul. Scala Santa. Tatovi so mu tako v miru prebrskali še stanovanje, kjer so našli nekaj prstanov, verižic in drugih zlatih predmetov. Prelisičili priletno žensko Ko je odšel, je priletno žensko celo poljubil na lice. Zenica ni nič posumila, kmalu zatem pa se je zavedela, da ni imela opravka samo s spretnim tatičem, temveč tudi z velikim hinavcem, vsaj poljub bi ji lahko prihranil: iz hiše je izginilo precej dragocenih zlatih predmetov v vrednosti okrog štirih, petih milijonov lir. Zal primer znova potrjuje, da so zlasti priletni ljudje preveč zaupljivi, a tudi, da so tatovi izredno spretni in domiselni, enkrat se predstavljajo kot uslužbenci zdravstvenega podjetja, drugič Acega, tretjič kakšne dobrodelne ustanove in podobno. Tokrat se je pri 85-letni S.P. v Ul. Foscolo zglasil okrog 30 let star moški, predstavil se je kot občinski uslužbenec, ki mora kontrolirati neoporečnost vode. Pokazal je nekakšno izkaznico, tako da ni posumila, da je kaj narobe. Odprla mu je, okrog 1, 75-1, 80 m visok moški je vodo poskusil in dejal, da jo lahko brez skrbi pije. Skupaj z njim je zatem izginila tudi zlatnina. DELAVSKI PRAZNIK / POBUDA SINDIKALNIH ORGANIZACIJ Prvomajski shodi v mestu in okolici pod vtisom vojne Sprevod od Sv Jakoba do Trga Unita - Prireditvi v Križu in Miljah Tradicionalni prvomajski shodi v mestnem središču, v Križu in v Miljah so, kot pričakovano, potekali pod globokim in bolečim vtisom vojne na Balkanu ter hudega razkola, ki je glede tega nastal na levici. Sindikalne organizacije CGIL, CISL in UIL so skušale do zadnjega ustvariti pogoje za Čimbolj enotno stališče z zahtevo po čimprejšnji diplomatski in politični rešitvi krize, njihov poziv k enotnemu nastopu vsaj ob priložnosti delavskega praznika pa je v marsičem propadel. Razkol na levici in tudi znotraj osrednje sindikalne zveze CGIL je prišel najbolj do izraza v manifestaciji po mestnih ulicah. V bistvu smo bili priča dvem skoraj ločenim shodom, napetost, ki je vseskozi spremljala povorko, pa je izbruhnila Prvomajski shod po mestnih ulicah je potekal pod globokim vtisom vojne (f.KROMA) na Trgu Unita. Tukaj je večja skupina pristašev Stranke komunistične prenove, leve frakcije CGIL in nekaterih drugih gibanj in strank, ki na- sprotujejo vojaškemu posegu Nata v ZRJ, glasno kontestirala zastopnika CISL Uhana Stendardija. Prišli so policisti in karabinjerji, na srečo pa se je Na zahodnem Krasu je bila osrednja prvomajska prireditev letos v Križu (f. KROMA) vse omejilo na živžge in na žolčna gesla proti italijanski vladi in proti njenemu predsedniku Massimu D’Alemi, medtem ko ni bilo slišati gesel proti Slobodanu Miloševiču, kot da bi bilo vsega krivo zavezništvo Nato. Napeto vzdušje in polemike so tako popolnoma zasenčile smisel l.maja, ki je tokrat izzvenel vse manj kot praznik in kot opozorilo na probleme, ki pestijo delavce in sindikalno gibanje. Na te je skušal kolikor mu je bilo sploh dovoljeno sindikalist CISL Stendardi, medtem ko je pred njim Leo Hor-vic pozdravil v slovenščini. Oglasil se je tudi pokrajinski tajnik CGIL VValdi Catalano, ki je med drugim opozoril na hude finančne probleme Glasbene Matice. Na shodu so bili navzoči tudi predstavniki sin- dikalnih organizacij iz Slovenije. Manj napeto vzdušje je vladalo na zahodnem Krasu, kjer se ljudje bolj poznajo med seboj in kjer v glavnem skupaj delajo po društvih in organizacijah ter sodelujejo v naprednih upravah. Nabrežinci in občani devinsko-nabrežinske občine so se zbrali na osrednjem nabrežin-skem trgu, kjer so po pokrajinski cesti ob spremljavi domače godbe v sprevodu šli do Križa, kjer je bil na Kržadi osrednji shod. V imenu sindikalne zveze je v italijanščini govoril Sergio Pisano, v slovenščini pa solnica in družbena delavka Nadja Debenjak. V Miljah so se delavci in upokojenci zbrali na Drevoredu 25.aprila, od koder so v povorki dosegli Marconijev trg, kjer je v slovenščini govorila domača kulturna delavka Vladimira Vodopivec, v italijanščini pa namestnik deželnega tajnika CGIL Roberto Treu. Na delavski praznik so na sedežu Trgovinske zbornice podelili odličja, ki jih predsedstvo republike vsako leto namenja državljanom za zasluge na področju dela. V Furlaniji-Julijski krajini je letos odličje, ki jih je v imenu Oscarja Lugi j a Scalfara izročil vladni podtajnik Anto-nino Cuffaro, dobilo 23 občanov iz vseh štirih pokrajin dežele. Med dobitniki odličja predsednika italijanske republike je tudi Slovenec Mario Brescia iz Stan-dreža. TRADICIONALNO PRVOMAJSKO NETEKMOVALNO SREČANJE GODCEV Zelo odmeven Glas harmonike pri Domju Zbralo se je kar 40 glasbenikov - V okviru prireditve tudi razustava Maria Magajne o 1. maju 1945 Prvomajski praznik je tudi letos obogatilo netekmovalno mednarodno srečanje godcev na diatonično harmoniko, ki ga prireja KD Fran Venturini od Domja. Na dvorišču kulturnega centra Antona Ukmarja-Mira se je v prijetno razigranem vzdušju, ki je predvsem značilno za to ponarodelo in izredno priljubljeno glasbilo, zvrstilo nad 40 nastopajočih, med temi le en kvartet iz družine Rebulovih v S livnem: ustvarili pa so kulturni dogodek, ki ga ni podobnega v naši okolici. Med drugim je godcem uspela tudi zvočna skupinska slika (na fotografiji Maria Magajne), saj so se ob nastavljanju za spominski posnetek kar naravno ujeli v splošnem igranju! Tokrat je bil torej Glas kar-monike še posebno posrečen, saj je bil dovolj raznolik, da je zadovoljil tako splošne ljubitelje te zvrsh kot »sladokusce«. Ob nepričakovano sončnem vremenu je prireditev spet zvabila v Domjo vrsto godcev iz bližnje in daljnje okolice: številno občinstvo je prisluhnilo pretežno »klasičnim« skladbam iz narodnozabavne zakladnice, Čeprav je bila tokrat kar lepo zastopana tudi ljudska viža. Predstavili so jo predvsem starejši godci, ki so konec koncev tudi prav ohranjevalci ljudskega izročila. Mlajši godci imajo s starejšimi skupen način nastopanja - značilno ponosnega postavljanja pred občinstvom namreč, saj mora vsak dober godec imeti takorekoc v krvi izrazito sposobnost, da stopi v središče pozornosti. Sicer pa se mlajši odlikujejo po tehnični izpiljenosb, po zahtevnejši ravni: zato pa tudi segajo pretežno po skladbah, ki so avtorske, ali pa so avtorsko obdelane. K pristnosti in učinkovitosti sta pripomogla tudi letošnja napovedovalca: v tržaški ljudski noši sta namreč sprejemala na odru Dajana Kočevar in Marjan Spetič, ki sta v skladu s celotnim praznikom spremljala prireditev v pravi meri duhovito in primerno domače. Ob zaključku je izza kulisja stopila tudi predsednica KD Fran Venturini, Nevenka Kozina, ki je izročila tri priznanja, in sicer za najmlajšega, najstarejšega in godca najbolj oddaljenega kraja. Najmlajši je bil 8-letni Ambrož Cah iz Cmega kala, najstarejši 77-letni Domenico Trevisan iz Romansa, najdaljšo pot pa je prevozil Nicola Bettiol iz Tre viša. Slednji je v zaključnem delu nastopil tudi v dvojici z Egonom Tavčarjem, enim od naših najboljših godcev. V to skupino nedvomno sodita še Igor Spetič in Denis Novato, ki sta na je- senskem svetovnem tekmovanju v Latini zmagala tudi naslov najboljšega dua: skupaj s prejšnjima dvema sta zgledno kronala prvomajski Glas harmonike, da je bila prireditev deležna še boljše kakovosti. Med biserčke, namenjene predvsem tistim, ki znajo ceniti ljudsko izročilo pa sodi zgodba o stari »trieštini«, ki je po dolgih letih ponovno zaigrala na tej prvomajski prireditvi. Z njo je na prvi izvedbi srečanja nastopil danes že pokojni Podlonjerc Rudi Vitez. Harmoniko, ki je stara skoro 120 let, je s sodelovanjem Tiberia Maurija odkupila TFS S tu ledi: v soboto pa se je v naročju Marjana Spetiča spet oglasila s Čudovitim starim lenderjem! Letošnjo izvedbo Glasa harmonike je spremljala tudi razstava: poleg že stalne zbirke fotografij o krajevni in društveni preteklosti, s posebnim »oddelkom« posnetkov o diatonični harmoniki, je bila v dvorani KD Fran Venturini letos na ogled tudi fotografska razstava Maria Magajne, posvečena 1. maju 1945. Pobudo je z nizom borbenih pesmi, tokrat pod vodstvom Ignacija Ote, uvedel MoPZ Fran Venturini, pozdravila jo je društvena predsednica, ob njej pa je iz svojih spominov spregovoril tudi sam fotoreporter Magajna, (dam) Bazovica: cvetje za vaška dekleta Prvomajsko praznovanje v Bazovici je tudi letos bilo uspešno: že na predvečer prvega maja so se vaščani zbrati ob spomeniku, kjer je zapel MePZ Lipa. Pri kalu je nato zagorel tradicionalni kres, nekateri pa so se podati na noCni pohod na Kokoš. Mladi so se na hrib podati po strmejši poti, ostati pa so se odpravili na položnejšo stezo. Na vrhu so ob polnoči mladi razobesili rdečo zastavo in pri tem zapeli, tako da so se nekateri ustavili na vrhu več kot uro. Ob povratku v Bazovico so na sedežu SKD Lipa ponuditi caj. Ponoči pa so mladi razobesiti zastave po vasi nato pa, kot veleva vaška tradicija, najbolj priljubljenim dekletom prinesli na dom cvetje. (JPC) Prvomajska budnica s trebensko godbo Po kraških vaseh je bila v soboto tradicionalna budnica s trebensko godbo V. Parma. Posnetek je z Opčin, kjer je bilo zbirališče pri spomeniku padlim. Na Proseku tudi dan osvoboditve Na Proseku so ob prazniku dela proslavili tudi dan osvoboditve izpod nacifašistiCnega jarma. Krajevno združenje partizanov VZPI-ANPI je v sodelovanju z mladinskim krožkom Prosek-Kontovel pripravilo bogat kulturni program, pri katerem so bile aktivno soudeležene vse vaške ustanove in društva. Med drugim je nastopil tudi moški pevski zbor Vasilij Mirk (foto KROMA). Priložnostni govor je imela sindikalistka in svetovalka v devinsko-nabrezinskem občinskem svetu Stanka Moko-le, ki je bil zelo kritična do vojaškega posega atlantskega pakta v ZRJ in obenem tudi do zadržanja rimske vlade do vojne na Balkanu. Za kroniko naj dodamo, da so vandali razmetati cvetje pred proseškim spomenikom padlim. Na Padričah poklon padlim za svobodo Na predvečer 1. maja so se PadriCarji z občuteno slovesnostjo poklonili spominu padlih v NOB. Sprevod je krenil z vaškega trga proti spomeniku, kjer je ob polaganju venca nastopil domači pevski zbor Slovan pod vostvom Sveta Grgiča s priložnostno pesmijo Žrtvam. Nato so se vsi udeleženci podali v prostore Gozdne Zadruge, kjer je bil na sporedu vi-deo-film o lanskoletni proslavi ob 50-letnici postavitve spomenika na Padričah, delo amaterskega snemalca Davida Čoka. Po uvodnih besedah predsednika Darka Grgiča je še zapel domači zbor z venčkom partizanskih pesmi, ki so ogrele domačine. Na koncu pa je sledila družabnost ob domači kapljici, (jn.g.) J POKLON ŽRTVAM TABORIŠČA Dijaki J. Stefana v kostnici v Gonarsu Po obisku v furlanski vasi so nadaljevali pot na sejem elektronike v Pordenon DOBRODELNI DEFILE Renato Balestra o neslutenih vezeh s slovenstvom Izkupiček sinočnje prireditve je šel združenju za multiplo sklerozo »Povsod po svetu se udeležujem tovrstnih pobud, zato je skoraj samo po sebi umevno, da v rojstnem mestu priredim taksen »Poklon Trstu«. Renato Balestra, vselej prijazen, primerno zagorel in nujno eleganten, je vCeraj dopoldne po novinarski konferenci vljudno odgovarjal na večkrat banalna vprašanja novinarjev. Uveljavljeni modni ustvarjalec se zadnje čase po prejšnji dolgoletni odsotnosti večkrat vrača v Trst, bolj za kultumo-hu-manitarno-promocijske pobude kot za strogo poslovne. Po odmevni razstavi njegovih modelov v muzeju Revoltella je bil sinoči v gledališču Verdi na vrsti defile Balestrovih modelov visoke ženske Dijaki elektronskega oddelka Državnega poklicnega zavoda za indu-strijo in obrt Jožef Stefan z Trsta so tudi letos obiskali trdicionalni sejem elektronike v Pordenonu. Spotoma so se ustavili ob spomeniku žrtvam italijanskega koncentracijskega taborišča v Gonarsu, kjer je v letih 1942 in 1943 italijanski okupator zaprl več tisoč Slovencev iz takoimenovane Ljubljanske provice. Nad 400 internirancev je umrlo zaradi nečloveških razmer v tem taborišču. Da ne bi šel v pozabo ta primer nasilja nad slovenskim narodom, ki je Zal danes aktualen za druge bpeče narode, so se dijaki zuavoda J. Stefana spomnili žrtev tega taborišča in se jim poklonili. Na sliki dijaki v kostnici v Gonarsu NABREŽINA / OBČNI ZBOR GODBENEGA DRUŠTVA Godbeniki dobili nov sedež Veliko nastopov doma in v gosteh - Jutri pšrva seja novega vodstva Pretekli četrtek je imelo Godbeno društvo Nabrežina svoj občni zbor. Zapadel je namreč mandat sedanjemu odboru in tako so bile potrebne volitve novega odbora. Pred volitvami je dosedanji predsednik društva Karlo Gabrovec podal pregled delovanja godbe, ki je kar nekajkrat nastopila doma in tudi drugje tako v okviru koncertov in s svojo glasbo obogatila marsikatero prireditev. Karlo Gabrovec je predsedoval društvu celih 12 let, kar pomeni, da je dobro opravljal svoje delo. Godba se je v tem času številčno okrepila in tudi kvalitetno izboljšala. Navezala je tesnejše stike s podobnimi godbenimi društvi iz Slovenije, avstrijske Koroške in raznih krajev Italije. Prav v zadnjem času je društvo pridobilo tudi svoj stalni sedež. Do sedaj je imelo namreč vaje in ostalo dejavnost v domači šoli. Novi sedež potrebuje seveda številna popravila; vendar so člani zadovoljni, da je društvo doseglo svoj cilj. Blagajniško poročilo je na občnem zboru podal Gino Šinigoj, tajnica Marjana Golemac pa je orisala važen problem sodelovanja med mlajšimi in starejšimi godbeniki in seveda z odborom. Problem je važen, saj zavisi od tega tudi nadaljnje delovanje godbe. Sledile so še volitve novega odbora, v katerega so bili izvoljeni: Karlo Gabrovec, Marjana Golemac, Robert Briščak, Luigi Sinigoi, Franko Peric, Igor Svetlič, Aleksander Cante, Niko Golemac, Sergio Gratton, Gino Sulčič in Herman Svetlič. Prva seja novoizvoljenega odbora bo jutri. (N.L.) ZARADI ODNOSA RIMA DO MANJŠIN V NAČRTU IMA VELIKO NASTOPOV Društvo Edinost protestiralo pri članicah zveze NATO Družbeno politično društvo Edinost iz Trsta je v nedeljo vladam držav Članic zveze NATO odposlalo spomenico, v kateri jih je opozorilo, da Italijanska republika že °d 1. januarja 1948 krši Ustavno določbo o varstvu jezikovnih manjšin v odnosu do albanske, hrvaške, franko-provansal-ske, furlanske, katalon-ske, ladinske, okcitanske, sardinske in slovenske Uianjšine ter delov Uemske manjšine. Omenjeno sjaomenico s° odposlali ob 113. red-Uem mesečnem protest-Uem zborovanju zaradi 51-letne kršitve ustavne določbe o varstvu juanjsin, zaradi skoraj 45-etne kršitve posebnega Hatuta z dne 5. oktobra ,954 in skoraj 24-letne •Usitve Osimske pogodbe 'j dne io. novembra 1975. Medtem ko gre v uoienjenih primerih za rsitev človekovih pra- vic, ki temeljijo na notranjem pravu, gre v primeru slovenske manjšine za kršitev mednarodnopravnih obveznosti, katerih spoštovanje kot dejavnik miru izrecno navaja ustanovna listina Združenih narodov, je poudrje-no v sporočilu društva Edinost. Italijanska republika ni kršila le posebnega statuta z dne 5. oktobra 1954, temveč po potrditvi svoje privrženosti načelu največjega možnega varstva državljanov, ki pripadajo manjšinam, vztraja pri kršitvi ravni varstva, ki jo je predvideval posebni statut in s tem krši Osimsko pogodbo. Ker jo 22. člen okvirne konvencije o varstvu narodnih manjšin obvezuje, da spoštuje vse obveznosti, ki izhajajo iz drugih mednarodnih dogovorov, krši od samega začetka tudi to konvencijo, je še zapisano v sporočilu za javnost društva Edinost. TPPZ Pinka Tomažiča na prvomajskem prazniku Tržaški partizanski pevski zbor P. Tomažič v tem času veliko nastopa . Po koncertih v Izoli (24 aprila) in na Vrhu (25. aprila) ob proslavi 25-letnice postavitve spomenika padlim, je v nedeljo, 2. maja, na prvomajskem prazniku, ki ga je na Opčinah priredil krožek SKP Kras (foto KROMA). V soboto, 8. in nedeljo, 9. t.m., bo nastopil v Sent Primožu na Koroškem, kjer bo imel tudi celovečerni koncert.. Potem čaka zbor 15. maja nastop v Komnu, 21. maja bo zbor nastopal v Boljuncu; 5. junija pa na glavnem trgu v Tržiču (Monfalcone), kjer bo gost tamkajšnjih slovenskih društev in organizacij. Že 6. junija bo zbor nastopil v naselju Sv. Sergija, kjer bo gost Stranke slovenskih in italijanskih komu-stov, od 2. do 5. julija pa bo nastopal na domačem prazniku v Trebčah. (N.L.) mode za letošnjo pomlad in poletje, izkupiček večera pa je šel tržaški sekciji vsedržavnega združenja za multiplo sklerozo (uresničiti želi zamisel o specifičnem day hospitalu »Villa Sarto-rio«), V kratkem neposrednem razgovoru pa je bil znani modni ustvarjalec bolj oseben, najprej pa je želel izvedeti, kje pravzaprav izhaja naš dnevnik. Tako je npr. povedal, da je bila njegova mati Slovenka (»sram me je priznati, da ne vem točno, od kje je bila doma, nekje z obale, pisala pa se je Glavič«), da precej dobro pozna južnoslovanski svet (»tik pred izbruhom vojne sem za beograjsko opero pripravil kostume za Rossinijevo Pepelko, še ta mesec pa bi moral potovati v Zagreb«), Tudi njegov odnos s Trstom, ki je doslej nekako temeljil na obojestranskih poklonih, se bo verjetno v kratkem spremenil: sodeloval naj bi z gledališčem Verdi, podrobnosti pa ni hotel izdati, češ da je vraževeren in se dogovor lahko še izjalovi, (bip) PRISPEVKI Drago Slavec daruje 100.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim NOB v Dolini. Namesto cvetja na grob Rajka Pipana darujeta Sergij in Mariza Kosmina 100.000 lir za pevski zbor Rdeča zvezda. V spomin na Karla Mikolja daruje družina Škerlj 200.000 lir za Glasbeno matico. Nosilci krste Pepke Husu darujejo 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Mirkota Blazino darujeta Anica in Luciano Bukavec 50.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Dr. Vršaj damje 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na Caterino Operti daruje družina Kapun 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V spomin na gospoda Karla Mikolja damje dr. Drago Bajc 50.000 lir za Sklad Oton Berce. V spomin na nepozabno mamo in nono Milico Golob - Čok daruje družina 300.000 lir za osnovno solo O. Zupančič, 300.000 lir za Glasbeno matico, 200.000 lir za Slovensko dobrodelno društ- vo in 200.000 lir za svetoi-vanski cerkveni pevski zbor. V spomin na Liano Kriščak daruje Marica 30.000 Ib za TFS Stu ledi. V spomin na Cecilijo Spacal vd. Rudež darujeta Milan in Rosana Pasarit 50.000 lir za Sklad Mitja Cuk. V počastitev spomina cenjene učiteljice Milice Golob vd. Cok daruje Mirella Urdih Merku z družino 100.000 Ib za Slovensko dobrodelno društvo. V spomin na dobrega soseda in prijatelja Karla Mikolja darujejo družine Žetko, Berce in D’Aronco 200.000 lir za Sklad Otona Berceta. Namesto cvetja na grob Karla Mikolja damjeta Milka in Mirko Frandolič 100.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na gospo Cecilijo Rudež darujejo Magda in Claudio ter Neva in Luciano 100.000 lir za žrtve vojne (Slovenski Klub). V spomin na prijatelja Karla Mikolja damjeta Drago in Albina 100.000 Ib za Glasbeno matico. Ob 3. obletnici smrti drage sesbe Vanje Turina se je spominja Zora ter daruje 50.000 lir za Dijaško matico in 50.000 lir za Dmštvo slovenskih upokojencev. V spomin na Mirota Blažino darujeta Albina in Rosana Verša 100.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na sosedo Regino, pokojno Tončko s Proseka ter na teto Irmo, damje Stojan z družino 100.000 lir za SK Devin. Namesto cvetja na grob Rafaele Gec Škabar daruje Marcelo Taucar z družino 50.000 lir za žrtve vojne na Kosovu. Gerdol Giuseppe daruje 100.000 lir za žrtve vojne na Kosovu. V počastitev spomina Ladislava Sbce in Rajka Pipana damje Zora Kocman Sardoč 30.000 lir za Vaško skupnost Praprot in 30.000 Ib za pevski zbor Rdeča zvezda. Dolinski pust daruje 1.000.000 lir v prispevek za popravila dvorane SKD Valentin Vodnik. Za sboške proslave ob 25. aprilu v Dolini damjejo Not-burga Sancin 65.000 Ib, Anton Savron 50.000 lir, Josip Sancin 12 litrov vina, Drago Ota kruh in brezplažčno peko pršutov, Milan »Sužnjov« z Beke vino in pijačo za udeležence pohoda. Prireditelji se vsem lepo zahvaljujejo. V spomin na Mirota Blažino daruje družina Ti-meus 30.000 lir za FC Primorje. V spomin na Rajka Pipana daruje Drago Grilanc 50.000 lir za zbor Rdeča zvezda. Namesto cvetja na grob Marije Cibic darujeta Berta in Dezi Prašelj z družino 100.000 Ib za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Marijo Cibic vd. Prašelj darujejo Marica, Vanda, Anita, Eda, Cvetko, Jordan in Rajmund 140.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. V spomin na Marijo Cibic daruje Valerija Brecelj 30.000 lir za begunce s Kosova. Marija Semčeva daruje 20.000 lir za bazovsko cerkev. V spomin na Marijo Marc darujejo pevci MPZ Lipa 110.000 lir za bazovsko cerkev. Za cerkev na Pesku darujeta Slavka iz Drage 100.000 Ib ter Milka Rapotec 50.000 lir. V slovo dragi Liani Kriščak darujeta Valerija in Mariza 30.000 lir za popravilo SKD Barkovlje. Ob boleči izgubi prijatelja Gillija, žalujemo s svojci bivši sopevci SPD Primorec-Tabor t Nehalo je biti plemenito srce naše drage Liliane Superina vd. Kobol Žalostno vest sporočajo Danila, Sonja, Roberto ter vnuka Martina in Mitja Pogreb bo jutri, v sredo 5. maja, ob 9. uri, iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na pokopališče pri Sv. Ani. Draga nonica, ostala boš vedno v mojem spominu. Tvoja Martina Ciao Lily, hvala za vse. Roberto Trst, 4. maja 1999 Draga Lily, hvala za vse, kar si nam dobrega dala. Brat Franko z Darjo, Saro, Katjo in Barbaro Sporočamo, da bo pogreb Berta Pahorja jutri, v sredo 5. maja, ob 12.20 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga v proseško cerkev. Namesto cvetja darujte v dobrodelne namene. Briščiki, 4. maja 1999 ZAHVALA Vsem, ki so počastili spomin našega dragega Giusta Orlicha se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala naj gre govorniku in MoPZ Rdeča zvezda. Svojci in prijatelji Trst, Salež, 4. maja 1999f ZAHVALA Užaloščeni svojci Marije Cibic se toplo zahvaljujejo vsem, ki so jim bili ob strani v tem žalostnem trenutku in pospremili pokojnico na zadnji poti. Prosek, 4. maja 1999 Ob boleči izgubi očeta izrekamo iskreno sožalje Aldu in Andreju Igor, Peter, Marko, Nedir, Federica, Marko, Antonello, Linda, Marino in Valentina SmiM® ©[LEtD^tLae©! RENECLAIR SLADKE ŠIBKOSTI ŽENA v režiji DUŠANA MLAKARJA PREDPREMIERA v Četrtek, 6. maja, ob 20.30 RED E PREMIERA v petek, 7. maja, ob 20.30 RED A in F PONOVITVE v soboto, 8. maja, ob 20.30 RED B v nedeljo, 9. maja, ob 16.00 RED C v torek, 11. maja, ob 20.30 RED D V OBČINSKEM GLEDALIŠČU V BOLJUNCU Za nedeljsko predstavo je SSG poskrbelo za avtobuse, katerih se lahko poslužijo naši abonenti. Avtobusa bosta odpeljala z OPČIN (trg ob tramvajski postaji) in s TRGA OBERDAN, ob 15. uri. Po predstavi bosta avtobusa pospremila abonente na Majenco, kjer se bodo lahko posladkali. Odhod iz DOLINE po dogovoru. Ob vsaki predstavi bo SSG delilo obiskovalcem kupone, s katerimi bodo lahko brezplačno pejeli sladico na Majenci v Dolini v dneh od 8. do 11. maja. K pobudi ob zaključku gledališke sezone je prispevala Q Zadružna kraska banka VCERAJ-DANES Danes, TOREK, 4. maja 1999 CVETKO Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.15 - Dolžina dneva 14.25 - Luna vzide ob 23.46 in zatone ob 8.25 Jutri, SREDA, 5. maja 1999 ANGEL VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 17,8 stopinje, zračni tlak 1015,3 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 59-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 17,4 stopinje. I : LEKARNE Od ponedeljeka, 3. do sobote, 8. maja 1999 Normalen urnik lekarn od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Trg Venezia 2 (tel. 040 308248), Ul. Curiel 7 (tel. 040 281256). Bazovica - Ul. Gruden 27 (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Venezia 2, Ul. Curiel 7, Ul. Ginnastica 6. Bazovica - Ul. Gruden 27 (tel. 040 226210) - s predhodnim telefonskim pozivom in z nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Ginnastica 6 (tel. 040 772148). 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala OBVESTILO »EGIPČANOM« 1 Vse bralce, ki so se i i udeležili našega pota- vonja v €gipt, vabimo na družabno srečanje v petek, 7. maja, od 18. do 20. ure, v osmico Mario GRUD€N v | Samatorci. OBV€STILO IZL€TNIKOM V MM IN FIR€NC€ Naše bralce, ki so se j prijavili za izlet v Rim in Firence prosimo, j da poravnajo tretji | obrok vpisnine v če- 1 trtek, 6. majo med 9. I in 13. uro v upravi | našega dnevnika v 1 Ul. Montecchi 6. Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Urad za informacije Zdravstvenega podjetja: 040 3995053 in 040 3995111 od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure ter ob ponedeljkih in četrtkih tudi od 14. di 17. ure. Urad za informacije bolnišnic: 040 3992724 od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure. E3 ČESTITKE Aja tutaja RICKARD nam od sobote nagaja. Mamici Elizabeti in očku Aleksu želimo čim več mirnih noči, vesele tete in strici. Saša je dobil sestrico MAJO. Z njim in njegovo družino se veselijo vsi v otroškem vrtcu v Borštu. KINO ARISTON - 17.45, 20.00, 22.15 »Shakespeare in love«, r. John Madden, i. Gwyneth Paltrovv, Joseph Fiennes. EKCELSIOR - 17.45, 20.00, 22.15 »Fino a prava contraria« r,- i. Clint Ea-stwood, Diane Venora, James Woods. EKCELSIOR AZZURRA - 17.40, 19.50, 22.00 »Scherzi del cuore« r. Wil-liam Carroll, i. Sean Con-nery, Gena Rovvlands, Gil-lian Anderson. AMBASCIATORI 15.45, 17.50, 20.00, 22.15 »A prima vista«, r. Irwin WinMer i. Val Kilmer Mira Sorvino. GIOTTO MULT1SALA 1 (Ulica Giotto 8) - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Plunkett & Macleane«, i. Roberto Carlailu, Liv Tyler. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »I miserabili«, r. Bille Au-gust, i. Liam Neeson, Geof-frey Rush, Uma Thurman. NAZIONALE 1 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Taxxi«, i. Sam Naceri, Marion Gotil-lard. NAZIONALE 2 - 15.45, 17.50, 20.00, 22.10 »Otto milimetri, delitto a luči ros-se« r. Joel Suhumacher, i. Nicolas Gage, Joaquin Phoe-nix. Prepovedano mladini pod 14. letom. NAZIONALE 3 -15.30, 17.40, 19.55, 22.15 »Le parole che non ti ho detto« i. Kevin Kostner in Paul New-man. NAZIONALE 4 - 15.45, 17.45, »La vita e bella« r. -i. Roberto Benigni. Ob 20.15, 22.15 »Psycho« r. Gus Van Sant, i. Vince Vaughan, Anne Heche. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La reporter«. Prepovedano mladini pod 18. letom. CAPITOL - 16.00, 18.00, 20.00, 22.10 »Patch Adams«, i. Robin Williams. ALCIONE - 18.00, 20.00, 22.00 »La polveliera« r. Goran Paskaljevic, i. Miki Ma-nojlovic, Mirjana Jokovic. S_____________IZLETI KRIŠKA SEKCIJA VZPI EVALD ANTONČIČ - STOJAN v sodelovanju s krožkom KRUT prireja v nedeljo, 16. maja 1999 enodnevni izlet v Dražgoše, ESAA/01 INTERREG11 - ITALIJA/SLOVENIJA STORITVENI CENTER ZA OBRTNIŠTVO Unione Europea . IŠČE SVETOVALCE ZA PODJETJA Fondo Europeo di Sviluppo Regionale »Storitveni center za obrtništvo«, ki ga Deželna ustanova za razvoj obrtništva namerava uvesti v okviru projekta INTERREG II Italija/Slovenija, išče svetovalce z izkušnjami na sledečih področjih: poznavanje marketinga, komercialna promocija, ustanavljanje prodajnih mrež v tujini, prenos novosti, inovacij na nova geografska področja, kakovost in varnost, podpora na pravnem, gospodarskem in finančnem področju pri ustanavljanju združenih podjetij - joint venture. V pomoč naj bi bili obrtnim podjetjem iz goriške, tržaške in videmske pokrajine pri vpeljavi gospodarskih pobudi v Sloveniji. Ministero dei Lavori Pubblici Dodatne informacije in/ali gradivo lahko dobijo interesenti na komercialnem uradu Deželnega zavoda za razvoj obrti Furlanije-Julijske krajine ESA: Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia ULICA UCELLIS 12/F, 33100 UDINE - ITALIA, tel., 0039-04325931, fax.: 0039-0432593450, e-mail: esa.r.comunitari@regione.fvg.it, odgovorni osebi; Roberto Michielis, tel.: 0039-0432593418, in Giorgio Bassi, tel.: 0039-0432593401. Kropo in Bled. Informacije na tel. št. 040-220251. KLUB PRIJATELJSTVA vabi v soboto, 29. maja na izlet v sečoveljske soline, muzej soli, Piran in Portorož. Vpisovanje do 15. maja v novi knjigarni Fortunato, Ul. Valdirivo 23/C, in na tel. št. 040-43194 ali 040-639949 v večernih urah. ŽUPNIJA REPENTA-BOR prireja od 17. do 25. junija 9-dnevni romarski izlet v Bretanijo in Normandijo s kratkim ogledom Pariza. Obiskali bomo tudi Li-sieux, kjer je živela in je pokopana Sveta Terezija Deteta Jezusa. Prostih je še 6 mest. Za prijavo in ostale informacije lahko kličete na tel. št. 040-327118 od 8. do 9. ure ali na št. 0335-8186940. □ OBVESTILA STRANKA KOMUNISTIČNE PRENOVE -KROŽEK KRAS prireja Prvomajsko slavje pod šotorom na Opčinah: danes, 4. maja ob 19. uri koncert za mir z raznimi skupinami. PRIMOTOR KLUB vabi člane na sejo, ki bo jutri, v sredo, 5. maja ob 21. uri v baru Petaros v Borštu (pri Lj’ni). Na dnevnem redu bo organizacija motoshoda. VSEM KULTURNIM IN ŠPORTNIM DRUŠTVOM -napovedana izobraževalna tečaja za prilagoditev zakonodajnemu odloku št. 155/97 (upoštevanje higienskih pravil pri šagrah in podobnih prireditvah) bosta potekala v četrtek, 6. maja v dvorani KRD Dom Briščiki in v petek, 14. maja v mali dvorani ŠK centra v Zgoniku, od 18. do 22. ure. V najkrajšem času naj se kulturna oz. športna društva zglasijo pri odgovarjajoči krovni organizaciji za prijavo vsaj enega udeleženca na enem izmed zgoraj navedenih tečajih: za prijave in morebitna dodatna pojasnila se obrnite na urade ZSKD (tel. 040-635626) in ZSSDI (tel. 040-635627). KLUB PRIJATELJSTVA prireja v četrtek, 6. maja ob 16. uri v Ul. Donizetti 3, predvajanje diapozitivov. Prof. Sonja Gregori bo predvajala Vtise s potovanja po zahodni Canadi ali Kanata takkakaw. Vljudno vabljeni! KNJIŽNICA PINKO TOMAŽIČ IN TOVARIŠI, KROŽEK ISTRIA, SKUPINA TRST 85 in KROŽEK OB PECINI-LA RUPE - V petek, 7. maja, ob 20.30 bo naš gost prof. Giorgio De-pangher, avtor najnovejšega prevoda Prešernovih poezij. Večer bo uvedla prof. Patri-zia Vascotto. Pesmi bosta brala Ester Soccolich in Drago Gorup. SLOVENSKI KULTURNI KLUB-(Ul. Donizetti 3) vabi v soboto, 8. maja, ob 19. uri, na ogled filma ŽIVLJENJE JE LEPO (La vita e bella), Roberta Benignija. Zgodovinsko ozadje filma (nacistična koncentracijska taborišča), bo osvetlil mladi zgodovinar Peter Radetič, sam film pa bo predstavila maturantka Erika Hrovatin. DRUŠTVO SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV v Trstu vabi v ponedeljek, 17. maja na predavanje patra MAKSA KLAJNŠKA, rektorja samostana in božje poti na Ptujski gori. Govoril bo na temo »S Kristusom v tretje tisočletje «. Predavanje bo v Peterlinovi dvorani, Donizettijeva 3, s pričetkom ob 20.30. OBVESTILO REJCEM -Kmečka zveza vabi svoje člane rejce, ki prodajajo mleko neposredno na domu, da sporočijo njenim uradom točen podatek o količini prodanega mleka v obdobju od 1. aprila 1998 do 31. marca 1999. Omenjeni podatek izhaja iz razpredelnice v katero beležijo mesečne prodaje. Glede na to, da je treba omenjeni podatek sporočiti Ustanovi za Kmetijsko Tržišče (nekdanja AIMA) najkasneje do 10. maja, so rejci zaprošeni, da zgoraj zapisano čimprej storijo. SK DEVIN vabi člane in prijatelje na družabni večer, ki bo potekal na Stu-beljevi domačiji v Sempo-laju v soboto, 8. maja s pričetkom ob 19.30. Iz organizacijskih razlogov je nujna prijava na novi tajniški tel. št. 040-2024017 ali 040- 220423. Kot običajno, bo potekalo nagrajevanje tečajnikov in tekmovalcev ter udeležencev naših odsekov. Poskrbljeno za kapljico in prigrizek. MOSP (Ul. Donizetti 3) vabi na ART SCHOOL -OD ZAČETNIKA DO UMETNIKA. Ce se želiš naučiti tehnik risanja in slikanja ali izpopolniti že poznane tehnike, pridi VSAK TOREK, ob 20. uri na Ul. Donizetti 3. KD FRAN VENTURINI vabi člane in prijatelje, da bi pomagali pri pripravi prostora za šagro. Dela potekajo vsak dan. SKLAD MITJA CUK vpisuje otroke v POLETNA SREDISCA: 1.) poletno središče v otroškem vrtcu na Proseku, od 2. do 14. avgusta od 8. do 17. ure; 2.) poletno središče v otroškem vrtcu na Opčinah od 16. do 27. avgusta od 8. do 17. ure; 3.) poletno varstvo od 28. junija do 4. septembra od 8. do 13. ure. Poskrbljen prevoz s trga Ober-dan. Vpis (do 16. maja) in informacije: Opčine, Narodna ulica 77, v dopoldanskih urah (tel. 040-212289). SKLAD MITJA CUK obvešča, da organizira v okviru svetovalnice za vzgojo in razvoj pri logopedinji skupinsko korekcijo nepravilne izgovorjave glasu R. V poštev pridejo otroci osnovnih šol. Število mest je omejeno. Informacije od ponedeljka do petka na tel. št. 040-212289 v dopoldanskem času. MALI OGLASI tel. 040 7786333 PRODAM rustično kuhinjo v dobrem stanju z belo tehniko, mizo in klopjo, dim. 300x230 cm. Tel. 040-575145. PRODAM po dobri ceni rabljen zmrzovalnik s šestimi predali, v dobrem stanju. Tel. 040-575145 ali 040-350150. PRODAM autobianchi A112, 170.000 prev. km, letnik ’84, cena 500.000,- Lotorijo 3. MAJA 1999 BARI 69 6 87 85 32 CAGLIARI 68 67 38 45 75 FIRENCE 66 30 25 34 8 GENOVA 19 25 82 54 23 MILANO 49 88 22 47 15 NEAPELJ 65 5 28 8 67 PALERMO 8 29 55 65 38 RIM 50 39 70 80 60 TURIN 39 49 75 5 69 BENETKE 75 41 80 84 72 Nagradni sklad 1 dobitnik s 6 točk - Jackpot 1 dobitnik s 5+1 - Jackpot 40 dobitnikov s 5 točkami 4.788 dobitnikov s 4 točkami 186.136 dobitnikov s 3 točkami 17.584.465.970-lir 28.128.405.700-lir 6.773.722.300-lir 87.922.300-lir 734.500-lir 18,800-lir lir. Tel. 040-299096 v večernih urah. PRODAM opremo kuhinje iz svetlega hrastovega lesa s štedilnikom, hladilnikom in pomivalnim strojem ter mizo s stolom in klopjo. Cena 1.500.000. lir. Tel. 0335/6328351. PRODAM pohištvo za dnevno sobo, sestavljeno iz več delov: omara, knjižna omara, miza, divan - vse iz hrastovega temnega lesa. Cena 2.000.000 lir. Tel. 0335/6328351. PRODAM Ilustrirani glasnik 1914-1918 (soška fronta). Tel. 00386-601-61818. -ICS - Italijanski konzorcij za solidarnost išče omare za sprejemni center za begunce. Klicati na tel. št. 040-635265 v večernih urah (Majda). M E D N A R O D N O PODJETJE nudi možnost zaposlitve v industrijskem sektorju. Delovno okolje: R. Slovenija, dežela Veneto in dežela Lombardija. Pogoji: višješolska izobrazba, znanje slovenščine in italijanščine (zaZeljena je angleščina), pripravljenost na bivanje zunaj doma. Pisne ponudbe pošljite na Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro INDUSTRIJA. PODARIM prijazne psičke, že cepljene. Tel. na št. 040-228781 ob uri obedov. NUJNO iščem izkušeno frizerko. Tel. št. 040-228351 v delovnih urah. DARUJEM dve upora- na št. 040/422679. PRODAM opremo za potapljanje v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. bljeni spalnici potrebnim slovenskim družinam. Tel. 040-941065. PRODAM zemljišče, nezazidljivo, 4.000 kv. m, dostop z avtom, 200 m od ceste za Repen. Cena 48 milijonov lir. Tel. na št. 040-213267 ob urah kosila. PRODAM motorno kolo Aprilia Tuareg 50, v odličnem stanju. Tel. v večernih urah na št. 040-228794. DARUJEMO dve mali psički, po mesec in pol stari, majhne rasti. Kličite v popoldanskih urah na tel. št. 040-630171. PRODAM spalnico, letnik 1920, v dobrem stanju (original tržaški model), iz češnjevega lesa (2 omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, predalnik). Tel. št. 040-575145. PRODAM Alfa 75, rdeče barve, v dobrem stanju s komaj opravljeno revizijo, letnik ’89, po ugodni ceni. Tel. vvvečernih urah na št. 040-251039. OPENSKI VRTEC potrebuje železno omaro s policami in ključavnico, kjer bi hranili otroške knjige. Za dodatne informacije kličite vzgojiteljico Silvo, od ponedeljka do petka vključno, od 12. do 13. ure na tel. št. 040-213339. PRI PIŠČANCIH je odprl osmico Silvano Ferluga. Toči sortirana vina in nudi domač prigrizek. Vabljeni! OSMICO je odprl Zoran v Ricmanjih št. 84. V ZGONIKU je odprl osmico Stanko Milič. LEGHISSA ARMANDO je odprl osmico v Nabreži-ni-Kamnolomi. OSMICO je odprl v Jamljah Mario Pahor. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Emil Purič, Repen št. 15. OSMICO je odprl Berto Skerk v Trnovci št. 4. OSMICO sta odprla Nini in Walter Pertot - Spjelni v Nabrežini, stara vas št. 10. GRUDEN MARIO IN ONDINA sta odprla osmico v Samatofci, št. 17. KMEČKI TURIZEM Škerlj, Salež 44 je odprt ob petkih, sobotah in nedeljah. Tel. št. 040-229253. OSMICO je v Medje vasi odprl Paolo Ferforlja. Toči belo in črno vino in nudi domač prigrizek. OSMICO je odprl Igor Grgič, Padriče 193. Toči belo in črno vino. torkova priloga PRIMORSKEGA. DNEVNIKA DANES V PRILOGI Brežanke se vračajo v D ligo Z zmago v derbiju proti slogaši-cam so si odbojkarice Brega Altra Trade že predčasno zagotovile končno zmago v 1. diviziji. V D ligo se vračajo po štirih letih. Brez poraza do EP v Angliji Sirenina Jadralka Arianna Bogateč je zmagala tudi na tretji kvalifikacijski preizkušnji za nastop na evropskem prvenstvu v razredu evropa in bo tako v Angliji nastopila nepremagana. Pravico do nastopa na članskem EP si je priborila tudi Cupina mladinka Johana Križnic. Stran 15 Dober začetek V prvem kolu prvenstva Al lige v hokeju in line je moštvo ZKB Kvvins prepričljivo premagalo ekipo iz Lodija. Stran 15 Uspel poligon V goriškem Kulturnem domu je bil včeraj na sporedu prvi del osnovnošolskega Športnega dne ua uCence in učenke osnovnih šol z Goriškega. Stran 15 Torkov pogovor: Bruno Lisjak Volpi Kapetan Bruno Volpi Lisjak je s svojo knjigo in raziskavami o slovenskem avtohtonem ribištvu vzbudil veliko pozornost, tako pri nas, kot med etnologi v Sloveniji. Stran 18 Shinkai vabi Kareteisti iz zgoniske občine so na zadnjem obenem zboru ugotavljali, da med slovensko mladino ni dovolj zanimanja za njihovo panogo, zato mlade vabijo, da se jim pridružijo Stran 18 Pomembna obletnica V Četrtek, 6. maja pred 130 leti je bil v Trstu ustanovljen Južni Sokol, predhodnih vseh sodobnih slovenskih športnih društev pri nas Stran 19 NA SLIKAH ZGORAJ LEVO: Takole se je Michael Schumacher na zmagovalnem odru veselil prve Ferrarijeve zmage v Imoli po štirinajstih letih. Navdušenje italijanskih ljubiteljev dirk formule ena je pač »divije« prevzela tudi nemškega dirkača. ZGORAJ DESNO: Prav v zadnjem kolu letošnje nogometne sezone sta si moštvi Sovodenj (na sliki Marko Zotti) in Juven-Tlne priigrali obstanek v ligi SPODAJ: Odbojkarji' Mirne Eurospin so v soboto postregli s pravim podvigom. Ma Opčinah so premagali glavne-9Q favorita za napredovanje v B2 H90 II Pozza in tako spet ogrozili njegovo končno slavje Možne so tudi drugačne poti Nogometna sezona, ki se je iztekla v nedeljo, ne bo šla v anale kot kdove kako uspešna. Ce odmislimo ponovno napredovanje doberdob-ske Mladosti in še nekaj dosežkov, je namreč postregla bolj s slabimi kot dobrimi uvrstitvami. Posebno težko je bilo v najvišjih ligah, lahko pa bi bilo še slabše. Tako kot nas presenetljivo dobri rezultati iz nekaterih prejšnjih sezon ne bi bili smeli preslepiti, nas tudi letošnji skromnejši izkupiček ne sme preveč poklapati. Nihanja so del športne realnosti. Vzponi in padci so na dnevnem redu. Celo Ju-ventus ni vsako leto državni prvak. Seveda, pa gre lahko tudi za znak neke krize. Našo nogometno stvarnost lahko v grobih obrisih razdelimo na dva dela. V enem do- mujejo ekipe, ki imajo, kako bi lahko temu rekli, predvsem neko »pričevalno funkcijo«, so odsev neke tradicije in rezultat požrtvovalnosti posameznih športnih zanesenjakov, v drugem so tiste, ki ob nastopanju na članski ravni imajo še dovolj moCi, volje in možnosti, da se ukvarjajo tudi z delovanjem na mladinski ravni. Ob tem, da imamo veliko društev in torej očitno tudi dovolj odbomiškega kadra, predstavlja rak rano igralski kader. Ne gre za to, da bi obnavljali stare polemike o vključevanju neslovenskih igralcev v naša moštva, čeprav, kot nam pove najnovejša raziskava prof. Peterlina, je teh skupno že 36% (na članski ravni pa gotovo mnogo veC). Navsezadnje so tisti, ki so dolga leta zaradi Italijanov kritizirali nogomet, kasneje ubrali isto ali vsaj podobno pot. Gre nasprotno za to, da razmislimo o tem, koliko je naš nogomet dejansko izraz naših moCi, ne pa samo prijaznega okolja, v katerem se igralec iz drugih sredin dobro vključi ali celo »kupoprodajnih borz«, za katere, med drugim, vse bolj primanjkuje denarja. Pot združevanja ekip na mladinski ravni, ki so jo društva, angažirana na mladinskem sektorju, ubrala tako na Goriškem kot na Tržaškem, je dosti bolj verodostojen pokazatelj življenjskosti našega nogometa, delo z mladimi mora biti za vsako društvo primaren cilj. Združena moštva so še kar kompetitivna, trenerski kader je kvalificiran, pogovorni jezik je slovenski. Toda vemo, da je fantov do- volj za eno samo ekipo za vsako starostno kategorijo, pa še tu so težave pri sestavljanju moštev, ker zahteva vsaka nogometna ekipa vsaj dvakrat toliko ljudi kot košarkarska ali odbojkarska. V mladinski sektor bo treba torej naslednja leta vložiti še veC naporov, saj je po eni strani res, da demografski padec redči vrste otrok, res pa je tudi, da vse možnosti novačenja še niso izčrpane, vendar je tu dela toliko, da ga s sedanjo organizacijsko razprštivijo sil ni lahko opravljati. Operacija »športnopoliticne modrosti«, kakršno sta pre dvema sezonama z združitvijo izvedla SZ Gaja in Sz Zarja, nam pove, da so_ mogoče tudi drugačne poti. Aleksander Koren PROMOCIJSKA LIGA / ZADNJE KOLO Zarja/Gaja, kljub slabi igri, uspešna Vesna izenačila v Ogleju, Primorje visoko izgubilo Zarja/Gaja - Maranese 2:1 (0:1) STRELCA ZA ZARJO/GAJO: v 67.min. Gioorgio iz 11-m in v 80. min. Borstner. ZARJA/GAJA: JaS Gregori, Donaggio, Jan Gregori (Grgič), Štrukelj, Borstner, Cotterle, Lorenzi, Karis (Kalc), Kriz-mancic, Giorgi, Deste (Vrše) Čeprav tekma ni odločala o ničemur in so premagali že izpadlo moštvo iz Marana, so naši igralci po prikazani igri povsem razočarali gledalce, ki so se zbrali na zadnji letošnji tekmi v Bazovici. Predvsem je bilo to jasno v prvem polčasu, ko so igrali lagodno in neodgovorno. Za ta medli nastop naj bi bili »krivi« tudi prvomajski prazniki. Trener Di Mauro je poslal na igrišče pomlajeno postavo, ki pa ni bila kos že usojeno ekipo na izpad, ki je popolnoma nadigrala gostitelje. Naši igralci so seveda imeli tudi nekaj ugodnih priložnosti za gol, a so vse preveč grešili v napadu, predvsem z Lorenzijem, Križ-mancicem in Destejem, ki so imeli tri res edinstvene priložnosti za zadetek. Gostje so zasluženo povedli na sredi polčasa s Tempom, ki je lepo izkoristil nesporazum v sa-men kazenskem prostoru »modro-rumenih« in zatresel Gregorijevo mrežo. Sicer je bil zadetek gostov popolnoma zaslužen, saj so gostje popolnoma gospodarili na igrišču in bili v vseh elementih igre boljši, predvsem pa so pokazali večjo voljo do zmage. Po odmoru smo bili priča boljši nogometni predstavi. Najprej bi gostje podvojili in tako skoraj zapečatili tekmo, a Žoga se je odbila od vratnice. Potem ko je trener Di Mauro zamenjal in poslal na igrišče dva ključna igralca (Grgič in Kalc), se je igra popolnoma spremenila, saj sta ta dva igralca dala nove svežine ekipi in sta bila tudi odločilna za zmago naših. Igra je postala vse bolj napadalna. Za izenačenje izida je odločilno pripomogel Lorenzi, ki se je lepo prebil v sam kezenski prostor, potem ko je preigral kar tri igralce. Nad njim je bil storjen prekršen in nesporno 11-me-trovko je Giorgi uspešno izvedel. V nadaljevano se je agresivna igra naših še stopnjevala, prevsem po zaslugi GrgiCa in KrižmanciCa, ki je žogo lepo podal v sam kazenski prostor prostemu Bostnerju, ki ni imel težav, da je drugič zatresel mrežo gostov. Razburljivih dogodkov ni bilo konec, najprej bi Grgič dosegel tretji zadetek v solo-akciji, toda žoga se je odbila od vratnice. Nato so imeli gostje stoodstotno priložnost za gol, ko se je žoga najprej odbila od vratnice, leto pa je napadalec Maraneseja sam pred vrati streljal visoko. Proti koncu tekme so gostje skušali izid izenačiti in skleniti prvenstvo brez poraza, a naša obramba je bila vedno na pravem mestu. Se najboljšo priložnost so imeli prav proti koncu tekme, vendar nevaren strel gostov se je končal v rokah vratarja Jaša Gregorija. Zarja/Gaja je z zmago na koncu prvenstva osvojila 9. mesto, kar je od naših treh predstavnikov tudi n ajboljša uvrstitev. Po tekmi je bila kot običajno ob koncu prvenstva družabost. (-d.gr.-) Primorje - Gradese 0:4 (0:2) PRIMORJE: Babich, Bazza-ra, Crocetti (Švara), Dagri, Lovrečič, Krevatin, Braini, Cernjava (Zlatich), Giraldi, lando, Pahor (Strajn). Proseško moštvo je v zadnji prvenstveni tekmi nekoliko razočaralo, saj je pred domačimi gledalci visoko izgubilo proti ekipi iz Gradeža. Poleg novih poškodvanih sta bila tokrat diskvalificirana Stoka in Leghissa, tako da je trener poslal na igrišče pomlajeno ekipo. »RdeCe-rumeni« so sicer tekmo dobro začeli in so imeli tudi nekaj Čistih priložnosti za gol z Landom in Brainijem v kazenskem prostoru ter Crnjavo, ki mu je branilec odbil strel na gol črti. Vendar so gostje v dveh minutah dvakrat zatresli našo mrežo, prvič v protinapadu in drugič po razvoju kota, kar je bilo za domače moštvo hud udarec, saj je zatem nekoliko popustilo. V prvem polčasu je imelo Primorje še eno priložnost z Landom s kratke razdalje, gostje pa so zadeli vratnico. V drugem polčasu je Primorje skušalo nadoknaditi zamujeno z Landom na Čelu, ki v dveh priložnostih ponovno ni imel sreče z ugodnega položaja. Tudi »rdeče-rumeni« so zadelivratnico z Lovrečičem, po podaji Krevati-na, vendar so utegnili zadeti samo gostje in sicer prvič v protinapadu in drugič iz enajstmetrovke, tako da se je tekma končala s hudim porazom domačinov. (Braini) Aquileia - Vesna 2:2 (1:2) VESNIN STRELEC: Sambal-di in avtogol. VESNA: Comelli, Soavi, Giovini (Blasina), Biagini, Bandel, Malusa, Sambaldi, Bartoli (M. Germani), Pella-schiar, Sannini, Sedmak. Ge bi kriška ekipa igrala tako kot v zadnjih dveh kolih, bi končala prvenstvo povsem drugače kot je sicer. Po lepem uspehu na domačem derbiju proti Zarji/Gaji so v zadnjem kolu v Ogleju iztržili neodločen izid, potem ko so celo dvakrat vodili in imeli veliko priložnost, da zapečatijo izid v prvem polčasu, a kapetanu Paolu Soavikju je domači vratar ubrnil enajstmetrovko. V prvem polčasu so torej kriški nogometaši imeli premoč, ki pa je niso znali izkoristiti. To se jim je maščevalo v drugem delu tekme, ko so gostitelji stanje izenačili z enajstmetrovko, ki jo je v 17. minuti uspešno izvedel Cester. Do konca srečanja sta si bili ekipi enakovredni, tako da se izid do kocna tekme ni spremenil, čeprav sta obe moštvi imeli še nekaj ugodnih priložnosti za gol. Kljub neodločenemu izidu je kriško mošrtvo sklenilo letošnje nastope v tem prvenstvu na zadnjem mestu in se bo moralo tako posloviti od te konkurence. Križani so imeli v tem prvenstvu zvrhano mero smole, saj so jih vseskozi pestile poškodbe, tako da niti enkrat niso mogli poslati na igrišče ekipe s popolno postavo. Na sliki KROMA: Mario Lando (Primorje) v akciji Promocijska liga IZIDI 30. KOU Aquileia - Vesna 2:2, Capriva - Monfalco-ne 3:1, Cividalese - Muggia 0:0, Latte Carso - Manzano 0:0, Lucinico - Palmanova 2:2, Ponziana - San Canzian 2:1, Primoije - Gradese 0:4, Zarja/Gaja - Maranese 2:1. LESTVICA Palmanova 30 22 7 1 62:22 73 Monfalcone 30 13 13 4 43:24 52 Lafte Carso 30 14 6 10 38:33 48 Lucinico 30 11 14 5 41:33 47 Gradese 30 13 7 10 56:42 46 Capriva 30 11 7 12 24:26 40 Ponziana 30 11 7 12 37:39 40 Aguileia 30 10 8 12 41:44 38 Zarja/Gaja 30 8 12 10 31:31 36 Manzano 30 8 11 11 30:30 35 Cividalese 30 8 11 11 28:31 35 Muggia 30 8 10 12 25:34 34 Primorje 30 8 10 12 28:43 34 San Canzian 30 6 11 13 34:50 29 Maranese 30 6 10 14 27:49 28 Vesna 30 4 14 12 22:36 26 Palmanova in Monfalcone napredujeta v elitno ligo. Latte Carso igra dodatno srečanje za napredovanje. V 1. AL izpadejo Vesna, Maranesejn San Canzian. l.amoteiskaliga IZIDI 30. KOLA Aiello - Trivignano 4:5, Edile - San Giovan-ni 02, Futura - Union 3:1, Gonars - Juven-čna 4:4, Opicina - San Lorenzo 0:4, Pro Cervignano - Isoneo 0:0, Pro Romans -Pro Fiumicello 1:1, Sovodnje - Ruda 2:1. LESTVICA Futura 30 21 5 4 69:26 68 SanGiovanniSO 18 11 1 38:12 65 Union 30 19 6 5 48:22 63 San Lorenzo 30 17 8 5 48:29 59 Trivignano 30 15 7 8 50:45 52 Pro Cervignano3012 10 8 39:30 46 Isonzo 30 13 6 11 42:26 45 Pro Romans 30 8 14 8 41:39 38 Opicina 30 10 7 13 41:39 37 Gonars 30 9 8 13 46:52 35 Ruda 30 8 9 13 29:42 33 Sovodnje 30 7 10 13 22:37 31 Juventina 30 8 6 16 32:58 30 Edile Adr. 30 7 5 18 36:46 26 Pro FiumicelloSO 2 9 19 19:64 15 Aiello 30 2 7 21 21:54 13 Futura in San Giovanni napredujeta v promocijsko ligo, Union igra dodatna srečanja za napredovanje. V 2. AL izpadejo Edile, Pro Rumicello in Aiello. _________1. AMATERSKA LIGA / ZADNJE KOLO______ Juventina in Sovodnje ostala v ligi Šfandrežci so izenačili kar s 4:4 v Gonarsu - Sovodenjci zasluženo premagali Rudo Sovodnje - Ruda 2:1 (2:0) STRELCA ZA SOVODNJE: Ce-scutti in Marassi. SOVODNJE: Tommasi, Bregant, M. Devetak (Pavšič), Zoti F. Devetak, Interbartolo, S. Tomšič, Cescut-ti, Marassi, M. Fajt, Florenin (F. Sambo). Sovodenjci so v zadnjem kolu doma zasluženo premagali Rudo in si »sami« prislužili obstanek v ligi. Naši) nogometaši so si močno želeli zmago na tej tekmi ter so zaceli izredno poletno in motivirano. Takoj so prevzeli pobudo na sredini igrišča in sprožili vrsto nevarnih napadov, pri strelih na vrata pa Florenin in Cescutti nista imela sreče. Gostitelji so svojo premoč konCno kronali prav ob izteku polčasa, ko so v dveh miutah dosegli tudi dva zadetka. Prvega je dosegel Cescutti s prostim strelom z razdalje 16 metrov, drugega pa Marassi po podaji Cescuttija. Tudi v nadaljevanju so Sovodenjci v glavnem imeli pobudo v svojih rokah, gostje pa so nepričakovano povedli v 13. minuti po grobi napaki domače obrambe. Deset minut kasneje je domače moštvo v 35. minuti imelo izredno priložnost, da doseže tretji zadetek. Marka Fatja so gostujoči branilci zrušili v kazenskem prostoru in sodnik je pokazal na belo točko. Enajstmetrovko je izvedel Marassi, gostujoči vratar pa je strel ubranil. To je že deseta enajstmetrovka od petnajstih, ki so jo Sovodenjci zastraljali. Ce bi uspešno izvedli vsaj polovico teh enajstmetrovk, potem v sovodenjskem taboru gotovo ne bi »trepetali« za svojo usodo prav do zadnjega kola. Po nedlejski tekmi je sledila družabnost s »pastašuto« za vse prisotne, domače igralce ter navijače. Vsi so se seveda veselili obstanka v ligi. Gonars - Juventina 4:4 (2:3) STRELCI ZA JUVENTINO: Brai-da, Gomišček, Trampuš in avtogol. JUVENTINA: Cantarut, Trampuš, Gomišček. Gismano, Donati, Bastiani (Doria), Peteani, Calandra (Rupil), Braida, La Vena. Tekma je bila tokrat le velik praznik za juventince, ki so si tako zasluženo prisvojili obstanek v ligi, saj je bila zmaga Edileja skoraj nemogoča in zato so naši zaigrali bolj sproščeno, kar je bilo v zadovoljstvo vsem navijačem, ki so videli kar osem zadetkov. Prvi zadetek je za Standrežce dosegel Braida približno v 25. minuti igre, nato pa je sledila prava toča golov, tako da se je prvi polčas končal z vodstvom »belo-rdečih« s 3:2. V drugem polčasu pa smo videli še tri zadetke, tako da so domačini na koncu le izenačili. Točka pa je praijala prav obema enajstericama. S to točko se je Juventina matematično rešila, čeprav bi se tudi v primeru poraza, saj je direktni tekmec za izpad Edile Adriatica izgubila s San Gio-vanjijem. Juventinin odbornik Robert Kerpanje po srečanju dejal takole: »Praznično vzdušje se je začelo še pred samo tekmo in se nato seveda nadaljevalo tudi po srečanju. Tekma sama je bila zares lepa, saj smo videli kar osem zadetkov in tudi sami igralci so se športno vedli, tudi Ce sta obe ekipi igrali precej borbeno.« Na sliki: z derbija Juventina -Sovodnje WF Sl&AlKe ZBIRA B. RUPEL V nedeljo so se za vse naše enajsterice končala nogometna prvenstva. V promocijski in 1. AL je bilo namreč na sporedu zadnje kolo, medtem ko je bil v 3. AL Kras zaposlen v odločilni tekmi »play-offa« za napredovanje. Po dveh uspelih poskusih (v sezoni 1979/80 je Kras premagal GMT, medtem ko je leta 1986 v štirih tekmah zbral 4 točke in napredoval), so morali tokrat »rdeCe-beli«, po streljanju 11-metrovk, priznati premoč Fogliana in bodo tudi v prihodnji sezoni nastopali v tretji ligi. V promocijski ligi je Zarja/Gaja sklenila letošnje prvenstvo z zmago, na katero so navijači čakali že dva meseca (zadnji uspeh 28.2. proti Primorju). Združena ekipa je tako pristala na končnem 9. mestu, medtem ko je bila v lanski sezoni tretja. Po enoletnem igranju se je Vesna z neodločenim izidom (14. v tej sezoni) poslovila od promocijske lige. Ponovni remi ne predstavlja vsekakor rekord, saj so Križani v sezoni 1972/73, v 30 tekmah prvenstva 2. AL., kar 15-krat remizirali in omenjeni rekord izenačili v sezoni 1979/81, prav tako v 2. AL. Primorje je letošnjo sezono končalo s pekočim porazom na domačih tleh (4:0). Tudi za ProseCane ta izid ne predstavlja negativnega rekorda, saj so »rdece-mmeni« 12.2. 1994 doma klonili pred Zarjo kar s 5:0. Edina pozitivna nota nedeljske tekme Primorja je krstni nastop še enega mladinca (deveti v letošnji sezoni): na srečanju z Grade-sejem ja namreč debitiral Marko Švara (letnik 1983). Po tolikih kolih trepetanja sta si tako Juventina kot Sovodnje zagotovila obstanek v 1. AL. Standrežci so v dokaj živahni tekmi v Gonarsu iztržili neodločen izid (4:4) in sklenili prvenstvo s štirimi točkami prednosti pred Edile Adriaticom, ki je skupno s Pro Fiumi- cellom in Aiel-lom izpadel iz lige.Po 15 nedeljah »suše« so Sovodenjci prišli do toliko pričakovane zmage in tako v poslovilnem srečanju razveselili svoje zveste navijače. »Plavo-beli«, ki so bili lani šesti z 48 točkami, so se morali letos zadovoljiti s končnim 12. mestom. STELCI NAŠIH EKIP 19 golov: Canelli (Breg); 17: Caiffa (Mladost), 14: Vrše (Zarja/Gaja B), Sila (Breg B); 13: Giorgi (Zarja/Gaja); 12: Kuk (Primorje B); 11: Jurincich (Breg); 10: Mania (Mladost); 9: Lando (Primorje), Floridan (Kras); 8: Marassi (Sovodnje), Pollicardi (Primorec); 7: Pe-scatori (Primorje), Majcen (Kras); 6 Blanos (Primorec), Vengust in Cocco-luto (Kras), Cocevari (Zarja/Gaja); 5 Braida (Juventina), Bosco (Primorec) Delise (Breg B), Pitacco (Zarja/Gaja B) M. Emili (Primorje B); 4: Leghissa (Primorje), Sannini (Vesna), Ispiro in Deste (Zarja/Gaja), Gambino in D. Trampuš (Juventina), M. Fajt in F. Sambo (Sovodnje), Viturelli (Mladost), Sreber-nich in Naperotti (Primorec), Mami in Paoli (Breg B), M. Grerbassi (Primorje B); 3: Pellaschiar in Sirca (Vesna), Sclaunich (Zarja/Gaja), Lavenna, Kaus in GomišCek (Juventina), Alcini in Vuk (Breg), Bregant in P. Gergolet (Mladost), Vascotto, Dagri, Scrigner in Chies (Kras), Calzi in Gombač (Zarja/Gaja B), Bianco in P. Emili (Primorje B); 2: Baz-zara in Štolfa (Primorje), Bartoli in Sambaldi (Vesna), Lazzara, Rupil in Doria (Juventina), Cescutti (Sovodnje), Asselti in Doz (Breg), Croci (Mladost), Porro, Sincovich in Perlitz (Primorec), Blau, Fines in Buzzi (Breg B), Mosca, Cotide in Fabbri (Kras), Kalc, Ban in Tommasetich (Zarja/Gaja), Radina in Ostrouška (Primorje B). i— . 3. AMATERSKA LIGA / »PLAY-QFF« NAJMLAJŠI / OB KONCU PRVENSTVA Krašovci izgubili poll-metrovkah V Štarancanu jih je premagal Fogliano Rajko Žeželj, trener Zarje/Gaje: Z uvrstitivjo in igro naše ekipe smo vsi lahko zelo zadovoljni »To je moje zadnje leto treniranja v zamejstvu« Fogliano - Kras 4:2 po enajstmetrovkah (0:0, 0:0) KRAS: Rebez (Loigo), Norbedo, Vengus, Dagri, Bastianelli, Coccoluto, Chies, Cotide, Majcen, Vascotto (M. Bratovich), Fabbri (Scrignar). Krasova pot v konCni-ci prvenstva 3. amaterske lige naj bi se končala z nedeljskim porazom po enajstmetrovkah v Štarancanu proti presenetljivemu Foglianu, ki je že izločil po vrsti CGS, Sagrado in v nedeljo Se Kras. Rabili smo pogojnik, ker v Kra-sovem taboru Se upajo, da bi jim bil žreb naklonjen in bi se tako od sedmerice ekip uvrstili v nadaljnje kolo (v eno od dveh skupin po štiri ekipe). Krašovci so nastopili v zelo okrnjeni postavi, saj sta manjkala izključena Floridan in Scrigner, poleg tega pa Cotide in Vascotto nista mogla dati svojega doprinosa, saj še nista povsem sanirala poškodb, vseeno pa sta stopila na igrišče. Fogliano je začel zelo dobro in si ustvaril vsaj dve Cisti priložnosti za zadetek, Krasova obramba pa je prisebno odbila vse napade. Krašovci so si nato precej opomogli in bili Foglianu ves ostali prvi polčas povsem enakovredni. V drugem polčasu so imeli dve lepi priložnosti za gol z Majcenem in Fabbrijem, ki pri strelih na gol pa nsita imela sreCe. Krasovo moštvo bi lahko zmagalo prav v poslednji minuti regularnega dela tekme, toda Fogliano v vratar je skoraj »Čudežno« rešil svoja vrata in odbil žogo, ki jo je močno streljal Maurizio Bratovich, v kot. Tudi v podaljških je izid ostal nespremenjen, tako da sta o zmagovalcu odločale enajstmetrovke. Prisebnejši so bili nogometaši Fogliana, ki so uspešno ivzedli štiri strele z ble točke, medtem ko so bili krasovci le dvakrat uspešni z Da-grijem in Vengusom. Majcen in Bratovich pa nist apremagala Foglia-novega vratarja in tako se je v nadalnje kolo uvrstilo goriško moštvo. Na sliki: Krasova ekipa. Združena ekipa najmlajših, ki je letos nastopala pod okriljem Zarje/Gaje, je odigrala zelo solidno prvenstvo in zasedla presenetljivo Četrto mesto, kar predstavlja za naše mlade igralce in odbornike le-pozadošCenje, saj na zaCetku letošnje sezone nihče ni pričakoval tako ugodnega razpleta. »Zežljeva armada«, s kapetanom Aleksandrom Kantejem na Čelu, pa je nekaj Časa celo naskakovala sam vrh lestvice, a razne poškodbe in bolezni so pripomogle, da so »rumeno-modri« obtičali tik pod vrhom. Največ zaslug ima pri tem seveda. Zamejcem že poznani in cenjeni trener Rajko Zeželj (na sliki), saj je pod svojo taktirko ustvaril dober kolektiv, ki je med letom veliko napredoval, predvsem v nogometnem znanju. »Res je, letos smo veliko napredovali in odigrali nasploh zelo dobro prvenstvo, Čeprav sem bolj zadovoljen z igro kot s samimi rezultati. Na-splošno smo bili letos ena izmed treh najboljših enajsterica v prvenstvu, predvajali pa smo nasploh najboljši nogomet. Čeprav sam začetek ni kazal na najboljše, smo skozi leto napredovali v vseh elementih, tako da smo bili v določenem trenutku celo v boju za sam vrh, Cesar nihče od nas ni pričakoval na zaCetku sezone. Letošnje prvenstvo pa je bilo končno po nekaj letih zelo kvalitetno in izenačeno. Veliko društev se je letos odločilo za mlade trenerje z moder- Bregov mednarodni turnir cicibanov V sredo se je v organizaciji SD Breg začel mednarodni turnir cicibanov, ki se odvija v Dolini in je doslej povsem uspel. Tumri se bo konCal 27. t.m. Dosedanji izidi. Skupina A: San Luigi - Esperia 2:2; prihodnje kolo: 5.5. ob 17.30: Izola - San Luigi. Skupina B: Ponziana - Primorje Telita! 7:0, Breg - Juventina 15:1, prihodnje kolo, 6.5. ob 17.30: Primorje - Juventina, ob 18.30: Ponziana - Breg. O turnirju bomo seveda še podbrobno poročali. ______PRIZNANJE ITALIJANSKE NOGOMETNE ZVEZE____ D. Pelicon: V Rimu nepozabno doživetje Predsednik SD Sovodnje dobil priznanje za zasluge na nogometnem področju Predsednik SD So-yodnje Davorin Pelicon je pred kratkim v Rimu, kot smo sicer že poročali, Prejel nagrado za športne zasluge. Visoko priznanje mu je izročil sam pred-Sednik itlaijanske nogometne zveze Nizzola. »Že v Ronkah nas je Pričakal predstavnik ueželne nogometne zve-26 in nas je nato pospremil v Rim. V veliki dvo-mni znanega hotela Hol-uday In smo se zbrali vsi Nagrajenci, kjer so nam 'zrocili diplome in priznanja,« je dejal Davorin Pelicon. . Predsednik Sovodenj le še pristavil: »Bili smo eležni zares izrednega sPrejema in zato se zah-valim vsem prestav-mkom deželne in prok-a j inske nogometne zve-e> ki so vse odlično or- ganizirali.« *mj pa pomeni za I Sega nogometnega de-avca to priznanje? >>-Po je zame zares enk- ratno zadoščenje. Veliko je priznanje zame, za mojo družino, za vse društvo in vso vas, saj ni tako pogosto, da en vaščan dobi priznanje na vsedžavni ravni.« Davorin Pelicon si to priznanje gotovo zasluzi, saj ni poznan samo kot sposoben nogometni delavec, temveč je priljubljen kot vsestranski športni delavec in podjetnik na vsem Goriškem. Naš šport je dobil tako še eno veliko priznanje. Na sliki: predsednik italijanske nogometne zveze Nizzola izroCa Davorinu Peliconu priznanje nim konceptom igre 4-4-2, kar naše združene slovenske enajsterice predvajajo že nekaj let in tudi letos smo jih mi ponovno že prehiteli, saj smo predvajali zahtevnejši tip igre 4-3-3 in prav tu menim, da smo jih presenetili.« Kakšno pa je bilo vzdušje v ekipi in vaš odnos s fanti? »Vzdušje v ekipi je bilo nadvse dobro in pozitivno, saj smo se s fanti dobro razumeli in tudi njihov odnos do dela je bil odličen, saj so dobro sprejeli moj način dela in imel sem veliko zaupanja v vse igralce, tako da je bilo vzdušje res idealno. Prav zaradi tega menim, da je bilo lepo število naših fantov sprejeto v pokrajinsko reprezentanco, kar predstavlja veliko zadoščenje zame in tudi za samo društvo.« Zanima nas še, Ce boš naslednje leto še ostal v našem zamejskem okolju? »Moja ideja je, da bi se po devetih zelo lepih letih umaknil iz zamejskega prostora, saj tu nimam veC večjih ambicij in potrebujem nove izzive. Letos sem sprejel ponudbo Stanija Kalca, da ponovno treniram najmljaše, saj bi v nasprotnem primeru imelo društvo težave, da bi zamašilo to luknjo. Z letošnjo sezono pa bi tu tudi rad konCal, Čeprav ta prostor težko zapuščam, saj se tu počutim kot doma. Tu imam veliko prijateljstev bodisi športnih kot osebnih. Na koncu pa moram še povedati, da bom odšel s Cisto vestjo, saj sem v teh letih mnogo pripomogel za napredek v zamejskem nogometu, saj veliko mojih bivših igralcev, ki sem jih treniral pred leti, sedaj uspešno igrajo v zahtevnem promocijskem prvenstvu bodisi pri Zarji/Gaji kot pri Primorju. Za konec pa bi se zahvalil prav vsem, od fantov do odbornikov in vsem, ki so pripomogli za uspešno delo društva.« Jan Gregori NARAŠČAJNIKI / V ZAOSTALI TEKMI Primorje Telital dobilo derbi Sovodenjci so mu bili enakovredni le v prvem polčasu NARAŠČAJNIKI ZAOSTALI TEKMI Primorje Telital - Do-mio 3:3 (2:0) STRELCI ZA PRIMORJE: Martini, Giraldi in Strain. PRIMORJE: BeliCiC, Guštin (Merlak), Škabar (Kapun), Švara Pilat, Zor-nada, Grgič, Pahor, Martini (Giraldi), Cernjava, Strajn. V prvem polčasu so gostitelji dobro in borbeno igrali, Naši so imeli tudi vrsto ugodnih priložnosti za gol. Mrežo gostov je načel Martini z lepim zadetkom, podvojil pa je Strain. V tem delu se je zares izkazala vsa ekipa, še posebno pa napad. V drugem polčasu pa je zbranost naše ekipe padla in gostje so, kljub golu Gi-raldija, stanje izenačili. Sovodnje - Primorje Telital 0:3 (0:0) STRELCA: Pavletič 2 in Škabar. SOVODNJE: France-'scotto, Stepanovič, Ferlež, Lavrenčič, S. Tomšič, Mauri, D. Tomšič, Assi, Pintar, Pellegrino, GotiC; Galliussi, Visintin, Santo-ro. PRIMORJE: Beličic (Danilo), Škabar, Kapun (Martini), Švara, Križ-manCiC, Guštin, GrgiC (Merlak), Pahor, Giraldi (Pavletič), Cernjava, Strajn. Po veC letih je prišlo do slovenskega derbija naraščajnikov s Tržaškega in Goriškega. Igra se je v prvem polčasu začela dokaj borbeno, saj so imeli nekaj priložnosti za gol tako Šovo-denjci kot ProseCani. Pri dveh strelih Cernjave se je v prvem polčasu dobro izkazal vratar Sovedenj Francescotto, vendar do gola ni prišlo. Drugi polčas je Primorje začelo bolj odločno in spravilo v težave Sovodenjce. Tako je prišlo tudi do gola Škabarja po hudi napaki So-vodenjcev. Ko sta trenerja Babuder in FrandoliC opravila svoje menjave, je gostujoča ekipa zapečatila izid na 3:0 z dvema lepima goloma Pavletiča. S tem se je tekma tudi končala. Po tekmi je trener Sovodenj Dario FrandoliC izjavil, da je bilo srečanje v prvem polčasu enakovredno in da je bilo Primorje le v drugem polčasu boljše. Trener Primorja Marjan Babuder pa je dejal, da je vsa ekipa Primorja dobro igrala in tudi zasluženo zmagala. (Igor Martini) Sovodnje - Zaule 1:0 (1:0) STRELEC: D. Tomšič . SOVODNJE: Francescotto, Stjepanovic, Ro-ner, Lavrenčič, Pellegrino, Pintar, Mauri, Assi, D. Tomšič, Ferlec (Visintin), Cotič. Sovodenjci so končno prišli do prve zmage v tem drugem delu prvenstva. Ekipa iz Zavelj se je enakovredno borila z našimi, a kljub temu so naši na koncu slavili z edinim zadetkom Damjana Tomšiča v prvem polčasu. »Belo-modri« so igrali zelo spremenljivo: prvi polčas so Sovodenjci igrali bolje, nato so po zadetku nekoliko popustili. Gostje pa niso pokazali nic posebnega, da bi lahko odnesli domov vsaj točko, tako da je bila zmaga »belo-modrih« povsem zaslužena. NAJMLAJSI NA GORIŠKEM Danes ob 18. uri bo v Škocjanu ob SoCi zaostala tekma San Canzian - Sovodnje. ZAČETNIKI NA GORIŠKEM V četrtek, 6. t.m. ob 18.15 bo zaostala tekma Audax SanfAnna - Juventina. Naraščajniki Izidi: Domio - Lucinico 1:1, Latte Carso - Opicina 4:1, Sovodnje - Zaule 1:0, Villesse - Como 2:4. Vrstni red: Latte Carso 9, Primorje 7, Opicina, Como 6, Lucinico, Domio 5, Sovodnje 3, Zaule 2, Villesse 1. Prihodnje kolo: Lucinico - Sovodnje, Primorje - Latte Carso. Strelci: 26 - golov: Giraldi (Primorje), 19 - Paule-tic (Primorje), 13 - Strajn (Primorje), 11 - Cernjava (Primorje), 10 - Padovani (Sovodnje), 9 - Pahor (Primorje), 7 - Martini (Primorje), 5 - D. Tomšič (Sovodnje), 4 -Pellegrino (Sovodnje). Torek, 4. maja 1999 ODBOJKA MOŠKA C LIGA / PO VELIKI ZMAGI MIME EUROSP1N NA OPČINAH II Pazzo je opensko telovadnico zapustil s povešenimi zastavami Peterlin: »Taktično smo jih povsem onemogočili« - Mesoglio: »Nismo pričakovali takšnega odpora« - Prvenstvo še naprej zanimivo Mogoče je res, da si z zmago ne bodo kaj prida pomagali, toda veselje po tekmi je bilo vseeno taksno, kot da bi osvojili prvenstvo. In to povsem upravičeno. Odbojkarji Mirne Eurospin so z odlično igro (posebno v bloku) in izjemno borbenostjo v soboto še drugič v letošnji sezoni strli odpor vodilnega II Pozza in močno načeli njegov ugled skoraj nepremagljivega moštva. Sesterka iz Pradamana, ki je prišla na Opčine v spremstvu navijačev (dvorana je bila sploh prepolna, Skoda, da je takoj majhna...), opremljenih s šampanjcem in torto, je igrišče zapustila z dolgim nosom, povsem na tleh, prvenstvo pa je spet odprto. Prednost D Pozza se je pred Peterlinovim moštvom zreducirala na sami dve točki. V naslednjem kolu bo II Pozzo igral doma proti Valu, slogaše pa Čaka v Sovodnjah derbi s Sočo. V zadnjem kolu bo II Pozzo igral v Trstu proti Prevenireju, Božic in tovariši pa bodo za slovo gostili Pav Natisonio.