"PioStntaa tflaEana V frotovfaL Leto XIX., št. 2 Ji a Ljubljana, sreda 5. oktobra I938 Cena ifflk Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljub-Ijana št. 11.842, Praga čislo 78.180, Wien št. 105.24L Ultimat slovaških separatistov Dosedaj še nekontrolirane vesti javljajo, da se je klerikalna slovaška ljudska stranka, katere ustanovitelj in voditelj je bil pokojni p. Hlinka, pridružila taktiki Poljske in Madžarske. Izročila je svoji lastni državi ultimat, s katerim zahteva priznanje individualnosti slovaškega naroda ter takojšnji prenos zakonodajne in izvršne ob-asti na slovaški parlament in posebno slovaško vlado Češkoslovaški državi naj ostane le vodstvo zunanje politike, državne obrambe in v ti dve svrhi potrebnih financ. „ . Službenega potrdila te vesti se ni. Toda kdor posluša slovaško-seperatis-♦ično propagando, ki ji služita dunajski in budimpeštanski radio, ne bo presenečen. Hlinkova stranka je še za ziv-1 j en i a svojega voditelja bila v živahni zvezi s Henleinovo stranko, tudi takrat ko je ta stranka že odkrito izpovedala program razbitja čsl. države. Ob zaostritvi evropske krize so sicer mnogi ugledni možje iz ljudske stranke obžalovali taktiko, ki je služila v glavnem neslovaškim interesom, temveč nameram in ciljem, ki so^ bili ^ enako sovražni i češkemu i slovaškemu narodu. Zlasti po sestanku v Godesbergu se je zdelo, da se slovaški separatisti vračajo s svojimi zahtevami na edino primerna tla: namreč na podlago enotne češkoslovaške državnosti, ki je v življenjskem interesu Slovakov, in na pot poštenega sporazuma s Prago. V vlado generala Syrovega sta vstopila dva odlična pristaša slovaške ljudske stranke in prav te dni je odpotoval v svojo ožjo domovino bivši ministrski predsednik dr. Hodža, ki je sam Slovak, da bi se pogajal za sestavo koncentracijske vlade na podlagi popolnega političnega sporazuma med Čehi in Slovaki. O poteku teh pogajanj ni zanesljivih poročil. Slovaški politiki tistih skupin, ki jim pripadajo dr. Hodža. dr. Derer in še nekateri znani politiki, seveda niso pristaši slovaške avtonomije, ker bi le-ta imela za Slovaško ne samo neugodne politične in kulturne posledice, marveč bi oslabila tudi njeno gospodarsko pozicijo. Ta vprašanja so že dolgo zadostno pojasnjena z vseh vidikov. Z druge strani ni dvoma, da tako izkušen politik, kakor je zlasti dr. Hodža, svari Slovake pred daljnosežnim zrahljanjem vezi s Čehi v tragičnih dneh. ko sta Čehom in Slovakom bolj kakor kdaj potrebni bratska sloga in najožje sodelovanje, da prebole težke posledice državne amputacije in se reorganizirajo na podlagi novih razmer. Češkoslovaška sloga je tem nuj-nejša, ker stoje pred vrati še Madžari. ki začenjajo stopnjevati svoje zahteve, in vsaka izvršitev njihovih zahtev bo zarila amputacijski nož v ozemlje današnje Slovaške. Zdi se, da je imel monakovski sestanek, ki je postavil v ospredje tudi zahteve Poljakov in Madžarov, negativen psihološki vpliv na zadržanje slovaških separatistov. V njihovih vrstah so zopet pričeli dobivati glavno besedo radikalnejši politiki, med katerimi je več znanih madžaronov. Zavladala je nestrpnost in se izprevrgla v nervoznost, ki je mati nerazsodnih dejanj. Tako nerazsodno dejanje je kratkoročni ultimat slovaške ljudske stranke praški vladi, o katerem govore včerajšnje vesti. Zahteva tega ultimata je po svojih konsekvencah nova oslabitev Češkoslovaške. Vsekako je znak nenormalnih razmer že samo dejstvo, da se upa ena izmed slovaških strank, za katero niti ne stoji večina slovaškega prebivalstva, staviti ultimat vladi, ki zastopa interese celotne Češkoslovaške. Z druge strani je bil trenutek za rešitev spornega notranjepolitičnega vprašanja izbran tako nesrečno, da se zdi. kakor da so tudi Slovaki padli Pragi za hrbet in skušajo sredi največjih težkoč, pod katerimi se tresejo tla samemu slovaškemu narodu, izsiliti neke zahteve, glede katerih obstoji utemeljen dvom, da bi za njimi stala večina Slovakov. Nastop slovaških separatistov v trenutku, ko leži na vseh dobrih čsl. državljanih mora novega, neizmerno težkega položaja, pomeni silno otežkočanje položaja in konstruktivnega dela sleherne odgovorne vlade. Posledic notranje borbe, ki jo lahko izzove separatistična ataka med samimi Slovaki v hipu, ko radikalni krogi v Budimpešti zahtevajo vso Slovaško in Podkarpatsko Rusijo, ni mogoče niti dogledati. Jasno je, da bodo račun slehernega nepremišljenega dejanja trdo plačevali sami Slovaki. Vsekako je treba tudi v tem hipu poudariti, da se spor za slovaško vprašanje ni nikdar vodil med Čehi in Slovaki, marveč med samimi Slovaki. V državnozborskih volitvah 1. 1935 je bilo oddanih za stranke, ki odklanjajo ra«g<* m Jelovico čez Rastoko, Trate, za SeKko p£ŠTpa v Sotesko. Hodila sem P^v eori do jezera. Večkrat sem gazila po samotnih gozdovih čez koleno visok sneg m nekoč domala, da me ni v strnunonad Sotesko odnesel plaz. štiri ure sem potrebovala do tja in če je bil posebno težak koš, pa še po več ur.« »Nu pa koliko ste zaslužili?« »Ce je dobro šlo, tudi dva do tri gofldl-narje Hrana me ni stala dosti, živela | sem vso pot le od kruha, ki ga je bilo za- bil zid debel le za posamezno opeko, 20 cm. Vrhni del je bil ves iz votle opeke. Kako pa podirajo dimnik? Tako na notranji, kakor tudi na zunanji strani dimnika, so nameščeni železni kavlji, ki so služili delavcem že ob popravilih. V času, ko so bile topilniške stavbe podrte, so mnogi graški fantički plezali na orjaško cev in so iz mladeniške objestnosti metali z vrha svoje čepice ali celo suknjiče, vse to na veliko jezo mater in očetov, ki niso radi videli, da jim deca uhaja pod oblake. Teh kavljev se poslužujejo zdaj tudi raz-dirači. S kladivi izluščijo iz stavbe opeko za opeko, ki jo mečejo na tla. Seveda se precej kosov ubije, toda večina le ostane cela. Naši ljudje se boje, da bo ostalo obširno zemljišče poslej brez koristi za javnost. Sem spada na vsak način tovarna. Neke govorice menijo, da se bo ob času dobre konjunkture pričela širiti naša predilnica, ki je lastnica vsega nekdanjega topilni-škega prostora. Za samo skladišče lesa, čemur služi del stavbišča sedaj, je prostora škoda. Doslej smo upali, da bodo osameli dimnik porabili kar celega za novo tovarno. Mnogo bi s tem prihranili. Zdaj je up zaman. Dimnik so'hoteli dati podreti neki stavbni tvrdki, ki pa je stavila prehude pogoje. Da bi ga podrla na svoj riziko, je zahtevala vse gradivo zase, povrhu pa še 20.000 dinarjev. Nato so se pričeli oglašati drugi interesenti in končno ga je dobil domačin g. Kajtna, ki je vesel, da je prejel v dar najvišjo stavbo v Zasavju in v njej naravnost pravljično množino opeke. I štiri krajcarje že precej. Prihranila sem I gi bila tudi prenočnino,« se je pošalila Micika, »ta je bila med počavanjem kar v gozdu___« »Kaj ste pa <**ma jedil, ko ste še danes tako krepki in zdravi?« »Hs napolnjen pri odhodu in povratku. Danes tega. pač ne zmorem več. Hrib, ki sem ga navajena od mladih let, mene moti, toda 9 ur hoje na dan in še prodajati vmes — to je pa le preveč za 80 let staro žensko. V Radovljici prenočujem pri dobuh ljudeh. Kakor hitro ležem, easpim. Ne premišljujem prev č, ker itak nič ne pomaga. Kakor je namenjeno, tako mora fc'ti! ženske tožijo, da ne morejo spati. Seveda, saj podnevi dremljejo, ko drugi delamo. Jaz ležem pa spim, samo da me ne zebe. Toploto sem imela vedno raaa in srečna sem bila, če so me kje prenočili za pečjo. »Kaj pa vinček, Micika?« »Ej, preveč ga ni dobro, malo se ga pa prileze in dobri kapljici se ne kaže odreči. Staremu človeku stori dobro... Zdaj živim pri mlajši hčeri v domači bajti. Toda delati moramo še vedno, saj je pri bajti devet otrok. Eno hčer in sina imam v Ameriki. Najmlajši pa je Žagar v škofji Loki. Veliko sem videla, veliko trpela, toda zadovoljna sem pač morala biti. žalostna sem bila tako preveč v življenju« Pa se je Miciki spet zjasnilo lice in se je posmejala: »Veste kaj, če ste že vse napisali, vas prosim, da povejte še to: če se bo Micika še enkrat rodila, ne bo več nosila koša in ne bo potovka, ker se noče puliti z ljudmi, ki jim je res težko ustreči, če bo še enkrat prišla na svet, bo rajši gospa. Samo.. . takrat bo najbrž teh že preveč na svetu, ker vse tako rado rine med gospodo.« Micika se je zahvalila za kozarček vina, zadela na rame koš in jo mahnila v Radovljico, k fotografu Slavku, ki sta dobra prijatelja, da jo fotografira za osemdesetletnico. Zakaj pa ne! Koliko je že opravila, povedo kratko naslednje številke: Okoli 60.000 kg je znosila po približno 100.000 km dolgi poti v svojem košu, po strmih gorskih potih, zdrava in vesela. Vzemimo ,da je šla skozi 40 let vsak teden enkrat na potovanje in da je nesla tja in nazaj povprečno le po 10 kg, pa pridemo do navedenih, za človeško delo ogromnih številk. Oglejmo si pa tudi pota, po katerih je hodila Andrejčevka iz Dražgoš! Po večini so zelo strma in skalnata. Iz Dražgoš na Jelovico, odtod v Bohinj in iz Krope na Jamnik, tod so povsod višinske razlike nad 400 m. Kako svež pa je duh naše jiubilantke, vam pričuje vse, kar smo zgoraj navedli, želimo ji vse najboljše in smo prepričani, da jo bomo videli tudi kot stoletnico. gospodinjske gole ▼ Vignja. Nekajkrat ▼ letu smo poročati, da je organizacija izseljencev na obali mesteca Vignja na Pe-lješcu pri Korčuli pomladi odprla gospodinjsko šolo. Tečaj je letos trajal od 15-marca do 15. septembra. Izpiti so pokazali ,da so gojenke pridobile odlično izurjenost za praktično delo v pensionu in v gospodarstvu šolske restavracije. Prospekti so privabili v Viganj lepo število gostov, ki so stanovali po čistih kapetan-skih hišah, hrano pa bo imeli v gospodinjski šoiL Največ gostov je bilo iz Jugoslavije, nekaj pa tudi iz Nemčije in CSR. Gojenke so se tedensko vrstile v treh skupinah pri kuhanju, serviranju in v ekonomiji. Ob zaključku tečaja so prejele spričevalo. Slovo je bilo prisrčno. Goste in gojenke je pozdravil v imenu Zveze izseljencev delegat Hinko Sirovatka, nakar je bila zakuska. V teku vseh šestih mesecev ni bilo v internatu niti enega obolenja. Nekatere gojenke so si celo izvrstno opomogle. Zveza izseljencev bo seveda organizirala nov tečaj, ki bo trajal 10 mesecev in se že oglašajo reflek-tantke. Starši naj blagovolijo takoj zahtevati prospekt. Mesečna oskrbnina znaša 600 din. vpisnina pa 100 din. Pismene prijave sprejema. Turist ičko-domačinska škola v Vignju, pošta Kučište, Dalmacija. * Zahvala. za čestitke in voščila cb osemdesetletnici vsem iskrena zahvala! — Miha Art lj, Žirovnica. ♦ Enoletni učni trgovski tečaj za pisarniške moči pri Trgovskem učnem zavodu v Ljubljani, Kongresni trg 2 (prostori Dopisne trgovske šole) priporočamo vsem onim, ki se žele temeljito izobraziti v stenografiji in strojepisju ter dobiti res prvovrstno podlago za pisarniška dela. Ked-no vpisovanje v tečaj je 1., 3. in 4. oktobra med običajnimi uradnimi urami. Šolnina mesečno 110 din. ♦ Dopisna trgovska šola v Ljubljani, Kongresni trg 2. Vsakdo, komur ni mogoče obiskovati pouka osebno, si more pridobiti s poukom doma vsega potrebnega znanja potom Dopisne trgovske šole. Navedena šola nudi vsakemu posameznemu bodisi pouk celotnih rednih dopisnih tečajev, al) dopisne dvoletne trgovske šole ali posameznih trgovskih predmetov in jezikov. Šolnina je tako nizka, da je dostopna vsem slojem. Redno vpisovanje v Dopisno trgovsko šolo je od dne 1. do 10. oktobra (razen nedelji pismeno ali osebno v pisarni zavoda dnevno od 9. do pol 1. in od 4. do po) 8. ure zvečer Izvenljubljansklm reflektan-tom pošlje vodstvo zavoda prospekte z vpisnico, potom katere se more učenec pol-noveljavno vpisati. Vsa pojasnila so interesentom brezplačno na razpolago. » 78 din plačate za enodnevni izlet v Trst dne 16. oktobra 1938. * Samo 78 din, brez vsakega doplačila plačate Putniku za izlet v Trst dne 16. oktobra 1938. » »Zvončkova« 8. (oktobrska) številka je izšla s pestro vsebino in lepimi ilustracijami. Rodoljubi in vzgojitelji, podpirajte list, namenjen naši mladini v tujini in ob ogroženih mejah. Na razpolago so še vse letošnje številke! »Zvonček« naročite v upravi, Krakovski nasip 22. Ljubljana, ali v Učiteljski tiskarni. SŽSrSTSS CHARLES B0YER_____ IjSSZiSSTSZ SSS PONOČNI DOŽIVLJAJ I in nežne ljubezni. Senzacijonalna katastrofa prekooceanskega veleparnika, edin- 3 stveno in pretresljivo filmana. Pustolovščina romantične noči v Parizu, kjer je g Ch. Boyer spoznal ob kaj čudnih okolščinah lepo Američanko. KINO UNION, 22-21 B ga pa navadno ne stori, dasi bi moral sprevodnik v št. 4 videti ali vsaj slišati sledeči mu voz, ker ravno na tem ovinku dovolj glasno c vili j o in ropočejo tramvajski vozovi. Toda prestopajoči potniki navadno le vidijo rdečo luč na viškem vozu, ki jim jadrno odpelje pred nosom, potem pa morajo večkrat po 10 minut čakati na odprtem prostoru, kar je posebno neprijetno pozimi, v dežju in viharju. Cestokrat se zgodi, da privozita do tja še po dva vozova št. 1 ali 2, ki se spet vrneta proti »Zvezdi«, preden pribrzi rešilni št. 4. Čakajoči potniki bi lahko šli med tem najmanj dve postaji naprej peš, kar bi tudi rajši storili, kakor da morajo pri nevšeč-nem vremenu toliko časa stati na mestu, toda peš hoditi ni dovoljeno, ker v tem primeru kupljena vozovnica izgubi veljavo. Sprevodnikom št. 4 se naj naroči, da na tem mestu počakajo na voz št. 1 ali 2, ako mu sledi neposredno, ali pa se naj tam postavi pokrita čakalnica. u— Težak voz jo je pritisnil ob zid. Huda nt-Sx-~ča se je pri.men.la včeraj ob It.15 na Gallusovem nabrežju. Hlapec Franc Crnžar, ki ie v službi pri prevozn'ci ge. Mariji Kraljevi na Tyrševi c«o*i. je peljal na dvovnrožnem vozu 32 vieč moke, te?ke ::00C kg. Zapeljal je čez most Sv. Jakoba in zavil na desno, na Gallusovo nabrežje. Prehod je ozek. razen tega pa je tam prav ta čas razkladal mestni tovorni avto neki material. Ker hlapec ni dovolj zavrl voza, je voz zbrzel nizdol in pritisnil Julijano Funkljevo, gospodinjsko pomočnico s Privoza št. 8 ob z:d vrta poštne direkcije, da se je sirota kar zgrudila. Bilo jo je treba nujno