fš pošti projeman: za *elo leto naprej 26 K — h pol leta , 13,-, ietrt , , 6,50, Mesec , 2 „ 20 „ i upravništvu prejeman: za telo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10, -„ četrt , , 6 „ - , mesec , 1 , 70 , Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. lS0ESJ^,, f* 'ii Naročnino in inserat« sprejema upravništvo v gj Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice št. 2. Političen list za slovenski narod. Rokopisi .se ne vračajo, nefrankovana pisma na vsprejemajo. Uredništvo je v Same-mških ulicah št. 2,1., 17. Izhaja vsak dan. izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 253. V Ljubljani, v ponedeljek 5. novembra 1900. Letnik XXVIII. Razbita edinost slovenskih, poslancev? Zia tiste, ki šo vedno niso verjeli, da liberalna »narodno napredna« klika namerava slovensko delegacijo razklati v dva tabora — je »Slov. Narod« sam razpršil zadnje dvome. Povedal je ti čuden rodo ljubni list jasno in točno, da se slovenski poslanci v bodoče ločijo v državnem zboru v liberalne in »klerikalne« — to se pravi, »Narodovci« in njihovi somišljeniki bodejo svoja pota hodili i. s. se spojijo naj tesneje z Mladočehi in bodo skušali mladočeško stranko — s pomočjo Josua MUnzelesa — mobilizirati proti katoliško zavednim Slovencem. Skratka : v državnem zboru ne bode več, kakor doslej, poglavitna naloga poslancev, braniti skupne narodne težnje vseh Slovencev — temveč glavna naloga bode boj zoper Slovence, ki so si ohranili versko naziranje! Zares r o d o 1 j u b n a namera »naprednih« narod njakov! O tem se z liberalci ne bodemo prav nič več prepirali. Slovensko ljudstvo ima odločbo v rokah. Slovensko ljudstvo ne le na Kranjskem, temuč v vseh pokrajinah ! Za jedinost na jedni strani — za razkol na drugi strani ! To je volilna parola. Odloči naj se vsakdo pri teh volitvah za jedno ali drugo teh parol. »Narod« seveda potrebuje pretvezo za razbitje skupnega kluba. Iskal jo je in našel: ubogi Peter Končnik mora veljati kot argument — za razbitje slovenske edinosti na Dunaju. Ces, slovenska kršč,-narodna zveza je pokazala ob tej priliki svojo popolno obnemoglost. No vemo, kaj je bolj občudovati : predrznost in neumnost te trditve — ali pa predrznost, s kojo se špekulira s to trditvijo na neumnost »Narodovih« čitatel|ev! Eno tako hudo kakor drugo ! Vsak otrok v Avstriji v e , da državni zbor od prve polovico meseca septembra sem ne e k s i a t i r a več, zato, ker je bil takrat r a z p u š č e n. Če pa drž. zbora ni, tudi poslancev ni — torej tudi »Slovanske kršč. narodno zveze« že par mesecev ni več! Kaj je torej v zadevi g. Petra Končnika mogel storiti klub — ki ga ni! — Poleg tega pa tudi ve vsak otrok v Avstriji, da je vsled obslrukcije. ki je ovirala vsako parlamentarno delovanje, ugled in upliv poslancev brez razlike padel na ničlo! Vladi noben poslanec ni nič pomagati mogel — zato se tudi vlada za nobenega poslanca in nobeno stranko ni brigala, temuč po svoje vladala. Zlasti j« v osebnih zadevah vsak upliv odklan|ala. To je bil sad obstrukcije. Obstrukcije pa ni delala »Slovanska kršč.-narodna zveza«, temuč delali so jo najprej liberalni in naci-jonalni Nemci — nazadnje pa liberalni Mladočehi, s kojimi se hočejo .Narodovci« najtesneje združiti! Nobena stranka se ne more, v kolikor pride doba zadnjih treh let v poštev, soditi po vspeh i h. Nobeni ni zameriti, če v teh razmerah ni nič dosegla. Če bi se pa po vspehih soditi smelo — kakor »Narod« hoče - potem bi se moralo najhujšo sodbo izreči nad mladočeškim klubom. Ta klub ni samo v označeni dobi ničesar dosegel — temveč ni niti v stanu bil, braniti posestno stanje. Ni bil v stanu zaprečiti, da so se preklicale jezikovno naredbe in da so se jezikovne razmere v čeških pokrajinah se poslabšale proti stanju pred naredbami! Nobena stranka ni doživela tacega poraza v označeni dobi, kakor mladočeška. In vendar se hočejo -Narodovi« poslanci s to stranko spojiti — ».slovanski krščanski zvezi« pa sepredbaciva ubogega — Petra Končnika! To modrost razumi, kdor hoče! Bog ne daj, da bi mi Mladočehom kaj predbacivali. Mi smo pre-dosti objektivni, priznavati, da v takih izrednih razmerah, kakor so vladale od leta 1897 v našem parlamentu — ne zadene nobene stranke kaka krivda za nevspehe. Mi dokazujemo le modrost »Narodovega« dokazovanja, ki je prirejeno nalašč za — slovensko »inteligenco«! Konečno še jedno resno besedo — ne za »Narodovce«, temveč za pametne, trezne in rodoljubne ljudi! Četudi naša zveza ni mogla doseči velikih vspehov — je vendar, kljub skrajno neugodnim razmeram — marsikaj dobrega dosegla, marsikaj zlega pa zabranila. Dosegla je več, nego Mladočehi: kajti ubranila je vsaj vspešno posestno stanje! To je že nekaj, ln dosegla je tudi marsikaj: Spominjamo le na gimnazij v Pa-zinuf na marsikoje važne koncesije na gospodarskem polju, zlasti na ugodno rešitev zadeve osuševanja ljubljanskega barja itd. Še marsikaj bi se dalo navesti, osobito v narodno-političnem oziru — malenkosti sicer, priznavamo, a vendar važne, če se pomiali, v kako skrajno neugodnih razmerah so se izposlo-vale! A bodi: recimo, da ta »Zveza« ni nič druzega dosegla, nego ohranjenje posestnega stanja — je vendar, v takih razmerah, že to vspeh, ki ni zaničevanja vreden! Kaj pa, če se edinost razbije — kaj potem, ali bode potem bolje? Ali se bodo bolj upoštevale naše težnje, če bodemo razklani — nego doslej, ko smo bili skupaj? To vprašanje stavimo »sine ira« razsodnemu, treznemu slovenskemu občinstvu Ljudem, koje je strast oslepila, to vprašanje ne velja. Velja le ljudem, pri kojih pamet vlada — i. s. pri kojih pamet tudi strasti prevladuje! Vprašamo ljudi, ki imajo poleg tega res ljubezen do svoje narodnosti, do svoje domovine. Te vprašamo — in o odgovoru prav nič ne dvomimo! Volilno gibanje. Agitacijske spletke. Kreka so prisilili da ne kandiduje. Tako je pričel kričati .Narod«, ki je nakrat dobil srce za dr. Kreka, katerega je še pred nekaj dnevi, ko je mislil, da bo kandidiral, srdito napadal. Sedaj je »Narodu« dr. Krek nakrat »mož poštenjak, nesebičen in požrtvovalen in resnično prepričan o tistih idejah, ki jih zastopa«. Tudi stare »Novice« se razgrevajo. V »Novicah« hvali Malovrh dr. Kreka, da je »poštenjak brez madeža, popolnoma nesebičen človek, ki žrtvuje vse, kar ima in samega sebe za svoje prepričanje. Vrh tega je brez dvoma resničen prijatelj delavskega stanu, socijalist iz prepričanja«. Na to izjavljamo, da nas prav veseli, ako »Narod« in »Novice« sedaj nakrat pripoznavata dr. Krekovo požrtovalno delo in da to pripoznava tisti, ki je dr. Kreka najbolj blatil. Ob jednem izjavljamo, da je bil dr. Krek naprošen po predsedniku kato-liško-naro dne stranke dr. Ivanu Šusteršiču, naj prevzame kandidaturo, da pa je dr. Krek na argumente dr. Šusteršiča odgovoril, da nikakor ne sprejme mandata, ker se hoče posvetiti delu v bogoslovnici in