« Trener gostov Mesaglio ni mogel skriti svojega razočaranja: »Mi smo zadnje Čase igrali res dobro, za Slogo pa je kazalo, da popušča. Mislili smo, da bomo tu na Opčinah proslavljali napredovanje a smo se res krepko ušteli. Slo je za dvoboj živcev, v katerem smo na koncu podlegli mi. Moram reci, da se je naš tolkaC Pauluzzi že od začetka drugega seta dalje začel pritoževati, da ga boli hrbet, tako da sem ga moral pred zadnjim setom zamenjati. To se je poznalo, vseeno pa moram Slogi Čestitati za izvrstno igro. Zdaj moramo biti mi zelo previdni. Se zlasti Val zna biti za nas zelo nevaren,« je povedal trener gostov. »Seveda sem zelo zadovoljen. Tekmo smo dobro pripravili. Taktično smo jih povsem onemogočili. Predvideli smo vsako njihovo potezo. Poudaril pa bi tudi vlogo mladih, Mikolj in Peterlin sta igrala brez strahu, dobro sta se dopolnjevala. Zdaj je naša usoda odvisna tudi od ostalih, predvsem od Vala. Upamo, da bo v prihodnjem kolu tudi njim uspelo zaustaviti II Pozzo,« nam je povedal trener slogašev Ivan Peterlin. Mirna Eurospin bi se lahko do prvega mesta dokopala tudi v primeru, da bi Val Imsa v Pra-damanu zmagal »le« s 3:2. Slogaši bi namreC imeli boljši količnik v setih, a seveda pod pogojem, da premagajo SoCo in to s 3:0. (ak) Mirna Eurospin - II Pozzo 3:1 (15:10, 4:15, 15:5,15:11) MIMA EUROSPIN: Božic 9+7, Colautti 2+0, Celledoni 5+13, Peterlin 2+0, Princi 5+5, Veljak 1+1, Riolino 12+20, DrasiC 0+0, Mikolj 3+4, Strajn, Sgubin. Moška C liga IZIDI 24. KOLA Val Imsa - ltely Fojda 3:0 (15:9, 15:10,15:2), Prevenire - Rojalese 3:2 (13:15, 16:14, 16:14, 10:15, 15:9), Agraria Terpin - Eltor 1:3 (7:15, 15:8, 15:17, 7:15), Bula -Soča Unitecno 3:0 (15:4, 15:10, 15:13), Mirna Eurospin - II Pozzo 3:1 (15:10,4:15,15:5,15:11 ),Fiu-me Ven. - Prata 3:2 (13:15, 12:15, 15:9, 15:9, 15:8), Vivil -Club Altura 3:1 (6:15,15:5,15:12, 15:12). LESTVICA II Pozzo 24 22 2 69:13 66 Mirna Eurospin 24 22 2 67:15 64 Val Imsa 24 19 5 60:25 55 Vivil 24 18 6 58:28 51 Bula 24 15 9 57:31 49 Soča Unitecno 24 13 11 41:39 38 Agraria Terpin 24 13 11 46:43 37 ltely Fojda 24 10 14 42:49 32 Prevenire 24 8 16 37:55 25 Rojalese 24 7 17 35:58 24 Eltor Natisonia 24 7 17 27:56 21 Club Altura 24 5 19 25:64 16 Demar Prata 24 5 19 23:64 14 Hume Venelo 24 4 20 16:63 12 PRIHODNJE KOLO Hume Veneto - ltely Fojda, Buia - Agrarna Terpin, Soča Unitecno - Mirna Eurospin, Eltor - Vivil, II Pozzo - Val Imsa, Prata - Rojalese, Club Altura - Prevenire. Zenska C liga IZIDI 24. KOLA Favento - Kmečka Banka 3:2 (16:14 15:13,13:15,13:15,15:10), Val Siderim pes-Porda0:3 (9:15,14:16,12:15), Far ra - Fiume Ven. 1:3 (17:16, 6:15,15:9 9:15), Centa - Čedad 3:0 (15:5,15:7 15:8), SGM-Fincantieri 0:3 (9:15,10:15 8:15), Staranzano - Vivil 3:1 (16:14, 15:11,5:15,15:7), Terme d’ Arta - Nuova Kreditna 3:1 (10:15,15:12,15:9,15:11). LESTVICA Nuova Kreditna 24 21 3 67:24 61 Domovip Porcia 24 19 5 63:35 52 Simac Centa 24 16 8 59:36 48 Kmečka Banka 24 15 9 57:38 47 Terme d’Arta 24 16 8 55:43 44 Val Siderimpes 24 14 10 52:39 43 SGM Consulting 24 12 12 47:42 40 Fincančeri 24 13 11 49:41 38 Vivil Carfriulana 24 12 12 45:40 37 Favento 24 10 14 45:54 30 Staranzano 24 9 15 35:50 30 Furlanina Fiume V. 24 6 18 32:63 19 Farra 24 4 20 21:64 13 Publiuno Čedad 24 1 23 13:71 2 PRIHODNJE KOLO Kmečka Banka - Staranzano, Centa - Farra SGM - Čedad, Fiume Veneto - Terme d’ Arta Rncančeri: Favento, Vivil - Poraa, Nuova Kreditna-Val Imsa. DEŽELNA MOŠKA PRVENSTVA / VAL IMSA IMPEX ZA 3. MESTO POTREBUJE DVE TOČKI Soča in Olympia: boj za 6. mesto Poleg lepe zmage Sloge Mirne Eurospin nad vodilnim 11 Pozzom, v 24. kolu moške C lige ni bilo večjih presenečenj. Val Imsa Impex je na domačem igrišču gladko opravil z Fojdo in se ji tako oddolžil za edini poraz v gosteh v letošnjem prvenstvu. Trener Zoran Jerončič je bil po sobotnem srečanju dokaj zadovoljen: »Na to tekmo smo se zelo dobro pripravih, saj smo se Fojde nekoliko bali, glede na to, da nas je edina premagala v gosteh. Toda začetni set, ko smo povedli kar 11:0, je pokazal, da smo v Fojdi imeli Cm dan. Trenutno se nahajamo na tretjem mestu, pred Cetr-touvršCenim Vivilom imamo 4 točke prednosti, Čakata pa nas Se dve zelo važni in trdi srečanji. Ze v soboto se bomo namreC pomerili z vodilnim II Pozzo, v zadnjem srečanju letošnjega prvenstva, pa bomo igrali proti Bul. Ce hoCemo obdržati drugo mesto na lestvici, moramo v zadnjih dveh kolih zbrati vsaj dve točki. II Pozzo pa, Ce hoCe obdržati prvo mesto, mora v soboto absolutno zmagati, tako da predvidevam, da bodo zaigrali dokaj živčno, mi pa bomo poskušali izkoristiti ta po-lažaj, da jih presenetimo.« 01ympia Agraria Terpin pa je pred domačimi navijači izgubila po štirih setih igre z Eltorjem, ki se se vedno bori za obstanek. Goričani so v soboto nastopili v okrnejni postavi, manjkali so namreC kar trije standardni igralci, tako da so morah poklicati na pomoč Patrika Komjan-ca, ki drugače igra v 1. diviziji. Odločilen je bil tretji set, ko so se Goričani enakovredno borili z nasprotniki točko za točko, žal pa so v končnici napravili preveč napak in tako prepustili set gostom. Kljub sobotnemu porazu pa ostaja 01ympia še vedno na sedmem mestu, od šesto uvrščene Soče pa jo loči še vedno ena sama točka. V prihodnjem, predzadnjem kolu se bodo Goričani pomerili z Idealse-dio, v zadnjem kolu pa jih čaka srečanje z Demarjem. Naš tretji goriski predstavnik Soča Unitecno, ki ga Se vedno pesti epidemija noric, je na domačih tleh izgubil s pteouvrščeno Bulo. Cotičev! varovanci so srečanje začeli bolj slabo, saj so gostje visoko povedli. V nadaljevanju pa so popravili svojo igro, tako da so v 2. in 3. setu bili stalno v vodtsvu, vendar so v končnici popustili, koncentracija je upadla in tri točke so pripadle gostom. Soča je trenutno na 6 mestu, od petega mesta pa jo sedaj ločuje 9 točk. »Glede na težave, ki smo jih imeli v tej sezoni, mislim na odsotnosti, poškodbe in nazadnje Se epidemija noric, je trenutno šesto mesto zelo dober uspeh. Po novem letu, ko je bilo že jasno, da smo si zagotovili obstanek v ligi, smo nekoliko popustili, to pa se pozna na igrišču, saj igramo dokaj nekostantno. Do konca prvenstva manjkata le še dve srečanji, že prihodnjo soboto pa nas čaka derbi s Slogo, ki se v tem trenutku nahaja v izredni formi, tako da je boj za šesto mesto med nami in 01ympijo v bistvu Se odprt« nam je povedal trener moštva Stefan Cotič. V D ligi so igralci NaSe-ga Prapor j a brez večjih težav opravili s skromno in že matematično izpadlo Porcio. Kljub odsotnosti dveh ključnih igralcev, in sicer centra Uršiča in korektorja Cevdeka, so Brici zaigrali solidno, izgubljeni set pa je sad trenutnega padca koncentracije. Trener Igor Orel nam je povedal, da je bila za sobotno zmago odločilna hitra igra, s katero so spravili nasprotnika v težave. NaS drugi D-Iigaš Bor v soboto ni stopil na parket. Tekmo s Casarso bodo plavi nadoknadili jutri. (RAS) IZIDI: Val Imsa Impex - Itely Faedis 3:0 (15:9, 15:10, 15:2) VAL: Cemic (4+2), Flo-renin (9+8), Mucci (5+0), Radetti (3+7), Orel (4+2), Buccinelli (5+1), Makuc (0+0), Lukež (0+0), Paolet-ti. Servis (točke/napake): 13/4; Blok: 11/0. Oiympia Agraria Terpin - Eltor 1:3 (7:15, 15:8, 15:17, 7:15) OLVMPIA: S. Terpin (9+18), J. Terpin (9+11), Domi (1+2), Pintar (3+1), E. Komjanc (3+6), J. Hlede (1+2), P. Komjanc (0+2), S. Hlede. Idealsedia - Soča Unitecno 3:0 (15:4, 15:10, 15:13) SOČA: Feri (5+9), Klede (3+13), Petejan (3+4), Batti-sti (3+4), Tomšič (5+2), Marko Černič (3+5), Mucci (0+0), Mitja Cemic, Andrej Cemic. Porcia - Nas Prapor 1:3 (12:15,15:7,10:15,9:15) NAS PRAPOR: Boškin, Devetak, Jure tič, Korečič, Poletto, Sergo, Mikluš. Štefan Cotič, trener Soče Moška D liga IZIDI 28. KOLA Majanese - Mossa 2:3 (13:15, 15:13, 9:15,15:6,11:15), Turjak - Corno 0:3 (7:15, 8:15, 7:15), Casarsa - Bor jutri, VBU - Rigut-ti 3:1 (16:14, 12:15, 15:0, 15:7), Torriana - Pallavolo Ts 1:3 (10:15, 15:13, 10:15, 12:15), Porcia - Naš Prapor 1:3 (12:15, 15:7, 10:15, 9:15), NPT - Buffet Toni 2:3 (15:5, 15:3, 15:17, 8:15,11:15), Maniago ni igral. LESTVICA Pallavolo Trieste 26 26 0 78:12 76 Maniago 26 20 6 66:27 61 VBU 26 20 6 64:33 58 Rigutti 26 19 7 63:33 54 Mossa 26 18 8 62:36 54 Torriana Gradišče 26 17 9 60:38 51 NPT 27 17 10 60:32 50 Majanese 26 14 12 52:49 42 Buffet Toni S. Sergio 26 12 14 49:53 36 Naš Prapor 26 11 15 43:52 35 Corno 26 8 18 32:62 22 Porcia 26 5 21 35:64 20 Casarsa 25 3 22 22:69 12 Bor 25 3 22 20:72 8 BCC Turjak 27 2 25 14:78 6 PRIHODNJE KOLO Bor - Mossa, Buffet Toni - Rigutti, Maniago - Naš Prapor, Torriana - Como, VBU -Majanese, Pallavolo TS - Turjak, Porcia -Casarsa, NPT ne igra. Ženska D liga IZIDI 28. KOLA DLF Videm - Torriana 3:0 (15:6, 15:7, 15:13), II Pozzo - Paluzza 3:1 (15:7, 15:10, 13:15, 15:7), Tecnoinox - Bor Friulexport 0:3 (9:15, 6:15,12:15), Comp. Disc. - Cassacco 0:3 (5:15, 5:15, 11:15), Bagn. Arsa - Gonars 0:3 (8:15, 9:15, 12:15), Cervinjan -Spilimbergo 3:1 (6:15, 15:8, 10:15, 15:7), Sattec - Cus Videm 3:0 (15:6, 15:4, 15:9), Mo-rocco Ločnik - Martignacco 0:3 (11:15,14:16,10:15). LESTVICA II Pozzo 28 24 4 77:18 74 Cervinjan 28 26 2 80:29 72 Gonars 28 24 4 75:22 70 DLF Belfrutta Videm 28 22 6 72:27 67 Emmezeta Bag.Arsa28 18 10 59:40 53 Sattec Pn 28 16 12 61:45 50 Morocco Ločnik 28 16 12 58:45 48 Bor Friulexport 28 14 14 54:50 43 Torriana Gradišče 28 12 16 45:58 38 Martignacco 28 13 15 46:58 36 Paluzza 28 12 16 52:60 35 Cassacco 28 9 19 40:64 30 Spilimbergo 28 9 19 33:66 27 S.AndreaComp.Disc28 4 24 20:75 14 CUS Videm 28 4 24 22:75 12 TecnoinoxPn 28 1 27 14:81 3 PRIHODNJE KOLO Bor Friulexport - Torriana, Martignacco -Comp. Disc, Cervinjan - Sattec, Bagn. Arsa -Paluzza, Spilimbergo - Morocco Ločnik, Cassacco - DLF Videm, Gonars - II Pozzo, CUS Videm-Tecnoinox. DEŽELNE ŽENSKE LIGE / V ŽENSKI D LIGI Borovke so si zagotovile obstanek Prvomajsko kolo za naše ženske ekipe v deželnih ligah v glavnem ni bilo uspeSno, saj so vsi C-ligasi poraženi zapustili igrišče, tako da je edini uspeh zabeležil Bor Friulex-port v D ligi, ki si je tako končno tudi matematično zagotovil obstanek. V C ligi mogoče najbolj preseneča poraz igralk Oiympie Kmečke banke proti tržaškemu Virtusu, ki se še vedno bori za obstanek in je zato v tem delu prvenstva gotovo bolj motiviran kot Goričanke. Corsijeva in ostale, katerim se je poznalo, da so v tem delu sezone nekoliko utrujene, so začele nekoliko medlo in s svojim pasivnim nastopom dovolile Tržačankam, da povedejo z 2:0 v setih. Varovanke trenerke Menije pa niso vrgle puške v komzo in so z značajno reakcijo zaostanek v setih nadoknadile. Vodile so tudi v tie-breaku, na žalost pa se je pri stanju 10:8 v korist Goričank poškodovala podajačica Evelin Bulfoni, kar je njene soigralke tako zmedlo, da niso osvojile več niti ene točke. Tekma v Tolmezzu med tamkajšnjo ekipo in slogašicami je bila zelo podobna tisti iz prvega dela prvenstva. Tolmezzo se je izkazal s svojo borbenostjo in agresivnostjo in po dolgem boju mu je le uspelo streti odpor okrnjene Sloge Nuove Kreditne (od standardnih igralk je manjkala pomožna podajačica Ma-millova, zaradi česar se je trener Čač odločil za postavo z dvema po-dajačema). Sloga je sicer osvojila uvodni set, ko so igralke Tolmezza slabše servirale, v ostalih treh setih pa so bile domače igralke bolj natančne. Slogašice so namreč grešile precej več kot ponavadi in tako v bistvu nekoliko olajšale delo svojih nasprotnic. Valovkam v povratnem delu ni uspelo ponoviti podviga iz prvega dela prvenstva, ko so v Pordi strle odpor favoriziranih nasprotnic. Tokrat pa je bila zanje drugouvrščena Porcia le premočna, čeprav so se ji Ambrosijeva in ostale skušale čim boljše upirati. Zato je bila tekma v glavnem lepa in privlačna, valovke so zelo dobro blokirale, v končnicah nizov pa je odločala večja zbranost igralk Porcie. Naj se omenimo, da tokrat svojim soigralkam ni mogla pomagati Michela Tomasin, ker jo je federacija za eno kolo diskvalificirala. Kar se tiče lestvice, je na vrhu v bistvuže vse odločeno: prvo mesto si je že zagotovila Sloga, drugo mesto bo po vsej verjetnosti osvojila Porcia, favorit v boju za tretje mesto pa je Tarcento. 01ympia bi morala predvidoma ohraniti četrto mesto, Val pa se mora paziti Tolmezza, ki bi ga lahko na petem mestu prehitel. Res Skoda bibilo, če bi se morale valovke na koncu zadovoljiti le s šestim mestom, potem ko so dolgo vztrajale na drugem mestu. Na dnu pa se obeta zanimiv boj za obstanek med Virtusom in Staranzanom. Ce bo namreč Cordenons izpadel iz B2 lige, bo ena od teh dveh ekip izpadla v D ligo. Borovke so brez težav premagale zadnjeuvrščeni Tecnoinox in si tako ob istočasnem porazu Paluzze proti vodilnemu II Pozzu kot rečeno tudi matematično zagotovile obstanek (tudi če bi iz B2 lige izpadel Cordenons, se ni treba zdaj borovkam več ničesar bati). Do svoje 14. zmage so Borove odbojkarice prišle predvem po zaslugi dobrega servisa in v glavnem zanesljivega sprejema, močno pa so jim pomagale tudi domače igralke, ki so jim s svojimi napakami podarile kar 21 točk (dosti so sicer grešile tudi Ažmanova in ostale, ki so naredile-15 napak). Zmaga Bora je bila vsekakor povsem zaslužena, saj je bil skromni Tecnoinox slabsi tako s tehničnega kot s fizičnega vidika. Tolmezzo - Sloga Nuova Kreditna 3:1 (10:15,15:12,15:9,15:11) SLOGA NUOVA KREDITNA: Ciocchi 2+2, Sricchia 5+16, Gregori 8+15, Crissani 2+2, Fabrizi 9+10, Pertot 5+6, Coretti 1+3, Prestifihppo, Furlan, Kalc. Val Siderimpes - Porcia 0:3 (9:15, 14:16,12:15) VAL SIDERIMPES: Monica Tomasin 5+8, Lipone 3+10, Barbara UrSič 1+1, Paola Uršič 2+2, Ambrosi 3+2, Humar 0+0, Visintin 0+0, Da-nielis 0+0, Tomšič 2+0, Zuccarino 0+1. Virtus - 01ympia Kmečka banka 3:2 (15:10,15:13,13:15,13:15,15:10) OLVMPIA KMEČKA BANKA: Corsi 4+10, Bulfoni 2+1, S. Princi 6+10, V. Cemic 2+1, Braini 0+1, Tra-puzzano 0+0, Ditta 7+8, L. Princi 4+9, M. Cemic 6+5, Mitri 0. Tecnoinox - Bor Friulexport 0:3 (9:15,6:15,12:15) BOR FRIULEKPORT: Ažman 5+6, Faimann 2+3, Flego 7+4, Sad-lovvski 2+1, Zadnik 3+1, Sternad 2+1, J. Miličevič 2+1, Z. Miličevič, Rogelja, D’ Aniello, Gmden. Servis (točke/napake): Bor 10/4, Tecnoinox 3/5; Napake: Bor 15, Tec-noinox 21. Trajanje setov: 12, 17 in 20 minut. ODBOJKA Torek, 4. maja 1999 POKRAJINSKA PRVENSTVA NA TRŽAŠKEM / 1 ZENSKA DIVIZIJA 2. ŽENSKA DIVIZIJA / PLAV OFF Po zmagi v deibiju s Slogo Breg Alta Trade že v D ligi Kontovel Nuova Kreditna bo verjetno četrti - Pizz. Veto: še nekaj točk Tesen poraz borovkam pušča odprta vrata Dvoboj z ekipo S.Andrea odloča o napredovanju v višjo ligo Sloga Pizzeria Veto - Breg Alta Trade 0:3 (9:15,9:15,6:15) SLOGA PIZZERIA VETO: Cauter, Gantar, Milic, Obad, Katerina, Mara in Tanja Sossi. BREG ALTA TRADE: Laurica, M. in S. Sancin, I. in U. Pettirosso, sturman, Masten, Kosmina, Mauro, Bet, Rodella, Zeriali. Breg bo v prihonji sezoni imel ekipo v D ligi. Tak razplet je bil sicer pričakovan, saj je dolinska ekipa na prvem mestu na lestvici že od 10. kola, zdaj pa je prišlo do matematične Potrditve tega uspeha, ko so brežanke na Opčinah pramagale Slogo Pizzerio Veto. Začetek tekme je potekal v znamenju velike izenačenosti, saj so sicer okrnjene slogašice presenetile favorizirane nasprotnice z drobri-Bii posegi v obrambi in uspešnimi napadi. Kaj kmalu pa so se brežanke zbrale in začele slogašicam vsiljevati svoj ritem. Tekma je bila vseskozi dopadljiva, slogašice so bile občasno gostjam enakovredne, v njihovi igri pa je bilo preveC nihanj, da bi lahko pripravile Presenečenje. Igralke Brega Alta Trade so znale uveljaviti vso svojo izkušenost in zmaga je bila povsem zaslužena. Trenerka Dragica Hrovatin je poslala na igrišče v vsakem se-ju različno postavo, tako da so prav vse igralke zaslužne za lep Bregov uspeh. Preostali dve tekmi tega prvenstva bosta za brežanke zgolj formalnost, Čeprav smo prepričani, da bodo hotele svoj naskok na lestvici še povečati. Za Slogo Pizzerio Veto pa se Položaj nekoliko zapleta, saj bodo v drugo di- vizijo izpadle tri ekipe in ne dve, kot je bilo prvotno reCeno, neposredni nasprotnik slo-gašic pa ima pred sabo dve lahki tekmi. Zato naša ekipa nujno potrebuje še nekaj točk. (Inka) Ostala izida: Cus Trieste - Virtus 3:2, Sgt -Npt 3:1, tekme Julia - Kontovel, Prevenire -Altura, Pallavolo Ts - Killjoy so preložili Vrstni red: Breg Alta Trade 56, Cus 46, Altura 44, Kontovel Nuova Kreditna 41, Virtus 32, Sgt 28, Prevenire 27, Killjoy 25, Sloga Pizzeria Veto 22, Npt 17, Pallavolo Ts 11, Julia 2 (Altura, Kontovel, Prevenire, Killjoy, Pallavolo Ts in Juha s tekmo manj). 2. ZENSKA DIVIZIJA Oma - Kontovel 3:0 (15:2,15:8,15:9) KONTOVEL: Hrovatin, Santini, Visintin, Košuta, Nanut, Tegacci, ZuziC. Mlade Kontovelke (vse spadajoše v kategorijo deklic) so v zaostati tekmi kvalifikacijskega dela druge divizije tako kot v prvem delu gladko izgubile proti tretjeuvršCeni Omi. Tekma ni odločala o ničemer, Kontovelke pa so zaigrale brez prave motivacije in so se svojim nasprotnicam predale že v prvem nizu. Kontovel ostaja tako na zadnjem mestu v svoji skupini, kljub temu pa je bilo prvenstvo zanj koristno. Hrovatinova in ostale, ki so v tem prvenstvu igrale vedno z različno postavo in so igrale včasih dobro včasih pa medlo, so si namreč nabrale precej izkušenj, tako da lahko pričakujemo, da bodo že v naslednji sezoni precej bolj uspešne. j-| OB NAPREDOVANJU BREŽANKU Daniela Zeriali: »Naša ekipa najbolj homogena Daniela Zeriali je pri odbojkarskem odseku SD Breg ena najboljših igralk moštva, hkrati pa tudi načelnica in glavna organizatorka. Zato jo je napredovanje članske ekipe v žensko D ligo gotovo še toliko bolj razveselilo. Brežanke se med Cetrtoligašice vračajo po štirih letih z ekipo, ki sicer ni rosno mlada, vendar jo razen Kosminove in Maste-nove, sestavljajo izključno domače igralke. Ste že od vsega začetka načrtovale napredovanje? »Ne, smo samo po tihem upale, nismo pa bile gotovo, da nam lahko uspe. Po dobrem začetku pa smo se prepričale, da lahko uspemo in smo si zavihale rokave. Dobro smo trenirale. Navdušenje je raslo iz zmage v zmago, ko smo opazile, da popušča se CUS Trieste, ki je bil favorit in je imel v ekipi igralke iz višjih lig, smo dokončno spoznale, da lahko napredujemo.« V čem ste bile boljše od ostalih? »Mislim, da je odločila homogenost ekipe in borbenost na važnih tekmah. Teh je bilo kar nekaj, saj sta bila poleg CUS-a nevarna vsaj še Altura in Kontovel.« Kolikšen je bil delež trenerke Dragice Hrovatin pri tej zmagi? »Velik. Z njo smo se zelo dobro razumele, moram pa tudi reči, da je nekako nadaljevala delo, ki smo ga lani pričeli s trenrejrem Stefanutom, ki nas je zelo popravil v vseh elementih.« Kako bo prihodnje leto? »Upajmo, da nam bo uspelo ostati v ligi. Napredovanja smo se zelo veselile, vendar bodo zdaj tudi problemi, saj pomeni D lige bistveno večji napor, tudi z organizacijskega in finančnega vidika. Upajmo, da bo Hrovatinova ostala z nami, potrebno pa bi bilo tudi povečati število enakovrednih igralk. O vsem se moramo v društvu še pogovoriti.« To je tvoj prvi uspeh, odkar si v društvu prevzela krmilo odbojkarskega odseka... »Ja, ampak zame je pomenil uspeh tudi lanska uvrstitev ekip deklic in naraščajnic v play-off. Skupno je v društvu 46 igralk, od teh več kot trideset mladih, tej številki pa je treba dodati tudi mi-niodbojkarice.« Bor Friulexport -SanfAndrea 2:3 (8:15, 8:15,15:8,15:13,12:15) BOR FRIULEXPORT: Posar, Smotlak, Frando-lič, Carpani, Sancin, Ščuka, Dose, Furlani, Ciacchi, Husu, Bevilac-qua, Zompicchiatti. V prvi polfinalni tekmi končnice 2. divizije je favorizirani S.Andrea, ki že tretje leto naskakuje napredovanje v tej kategoriji, sicer premagal bo-rovke, vendar pa se je pokazalo, da ni nepremagljiv. Borovke so sicer, posebno v drugem delu srečanja, pokazale dobro odbojko, vendar le niso zaigrale na višku svojih sposobnosti, zato lahko rečemo, da ni zanje še nič izgubljeno in je končni izid dvoboja, ki v bistvu neposredno odloča o napredovanju (napredujeta namreč dve ekipi), še povsem odprt. Borovke so tekmo začele premalo odločno in nekoliko brezkrvno. Po 36 minutah igre so že zgubljale z 2:0, vendar se niso predale opubu. Gle- de na položaj (poraz s 3:0 bi pomenil konec sanj) in pomen tekme jih je treba za reakcijo v 3. setu resnično pohvaliti, saj so pokazale karakter. Povedle so z 9:0 in popolnoma obrnile potek srečanja. Po zelo izenačenem boju so osvojile tudi četrti set. Kazalo je že, da bodo zmagale. V tie-breaku so ob menjavi igrišča vodile z 8:4, tedaj pa naredile štiri zaporedne napake. V končnici je prišla na dan tudi večja izkušenost nasprotnikove ekipe. Plave so na splošno dobro sprejemale servis, od tretjega seta dalje so zelo popravile servis, organizacija napada in udarci pa niso bili dovolj učinkoviti. Bile so tudi premalo hladnokrvne. Tudi v obrambi so še rezerve. Skratka, če bodo plave na povratni tekmi znale odpraviti pomanjkljivosti, ki so jih pokazale na domačem igrišču, je končna zmaga povsem v njihovem dometu. Borovka Elisa Frandolič v sprejemu, v ozadju Katarina Husu NARAŠČAJNICE / PO ZMAGI V POVRATNEM DERBIJU S KONTOVELOM Nuova Kreditna A ima še možnosti v boju za naslov ZA NASLOV Nuova Kreditna A- Kontove 2;1 (12:15,15:11,15:4) NUOVA KREDITNA A r1 Ercole, Jovanovič, Križman Manola, Mazzucca, Pangerc Kacman, Sobani, Sossi, Starec Šinigoj, Veljak. KONTOVEL: Richiardi, Sos j1. Lisjak, Vitez, Kapun, Starc Luxa, Nanut. Povratni derbi v »play-offu< Se je sicer končal z zmago slo |ašič, vendar so jim mladi Kontovelke odvzele točko ,red zadnjo tekmo proti Altu ki bo v četrtek, zdaj Nuovč kreditna zaostaja za tri točke n °i Alturo v primeru gladke j age dohitela ne pa prehitel; i bi v takem primem odloča oličnik v točkah. Pa vrnimc 6 k tej tekmi. Takoj moramc Povedati, da je Kontovel nasto J z zelo mLodo postavo, saj je * a večina igralk letnika ’8E šotna, vendar so prav te ade odlično nadomestile “N starejše soigralke. Z iz-11110 požrtvovalno igro, zlast v obrambi, so presenetile slo-gačice. Iz točke v točko so pridobivale na samozavesti in povsme zasluženo osvojile prvi set, v katerem se jim domačinke niso znale zoperstaviti. Izenačen je bil tudi drugi niz, vendar je tega osvojila Nuova Kreditna, ki je potem v tretjem ujela svoj pravi ritem in za mlade Kontovelke ni bilo več pomoči. (Inka) Vrstni red: Altura 7, Nuova Kreditna A in Kontovel 4. OD 4. DO 7. MESTA Bor Friulexport - Ricreatori 2:1 (15:12,15:11, 9:15) BOR FRIULEXPORT: De-grassi, Savarin, Saina, Koren, Pugliese, Semec, Filincieri, Mahorič, Cioffi, Kuret, Desco, Cercego. Mlade Borove odbojkarice so dosegle še tretjo zmago in tako na lestvici vodijo pred Virtusom, ki ima le točko manj. Zato bodo morale varovanke trenerke Debenjakove tudi v povratnih tekmah pre- magati svoje nasprotnice, če hočejo na koncu osvojiti četrto mesto, kar bi bil nedvomno lep uspeh. Kar se tiče tekme z Ri-creatorijem, naj povemo, da je bil najbolj izenačen prvi set, medtem ko so Borove odbojkarice v drugem in tretjem setu takoj visoko povedle. Drugi set so domače igralke kljub odločni reakciji Ricreatorija vseeno osvojile, v tretjem pa so po vodstvu z 8:2 dovolile svojim nasprotnicam, da jih dohitijo in na koncu še prehitijo. Ostati izid: S. Andrea - Virtus 1:2. Vrstni red: Bor Friulex-port 6, Virtus 5, S. Andrea 4, Ricreatori 3. OD 8. DO 12. MESTA Oma B - Nuova Kreditna B 0:3 (11:15, 6:15,1:15) NUOVA KREDTINA B: Bellini, Čorbo, Coretti, Gregori, Kralj, Racman, Risegari, Sancin. Najmlajše slogašice so prišle do svojih prvih prvenstvenih točk. V play-outu, v katerem nastopajo, bo verjetno marsika- NUOVA KREDTINA B: Bel- gašice z lepo igro ndaljevale tera ekipa enako stara kot naše lini, Coretti, Gregori, Kralj, tudi v preostalih dveh, izpelja-igralke in se bodo torej lahko Racman, Risegari, Sancin. le veliko uspešnih akcij in pov- kosale s sebi enakimi. Prvi na- Med tednom je Nuova Kred- sem zasluženo osvojile vse tri stop je bil za našo ekipo nadv- tina B odigrala tudi srečanje razpoložljive točke. (Inka) se pozitiven, saj so gladko od- proti Alturi, ki je bila pred to Vrstni red: Altura in Nuova pravile tržaške vrstnice, ki so tekmo dvakrat uspešna. Naše Kreditna B 6, Pallavolo Ts 5, se jim enakovredno upirale le igralke so takoj na začetku zelo Triestina Volley 1, Oma B 0. v prvem setu. (Inka) odločno zaigrale in vsilile na- Na stiki: Borove naraščajni- Nuova Kredtina B - Altura A sprotnicam svojo igro. Po ce vodijo v skupini za uvrstite- 3:0 (15:6,15:7,15:8) osvojenem prvem setu so slo- ve od 4. do 8. mesta ___ TENIŠKE NOVICE V Rimu se je začel ženski Italian open RIM - Na teniških igriščih Foro Italico se je vCeraj začel ženski teniški turnir Italian Open. Začetek ni bil najuspešnejši, zanimanje gledalcev pa majhno. Za nekaj več razburjenja je poskrbela Rita Grande, ki je proti 9. nosilki, Rusinji Ani Kour-nikovi, dobila prvi niz s 7:6 (4), izgubila drugega 3:6, nato pa predala dvoboj zaradi krcev pri vodstvu Rusinje z 2:0. Tudi v ostalih dvobojih ni bilo presenečenj. Glavna favoritinja turnirja je Martina Hingis, Venus VVilliams pa tudi napoveduje pohod na končno zmago. Izidi 1. kola: Garbin (Ita) VVeingartner (Nem) 6:1, 6:4, Snyder (ZDA) - Ruano Pascual (Spa) 6:2, 4:6, 6:3, Garcia (Spa) - Habsudova (Sik) 6:4, 6:3, Ap-pelmans (Bel) - Sugiyama (Jap) 7:5, 6:4, Kour-nikova (Rus/9) - Grande (Ita) 6:7 (4:7), 6:3, 2:0 predaja, Panova (Rus) - Dechaume-Balleret 6:4, 7:5, Brandi (ZDA) - Cacic (ZDA) 6:4, 6:2, Van Roost (Bel/11) - Arendt (ZDA) 6:1, 6:0, Dementje-va (Rus) - Serra zanetti (Ita) 7:5, 7:5, Papadaki (GrC) - Tatarkova (Ukr) 7:6 (7:4), 6:3. Kofelnikov kot prvi Rus na čelu ATP MONTE CARLO - Jevgenij Kafelnikov je kot prvi Rus prišel na prvo mesto teniške lestvice ATP. Petindvajsetletni tekmovalec iz SoCija je šestnajsti igralec v enaintridesetletni zgodovini ATP, ki je zasedel teniški prestol. Kafelnikov je s 3.382 točkama na najnovejši lestvici prehitel Američana Peta Samprasa za 15 točk, tretji pa je ostal Spanec Alex Corretja. VRSTNI RED ATP (3. 5. 1999): 1. (2.) Jevgenij Kafelnikov (Rus) 3.382 točk; 2. (1.) Pete Sampras (ZDA) 3.367; 3. (3.) Alex Corretja (Spa) 3.016; 4. (4.) Patrick Rafter (Avs) 2.978; 5. (5.) Richard Krajicek (Niz) 2.958; 6. (6.) Carlos Moya (Spa) 2.944; 7. (7.) Tim Henman (VBr) 2.633; 8. (8.) Marcelo Rios (Čil) 2.422; 9. (9.) Mark Philippous-sis (Avs) 2.287; 10. (10.) Karol KuCera (Sik) 2.253; 11. (12.) Todd Martin (ZDA) 2.216; 12. (13.) Greg Rusedski (VBr) 2.126; 13. (14.) Albert Costa (Spa) 2.101; 14. (11.) Andre Agassi (ZDA) 2.078; 15. (15.) Felix Mantilla (Spa) 2.068; 16. (16.) Gustavo Kuerten (Bra) 2.045. Venus VVilliams zdaj peta, vrh nespremenjen LONDON - Na najnovejši ženski teniški jakostni lestvici WTA se je Američanka Venus VVilliams po zmagi na turnirju v Hamburgu prebila s 7. na 5. mesto ter za mesto poslabšala uvrstitvi Nemki Steffi Graf in Španki Arantxi Sanchez Vicario. Na vrhu so še naprej Švicarka Martina Hingis, Američanki Lindsay Davenport in Monika Seleš ter Čehinja Jana Novotna. Nova med deseterico je tudi Francozinja Nathalie Tauziat, ki je zdaj 9. VRSTNI RED WTA (3.5.1999): 1. (1.) Martina Hingis (Svi) 5.530; 2.(2.) Lindsay Davenport (ZDA) 5.098; 3. (3.) Monika Seleš (ZDA) 4.033; 4. (4.) Jana Novotna (Češ) 3.770; 5.(7.) Venus VVilliams (ZDA) 3.326; 6. (5.) Steffi Graf (Nem) 3.079; 7.( 6.) Arantxa Sanchez-Vicario (Spa) 3.074; 8.( 8.) Mary Pierce (Fra) 2.326; 9.(11.) Nathalie Tauziat (Fra) 2.098; 10.(10.) Serena VVilliams (ZDA) 2.080 itd. _____FORMULA 1 / PO ZMAGI MICHAELA SCHUMACHERJA V IMOLI_ McLaren boljši, vendar je nujen tudi pravi voznik... Začetniška napaka Hakkinena in zmagovita taktika Ferrarija IMOLA- Nemec Michael Schumacher je na tretji letošnji preizkušnji svetovnega prvenstva formule 1, VN San Marina v Imoli, dosegel svojo prvo letošnjo zmago ter prvo za Ferrari na tem dirkališču po letu 1983. Drugo mesto je osvojil Škot David Coulthard (McLaren-Mercedes), tretji pa je bil Brazilec Rubens Barrichello (Stewart-Ford). Svetovni prvak Finec Mika Haekkinen (McLaren) je odstopil, prav tako pa tudi drugi Ferrarijev voznik Irec Eddie hvine. Točke za svetovno prvenstvo so osvojili še Anglež Damon Hill (Jordan-Mugen Honda), Italijan Giancarlo Fi-sichella (Benetton-Mecac-hrome) in Francoz Jean Aleši (Sauber-Petronas). V skupnem seštevku s 16 točkami vodi Schumacher, sledita pa Irvine (12) in Haekkinen (10). ZaCetek dirke na dirkališču Enzo e Dino Ferrari ni kazal na velikansko slavje ekipe iz Maranella. McLar-na sta dokazala, da je prednost s kvalifikacij, v primerjavi s prejšnjimi dirkami sicer manjša, ni bila naključna. V prvi tretjini dirke sta se srebrni pušCici hitro oddaljevati zasledovalcem. Ferrarija, Schumacher in Irvine sta že v prvem krogu zamenjala mesti s kvalifikacij, pa sta iz kroga v krog bolj zaostajala. Za svetovnega prvaka Haekkinena je bil tokrat usoden 17. krog, ko je bil trdno v vodstvu, Coulthard pa mu je ščitil hrbet. Ko je zapeljal v ciljno ravnino, ga je odneslo na robnik, za hip je izgubil stik s podlago, nato pa je njegovo vozilo zasukalo, tako da je bočno priletel v zaščitni zid, a na sreCo izstopil nepoškodovan. »Sam sem bil kriv. Vozil sem prav na meji, na robniku me je dvignilo, ko pa sem dodal plin, me je odneslo in konec,« po odstopu ni bil najbolj zgovoren Haekkinen. Kasneje je Schumacher vse bolj preganjal drugega McLamovega voznika in zmanjševal njegovo prednost. V 31. krogu se je Nemec odločil za postanek v boksih; izredno hitro dolivanje goriva in menjava gum ter nato nekaj hitrih krogov je bilo dovolj, da se je po Coulthardovem postanku vrnil v dirko kot vodilni. Kljub temu pa zmaga še ni bila zagotovljena. Njegovo moštvo je načrtovalo še en postanek v 46. krogu, ki pa zaradi dovolj velike prednosti ni več mogel ogroziti vodstva. Do konca je nato le nekoliko popustil divji ri- tem, saj je že v naslednjem krogu do nedelje vodilni v skupnem seštevku Irvine v drugem ferrariju odstopil zaradi okvare motorja, nato pa dirko zanesljivo pripeljal do konca. V istem krogu je konCal le še drugouvrščeni Coulthard, do cilja pa je pripeljalo vsega šest dirkačev. »Velika zahvala velja mojemu moštvu. Veliko je bilo odvisno od dobre taktike, saj je na tem dirkališču težko prehitevati. Nekateri so nas že odpisali, a mi se ne damo,« je Schumacher ocenil svojo 34. zmago v karieri in nadaljeval: »Moja prva zmaga s Ferrarijem v Imoli, za moštvo pa prva po toliko letih. Preprosto fantastično.« Naslednja preizkušnja svetovnega prvenstva bo VN Monte Carla 16. maja. Izidi (62 krogov/305, 42 km): 1. Michael Schumac- her (Nem/Ferrari) 1:33:44, 792 (povp. hitrost: 195, 481 km/h); 2. David Coulthard (Sko/McLaren-Mer-cedes) +4, 2; 3. Rubens Barrichello (Bra/Stewart-Ford) 1 krog; 4. Damon Hill (Ang/Jordan-Mugen Honda) 1 krog; 5. Giancarlo Fisichella (Ita/Benetton-Supertec) 1 krog; 6. Jean Aleši (Fra/Sauber-Petronas) 1 krog itd. SP skupno, dirkači: 1. M. Schumacher (Nem) 16; 2. E. Irvine (Irs) 12; 3. M. Haekkinen (Fin) in H-H. Frentzen (Nem) 10; 5. R. Schumacher (Nem) 7; 6. D. Coulthard (Sko) in R. Barrichello (Bra) 6 itd.; konstruktorji: 1. Ferrari 28; 2. McLaren-Mercedes 16; 3. Jordan-Mugen Honda 13; 4. VVilliams-Supertec 7; 5. Stewart-Ford 6; 6. Benet-ton-Supertec 5; 7. Arrovvs, Prost-Peugeot in Sauber-Petronas 1. KOŠARKA / BOJI ZA ZADNJA RAZPOLOŽLJIVA MESTA V KONČNICI ZA NASLOV PRVAKA NBA Dvoboj za primat na vzhodu med Indiano in Miamijem Obe moštvi imata po 32 zmag, toda Miami ima poraz manj - Milič in Stepania nista igrala - Seattle skoraj brez možnosti za play off NEW YORK - Dvoboj med Indiano in Miamijem za prvo mesto v severnoameriški košarkarski ligi NBA v vzhodni konferenci se nadaljuje. V nedeljskih tekmah je Indiana premagala New York s 94:71, Miami pa Charlotte s 100:93. Obe moštvi imata zdaj po 32 zmag, Miami pa ima poraz manj. V Indianapolisu je bil najboljši posameznik Chris Mullin z 20 točkami, pri tem pa je za tri točke metal kar 4:4. Dale Davis je dosegel 15 točk, Mark Jackson pa 10, ob tem pa je zbral 10 podaj in 8 skokov. Pri New Yorku, ki je kljub porazu še vedno na 8. mestu konference, zadnjem ki še vodi v končnico, pa je Patrick Ewing dosegel 15 točk, Latrell Sprevvell pa 14. V Miamiju je bil položaj zelo podoben tistemu iz Indianapolisa. Miami je z zmago še vedno korak pred Indiano, košarkarji Charlotta pa so s porazom zapravili priložnost, da se na 8. mestu konference izenačijo z New Yorkom. Odločitev o zmagovalcu je padla v zadnji Četrtini, ko je zablestel Terry Porter in dosegel 12 od svojih skupno 18 točk. Jamal Mashbum je dosegel 20 točk, Alonzo Mouming, ki se je vrnil na igrišče po poškodbi očesa pa 19 in imel 12 skokov. S 23 točkami je bil najucinkovitejši na tekmi, košarkar Charlotta Eddie Jonesa. Derbi zahoda je bil v San Antoniu, kjer so gostitelji s 84:78 ugnati vodilni Utah, na lestvici pa za košarkarji iz Salt Lake Cityja zdaj zaostajajo le še za zmago in imajo odigrano tekmo manj. Tim Duncan je dosegel 26 točk in imel 12 skokov ter 4 blokade. Sam je poskrbel tudi za preobrat v zadnji Četrtini, ko je z zabijanjem svojemu moštvu zagotovil vodstvo s 67:65, prvo po prvi četrtini in do konca tekme so domači uspeti obdržati rezultatsko prednost. Pri poražencih je s 24 točkami in 14 skoki izstopal Karl Malone. Enako število zmag kot San Antonio ima tudi Portland, ki je s 110:102 zmagal na gostovanju v Denverju. Prav San Antonio in Portland bosta med seboj igrala v torek in tekma bi lahko odločala o zmagovalcu konference. Tokrat je Damon Stoudamire dosegel 17 točk in vnjižil 9 podaj, pri Denverju pa jih je 20 dosegel Ghauncey Billup. Igrali sta tudi obe moštvi v katerih nastopata nekdanja igralca Olimpije Marko Milic in Vladimer Stepania. Miličev Phoenbc je s 111:110 izgubil na gostovanju v Sa-cramentu, Kranjčana pa ni bilo v postavi. Seattle pa je doma s 84:91 izgubil proti Los Angeles Lakersom in zdaj prav za Sacramantom, osmim na zahodu, zaostaja za dve zmagi in ima za uvrstitev v končnico le še teoretične možnosti. Stepania tokrat ni dobil priložnosti za igro. Seattle sta pokopala Shaquille 0‘Neal s 33 točkami in 12 skoki ter Kobe Bryant z 28 koši. Pri Seattlu je 29 točk dosegel Gary Payton, od tega 14 v zadnjem delu igre, kar pa ni bilo dovolj za preobrat. FIFA začela pregled v Južni Koreji ZURICH - Delegacija Mednarodne nogometne zveze (FIFA) je vCeraj pričela z inšpekcijo v Južni Koreji, kjer bo leta 2002 potekalo svetovno prvenstvo (SP) v nogometu. Delegacija, ki jo vodi podpredsednik Fife Antonio Matarre-se, bo še z dvema elanoma v Četrtek odpotovala na Japonsko, ki bo leta 2002 skupaj s Korejo gostila najboljše nogometaše sveta. Šesterica elanov komisije pregleduje stadione, dva pa sta zadolžena za ostalo infrastrukturo, hotelske namestitve in prodajo vstopnic. Japonska bo gostila finalno tekmo in zaključno slovesnost SP. V Južni Koreji bo 32 tekem; ob otvoritvi prvenstva bo tam tudi uvodna tekma SP. Predsednik Nogometne zveze Južne Koreje Chung Mong-joon je povedal, da si želi skupaj s predsednikom Fife Seppom Blatterjem obiskati Severno Korejo. Chung, ki je tretji podpredsednik svetovne organizacije, naj bi sklenil dogovor o dveh ali treh tekmah, ki jih bi gostili v Severni Koreji. Chung je hotel letos že dvakrat v to državo, vendar mu ni uspelo. Več sreče naj bi imel v družbi z Blatterjem, ki ga je v svojo državo povabil predsednik Severnokorejskega olimpijskega komiteja Jang Ung. p JADRANJE / KVALIFIKACIJE ZA EP V RAZREDU EVROPA Arianna Bogateč še tretjič na prvem mestu Nastop na evropskem prvenstvu v Angliji pa si je tako med članicami kot med mladinkami priborila tudi Johana Križnič Konec tedna je bila v Lidu degli estensi pri Ferrari še zadnja kvalifikacijska regata za nastop na evropskem prvenstvu v razredu evropa, ki bo 15. julija v Angliji. Kot na prvih dveh preizkušnjah je tudi v Lidu degli Estensi po pričakovanjih v konkurenci štiridesetih jadralcev in jadralk iz vse Italije zanesljivo slavila Sirenina jadralka Arianna Bogateč. Arianna se je na vseh petih regatah, ki so jih zaznamovali šibek, a spremenljiv veter, moCan tok in pomanjkanje valov, odlično znašla in z brezhibnim jadranjem štirikrat osvojila prvo mesto, medtem ko se je morala na predzadnji regati zaradi slabšega Starta zadovoljiti z drugim mestom. Arianna si je tako zagotovila končno prvo mesto med ženskami, kar pomeni, da bo njene stroške za nastop na evropskem prvenstvu krila federacija (pravico do nastopa na evropskem prvenstvu ima osem najboljših žensk in osem najboljših moških, le pr- vima dvema med ženskami in med moškimi pa krije stroške federacija). V Ferrari je zelo uspešno nastopala tudi mlada Cupina jadralka Johana Križnič, ki je na koncu zasedla četrto mesto. Najboljša je bila Johana v drugi in v zadnji regati, ko je kot druga priplula v cilj. Na zadnji regati je dolgo celo vodila in bila tako že na pragu zmage, na koncu pa jo je le prehitela veliko bolj izkušena Sirenina jadralka. Johana je bila s svojimi nastopi v Ferrari izredno zadovoljna: »Med mladinkami sem bila najboljša, poleg tega pa sem osvojila tudi četrto mesto v absolutni konkurenci, tako da sem si priborila pravico do nastopa na evropskem prvenstvu tako med mladinkami kot med članicami, kar je zame izreden uspeh. Pred evropskim prvenstvom se bom udeležila še nekaterih regat na deželni ravni, nato pa bom s trenerjem en teden trenirala na Gardskem jezeru. ker bi se rada predvsem na mladinsko evropsko prvenstvo zelo dobro pripravila. Ciljam na uvrstitev vsaj med deseterico.