prepeljati v bolnišnico. Policija je uvedla preiskavo. u— Smrtna žrtev tramvaja. V ponedelj-ski izdaji smo poročali o nesreči, ki se je v nedeljo zjutraj pripetila v Podgori pri št. Vidu 75-letnemu občinskemu siromaku Janezu Lebnu. Na cesti ga je podrl tramvaj, da je dobil hude notranje poškodbe in so ga morali reševalci prepeljati na kirurški oddelek. Zdravniki so si na vso moč prizadevali, da starčku rešijo življenje, a ves njihov trud je ostal zaman. Po dveh dnevih trpljenja je Leben včeraj podlegel poškodbi. u— Tretji Kolmanov tovariš pod ključem. Zadnji čas imajo organi kriminalnega oddelka največ opravka z zasledovanjem tatinske tolpe, ki jo je bil organiziral v ljubljanski okolici bivši delavec Ludvik Kolman. Njegovo podjetje je bilo imetju meščanov in okoličanov toliko bolj nevarno, ker se je zveza) s skupino bosanskih potn:kov in brezdomcev, kakršnih se v zadnjih letih cele trume zatekajo v naše kraje. Dokler izhajajo na pošten način, se ukvarjajo z nakupovanjem kakšne odložene. malevredne robe. a od te njihove trgovine do kriminala je po navadi en sam korak. Za Kolmanom je policija najprej aretirala Bosanca Hojdeniča, ta pa je pri zasliševaniu izdal še svojega rojaka, 22- Ogorčena borba za ljubezen in življenje po prestanem brodolomu in vstaji peklenskih hajdukov na razbesnelem morju. — Po noveli G Morrisa (Otok tigrov). [ftnPAV d^JHVI SijaJ in misterij daljnega iztoka. Krvoželjni levi, JI 9£7&I%&1 zahrbtni tigri, požrešni krokodili in divje gorile oprezajo korak za korakom za človeškim življenjem. Izredno napeto in zanimivo. KINO SLOGA, tel. 27-30._ Premiera danes ob 16., 19. in 21. uri Lmbljane u— Sodba v zadevi naše sotrudnice ge. Marije Grošljeve proti »Slov. domu« potrjena. Ob 701etnici nepozabne Franje Tavčarjeve je znana mladinska pisateljica in pesnica Marija Grošljeva priobčila v našem listu pesem-prigodnico, ki je bila zelo simpatično sprejeta od javnosti. To pa »Slov. domu« ni bilo prav, kakor mu sploh ni bilo prav, da smo splošno slavili gospo Tavčarjevo kot voditeljico naprednega ženstva. Zato je na grd način raztrgal lepo pesnitev Grošljeve in jo označil kot »pesniško meketanje«, »blaznenje in besnenje«. Na tožbo, ki jo je vložila Grošljeva po ljubljanskem odvetniku dr. I. C. Oblaku, je bil »Slovenski dom« obsojen. Pritožil se je na stol sedmorice v Zagrebu, ki pa je pravkar njegovo pritožbo zavrnil in potrdil obsodbo. Tako je zadeva končana in je dobila naša sotrudnica svoje zadoščenje. u— šentjakobska knjižnica na Kongresnem trgu 7 je izposodila septembra 3930 strankam 12615 knjig. Knjižnica, ki je odprta vsak delavnik od pol 16. do pol 20. ure, ob sobotah že od 15. ure dalje, izposoja knjige v desetih jezikih vsakomur, kdor se zadostno legitimira. Izvenljubljan-skim čitateljem pošilja knjige tudi po pošti. u— Graditeljem mrliške veže pri Sv. Križu. Pišejo nam: »Bodoča mrliška veža (ali kakšno ime bo že dobila) pri pokopališču pri Sv. Križu ima gotovo poleg sanitarnih ciljev tudi trgovski namen za amortizac'jo vloženega kapitala. Zato bi podjetju svetovali, naj se poleg projektiranih kapelic preuredi ena v obliki kolum-barija za tiste, ki puste svoje pokojne upe-peliti v inozemskih krematorijih, ker v naši državi še vedno nimamo take institucije naprednih držav (v neokrnjeni češkoslovaški republiki pa so imeli 17 kremato-rijev). Med Slovenci je že mnogo rodbin, ki hranijo pepel svojih dragih kar doma, drugi so ga pustili v kolumbariju v Gradcu proti letni najemnini. Vsi ti bi nedvomno z veseljem pozdravili zadevno napravo na domačih tleh. Pridružili pa bi se nam tudi Hrvati in Srbi. Ne smemo si zapirati oči pred neizbežnim dejstvom, da se bo vedno več naših državljanov odločalo za moderno upepeljevanje. že zdaj ima društvo »Ogenj« v Mariboru nekaj sto članov, med temi mnogo Ljubljančanov, ki se bodo vsi dali po smrti upepeliti. Zaenkrat bi pri nas zadostovala lična okrogla kapel'ca z več vrstami vdolbin, kjer bi se shranjevale žare s pepelom pokojnikov. u— Zakaj ne moremo biti zadovoljni s tramvajem v Gradišču. Na pojasnilo mestnega poglavarstva v torkovem »Jutru« nam pišejo: »Pri občinstvu, ki se vozi s tramvajem iz šiške proti Viču, zbuja največ nejevolje prestopanje ob koncu Gradišča. Prestopanje na tem mestu je baje neizogibno, toda voz št. 4, ki vozi od glavnega kolodvora naravnost na Vič, često-krat neposredno pred vozom Iz šiške, bi moral upoštevati prestopajoče potnike. Te- Nesreča brezposelnega delavca. Včeraj popoldne so pri Zanklu na Resljevi cesti žagali drva. Pri detu je pomagal tudi 25-letni brezposelni delavec Ivan Mazi a Ižanske ceste. Med žaganjem mu je cirku-larka zajela roko in mu porezala štiri prste. Srečo, da je dobil za nekaj ur dela, je moral odkupiti z žrtvijo za vse življenje. u— Podporno društvo državnih ln bano-vlnskih uslužbencev dravske banovine preseli z današnjim dnem svojo društveno pisarno z Bleiweisove ceste 13. na Tvrževo cesto 15/TL nadstropje nad kavarno Evropo (stanovanje dentista g. Borisa Bana). u— Večerni trgovski tečaj na trgovskem učilišču »Christofov nčni zavod« Ljubljana, Domobranska cesta 15. prične v četrtek, dne 6. oktobra. Vpisovanje vsak dan dopoldne, popoldne in zvečer do 8. ure. Informacije in novi prospekti Interesentom na razpolago. Dovoljen obisk tudi posameznih predmetov. u— Klub damskih frizerjev v Ljabljani prične v sredo 5. t. m. zopet s svojim rednim strokovnim delom, ln vabi vse po napredku stremeče kolege, da se klubovemu delu pridružijo in se javijo vsako sredo ob pol 21. v klubovih prostorih gostilne Sokol Pred škofijo 12. letnega Saleha Alkaseviča iz Bosanske Krupe. ki so ga policijski organi takoj nato poiskali in spravili za zapahe. Saleh je med drugim priznal, da je 30. avgusta vlomil v mlekarno Marije Režkove v Janševi ulici, odkoder je odnesel 23S0 d:n gotovine in dobršno zalogo živil. Vsa znamenja kažejo, da bo policija v kratkem po-iovila še ostale člane tolpe in bo hkratu pu-asnila še večje število vlomov in tatvin zadnjega časa. u— Sieparček s kurivom se je ujeL Pred tedni smo poročali o duhoviti potegavščini, ki jo je na račun nekega trgovca s kurivom v Ljubljani zagrešil neznanec. Predstavil se mu je kot France Repovž iz Zgornjega Cerovca pri Litiji in mu natve-zel, da ima v gozdovih okrog Sv. Križa kakšnih 140 m2 drv naprodaj. Pod raznimi pretvezami je od trgovca izmamil 1000 din ket naplač'lo, napovedanih drv pa od nikoder ni bilo. Trgovec je poslal svojega hlapca v Veliko Loko, kjer naj bi se drva nakladala na vagone, a tam ni bilo ne duha ne sluha o njih, prav tako pa tudi ne o trgovcu Repovžu. V soboto je policija aretirala brezposelnega delavca I. P., ki je doma v trebeljevskih hribih nad Litijo. Priznal je pregrešek, a obenem je razložil bedo številne družine, ki ji je kot oče in rednik ostal brez dela. ženo ima v resnici bolno, razen tega je pet otrok pri hiši, ki jim nima dati kaj jesti. V obupu mu je prišla na misel nakana, s katero se je dokopal do denarja za prvo silo. Policija je moža izročila sodišču. u— Po steklenici slivovke je segla. V neki ulici v šiški so bili včeraj prebivalci in pasanti na vse zgodaj priče obžalovanja vrednega prizora. Gostilničar je malo prej odprl svoj lokal, a je odšel po opravkih iz točilnice. Prav tedaj je čez prag stopila starejša ženska, ki si je bila spotoma že nekje privezala dušo, a je še čutila potrebo, da popije za 2 din žganja. Ko je opazila, da je hiša brez gospodarja, jo je iznenada premagala strast, da je segla na polico, snela zelenko slivovke m brez slovesa odšla. Gostilničar pa se je tisti trenutek vrnil, in ko je opazil bežečo žensko, je planil za njo, ji steklenico odvzel nato pa še poklical policijo. Nesreč-nica se bo morala za dejanje zagovarjati pred sodiščem. _ n_ Telovadni tečaj TKD Atene so se redno začeli včeraj v telovadnici mestne ženske realne gimnazije na Bleiweisovi cesti (licej). Tečaji so Ob torkih in četrtkih: za deco vesela otroška ura od 4. do 7. leta od pol 17. do pol 18. ure, 30 din mesečno; dijaški od pol 18. do pol 19. ure 25 din mesečno; damski od pol 19. do pol 20. ure 30 din mesečno. Vpisovanje v posamezne tečaje je ob navedenih urah in dneh. Za deco razvedrilo in zaposlitev, za žene in dekleta možnost, da si ohranijo s primerno telovadbo telo gibčno, mlado in zdravo. — Ortopedski zavod TKD Atene sprejema prijave vsak delavnik od 16. do 18. ure. Individualna pasivna telovadba in telovadba na orodju po navodilu strokovnjaka primarija ortopeda. Masaža po predpisu. Iz Celfa e— Vaja za zatemnitev Celja odpovedana. Mestna občina je včeraj z nekaterimi lepaki obvestila prebivalstvo, da je za včeraj in danes napovedana vaja za zatemnitev Celja preložena. Preložitev je bila objavljena šele zadnji dan, zaradi česar mn» gi niso bili o preložitvi obveščeni. Ce so lahko n. pr. v Mariboru pravočasno obvestili prebivalstvo o preložitvi vaje, bi bili mogli to storiti menda tudi v Celju in med prebivalstvom bi ne bilo nevolje. e— Cerkvico sv. Miklavža nad Celjem, so na zunanji strani skoraj že docela obnovili. Te dni so začeli prenavljati tudi notranjost cerkve. Dobro bi bilo, če bi še posekali drevje pri cerkvi, ki zakriva cerkev na celjski strani in je samo v napoto. e— Prepoved sejmov živine v celjskem srezu. Zaradi slinavke in parkljevke so prepovedani vsi sejmi živine v celjskem srezu. Slinavko in parkljevko so ugotovili v Hramšah pri Veliki Pirešici in na Klancu pri Dobrni, obstoji pa sum, da je ta epidemija razširjena tudi v Št. Juriju ob juž. žel. Iz okuženih krajev se ne sme prodajati surovo mleko, marveč samo prekuhano. Kino Union. Warner Baxter in June Lang v filmu »KRIK DŽUNGLE«._ e— Prekinitev tranzitnega prometa na državni cesti v Konjicah. V Konjicah bodo sredi oktobra rekonstruirali trški vodovod, pri čemer bodo obnovili cevovod od Dravi-nje navzgor. Del vodovoda je izpeljan v lžmi ■'>."» m od Dravinje v smeri proti Celju pod državno cesto. Ker je ta del rekonstrukcije mogoče izvesti samo ž začasno zaporo državne ceste, bo tranzit:-i promet od 10. do vštetega 15. t. m. namesto skozi Konjice usmerjen po banovinsk:h cestah Slovenska Bistrica — Poljčane — Loče — žiče — Konjice. Redni avtobusni promet na progi Maribor — Celje se vrši s prestopanjem v Konjicah. e_ Smrtna avtomobilska nesreča se je zgodila na cesti med Ljubijo in Mozirjem. Trgovski potnik Jelen iz Celja je z osebnim avtomobilom povozil 33-letnega posestnika Antona žuntarja. Nesreča je bila neizogibna, ker naglušni žuntar ni slišal signalov in se je, ker je bil nekoliko vinjen, zadel ob avto. Počila mu je lobanja in je kmalu podlegel. e_Požar je uničil dva kozolca. V Podlo- gu pri št. Petru v Savinjski dolini so se v četrtek okrog 15.30 igrali neki otroci pod kozolcem posestnika Martina J oš ta iz Go-tovelj pri Žalcu. Zaradi neprevidnosti otrok se je s senom in slamo napolnjeni kozolec vnel. Ogenj je kmalu zajel tudi drugi Jo-štov kozolec, ki je stal v bližini. Oba kozolca sta z vso zalogo sena in slame vred pogorela do tal. škoda je le delno krita z zavarovalnino. o Karambol na Krekovi cesti. Včeraj okrog 8. zjutraj je privozil po Krekovi cesti iz Savinjske doline v Celje tovorni avtomobil, last nekega avtoprevoznika iz Tržiča Na desni strani ceste nasproti Bati-čevi hiši je stal dvovprežen kmečki voz, naložen s kmetijskimi pridelki. Predno je privozil tovorni avtomobil izza nevarnega in nepreglednega ovinka pri Glaziji, je voznik pognal in krenil proti mestu. Avtomobil je privozil okrog ovinka brez signa^ la. Pred njim je vozil v isti smeri omenjeni kmečki voz, z nasprotne strani pa je privozil drug kmečki voz. šofer se je hotel izogniti, pri čemer je zadel v prvi kmečki voz, ga porinil z desne na levo stran ceste in ga okreniL Voznik je zadržal oba konja, da nista zdirjala po cesti. Pri karamboh* sta se voz in avtomobil malo pokvarila, druge škode pa k sreči ni bilo. Iz Maribora a_ Prvi pohorski dan, M naj prikaže življenje naših pohorskih drvarjev in našega Pohorja vobče, bo dne 30. t. m. Pohorski dan je zamišljen v velikem Obsegu. Ob 10. bo slavnostna pohorska propagandna povorka s pohorskimi skupinami in simboličnimi slikami na okrašenih vo-zeh in s pohorsko godbo po glavnih mariborskih ulicah. Ob IL bo velik propagandni štafetni tek pohorskih drvarjev z debli. Start in cilj je Putnikov reklamni kiosk na Aleksandrovi cesti. Tekmovalna proga: Aleksandrova cesta, Frančiškanska ulica, Tattenbachova ulica, Sodna ulica in Aleksandrova cesta. Ob 14. bo na Trgu svobode velika pohorska tombola. Dobitki predstavljajo izrazite produkte in izdelke Pohorja. Ob 16. bo v Unionu propagandna drvar-ska tekma za prvenstvo Pohorja. Med glavnim odmorom nastopijo mariborski mali harmonikarji pod vodstvom g. Su-šteršiča. Ob 19. uri v vseh unionskih prostorih pohorski večer ob sviranju treh godb. Cisti dobiček tega dne je namenjen za pohorski podporni sklad, podporo onemoglim pohorskim drvarjem ter pohorsko siromašno šolsko deco. V zvezi s to akcijo je tudi ustanovitev posebne zadruge »Pohorska samopomoč«, ki bo posvečala svojo pozornost vsestranskemu dvigu našega POhorja. Gospodarstvo Naš bodoči trgovinski promet s Glede na dogodke zadnjih tednov, ki so dovedli odnosno bodo še privedli do znatne okrnitve češkoslovaške republike, je v naših gospodarskih krogih mnogo zanimanja za vprašanje, kakšne možnosti bodo v bodoče glede trgovinskega prometa z okrnjeno češkoslovaško republiko. Lani je znašal po naši trgovinski statistiki naš izvoz v Češkoslovaško 493 milijonov din (prejšnje leto 540 milijonov), naš uvoz iz Češkoslovaške pa 580 milijonov din (v prejšnjem letu 626 milijonov). V Češkoslovaško smo razmeroma največ uvozili leta 1935., ko je šlo v to državo 13.4% vsega našega izvoza; lani je ta delež znašal le 7.9%. Delež Češkoslovaške pri našem uvozu pa je zadnja leta znašal 11 do 18%. V bodoče je seveda računati s tem, da se ba naš trgovinski promet s Češkoslovaško vsaj v prvi dobi skrčil. Uvozne potrebe okrnjene Češkoslovaške morda ne bodo v večji meri nazadovale. Z odstopom sudet.