socijalnemu, organizato- ričnemu delu slovenskih delavskih slojev doma. Vsakdo mora pripoznati, da smo dr. Kreka doma silno pogrešali, da mnogo zadev ni napredovalo tako, kakor bi, ako bi jih mogla neposredno voditi dr. Krekova spretna roka. Dr. Krek je sam prosil dr. Šusteršiča, naj prevzame kandidaturo, ker je prepričan, da bode dr. Šusteršič s svojim uplivom in kot poslanec pete skupine lahko veliko koristil za delavske sloje. To uvideva tudi ogromna večina volilcev pete skupine in to mora uvideti vsak, komur je res pri srcu napredek delavskih slojev in sijajna zmaga krščanske zavesti v peti skupini, ne pa kake osebnosti ali pa celo napadi na dr. Šusteršiča iz — »Naroda«. Ravno »Narodovi« napadi na dr. Šusteršiča so najboljše priporočilo zanj. »Narod« upije, da je kandidatura dr. Šusteršiča v V. kuriji drzna provokacija v prvi vrsti delavskega stanu, upil pa bi tako, ako bi tudi prevzel dr. Krek mandat. Delavstvu mora biti na tem, da dobi v državni zbor sposobnega moža, in nikako ponižanje volilcev pete skupine ni, ako zaupniki stranke vsprejmejo jednega najsposobnejših izmej svojih vrst za zastopnika delavskih slojev. Malovih kriči v »Novicah«, da je dr. Šusteršič odločen nasprotnik vsakega socializma, že 1. 1895. pa je »Narod« upil nanj, dakarodkrito socializem razširja. Najimpertinentnejša pa je trditev »Novic«, da je Šusteršič ravno tako odločen zagovornik najstrožjega konserva-tizma, kakor je to sam povedal na nekem iavnem shodu. Tako Malovrh v »Novicah«, v »Narodu« pa je bilo 24. avgusta 1. 1900 črno na belem, da na dr. Šusteršiču ni prav nič konservativnega, ker se je odločno zavzel za splošno, direktno in tajno volilno pravico. »Narod« je to zahtevo opsoval z »neprimernimi nameni«, z »revolucionarno politiko« ter je pokazal svoje znanje glede splošne direktne in tajne volilne pravice z naslednjimi neumnimi besedami: »Ako mora že v političnem življenju imeti vsak jednake pravice, ako tudi nima jednakih dolžnosti in morebiti tudi nikakih sposobnosti in veselja za javno življenje, zakaj bi ne šli dalje in ne dobili tudi premoženja po jednakih delih?« Vprašamo, kdo je socialen? Tisti, ki splošno, direktno in tajno volilno pravico tako neumno razume, kakor »Narod«, ali pa dr. Ivan Šusteršič. S tem smo z »Narodom« in »Novicami« obračunali. Pokazali smo, da je dr. Krek odstopil iz razlogov, katere je dobro utemeljil, in da je dr. Ivan Šusteršič na dr. Krekovo prošnjo izjavil, da je pripravljen prevzeti dolžnosti in delo poslanca pete skupine. Volilni shod Luka Jelenca na Viču ali kako je kandidat Jelenec bežal pred svojimi volilci. V soboto zvečer se jo predstavil vo-lilccm pete bkupine na Viču najžalostnejši kandidat, kar jih je kedaj nosila slovenska zemlja. N* javnem volilnem shodu so hoteli naprednjaki usiliti volilcem za kandidata Luko Jelenca, ki je pa inteligenco narodno-naprednega učiteljstva postavil v tako slabo luč, da je bila njegova kandidatura soglasno odklonjena. Na shod ja prišlo veliko število delavstva iz viške občine in pur zastopnikov kršč.- soc in soc dem. iz Ljubljane. »Narodovcem« kar ni šlo v glavo, da je njihovo predlagano predsedstvo gg. Knez, Oblak in iurist Marn odklonjeno. Žalostno so gledali na kršč..soc. od katerih so menda pričakovali, da jim bodo v ime lažnjive liberalne narodnosti pomagali. Kršč.-soeijalci so pa raje glasovali za soc.-dem. kandidata, ker so od soc.-dem. pričakovali večjo svobodo govora, nego pa od naprednjakov, ki so jim že pričetkom shoda negirali vsako svobodo govora. Kršč. soc. pa za narodno-naprednega predsednika tudi niso mogli glasovati, ker narodna napredna stranka nima nobenega delavskega programa. Pod najstrožjo kontrolo se je konstatiralo, da je velika večina za soc.-dem. predsednika g. K 1 e m e n č i č a , in za podpredsednika g. M i h 1 e r j a. Za zapisnikarja je bil izvoljen g. Štele. Predsednik je dal nato besedo g. Luki Jelencu, ki jo povedal, da nastopa kot kandidat narodnonapredne stranke, in da bo kot tak »vse sile napel« za kmeta in delavca. Mnogo je za ta dva sloja koristnih reči, ki se morajo rešiti v bližnji bodočnosti. (Klici: Volilna pravica v ljubljanski občinski zastop !) Že pri teh klicih jo Jelenec postal precej zmeden. Zgubil je nit govora, katerega se je baje na pamet navadil, in pričel je iskati nadaljevanja mej nekimi papirji. In iz teh papirjev je še le povedal, da delavstvo potrebuje »temeljite organizacije, da se delavstvo usposobi za boljšo bodočnost«. Zastavil bo kot kandidat narodno napredno stranke vse svojo moči da so delavstvo osvobodi iz raznih verig, ki ga dandanes obdajajo. Zastopal bo vsikdar splošno direktno in tajno volilno pravico. Delavnik bodi okrajšan. Tudi za starostno zavarovanje delavcev bo. Tudi o obrtnem nadzorstvu je povzel nekaj točk iz kršč.-soc. in soc.-dem. programa, večino točk je pa pozabil. Pravijo, da jih ni imel časa prepisati, ali jih je pa premalo razumel. Po Jelcnčevetn govoru se je oglasil k besedi soc. dem. Linhart, ki je povdarjal, da liberalci za delavstvo še niso nikdarničstorili. Sladke besedo imajo le, kadar so pred volitvami. »Narod« je glasilo inlamij! Kot dokaz narodne odkritosrčnosti je kazal na zvezo »Narodovcev« z nemškimi liberalci. (Nekaj zastopnikov napredne inteligence na Viču je pri tem pričelo upiti.) Govornik jim je zamašil usta s tem, da jim je vrgel v obraz, da je slovenski liberalizem isto kar nemški, zato bode slovenski liberalizem ravno tako propadel kot. nemški. Liberalizem pomedimo tja, kamor žo davno sliši! Sotrudnik gosp. And. Gabrši^a gosp. Kristan z Viča je izjavil, da jo liberalna stranka blizu smrti. Ta stranka vedno menja svoj program. L. 1895. ^stranka na shodu zaupnih mož vsprejela ifeliak kršč.-soc. program, lani pa je ta program zopet prevrgla in se postavila na stališče svobodne konkurence, odobrila je zlo, iz katerega izvira velik del gospodarske bede. To kar je Luka Jelenec danes povedal, ni program narodno-napredne stranke. Zato bi Jelenec ne smel reči, da kandiduje na program stranko. Narodno-napredna stranka je učitelja poslala lovit kalina. Naj hi učitelja kandidovala za kako m o s t n o skupino, tam bi bil zanj primernejši prostor, nego pa v peti skupini. Govornik je konečno govoril v smislu socijalne demokracije. Kršč.-soc. Jakopič je izjavil, da se Jelenčevim izjavam ne more zaupati. Na rodno-naprodna gospoda noče dati pravice delavcem v ljubljanski ob činski zastop in narodno - napredna stranka tudi ni za splošno direktno in tajno volilno pravico. Ta stranka je preprečila deželno zavarovalnico! Naprednjaki so skoro pri vsaki besedi govornikovi zaupili. Kršč.-soc. Gostinčar je tudi pov darjal, da tisto, kar je pravil Jelenec, ni v narodno-naprednem programu. Naj pove Jelenec, katere t čke o delavstvu so v narodno-naprednem programu. (Iurist Mara: »Morajo že biti!« Klici: »Imenitno poznate svoj program !