Leto LXX. ŠL iXJ Ljubljana, ponedeljek 7* |wfla 1937 iznaja vsak dao popoldne, izvzemal nadalje la praznike. — inaerati do 80 petit rrst a Din ;d, do 100 vrat a Din 2.50, od 100 do 800 vrat i Din 8. većjj inaerau petit vrata Din 4.— Popast po dogovoru, lnseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. sa inozemstvo Din 25^— Rokopisi se ne vračajo, UREDNIŠTVO IN upravnmtvo LJUBLJANA, Knafljeva ollca Um. Telefon: 31-22. 81-23. 31-24. 31-25 ln 31-2 Podružnica: MARIBOR, Strossmaverjeva Sb — NOVO MESTO, telefon št- 26 — CELJE, celjsko uredništvo: BUoaaumverJeva uttea 1, telefon se so; podružnica uprave: Koccuova uL 2» telefon Št. 190 — JESENICE: Ob kolodvor« 181 Postna branllnlca v Ljubljani št. 10.351 Peter živković v Sloveniji: Temelji, cilji in naloge JNS £4MnnnnMnHn^nnnnn^nnHnnnnnin^nnn^nnHn^nin^nBnMni^^HHHHiHMi^^^H^B Včerajšnja banovinska konferenca JNS v Ljubljani se je pretvorila v veličastno borcev in delavcev za jugoslovensko misel v Sloveniji — Nezlomljiva borbenost jamči Ljubljana. 7. junija, r. V soboto zvečer se je pripeljal v Ljubljano predsednik JNS g. Peter 2ivković. Z njim so prispeli tudi podpredsednik stranke senator in namestnik kraljevega namestnika Jovo Ban Janin, senatorji dr. Peter Zec. dr. Grga An-djelinovič. Miljutin Dragovič in Daka Popovi ć ter narodna poslanca dr. Mirko Do-šen in Josip Cvetic. Na kolodvoru so jih pozdra\ali predstavniki JNS iz dravske banovine in velika množica nacionalnega občinstva. Skupina . , <*. . ljudi, ki 2>2iish ™ ^^/^■tia.;rrar nPokffšen najorT d^m^žr^rrjrrrT.'^t'endar pa svojega cvlja ni doseglaT Nacionalistična mladina /e z veliko državno trobojnico v sprevodu "krenila s kolodvora v mesto Ln manifestirala za kralja. Jugoslavijo in narodno edinslvo. Zvečer je bil v Kazini pozdravni v*»cer, ki je potekal v velikem navdušenju. Včerajšnja banovinska konferenca pa je dala še bolj jasno sliko o razpoloženju jugoslovenskih nacionalistov v dravski banovini in je bila najzgovornejši dokaz, da jugoslovenska misH ne samo živi, marveč majema vedno širše sloje. Voditelji JNS so bili Že ob svojem prihodu deležni nepopisnih ovacij. ki so trajale več minut in ki so se ponavljale ves čas tri ure trajajočega zborovanja, žal narn m" dano, da bi mogli oj^irne prijaviti zanimiva , izva-jania govojnifcov. ki so vsa Tzzvenela v trdlio vero v skorajšnjo in dokončno zmago jugoslovenske misli. O temeljih, ciljih in nalogah stranke ie govoril predsednik g. Peter zivkovič, ki je uvodoma med silnimi ovacijami, ki se kar niso hotele poleči, izrazil svoje veselje in zadoščenje, da more kot predsednik stranke pozdraviti delegate iz vse Slovenije, zlasti pa ga ve- seli, ko vidi, da je v nacionalnem taboru tako odlično zastopana tudi mladina. Nato je med drugim izjavil: Politični program naše stranke je vsem vam znan, saj je bil izražen že pri otvoritvi narodnega predstavništva dne 19. januarja 1932. Toda danes, ko se na vseh straneh pojavlja težnja za razbijanjem nacionalnih sil, je tzeba vnovič naglasiti potrebo, da se zberejo vsi pozitivni elementi Jugoslavije na osnovi jasne in odločne, edino odrešilne ideologije Jugoslovenstva. Notranje reforme Jugoslavije se morajo in se edino morejo izvesti v znaku neomajne vere v jugoslovensko idejo^to se pravi: na temelju enakosti, bratstva in popolne ravnopravnosti vseh Hrvatov, Slovencev in Srbov, katerih nacionalni obstoj in bodočnost sta zavarovana in zajamčena samo v čvrstem okviru Jugoslavije. Stati v službi naroda boriti se za njegov in domovine napredek ne more biti monopol nobene stranke, nobene skupine in nobenega poedinca, pa naj je na vladi ali ne. Vdano služiti najvišjim interesom naroda in države ni samo pravica vsakega državljana, marveč tudi njegova prva dolžnost. Pri izvrševanju te svete dolžnosti morajo tekmovati i posamezniki i skupine, brez ozira na socialni položaj poedinca, brez ozira na versko in plemensko pripadnost. Delo JNS bo z vso odgovornostjo in vsem požrtvovan jem posvečeno ostvari tvi njenih velikih jugoslovenskih nacionalnih ciljev. Prizadevala si bo, da bo vedno prva v izvrševanju vseh dolžnosti In svete pravice v službi dragi nam domovini Jogosla- Odgcvor Italije in Nemčije Rim in Berlin zavzemata enako stališče glede preureditve pomorske kontrole v London. 7. mniia AA. Ha vas. Angleški fol.tični krog' izjavljajo, da je prišel italijanski odgovor na ancloške predlosre. glede preureditve pomor^kp kontrole v Španiji. Odgovor cisto enak nemškemu. Rimska vlada ^prfMenia predlog, da na i se uvedejo Čini Številnejše varnostne zone v čim več španskih lukah. Italija tudi ne odbija načela o po?\-pfovanju med velesilami, Če bi se ponovjl kak incident. Vendar pa ta skupna akriia ne bi fniela izključevati lastne zakonite obrambe v primeru napada. Na drugj strani se izve, da bo angleška ^lada poslala v Rerlin novo pojasnilo. Angleški krosii pouciana.lo, ee pravica do samostojne obramba nikomur ne more vzeti, vendar pa >amo-tojna obramba ne dopušča represalij. Yt?aka napadpna ladja lahko odbile napad, vendar pa si ne sme vzeti pravice do represalii, n^ da bi za to vprašala se druge, ki izvajajo kontrolo. Angleški krogi so optimistični in prepričani, da bo kmalu pr šlo do sporazuma. London, 7. junija. AA. Jutranjiki pišejo zelo obširno o odgovoru italijanske in nemške vlade. Listi pišejo, da sta Nemčija in Italija v glavnem sprejeli angleške predloge s tem pridržkom, da lahko vsaka drža va sama odbije napad na italijansko ali kako drugo ladjo. Sele po tem koraku bi se nemški in italijanski poveljniki obrnili do svojih tovarišev iz drugih brodovij, da pi se dogovorili o skupnih merah. Listi tudi pišejo, da francoske krogi žele, da naj se ukine razdelitev španskih voda v 4 zone. rFancozi tudi žele, da bi vseh 27 držav podpisanic sporazuma o nevme-šavanju sodelovale v kontroli na morju. Na vsaki vojni ladji, ki izvaja kontrolo, bi bil tudi en nevtralni opazovalec. >Times« piše, da sta Italija in Nemčija v glavnem ugodno sprejeli angleške predloge. O tem, kako si Italija in Nemčija razlagata samoobrambo, se bo angleška vlada še poučila v Rimu in Berlinu, ker meni, da si s pravico samoobrambe Nemčija in Italija ne mislita pridržati pravice do samostojnih sankcij. Angleška vlada želi, da se pravica samoobrambe Čisto točno raz- toLmači. Angleška vlada ne bi mogla nikdar pristati na sankcije, kakor si jih je dovolila Nemčija po napadu na >Deutschland«. Angleško vlado je o francoskem stališču poučil francoski veleposlanik Corbin. List meni, da se bodo nekatere države zelo uprle francoskemu predlogu, da naj se na posamezne ladje vkrcajo nevtralni opazovalci, vendar pa hoče Francija trdovratno vztrajati pri svojem predlogu. Ob koncu pravi člankar, da želi Anglija, da se Italija in Nemčija čimprej vrneta v odbor za nevme-šavanje in skleneta sporazum o vrnitvi prostovoljcev iz Španije. Poročila z bojišč Madrid, 7. junija. AA. Vojno ministrstvo ie objavilo uradno poročilo, ki pravi med drugim: Na baskovski fronti je so^Tažnk skušal ponoči napasti vrh Lemone. Napad =o vladni oddelki z lahko.o odbili, c^ovražna letala so metala bombe v»«i za bojiščem, število mrtvih je veliko. Na bojišču pri Sant-andru so vladni oddelki napredovali in zavzeli važno postoianko Ubino. Sovražnik se je umakil v neredu. Sevilja, 7. junija. AA. Havas: Queipo de Liano je izjavil, da je sovražnik pustil mnogo plena pri Ubinu. Na baskovski fronti je vrh Lemone trdno v rokah nacionalistov. Ves gorski venec je v naših rokah dasi so vladni oddelki hudo napadali na treh grebenih. Novi transporti beguncev L» Rochelle, 7. jun. AA. Havas: Francoski prekomCTSki pa/raik >Habana< je prišel včeraj iz Bilfoaa v to luko. Pripeljal je 4202 baskovska begunca med temi 2337 otrok. Nove čete iz Maroka London, 7. junija. AA. Dnb: >Timesc poročajo, da so nacionalistične ladje prepeljale jz španskega Maroka v teh dneh v Španijo 14.000 vojakov. Od teh je 12500 samih mladih mohajnedanskjb novincev. „Ne Bog, židje nas razdvajajo!" Velik govor Hitlerja na Bavarskem Regensburg. 7. junija. A A. Havas. Včeraj je pred okrožnimi organizacijami stranke na Bavarskem govoril Hitler pred 150.000 poslušalci o edinosti Nemčije in nemškega naroda. Na vprašanje, zakaj se Nemčija ne razoroži, je Hitler rekel, da zato, ker je Nemčija postala nezaupljiva. Pred leti Je bila Nemčija razorožena in tedaj so lahko druge države uživale koristi razoroževanja. Toda niso računali z nam; in danes lahko gledajo, kako se Nemčija zopet oborožuje. Nato je kancler rekel, da ne bo trpel verske borbe v Nemčiji. >Ni Bog tisti, ki nas razdvaja na tem polju. Razdvajalo nas Ži- di. Vsemogočni blagoslavlja nase delo in našim sovražnikom se ne bo posrečilo, da bi nas razdvojili«. Hitler je nato kritiziral demokracije, kjer se vrste socialni neredi. Za boljševike je rekel, da so to revni roparji. Omenil je, da je mnogo Avstrijcev na zborovanju in jim ie rekel, da bo >naš skupni jezik ustvaril nacionalno zedinjeojec Sandler v Kovno Kovno, 7. junija. AA. DNB. Švedski zu- j nanji minister Sandler je snoči prfsei sem* j kaj iz Memela. i viji, v službi narodu in našemu mlademu kralju. Ne bo se strašil pred ničemur, da doseže te svoje velike In patriotične cilje. i Vsa naša akcija mora postavljati driavo in narod nad vse drobne posebne interese poedincev in skupin, v trdni veri, da bomo ravno s tem najbolje služili interesom najširših narodnih slojev. V nasprotu z ono prazno politično aktivnostjo, ki postaja često sama sebi cilj in se izgublja v oseb-nih napadih, spletkah in v površnosti, poudarja JNS svoje osnovno načelo, da se mo ra vsa politična aktivnost vedno stavili v službo jasno določenih nalog na gospodarskem, socialnem in kulturnem polju, ker je le tako mogoče doseči zboljšanje blagostanja vseh slojev ji ur oslo venskega naroda. Jugoslovenska nacionalna stranka je politična organizacija ljudi, ki verujejo, da se ideji narodne in državne svobode in skupnosti najbolje služi, ako se ta ideja nasloni na srečo in blagostanje širokih ljud skih slojev. Ne samo edinstvo zaradi edin-stva, ne samo svoboda zaradi svobode, marveč oboje v službi najvišjih idealov nacije: da bo naš jugoslo venski človek srečen, in zadovoljen v svoji domovini ln narodni skupnosti. Ta cilj nas bo vodil tudi pri vseh