« Regat v Lidu degli Estensi se je udeležil tudi Sirenin jadralec Miran Guštin, ki se je moral na koncu zadovoljiti z absolutnim osemnajstim mestom. Tudi Miran si je priboril pravico do nastopa na evropskem prvenstvu. Končni vrstni red regat v Lidu degli Estensi (Ferrara) 1. A. Bogateč (TPK Sirena) 3 točke (1,1,1, 2,1) 2. L. Nevierov (S. V. O. C.) 10, 75 točk (3, 5, 2,1, 7) 3. R. Piseddu (Y. C. Cagliari) 12 točk (2,4, 3, 3,4) 4. J. Križnič (JK Cupa) 13 točk (20, 2, 4, 5, 2) 5. C. Calfigaris (Yacht Club) 18, 50 točk (4, 3, 5, 6,11) 18. M. Guštin (TPK Sirena) 64 točk (32,7, 25,13,19) _____HOKEJ IN LINE / 1. KOLO Al LIGE_ ZKB Kvvins 39-krat streljal v vrata Izdatnejšo zmago proti Lodiju je poletovcem preprečil orjaški nasprotnikov vratar Zkb Kvvins - In Line Lo-di 3:1 STRELCI ZA KVVINSE: 1 Kos, 1 Rušanov, 1 Mitja Kokorovec ZKB KVVINS: Bartole, Samo Kokorovec, Mitja Kokorovec, Fonzari, Poloni, Medeot, Letica, Rušanov, Kos, Volpet, Rebek. V prvem kolu italijank-se Al lige hokeja in line, so Poletovi Kvvinsi po pričakovanju premagali moštvo hi Line Lodi, toda ne brez večjih težav. Pole-tovce je namreč presenetila predvsem fizična premoč lombardskih Hokejistov, več o tem pa nam je povedal igralec Samo Kokorovec:» Srečanje je bilo zelo zanimivo in tudi zelo borbeno, vendar smo zaigrali pod našimi spo-sobnostimi. Naš glavni adut Boštjan Kos ni zai- gral tako kot zna, vendar je treba poudariti, da se je Boštjan komaj vrnil iz Danske, kjer se je s slovensko hokejsko reprezentanco potegoval za prestop iz B v A skupino. Vsekakor pa bi končni izdi lahko bil mnogo višji, saj smo kar 39 krat streljali v nasprotnikova vrata, oni pa samo GORSKO KOLESARSTVO C: Velika smola Leahisse v vožnji lakronometer Pretekli konec tedna so se Devinovi kolesarji udeležili dveh različnih tekmovanj. Prvo tekmovanje na sporedu v soboto, 1. maja se je odvijalo v kraju Pozzecco di Ber-tiolo (UD), veljajo pa je za deželno prvenstvo v vožnji na kronometer. Proga je bila dolga 18 km. Najboljši absolutni čas je postavil kolesar Roberto Moimas (Cottur), ki je tako tudi zmagal v kategoriji Master 1. Devinovi kolesarji so se kar množično udeležili te preizkušnje. V kategoriji Ml so nastopili Dario Ražman (11.) in Janko Jablanšček (33.). Giovanni Marassi je v kategoriji M2 dosegel slabo 24. mesto. Spet se je izkazal Danilo Bergamasco v M3. Zasedel je 3. mesto, čeprav je zaostal za zmagovalcem kar 2 minuti- Marino Glavina se je v isti kategoriji uvrstil na 10. mesto. Za kategoriijo M4 sta prvič v letošnji sezoni nastopila Fabio Pu-gliese (4. čas) in Antonio Barbarosso (7. eas). Pugliese bi lahko dosegel 2. mesto, a se mu je tik pred zaključkom vožnje Pripetila nezgoda na menjalniku. V kategoriji Sport-smen 2 je spodbudno vozil Adrijan Gerli z 31. mestom. Dobro se ja odrezal v mladinski kategoriji mladi Ivo košuta. Spet je imel smolo Christian Leghissa v kategoriji do 23 let. imel je najboljši čas tik pred zaključkom, a ko sta do cilja manjkala le 2 kilometra je preluknjal prednjo gumo tako, da je prvo mesto v tej kategoriji, kar bi pomenilo deželni naslov, splavalo po vodi. V nedeljo 2. maja se je del Devinovih kolesarjev udeležilo 2. preizkušnje Trofeje Alpe Adria Cup. Tekmovanje se je odvijalo na Biljenskih gričih pri Vrtojbi (Slo). Naši tekmovalci so se tudi tu dobro odrezali, saj so odnesli eno 4. mesto s Padovanijem (Ml) in eno 2. mesto s Pugliesejem (M4). Zal je moral odstopiti Niko Golemac zaradi mehanske okvare. Tudi C. Leghissa je odstopil potem, ko je vozil na absolutnem 5. mestu v kategoriji do 23 let, kar bi bilo zelo dober rezultat. Zelo grd konec tedna za Christiana, ki je v dobri formi, kaže pa, da mu je sreča obrnila hrbet. Spodbudno uvrstitev je dosegel v kategoriji M4 tudi Sergio Slavec, ki pa mora še kolesariti, da bo prišel v optimalno formo. Devinovi kolesarji se torej vse bolj uveljavljajo na deželnem nivoju, tudi zaradi številnih tekmovalcev, ki so letošnji sezoni prestopili v ekipo. Če bo letošnje prvenstvo v deželi le rutinsko, bodo morali v prihodnjem letu vsi dokazati, kar resnično zmorejo. Prihodnji konec tedna je na sporedu tekma za Trofejo FJK v Lignanu (UD). UMETNOSTNO KOTALKANJE / DEŽELNA PRVENSTVA Vipavini tekmovalci na stopničkah Dobre uvrstitve na deželnih prvenstvih UISP in FIPH v Trstu Konec tedna so se naši kotalkarji in kotalkarice udeležili dveh tekmovanj: v soboto je bilo na Pikelcu deželno prvenstvo UISP, na katerem so se pomerili kotalkarji in kotalkarice letnikov ’89 in ’88, v nedeljo pa je bilo v Trstu še deželno prvenstvo FUTP za letnike ’85 in ’86 (promocijska skupina A in kadetinje). Na Opčinah je bil med fanti letnika ’89 (skupina Primavera) od tekmovalcev slovenskih druitev najbolj uspešen Mat-tia Cucovaz (Vipava), ki je zmagal tako v obveznih likih kot v prostem programu. Zelo uspešna je bila tudi Ivana Nanut (Vipava), ki je v obveznih likih premagala vse svoje nasprotnice, v prostem programu pa se je morala zadovoljiti z drugim mestom. Poletov^ kotalkarice so se morale zadovoljiti s skromnejšimi uvr- stitvami: Tjaša Malalan je bila v prostem programu deveta, Ciuha Mazza enajsta, Mna Počkar je bila tako v obveznih likih kot v prostem programu osma, Lara Sunoneta je bila deveta v obveznih likih in enajsta v prostem programu, Sharon Ostrouška je v obveznih likih zasedla deseto mesto, v prostem programu pa dvanajsto. Med naraščajnicami (letniki ’88) je bila kotalkarica Vipave Martina Quaggiato četrta v obveznih likih, v prostem programu pa je osvojila bronasto kolajno. Poletovki Mija Kalc in Jasna Kneipp sta bili nekoliko slabši od Quaggiatove: Mija je bila v obveznih likih osma, v prostem programu pa peta, Jasna pa se je uvrstila na peto mesto tako v obveznih likih kot v prostem programu. V Trstu je v promocijski skupini A od naših kotalkaric nastopila le Sere-na Ludgrai (Vipava), ki je v obveznih likih osvojila celo drugo mesto (manj uspešna pa je bila v prostem programu, kjerje bila 12., in v kombinaciji, kjer se je morala zadovoljih s 7. mestom). Zelo uspešne pa so bile naše kotalkarice med kadetinjami: Monica Quaggiato (Vipava) je osvojila prvo mesto v obveznih likih, tretje mesto v prostem programu in bila tako v kombinaciji druga, Karin Cucovaz (Vipava) je v prostem programu osvojila drugo mesto, Daša Hrovatin (Polet) pa je bila v prostem programu peta. Vse omenjene kotalkarice se bodo poleti udeležile državnega prvenstva. Konec tedna pa bo na sporedu še deželno prvenstvo FTHP v kategorijah jeunesse, juniores in seniores, ki ga bo organiziral Polet. 8 krat. Razlog za tako nizek izid pa je, da so branilci Lodija vsi zelo postavni, zaradi tega smo se z veliko težavo uspeli prebiti v bližino njihovih vrat. Poleg tega imajo zelo visokega vratarja, pribljiž-no 2 metra in 10 centimetrov, ki je praktično v celoti pokrival vrata. Prvi polčas smo zaključili z golom prednsoti, v drugem polčasu pa nas je Lodi spravil nekoliko v težave, saj smo bili, zaradi nekaterih zgrešenih menjav, večino časa z igralcem manj. Vendar tudi v tej situaciji nismo izgubili glave in prednost celo povišali na dva gola. Kar se tiče ostale tekme naše skupine, me je zelo presenetila zmaga Verislije nad Milanom 24, saj je Milan eden izmed glavnih favoritov za osvojitev državnega naslova.« V prihodnjem kolu bodo Kvvinsi počivali, na igrišče bodo tako ponovno stopili 16. maja, ko se bodo pomerili z Versilio.(RAS) Ostali izidi skupine B: In Line Versilia - Milan 24 11:8, Viareggio je počival. VRSTNI RED: Versilia in Zkb Kvvins 3, Viareggio, Lodi in Milan 24 0. ŠPORTNI DAN / VČERAJ ZA PRVE TRI RAZREDE GORIŠKIH OSNOVNIH SOL V poligonu nastopilo čez 200 otrok V telovadnici Kulturnega doma je bil včeraj prvi del Športnega dne, to je tradicionalnega tekmovanja za otroke slovenskih goriških osnovnih šol. V poligonu so moči merili otroci prvih treh razredov. Letošnji »Športni dan« je nekoliko drugačen od dosedanjih. Organizatorjem, obema didaktične-ma ravnateljstvima Doberdob in Gorica, se je letos pridružila še sekcija za orodno in ritmično gimnastiko SZ Dom, ki je med letom v okviru projekta »šola-šport« sledila osnovnošolcem. Tekmovanje sta vodili Damijana Češčut in Francesca Bruno. Novost je tudi v tem, da so se v poligonu pomerih tudi učenci 3. razredov, ki so do lanskega leta igrali med dvema ognjema. V tej priljubljeni igri bodo letos tekmovali učenci četrtih in petih razredov, ki so doslej merili moči v atletskem troboju. Tekmovanje za učence zadnjih dveh razredov bo prihodnji ponedeljek, spet v Kulturnem domu. Včeraj je na poligonu nastopilo čez 200 učencev. Za vsak razred so pripravili drugačno progo, pač prilagojeno starosti oziroma motoričnim sposobnostim učencev. V povprečju so za vajo potrebovali okoli 30 sekund. S kolajno so nagradili prve tri uvrščene dečke in deklice za vsak letnik, v pričakovanju razglasitrve zmagovalcev pa je prisotne z lepim nastopom kratkočasila skupina dečkov Domove sekcije orodne gimnastike pod vodstvom Dušana Furlana. Dobitniki kolajn 1. razred DEČKI: 1. Matija Ferle-tič (Voranc Doberdob) 15, 28; 2. Carlo Piccoli (Erjavec Standrež) 17, 84; 3. Gabrijel Namor (Župančič Groica) 18, 22. DEKLICE: 1. Zora Černič (Voranc Doberdob) 19, 69; 2. Elena Costariol (Voranc Doberdob) 20, 00; 3. Lara Černič (Romjan) in Elison Visintin (Butkovič Sovodne) 21, 6. 2. razred DEČKI: 1. Luca Paravan (Abram Pevma) 17, 57; 2. Mattia Rožič Župančič Gorica) 18, 85; 3. Alex Mavrič (Erjavec Standrež) 19, 21. DEKLICE: 1. Deborah Tesolin (Abram Pevma) 16, 35; 2. Veronika Srebrnič (Zorzut Plešivo) 18, 34; 3. Mateja Nanut (Erjavec Standrež) 21, 41. 3. razred DEČKI: 1. Francesco Ivo-ne (Zupančič Gorica) 18, 97; 2. Jan Cemic (Vrh) 19, 72; 3. Gregor Černič (Zupančič Gorica) 21, 20. DEKLICE: 1. Karin Marson (Butkovič So-vodnje) 19, 13; 2. Mihal Nanut (Erjavec Standrež) 21, 10; 3. Nicole Turri (Erjavec Standrež) 21, 22. C2 IN D LIGA / PO SOBOTNEM KOLU Za Pref. Marsich odločilen dvoboj proti Scogliettu Cicibonaši zmagali petič zapored, Kontovel izgubil - V C2 ligi domovci zapečatili 4. mesto, POM premagal borovce V C2 ligi so v skupini za obstanek odločitve že padle prejšnji teden, tako da je bilo sobotno kolo dokaj mirno in sproščeno. Kljub temu je Dom Kmečka Banka močno računal na dvoboj s Pa-gnaccom, da bi si z zmago zagotovil najboljšo uvrstitev med že izpadlimi moštvi. Svojo namero so Goričani uspešno uresničili, saj so, kljub temu da so dolgo zaostajali (v 30. minuti tudi -12), z odločno reakcijo v zaključku potegnili daljši konec in tesno slavili. Kljub okrnjeni postavi je bil zaključek uspešen, najboljša sta bila Di Cec-co (35 točk) in Braini (5 trojk), tako pa so »belor-deči« izrtžili matematično 4. mesto v »rumeni« skupini. Bor Radenska je v Tržiču večji del tekme igral pod svojimi sposobnostmi, ekipa je po doseženem cilju razumljivo nekoliko popustila, zasluženo pa je zmagala prepričljiva domača vrsta s Tržačanom Bisco (23 točk) na čelu. »Belo-zeleni« so po visokem zaostanku (-21 v 30. minuti) odlično reagirali in se v zadnji minuti približali gostiteljem na same tri točke, s serijo prostih metov pa so v poslednjih sekundah Tržičani vendarle spravili pod streho nov uspeh. Med našimi je bil spet najboljši strelec Mauro Simonič, ki je dal 20 točk. V D ligi se v zadnjih dveh kolih obeta razburljivo dogajanje, saj se cicibonaši še dalje na vse kriplje borijo pred izpadom v promocijsko prvenstvo, v gosteh pa so tokrat z dobro igro iztržili že peto zaporedno zmago. Cicibona Prefab-bricati Marsich je proti tržaškemu SGT ponovila prepričljivo igro iz prejšnjih kol in z odličnima Uršičem (33 točk) in Persijem spravila na kolena vodilnega v sku- Marko Uršič je odigral svojo najboljšo tekmo v tej sezoni pini za obstanek. Po vodstvu iz prvega polčasa so domačini izenačili stanje v začetku drugega dela, preostale minute do konca pa so spet potekale v znamenju odličnih Batti-lanovih fantov, ki so kljub nekaterim odsotnostim z razigranim napadom spet pridobili lepo prednost in zasluženo zmagali. Potemtakem bo za ci-cibonaše odločilen spopad proti Scogliettu, ki ima isto število točk na lestvici. Kdor bo torej v nedeljo zjutraj (ob 11.30 na »1. Maju«) zapustil igrišče poražen, po vsej verjetnosti zapušča D ligo. Treba je torej spet zaigrati na vso moč, glede na zadnje nastope pa so Bandi in tovariši nedvomno sposobni premagati Tržačane. Nekoliko si je položaj otezkočil Kontovel Nord Est, ki je po dolgotrajnem vodstvu nerodno izgubil v petek v Gradežu. Starčevi varovanci so po negotovem začetku z delnim izidom 7:26 zanesljivo povedli (19:31) in prvi polčas zaključili s 6 točkami naskoka nad domačini. Zatem so vse do konca obdržali približno 6-7 točk prednosti, prav v končnici pa so jih gostitelji tudi po »zaslugi« nekaterih dvomljivih sodniških odločitev dohiteli, prehiteli in tesno zmagali. Situacija za Kontovelce zdaj ni rož- C2LIGA D LIGA RUMENA SKUPINA BELA SKUPINA ZA ZA OBSTANEK OBSTANEK IZID112. KOLA IZIDI 9. KOLA Romans ■ Libertas 76:47, Gradese - Kon- Pagnacco - Dora Kmečka Banka 87:88 tovel 76:73, Scoglietto - Lega Nazionale Pom-Bor Radenska 84:77 66:62, Duke Pub • Cicibona Marsich Porcia-Arte 81:67 81:96. LESTVICA LESTVICA Porcia 9 7 2 677:592 14 Duke Pub 12 9 3 992:854 18 Pom 9 7 2 680:649 14 Gradese 12 9 3 950:818 18 Bor Radenska 9 6 3 670:608 12 Romans 12 8 4 838:779 16 Dom Kmečka B.9 4 5 655:688 8 Kontovel 12 7 5 809:766 14 Pagnacco 9 3 6 665:683 6 Cicibona Marsich 12 6 6 809:792 12 Arte 9 0 9 588:715 0 Scoglietto 12 6 6 774:793 12 PRIHODNJE KOLO Lega Nazionale 12 3 9 758:855 6 Libertas 12 0 12 672:945 0 Arte - Pom PRIHODNJE KOLO Dom KmečkaB. - Bor Radenska Porcia - Pagnacco Romans - Gradese, Cicibona Marsich -Scoglietto, Kontovel - Libertas, Lega Nazionale-Duke Pub. C liga: znani polfinalisti Medtem ko je Jadran končal svoje prvenstvene nastope v C ligi z dvojnim porazom proti Arteni iz Pordenona, so konec tedna odigrali odločilne tretje tekme četrtfinala. Izidi: Roncade-Bassano 72:71, Ferra-ra-Conegliano 85:74, Ardita Gorica-Italmon-falcone 105:103. Polfinalna para: Ferrara-Pordenone in Ronca-de-Ardita. nata, potem ko več tednov životarijo pred »prepadom« v nevarne vode, pa bi se skrbi lahko otresli že prihodnji teden, ko se bodo doma pomerili s šibkim Libertasom, ki letos še ni osvojil niti točke. V primeru zmage vse na mestu, drugače pa bomo naprej z negotovostjo diskutirali vse do poslednjega kola. C LIGA Sge Pagnacco-Dom Kmečka Banka 87:88 (48:44) DOM: Braini 15, Pod-bersig 10, Gej 2, Di Cec-co 35, Kristančič 1, Vi-sintin, Campanello 18, Jarc 6. Trener: Grbac SON: 21 PON: Jarc in Campanello TRI TOČKE: Braini 5, Campanello 2, Di Cecco 1 POM Tržič-Bor Radenska 84:77 (48:35) BOR: Filipčič 7 (1:1; 3:5; -), Susani 9 (3:4; 0:3; 2:5), Perčič 2 (-; 1:2; -), Smilovich (-; -; 0:2), Ve-linsky 6 (4:4; 1:4; -), Sarini 13 (-; 5:11; 1:1), Petti-rosso 8 (2:3; 3:9; -), Simonič 20 (2:2; 6:10; 2:5), Tomšič 8 (2:3; 3:4; 0:2), Rasman 4 (-; 2:3; -). Trener: Furlan SON: 24 PON: Rasman (36) in Pettirosso (40) PM: 14:17 TRI TOČKE: Simonič in Susani 2, Barini 1 D LIGA SGT Duke Pub-Cicibo-na Prefabbricati Marsich 81:96 (39:47) CICIBONA: Persi 22 (3:9; 8:10; 1:2), Stokelj 5 (1:3; 2:5; -), Furlan 13 (3:5; 5:5; -), Jogan 10 (6:6; 2:3; 0:1), Uršič 33 (5:7; 11:18; 2:4), Križmančič 2 (-; 1:2; -), Mura 4 (4:6; 0:1; -), Bandi 7 (1:2; 3:5; -). Trener: Battilana PM: 23:38 TRI TOČKE: Uršič 2, Persi 1 Gradese-Kontovel Nor Est 76:73 (29:34) KONTOVEL: M. Emili, Spadoni 9, Paoletič 2, Turk 11, Umek 6,1. Emili n.v., Križman 14, B. Starc 13, Černe 18. Trener: C. Starc SON: 27 PON: Turk (39) in Starc (40) TRI TOČKE: Križman 2, Spadoni in Umek 1 KOMENTAR JADRANOVEGA TRENERJA Končni rezultat presenetljivo dober, potrebne pa so radikalne spremembe Priznati moram, da ni nihče pričakoval takega padca v igri v play-offu, vendar, kot dobro vemo, so play-offi neizprosni. Vedno zmaga tista ekipa, ki se je med prvenstvom na to bolje pripravila. In tu je bil Pordenone boljši tekmec od nas, kar je bilo jasno videti na obeh tekmah. Na obeh srečanjih smo namreč popustili v zadnjih desetih minutah, prav takrat, ko pride do izraza boljša telesna pripravljenost, večja »lakota« po zmagi, »duševna homogenost« ekipe in vpliv morebitnih poškodb nosilcev igre v tem obdobju. Prav slednje je po mojem mnenju ( ne rečem odločilno, prav gotovo pa v veliki meri) vplivalo na naš padec. Sam si težko predstavljam uspešno igro naše ekipe na težkih tekmah brez pravega Pregarca in pravega Arene. Ne bi pa želel, da so te poškodbe za kogarkoli »alibi«. Priznati moramo, da vse do zadnjega, na našo srečo, nismo imeli velikih težav z resnimi poškodbami. Prav gotovo je tudi to omogočilo našo dobro uvrstitev po rednem delu prvenstva, ko smo si z Ar-dito in Pordenonom po doseženem številu zmag delili tretje mesto, zaradi medsebojne razlike v koših pa zasedli končno četrto mesto, kar je gotovo lep uspeh. Na žalost smo tudi edina zamejska članska košarkarska ekipa, ki se je v letošnji sezoni borila za sam vrh razpredelnice. Navadno so rezultati, ki jih ekipe dosežejo, sorazmerni z vloženimi energijami, tako fizičnimi kakor mentalnimi in sociološkimi. Zato je naš rezultat še toliko bolj presenetljiv in velik, kajti v zadnjih dveh letih, posebno pa še letos, tega sorazmerja ni bilo, kar pomeni, da smo glede na vloženo dosegh kar precej več kot je bilo mogoče pričakovati. Nad slabim delom sem pa izredno razočaran. Tako malo in tako slabo kot letos se pri Jadranu še nikoli ni treniralo. Te težave se vlečejo že od prejšnje sezone, razlogi pa so, po mojem, naslednji: 1. Razpolagali smo samo z desetimi efektivnimi igralci, ki pa so bili, zaradi službenih, šolskih, osebnih in zdravstvenih razlogov, prepogosto odsotni na treningih. V povprečju čez celo leto je bilo na treningih 7 do 8 igralcev, le redko nam je uspelo trenirati v desetih, in še takrat nam je moral na pomoč priskočiti Boris Vitez, da smo lahko normalno trenirali. 2. že drugo leto zapored ne razpolagamo z mladinsko ekipo, in to je, po mojem, za Jadran največja katastrofa, tudi v optiki prihodnosti. Kot vemo v začetku sezone ni prišlo do dogovora med društvi o skupni mladinski ekipi, iz katere bi se lahko črpalo sveže moči, predvsem tiste z visokimi moralno-de-lovnimi kvalitetami, ki bi lahko trenirali tudi s člani in tako ne bi trpeli ne številčnost na treningih ne kvaliteta le-teh. Zal smo morali zaradi nerazpoložljivo-sti takega igralskega kadra v zadnjih dveh letih v naše vrste sprejeti tudi lju- di, ki po moralnih in delovnih lastnostih ne sodijo v ta ozek izbor kvalitetnih igralcev, ki naj bi sestavljali člansko ekipo Jadrana. Zato priporočam, da bi poklicani v bodoče temu problemu posvetili kar največ pozornosti. 3. Eden od pomembnejših razlogov je gotovo motiv. Ta skupina igralcev je Jadranu dala že veliko. Gotovo pa bo moralo priti do nekaterih radikalnih sprememb - predvsem zato, da se dvigneta motiv in delavnost. Motivirani igralci so predvsem tisti, ki se morajo še dokazovati in ki imajo še rezerv za izboljšanje. Ali, kakor pravi znani italijanski nogometni trener Zaccheroni: »... igralci morajo biti motivirani, s praznimi želodci in noro željo po uspehu...«, če hočejo doseči rezultat. Tem »čeljnim« je treba stalno dodajati svežo in ambiciozno silo, kajti sicer bo mit Jadrana v nekaj letih izginil. Zelja vodilnih v klubu Jadrana je bila, da bi s temi radikalnimi spremembami pričeli že letos, žal pa je to bilo v našem zamejskem prostoru letos tehnično še neizvedljivo. Odlašati pa ne gre dolgo, sicer nam grozi, da bomo postali podobni jezeru, ki nima ustreznega odtoka in pritoka sveže vode, kar povzroči, da postaja stalna voda najprej vse bolj kalna, dokler ne začne smrdeti in ne postane življenje v takem jezeru nemogoče. Zal mi je, da našemu kapetanu Sandiju ni že letos uspelo doseči prestižni 500-ti nastop v Jadranovem dresu, vendar ima za to še veliko časa. Toliko bolj mi je žal, ker menim, da je pri svojih 35-ih letih v letošnji težki sezoni odigral svoje najboljše prvenstvo doslej. Takega kapetana, kot je bil Sandi letos, bi si želel v vsaki ekipi, ki bi jo treniral - tako zaradi medsebojnega »feelinga«, ki sva ga ustvarila (včasih je za prenos sporočil zadostoval že samo pogled) kakor zaradi njegove igralske kvalitete. To, da je življenje eno samo učenje, se mi je potrdilo tudi v zadnjih dveh letih. Pri delu z ljudmi včasih logika odpove in pri reševanju teh nelogičnosti pogosto prihaja tudi do napak. Vendar menim, da je dovoljeno »grešiti« tistim, ki nekaj delajo in za storjene napake morajo tudi prevzeti odgovornost Tudi sam nisem izjema, zato prevzemam nase odgovornost za vse med letom nastale težave in probleme, za vse neuspehe in razočaranja. S ponosom pa lahko povem, da sem se v zadnjih dveh letih zelo veliko naučil. Te izkušnje so mi omogočile, da sem »diplomiral« iz psihologije in psihiatrije. Naredil sem vedno tako in tisto, v kar sem bil prepričan. Odločitve sem sprejemal po treznem premisleku in upošteval vedno najprej interes ekipe, nato šele posameznika, kar marsikomu ni ustrezalo. Upam pa, da bodo tudi tisti, ki so se, ah pa se morda še vedno, zaradi tega počutijo prikrajšane, po globljem in treznem premisleku le razumeli moje početje. Nazadnje se želim zahvaliti vsem tistim, ki so mi predvsem v času težav stali ob strani in me podpirali. Njihova podpora in moralna pomoč sta bili prav gotovo zelo pomembni faktor za doseženi uspeh. VValter Vatovec Jadran Nuova Kreditna v številkah - skupno Igralec Točke Meti Skoki Žoge Asist. Učinek Osebne napake Mnute 2 točki 3 točke Skupno PM Napad Obramba Izgublj. Prid. ARENA 409 119:206 18:53 137:259 117:154 38 124 83 68 18 524 93-189 940 (27) ČERNE 234 71:156 6:17 77:173 74:96 14 58 82 53 53 213 82-80 877(28) FRANCO 41 17:43 0:2 17:45 7:19 26 33 7 13 1 54 14-17 297 (25) GRBEC 225 56:123 18:53 74:176 59:90 19 31 42 26 5 158 42-69 603 (28) GUŠTIN A. 0 0:0 0:0 0:0 0:0 0 0 0 0 0 0 OR) 0(1) GUŠTIN M. 3 0:1 1:2 1:3 1:2 0 0 0 0 0 0 1-0 8(25) HMELJAK 227 84:145 7:19 91:164 7:19 61 106 41 49 6 284 89-68 788 (25) PICCINI 0 0:0 0:0 0:0 0:0 0 0 0 0 0 0 CK) 0(3) PREGARC 329 78:170 17:55 95:225 122:141 24 78 80 45 38 304 91-106 767 (26) RAUBER 329 60:138 57:129 117:267 38:60 31 187 61 49 24 382 81-65 962 (28) SENIZZA 0 0:0 0:0 0:0 0:0 0 0 0 0 0 0 CK) 0(3) SLAVEC 119 17:37 18:49 35:86 30:51 11 21 32 15 16 88 3544 366 (28) ŠVAB 0 0:0 0:0 0:0 0:0 0 0 0 0 0 0 CK) 17(27) VALENTE 1 0:6 0:3 0:9 1:4 2 0 4 1 0 -15 6-2 17(27) SKUPNO 1917 502:1025 143:382 645:1407 483:683 226 638 443 325 161 1992 559-647 5625 Nasprotniki 1907 546:1102 138:398 684:1500 401:581 223 508 348 349 134 1806 647-559 5625 H PROMOCIJSKO PRVENSTVO / BREG PRED KONČNICO n Pred »nebotičniki« zaskrbljeni Salvi »Po uvrstitvi v playoff so fantje popustili«, pravi »fac-totum« društva. Že zadovoljni? Konec tedna se bo za Bregove košarkarje začela končnica za napredovanje v D ligo. Promocijsko prvenstvo spominja letos bolj na kako NBA ligo. Ce bo slo vse po sreči, bodo namreč Brežani igrali tja do sredine junija meseca, saj jih čaka cela serija dvobojev. Toda pojdimo po vrsti. Breg se je v rednem delu sezone, kot znano, uvrstil na drugo mesto, kar pomeni, da se bo v prvi fazi play offa pomeril s tretjeuvrsčenim moštvom Skyscrapers. Prva tekma bo že to soboto, druga prihodnjo sredo, morebitna tretja pa v soboto, 15. maja. V primeru, da Brežanom uspe premagati »nebotičnike«, jih nato čaka še serija tekem proti zmagovalcu dvoboja med Momo Gio in San Vitom. Tudi v tem primeru se bo igralo na dve zmagi, iz tega dvoboja pa bo izSel tržaški prvak, ki bo v začetku junija sodeloval na četveroboju med pokrajinskimi prvaki FJK, v D ligo pa bosta napredovali samo po dve najboljši peterki. »Na Tržaškem so vsi nasprotniki v našem dometu. Bolj kot njih se bojim svojih igralcev«, pravi sotrener Denis Salvi. »Zadnje dva, tri tedne nikoli nismo trenirali v popolni zasedbi. Vtis imam, da so se fantje prekomerno zadovoljili že s tem, da so se uvrstili v play off. Ne vem, ali jim je res do tega, da gremo v D ligo,« še zaskrbljeno ugotavlja Salvi. Upajmo, da ga bodo igralci demantirali. Ce bo tako, bo Se najbolj zadovoljen prav on. (ak) Na sliki: Borut Klabjan, najboljši Bregov strelec v rednem delu DEŽELNI KADETI / V IZENAČENEM DERBIJU NA »1. MAJU« Presenetljivo prevladal borbeni Bor Friulexport Jadran razočaral, sodnik tudi... - Dom Robo premagan pri tržaškem DLF - Dečki: Kontovel končal z zmago, Bor zlahka Bor Friulexport-Jadran 70:69 (39:40) BOR: Pison, Lombardo 7, Tolentino 12, Dolhar, Cossut-ta 29, Hrovatin 2, Krčalič, Scarcia, Pitacco 11, Mirceta 9. Trener: Porporati SON: 19 PON: Pison JADRAN: Mitja Suhadolc 20, Matjaž Suhadolc 6, Zeriali 5, Pavat, Guštin 5, Ferluga 1, Jerman 2, Švab 19, Piccini 11, Sancin. Trener: Vremec SON: 23 PON: Mitja in Matjaž Suhadolc TRI TOČKE: Guštin 1, Mi. Suhadolc 1 Potem ko so v prvem delu prvenstva visoko zmagali ja-dranovci, je povratni derbi nekoliko nepričakovano pripadel domači vrsti Bora Friu-lexport, ki je slavila s košem v zadnji sekundi. Derbi je bil v splošnem dopadljiv, saj sta ekipi zaigrali borbeno, četudi igra ni bila na visokem tehničnem nivoju. Domačini so z veliko željo do uspeha v resnici zasluženo zmagali, saj so tehnični zaostanek prebrodili s požrtvo-valnejšim bojem za vsako žogo. V prvem delu so gostje s Švabom na čelu sprva pridobili 10 točk prednosti (31:31 v 14. minuti), do konca polčasa pa je razigrani Cossutta z vrsto lepih košev omogočil svoji ekipi, da nadoknadi zamujeno. Do konca se je tekma nadaljevala po uravnovešenih tirnicah, ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, še v zadnji minuti pa je bil izid izenačen. Ja-dranovci se najbrž upravičeno pritožujejo nad dvema dvomljivima sodniškima odločitvama, saj je najprej trener Vremec prejel tehnično napako (-30”), ob zvoku sirene pa je bila gostom pri rezultatu 69:69 dosojena »sumljiva« ______PROPAGANDA / NAŠE SETERKE S SPREMENLJIVO SREČO_______ Kontovel proti Don Boscu boljše kot proti Sgt A V tolažilni skupini prvi poraz jadranovcev - Bor Friulexport zlahka premagal šibki Libertas B Elitna skupina Kontovel - Ginnastica A 77:98 (29:50) KONTOVEL: Bukavec 4, Suš-terSoč 30, Vescovi, Briščak, Bufon 2, Turco 1, Guštin, Antoni 2, Rogelja 30, Frandolič 6, Colja 2. Trener: Briščik. Ginnastica je včeraj premagala Kontovel dosti bolj prepričljivo kot na prvi tekmi. Gostje iz trsta so napeli vse sile, da bi se izkazali, saj jih je še pekel nepričakovan poraz v boju zas prvo mesto proti Don Boscu. Z agresivno obrambo čez celo igrišče so že na začetku zmedli Kontovelce. Ginnastica je zaigrala res oldično in visoko povedla. V druge delu so se Kontovelci bolje odrezali in vzpostavili ravnotežje, a zaosta- nek je bil prevelik. Enakovredno z gosti sta se borila samo Andrej Šušteršič in Primož Rogelja. Don Bosco - Kontovel 67:55 (27:31) KONTOVEL: Bukavec 4, Šušteršič 13, Vescovi 1, Briščak 9, Turco, Guštin 2, Antoni 2, Colja, Frandolič 5, Rogelja 17, Bufon 2. Trener: Krečič PON: Šušteršič TRI TOČKE: Briščak 1 Za tri četrtine tekme so bili Kontovelci v zaostalem srečanju povsem enakovreden tekmec močnemu Don Boscu, dolgo časa pa so tudi vodili. Zatem pa je stopil v ospredje najboljši domači košarkar Sain (33 točk), ki je izkoristil vse napake Kontovel-cev in popeljal svojo ekipo do zmage. Naši so se vsekakor dobro upirali gostiteljem, žal pa so popustili v zaključku tekme in 12 točk je glede na prikazano igro zanje prehuda razlika. Tolažilna skupina Libertas B - Bor Friulexport 48:71 (21:46) BOR: Oblak 6, Nadlišek 11, Kemperle 6, Kovač 6, Sosič 8, Sancin 12, Quierinuzzi 10, Samec 2, Grgič 6, Bole 4. Trener: Corbatti Na neugodnem igrišču Nesbe-da so borovci zlahka premagali šibke nasprotnike Libertasa B. Modri so dobro začeli in s koši Sancina takoj visoko povedli. Po dobrem prvem polčasu, so Cor-battijevi varovanci delno popu- stili, saj so jim bili igralci Libertasa z agresivno igro skoraj enakovredni. Vsi borovci so dosegli koš, vendar sta boljše kot ponavadi zaigrala Kovač in Samec. (Mitja Oblak) Servolana - Jadran 73:33 (51:14) JADRAN: Facco 10, Pregare 2, Sosič 14, Marušič 2, Rožac 3, Langella, Foraus 1, Boneta. Trener: Vremec. Skedenjci so fizično in tehnično prekašali jadranovce, tako da je bila tekma dokaj enosmerna. Gostje so tako ohranili neprema-ganost, za jadranovce pa je bil to prvi poraz. Od posameznikov bi za dober nastop pohvalili predvsem Jana Forausa in Jana Sosiča. osebna napaka na Borovi polovici igrišča. Domači kapetan Roberto Lombardo je natančno izvedel drugi prosti met, tako da je zmaga v derbiju pripadla Svetoivančanom. Slednji so proti favoriziranemu tekmecu dosegli šele četrti uspeh v prvenstvu, slavje med njimi pa je bilo seveda res veliko. V Borovem taboru je ob Denisu Cossutti vsa peterka zaigrala prepričljivo, med ja-dranovci, ki v splošnem niso zadovoljili s prikazano igro, pa sta bila najboljša Mitja Suhadolc in Marko Švab. (nš) DLF-Dom Robo 71:60 (46:28) DOM: Gravner 14, Lan-franchini 2, Bensa, De Lu-ca 2, Tomšič 13, Fornataro 12, Cuzzuccoli 17. Trener: Grbac TRI TOČKE: Gravner in Cuzzuccoli 1 Tržačani so takoj visoko povedli, saj so izkoristili težave domovcev, ki so se zaradi prometnih zastojev predstavili v telovadnici Sele pet minut pred začetkom srečanja. Goričani so porabili ves prvi polčas, da so se uigrali, domačini pa so igrali uspešno in si priigrali odločilno prednost 20 točk. V drugem delu bi skoraj prišlo do preobrata, saj so naši fantje nadoknadili skoraj ves zaostanek in se v 37. minuti približali gostiteljem na pet točk. V zaključku pa je DLF spet povedel in poraz Doma Robo je bil kljub reakciji tu. Najboljša sta bila tokrat Gravner in Tomšič, medtem ko je zatajil Cuzzuccoli, ki je preveč forsiral met. DEČKI Skupina A AIBI Fogliano-Kontovel 61:67 (24:30) KONTOVEL: Trampuš 11, Nabergoj 3, Ražem 12, Turco 11, Frandolič 2, Rogelja 22, Colja 6. Trener: Krečič PON: Ražem in Turco TRI TOČKE: Trampuš in Turco 1 Z zaostalim srečanjem so Kontovelci sklenili prvenstvo »dečkov« na 3. mestu. Tekma proti proti Foglianu je bila nepredvideno težja od pričakovanega, to pa zlasti zaradi slabe igre naših, ki so igrali le na trenutke. Najboljši je bil tokrat Primož Rogelja, ki se je edini boril vse do konca, medtem ko so bili ostali dokaj »nihajoči« in nepazljivi. Vsekakor je ekipa zmagala in odhaja na počitnice s koristno sezono za sabo, saj so si Kontovelci v dveh prvenstvih (večina fantov je igrala tudi za naraščajnike oziroma »propagando«) nabrali veliko igralskih izkušenj, tudi glede rezultatov pa je bila letina kar pozitivna. Skupina B Bor Friulexport-Dardi 136:26 (58:17) BOR: Oblak 10, Novak 13, Udovič 8, Rebula 2, Kneipp 22, B. Jogan 14, Kralj 22, Jankovič 18, Coretti 8, Mado-nia 19. Trener: M. Jogan TRI TOČKE: Madonia in Novak 1 Spet slab trening za borovce, ki so ob nekaterih solidnih peterkah v tem prvenstvu srečali vse preveC začetniških ekip, ki omogočijo nasprotnikom le z lahkoto dosežen visok izkupiček točk, nikakor pa ne napredka v igri. Tako so tokrat našihasu-li gostom kar 136 točk, nasprotniki pa so bili le s šestimi elementi povsem brez moči. Trener Jogan je seveda namenil vsem fantom visoko »minutažo«, poleg običajnih strelcev pa so tokrat dobro zaigrali mladi Borut Jogan, Marko Novak in Mitja Oblak. Zdaj čakata borovce še zadnji dve tekmi, obakrat proti Don Boscu (zaostala tekma iz prvega dela in redno srečanje zadnjega kola prvenstva »dečkov«), (nš) _______NARAŠČAJNIKI / ZADOVOLJSTVO V OBEH TABORIH PO KONČANEM DEŽELNEM PRVENSTVU_ Kontovel »zaspal«, ko se je Jadran »prebudil Pred dvema tednoma se je zaključilo tudi prvenstvo deželnih naraščajnikov. Tu sta nastopili dve naši peterki, in sicer Kontovel pod taktirko trenerja Jureta Krečiča in Jadran s trenersko dvojico Klarina Brollo-Roberto Jakomin. Prvenstvo je glede prvih mest potekalo v znamenju izenačenja, saj so si bile prve tri ekipe (Don Bosco, SGT in Pallacane-stro TS) dokaj enakovredne, tudi Kontovelci pa so v prvem delu dokazali, da Se z njimi lahko kosajo. Ob koncu je pr-vp mesto osvojil Don Bosco, Kontovel-Cl so se uvrstili takoj za najboljšo trojico. v sredini lestvice pa so se z dobrimi Uastopi v drugem delu prvenstva usi-urali tudi Jadranovi naraščajniki. Kontovelci so bili dalj časa nepo-faženi na vrhu letsvice, v prvem delu s° izgubih le dve tekmi (na 9), zgledalo Pa je, da se lahko borijo za prestop na ueželni finale. V povratnem delu pa je ^Sa ekipa popustila in izkazalo se je, da ali trije posamezniki ne morejo Uigrati cele sezone z istim učinkom, tpga se zaveda tudi trener Jure Krečič, f! le bil vsekakor zadovoljen z delom, j §a je letos opravila ekipa. »V prvem delu prvenstva, ko smo trenirali dobro popolni postavi, smo dosegli veC hi v ?d Pričakovanega, tako da sem bil sam /■redno prijetno presenečen. Popustih ^ srn° od januarja dalje, ko so se zače- le kopičiti odsotnosti na treningih zaradi bolezni in ostalih obveznosti, plačali pa smo tudi dejstvo, da je bila postava števiččno skromna. Peterko so morali namreč držati na nogah vedno eni in isti posamezniki.« Kako pa gre oceniti prvenstvo v celoti? »Po neumnem smo izgubili preveč tekem in na lestvici zdrsnili na 4. mesto, s fanti pa sem vsekakor zadovoljen. Lahko bi sicer iztržili kaj več, opravljeno delo pa ni bilo slabo.