«) Ljubezen do ljudstva je narodna stranka pokazala s svojim bojem proti gospodarskim zadrugam. Jelene je tisti, ki je dejal, da mu je v dež. šol. svetu SchalTer ljubši nego kak pristaš slov. kat >1. narodne stranke. Gostinčar je predlagal, naj se Jelenčeva kandidatura odkloni. Iurist M a r n je hotel praviti, da je shod bil sklican tudi za volilce kmetske kurije, a moral je skoro utihniti ob klicih, da naj bi se potem vendar potrudil tudi kandidat kmetske kurije g Lenarčič mej svoje volilce. Zanimivo je bilo, ko se je naprednjake vprašalo, so-li za absolutno narodnost. Pričeli so kričati »Da«, a so 7,vezo z Nemci označili le kot »staro frazo«. Klici: »To ni fraza, to je resnica«. Jelene : »To je š velel " Kn je g. Kristan vprašd Jelenca je-li za svobodno konkurenco, zapazili so nekateri, da mu je g. Jelene pritrdil, drugi »Narodovci« pa so pričeli vpiti, da se ne strinjalo. Bilo je veliko veselja nad to narodno napredno konfuznostjo. Neka) »Narodovih« pristašev je osramočenih odšlo. G. Stefe se je čudil, da so „Narodovci" tako hudi na g. Kristana, ko vendar pravi le to, kar je, oziroma kar ni v njihovem programu. Faktum je, da nima „narodna" stranka nobenega delavskega programa, zato je predrznost, da postavlja v peti skupini kandidata, jelenec je delavske zahteve slabo prepisal iz kršč. soc. ali soc. dem. programa. Napram kmetom je njegova stranka pokazala ljubezen s tem, da je deželni kulturni svet prodala liberalnim veleposestnikom. Jelenec je govoril o zavarovanju, v deželnem zboru — baje po zaslugi agenta Hribarja — narodna stranka noče biti za deželno zavarovalnico. Kje je bila narodna stranka takrat, ko je bilo treba delati kmetom prošnje za potresno posojilo? Naše delavsko tajništvo je moralo spisati na tisoče prošenj! Tam, kjer imate moč v ljubljanskem občinskem zastopu. vrgli ste pod klop volilno pravico delavstva in zastopnik narodnonaprednega u č i t e 1 j s t v a D i m n i k o n d i ne odpre ust za delavsko pravico. Govornik je prebral nato »Narodov e" n a-p a d e na splošno direktno in tajno volilno pravico, kar je povzročilo silen vihar proti listu, ki namigava, da bodo delavci kradli, ako dobe svojo pravico. Luka Jelenec je čutil pri tem potrebo izjavljati, da on je za to delavsko pravico in da on ni identičen z „Narodom", na kar mu je govornik odvrnil: „Narod" Vas priporoča, kogar pa „Narod" priporoča, za tega volilci pete skupine ne morejo biti. Vi v „Učit. Tovarišu" hvalite „Narod", zato se ž njim strinjate. Vi pravite, da bodete samostojno nastopali, povejte nam torej kot kandidat n a r o d n o n a p r e d n e stranke, ako obsojate krivico, ki se je po razpustu državnega zbora v trenotku, ki so bili poslanci brez moči, zgodila slovenskemu narodu, povejte, ako obsojate, da je Peter Končnik imenovan deželnim šolskim nadzornikom naši slovenski deželi. G. Jelene na to ni hotel odgovoriti, kakor tudi ni hotel povedati, katera točka izmej njegovega govora je v narodnonaprednem programu. Govornik je na to zaklical volilcem: Tak je torej kandidat narodnonapredne stranke. Se meni se ne upa odgovoriti, kako figuro bode tak mož pač igral v parlamentu pred m i -n is tri. V st. ki je sledila tem besedam, se ne da popisati. Luka Jelene je stal na višini svoje slave. Govoril je še soc. dem. Mlinar, nakar je Luka Jelene protestiral proti mnenju, da bi on n e s m e 1 zastopati svojega mnenja, dasi je„z dušo in te-1 e s o m" (!) pristaš narodnonapredne stranke. Klici: „Kočnik ne pusti!" On misli, da je z izjavo za direktno, splošno in tajno volilno pravico zaprl svojim nasprotnikom sapo. G. Štefe je izjavil, da je že logika Jelenčeve izjave smešna. Jelenec bo moral podpisati program narodnonapredne stranke, ki nima niti točke o delavskem'vprašanju, zato ne bo mogel delovati za to, s čimur je hotel ujeti volilce. Tudi glede volilne pravice Jelene ne bo nikomur sape zaprl, predno ne da ljubljanski občinski zastop delavstvu tako pravico. Jelene je na to mej klici: „Kaj pa Končnik?" ušel svojim volilcem in se ni oziral na to, da so ga mej bučnim smehom klicali nazaj. G. Gostinčar je povedal, da je Jelene nekoč rekel: Jaz nisem tak, ampak moram, ker imam tukaj kruh. Takih mož ne bomo volili! Kandidatura g. Jelenca seje soglasno odklonila. Niti navzoči liberalci niso glasovali zanj. Kandidata kranjskega veleposestva. Kranjski nemško-liberalni veleposestniki so se zjedinili za zopetno kandidaturo barona S c h \v e g I a , mesto grofa Ervina Auersperga, ki zopetue kandidature ne sprejme, je pa volivni odbor soglasno pritrdil kandidaturi deželnega poslanca grofa B a r b o. Za Žičkarjevo kandidaturo v spodnještajerski peti skupini se je doslej oglasilo že devet sodnih okrajev in sicer ptujski,ormoški, ljutomerski, gornjeradgonski, rogaški, slovenjegraški, šentanski, konjiški in kozjanski. Pa tudi drugi okraji so zavzeti za Žičkarjevo kandidaturo. Sobotni »Narod« grdo psuje Zičkarja. Ali to zasluži mož, ki je bil vedno pri delu za svoje volilce. S psovkami se ne bo pobilo Žičkarjevega dela. Naj kratko naštejemo nekaj točk obširnega njegovega delovanja: 1. Vinogradniki v II a 1 o z a h so prišli v velikansko uboštvo in bedo vsled ples-njivca in trtne uši, ki sta uničila njih vinograde, iz katerih edino dobivajo Haložani dohodke. Pretil jim je glad, pretila jim je žalostna usoda, da bodo morali zapustiti svoje domove, na katerih so gospodarili njih očetje, dedje in pradedje, ter iti za negotovim kruhom v neznano tujino. Toda kdo se je potegnil za nje ? Gosp. Ž 1 č k a r se je trudil tako dolgo, da jim je izposloval za letos 60000 kron podpore in da se je vlada zavezala, da hoče skrbeti za prenovitev ta-mošnjih vinogradov. 2. Ker pa je gospod Žičkar uvidel pri potegovanju za Haloze, da je državna vlada pri podporah preveč navezana na sklepe deželnih zborov, zato je stavil dne 20. dec, 1899 samostalen predlog, naj se postava 7-28. marca 1892 drž. zak. št. 61 tako spremeni, da bo država mogla tudi brez ozira na visokost deželnega brezobrestnega posojila dajati državna brezobrestna posojila za obnovitev vinogradov. Ta predlog kaže Žičkarjevo skrb za vse spodnjesta-jarske vinorodne kraje. 3. V šaleški d o I i n i so premogo-kopni rovi naredili veliko škode posestnikom nad njimi. Zemlja se je usedala in obdelovanje posestev je postalo nemogoče. Nihče ni težko prizadetim kmetom priskočil na pomoč, dokler ni prišel gosp. Žičkar ter delal tako dolgo, da se je tudi tukaj kmetom zgodila pravica in se jim je pripoznala odškodnina. 4. Gosp. Žičkar se je potegoval, da se vsem ubogim občinam dajo državne podpore za strelne priprave proti toči. (Glej nujni predlog z dne 8. maja 1900). 5. Posredoval je pri železniškem ministerstvu, da se je plačilo za odkup zemljišč pri gradbi železnice Spodnji Dravo-grad-Velenje zdatno povišalo. 6. Za brežiški, sevniški, kozjanski, š m a r s k i in slovengraški okraj potegoval se je pri vsaki nesreči ter jim izposloval podporo, kadarkoli jih je prizadela toča ah povodenj. (Predi. 