notranjih reformah in v njem je jamstvo, da ne morejo biti zapostavljene pravice in težnje nikogar. Ker je v naši notranji politiki glavni cilj notranja konsolidacija, bodo tudi naše težnje usmerjene k splošnemu pomirjenju med dobronamernimi ljudmi, ki se dobe v vseh političnih skupinah in strujah in ki so brez dvoma v ogromni večini i med Hrvati i med Slovenci i med Srbi. Jugoslovenstvo niti kot nacionalna, niti kot državna misel ne izključuje naših slovenskih, hrvatskih ali srbskih čustev. V spoštovanju plemenskega imena, pisave in jezika, v spoštovanju plemenskih tradicij, ki predstavljajo za nas vse skupno svetinjo, slavo in narodni ponos, postaja jugoslovenstvo resnično obeležje enega, nedeljivega naroda, Id živi v svoji svobodni nacionalni državi. Samo tako pojmovana ideja jugoslovenstva, ki pri spoštovanju plemenskih svetinj kot splošna narodna misel zbira ves naš narod pod zastavo z devizo »En narod in ena država«, nas bo zvezala z močnimi vezmi medsebojnega zaupanja in bratske ljubezni ter bo zbrala k sodelovanju vse pozitivne narodne moči za dobro našega mladega kralja, vsega naroda ln naše mile kraljevine Jugoslavije. Usodni razvoj dogodkov v svetu in pri nas narekuje vsem državljanom potrebo, da opuste opasno ravnodušnost, ki se ne briga za to, kdo vodi državo. Enako kakor ste 1908. leta ob priliki krvavih dogodkov pri proslavi sv. Cirila in Metoda disciplinirali svoja srca in svoje duše ter se zbran na skupno borbo za obrambo svoje narodne svobode, časti ln imena, se morate tudi danes vsi brez razlike na prejšnje razdvojenosti zbrati k skupnemu delu, složnemu in solidarnemu, okrog programa In zastave Jugoslovenske nacionalne stranke, da bomo obranili, popolnoma uredili In ojačali nafto drago skupno domovino kraljevino Jugoslavijo. S temi mislimi in Željami vas iskreno pozdravljam, Živeli! poCitični e€$0%niH rrJugostovenshi huttmrni Moscicki v Bukarešti Poljski tisk o poljsko-rumnnskem Varšava, 7. junija. AA. Pat: Predsednik republike Moscickj je včeraj ob 12.30 s posebnim vlakom odpotoval v Bukarešto, da uradno obišče rum unsko prestoli co. V njegovem spremstvu je zunanji minister Beck. j Povsod, koder je vozil vlak, so bile postaje j v zastavah in je prebivalstvo navdušeno po* | zdravljalo državnega poglavarja. Poljski tisk objavlja obširne Članke o tem potovanju jm piše o prijateljstvu med Polj- sko in Rumu ni jo. >Gazeta Polska< piše, da pošilja Poljska bratski pozdrav zavezniški državi, Rumunska /ojska, ki Šteje danes 200.000 mož in ki pomeni silo prve vrste, ščiti naše interese v tem delu Evrope. >Polj-ska Zbrojna« piše, da ie potovanje predsednika republike v Bukarešto temelj miru, k j veže blok od Baltskega do Črnega morja. V tem bloku igrata Poljska in Romunija zgodovinsko vlogo. Tri smrtne žrtve Po končani rekrutac4ji v Slovenski Bistrici so se fantje vračali domov. V neki gostilni v Gornji Bistrici je prišlo med nji* mi do prepira in spopada, v katerem je obležal zaboden z nožem naravnost v srce k vojakom potrjeni delavec Ivan Juhart. Bil je na mestu mrtev. Prj pretepu je za-dobil 30 ubodljajev z nožem tudj 29Ietni Ivan Fišinger. ki je osumljen, da je zabodel Juharta. Največ ubodljajev ima na desni strani prsi in odrezano mu je tudi levo uho Zdravi se v mariborski bolnišnici. Žrtev splašenih konj pa je postal 401etni delavec Simon Čulič z Reke pri HoČah. Splašili so se mu konji in je padel tako nesrečno, da je obležal nezavesten. Prepeljali so fra v mariborsko bolnišnico, kjer pa je kmalu po prevozu izdihnil. Spor pri univerzitetni Ljubljana, 7. junija. Danes je na univerzitetni knjižnici delo za nekaj ur počivalo. Med delavstvom in podjetjem Je prišlo do resnega spora, ki bi se nedvomno zaostril do stavke, če bi ne bila v veljavi znana uredba o minimalnih mezdah jn sklepanju kolektivnih pogodb Po novi kolektivni pogodbi lahko delavstvo na vsaki stavbi izglasuje z dvetretjin-sko večino uvedbo angleške sobote. Tudi na stavbi univerzitetne knjižnice se je delavstvo poslužilo te pravice in izglasovalo uvedbo angleške sobote. Po tej uvedbi bi delavstvo delalo v soboto samo do 13-, nakar bi mu moralo podjetje takoj izplačati mezde. Podjetje je pa telefoniralo v soboto v Delavsko zbomjeo, naj pridejo delavci, ki se vozijo domov % vlakom, ob 13.30 po denar pred pisarno. Drugi delavci pa dobe plačo šele ob 17. Delavci so ▼ resnici prišli po denar ob 13.30, toda dobili ga niso. Zato so posedali pred pisarno popoldne, dokler jih podjetje ni izplačalo.. Ko so končno prejeli mezde, je dobri delavski zaupnik tudi denar za odpovedni rok, za 14 dni, in delavsko knjižico. Zaupnik pa denarja ni hotel sprejeti. Davi se je delavstvo zbralo na stavbi, a zaradi odpusta zaupnika ni delalo ter je Čakalo na režrtev spora. Delavstvo ie poslalo deputacijo k podictaiiku, ki na je vztrajal prsetičiliške profesorje, ki sestavljajo razne politične spomenice, kombinirajo astm'e in se mešajo i» razna dnevna politična razračunavanja, mesto d.: bi kulturno v jugosio-\*enskem duhu formirali nowe generacije** — »Jugoslovenske .Vovine* pozivajo vse somišljenike po naših kulturnih centrih' naj posnemajo Beograd in pridno snujejo v svojih krajih Jugo*Io\men*ke kulturne khthe. Vera mladine JRZ ti Stojadinovića Mladinska organizacija JRZ v Beogradu izdaja s\*oie glasilo, ki mu je dala ponosni naslon' »Slo\*enski Jug*. V svoji zadnji številki objavlja »Slo\'enski Jug« uvodnik* v katerem hvali in proslavlja ministrskega predsednika dr. Stojadinovića in pravi: »Naša nova vera ie dr. Milan Stojadinovića naj-večji% najiskrenejii in najnesebičnejšd prijatelj mladine. Sjemu bomo vse verjeHl Za njim bomo hoditiI Njegovo ime nam bo vedno na ustnicah* ko se bomo borili z raznimi mračnjaki in nazadnjakt, kt bi radi mladino zapeljali v mrak svojih sebičnih in samožhih ciljev.« — — — Smrt soUrishega $ko%* V visoki starosti 86 let je v svojem rodnem kraju na Lopudu pri Dubrovniku izdihnil tvoj plemenito dušo škof kotorski Frano U cee llini Tiče, ki je bil sploisto znam pod imenom sokolski škof. In to ime si je tudi zaslužil* saj je bil vse svoje dolgo žaljenje iskren prijatelj in pokrovitelj sokol-stva, v katerem je zrl organizacijo, ki edina more narod telesno m dmievno tako okrepiti in ojačiti, da lahko uspešno kljubuje vsem življenjskim težavam in nadlogam. Škof Frano* ki je cenil Sokola kot naj-idealnejšo nacionalno organizacijo* je ostal svojemu prepričanju zvest do svoje smrti. Nikdar ni kolebal, neomajno je vsikdar stal ob strani Sokola kot zagovornik in zaščitnik in naj so gotovi krogi še tako pritiskali, da tudi on izreče svoj anathenut nad sokolstvom. Ucceltini se ni udal* ni hotel podpisati znane protisokolske škofovske poslanice. Tudi potem ne, ko so mo groziti z odstavitvijo. Raje se je umaknit in odšel v svoj rodni Lopud, kakor da bi se izneveril svojemu prepričanju o velikem in bla-gotvomem poslanstvu sokolske misli med našim narodom. V7 četrtek so izročili na Lopudu pepel škofa Frana materi zemlji. Veličasten je bil njegov pogreb, saj se je vse* kar v južni Dalmaciji čuti nacionalno-zgrnilo na mali otok* da izkaže poslednjo čast sokotskemu škofu in navdušenemu Jugoslavenu. In mož, ki je svoj prevod Dantejeve »Božanske komedije« pred 30 leti posvetil »slogi in ljubavi Hrvatov in Srhov* enorodnih in istojezičnih bratov* in si s tem nakopal jezo cesarja Franca Jožefa, mož, ki je neomajno kakor hrast ostal veren svojemm nacionalnemu prepričanju, si je to tudi zaslužit' Ob njegovi grobnici je bilo izrečenih mnogo lepih govorov* ali najlepši je bil vsekakor govor duhroK-niškega podžupana Iva Hadžija* ki je izključil svoja izvajanja z besedami: »Naj se tvoja dobra duša, dragi škof Frano, ozre na nas in se prepriča* da nisi umrl osamljen, kakor so hoteli razglasiti oni, ki nimajo srca, ki govore o krščanski ljubezni* katere pa sami ne priznavajo in je ne \z\*ajajo* oni, ki imajo kamenito srce za vsakogar* ki žeh~ biti pionir bratske ljubezni, ki oznanja versko znosiji\*ost in ki se neustrašno ravna po geslu »brat je mio* koje vere bio*. Počivaj mirno, ker nisi osamljen. Za teboj ostajajo brezštevilne falange onih, ki so voljni hoditi po tvojih stopinjahl* Slava spominu sokolske ga škofai Vred usUnrnmAUjifo V Novinarskem domu v Zagrebu so imeti 4. t. m. sestanek zaupniki bivše jugoslovenske sociahto-demokrmtske stranke. Na sestanku so predvsem razpravljali o obnovitvi stranke. Glavno besedo na rbormanhi sta imela bivša strankina prvaka dr. Zivko Topmlović iz Beograda m Josip Petejan rz Maribora. Kakor čujemo, je avlo na sestanka sklenjeno* da se ukrene vrne, da se čim preje omogoči mtanovHe*/ }m0wttnenske sociatno-dernokrarske stranke. Izbran je bit poseben odbor, ki ima nalogo* da pripravi tet Čarih. 