-nem. pokrajin bo Češkoslovaška odstopila Nemčiji sicer agrarno najbolj pasivno ozemlje, verjetno pa je, da bo odstopila tudi Madžarski del svojega teritorija z madžarsko večino, ki pa predstavlja zopet najbolj agrarno aktivno ozemlje. Tako bo tudi okrnjena Češkoslovaška imela še nadalje precejšnjo uvozno potrebo glede kmetijskih proizvodov. Daleko večje spremembe se bodo pokazale v strukturi našega uvoza iz Češkoslovaške. predvsem zaradi tega. ker bo Češkoslovaška z odstopam sudetskega ozemlja izgubila znaten del svoje izvozne tekstilne industrije. Od celotnega našega uvoza češkoslovaškega blaga v višini 580 milijonov din pa je lani odpadlo 93 milijonov na uvoz bombažne preje, ?3 milijonov na uvoz bombažnih tkanin. 115 milijonov na uvoz volnene preje in vol- nenih tkanin, ter 34 milijonov na ostali tekstilni uvoz, tako da je tekstilni sektor našega uvoza iz Češkoslovaške obsegal 315 milijonov din ali 54°/o celotnega uvoza. Četudi ni verjetno, da bo v bodoče docela prenehal naš tekstilni uvoz iz Češkoslovaške, ker bo tudi v okrnjeni Češkoslovaški še mnogo tekstilne industrije, vendar ni pričakovati, da bomo se v večji meri uvažali iz te države tekstilne surovine in tekstilno blago. Ker bo Češkoslovaška z odstopom sudetskih krajev izgubila tudi znaten del keramične, porcelanske in steklarske industrije, je pričakovati, da se bo tudi uvoz keramičnih, porcelanskih in steklarskih izdelkov, ki je lani znašal 37 milijonov din, prav občutno zmanjšal. S tem pa seveda ni rečeno, da v bodoče ne bomo imeli večjih možnosti uvoza iz okrnjene Češkoslovaške Doslej so bile možnosti uvoza iz Češkoslovaške vedno neprimerno večje, nego možnosti našega izvoza v Češkoslovaško, kar je dovedlo do stalne pasivnosti naše trgovine s to državo in je tudi povzročilo, da je naš klirinški dolg narasel v zadnjem času celo na 1/0 milijonov Kč. Obstoj tega dolga je sicer avtomatično zaviral uvoz i■/, Češkoslovaške v Jugoslavijo, ker morajo češkoslovaški izvozniki več nego leto dni čakati na vrstni red izplačila iz kliringa. vendar m dovedel do izravnave. Če nc bi bi'o te ovire, bi bil naš uvoz češkoslovaškega biaga še mnogo večji. V bodoče pa je računati s tem. da bomo lažje spravili v sklad možnosti našega izvoza v češkoslovaško z možnostmi našega uvoza češkoslovaškega blaga. Okrnjena Češkoslovaška bo ostala še %'edno pretežno industrijska država, kjer bomo lahko krili marsikatero izvozno potreb". K ukinjenjn nemško-avstrijske carinske meje Avstrijska carinska tarifa ostane do nadaljnjega v veljavi Poročali smo že, da so bile s 1- oktobrom ukinjene carine na nemško-avstrijski roeji, tako da je sedaj tudi blagovni promet v smeri iz Nemčije v Avstrijo prost carine (že pred meseci so bile ukinjene nemške carine na avstrijsko blago) V nasprotju s prvotnimi poročili pa s tem še ni ukinjena nemško - avstrijska carinska meja. Razlog za nadaljnji obstoj te carinske meje. kjer se samo še vršijo carinske formalnosti zaradi kontrole blagovnega prometa, je v tem. da s 1. oktobrom ni bila razširjena nemška carinska tarifa na področje Avstrije. Zato tudi ni prenehala veljavnost prejšnjih avstrijskih trgovinskih pogodb s posameznimi državami. Te pogodbe ostanejo do nadaljnega v veljavi Čeprav so carine na nemško blago pri uvozu v Avstrijo docela ukinjene, se še nadalje pobirajo carine na blago, ki prihaja iz Nemčije pa ni nemškega izvora, torej na blago. ki je bilo uvoženo iz inozemstva v Nemčijo Ze pred meseci, ko so bile ukinjene nemške carine na avstrijsko blago, je bila izdana prepoved uvoza neavstrijpkega blaga iz Avstrije v Nemčijo. Zadnje omejitve v blagovnem prometu med Avstrijo in Nemčijo so ostale torej v veljavo samo zaradi tega. ker na avstrijskih mejah še naprej velja avstrijska carinska tarifa in ima prepoved uvoza nenemškega blaga v Avstrijo in neav-strijskega blaga v Nemčijo edino namen preprečiti, da ne bi uvozniki izkoriščali razlike med nemškimi in avstrijskimi carinami. Če ne bi obstojale te omejitve. bi uvozniki iz Nemčije uvažali blago preko avstrijskih obmejnih postaj v vseh primerih, kjer je avstrijska carina nižja; obratno pa bi uvozniki iz Avstrije uvažali blago iz inozemstva preko nem ških obmejnih postaj, kjer je nemška ca rina nižja. Sedanji režim bo verjetno ostal v veljavi do konca letošnjega leta. Z Dunaja poročajo, da se pripravlja nova enotna carinska tarifa za Veliko Nemčijo, ki naj bi stopila v veljavo v začetku leta 1939. V tej novi tarifi bodo upoštevane tudi potrebe Avstrije in sudetsko-nemških pokrajin. V primerih, v katerih nemška carinska tarifa ne nudi zadosti zaščite avstrijskim podjetjem, bo v novi tarifi carina povišana; v drugih primerih pa bo nova carinska tarifa tudi znižana, zlasti pri onih surovinah, ki so po sedanji avstrijski tarifi obremenjene z nižjo uvozno carino. Končno poročajo z Dunaja, da so že v teku pogajanja med nemško vlado in posameznimi gospodarskimi strokami o vseh teh problem;h in bodo rezultati teh razgovorov v kratkem predloženi nemškemu drž. gospodarskemu ministru. i lotnl denarni obtok (bankovci ReicbrtMn- I I ke, bankovci Rentenbanke, žirovna do- » broimetja in kovanci) je v zadnji četrtim septembra narasel za 1368 milijonov m je prvikrat prekoračil 10 milijard (znašal je 10.154 milijonov mark). Lani je znašal celotni denarni obtok ob koncu septembra 7275 milijonov. Iz te primerjave sledi, da je bil letos ob koncu septembra denarni obtok za 2889 milijonov mark večji nego lani. Od tega povišanja pa odpade približno 1/4 na zamenjavo avstrijskih bankov-cev. Vse gornje številke nam kažejo, kako je tudi v Nemčiji do skrajnosti napet medna-rodni politični položaj v zadnjih tednih obremenil državne finance in novčanično banko. Stanje klirinških računov Najnovejši izkaz Narodne banke o stanju klirinških računov na dan 30. septembra zaznamuje nadaljnje zmanjšanje salda naših klirinških terjatev v Italiji, in sicer za 1.3 na 90.0 milijona din. Dne 3. oktobra je Narodna banka izplačala na breme tega kliringa nakaznice do štev. 16.865 od 16. junija t. 1. Saldo naših klirinških terjatev v Nemčiji ki se je po znatnem dvigu v avgustu in septembru v prejšnjem tednu nekoliko zmanjšal, je v četrti četrtini septembra zabeležil ponovno povečanje za 0.88 na 18.16 milijona mark. Od ostalih aktivn'h kliringov beleži klirinški račun s Turčijo povečanje salda naših terjatev za 1.3 na 18.5 milijona din, redni Kliring z Bolgarijo pa za 0.3 na 1.6 milijona din. Kliring s Poljsko pa beleži zmanjšanje salda naših terjatev za 1.0 na 6.1 milijona din. Med pasivnimi kliringi opažamo nadaljnje povečanje salda našega klirinškega dolga v Češkoslovaško za 1.1 na 172.2 milijona Kč. Naš klirinški dolg v Rumuniji se je zmanjšal za 2.0 na 6.0 milijona din. naš klirinški dolg v Madžarski pa za 1.9 na 39.0 milijona din. Likvidacijski kliring s Švico je nazadoval za 0.09 na 5.13 milijona švicarskih frankov. Gospodarske vesti — pjačevanje kmečkih dolgov. Po uradnih podatkih Privilegirane agrarne banke so kmfčki dolžniki v letošnjem letu do konca avgusta plačali 57.4 milijona din, od tega na področju centrale v Beogradu 32.1 milijona din, na področju podružnice v Ljubljani 12.5 milijona din, na področju podružnice v Zagrebu 8.6 milijona din in na področju podružnice v Sarajevu 4.1 milijona din. V avgustu so znašala vplačila v celoti 7.1 milijona din. Skupaj z vplačili v prejšnjem letu so doslej kmečki dolžniki plačali 200.9 milijona din. = Ameriške zlate rezerve. Dne 21. septembra so ameriške monetarne zlate rezerve dosegle novo rekordno višino 13.588 milijonov dolarjev, nasproti 13 milijardam ob koncu julija. V prvih treh tednih septembra so zlate rezerve narasle za 475 milijonov dolarjev medtem ko je znašal prirastek v avgustu 118 milijonov, v juliju pa 54 milijonov. Ameriške zlate rezerve predstavljajo sedaj 57% vseh monetarnih zlatih rezerv na svetu. Izpremembe temperature prvih znakih obofeAfa Aspirin tablete In na' „Bayer** jey križ, ki jamči za pristnost! «o često vzrok prehlada, kr ima lahko za posledico 'dolgotrajno bolezen. Mislite pri ASPIRIN TABLETE Z BAYER-JEVIM KRIŽEM. Ogla« r«g. pod S. br. 437 od 10. L 1934. Nadaljevanje razprave v angleškem parlamentu Ministra Hali£ax in Hoare o vzrokih, zakaj v Monakovem ni sodelovala tudi Sovjetska Rusija Napet finančni položaj v Nemčiji Poročali smo že o novem velikem notra- I njem posojilu, ki ga je razpisala vlada v j višini poldruge milijarde mark. To je že > četrto letošnje notranje posojilo v Nem- | čiji. V januarju je nemška vlada emitirala posojilo v višini 1 milijarde, ki je bilo pozneje povišano na 1.4 milijarde mark _ V aDrilu je emitirala novo posojilo v končni višini 1.97 milijarde mark. Samo ti dve posojli sta dali 3.37 miljarde mark, ki jih je Nemčja deloma porabila za konverzijo kratkoročnih državnih papirjev, deloma pa za tekoče potrebe. K temu je prišteti še tretje letošnje posojilo; ki ni bilo javno razpisano, temveč je bilo plasirano brez razpisa pri denarnih zavodih in zavarovalnicah v višini 811 milijonov mark. Tako je Nemčija v prvem polletju najela na kapitalnem trgu že za 4.2 milijarde mark notranjih posojil (za skoro 59 milijard dinarjev). Četrto letošnje notranje posojilo Sedaj je razpisano četrto letošnje posojilo v višini 1.5 milijarde mark. Od tega zneska so denarni zavodi že naprej prevzeli 550 milijonov, ostalih 950 milijonov pa je prevzel poseben bančni konzorcij in bo ta znesek izdan na podlagi javnega vpisa. To najnovejše posojilo bo imelo deloma prisilni značaj, kajti propaganda za vpis tega posojila opozarja, da naj vsakdo vpiše to posojilo v razmerju s svojimi davčnimi obveznostmi. Posojilo bo služilo deloma za vnovčenje že izdanih kratkoročnih dobavnih zakladnih bonov, s katerimi plačuje nemška država dobavitelje kakor tudi podjetnike pri javnih delih Prej je Nemčija financirala ta dela z državnimi za-kladnimi menicami, letos pa je opustila ta način in daie dobaviteljem in nodietni-kom omenjene bone. ki se za razliko od državnih zakladnih menic ne da^o redis-kontirati. temveč le lombardirati Znaten del tega rovega posoiila bo služil za financiranje tekočih izdatkov. V zadnjem času po bi"!f finančne oot-ebe Nemčije izredno velike. je bilo od maja izdanih za okrog 3 miliiarde ma^k teh dobaviteljih skladnih bonov, ki ;maio 6-mesečno zaparS'o=+. 7Mo bo morala nemška država v orihodn-h mesecih naieti še nadaljpi" no^oiiio Ti ve- liki izdatki co bili v no~i°dri*m času v zveri 7. voiaškimi pripravami, z izvažaniem velikih iavnih del. pa tudi z lavnimi deli v prikliuč^ni Avstriji. Kakšna je celotna vsota teh kratkoročnih dobavnih zakladnih bonov, ni znano Nemški notranji dolg Vsekakor nam gornji podatki kažejo, kako ogromno so narasle finančne potrebe Nemčije predvsem zaradi oboroževanja in kako naglo narašča zaradi tega nemški notranji dolg. Konsolidirani nemški notranji dolg je znašal 31. marca 1933 le 9.3 milijarde mark, sredi letošnjega leta pa je narasel na 21.2 milijarde mark Spričo teh velikih potreb je nemška vlada primo-rana omejevati privatne emisije delnic in industrijskih obligacij ter zastavnih listov, da lahko za državne potrebe absorbira velik del novih prihrankov naroda Strokovnjaki cenijo, da je od tvorbe kapitala v zadnjih dveh letih šla polovica v državne vrednostne papirje. Kreditni in denarni zavodi, zlasti pa posojilnice in zavarovalnice morajo velik del pritekajočih vlog naložiti v državne papirje. Znatno narasli državni davki Potrebe države po novih notranjih posojilih so zadnja leta naraščale, čeprav so državni davčni dohodki ogromno narasli. V primeri z letom 1933-34 so se letos povečali že za 120%. Celotni davčni dohodki države so se v zadnjih letih gibali ta- celotni mesečno dohodki povprečje 1933-34 6845 570 1934-35 8217 685 1935-36 9654 804 -,9-5(5.^7 11.492 958 1937-38 13.964 1164 1938-39 (5 mes.) 6291 1258 Mesečno povprečje nemških državnih davčnih dohodkov, ki je znašalo leta 1933--34 570 milijonov mark, je letos naraslo že na 1258 milijonov mark. To povečanje iP nastopilo v znatni meri zarad' povišanja davčnih stopenj, deloma pa tudi zaradi živahneiše zaposlenosti v gospodarstvu. Splošno se je pričakovalo, da bo povečani donos državnih davkov povzročil, da država ne bo tako pogosto apelirala s svojimi posojil5 na notranji kapitalni trg zlasti ker je bil letos znatno povišan tudi družbeni davek (kar pa v gornjih številkah še ni prišlo do izraza). Navzlic temu na kaže ves razvoi. da so nemška no-trania 00solila prav letos izredno velka. O vi S!ni celotnih izdatkov nemške države niso -nane številke, vendar se iz gornjih podatkov da sklepati, da so v poslednjem č?su še po«ebno narasli. Povečan denarni obtok Državne denarne potrebe so morale mu v zadnjih tednih še posebno velike, kajti zadnja dva izkaza nemške Reichsbanke beležita prav občutno novečanje obtoka bankovcev. že v tretji četrtini septembra se je nemški obtok bankovcev povečal za 603 na 6746 milijonov mark, v zadnji četrtini pa je po najnovejšem izkazu ponovno narasel za 1277 na 8023 milijonov mark. Ce- Borze 4. oktobra Na ljubljanski borzi je bilo danes za angleške funte povpraševanje po 238. V beograjskem privatnem kliringu je bil promet v grških bonih po 31.75. Nemški klirinški čeki so po nagli okrepitvi v prejšnjih dneh nekoliko popustili in stanejo v Ljubljani 14.10, v Beogradu 14.1084, in v Zagrebu 14.00 Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda pri stalni tendenci notirala 478 — 480. Promet pa je bil zabeležen v 6"/o begluških obveznicah po 93 (v Beogradu po 92.50) in v 7% Blairovem posojilu po 94.50. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2376.36 — 2390.96, Berlin 1743.03 — 1756.91, Bruselj 737.44 742.51, Curih 996.45 — 1003.52, London 208 96 — 4372.32, Ne\v York 4336.01 — 4372.32, Pariz 116.57 — 118.01, Trst 230.45 233.53. Curih. Beograd 10, Pariz 11.7050. London 20.9750, New York 438.375, Bruselj 74 0750, Milan 23.0750, Amsterdam 238.50, Berlin 175, Stockholm 107.62, Oslo 104.90, Kobenhavn 93.20, Praga 15.10, Varšava 83, Budimpešta 87.30, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 478 _ 480, 4% agrarne 61 den., 4»/0 severne agrarne 60 — 61, 6% begluške 92 — 93, 6»/0 dalm. agrarne 91 — 92, 1% stabiliz. 