24./5. 97, 17./10. 99, 6./6. 1900.) 7. Da sc bo vendar enkrat uravnala Sotla, je to pred vsem Žičkarjeva zasluga. (Predlog 28./4. 1899.) 8. Dne 13. okt. 1898 je Žičkar pri nujnih predlogih zastran državnih podpor odločno in toplo priporočal, da se ozira pri podporah tudi na kraje v glavarstvih Celje, Ljutomer in Maribor. 9. Gornjesavinjski dolini je znan Žičkar iz deželnega zbora kot iskren zagovornik potrebnih cest. 10. Za r o g a š k i in s m a r s k i okraj je zahteval Žičkar v državnem zboru lastnega okrajnega glavarstva na Slatini. (Glej peticijo z dne 14. okt. 1900.) U. Dne 24. sept. 1897 jo stavil interpelacijo do deželnobrambnega ministerstva zavoljo škod, ki se godi ob vojaških vajah na poljedelskih pridelkih. 12. Dne 13. dec. 1899 je stavil samostalen predlog, da se premeni katehetska postava. 13. Za p r i v a t n e uradnike se je potegoval, da se jim daje nedeljski počitek in zagotovi preskrbovanje za starost in oskrbovanje njih vdov in sirot. (Glej peticiji 1 ./10. 97 in interpel. 15 /12. 1898.) 14. Stavil je veliko število interpelacij zaradi zapostavljanja slovenskega jezika v uradih, šolah in javnih napisih in razglasih, zaradi zaplenjenja »Slov. Gosp«, »Domovine« in Hribarjevega ilustriranega koledarja, zaradi našemu narodu storjenih krivic, vložil je celo kopo prošenj za najrazličnejše slovenske zadeve, predvsem za slovensko vseučilišče, nadsodišče v Ljubljani. 15. Neštevilnokrat je posredoval pri mi-nisterstvih za slov. uradnike, za različne ugodnosti slov. občinam in osebam. Gosp. J. Žičkar je najmarljiveje zahajal med svoje volilce, priredil jo 3 0 shodov. Ali ni gosp. Žičkar veliko delal in veliko dosegel ? In pomisliti moramo, da je g. Žičkar dosegel vse to v dobi treh let in ob času, ko je v državnem zboru zabranjevala divja obstrukcija vsako uspešno delo. In sedaj bi mu naj oni, katere je tako zvesto zastopal, postali nezvesti ? Sedaj bi mu naj odtegnili svoje glasove, ga zapodili od sebe? Ali bi to ne bilo nehvaležno ? Take poslance si moramo obdržati, ne pa jih poditi od sebe! Politični pregled. V Ljubljani, 5. novembra. Dipauli kandidat za peto skupino. Znani zahrbtni kompromis se je torej do cela razbil, ob jednem se je pa tudi pokazalo, da so Schopferjevi izrabljali tudi briksenškega škofa. Kakor izjavljajo poslanci dr. Schmid, Trafojer in Trogmann v posebnem pismu na volivce, je briksenški knezoškof izrazil le svoje veselje nad poročilom, da je sedaj mir v deželi, ni pa nikdar bil proti temu, da Dipauli kandiduje v peti skupini. Imenovani torej toplo priporočajo v izvolitev dosedanjega poslanca barona Di paulija. Občinske volitve v Pragi. Minuli teden so se vršile v Pragi dopolnilne volitve v praški občinski zastop. Popolniti je bilo 36 mest. Od teh mandatov je imela dosedaj vsaka stranka, Staro- in Mladočehi, po 18 mest. Dosedaj je bilo izvoljenih 26 zastopnikov, od teh jih je že 17 staročeških, mlado-čeških le devet. Od poslednjih pa odpadejo le trije na stranko bivšega župana Podlip-nega, šest pa na stranko odbornika Frica, ki se ogreva za skupno delo v zbornici. V ožjo volitev, ki se vrši danes, pridejo trije Staročehi, dva radikalca, sedem somišljeni kov Podlipnega ter osem kandidatov Friceve frakcije. Kakor vse kaže, staročehi prav dobro žanjejo na račun somišljenikov bivšega župana. Vprašanje glede bosenskih železnic neki vendar še ni definitivno rešeno. Določeno je bilo namreč, da se avstr. ministri podajo na včerajšnji dan v Budimpešto, kjer naj bi se posvetovanja nadaljevala. Včerajšnji listi pa poročajo, da je nameravano posvetovanje bilo odloženo na poznejši čas. Koncem teh posvetovanj se vrši bržkone kronski svet pod predsedstvom cesarjevim. Oficijelno se naglaša, da obe vladi neomajno vztrajati pri svojih prvotnih načrtih. Nasprotje je seveda glede zveze s Spljetom, katere se Mažari branijo z vsemi silami. Odločevala bo, kakor se splošno zatrjuje, Ie vojaška uprava, ki se pa bržkone izreče tudi za predlog Mažarov. Izjemno stanje v Španiji. Posledice zadnje preosnove španskega kabineta že britko čuti ves španski narod: na celem polotoku je Azčarragova vlada oklicala izjemno stanje s pretvezo, da docela zatre karlistiško gibanje. To s.i je zgodilo v trenutku, ko vlada izjavlja, da je razkropljena zadnja karlistiška tolpa. Dotično ofici|elno poročilo namreč slove : Jedina še oborožena karlistiška tolpa v Bergi je razkropljena. V*ak poskus upora je onemogočen. Vkljub temu je izdala vlada dekret glede odprave ustavnih sloboščin na celem jiolotnku. da prične z energično politiko in preskrbi ob-lastvom potreben pripomoček, da morejo v kali zatreti karlistiško gibanje. — Tako skrbi nova vlada za mir v deželi, ki ga tako krvavo potrebuje. Saj pa tudi ni drugače mogoče, ako pomislimo, da je sedaj vojni minister strogi general Linares, glavni kapitan, oziroma mestni poveljnik in načelnik policije v Madridu pa bojaželjni general Weyler. Posebno poslednji je mojster v t"m, da provztoča odpor v prebivalstvu, saj je na Kubi ravno on s svojim brutalnim postopanjem največ zakrivil, da se je prebivalstvo od domače dežele ločilo. Kaj neki namerava Azcarraga s prebivalstvom, ki je po veliki večini strogo dinastiško ? Dobrih posledic to postopanje gotovo ne bo imelo, in gotovo se ho zadeva še najsrečnejše rešila, ako postane žrtev te neprevidnosti in predrznosti ravno vlada sama. Bati se je seveda poprej še ka) hujega in sicer na škodo dobrega španskega l|udstva. Kdo bo bodoči predsednik »veznih držav. Dve močni in silno agilni stranki si stojita nasproti v sedanji volivni borbi za predsednika severoameriških zveznih držav. Listi republikanske kakor tudi demokratiške stranke pišejo o svoji zmagi kakor o gotovi stvari in o demokratiškem kandidatu Bry-anu se celo že piše, da mu je zagotovljenih nad 100 glasov več, nego jih potrebuje. V resnici seveda stvar ne stoji zanj tako ugodno, akoravno tudi ne smemo verjeti poročilu, republikanskega narodnega odbora, ki trdi, da ima Mac Kinley že sedaj 266 glasov, torej zopet 42 več nego jih potrebuje. Bryan je pri svoji dosedanji agitaciji sicer pridobil dokaj novih glasov, posebno v državi Ken-tuckv, kjer je uropal Kinleyu celih 12 glasov, in v državi Maryland, kjer si bo prisvojil vseh osem Kinleyevih glasov, in konečno v Indiani, ki je v letu 1896 dala Kinleyu vseh 15 glasov, ki bodo sedaj bržkone vsi izgubljeni v Bryanovo korist, toda zmage si vkljub temu ne more biti svest. Pri zadnji volitvi v letu 1896 je dobil Mac Kinley 271, Bryan 176 glasov, sedaj ima pa pa poročilu „Amer. Slovenca" prvi že zagotovljenih 258, Bryan pa le 168 glasov. Poslednji torej niti tedaj ne prodre, ako pridobi na svojo stran vseh 21 dvomljivih glasov. Zmaga Bryanu niti tedaj ni zagotovljena, ako dobi države Illinois, West Virgi-nia in Delaware, ker