« Poleg pregleda končanega prvenstva je KreCič spregovoril še o svojem pogledu na mladinsko dejavnost pri nas, med posamezniki svoje ekipe pa je Se zlasti izpostavil tri imena. »Poleg večkrat omenjenih. Ražma in Turca, ki sta bila glavna stebra moštva, bi pohvalil Roberta Štoko, ki je z delom na treningih pokazal lep napredek. V splošnem pa bi bilo po mojem mnenju za perspektivnejše igralce koristno sestaviti združene ekipe, saj jim proti šibkejšim tekmecem zlasti na treningih zmanjka motivacij. Mislim, da se je košarkarska raven pri nas znižala tudi zaradi tega.« Jadranovci so prehodili popolnoma nasprotno pot v primerjavi z vrstniki s Kontovela, saj je slabemu prvemu delu brez večjih zadoščenj sledil odličen povratni del. Trenerka Marina Brollo je o svoji ekipi takole pove- dala: »V začetku smo imeli z novo skupino, ki so jo sestavljali fantje z Opčin oziroma »vzhodni blok« iz dolinske občine (združena ekipa Poleta in Brega), nemalo težav. Kljub temu, da rezultatov dolgo Časa ni bilo, sem stalno verjela v to skupino in zaupala fantom. Treba pa je bilo veliko trenirati in spremeniti v fantih zlasti pristop in način do dela, pre- den smo sploh zmagali prvo tekmo.« Sledila pa je dokaj uspešna serija s precejšnjim napredkom v igri, kar je pomebnejše od samih rezultatov oziroma končne uvrstitve. »Vsi fantje so se navezali na skupino, odigrali smo dober povratni del, imeli smo tudi marsikatero zadoščenje. Mislim, da so v prvenstvu, ki tehnično ni bil na visoki ravni, največ napredovah prav Brežani. Mislim zlasti na Zerialija in Sancina, pa tudi Vaitho je opravil dobro delo. Zadovoljna pa sem, ker je bil prisoten čut za konkurenco, rast pa je vidna prav pri vseh elementih, ki so sestavljali moštvo. Seveda smo najbolje zaigrali, ko je bil prisoten Kristjan Ferfolja, najbolj izkušen v naši ekipi, ki pa je večkrat manjkal zaradi obveznosti pri kadetih. Tu so nekajkrat zaigrah tudi nekateri drugi fantje, kar potrjuje, da je delo poplačano z lepim napredkom.« Kaj pa o združevanju sil v manjšini? »Mislim, da je potrebno združiti posameznike, ki si želijo resno delati. Ne smemo pa pozabiti na tiste, ki so trenutno manj perspektivni, saj jih ne gre zgubiti. Nasprotno menim, da lahko pomešani v boljših skupinah prav vsi veliko napredujejo.« (nš) Na slikah: levo, Žiga Ražem (Kontovel), desno Devan Sancin (Jadran) Torek, 4. maja 1999 TORKOV POGOVOR Bruno Volpi Lisjak: »Naši ljudje so si ob morju izoblikovali popolnoma svoj življenjski slog« Bojan Pavletič Kapetan Bruno Volpi Lisjak je s svojo knjigo in raziskavami o slovenskem avtohtonem ribištvu vzbudil veliko pozornost, tako pri nas, kot med etnologi v Sloveniji. Toda ob obalah se dogaja marsikaj, ne le ribolov. Morje je pač primemo tudi za razne oblike športnega udejstvovanja, zato smo poskušali kapetana Lisjaka, prekaljenega morskega volka, speljati tudi na to področje. Seveda, prednost smo dali temi, ki mu trenutno najbolj leži, ribištvu. Kakšen je bil osnovni nagib, ki vas je privedel med raziskovalce te značilne obmorske dejavnosti? Poglejte, v svetu prihaja do velikih sprememb: navade se spreminjajo, prav tako način dela, poklicni pripomočki itd. Vse to polagoma tone v pozabo. Tisoč let žive naSi ljudje ob morju in so si ob njem izoblikovali svoj način življenja, vendar se n. pr. v Sloveniji, le še malokdo zaveda dejstva, da je prava, avtohtona slovenska obala tu pri nas in ne v Istri. Ker nisem želel, da bi izginila ta preteklost - kar se ribištva tiče - iz našega zgodovinskega spomina sem se lotil teh raziskav, katerih produkt je tudi knjiga o slovenskih ribičih od Barkovelj do Sesljana. Ste vzpodbudo za to preučevanje morda dobili že med šolanjem, pri obravnavanju zgodovine pomorstva? Ne, niti ne. To mi je le pomagalo pri odstiranju zgodovinskega obzorja na tem področju. Precej pa je k temu doprineslo dejstvo, da sem bil med ustanovitelji sesljan-ske Cupe in sem tako spoznal potrebnost take akcije. Zelo podrobno ste se lotili obravnavanja našega ribištva v preteklosti. Toda nekoč smo imeli tudi veslaški klub Sirena, ustanovljen je bil leta 1924. "e v prvi polovici prejšnjega stoletja je bil v Skednju, tedaj še praktično povsem slovenski vasi, veslaški klub Nereo, pri katerem so gotovo veslali tudi Slovenci. Ohranjeno je ime nekega čolna, Drava. Bi se lotili raziskav tudi tega področja naše obmorske prisotnosti v preteklosti? Podatki iz Skednja so zame novost. Ker me zanima vse, kar je v zvezi z morjem bi se prav rad lotil tudi te teme. Kje bi začeli? Vsekakor v državnem arhivu. Tam so zabeležena imena skoraj vseh tedanjih društev. No, dela na tem področju vam gotovo ne bi zmanjkalo, saj bi treba preveriti še marsikaj drugega. Kaže namreč, da je treba prvega Slovenca, ki se je udeležil olimpijskih iger, iskati prav med veslači, ki so branili barve nekdanje Avstro-ogrske.... To bi bilo popolnoma mogoče. Znano mi je, da je ob koncu prejšnjega stoletja deloval v Trstu največji veslaški klub v Avstriji, z imenom Hansa. Ta se je stalno meril s posadkami italijanskih tržaških veslaških klubov. Ker pa tedaj v italijanskih klubih zaradi lastne Šovinistične nastrojenosti niso hoteli sprejemati med članstvo Slovencev lahko sklepamo, da so se morali ti, če so hoteli veslati, včlanjevati v ta avstrijski klub. Morda bi morali prvega slovenskega olimpijca iskati v tej smeri. Kapetan Lisjak, ali smo Slovenci sploh narod s pomorsko zavestjo? Ja, veste, to je zelo relativno, vprašanje je iz katerega zornega kota na to gledate. Toda osebno menim, da smol V stari Avstriji so nas kot mornarje zelo upoštevali, imeli smo svoje pomorske družbe (še sam sem plul nekaj časa na ladji Timok, ki je bila nekoč last slovenske ladjarske družbe Adria v Trstu, med drugo svetovno vojno pa je plula pod britansko zastavo). Pa Se nekaj: znani menih Gruber, po katerem se imenuje znani kanal v Ljubljani je v tem mestu ob koncu osemnajstega stoletja ustanovil pomorsko šolo. Imamo torej svojo obalo, imamo svojo pomorsko zgodovino, zato lahko vsekakor rečemo, da smo pomorski narod. To je res, a kljub temu nimamo v zamejstvu nobenega veslaškega kluba? Veslanje povsod nazaduje. Razmerje se odločno nagiba na stran jadralcev. Ta pojav je opazen povsod. Se vam ne zdi čudno, da imamo zamejci med kakimi 40 športnimi društvi le dve pomorski? Pomorski športi so izredno dragi in včasih težko uresničljivi. Klubi zelo težko dobijo prostor na obali (poglejte Cupo!), medtem ko je to za druge športe lažje. To je pravi vzrok za problem, ki ste ga omenili. Se bom malo vztrajal: tudi s plavanjem se ne moremo izrazito pohvaliti. Nimamo morda celo sovražnega odnosa do vode? Ne vem natanko zakaj je to tako v plavalnem športu. Vsekakor menim, da smo se nekoč preveč usmerjevali v planine in premalo k morju. Upal bi se trditi, da je to bila politična napaka. Ali ste med raziskovanjem našega ribištva morda zasledili tudi kak element vodnega športa? Odkril sem, da so se tudi naši nekdanji slovenski ribiči od časa do časa pomerili med seboj v veslaški veščini. Toda to je bilo bolj po domače, tekmovali pa so za liter vina. To predvsem kriški ribiči. Valvazor nam je ohranil slovensko poimenovanje za nordijski ski: smučko. Ste tudi vi našli v terminologiji naših ribičev kak tak izraz? Ne! Slovenci imamo sicer nekaj našega izrazoslovja, kot n.pr. krma, vendar si moramo pomagati tudi z izrazi iz tujih besednjakov. V Križu snujete ribiški pomorski muzej z mnogimi unikatnimi predmeti, Id bo gotovo vzbudil mnogo zanimanja. Se vam ne zdi, da bi dokaj zanimanja zbudila tudi taka pobuda: izklesali bi še dve kopii sta-rožitne čupe in bi z njima izpeljalo vsako leto dvoboj, tako nekako kot študentje Oxforda in Cambridgea v Angliji? Kaj se vam zdi? Veste, za izdelavo čupe je zelo težko dobiti odgovarjajoče deblo in iz njega izklesati čoln. Toda ideja je zelo dobra. To bi bila velika atrakcija: recimo Sirena proti Cupi. Izplačalo bi se poskusiti. Pa še nov ekskluzivni slovenski pomorski izraz bi dobili: čupariada. Takega ne bi imel prav noben drugi narod. n ŠPORT IN REKREACIJA ZA VSAKOGAR (26) Priprave na planinsko tura I Mnogi ljudje prav radi zahajajo poleti ah" na pragu jeseni na izlete v gore ah na večdnevne planinske ture. Njih težnja, da se vzpnejo kar moč visoko, bi bila hvalevredna, če bi bili za izredne fizične napore kondicijsko pripravljeni, pravilno opremljeni, dovolj j izkušeni in v duhu alpinizma vzgojeni. Kako odpravimo tiste pomanjkljivosti, ki sc; nanašajo na fizično kondicijo? Vsakdo naj hodi v naravo, tudi na večdnevne planinske ture, vendar svoji zmogljivosti ustrezno. Potrebna je postopnost: najprej krajši izleti po lažjem svetu, nato izleti na manjše gore, nato Sele na tisočake. Ko je človek za večurno hojo in vzpon z nahrbtnikom utrjen in izurjen, naj se loti zahtevnejših podvigov. V gore ne hodimo zato, da bi pošiljali prijateljem in znancem razglednice, marveč predvem zato, da smo bližji naravi, da jo občudujemo in v njej uživamo; ker si želimo novih moči, telesnih in duševnih. Hodimo, ker v tem uživamo, ker nas bivanje v prvobitni naravi osrečuje. Za dobro fizično kondicijo ni značilno le to, da je človek primemo močan, vzdržljiv, gibljiv ter da je v določeni motoriki izurjen; biti mora predvsem popolnoma zdrav in imeti normalno telesno težo, če že nima idealne. Za planinca je zlasti pomembno, da je vzdržljiv. Gre za tisto komponento telesne sposobnosti, za katero je značilno daljše trajanje aktivnosti z nezmanjšano intenzivnostjo. ne da bi se utrudil. Vzdržljivost je odvisna od organov za oskrbo tkiv s kisikom, - od treniranega srca, ožilja in dihal, pa tudi od ekonomične tehnike gibanja. Da bi postal planinec vzdržljiv, mora veliko hodih vsak dan, kaj bolj zehtevno po dvakat na teden, prav posebno zahtevno pa konec tedna. Kdor veliko hodi po valovitem svetu, si polagoma okrepi ustrezne mišice in utrdi sklepe. Za pravilno tehniko vzpona in sestopa je treba veliko vaje, da si pridobi planinec potrebne izkušnje: občutek za tempo in doMno koraka, pa tudi izkušnje za prožno sestopanje, ki varuje sklepni hrustanec, pokostnico, vezno tkivo in mišice pred poškodbami. Ce se je gornik odločil za rabo palice, ene ah dveh, se mora tudi na to navaditi. Raba palice pomeni izdatno pomoč tako pri vzpenjanju kakor tudi pri sestopanju. Človek hodi v resnici s pomočjo rok, taka hoja je lažja in po rodjivo, da živi kot izobraženi in osveščeni privrženec športne rekrecije. Razen jutranje gimnastike in živahne hoje po opravkih mu priporočamo kondicijsko treniranje dih hojo po valovitem svetu na 6 do 12 km, v četrtek kako športno igro ah rekreativno telovadbo, v nedeljo pa opravili izlet na Slavnik, zdaj na Vremščico zdaj na Nanos, bi bili vsekakor na dobri poti. Kdor gre pravilno opremljen, mnogostransko treniran in duševno pripravljen na težko pričakovano planinsko turo, bo užival kot pravi planinec. Ne bo doživel krize, ne bo Čutil bolečin v mišicah in veznem tkivih - med hojo in po hoji se bo dobro počutil. Znamenje, da je bila obremenitev zarij primerna in jamstvo, da si bo še želel v gore. Franko Drasid Obvestila PRIMOTOR KLUB vabi elane na sejo, ki bo v sredo, 5. maja ob 21. uri v baru Petaros v Borštu (pri Lj’ni). Na dnevnem redu bo organizacija motoshoda. SK DEVIN vabi člane in prijatelje na družabni večer, ki bo potekal na Stubeljevi domačiji v Sempolaju v soboto, 8. maja s pričetkom ob 19.30. Iz organizativnih razlogov je nujna prijava na novi tajniški tel. št. 040-2024017 ali 040-220423. Kot običajno bo potekalo nagrajevanje tečajnikov in tekmovalcev ter udeležencev naših odsekov. Poskrbljeno za kapljico in prigrizek. TPK SIRENA - ODSEK ZA ŠPORTNI RIBOLOV obvešča, da so se pričeli tečaji-treningi za mladino ob sobotah, od 15. do 17. ure na sedežu društva, Miramarski drevored 32. Občni zbor Shinkai karate kluba je bil že štirinajsti, dokaz vztrajnosti pri športni zvrsti, ki jo maloštevilni poznajo, še manj pa je tistih, ki jo razumejo. Karate je namreč borilni šport le po videzu. V resnici gre za orientalsko umetnost gibanja, kjer so udarci, ki zadenejo "v črno" napake enega ali drugega od nasprotnikov. Vztrajnost shinkaiev-cev je v dolgih letih obrodila dobre materialne pogoje za delo. Klub se je utrdil v telovadnici osnovne Sole Silvestri naselja San Nazario na Proseku. Tam ima lepo opremljeno telovadnico, s katero razpolaga sam. Vse je bilo seveda uresničeno z lastnim delom in kakovost je vsekakor izvrstna. Domači (slovensko govoreči) člani so pa v letih postopoma odpadli v takem razmerju, da je klub danes dejansko prijateljsko stičišče ljubiteljev karateja, ki so v Shi- naki klubu našli idealne pogoje, nižje cene za razne klubske usluge in zakaj ne, tudi bolj ugodne možnosti za parkiranje pri obiskih treningov v primerjavi s kako telovadnico v mestu. Vodstvo kluba, ki sloni na predsednici Romani Maiano in tehničnemu učitelju Sergiju Stoki, ni navdušeno nad takim stanjem. Akcije so usmerjene v glavnem v naše okolje, odziva pa je očitno zelo malo. Vseh registriranih elanov je 44 (37 za karate ter 7 za samoobrambo), redno, to je dvakrat tedensko, pa se treningov udeležuje približno polovica. Klub se udeležuje vseh tekmovanj v bližnjem dometu, utrdil pa je tudi vezi s klubi iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Nova pridobitev je sodelovanje s klubom iz češke občine Cerhenice, ki je pobratena z zgoniško, v kateri ima Shinkai sedež. Propaganda za karate je v minuli sezoni vsebovala tri tečaje za otroke pod 14. letom ter dva tečaja za odrasle. Oktobra se je zaključil tudi tečaj samoobrambe, v katerem so imele poseben poudarek ženske. Prvi tečaj ae- robike je bil v poletnih mesecih, načrtovanega drugega pa zaradi preskromnega odziva niso izvedli. V letošnjem letu namerava Shinkai klub organizirati posebno kakovosten turnir v Zgoniku. Slo bo namreč za deseto izvedbo. Predvidenih je nekaj izpopolnjevalnih tečajev za učitelje, ki se jih bodo člani udeležili tudi za večjo samostojnost pri programiranju in uresničevanju lastne klubske dejavnosti, (dk) BALINANJE Uspeh poletovcev Poletova dvojica Vasja Gulič in Giuliano Bartoli je povsem zasluženo dobila Veliko nagrado osvoboditve, ki jo je priredilo društvo GB Pisoni od Domja. Tekme, ki je že po tradiciji uvod v novo balinarsko sezono, se je udeležilo 55 dvojk z Goriškega in Tržaškega, kar daje uspehu naših dveh balinarjev Se večjo težo. Poletovca sta po vrsti premagala v prvi tekmi domača balinarja, nato predstavnika tržaške La Glorie, v osmini finala balinarja tržaške Madda-lene, v četrtfinalu Bori-na in Simenonija (S. Giovanni), v polfinalu Morena in Bertocchija (Portuale), v finalu pa Stocovaza in Palumba (Portuale). KONČNI VRSTNI RED: 1. Gulič - Bartoli (Polet), 2. Stocovaz - Pa-lumbo (Portuale), 3. Ri-barich - Kovač (Portuale), 4. Moren - Bertocchi (Portuale). rf OBLETNICA / V TR2ASKI MESTNI ČITALNICI BAVISELA / MALI MARATON 6. maja 1869 je bil ustanovljen Južni Sokol Oblasti so že čez nekaj dni zavrnile prošnjo, uradno pa je bila organizacija priznana šele leta 1882 Tekmovalni del v znaku Kenijcev Številna udeležba - Na netekmovalnem pohodu približno 3 tisoč udeležencev TRST - V Četrtek, 6. maja bo poteklo natanko 130 let od dneva, ko se je v tržaški mestni Čitalnici zbralo 65 tržaških Slovencev in ustanovilo Južni Sokol, prvo tržaško slovensko športno organizacijo. Oznako “športno” seveda ne smemo razumeti v današnjem pojmovanju te besede, zlasti ne zato, ker so želeli ustanovitelji Južnega Sokola ustvariti predvsem učinkovito narodnoobrambno organizacijo, ki bi pomagala pri prizadevanjih za omejitev potujčevanja naših ljudi, torej pri pojavu, ki je že tedaj nevarno načenjal naše narodne korenine. Oblasti so Cez nekaj dni zavrnile prošnjo za uradno priznanje društvenega Statuta in tudi pritožba ustanoviteljev Južnega Sokola ni zalegla. Z delno spremenjenimi členi Sta- tuta so dosegli uradno priznanje šele leta 1882. Organizacija je nato uspešno razvijala svoje poslanstvo vse do njene nasilne ukinitvi po prvi svetovni vojni, ko je v naših krajih prevzela oblast italijanska uprava. Slovenski šport je ponovno javno zaživel šele po osvoboditvi, v okviru tedanjega Svobodnega tržaškega ozemlja, vendar v strukturah, ki se vsebinsko niso povsem naslanjale na tradicijo nekdanjega sokolskega gibanja. To je našlo svoje vsebinsko nasledstvo šele s pojavom zamejskih športnih iger (1958) in ustanovitvijo tržaškega Športnega združenja Bor (1959), kar vse je v naslednjih letih privedlo do širjenja te dejavnosti, do mer, kakršne poznamo danes. Pred desetimi leti je SZ Bor na veliki proslavi v tržaškem Kulturnem domu tudi formalno postal nosilec tradicij in nadaljevalec naše prve tele-snokulturne organizacije v Trstu. V imenu bivših elanov Tržaškega Sokola je tedaj znani nekdanji telovadec Marjan Dolgan uradno izročil Sokolov prapor v roke tedanjega predsednika teritorialnega odbora ZSS-DI Ladiju Budinu, ta pa v imenu vseh zamejskih športnikov predsedniku SZ Bor arh. Mitji Racetu z naročilom, naj to društvo postane nosilec športnega in kulturnega izročila ter tradicij sokolskega gibanja. Sz Bor je v celoti sprejel to zgodovinsko nalogo, katero ima zabeleženo tudi v svojem Statutu ter je v tem svojstvu tudi dal pobudo za praznovanje letošnje pomembne obletnice. Bojan Pavletič TRST - V nedeljo je bila v lepem sončnem vremenu 6. izvedba malega maratona Bavisele, katerega se je udeležilo kar 2 tisoč udeležencev, med tem ko jih je še 3 tisoč sodelovalo v netekmovalnem teku v spremstvu znamenite France Fiacconi, lanskoletne zmagovalke newyorškega mratona, ki je bila botra letošnjega malega maratona. Kenijec Rugut je kot p vi pretrgal rdeCi trak z rekordnim Časom 1 ure in 5 sekund, za njim pa sta skozi cilj pritekla njegova rojaka Joseph Waweru (1.00:49) in Anthony Korir (1.01:37). Tudi pri ženskah je šla zmaga v Kenijo, slavila pa je Margaret Okayo z novim rekordnim Časom 1.10:08. Kenijka Jerotich (1.12:08) in Tanzanijka Kavina (1.13:39) pa sta osvojili drugo in tretje mesto. Najboljši med Tržačani je bil Roberto Furlanich (1.08:56), minuto kasneje pa je prišel na cilj Slovenec Beno Piškur. Izkazala sta se tudi Slovenca Miro Vogrič in Tomaž Novak z 21. in 27. mestom. Med zamejci naj omenimo BoljunCana Pavla Glavino, ki je s Časom 1.25:02 pristal na 176. me- stu, Pavla KrižmanCiCa, ki je v kategoriji prizadetih ss voj im posebej prirejenim vozičkom osvojil 356. mesto s Časom 1.31; 43, čeprav je moral precejšen del proge prevoziti s preluknjano zračnico. Prisoten je bil tudi hi-trohodec Fabio Ruzzier, ki je osvojil 681. mesto s časom 1.41; 30, tekmovanje pa mu je služilo kot koristno testiranje pred naslednjo tekmo v hitri hoji, ko bo Ruzzier 15. t.m. v Spittalu nastopil na odprtem avstrijskem prvenstvu. Bavisela je edino tekmovanje, ko se enkrat v letu zbere množica tekačev, kolesarjev, rolkarjev in ljubiteljev športa. Je tudi mešanica ljudi različnih narodnosti, ki se po tekmovanju prijateljsko pogovorijo o užitku v športnem naporu. To je oaza sprostitve, kjer noge sledijo srcu. Med udeleženci netekmo-valnega pohoda je bil tudi kosovski Albanec Vesima, ki nam je povedal, da so taka tekmovanja tudi simbol mul-tietniCnosti in strpnosti, saj je vsak nasprotnik le samega sebe. Tjaša Ruzzier ATLETIKA / ŽIVAHEN KONEC TEDNA Veronika Sancin 2,75 m s palico, borovke 3. v Gorici Na prvenstvu štafet na 200-400-600-800 metrov VIDEM - Posebno mladinska atletika beleži v tem obdobju izredno veliko tekmovanj. Tako sta bila dva mitinga na sporedu v Vidmu, v Trstu se je odvijalo dvodnevno ekipno prvenstvo, v nedeljo v Godci pa deželno prvenstvo izključno za štafetne teke. AD Bor in posamezniki, ki tekmujejo za druge klube niso stali križem rok. Nasprotno! V vseh primerih so zabeležili dobre ali celo odlične dosežke. Najvažnejši je bil verjetno nastop na tržaškem ekipnem prvenstvu. Na Kotanji je po dveh dneh Bor dosegel dobro drugo mesto nied kadetinjami in tretje jned deklicami. Pri slednjih konkurenca ni bila izredna, boljša pa se je izkazala v višji starostni kategoriji. Ažaški klub ACT, ki je osvojil prvo mesto, je nam-roc lani v deželi dosegel na-riv najboljšega kolektiva. V 10 rezultatih, ki so bi-n potrebni za uvrstitev, je ^ČT dosegel 6978 točk, °0r pa 5958. Ironija je Verjetno v tem, da je za ACT Veronika Sancin sa-dosegla 1000 točk v ®koku s palico. Skočila je 75 m in zabeležila naj-oljsi tehnični rezultat prireditve. Za Bor sta bil Uspešni Eriča Bi v 7:20, 4) ir ^tacehi (300 m °ber je posebi Cas’ ki pomeni n rnein deželnem ® a tudi zmagali, r zmagala tudi i 5). Njena i aeželi je nekje : Peterico. Nepri Pa so borovke o CVa mesta tudi A^aela Basile ji .kladivu (22, 7E te, 40 m), I Pa v kopju (1 Borovki Barbara Croce in Roberta Mačehi Milanijeva je pokazala kljub zacetništvu v tej panogi prirojen talent. Ostali izidi borovk: 80 m Dolfini 11, 7, Milani 11, 8; 600 m Sabbadini 1:51, 3, daljina Tessandori 3, 84 m; krogla Dolfini 7, 01 m; višina Tessandori 120 cm, 4x100 m Dolfini-Milani-Nacini-Cro-ce 59, 3; 300 m Sabbadini 48, 3, Načini 49, 5. V kategoriji deklic so bili izidi naslednji: 60 m Croce 8, 9, 60 m ovire Pasian 10, 9, krogla Morandini Giovanna 6, 71 m, višina Gasmi 110 cm, daljina An-gelastri 3, 35 m in Moran-dini Silvia 2, 87 m, 600 m Kropf 2:14, 7, 1200 m Ko-terle 4:56, 7 in kopje Pres-sacco 12, 80 m, 4x100 m Pasian-Morandini-Pressac-co-Croce 59, 3. Ekipno je bil prvi Fincantieri (4804 točke) pred ACT (4189) in Borom (3823). Matija Sirk, ki tekmuje za ACT, je dobro metal kroglo (8.26 m) in skromnejše skakal v daljino (4, 24 m). Biserka Cesar je na dveh tekmovanjih v Vidmu nastopila v vseh štirih metih in dosegla najboljši rezultat v disku (35, 12 m). Sicer je dobro metala tudi kroglo (10, 68 m), kladivo (32 m) in kopje (35, 40 m). V slednji panogi je tudi zmagala in se uvrstila v deželno reprezentanco za mednarodno srečanje dežel v Brbtnu. V nedeljo je bilo v Gorici običajno masovno prvenstvo štafet. Bor je največ stavil na štafeto 200-400-600-800 metrov, ki je na pokrajinski preizkušnji v Trstu zmagala s Časom 6:10, 7. V Gorici so tekle Federica Načini (200 m), Roberta Mačehi (400 m), Alessia Sabbadini (600 m) in Eriča Bruni (800 m). Borovke so bile na koncu tretje. Prva od dveh ekip iz Vidma je tekla blizu deželnega rekorda. Pri borovkah se je posebno dobra izkazala Nacinijeva. Končni Cas je bil izreden: 6 01"0. Napredek celih 10 sekund! Zmago pa so si borovke dobesedno zapravile pri deklicah. V štafeti 4x100 m so po 200 m krepko vodile. Za zadnji del so imele v rezervi zelo močno Barbaro Croce, dve predaji po vrsti pa sta bili popolnoma katastrofalni in na koncu je napor obrestoval samo 4. mesto (57, 4). Druga postava Borovih deklic je tekla brez tekmovalnih ambicij, mešana ekipa v kategoriji začetnikov pa je dosegla na 4x50 m Cas 33"1. Veronika Sancin je v ekipi kadetinj ACT dosegla 2. mesto v štafeti 4x100 m. (dk) r KOŠARKA / V GRADE2U PRIPRAVE ITALIJANSKE REPREZENTANCE NA EPn V soboto v Gorici tekma proti selekciji »Brez meja GRADEZ - Danes bodo ob 13. uri v prostorih Golf kluba v Primeru uradno predstavili italijansko košarkarsko "reprezentanco, ki je začela priprave na letošnje evropsko prvenstvo prihodnji mesec v Franciji. Prvi trening so imeli že v nedeljo zvečer, v Gradežu pa bo reprezentanca ostala do 13. maja. Vseh igralcev seveda še ne bo, saj bodo manjkali reprezentanti iz vrst Va- reseja in Benettona, ki bosta odigrala finalna srečanja za naslov državnega prvaka. Trener državne reprezentance Bogdan Tanje-vič bo predstavil tudi program priprav v Gradežu, v okviru katerih bodo »azzurri« odigrali tudi dve prijateljski srečanji. Tako bodo 12. maja v Gradežu gostili švicarsko reprezentanco, najbolj zanimivo pa bo srečanje proti selekciji »Senza confini« v soboto, 8. maja v Gorici. Trener ekipe »Brez meja« je Franco Ciani, ki vodi go-riškega prvoligaša, s srečanjem pa naj bi tudi promovirali skupno kandidaturo Koroške, Slovenije in Furlanije - Julijske krajine za zimske olimpijske igre leta 2006. Iz italijanskih klubov bodo v ekipi Davide Cantarello, Graziano Cavazzon, Alberto To-nut, Larry Middleton in Andrea Pecile, avstrijsko košarko bodo zastopali Bernd Volčič, Mar-cus Fritz in Patrick Buggelsheim, iz Slovenije pa bodo prišli Matjaž Smodiš (202 cm, Krka Novo mesto), Matjaž Tovornik (202, Maribor Branik), Goran Jagodnik (201, Savinjski Hopsi Polzela), Radoslav Trifunovič (204, Polzela) in playmaker ZM Lumar Maribor Miloš Šporar (186 cm). Prolog Mervarju, danes kolesarji od N. Gorice do Sežane in nazaj NOVA GORICA - Zmagovalec prologa šeste kolesarske dirke po Sloveniji je Boštjan Mervar (Krka). Uvodno 2, 5 kilometra dolgo preizkušnjo je prevozil v Času 2:34, 22, drugo mesto je s polsekundnim zaostankom zasedel Avstrijec Josef Lončarič, tretji pa je bil Britanec Chris VValker, ki si je na progi nabral slabo sekundo zaostanka. Danes bo na sporedu prva etapa po primorskih krajih na progi Nova Gorica - Nova Gorica (185 km). Start dirke bo ob 11.30 v novi Gorici, kamor naj bi se kolesarji vrnili približno ob 16. uri (ob 15.42 ob povprečni hitrosti 44km/h oziroma ob 16.22 pri povprečni hitrosti 38 km/h). Ob 12.15 bo karavana peljala skozi Vipavo, v Sežani pa kolesarje pričakujejo ob 13.10. Dvajset minut kasneje (13.30) bodo peljali skozi Štanjel, ob 14.10 bodo v Mirnu, ob 14.40 v Komnu, ob Tenis: Slovenian open se je začel s presenečenji Na turnirju v Pulju odbojkarice Slovenije tretje PULJ - Po krajših pripravah je slovenska ženska odbojkarska reprezentanca nastopila na mednarodnem turnirju v Pulju. Poleg organizatorja, domaCe Istarske banke, in Slovenije sta nastopili še dve šesterki Rusinj iz Jekaterinburga; ena pod klubskim imenom Uralocka, druga pa pod imenom sponsorja Ural Transbanka. Obema ruskima šesterkama so Slovenke odvzele niz, kaj vec pa proti visokim pa čeprav mladim nasprotnicam niso zmogle. V zadnjem srečanju pa so varovanke trenerja Marka Kalca proti domači Istarski banki po izgubljenem prvem nizu zaigrale res odlično in prikazale tudi vrsto zelo lepih akcij in kombinacij. Lep je bil obračun med Rusinjami za prvo mesto, slavila pa je šesterka Ural Transbanka. REZULTATI: Uralocka - Slovenija 3:1 ( 27:25, 25 :18, 20:25, 25:18), Ural Transbanka - Istarska banka 3:0 (25:20, 25:15, 25:16), Ural Transbanka - Slovenija 3:1 (22:25, 25:22, 25:15, 25:17), Uralocka - Istarska banka 3:2 (25:17, 25:27, 26:28, 25:19, 15:9), Uralocka - Ural Transbanka 2:3 (23:25, 23:25, 25:13, 25:21, 13:15), Istarska banka - Slovenija 1:3 (30:28,16:25,16:25,17:25). (I.F.) DOMŽALE - Teniški center Ten Ten v Domžalah je že desetic odprl vrata dvaintrideseterici igralcem, ki se bodo borili na Renault Slovenian opnu z nagradnim skladom 125.000 dolarjev. Uvodni dvoboji so že postregli s presenečenji, saj so izpadli kar trije postavljeni igralci. Italijana Vincenza Santopadreja, 4. nosilca, je izločil kvalifikant, Francoz Julien Boutter, s 6:3, 5:7 in 7:6, Japonca Takaoja Suzukija je med gledalce po- slal Bouttierjev rojak Anthony Du-puis (6:4, 6:1), za Spanca Juliana Alonsa (6.) pa je bil usoden Argentinec Agustin Calleri (6:4, 7:5). Danes bodo na osrednje igrišče stopili vsi štirje slovenski igralci, in sicer Marko Tkalec proti Nizozemcu Dennisu Van Scheppingenu, Borut Urh proti Cehu Radomirju Vašku, Iztok Božic proti Bolgaru Orlinu Sta-nojcevu in Andrej Kračman s Spancem Emilijom Alvarezom. NOGOMET / V A LIGI ZANIMIVO NA VRHU IN NA DNU Lazio slavil v Vidmu, Milan je imel srečo Obema tri točke, a le Lazio prepričljivo RIM - Kot lepe blondinke v TV nanizanki Obalna straža oživljajo nezavestne ponesrečence, tako je Maurizio Ganz v petindevetdeseti minuti ponovno oživel prvenstvo. Brez gola Milanovega napadalca bi se namreč prednost Lazia povišala na tri točke, kar bi bila najbrž zadostna prednost za osvojitev državnega naslova. V nedeljo bo Milan gostoval pri Juventusu, medtem ko se bo Lazio pomeril z Bologno, ki si še ni opomogla po porazu v evropskem pokalu. Naslednje kolo je torej ugodno za rimsko moštvo, ki pa se bo moralo pomeriti v zadnjih dveh tekmah s Fiorentino in Parmo. Eriksonovo moštvo se je v Vidmu izkazalo, zlasti pa je blestel Vieri, ki je spravil ob živce furlansko obrambo. 2e sam rezultat 3:0 za Lazio jasno priCa o razliki na igršCu. K zmagi sta se vrnili Fiorentina in Parma, ki sta tako povečali naskok pred poraženima Juventusom in Udinesejem. Fiorentina je pokopala Perugio po zaslugi trojice Batistuta-Edmundo-Rui Costa, Parma pa se je namučila proti že izpadlemu Empo-liju. Odločilni zadetek je padel po devetih minutah igre, zadel pa je Hrvat Mario Stanič. GENOVSKI DERBI - Mestni derbi med Genoo in Sampdorio je bil stalnica italijanskega prvenstva, dokler Genoa ni zašla v krizo in izpadla v B ligo. Kot kaže, bo naslednje leto konCno zopet derbi. Žal pa ne bo to po zaslugi Genoe, ki je v spodnjem delu lestvice v B ligi, ampak Samp-dorie. Po nesrečnem in nezasluženem porazu proti Milanu so sedaj Montella in tovariši v skoraj brezupnem položaju. Zaostanek štirih točk za dvojico Salemitana-Piacenza je skoraj nepremostljiva ovira, saj niti koledar ni na strani ekipe predsednika Mantovanija. 7 EKIP, 3 MESTA - Z zmago proti neposrednemu tekmecu Piacenzi je Bari zbral že 39 točk, kar zagotavlja mirno spanje. Popolnoma nera-zumljivo je žvižganje navijačev na račun Fascettija, saj bo tudi letos stari lisjak nogometnih klopi popeljal svoje moštvo do načrtovanega rezultata, to je mirnega obstanka. Zanimiv je tudi podatek, da trenutno iz A lige ne bi izpadel niti en novinec, le Salernitana bi morala odigrati dodatno tekmo. Toda, Ce bo Salernitana nadaljevala tako (enajst točk v petih tekmah brez prejetega gola), ji obstanek ne bi smel uiti. Skoraj na varnem sta tudi Venezia in Cagliari. Ce bi morali staviti, katere tri ekipe se bodo pridružile Em-poliju, bi najbrž izbrali Sampdorio, Vicenzo in Piacenzo, čeprav bodo Vierchovvood in tovariši trd oreh za vsakogar, saj so na tako živčne in zapletene konce prvenstva že navajeni. TRIESTINA DRUGA - Z zmago proti zadnjeuvršCenemu Trentu, ki se mora po tem porazu sprijazniti s takojšnjo vrnitvijo med Cetrtoligaše, si je Triestina zagotovila drugo mesto na lestvici. Zaradi boljše gol razlike v medsebojnih srečanjih s San-donajem zadostuje namreč Tržačanom le točka v dveh kolih. Skoda le, za številne zamujene priložnosti v teku prvenstva, saj je sedaj prvo mesto oddaljeno le štiri točke. Ne najboljše igrišče gotovo ni pripomoglo k lepi igri Triestine. Razlika v kakovosti med ekipama je bila kljub temu očitna, gostitelji pa so zaigrali s srcem, saj je bila to njihova zadnja možnost, da bi ohranili še kanček upanja v obstanek. Toda v 40. minuti je kot strela z jasnega prekrižal domačinom račune Criniti. Trentu je le uspelo izenačiti iz prostega strela, toda izključitev Volanija v 74. minuti je bil prehud udarec za šibko domaCo enajsterico. Številčno prednost je namreč deset minut pozneje izkoristil Godeas, ki je preusmeril v mrežo podajo Crinitija. Mandorlini lahko sedaj na najboljši naCin pripravi ekipo na končnico prvenstva, najbolj nevaren za Triestino pa bo Rimini, ki je v zadnjih tekmah zaigral kot prerojen in se povzpel na Četrto mesto. d. F.) SINOČNJI IZID Roma - Inter 4:5 (1:3) KOŠARKA / PREOSTALO LE ZADNJE DEJANJE Nepričakovan finale za naslov Obe bolonjski ekipi izločeni v polfinalu Benefton nasprotnik Vareseja - Lineltex OK PRESENEČENJE - Po izpadu Kin-derja je v končnici za naslov državnega prvaka prišlo še do enega presenečenja: Benetton je namreč prvič, odkar nastopa v konCnici zmagal v Bologni in izločil favorizirani Team-system. Tekma je bila zelo čudna, saj so domačini v prvem polčasu povedli kar z 20 točkami prednosti, v drugem delu pa so gostje obrnili izid v lastno korist in tri minute pred iztekom imeli prednost 10 točk. Tedaj pa je domača ekipa reagirala in v zadnji minuti izenačila. VVilliams je nato zadel prosti met, v zadnji akciji pa je Merconato blokiral Karnišovasa in ponesel svojo ekipo v finale, kjer se bo že v Četrtek pomerila z Vare-sejem. Poraženi sta bili torej ekipi, ki sta investirali milijardne vsote, a nista dosegli nadejanih uspehov niti v evroligi niti v prvenstvu. NESTEROVIC - Slovenski predstavnik bolonjskega Kinderja je odšel v ZDA, kjer bo mogoče že letos zaigral za ekipo Minnesota Timber VVolves. 