98 - 98.50, 7% invest. 97 — 99-00, 70/c Seligman 99 den.. 7% Blair 94 — 95, %e> Blair 96 den.; delnice: Trboveljska 190 den , Gutman 50 - 60, Osiječka ljevaonica K50 _ 190, Isis 20 den., Dubrovačka 300 den. Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 477 — 479, 4»'« agrarne 61.50 - 62.50, 4% severne agrarne 60 - 61, 6®/o begluške 92 - 92. i 5 (32 50), 6% dalm. agrarne 91 — 91.75 (91.50), 7% stabiliz. 97.50 - 98.25. 7»/o invest. 100.25 — 101, 7% Seligman 100 den 7% Blair 92 — 94, 8«/0 Blair 98.50 — 100 (99), PAB 225 bi., Narodna banka 7355 — 7400. Blagovna tržišča ŽITO + Chicago, 4. oktobra. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 63.50, za maj 63.50; koruza: za sept. 46.12, za dec. 49.12. + Novosadska blagovna Dorza (d. t. m ) Tendenca nespr. Pšenica: baška, okol. Novi Sad in Sombor. 79 kg 154 — 156, sremska 79 kg 154 — 156, slavonska 78'.9 ka j 55 — 157, gornjebaška in gornjeba-natska, 73/80 kg 155 - 157. Rž: baška 145 — 147. Ječmen: baški in sremski 64/65 Kg 144 ._. 146; pomladni 68 kg 180 — 1S5. Oves: baški sremski slav. 135 — 140. koruza: baška in sremska 136 — 138; banat-ska 134 - 136. Moka: baška in banatska »0g« in iOgg« 255 — 265; »2« 235 — 245; (5) 215 - 225; >6« 195 — 205; »7« 165 — 175; >8« 110 — 115- Otrobi: baški 94 — 100.' Fižol: baški beli brez vreč 310 — 315. BOMB 42 4- New York, 3. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 8.16 (8.03), za dan 4.53), za dec. 4.68 (4.64). za maj 4.75 +New Yorii, 3. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 8.16 (8.03), za dec. 8.19 (8.08). ___ Postani in ostani član Vodnikove družbe! London, 4. okt. AA. (Reuter). Na sinočni seji spodnje zbornice je odgovarjal na kritike posameznih poslancev notranji minister Samuel Hoare. Govoril je o veliki katastrofi, ki je grozila vsemu svetu, ter opravičeval napore angleške vlade za odstranitev te nevarnosti. Podčrtal je prizadevanja in uspehe predsednika vlade Chamberlaina. Med njegovim govorom je zahteval besedo odstopivši mornariški minister Duff Cooper, ki je zavrnil Hoarove trditve, da je on (Duff Cooper) predlagal, naj se Nemčiji pošlje ultimat še pred znanim Hitlerjevim govorom v Nurnbergu. Za njim je spet govoril Samuel Hoare, ki je pojasnjeval stališče Hitlerja ob zadnjih dogodkih, a nazadnje je odgovoril poslancu Daltonu na vprašanje, zakaj se monakovske konference ni udeležila tudi Rusija. V teh razmerah, Je rekel Hoare, bi pomenilce ruske garancije šele takrat nekaj, kadar bi francoske garancije stopile v akcijo. Mi smo mislili, da bo Francija stopila v stik z Rusijo, katere položaj je bil približno enak njenemu. Končno je Hoare dejal, da je bilo treba odstranitev vojne plačati z visoko ceno. »Iskreno priznavam, da je Češkoslovaška prevzela nase strašansko breme, in to tudi globoko obžalujem. Češkoslovaška je bila k vsemu primorana. Danes je okrnjena, toda gotovo je, da bi drugače bila svetovna vojna neizbežna. Garancije novih meja od strani velesil bodo zavarovale Češkoslovaško tako kakor so pred več desetletji zavarovale Švico. Debata lordov London, 4. okt. w. Tudi v lordski zbornici se je pričela debata o monakovskem sporazumu in angleški zunanji polit-ki. Zunanji minister lord Halifax je podal v bistvu enak ekspoze kakor Chamberlain v spodnji zbornici Obeležil pa je tudi razloge zakaj Rusija ni b:la pritegnjena k pogajanjem za ureditev češkoslovaškega problema. Hitler in Mussolini bi v nobenem primeru ne sedla za isto mizo z zastopniki Sovjetske Rusije. Celokupna preureditev češkoslovaške pomeni stvarno revizijo mirovnih pogodb. Velika Britanija bi se lahko spustila v neskončno vojno, toda še je vprašanje, ali bi potem CSR lahko ohranila svoje meje. Nato je omenil in utemeljil Chamberlainov separatni monakovski sporazum s Hitlerjem ter izjavo, ki je bila o njem objavljena. Bodočnosti si ne moremo napovedovati. Noben narod ne more postopati drugače, kakor da se pripravi za vsako eventualnost. Nujnost nadaljnjega oboroževanja je podana ne glede na to, da bosta v smislu omenjene izjave Anglija m Nemčija po konsultativni poti reševali vsa vprašanja, ki bi nastala v razvoju njunih odnošajev. Po Halifaxovem govoru se je razvila de. bata v katero je poseglo več lordov. Potekla je povsem podobno razpravi v spoa-nji zbornici. Canterburyški nadškof je v svojem govoru odobraval postopanje vlade. Angleško oboroževanje se pospešeno nadaljuje London, 4. okt. e. Včeraj je bila seja imperialnega odbora za narodno obrambo. Na seji so obenem člani vlade razpravljali o demobilizaciji ter glede ukinitve vojnih ukrepov. Govorili so pa tudi o vojni pripravljenosti. V zvezi s tem zatrjujejo, da bo angleška letalska obramba znatno razširjena, da bo sposobna za obrambo vseh napadov. Govorilo se je tudi o načrtu za oboroževanje, ki se je pričel izvajati minuli teden in se bo nadaljeval. Izkušnje zadnjih dni so namreč pokazale, da je treba angleško oboroževanje na vsak način pospešiti. London, 4. oktobra. AA. (DNB). »Daily Express« prinaša članek svojega letalskega strokovnjaka, ki pravi, da se bo angleško letalstvo močno ojačilo. Izdelani so novi načrti za dogotovitev protiletalske obrambe Londona in drugih važnih središč. Zastareli tipi letal se zamenjujejo z najnovejšimi aparati, ki dosežejo lahko 300 do 400 milj (450 do 600 km) hitro?. 1 na uro. Listi o debati • v parlamentu London, 4. okt. AA. (Reuter). Listi komentirajo včerajšnjo debato v spodnji zbornici in poudarjajo, da je bila CSR predmet velikih simpatij in da so vsi odobravali sklep vlade o podelitvi posojila Češkoslovaški »Times« piše med drugim: V debati o monakovskem sporazumu so se slišale kritike vladne politike. Toda pokazalo se je, da se vladi ni treba bati nezaupanja ne v parlamentu, ne v narodu. Pokazalo se je, da so bili mnogi sovražniki miru slabi prijatelji, zlasti slabi prijatelji malih narodov. Vojna ne bi Češkoslovaški prinesla nobene pomoči in bi se v vsakem primeru slabo končala. Glede političnega sodelovanja med Veliko Britanijo in Nemčijo tudi ti politiki priznavajo potrebo in korist takšnega sodelovanja. Chamberlainova politika je doslej rodila pozitivne rezultate. Upati smemo, da bo ta politika rodila tudi sporazum o omejitvi oboroževanja. »News Chronicle« odobrava stališče Duf-fa Coopra in meni, da je bilo plačilo za mir predrago. Kljub temu je velik dobiček v upravičenem upanju, da se bo dosegel sporazum glede omejitve oboroževanja. Tudi »Daily Mail« podčrtava upanje, da se bodo v bodoče vsa velika vprašanja uredila na miroljuben način. Naše gledališče drama Sreda, 5.: žene na Niskavuoriju. Izven. Četrtek, 6.: Izsiljena ženitev, Ljubezen« zdravnik. Red Četrtek. Petek. 7.: Zaprto. Krstna predstava izvirne slovenske ara-me »Potopljeni svet« v režiji g. Cirila De-bevca, bo v soboto dne 8. t. m. v ljubljanski drami. V tem delu nam slika novi dramski avtor Cajnkar življenje današnjih dni. Glavno vlogo bo igral g. Ciril Debevec, ki delo tudi režira. OPERA Sreda, 5.: Ero z onega sveta. Red Sreda. Četrtek, 6.: Na sinjem Jadranu. Opereta. Premiera. Premierski abonma. Petek, 7.: Zaprto. »Na sinjem Jadranu« je naslov nove operete. katere premiera bo v četrtek 6. t. m. To delo je imelo pri svoji krstni predstavi v Zagrebu izredno velik uspeh, tako da je v prošlih treh mesecih doživelo 30 ponovitev. Libreto tega zabavnega dela obravnava tujsko prometno vprašanje našega morja ter prinaša celo vrsto originalnih tipov z našega juga. Napisali so ga priznani li-bretisti Beneševih in Jankovčevih operet, glasbo pa je napisal mladi komponist Edvard Gloz, v Zagrebu živeči Cehoslovak, ki se je že poprej zelo ugodno uveljavil z opereto »Tu je sreča«. Nova opereta se odlikuje po živahnosti in pestrosti v glasbi in plesih. Prizorišče je na naši jadranski obali (Biograd na moru), drugo dejanje se vrši celo na svetilniku na morski ceri. Na premiero opozarjamo. Gospa Zinka Kunc-Milanova bo gostovala v naši operi v nedeljo, dne 9. t. m. in sicer v naslovni vlogi Puccinijeve opere Tosca. Odlična umetnica, ki je v kratkem času napravila najsijajnejšo pevsko kariero, je gostovala skoro po vsej Evropi, in v minuli sezoni je bila angažirana tudi na največji operi sveta, Metropolitan-operi v New Yorku. Kakor je bila sijajna kot Gio-conda, bo prav gotovo z Isto umetniško dovršenostjo izvedla vlogo Tosce. Cavara-dossija poje g. Franci, barona Scarpia g. Primožič. Veljajo zvišane operne cene. Ravnatelj opere je prejel nedatirano in nečitljivo podpisano pismo z neko izraženo željo. Da more dopisniku ugoditi, prosi, da ga osebno poseti, ali pa mu napiše novo pismo s podpisom in celotnim naslovom. Četrtek, 6. oktobra Ljubljana 12: Godba na pihala. —12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Salonski kvartet. — 14: Napovedi. — 18: Pisan spoi ed Radijskega orkestra.—18.40: Literarni in dramski spored v prihodnjem letu (prof. France Koblar). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura—19.50: Deset minut zabave (g. Fr. Lipah). —20: Pevski koncert zbora »Ljubljanski Zvon«. _ 20.40: Simfonični koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Zan oddih igra Radijski orkester. Beograd 17.30: Petje, ciganska godba in plošče. — 20: Orkestralni koncert. — 21.30: Bolgarske pesmi. — 22.15: Petje. — Zagreb 17.15: Orkestralni koncert. — 20: Prenos iz Beograda. — 22.20: Lahka in plesna muzika. — Praga 19.30: Mešan glasbeni program. — 20.10: Program po napovedi.—Varšava 21: Komorni koncert. — 21.55: Plošče. — 23.05: Skladbe Szy-manovvskega. — Sofija 17.20: Petje in orkestralna glasba. — 20.10: Večer lahke glasbe. — 21.10: Ples. — Dunaj 10.30: Vesela muzika. —12: Opoldanski koncert. — 16: Mali orkester in solisti. — 19.30: Godba na pihala. — 20.10: Kantate dela. _22.30: Lahka glasba. — Berlin 20.10: Veliki orkester in solisti. — 22.30: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert. — Mttnehen 19.15: Iz novejših operet. — 21.30: Ko-pvirnj koncert. — 2ZJSOi Kakor Bedta. — Nudistom je mraz v državi New Jersey, in sicer v tamkajšnjem mestu Stockholmu, ki je svoje ime posnelo po švedski prestolnici, se je vršil kongres ameriških nudistov. Kakor se za takšen kongres spodobi, so nosili udeleženci uniformo, ki se je odlikovala s popolno odsotnostjo »nenaravnih oblačilnih kosov«. Govorniki so proslavljali napredek »nagotnega naziranja«. Kot posebno razveseljivo so omenjali dejstvo, da postajajo ženske obleke čedalje bolj skope, še nekoliko korakov in računati je s tem, da bo med njimi zmagala ideja nage kulture. Zborovanje je trajalo nekoliko dni in se je končalo malo drugače, nego so si zbo-rovalci zamišljali. Nastalo je namreč neugodno vreme, tako da so morali nagci s tresočimi se koleni in šklepetajočimi zobmi poslušati hvalnice svojih govornikov. Postalo je tako hladno, da je med njimi nazadnje nastalo nekakšno uporno razpoloženje. Tedaj se je predsedstvo hote ali nehote odločilo, da dovoli udeležencem nošnjo oblek. Potem so proslavljali rajski način življenja v toplih oblekah.. t Mejniki so padli Prejšnja češkoslovaško-nemška meja pri Eisensteinu, obeležena na obeh straneh z betonskimi stebrišči Nohti — nevarno orožje Po neki sodbi, ki so jo izrekli pred kratkim v Kapskem mestu, je smatrati nohte za nevarno orožje in rane, zadane s tem orožjem, je kaznovati s kaznimi hujše vrste. I>ve ženski sta bili sprli in po običajnih številnih psovkah sta li »skočili v lase«. Med trm skakanjem je ena izmed prepirljavk izdatno uporabila svoje ostre nohte proti drugi. Sodišče je smatralo, da je uporabila v tem spopadu nevarno orožje in jo je pošteno zašilo ter oglobilo. Postani in ostani član Vodnikove družbe! AngleSld kralj in kraljica sta sprejela Chamberlaina in njegovo soprogo po mon»* kovskem sestanku v Buckinghamski palači Posredovalci na mednarodnih konferencah Svetnik dr. Schmidt, monsieur Georges Mathieu, captain Alex Russel Kako se sporazumevajo angleški, francoski, itrlijanski in nemški državniki na skupnih sestankih, to vprašanje si je v zadnjih dneh zastavil marsikateri čitaielj listov, ki je z napeto pozornostjo spremljal politične dogodke od Godesberga do Monakovega, kjer so se štiri evropske velesile dogovorile glede okrnitve ozemlja čsl. države. Težko si je predstavljati, da bi vsak državnik govoril kopico tujih jezikov, ko vendar leži na dlani, da se mora v prvi vrsti pečati s politiko. Zato imajo državniki na razpolago tolmače, ki igrajo pri posvetovanjih mednarodnih činiteljev veliko vlogo. IM pogajanjih v God sbergu, ki so z vso ostrino vrgla na površje vprašanje vojne ali miru, je bil za tolmača med min. predsednikom Chamberlainom in kancelarjem Hitlerjem legacijski svetnik dr. Schmidt. V nemških uradnih krogih svetnika dr. Schmidta visoko cenijo. O njem gre glas, da ume misli nemških državnikov adekvatno preliti v druge jezike. Ta tolmač uživa v mednarodnih krogih precejšen sloves, posebno ker je po svoji naravi uslužen in ljubezniv človek. V krogih francoske diplomacije pa je na glasu izbornega tolmača Georges Mathieu. Udeležil se je neštevilnih mednarodnih posvetov in se je še vselej odlično izkazal. Seveda so ga ravno zaradi njegove odlične posredniške vloge mnogokrat fotografirali. Najoriginalnejša fotografija ki ga prikazuje v njegovem poklicnem udejstvovanju je tista, ki ga kaže sedečega poleg pokojnega angleškega kralja Jurija. Bilo je to pri otvoritvi mednarodne gospodarske razstave. Monsieur Mathieu ima na tisti sliki močno začuden obraz. Ko so sa vprašali, odkod ta izraz, je rekel: »Veste, ves čas sem prevajal misli francoskih državnikov na angleški jezik, nenadoma pa je spregovoril angleški kralj v najčistejši francoščini. Jaz pa sem bil prepričan, da ne ume kralj niti besedice francoski...