bi imel skupno šele 222 glasov ali dva manj, kakor večino. Pridobiti bi torej moral še nekaj novijorških glasov, ki so bili zadnjič vsi za Kinleya. Na tak uspeh pa po dosedanjih pojavih skoro ne more računati in bo torej bržkone zopet propadel. Dnevne novice. V Ljubljani, 5. novembra. Škofovske konference. Presvetli g. knezoškof ljubljanski se je odpeljal danes z brzovlakom na Dunaj, kjer se bo udeležil školovskih zborovanj. Povrne se čez 14 dni. Danes sta se skozi Ljubljano na Dunaj peljala prevzorni g. kardinal M i s s i a in prem. g. škof tržaški S t e r k. Mil. škof Jakob Trobec je dne 1. novembra odrinil s Trsata preko morja do Ankone v Rim. Iz Rima poda se sredi novembra v Neapolj in od tod preko sred-njezemskega in atlantiškega morja v Ameriko. — Ljubljenemu rojaku srečno pot! Državna podpora. Poljedelsko ministerstvo je dovolilo 3000 kron podpore za osuševalna dela v starotrški dolini. Odlikovanje- Cesar je podelil deželnemu glavarju vitezu Pajerju kom : križ Leopoldovega reda, njegovemu niku dr. Antonu Gregorčiču pa red železno krone tretje vrste. Bogoslovni profesor v Gorici dr. Al. F aid u tti je odlikovan z viteškim križem Franc Jožefovega reda. — Nadalje so bili še odlikovani povodom cesarjevega obiska v Gorici: dr. Ven u ti, vitez Dottori, dr. Abram red železne krone 3. vrste ; B 1 a s i g , vitez Fran-zoni, Fabiani in dr. P o n t o n i viteški križ Franc Jožeiovega reda; grofica Coronini Elizabetin red prve vrste ; baronica Ritter-Zahony Elizabetin red druge vrste ; nadučitelj J a c o b i, zlatomašnik P e n z i 11, župnik M a š e r a in inžener Luzzatto zlati zaslužni križ s krono; župan Cernuta, Kocjan, K o v a č i č , Vi dri g zlati zaslužni križ; postarica Ma-horčič, župan Pipan, Peršič, Lut-m a n , nadučitelj Tomšič, učitelj Stres, dalje Rejc, Seculin, Novelli in 13 a u-e e r srebrni zaslužni križ. Novo gasilno društvo snujejo v Stražišču pri Kranju. Dr. Ivan Šusteršič za program slovenskih delavskih slojev. Na povabilo vevškega kršč.-soc. delavstva je včeraj gosp. dr. Ivan Šusteršič prišei na shod k D. M. v Polju, kjer je govoril pred mnogobrojnimi volilci, mej katerimi je bilo tudi precej kmetskih posestnikov. Dr. Šusteršič je izjavil, da je dr. Krek od njega zahteval, naj kandiduje v peti skupini, in da ni kandidat po svoji volji, ampak bo, ako ga sprejmejo kat.-narodni zaupniki, kandidat stranko, koji volji in želji se bode udal. V svojem govoru je najprej razvijal sredstva, s katerimi je pomagati kmetskemu stanu, ter je govoril o korakih, katero bode storil, ako bode izvoljen, v ta namen, t. j. nastopil bode za ustanovitev kmetskih zadrug za olajšanje zemljiških bremen i. t. d. Izjavil je, da program, ki je bil sprejet na shodu slovenskih delavskih stanov, sprejme v polnem obsegu indaga bo do pičice izpolnjeval. Ta dr. Šustersičeva izjava je izzvala viharno navdušenje, ki je naraščalo, ko je dr. Šusteršič skiciral v našem listu že često pojasnjeni kršč.-soc. program delavskih stanov, oziroma delavske zahteve in razjašnjeval, po kat9ri poti bode hodil v njih izpolnitev. Njegovo utemeljevanje za splošno, direktno in tajno volilno pravico mu je pridobilo srca vseh. Glede kandidata narodno napredne stranke je izjavil govornik, da pač noben delavec v 19. stoletju ne bo tako zabit, da bi za liberalca glasoval. Posestnik g. T rile r je v jedrnatih besedah pozval navzoče, naj se izjavijo za dr. Šu-steršičevo kandidaturo v V. skupini, in ko je še imenom delavstva gosp. Reže k isto izjavil, se je shod po navdušenih besedah sivolasega starčka g. L. Perdana z burnimi »Živio« klici izrekel za kandidaturo g. dr. Ivana Šusteršiča v V. skupini. Sestanek kršč. soc. delavstva v Ljubljani. Včeraj dopoludne je bil sestanek kršč. soc. delavstva v »Kat. domu«, da se razgovori o prihodnji kandidaturi za peto skupino. Dr. Krek je pojasnil svoje stališče, raz katerega se je odločno odpovedal kandidaturi. Razložil je tudi pomen volitev in pomen delovanja državnega zbora napram našemu narodu. Slikal je tudi razmerje med strankami in slabe gospodarske politične posledice. Gostinčar je na zahtevo nekaterih delavcev, da naj kandiduje, odločno izjavil, da ne sprejme kandidature, zlasti še ne, ker bi se sedaj s tem le delalo v roke liberalcem. Priporočil je zborovalcem, naj preko vseh predsodkov volijo dr. Š u s t e rš i č a , ki je obljubil, da bode za delavstvo vstopil po našem programu. Shod v kazini. Včeraj je kandidat socijalne demokracije za peto skupino na Kranjskem Kopač imel volilni shod v kazini. Stekleni kazinski salon je bil precej napolnjen. Shod je otvoril Želez ni kar. Predsednikom je bil izvoljen Kordelič, ki je izrekel, da kandidat soc. dem. svojim volilcem ne bo ušel tako, kakor kandidat narodno stranke na Viču. Kandidat Kopač je v prvi vrsti napadal narodno - napredno stranko, da nima zabeležiti še nobenega na-rodnonaprednega dejanja. Ta stranka se je socijalni demokraciji lizala, dokler ni vedela, da soc. der racija samostojno nastopi. Na tako postopanje pljunimo! Spominjajte se na obljubo, katere je dajal župan Hribar glede volilne pravice. Ni čuda, če sedaj pravijo kršč. socijalci, da je bolja dunajska Lu-egerjeva volilna reforma, nego pa — nobena. Napal je potem stranko »Edinost« v Trstu, češ, da je šla v železniški stavki po informacije k postajnemu načelniku in da noben slovenski liberalec v Trstu ni podpiral stavkujočih delavcev. Mej razlaganjem socijalnodemokraškega delavskega programa zaklical je Kopač: »Mi hočemo šolo brez vere!« Ta izjava zadošča krščanskim očetom, da svojega glasu ne dajo socijalno uemokraškemu kandidatu. Vera je privatna stvar, pravil je govornik, povedal pa ni, da je nek soci-jalistiški zastop na Francoskem prepovedal postavljati križe na grobeh celo privatnim osebam; menda zato — ker je vera privatna stvar. »Papež rivc kuha« dejal je Kopač, ker papež ne gre iz Vatikana. Pozval je svoje zveste, naj »zapro žepe« napram vsakemu nabiranju iz katoliških vrst. Kaj ko bi soc. demokrati ubogali Kopača v toliko, da bi sploh zaprli svoje žepe. Potem bi »kuhala rile« Kopač in Etbin Kristan ! Kar se tiče očitanja, da naša stranka kaže le kvišku, opozarjamo g. Kopača na boj, katerega bijemo z liberalci za zadružno delo mej slovenskim ljudstvom, in pa tudi na naša delavska društva, katera delavcem za agitatorje niso pojedla še nobenega solda. Sicer pa kaj posebnega ni bilo na včerajšnjem shodu, bocijalrii demokrati menda niso več pri volji biti hlapci liberalcev. Prav radovedni smo, koliko časa si bodo ohranili samostojnost. Shod je sprejel Kopačevo kandidaturo. Kako se bo narodno - napredna stranka potegovala za delavce. „Slov. Narod" piše v polemiki z „Rdečim praporom", s katerim se je v nervoznosti oslabele starosti skregal, to-le: ,delavcem smo resnični prijatelji in se bomo v okviru našega programa vedno zavzemali za njih korist, ne glede na