7. .amja. Beograd M, Pariz »*JS&5, Londotn 21.6225, New York 49R.2TV Braselj 73.775 Milan 23.05, Amsterdam 3*0.96, Berlin 176.60, Dunaj nt — 81.76, Prafja ME.S, Varšava 30L96. Na delo za naš Jadran! Občni Sbot O. O. Jadranska Strate — RMSiucija aahtova temeljit* nmg\tmH icijtf JS Ljubljana, 7. juniji Včeraj dopoldne je bil v Trgovskem do1 mu občni »bor oblastnega odbora Jadranske straže. rTrcdsedhik g. dr. Ormar Pirk> majer je pO otvoritvi prisrčno pozdravil zastopnika banske uprave načelnika dr. Sušnika, zastopnika komandanta dravske divizije polkovnika Živanovića, rektorja univerze dr. ing. Maksa Samca, zastopnika predsednika apelacijskega sodfSča dr. Mast-naka- zastopnika poSfcnega direktorja inšpektorja Matjašiča, zastopnika predsednika mestne občine dr. Kamušiča, zastopnika češkoslovaškega konzula g. Martineka zastopnika banovinskoga odbora ftK Starmana, zastopnika Acrokltiba in Udruženja re-zervnih oficirjev Joskota Pogačnika, zastopnika koroških Slovencev Uršiča, JC lige dr. Murka, banovinske ženske zveze go. Ga- šperlinovo- Kola jugoslov. sester prof. §an-tlovo- Strelske družine Kostanjevca in Šo-bra ter oblastnega odbora JiS Maribor dr. Frana Lipolda, kakor tudi vse člane. Z zborovanja je bila poslana udanosrna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II. ter pozdravne brzojavke kraljevemu namestnfStvu- pfed-sedništvu vlade, vojnemu ministru m izvršnemu odboru JS v Splitu. Iz ob^irneda, pregledno sestavljenega m t globoko ljubeznijo do našega morja prejetega predsednikovega poročila posnemamo, da se je morala tudi JS lani boriti Z velikimi te/kočami, kakor se bore vsa naša društva v zadnjih letih, ko so se gmotno razmere tako poslabšale, da mnogi pri najboljši volji ne morejo biti člani raznih društev. Zato se jc moralo zadovoljiti s skromnejšimi uspehi. Kljub tezkočam je članstvo JS šc vedno na dostojni višini, pač je bilo pa treba nekaj edinic likvidirati. Kot vzgojna organizacija posveča JS vso pozornost zlasti mladini. Predsednik je dejal- da JS upravičeno zahteva moralno in materiel-no podporo tudi od strani javnih faktorjev, vladnih in samoupravnih, ker jc v službi naroda, domovine in kralja. Z vsem poudarkom postavlja JS zahtevo po zvozi Slovenije Z morjem, po zgraditvi želemiške proge in modeme avtomobilske ceste. Slovenija mora najti neposredni izhod na morje. Ta zahteva jc upravičena po svoji življenjski nujnosti. Mladinska socialna akcija je dosegla lep uspeh- saj šteje mladinski sklad viteškega kralja Aleksandra blrzu 750.000 din. a za dom ob Jadranu je zagotovljeno od tega okrog o50.niH! din in podpora izvršnega odbora'v znesku 180.000 din. Ce se nabere še 500.000, ho zgradba doma matericlno zagotovi jena. Predsednik je izrekel globoko zahvalo našemu učiteljstvu osnovnih in mc-šcariškln sol ter profesorjem srednjih in strokovnih Sob ki so kot poverjeniki na zavodih imeli skrb za pravilno delovanje podmladkov J S. Oblastni odbor priporoča zlasti poverjenikom podmladkov naj vzgajajo pndmladkarje k društveni solidarnosti, naj goje duha skupnosti in vzajemnosti, da bi tako mladina že kmalu spoznala nemoč posameznika, na drugi strani pa njegovo ustvariajočo silo v sklepu organizacije, kjer sc vrednost celote stopnjuje in usposablja za velike uspehe. Obenem se je predsednik v r.vezk r mladinskim skladom spomnil podpredsednika rj. Ivana Jelačina- ki je daroval skladu v tem bo&lovjneoi letu 20.000 din. Končno je M enkrat tapvoail vse prisotne in preko njih vso javnost, naj tudi v bodoče pmlpira JS pri njenem delovanju in naj ji bo naklonjena /lasti zdaj. ko gre za zgraditev doma na Jadranu. Naj no ta dom STmbnl skupnosti in požrtvovalnosti ter smisla za bodočnost naše mladine. CuvajfnO naše mnrir! Poročila o delovanju oblastnega odbora so bila že pred občnim zborom razmnožena in razdeljena med člane- zato jih na občnem /boru niso čitali. Prečitanih jc bilo samo vec predlogov društvenih edinic in uprave o. O. Volitve nove uprave Sledile sd VOlitVe nove uprave in z velikim odobravanjem jc bil soglasno ponovno izvoljen /a prečildnika pift, za. podpore potrebnim brezposelnim zavar rovane.em in lOO.OOo Din za podpore vrlo-vam z otrokj in dvoinim sirotam. V sriiislu odobrene.cra sklepa upramejrn odbora o kupovanju jn prodaji npprpmičnin jr lani npravn; odl>or kupil, dve novi stanovanjski hiši v Kotnikr)vi uliei od stavbnika T van a P.rjclia Jn fes-rr?koravni odbor le pklenil z?ra* dif; na. Jesenjem h na željo KlO stanovanjsko hj^o za namnščence te družbe. KrPod-<.*o]»i 7^ml;iš're. T7 pa zcftarli f ti hišo s 11 stnuov.anjk KTU naiamo novo dvonadstropno hišo r n.ljrni za 15 let. Na z>ljn split-sl;pf*a odbora, pa je upravni odboT sklenit 7[rraditr v Sfftfni trinadstropno stanovanjsko h!>o. Za zgraditev potrebni UtMOV bi 5ol na račun posojilno kvoto 7^ prmvorsko hanovjno. SPREMEMBE MED ČLANI Zt člana krajevnocr.i o ThOfa v OeffB ba za hipnega Tinravitelja v Celju |S bil jzvo-lion \v"n.ii».«ra Franca Svetk^ io prevzel nar nioptnik Jo^o dolm^ier. m n|o»rovoc*., namestnika jp bil izvoljen .Tosip Novak jzMa-rbora. Zastopniki naTnošppnc.pv s° ir.voljlj m <1an.i. izvršiln^pra odbora Tranr-n Vrovča, ta ni^f'o^p^a namestn'krt pn .ToroH Oolm^Jer-\A, '/.n del^sratn ir. vrst lokami.^ih ^Atrnfl-uikov ^^a. bila imenovana kot zastopnik tla-nio5r^noov rrir ph. $rp«\ko popodrrn kot. zastopnik službodajalcov pa mr. oh. Arefa snndo1- Orlic. oba. iz Zairr^ba. Z^b.*»r-»Valci so zaklicali «dnva opominu umrlega biršA-ga podpredsednika zavoda inž. Milana Sttks liota, ki s"" to pr:dobn za zavod volikih rar sluc. T'KTNTTEV P^COJNlNBKBGA fefTLAHA Pokrajinski pokojninski >klad 7n Slovoni-to je bil 1. jimi.i.t 1#tri nkinjpn. Tz tesra skla-Hn so dolival; doklado tudi rentniki PZ. Uredba določa, da mora 7-a kritje obvez sklada prodp:sovati ministor za rudo in šume v sporazumu 7. ministrom zq aOcJalnO ir^lit»ko od prrvlajo premoga in brfketov iz rudnikov dravske hnnovine poseben prispr« vek v skladu z. dejansko potrobo. n največ do 7no*kov. ki jjh ie zavod prpjel na do-klad.ih v 1. 10:14. PZ io profil naj s« smatra ti dejansko potrM»o na dokladah znesek iz leta 10.T4. t« je n;n. kntprj naj pc vsako leto zm^njšujp za &f* v skladu z naravnim -odpadem rpntnikov. ^avod s tem prpdlo^-om ni u*peJ. kmetskt potkovi Za posojila svoifm dolžnikom, ki so» kmetje se zavodu n{ posreo?lo doseči ugodnosti, na bi bila ta posojila tako kr>t terjatve Xnrodne banke. Hrtavne hrpoteJkarne banke in Privi lociran p agrarne banke izvzete od omejitev uredbe o likvidaoiii kmetskih dol* 2*ov. P.^kojninski' zavod je irlede ten dolgov v toljko na boliftem v primeri 7 drugimi denarnimi zavodi. da kmetje Se nadalie ostanejo neposredni dolžniki zavoda in da dolg-ov ne prevzame Privtlpgirana agTarna l*inka. TVilgovi se tud: ne znižajo, marveč iih ie treba, plačat5 zavodu brpz orlbjtka jn <=*i aoV^faniega zavarovanja. Konvonoija pa

ftNSRl!30A ZAVAR6VAN4A PokojnirurfH aa-/cH je budi predložni SA-oj <^smutek usfedbe o raa«rjenju pOkojjninake-ga zavarovanje, in naredbe o medsebojn n odnosa jih nam e-^C ertsk ega, delavskega J*-rudar-kegra pokojninsacega zavarovan 1*i PriSlo je do sfrtrasuana, tako da je vsak zavod izdelal soglasno z drugimi uredbo * svojem zavarovanju, medsebojni ođno*a# so pa bili urejeni a skupno izvršilno uredbo. Žal sta izšli le uredba o delavskem za. varovanju in izvršilna naredba, uredba o pokojninakem zavarovanju pa se ne. Ako bi se začelo izvajati delavsko starostno zavarovanje, dolžnost pokojninskega sava-z odobravanjem sprejeto resolucijo, glase- I rovanja nameščencev pa še na bi bila raz-čo se: j sirjena na vso državo, bi prišlo do utfadnm zApletljajev in do mnogih .-tvarnih in teh-rAftni|t težav v pokojninskem zavarovanju nameščencev in v delavskem starostnem zavarovanki. Upranmi odbor je prosil pristojna rnlrtistra, da razširi pokojninsko zavarovanje nameščencev pravočasno tudi na druge dele drža«ve in je dobil glede, tega pra.vJtar zadovoljiv odgovor. Razsodišče za TX)kojninako zavarovanje je obravnavalo 17 tožb ped predsedstvom apelaoijake^ipa sodniOca. dr. K?ajijin. na prehodno naložbo (v blagajni in vlogel 26.174.258 dinarjev, na inventar 627.^«0 Din, na ter. >atve 27.R!>1.162 T>in( na primanjkljaj Din 66.159.062. čisti upravni izdatki 510 zaiaSajli 3.220.554 dinarjev. Za tekoče leto se proračunjeni na 3,730000 Din. Tečajna denarna v rednost vrednostnih papirjev ob koncu 7^ valovnega leta je znašala, »kupaj 47.837.97o Din, čisti donos hiš 79-tasa 2.118.211 Din. Bilanca izkazuje aktiv in pa?iv dne TI. decembra 1036 Din 428,908.053. Go?podarek; račun obveznega o«*felka k»*p 3o«.326.13ft D«n prejemkov in ravno toliko izdatkov, gospodarski račun neobaTezne.ga oddelka 19.512.865 Din prefemkov in izda.tkm*. gospodarski račun »a višje 7rvarovanj«* pa 10,?>61.354 D'n pro-j^mko^- -n izdatkov. Kakor Lani. je tucE letos občni zbor po-obJastil uajravo. da sme -klepati gl^de kupovanja in prodaje zernljLSc. ter o gradnji nepremičnin, član upravrieg-a odbora Adolf Rihnika.r je predlagal pri slučajno^ ih. naj bi PZ nakupil večje komplekse zomljkšč in jih oddal v zakup onim, ki hi Tadi gra-d2i, tako da bi hiS* po 90 letih prešla v last zavod*. Mariborski sosvet je predložil rverje zahteve glede zastopstva v upravi in glede potrebne izravnave nesorazmerja pri investicijah in pri dajanju posojila. Po statietiorv h podatkih je bilo ob koncu 1. 1036. skupno fttevflo »varovancev v oddelku obvesneg/a zavu-rovanja 11.416, v 1. 1935. pa 10.857. Prostovoljnih »avaro-vancev, ki sami po izstopu 1« službe nadaljujejo zavarovanje, je bilo 194. V primeri a predlanskim letom se je njih število zvišalo za 21. Stevlo neobveznih zavarovancev, to je naanesčencev, katere neobvezno prijavljajo v zavarovanje podjetja iz krajev nase države, v kateiih še ni uvedeno splošno obvezno pokojninsko zavarovanje, se je zvišalo od 841 na 914. torej aa 73 oseb. V oddelku za viSje dajatve ?e je število članov zvišalo za 11. torej od 400 na 411 zavarcvancev. V vseh oddelkih kg že stat stika absolutni prirastek članstva. Resolucija Pri slučajnostih je predsednik sporočil, da še zaključi vsako leto občni zbor o. o. Jadranske straže z resolucijo in tako je tudi letos. Tajnik g. Viktor Pirnat je precital Beneševa proslava v Kranju Kranj. 7. jnnjja Da slovesno preslavi 53. rojeni dan pee-zidenta češkoslovaške republike g. dr. Edvarda Reneša in za zaključek čepkih jezikovnih tečajev na tuka janji frimnaziji. je aifilna •T*'' ljsra prTredila v soboto zvečer v dvorani Narodne Čitalnice lepo uspelo akademijo. Prjredjtev ^ počne tj I s svojo na-vTOČnosfjo konzul (^SR v l.iirblj.nii ff. Sfc Minnvskv. ki je pokazal izredno iMNaalflJfl 71 nfidiftPOJBO /bližanjp obph naroilov, zla-f.ti pn ira jo ra/veselil lep napeli tnsnj~n|ih čepkih ,WikTrvp?h tečajev. Ml'i(i:ni naj Pe bolj vneto jrra-d<: m- nl medsebojnega ^po r znavanja. Pozdravni nHtOVOt JB imel l:?jn l)red!'^',-nik, rnvn. 5. dr. Dolnr. Vi in zlasti Tin" !■'-ril vzorno demokfaofjo cesko drr.:tvo_ kMto-ro sta iz\*njeval.t oto prPTinPnt.