« Georges Mathieu je posebno znana prikazen na mednarodnih konferencah o mornariških vprašanjih Zaradi tega je postala mornarica nekako njegova domena. Danes velja za specialista v zadevah Dolgoživi Kitajec Ceng Fej Lune;, najstarejši Kitajec, je nedavno dovršil 135. leto svojega življenja. Pravi, da je učakal tako visoko starost poglavitno zaradi tega, ker se ni nikoli razburjal. Prej Cheb, zdaj Eger graditve ladij, tonaže in armiranja vojn® brodov. Pravijo, da se v tem pogledu lahko meri z vsakim še tako podkovanim strokovnjakom iz katere koli države na svetu. Mathieua torej ni mogoče ukaniti, najsi bo njegov protivnik še tako spreten. Eden najbolj znanih in nič manj priljubljenih angleških tolmačev je captain Alex Russel. Svojo kariero je začel v ženevi v Društvu narodov. Pripadal je tej ustanovi v svojstvu tolmača več let. Njegovi prevodi iz angleščine v druge jezike in iz drugih jezikov na angleški se odlikujejo po veliki točnosti in naglici. A!ex Russel je priljubljen tudi zaradi svojega humorja. O n j 'm pripovedujejo naslednjo značilno zgodbico: Med Anglijo in neko manjšo evropsko državo so bila v teku pogajanja za posojilo. Pogajali so se v ženevi. V načelu sta se pogodbeni stranki že zedinili, samo glede modalitet so imeli še neke pridržke. Navzlic temu so se pogajanja zavlačevala brez konca in kraja. Napočila je sobota. Pogodbeni stranki *ta se zbrali pri zeleni mizi. Razgovori so trajali do 13. ure. Angleži so postali nestrpni. Ali bo treba pogajanjem žrtvovati tudi nedeljski oddih? Ne, tega niso hoteli za nobeno ceno... Tedaj pa se je dvignil tuji delegat in je sprožil dolgo govoranco brez glave in repa. Russel bi bil moral govor prevesti na angUški. toda zaradi pozme ure in dolgoveznih pogajanj je bil nejevoljen. Vstal jc in rekel: »Gospoda.. „ Povedal boni na kratko vse, kar je izjavil moj predgcvornik. če .sem ga prav razumel, je predlagal, naj odgodimo pogajanja preko nedelje ... « Od vsega tega ni bila niti bfsedica resnična, toda delegati so razumeli namig. Vstali so cd mize in se olajšani razšli... število resnično dobrih tolmačev v diplomatski stroki je zelo skromno. Za ta poklic so le redki sposobni. Umeti prevajali iz jezika v jezik besede, še ne pomeni biti tolmač. Poklic mednarodnega tolmača v diplomatski stroki zahteva ogromno mero prilagodljivosti, poleg v s stranskega znanja. Kajti odtenki v jezikih so tako številni, da je časih težko podati obliko mislim, ki predstavljajo često v vsakem jeziku nekaj svojstvenega. Tolmačeva naloga pa je, da pogodi bistvo misli, ne pa besed. Zaradi nesporazumov so že večkrat nastali spori. Tolmač na mednarodni konferenci torej nosi veliko mero odgovornosti za to, kar se sklepa in sklene. Zato pa zahteva ta poklic silno napenjanje možganov, a je univerzalen in zanimiv. Tolmači vedo stvari, ki jih ostali svet nikoli ne izve ... Poznajo ozadja konfliktov, o katerih se ljudem niti ne sanja, ko čitajo poročila v listih. In še nekaj. Tolmači vodijo tudi dnevnike, v katere zapisujejo vse zanimive epizode svojega življenja. Tako vidijo in beležijo tudi odlike in slabosti drža/vnikov, ki jih smatrajo za polbogove samo tsti, ki hodijo po svetu z zaprtimi očmi. i Francoska nar. banka je izdala novo novčanico, bankovec za 5 tisoč frankov. Slika prikazuje njegovo prednjo in zadnjo stran Dežela sudetskih Nemcev Ozemlje, ki ga mora češkoslovaška po j zaslugi svojih »zaveznikov« odstopiti Nem- ■ čiji, ni( takšno, da bi se moglo njegovo prebivalstvo preživljati od poljskih pridelkov. Skala in gozd obvladujeta deželo Edino hmelj v okolici žatca in Aša, sladkorna pesa v dolinah Labe in Ogre, krompir in lan v gorskih krajih dajejo podlago za mogočne industrije. Z agrarno reformo so 1. 3919. ve?rposest razelelili in gozdove obmejnih gorovij deloma podržavili. Ti dobro negovani gozdovi sestoje po dveh tretjinah iz iglavcev, ki dajejo izredno številnim žagam preobilico materiala. Posebno bogata pa je sudetska dežla z zemeljskimi zakladi. Nekoč so tu pridobivali tudi dragocene kovine, a ležišča so se skoraj popolnoma izčrpala. Pač pa je železa na pretek. Tovarne za železne predmete, stroje in vozila dobimo, če odštejemo mogočne topilnice v Kladnu, predvsem v Plznju, Teplicah, Chomutovu, Moravski Ostravi in Frev.denthalu. Manj ie dobiti tukaj srebra, svinca, cinka m cina, nasprotno pa so bila zapadnočeška ležišča črnega premoga, pred vsem pri Plznju in Žatcu, ter ležišča rjavega premoga velikega pomena za vse češkoslovaško gospodarstvo in zlasti še za gospodarstvo nemške češke. Revir okrog Duchcova in Mosta je najvažnejši. Dragoceni radij pridobivajo v Jachimovu, Češki les daje grafit, pri Karlovih Varih in Kadnju ter ob Labi je zemlja prebogata s kaolinom, najvažnejšo sirovino za porcelan. Od Karlovih Varov skoraj do Plznja se vrstijo porcelanske tovarne druga za drugo. Združene go V velike koncerne in so po 90 odstotkih v rokah sudetskih Nemcev. Ta Številka je obenem majhna ilustracija k Zlagani trditvi, da je češkoslovaška država sistematično odrivala sudetske Nemce od gospodarskega življenja. V bližini premogovnikov so se naselile zlasti težke industrije, ob Labi pa kemična industrija, ki je imela svoje sedeže zlasti v Ustih in Teplicah-Šanovu. Vsa ta dežela bi že samo po navedenih industrijah lahko veljala za eno najbolj delavnih v Evropi, toda tu so imele sedež še neštete druge industrije. Tekstilno blago je spadalo n. pr. med najvažnejše izvozno blago. Spet majhna ilustracija: Od 3,6 milijona vreten za bombaževino in 120 tisoč tkalnih strojev, s katerimi je razpolagala češkoslovaška, jih je bilo tri četrtine v rokah sudetskih Nemcev. To priznavajo Nemci sami. Veliki industrijski obrati so se razvijali še vedno večinoma iz domačih delavnic, ki jih je posebno dosti še vedno v obrobnih gorovjih, kjer je dosti lesa in vode. V teh domačih delavnicah izdelujejo poleg raznih tekstilij in čipk zlasti še glasbila, rokavice, gumbe, kartonažne izdelke, igrače i. t. d. Nekoč je v češkem severovzhodu igrala glavno ulogo industrija platna, ki se je pa morala v zadnjih desetletjih čedalje bolj umikati bombažni industriji. Liberec je središče te industrije, kakor tudi industrije volne. Po vsej severni češki naletimo tudi na industrijo svile, konoplje, in jute. Ja-blonec živi od lišpa, ki ga izdelujejo iz vseh mogočih tvoriv, zlasti pa iz stekla. Steklarska industrija je tod tako važna, da so govorili o »stekleni meji«. ,n M. i ' Zimaflfepjoliti&ia debata v angleškem parlamenta ANEKDOTA Diogenes je ležal pred svojim sodom tn je čistil zeljnato glavo. Tedaj je prišel mimo Aristip. Zasmehoval je filozofa z besedami: »Hej, Diogenes, če bi znal živeti med ljudmi, ne bi ti bilo treba zdaj samemu čistiti zeljnate glave!« Ne da bi prekinil svoje delo, je odvrnfi Diogenes: »In če bi ti, Aristip, umel živeti ob aelj-natl glavi, ne bi ti bilo treba laziti po vseh štirih in živeti od hinavščine med ljudmi!« VSAK DAN ENA Major Attlee — Neville Chamberlain — Anthony Eden Londonska spodnja zbornica je bila te dni prizorišče živahne debate o zunanjepolitičnih vprašanjih Anglije. Angleški min. predsednik Chamberlain je branil politiko vlade • posebnim ozirom na zadnje dogodke. Proti njegovim izvajanjem sta polemizirala v glavnem vodja delavske opozicije, major Attlee bi bivši zunanji minister Eden -g—-- Antene in sončne pege Ker računajo s tem, da bo Število sončnih peg L 1940. doseglo višek, in Je pričakovati zavoljo tega še posebno hudih motenj radijskih prenosov, zlasti pa prenosov med Anglijo in Ameriko, pripravljajo vse potrebno, da se te motnje kolikor Je mogoče onemogočijo. V bližini Ro-chestra gradijo postajo, ki bo opremljena z novovrstnimi antenami. Stale bodo v določenih razdaljah druga od druge v smeri prihajajočih valov in bodo na ta način zavarovane zoper motnje iz sonca. Postajo bodo dogradili že ob začetku prihodnjega leta. Pogled na znano sudetsko mesto, v katerem so ra Časa Selko-oemOdh pogajanj prevladovali nemirni elementi. £ to mesto «e Je pe okupaciji pripeljal kaneebc »NeverjetaCL kake sem shujšal!« T^t Shakespeare ali Bacon? Nanovo vzplamtela pravda o avtorstvu del največjega trageda Ze dolga desetletja se bije boj, ali je bil iBvtor Shakespeareovih del v resnici toli •poveličevani Shakespeare. Mnogi raziskovalci so nastopali namreč s trditvijo, da je bil Shakespeare pri teh delih udeležen le s svojim imenom, resnični avtor pa je bil nekdo drugi, in sicer naj bi bil to sloviti filozof Roger of Verulan. Sedaj je vvestminsterski škof izdal dovoljenje, da se odpre grob pesnika Edmonda Spencer-ja- ki je živel v dobi kraljice Elizabete. S tem upajo namreč razjasniti staro sporno vprašanje. Angleški zgodovinar 17. stoletja William jCamden sporoča o tem pesniku, da so ob njegovi smrti najbolj znani pesniki tistega časa spesnili ode v njegovo čast. Te ode in pero, s katerim so jih napisali, so mu dali v njegovo krsto. Domnevati je, da so še danes v njej. Skupina učenjakov in pisateljev je zato napravila potrebne korake, da bi se Spencerjev grob v westminsterski katedrali odprl in da bi se vanj položeni rokopisi preiskali. Poedini rokopisi imajo gotovo podpise svojih avtorjev in tako upajo dobiti tudi list s podpisom Williama Shakespearea, o katerem poročajo, da se je udeležil Spencerjevega pogreba in da je tudi sam sestavil v njegovo čast odo. Ta rokopis bi primerjali potem z Baconovimi rokopisi in na ta način bi se dalo rešiti vprašanje, ali je bil res Bacon avtor del, ki jih svet občuduje pod Shakespeareovim imenom. Medicinska uganka V Kodanju je nedavno umrl devetdeset-tetni Frank Anderscn, čigar nepojmljivo vitaliteto so zdravniki občudovali malone do njegovega zadnjega diha. Ko mu je bilo 70 let, se je oženil v drugič in ja postal oče petih otrok. Zadnji potomec se mu je narodil, ko je bil 79 let star. Iz prvega zakona je imel deset otrok, od katerih j0 še pet živih. Najstarejši Andersenov sin šteje zdaj 65 let, najmlajšemu pa je enajst let. Nekateri vnuki iz prvega Andersenovegra zakona so danes dvajset let starejši kakor otroci iz drugega Anderaenovega Krikoma, najstarejši pravnuk pa je le malo mlajši kakor potomec druge Andersenove žene. Do svojega 80. leta je Andersen vozil motorno kolo in še nekaj mesecev pred svojo smrtjo je izvrševal svoj poklic potnika. Leta in leta je kolesaril in se je tudi udeleževal raznih bieiklističnih tekem. Dante v turščini V turških knjigarnah se je pred kratkim pojavila zanimiva novost: Dantejeva »Božanstvena komedija« v turškem prevodu. Prevod je oskrbel turški novinar dr. Baroglu. Novi francoski bankovci Kulturni pregled Doc. dr. Ocvirk o povojni slovenski literaturi I pred določenim časom. V dneh od X7. maja do 22. septembra Jo Je obiskalo 187.401 oseb, kar je v kroniki praških umetnostnih razstav rekordno Število. L. N. Tolstoj. Ob 110 letnici rojstva velikega ruskega epika ao priredili v Kaza- la mira«. Posebno aautiuKi ac Id se nanašajo na nje-govo jezikovno znanje: ob vstopa na univerzo jo te umel francoski, nemški, angleški ln arabski jezik. V ponedeljek zvečer je priredilo DruStvo slovenskih književnikov v Trgovskem domu v okviru svoje razstave slovenske knjige predavanje doc. dr. Antona ocvirka »Slovensko slovstvo od L 1918. do 1938.« Predavanje je vzbudilo lepo zanimanje. Ko se je dvorana napolnila, je nagovoril občinstvo podpredsednik Društva slovenskih književnikov Fran Albreht in kratko označil namen napovedanih predavanj, ki naj izpopolnijo razstavo. Če vzamemo za merilo definicijo prof. Kidriča o besedi »slovstvo« (glej uvod petega zvezka njegove zgodovine sloven. slovstva) — in želeti bi bilo, da bi njegove opredelitve pojmov književnost, literatura, slovstvo splošno obveljale — tedaj se: je predavatelj omejil na literaturo v ožjem smisu, ni pa prikazal vsega slovstva, kakor je obetal naslov. V ozko odmerjenem času bi bilo to tudi tehnično neizvedljivo. Doc. dr. Ocvirk je orisal predvsem liriko in prozo, dramatiko pa samo mimogrede in sicer v nje horizontalnem in vertikalnem razvoju. Prikazal jo je namreč po prevladujočih strujah in v ten strujah očrtal uveljavljanje posameznih generacij. V uvodu je predavatelj v zgoščeni obliki orisal psihološko razpoloženost mladega literarnega rodu, ki je v prvih povojnih letih krenil na pot iskanja ovih estetskih vrednot. Predvsem se je pomudil pri razdobju ekspresionistične literarne umetnosti, ki se je najuspešnejše in najizrazitejše uveljavila v liriki, kjer je izvršila pravi prevrat in pokazala nov slog. Predavatelj je lahko le na kratko označil posamezne značilne pesnike, zlasti Antona in Franceta Vodnika. Toneta Seliškarja, Mirana Jarca in druge in sicer v tem, kako izražajo religiozno, erotično in socialno problematiko tistih let. Posebej pa se je zaustavil pri pesniški osebnosti Srečka Kosovela, čigar delo izraža z vseh strani značilnosti tega rodu in daje njegovemu nemiru in iskanju že trdne umetniške oblike. Kot prelomnd leto v razvoju slovenske lirike je predavatelj označil L 1928., ko se začenja preobrat k novi stvarnosti. Tu se je zlasti pomudil pri liriki Edvarda Kocbeka, Boža Voduška in Mileta Klopčiča. V slednjem vidi pesnika, v katerem je dobila socialna stvarnost notranje najmanj potvorjeno podobo, njegove pesmi učinkujejo polnokrvno in neposredno, posebno močan pa je v elegični socialni pesmi. V ta horizontalni, strujarski prerez povojne slovenske lirike je doc. dr. Ocvirk včlenil tudi stvarjanje starejšega rodu (Glaser, Cvetko Golar, Fran Albrecht, Pavel Golia, Igo Gruden i. dr.). Pomen pesniških stvaritev Otona Župančiča od zbirke »V zarje Vidove« preko »Veronike Deseniške« m cikla »Med ostrnicami« pa presega vse, kar je nastalo v tej dobi in to delo bo ohranilo nadčasovno vrednost. Ob Župančiču je najpomembnejši pesniški stvarjalec predvojnega rodu Alojz Gradnik. Pri pregledu lepe proze v letih 1918 1938 je predavatelja najbolj zamikalo delo Ivana Preglja, ki je najznačilnejši proizvod ekspresionističnega stila v naši prozi, zato mu je tudi posvetil največ pozornosti. Prikazal je z zgoščenimi karakteristikami njegove formalne in vsebinske strani, posebej pa je opozoril na idejni pomen Pregljeve proze, ki kaže etični razkroj človeka — vernika, boj med dobrim in zlom, med nagoni in moralnimi dolžnostmi. Nadalje se je predavatelj zaustavil pri