to, kateri stranki pripadajo." Kakor je znano, narodnonapredni program nima besedice o delavstvu, ako se torej napredna gospoda misli za delavstvo potegovati v okvirju svojega programa, se to pravi, da za delavce ne bo nič storila. Hvala lepa za tako skrb! Protiliberalen delavec. Predavanje v »Mestnem domu« je bilo v soboto zvečer dokaj ,slabo obiskano. Govornik gosp. dr. I. Robida je dobro rešil svojo nalogo. Poročil se je danes g. dr. Ivan Hribar z gdč. Berto Šlegelnovo. — V Gorici se je poročil deželni uradnik gosp. Emil Kavčič z gdč. Amalijo Toroševo iz Medane. Kozlički ! Narodova gospoda pred volitvami pridno strelja kozličke. Besede proti-liberalnega delavca v torkovi naši številki je »Narod« nakrat obesil na vrat dr. Šuster-šiču. »Narod, piše: »O Šusteršiču ni vedel druzega reči, kakor da je mož, ki je mej Slovenci prvi povzdignil glas za splošno, direktno, tajno volilno pravico. To pa to! Šusteršič je res povzdignil svoj glas za tako volilno pravico, a se le pred nekaj meseci leta 1900, v tem, ko imamo že od 14. junija leta 1896 splošno in od 5. novembra 1898 direktno in tajno volilno pravico.« — Kakor so vidi, »Narod« sedaj vedno misli samo na dr. Šusteršiča, ki mu dela največje preglavice. V »Slovencu« stoje besede: »V naših vrstah je mož, ki je mej Slovenci prvi povzdignil svoj glas za splošno, direktno in tajno volilno pravico, naša politična društva so, ki so za to ljudsko pravico povzdigovala odločno svoj glas, dočim so naprednjaki še pred par tedni proti tem zahtevam od kato-liško-narodne strani pisali, da je zahteva po splošni, direktni in tajni volilni pravici revolucionarna politika, naš kandidat je mož, ki je ob zabavljanju »Slov. Naroda« baš zadnji čas z največjo odločnostjo klical, naj se da pravico.« Vsakdo ve, da ie mož, ki je pričel v Slovencih boj za ljudsko pravico, dr. Krek, da so za njim sledila naša politična društva, da je zadnji čas dr, Šusteršič, kot načelnik katoliško-nar. stranko, bil od »Naroda« opsovan, ker je branil točko naše stranke — splošno, direktno in tajno volilno pravico. Obžalujemo, da »Na- rod« niti toliko ne zasleduje tega boja, da potrebuje vedno naših pojasnil. Iz mestnega šolskega sveta ljubljanskega. Redna seja dne 15. in 17. okt t. 1. se je vrSila sledeče: Poročilo c. kr. okrajnega šolskega nadzornika profesorja Levca o stanju slovenskih in slovenBkonem-ških ljudskih šol ljubljanskih v prošlem šolskem letu se je soglasno odobrilo in se v tem smislu predlaga c. kr. deželnemu sol skemu svetu. Obenem se sklene izreči priznanje učiteljstvu omenjenih šol, ter poročevalcu za njegov trud kot nadzorniku soglasna zahvala. Glede vprašanja c. kr. deželnega šolskega sveta o morebitni vpeljavi kvalifikacijskih tabel za ljudske učitelje se sklene, tako vpeljavo priporočati in sicer naj bi imel vsak učitelj vpogled v svojo kvalifikacijsko tabelo. Sprejme se osem konkretnih predlogov o načinu kvalifikovanja. Želji »ljubljanskega učiteljskega društva«, naj bi odpadle po sebne prošnje za petletnice, so ugodi. Poročilo kako da so vlagali šolski otroci prihranke v poštno hranilnico, se vzame pritrjevalno na znanje. Posebni zaznamki pa se ne bodo več predlagali, ker vse dotično pride itak v tiskano letno poročilo vsako šole. Okrajni šolski nadzornik profesor Proft je v nadaljevanju seje poročal o stanju ljubljanskih nemških ljudskih in meščanskih šol v prošlem šolskem letu. Poročilo so je soglasno odobrilo in se v tem smislu predloži c. kr. deželnemu šolskemu svetu. Nato so se rešile prošnje nekaterih strank, da bi se njihovi otroci oprostili obveznega pouka v slovenščini. Učiteljici Emi Raunaeherjevi se je iz zdravstvenih ozirov dovolil šesttedenski dopust. Glan Maier predlaga končno proračun tečaju za zdravljenje jecajočih otrok, katerega je pripravljen brezplačno voditi. Proračun se bode predložil mestnemu magistratu, da iz-posluje potrebni kredit. Umrla je v Radovljici gospa Ana Tauzher, soproga c. kr. finančnega svetnika v pokoju g. Franca Tauzherja. Ljubljanske novice. Ušel je prisi ljenec Franc Noč, doma iz Radovljice, od dela na Viču. — S ceh o ušel je 301etni, v Beljak pristojni natakar Emil Ferbas. Naredil je v kavarnah „Austria" in „Pua« za 11 kron cehe. Včeraj jd bil aretovan. — Konj splašil se jo posestniku Pavlu Au-gustinu na sv. Petra cesti. Pred novo vojašnico je policijski stražnik konja ustavil,— Svate prevrnil je včeraj nek izvošček v jarek poleg ljudske kuhinje. Fijakarja so stražniki peljali na magistrat, konja in voz pa domov na Turjaški trg. Zopet 50 novih meščanov je imenoval tržaški občinski zastop v svoji zadnji tajni seji. Lahom v Trstu bode pri novih volitvah pomagalo 450 novih meščanov. Slovenska trgovska šola v Trstu. Tržaški slovenski trgovski pomočniki ustanove trgovsko šolo za sedaj z naslednjimi predmeti: knjigovodstvo in menično pravo, računstvo, korespondenca in slovenščina. Pouk hode vsako nedeljo. Srbskim konzulom v Trstu je imenovan bivši profesor kazenskega prava na vseučilišču v Belemgradu Svitoslav Sta-novič. Steklega psa posestnika Jan. Recelja iz Kandije pri Novem mestu so ubili dne 1. t. m. Ugrizel je prejšnji dan dninarico Fr. Kocjan in 1. t. m. lBletno Jos. Recelj. Obe so odpeljali na Dunaj. Kraški teran je bil že zdavnej na glasu, toda ko se je pojavila trtna bolezen, se je pozabilo nanj, ker se ga jo primeroma le malo pridelovalo in dosledno tudi le malo izvažalo. Večinoma so vso pokupili tržaški gostilničarji (in še za te ga ni bilo dovolj). Toda letos je bila taka letina, da se lahko uzadovolji tudi številnejšim odjemalcem. A ne le kar se tiče množine, ampak tudi glede kakovosti je tak, kakršnega le malo pomnimo. Kdor se torej hočo preskrbeti s to izvrstno kapljico, naj se pobriga sedaj, ko je cena zares minimalna 50 do 60 K hkt. Prejšnja leta se tega vina ni nikdar tako po ceni prodajalo, navadna cena je bila 76 do 80 K hkt. in tudi čez! Gotovo jc, da tudi letos pri tej ceni ne ostane, ampak da se bode zvišala proti spomladi, ko začenja dobivati teran izvenredni lini okus in dobroto. Toda do tistega časa je seveda ie dolgo in mnogi potrebujejo denarja in zato ga raje prepustijo sedaj tudi nekoliko ceneje, saj vsakdo ve, kaj so denarne stiske. Znano je, da je na Krasu glavni pridelek vino in da se le s tem poplačajo davki in pokrivajo ostale potrebščine. Kupcem in trgovcem bode iz prijaznosti rado na roko šlo tudi vodstvo »Hranilnice in posojilnice« v Tomaju p. Sežana. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj, 5. novembra. Povodom 80-letnice je prejel kardinal dr. Gruscha od cesarja zelo laskavo pismo, poleg tega je prejel nebroj čestitk od raznih dostojanstvenikov. Cerkvene slovesnosti se je udeležilo 130 katoliških društev z zastavami. Za uboge in razne zavode je podaril kardinal 0000 kron. Dunaj, 5. novembra. Goluchovski se mudi v Budimpešti v zadevi bosen-skih železnic. Kedaj se podajo ministri v Budimpešto, še ni natančno določeno. Goluchovski je zavzel napram bosen-skim železnicam stališče, ki je Madja-rom jako blizu. Iz tega se lahko razume, kako stališče zavzemajo oni, ki žele smrt ministerstvu Korberjevemu. Sodi se, da ministerstvo Korberjevo odstopi , ako zmagajo pri vprašanju bosenskih železnic Madjari. Dunaj, 5. novembra. V boju Scho-pferjevih pristašev proti baronu Dipau-liju stoji Kathreinova skupina na strani Dipaulija. Stari konservativci primerjajo boj proti Dipauliju z bojem Mladočehov proti Staročehom. Ako zmagajo pristaši Schopferjevi, ki je nezrel politik in ki ima okolu sebe same streberje, ki pod odejo katolicizma širijo narodni šovinizem. prišli so v državni zbor ,.Maul-heldi". Dunaj, 5. nov. Tukajšnji postiljoni, katerih je 500, so stopili danes v stavko. Gorica, 5. novembra. „Eco del Li-torale" poroča, da je don Zanetti zopet postavljen kandidatom v kmečki skupini v Gradiški. Gradec, 5. nov. Štajersko konservativno veleposestvo se tudi letos ne bo udeleževalo državnozborskih volitev. Gradec, 5. nov. Sotrudniku „Graz. Tagblatta" Seinerju in inženirju Rumpfu, ki sta se vrnila iz vojne v Transvalu, so tu priredili velik sprejem. Tudi v Ljubljani so štajerske nemške burske prostovoljce pozdravili nemški nacijonalci z dr. Mattušem na čelu. Praga, 5. nov. Naučili minister je dovolil, da je dr. Iška včeraj smel imeti starokatoliško opravilo. Pizek, 4. nov. (Hilsner pred porotniki.) V soboto se je pričela obravnava glede umora Marije Klima. Zaslišana sta bila najprej oče in mati, potem njen zadnji gospodar, njena sestra in nekaj drugih prič. Direktnega dokaza proti Hilsner ju pri tej obravnavi ni nobeden navedel, zato je ohranil Hilsner cel čas nek apatičen mir, le ko je izjavila dekla Krčalova, da ji je Kli-inova razodela, da gre s Hilsnerjem z božje poti v Zhor, je Hilsner izredno zarudel in zgubil ravnotežje. Konečno so bili zaslišani še zdravniški in drugi izvedenci. Pariz, 5. novembra. Ob odkritju Carnotovega spomenika je car Nikolaj jisa! predsedniku Loubetu iskreno pismo, ci se spominja zaslug Carnotovih za prijateljsko razmerje mej obema državama. Loubet se je carju zahvalil re-coč, da sta Francozom sveti imeni Oar-not in Aleksander, ki sta očeta francosko- ruskega prijateljstva. Pariz, 5. novembra. Agence Havas poroča iz Madrida : V raznih mestih so irijeli več nevarnih oseb. Vsi karlistiški isti so zatrti. Madrid, 5.* nov. Pri zadnjem mi-nisterskem svetu pod predsedstvom kra-jice je ministerski predsednik Azcarraga predložil dekrete, ki jih namerava izdati v sedanji protiustavni dobi. Klub Kar-istov v Madridu je razpuščen. Novijork, o. nov. Republikanska zveza je priredila v soboto obhod, ka-erega se je udeležilo 100.001» o--'* Bryanov glavni agitator Crokc da je bilo mej njimi veliko deniokraških delavcev, katere so delodajalci prisilili, da se udeleže obhoda. Republikanski listi trdijo, da zmaga Kinley s o03 glasovi. Bruselj, 5. nov. Taj ik Transvaala Fisoher javlja, da je Kriiger bolan in da se bode moral za nekaj časa odreči diplomatskemu delu. London 5. nov. »Standard" poroča iz Pretorije 3u. in. m.: Glasom neke posebne proklamacije ostane lord Kitchener načelnik angleških čet v Južni Afriki. Bruselj, 5. nov. Poslanik Leyds in trije izredni burski poslaniki so odpotovali včeraj v Marseille, da tam pričakujejo Krugerja. Tam se vrši pod Kru-gerjevim predsedstvom posvetovanje transvalskih dostojanstvenikov o nadaljni diplomatiški akciji. London, 5. nov. (C. B.) „Daily Telegr." poroča iz Cantona: Upor na jugu od Kwantunga se je izjalovil, ker vstaši niso imeli dovolj orožja in stre-Ijiva. Shanghai, 5. novembra. Cesarski grobovi so brez odpora zasedeni. Tajnik čungli Yamena naznanja prihod cesarja v Pekin. Mirovna pogajanja se prično tekom 14 dnij. London, 5. novembra. „Times" poročajo iz Shanghaja 1. t. m.: Neki cesarski oklic naznanja, da sta Lin-kunyi in Cang-či-tung imenovana komisarjema pri mirovnih pogajanjih poleg Li-Hung-Oanga in princa Oinga. Zaročenca. (I promessi sposi.) Milanska povest iz sedemnajstega veka. — Laški spisal Alessandro Manzoni. prevel I. B—2. (Dalje.) Zgodopisci nam opisujejo tedanjo dobo tako-le. Na vsak korak je bilo videti zaprte prodajalnice in zaprte tvornice; ulice so bile sprehajališče bede in neznosnega trpljenja. Pravih beračev je bilo malo; porazgubili so se v novi množici in prosili miloščinje z onimi vred, ki so jim jo preje dajali. Sluge po prodajalnah so izgubili vsakdanji zaslužek in živeli od prištedenega denarja; Gospodarjem je zastajala kupčija, kar je bilo njih pogin in polom. Delavci in mojstri vsake baže, ki so delali z rokami ali z umom najbolj preproste, ali najbolj umetalne, potrebne ali razkošne stvari, se vlačijo od vrat do vrat, naslanjajo se na zidove ali pa so se stegnili na tla ob hišah in cerkvah in prosijo miloščinje, boreč se z bedo in še ne udušeno sramežljivostjo. Onemogli so, omedleli so, tresejo se od mraza in gladu v svojih raztrganih lahnih oblekah, ki še nosijo znamenje prejšnje imovitosti. Cel6 v njih brezdelji in ponižanji se kaže, da so vajeni dela in marljivosti. Mej bedno množico so pomešani tudi sluge, katere so odslovili njih gospodje, ker so iz blaginje padli v stiske ali ker kljubu svojemu bogastvu niso mogli v takih časih vzdržavati sijajnega spremstva. Njim se pridruži tolpa drugih ubožcev, ki so bili preje navajeni živeti od njih dohodkov. Otroci, žene, starci so se držali okrog svojih prejšnjih podpornikov ali pa so drugam šli beračit. Tudi bravi so bili mej njimi, ki so se poznali po razmršenih šopih, raztrganih cunjah, po svojem kretanji, po svojih po- sebnih navadah, ki tem bolj zbadajo v oči, čim bolj čudne so. > Tudi ti so izgubili svoj s pregrehami prisluženi kruh in so prijeli za beraško palico. Sestradani tekmujejo z drugimi v prošnjah in se plašno, začudeno vlačijo po ulicah, po katerih so preje hodili ošabno, z oholim in divjim obrazom, v dragih in razkošnih livrejah, z velikimi peresi, dobro oboroženi, nagizdani in napolnjeni z vonjavami. Ponižno so stegali roko, s katero so tolikokrat žugali in doprinašali zločine. Najbolj nadležni in najbolj usmiljenja vredni so kmetski ljudje, ki hodijo posamezno, po dva ali pa v celih družinah: možje, žene z otroci na ramenih ali na tilniku, z dečki ob strani in starčki za sabo. Nekaterim so vojaki razdejali in oropali domovja, da so jih morali obupani zapustiti. Mej njimi nekateri kažejo rane in bule, katere so dobili, ko so branili zadnje svoje imetje, ali pa na begu od razuzdanih in surovih vojakov. Hoteli so s tem vzbuditi pomilovanje. Drugi niso občutili te nadloge, a ugonobila jih je neizogibna slaba letina in bremena, katera so morali nase prevzeti, da so preskrbeli vojne potrebščine. Prišli so v mesto kot starodavni sedež in zadnje zavetišče bogastva in pobožne darežljivosti. Posebno so se ločili oni, ki so na novo došli. Hodili so nekako bojazljivo, nejevoljni, ker so se čudili taki neznosni bedi; mislili so namreč, da bodo tu vseh oči obrnili na svojo revščino. Kdor je uže dalj časa blodil po mestnih ulicah in se preživljal od tuje pomoči, kazal je na obrazu še bolj temno in otrpelo potrtost, če je primerjal kos podarjenega mu kruha s svojo lakoto. Kako čudne obleke ali prav za prav cunje, kako čudni obrazi! Bleda obličja iz ravnine, zarujavela iz višjih pokrajin in s hribov, krvavorudeča s planin, a vsa so medla in posušena z odrtimi očmi, s srepim pogledom, omahujoč mej gnjevom in nezavednostjo. Lasje so jim razmršeni, brade ku-štrave in ščetinaste. Telesa, navajena naporov, so izsesana od bede; koža na zaru-javelih rokah, na ramenih in na medlih prsih, ki se kažejo izpod umazanih cunj, je nagubana. Grozen je bil pogled na to opešano čvrstost, a tudi na slabejšo mladino, ki je medlela in omagovala vsled sestradanosti. Tu in tam pod kapom hiše je ležala pomandrana slama, pomešana z umazanimi cunjami — dar usmiljene roke. To je bilo ležišče kacega nesrečnika, katero si je pripravil, da bi po noči na tla položil svojo glavo. A tudi po dnevi je ležal tu marsikdo, kateri je od utrujenosti in lakote obnemogel, da ga več niso mogle noge nositi. Sem ter tja je na takem ležišči ležalo kako mrtvo truplo. Časi je marsikdo nenadoma kot snop padel in obležal na kamenitih tleh. (Dalje sledi.) Umrli no: 31. oktobra. Franja Oswald. kavarnarja hči, 1 d >n, Kongresni trg 1, življenjska slabost. 1. novembra. Marija Čep on, delavca hči 1'/» meseca, Dolenjska cesta 24, življenjska slabost. 2. novembra. Angela Keržin, sedlarja hči, 2 leti, Karolinška zemlja št. 17. akutni želodčni in črevesni katar. — Marija Kovač, gostija, 77 let, Poljanska cesta 25, ostarelost. — Jera Ulčar, delavca žena, 38 let, Dunajska cesta 45, oteklin i želodca. 4. novembra. Marija Ahlin, posestnika hči, 19 dnj, Poljanska cesta 25, črevesni katar. V hiralnici- 29. oktobra. Marija Mravlje, delavca vdova, 59 let, kap. V bolnišnici: 30. oktobra. Ana Stuk, tprevodnika vdova, 38 let, jetika. — Anton Ogrizek, posestnika sin, 8 let, con-tusio abdom. laceratio intest. 31. oktobra. Marijana Bezlaj, strežnica, 54 let, srčna hiba. — Marija Hebolj, zidarja žena, 67 let, srčna hiba. Cena žitu na dunajski borzi dn<* 3 oktobra 1900. Za 50 kilogramov. Pfcenica za pomlad . K 7-98 do K 7*99 Rž za pomlad . . » 7-67 » » 7-68 Turšica za maj-junij /01 » 5-36 » » 5 37 Oves za pomlad ... 5 88 » » 589 Meteorologično poročilo. fiSina nad morjem 306*2 m. srednji zračni tlak 736-0mia jj J Cm opa-a | ztt.aDta .Stanje barometra » ptnj. Tempe- i ratnra 1 po j VetroTl | Ccl?.ijn Nobo 't ■ VI •ss; a. k. 3| 9. tv/ Uil&U., jn najpripravnejše sredstvo za po-zlačenje in bronzlranje vsakovrstnih predmetov ter daje najboljši leskin trajnost. Tudi bronznl pra-iek se dobiva v prodajalnici oljnatih barv tvrdke BRATA EBERI. v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vnanja naročila po povzetju. 228 2 12—6 Na prodaj sta 2 križeva pota jeden za gld. 65'—, drugi za gld. 250 — pri 930 12—8 FR. TOMAN-u, podobarju In pozlatarju v Ljubljani, Valvazorjev trg št. \. Kuharica lepega in krščanskega vedenja ter izurjena v vseh gospodarskih rečeh, se išče za farovž. Kje? pove upravništvo. osi 3-2 Matolš&ka Tiskarna priporoča raznovrstne vizitnice po nizki ceni. Krasne novosti nagroBniR vencev s in trakov i za vence priporoča 900 5 cTiarot cTiecRnagel, Mestni trg št. 24. ^ iicL J? j? ji? JjT j? t?* rf MMTONI'5i Raba tega v zamašek vžganega znamenja in rudeče vrelske etikete se priporoča kot varstvo proti pogostim ponaredbam GiiukMiljiki kisli vode. 10 44 Izvirek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varifi. Prospekti zastonj in franko V LJubljani se dobiva v vseh lekarnah, večjih specerijskiti prudajalmeah in trgovinah z jestvinami in vinom. Zaloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u. v Ljubljani. Šivalne stroje priznano najboljega izdelka za družine in obrtnike priporoča 888 25-5 tovarniška zaloga sivuSitih strojev Ivan JaX v Liubliani, Dunajska cesta 17 Velika loterija za vojake-invalide 1Pr8dzadnji tedeQ- z dobitki v zlatu in srebru. kron Glavni dobitek v gotovini z 20% odbitka. Srečke za invalide po f krono priporoča - CJ- MCa^ea- v Ljubljani. m flm 118 12 D is 81 a, j ss k a borz a. One 5. novembra. Skttpui državni dolg v notah , .97' Skupui državni dolg r »rebru......97 Avstrijska zlata renta 4"/„.......114 ............— ' 98 114-90 1690 663 240 117 3b ----------— ,„ Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron Ogerska zlata renta 4"/„........ Ogerska kronska renta 4°/„, 200 ..... Avslro-ogerske bančne delnice, €00 gld. . Kreditne delnice, 160 gld........ London vista....... Nemfiki drž. bankovci ia 100 m. nem. dri. veli 35 80 35 75 50 55 20 mark........... 20 frankov (napoleondor) .... italijanski bankovci . . ..... C. kr. cekini......... Dne 3. novembra. 3-2"/„ državne srečKe 1. 185-1. 250 gla.. . 5°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld. . . 4°/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron Tišine srečke 4°/0» 100 Sld...... Dunavske vravnavne srečke 6"/„ 23-50 1919 90 85 11-38 170 — 161— 199-25 94— 251-- Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 105-50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke 4°/0 . 93-75 P rijoritetne obveznice državne železnice . . 411— > > južne železnice 3°/0 322--. > južne železnice 5°/„ . 119 50 > » dolenjskih železnic 4"/„ . 99 5U Kreditne srečke, 100 gld.......390 50 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe. 100 gld. . 35M'— Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gid. . 42 50 Ogerskega » „ » 5 » 20' - Budimpešt. bazilika - srečke, 5 gld..........12 35 Rudolfove srečke, 10 gld. . . 60— Salmove srečke, 40 gld. .... St. Genois srečke, 40 gld.....• ■ VValdsteinove srečke. 20 gld...... Ljubljanske srečke ... • • Akcije anglo-avsirijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda. 600 gld. . Akcije južne železnice, 200 gld. ar. . . Spložna avstrijska stavbinska družba . . Montanska družba avstr. plan. . . . Trboveljska premogarska družba, 70 gld. Papirnih rubljev 100 178— 194— 50 — 272— 6140— 790 -106 50 150,— 417 50 415.— 254 25 a gfcjf- Nakup ln prodaja rsakovrstnih državnih papirjev, srefik, denarjev itd. Zavarovanja z* zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju na|tnanjšega dobitka. — Promeso za vsako žrebanje. Kulanlua izvršitev naročil na borzi. J9 J3 Msnjarnicna dalmska družna 17* iT 6* I., Wollzeil810 in 13, Dunaj,!., Strobelgassa 2. pojasnila v vseh gospodarskih in Hninčnih »tvarek, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoi|skih *redno*t«iN papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocoga obrestovanja pri popolni varnosti jiyf »i n. 1 o ž e ii i li glavnic. ~SJQi