5000 GLEDALCEV - Od prihodnje sezone bi morale vse ekipe A-l lige imeti športno palačo za vsaj 5000 gledalcev. Gorica, Cantu, Reggio Emilia in Rimini, ki ne izpolnjujejo tega pogoja, so že zaprosili za odložitev ukrepa. LINELTEX - Tržaška ekipa je ponovno zaigrala zelo nestanovitno. Po poraznem prvem polčasu (23 % realizacije iz igre, VVilliams 2 točki in 4 osebne napake) in slabi igri v prvi polovici nadaljevanja, so Tržačani zaigrali nekoliko bolje ter v osemdesetih sekundah med 35. in 36. minuto z delnim izidom 8:0 izenačili, nto pa z relativno lahkoto tudi zmagali. VVilliams je v drugem delu dosegel 19 točk, Alibegovič 13, ko pa ta dva igralca igrata, kot znata, jih težko premaga katerakoli ekipa. Najbolj pozitiven skozi vso tekmo pa je bil Jovanovič. SMITH -Direktor Olimpije Lorbek se je v nedeljo mudil v Trstu, kjer je sledil nastopu Pozzuolijevega režiserja Smitha. Morebitni namestnik MG Donalda ga verjetno ni posebno navdušil. NAJBOLJŠI STRELCI KOLA - V končnici A-l lige sta največ košev dosegla VVilliams (Benetton, 19 točk) in Mulaomerovič (Teamsystem, 15 točk). Fučka je dosegel 13 točk, vse v prvem polčasu, in ujel 10 odbitih žog. V četrtfinalu končnice A-2 lige pa so bili najbolši Erdman in Ribeiro (oba Fila, 28 oz. 27 točk), VVilson (Ragusa, 26 točk), Davvson (Scavoli-ni, 24 točk) in Scott (Viola, 23 točk). Alibegovič je dosegel 19 točk. Največje presenečenje pa je pripravila Rasenijeva Fila z zmago v Pešam. BERNARDI - VidemCani so med tednom izgubili še drago tekmo četrtfinala končnice B-l lige in bili tako izločeni iz nadaljnjega tekmovanja. Marko Oblak NEDELJSKI m NEDELJSKI m NEDELJSKI m NEDELJSKI IZIDI NEDELJSKI IZIDI Lazio zdaj lažje diha, na dnu prava gneča IZIDI 31. KOLA V NOGOMETNI A LIGI: Bari - Piacenza 3:1, Bologna - Cagliari 1:3, Fiorentina - Perugia 5:1, Milan - Sampdoria 3:2, Parma - Empoli 1:0, Salernitana - Juventus 1:0, Udinese - Lazio 0:3, Venezia - Vicenza 1:2, Roma - Inter (sinoči) VRSTNI RED: Lazio 62, Milan 61, Fiorentina 54, Parma 52, Roma, Juventus in Udinese 48, Bologna 43, Inter 40, Bari 39, Venezia 38, Cagliari 37, Perugia 36, Piacenza in Salernitana 34, Vicenza 33, Sampdoria 30, Empoli 19 (Roma in Inter s tekmo manj). PRIHODNJE KOLO: Cagliari - Salernitana, Empoli - Venezia, Inter - Parma, Juventus -Milan, Lazio - Bologna, Perugia - Bari, Piacenza - Roma, Sampdoria - Fiorentina, Vicenza - Udinese. V B ligi še hud boj za napredovanje IZIDI 32. KOLA: Atalanta - Cremonese 3:0, Cesena - Verona 2:0, Chievo - Reggina 3:0, Cosenza - Treviso 1:0, F. An dri a - Reggiana 2:3, Genoa - Brescia 1:1, Monza - Lecce 1:1, Pescara - Ravenna 1:0, Ternana - Lucchese 1:0, Torino - Napoli 3:2. VRSTNI RED: Verona 58, Torino 57, Atalanta, Pescara in Lecce 53, Reggina 52, Treviso 51, Brescia 49, Napoli 46, Ravenna 41, Monza in Chievo 39, Genoa 38, Cosenza, F. An-dria in Cesena 36, Ternana 35, Lucchese 31, Reggina 28, Cremonese 19. C2: Triestina lahko še sanja o prvem mestu Trento - Triestina 1:2 (0:1) Strelci: v 43. Criniti, v 59. Pellegrini, v 85. minuti Godeas Triestina: Palmieri, Scotti, Gambaro (od 75. Cannella), Modesti, Belucci, Beltrame, Goti (od 63. Teodorani), Princivalli (od 70. Gallic-chio), Godeas, Criniti, Pasa. IZIDI 32. KOLA: Faenza - Gubbio 0:0, Fano -Sassuolo 1:0, Giorgione - Vis Pesaro 1:1, Rimini - Castel San Pietro 2:0, Sandona - Me-stre 0:3, Tempio - Baracca 1:0, Teramo - Ma-ceratese 2:0, Trento - Triestina 1:2, Viterbese - Torres 2:2. VRSTNI RED: Viterbese 62, Triestina 58, Sandona 53, Rimini in Vis Pesaro 51, Teramo in Torres 48, Gubbio 47, Mestre 43, Giorgione 42, Sassuolo 39, Maceratese 38, Faenza 37, Castel San Pietro 34, Tempio 33, Baracca 29, Fano 25, Trento 21. PRIHODNJE KOLO: Sassuolo - Viterbese, Triestina - Teramo. Totocalcio PRAVILNA NAPOVED: 121 111 221 1X1X; DOBITKI: 13 (155 dobitnikov) 30.680.000 lir; 12 (3726 dobitnikov) 1.273.300 lir. Totogol PRAVILNA NAPOVED: 1-3-4-12-13-17-24-32; DOBITKI: 8 (ni dobitnikov, prenos v naslednje kolo 2.934.066.176 lir); 7 (835 dobitnikov) 2.632.300 lir; 6 (35.543 dobitnikov) 61.300. Totosei PRAVILNA NAPOVED: M-l, 1-M, M-2, 1-0, 0-M, 1-2; DOBITKI: 6 (ni dobitnikov, prenos v naslednje kolo 612.731.266 lir); 5 (7 dobitnikov) 30.740.000 lir; 4 (155 dobitnikov) 1.385.200 lir. Totip PRAVILNA NAPOVED: XI 2X XI 12 2X 2X; DODATNA DIRKA: 5-2; DOBITKI; 14 (2 do-bitnkia) 443.270.700 lir; 12 (97 dobitnikov) 2.671.300 lir; 11 (1192 dobitnikov) 217.400 lir; 10 (7869 dobitnikov) 32.900 lir. Košarka: Lineltex začel play off z zmago Lineltex Trst - Serapide Pozzuoli 73:65 (26:31) Lineltex Trst: Jovanovič 10, Laezza 7, Alibe-govic 19, VVilliams 21, Ansaloni 2, Bullara 3, Vianini 9, Semprini 2, Ogrisek, Spigaglia. Serapide Pozzuoli: Bryant 1, Guerra 13, Fag-giano 5, Smith 12, Navarrete 2, Lulli 9, Turner 16, Richmond 7, Del Vecchi, Lubrano. PM Lineltex 19:24, Serapide 12:21.; MET ZA 3T: Lineltex 4:16 (Jovanovič 0:1, Laezza 0:3, Alibegovič 1:2, VVilliams 2:5, Ansaloni 0:2, Bullara 1:3); Serapide 3:11 ( Bryant 0:1, Guerra 1:2, Faggiano 1:2, Lulli 0:2, Richmond 1:4). IZIDI 1. POLFINALNIH TEKEM ZA NAPREDOVANJE V Al LIGO Skupina A: Lineltex Trst - Serapide Pozzuoli 73:65, Bini Livorno - Montana Forli 65:58 Skupina B: Scavolini Pesaro - Fila Biella 94:100, Reggio Calabria - Banca Popolare Ra- gusa 88:69. Povratne tekme bodo v četrtek, tretja tekma bo v nedeljo 9. maja, morebitne četrte in pete tekme pa 11. in 13. maja. Odbojka: Sisley že v finalu play offa MODENA - Z zmago v Modeni si je Sisley iz Trevisa že zagotovil nastop v finalu za državni naslov. Blizu temu je tudi Časa Modena Unibon, ki ima pred Alpitourom in Palermom dve točki prednosti. Drugi udeleženec finala za naslov bi bil lahko znan že jutri, če bo Modena ugnala Iveco, Sisley pa Alpitour. IZIDI 4. KOLA POLFINALA PLAV OFFA: Časa Modena Unibon - Sisley Treviso 1:3 (16:17, 13:15, 15:9, 9:15), Iveco Palermo - Tnt Alpitour Cuneo 2:3 (9:15, 15:12, 16:17, 15:6, 13:15) VRSTNI RED: Sisley 10, Časa Modena 6, Tnt Alpitour, Iveco 4. PRIHODNJE KOLO (jutri): Sisley - Tnt Alpitour, Časa Ivlodena - Iveco V odbojkarski BI ligi zmaga Adrie volley Vivilasoia Valdagno - Vivilasoia Tržič 0:3 (10:15, 10:15, 9:15) ADRIA VIVILASOIA: Feri 5 + 6, Snidero 10+14, Beltrame 3+3, Cola 0+3, Rigonat 2+1, Mania 3+3, Tonon 0+2, Meggiolaro 0+0. IZIDI 28. KOLA: Mantova - Schio 1:3, Valdagno - Adria Volley 0:3, Sestese - Prato 2:3, Isola Scala - Everap 0:3, Oderzo - Laguna Pae-se 2:3, Rimini - Bellaria 2:3, Lupi - Lugo 2:3. VRSTNI RED: Schio 65, Everapa pd 64, Lugo 51, Lupi 48, Prato 45, Adria 43, Mantova 42, Isola 31, Laguna 29, Lae Oderzo, Sestese 28, Bellaria 21, Valdagno 7, Rimini 4. PRIHODNJE KOLO (9. 5.): Adria - Lupi Pi Union Olimpija že jutri košarkarski prvak Slovenije? LJUBLJANA - Košarkarji Uniona Olimpije bodo m j utri po vsej verjetnosti ponovno osvojili naslov slovenskega prvaka. Po dveh finalnih srečanjih proti Pivovarni Laško namreč Ljubljančani vodijo že z 2:0 v zmagah. Jutri v Tivoliju so absolutni favoriti in Ce bodo igrali brez podcenjevanja, LašCani nimajo nobenih možnosti. V drugi tekmi v Laškem je Union Olimpija slavila z 80:67 (41:38). V SNL vodilni popuščajo IZIDI 26. KOLA: Publikum Celje - Maribor Teatanic 0:0, SCT Olimpija Ljubljana - Rudar Velenje 1:1, Korotan Prevalje - Potrošnik Beltinci 2:0, Živila Triglav Kranj - Mura Murska Sobota 2:1, BS Tehnik Domžale - HIT Gorica 0:0, Koper - Primorje Ajdovščina 0:1. VRSTNI RED: Maribor Teatanic 50, HIT 48, Rudar 46, Mura 41, SCT Olimpija in Korotan 39, Primorje 36, Publikum 29, Potrošnik 28, BS Tehnik 26, Koper 24, Živila Kranj 22. Poraz slovenskih tenisačev v Dublinu proti Irski DUBLIN - Slovenska moška teniška reprezentanca je izgubila srečanje 1. kroga 2. evroa-friške skupine Davisovega pokala proti Irski. Potem ko je igra parov, ki sta jo slovenske igralca zanesljivo dobila, vlila nekaj upanja za preobrat, pa je že v prvi nedeljski igri posameznikov prišla kruta resnica. Iztok Božič, 212. igralec na svetu, ni bil kos najboljšemu domačemu tenisaču Ownu Ca-seyu (št. 811 na svetu), ki je v petih nizih zmagal z 2:6, 6:3, 3:5, 7:5 in 7:5 ter tako svojim zagotovil neulovljivo prednost - 3:1. Ker zadnji dvoboj ni odločal o ničemer, je kapetan Boris Breskvar na igrišče postavil Marka Tkalca, ki je s 6:7, 6:1 in 6:4 premagal Roberta Collinsa. Slovenska reprezentanca se bo od 16. do 18. julija doma merila s Senegalom za obstanek v 2. evroafriški skupini. Venus Williams zmagala v Hamburgu HAMBURG - Američanka Venus VVilliams je zmagovalka ženskega teniškega turnirja v Hamburgu. V finalu je s 6:0 in 6:3 ugnala Francozinjo Mary Pierce. S šesto zmago v karieri se je VVilliamsova na najnovejši lestvici WTA prebila na 5. mesto in iz peterice izrinila Nemko Steffi Graf. Slovak Hrbaty v Pragi boljši od Ceha Dosedela PRAGA - Zmagovalec »peščenega« teniškega turnirja ATP v glavnem mestu Češke, Pragi, je Slovak Dominik Hrbaty. V finalu je s 6:2 in 6:2 premagal domačina Slavo Dosedela. _____ETNOGLASBA / MARUŠIČ IS TRIO: ISTRAPHONIA_ Izbor tradicionalnih in avtorskih istrskih skladij Raznovrstnost istrske glasbene tradicije na cd-plošči Nov etnomuzikoloski glasbeni projekt skupine Marušič is Trio ponuja privržencem sodobne et-noglasbe štirinajst tradicionalnih oziroma avtorskih istrskih ljudskih napevov in instrumentalnih skladb. Na zgoščenki »Istrapho-nia« je Dario Marušič s sodelavci, izjemno nadarjenimi glasbeniki Marinom Kranjcem, Gabrielom Coltrijem in Gabrielom Floretti-nijem zbral in priredil vrsto znanih in tudi manj znanih napevov, ki izpričujejo multikulturnost istrskega prostora. Glasbeni kritik Zlatan Kokoschka pravilno ugotavlja, da je ta zvrst glasbe nadgrajena s srednjeevropskimi in mediteranskimi elementi, v prispodobi: »istrska župa« - poleg značilnega istrskega vonja in okusa oplemenitena s posebno aromo. Vendar je izhodišče Ma-rušicevih etnomuzikoloških projektov, tudi slednjega, značilna istrskaraznovrstnost: Istra Istranov, Slovencev, Hrvatov, Italijanov in Istroromunov, Istra slovenščine, hrvaščine, italijanščine itd., ki najde svoj odsev tudi v ljudski glasbi. Zanimivo pa je dejstvo, da se tovrstna glasba zabeležena in peta ne ujema vedno natančno z narodnostjo prebivalcev oziroma s pripadajočim o-zemljem. Prav zato obstajajo trije osnovni tipi istrske glasbe, ki se med seboj prepletajo in prežemajo: področje »istrske lestvice« (tonskega niza), področje »bu-garjenja« in področje »temperira-ne glasbe«. Seveda pa tudi netem-periranost in arhaiCnost istrske lestvice, bugarjenja in ustreznih glasbil, kot so šurle, mih, pive, sope-le (roženice) itd. že od nekdaj privlači pozornost etnomuzikologov. Po zaslugi terenskega dela Da-ria Marušiča in nekaterih drugih stnomuzikologov so v zadnjih letih spodbudni izsledki, ki pričajo tudi o pomenu harmonike in godcevskih zasedb (npr. violina in bajs) v severni Istri. Potrjujejo namreč pričevanja o prisotnosti violine in bajsa v 19. stoletju. Gre torej za dokazano dejstvo o priljubljenosti teh dveh glasbil, ki so jih še v petdesetih letih tega stoletja igrali domači godci v mnogih istrskih vaseh. Glasbeni tip, ki smo ga označili kot področje »temperirane glasbe« je značilen za skoraj vso glasbo istrskih Italijanov, Slovencev in delno Hrvatov. Razširjen je na celotnem območju severno od reke Mirne, sega pa tudi južneje, kjer se prepleta z »istrsko lestvico«. Pri tem tipu je opazna povezanost z glasbo slovenskega zaledja in z glasbo severne Italije, kjer je prav tako že od nekdaj priljubljeno večglasno petje in petje ob glasbeni spremljavi. Morda ni odveC' omeniti, da je med prebivalce koprskega zaledja veliko pesmi prišlo s »kontinenta« v obdobju narodne prebuje. Tedaj je potekalo živahno ustanavljanje številnih društev in pevskih zborov, ki pa so podobno kot šole v pretirani meri zapostavljali istrske pesmi na rovaš uvajanja splošnosloven-skega pesemskega repertoarja. V Istri se je tudi kasneje nadaljevala dokaj bogata slovenska in severnoitalijanska glasbena tradicija, ki jo v različnih godcevskih zasedbah uspešno predstavlja Dario Marušič. Na recentni zgoščenki »Istraphonia« je predstavljeno devet tradicionalnih in šest prirejenih avtorskih pesmi in drugih plesnih ali glasbenih oblik iz bogate dediščine istrske ljudske glasbe. V sklopu tradicionalnih pesmi, plesov in napevov so predstavljeni »A la bulgarissa« (vilota iz okolice Bal), »Xe le luna in mezzo al mar e« (pesem iz Kopra), »Balon Draguzetov«, »Bregba-lon«, »Vien, valservien« (značilni istrski ljudski plesi), »Tamo doli pori mora« (tradicionalni istrski napev), »Polka iz dragutske vale« (istrska polka iz doline DraguCa), »Prosi je star muž divojku / Zrasla mi ladonja« (značilni istrski pesmi v instrumentalni obliki) ter izjemna pesem »Na moru bez kraja« (tradicionalni istrski napev obogaten z verzi Daniela NaCino-viCa). Vsi preostali glasbeni posnetki (priredbe ljudskih pesmi in plesov) nosijo še bolj izrazit avtorski pečat Daria Marušiča, nanizani pa so po naslednjem vrstnem redu: »Sanja rožice na 7«, »Jota lota lota« (priredba iberskega plesa), »Rondinistrovica« (vilota z verzi Giuseppine Martinuzzi), »RSB«, »Siben che son veceto« (instrumentalna priredba istrske ljudske pesmi) ter »Ale bele pu-te« (poročna pesem). Nedvomno predstavlja zgoščenka »Istropho-nia« nov kakovostni in inovativni pristop k interpretaciji tradicionalne istrske ljudske glasbe. Vrhunska po vsebinski plati in tehnični izvedbi, omogoča ljubiteljem glasbe prijetno potovanje skozi veCno tranzitni istrski prostor in Cas, ki so ga v preteklosti oblikovali elementi slovanskega, latinskega, srednjeevropskega in sredozemskega kulturnega kroga. Slavko Gaberc TRST / ŠPORTNA PALAČA Naval za nastop, tokrat malo medel, skupine Litfiba Prepričani smo bili, da bo petkov tržaški koncert skupine Litfiba dobro obiskan, nismo pa računali na takšen naval. Peli! in prijatelji imajo paC veliko občudovalcev in pri dolgi vrsti avtomobilov smo lahko razbrali celo privržence z onstran meje. Za prvo popevko koncerta je skupina izbrala znano »Goccia a goccia«, sledile pa so si uspešnice »El diablo«, »II mio corpo che cambia«, »Ritmo 1«, »Sexi dream«. To so seveda le nekatere iz dolgega programa, ki jih je občinstvo vneto prepevalo s slavnimi Florentinci. A kljub odlični publiki in dobro oblikovani lestvici ne bi mogli trditi, da je bila skupina Litfiba tokrat v najbojši formi. Tržaški koncert skupine tokratne turneje je bi sicer šele tretji, mogoCe je prav v tem razlog za podpovprečni nastop ponavadi eksplozivnega banda. Stebra skupine Litfiba, ki sta MALTA / V NEDELJO Umrl britanski filmski igralec Oliver Reed V 61. letu starosti je v nedeljo umrl britanski igralec Oliver Reed. Umrl je na poti v bolnišnico iz nekega bara v La Valletti na Malti. Na Malti je v Produkciji Stevena Spielberga snemal film Gladiator (The Gladiator). Igralec je tožil za-radi slabega počutja, Bato pa je izgubil zavest; vzroka Reedove smrti se niso ugotovili. Reed je začel filmsko kariero v 60. letih, doslej pa posnel 53 filmov. Rodil se je leta t93a v Londonu, preden se je posvetil igralski karieri pa je delal v tovarni, bil redar v striptiz baru in partner Pri treniranju boksa, faradi svoje atletske Postave in brazgotine Ba obrazu je v 60. in 7°' letih zaslovel Predvsem v grozljivkah pB srhljivkah, kot so Paranoičen, Prekletstvo Volkodlaka in Prekleti. ele njegov rojak, reži-sar Ken Russel, mu je h omogočil, da je razširil svoje igralske sposobnosti z vlogo v filmu Zaljubljene ženske (1969), v katerem je igral z Glendo Jackson in Alanom Batesom. S Kenom Russelom je sodeloval tudi pri filmu Hudiči (The De-vils), preizkusil pa se je tudi v glasbeni komediji in zgodovinskem filmu, med drugim v različici Treh mušketirjev. (STA) TRST / KONCERT FlORELLE MANNOIA Vse bolj intimistično podajanje Pevka izvaja skladbe najbolj znanih italijanskih in tujih avtorjev »Certe piccole voci« je naslov zadnjega diskografskega izdelka in obenem turneje, ki ju po gledališčih predstavlja italijanska pevka Fiorella Mannoia. Preteklo sredo je nastopila tudi v tržaškem gledališču Poli-teama Rossetti in privabila v dvorano obilo oboževalcev. Za otvoritveno pesem je izbrala znano »Oh, che šara«, delo Chica Barqueja De Hollanda, tokrat v prefinjenem prevodu Ivana Fosattija ter v odlični klavirski priredbi Danila Rea. Že s to popevko je popeljala občinstvo v zvočnost recitala, ki pa žal ni bil povsem zadovoljiv. Ce primerjamo njen nastop z recitalom Patty Pravo, je bil Man-noiin koncert nekoliko razdrobljen, bodisi v izbiri programa, kot v celotnem oblikovanju. Na koncertu je namreč predstavila pesmi, ki so v resnici izredno lepe, a so, mogoče zaradi enoličnosti priredb, izpadle nekoliko preveč podobne. Si- cer dobri glasbeniki, ki so tokrat spremljali pevko (Piero Fabrizio, Elio Rivagli, Danilo Rea, Maurizio Gianmarco, Pietro Cantarelli in Franco Testa), so bili zvočno precej neuskaljeni, za kar je bilo mogoCe krivo prej tonsko tehnično ozadje kot samo glasbeniki. Mannoieva se je v letih iz ognjevite »rdečelaske« preoblikovala v bolj intimistično interpretko. Nova glasbena izraznost je prišla najbolj v ospredje prav v pesmih, kot so »Sally«, »Lind-berg« in »II cielo dTrlan-da«, lepo pa je predstavila nekatere glasbene točke, ki pripovedujejo o Piero Pelii in Ghigo Ren-zulli, trenutno spremljajo Roberto Teržani (sam-plerji in grooves), Daniele Bagni (baskitara) in Franco Caforio (bobni) in Čeprav se po zvoku niso odlikovali, so bili pa na odru res litfibovsko navdihnjeni. Vsekakor pa velja pohvalili tako tonskega mojstra kot oblikovalca luCi, ki sta takemu nastopu dala res spektakularno dimenzijo. Pan določenih problematikah. Taka je bila napri-mer pesem »Normandia« in ob tem je pevka seveda obšla današnjo vojno realnost, ali pa bossa nova »Caterinna e il corag-gio«, delo njenega umetniškega vodja Piera Fa-brizija, ki pa govori o ženskah, ki jim vsilijo delo na pločnikih (kot je sama pevka pojasnila, »Ce je toliko ponudbe je jasno, da obstaja tudi veliko povpraševanje«). Na dvournem koncertu je predstavila dela najboljših italijanskih ustvarjalcev od dolgoletnega sodelavca Ivana Fosattija do Fabrizia De An dre a in Francesca De Gregoria, obenem pa je izvedla skladbe dveh vrhunskih svetovnih glasbenikov, kot sta Chico Barque De Hollanda in Caetana Velo-sa. Po končanem koncertu pa je ob burnem in dolgem aplavzu podaljšala nastop kar za štiri točke, za katere je bilo pevki občinstvo res hvaležno. Pan NOVICE Mednarodna likovna delavnica Abitanti V Abitantih, osameli vasi na skrajni meji Slovenije s Hrvaško, se je včeraj zaCela tretja mednarodna likovna delavnica Abitanti 1999, ki bo trajala do sobote. Organizirajo jo Lions Club iz Kopra, koprska mestna občina in krajevna skupnost Gradin, V Času trajanja delavnice bo na delovišču v Abitantih 7. maja novinarska konferenca, istega dne popoldne pa t. L.dan odprtih vrat. S ciljem, da bi javnost opozorili na propadajoče istrsko podeželje in svojske vrednote materialne in duhovne tradicije tega območja, se je vabilu na delavnico odzvalo okrog trideset ustvarjalcev iz veC držav. Vsak likovnik bo tudi letos podaril eno delo Lions Clubu, ta pa bo izkupiček od prodaje namenil za človekoljubne namene, za slepe in slabovidne. Selektorica delavnice je umetnostna zgodovinarka Nives Marvin. V organizaciji koprske občine bo v Času likovne delavnice potekala še arhitekturna delavnica skupine arhitektov in študentov, ki bo dokumentirala objekte. (STA) Začetek festivala mladih neodvisnih ustvarjalcev V Ljubljani se je sinoči začel 3. mednarodni festival mladih neodvisnih ustvarjalcev Vdor 21/Break 21. V šestih dneh se bo s svojimi deli s področja filma, glasbe, mode, plesa, stripa in vizualnih umetnosti predstavilo več kot sto umetnikov iz 22 držav. Prireditev je v klubu K4 uradno odprla ljubljanska županja Viktorija Potočnik, nato se je veCer nadaljeval s koncertom skupine D as Fleisch. Festivalske prireditve bodo potekale na ra^JiC-nih prizoriščih Ljubljane. Poleg Gledališča Glej in K4 bodo mlade umetnike gostili tudi v Kinoteki, Klubu Central, KUD France Prešeren, na Metelkovi, v Plesnem teatru Ljubljana ter na gradu. V tovarni Rog bo na ogled razstava Klinika idej, ki jo bodo odprli drevi. Razstava temelji na vsebinsko raznolikih medijih vizualne umetnosti, na njej pa sodeluje 29 avtorjev iz vse Evrope, predvsem vzhodne. Razstava je razdeljena na osem sklopov, naslovljenih: po telesu telo, moC in nadzor, kaj še ostane?, kratke zgodbe, svet brez emocij, provokacija Umetnosti, absolut dekorja in minima-la ter post ready made. Različne ideje se med seboj tudi prepletajo. Kot je zapisano v katalogu k razstavi, Klinika idej izpostavlja nekaj aktualnih vprašanj, s katerimi se ukvarjajo tako ameriški filmi kot evropska kultura in teoretiki stoletja. Odprtje razstave, ki bo na ogled od srede do nedelje, bo popestril performance Izločki so moj umetniški material ruskega izvajalca Mi-zina Viaceslava Jurijevica. Ob razstavi bodo pripravili še dva umetniška dogodka. V sredo, 5. maja, bo litvanski net-artist Mindaugas Ga-spsevicius v Klubu K4 predstavil svoj projekt z naslovom Disk Defremetter (http://www.o-olt/mi-ga), dan kasneje pa bo Maxime Zonov v prostorih tovrne Rog izvedel performance Se sem mlad (I‘m stili Young). (STA) ŠTEVERJAN / V OKVIRU PRVOMAJSKIH PRAZNOVANJ KD BRIŠKI GRIČ 465 udeležencev na Spominskem pohodu Lep odziv tudi na popoldanske "Igre brez meja" Stiristopetinšestdeset udeležencev je v nedeljo prehodilo ali preteklo, kajti tudi tekači so bili med njimi, desetkilometrsko razdaljo med spomenikoma padlim v narodnoosvobodilni vojni v Steverjanu in Gonjačah, kjer so predstavniki društva in zveze borcev položili venca. Spominski pohod Steverjan-GonjaCe-Ste-verjan so v nedeljo priredili že dvajsetič in prav gotovo je jubilejna NOVICE Postopek za zakup del za dokončanje gledališča Goriška občina je te dni začela postopek za oddajo v zakup 5. in 6. skupine del v sklopu načrta prenove gledališča Verdi. Gre za zaključna posega s katerima naj bi gledališča dejansko dokončali in ga ponovno izročili namenu, predvidoma ob božiču leta 2001. Razpis bo predvidoma objavljen v Uradnem listu 14. maja, medtem ko naj bi 9. maja pregladali ponudbe in izbrali izvajalca. Vrednost del znaša 1, 5, oziroma 6, 9 milijarde lir, rok izvedbe pa 810 dni. V sklopu načrta 5. skupine del bodo opravih dela elektroinšta-lacije, opremili in uredili stolp nad odrom in opravi-li posege, ki jih predvidevajo predpsii glede varnosti. NaCrt šeste skupine del se nanaša na urejanje fasade in zunanjšine, pločnikov itd. Srečanje z Dinom Meneghinom V deželnem avditoriju bo danes ob 10. uri srečanje z nekdanjim znanim italijanskim košarkarjem Dinom Meneghinom. Srečanje bo za dijake višjih srednjih šol. Znanega košarkarja bo uvedel predsednik Promocijskega odbora "Sistema Gorizia” Giorgio Brandolin. Srečanje sodi v okvir spremljajočih pobud košarkarskega srečanja v Gra-dežu, ki se odvija od 2. do 13. maja. Danes pogreb Eldera Bona V TržiCu bodo danes pokopali nekdanjega vidnega predstavnika socialdemokratske stranke Eldera Bona. Rodil se je pred 70-leti v TržiCu, na Tržaški univerzi pa je študiral ekonomske vede. Po študiju se je lotil gospodarske dejavnosti, skoraj sočasno pa tudi delovanja na pohtičnem področju, kjer je bil aktiven skoraj štiri desetletja. V tem Času jeopravljal vrsto pomembnih funkcij. Bil je tudi deželni tajnik socialdemokratske stranke. Pogreb bo danes z verskim obredom ob 12. uri v cerkvi sv. Miklavža v TržiCu. Tatovi v dveh trgovinah v Gradežu Vrednost ukradenega blaga, ki so ga neznanci v noCi od petka na soboto odnesli iz dveh trgovin v Gradežu, presega sto milijonov. Obe trgovini sta v ulici Dante. Tu so zlikovci spraznih police v trgovini z oblačili ”L’Arpa”, nedaleč stran pa so se obilno založili s parfumi in kozmetičnim izdelki v trgovini "Gabri”. Vrednost ukradenega blaga v tej trgovini presega 80 milijonov lir. Rešili so ga iz goreče hiše S hitrim posegom so rešili življenje 85-letnemu Lui-giju Nocentu v Foljanu, ki je sicer v oskrbi socialne službe. Patronažna sestra, ki je v soboto zjutraj stopila k oskrbovancu, da mu pripravi zajtrk, se je znašla v gorečen stanovanju. Planila je na ulico in poklicala na pomoC. Priletni stanovalec zaradi slabosti ni mogel sam iz stanovanja ampak so ga spravih šele nekaj zatem ob posegu karabinjerjev. Hiša je žal zgorela. Nocenta zdravijo v bolnišnici v TržiCu. izvedba, poleg naklonjenega pomladanskega vremena, pripomogla, da je bila udeležba množična in po zastopanosti krajev res pestra: od Brd do Nove Gorice in Krasa in celo do Trsta. Prišli so organizirani po skupinah ali posamično ter se šele na kraju samem priključili tej ali oni skupini. Glede organiziranosti in udeležbe velja vsekakor omeniti, da je bila daleC najbolj številčna skupina Slovenskega planinskega društva iz Gorice, ki je prijavila 110 udeležencev, drugi so bili domačini, oziroma prireditelji, KD Briški grič z 79 udeleženci, tretja pa skupin Triglav s 76 udeleženci. Ob jubilejnem pohodu so prireditelji izročili tudi posebna priznanja za zvestobo udeležencem, ki so sodelovali na vseh dosedanjih pohodih. Takih priznanj so izročili deset, vendar je upravičenčev, ki se iz takih ali drugačnih razlogov niso odzvali, zelo verjetno še vec. Posebno priznanje je prejela najstarejša ude-ležencka, Marica Ceprli. Ob toplem soncu in prijetni družabnosti popoldne so udeleženci kmalu pozabili tudi na manjše organizacijske nerodnosti. Velika večina se bo pohoda zagotovo udeležila tudi prihodnje in naslednja leta, kajti prepričani so, da je treba pozitivno izkušnjo nadaljevati. Spominski pohod so prvič priredili kot simbol povezanosti in prijateljstva ljudi na obeh straneh meje, to prijateljstvo in sodelovanje pa se je rodilo v skupnem boju proti nacifašizmu. Nedeljsko popoldne v Dvoru se je nadaljevalo z Igrami brez meja, pobudo, ki je tudi letos naletela na velik odziv, saj se je za sodelovanje prijavilo kar dvanajst osemčlanskih ekip, ki so se pomerile v raznih spretnostnih igrah pa tudi v bolj zahtevnem vlečenju vrvi. Med dvanajsterico je največ točk zbrala ekipa iz Gabrij. Prireditelji prvomajskega slavja v Steverjanu so z uspehom prireditve zadovoljni, kljub temu, da jim je v soboto moCno ponagajalo vreme, da so odpovedali kulturni spored in ni bilo niti priložnostnega nagovora podpredsednika deželnega sveta Budina. Na sliki - foto Bumbaca - udeleženci 20. Spominskega pohoda pred tik startom. RUFA / ZAKLJUČIL SE JE VAŠKI PRAZNIK Sergij Pahor o utripu in težavah manjšine Poziv slovenski vladi za odločnejši nastop za hitro odobritev zaščitnega zakona Ne preštevanju, ne getizaciji, razočaranje zaradi zamud v postopku sprejemanja zaščitnega zakona za slovensko narodnostno skupnost, samo besedna solidarnost levičarskih strank, pomanjkanje politične volje, da se vprašanje, po petdesetih in veC letih vendarle reši v duhu ustave, potreba po tesnejšem notranjem povezovanju in sodelovanju, ker nas v to silijo razmere, poziv slovenski vladi, da bolj odločno kakor doslej poseže za odobritev zaščitnega zakona. In še solidarnost s pregnanci s Kosova, zaskrbljenost nad vse globljim zapletom na Balkanu v katerem se je znašla tudi italijanska vlada.To so glavne misli, ki jih je na sobotnem srečanju - na Prazniku frtalje v Rupi - povedal predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor. Na tradicionalnem vaškem prazniku v priredbi prosvetnega društva Rupa - PeC se je tudi letos zbralo veliko obiskovalcev iz raznih krajev Goriške, sosednjih krajev na slovenski strani meje in Tržaškega. Dogajanje je nekoliko zmotila pomladanska ploha, vendar pa je kmalu spet posijalo sonce in tako je bilo mogoče napovedani kulturni spored izpeljati do konca. Na sobotni prireditvi je, prvič v Rupi, nastopil moški pevski zbor Chorus 97 iz Mirna, ki ga vodi Tone Klančič, v drugem delu pa sta nastopila člana dramske skupine PD Standrež Majda Paulin in Božo Tabaj s šegavim delom o pergulah in tatu, ki deluje v "domačem” okolju. Tradicionalna prireditev v Rupi, kjer so vse dni postregli tudi z znano domačo "frtaljo” se je nadaljevala in sklenila v nedeljo popoldne, z nastopom pevskih zborov ter prijetno družabnostjo. (Foto Bumbaca -moški pevski zbor Chorus 97 in govornik Sergij Pahor). Nezgodi jadralnih padalcev Cm dan za jadralne padalce, ki so v nedeljo preizkušali svoje veščine nad Lijakom. Nekaj minut po 12. uri je padalko M.R. iz okolice Vrhnike zaneslo v skale pod vzletiščem. Okrog 14. ure je helikopter v bližino kraja nesreče pripeljal reševalce in zdravnika. Dobro uro zatem so ponesrecenko prepeljali v Klinični center. Okrog 16.30 pa so novogoriški gasilci priskočili na pomoč padalcema v dvojcu. Med pristajanjem sta trčila v dalnjovod in na njem tudi obvisela. Reševanje je trajalo eno uro. Padalca se nista poškodovala. GRADIŠČE / POZIV S TRADICIONALNEGA SINDIKALNEGA PRVOMAJSKEGA SHODA NE vojni, DA miru in razvoju Ne vojni, da miru je bilo glavno geslo osrednjega prvomajskega sindikalnega shoda v Gradišču. Da solidarnosti, da prizadevanjem za mir, ker je samo v miru mogoče graditi pogoje za delo in razvoj. Da solidarnosti med narodi in med generacijami. Da družbeni solidarnosti, ki je osnova omikanega in urejenega sožitja. Gesla sobotne manifestacije v Gradišču, kjer je v imenu sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL govoril elan vsedržavnega tajništva UIL Silvano Miniati, so bila izpisana na govorniškem odru in simbolično predstavljena v velikem mavričnem mostu na travi pred govorniškim odrom. Razmišljanju o vojni na Balkanu in prizadevanjem za takojšnjo prekinitev sovražnosti in vsakršnega nasilja je Miniati namenil prvi del svojega govora. Ugotovil <$\ STOPALLEŠombeealla CGH n, n .71AFTNICANELI«W( je, da je vsaka vojna tragična in umazana, ker je uničujoč že sam koncept vojne kot sredstva za odpravljanje sporov. Veliko vprašanje je, kako vojno ustaviti, preden se razplamti in doseže razsežnost, ko jo bo še teže zau- staviti, in poiskati nove, drugačne načine razreševanja spora, ki ogroža varnost in mir v Evropi in svetu. Eden od načinov je tudi v tem, da se Evropa opremi s parlamentom, ki bo dejansko opravljal to funkcijo, je dejal Miniati, ki se je v drugem delu svojega govora zaustavil ob številnih vprašanjih socialne in gospodarske narave, družbene in medgeneracijske solidarnosti. Pri tem je poudaril potrebo, da večja angažiranost na socialnem in političnem področju nadomesti apatijo pri mladih, kajti treba je znati znati razločevati, predvsem na političnem področju, med levico in desnico. Mladim pa je treba dati zaupanje, jih postaviti pred odgovornosti, predvsem pa utrditi v njih zavest o takoi-menovani družbeni solidarnosti. Udeležence prvomajskega shoda, med katerimi so bili številni župani z občinskimi pray pori, sta pozdravila tudi župan GradišCa Fabris ter predsednik Pokrajine Giorgio Brandolin, uvodno misel pa je povedal pokrajinski tajnik CISL Fania. 2al tokrat na shodu ni bilo niti pozdrava v slovenščini, niti ni bil° na shodu predstavnikov slovenskih sindikatov. Prvomajsko srečanje je bilo v soboto popoldne tudi v Opatjem selu. bia sliki - foto Bumbaca - sobotno prvomajsko zborovanje v Gradišču. LJUBLJANA / MINISTRA LETTA IN BAVČAR ZDRAVSTVO / PROTI SELITVI KINO J PRIREDITVE Vladno priznanje za Čezmejni pakt Zasedanja komišij na sejmu Expomego Odbor za bolnico zahteva odstop župana Valentija Podatki združenja Bratina Srečanje med ministroma za evropske zadeve Italije Enricom Letto in Slovenije Igorjem Bavčarjem je včeraj prineslo prvo uradno podporo in priznanje predstavnikov obeh državnih vlad Čezmejnemu paktu, ki povezuje krajevne upravitelje in predstavnike gospodarskih, sindikalnih in drugih družebnih sil v goriski pokrajini in severnoprimorski regiji. Ministra, ki sta se sestala včeraj v Ljubljani, sta na Pobudo koordinatorja Čezmejnega pakta in predsednika Pokrajine Giorgia Brandolina podpisala skupno izjavo v podporo delovanju tega Čezmejnega omizja, ki naj bi usklajevalo projekte sodelovanja med obmejnima področjema na Goriškem. V izjavi, ki sta jo ministra podpisala skupaj z Brandolinom in predsednikom deželne uprave Antonionejem, je med drugim navedeno, da je Pakt do sedaj pripravil seznam vseh čezmejnih Projektov, ki zadevajo omenjeno območje in so bili izdelani tako na osnovi programa Interreg kot Phare-Crossborder; da je predsedstvo Pakta v pr-vih devetih mesecih delovanja imelo več srečanj s predstavniki italijan-skih in slovenskih inšti-bmij s ciljem, da bi skupno določili pot za formalno priznanje s strani °beh vlad, kar bi Paktu Podelilo legitimacijo pri Evropski uniji; da Pričujoči sporazum lahko Pripomore k oblikovanju območja za eksperimenti-ranje čezmejnega kraj e v-nega sodelovanja; da je Evropski parlament decembra ’97 s formalnim aktom priznal potrebo po nujnih in ciljnih ukrepih na tem območju. Ministra za evropske zadeve pri italijanski in pri slovenski vladi sta se zato obvezala, da bosta podprla: a) formalno priznanje Čezmejnega pakta s strani obeh vlad; b) določitev pilotskega postopka za financiranje ti. Projekta sprave med občinama Gorica in Nova Gorica; c) promocijo ustanovitve pilotskega področja na območju Pakta, kjer bodo usklajevali državni zakonodaji v funkciji hitrejše in učinkovitejše čezmejne gospodarske integracije; d) možnost, da se sporazum prizna kot »Evropski čezmejni pakt«z lastnim programom financiranja; e) imenovanje s strani obeh vlad, podobno kot za Deželo FJk, stalnega predstavnika v generalno skupščino Pakta. Zadovoljstvo zaradi podpisa je poleg predsednika Brandolina izrazil tudi župan Valenti, ki ocenjuje, da je to nov korak za razvijanje skupnih načrtov, ki temeljijo na sodelovanju med Gorico in Novo Gorico, ki so ga načele že prejšnje in ga je nato dograjevala zdajšnja občinska uprava. Priložnost za oceno priznanja in preverjanje nalog Čezmejnega pakta bo že danes in v naslednjih dneh do sobote, ko se bodo na sejmu Ex-pomego zvrstila zasedanja štirih delovnih komisij, ki so jih ustanovili v okviru pakta. Danes ob 16.30 bo zasedala komisija za infrastrukture in storitve v omrežju, ki jo vodi prav koordinator Brandolin. Na sejmu, ki je za obiskovalce odprt med 16. in 22. uro, bo ob 16.30 tudi srečanje o opremljanju hiše: arh. Daniela Sacher bo govorila o izbiri materialov. V Gorici se množijo reakcije proti selitvi splošne bolnišnice v poslopje kronikarija Janeza od Boga. Sinoči je združenje »Darko Bratina« na javnem srečanju v pokrajinski sejni dvorani predstavilo dosje, iz katerega argumentirano izhaja, da je to naj slabša možna rešitev za goriško zdravstvo. Na srečanju, o katerem bomo podrobneje, še poročali, so med drugim z navajanjem številk iz uradnih deželnih virov dokazali, da stane selitev neprimerno več kot prenova bolnišnice v Ul. Vittorio Veneto, povrhu pa je nakazana rešitev v vsakem oziru slabša, saj bi prostorske težave zavirale razvoj bolnišnice in dejansko onemogočile čezmejno integracijo s šempetrsko bolnišnico. Odločna stališča proti selitvi zavzemajo tudi druge družbene in politične sile. Predsednik odbora za zaščito in razvoj splošne bolnišnice Bruno Grusovin je»v imenu 11 tisoč Goričanov, ki so podpisali peticijo za bolnišnico« zahteval odstop župana Gaetana Valentija, ki da je skupaj s stranko Forza Italia zavzel dvolično stališče, saj je še lani poleti na odprti seji občinskega sveta pred bolnišnico svečano zagotavljal, da se bo zavzel za njeno prenovo, nazadnje pa se je podredil drugačni izbiri. Grusovin brez dlak na jeziku obtožuje deželnega odbornika Romolija, da se je skupaj s Forza Italia povsem podredil politiki Severne lige in nekdanjega odbornika za zdravstvo Obiskovalci na sejmu Expomego (foto Bumbaca) TRGOVINE / NOVI PREDPISI Svobodnejša izbira umika tedenska zapora le poldnevna Goriška občinska uprava se je po prvotni zadregi Močila za takojšnje čeprav postopno izvajanje no-e§a deželnega zakona o trgovskih dejavnostih, ki je APU v veljavo 23. aprila. Sprva so sporočili, da no-M predpisov še ne bodo izvajali, češ da je treba Počakati na odobritev deželnega pravilnika. Potem bolje preverili določila in se premislili, saj do-PPSčajo zakonski predpisi precej pristojnosti obči-arn tudi brez deželnega pravilnika. Prvi ukrepi, ki jih je mogoče takoj izvajati, zade-a)o urnike obratovanja. Tako bodo trgovci po no-M lahko prosto izbirali čas poslovanja znotraj bonski meja: slednje določajo okvirni čas poslopja trgovin, ki bodo v časovnem pasu od 5. ure zjutraj do 22. ure lahko odprte največ 44 ur teden-°' Cas obratovanja bodo izbrali lastniki oziroma Pravitelji znotraj tega okvira. kirprU®a novost zadeva obvezno tedensko zaporo, vi$_ Inv pi , j- a j le dan poetika, se pravi ob ponedeljkih za veliko ne bo več celodnevna temveč poldnevne. Trgo- 'Pe bodo zaprte pol dneva in'to v dneh, ko so doslej v • d: or rč10 tr8ovin oziroma ob sobotah za trgovine z bi ,.alein> gradbenimi materiali ipd. Novi zakon uvaja So Ven° spremembo tudi za jestvinske trgovine, ki 0(i ,0slej bile zaprte dvakrat tedensko po pol dneva, de]-v Pa bodo upravitelji lahko izbirali med pone-ikom in sredo. DORNBERK / V NOČI NA PETEK Usad poškodoval bencinski senris Gorivo prečrpali in servis izpraznili Sanacija bo dokaj zahtevna Petrolov bencinski servis v Dornberku, edini servis vzdolž ceste med Šempetrom in Štanjelom, je od petka zaprt. S pobočja nad servisom je namreč prejšnji četrtek malo po 13. uri začela drseti ogromna količina zemlje. Takrat so tudi opazili že prve razpoke v podpornem zidu za poslopjem. S servisa so takoj obvestili upravo podjetja Petrol, ta pa pristojne službe, ki so hitro ukrepale. Zemlja je v noči od četrtka na petek drsela najprej s hitrostjo od dva do tri milimetre na uro in dosegla tudi hitrost petih milimetrov. 