prozi Mirana Jarca, Slavka Gruma, L. Mrzela, zlasti še pri realizmu polnokrvnega fabu-lista Franceta Bevka in pri deluJuša Kozaka, ki je danes najpomembnejši slovenski realist. Predavatelj je posebej opozoril na roman »šentpeter«, na nekatere, i P O R T Prvenstvo LNP v številkah Na vrh« so ostali klubi kakor prej: Hermes, ČSK In Celje Zadnja nedelja nam je v prvorazrednih tekmah za prvenstvo LNP prinesla pet novih rezultatov, med njima dva v ljubljanski in tri v mariborski skupini. Klubi celjske skupine zaradi nemirnih časov po svetu preteklo nedeljo še niso smeli na igrišče. Na srečo letos ne bo taka stiska za termine kakor je bila lani, pa bodo te zaostale tekme še lahko odigrali bodisi letos pozno jeseni ali pa zgodaj spomladi. V ljubljanski skupini je nastopila samo polovica kandidatov za naslov podsavez-nega prvaka, in sicer trije ljubljanski klubi in Bratstvo z Jesenic. Obe tekmi sta bili v Ljubljani — brez večjega odziva med občinstvom Izida sta navsezadnje presenečenji, kajti niti najboljši poznavalci razmer niso računali, da bo moral Hermes na domačih tleh odstopiti eno točko Jeseničanom, ki imajo letos očitno najresnejše namene; prav tako pa ni nihče verjel v možnost, da se bo Ja-— cesti vrnil -- — - , i dran z igrišča ob Tržaški cesti vrnil s knjižno še neobjavljene novele, na »moj- ™vičn m Uspehom. Tako so vsi štirje strsko dovršeno« izpoved ^elimm^a | ^^^^ pridobili po eno najnovejši ciklus »Maske«, naturalističnem krogu so vznikali spisi Alojza Kraighera, ki prikazuje erotično življenje ljubljanske družbe, humorista »Milčinskega, »polnokrvnega pripovednika« Vlad. Levstika, A. Novačana in še nekaterih. V dramatiki povojnega rodu je najmočnejši pojav Bratko Kreft. Izmed zastopnikov mlade proze je predavatelj omenil kot najznačilnejše pojave Javornika, Brnčiča, VI. Bartola, Antona Ingoliča, predvsem pa Miška Kranjca z njegovimi desetimi knjigami zanimive in tehtne proze. Ob koncu je dr. Ocvirk zavrnil mnenje, da povojni doprinos v slovensko literaturo ni dovolj obilen in zrel. Njegovim izvajanjem so poslušalci sledili od začetka do konca z vidnim zanimanjem. točko in je na vrhu tabele ostal do nadaljnjega ljubljanski Hermes z eno točko naskoka pred Kranjem in Bratstvom. — Prvenstvena tabela kaže takole sliko: Hermes 5 3 1 1 15 :8 7 Kranj 4 3 0 1 23:12 6 Bratstvo 4 2 1 1 12 :6 5 Reka Jadran Mars Svoboda Kovinar 4 5 4 4 4 2 2 2 1 0 1 1 0 o o 1 2 2 3 4 13 :7 10 :14 12 :11 7:10 3 :27 S 5 4 2 0 V mariborski skupini je bil izveden ves spored po izžrebanem razporedu, in sicer dve tekmi v Mariboru in ena v Murski Soboti. Hud odpor je nudila trenutno vodilnim Cakovčanom pobreška Siavija, ki so jo ugnali šele tik pred koncem z najbolj tesnim rezultatom 3 :2. Druga mariborska tekma med Železničarjem m Rapidom je pokazala nogomet z obsodbe vredne strani, prinesla pa je Železničarjem dve dragoceni točki v borbi z letos spet nevarnejšim Rapidom. »Mariborska« enajstorica je z vročih prekmurskih tal prinesla precej izdatno zmago Slika prvenstvene tabele je do prihodnje nedelje naslednja: ČSK Železničar Rapid Mura Maribor Siavija 4 3 5 5 4 5 3 3 2 2 1 0 1 0 1 0 1 1 o o 2 3 2 4 8:4 8 :1 13 :11 13 :15 6:5 6 :18 7 6 5 4 3 1 V celjski skupini je ostalo stanje v tabeli nespremenjeno in so klubi ostali razvrščeni kakor že od prejšnje nedelje, in sicer 1. Celje, 2. Olimp, 3. Atletik, 4. Amater in 5. Jugoslavija. Luč iz mraka V mračnih dneh, ki so legli s svinčeno težo na češkoslovaško, nam je tem dražje vsako znamenje, ki priča o nezlomljivi volji in zavesti njenega vrlega naroda. Kakor pomandrane, a nezlomljive rastline, preko katerih je šel vihar, se dvigajo Čehi in Slovaki k novemu življenju. Samo posameznik obupuje, narod, ki je s svojo življenjsko voljo usmerjen v vekove, se skozi vse nevšečnosti in neštete ovire vedno znova dviga kvišku in obnavlja svoje sa-■!je in nadeje. To, kar je bilo še pred mesecem tako rekoč normalen pojav, dobiva sedaj poseben značaj, postaja pomembnejše in važnejše, kakor bi bilo v normalnih razmerah. Vsako kulturno dejanje, slehern program, sleherno stremljenje navzgor ima ob teh okolnostih večjo ceno. Take dokumente iz češkega sveta, ki nam prihajajo kdaj pa kdaj, po dolgem ovinku, sprejemamo sedaj z občudovanjem, ki pa ne more prikriti svoje melanholične sence. Tak dokument mi je prinesla pošta te dni: je to prva številka novega letnika praških »Literarnih novin«, ki jih izdaja Evropski literarni klub. Sredi žvenkljanja orožja, v veliki napetosti in v tragičnih odločitvah zadnjih dni septembra je izšla v Pragi nova številka lista, ki utemeljuje svojo pravico do obstoja z vero v duha in njegove resnice, s kultom lepote in človeške veličine. In kaj čitamo v listu, ki ni izgubil poguma, da nadaljuje svoje poslanstvo v dneh, ko se zdi, da sta evropstvo in kultura potisnjena na stranski in slepi tir vsega javnega dogajanja ? Predvsem »uvodnik, ki je bil spisan pred 2200 leti«: je to odlomek iz Demostenovega tretjega govora .zoper Filipa. Kakšna aktualnost snovi in že postavljenega problema vojne in miru med majhno atensko državo, ki se noče vojskovati in velikim, močnim nasprotnikom, ki » prihaja z mečem v roki in na čelu ogromne armade govori o miru«. Nadaljnji članek je iz peresa Frant. Gotza in obravnava Malrauxovo novo delo »L Es-poir«, ki je izšlo v češkem prevodu in vzbudilo gorečo pozornost s svojo problematiko španske revolucije in državljanske vojne. Pisatelj Emil Vachek razpravlja v posebnem članku o narodu, tradiciji in propagandi. Zanimiva je misel, da »narod nastaja v trenutkih nevarnosti«. In dalje: »Naša generacija je imela redko srečo, da je doživela v kratkem obdobju že drugič pomlad svojega naroda. Prvič je bilo to osem in dvajsetega oktobra 1918. In prav tem, ki imajo v živem spominu neprijetne strani narodnega življenja oP vsakdanjih dneh, je dragocen, zagrabljiv, skoraj bi rekel čudežen pogled na to, kako se iz posameznih rodbin, rodov, strank, vasi, trgov in mest ustvarja zlito telo z enimi možgani in zlasti z enim srcem — narod, boder in svež kakor mlad mož, odločen, miren in zrel kakor odrasel mož, ljubeč ln požrtvovalen kakor žena.« Prehajamo preko ostalih člankov te šte vilke k napovedi novega programa Evropskega literarnega kluba v Pragi. To znamenito češko združenje prijateljev dobre knjige, ki smo ga že ponovno s simpatijami omenjali na tem mestu, pripravlja vsemu času navkljub štiri nove knjige v knjižnici čeških klasikov »Slavin«, dalje kot tako zvani »vyročni tisk« prevod srednjeveškega perzijskega pesnika Nizanijaz originalnimi perzijskimi miniaturami, pa nov prevod Homerjeve Odiseje, ki ga je pri redil pesnik Vlad. šramek. Izmed nadalj njih knjig ELK-a, kakor se imenuje klub skrajšano, naj omenimo samo novi roman Vladislava Vančure »Rodina Horvatova«. dalje romane Jirija Weila, K. Konrada, Fr. Gotza in Vojtecha Martinka, izbor kritičnih člankov pokojnega dr. O. Fi-scherja, zbrane eseje Vaclava Tilla, Fr. Kovarne knjigo »Svetovna umetnost po vojni«, ljubezensko korespondenco slikarja Aleša, zvezek »Evropska poezija po vojni« v redakciji pesnika Josefa Hore. Velikega števila prevodov iz svetovne literature, ne moremo niti omeniti v tem tesnem prostoru, naj samo zabeležimo, da izide med razkošnimi izdajami Elka prevod novega romana Djure Viloviča »Tri sata«. Taki programi nastajajo v okolju, ki ga slepa strast brezuspešno obmetuje z lažjo o nekulturnosti. Sicer pa: kultura! Človeštvo je zopet izgubilo enoten pojmovni jezik in isti pojmi dobivajo v raznih ideoloških taborih docela nasproten pomen. Zaradi tega nastajajo težka nesporazum-ljenja. Demokratična kultura Čehov je humanitarna in obenem narodna, racionalna in ne nagonsko-krvna: kultura duha in srca, ne pa mišic in pasemskih lastnosti. Na robu današnjih tragičnih dogodkov čitamo z melanholijo in vendar s trdnim prepričanjem priznanje Čehov h kulturi humanističnega tipa. Verujemo, da bo ta kultura preživela vso brezplodno kričanje omejenih fanatikov, kakor so antični kulturni ideali preživeli vekove barbarstva in mraka. Fanatizem in šovinizem obnemo-reta v tistem hipu, ko nasprotniki prenehajo verovati v njuno moč in resnost in ko dodobra spoznajo njuno napihnjeno praznoto. Mi pa zaupajmo onim, ki v tragični osamljenosti branijo čisti plamen svoje pravice in resnice. Sarajevska Siavija v Ljubljani V nedeljo 9. oktobra bomo imeli v Ljubljani po skoraj dvomesečnem odmoru spet priliko gledati ligaško prvenstveno tekmo. Ob tej priliki bo gostovala v Ljubljani sarajevska Siavija, strah in trepet vseh Uga- ških klubov. Po tej tekmi bodo Ljubljančani spet za dolgo sledili ligaškim nogometnim borbam samo v časopisju, kajti prihodnja tekma v Ljubljani bo po znanem razporedu šele 20. novembra (z zemunsko Sparto). To nedeljo se je torej treba naigrati in nagledati! Mars bo sprejel Kovinarja z Jesenic Naši Poljanci bodo imeli v nedeljo v gostih Jeseničane. Ti simpatični, mladi igralci ,ki so si preteklo leto s svojo požrtvovalno -igro priborih vstcp v prvi razred LNP, si sicer še niso v letošnjih srečanjih priborili dragocenih točk. Srečanje med Marsom in Kovinarjem v nedeljo za Kolinsko tovarno bo prav zanimivo. Poljancem moramo pač priznati, da so letos tehnično bolj na višini kakor so bih lani, dočim se Jeseničani zmerom bore odločno požrtvovalno in z veliko voljo. Kaj je vzrok letošnjih njihovih porazov, se bo občinstvo lahko prepričalo v nedeljo ob 10. na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno. Tekma med juniorji SK Marsa in SK Jadrana .katerih mladina se tudi bori za točke, bo ob 9. dopoldne istotam. Zapiski Proglas občine češkoslovaških pisateljev. »Obec češkoslovenskych spiso-vatelu« v Pragi je pravkar razposlala listom in pisateljskim organizacijam evropskih narodov apel »na vest sveta«, v katerem se zahvaljuje za prijateljske izjave, ki so jih pisatelji raznih narodov objavili v najtežjih urah nove češkoslovaške zgodovine. V tem proglasu pravijo češkoslovaški pisatelji: »Tudi v sedanjih težavnih pozicijah ostajamo in ostanemo v skupni ljudski fronti boja za resnico in pravičnost. Strnjeni okrog svojega prezidenta zremo brez obupa v obličje bodočnosti in v nje naloge ter smo tudi nadalje zvesti idealom nravnosti in kulture svojega naroda. Kot žrtvovani, vendar pa nepremagani bojevniki kličemo vas,4, ki vas še ni zadela naša usoda, na pomoč in k vztrajnosti v borbi. „ . „ , „ „ Popravi! V včerajšnjem članku »Petko-vičeva literarna podoba čaršije« je tiskarski škrat sodbo, da je pisateljev talent ustaljen, spremenil v »ustavljen« in tako popolnoma predrugačil smisel stavka. Prihodnje predavanje Društva slovenskih književnikov bo v sredo ob 20. uri v Trgovskem domu. Predava prof. dr. Lavo Čermelj o naši knjigi za mejo. Publikacija ob razstavi slovenske knjige. V zvezi z razstavo v Trgovskem domu v Ljubljani je izdalo Društvo slovenskih književnikov Učno opremljeno brošuro na 24 straneh z naslovom »Slovenska knjiga 1918-1938«. Brošura, ki jo je uredil prof. Francč Koblar, prinaša na uvodnem mestu besedo Otona Župančiča, v kateri pravi, da ne meri knjig po raznih »izmih«, marveč po tem, kako so odreševale človeka: koliko je v njih srca in duha, resnice in modrosti, ljubezni, lepote in luči. »Samo to je sol, ki daje našemu delu nekaj trajnosti, samo to stvarnost, vredna pisateljevega napora«. O slovenski povojni književnosti razpravlja J. Vidmar, o slovenski znanstveni knjigi piše France Koblar, o slov. knjigi in reviji v Julijski krajini Lavo čermelj, o prevodni literaturi B. Borko, o mladinskem slovstvu Anica černejeva, o zunanji podobi slovenske knjige K. Dobida, o tisku pa Ivan Matičič. Vsi članki so spisani zgoščeno in dajejo zanimiv pregled rezultatov našega slovstvenega razvoja v letih 1918-1938. Publikacija je na razpolago pri blagajni razstave v Trgovskem domu* Razpis VII. gozdnega teka na Pohorju SSK Maraton priredi v nedeljo, dne 16. t. m. VII. pohorski gozdni tek za poedince lahkoatlete in zimske športnike ter moštva trojic s startom ob pol 11. pri Ruški koči in ciljem pri Pohorskem domu Proga je dolga okrog 4.700 m ter vodi po glavni poti od starta do cilja. Pravico do tekmovanja imajo verificirani in nevereficirani člani klubov, včlanjenih v JLAS ali v JZSS, rojeni leta 1919 in starejši, razen članov pod zabrano. Kot zimski športniki se smatrajo le tekmovalci, ki so bili v sezoni 1937-38 pravilno verificirani v JZSS. Tekmovalci, ki so že tekmo- vali v pohorskem teku kot lahkoatleti, ne i boju »februarskih« moštev v Splitu, ooce- smejo več tekmovati kot zimski športniki, pravtako tudi obratno. Moštva se sestavijo iz prvih treh, na cilj prispelih lahkoatletov in zimskih športnikov vsakega kluba. Vsak tekmovalec prinese svojemu klubu število točk po zasedenem mestu. Točke treh se štejejo teT zasede prvo mesto klub. čigar moštvo ima najmanj točk. Nagrade prejmejo: a) prvi naslov »prvak pohorskega teka za leto 1938« in darilo, drugi in tretji diplome; b) prvi zimski športnik: darilo, drugi in tretji diplome; c) prvo moštvo: prehodni pokal in diplomo, drugo in tretje diplome. Pokal za moštvo, darilo zadruge »Pohorski dom« je prehodno ter si ga osvoji klub po treh zaporednih ali petih zmagah v presledkih. Pokal brani SK Železničar v Mariboru. Dveh nagrad tekač ne more prejeti (lah-koatlet in zimski športnik). Nagrade se izdajo pod a, b. c, v primeru, če tekmuje vsaj pet tekmovalcev oz. moštev. Če tekmujejo samo štirje, prejmeta samo prva dva, če še manj. prejme nagrado samo prvi. Prijave s prijavnino din 5.— za tekmovalca je treba poslati preko klubov na naslov: Smerdel Jože, Maribor, Gosposka 23 najkasneje do 9. t. m. Za prijave po 9. oktobru je treba plačati din 10.