-i republike. Orkester je nato odiCTal češko (n rUfT0*ro-v*nako himno, ka-terima i*ta sledil\ dvo deklamaciji; »Pozdrav novf Ćp^kjr ^prpnil g^* nerat Medek^i tu »Slovanska lipa« Moeef V. Sladefcl OiTnnazijski orkester y> pod xr^~ sfvom g. r"akma odigral nekaj odlomkov rf Češke jflasbe. kot solista eta i£frala gdč. EngehnanOva na klavjrju, ki obeta postati oh dobri vzffojj jn vztrajni šoli prav dobra Pianistka, ter g. Kumar na goalih. Učenec ix jezikovnega tečaja je nato potil življenjepis Alojz m .T iraška jn označVl n je srn v pomen in mesto« v če^ki literaturi. V lad* nji točkj akademij« ao pinmazij^ki Boenoi in nčenkp "pjikih jezikovnih tečaiev odbrali pribor iz zadnjega dejanja J iraško ve drame >Lucerna<. Občinstvo, med katerim smo opazili prav lepo število Cehov do-čitri t-c \* kf.lfljSko meščanstvo Bolj slabo OOrezalO. je b]lr> zelo Zadovoljno % izbranimi točkami akadeihi* je jn ■ breahibno izvedbo tsr J6 vse nastopajoče nagradilo z burnim afmvzoiš. KOi smo i0 poudaril so 9e ta dan tudi zaključil, teeajt ceSkeca jeeika na |timna«|Jl. katere a veliko vnemo vodi ga. Cerinakov.i, točajnjki so dobili posebne knji/.ne n.ijrtade. I.ura namerava leto^ poslati vocjo število dijakov med počitni^m! n.i Čo-ko. da se upoanajo z bfatsko državo, njenim narorlom in knituro. To je za mladino naj«isp^>noj-asčlri. da s» r^polnorna prtuči jeziku. Po akademiji ee je pri »Jelenu« vtA|1 animiran druia-bOl vseer. kjer aO K- kontula prisrčno #pTeJ*4t flJOjeoM tukaj bivaKi rojaki, piraot^na pa i» <• tud mladina, ki jo nastopila n* aknd'miMi |n kateri Je g. kon zul likaza! jaroJno ljubeznivost ln zanima ni^. Prnošera proelava v Kranju j*» pokazala, da je 7la-^i mladi rod 7 ljubeznijo na dolu r.a med*^l><>jop zbližan jo jn da bedo udarili vneti delavci v JC ligi n*8i rrodne n:i.*lednike. Absolventi dri, dvorazrtdn« trgovske šole Vferaj Je bit OtMltt zbor nfihovc M«anlsaitH|c, ki M bo razširila na vso državo 1. iub! jari« 7 i- ;' \'čeraj dopoldne se ie rb*-^!«' v lepo Število absolventov Dr? i\\» • r A treovake šole, da flfHOatvujejh < zboru svoje organizacije- ki stopu > s di i » leto obstoj. Predsednik g. Bebcr ie toplo po/d ra vil navzoče- /la^ti pa zastopnika IV.feoinin«ike-pa zavoda in OUZD. k.ikor tudi n#t#gate pododbora i/ Celja. V svojem govoru je kratko orisal položaj društva, naplatu i ot uvodoma, da je bil«! cm v Rplošncm zadovoljiva. Ocfbor jc \-sc leto marljivo deloval, v mnogih primerih uapešno interveniral, skrbel za namcst:tve članstva kakor fudi za njegovo izobrazbo in je v zvcai s tem priredil razna aktualna predavanja, in družabne večere, na katerih sO se £e po'a ccljako podružnico M.i poročala n^eri prcJscdnik g. Vučer in tajnikov rtamesrnik J. ^upanek. Podružnica \ CVlju je pTSV močna- saj stejc nad 200 orjjani/iranfh članov in jc imela lani 74.000 d:n prometa. Blagajnik Marn je zadovoljen a ran ar nim položajem, k.iiti ra/merc so se znatno rboljšalc. Po porovi 11 Vi drugih funkcionarjev so med alućainostmt razpravljali o raz-^irieniu ffitfJHiHCijc na vso državo. Akcija jc žc v teku in vse kn/c. da sc bo posrečilo ^družiti v*r organizacije v državi v /vezo. ki bo izdaaala tudi svoic glasilo. H koicn se ie oglasil le g. Cepuder, ki ic poročal o drlu pronajjandncL'a ndsck.i. navaja)oč, da sc absolventi trgovskih ^ol zavedajo pome-na :n A-redno?iti tc ortn I -.ic; je. Želi p>- da bi pristopili v njo šc tisti, ki so dozdai neorganizirani. 2500 DIN' ZA BRFZPOSELKE Ortjanizacija Društva absolventov drž. dvorazredne trgf>\-skc *ole je šc mlada- a ^"cndar ie dosegla /c lepe uspehe, med ka-^rimi jc treba omeniti, da je /brala pr* trgovcih nekaj denar ia. nekaj pa dodala ij društveme blagajne in tako je včeraj na občnem zboru ra/dclila v zapečatenih kuvertah 2500 din med svoje brezpoeelne elane. To jc lep primer požrtvovalnosti tn smisla Bi socialno delo orgam/fioije. Pri volitvah ie bil izvoljen ves doftcdavnji odbor s pred*^edn;kom g. Rebrom na čelu. »Ero z onega sveta« z Mezetovo Ljubljana, 7. juniia.. Snotv siik> gledali Goiovčevo komično oporo v za»vdbi pripravi za gostovanje V Trstu in na Reki. Poninožerii orkester, balet in zbor, Djulo poje Anita Mezetova. žc itak lopa garderoba pa je še polopšana in popolnjena. Režiser ing. P. Golovin šo je vidno iznova poirudil, da je dal opere še vpč raz.gibnnosti, da se vsi solisti razigrava jo v čim večji živahnost, ter sc zbor in balet uveljavljata v čjm vztrajnejši igri. Tako je hrvatska komiena opern. kraj*no oproinljona. s svojo tipično narodno melo-diko in ritmiko, zajeto n folkloro južnih dinarskih krajev, pripravljena, da «-o predstavi onstran meje po možnostih naš.h sredstev rim iepse jji učinkovitejšo. Predstava jo bila v vsakem pogledu od" lična. Partija Tjulo jo z Mezetovo vsekaki v naiboliSih rokah, ker se tud.1 osebno bo I je prilega kakor se je prilegala prodnici, a ima za kmetiško dekle več izrazne topli ne in mnogo prav prisrčne iffTe. Mezotova jo postavila Djulo v ospredje, ki \\ grp, a s svojim petjpm je dosogla inorda svoj puj-vorji uspeh dosodnnjih ovojih gostovanj. Pu-blika io io sprejela z radostjo, jo odlikovala no vseh dejanjih in je Mezetova prejela tudi šopek. Izvrsten Kro je bil rop*»t FVanel in Je takisto prejel šopek. Tudi vsi ostali solisti so stor'li vse. da je opera zadovoljevala do cela, ako prpzrem nekatero prodajaW na proV'eniu. kj jih ip jedva slišati. Igro Home in Era v t. dejanju bi si ie|el mirnejšo, manj irrote*kno in skakljajodo, v celem naravnejšo* realistično. Posebno moram še naglasiti odlično vlogo orkestra pod takti r ko ravnatelia PoJiča, moški m žsnski zboT efektni mešani zbor v zadnjem dejanju, pa pridni balet. Fredstava je žela najlepši u*neb io ne dvomim, da bo prinesla zlastt rojakom f Trstu in na Reki takisto mnogo lepega užitka. Fr. G. Iz Celja -c Tragična smrt. V petek okrog 11 «V>-poldne sj je -llletni zlatar Kolomaji Wr n traub v tovarni v Gaber ju, v kateri je bil že več let zaposlen, pognal 5 samokresom kroglo v glavo in si prestrog mozgi no. Ob-upanca so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je v nedeljo zjutraj podlegel poifod* oam. V kratkem bi se bil moral poročit j. V smrt ga je gnala težka bolezen. —C Zasač>na vlomilca. Preteklo no- tta poskusila ftUetnj Alojz M. s SandeOea pri Krškem in 231otni .ložo & od Sv. Kriia prj Kostanjevici, ki je bil Sejo nekaj ur prej izpuščen iz zaporov okrožnega BOO^SSa v Celju vlomiti s pomočjo dveh kosov železa v tr^cvino Čevljarskega mojstra g*. Dominika Tršiča na Bremi. Imela pa sta Fmolo. da 50 bili takrat V zasedi v bližini trije policijski stražniki, ki 00 oba vlon i!ca aretirali šo prodno sta utegnila napraviti kako šlcodo. Oddali so ju v zaporo okroznr-ira. sodišča. Izjavila sta. da ata nnjno potrebo* vala novn čevlje. z.ara-Lj eesi'r ata iklenjla izvršiti vlom. —c V celjski bolnici i». umrl v petek !»-tna rudaar)eva ž»rt-i Kristina Grešakova z Rečire pri Laškem. —o Nesreča pr| delu. V potek jo v cinkarn? stroj zcrabji 4€3etnega delavca Tvana Pkoka z (Vtrožn^ga pri A N A § K J K P il 1 K K D 1 T V ■ KJNO MATICA: Con dot t i e rt KI NO IDfiAL: Hilkuete. KINO SLCMtA : /.Pi^l, r.T; KINO UKION: Srve po>jzemolrske železn're KINO MOS1F: Zemlja BBlO^l in Ptj b*»l*»m konjičku. KINO Sjška: Cio — ( lo Produkrija »«le cla-beno >latire: ob lft.15 Rnsstava umetni^k** in in»nske ?n»o-srallje v Jakopii-evem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE T>anes: Mr. Iveu.srtok, RetljeVa CtomlM 1. Ba-hOvee, Koncrrosni trgj 12 in Nada Komotar. Vič — Trža.^ka ceata. P. n txijemalci premoga n.?/ hlagovolijo vzeti na znanje* da se rud ponedeljka 7. jm* nijn dalje tviŠM cena premogu pri vseh vrstah za din 5 pn toni Premog v tem prijaznem opozorilu hi lahko nadomestiti r mesom, kruhom, jajci* sočivjem, sadjem, rcv-Iji. ohfeko. skratka z vnem- kar potrehuja člo\-ck. če hoče živeti. Razlika je samo tm.t da so trgovci s kuri\*om olikam in so ec-n jene od jemalce vljudno opozorili na podražitev premoga Podražitev \*seh drugih življenjskih potrebščin ie pr pro4'" pedn:k OtaVnOfa ftOnOfi JNS l". Ntet fclf« kovir |t r»TMlnrc<1spdnfk sem »a p. Banianin tef nekateri IWa4*)fJ| iu poslan, j. Qfj loj priliki skli^nje sroek rnllkor JNS z.i l.°..?»0 uro v spodnjo dvorano hotela »Orelt ere-Rko konferenco strank incer 1 filmi 11. Kot se bodo odlični Ros tj* odbijali iz Man-bora že ob l.'V.'VV #sp bo konferenca točno pričel*. Ako kdo izmed strankinih č3anov r»o pomoti tt; dob-1 povabila, naj se zglasi še tekom ponedeljka v strankinih prostorih v Cankarjevi ulloj 1. — Naplavljeno truplo. Plini Gomis ftsA-ffone je Mura naplavila trup'" mol&ee?*. utopljenca, v katerem »o Signali .IMetne-sra vinjčarja ^fatijo Pjrc.i \t Vranje?rrt vrha pri Vel ki v Slovenskih goricah. Moža so nocrresali ž« od 11. aprila. Tega dne to e% lindje videlj. ko je w>čno vjnjen hodil ob Muri ;n pe rnu ie naibr/ oripetila nesreča. — Ten|s Rani d Il|r|ia. Včeraj se je vrnila oa Torišču ISKK Maribora zanimiva borba v ♦eoipu med RK Rapidom in Ilirijo I« I^ruK» ljane. Po telo naoeti ifli je zmagata n>o-itvo Rapida s pjčTjm reznjtatom 3;S. Štev. m »SLOVENSKI NARODi p<»eaeljelf. T. jtmija DNEVNE VESTI — Hpomenlk Perm Ka*a«Jor*;jevtć« v Frtfectji. V Pašteurjevem parku v Orle- ansu je bil včeraj svečano odkrit spomenik, ki naj ovekoveči značilen dogodek iz vojne leta 1870/71 in Iz zgodovine prijateljskih stikov med Francijo ln Jugoslavijo dogodek, ko je podporočnik dobrovoljac knez Peter Karaajorgjević poznejši kralj Peter I. Osvoboditelj pobegnil iz bavarskega ujetništva. Svečanosti so prisostvovali mnogi odlični predstavniki Francije in Jugoslavije na čelu a francoskim prosvetnim ministrom Zavem in našim vojaškim atašejem v Parizu, generalom OliŽičem. — Zahteve naših sodnikov. Včeraj je Dil v Beogradu občni abOr Z ve 2% sodnikov iz vse države. Zastopnik pravosodnega ministra je pozdravil zborovalce in sporočil, da je pravoeodni minister, visoko ceneč, važnost sodniške službe sklenil po-kreniti na prihodnji seji ministrskega sveta akcijo za nov zakon o sodnikih. Potem sr> sledila poročila zastopnikov poedlhih sekcij. Za sekcijo Ljubljana jc poročal Višji državni tožilec dr. Kravlna. V disku-siti je sodnik iz Smedr-reva Anton!jevič nas-lašal. da je bilo pred sodniško stalno stjo od 2 000 sodnikov premeščenih 900. Toliko niti učiteljev ni bilo premeščenih, Čeprav jih je 30.000. Po osnutku novega rakena o sodnikih bi začeli sodniki svojo sltizno v š>sti skupini, končali pa v 3 skupini I. stopnje. SveUslav Petrovič, I^eo Slerak in Hortenae Rakv v prekrasni filmski opereti ŽENSKI RAJ Glasba: Robert Štokt. TFl. 21-24 MATIC 'm Luis Trenker v veličanstveni ljubavni romanci CONDOTI1ER1 V glavni vlogi sla,vni italijanski pevec Tito Gobby Radi kon«vrt--i predstava dane*. *amn ob 21.15 url TEL. 2-2 m Oustav FriVhHch in Holi Flnkenzelier v prekrasnem filmu SKCt: PODZKMKLJSKK ŽELEZNICE Pred-.t„*\ a »i;tncs nb 10.1.1 in 21.1.5 uri — Zvonimir Rognz bodoči ravnatelj zagrebške o" rame? I\'avnatclj zagrebške dra-xne Tito Sttožsi, sin slavno igralke Marije Strozzi-Kur.ičke je zapustil svoje mcslo. Med kandidati za izpraznjeno mesto se imenuje tudi režiser Zvonimir Ro£oz, član Xarodnr^n trlr>tališča v Pragi, ki je ne-viavno op.