2e v četrtek v nočnih urah so izpraznili stavbo bencinskega servisa, v petek pa so tudi prečrpa- li gorivo iz rezervoarjev. Med 17. in 18. uro v petek so bili rezervoarji prazni. Najbližjega plazu so kasneje napolnili z vodo. Skoraj sočasno so na prizorišče pripeljali tudi stroje in drseči material, ki je medtem že poškodoval stavbo servisa, začeli odvažati. Kolikšna gmota zemlje je drsela v dolino je mogoče opaziti že zdaj, ko so večino materiala odpeljali, vendar pa se bo šele treba lotiti sanacije pobočja. Gre za dokaj zahteven poseg, saj je premike tal mogoče opaziti prav pri vrhu griča, kjer so domačini prve znake drsenja plazu opazili že pred desetimi leti. Servis bo kot kaže zaprt lep čas. Fasole. Grusovin tudi navaja nedoslednosti teh izbir: po eni strani se v splošni bolnišnici trosi 7 milijard lir za prenovo električnih napeljav, hi-gijenskih naprav, vrat in podov, po drugi pa se kupuje drugo poslopje in se povrhu dobesedno podari še 8 milijard usmiljenim bratom za prenovo njihovega doma za ostarele. Ljudska stranka je prav tako kritična do sporazuma dežela - usmiljeni bratje glede kupoprodaje bolnišnice Janeza od Boga, ki da pomeni nov korak v smeri nezadržnega nazadovanja mesta. Občina je klonila diktatu deželne uprave, meni LS, ki ugotavlja, da ima dežela mačehovski odnos do Gorice in ji namenja»sa-mo drobtinice, ki padejo z mize pogrnjene za Trst in Videm«. Selitev bolnišnice k Janezu od Boga bo ovira za vsakršen količinski in kvalitetni razvoj bolnišnice, trdi LS. Tudi deželni komisar Razsodišča za pravice bolnikov Pino leusig je odločno proti selitvi bolnišnice. Ob navajanju nekaterih podatkov o izboljšanju kvalitete oskrbe predvsem po zaslugi prizadevnosti osebja ugotavlja, da bi odločitve z vrha za selitev utegnile sedaj izničiti vsa ta prizadevanja, saj je po oceni Razsodišča selitev gotovo najslabša med možnimi rešitvami. Razlogov je več. Prvi zadeva nesrečno lokacijo ob železnici in prisotnost elektromagnetnih polj, ki so po mnenju uglednih zdravnikov in znanstvenikov med vzroki rakastih obolenj in genetskih mutacij. Deželni tehniki so povsem prezrli ta aspekt. Drugi razlog izhaja iz ugotovitve, da je treba novo bolnišnico načrtovati vsaj za naslednjih 50-70 let, ko bo torej meja odpadla in se bo ponudila možnost integriranega delovanja na občutno večjem, čezmejnem bazenu uporabnikov, kot je pravilno nakazoval senator Darko Bratina. Četudi bi selitev kratkoročno omogočila kak majhen prihranek na režijskih stroških, je dolgoročno prav čezmejna integracija najboljša rešitev tudi v ekonomskem pogledu. Ob teh dveh razlogih navaja leusig še krčenje števila postelj, ki je morda povezano z namenom, da bi splošno bolnišnico »spravili« v očitno premajhno poslopje Janeza od Boga. Prav je, da se omejijo nepotrebni sprejemi v bolnišnico, zadnje čase, piše predstavnik Razsodišča, pa smo zapadli v nasprotni ekstrem z dobesednim izgonom bolnikov iz bolnišnice, kar je v nasprotju z moderno, učinkovito in »humano« zdravstveno oskrbo. GORICA VTITORIA 1 17.45-20.00-22.10 »Fino a prova contra-ria (Tme crime) «. I. Clint Ea-stvvood. VTITORIA 3 18.00-20.00-22.00 »Train de vie«. CORSO Rdeča dvorana: 18.00- 20.00-22.15 »Taxxi«. Rež. Luc Besson. Modra dvorana: 17.15-19.40-22.00 »A prima vista«. I. Val Kilmer, Mira Sorvino. Rumena dvorana: 18.00- 20.00- 22.15 »Virus«. TRŽIČ EKCELSIOR 17.50-20.00-22.10 »Scherzi del cuore«. I. Sean Connery. H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE nudi informacije v zvezi z natečaji za poučevanje na slovenskih srednjih šolah ob sredah, od 15. do 16.30 na sedežu v Ul. Malta 2. SINDIKAT SLOVENSKE SOLE sprejema prijave za Seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki bo v Ljubljani od 4. do 17. julija, in za Poletno šolo slovenskega jezika, ki bo v Ljubljani od 4. do 31. julija. 23 OBVESTILA DRUŽBA se dobi jutri, 5. maja, ob 19.30 na Plamti. ZSKD in ZSSDI sporočata, da bo izobraževalni tečaj za prilagoditev zak. odloku št. 155/97 - upoštevanje hi-gijenskih pravil pri šagrah in podobnih prireditvah - jutri, 5. maja, v knjižnici D. Feigel, od 18. do 22. ure. Prijave: ZSKD (tel. 0481-531495) in ZSSDI (0481-33029). Ob smrti drage gospe Alme Valentinčič izraža sorodnikom iskreno sožalje Vida z družino Valenčič Ob smrti očeta Ottavia Samba izrekata sožalje odborniku Ediju ter bratu Fabiju in svojcem zbor in KD Skala Gabrje. CERAMFIREsrl PLOŠČICE - KAMINSKE PEČI KOPALNIŠKA OPREMA - PEČI Poverjeni prodajale« A CAMINETTI ® O MONTEGRAPPA FARRA D’ISONZO (GO) ul. Gorizia, 146 (Majnica) Tel. in fax: 0481 / 888027 PRISOTNI NA SEJMU EXP0MEG0 OBVESTILO »€GIPČANOM« ■ Vse bralce, ki so se 11 udeležili našega poto-1 i vanjo v €gipt, vabimo |i na družabno srečanje v petek, 7. maja, od 18. do 20. ure, vosmi-: co Mario GRUDON v i! Samatorci. OBVESTILO IZLETNIKOM V RIM IN FIRENCE Naše bralce, ki so se prijavili za izlet v Rim in Firence prosimo, da poravnajo tretji obrok vpisnine v četrtek, 6. maja med 9. in 13. uro v uredništvu našega dnevnika, Drevored 24. maja, 1. CERAM/040599 KD O. ZUPANČIČA iz Standreža prireja v četrtek, 6. maja, ob 20.30 v domu A. Budala javno razpravo o vojni na Kosovu in v Srbiji. Sodelovali bodo profesor zgodovine in urednik časopisa Isonzo-Soča Karlo Černič, psiholog Pavel Fonda, novinarja slovenske POP TV Edi Pucer in Valentin Areh ter Goran Radovanovič, Srb, ki živi in dela v naših krajih. DIJAŠKI DOM S. Gregorčiča vabi v petek, 7. maja, ob 15. uri na srečanje s pesnico Nežo Maurer, ki bo sočasno zaključno srečanje ludo-teke Pike Nogavičke. Vabljeni gojenci, obiskovalci ludo-teke in vsi drugi otroci, ki se bodo lahko zabavali z animatorjem Stenom Vilarjem. E3 ČESTITKE Danes praznujeta Savo 60. in sin Flavio 30. rojstni dan. Vse najboljše jima želita žena in mama Livia ter hčerka in sestra Tanja. I I LEKARNE DEŽURNA LEKARNA V GORICI - MARZINI, Korzo Italia 89, tel. 531443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU - ALLA SALUTE, Ul. Cosulich 117, tel. 711315. POGREBI DANES: 8.30, Bitežnik Ma-tejka por. Misigoi iz bolnišnice Janeza od Boga v Ločnik; 9.55, Lucio ladarola iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Ignacija in na glavno pokopališče; 11.00, Mariano Marolta v cerkvi Srca Jezusovega in na glavno pokopališče; 11.30, Al-ma Bregant vd. Valentinčič iz splošne bolnišnice v Pevmo; 13.15, Ottavio Sambo iz splošne bolnišnice v Gabrje. NOVICE 1. MAJ V SVETU OBLETNICA / SVET EVROPE Slovesnost ob obletnici osvoboditve Dachaua DACHAU - V nekdanjem koncentracijskem taborišču Dachau je bila v nedeljo svečanost v spomin na osvoboditev taborišča pred 54 leti. Slovesnosti so se začele že v soboto, ko so odkrili spomenik poljskim žrtvam taborišča in ko se je s približno tisoč ljudmi zaCel pohod, ki naj bi ponazarjal "marS smrti iz Dachaua". Tik pred koncem vojne so namreč nacisti začeti prazniti koncentracijsko taborišče in taboriščnike iz Dachaua nagnali na pohod proti Alpam. Številni taboriščniki so na tej poti zaradi izčrpanosti umrli. Tokratnih slovesnosti se je med drugim udeležil tudi izraelski veleposlanik v Nemčiji Avi Primor, ki je spominski pohod označil kot potezo sprave. Slovesnosti so se udeležiti tudi mnogi Se živeči taboriščniki, med njimi tudi slovenska delegacija. V Času druge svetovne vojne je bilo v Dachau zaprtih skoraj 4000 Slovenk in Slovencev, od tega jih je 1600 v taborišču umrlo. (STA) Ecevit imenovan za mandatarja nove turške vlade ANKARA - Turski predsednik Sulejman Demirel je včeraj za mandatarja nove vlade imenoval dosedanjega premiera Buelenta Ecevita, zmagovalca parlamentarnih volitev, ki so bile 18. aprila. Ecevit je po srečanju z Demirelom sporočil, da bo s prizadevanji za oblikovanje nove vlade zaCel danes, jutri pa se bo sešel s poslanci svoje stranke in predsedniki drugih parlamentarnih strank, najprej tistih, ki so na volitvah prejele največ glasov. Ecevitova Demokratična stranka levice je na volitvah za 550-clanski parlament dobila 136 poslanskih mest, Stranka nacionalnega gibanja (MHP) pa 129. (STA/AFP) Iran in VB nadgradila diplomatske odnose DUBAI - Iran in Velika Britanija sta včeraj nadgradila diplomatske odnose in imenovala svoja odpravnika poslov za veleposlanika, je sporočila uradna iranska tiskovna agencija IRNA. IRNA je še poročala, da naj bi Nicholas VValker Brovvn postal britanski veleposlnik v Iranu, v Londonu pa naj bi dolžnosti iranskega veleposlanika opravljal Gholamreza An-sari. Velika Britanija je sprejela odločitev o popolni vzpostavitvi diplomatskih odnosov z Iranom potem, ko je iranska vlada izjavila, da ne bo storila nobenih dejanj, ki bi ogrožala življenje književnika Salmana Rushdieja. Iranski verski voditelj ajatola Homeini je leta 1989 razglasil smrtno obsodbo nad Rushdiejem zaradi njegovih Satanskih stihov. Skrajneži v Iranu sicer poudarjajo, da smrtne obsodbe ni moC preklicati. Preteklo leto je neka organizacija celo povečala denarno nagrado za Rushdiejevo glavo z 2, 5 na 2, 8 milijona dolarjev. (STA/AP) Mandela se je srečal z Goenczom BUDIMPEŠTA - Južnoafriški predsednik Nelson Mandela je začel uradni del obiska na Madžarskem, kjer se je v Budimpešti srečal z madžarskim kolegom Arpadom Goenczem. Mandela se je sestal tudi s premieram Viktorjem Orbanom, predsednikom parlamenta Janosom Aderjem in županom Budimpešte Gaborjem Demszkyjem. Južnoafriški predsednik, ki se mu konec junija izteče mandat, je prispel iz Moskve, kjer se je zavzel za rusko-amerisld vrh o končanju kosovskega spora. (STA/MTI) Kosovska kriza letos v ospredju prvomajskih praznovanj »Demokratična vest Evrope« deluje že 50 let MOSKVA, DUNAJ, BERLIN - Ob 1. maju, mednarodnem prazniku dela, je bila po vsem svetu vrsta praznovanj. Na tradicionalnem zborovanju ob 1. maju se je v Moskvi in v mestih drugih ruskih pokrajin zbralo nekaj tisoč ljudi. Na Čelu pohoda v Moskvi, ki se ga je udeležilo kakih 20.000 ljudi, je bil vodja Komunistične stranke Genadij Zju-ganov. Pohod je potekal tudi v znamenju protesta proti napadom zveze NATO na ZRJ. Številni ljudje so z napisi izraziti solidarnost s prebivalci ZRJ. Kitajska Komunistična stranka je kitajske delavce danes pozvala, naj kljub pozivom nekaterih oporečnikov, ki se zavzemajo za neodvisne sindikate brez vladnega nadzora, ostanejo mirni. Časnik People‘s Daily, zvest kitajskim oblastem, je ob prazniku dneva ponovil obljubo vlade, da bo zagotovila socialno podporo odpuščenim delavcem, upokojenim pa pokojnine. Kljub prepovedi kam-boške vlade se je več kot tisoč delavcev na Čelu z opozicijskim voditeljem Samom Rainsyjem danes udeležilo pohoda v znak protesta proti slabim delovnim razmeram. Pohod je potekal skozi prestolnico Phnom Penh do parlamenta. V Seulu se je zbralo veC kot 20.000 južnokorejskih delavcev in študentov, ki so protestirali proti vladnim reformam, za katere se bojijo, da bodo povzročile veliko odpuščanje delavcev. Kljub manjšim incidentom med protestniki in policijo o huje ranjenih ne poročajo. Predsednik ukrajinskega parlamenta Aleksander TkaCenko je v Kijevu govoril o "sveti vojni" Srbov proti NATO agresorjem, je poročala tiskovna agencija In-terfax. Na uticah beloruskega mesta Minsk se je v protest proti zvezi NATO zbralo kakih desettisoč ljudi. V Sofiji se je zbralo kakih desettisoč socialistov, ki so s klici "NATO, ven! " in 'Mir na Balkanu" zahtevati ustavitev bombardiranj. Na Dunaju se je tradicionalnega zborovanja socialdemokratov udeležilo približno 50.000 ljudi. Zbrane je nagovoril tudi avstrijski kancler Viktor Klima. Tradicionalni prvomajski pohod v berlinski delavski Certi Kreuzberg se je tako kot minula leta tudi letos končal z nasiljem. Demonstranti so policiste obmetavati s kamenjem, steklenicami in raketami, policija pa je odgovorila s sol-zilcem in vodnimi topovi. Iz Berlina poročajo o številnih ranjenih, razbitih pa je bilo tudi precej izložb in avtomobilov. Med pohodom, ki je v organizaciji skrajno levičarskih in anarhističnih skupin potekal pod geslom Mednarodni boj proti zatiranju in izkoriščanju, so udeleženci pozivali h koncu napadov zveze NATO proti ZRJ in izpustitvi kurdskega voditelja Abdulaha Ocalana. Večina od približno 10.000 udeležencev pohoda je Četrt zapustila, ko se je protestni pohod sprevrgel v nasilje, po policijskih poročilih pa so manjše skupine razbijale izložbena okna in ropale prodajalne. V Četrti, v kateri živijo številni turški priseljenci, je posredovalo približno 5000 policistov, ki so priprti 60 osu-meljencev. (STA) STRASBOURG - NajstarejSa organizacija držav na Stari celini, ki jo poimenujejo tudi "demokratična vest Evrope", bo v sredo, 5. maja, praznovala petdeseto obletnico obstoja. Na ta dan leta 1949 je deset držav (Belgija, Danska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Norveška, Švedska in ZDA) podpisalo Londonsko pogodbo, s katero je bil ustanovljen Svet Evrope. Osrednja mednarodna slovesnost ob obletnici bo potekala danes in jutri v Londonu. Medijsko pozornost bo vsekakor pritegnila navzočnost britanske kraljice. Prvič bo zasedanje Odbora ministrov SE potekalo v Budimpešti, in sicr 6. in 7. maja. Tokratno zasedanje v madžarski prestolnici naj bi na simboličen način ponazorilo enotnost in nedeljivost Evrope ter 10. obletnico začetka vključevanja novih držav Članic iz Srednje in Vzhodne Evrope. Glavni cilji SE s sedežem v Strasbourgu so med drugim varovanje človekovih pravic, demokmcije in pravne države ter spodbujanje razvoja evropske kulturne identitete in mznolikosti. Pogoj za sprejem v SE je med drugim podpis evropske Konvencije o človekovih pravicah, ki je začela veljati leta 1953. Konvencija določa neodtuljive pravice in svoboščine vsakega posameznika, države pa zavezuje, da te pravice zagotovijo vsem svojim državljanom. Nad spoštovanjem temeljnih pravic v državah članicah bdi SodiSCe za človekove pmvice, čigar razsodbe so obvezujoče za vse članice. V primeru, da Članice teh razsodb ne spoštujejo, je v SE običajna praksa, da poskušajo s političnim pritiskom vplivati na mvnanje države. Najostrejši ukrep je sicer izključitev iz SE, vendar doslej s tem niso zagrozili niti Turčiji, za katero velja, da se tam dogajajo najhujsi primeri mučenja in zlorab v zaporih, vendar nasilno ravnanje policijskih organov ni redkost niti v zahodnih državah. V preteklosti so ZDA kot opazovalka SE zamdi kršitve človekovih pravic in svobode medijev predlagale izključitev Hrvaške. Po padcu Berlinskega zidu, novembm 1989, je SE sprejel 18 novih članic, zadnja Članica SE, 41. po vrsti, pa je 27. aprila letos postala Gruzija. Slovenija je postala članica SE maja 1993. V Odboru ministrov SE, v katerem so zunanji ministri vseh držav članic ali njihovi stalni diplomatski predstavniki v Strasbourgu, sprejemajo odločitve o dejavnostih SE. Zunanji ministri držav članic se sestajajo najmanj dvakrat na leto. Vsak minister predseduje odboru za polletni mandat, ki se zamenja maja in novembm. V Parlamentarni skupščini SE, ki je posvetovalno telo SE, je 291 poslancev iz parlamentov vseh 41 držav članic. PS SE štirikrat na leto zaseda v dvorani Evropske palače v Strasbourgu. Svetovalno telo SE, ki zastopa lokalne in regionalne oblasti, pa je Kongres lokalnih in regionalnih oblasti Evrope. Najpomembnejši instrument SE je reformirano Sodišče za človekove pravice, ki omogoča 800 milijonom državljanov 41 držav članic, da se nanj lahko obrnejo neposredno. Od leta 1959 je to sodišče izdalo 837 razsodb. SE je doslej sprejel tudi 173 konvencij -najpomembnejša je seveda 4. novembra 1950 v Rimu podpisana Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin SE - prvi mednarodni akt, kd je zavaroval človekove pmvice. Evropska socialna listina zagotavlja pmvice, ki se nanašajo na pogoje zaposlovanja ter na tiste pmvice, h obmvnavajo socialno usklajenost. Namen konvencije o preprečevanju mučenja, ki velja za dopolnilo Evropski konvenciji o človekovih pmvi-cah, je predvsem preprečevati mučenje in nečloveška ali ponižujoča mvnanja ali kaznovanja. Varstvo pripadnikov namd-nih manjšin je opredeljeno v Okvirni konvenciji za namdne manjšine, ki jo je SE sprejel leta 1994. Prepoved kloniranja človeških bitij pa je SE zapisal v konvenciji o biomedicini, ki tudi določa pravice posameznika glede zdmvstvene oskrbe. Odbor ministrov SE je leta 1995 na predlog PS SE sprejel evmpsko zastavo, ki je od maja 1986 tudi uradni simbol Evmpske unije. Na zastavi je v krogu 12 zlatih zvezd na modri podlagi. Krog sim-bolizim zvezo evmpskih namdov, Število dvanajst pa popolnost in celovitost. Ob evropskih prireditvah in slovesnostnih igmjo evropsko himno - glasbeno priredbo preludija Ode mdosti iz Beethovnove Devete simfonije. SE in Evropska unija imata sicer enake simbole, vendar velja opozoriti, da sta to dve povsem ločeni ustanovi. EU ima 15 držav članic in si prizadeva za tesneje povezano Evropo predvsem s pomočjo gospodarskih ukrepov, kakršen je na primer uvedba skupne denarne valute - evra. So pa vse članice petnajsterice tudi v SE. (STA) r- EVROPSKA UNIJA / 1. MAJA JE ZACEL VELJATI SPORAZUM, KI DOPOLNJUJE MAASTRICHTSKE DOGOVORE -i Z uveljavitvijo Amsterdamske pogodbe prehaja evropska integracija v novo fazo BRUSELJ - V soboto 1. maja je stopila v veljavo Amsterdamska pogodba Evropske unije, ki bo nasledila Maastrichtsko pogodbo, po kateri je unija delovala od leta 1992. Amsterdamska pogodba stopa v veljavo za nedoločeno obdobje. Glavna novost prenovljene pogodbe EU je okrepljena vloga Evropskega parlamenta pri sprejemanju skupnih odločitev; postopek, po kateri evropski poslanci soodločajo o delovanju EU, se je s prejšnjih 15 zdaj razširil na 23 področij. Med novostmi je med drugim možnost, da članica EU začasno izgubi pravico do svojega glasu pri sprejemanju skupnih odločitev, Ce grobo in trajno krši temelje, na katerih je ustanovljena EU. Po pogodbi so to svoboda, demokracija, spoštovanje človekovih pravic in svoboščin ter pravna država. Po Amsterdamski pogodbi schen-genski sporazum o odpravljanju nadzora na notranjih in krepitvi nadzora na zunanjih mejah EU postaja del skupnega pravnega reda EU. Izvzetje iz tega dela skupne zakonodaje sta si v pogajanjih izboriti dve Članici petnaj- sterice: Velika Britanija in Irska. V Amsterdamsko pogodbo EU je bilo vneseno novo poglavje o zaposlovanju, ki narekuje delovanje Članic v smeri koordinacije zaposlovalnih strategij. Vsako leto bo tako svet EU pripravil smernice zaposlovalne politike in preveril usklajenost nacionalnih politik clanic s skupnimi smernicami. Nova pogodba narekuje tudi krepitev skupne zunanje in varnostne politike. Imenovan bo visoki predstavnik za to področje, ki bo obenem generalni sekretar sveta EU, za učinkovit odziv petnajsterice na tekoče mednarodne dogodke pa bo ustanovljena posebna enota za politično planiranje. Odločitve oziroma strategije na področju skupne zunanje in varnostne politike bodo Članice EU še naprej sprejemale po načelu soglasja, pogodba pa predvideva možnost, da se posamezna članica glasovanja vzdrži. Na ta način sprejem odločitve ne bo preprečen, vendar Članica, ki se bo vzdržala, ne bo zavezana odločitve izvajati. Pogodba na tem področju petnajste- rici daje možnost sprejemanja skupnih stališč po načelu kvalificirane večine, vendar pa lahko posamezna Članica zahteva glasovanje po načelu soglasja, kadar oceni, da mora zaščititi svoje vitalne nacionalne interese. Pogajanja o Amsterdamski pogodbi niso prinesla napredka na področju skupne obrambne politike EU. Pogodba zgolj omenja izglede za integracijo Zahodnoevropske unije v EU, vendar za tak korak ne določa nobenega Časovnega okvirja. Za najvecji neuspeh Amsterdamske pogodbe velja pomanjkanje napredka v dogovarjanju glede reforme skupnih institucij, s katero se bo unija pripravila na sprejem novih Clanic. Pogodba zgolj postavlja temelje za nadaljnje dogovarjanje - sedanje nemško predsedstvo EU je že napovedalo, da bi na junijskem vrhu v Koelnu petnajsterica utegnila določiti Časovni okvir za začetek pogajanj o reformi tega področja. Z Amsterdamsko pogodbo so bila sicer dogovorjena nekatera osnovna načela; na dan prve nove razširitve EU bo imela vsaka Članica le po enega evropskega ko- misarja. Danes imajo velike Članice -Nemčija, Francija, Velika Britanija, Italija in Španija - po dva. Ta dogovor je pogojen z dogovorom clanic glede prenove načela delitve glasov v svetu EU. Članice EU so se tudi dogovorile, da število elanov Evropskega parlamenta, ki danes šteje 626 poslancev, v prihodnje ne bo smelo preseči števila 700. Petnajsterica je pogajanja o novi pogodbi EU sklenila junija leta 1997, petnajst mesecev po uradnem začetku pogovorov. K pogodbi je dodanih 13 protokolov, 50 skupnih deklaracij in osem deklaracij posameznih držav clanic. Pogodbo je petnajsterica podpisala oktobra leta 1997, kot zadnja pa je ratifikacijske postopke konec marca letos opravila Francija. Po pravilih pogodba v veljavo stopa prvi dan drugega meseca po opravljenih postopkih v vseh Članicah. Pogodba je sklenjena za neomejeno obdobje. Tako kot Maastrichtska pogodba tudi Amsterdamska temelji na "strukturi stebrov". Skupno delovanje unije se deli na tri stebre: v prvem so dejavnosti skupnosti, ki zajemajo notranji hg, kmetijstvo, konkurenčno politiko, monetarno politiko, trgovinsko politiko, socialno politiko, zaščito potrošnikov, okolje, kulturo, določa pa tudi delovanje skupnih institucij. Drugi steber zajema skupno zunanjo in varnostno politiko, tretji pa sodelovanje clanic na področju pravosodja in notranjih zadev, po Amsterdamski pogodbi preimenovano v sodelovanju na področju policije, sodstva in kriminala. O področjih prvega stebra Članice odločajo po naCelu kvalificirane večine, medtem ko sta ostala dva še vedno medvladna, kar pomeni, da so odločitve v teh okvirih v glavnem sprejemanje s soglasjem petnajsterice. Ker je prenovljena pogodba EU v veljavo stopila 1. maja, to pomeni, da bo novi predsednik Evropske komisije, ki bo nasledil Jacquesa Santerja, potrjevan v skladu z novimi pravili. Po Amsterdamski pogodbi evropski poslanci namreC lahko uporabijo "pravico veta" na imenovanje. Voditelji EU so na nedavnem vrhu v Berlinu za Santerjevega naslednika imenovali nekdanjega predsednika italijanske vlade Romana Prodija. (STA) Vaš bančni partner v poslovanju s Slovenijo in drugimi državami. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 Vse zunanje trgovinske in bančne storitve. Finansiranje domačih in tujih artneriev. nz O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Milano Tel.: 02/806 9191 Faks: 02/8646 5358 BANKE / REDNI IN IZREDNI OBČNI ZBOR ZADRU2NE KREDITNE BANKE V DOBERDOBU Doberdobci skoraj soglasno odobrili predlog o združitvi z banko iz Sovodenj Skupščina pod geslom Skupaj za nove izzive - Zelo uspešno Ionsko poslovanje DOBERDOB - Skupno za nove izzive - tako se je glasil napis na odru župnijske dvorane v Doberdobu, kjer je bil pretekli petek, 30. aprila, občni zbor članov domače Zadružne kreditne banke. Pod tem velikim napisom je bil še italijanski »Insieme piti forti«, pod obema pa polna naslova dveh zadružnih bank, doberdob-ske in sovodenjske. Doberdobci so na izrednem občnem zboru skoraj soglasno sprejeli predlog odbora o združitvi. V dvorani se je zbralo 94 članov, ki so imeli s seboj pooblastila dodatnih 15 članov, kar Pomeni, da je bilo na skupščini zastopano 109 članov. Pri pogledu na dvorano smo ugotovili, da je bila udeležba podobna tisti iz prejšnjih let. Vseh članov z volilno pravico je 358. Omenili smo, da je bil predlog o združitvi s Sovo-denjci sprejet skoraj soglasno: le trije člani so se vzdržali. Na izredni seji, na kateri je bil kot tajnik navzoč notar dr. Germano, je predsednica Severina Peric opisala, kako je prišlo do združitvene pobude in postopka. Člani doberdobske banke so že na lanskem občnem zboru govorili o tem in takrat je bilo veliko raz-pravljalcev. Odboru je bila vsekakor odobrena naloga, da je praktično izpeljal združitev. Seveda so zaprosili in prejeli soglasje Banke Italije, predloga obeh upravnih odborov pa sta bila objavljena na goriškem sodišču in nato v uradnem listu. Sodišče je imenovalo svojega revizorja, ki je pregledal obračune obeh bank za tri leta nazaj. Vsa dokumentacija je bila na ogled na sedežih bank. Seveda je prišlo do statutarnih sprememb. Pravzaprav ostaja v veljavi statut doberdobske banke, ki so ga prilagodili novim potrebam. Na tak način je postopek združitve bolj enostaven ^edsedslvo petkovega občnega zbora doberdobske zadružne banke (Foto Bumbaca) TRENDI / ISTAT POTRDIL MOČAN PADEC V JANUARJU Italijanska industrija je na robu recesije Promet januarja -6,1 %, naročilo pa -44% RIM - Z zadnjim dnem aprila so se ' kot določa zakon - končale obračunske skupščine, tako da je pozornost trgov in finance ^daj usmerjena na dogajanja oziroma procese v italijanskem bančnem sistemu. Toda včeraj je razpravo razburkal tudi zavod Istat, ki je objavil podatke o januarskem gibanju industrijske proizvodnje, ti pa so spravili v slabo voljo tako industrij-ce kot sindikate. Potem ko je Istat v Preteklih dneh popravil - na osnovi nove računske metode, ki velja v EU -Podatek o lanskem gibanju bruto domačega proizvoda, ki ni zrasel za 1>4%, ampak le za 1,3%, je včeraj sporočil, da se je promet v industij-skem sektorju januarja v primerjavi z enakim lanskim mesecem znižal za 6-l%, medtem ko so naročila padla za 4>4%. K temu je treba dodati, da se je bolj kot promet na domačem trgu (-5.5%) znižal tisti na tujih trgih (-7>7%), kar je neposredni učinek krize na nekaterih za Italijo izvozno najpomembnejših trgih. Podjetniki opo-Zarjajo, da je Italija na robu recesije (Fossa je dejal, da je govoriti o stagnaciji optimistično), če ni celo že zabredla vanjo, in da si je v takih razmerah zelo težko predstavljati, kako bi lahko dosegli zmanjšanje brezposelnosti. Enako vznemirjeni so tudi sindikati. Drugi pomemben včerajšnji dogodek je bil sestanek medministrskega odobra za kredit in varčevanje, ki je nekoč vodil javni bančni sektor, a je po privatizaciji bank izgubil svojo vlogo. Tokrat se je zbral zaradi postopka, ki ga je Banka Italije sprožila proti 13 bankam, ki jih sumi ustvarjanja kartela. Guverner Fazio je ob tej priložnosti napovedal, da bo centralna banka spremenila predpise o prevzemih oziroma jih uskladila z novim zakonom Draghi. Kot je znano, je prav te dni v teku operacija za prevzem Telecoma, medtem ko je bil v zvezi s tekmo za prevzem Comita popoldne v Mediobanci sestanek njenega vrha s predsednikoma Comita Lucchinijem in Unicredi-ta Rondellijem. in hitrejši. Drugače bi bilo treba šele ustanavljati novo banko, kar bi bilo dolgotrajno. Člani doberdobske banke so zelo hitro odobrili vse spremembe. Volitve so bile javne, kot določa statut. Ker pa se je že prej prijavilo več kandidatov kot je bilo razpoložljivih mest, ki v novi banki pripadajo Do-berdobcem - za pet mest je bilo devet kandidatov - so volili z listki. Vsak je bil označen s številko elana, zato je bilo razpoznavno kako je kdo volil. V odbor skupne banke so bili izvoljeni dr. Dario Peric, dr. Martina Gergolet, Arnaldo Ferfoglia, dr. Mario Ger-golet-Jovanež in dr. Mario Lavrenčič. Kot lahko hitro ugotovimo, je prišlo do skoraj popolne spremembe v sestavi upravnega odbora doberdobske banke. 2e prej, na rednem občnem zboru, je predsednica Severina Peric poročala tako o lanskem delovanju kot o pripravah na združitev. Lansko poslovanje je bilo uspešno, kljub nižjim obrestnim maržam. Povedala je tudi, da je banka lani praznovala 90-letnico ustanovitve in da je tudi v preteklem poslovnem letu pomagala vsem društvom, ki delujejo na • območju občine in tudi mnogim v sosednih krajih v Laškem. Nekaterim pobudam so posvetili posebno pozornost. Doberdobska banka je lani povečala zbrana sredstva za 7, 49 odstotka, medtem ko naložbe zrasle za 5, 82 odstotka. Podčrtati velja, da je razmerje med naložbami in neposredno zbranimi sredstvi 67, 74 odstotka, medtem ko znaša poprečje zadružnih bank v Furlaniji - Julijski krajini 59, 38 odstotka. V nekaterih je to razmerje še večje. Prav tako visoka raven je bila razlog, da so ustvarili lani čisti dobiček v približno enaki vrednosti kot predlani, in sicer 1.335.692.615 lir. Razen deset milijonov, ki so jih oddvojili v dobrodelne namene, in dvanajst milijonov, kolikor so namenili za vzajemnostni sklad za razvoj zadružništva, so ves ostali denar spravili v rezervni sklad. Premoženje doberdobske banke je tako vredno enajst milijard lir. Poročilo nadzornega odbora je podal predsednik dr. Dario Peric. Povedal je, da so se nadzorniki strinjali s kriterji, ki se jih je posluževal upravni odbor pri vodenju banke. Tudi nadzorni odbor je soglašal s predlogom o združitvi s sovodenjsko zadružno banko. Pozdrav deželne federacije je prinesel njen predsednik Italo Del Ne-gro. Omenil je naskoke velikih bank na majhne in dejal, da je zelo pozitivno, da se majhne banke med seboj združujejo in da delajo složno z drugimi. Med tistimi, ki so se priglasili k besedi, je bil tudi župan dr. Mario Lavrenčič, ki je prav tako podprl predlog o združitvi. Nova skupna banka bo popolnoma zaživela na jesen, potem ko bo združitvena sklepa obeh zavodov dokončno potrdil pristojni sodnik v Gorici. Dotlej bosta banki vodila še stara odbora. V Doberdobu je dvema odbornikoma potekel triletni mandat. Do združitve sta bila potrjena Andrej Gergolet- Jo-vanež in Severina Peric. Predsednica je povedala, da ne bo več kandidirala. V letošnjem juniju, torej še pred združitvijo, bo začel veljati nov zakon o članih nadzornih svetov, ki bodo morali biti vpisani v poseben seznam. Ker v Doberdobu nihče od treh nadzornikov nima tega vpisa, so jih morali zamenjati. Za predsednika nadzornega organa je bil izvoljen Vojko Lovriha, za člana Robert Gantar in Martina Malalan, za namestnika pa Igor Komel in Lidia Komjanc. Organ v tej sestavi bo tudi nadzorstvo v združeni banki. Prejšnji četrtek in petek sta bila torej zadnja občna zbora zadružnih bank, nekdanjih posojilnic, v Sovodnjah in Doberdobu. Obe banki sta bili ustanovljeni leta 1908 in sta torej lani praznovali svojih devetdeset let. Nove razmere zahtevajo večje razsežnosti delovanja takšnih zavodov. Prihodnje leto se bodo tako Doberdobci in Sovodenjci zbrali na skupnem občnem zboru. Ob koncu, tega zapisa se nam zdi potrebno, da še enkrat omenimo člane novega skupnega upravnega odbora. V Sovodnjah so bili izvoljeni dr. Lovrenc Devetak, Mario Mučič, Mirko Hmeljak in Davorin Pelicon, v Doberdobu pa dr. Dario Peric, dr. Martina Gergolet, Arnaldo Ferfoglia, dr. Mario Gergolet in dr. Mario Lavrenčič. Po dogovoru bodo predsednika izbrali iz vrst So-vodenjcev. Novi odbor bo nastopil šele na jesen, po dokončni združitvi. Dotlej bosta obe banki vodila dosedanja odbora. V skupni banki bo več kot 670 članov. Marko VValtritsch TEČAJNICE 7 FVPO= 1.936.: 1 EVRO= 1.936,27 URE 3. MAJ 1999 V EVRIH POVPREČNI TEČAJ VALUTA 3.05. 30.04. ameriški dolar 1,0589 1,0597 japonski jen 126,93 126,65 grška drahma 325,35 325,75 danska krona 7,4320 7,4323 Švedska krona 8,9185 8,9075 britanski funt 0,6571 0,6571 norveška krona 8,2445 8,2515 češka krona 37,507 37,643 ciprska lira 0,5767 0,5786 estonska krona 15,6466 15,6466 madžarski florint 250,02 250,52 poljski zlot 4,1763 4,1883 slovenski tolar 193,5050 193,2883 švicarski frank 1,6111 1,6113 kanadski dolar 1,5415 1,5519 avstralski dolar 1,5987 1,6078 novozelandski dolar 1,8916 1,8962 ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA 3. MAJ 1999 NAKUP/PRODAJA 1 EVRO VALUTA portugalski escudo 200,482 nizozemski gulden 2,20371 - belgijski in luksemburški frank 40,3399 francoski frank 6,55957 nemška marka 1,95583 finska marka 5,94573 španska pezeta 166,386 avstrijski šiling 13,7603 irski funt 0,787564 italijanska lira 1936,27 OSTALE VALUTE EVRO NAKUP PRODAJA ameriški dolar 1,0666 1,0500 britanski funt 0,6632 0,6502 švicarski frank 1,6265 1,5932 danska krona 7,5678 7,2822 norveška krona 8,4342 8,0560 švedska krona 9,1259 8,6895 kanadski dolar 1,5700 1,5122 grška drahma 341,85 291,Sl japonski jen 130,96 123,04 avstralski dolar 1,6737 1,5635 slovenski tolar 196,58 190,77 hrvaška kuna 8,2394 7,4472 češka krona 45,052 36,552 slovaška krona 55,35 44,028 madžarski florint 298,04 242,15 ^vZADRUZM KRAŠKA BANKA Zadruga zo.z. TRST KMEČKA BANKA GORICA 3. MAJ 1999 EVRO LIRE VALUTA nakup prodaja nakup prodaja ameriški dolar 1,0667 1,0460 1815 1851 britanski funt 0,6670 0,6525 2903 2967 kanadski dolar 1,5567 1,5194 1244 1274 japonski jen 128,7522 125,7558 15,04 15,40 švicarski frank 1,6290 1,5987 1189 1211 norveška krona 8,3866 8,1903 231 236 švedska krona 9,0693 8,8563 213 219 grška drahma 325,3264 319,8151 5,95 6,05 danska krona 7,5550 7,3759 256 263 avstralski dolar 1,6200 1,5864 1195 1221 slovenski tolar 196,5756 191,7099 9,85 10,10 hrvaška kuna 8,239 7,5932 235 255 FIKSNI TEČAJI VALUT EVRA EVRO LIRE nemška marka 1,95583 989,998 francoski frank 6,55957 295,182 nizozemski gulden 2,20371 878,641 belgijski frank 40,3399 47,998 avstrijski šiling 13,7603 140,741 finska marka 5,94573 325,657 španska pezeta 166,386 11,637 portugalski eskudo 200,482 9,658 irski funt 0,787564 2458,555 lira 1936,27 3. MAJ 1999 INDEKS MIB 30: +0,13% delnica cena € var. % delnica cena € var. % AEM 2,067 +0,04 INA 2,463 -1,75 ALITALIA 2,938 +1,38 ITALGAS 4,268 +0,96 ALLEANZA 11,256 -0,23 MEDIASET 8,100 -2,24 AUTOSTRADE 6,907 +0,67 MEDIOBANCA 11,794 -0,21 BNL 3,222 -0,24 MEDIOLANUM 6,255 -0,11 COMU 7,768 -0,94 MONTEDISON 0,902 -0,62 BCA Dl ROMA 1,544 - OLIVETTI 3,271 -0,57 FIDEURAM 5,309 -0,95 PIRELLI SPA 2,851 -1,45 INTESA 5,128 +1,68 RAS 9,953 -0,52 BCA POP BS 33,460 +4,07 ROLO BCA 1473 23,610 +1,11 EDISON 8,495 +0,68 SAN PAOLO IMI 14,183 +0,10 ENI 6,216 +0,32 TIM 5,710 -0,52 FIAT 3,206 +0,37 TELECOM ITA 10,058 +0,19 FINMECCANICA 0,928 -0,09 UNICREDIT 4,827 +0,22 GENERALI 36,960 +0,79 UNIM 0,549 +2,00 ■ ljubljanska banka ^ Nova Ljubljanska banka d.d.. Ljubljana ____________LJUBLJANA / ODI. JUNIJA_____________ Festival Druga godba že petnajstič Vrsta novosti, s katerimi so še obogatili tradicionalno ponudbo etno glasbe Mednarodni festival Druga godba je prava institucija za slovensko kot tudi tujo etničnoglasbeno festivalsko sceno. Letos slavi festival 15-letnico, v osmih dneh festivala se bo vrstilo Cez ^0 koncertov, na njih se bo predstavilo preko 100 glasbenikov. Poleg nepogrešljivih skupin iz Slovenije se bodo predstavili evropski, pa tudi južnoameriški, severnoameriški, afriški in tokrat tudi glasbeniki iz daljnega Vietnama. Posebnosti na letošnji izvedbi Druge godbe je vec: slavnostni zaključek, na katerem bodo izvedli nov avtorski projekt Igorja Krivokapiča za Pihalni orkester srednjih šol Slovenije (v sodelovanju s festivalom Lent); nočni program v klubu K4; filmski program v sklopu d-daya - dneva za dokumentarec, ki ga v produkciji Open society instituta in Slovenske kinoteke pripravlja Koen Van Daele. Tokrat bosta na vrsti dva glasbena dokumentarca: prvi, »Baka«, bo prikazal glasbeno zapuščino prebivalcev pragozdov Kameruna, drugi, »Lagrimas Ne- gras«, pa bo predstavil kubanske legendarne glasbenike iz skupine La vieja trova santiaguera, oba bodo predvajali 10. junija v Slovenski kinoteki; tradicionalna ulična veselica, za katero bo poskrbel makedonski romski Kocani Orkestar; otroški program, na katerem se bo predstavil otroški Steel band The Dollis Deep Pans iz Londona; tradicionalna glasbena delavnica, ki jo bo tokrat vodila kolumbijska zvezda Toto La Momposina. Slavnostno otvoritev festivala 1. junija so zaupali trenutno najbolj priljubljenemu senegalskem glasbeniku, to je Baaba Maal. Ze 4. junija bosta na vrsti kar dva koncerta, malijska zvezda Rokia Traore in Francozi La Baronne, dan zatem pa nezamudljiv koncert »Routes of Bartok«, na katerem se bodo predstavili znana pevka Marta Sebe-styen, Alex in madžarski ansambel Muzsikas. Isti dan bosta nastopili še madžarsko-britanska skupina Balanescu in makedonski Kocani Orkestar. V ponedeljek, 7. junija bo naj- prej koncert slovenske skupine Duma Levantina, nato pa bo na oder stopil Emil Zrihan, kantor sinagoge v Ashkelonu. Torkova koncerta bosta posvečena latinskoameriški glasbi, z nastopom perujske pevke Susane Bača, kateri bo sledil skupni nastop kolumbijske interpretke Toto La Momposina in Kubancev Asere. 9. junij bo dan afriške glasbe: najprej bo nastopil zairski umetnik VValdemar Bastos, večer pa bo zaključila predstavnica Zulujev, to je prava glasbena etno-pop zvezda Busi Mhlongo. Zanimiv projekt se bo predstavil na Drugi godbi v petek, 11. junija: gre za world-jazz skupni nastop malijskega glasbenika Neba Sola in Francoza Frederica Galliana, sledila pa bo veselica s skupino Asian Equation & DJ Ritu. Slovesen zaključek bo v soboto, 12. junija, ko se bodo zvrstiti nastopi franco-sko-španskega dua Benat Achiary-Pedro Soler, italijanske skupine Pino Minafra ensemble sud in že prej omenjeni novi projekt Igorja Krivokapiča. (Pan) FURLANIJA-JULIJSKA ____________KRAJINA______________ TRST Stalno gledališče La Contrada Gledališče Cristallo Do 9. maja bo La premiata ditta izvajala delo »Tema v dvorani«. Trg zedinjenja Italije Od 13. do 16. maja bo v priredbi Stalnega gledališča Rossetti, v okviru gledališče pod šotorom, Gigi Proietti podal delo »Poskus za recital«. Gledališče Miela lisce - danes« se bodo vrstile vedno ob 21.00 naslednje predstave: danes, 4. maja »Serata di cabaret« in 18. maja »Le mucche hanno tanta pazienza« skupine Papu. __________SLOVENIJA____________ LJUBLJANA Mestno gledališče ljubljansko Danes, 4., 5., 6., 7. in 8. maja ob 20.00, 11. maja ob 15.30 in 20.00, 12. in 15. maja ob 20.00 Bernard Shaw »Pigma-lion«. Danes, 4. in jutri, 5. maja ob 21.00, bo v okviru gledališkega prepletanja na sporedu delo »II cervello nudo«, ki ga bo izvajalo gledališče La Contrada. Režija L. Crismani. BOUUNEC Občinsko gledališče »F. Prešeren« V Četrtek, 6. maja, ob 20.30 (red E) predpremiera komedije R. Claira »Sladke šibkosti žena« v režiji Dušana Mlakarja. Premiera v petek, 7. maja, ob 20.30 (red A in F). Ponovitve: v soboto, 8. maja, ob 20.30 (red B), v nedljo, 9. maja, ob 16. uri (red C) in v torek, 11. maja, ob 20.30 (red D). 10. maja ob 15.30 Eugene Ionesco, »Zavratne igre. V Četrtek, 13. in v petek, 14. maja ob 20.00 Dario Fo, »Burkaški misterij«. NOVA GORICA Kulturni dom Jutri, 5. maja ob 20.30 B. Brecht »Gospod Puntila in njegov hlapec Matti«. ___________KOROŠKA_______________ CELOVEC LATISANA Gledališče Odeon V sklopu prireditve »Komično gleda- Mestno gledališče Danes, 4., 5., 6. in 7. maja ob 19.30 - Gola poblaznelost - Farsa, Michael Frayn. |l||g m i GLASBA - GLASBA - GLASBA tl Ki GLASBA - GLASBA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi Abonmaji Gledališče Verdi sporoča, da se nadaljuje prodaja abonmajev za vse predstave pri blagajni gledališča od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. »Turandot«, Giacomo Puccini. Ponovitve: danes, 4. in v Četrtek, 6. maja ob 20.30 v soboto 8. maja ob 17.00, v nedeljo, 9. maja ob 16.00. V petek, 14. maja ob 20.30 nastopa »Tokyo bal-let«. Ponovitve: v soboto, 15. maja ob 17.00, v nedeljo, 16. maja ob 16.00, 18., 19., 20. in 21. maja ob 20.30, v soboto, 22. maja ob 16.00. GORICA Kulturni center »Lojze Bratuž« V petek, 7. maja ob 21. uri koncert ansambla Čuki. Velika dvorana Študijskega centra V Četrtek, 6. maja bo ob 21.00 projekcija filma Sardinija na ekranu. Nemi film z glasbeno podlago Maura Palmasa. VIDEM Gledališče »Giovanni da Udine« Danes, 4. maja nastopa Hilliard Ensemble - Jan Garbarek. 12. maja nastop Filharmoničnega orkestra iz Vidma. Kitarist Gerardo Nunez, dirigent Anton Nanut. ____________SLOVENIJA______________ DOBROVO Grad Dobrovo V petek, 14. maja nastop Komornega orkestra slovenske filharmonije. Umetniški vodja Andrej PetraC. SEŽANA Kulturni center »Srečka Kosovela« 2. Mednarodni festival kitare. V četrtek, 13. maja ob 20.00 koncert izbranih učenčev kitare primorskih glasbenih šol. LJUBLJANA Muzej novejše zgodovine Danes, 4. maja ob 20.00, bo v Cekinovem gradu Tivoli, izreden koncert v spomin na skladatelja Gottfrieda von Einema, nastopa Godalni kvartet Tartini. Cankarjev dom V petek, 7. in v soboto, 8. maja ob 20. uri bo v okviru rojstnega dne Ivana Cankarja plesna predstava; Mateja Bučar »Telborg«. (Dvorana Duše Počkaj). V petek, 7. maja ob 19.30 nastop orkestra slovenske filharmonije. Dirigent Milan Horvat, solist Miran Kolbl. (Gallusova dvorana). Ljubljanska stolnica V petek, 14. maja ob 20.00 bo krščanska kulturna zveza s Koroške gostovala s kantato Jožeta Ropitza »Zena - Mati«. RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE - RAZSTAVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST V XII dvorani Miramarskega gradu razstava kipov iz Geissa. Ogled možen vsak dan od 9.00 do 18.00. Razstava bo odprta do 30. maja. V bivših konjušnicah miramarskega gradu bo do 30. junija odprta razstava Exils Češkega fotografa Josefa Koudelke. Razstava je odprta vsak dan, in sicer od 9.30 do 18.45, na voljo je tudi katalog. Miramarski park in muzej sta odprta vsak dan od 9. do 17. ure (grad od 8. do 18. ure). Poštna palača na Trgu Vittorio Venelo: odprt je postni in telegrafski muzej. Ogled je možen vsak dan, tudi ob nedeljah, od 9. do 13. ure (zaprto ob praznikih). Za vodene obiske lahko pokličete na tel. (040) 4195148 od 9. do 14. ure. Postna palača na Trgu Vittorio Veneto 1: do 8. maja razstava arhitektonskih ornamentov za notranjost in zunanjost stavb. PalaCa Costanzi: do 16. maja odprta razstava Anita Pittoni, umetniške cunjice. Gre za celovit prikaz dejavnosti Anite Pittoni; razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Rižarna: do 16. maja bo odprta fotografska razstava Erich Hartmann »II silenzio dei campi«. Urnik: od torka do sobote od 9. do 18. ure. Ob drugih praznikih pa od 9. do 13. ure. Zaprto ob ponedeljkih. Galerija d’Arte Antiča (P.zza della Liberta 7): VeC kot 85 del in zbirk na razstavi, ki zaobjema obdobje od leta 1400 do 1800. Odprta celo leto od 9.00 do 13.00. Galerija Borsatti (Ul. Ponchielli 3, vogal Ul. sv. Katerine): razstava, ki sta jo pripravila Claudio Cosmini in Graziella Felician. Ogled bo možen do 5. maja. TK Galerija Tržaška knjigarna: razstava akvarelov in oljnatih stik z naslovom »Odsevi solin« slikarke Aljoše Križ. Galerija Rettori Tribbio 2: razstavlja Vito Me-lotti. Razstava bo odprta do 7. maja in sicer ob delavnikih od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30, ob praznikih pa od 11.00 do 13.00, ob ponedeljkih zaprto. Gledališče Miela: do 15. maja razstavlja Angela Pietribiasi. Ogled možen ob urah predstav. Caffe stella polare (Ul. Dante 14 - Trg sv. Antona Novega 6: do 31. maja razstavlja svoja novejša dela Ennio Steidler. SKEDENJ Dom Jakoba Ukmarja: »Slovensko plavžarstvo 20. stoletja - Jeseniški plavži«. Razstava je na ogled do 30. septembra 1999, in sicer vsak torek in petek od 15. do 17. ure ter vsako nedeljo dopoldan od 11. do 12. ure. MILJE Beneška hiša - sedež občinskega muzeja: do oktobra 1999 bo odprta razstava arheoloških predmetov, ki so jih odkopati na miljskem območju. Razstavo si je mogoče ogledati vsak dan od 9.00 do 12.00. GORICA Goriški grad, do 30. junija, razstava o življenju v srednjem veku »La spada e il melograno - vita quotidiana al castello medioevale 1271 - 1500«. Umik: od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 19.30. Ob ponedeljkih zaprto. Pokrajinski muzeji na gradu: do 27. junija je na ogled razstava grafičnih del in stik Vittoria Bo-laffia (1883-1931). Kulturni center Lojze Bratuž: razstava bosanskega umetnika Safeta Zeca, podaljšana do 15. maja. Urnik: od ponedeljka do sobote od 17.00 do 19.00. Ob nedeljah in praznikih od 10.30 do 12.30. CASARSA Palača »alla Roggia« (Ul. XXIV. maja): do 23. maja je na ogled razstava, Tina Modotti, življenje in fotografija. Razstava je odprta ob praznikih in predprazničnih dneh od 10.00 do 24.00. VENETO BENETKE Palača Grassi: do 16. maja 1999, bo na ogled razstava o kulturi Majev. Muzej Correr: do 9. maja bo na ogled razstava »Avventurine« Massima Nordia. Razstava je odprta od 9. do 19. ure. • Gallerie delPAccademia di Venezia: do 25. julija razstava risb »Od Leonarda do Canaletta«. _____________SLOVENIJA________________ PORTOROŽ Avditorij: razstava grafik Ljerke Kovač in Janeza Mateliča. Urnik ogleda od 9.00 do 12.00 ob delavnikih in v Času večernih predstav. PADNA Galerija Božidarja Jakca: grafike in risbe Božidarja Jakca in arheološke najdbe stare Padne, stalni razstavi. Ključ galerije na voljo v Padni 52 (Pucer), 066/781028. ŠTANJEL Galerija Lojzeta Spacala in Kraške hiše: razstava Goriškega muzeja. Odprta ob petkih, sobotah in nedeljah od 11. do 16. ure. AJDOVŠČINA Pilonova galerija: stalna razstava slikarja in fotografa Vena Pilona. Urnik: od ponedeljka do petka, od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 17.00. LIPICA Kobilarna Lipica - ogled stalne razstave v Galeriji Avgusta Černigoja je možen ob urah ogleda kobilarne. LOKEV Vojaški muzej Tabor: Orožje in oprema, stalna razstava. KROMBERK Na gradu Kromberk je na ogled razstava Spomini naše mladosti (Življenje pod zvezdami) -etnološki pregled povojnih dogodkov na Goriškem. Na ogled so še naslednje zbirke: lapidarij, galerija starejše umetnosti, kulturnozgodovinski oddelek in galerija primorskih likovnih umetnikov. Urnik: od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure, ob sobotah zaprto, ob nedeljah od 13. do 17. ure. Za najavljene skupine tudi izven urnika. VIPAVA Vojašnica Janka Premrla Vojka: vojaški muzej, orožje, oprema, dokumenti, osebni predmeti vojakov s soške fronte, stalna razstava. SOLKAN Vila Bartolomei: na ogled je stalna muzejska zbirka »Primorska 1918-1947«. Urnik: od pon. do pet. 8.00 - 16.00, ob sob., ned. in praznikih 13.00 - 17.00. SVETA GORA Muzejska zbirka prve svetovne vojne - na ogled je razstava Solkan v prvi svetovni vojni. Urnik: ob sobotah, nedeljah in praznikih od 12. do 16. ure. NOVA GORICA V Primorskem dramskem gledališču je do 15. maja na ogled razstava Zgodovinskega arhiva iz Ptuja »Dekleta in žene« avtorice Tjaše Mrgole Jukič. Poslovni center HIT - paviljon: razstava grafik Danila Jejčiča. Na ogled bo še danes, 4. maja vsak dan od 10. do 19. ure. MIREN Galerija Oskarja Kogoja: na ogled monografska zbirka ter prostori obnovljenega materinega doma, Miren, št. 125. DOBROVO Grad Dobrovo V galeriji Zorana Mušica je poleg stalne grafične zbirke tega umetnika na ogled še razstava: »Grajska zbirka na Dobrovem - poskus rekonstrukcije«. Urnik: ob delavnikih od 11. do 19. ure, ob nedeljah od 13. do 18. ure, ob ponedeljkih zaprto. SNEŽNIK Pristava gradu Snežnik, lovska zbirka in polharski muzej. KOBARID Kobariški muzej: na ogled je stalna muzejska zbirka »Soška fronta 1915-1918«. Urnik: vsak dan od 9. do 18. ure. LOKAVEC Kovaški muzej: Orodje in oprema, stalna razstava. LJUBLJANA Ljubljanski grad: odprta je razstava rokodelskih izdelkov Slovenije »Mojstrovine Slovenije«. Razstavo je postavil prof. Janez Bogataj. Moderna galerija: na ogled je stalna zbirka Moderne galerije. Moderna galerija: Božidar Jakac, razstava ob stoletnici umetnikovega rojstva. Iz zbirk Moderne galerije. Razstava bo odprta do 23. maja in sicer od torka do sobote od 10.00 do 18.00 ob nedeljah od 10.00 do 13.00. Muzej novejše zgodovine: na ogled je stalna razstava Slovenci v XX. stoletju. Muzej je odprt od 10. do 18. ure. Cankarjev dom: slike in risbe razstavlja Giorgio de Chirico. Odprto do 13. junija. Ogled možen od torka do sobote od 10.00 do 19.00, ob nedeljah od 10.00 do 14.00. Galerija Commerce: do 7. maja razstavlja mariborska slikarka Taya Burmicky. Odprto od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00 ob sobotah od 9.00 do 12.00. BISTRA V Tehniškem muzeju Slovenije bo do 30. maja razstava »Vonj po morju, - Slovensko morsko ribištvo od Trsta do Timave skozi stoletja«, ki jo je pripravil Bruno Volpi Lisjak. TRENTA Trentarski muzej: razstava o Triglavskem narodnem parku in etnološka zbirka, stalni razstavi. RAI 3 slovenski program S RAI 1 Euronevvs Dnevnik, pregled tiska Jutranja oddaja Unomat-tina (vodita Antonella Clerici in Luca Giurato), vmes(7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik, 7.35 gospodarstvo Film: La notte di San Lorenze (dram., It. ’82, r. P. in V. Taviani, i. Omero Antonutti, M. Lozano) Dnevnik Aktualna odd.: La vec-chia fattoria (vodi Luca Sardella) Vreme in dnevnik Dnevnik, 13.55 Gospo- 1 RAI 2 gg RETE 4 ^ ITALIA 1 {f* Slovenija 1 jr Slovenija 2 Sedem minus sedem Nad.: Un volto, due don- Nan.: Ocean Girl Vremenska panorama 0.05 Teletekst Variete za najmlajše, ne, 6.50 Renzo in Lucia Otroški variete, vmes Napovedniki Vremenska panorama vmes risanke * Pregled tiska Ciao Ciao mattina in ri- TV prodaja Tedenski izbor: Video- Nan.: L’ arca del Dr. Nad.: Aroma de cafe, sanke Tedenski izbor: Rado- ring s Sergejo, 10.30 Bayer 9.45 Huracan, 10.45 Feb- Nan.: Chips vedni Taček: Narobe nad.: Sestre (15. del) Tg2 - Medicina 33 bre d’ amore Film: Sugarland Express svet, 9.30 nan. Oaza Gospodarska panorama: Vreme in dnevnik Dnevnik (dram., ZDA 75, i. Gol- Poročila Bobu bob Predstavitev odd. I fatti Aktualno: Forum die Hawn, Ben Johnson) Tedenski izbor: Recept za Studio City vostri, 12.00 I fatti vostri Dnevnik Šport studio, 12.25 Odpr- zdravo življenje, 11.00 Kontaktna oddaja: Jasno - Vaše zadeve Kviz: Kolo sreče ti studio Resna glasba in glasno Dnevnik, 13.30 Navade mm Nad.: Sentieri - Steze Nan.: V osmih pod eno Nan.: Komisar Rex Tedenski izbor in družba,13.45Tg2 |r®2 Film: Peccato che sia una streho Poročila, vreme, šport TV nanizanka: Vitomil Zdravje canaglia (kom., It. ’54, r. Risanke Vremenska panorama Zupan - Vest in pločevi- Ci vediamo in TV (vodi A. Blasetti, i. S. Loren) Variete: Colpo di fulmi- Dok.: cesta bratstva in na: Dve glasni priči Paolo Limiti) Kviz: OK, il prezzo e giu- ne, 15.00 Fuego! enotnosti Film: Matevvan Kronika v živo - La vita sto Nan.: Gli amici del cuore Likovni portret Jožeta Po Sloveniji in diretta, vmes (16.30, Dnevnik in vreme Variete za najmlajše. Spacala: Svetloba in sen- Nad.: Saint Trapez - Kdo 17.15) kratka poročila Nan.: Un giustiziere a vmes risanke ca je kriv (Francija, i. Bene- Vreme, dnevnik in šport New York Nan.: Baywatch Duhovni utrip diete Delmas, Mallaury Sereno variabile Film: Una 44 magnum Odprti studio, 18.55 Sprehodi v naravo: Iglav- Nataf, 6. del) Nan,: Sentinel per 1’ ispettore Callaghan Šport studio ci TV igrica: Lingo Loto ob 8-ih (73, i. C. Eastvvood) Nan.: Družina tretjega ti- Nad.: Najlepše počitnice Videoring: Oldies Dnevnik Film: Brainstorm (fant., pa (i. Joh Lithgow, K. (Fr., 4. del) Športni film: Naj, naj v Film: Morte alla Časa ZDA ’81, i. C. VValken) Johnston, 19.30 Tata (i. Obzornik, vreme, šport športu - Živali in otroci Bianca - Executive Povver Pregled tiska Fran Drescher) Dokumentarna nan.: Do- (3. del) (thriller, ZDA ’97, i. C. Film Variete: Sarabanda (vodi godivščine iz živalskega Kolesarska dirka po Slo- Film: Il tocco di un ange- lo - Houdinijev dedič(i. Rosa Downey) Dok.: Kvarkov svet - Koa- la Mladinski variete: Solle-tico (vodi Mauro Serio), vmes risanke Heidi, nan. H Zorro in Lassie, vmes mladinski dnevnik GT H Danes v parlamentu Aktuala odd.: Prima - Predvsem kronika (vodi David Sassoli) Dnevnik Variete: In bocca al lupo! (vodi Carlo Conti) Vremenska napoved Dnevnik Variete: Caccia al lupo Aktualno: Il fatto Film: La tregua (dram., It. ’96, r. F. Rosi, i. John Tur- turro, Massimo Ghini) Dnevnik Aktualno: Il fatto Nočni dnevnik, zapisnik, horoskop, vreme Oddaje Rai Educational: Il grillo, Media/Mente Sheffer, J. Cassidy) Aktualno: Proti naši volji Dnevnik, Neon kino, parlamentu, vreme Tenis Aktualno: Periferie | Dok.: Prijatelj živali RAI 3 Jutranji dnevnik, vreme Media/Mente, 8.55 Mi smo zgodovina, 9.55 Lemma, 10.00 Aforizmi Tenis Nan.: Schvvarzvaldska klinika Dnevnik, 12.15 Šport T3 Italie, 13.00 Regionei-talia, 13.15 Telesogni Deželne vesti,dnevnik Znanstveni dnevnik Pravljice in risanke Športno popoldne T3 Neapolis Dok.: Geo & Geo Vremenska napoved Nad.: Un pošto al sole Dnevnik, deželne vesti Nan.: Susan, 20.25 Friends Nogomet: Turnir Super- ga Dnevnik, deželne vesti Aktualno: T3 Finestre, 0.10 Media/Mente. it Dnevnik, pregled tiska, kultura, vreme Fuori orario: Eveline Rai News 24 - Superzap CANALE 5 Na prvi strani, vreme Jutranji dnevnik Tg5 Aktualna odd. o dobrem počutju: Vi vere bene Variete: Maurizio Costan-zo Show Nan.: Komisar Scali - Pasje življenje (i. M. Chik-lis), 12.30 Hiša Vianello Dnevnik TG 5 Aktualno: Sgarbi quoti-diani Nad.: Beautiful, 14.20 Vi-vere (i. Fabio Mazzari, Lorenze Ciompi) Aktualna odd.: Domini e donne - Moški in ženske (vodi Maria De Filippi) Nan.: Ciao dottore Aktualna oddaja: Verissi-mo (vodi Cristina Parodi) Variete: Passaparola (vodi Gerry Scotti) Dnevnik TG 5 Variete: Striscia la noti-zia (vodita Gerry Scotti in Gene Gnocchi) Variete: La notte dei Te-legatti (vodita Pippo Bau-do in Milly Carlucci) Dnevnik Velike zgodbe Canale 5: Inšpektor Giusti Nan.: Missione impossi-bile Nočni dnevnik Striscia la notizia Enrico Papi) Film: Lupin, il pericolo e il mio mestiere (ris., Jap. ’93) Film: Conan il barbare (pust.,m ZDA ’82, i. A. Schvvarzenegger) Odprti studio, Fatti e mi-sfatti. šport ^ TELE 4 3 16.45, 19.30, 23.00, 1.30 Dogodki in odmevi Film: Odio implacabile Nogomet 3 Film: Salty Aktualna oddaja Olivno olje Tržaka narečna popevka Made in Italy vrta Risanka TV dnevnik Vreme, šport Nan.: Župnik za deset tednov - POvej naprej (VB, 8. ep.) Pro et contra Odmevi, kultura, vreme Šport, marketing Dokumentarni feljton: Abesinija Dok.: Zijalo Drama: Starost neznana (A.Okand-A. Unknovm, Švedska, i. Sven-Bertil Taube, H. Anderson) veniji Dokumentarna oddaja: Tehnološki vohuni Film: Ognjeviti tango (Arg.-Sp. ’94, r. Marcelo Pineyro, i. Feman Miras, Cecilia Dopazo) Svet poroča Nan.: Murphy Brovvn IC Koper TV PRIMORKA MONTECARLO gTTj 15.30 Videostrani y*i Videospot dneva 19.45, 22.45, 1.40 Dnev- Za zdravje srca in ožilja nik, 12.30, 20.10 Šport RnEi Športni ponedeljek Nan.: Agencija Rockford, Nogomet: Hit Gorica - 13.00 II Santo Publikum Aktualno: Padre Pio eram Program za otroke Variete: Tappeto volante Dnevnik, vreme Aktualno: Giocamondo Zajadrajmo na valovih Film: Vita življenje di znanja: OS Dobravlje Sherlock Holmes (krim., Delo policijskih psov 70, i. R. Stephens) Pop rock svet Aktualno: Dottor Spot Oddaja za zamejce v Ita- Film: La maledizione di liji: Med Sočo in Nadižo Damien (srh., ZDA 78) Dnevnik TV Primorka Euronevvs Otroška odd.: Gugalnica Zgodovina Amerike Osebnosti našega Časa Kulturni magazin: 2000 besed Program v slovenskem jeziku: Izzvani ste Primorska kronika Tv Dnevnik, vreme, šport Otroška odd.: Gugalnica Dok.: Marco Polo express Globus, 21.15 Pogovorimo se o... TV Dnevnik Film: Nepremagljivi zakrinkani jezdec (It. ’62, i. Pierre Brice, H. Chanel) Vsedanes - Tv Dnevnik Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00. 17.00 Poročila; 7.20 Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Z Bazovico v srcu; 8.50 Potpouri; 9.15 Odprta knjiga: Ana Kareninan (L.N. Tolstoj, r. M. Prepeluh); 9.40 Revival, 10.10 Koncert komorne glasbe; H.00 Prosti čas in turizem (A. Lupine); 12,40 MePZ Beneške korenine; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Ob Rižani in rokavi: Gor in dol po istrskih vaseh (prlpr. R. Špeh); 14.40 Pop mušic; 15.30 Maldi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasb, kronika s Hrvaškega; 18.00 Veseloigra: Damoklejev meč (r. A. Rustja); 18.25 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine '1.30, 15.10, 17.10 Poročila v slov.; 8.30, '2.30, 18.30 Poročila v ital.; 10.00 Glasba željah; 16.00 Lestvica glasbe; 17.00 ;?Portni komentar; 18.30 Otroški vrtiljak; 20.30 Smeh in glasba (vsakih 14 dni). Radio Koper (slovenski program) 6.00-9.00 Jutranji pr.; 6.45 Prvih 50 le, kole-c’art iz arhivat; 9.45 Nasveti s področja Pokojninskega zavarovanja; 11.00 Aktual-2°-' 13.40 Ljudske šege in navade; 14.00 ^®Canja: pogovor z devano Jovan; 16.15 lasba po željah; 18.00 Iz kulturnega sveta; ^■00-21.00 Večerni pr. z M. Vuksanovičem. Radio Koper (italijanski program) 6.15.8.30.9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.40 Izbrali ste; 9.00 Ob 9-ih; 9.15 Govorimo o...; 9.33 Pred mikrofoni; 10.05 Sigla single; 10.33 Na prepihu; 11.00 O manjšinah; 11.45 7 popevk; 13.00 L' una blu; 16.00 Ob 4-ih; 18.00 Jurassic pop; 19,25 Sigla single; 20.00 Večerni pr. Slovenija 1 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.30 Svetovalni servis; 8.05 Intelekta; 9.45 Ringaraja; 10.00 Ekološki kotiček; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 15.30 DIO; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.25 Kultura; 19.45 Lahko noč, otroci; 20,00 Slov. zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Iz glasbenih šol; 21.05 Igra; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna odd.; 22.40 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 0.00 Poročila. Slovenija 2 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Koledar prireditev; 8.55 Novosti založb; 9.35 Popevki tedna; 10.00 Strokovnjak svetuje; 13.00 Do 13-ih; 13.45 Gost izbira glasbo, kulturne drobtinice; 15.30 DIO, šport, vreme; 16.15 Popevki tedna; 16.30 Zapiski iz močvirja; 17.00 Fiesta la-tina; 17.35 Obvestila; 18.45 Črna kronika; 19.30 Leva scena; 21.00 Zavrtite, uganite; 22.00 Zrcalo dneva, šport, vreme; 22.30 Štos - Še v torek obujamo spomine. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 10.05 Operne melodije; 11.05 Človek in zdravje; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Repriza; 13.30 Glasb, posiušalnica; 14,05 Izobraževalni program; 15.00 Big Band RTVS; 15.30 DIO; 16.15 Zbori; 17.00 Esej; 17.20 Koncerti na tujem; 19.30 Arije in monologi; 20.00 Literarni večer; 20.45 S solističnih in komornih koncertov; 22,05 Večerni logos; 22.25 Glasba našega časa; 23.20 Nočni postludij; 23.55 Glasba in napoved; 0.00 Poročila. Radio Koroška 18.10-19.00 Otroška oddaja; Radio Agora: 10.00- 14.00/18.00-2.00; Radio Korotan: 2.00- 10.00/14.00-18.00 (dnevno, 105,5 MHZ) Primorski dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik z o.z. - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.o.z. — Dražba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: ED1GRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.it/ e-mail: redakcija@primorski.it Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 20% Cena: 1.500 LIT - 100 SIT Naročnina za Italijo 480.000 LIT Posmi t.r. PRAE DZP št. 11943347 Letna naročnina za Slovenijo 22.000 SIT plačljiva preko D1STRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-32147 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Torek, 4. maja 1999 VREME IN ZANIMIVOSTI ZMERNO JASNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER TOPLA HLADNA MEGLA FRONTA FRONTA OKLUZUA A.. SREDISCE SREDISCE ANTICIKLONA CIKLONA VREMENSKA SLIKA Nad severnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. Z jugovzhodnimi vetrovi doteka k nam topel in vlažen zrak. 1020 1030 1020 S S z OSLO STOCKHOLM 2/11 2/9 ® x KOBENHAVlt HELSINKI -4/2 Q> ------- oBRUSELJ 6/20 DUNAJ 8/19 Z NEVA 10/21 6 UUBUANA 10/15 MOSKVA 0/9 ° o KIJE -/- BEOGRAD -/24 O A »SOFIJA 13/26 . »LIT -/- .ATENEJ9/25 A/ DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.49 in zatone ob 20.15. Dolžina dneva 14.25. F LUNINE MENE Luna vzide ob 23.46 in zatone ob 8.25. ■# PLIMOVANJE Danes: ob 6.09 najnižje -49 cm, ob 12.41 najvišje 20 cm, ob 17.40 najnižje -9 cm, ob 23.35 najvišje 37 cm. Jutri: ob 6.43 najnižje -44 cm, ob 13.30 najvišje 16 cm, ob 18.11 najnižje -3 cm, ob 24.00 najvišje 30 cm. MORJE Morje skoraj mirno, temperatura morja 17,4 stopinje C. J BIOPROGNOZA Vremenski vpliv bo močno obremenilen, veliko ljudi bo imelo značilne vremensko pogojene tažave, moteno bo tudi spanje v noči na sredo. (vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije^ TEMPERATURE V GORAH °C 500 m.............18 1000 m.............14 1500 m.............10 °C 2000 m.............7 2500 m ............4 2864 m.............1 DANES GRADEC 10/22 TRBIŽ CELOVEC O 8/18 7/15 ČEDAD— 13/20 O OVIDEM 13/20 _ GORICA 13/19 ° KRANJSKA GORA Z'Z> TRŽIČ (JIT 10/18 ,N. GORICA 13/19 O o S. GRADEC 7/18 MARIBOR ^ 11/22 PTUJ M. SOBOTA O n/23 9T'sA CELJE O 11/21 _ * N. MESTO 12/19 O ZAGREB 11/21_ Na severovzhodu bo sprva še delno jasno, drugod pa oblačno. Padavine se bodo razširile nad vso Slovenijo kjer so možne tudi nevihte. SOSEDNJE POKRAJINE: V sosednjih pokrajinah bo pretežno oblačno. Padavine bodo zajele vse pokrajine. JUTRI GRADEC 10/15 TRBIŽ m ČEDAD—n^ 12/19 O OVIDEM 12/19 w GORICA 12/19 O CELOVEC O 6/13 o 5,10 KRANJSKA GORA 9 GRADEC 7/12 MARIBOR O 10/15 O TRŽIČ 8/14 O KRANJ M. SOBOTA O 9/14 ^N. GORICA 12/19 O POSTOJNA CELJE O 9/15 N. MESTO 10/15 O V sredo bo deževno. Padavine bodo popoldne ponehale. Na Primorskem bo pihala zmerna burja. V četrtek bo še oblačno z rahlimi padavinami. SVET / SLIKA PRI SLIKI.ZGODBA PRI ZGODBI.,,PA ŠE RES JE Američanom že tretjič zapored spodletela izstrelitev satelita CAPE CANAVERAL -V letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so v soboto ob 18.30 po srednjeevropskem času na izstrelitvenem kompleksu 40, s približno 94-minutno zakasnitvijo zaradi slabega vremena in manjših tehničnih težav, izstrelili ameriško nosilno raketo ti-tan 4B z dodatno raketno stopnjo centanr na tekoče gorivo. Centanr Pijani potnik poškodoval tri letala MOSKVA - Neki pijani potnik je med vratolomno vožnjo po letališču Vnukovo v Moskvi poškodoval kar tri potniška letala. Možak je zasedel prostor v letalu, ki naj bi s 73 potniki poletelo v Gruzijo. Po hudem sporu s stevardeso, ki je zahtevala, da si pripne pas, se je pijani potnik iz letala zapodil na letališko ploščad. Tam je skotil v službeni avto, parkiran pred letalom, in oddrvel po letališču. Med vožnjo se je zaletel v tri potniška letala, preden mu je pot prekrižala policija. Po streznitvi možakar verjetno ne bo več tako razposajen: poleg kazni zaradi kraje avtomobila in razgrajanja ga čaka Se račun za popravilo letal. bi moral davi po srednjeevropskem času, to je Sest ur, 34 minut in 54 sekund po izstrelitvi, utiriti prvi vojaški strateški in taktični geostacionarni telekomunikacijski satelit Milstar 2-Fl, vreden 800 milijonov dolarjev. Načrt je zaradi približno štiri ure prezgodnje ločitve satelita od centaura, do ločitve je prišlo že sinoči približno ob 21. uri po srednjeevropskem času, spodletel. Zato je Milstar 2-F1 zdaj v napačni, neuporabni orbiti. Gre za tretje zaporedno spodletelo utirjenje v samo treh tednih in za izgubo že tretjega vojaškega satelita v samo osmih mesecih in pol; vse tri bi lahko uporabljali tudi v boju proti Jugoslaviji. Z izgubo štirih nosilnih raket in štirih satelitov je skupni znesek nastale škode že presegel tri milijarde dolarjev. Milstar 2-Fl obkroža Zemljo zdaj na višini 741 km do 5000 km, kar je daleč od načrtovane 35.887 km visoke krožne orbite. Poleg tega se satelitu niso razprle plošče sončnih celic. Brez njih lahko deluje le šest do 20 ur. Zato je še manj verjetno, da bi si do geostacionarne orbite lahko Se pomagal s 388 kilogrami lastnega raketnega goriva. Satelit je bil namenjen za podporo vojaškim lovskim letalom, za zveze z vojaški- mi letali in ladjami, podmornicami in oporišči na kopnem. V torek izstreljeni ameriški zasebni poslovni satelit za daljinsko zaznavanje Ikonos-1, izstrelili so ga s štiri-stopenjsko ameriško nosilno raketo athena 2 v ameriškem vojaškem letalskem oporišču Van-denberg v Kaliforniji, ni dosegel orbite ampak je skupaj z zadnjo stopnjo rakete zgorel v ozračju, ostanki pa so padli v južni del Tihega oceana. To se je zgodilo zato, ker zaščitni konus iz zlitine aluminija in litija na vrhu rakete, ki SCiti satelit med dviganjem rakete skozi ozračje in ima maso približno 630 kg ni pravočasno odpadel. V Vandenbergu so zvezo z raketo izgubili potem, ko so v osmi minuti poleta prejeli njen signal potrditve prvega od dveh načrtovanih vžigov četrte stopnje. Izstrelitev athene 2 je bila peta doslej in le trije poleti doslej so uspeli. Desetega aprila se je ponesrečilo utirjenje 250 milijonov dolarjev vrednega ameriškega vojaškega obveščevalnega satelita DSP-19, ki so ga dan prej izstrelili s 432 milijonov dolarjev vredno nosilno raketo ti-tan 4B. Nesrečo je zakrivila dvostopenjska dodatna raketna stopnja na trdno gorivo, ki ni delovala pravilno. Tudi DSP-19 se je začel po neuspehu gibati po zelo eliptičnem tiru. Doseči bi moral geostacionarno orbito in tam zamenjati enega od starejših satelitov, ki sestavljajo obrambni vesoljski sistem, ki naj bi ga s pridom uporabili v Zalivski vojni leta 1991 za obrambo pred iraškimi izstrelki scud. Tretja nesreča v kateri je sodelovala ameriška nosilna raketa titan 4 se je zgodila 12. avgusta lani, 41 sekund po izstrelitvi ti-tana 4A, ki ga je razneslo. V eksploziji so ZDA poleg drage rakete izgubile Se 800 milijonov dolarjev vreden satelit z maso pet ton, ki ga je izdelala družba Lockheed Martin in ki naj bi z višine 35.680 km nad ravnikom prisluškoval vladnim in vojaškim zvezam v kriznih žariščih v Rusiji, Iraku, Indiji in Pakistanu. ZDA že skoraj mesec dni ne morejo izstreliti nosilne rakete delta 3. Do štirih datumskih in številnih krajših preložitev v okviru izstrelitvenih oken je prišlo zaradi doslej vedno novih tehničnih težav. Raketo so nazadnje nameravali izstreliti 3. maja, po sinočnji nesreči pa so to namero odložili za dva dni. V nasprotju z ameriškimi pa ruske nosilne rakete kljub težkemu finančnemu položaju vzletajo točno po vnaprej napovedanem času in brez preložitev. (STA) Iran prizadel potres DURAT - Iran je v soboto zvečer prizadel potres 4, 7. stopnje po Richterjevi lestvici, ki pa ni zahteval žrtev. Sa-rišCe potresa je bilo kakih tisoč kilometrov jugovzhodno od Teherana, je danes poročala tiskovna agencija IRNA. V potresu so bile uničene številne zgradbe starodavnega dela mesta Khonj na jugu Irana in nekaj hiš v okoliških vaseh. (STA/AP) Vročinski val v Indiji zahteval T13 življenj NEW DELHI - Vročinski val v Indiji je zahteval že 113 življenj. Indijske tiskovne agencije so danes poročale, da je bila Se zlasti prizadeta vzhodna indijska zvezna država Orissa. Tam je umrlo 40 ljudi. Temperature v Indiji so se povzpele na 46 stopinj Celzija. Taka vročina je za april, prvi poletni mesec v Indiji, neobičajna. Maja in junija se lahko temperature povzpnejo tudi do 50 stopinj. Lani je zaradi velike vročine v Indiji umrlo preko 3500 ljudi. Eksplozija blizu sinagoge v središču Moskve ' MOSKVA - Na parkirišču kakih sto metrov od glavne sinagoge v Moskvi je v soboto prišlo do eksplozije. O žrtvah in gmotni škodi za zdaj ne poročajo. Kot je povedal eden od zaposlenih v sinagogi, ni nobenih znakov, da bi bila eksplozija naperjena proti sinagogi. Parkirišče ni del sinagoge, ki se nahaja v središču Moskve nedaleč od Kremlja. Smrtonosni plaz v Franciji CHAMONIK - Plaz ledu na ledeniku Rognons v francoskih Alpah, ki se je sprožil v nedeljo blizu Chamonbca, je pod seboj očitno pokopal več ljudi. Reševalno akcijo (na sliki, foto AP), v kateri sodelujejo tudi psi reševalci, otežujejo izredno nevarne razmere. Reševalci so doslej rešili neko osebo, ki je v kritičnem stanju. Predvidevajo pa, da je po doslej znanih podatkih plaz zahteval smrtno žrtev, štiri osebe pa naj bi bile še vedno zasute pod ledenimi kosi. (STA/dpa)