— za tekmovalca. V prijavi je navesti, ali tekmuje tekmovalec kot lahkoatlet ali kot zimski športnik. V ostalem se vriši tekmovanje po pravilih in pravilnikih JLAS. Plavalna sekcija SK Ilirije. Trening v zimskem kopališču se vrši sporedno s tečajem plavalne šole za tekmovalce ob torkih in sredah ter ob petkih in sobotah od 14. do 17. za plavače in od 17.30 do 19. strogo samo za dekleta. Kopališče bo odprto do srede oktobra; članstvo sekcije se poziva, da izkoristi še ta kratek čas in opravi trikrat v tednu izdaten trening. Opozarja se članstvo tudi na objavo na oglasni deski v zimskem kopališču. Kolesarska podzveza (Službeno). Redna seja bo v petek 7. t. m. ob 19. v prostorih kavarne Vospemik, Stari trg, 34. Ker je seja važna, prosimo VSe odbornike sigurno in točno! »llustrovane sportske novosti« štev. 41 so izšle. V tej številki čitamo o tradicionalnem porazu Gradjanskega proti BSK, o dobri rdeči četi (Hasku) iz Zagreba, o dvo- Silvikrin Koncentrirana naravna hrana za lase Prepreča in ustavlja izpadanje las, pospešuje rast las in ohrani kožo glave zdravo. Odstrani prtmt skoraj čez noč. Postavite Se danes steklenico SUvikrina na svoj umivalnik. Silvikrin, iznajdba slavnega biologa. Dr-ja VVeidnerja, je nov preparat, ki z zunanjim dovajanjem organskih tva^ rin uspešno hrani tkivo za proizvajanje las ter ga usposablja za novo, zdravo rast las. Lotion Silvikrin Din 27 3 Dobi se v vseh strokovnih trgovinah. Skrbite za svojo kožo glave, pa bo tudi Vaša koža glave skrbela za rast Vaših las. Vaši koži glave je treba Silvikrina! Y-40 ni naše reprezentance na letošnji balkaniadi, o zapostavljanju našega Punčeca v svetovni lestvici najboljših, o žetvi plavalnih rekordov v Trstu in še marsičem, kar bo zanimalo vsakega športnika. (O nedeljskem porazu Ljubljane v Beogradu je urednik — morda celo iz obzirnosti — objavil samo rezultat). Posamezne številke so po 1 din. Lahkoatletsko revanino srečanje med celjsko reprezentanco in atleti zagrebške Concordije bo v nedeljo 9. t. m. ob 10. dopoldne v Zagrebu na igrišču Concordije. Sledeči celjski adeti se opozarjajo na srečanje, da se pripravijo: Pleteršek, Martini, Goršek, Urbaneič, inž. Marek, Stavbe, Ja-kec, Steiner, Rozman Soster in Osetič. Odhod bo pravočasno sporočen. DOBRA KUHARICA Mož je Ml na izletu in je prinesel s seboj pol oprtnika gob. — Ali so pa tudi užitne? ga je žena skrbno vprašala. — Ce jih boš ti skuhala, ne bodo več, — je odvrnil mož, ki je imel z mlado ženo že izkušnje. SPET NA NOGAH — Kako je kaj, gospod Cekin? — Bo že. Banka mri je pomagala na noge. — Ali vam je dala nove kredite? — Ne. Avto mi je zarubila. DRAGOCENOST — Kako sem slišal, je vaš blagajnik včeraj pobegnil. AM je kaj vzeJ s seboj? — Da... mojo ženo... — Ne, mislil sem, če Je vaei kakšno dragocenost Madžarska manjšina na češkoslovaškem Po ljudskem štetju iz leta 1930. je štela madžarska manjšina na češkoslovaškem 692 tisoč duš. Madžari bivajo vzdolž vse meje Slovaške in Podkar-patske Rusije, kar pa je Madžarov v notranjosti dežele so po-madžarjeni Slovaki, Rusini, Nemci in židje. — Madžarski obmejni pas je na treh mestih prekinjen od slovaškega življa. Ta obmejni pas obstoja po večini iz Slovakov, pomadžarjenih šele v teku zadnjih 100 let. Na drugi strani živi na Madžarskem 150 tisoč Slovakov (po štetju iz L 1920.), 1-1930. so jih našteli že 50.000 manj. Ker poznamo madžarski način ljudskega štetja, smemo sklepati, da živi na Madžarskem najmanj 300.000 Slovakov, katerih položaj pa je toliko neugodnejši, ker ne žive strnjeno, marveč »o raztreseni po vsej državi v večjih ali manjših jezikovnih otokih. Vrhu tega . Madžari svoji slovaški manjšini niso dovoljevali niti najmanjših pravic glede šolstva, vporabe slovaškega jezika v javni opravi itd. Dočim je Češkoslovaška svojim Madžarom dala vse POtJ ^ £ madžaST * ^ jN ktbdlvfo • pravice, je Madžarska svoje slovaške manjšim brezobzirna PAUL RTPSOlf 8 Stratosferski pilot Roman _Pri tem viharju, ki nastaja in M od trenutka do trenutka narašča, je čisto izključeno, da bd prišli v trdi urah v Buffalo, pa če bi imeli ne vem kakor hitro letalo na razpolago. Ako Vam je prav, stopiva v prometni oddelek in tam pogledava, kdaj gre prvi vlak v Buiffalo. Tam tudi lahko pošljete brzojavko, da je rada viharja zrakoplovni promet ustavljen in da . — — Cisto izključeno, ga Je energično prekinila. Jaz hočem poleteti takoj in Vi mi boste pomagali. Poglejte vendar, kako je nebo lepo in kako krasno sije solnce. Ta vetrič, ki je začel pihati, vendar ni noben vihar. — Res je, je odvrnil Fred, toda vihar šele pride. Najavljen je že brzojavno od več vremenskih opazovalnic. Ni nam mogoče prevzeti odgovornosti za naše potnike. _ Zase prevzemam odgovornost sama. Prosim, poglejte tu moje listine, da veste, s kom imate posla. Nameravam v kratkem potovati v Evropo, zato imam potni list v redu, evo ga. Odprla je svojo veliko usnjeno torbo in pokazala potni list. Fred je čital, da ji je ime Lea Mounta-von, da je ameriška državljanka, stara štiriindvajset let in da je rojena v mestu Tia Juana v Califor- nJJL Fredu njeno ime ni HJo neznano, saj ga Je poznal vsak Američan. Bila je edina hčerka slavnega californijskega »kralja pomaranč«, Petra Mountavona, kojega predniki so se bili preselili iz Švice v Ameriko in ki je bil pred nekaj leti umrl, zapustivši vse svoje ogromno premoženje hčerki edinki Njena mati, ki se je pred več kot desetimi leti ločila od očeta, je bila poročena z nekim filmskim igralcem v Hollywoodu in se je seveda stari Mountavon prav nič ni spomnil v oporoki. Kot blisk so švigale Fredu te misli po glavi in vprašal se je na tihem, zakaj hoče proti nasvetu strokovnjakov na vsak način pod vzeti ta polet. Pogledal jo je. Toda to pot jo je gledal s precej drugačnimi očmi kakor takrat prvič na parobrodu Minnehahi, ko je ležala pred njim na krovu. Bila je srednje postave, a vitka kot srna, izredno živahna in samozavestna. Bila je za potovanje primerno opremljena: trenč-kot sivorujave barve, usnjen klobuček, temnorujav, z ozkim rdečim trakom in svetle čižme iz gumija, ki so ji segali skoraj do kolen. Napravljala je vtis osebe, ki kljub svoji mladosti ni samo navajena dajati povelja, temveč tudi, da se nemudoma izpolnjujejo. Gledal jo je hladno, čeprav mu je srce močno bilo, a ona mu je ravno tako hladno vračala pogled s svojimi svetlimi očmi. Stisnila je bila ustnice in nosnice, tako da je bila koža po vsem njenem licu napeta. Fredu sicer ni izgledala tako kot kakšna pravljična princeza, vendar ta odločni obraz ni dopuščal nikakega dvoma o njeni izredni lepoti. Fred se nffulnr t svojem Hvfjeuju ni bil dosti yfiprmal za ženske, kajti strojno inženjerstvo in sploh tehnika sta se mu zdela mnogo bolj zanimiva kot ljubek obraz. Bil je eden tistih, ki pri srečanju z lepim avtomobilom vidijo samo stroj, in ga občudujejo radi njegovih linij, a nikdar ne vidijo, kdo sedi v njem, tudi če bi avto vodila najlepša mladenka. To dekle je pa v istini gledal z zanimanjem _ Vi me boste pilotirali v Buffalo, je dejala nepotrpežljivo. Ponovno ji je odgovoril, da je to nemogoče. _ Prosim, govorite še enkrat z ravnateljem in recite mu, kdo sem Podpisati hočem izjavo, da odgovarjam sama za svojo varnost, kakor tudi, da plačam vse stroške, ki bi mogli nastati radi odleta. Fred je odšel, toda čez pet minut se je vrnil.. Povedal je gospodični Mountavonovi, da je vsak odlet prepovedan za čas dveh ur. Ko je to čula, je divje poskočila in Freda sovražno pogledala. — Jezi se name, si je mislil Fred. Sedaj bo zagrabila svoje rokavice in torbico in divja odvihrala, kakor je bila prišla. Toda Fred je premalo poznal žensko dušo. da bi pogodil pravo. Zgodilo se je nekaj čisto nepričakovanega: sedla je v bližnji usnjeni naslonjač, snela klobuček z glave, da so se vsipali njeni zlati kodri v svetlih pramenih na vrat in v čelo in napravila je tako obupen in žalosten obraz, da jo je Fred kar pomiloval. Nato ga je pogledala, kakor bi mu hotela delati očitke za njegovo brezsrčnost. Fred je bil ves zmeden in ni vedel, kaj bi dejal. Ko je videla, da Je ta pogled nanj učinkoval, se Je laha» nasmehnila, tako da je bilo videti obe vrsta njenih krasnih belih zob, obenem je pa skušala začarati Freda s svojim najljubšim nasmeškom. Ko je videla, da ima s tem tudi uspeha, mu je dejala: — Jaz moram biti v treh urah v Buffalu, kapetan. Njen glas je bil popolnoma spremenjen in ni prav nič več spominjal na poprejšnji zapovedujoči ton. — Midva morava odleteti... Za vsako ceno. Midva — Ta beseda je bila kakor tajna prošnja, kakor priznanje neomejenega zaupanja. Ni ji odgovoril, toda blazna misel se mu je porodila v glavi: kaj mu morejo, ako kljub prepovedi odleti? Ni hotel ponovno pogledati Lei v oči, kajti čutil je, kako silen vpliv imajo te lepe oči nanj in kako se temu vplivu le s težavo upira. Hotel se je ubraniti strasti, ki ga je skušala zaplesti v pustolovščino, katera bi mogla imeti nepredvidene posledice. Ona pa je spet odprla svojo torbo in vzela iz nje čekovno knjižico ter jo ponudila Fredu, rekoč: — Tu je moja čekovna knjižica, prosim, poglejte jo. Je od banke Morgan & Co. Lahko takoj telefonsko vprašate, za katero vsoto sem tam zapir-sana. Dvignila se je s sedeža in stopila bližje k njemu ter rekla: — Ako odletite z menoj... Njemu je šinila kri v lice. Ne, napitnine ni hotel sprejeti, pa naj bi imenovala še tako veliko vsoto. Bil je mož in neodvisen od ženskih muh. V Ptuju lahko naročite male oglase in inserate ter oddajate ponudbe na male oglase v podružnici Jutra kjer dob;te tudi naslove od malih oglasov. Perfektna kuharica za gospodo dobi stalno službo na Gorenjskem. V po-štev prideio mirne ženske srednjih let. — Ponudbe s prepisi spričeval in sliko na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gospoda«. 23410-1 • 'v - ■ I / Ef DIH mm ■Cv 1 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjš-l znesek 17 Din. Frizerko sprejme taKoj Frajle F., Celje. 23499-1 Frizersko Vsaka beseda 50 par: davek 5 din; za iifro ali dajanje naslova 5 din; najmanjši znesek 12 din. Kuharica čez 30 let, išče službe k resnemu gospodu ali na orož-niško postajo. — Kuharica podoficirske menaže Miši' i čeva kasarna, Metelkova 2, pomocnico Ljubljana dobro moč, sprejme takoj t 23479-2 Frizerski salon »Paula«, Celje, Kovaška nlica št. 1. i m___ , • « 23501-1 Trgovski pomočnik 1 zmožen kavcije, mešane Postrpžmro stroke, vojaščine prost, — osireznico namejeenja v boljši tr snažno, zdravo, zanesljivo, [ govini ali podružnici. Cenj. pošteno, sprejmem za po- ponudbe na podružnico Ju- spravljanje parketiranih sob, I tra v Celju pod značko pranja, likanja, pomoč pri »Zanesljivost«. kuhi, za ves dan. Naslov 1 23502-2 v vseh poslovalnicah Jutra. 23497-1 Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Staro medenino baker, cink. svinc in odpadke metala, vsako množino kupuje po najvišjih cenah Unitas, Šiška, Celovška 90a. 23488-7 Železno blagajno dinamo, motorje in radio aparat kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačnik«. 23485-7 Želez, štedilnik peč otroški voziček in zložljivo posteljo kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Plačnik«. 23456-7 Dekle V Ptuju lahko naročite male oglase in inserate ter oddajate ponudbe na male oglase v podružnici Jutra, kjer dobite tudi naslove od malih oglasov. Deklp I zmo^na kuhe in vsega go- I spodinjskega dela, išče služ-stero okrog 16 let, iščem za be k boljši rodbini v Ljub-takoj kot pomoč v gospo- ljanj. Ponudbe na ogl. odd. dinjstvu — Naslov v vseh 1 jntra pod »Čista in varčna«, poslovalnicah Jutra. I 23504-2 23495-1 1 Deklico I Tocaj ■ [niajj^ vojaščine prost, ka-16—18 let staro za navija- teri je bi! zaposlen v bolj-rie volne, doma iz Zgornje Jih sezijskih restavracijah, Šiške ali Št. Vida, začet- I želi stalno nameščenje v mco, sprejmem. Cehojug, boljši restavraciji ali bu-pn mizarstvu Černe St. feju. Gre tudi kot sluga v 23481-1 I pisarno ali slično. Naslov ] v vseh poslovalnicah Jutra. Ročno pletiljo I 23453-2 za čepice in rokavice ter šrviljo za bluze in domače I Kot gospodinja halje, iščem takoj. Ponud- gfenl službo. Naslov v be na ogl. odd. Jutra pod vseh poslovalnicah Jutra, šifro »Hitra«. I 23452 2 23477-1 ' Avto, riioto Seseda 1 Din. da ves 3 Din za šllro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj & znesek 17 Din BMW motocikel s prikolico novejši model, v brezhibnem stanju, ugodno proda DKW zastopstvo J. Lovše, Tyrševa 35. 22801-10 Jedilonošo I Blagajničarka .V:nOSO .. prodajalka ali pomožna moč ali serv.rko išče restavracija v pisartri jjče mesta za din hotel Strukel. 450 mesečno. Pomoč nujna! 23487-1 J Naslov: Hanc.i Peterca, — j Ljubljana, Rožna ul. 27-11. 23463-2 Vzgojiteljico k trem otrokom v Ljubljani, iščem. Prednost zna-1 Tkalski mojster nje francoskega jezika. Po- 2 večletno prakso, želi pre-nudbe pod »Trojka« na ogl. meniti službo takoj- p0. odd. Jutra. 23445-1 Frizerko res dobro delavko sprejmem ali ji oddam lokal v najem proti malenkostni odškodnini. Interesenti naj pošljejo naslove na ogl. oddelek Jutra pod značko »Sigurna eksistenca«. 23450-1 Prodajalko nudbe na ogl. odd. Jutra I pod »Jugoslovanski drž.« 23429-2 'llllllll!il!llll!ll!l!!il!ll|lllll!lll!'llllll!ll!ll'ill|!II1!l!!!ll!l!!!:> Vajenci (ke) nrannmnnnniiifniHninnfniiinip: Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro aH daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Učenko odnosno vezalko za cvetli- j z meščansko šolo, dobro Čarno takoj sprejmem. Na- | računarico, sprejmem takoj slov v vseh poslovalnicah I v trgovino. Jerman Janko Jutra. 23354-1 i Trbovlje. j 23482-44 Mlajšega uradnika za vsa pisarniška dela, po možnosti z znanjem nemškega in srbohrvatskega jezika, sprejme takoj industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Marljiv uradnik«. 23460-1 Pekovskega pomočnika mladega, ki bi raznašal tudi kruh, takoj sprejmem. Franc Dorič, pekarna Žerjav, črna pri Preval jah. 23469-1 Klobučarskega pomočnika sprejmem takoj. — Rudolf Pajk. Sv. Petra C. 38, Ljubljana. 23464-1 Absolventka mešč. šole se želi učiti trgovine z oskrbo v hiši. — Hajnc Marija, Velenje, — Pesie. 23480-44 Beseda 1 Din. davek 5 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Nemško konverzacijo in pouk nudi izobražena gospa. Kongresni trg 13-II 22626-4 Zaslužek Seseda 1 Din, davek Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanj S, znesek 17 Din. 2500 din voru. Novšak, Laško. 