>7.nril čerkoslovasko-jugoslovčn-sko javnost nase z režijo Krleževe drame >Gr>spoda Gembajevic, Zdaj ga. je pa povabila uprava FiagrenškeE:^ aledsJt$iča, da r.astopi v naslovni vl«->gi Dostojp\ skpga >Toijota I. KINO IDEAL Anni Markart, 1 uli v. Hohenberger, Kritz Imhoff v veiefUmu SILHUETE Danes ob 16., 11». in 21.15 uri — Položaj avtobusnih podjetij. Včeraj dopoldne je bil v Beogradu občni zbor Zveze avtobusnih podjetij, ki ima svoj Fe-dež v Novem Sadu, v kateri je. včlanjenih od okroglih 1020 samo okrog 315 podjetij. Zboru je predsedoval Zdravko Rus. Sprejeta je bila resolucija, v kateri je rečeno, da se je zadnji dve leti položaj avtobusnih podjetij znatno zboljšal. Samo savska in dravska banska uprava sta uvedli v popolnem nasprotju z načelno politiko vlade glede avtobusnega prometa na avtobusna podjetja in predmete njihove porabe nove banovinske davščine. Te davščine po v direktnem nasprotju s predpisi uredbe o banovinskih trošarinah. Zato je Zveza avtobusnih podjetij sklenila na-persiti vlado, naj takoj uredi ukinitev novih davščin na avtobusna podjetja v savski in dravski banevini. Razstava splitskih preprog VELESEJEM PAVILJON F. — Zračna proga Rim—Split—Beograd. Neka italijanska družba za zračni promet namerava otvoriti zračno progo Rim— Split—Beograd. Najprej naj bi letala letala iz Italije samo do Splita, pozneje pa tudi do Beograda. — Vlagateljem bivše avstrijske Postne hranilnico. Društvo za rnščito interesov vlagateljev bivše avstrijska postne hranilnice s sedežem v Ljubljani objavlja sledeče: Na intervencijo društvenega odbora z dne 26. maja t. 1. nas'ovl-Jeno na generalno direkcijo poštne hraninire v Beogradu gle le podaljšanja roka za prijavo hran. vlog in čekov, računov, sporočamo, da je ista generalna direkcija potom poštna hranim-ce kraljevine Jugoslavije, podružnice v Ljubljani obvestila društvo, da so podaljša rok za prijave na nedoločen Čas in sicer vsak član društva Dravska ft&hovifto lahko prijavi svojo ter-.ia*«v p-j r imžnici poštne hranilnice v Ljubljani. Enako se imajo člani društva Primorske banovine priglasili direktno pri podružnici postne hranilnice v Splitu. Društvo je tudi interveniralo, da bi se izplačilo vršilo pri podružnicah poštnih hranilnic v LJubljani in Splitu, toda generalna direkcija postne hranilnice v Beogradu, se je postavila na stališče, da bo ona sama nakazovala posameznikom vloge. 81-cer bo društvo v tei zadevi Se storilo potrebne korake; koliko bo uspeha, nam zaenkrat ni znano. Kar se tiče valoriaa-cije, upamo da bo zadnjo besedo imelo Še sodiSČč. ker tožba je v teku, zaradi tega prosimo p. n. člane, naj nikar ne nadlegujejo preveč društvo glede lsolačila. ker društvo ima. č** elavo dela, kdor pa le želi tozadevne informacije, naj se drži načela, da brez priloženih znamk se na od- govarja. Društvo sprejema še vedno nove Člane, bodisi za avstrijsko — kakor tudi za budimpeštansko poštno hranilnico pod istimi pogoji, kakor je bilo ž* večkrat v častmi srn objavljeno. Povdarjamo pa, da ako bi društvo v oktobru 1936 ne bi bilo vložilo zadevne tožbe, bi bilo težko prišlo kdaj do izplačila, ker amo dobili pozitivno informacijo od uglednega visokega dostojanstvenika iz Beograda. Od 10 do 40% smo znižali cene blagu — Posebna ugodnoat kopalna potrebščine K. Som, Mottni trg — Zaranna tik/nit«* prometa ga drž. ce sti Ljvbljatta-kranJ. Sekcijo sa eradniodr žavne cesle L,ub1 Inna—Kranj prične dne H. junija 1R37 preurejevatj drl. cesto št. 2 aa delnic, Ljubljana—HI. Vid od km B.'O.KTS do km 538/JoO. I>a se ?a to dobo vzdrži vozni promet v tej smer; je od o. VI. 1&37 do nadaljnjega na osnovi čl. 66 in 07 zakona o notranji upravi v lunialu g 3 nax£d_b_e bana dravske banovine o zaščiti laKnib cest in varnosti promela na njih. SI. I. štev. 307-48 iz Iela 1033 prepovedan vozi* promet fa \>a voiila na tet državni resl/j od stare šišenske cerkve naprej do novej mitnice. PrO mel bo v teni caj»u v tej smeri po sledečih reetah: od «tare siserteke cerkve po Vodnikovi res!i, preko Dravelj ln Zapuž dd prikhučk.1 na državno cesto pri novi milnlrl — nn obratna Ta prepoved bo osna-rena z "nternacionalnimi prometnimi znaki. Ker ima ra tranzitna cesta preko Pravelj in Zapua na ver meefih ostrefHcrjvine se vodniki motornih vozil in vozniki opozarjajo na posebno previdno vožnjo v smislu čl. 6 uredbe o zaščit; javnih cest in var-nostj prometa na- njih. %!vijai&a ^Slatina — Vodič po Parizu. V založbi ljubljanske Zveze za tujski promet v Sloveniji jo pravkar izšel zelo priročen slovenski vo;»ič po Parizu in svetovni razstavi. Obiskovalcem in izletnikom v Pariz na svetovno razstavo knjižico toplo priporočamo, ker jim bo za orientacijo nujno potrebna. Dobi se v biljetarnicah Putnika in v vseh večjih knjigarnah. Vodič obsega 120 strani in ima poleg ilustracij tudi načrt Pariza In razstavnih prostorov. Cena -0.— din. — Domača industrija umetnega kamna in marmorja je prinesla popoln preobrat v gradbeno stroko. Preje smo bili pri nabavah umetnega marmorja in raznih plošč za tlak in oblaganje sten navezani na uvoz iz inozemstva, zato so bile cene temu blagu tudi zrlo visoke. Danes je vsakemu projektantu omogočeno, da z domačim izdelkom da zgradbi dekorativen izgled in za nizko ceno higienično notranjost. Izdelki t« .industrija so V bogati izbiri razstavljeni na ljubljanskem velesejmu od 5. do 14 junija. — Vrem«*. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno vreme, krajevne ne. v hte vr*>raj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v BeogTa*u in Spi Ui "2. v Zagrebu in Skopim 31. v Ljubljani in Sarajevu 30, v Mariboru 2I>. Davi jc kazal barometer v Ljubljani 7<>.%.6. temperalura je znašala 10. — Težko avtomobilska no*rcč3 pri Blatnem jezeru. Pri Blatnem jeznu rta Ma-dz-irskem se jr pripetila v rob"to težka avtomob lska ne.;f<>'a. Ubil se je \nikovar-oki odvetnik dr. Gjorgje M trović, težko pobi pa 03:ješki odvetnik Jovo Velende-rič. Peljala sta se z a\*tomcihilom v Budimpešto na konj ke dirke, šofiral je dr. Mi-trovič, ki je šele nedavno napravil šoferska, izpit. Na zelo ozki cesti je. vozil s hi-tror-tjo no km pa je zavozil v drev. — Poljaki letalej v Zemunu in Zagrebu. Včeraj zjutraj je prispela na zemursko letališče skupina pol Jajc h letalcev in f:cer preko Aten, Soluna in Sofije. Priletelo je sedem letal, v are jo krenejo poljski letalci v Zagreb — Krvav spopad raed becgrajsk'ml študenti. V dijarkom parku v Beogradu je pTislo včeraj do krcavega spopada med študenti, študent Raiom:r Stoičevič se je sprehajal po parku, kjer so sedele na klopi tri študentke. Ko je prišel mimo, jih je baje ogov r;| :n ena ga je baje v odgovoru razžalila. Posledica je bila, da je skočil k nji in j* prsolil zaušnico. Kmalu st^ pa ckocila predenj dva mladeniča in ga vpr?šala. zakaj je študentko udaril, V naslednjem h "'p u je potegnil :z žspa' boleser in udaril Stoifeviča tako močno p-, glavi, da se. je študent zgrud'1. Pripeljali so ga v bolnico, kier je pa kmalu izdihnil. — Ne zvonce, ker bi lahko na tn4a atra-šna rksplcz ja. v DraAko^čevi ulici 62. v 7a grebu so našli ljudje na vratih nekega st^novsnja vCeraj pritrjen lirtek, na katerem je blo napisan^': Ne zvonite, ker bi lahko nastala strašna katastrofa. Brž so cbve til gaailce in rešilno posta'jo. Vlom;-1! fo vrpta n našli v stanovanju na postelji onesveš^eno žensko. V stanovanju je *>nvde!o po plinu in takoj je bilo jasno, da g*e za za s trupi jen je. 2en ko, ki se pi*e KlPta Z?ntner. ab' po diugi verziji Klars Neumann. srj prepeljali v bolnco. Iz Ltablfane — !j Cests. ki jo na|bolj pOgonto puprav. liajo. Erjavčeva cesta je že nekaj 1H torišče za razne cestne eksperimente. <">b neki ptilikj so del te cešle katratiižirali. pozneje je pa bila med prvimi restami, k\ so jo "■spremeksiraliTo posipanje na smolnato podlago se pa ni posebno obneslo, menda zato, ker fe na BrjaveeVj cesti mnogo živahnejši promet kakor na cestah, kjer je enak tlak. Zato morajo Erjavčevo ceoto po- pravliatj vsako leto. Pred dnevj so aopet zarrladili kotanje« vendar cesta le vedno ni gladka, kakršna bi nai bila. —lj Pred obrtnim davOnim odborom sa bodo obravnavali predlogi davčne uprave za sledeče pridobitne stroke: dne 21. 6. 1&37: ob 8. url: brivci, pleskarji, slikarji, pečarji, krovci, vodnjakarji, krznarji. tkalci, klobučarji, knjigovezi in kartonaža. 22. g. mizarji, laana atrolsa — razni, sedlarji, torbar ji, ščetarji. tapataiki in modisUnje. 23. %. pletilje, vexn>, fotografi, urarji, zlatarji, paaarji, peki. slaacičarji, medi carji izdelovalci kanditov in razni. 24. 6. elek-tromonterji, zidarski mojstri, kovači in mehaniki, kleparji, kotlar ji, vodovodni in-stalat. in ključavničarji. 23. 6. dimnikarji in mesarji. Seznami davčnih zavezancev in davčnih osnov teh strok so razgrnjeni na vpogled v pisarni mestnega poglavarstva od 7. junija do 14. junija 1937. —lj Razpored zgrada rine za leto 1937 je v smislu čl. 131 zakona o neposrednih davkih z dne 6. 2. 192S razgrnjen na javni vpogled davčnim zavezancem pri tuk. davčni upravi Vodnikov trg. St. 5 (II. nadstr. soba št. 13 v času od dne 7. junija 1937 do vštetega 14. junija 1937. O ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku bodo Individualno in posebej obveščeni s plačilnimi nalogi same: 1. davftni Ea-veaanei. katerim se je £gradariha ^ h*to 1P37 na novo odmerila zaradi bistvenega 7manjšanega ali bistvenega povečanega najemninskega donosa. 2. novi davčni za-vezanrt. ' —lj Drevi oh četrt na 7. bo v veliki fjl-narmnnični dvorani poslednja Mo.*OJa pro-dulocija šole fllasbene Matice. Na to produkcijo opozarjamo starše ter jih prosimo, da pripeljejo s seboj ttidi ml^rlino. Nastopijo gojene* klavirskega, violinskega in so* lopevskega oddelka, pri sklepni točk J pa Midi orkester Me Glasbene Matice. Podroben »pored f=e dobi v knirrarn- ni.iMjene Matice. —lj Upravj Narodnega glrdilišča * Ljubljani! Penjsnn uprnvo prosimo :j j7\stna primadoni' Vr":na operneca poslu.:al?tv:«. —lj Mnogo razvedrila in pravega veselja bodo deležni posetniki ml.idin^ke akademije z geslom Otrok za otroka«, ki jo prj* redi mestm občina ljubljanska 0 junija t. 1. ob pol 20. uri ▼ frančirjkanuki dvorani. Na programu so najraznovtstnejše točke, petje rajanje, deklamacije, prizoreki jtd., ki jih bodo izvajali učenci ljublj.-tn&kih ljudskih šol. Dohodek akademije se lv> porabil za mladinska podpore zjaptj za rK>čitiiice, zato tipravjcVno up.imo. d< se bo občinstvo polnošt^vjlno odzval-) temu v.ihjlu. Vstopnice od ?n do H Din se rjobo v ljudskih šolah in na več>r prireditve pri blagajni. — lj Proslava spomina dr. k. Krama fa. Tdrn^na rfheka druStvn v Ljubljani prirede v sredo. 9. t. m. ob f?n. uri v hotelu Tivoli spominski veoer na Čast velikem1' cellto-elovaškemu državniku dr. Karlu Kr^mafu. ?!a\*nost. Ka otvord univ. prof. dr. V. Buh-nov z uvodfto besedo, nato bo imel univ. nrof. dr. E. Spokforskij predrivinje o dr. K. Kramaru. ^*.Qtop prest. —lj Sprejemni izpiti za l- razred 111. na državni realn* glhmajj.jj fzn Režigradorn) bodo dnp 25 in 2f». jurtija. Prošnje t| pri-pu«'itnv k ^projemn^mu htpitU, nislov:jene ha ravnateljstvo ln kolkovane ^ kolkom ta 10 Din se brdo pprejf^-iale v rnvnMt^ljrvi Pisarni dne 22., ?3. in ?1. junija. Trošn.V \f priložit} krstnf list jn čnlekj i»kar.. Pri vložitvi prošnje lv> \>..i'k učence Izvede), kn* teri dan in kje bo deta! sprejemni i/pit. sprejemali se bodo učenci, ki so se rodfli. v T. 19?!.. 19?."»., 19-26. in \92j. Ravnateljstvo. —lj 15 parov čevljev je ukradel. Nekje v mestu je bil včeraj aretiran bivši čevljarski mojster Rudolf Sterle. Mož je pred dnevi vlomil v skladišče trgovca Ivana Mohoriča. Pred škofijo in odnesel 1?» parov čevljev vrednih cpt. 2000 din. ki jih je skušal prodati. — lj Tatinski prsti povsod. Pred dnevi je bilo vlomljeno v dijaško kuhinjo društva. Atene, odkoder je tat odnesel 7.a 1800 din knjig1. Dkradene knjige fo vezane v rjavo platno in nosijo na p^tnicaji žip; Atena. - Z dvorišča Kolmano^c hiše na Mestnem trgu je nekdo ukradel delavcu Tvanu Mavriču zimsko suknjo in klobuk. Mavric je oškodovan za 440 din. - - V gostilni Novi svet. pa je neki postopač ukradel trgovskemu notniku Štefanu Oblaku, temnorjuvo aktovko, v kateri je imel 120 din gotovine. Iz Trbovelj — Nase naročnike v Trbovljah K, ki so s* prirozjl; zaradi neredne dostave ».^loven-skegra N'arooa*, nso pa navedli svojih imen, vljudno prosimo, <1a sr. s polnim naslovom oglasijo ali nam ali pa našemu trboveljskemu dopisniku g. Fr. &taudeggeriu, ker bo-<1o le tako moclj ugotoviti vzroke neredne d-o«stav© jn jih takoj odstraniti. NI VE A creme Dekle v bolnici« fant v Na svojo Iz vol jenko Je streljal, skem zapor« oboril rtvašnid sc je pa v poflteff- Lijubljana, 7. jun ja V policijskih zaporih na Bleiwe sovi cesti je davi trajrično zaključil svoje t: v ljenje mlad zaljubijenev, ki mu je zgolj naključje p:oprečno nakano, da bi vael i.v-1 j en je tudi fcvojj iavoljenki. Pred opemun gledališčem so včeraj okrog 13.30 opaa^vaLi ljudje mladega moškega ter žensko, ki sta ee seriec na klo. pici pod kostanji nekaj časa precej razburjeno pomenkovala. Moški je naenkrat segel v žep in p;-tegn 1 iz njega samokres. V naslednjem trenutku je skočila ženska pokonci, nakar je mladenič pomeril na njo in ustrelil, ženska je zakričala, nato pa irkaia zavetja pii blzu stoječi >kupinl moških, doev.m je mladenič ves razburjen popravljal sajnakres, v katerem mu je bil drugi naboj .-kočil iz prave lege V naslednjem trenutku pa je priskočil v bližini st*"*-ječi itraznik Franc M inn< v, nui vzel samokres in fanta aretiral. Dekle, ki je prestrašeno kričalo se je zgrudilo in so šele tedaj opazili ljudje da jc ranje.no. Krogla jo je pogodila V trebuh. Ljudje so lanjen-ko prenesli na ki ip in telefonirali po re-cevalni avto, ki jo JC prepeljal v .splošno bolnico. Na polio ji so aretiranega mo^ke-^a. takoj Z35lišaU in je brez obotavljanja izpovedal ?«vojo zgodbo. Ladisiav Česen, doma iz Goč pri Vripavi, se je pred dvema letoma seznanil doma s oOIctno Rafaelo Kobalovo iz Braniče pri Štanjelu. Zaljubila sta sc drug v dni^ega in je nameraval fant, ki pa je bil dve leti mlajši od dekleta, Rafaelo cim preje pore J-i* i. Pred tednL je prišel Č?e»scn v Jugoslavijo, kjer jc i kal službe, ki pa je ni dobil. Stanoval je v Velesovem pri Cerkljah na Gorenjskem in je pridno dopisoval z Rafaelo, ki se je mudila pri sorodnikih v Pragi. Pred dnevi je prejel od nje pismo, da namerava potovati v Italijo in sicer skozi Ljubljano, Picala mu je, naj )o počaka včeraj ob i3.30 pred Daj-dasnema, kjer -'ta so; res tudi našla, nakar sta kre. n ia na Muzejski trg. Tu je je! Čeaen Rafaeli prigovaTjati, da bi se čim preje poročila .orna je pa to odklonita, Oee., da «i mnra popre je poiskat; alužbo. F"ant je raz. b'inen potegnil samokres in hotel ustreliti najprej njo potem pa še se.be. K sreči pa mu je odpovedal drug-; naboj m je krvavo tragedijo pred oporo preprečil stražnik Marmoic. Rafaelo Kohalnvo. ki so jo prepeljali na kirurgiftni oddelek v bolnieo. so že včeraj zaslišali. Krogla jo je pogodil* v de-.:no stran trObUlia in >': je obtičala v kolku. Dekle je izpovedal"1, da ji je Česen že P~ipreje nekoč groz 1 in da jo je vahil na stanovanje, vendar ni hotela oditi z njim. Pri Osmi so našli na policiji nje.gov potni list, kamor je nap sal poslovilne besede .iz katerih je jasno razvidno, da je snoval umor in samomor. Fant piše: Jaz sem bil pravičen .ona pa kTivična. Meni ni pustila mirnega življenja. Jaz sem bil zapeljan, a sedaj ne bo nobenega več zapeljala. Na svidenje na drugam svetu! Zbogom mladost!« Česen je bil v zapciu nekaj ur ves razburjen in se je šele ponoči pomiril. Ko pa je davi stražnik pogledal skoan otenovee* lico, >e opazil, da stoji Česen tik c*> stam pod oknom. Ker se ni g^inil, je strani*k .-ftorpii v oeLkco :n zapr«paAcen opajali, -boto na Urško goro in je hotela preplezati njeno najbolj strmo steno. Med njimi je bil tudi 241etni Josip Rirtovaek, sin pč*-ko*vske;ra mojstra v Dravogradu. V njegovi drialbi sta bla tudi Fran Salmajer iz Dravograda ln Jože Keldin, zasebni uradnik v Somboru ter njegova sestra. Ptrtov-šek. kt je bil samo v kopalnih hlajčkah si je isbral najbolj nevarno partijo v steni, kamoir mu drugI rvao mogli sledsti. Ko je priplezal že v višino kakih 100 do 160 m je nenadoma omahni 1 in zdrt~rel v gldbano. Obležal je z razbito glavo ter 8 polomljenimi rokami in nogami. Bil je na nv»stu mrtev, šele okoli 9. dopoldne je nsk< turist prinesel v kočo na Urški gori prvo ve?t o tej nesreoi. V koči sta sc slučajno mursla znana, marir-oraka planmca Tone KUnar in Fran Meteher, ki sta takoj organisirala rese -vamo ekspedcijo. Reševanje je bflo t 1*>* Iflco otezkocetno, ker v kori nimajo prav nrkaldn reaevakafh priprav. Vendar pa se je ekspediciji posrečilo, da je v kratkem času prišla do ponesrečenca. Ker je hrto truplo vse rejsbito. »o ga morali poviti v vreče. Ponesli so ga skozi gozd do prvega kmeta, ki jim je nato dal na razpoaasjo konje in voz, s katerim so pr peljali truplo v Guštanj ,cd tam pa v DratvogTSd, kjer bo danes pogreb. Na TjTški gori so nesreče zelo redke m jo je tudi to krat zakrivila prevelika drznost m mladostna pre— objestnost. SREČA — Včeraj s*m NI ropet v IfiraJrriej. — In si knel srečo? — Da, pozabil som na denar d.auav MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej frekiici, izjave oeseda Din 1.— davek posebej Za pismena odgovore glede malih oglasov je treba priložirj znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. POSEST Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek S Din VILICA 4 «iobe. vrt. njiva, na periferi- ,: Celja naprodaj. Breznik. Celje, Nova va.- 50 1549 mi*** o Beseda 60 par. davek pose hej. Najmanjši znesek § Dtn seprekosljiv v ibm hi kvaliteti Vam nudi novosti viseh vrst oblačil. p R g S k e r. Sv. Petra cesta Itev. 14. UIŠEJE [ S1 r ta V t ~l Ar JUjOCBATiKA u ;• ';» n*^|0 - j POUK Beseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8 Din strojepiski pouk Večera-; tečai aa začetnike In izvecbance. Vpisovanje dnevno od 6 do poi 8. ure zvečer — Učna ura 2 l>in. Chrvtolbv učni zavod. Domobranska cesta 15. 1325 PRODAM Beseda 50 par aavek posebej Najmanjši znesek 9 Din •MaMBsasasaaasaasaaBBBasaaaai NAJBOLJŠI TRBOVELJSKI premo g 7brc* prahu* &OKS, SUHA DRVA. L POGAČNIK BonorKSTva 5 — Telefoa BBSI DA3ISKO KONFEKCIJO za poletje posebno cenejše vrste ima največjo izbiro na zalogi F. L Goričar, LJubljana, Sv. Petra c 19 damske perilne ceflr obleke od Din 48.— naprej damske perilne športne bluze od Din 28.— naprej športna krila v vseh velikostih od Din 38.— naprej pisarniške in jutranje halje od Din 65.— naprej otroške perilne obleke« od Din 34.— naprej kakor tudi vse vrste boljše obleke, kostume, plašče i. t. d. Izdeluje se tudi po meri! Kroji kot izdelava prvovrstna ! Makulatnrni papir prtia Ljubljana, Knafljeva ulica itev« s laaasaaBai • SVE2E češnje Ia. trde,4kne in rdeče, kg po 4 Din. Košarice 50 franko ko-todvor. rsspošilja O. DREGH5-LEk, Tuzla. looo narodna Tiskarna I- IZVRŠUJE VSS f9OTa? PREPROSTE IN N. L3UBL3ANA Stran 4 »slovenski narodc ponedeljek, 7. junija 1»*. g^ev/. 137 Kladivarji Jugoslavije Nekaj silhuet z včerajiaje akademije vojnih dobrovolj cev v Ljubijasi Ljubljana, 7. junija-Nedelja. 6. junija 1937, ob 11. uri dopoldne. Operno gledališče je dihalo z nekakim Denarvadno toplim, svečanim dihom pono-am m svetosti. Ko sem vstopil, se mi je »delo kakor bi vstopil v veliko katedralo, polno nečesa velikega. Luči so gorele mirno in tiho, kakor gore vedno, ali zdaj se mi je adelo, da je bilo temu miru in ti* noti pride Jano nekaj prijetno božajocega Jn pozdravljaj oce^a Za hip so utihnele v meni vse vsakdanjosti, vedno in povsod me spremljajoče in nadlegujoče. Lože so bile polne, sedeži zasedeni, ra-tam spredaj, kjer v navadnih prilikah racaii izbrani. Na obrazih sedečih je faUa T^kaks tiha samozavest, odločnost ni govorila; Mi smo s >KladivaTji rije, mi smo njeni kladrvarji<. Stoje bilo kakor travnik, pom cvetja in klasja, poba življenja in solnca. In ko je zazvonil zvonec, ko se je odgr> nal zastor in je na ed.ru med palmami Stala miza z veliko knjigo, malo dali je kip glave mladega kralja Petra II, je operni orkester zaigral jugoslovensko himno. V svečani tišini, kakor v tišini velike katedrale, je spregovoril predsednik organizacije vojnih dobrovoljev Ljubljane. Po-sdravil je navzoče, povedal pomen današnje akademije, ori:al kakor na filmu dogodke v dnevih velikega darovanja pred dvajsetimi in več leti, ko so polagali na oltar domovine m za vstajenje Jugoslavije fantje in možje sebe in svoje osebnosti, da nastane narod v prah teptan, zasužnjen in preziran, v svobodno ž vi jen je. Bili so to junaki, bili so div heroji, ki so z lastno krvjo pisali svetu deklaraejjo za državo, v kateri morajo b'ti vsi Jugoslovani, deklaracijo izven črnožoltega okvirja. Ta deklaracija, pisana s krvjo jugoslovenskih drv herojev, med katerima so častno zastopani slovenski možje in fantje, je bila deklaracija resničnosti, pisana na bojiščih, v tresku mitraljez in h rumen ju bomb, v grmenju tcpov. — ne papirnata, čitana iz mehkih foteljev ampak kakor blisk in grom, drveča preko Kajmakčalana po vsem svetu. Kladiva kladivarjev Jugoslavije so grmela, da je prisluhnil ves svet. In pod nj'h Đakovom je nastala svobodna hiša Srbov, Hrvatov in Slovencev, svobodna država Jugoslavija . . . Govoril je govornik. Besede so bile kakor ustvarjajoče, polne toplote, jeklene, ff 11 lirIH" lf Hi ne . , . Srca poslušalcev so se odpirala, željno sprejemala kakor poljube in oči to blestele kakor v ponosu in zavesti da so Jugoslovan'. Ploskanje je bil odziv in pozdrav govorniku. * Jenkovo overturo Kosovo« je zaigral operni orkester pod taktirko opernega kapelnika, tudi kladivarja Jugoslavije, An. toma Neffata. Skladba, reproducirana z instrumenti, krasmo zvenečimi, je pričarala veliko Kosovo, tragedijo njegovo, vMaje-aje njegovo. Instrumenti so živeli, akordi sveneh. taktirka dirigentova je earala lepoto in veličino izvajane skladbe. In žela je godba in dirigent navdušeno prtznsrvje. * Operni pevec Robert Primožič, je zapel. Operni orkester ga je spremljal. Schuma-Bova pesem >I>va grenadirja« je bila kakor nalašč za današnjo akademijo. In ba-ritonist Primožič je p**l. Glas njegov, lep in topel, preteč in oznanjajoč, je živel v pesmi mogočno. Srca poslušalcev so se zdajci stiskala v bolečinah, v bojazni nepoznani, zdaj s«=> širila v zanosu, zdaj brla sama kakor slavospev zmagoslavja in moči. Žel je za svoj ?-tjajen spev dolgotrajne aplavze * VItava. Smetanova. s;mfonična pesnitev iz cikla >Moja domovinam, ki jo jc zaigral operni orkester pod takt/rko vojnega do-drovoljca, klndivarja Jugoslavije Antona Neffata. je pričaTal vso lepoto VTtave, reke mogočne in v lepem t b^m šelestu epe-vsJ njeno sanjavost njeno lepoto, v forte kriku pokazal njeno jezo nad rušilci domovine. Dih je zatafal p<\«uu.*3lccm. Res. vse priznanje in čast dirigentu in oTkest.ru za ta trenotek lepote in veličja. ★ Odmor. Tihi odmor. Pod vtisom izvajanih točk sporeda je bilo vsem kakor po veliki molitvi v veliki katedrali. Zazvenel je zvonec. Zairtor se je zopet razgrnil. Na oder je stopila članica Drame. Marija Vera. Z njej lastno umetnostjo obuditi v življenje pisane besede in misel pesmi, je recitirala Gcaijevo ^-Gorijo zvezde...« in >Cmogorska soneta«. Grobna tišina je bila v dvorani ko je živela pesem. Burno ploskanje. Prejela je šopek rdečih rož. ★ >Tako je bikx. Dramski prizor s solunske fronte. Igrah so ga člani Drame: cesar, Gregorin, Jan in Potokar. Markanten je bil ta prizor, slika resničnosti tistih dni velikega darovanja. Pretresljivi mogočni momenti so se mešali a šega vest jo slovensko, da so srca v prsih poslušalcem zdaj udarjala napeto, zdaj se umirila, zdaj se smejala. Tako. kakor je resnično življenje, ki je določeno na žgalnj oltar. Burno s ploskanjem pozdravljen, je bil prizor odigran. Vse priznanje pisatelju tega prizora, režiserju šestu in igralcem ter prirediteljem akademije za tak umetniško lep in pomemben spored ★ Knjiga >Kladrvarji Jugoslavije« se izroči javnosti. Oder se je razgrnil. Na njem so stati dobrovoljci. Sredi med njimi predsednik zveze vojnih dobrovoij-cev, ki se je pripeljal iz Beograda, slepi kapetan Lujo, Pred njimi je na mizi ležala lepa, debela, pomembna knjiga. Mogočno ploskanje je pozdravljalo dobrovoljce in ni hotelo prenehati. Nato je spregovoril vojni dobrovoljec dr. Turk. Kdo bi pisal njegove besede ? ... Preveč tople, preveč bodre, preveč grenke, preveč potne ljubezni so bile. Samo slišati jih moreš, pi=e,ti nikar. Povedal je, zakaj so vojni dobrovoljci izdali knjigo >Kladivarji Jugoslavije«. Spomin na taste dni nja, na dni velike Getcemane in Golgote je v nji. Spomin Velike noči, ko se je stresla zemlja m so se odpirali grobovi, ko se je odvalil kamen, in je vstala Jugoslavija, je v nJL Zapisano je, da se ne pozabi, ker so časi taki, da se žrtev in žrtvovanih ne ceni in se jih pozablja, da bodo ti spomini v spomin in pobudo prihajajoči generaciji- V knjigi je dnevnik vojnega dobrovoljca, padlega na bojišču darovanja, Gnezdo. In njegova mati, ki je stala na odru med vojnimi dobrovoljci, vsa ubozna, vendar a ponosom v solznih očeh je kot prva spre. jela knjigo, v kateri je tudi dnevnik njenega sina, da jo poda javnosti. In bila je pozdravljena od vseh in vat «o ji klicali: >Matd naša, mati vseh nas vodam dobro-voljcev.« Solze so bile v očeh gledalcev in v aren nas je nekaj stiskalo. Tam na bojjseu, is prihajajoče generacije pa je ^«^ntHn pesem kakor veličasten akord, razlila se ps vsem gledališču in uhajala ven, na uUco, v svet: Hej Slovani ... Bratje, mi sfaorjhno trdno kakor zali grada, črna zemlja naj pogrešne tega kdo* odpada* In vse gledališče Je pelo... ★ Spregovoril Je še puauksve slepi kapitan, predsednik zveze dolsajsntjDjSr Lorijou, * Ko smo odhajali, je sijalo solnce m vse ulice so bile razsvetljene. Tudi v nasfh srcih je sijalo solnce ... ML, knjiga, zgodba vojnih dobroamljcsv, ktadrvarjev Jugoslavije in javnost naj te čita, da bo sijalo solnce vsem... Ali ste vse to videli? Kratek izprehod po veleseinra, kjer ie ▼ izoMlju Ljubljana« 7. junija. Morda vas zanima, kako smo zadovoljni s sedanjo našo svetovno razstavo. Naj vas ne moti že v začetku beseda »svetovna««:' kajti pomisliti je treba, da naš velesejem vendar ne zaostaja toliko za svetovno razstavo, kakor bi moral. Čitali smo uradno statistiko, da je svetovno razstavo obiskalo v prvem tednu okrog 100.000 obiskovalcev, torej v istem času skoraj prav toliko» kakor naš velesejem. Pri tem je treba upoštevati, da naša razstava ne zavzema 100 ha in da niti velika (ali Velika) Ljubljana ne šteje 6 milijonov prebivalcev kakor Pariz s predmestji. To pomeni, da smo posekali, odnosno da ga še bomo, Pariz m njegovo razstavo. Kdo bi potemtakem ne bil zadovoljen?! Posebno zadovoljen pa mora biti reporter, ki se mu ob tej priliki nudi zopet toliko izredne paše — v sezoni* ko ne morejo več skuhati niti v Španiji nobene senzacije. PONAŠAMO SE Z DOMAČIMI JN INOZEMSKIMI RAZSTAVLJALCI Nedvomno vam je potreben vodič, po velesejmu. kajti — priznati je treba — naš velele iem zaostaja za svetovno razstavo — da nima posebnih vodnikov«, ki bi vodili obiskovalce po tem Babilfjnu in ki bi znali še kakšen neslovenski jezik. Spodobi se in stara navada jc« da stopimo najprej v paviljon E med mizarje. Blagor mu. kdor je včeraj sploh prišel v paviljon; včeraj so ljudje delali samo gnečo na velesejmu in kdor sc ie prerinil skozi vse paviljone, mu letos ne bo treba iti v toplice. Lahko rečemo, da ta gneča spada tudi med znake nastopajoče gospodarske konjunkture. Zdaj-ko govore o konjunkturi največji gospodarski strokovnjaki, si lahko privoščijo nekaj besed o nji tudi laiki. V paviljonu E in sploh na vsej razstavi pohištva vlada letos v resnici gospodarska konjunktura že zunaj. Ali ste opazili, ria mehkega pohištva sploh ni? Ali ste videli« da so se začele uveljavljati pri pohištvu zopet valovite črte? Morda se nam bliža celo nova zlata doba rokokoja. Edino to nam ne more biti všeč, da so v tem paviljonu naprodaj preproge na obroke. Kdo pa še dandanes kupuje preproge na obroke? Sicer pa lahko rečemo o tem paviljonu, da nam je najbolj všeč: v njem so namreč sami domači razstavlja lei — izjem ni treba šteti —, ki se z njimi ponašamo. Pri tem je pa treba naglasiti« da sc ponašamo z razstavljalci v drugih paviljonih, ne glede na to, ali so naši aii ne* kajti sicer bi velesejem ne imel mednarodnega značaja. IZUMI ZGODOVINSKEGA POMENA Velesejem jc potreben že zaradi tega, da sc ljudje seznanijo z izumi. Ne mislimo le na izume pod marelami. Bolj imenitni izumi so samo v paviljonih. Največ jih je v paviljonu F in H. Od kemikalij — najbolj so na glasu one zoper kurja očesa — pa do električnih ur. ki jih poganjajo žepne baterije je dolga vrsta tehničnih čudežev. ki vam najbolj čudovito izpraznijo žepe. Med izumi so pa tudi vzorčne razstave* kjer vam ni treba ničesar kupiti. Posebno prijetna jc razstava, vsaj za kadilce, »božje travice«« namreč tobaka. To razstavo si morate ogledati, kajti kdo ve. kdaj se vam bo zopet nudila prilika videti lep tobak. V resnici pa obiskovalci ne zamude na ve-lesejrmi nobene prilike. Sicer ne kupujejo na debelo avtomobilov, ki jih je razstavljenih toliko« kakor da imamo že vse ceste asfaltirane, pač pa le redki prezrejo točilnice, kjer točijo predvsem žgane kapljice« dobU pa tudi skodelico juhe — a ne prežgane, in kavo vseh mešanic, odnosno ci-korij. Ne vprašujte me torej* kaj je letos najbolj značilno na velesejmu: velesejem se v resnici razvija v več smereh* a težko je reči. kaj bo nekoč prevladovalo — avtomobili* izumi ali točilnice. VSI ROGOVI. SAMO — Lovec nisem, pač pa poznam divjega prašiča, če jc pod njim — živim ali nagačentm — napis. Kar se pa tiče rogovja na lovski razstavi, lahko samo izrazim svoje najgloblje občudovanje. Primera: ko listja in trave« bi menda ne bila primerna, kajti gre za trofeje. Kolikn jib je razstavljenih« nam statistika ne pove Menda ie zastopana vsa rogata divjačina. Samo po sebi se razume, da razstavijalci ni*o mogli povsem ustreči na.šim kritičnim meščanom. Tako ie nekdo včeraj godrnjal: Rastavljeni so vsi rogovi, samo tistih ni. ki tih ie mOia žena nastavila — naprej pa ni*mo slišali. Ker se ob tej priliki samo sprebaiamo po veleseimu. ne utegnemo posebej hvaliti posameznih razstav, /ato bomo prizanesli tudi gospodinjski razstavi. Možje so godrnjali tu* na tei razstavi* češ« pridite si ogledat k meni domov moio gospodinjsko razstavo. ATRAKCIJ NEKOLIKO PREVEČ Obiskovalci pa godrnjajo le nazadnje, ko se jim že mudi v I^attermanov drevored, kjer je letos celo nekoliko preveč atrakcij. Pri tem ne mislimo na morske deklice, pač pa je treba omeniti neko misa- ki je menda 115 let stara, odnosno toliko bi naj bila stara kača* ki si jo ovija okrog života. Krstnega lista nisem videl. Kakšne občutke pa ima človek- če se vozi na vrtiljakih in raznih -dromih in* -gaoih. sami dobro .yesre. saj spadate med »p. n. vožence*. kakor pravi napis na toboganu: P. n. vožence se bo na željo vodilo. — Slovenščina se torej krasno razvija tudi na velesejmu. Sicer se pa na velesejmu razvija vse. N. pr. veselič-ni prostor se je tako razvil, da so sc včeraj »p. n. sedeoci«, to se pravi gostilaiiški gostje* bojevati za stole. Kri ni tekla* pač pa cviček. Kar se pa tiče godb na veseličnem prostoru, pričakujte recenzijo glasbenega poročevalca. No. kar se tiče dežja, ga pa tudi šc lahko pričakate. S snočnjo rosico nismo zadovoljni in človek ne more več verjeti niti stoletnemu koledarju in revma-tizmu. Vodopjanov o svoje poletu Kako sta pogumna in žilava mehanika prepreftla nevarnost, da M en motor odpovedal Zdaj, ko j« krenilo življenje v taborišču Severni tečaj v normalen tir, začenjajo udeleženci Smidtove ekspedicije podrobneje pripovedovati o svojem drznem naskoku na severni fečaj. Radiotelegrafisti pošiljajo ta poročila potom oddajne postaje preko radijskega vozla na Dicksonovem otoku. Eden izmed prvih se je oglasil slavni pflot Vo-dopjanov — Sedeč na Rudolfovem otoku« — pripoveduje Vodop janov* — smo nestrpno pričakovali, kdaj napoči ugodno vreme. Končno ie prišel več alt manj prikladen dan Letalo SSSR N-170 se je dvignilo. Leteli smo proti severu. Polet je bH težak. Za to, da smo prileteli na cilj. se moramo zahvaliti mojstrstvu, enotnosti in žilavosti na«e ga kolektiva. Veliko zaslugo moramo priznati mehanikom, ki so pokazali globoko požrtvovalnost in iznajdljivost. Praporsko letalo SSSR N-170 je letelo že dobro uro. motorji so delovali sijajno* nj.ihovo brnenje se je prelivalo v en sam mogočen ropot. V začetku smo leteli nad oblaki* potem so se pa oblaki pojavili tudi nad nami in letalo je letelo med dvemi plastmi oblakov. Vsake četrt ure so zlezli mehaniki v krila in pregledali motorje. Kar je Basejin opazil, da se od krila pri motorju kadi para. Misleč, da prihaja para iz drenažne cev kc. jo je zakril z roko. Para se je še ved no kadila iz krila. Morozov je opazil, da prihaja para iz krila spodaj in pritisnil ie na dotični kraj roko. Roka je postala vla žna. Ni bilo dvoma, odtekala jc nezmrzlii-va zmes, nadomesrujoča vodo. Vodeč letalo sem takoj opazil* da mehaniki naglo begajo po njem. Mimo mene je prijel Sili kit. Nanj se je obrnil Basejin. — Dovolite« da vam povem: čez eno uro ali pa morda še prej bo en motor odpovedal. Leteti bomo morali s tremi. — Ali se to ne da popraviti? — je vprašal Šmidt. — Morali bi se spustiti na tla. — te od govoril mehanik. fcmidt je pogledal skozi okno in dejal zamišljeno: — Kje naj se spustimo? Vse je zastrto z oblaki. Leteli bomo. dokler bo mogoče in poskusili bomo čim boli približati se tečaju. Ko mi je. povedal, kai se je zgodilo, sem se razburil. Kai storiti? Vrniti se — ie ne varno. Toda kako spustiti se na tla s tako obtežitvijo. ko ne vidiš, kje bi se spustil. Ozrl sem se na motorje in poslušal njihovo brnenje. Delovali so enakomerno- dobro. — Nadaljevali bomo polet. — sem dejal in pokazal na oblake. — Tega jezu utegne bit. kmalu konec. Potem si bomo pa lahko izbrali ravno polje in se spustili na tla. Spi-r.novu. Babuškinu in Papaninu ničesar ne povejte: naj bodo brez skrbi. Smidt, ki je poslušal ta pogovor, je razumel moj sklep in sc nasmehnil. Spreicl sem njegov nasmeh kot pritrdilo. Med najinim pogovorom sta Morozov in Petenin odrezati prevleko krila in opazila luknjico v delu radiatorja. Poskušajoč zamašiti luknjico sta omotala cevko dovoda z izolač-nim blagom* toda zmes je še vedno odtekala. Tedaj sta jela mehanika polagati na rano mokro cunjo. Vsesavala je zmes. Potem sta cunjo ožemala v vedro in vlivala iz vedra zmes v posodo motorja. Tako se je posrečlfaj omejiti izgubo zmesi na najmanjšo mero. Vse to sta delala z mokrimi rokami na mrazu 23 stopinj in v silnem vetru. Ozeble roke sta si odrla do krvi, to- da vedela sta« da lahko samo tako rešita dragoceno zmes in stisnjenih zob sta delala naprej. Na 88. stopinji smo prodrli oblake. Spi-rin je določil lego. Delal je povsem mirno. Mirna je ostala tudi vsa posadka io njeni člani niso vedeli, kakšna nesreča nam je grozila. Prvič so slišali o nji šele v taborišču na severnem tečaju. Za ledeno ograjo Poročali smo že. da se je Smidtova ekspedicija utaborila na severnem tečaju in da je njeno taborišče že dograjeno. Dvanajst rozanbeio-zelenih šotorov stoji okrog večjega črnega šotora. Okrog velikega taborišča, podobnega iz zraka vasici, so napravili vi eofco ograjo iz ledu« da bi bili zaščiteni pred ledenim vetrom. Okrog poedinih šotorov ao napravili manjfe ledene ograje. Člani ekspedicije žive redno življenje, po delu čez dan igrajo šah in pišejo dnevnike. Manjka jim štivo, toda sprejemni radijski aparati jim dovoljujejo poslušati vsak dan vesti in program mnogih postaj. Vreme je še vedno neugodno tako. da Mazuruk. oddaljen 50 km od taborišča, šc ni mogel startati, da bi se pridružil ostalim trem letalom. Ledena gora s posadko sc premika a hitrostjo 6 in pol milje na dan. Razpoke v ledu Po zadnjih poroči J'h prof. Smidta so ae pojavile v ledeni £ori. kjer se je utaborila njegova ekspedicija, razpoke v ledu. Ledena gora meri v premeru okrog 2 km. Tako so nastali ozki vodni pasovi, kar je ekspediciji dobrodošlo za hidrološka razl-skavanja. Ledena pora sama pa sploh zaenkrat še ni ogrožena. Njeno premikanja proti Grenlandiji ni več tako hitro, kakor je bilo v začetku. 4. junija je bila ledena gora na 88 stopinji 57 minut severne Širine in na 30. stopinji zapadne dolžine. Nad severnim tečajem je še vedno oblačno in megleno. Končno se je tudi letalcu Maznjruku posrečilo prileteti na ledeno goro k tovarišem. Posadka njegovega letala je zdrcva in letalo je nepoškodovano. Mali Edison V sev*»roamrrišk**m m*"stti Granit* Falla živj 131rtni deček Franklin lv£*\ znan daisfl naokrog kot >malj Edison*. To i m* si ie zaslužil. Raj se spozna na stroje in slsktri ko mnogo boljša, kakor mnogi in žen je rji. Njegov laboratorij jc velika garaža, kjer ie sam napeljal razsvetljavo g velikimi električnimi žarnicami in reflektorji. V enem kotu stoji clektromagnel. ki labko dvigne 100 funtov. Tudi to ie drlo njegovih rok. Hečkov laboratorij je poln motorjev in transformatorjev, izdelanih iz različne navlake, k j io ie našel mali Frankrtn na smetišču. 7a šolo pa ne Uažp dečok posebnega zanimanja in tudi nadarjfno«ctj ne. Toda že ko mu ie bilo IO let, je napravtl prvi elek trični sjstsr »n strer iz d^lov stare ure. kosov starega žeWa in žre. In motor ie de lova! Niegovi sorodniki in prijatelji poznajo njegovo izredno nadarjenost za tehniko in zato mu ne nos:io igrač, temveč razno orodje in tehnične pripomočke. F.na Fteoa caraže Je polna polic, na katerib so lopo razvrščani vsi dosedanji dečkovi izdelkj Glavna atrakcija ni**govega lahoratoriia i* pa reflektor, ki se vidi nj*»cova luč 1*> km d tleč naokroc. ^^^^^^ Zastavice iz bankovcev \a Sumatri žive liudi* zelo 7ao,ovolino, v blacostaniu. o kakršnem se nam niti ne sanja. Drugod po svetu hudi** tarna io o \Adno huiši gospodarski stiski, na Sumili ie pa vs*»ga v izob-lju. Ona gume je na vs^h svetovnih treih močno poskočila in to ie prineslo preb valrem Sumatre n^pri rakovano blagostanje. D^nar um kar d^žii-\f v naror^. Kjpr i<* pa dovoli denarja, i* dovolj tudi v*ppa druc^ea. Zanimivo -e. kai vse si znajo privoscrt' prebivalci Sumatre za d-mar. Nekateri so sj napravil iz bankovcev zastavice i,n okr* sili i mim kolesa, motocikle m avtomobil«* t/\m več zastavic ima kdo, tem večja je njegova slava in tem bolj s*> postavi, da j* bogat. Po Sumatri vozijo avtomobili in ko lesa, na katerih ie v>e polno zastavu- z bankovcev. >e nekaj zastavic izgubi, se lastnik za to n^ zmmi. V nekaW-h kilah pa izdelujejo iz bankovcev krožnike. Pr^t so jim služili v ta namen olupkj banan Ntj si pa pomagajo ■ bankovci. Nekemu bogatašu se ie zahotelo celo kopanje v pivu- Mož pravi, da je to poseben užitek bertri»ve am tipati je. S težko pr3k?ivasvoji mladi prijate'jicA« nekaj zsušnic za njen porogljiv nasmeh. Vendar je pa poljubil grofici roko in z ne-voljo se je oprijel »vfle-ge. izvirajoče iz dolžnosti dobrega sina. Ves njegov odpor in vsa OTgrenjenost se je pokazala že v pocet.ku rr^ovora. — Gospodična. — je dejal, — moja nadoga je zabavati vas. Obžalujem, da nimam pri rokah igrač ali punčk, toda preostaja nama igra z žogo— — Gospod, — mu je odgovorila v svoji neiz-premenjeni hlacmokrvnosti, — razumem, da ves vleče srce k drugim igram. Lahko mi verjamete, da od vsega srca obžalujem, da te igre ne odgovarjajo niti moji starosti, niti mojemu značaju. Ker sem pa prepričana, da pri drugih temu ni ta- kr», vas prosim, da se ne smatrate prisfljeneign ostati tu. Mislirn, da s«m vam že povedala, da sem rada sama. Odgovor je bil tako ja5*cn. namiga vanje tako drzno, da je Robert nehote premrl >otroka« od nog do glatve. PrenefrM je njegov pogled z loka-vostjo v kotičkih ustein. kakor ženska, ki ve, kaj govori in ki tega ne zamolči. Roberta je spravilo to v silno zadrego. — Vidim, - je dejal, —- da jc ruska vzgoja povsem STObodoTfiisedffia. --Tem bolj, — je odgovorila, - ker sem bila vzgojena v plemiškem zavodu v Petrogra^hi, kjer so učitelji Francozi. 2e tretjič, odkar se je bil zapletel z njo v besedni dvoboj, je doživel Robert poraz. Upajalo mu je, da je dekle, dasi ne lepo. tako duhovito. S tem mu ni sicer postala simpatična, vendar je pa nehala biti brezpomembna. — Francoščina vam gre kakor Parižanki in vendar ste Rusinja, — je dejal že z manjšo antipatijo. —Oprostite, moja mati je brla Čerkeska — V kolikor se spominjam, je Ćerkeska mala pokrajina velike Rusije. — Nekako tako, kakor je Alzaska pokrajina Nemčije. To pot je Robert začuvril napadalnost udarca. — Oprostite, — je dejal, — razen svoje domovine sem dokaj slabo porlcovan v zgodovini. Mislim pa, da so biti Cer kesi iredentisti.