List 28 Tečaj XXXIII. gospodar c* k* ke 5 obrtniške m narodne * t • Izbajajo ♦ - _ ■ * f m vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold, za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; posiljane . »_ po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za četrt leta 1 gold. 30 kr. Ljubljani v sredo 14. julija 75. Obseg cenitvi posamesnih zemljišč. Gosp. Mesarjevo potovanje o zadevah mlekarstva in sirarstva na Kranjskem. Novi Kranjski panj po Dzierzonovi osnovi. (Dalje.) Predznamnja toče. Gospodarska novica. Tirolska in Tirolci. Slovensko slovstvo. Obrazi iz domaćega življenja. (Dal.) Naši dopisi. Novicar. Narodno-gospodarske stvari. cenitvi posamesnih Sliši se da nih skupin skupno pregledata ob meji na oběh stranéh ležeča zemljišča, in se^zarad primerne in vzajemne vce-nitve tistih zedinita. Ce se pa poslanstva o vzajemni cenitvi ne zedinita in sta različnega mnenja? naznani se se bo vcenitev posamesnih zem- to c. k. deželni cenilni komisiji, in ona potem razsodi U" • V v 1SC 01 ua oc u\j v t c li i t c v u u o a iju u o u / u u ^ um- ww — * _ • i § i zarad odmere zemljiškega davka kmalu začela, kaj je prav f Cenilci so přejeli od c. k. finančnega ministerstva dani Kjer se pa skupine sosednih deželá stikajo poduk, kako jim je pri vcenitvi ravnati. Ta poduk se pridružijo se nasprotnim poslanstvom okrajnih cenilnih skozi in skozi na'postavo od 24. maja 1869 in na njene komisij tudi odločeni poslanci dotičnih dežel in komisij določbe opira in pa ministerski nadzorniki, v ta namen odločeni. Rav- Ker je nova cenitev zemljišč jako važna reč, »ajo pa na meji ravno tako, kakor je zarad mej cenil- visen in je od nje izida tako rekoč obstanek poljedelcev od- nib okrájev se ravno omenilo. Ce se med seboj za vza- bode marsikaterega mikalo izvedeti, kako se bo jemno cenitev ne zedinijo, pridrži se to razsoďbi c. kr. vcenitev posamesnih zemljišč izvrševala, — na kaj se ïpinisterske cenilne komisije. To pa ne moti nadalje- vanja vcenitve. Pri vcenitvi ob meji sosednih dežel ne sme brez vtrjenih dokazov velik razloček biti. razsodbo različnega mnenja cenilcev na deželni ima pri cenitvi posebno gledati, vdeležil, in kdo ima odločilen glas? měnili kdo vse se Zato to našim bralcem nekoliko pojasniti bode smo se na- Po postavi od 24. maja 1869 raz de li vsaka c. k. meji se snidejo na odločenem kraji dotični deželni re- okrajna cenilna komisija svoj okraj, in če ta iz več ce- fe renti, cenitveni ogled nik i in pa okrajni cenit- nilnih okolic (Schàtzungs-Districte) obstojí, vsako oko- veni referenti; potem odbor, izvoljen od vsake vdele- t" ^ o / j ' v/ 1 w 1 1 # # • « • • .Ili 1 t 1 • . Y 1 lico v toliko složenih skupin (cenilnih odelkov), kolikor jih za potrebno spozná; za vsako skupino izvoli izmed sebe po dva cenilca (poslanca) z nalogo, vsa v njej le- žene teh deželne komisije, ki obstoji iz dveh ali treh udov komisij tistega stanu , ki plačuje zemljiški davek ; na dalje okraj na cenilca, katerima Ie bila izrocena žeča posamesna zemljišča vceniti. Cenilce spremlja kme- cenitev dotične skupine, in slednjič od finančnega tijsk referent in jih pri vcenitvi nadzoruje (kontrolira). ministerstva poslani zastopniki. Vsaka skupina naj obstojí iz več skupaj ležečih Ta komisija pregleda na tanko podlago nasprotnih > katastralnih občin cenilnega okraja dotika. Le gozdi vsacega cenilnega in če je le mogoče, naj se sosednega vrstilnih tarif in pa še druge pripomočke, primerjaje druge drugim. Ako za potrebno spozná, prehodi in pri- okraja, in če je gozd v|več cenilnih okolic razdeljen, vsaka pregleda ob meji nasprotna zemljišča in izgledke teh okolic so za-se ena skupina; za njihovo vcenitev merja enakovrstne nasprotno, in kedar se popolnoma izvoli vsaka c. k. okrajna cenilna komisija izmed sebe vsegajjrepriča^razsodi z većino glasov, kar je prav samo dva cenilca, katera pa gozdni referent spremlja in nadzoruje. Vse je tedaj tako vredjeno in napeljano ) da vcenitve nasprotno kontrolirajo ; zato se je nadjati 7 Vsak cenilec ima oddati svoj izrek po svojem 8e potem ? kar je mogoce, prava primera ne se da v znanstvenem prepričanji vestno in nepristransko; oba določujeta s soglasjem; kedar sta pa različnega mnenja razsodi dotični referent pristopivši s svojim glasom domaći deželi, temveč tudi v sosednih deželah o vcenitvi doseže. vcenitvi se po postavi pa tudi povabijo dotična županstva ali pa dva od njih imenovana in dotični zraven ïûnenju tega ali unega; če se pa on z nobenim ne sklada Vpišejo se različna mnenja v dotično tabelo, in razsodba potem pridrži c. k. okrajni cenilni komisiji. Vcenitev se začne vselej ondi, kjer se skupina so- v dotični soseski celega zemljiškega davka najmanj ednega cenilnega okraja dotika, in izvršuje se od tod šesti del plačuje. ^ Ti pa nimajo odločilnega glasa c. k. okrajni cenilni komisiji naznanjena moža; teh pa tudi vsak posestnik, kateri od svojega posestva 8 Proti središču dotične skupine. Oboja poslanstva nasprot- ín so * >> Slove Ker smo zvedeli, da ima tukajšnje politic nija <4 še več dá zaupni možje, ki pojasnujejo to, kar jih dotični cenilci vprašajo. Ker se imajo pri vcenitvi posamesnih zemljišč tudi iztiskov te postave, ki jih rado vsacemu vse spremembe o lastnikih dotičnega kosa zemlje naj se, kdor enega ali več iztiskov želi, (parcele) popraviti, zato naj občine (soseske) izberó iz- društvo bře zpl obrne do predsednika tega društva gosp. dr. Jan. Bleiweisa. med sebe izvedene in zanesljive može, katerim so vse Vred razmere v občini dobro znane, in kateri tudi različnosti o dobroti zemljišč ondi dobro poznajo tem se za- menu na N i da ogleda ondotni planinski svet more marsikatera nepotrebna pritožba (reklamacija) od- oskrbovanje živine in sirarije, ter se vrniti in gospodarjem mnogo stroškov prihraniti. v nedeij > Po Da se vcenitev na vse strani po3tavno izvrši > zato popoldanski službi božji v tukajšnjem šolakem poslopji s svojim temeljitim, pa prav poljudnim, lahko umevnim se bodo cenilci nadzorovali od poslancev v to odločenih govorom v planinskem gospodarstvu izvrstnega izvedeno od c. kr. deželne in ministerske cenilne komisije in pa skazal vladnih organov Na povabilo gosp. dekana Grabrij so ne le samo tišti, ki se s Podlaga vcenitvi posamesnih zemljišč je: več drugih bližnjih in daljnih U peČaj Prišli 7 gospodarjev, domaća ampak tudi du Vrstilna tarifa, ki nam kaže v denarjih od- hovščina, dalje po izobraženju hrepeneči učenci iz vino- s merjeni čisti prinos (donesek) enega orala zemljišča rejske šole na Slap za vsaki razred, vsacega obdelovanskega reda in še celó dve radoved im vo ženici. in župnikom (Kulturgattung) in pa svojem govoru najprvič pohval Gosp kar Mesá red je v izgledki ali izgledna zemljišča (Mustergrunde), nega našel, na pr. dobro porabo gnoj na katera nam dobroto dotičnega zemljišča za vsaki koršne drugod ni videl pi hvaievred mini, ka > ter razred djansko pred oči stavijo Imenitnost vrstilne tarife in izgledkov so naši go- vino se še zboljšati zamogla; hvali! sirarje pod d os toj kako hleve za ži- ) ker zoper mraz in hudo vreme dobro zavaro- spodarji že dobro spoznali. To nam spričuje množina pritožeb iz cele naše dežele zoper oklicano vrstilno ta- g vana. pa tudi nasvetoval, kaj naj še spopo > o- pa je na drobno nesnažnosti v sirarskem stanu rifo in neprimerne izgledke. Povdarjalo se je v pritož- pomanjkljivost potrebneg bah da gledé na podnebne (klimatične) in druge raz- mere naše dežele in na različno rodovitnost zemlje, je . da ni s s 0 s e d n i m i deže- sira itd dele da kaza! Razla. praviino izdelovanj > je iastnost mleka, njegove obstoj se mu vrstilna tarifa previsoka, lami v pravi pri meri, in da so izgledki preredko postav- tena posne , ««c««, se poskusi, če je pokaženo, ali s tem, pri djal o vade ali pa s ten;», da se sme 7 ljeni a da tudi tam pa tam niso tarifi primerni Nasproti pa ugovarjajo sosedne dežele kako se po pravilih umnega sirarstva 7 da .Ie iz njega sir dobiti in dalje oskrbovati dalj m 7 okusno blago. Povzdigoval da postane oklicana vrstilna tarifa naših zemljišč v primeri z nji-hovimi prenizka, in rodovitnosti zemlje neprimerna. dobro d druž b na popolno druž ovčje rej ci na svojo 7 ter 3 korist sirarstva v podbijal tukajsnjo ne- Nanosu, ker mleko, mesto, da bi Nezadovoljnost je tedaj na obéh stranéh. Znano nam je, da je c. kr. deželna cenilna komi- izdeiovali, tako rekoč roko ga y po ajetem sirarj v družbi šija vse ugovore in pritožbe na drobno pretresovala 7 in del sira funtov na par podvzetniku za dogovorjeni 7 gledé našo vrstilno tarifo deželá in gledé na nasprotno rodovitnost in čisti prinós na vrstilne tarife sosednih tem dobiček iz njega ima, namesto ) prodajo, kateri po da imeli zemlje, posebno pa na domaće klimatične in druge raz- vredj Razlagal ga oni sami konečno, kako ima taka družba biti 7 naznanil zapopadek njenih pravil, ter prigo mere nekoliko popravila, tu in tam nekoliko znižala, tu in tam pa tudi povišala, in jo c. k. okraj nim cenilnka da nj jal ovčjerejcem, naj jo sami ustanovij podvzetnike odp naj komisijam z naročilom poslala vcenitev posamesnih zemljišč izvršijo. Obžalujemo le, da se popravljena vrstilna tarifa ni očitno oklicala. Opustilo se je to menda zato, ker še ni od ministerske na njeni podlagi dovršil je tedaj prav dobro svojo Gosp imamo pa tudi trd nado in dose- pnik Mesár go in zarad tega ? da poduk ta ne bode ostal brez dobrega vspeha, marveč, da se bo prej ali kazal njegov sad po Prečastitemu rodoljububu, ki Kranj J" ----------"J v ----- ~---------~ - ...-- cenilne komisije potrjena, ki ima nalogo, gledati na to, skemu pianinskemu gospodarstvu odpira in kaže pot da se vrstilne tarife različnih deželá med seboj vjemajo m da je druga drugi v pravi primeri bolj příhodnosti, izrekamo srčno hvalo za njegov trud ter ga zagotovljamo, da ga obranimo v blagem spominu (Konec prihodnjič.) Gospodarske stvari. Gosp. Mesarjevo potovanje o zadevali mlekarstva in sirarstva na Kranjskem. Kamiiiškc okolice 8. julija. R. Bili * Gospodarske novice. Vinorejska šola v Mariboru je po ravnatelju Gothe-u izdala račun od marca leta 1872 do začetka marca leta 1875. Iz njega poizvemo da J e šolo v letih obiskovalo 63 učencev, vecidei iz slov. Stajarskega. Stroškov z nakupom posestva vred bilo je 68 802 gld., dohodkov pa 14.058 gold. Dežela je tedaj moral na tako imenovani veliki in mali planini, nad sv. Primožem pri Kamniku, kamor je došel vrli, smo včeraj ki obé ste doložit i 51247 gold. a naš za povzdigo mlekarstva in sirarstva tolikanj vneti gosp. župnik Mesar. modro in prepričavno besedo je govoril gospod obilno zbrani množici gospodarjev in pastirjev, kako si planšarji svoje pašnike lahko nekoná planini pašo živinici liko zboljšajo ter s tem svoji podaljšajo. Potem pa jih je vnemal, naj se združijo in mesto masla in maio vrednega mohanta začnó sir na- panj po Dzierzonovi osnovi. J Spisuje Luka Porenta, župnik in čebelar v Bohinji. (Dalje.) Vsak, kdor se novih Kranjskih panjev poprime, bo pravljati. Njegov prepričavni in jedernati govor je ne- modro storil, dasi tudi toliko dzierzoniziranih škatelj katere pametnejše gospodarje, zlasti na mali planini, napravi, kolikor jih za svoje čebelarstvo potřebuje, tako pregrel, da so sklenili in obljubili, prihodnje leto združeno se poprijeti sirarstva, kar Bog blagoslovi jim kako pomoč nakloni. Res s i ter Ipavc 12. jul. X. Kakor je bilo v „Novicah" Mesar na je sicer, da si čebelar, kateri ima panjove premakljivim delovanjem , lahko na mnoge načine pomaga, in bi, ako bi bilo potrebno, tudi brez škatelj iz-hajal ; tako na priliko : lahko močnim panjem cele satove z medom in zalego vzame, in jih bolj slabim pa že naznanjeno, přišel je župnik gosp. _ ^^ svojem popotovanji tudi v naš trg, in sicer 9. dne t. m. njovimdaje; tudi lahko jemlje dobrim panjem z medoni Se tišti popoldne ob 3. mahne jo pri najhujšem vre- napolnjene satove, in si jih za prihodnje potrebe pri' 233 ni kar se pa, kar je vsakemu čebelarju znano f krať zgoditi smejfjf jjjj brez zalege, zakaj, ako bi si kdo take satove o bro Je da so tudi škatlje tako narejene da je ; čez kedar so odvzeti medeni satovi po- med satniki in pokrovom četrt palca praznega prostora _ ______" "1 _ L" _ ......._ da se ne morejo kaki crvi v njih zarediti; zakaj dasi- aiui, kateri so deloma z medom in deloma z za- ravno ob času ajdovega cvetja, kedar navadno panjem napolnjeni, začela bi mu zalega gnjiti, in ako bi škatlje nakladamo , tistih metuljev več ni, kateri kai časa tak sat z gnjilo zalego kakemu panju dal, meseca rožnika in malega srpana veliko črvove zalege ♦ / m m m, h ' ^ m m a • 1 « *i « « « « . 1 á ♦ # % -m • A . . ^ polnoma í»rihranii ga ravno s tem okužil, da bi gnjilo be dobil v svoj po cvetlicah natrosijo, katero potem čebele s cvetličnim u}njak, ki je najhujša čebelna bolezen. Kdor ima mašino, medmetalnico (Schleuderma- prahom v panjove nosijo, in tedaj po cvetličnem prahu chine) imenovano, si lahko tudi s tem pomaga, v*«. ^ » . ouwlllJv ^waj^xjuvr, > ^ edom napolnjene satove iz panjev jemlje, potem pa manj črvove zalege; zraven tega se pa more tudi v tako izpraznjene satove zopet nazaj v panjove obeša, škatljo katera tistih sitnih da črvova zalega v v pražném satovi i, ne more, je pa večidel že škatlje devljemo vec ali m Ako je pasa dobra, mu bodo čebele take satove kmalu poznajo, splaziti ) in k aj veš, ki jih vsi čebelarji dobro crvove 0T3et z novim medom napolnile, katere more potem je tudi v panjove veliko zatrosijo. A • J * * • # A • v • 1 V 1 I • T7* 1 • 1 ♦ y I 1 • zalege zatrositi, kakor zopet sprazniti in izpraznjene drugič v panjove položiti. Iz rečenega je tedaj razvidno, da čebelar, ki dzier-zonizirane panjove ima že tudi brez škatelj more izha- « # -111 w f 1 « v SVatlje lahko kaj črvive zalege pride, zato je jati 7 ker si lahko na mnoge načine pomaga ? ako svoje ćebele vedno doma iroa, in jih vedno sam oskrbuje. Je Ker teclaj ali po vešah ali pa po praznem satovji tudi bolje, da se tudi v škatljah satniki stropa ne tiš c é ampak da je vmes četrt praznega prostora, da takó skri- ; crvi, ki bi se utegnili v škatlji zarediti, pri nas prav veliko tacih čebelarjev, kateri svojih vališča ne najdejo, kjer bi lahko i ^ * è i i i « • 1 1 i "l « ti« v. « ^ nobenega o Ćebel nimajo vedno domá, ampak jih vsako leto, po- sebno ob času ajdovega cvetja drugam večidel posestnikom pošiljajo, ulnjakov, v katere jih postavijo druzega, vsaj toliko lahko škodovali mirno rastli, in če ne da bi kak satnik m v ali pa še celó preglodali, ako vec ali manj poŠkodovali, bi se med satnike in pokrovček škatlje kateri vgnjez-varstvo izročé; potem se pa zopet nazaj domu k svojim dil, in bi čebele do njega priti ne mogle, da bi ga pre- opravilo panjove m povrnejo. Vsem takim čebelarjem , če tudi gnale in pokončale. s premikalnim satovjem imajo, venđai tudi Ali so škatlje na panjove tako naložé, da satovi škatlje prav v prid služijo, zakaj malokater čebelar ima ležé počez, kakor v panjovih, ali pa po dolgem, na tem toliko čebel, da bi se mu splačalo, celi čas ajdovega ni nič ležeče. (Dal. prih.) cvetja pri njih ticati, da bi satove iz nekaterih panjev jemai in jih v druge pokladni, ali pa iz polnih satov méd izmeta val in izpraznjene satove zopet nazaj v pa- Natoroznaiiske stvari. njove obešal itd. Gospodarji ulnjakov pa dostikrat niso tako izurjeni v c ebelarji opravljati, večidel da bi to preldadanje satov znali s pridom vkvarjati, ker imajo navadno tijstvom dosti opraviti. pa tudi ne marali s to rečjo se Predzîiamnja toče. ali je res tako ali ne že s svojim drugim kme- (,,Gaea* je to ? kar í XI. 4. str. 244) odgovarja na ve-* Vj ka- Vsak čebelar tedaj, ki se v tacih okoliščinah znajde 7 7 7 dasiravno dzierzonizirane panjove ima, bo modro naredil dasi tudi toliko škatelj napravi, kolikor jih za svoje čebelarstvo potřebuje, da jih bolj močnim pa- njem naloži, kedai se čebele v ajdovo pašo pripelje, in potem lahko mirno zopet nazaj domu povrne; toda Zanimivo prof. H. Fritz vprašanje: zakaj je toče nekatera leta veliko kor druga? Iz skušinj si učeni mož prizadeva dokazati da takrat, kedar se na solncu opazuje veliko mar6g (Sonnenflecken), je tudi po svetu toče veliko, in to se redno primeri vsacih 11 let. zadnjih 70 let se opazuje ta prikazen, sončnih maróg, katerih bistvo pa še dandanes ni natanko Kakih 250, posebno da pa čem vec tudi škatlje naj bodo dzierzonizirene, in sicer ravno znano, tem več tudi toče > čem manj marog * tem tako, kakoršne panjove kdo ima. Kdor ima tedaj take panjove, čeke v zarezice pokládá, naj si dá tudi škatlje z za-rezcom narediti; kdor pa satnikov ali romčekov v pa njeh v zarezice ne pokládá, mu tudi v škatljah ni manj toče. Prof. Fritz pravi, da naj vec toče bilo je da satnike ali rom P° svetu ieta 1817 7 1830 7 1838 7 točna leta se skladaj ) z onimi leti 1848 in 1860 in ta , ko je solnce imelo obilo marog Se ve da taka opazovanja treba korist zarad zavarovanja pred škodo toče dejansko tedaj zarezic. imela, ko bi se moglo Dobro je, da ima čebelar škatlje razne veli- j • a f r* i • v v i __ zeló marogasto. naprej vedeti, kedaj bode solnce Potem če 3, 4, 5, 6 ali se vec satov, ker kosti, postavimo, za nekateri panjovi vece škatlje potrebujejo, nekaterim pa tudi manjše zadostujejo. Vse škatlje, naj so že za več brega vtrdilo, da je ali manj s at u v narejene 7 naj so pa enako dolge, m sicer ravno tako dolge, kakor so panjovi široki i pa tudi sokost škatelj naj je v svitlobi ravno taka, kakoršna visokost panjev v svitlobi, zakaj tako toore čebelar satove iz škatelj v panjove, škatlje prekladati, kakor mu bolj pra je mogoče > vije da se namreč to do do-toča v zvezi s solnčnimi Lahe. Laški Tirolci so, kakor Stajarski Slovenci, » u^^oiíu uuwuau je pioiauuujcuu, ^ kovani na nemško deželo, na katero jih niti najmanjša se tobaka za več pokupi, kakor ves zemljiški davek • . f • w w • i m * lit w r^ • i . « ^ • • . • « ampak pri- kajti puši ga vse, moški od de8etega leta poéenši celó ženske. V nekaterih obcinah je preračunjeno m da simpatija ne veze. Reči se pa mora, da so Tirolski znaša. Revni kmetje pušijo namesti tobaka nek surogat* Nemci nasproti Italijanom bolj pravični, nego so Sta- rastlino, tobakovi prav podobno, in ki jo imenujejo jerci nasproti Slovencem. Se vé da ima v Tirolskem „Lauser", ki tukaj raste, toda v pipi bojda neznansko deželnem zboru konservativna stranka večino sme se reci i da bi Lahe tlačila v narodnem j in ne oziru : po vseh uradih in šolah na laškem Tirolskem vlada laški jezik y in so večidel Lahi kot uradniki nastavljeni in taki Nemci, ki so se laški naučili. y > e v enem oziru je zborova većina nepristopna, namreč v tem, da smrdi. Vendar so veseli, da se jim je dovolilo smejo kaditi, zato pojejo: „2)ie ©tabtlerfyerrtt, bte fann man l)aít sJ?ít ganj fcermerfa, 223eit fie iínš beríoÉet IjaBeit, mir „řaufer" jíigeín berfa." > da Jo pod nobenim pogojem ne pripusti, da bi se laški del (Po slovenski: „Mestni (gosposki) ljudje se vendar ne odtrgal od Tirolske in v samostojno deželo prenaredil. smejo po vse zavreči, vsaj so nam dovolili, da Zato so Labi nezadovoljni italijanskim kraljestvom. ) in se najraje združili z „lauserja i( sejati.) smemo Dežela je uboga, to je res; a vendar ljudje ne Kakor znano, je vsa Tirolska zeló gorata de- stradajo, ampak bolje živijo, ko pri nas na Slovenskem. ) in po najviših hribih leži večni sneg in ž e 1 a Vendar na Tirolskem ni tako mrzlo, kakor led. kdo In zakaj ? zato, ker so varčni kmeta vidiš malokdai '1 .1 V V» ^ ^ v krčmi, še ob nedeljah in praznikih so krčme večidel utegnil misliti; celó v severnem delu dežele ni hudega prazne; če pride kmet v krčmo, izpije glažek žganja, vina si malokateri privošči. Žganje pa kuhajo da Je pa gre; mraza pozimi; Če imajo 15° mraza, pravijo že , nezaslišano mrzlo; v Ljubljani pa smo že večkrat 20° mnogi sami imeli in še čez. (na severu), razrede : > Se ve, da tudi bude vročine nikoli ni domá topioti pozimi, in ; skoraj vsak kmet si ga nekaj skuha sicer prav dobrega, večidel iz sadja, pa tudi y podnebji se razdeljuje zemlja na iz koreninic enzianovih in iz borovnic. Ker laško Tirolsko, srednje pa so Tirolsko in se- kmetje varčni, tudi niso zadolženi, in pri vsi revščini ver no Tirolsko. Na laškem Tirolskem in v srednjem ima še vsak nekaj gotovine v škrinji. delu dežele (okoli Bolcane in Merana) je vreme južno, kakor pri nas na Goriškem, in pridela se ondi mnogo dobrega vina, koruze in žlahnega sadja; Druga se člověk, če stopi epa lastnost Tirolcev je čednost. Začudi v kmečko hišo in najde vse v tako y delu, Čeravno zima do 6 mesecev traja v severnem ) vendar ni hu- v mestih. lepem redu, vse tako osnaženo, kakor pri nas komaj dega V mraza, kakor smo ze omenili, ker so doline med Kar se političnih nazorov tiče, je pravi Tirolec gorami tako zaprte, da severni veter ne pride do njih. najprvo Tirolec, vdrugo Avstrijanec y in se v ) Prideljuje se senó, koruza in drugo žito, Živinoreja in sirarstvo se umno oskrbljuje. in dobro sadje. Nemec. tretje Kakor vsak hribovec, ljubi tudi Tirolec svoj do a t v , kajti Kdor primerja velikost dežele in število prebival- movino močno. Tirolci se čutijo bolj kot poseben na-poreče, da je Tirolsko malo obljudena dežela, stva, na štirjaško miljo pride komaj 1000 ljudi; na slovenskem Štajarskem pa jih živi na štirjaški milji čez 3000, na Ceskem v nekaterih krajih 5000, v Lom rod ali Korošci, ker so nego na priliko Staj celoskupno3t tolikrát s krvj vzdignili, vzdignila se je zmirom cela dežela svojo pečatili. Kedar so se > nikoli niso pomoči prosili pri svojih sosedih, Korošcih in Sale bardiji celó 7000. Pa v Tirolih še 1000 bi jih ne prišlo burgarjih ; zato se čutijo kot ena t beseda „T na štirjaško miljo, ko bi se laško Tirolsko ne prište-valo, ki je precej obljudeno. Na nemškem Tirolskem jih živi na štirjaški milji morda komaj 600 ljudi, vendar nobena dežela ni tako obljudena, ko Tirolska; prepevajo radi azdeljiva celota, in jim je zapopadek vse poezije ®tenbíe, voit mtr 2iuf bem ©ebtr^e non £ttoí toofyí kajti premisliti se mora, da je polovica prostora sama še ostane, je borno smrečje skala sneg y in led, in kar in gošča komaj da koza kak grižljej najde. Le po padu Branili so svojo deželo proti jugu, severu in za- > in sicer za Avstrijo, za to so že po zgod na ozkih dolinah je nekaj rodovitne zemlje. Tukaj je pa ljudstvo tako natlačeno, da se mora člověk čuditi ob čem neki živijo kmet i je tukaj že Kjer cela bil na Slovenskem en dober hiša dobra, to vedó Avstrijo navezani. Avstrijska vlada pa jim tudi res m trda: davki niso preveliki; kot uradniki so nastavljeni po deželi skoraj sami domaćini; da jim je vsa cesarska vas. Vsak ima po eno ali dve k • v in s ol- njivici, par kóz ali pa kravico samico. Kdor premore dvoje krav, je že bogataš. Lahko se razume po tem ker cesarski namestnik grof Taaffe je tako obrnil takem, da se vsak košček zemlje skrbno obdeluje. Trav- nike celo leto razmakajo, in morajo v ta namen vodo smejo razžaliti, zato jih pusté pri starih navadah najnovejšem Času so naredile vers postave nekaj hude krví^ pa se je kmalu poleglo, ~ da da Tirolcev ne Pri vse potišil a Dunaj ze vedó včasih od daleč napeljavati. Pa jim tudi tako lepa trava člověk čuditi, če je videi samo naše raste, da se mora posušene travnike po Slovenskem. Vkljub temu skrbnemu obdelovanju ne morejo te njivice obilnega prebivalstva preživiti; dežela je uboga kakor malo katera: ni zlata nas vsak ljubi kaso prepovedano, orožje nositi ; na Tirolskem ima pa ) svojo puško, in tudi na sme, kedar se mu po i ekaj maleg plačujejo na leto v občinsko ni srebra, ni fabrik, y še Dežela ne plača toliko davkov, kolikor država itd njo potroši; imajo izvrstne državne ceste, univerzo > gozdov ni; kar jih je bilo, posekáni so, in zato bi bili pač abotni, ko bi ne bili dobri Avstrijanci zdaj imajo Tirolcem je Avstrija mila mati, Slovencem pa še ma še borno smrečje, ni ga videti poštenega drevesa. terni jezik kot mačeha pušča Zato ni čudo, da se spomladi vse mlado ljudstvo vzdigne _______ od 12. leta do 40., in gré na tuje kruha in denarjev si služit. Podajo se večidel v Svico in na Švábsko (Baden, Wurtemberg, Westbayern), eni kot rokodelci, drugi kot poljedelci, tretji kot pastirji. Jeseni se vrnejo domu s (Dal. prih.) Slovensko slovstvo. ______, „„ r_____r. ww ____JV________* Zemljevid poknežene grofije Goriske in Gradiscan prihranjenimi novci, se vležejo za peč in pušijo tobak. ske s Tržaško okolico, narisal c. k. okrajni šolski nad Tobaka se y f iVíiVJ \J LA L* \J \J 1U J/ViOIJ V VVk/M^I %JiV\J V A. I w^UfVV/ VIWV/VVVV/ y W* " • * w na Tirolskem grozno veliko pokadi, zornik France Vodopivec in na kamen veličit natisnil Fr. Koke na Dunaji, izdal deželni odbor Goriški Dobiva se v pisarnici deželnega odbora v Go- pomoč „Da, da, gospodi et 9 priskočimo mi materi na cena mu je z gold Imenovani zemljevid katerega so „Novice" , „saj bi bil že jaz davno stavil to prošnj bi bil vedel, da se smem predrzniti." 9 ako iiueuuvaui i-cujgçvm, ^aicicga ou „wuviuc z za- ivitju ieio, íi o „nuaa" DrsKa po notan na giaâ gluženo pohvalo že omenile, potrdivši častno priznanje, brez reda nakupičenih in se pripravlja, se podviz Med tem. ko ..Hilda brska po nôtah na glasovirji ki e ličnemu delu gosp. Vodop došlo v svetovni go razstavi Dunajski leta 1873, je vredno pomnožil t slovensko gol zemljevid, oahajajo samo kažejo , kaj on m 1 o v s t tudi 1 pravimo mljep 9 kaj on ni spod Pavček pojasniti ali pogladiti odgovor neprevidne in prenagle „Vite", razkladaje nam : razkladaj nam )9 Ne da bi ne maraii na njem se ne vensko gled in moj rodovina za slo- Bog varuj ! Saj veste, da sem Slovenec - » — w M.A. J VU1 kju T vuoivy ^IV^UIOVJCj ^ V Ci l UJ . Kja J VCOlCj U ČX O CLU kJlUVcIlClJ ampak dobro izvoljena znamenja Ali skoro vselej se tako primeri, da ne moremo nika mesto, kaj trg, kaj vas 0krajnega glavarstva in okrajne sodnij 9 sedež kor od doma 9 kje je železnocestna, poštna in telegrafna postaj župnije itd 9 ljali 9 da šli za- stopnice, kar pride Tako na pr. smo se zadnjič že priprav-, in ravno sem hotel hišno poslati po giiamovane so železne in druge državne ceste, skladne veste, vrat jej ne moremo gospá svetovalk in no in bčinske ceste itd. itd. Vse to in še več druzega z glediščem. Ravno tako pokazati, in ) saj tako ni bilo nič riča mnogostransko rabnost Vodopivčevega zem- doma nam popoldn jjevida, ^^ kih šolah na Goriškem bode pa s tudi mnogo Zato kořistil poduk v se zdaj 9 ko ljud posij bilo predzadnjič. Nena-gospá predsednica N. pova- bil o na tombolo. Ako bi bili odrekli, bila bi zamera, in red nami leži, ne moremo dosti čuditi dr. L mljevid tako tudi nismo šli v slovensko gledišče. (( pieu AiauJX 1\~>£JX , uv» muiv/uju uvolí v;uuiii Vil . JU ai y i i u, ćegar iskreno rodoljubje smo zmirom visoko cenili in ga se daj cenimo 9 da ga strast tako izbegala da celó v deželnem zboru agitiral proti izdaji izvrstnega Vodopivčevega zemljovida. To pač je grda taktika o, kar sku- Pri zadnjih besedah že zápoje pod rokama gospodične „Hildě" glasovir, tedaj vtihnemo vsi in obstopimo Kar slišimo, se nam zdi, kakor da bi se glasovi med sabo podili, prepirali, ječali, prega- doneči instrument i> mladoslovencev" , da povsod le po diraj njali brez 9 geni narodni možj idaj 9 sami pa ničesar pobijali umirjenj in to brez prenehanja, brez prizanašanja, razen Črnila na papirji, ki mu dadó imé časnik t vari j o ko da bi gl Slednjic je vsega li 9 zdi se nam 9 da so grobokopi koristnih naprav domaćih 9 padli vanj ali da lomila. pripod se do prepada, vsi ob 9 enem se jim bila sredi vode brv pre Zabavno berilo. Obrazi iz domaćega življenja. 91 Slovenska" rodovina. f Spisuje J. AlčŠovec. (Dalje.) Gospod Pavček močno zakašlja in nam se zdi, kakor da bi se pod mizo njegova noga dotaknila noge soproge, kateri šine nekaka rudečica v lice. Mi čutimo Gospića si mane in vleče prste in nas pogleda nekako zmagovito. Mi, se vé da, smo zavzeti take umet-nosti, ploskamo rahlo z rokami in se nagnemo proti glasoviru, kjer beremo na čelu te umetne zmešnjave Rhapsodie von to je res prava 99 it „Vrlo , izvrstno !" vskliknemo , 99 umetnost. Prav iznenadili ste me gospica Kako bi morala še le teči izpod tako izurjenih prstov kaka slovenska, domaća melodija! Skoro si ne morem tega , da navadne slovenske ne podajajo prav misliti. Res umetni roki hvaležne prilike, skazati vso svojo izurje- nost uvo«, ker so prelahko stavljene; ali meni se zdi, u« utegne ravno v njih umetnik najti priliko, da pokaže da bUprUgCj i^čttci i fcJLUO lidi^aiVrt I UUCtlUĆl V liVJKJ. JJJLJL UUL1JXIU; * » * ^J*^ WLUWlAim da utegne pričeti se zdaj trenutek, ko bo vsak jel po- svojo občutljivost, globokost misli itd. pravljati kaj po svoji obleki, in se mislimo ravno vzdig niti, kar vstopi hišna in položi list na mizo glediščni list" 79& 9 9 danes? „Eine leichte Person vsklikne gospá 9 99 kaj bo Mesto hčere pa odgovori mati : „Gotovo, gotovo, gospod! Tudi moja hči je igrala nekatere slovenske, dokler se pa prelahke in jo dolgočasijo je učila > zdaj so ne 9 se popravi, Na ta klic zastane obema gospodičinama delo v ko vidi, da se pri tej besedi naša usta nekoliko zateg- rokah in enoglasno spregovorite 99^9 to je pametno ! Mama, danes gremo vsi v gle nejo, „hotela sem reči, na veliča se pravi vnovic 9 99 da ne najdem prave besede 9 se ii po- 1 • V V disce ne t 9 99 99 kaj Obrnite se do očeta", jo zavrne mati 9) Hoteli ste reči: prenavadne so gospici U( pomagamo mi, „ali z drugo besedo: v JeJ družbi, kakoršna Tedaj gospodi radi ahajate v U gledišče?" se se pri vas shaja, ne najde poslušalcev, katerim bi bile obrnerao mi proti njima slovenske melodije všeč. u (Konec prih.) 99 19 Radi, radi, je tako lepo." Za mladino je gled šola enj ti 9 opomni modro gospod Pavček , ,,zato svoji rodovini nikdar ne branim Naši dopisi. Jaz sam grem le malokdaj, ne najdem tam Dunaja 10. jnlija. Pritožbe zarad dra- prave zabave gine so pri nas na Dunaji že več Časa tako na dnev- ,,Na ta način ste gospodični gotovo večkrat v gl dišči?" nem redu da .Novice" ne bodo za zeló vzele, ako „0, skoro vsak večer mamo, se ve da< i 9 starej I V^UUj vA CX ULI & y uu T y namesti politike, ki je že predolgoćasna postala, jim ploskne danes na mizo položim kruh in meso. Povedati namreč hočem, da je pravda o dragini kruha in mesa prišla „Skoro?" poprimemo mi, „tedaj vendar ne vsak r?" ,,Le takrat ne, Keaar se slovenski igra-, puui tu, ua pu *vuujxoíj<*u »«»cuou^y, >rwuuiw iz ust mlajše hčere. A za to prenagljeno izpoved zade- vejo, preiskavati dá pritožbe; svèt je pa po končanih iz očes očeta in ma- komisijah navadno tako moder, kakor je bil — popřed. kedar se slovensk igra", poči celó do pisarnice ministerstva kupčijskega, katero pa v tacih zade vah druzega storiti ne vé in ne more, kakor to, da po komisijah izvedencev katere se „ankete" zo- ûeta revico dva srdita pogled tere ter se po strani nagneta proti nam Pa naj „Vita," doni iz ust gospé precej tanek, osoren glas, UasniK, Ri mu je ime „JùxtraDiait", je poseono uganjai idi gledat, kaj delà Hulda. In ti, Hilda, bi nam morda strašansk hrup o dragini Dunajski, rekši, da meso Ga-ai zaigrala na glasoviru." liških volov ie v Londonu cenejše kakor na Dunaji, doni iz ust gospé precej tanek, osoren glas Časnik, ki povem 9 kar sem „Ňovicam" povedati hotel. je posebno uganjai mu je imé ..Extrablatt" kaj grala na gl liških volov je v Londonu cenejše kakor na Dunaji 236 in današnja cena kruha ni v nobeni razmeri z Marn letos začela nabirati doneske za nagrrobni ceno njegovo, ker P v moka je maja me- minek slavnoznanega Hicingerja, isto tako smo spo seca letos za 38, rže na za 28 odstotkov cenejša bila dostni brali v „Slov. Gosp.", da so Gorenjesavinski do ^ ^ A _ * m. m a w mm m \ ^ * ^ * i m. ~ ~ a ^ ^ m m \P memo lani itd so za 28 > drug jbolj fine 7 zemlje ^uaiociovuiujoi j/a jLLivyjju.lL/x ju av/ui uauuu uuucoxvu v ju ci o^uuííixcív. ijuuijcuejjj|j beli kruh za 16, crni pa za župniku Val. Orožnu, skladatelju mnozih pesmic slo. Kaisersemmel pa za t odstotkov cenej 21 po takem moljubi začeli nabiro doneskov za spominek ljubljene^ kupuje moko za 38 odstotkov dokazano, da pek venskih (med njimi obČe znane mile pesmice : ej pa žemlj za 28 odstotkov veče, in da bi pravično bilo so to in prespoštovanemu rodoljubu. ako bi mlj tudi za 38 odstotkov cenejše bile so Zene to pa je odgovoril predstojnik pekovskega ceha ) Na da Extrablattov moje rožice ?") me srce vprašati: bodo li darovali v blagi namen tudi narodnjaci zunaj Stajerja? Citajoe doneske za spo. minek Hicingerjev sem s žalostjo zapazil, da ni ra- cene V račun ui iwi pv» luviu «tuwu druge stroške (režija) v ceno kruha ni resmeen moke v se ker pek mora zraven zen naših bratov na Kranjskem nikogar med daro- všteti . in naštel drva d m liasici jo uuiuu delavcev , mleko , »vvao , ovi, iucluj.ju.iui kjlojmojxi t oiuziiic; ju vzičtjcu svečavo , stanovanje, obrtnijski, dohodninski in ven ce je nesrečni ,,liberalizem" razeepil v to kvas sol válci; bodj) li tudi zdaj za spominek Orožnov samo rodoljubi Stajarski? Nekdaj složne in vzajemne SI o- kar a j ovcuavu j otaiiu vauj\j j vui tujjoi\* j uuuuu.uiuui\ji x LJL r i; u ju uuoi uuui piiuuiaii^^uj v tu j ivcit §Q tninski dávek, popravo peči, plaćo prodajalcem kruha, bili pred leto m 1843: v Kranjce, Stajarce, Korošce iu gubo na prodaném kruhu, obresti od kapitala ; ki ga Primorce, dokler nas pek ima v svoji obrtniji in še več druzega; to vse pa ševno ? niso „Novice" združile v eno du ni letos nič cenejše od lao Dunaj zato Res tudi to j da telo. Zdaj smo zopet postali partikularisti v vsem : ? je na vsak kraj hoče svoj časnik, vsak kot svoj jezik, vsaka ..... kruh dražji kakor po druzih mestih, in to naprava svoje zidarje! Se pri spominku za dr. Oosto, ker vsak bolji pek mora tu po 4 do 6krat na ki se je s toiiko gorečnostjo bořil za narod slovenski peči t da usta kočijivih Dunaj dobivajo po ali 6kratni peki na dan kruha na velikem odru poslanstva, se dozdaj zapazuje nek se- radovedni, kaj bode modrost ministrova sklenila; biti bo znižala davke, ceno solí pa še kaj druzeg Po vsem tem smo paratizem, ki mora vsacega pravega rodoljuba v srce mor se to godi 7 bom 77 Ce Novicam" koj teiegraficno naznanil. zbosti, da mu ni za zeló jemati, ako mu na misli priđe prislovica nemska 77 Volksgunst eitler Dunst"! Kraiija 11. julija. Včeraj zvečer po uri Da pa s tem svojim pismom nikakor nočem zagovarjati naznanjalo nam je pokanje možnarjev in zvonenje zvo- mnozib tukajšnjih oderuh bode podtikal. Gorici 11 mestu posvećen rajne. cesarj tega mislim mi nihče ne jul nov prihod milostljivega gosp. knezoškofa dr. Widmarja ki je danes zadnjikrat kot škof Ljubljanski pri nas bir-Včerajšnji dan je bil v našem moval blizo 1000 otrok. Zdaj ostane za trdoo v našem mestu, svojem rojstnem kraji, in bode stanoval v svoji Ferdinand mo Bil stovža mestne hiše je visela s črnino ovita mestna za- krasni palači za farno cerkvijo. stava. Zjutraj so imele razne šole v raznih cerkvah, hodu z očitnim veseljem in spoštovanjem sprejet od je pri svojem pri- vsaka za-se peto mrtvaško mašo ) ob gl ; ob svečanost v véliki cerkvi: maševali uri je bilo pravilo v farni cerkvi sv. Ig 10 bsolucij udeležili se prevzv. kn.-nadškof Kar oficioznih Časnikov fraza vseh stanov. Pred vhodom v mesto pozdravljal ga je uri pa visok slavolok s smrečjem ovit in cvetličnimi venci pre-peterih prežen, na katerem se je razvijalo mnogo zastav v na-včasih rodnih barvah; pred cerkvijo in farovžem sta pa stala nica cerkev bi! polna to je bilo včeraj res- dva manjša slavoloka. Vsi slavoloki imeli so svečanosti vseh stanov. Spodobno obnašanje zamišljenih ljudi je dnega in neuradnega sveta primerne napise v slovenskem in latinském jeziku ? kazalo 7 da b 1 a s t n i k da čutij 7 ne tojé vsled ukaza krog odra kor bilo. J ■■ WÊËÊÊÊÊÊÊÊÊKKÊÊÊKIÊIÊÊIËÊÊÊÊÊIÊIÊÊËi ka- e tudi vse mesto z vejami in cvetlicami okinčano Razen duhovšČine in velike množíce najvišega o enega najplemenitiših pobožnih temuč da obhajajo spomin pričakovala je gosp. knezoškofa pred cerkvijo tudi ljudstva naša k r i st j Da 7 vilo stitlj koljubnih gimnazijska mladež s svojimi profesorji; pred farovžem prava čednost imponuje! Sv. opra- pa je deputacija mestnega odbora z županom na čelu prvostolni cerkvi se je vršilo jako dostojno in ča- npjspoštljivejše sprejela in pozdravila rojaka knezoškofa 7 samo neka reč marsikoga znabiti motila m zdaj prečastitega somestjana. Ginjenega srca se je Cesar Ferdinand je bil, kakor je znano, 3krat kronan, milostni knez zahvaljeval vsem za preprijazni sprejem, ali na mrtvaškem odru njegovem ni bilo nobene tistih rekši kron ! r k v 7 JI A U V £4 O JLJLL UUl W U j VC^V » IJLI li 1 K/1 JI w -UOMUUV> liUUU 1 Vl\Oi ^ U Ci s katerimi je bil kronan, dasi so vse tri prave limo, naj da ga nikdar pozabil ne bo. Mi pa iz srca ze- tinje in gotovo naj častitlj simboli v mestu našem , ljubljen in spoštovan od svojih rojakov, našel zadovoljnost in zaželeni mir. Naš legitimisma, ktere bi morala vsikdar konservativna cerkev Kranj pa je zdaj ponosen na to, da v njegovem staro posebno ti znati in častiti. Pa znabiti da ni denarja in časa dati 3 krone narediti? čemu bilo pa zgodovinskem ozidji biva bivši vladika Kranje. ste dali na novo pozlatiti raj krono? Štirideset let ie kinčala Ljubljane. Gosp. Po vše, profesor na deželni cesarja Franca nemško kmetijski šoli, je ravnokar od si. ministerstva kmetij- ali marca t po pravici njegov od nje čas pretekel; Ferdinand ni stva dobil naročilo, naj po dovršeni preiskavi govej plemen v Istri in na Goriškem ogleda tudi govejo nemški cesar, ampak le Avstrijski. Stara krona rimsko- živino na našem Gorenskem in poroča isto tako po-nemške države na odru cesarja Ferdinanda je anakro- tem ministerstvu: kakošna plemena se nahajajo nižem 7 ki kaže zgodovinsko in heraldično nevednost ondi tistih mož kaj 7 7 ki imajo v naši in katera se kažejo najugodnejša različnim raz- veliki cerkvi kaj ukazati, mer am gorenskih naših krajev? Da ministerstvo kme-ko bi bilo kaj visoke politike v temu? Kaj, tijstva navdaja resna skrb tudi živinorejo na Kranj- donašala go- da ko bi znabiti naša gospoda v veliki cerkvi slutila pro- skem povzdigniti na stopinjo tako, «« u pad ljutega bismarkizma in pa to, da bodo naši Habs- spodarjem največi dobiček, živa priča je to da buržanj sili? No pet mškeg t k Je od no- 7 SO bile še b e š k o ki to bi bilo že nekaj 7 to leta 1868 do danes družbi kmetijski podělilo že 42.700 Toda Ferdinandu gold, za nakup in vpeljanje žlahoejših plemen iz Sta- Avstrijske krone pretežke in zdaj nosi že jarskega in Koroškega. Gradiva za zboljšanje naše ži Ergo ter ne potřebuj več mŠk opomin pro futuro Od moje Savínske doline vinoreje imamo tedaj že veliko; treba zdaj po pra julij (Med m pelin.) vilih umne živinoreje gospodarjem postopati dalje je prvo to, da si za vsak kraj naj bolj ugodno in tù w ^ ---j j V--^ - —' J^J. T V^ J UA ^ " KJM M^A^J w J KS I I O Kakor je dobro delo rodoljubnemu srcu, ko je čita! v pleme izberó in potem brez nečimurne mesarije enako \T/\t?i nn k ^ /I r\ nín /v a/1 n rl ti T L? 1 Ai ttt /\i n i -fnrt / 77 Novicah", da sta gospoda dr. J. Bleiweis in profesor z enakim plemenijo. Iz različnih goved za različne 23 ï kraje vsake dežele najugodnejša plemena najti Gospod knezoškof dr. Jer. Widmar je Ljub . Joločiti, to je sl. ministerstva cilj in konec, zarad ljano 10. dne t. m. zapustil, preselivši se v Kranj, 1° terega izvedence v kmetijstvu in posebno še strakov- njegov rojstni kraj. Pred odhodom popoldne ob 5. uri ? ke v živinoreji pošilja po deželah Avstrijskih. Gosp. se je pri vozu poslovila še enkrat tukajšnja duhovšcina I ^ i • 1 w 1 v j 1 1 # 1 • 1 • . 1 1 • ivy .. * 0f povšetuje došla častna naloga ) da izvrši ta s stolnim kapitelnom od njega Prej š nj i večer je pa gel zdaj na Gorenskem in ga pozneje prevzame tudi knezoškofa nadlegovala tako imenovana „mestna ka- t a! r] 11 W f n i a i^n Ir A rv n i tr\ \< awaX l-i* r\ í\ \T ^ ^ ^ ^ %% r\ ■ r% * C n» rv% /\ /I K /\ v\ /I nlr v%/\ rv «^r /\ %% n •! ^ /v ^ M ^ — ^ v enem oddelku Štajarskega in Koroškega. Naj ga te d aj kamor koli pride, naše kmetijske podružnice in vsi r , " ----— i------? ~ -----j— odoljubi prijazno podpirajo; vsaj je pela selje z godbo pod oknom , gotovo ne na njegovo ve- ) ampak preocitno na korist io movini naši ! Dokler novi škof dr. P o g a č a r na dobiček svojega žepa ki v w JL^V.ÍJa.JL^X ±±VJ V M. V4JL • JL \J Q > v dr. Ahačič )) tekten-Vereines, Wien 1875." tem članku med dru- îuauiv- , — VWlfc IVU I 1/lVUlVOj fl IVU AV/IV. » ^Ui V-* £ Ci» LX lA Ul VA na meji Stajarski dr. Poklukar in dr. vitez Za- gim nahajamo statistični popis, koliko se je v glavnih vinšek na meji Primorski dr. vitez Zavinšek in Luka mestih Evrope poslednja leta ljudi rodilo in koliko jih zapisano, da od 1000 ljudi jih po- Robič. (Za studije o trtni usi umrlo; tu najdemo prek umrje v Ljubljani 37 io > V Peštu 374/ c. kr. ministerstvo kmetijstva iz 5 gospodov v Klostemeuburgu) je Zadru 395/10, v Brnu 417/io > v Pragi 45 io > v ki jih io > } lovcu pa celó 46 7/j0 in v Trstu 565/ v Ce-M a n j pa IVI. «Xliiil^v.ot.v " ^wpv^v,. , -V, J . w . ~ VL VU.V / l 0 » * * « « « /10* " " J podružnice Novomeška, Metliška, Krška in Vipavska od 1000 ljudi jih umrje: v Lineu namreč 363/10, nasvetovale in jih po njih priporočal centralni odbor, Grad cu 344/,0, v Salcb urgu 34T/J0 > vGoriciSŠ9/ v izbralo g. Ogulina iz Novega mesta, gosp. fajmoštra na Dunaji 31T/U) (?) in v Insbruku 26Y Tavčarja iz Rake in pa g. Cigoja iz Slapa. 10* Ce Nauk tedaj res, kar se sicer za resnico trdi ) da 10f Je namrec ,,ste- traja od 26. do 31. dne t. m. vilke dokazujejo", je po tem takem tudi dokazano a\J% uu t»JL« UUD v. Uit vuttw uuttMůujvju , jv pu kum uuavui tuui uuaaoauv; j (Iz seje deželnega odbora 9. julija,) Dopis c. k. Ljubljana vendar ni tako grozno nezdrava, kakor deželnega predsedstva, v katerem se izreka deželnemu zadnji čas razglašajo nekateri ki da * J° _ _ W^Ě^ĚĚ^Ě m IH I odboru po Najvišem povelji zahvala za izraz žalovanja Grintovec přenesli, vsaj čujejo se glasovi : ,,iz mesta z o smrti presvitlega cesarja Ferdinanda znanje vzel se na bolnišnico !" iz predmestja s hišo ubozih!" itd. Da Deželni odbor je sklenil, da imajo vsi deželni take utopije se nikjer ne morejo spolniti, to nam pri-uradi vsled omenjene žalostné dogodbe 16 tednov vsa čajo celó velika mesta z velikimi bolnišnicami sredi uradna pisma črno pečatiti. Prevdarjalo se je > kako v okom priti čedalje večemu pomanjkanju prostora v sedanji norišnici, dokler se ne napravi nova silno mesta ali predmestij. Res je, da veliko bilo bi na svetu kar ni mogoče, o tem ne čenčá noben tre- želeti trebna. po- občini Koprivniški na Kočevskem se zen clovek , in skuša dovolila volitev novega občinskega zastopa. Dopis dá pa, ? odstraniti to , kar se odstraniti (i ) ki če tudi s težavami. Naši nemški ,,mestni očetje tako skrbni postali za fizično zdravje so čez noč da deželne vlade , da je sklep letošnjega deželnega zbora meščanov naših, morali bi bili že davno skrbeti za povišanje přiklade na vžitnino od vina, mošta in prejšnjim zdravstvenim napakam ne pristopijo nove. od mesa za deželni in za zemljisno-odvezni zaklad od Ali so pa oni to storili? Ne! Po tobačni nesnagi, ki se 10°/ 0 na 20 o/ o od 1. julija 1875 naprej zadobil cesarjevo iz cesarske cigarnice izteka zdaj v Gradašico ) so potrjenje, vzel se je na znanje. (Novico neprecenljive dobrote) za našo dopustili oskrumbo sicer zdrave vode Krakovčanom in stno ravnokar izvedeli. namreč to da i av li u ai lavuucii j li c\ lli luu tu , uci ^ u j u ^auoiu V Št. Peterskem predmestji na odprtem, jako zdra- deželo Trnovcem. Po takem je tudi Gradiš i ca stopila v že je se začelo vrsto nečedne Ljubljanice, kar poprej ni bilo! Kdor to vidi pa vem kraji ere predloge Schafferjeve in Schreyeve zidati veliko poslopje za spreje manje si s Prešernom misliti: „ pojte rakom žvižgat vi ? mora ( • • • « ki se za tega del ne neozdravlj ivi h bolnikov Korejo več v bolnišnico vzetí, domá pa tudi niti hrane Ali morebiti niste mogli zabraniti nove oskrurnbe mestne? Se ve j Dlti postrežbe nimajo. Dežela naša živo živo že veliko jenjate brž in se potuhnjete! da korajžo imate le navzdol, navzgor pa od- let pogreša i zdaj jo dobi - (Pobirki iz časnikov.) „Laibacherčin" ovadúh je take naprave za bolehavce (Siechenhaus); s pomočjo dobrotnikov, ki si s to napravo unidan nehoté vsekal po ljudéh svoje baže. smrti stavijo večen spominek pravega ljudoljubja. Za gotovo cesarja Ferdinanda je namreč tožil, da ,,Ljubljana ima smo izvedeli, da v tej lično zidani hiši bode prostora neizmerno število c er k v e n i h in narodnih zastav, pa blizo 80 bolehnih ljudi in to posebno za ljudi črne zastave ni bilo videti oni dan." Kratkovidni ova- dežele, ker mesto ima že tako, žalibog! grozno za- duh ni videl velike črne zastave na hiši narodne či- ^marjeno bajto. Prihodnj e leto se odpre ta dobrodelna tal ni ce 5. dne t. m. popoldne in 8. dne t. m. dopol- naprava. dne in ni videl našega „Sokola" pri biljah v stolni 238 cerkvi, sicer gotovo ne bi bil tako neusmiljeno uđaril ne moremo se čuditi, da dr. Makanec vse žile po kaz ine ih, kjer vsak hip vihrá zastav vsake barve le narodne ne, na kupe, in po str el ci h ki da so še Hrvaško iz žrela izvil Magjarom ki e napetoj ne hî k: Krt. J.J.L T £JL viu lit »11 JJJ.<*£J«J. VJAI , ttl UC U i leta 1848 dovolili Hrvatom tega, kar so jim dali, ko ie uaiuuuv. uo , uc* »upe j iu pu o ti c i ^ i u , ai dv dc ic icta lutu uu vuilil ili vaiuui tega, JVal »U JI LU unidan deželnemu predsedniku na čast celo grmado ne- bi bili v hudih zadregah bili, in ki gotovo bili île t přežij na spomin cesarju na ugodni čas, da bi iz Hrvaške naredili podložno deželnih zastav obešli na kole Milému pa ne ene crne niso imeli! Cerkve naše so provincijo Magjarsko. obhajale po cerkvenem običaji žalovanje svoje mestna hiša kazala kaj t t kar Je rekli Čeravno tedaj, kakor o si smo y se mi iz navedenih vzrokov ne drznemo, obsodi tt Laibacherica" očita polagano postopanje domoljubne zborove većine cerkvam in narodnim društvom? Lojalitete nas ne boste vendar — gledé na nasprotnika Magjara ; za lřnan)o učili ustavoverci! Ce bi je Vi imeli, razvili bi bili črno ki jo zastopa dr. Makanec, zastavo na mestni deželni in vladni hiši, kakor so sto- tudi mi Slovenci zdihujemo pod opozicijo toplo simpatijo zato, rili v druzih mestih. dvalizma ; ki ga Novicar iz domaćih in ptujih dežel. jarmom nesrečneg^ e Avstriji čez noc vstvaril Saksonen Beust, združen s silo Magjarsko! 3 Ogersko. — Volitve so po večem končane, izvolje, nih je že 308 poslance v liberalne stranke, 29 skrajne levice , 18 Senyeyeve stranke in 15 narodnih. Po tem Iz Dunaja. — Zopet so nekateri časniki začeli pi- takem bo imel zbor po većini odločno liberalno podob sati o ministerski krizi. Gradiva za spremembo vlada pa se s svojim vspehom ne bo mogla ponašati. o > ministrov je sicer dovolj; al da bi že blizo bila, ni ver- Turska. — Iz Zadra se poroča, da so jeti, dokler razpor Dunajské vlade z Ogersko in druge Turk i nenadoma napadli kristjane. homatije ne prikipijo do vrhunca. _ __ U a Ir vi 13 nn í T Ia tt £ i rl 1 dne t. Ne m. ve Kakor „Pest. Lloyd še prav, so bili to le inohamedanci ali pa se # pxcr, ou Uli* uiuuciuiuuau^i, evil pa ZO pTaVl V0- trdi, ostane vdova cesarica jaki sultanovi. Gotovo je, da je na Turškem že pol fl 1 • 1 ê -'Í > _ • • é • « * m . X M arija Ana tudi po smrti Ferdinandovi v Pragi. Iz Trsta. meseca vse nemirno, to potrjuje beguni, ki pribajajo v Vmeščenje novega škofa dr. Jurija Dalmacijo. Avstrijsko poveljništvo v Zadru je poslalo D o b r i 1 e v Trstu bo, kakor se sliši, 15. avgusta. Za spominek umrlému škofu dr. Jernej u Legatu se je dosihmal nabralo 1933 gold. precejšnje krdelo na mejo, da tam na straži stoji. Srbska. Stajarska. kr. Deželni namestnik Kubeck vendar Volitve za novo skupščino se jako V • Zl- gre vahno pripravljajo, agitacije so strastne med strankami, katerih so tri poglavitne: konservativna z Marino- Za naslednika si želé rojaka svojega Conrad a, vičem in Krusičem, liberalna z Risticem na čelu, in ki je bil prej v Ljubljani. Pa težko, da bi hotel pre- pa radikalna, ki zeló po socijalizmu in komunizmu meniti mesto, ker je Dunaj vendar več ko Gradec. diši. Hrvasko. Prvi dve stranki ste se skuéali zediniti, pa ni šio deželni zbor dvigajo se čedalje in kar spada većina Valovi volitvenega gibanja za zadnja pa hoče vse z enim naskokom prekucniti. ? više po zemlji Hrvaški nJeJ Prvi korak je storila narodna bivšega deželnega zbora z razglasom svojega programa v „Obzoru", ki pred vsem drugim povdarja zapisnik doneskov za dr. Costov spominek > za katerega so darovali reči v prihodnjem zboru; gospodje: Fr. Kotnik, posestnik na Vrdu potrebo uravnav domaćih v podpisih tega programa nahajamo "najodličnejše in v Alojzi Jelovšek, posestnik na Vrhniki burnih časih skušene rodoljube Hrvaške. Ta program pa ne zađostuje dr. Makancu, iskrenemu branitelju Slibar, dekan na Vrhniki gold. gold. ? Ign. ? Martin heim gold. > Anton Fettich-Frank- pa ne zauosiuje ar. íviaKancu, lSKicnemu urauneiju kaplan na Vrhniki 1 gld. 50 kr., Janez Zdražba, neodvisnosti trojedne kraljevine od supremacije Oger- kaplan na Vrhniki 1 gold. 50 kr., Karol Pleško, c. kr. ske ? on na čelu manjše stranke razvija svoj lastni pro- okrajni sodnik na Vrhniki gold. } 7 ki odmeva v srcu tisočerih svojih rojakov. gram pošteni rodoljubi Vsi 8odnijski adjunkt na Vrhniki Jurij Volčič, c. kr. gold. 7 Martin Povše uni m on želijo isto; razloček župnik v Rakitni 1 gld. 40 kr., gospá Marija Lenarčič 7 Je ta da narodni večini ne zdeva se Čas ze posestnica na Vrhniki 1 gold. 50 kr. ugoden misliti na predrugačenj e Hr vaško-Oger- ske pogodbe^ katere And. Brus, blagajnik. naj pa po Makančevem mnenji se lotil že prihodnji zbor Hrvaški. In tako se je narodna stranka razcepila v dva tabora; s tem raz-porom pa pojéma v političnem boji zmirom potrebna i Listnica vredništva. Gosp. L. A: Razjasnilo vprašanja Va šega najdete v nasi živinozdravniški knjigi pod boleznij v pojat nica u Ča ono skakanj sama začasna srboritost, je začetek b sloga oxugcv, in nesloga se širi tem več, uvuí ^xj pihujejo strastni časnikarji, ki nepremišljeno udrihajo po sebi nasprotni stranki. „Obzor" sicer toplo zago-varja stranko narodne večine, vendar se zmirom giblje v mejah spodobnega strančarstva, „Narodne Novine" pa čem pri kat bolj jo pod- francozi) , pozneje p začetku je krava ali vol še dobro rej (toi 8 ti shujš (suhi francozi); zdravila ni; za- klati tedaj treba živino, dokler je Se dobro rejena V da Je dr. Makanca napadajo s takim surovim orožjem unidan „Primorac" prav imel, da je „službeno služinčad" v u Žitna cena jubljani 7. julija 1875. Vagán v novem denarji: pšenice domače 4 fl. 60 banaška oštel kakor zasluži. Težko je nam vnanjim 7 ki do 5 fl. 31. turšice 3 fl. soršice 4 fl. 10. rži 3 fl. 10. dna ne poznamo terena, na katerem se bije politični boj jecmena 2 fl. 70. prosa 2 fl, 70. ajde 2 fl. 60. ovsa 2 fl. 10. Krompir 1 fl. 50. presoditi, kaj je oportun, kaj ne, je postopanje modre politike včasih od zeló tankih nitek ker odvisno 7 Kursi na Dunaji 13 julija. ki jih rvi JiJU lo tišti pOZna, iw ua uujiow «i v » iju uui« , f«*«» o -y UietailiH 11 f u. — isr. nočemo zanikati tega, da je iskreni dr. Makanec v Narodno posojilo 73 fl. 10 kr. ki na I • • v y • bojisči živi in delà ? tudi 5% meta lik i 70 fl. kr. obliki svojih govorov včasih pravo mejo prestopil, če pomislimo, da oholi Magjar ne delà na drugo Ažijo srebra 100 fl. 50 kr. Napoleondori 8 fl. 88 kr. ť-----—7 v'—•* ——----— —o- na to, da bi tudi Hrvate požrl, kakor je vkljub všemu v Gradcu zgodovinskemu in narodnemu pravu pogoltnil Erdeljce na Dunaj in Slovake in zobé morskega volka zasečuje v Rek o, nego Loterijne srećke: 10. julija 1875: 86. 75. 74. 72. 84. 87. 36 80 Prihodnje srečkanje v Gradcu in na Dunaji 24. julija Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. — Tisk in založba : Jožef Blaznifeovih dedičev v Ljubljani.