23466-1 Brivskega pomočnika . ^rebuJete ^ ^^ ,PiLdog°- I telCOO din mSeCno. Pl i šite ANOS, Maribor, — Orožnova ul. 296-3 Brivskega pomočnika mlajšega, kot praktikanta v damski stroki in vajenko — I 1 Din, davek sprejme salon »MILA«, _ | Din za šltro ali dajanje Tyrševa 7. 23471-1 Hišnika ki se razume tudi na sadno drevje (breskve) iščem za vilo z velikim vrtom v Ljubljani. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod šifro »Hišnik«. 23402-1 nastova .t Din Na> aj 9i enesek 17 Din. Potnika vpeljanega v dravski banovini, sprejme veletrgovina žganja in sadnih sokov. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fiksum ali provizija«. 23506- Za avtoizlete išče dama starejših, zanesljivih avtomobilistov. Do pise na ogl. odd. Jutra pod »Štirisedežen kabrio«. 23308-10 Kapital Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Posojila dolgoročna na vknjižbo, za sreska mesta po 7% obresti trgovske kredite, kmetom zmožnim odplačila po 6% obresti nabavljamo. Pojasnila daje Central, Zagreb, Bregovita 7. 23470-16 Prodam hišo na novo renovirano v večjem industrijskem kraju. V hiši je bila več let dobro-idoča gostilna, pripravna je tudi za razne druge obrti. Nahaja se v centru industrije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Prometno in donosno«. 23483-20 Vogalna parcela lepa, v bližini' remize, g. Šiška, naprodaj po ugodni ceni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23444-20 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 2-sobno stanovanje s kabinetom, kopalnico in vsemi pritiklinami oddam v novi stavbi 1. novembra. Medvedova ul. 19a. 23505-21 Dvosob. stanovanje solnčno, za november, din 350. Informacije železnina Koutny Medvedova 28. 23494-21 3-sobno stanovanje s kabinetom in vsemi pritiklinami, nasproti univerze, oddam novembra. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23496-21 Enosob. stanovanje oddam v Društveni ul. 28. 23484-21 Trisobno stanovanje z vsemi pritiklinami, odda 1. novembra Hranilni in posojilni konzorcij, Gajeva štev. 9. 23486-21 Dvosob. stanovanje oddam 1. novembra odraslim osebam. — Kopalnica, plin, balkon. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23443-21 Stanovanje sobe in kuhinje, oddam za november manjši družini. Zg. Šiška 184, pri št. 102 Vodnikova. 23448-21 Solnčno sobo oddam takoj. — Naslov v vseh poslovalnicah lutra. 23489-23 Prazno sobo oddam 15. oktobra ali 1. novembra. Bleiweisova l-III Jesenko. 23476-23 Prazno sobo veliko, oddam 1. novembra ob Tromostovju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23457-23 Lepo solnčno sobo s strogo separiranim vhodom takoj oddam solidni osebi. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23459-23 Opremljeno sobo z dvema posteljama, oddam. Kušar, Cankarjevo nabrežje 1-IV. 23467-23 Sob^Kiiie: Beseda 1 Din. davek 3 Din; za Šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din Opremljeno sobico iščem v centru. Ves dan odsotna. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mirna gospodična«. 23446-23a Sobo zračno za takoj išče akademik. Ponudbe z navedbo cene' na ogl. odd. Jutra pod »Jeni«. 23461-23i Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din Naj manjši znesek 17 Din. Čistokrvni psi Ilirski ovčar: GRIVKO, 6 let star, železno-siv 65 cm visok, 36 kg težak; Ogrski kuvasz: LJUT, 3 leta star, snežno bel, 65 cm visok, 22 kg težak. Oba ostra čuvaja. Psarna Pod-gora, Vrhnika. 23472-27 Dvosob. stanovanje lepo, solnčno, s kopalnico, plinom in balkonom, oddam 1. novembra odrasli družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23458-21 Beseda 1 Din. davek . Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Velika skladišča v Celju v centru, s hlevom, garažo in dvoriščem oddam v najem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23438-17 ffikali Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Buffet kompletno urejen v Hrvat skem Primorju, poleg pristanišča, parobroda, na po staji avtobusnih prog, prodam radi bolezni. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23508-19 Brivski salon v prometnem, industrijskem kraju, brez konkurence takoj prodam radi odhoda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23503-19 Lokal oddam 1. novembra. Vegova 12. Vprašati II. nadstr. 23478-19 Posest Beseda X Din. davek 3 Din; za šifro aH daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Novo hišo večstanovanjsko, v Ljub ljani, kupim takoj za ta kojšnje plačilo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stanovanjska hiša«. 23455-20 Dvosob. stanovanje komfortno, oddam 1. novembra v Rožni dolini, blizu tramvaja. Poizve se Cesta XIX. št. 18. 23468-21 V Šiški v poslovalnici Jutra (Lom-bar) na Celovški cesti lahko takoj dobite naslove od malih oglasov. Tam tudi lahko naročate male oglase in inserate. mssmm Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova S Din. Naj manjši znesek 17 Din. V Celju iščem dvosobno ali trisobno stanovanje za takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Celju pod značko »Udobno stanovanje«. 23498-21a Sobo odda Beseda 1 Din, davek Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Čedno sobo z elektriko ln uporabo kopalnice tudi z zajtrkom oddam solidni sta rejšl osebi. Vprašatj pod »Poceni in stalno na ogl odd. Jutra 23132-23 Dve opremljeni sobi souporaba kuhinje in kopalnice oddaja boljši stranki. Ponudbe prosim pod »šmartinska« na ogl. odd. Jutra. 2M31 23 Veliko prazno sobo oddam pošteni osebi bliža gor. kolodvora. Naslov vseh poslovalnicah Jutra 23507-23 Prazno sobo s posebnim vhodom takoj oddam eni osebi. Zabjak 10. 23491-23 77/. Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mlad gospod želi znanja z gospodično, ki bi imela nekaj gotovine. Dopise s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Lep zakon«. 23462-24 V Šiški v poslovalnici Jutra (Lom-bar) na Celovški cesti lahko takoj dobite naslove od malih oglasov. Tam tudi lahko naročate male oglase in inserate. _ Informacije Psihografolog Feliks Globočnik v Ljubljani, Hotel »Soča«. Sprejema dnevno od 8.—12. 14.—20. tudi ob nedeljah n prazn ikih. Obiske po hišah vrši po 20. uri zvečer po dogovoru. Pri dopisih treba navesti spol in datum rojstva. Eruiranje anonimnih piscev, špecijalna raz-iskavanja itd. Dela na strogo znanstveni podlagi. 23465-31 Kazrio* I Dežne plašče ! balon svila, | ve term suknjiči, I obleke, perilo Itd. | si nabavite najboljše ln najce-1 nejše pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦m««« Parkete vseh vrst Izdeluje in dobavlja po nizki ceni Leo Paulisf tovarna parket in furnirja, parna žaga. Pošta: Straža pri Novem mestu. POZOR! Za premog, koks, suha drva se obračajte na V. Podobnik, TRŽAŠKA 16. telefon 3313. Vprašanje kočevske gimnazije Ob ponovni otvoritvi petega razreda Kočevje, 4. oktobra Razvoju gimnazije v Kočevju in njenemu pomenu sredi nemškega jezikoslovnega. otoka je zelo škodovalo to, da je neprestano visel nad višjimi razredi Damo-klejev meč. Nemci so s,? pred vojno dobro zavedati važnosti svoje popolne gimnazije in so jo ščitili, čeprav so imeli takrat višji razredi običajno le po nekaj dijakov. Jeseni 1919 je bil odprt prvi slovenski razred, ostali nižji so bili nemški, višjih ni bilo več. V naslednjih šolskih letih so postopno rasli slovenski razredi, dokler niso leta 1927 zapustili gimnazije prvi slovenski maturantje. Predlansko šolsko leto je starše, dijake in vso kočevsko javnost razburila vest, da so višji gimnazijski razredi ukinjeni Jeseni je takoj odipadel peti, v šolskem letu 1937-38 pa se mu je pridružil šesti razred. Ker je ukinitev zbudila splošno nejevoljo in ker so odločujoči vendar siki znali, da bi bik) uničenje kočevske gimnazije v' vsakem pogledu hud udarec, je prišlo letos do ponovne otvoritve 5. razreda. Ta je bil pred več leti žc enkrat ukinjen, toda uspešne intervencije so ga še isto jesen rešile. Ukinitev višjih gimnazijskih razredov v Kočevju bi pomenila neprecenljivo škodo za slovenski živelj na Kočevskem. Do tega spoznanja mora priti vse k poznavalec razmer, komur je na srcu naša narodna stvar sredi omejene in plitve nemške okolice. Ministrstvo prosvete še ni izdalo dokončne rešitve o usodi višjih razredov. Vsa kočevska javnost pričakuje, da bo ne samo ugodna, temveč da bo obstoj popolne realne gimnazije v Kočevju tudi za bodoča leta trdno zagotovljen. To je izredne važnosti za dijake, profesorje in starše, kajti večna nestahiost prinaša porazne ' rezultate. Splošno upadanje zunanjega izavenšolskega dela kočevske gimnazije v zadnjih letih se občuti na vseh koncih in krajih. Menda ni danes nikogar več, ki bi se mu pojavljala misel — nemogoča misel — da je ukinitev kočevske gimnazije umestna iz nacionalnih razlogov. Kdo pa študira na kočevski gimnaziji? Sinovi in hčerke V hladnih dneh Vas kozarček BERMET-VINA obvaruje hripe. — Gostilničarji ga lahko naroče že majhen sodček. — Zahtevajte povsod le BERMET B. MARINKOVA iz SREMSKIH KARLOVCEV, Fruška gora. Opozarjamo Vas na naše dneve volnenega blaga od 5. do 20. oktobra Izredno nizke cene, katere smo določili za te dneve našemu ravnokar došlemu volnenemu blagu, omogočajo tudi Vam res ugodno nabavo nove obleke, kompleta ali plašča. Izkoristite torej to priliko in pridite k nam, da si ogledate našo najnovejšo zalogo volnenega blaga. Začudili se boste kvalitetnemu blagu, ki ga nudimo po tako nizkih cenah. čisto volneno blago, širina 70 cm, v krasnih, najmodernejših barvah, prodajamo po Din 17.75, 18.50, 20.50, 24.—, 28.—. Najmodernejši damski blagovi za obleke, Širina 130 cm, gladki ali pa s krasnimi vdelanimi vzorci v najnovejših jesenskih barvah, Din 33.—, 40.—, 53.—, 65.—, 68.—, 72.—, 85.—. Blagovi za damske plašče, širina 140 cm, od Din 41.— naprej. češki in angleški štofi za damske plašče, kostume in komplete od Din 85.— do 200.—. Tudi gospode vabimo na ogled naših Stofov za moške obleke, površnike in plašče. Prvovrstni češki kamgara stane pri nas Din 100.— do 200.—. češko blago za moške suknje pa Din 150.— do 220.—. Ne zamudite torej to edinstveno priliko. MANUFAKTURA MANICA LJUBLJANA — MESTNI TRG 17. k. d. slovenskih uradnikov in raznih delavnfli slojev ,ki s težavo vzdržujejo svoje otroke. BogatejSi so izključno iz oddaljenejših krajev in s tem razbremenjujejo prenapolnjene zavode drugod. Velikemu številu slovenskih dijakov v Kočevju bi bil študij sploh onemogočen, če bi se zavod demontiral. Kar se nemškega dijaštva tiče, pripada skoraj vse bogatejšim rodbinam, ki bi lahko svoje sinove vzdrževali tudi drugod. Gospodarske koristi, ki jih ima nemško obrtništvo v Kočevju od obstoja gimnazije, bi se dale prav lahko usmeriti v prave struje. To je samo vprašanje smiselne organizacije, ki je v Kočevju sicer pogrešamo, ki pa jo moramo nemudoma ustvariti. V nacionalnem, prosvetnem in kulturnem pogledu lahko prinaša srednješolski zavod s svojim zborom profesorjev in nekaj sto dijaki dragocene sadove. Starejši kočevski Slovenci se bodo spominjali, koliko je doprinesla naša gimnazija v prvih letih obstoja višjih razredov, ko ni grozila večna ukinitev. Tudi njeni abitu-rienti so takrat drugače izpolnjevali svoje dolžnosti do okolice. Mrtvilo, ki vlada danes v gimnaziji in okoli nje, ima seveda še druge vzroke, o katerih pa tu ne moremo razpravljati. Velik udarec bi ukinitev gimnazije zadala tudi slovenski posesti v Kočevju. Pri tem imamo v mislih naš dijaški dom z dvema velikima poslopjema, posestvom in inventarjem. Zavod je imel že do sto gojencev, ki so imeli v njem vso oskrbo in nadzorstvo aktivnih profesorjev. V primeru izgube gimnazije, bi se moralo vse prodati. Kupec? Kočevski Nemec, kakor se je to zgodilo zdaj še v vseh primerih. Tu moramo omeniti, da je letos uprava Dijaškega doma prodala vso živino in poljske pridelke in da je ukinila svoje gospodarstvo. še bolj žalostno je pa dejstvo, da ravno letos, ko bi bilo to najbolj potrebno, iz raznih razlogov ni sprejela gojencev in da stojita obe veliki poslopji sedaj prazni in zapuščeni Vprašanje Dijaškega doma v Kočevju je treba nemudno rešiti in zavod vsaj do prihodnjega šolskega leta postaviti na zdrave in trdne noge! To je dolžnost kočevskih Slovencev brez ozira na politično usmerjenost! Pozabiti ne smemo na dejstvo ,da ima država za kočevsko gimnazijo sorazmerno majhne finančne dajatve. Za poslopje in gmotne izdatke skrbi namreč premoženjska uprava mestne občine, da preo-stajajo državi prav za prav le izdatki za učne moči (ki jih je toliko brez posla!). Veliko poslopje je tukaj. Kaj z njim ob ustavit/vi pouka? V naših večjih mestih ni prostora v učnih zgradbah, ker je prevelik naval dijaštva. Naj se dijaštvo usme ri v podeželska mesta, kjer se bo tudi lahko vršil nedeljen pouk. Poleg tega iz vzgojnih ozrirov gotovo ni slabo, če dijak vsaj nekaj let študira v manjšem mestu in ga starši ne pošljejo takoj v Ljubljano, Maribor ali Celje. Glede na ponovno otvoritev 5. razreda na kočevski gimnaziji sta bili storjeni dve napaki. Težka in nerodna napaka je, da ravno letos ni bil odprt Dijaški dom, ko je gimnazija potrebovala dijakov za 5. razred. Saj je ravno Dijaški dom privabljal v Kočevje največ tujih dijakov! Nadalje ni bilo treba, da je lani padlo tako neobičajno mnogo četrt ošolcev, kakor ne pomnimo, kar obstoji kočevska gimnazija. Ocenjevanje je bilo morda le malo prestrogo. Ko govorimo o ukinitvi kočevske gimnazije, mislimo seveda v prvi vrsti najvišje razrede. Zavedati se pa moramo, da bi višjim kmalu sledili tudi nižji, ker bi ti sami ne mogli zbrati po zakonu predpisanega števila dijakov. Nižja gimnazija sama pa bi tudi ne mogla izpolnjevati na Kočevskem svojega poslanstva ,ki smo ga v teh vrstah očitali. To se nam zdi vredno pripomniti, ko se še ne ve, kakšna usoda čaka koče/sko gimnazijo v bodočnosti. Napeti je treba vse sile, da bo ostal zavod neokrnjen in da se bo dokončno utrdil! Po tem naj stremi vsa slovenska javnost na Kočevskem. NARODNA ISKARNA LJUBLJANA KMAFUEVA » IZVRŠUJE VSE VESTE TtSKDVlM PREPROSTE LN NAJFINEJŠE Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani,