SSO skrbi molk Rima o državnih prispevkih za slovensko manjšino Primorski Italija, Gabon in kratki procesi Aljoša Fonda Gabon je srednjeafriška država, ki jo je štirideset let vodil en sam predsednik. V italijanskih medijih se ta država pojavi približno enkrat na leto, in sicer ob vsakem odprtju sodnega leta, kajti Italija zaradi prepočasnih civilnih postopkov na lestvici Svetovne banke o učinkovitosti pravosodja redno pristane tik za Gabonom (in Gvinejo). Podatki o krizi pravosodja so zgovorni. V naši državi je v teku 1,2 milijona prvostopenjskih kazenskih postopkov, tako v Nemčiji kot v Španiji jih imajo približno šestkrat manj. Civilni postopki trajajo v povprečju dvakrat več kot v Franciji in Španiji. Namesto, da bi resno razpravljali o obsežni in celoviti reformi, pa se predstavniki izvršne in pravosodne oblasti med seboj prepirajo. Najvišji predstavniki vlade z Berlusconijem na čelu vztrajno obtožujejo sodstvo, da kuje zaroto proti premierju, medtem pa pripravljajo zakone »ad personam«, kar je žal že stara zgodba. Sodstvo zavrača obtožbe in odkrito kritizira vsak zakonski predlog, ki prihaja iz vrst vlade in parlamentarne večine. Odvetniki večinoma menijo, da so ukrepi, ki jih predlaga vlada pomanjkljivi, obenem pa obsojajo nekatere predstavnike sodstva, češ da se v javnosti preveč izpostavljajo, s svojo konservativno držo pa ne spodbujajo nujnih reform. Vsem je jasno, da zakonski osnutki, ki jih je na tem področju predlagala desna sredina, temeljijo na enem samem, nič kaj plemenitem principu: premier potrebuje ščit, ki bi ga branil pred sodniki. Na dlani je, da je s takim izhodiščem težko izboljšati cel sistem. Izvedenci že dalj časa opisujejo rušilno moč morebitnega zakona o kratkih procesih. Vsi se strinjajo, da potrebujemo agilnejše sodne postopke, hkrati pa hočemo biti gotovi, da bodo prestopniki kaznovani. S kratkim procesom bi več sodnih postopkov splavalo po vodi, razsodb ne bi dočakali. To je podčrtal tudi predsednik tržaškega prizivnega sodišča, nazoren primer pa je navedel pisatelj Roberto Saviano. Opozoril je, da bi se sloviti proces »Spartacus«, na katerem so pred dnevi izrekli dosmrtne kazni za 12 vodij mafijske skupine Casalesi, s kratkim procesom izjalovil. Postopek bi se ustavil v prvi stopnji. Na sodiščih ponavljajo, da mora dobro premišljena in obsežna reforma sodnih postopkov upoštevati vse dejavnike. Ozko-gledi zakoni, napisani na kožo enemu samemu človeku, pa so lahko za ostale državljane še kako škodljivi. dnevnik NEDELJA, 31. JANUARJA 2010 št. 26 (19.733) leto LXVI._ PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € ITALIJA - Bojkot ob začetku novega sodnega leta Protest sodnikov proti Berlusconijevi vladi Pravosodni minister Alfano: Protestna akcija je propadla Kakih dvanajst sodnikov in tožilcev je tudi v Trstu protestno zapustilo slovesnost ob odprtju sodnega leta, ko je besedo prevzel predstavnik pravosodnega ministrstva kroma RIM - Italijanski sodniki so včeraj iz nezadovoljstva nad reformo pravosodja, ki jo zagovarja premier Silvio Berlusconi, protestno zapustili tradicionalne slovesnosti ob začetku sodnega leta. Sodniki po vsej Italiji, od Milana do Sicilije, so ob začetku govorov vladnih predstavnikov zapustili sodne dvorane, v katerih so potekale slovesnosti, v rokah pa so imeli izvode italijanske ustave. Po govorih predstavnikov vlade so se sodniki vrnili v dvorane. Pravosodni minister Angelino Al-fano je protest sodnikov označil kot popolnoma neutemeljeno protestno akcijo, ki je vrh vsega še propadla. Na 4. in 21. strani Desnica kritična do Pirjevca o fojbah Na 2. strani Predstavili so 57. miljski pust Na 5. strani V modrih conah v Gorici slovenski državljan dobil 48 glob Na 9. strani ŠE SMO V IGRI" Zadnji termin za vpis novih ali potrditev starih naročnin na Primorski dnevnik je 31. januar 2010. Vabimo vas, da pohitite! Dnevnik Slovencev v Italij H SLOV I K SLOVENSKI IZOBRAŽEVALNI KONZORCIJ Ciklus seminarjev KRIZA: KAKO NAPR£J? 05.02.2010 19.00 Tu m ova dvorana KBcenter - Gorica Paolo Marizza £xit strategy www.slovik.orginfo@slovik.org Sneg še četrtič pobelil Gorico in njeno okolico Na 11. strani V osušenih kanalih 16-kilogramski krap in metrska postrv Na 11. strani Sant'Anna Impresa Trašporti FuneSri Pogrebno podjetje ...v Trstu od leta 1908 Nudimo prevoze za tržaško občino in okolico, narodne in mednarodne prevoze ter razne storitve na pokopališčih. Devin-Nabrežina 166 - Trst Ul. Torrebianca 34 Ul. dell'lstria 129 Usluge na domu 2 Nedelja, 31. januarja 2010 ALPE-JADRAN / devin - V zvezi z državnimi prispevki slovenski manjšini Svet slovenskih organizacij zelo skrbi molk Berlusconijeve vlade Štoka: Sodelovanje s SKGZ je naporno, a predstavlja edino možno in pravo pot DEVIN - Molk italijanske vlade o državnih prispevkih za slovensko manjšino ne obeta nič dobrega. V to je prepričan predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, ki je na petkovem zasedanju deželnega sveta krovne zveze izpostavil skupne napore SSO-SKGZ, da bi manjšina, kot ji je bilo obljubljeno, dobila »manjkajoči« milijon evrov iz Rima. S tem v zvezi sta Štoka in Rudi Pav-šič (o tem poročamo na drugem mestu) zahtevala nujno posredovanje novega tržaškega prefekta in vladnega komisarja za Furlanijo-Julijsko krajino Alessandra Giacchettija. Namesto, da bi se manjšina ukvarjala s svojo prihodnostjo in s svojim razvojem mora glavnino svojih energij posvečati finančni krizi kulturnih in drugih ustanov, je obžaloval Štoka. Sodelovanje z drugo krovno je vodja SSO ocenil kot dobro in kot življenjskega pomena za manjšinsko skupnost. Štoka je sicer priznal, da je sodelovanje v različnosti naporna stvar, a predstavlja edino možno in pravo pot. SSO si zamišlja sodelovanja z drugo krovno zvezo v duhu medsebojnega spoštovanja, konstruktivnega dialoga in veliko strpnosti, je poudaril Štoka. V razpravi je predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jure Kufersin obžaloval nedavno javno stališče SSO v zvezi z odnosi s SKGZ in izrazil prepričanje, da v teh kriznih in za manjšino precej težkih časih ne sme priti do nepotrebnih trenj in sporov med krovnima organizacijama. Štoka je precejšnjo pozornost namenil položaju Slovenskega stalnega gledališča. Izhajal je iz skupnih prizadevanj SKGZ-SSO za premostitev finančne krize, ki so že obrodila dobre rezultate. Da se kriza ne bi ponovila pa je sedaj nujno potrebna reorganizacija našega teatra. S tem v zvezi je treba po Štokovem mnenju s sedanjim finančnim bud-žetom razmisliti ne samo o izvedbi sedanje gledališke sezone, temveč tudi postaviti temelje za novo sezono. »Vsi skupaj moramo namreč preprečiti, da bi se gledališče prihodnjo jesen spet znašlo v finančni krizi, zato je treba čimprej ukrepati,« je dejal predsednik SSO. S Štokovo oceno glede SSG ni popolnoma soglašal Damijan Paulin. Komisarska uprava za teater ni bila po njegovem najbolj posrečena izbira, saj je izzvenela kot nezaupnica dosedanjemu vodstvu SSG. Paulin je opozoril tudi na nerešeno problematiko tržaškega Kulturnega doma. Štoka je v svojem poročilu omenil evropski čezmejni projekt Lin-gua-Jezik, pri katerem je neposredno soudeležena tudi italijanska manjšina v Sloveniji. Financiranje projekta je menda pod velikim vprašajem, zato sta Štoka in Pavšič problem svoj-čas izpostavila deželnemu odborniku Robertu Molinaru, ki se je obvezal, da bo ukrepal. Od takrat je minilo že nekaj časa, usoda tega jezi-kovno-pedagoškega projekta pa ostaja še naprej zelo negotova. Končno je Štoka povabil vse člane deželnega sveta SSO, da se udeležijo sobotne prireditve ob prazniku slovenske kulture v Tržiču. To bo edina izvedba skupne Prešernove proslave, takšno izbiro je botrovala tudi splošna finančna kriza. Vodja SSO je izpostavil novost sobotnega podeljevanja priznanj osebnostim, ki so se izkazale na področju slovenske kulture v naših krajih. Paulin je eno samo proslavo označil za korak nazaj in za obubožanje v primerjavi s prejšnjimi leti. Deželni svet SSO, ki ga je vodila predsednica Lojzka Bra-tuž, je soglasno odobril obračun in proračun finančnega poslovanja krovne manjšinske organizacije. Drago Štoka poroča na seji deželnega sveta SSO. Ob njem Lojzka Bratuž in Julijan Čavdek kroma manjšina - Finančna kriza Rim sploh še ni odgovori] Rudiju Pavšiču in Dragu Štoki TRST - Predsednika manjšinskih krovnih organizacij Rudi Pavšič (SKGZ) in Drago Štoka (SSO) sta na novega tržaškega prefekta in vladnega komisarja Alessandra Giacchettija naslovila pismo z naslednjo vsebino. »Dne 12. januarja 2010 sva vam izročila pisma, ki sva jih v imenu slovenske manjšine naslovila na vladnega podtajnika pri predsedstvu italijanske vlade Giannija Letto, predsednika senata Renata Schifanija in na predsednika poslanske zbornice Gianfran-ca Finija. V dopisu opozarjava najvišje institucije italijanske vlade in parlamenta na velike težave slovenske manj- Tržaški prefekt Alessandro Giacchetti šine in izražava zaskrbljenost zaradi primanjkljaja milijona evrov, ki ga vlada ni vključila v večnamenski odlok lanskega decembra. Visoki primanjkljaj hudo ogroža razvoj manjšine, saj se na tak način močno ohromijo njene dejavnosti. V pismih sva tudi zaprosila za srečanje s predstavniki vlade in parlamenta. Ker doslej nisva dobila nobenega odziva, se obračava na vas s prošnjo, da bi posredoval v Rimu v želji, da bi se našlo pričakovano finančno rešitev za našo skupnost. Priložnost izkoriščava tudi, da vam izrečeva dobrodošlico ob prihodu v Trst in vas prosiva za srečanje, na katerem bi vam orisala celovito stvarnost slovenske narodne skupnosti v deželi FJK.« davos - Predsednik Slovenije na Svetovnem gospodarskem forumu Po oceni predsednika Turka mora Slovenija pohiteti za izhod iz krize DAVOS - Slovenija po oceni predsednika republike Danila Türka v svetu ne velja za državo, ki bi jo finančna in gospodarska kriza hudo prizadela. Nasprotno, velja za državo, ki je dobro prebrodila prvo fazo krize, je po vrsti srečanj z udeleženci Svetovnega gospodarskega foruma v Davosu ocenil Türk. Zdaj mora pohiteti z novimi rešitvami, je dodal.Türk se je v preteklih dneh v Davosu sestal s številnimi državniki, analitiki in vodilnimi komentatorji na področju svetovnih ekonomskih vprašanj. Kot je ugotovil, Slovenije nihče ne vidi med državami, ki bi jih kriza prizadela tako, da bi bila potrebna kakšna resnejša reševalna aktivnost. »Nasprotno, Slovenija je dojeta kot država, ki je dobro prebrodila prvo fazo te krize, in ki sedaj, ko se počasi obnavlja rast v razvitem delu sveta, v EU in Severni Ameriki, mora pohiteti z novimi rešitvami,« je dejal. Türk pričakuje, da bo približno leto in pol časa za pospešeno investiranje, torej tudi za nove lastniške vstope v Slovenijo. V tem času bo treba tudi z veliko intenzivnostjo iskati nove trge ter poskrbeti za določene strukturne posege. Ob tem je izpostavil spremembe v smeri večje fleksibilnosti in večje prilagodljivosti delavcev za iskanje novih vrst zaposlitev in novih tehnologij. To se morda sliši ambiciozno, a je po Türkovih besedah nujno. «To je čas, ko bodo spremembe prišle hitro in prav je, da Slovenija v teh časih pokaže, da je sposobna hitrega prilagajanja,» je dejal. Svetovnega gospodarskega foruma se udeležuje več kot 2500 političnih in gospodarskih voditeljev iz več kot 90 držav. Letos je povsem v znamenju razprav o reformah oz. regulaciji bančnega sektorja po svetovni finančni in gospodarski krizi, kar je bila tudi tema enega od današnjih srečanj. Več finančnih ministrov ter predstavnikov centralnih in poslovnih bank iz ZDA in Evrope se je za zaprtimi vrati pogovarjalo o regulaciji finančnih trgov. Bankirje so zaprosili za sodelovanje, a poudarili, da bo do sprememb prišlo z ali brez njihove podpore, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Do srečanja je prišlo po nekajdnevnih napetostih, ki so jih v Davosu povzročile zahteve držav po zaostritvi nadzora nad finančno industrijo, s čimer naj bi se izognili nevarnosti, da bi se finančna kriza, ki je svet pahnila v recesijo, še kdaj ponovila. Bankirji takšnim načrtom nasprotujejo. Predsednik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Dominique Strauss-Kahn je predzadnji dan srečanja opozoril na visoko zadolženost držav. To bo postal verjetno največji svetovni gospodarski problem prihodnjih nekaj let, je opozoril. Grški premier George Papandreu je poskušal udeležence prepričati, da se bo njegova država zmogla spopasti s svojim dolgom. Strauss-Kahn pa je opozoril, da imajo tudi ZDA in druge razvite države velike proračunske primanjkljaje, potem ko so velike vsote denarja namenile za oživitev svojih gospodarstev. Po njegovem mnenju je kljub temu, da bi vztrajanje pri protikriznih ukrepih še povečalo dolg, tveganje pred njihovo prehitro ukinitvijo večje, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Do ponovnega padca gospodarske aktivnosti po začetku okrevanja bi lahko prišlo le v primeru, da bi vladne spodbude umaknili prehitro, je dejal predsednik IMF. (STA) fojbe Desna sredina proti Pirjevcu Jože Pirjevec TRST - Desna sredina, ki vodi Deželo FJK, se je spravila na zgodovinarja Jožeta Pirjevca zaradi njegove knjige o fojbah in nedavnega intervjuja v Primorskem dnevniku o tem vprašanju. Zastopniki Ljudstva svobode in UDC zahtevajo od Dežele, naj poseže v Rimu za pospešitev parlamentarne preiskovalne komisije o fojbah. Ustanovitev komisije je uradno zahteval tržaški senator Giulio Camber, postopek, ki sploh še ni stekel, pa že dalj časa stoji v pristojni senatni komisiji. Roberto Novelli (prvi podpisnik), Daniele Galasso, Franco Baritussio, Piero Tononi, Roberto Marin, Paolo Ciani, Maurizio Bucci, Bruno Marini, Gaetano Valenti in Piero Camber (vsi Ljudstvo svobode) ter Edoardo Sasco (UDC) očitajo zgodovinarju, da pravzaprav zanika obstoj fojb. Pri tem, kot rečeno, omenjajo njegovo zadnjo knjigo in hkrati intervju v našem dnevniku, kjer so opazili »celo vrsto zgodovinskih netočnosti, laži in natolcevanj«. Pri tem se sklicujejo tudi na utemeljitve za proglasitev 10. februarja kot dneva spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre ter na nekatera stališča predsednika republike Giorgia Napolitana. Zanimivo, da dokumenta desne sredine ni podpisal noben predstavnik Severne lige, ki je sicer sestavni del deželne večine predsednika Renza Tonda. Podpisniki so prepričani, da bi parlamentarna komisija lahko enkrat za vselej razčistila vso problematiko fojb. »Pozdravljam zahtevo po parlamentarni komisiji o fojbah, v upanju, da bodo pri njej sodelovali tudi predstavniki slovenske vlade,« je stališče zastopnikov deželne desne sredine včeraj komentiral Pirjevec, ki ga deželni svetniki vseskozi omenjajo kot zgodovinarja s koprske Univerze. spetič - O slovenščini na italijanskih šolah Povpraševanje po znanju jezika sosedov je v porastu TRST - »Vprašanje pouka slovenščine na italijanskih šolah, ki ga je nerodno po-grel v javnosti deželni tajnik SSk Damijan Ter-pin, je preveč resno, da bi ga prepuščali zgolj sterilnim polemikam, ki nimajo občutka za perspektivo prihodnosti in razvoja naših krajev v kontekstu evropske integracije, ki jo je pospešil padec meje«, ocenjuje v tiskovnem sporočilu deželni tajnik SIK Stojan Spetič. Obenem ugotavlja, da jenaša dežela opremljena z ustreznimi kulturnimi institucijami in deželnim zakonom, ki spodbuja poučevanje jezika sosedov. Spetič nadalje ugotavlja, da je v porastu povpraševanje po znanju jezika soseda, čemur botrujejo tudi ekonomski in zaposlitveni razlogi. Zato bi bilo poučevanje slovenščine v italijanskih osnovih šolah dobrodošlo, še posebej ob povečanem sodelovanju med italijanskimi in slovenskimi šolami. Senator Stojan SPETIČ kroma Taki hvalevredni primeri tudi že obstajajo, tako na območju Katinare in Melare, kot tudi že dolga leta v Istri, kjer je italijanski jezik »jezik okolja«. Spetič je osebno prepričan, da bo čez desetletja tak proces pripeljal do skupnih dvojezičnih šol, bolj ali manj podobnih oni, ki danes eksperimentalno deluje v Špe-tru in je kovačnica kulture sožitja. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Nedelja, 31. januarja 2010 3 dan slovenske kulture - Osrednja proslava bo v soboto, 6. februarja, v Tržiču Med tradicijo in revoltom, v znamenju mladostniške ustvarjalnosti Oblikovali jo bodo gojenke in gojenci gledališke šole Studio Art - Pogovor s koordinatorko Majo Lapornik Letošnja osrednja proslava dneva slovenske kulture bo v znamenju mladostne ustvarjalnosti. V občinskem gledališču v Tržiču bo prihodnjo soboto proslava, ki jo skupaj prirejajo osrednje kulturne ustanove Slovencev v Italiji, uživa pa pokroviteljstvo Slovenske kultur-no-gospodarske zveze, Sveta slovenskih organizacij in Občine Tržič: ravno na predlog obeh krovnih organizacij je bila letošnja izvedba zaupana gledališki šoli Studio Art. »Predlog obeh predsednikov smo sprejeli z velikim navdušenjem,« pojasnjuje koordinatorka gledališke šole Maja Lapornik. »Obema bi se rada res zahvalila za izkazano zaupanje, istočasno pa tudi ostalim kulturnim zvezam in ustanovam, ki so njun predlog podprle. Odločitev, da bomo imeli eno osrednjo proslavo, razumem, saj enkratnost daje sami proslavi večji pomen. Lepo novost predstavlja tudi podelitev nagrad zaslužnim kulturnikom, saj bo s tem proslava nedvomno pridobila tudi na blišču in odmevnosti. Z ekipo mentorjev, ki sodeluje v šoli Studio Art, smo dolgo debatirali o vsebini proslave, naposled pa je prevladala odločitev: na letošnjem kulturnem prazniku naj spregovori ustvarjalnost mladih.« Maja Lapornik, ki je tudi avtorica besedila, je želela njihovo ustvarjalnost, torej glasbo, gib, besedo, zakaj ne tudi revolt, združiti s simbolnim elementom. »Glede na to, da bo proslava v Tržiču, bi se težko izognili morju. Morje simbolizi- ra našo identiteto, pa tudi sanje in obenem stalno možnost odhoda in povrat-ka. Kajti ob želji mladih po možnosti ustvarjanja, je prisotna tudi tista po zapuščanju rojstnega kraja. In to se dogaja, mladi odhajajo, a se večkrat tudi vrnejo. Ob tem osnovnem motivu smo se navezali na Prešernovo Vrbo: gre pač za spoznanje, da ima vsak izmed nas svojo Vrbo, kakršnakoli in kjerkoli že je, in da na nek način po njej vselej zahrepenimo. Naši mladi bodo to svojo Vrbo potrdili.« Avtorica je v besedilo vključila tudi verze domačih pesnikov, Marija Čuka, Miroslava Košute, Jurija Paljka in Borisa Pangerca. Velik poudarek pa so namenili koreografiji in glasbi. »Za prvo že Maja Lapornik (levo) in sredi mladih, ki že mesece vadijo v tržaškem Kulturnem domu kroma od novembra skrbi Uršula Tržan, profesorica giba na ljubljanski akademiji, glasbo je posebej za to predstavo pripravil Mario Marolt. Gre za "remake"zelo znanih pesmi, na račun katerih tudi malce ironizira ...odklon mladih do tradicije, pač! Režijo sta podpisala Boris Kobal in Jaša Jamnik, lektor je bil Tomaž Guben-šek, scena je delo Andreja Stražišarja, ki veliko sodeluje z ljubljansko Opero. Prav Operi naj gre naša javna zahvala, saj nam je zastonj posodila zelo pomemben scenski element.« Mladi so pri pripravi proslave aktivno sodelovali. » Proslava je zelo mladostna, živahna, dinamična. Tak tip predstave je na nek način seveda totalen riziko, ne vem, če bo vsem všeč. Zdi pa se Tržaški knjigarni, Katoliški knjigarni v mi, da smo videli že precej uglajenih pro- Gorici in na čedajskem sedežu društva slav in da je mladim treba prisluhniti in Ivan Trinko. (pd) jim dati prostor, ki si ga zaslužijo ... « P.S. Zastonjska vabila so na voljo v več fotografij na WWW.primorski.eU knjigarna lovat - Predstavitev knjige Alessandra Marza Magna Benetke - vabilo ljubimcem Z avtorjem sta se pogovarjali novinarka Alessandra Zigaina in igralka Zita Fusco - Okus po »utemeljenem gossipu« TRST - Benetke. Vedno znova očarajo in prevzamejo. Po mnenju mnogih so celo najbolj romantično mesto na svetu ... po Parizu, seveda. V skrivnostnem mestu mostov, med njegovimi labirintskimi kanali in aristokratskimi palačami so se rodile marsikatere ljubezenske zgodbe in se razvili strastni, iracionalni odnosi, prepleteni z ljubosumjem in norostmi. Ravno taki, kot jih v svoji najnovejši knjigi Venezia degli amanti - Ilepopea dell'amore in 11 celebri storie veneziane opisuje beneški novinar, blogger in pisatelj Alessandro Marzo Magno. O teh zgodbah so se v petek v tržaški knjigarni Lovat pogovarjali avtor , novinarka Alessandra Zigaina in igralka Zita Fusco. Marzo Magno se v svojem delu loteva resničnih, zgodovinsko podkrepljenih ljubezenskih zgodb, ki segajo od 16. stoletja vse do današnjih dni. »V bistvu gre za "gossip", vendar tak, ki temelji na zgodovinskih virih,« je hudomušno pojasnil avtor in občinstvu razodel, da je za protagoniste izbral prav posebne osebke, razpete med ljubeznijo in strastjo. V ozadju zgodb pa se predstavljajo prave protagonistke, Benetke, ki se spreminjajo skozi čas. Od 16. stoletja torej, ko so bile ženske povečini zaprte v hiši oz. so morale rojevati otroke in ohranjati rod, do 18. stoletja, ko je v mestu vladala razuzdanost. Ženske so se predajale ljubezenskim užitkom, ponašale so se lahko s številnimi ljubimci. »Byron je v treh letih v Benetkah preštel kar200 ljubimk, v pustnem času pa se je pred njegovimi vrati ustvarila celo vrsta žensk, ki si je želela spolnega odnosa z njim,«je podučil avtor. Tega je bilo konec v 19. stoletju, ko je nastopil moralizem. »Mi smo nekje sinovi 18. stoletja, sinovi romantike z moralnimi primesmi.« Nekatere zgodbe je kot Benečan seveda poznal, druge pa je z radovednostjo odkrival. Sprehajal se je po mestu, iskal njegove skrite kotičke in vstopal v palače, kjer so se odigravale ljubezenske zgodbe, hlastal po knjigah in pismih, naposled pa vse to zabeležil. Veliko zgodb je ostalo žal v predalu, v knjigi so zbrane le nekatere. Kot je tista o domačinu, legendarnem ljubimcu in osvajalcu ženskih src Giacomu Z avtorjem sta se pogovarjali Zita Fusco (levo) in Alessandra Zigaina (desno) kroma Casanovi ter njegovih spolnih pustolovščinah. Segel pa je tudi po nekoliko bolj sodobnem gossipu, in sicer po hollywoodski zvezdi Julii Roberts, za katero se šu-šlja, da se je med snemanjem filma v Benetkah kar dvakrat zaljubila - v šoferja čolna in v svojo telesno stražo. Kot rečeno se je avtor posvetil tudi angleškemu pisatelju Georgeu Gordonu Byronu, ki je svoje srce in telo razdajal beneškim damam; te so ga naravnost oboževale, kljub temu, da ni bil lepotec, pa še šepal je na eno nogo. Ljubezenskim »napadom« se je v Benetkah predajal tudi pisatelj Frederick Rolfe oz. baron Corvo, ki so mu bili všeč mladeniči, ali pa Gabriele DAnnunzio, čigar ljubezenska zgodba z igralko Eleonoro Duse se je začela ravno v Benetkah. Marzo Magno pa ni prezrl niti stra- stne ljubezni med Isabello Teotochi Albrizzi in mladim Ugom Foscolom, nedovoljenega, morda le platonskega razmerja med že odraslim Ernestom Hemingwayem in de-vetnajstletno Adriano Ivancich ter trojne ljubezenske naveze med George Sand, Alfredom de Mussetom in Pietrom Pagellom. Pa še bi lahko naštevali. Kdor si bo v knjigarnah Lovat (v Trstu, Padovi in Villorbi) zagotovil Marzo Magnovo knjigo, ki je izšla pri založbi Tropea, bo prejel valentinovo kartico, na katero bo lahko zapisal ljubezenski stavek. Ko bi mu primanjkovalo ljubezenskega navdiha, lahko to stori tudi doma in jo nato odnese (ali pošlje) v knjigarno. Strokovna žirija bo izbrala dva najlepša ljubezenska stavka, ki bosta nagrajena z večerjo in nočitvijo v slovitem hotelu Danieli oz. z večerjo v Harry's Baru. (sas) 4 Nedelja, 31. januarja 2010 TRST / APrimorski r dnevnik Ulica dei Montecchi 6 tel. 040 7786300 fax 040 772418 trst@primorski.eu odprtje sodnega leta - Na udaru zakonski osnutek o t. i. kratkih procesih Tudi v Trstu sodniki in tožilci protestno zapustili dvorano Predsednik prizivnega sodišča Trampus:»Potrebujemo racionalizacijo«- Generalni tožilec Curto:»Odstraniti postopke ni prava rešitev« Letošnje odprtje sodnega leta je v Italiji minilo v znamenju spora med izvršno in pravosodno oblastjo, kamen spotike je zlasti osnutek zakona o t. i. kratkih procesih. Na pobudo državnega združenja sodnikov ANM so številni sodniki in tožilci včeraj na raznih slovesnostih protestno bojkotirali posege predstavnikov pravosodnega ministrstva, Trst pa ni bil izjema. V trenutku, ko je v dvorani tržaškega porotnega sodišča prevzel besedo funkcionar ministrstva Francesco Mele, je ducat sodnikov in tožilcev v črnih togah vstalo in zapustilo dvorano. V rokah so imeli kopije italijanske ustave. Deset minut pozneje, ko je Mele sklenil svoj govor, so se protestniki vrnili v dvorano in prisluhnili naslednjemu govorcu. Del sodnikov se bojkotu ni pridružil, protest pa je bil ravno zaradi razširjenih dvomov o njegovi umestnosti baje do zadnjega pod vprašajem. O zakonskem osnutku, ki vznemirja sodstvo in je po splošnem mnenju napisan na kožo predsedniku vlade Sil-viu Berlusconiju, je bilo tudi veliko povedanega, prvi se ga je lotil osrednji govornik, novoimenovani predsednik tržaškega prizivnega sodišča Mario Tram-pus. Slednji je v svojem uvodnem poročilu dejal, da postavlja zakonski osnutek vrsto velikih dvomov v zvezi s konkretnim izvajanjem novih določil: »Če ne bodo besedila primerno spremenili, bo le-to težko pomagalo izpolnjevati naloge, ki jih zastavlja.« Predsednik priziv-nega sodišča je omenil, da vzroki krize italijanskega pravosodja niso preskromna ekonomska sredstva, maloštevilni sodniki, tožilci in uradniki ali pa domnevna neproduktivnost sodstva. Slednjo tezo je s podatki izpodbil, saj italijanski sodniki obravnavajo (in zaključijo) v povprečju več postopkov, kakor njihovi francoski, nemški, španski in britanski kolegi. Trampus meni, da imamo opravka z »italijansko anomalijo«, ker ni učinkovitih ukrepov, ki bi poenostavili in racionalizirali trenutni sodni sistem. Zakonik kazenskih postopkov je po njegovem mnenju »razbitina, na kateri temelji hudo neučinkovit sistem«. V Furlaniji-Julijski krajini je slika nedvomno nekoliko boljša, izjema je goriško sodišče, ki se sooča s kroničnimi težavami zaradi pomanjkanja osebja. Nazadnje je prizivno sodišče imenovalo tri nove goriške sodnike, a problem še ni rešen. Generalni tožilec Angelo Curto je bil do kratkega procesa še bolj direkten. Jasno je povedal, da je »skrajno počasen sistem zelo hud problem, ki pa ga ne moremo rešiti tako, da sic et simpliciter odstranimo postopek«. Curto je poudaril, da so bili učinki vseh zakonskih inovacij doslej v nasprotju z zastavljenimi cilji. Odstopajoči predsednik odvetniške zbornice Maurizio Consoli je z grenkobo ugotavljal, da prepiri med sodstvom in politiko ne dopuščajo, da bi prišlo do sistemske reforme. Ožigosal je pretirani aktivizem nekaterih sodnikov, hkrati pa je obžaloval, da vsi posegi zakonodajalcev temeljijo na potrebah po- Ducat sodnikov in tožilcev je med posegom predstavnika ministrstva za pravosodje zapustilo dvorano. Desno: včerajšnji glavni govornik, predsednik tržaškega prizivnega sodišča Mario Trampus kroma sameznikov. Spregovorili so še predstavniki višjega sodnega sveta (Celestina Tinelli), pravosodnega ministrstva (Francesco Mele), združenja ANM (Rodolfo Piccin), upravnega osebja (Renato Romano)in drugih ustanov. V dvorani so bili navzoči tudi številni politiki, vključno s senatorko Ta- maro Blažina in poslancem Ettorejem Rosatom. Deželna tajnica Demokratske stranke Debora Serracchiani je ob robu slovesnosti izjavila, da je kratki proces v resnici »neizpolnjen proces«, ki bo situacijo še poslabšal. Celo podtajnik Roberto Menia je agenciji Ansa prišepnil, da so v spornem zakonskem osnutku ne- kateri elementi, zaradi katerih so določeni dvomi lahko upravičeni. Sindikat FNS-CISL je pred sodno palačo priredil zborovanje, da bi opozoril na problem prepolnih zaporov, ki predstavljajo še eno žalostno poglavje v večni zgodbi o italijanskem pravosodju. (af) uplinjevalnik - Po vesteh iz Bruslja, da naj bi Italija upoštevala evropske predpise Dipiazza: Slovenija naj molči! Po mnenju Serracchianijeve se mora dialog s sosedi nadaljevati - Menia: Slovenija mora vzeti na znanje pravilnost postopka »Slovenija mora zdaj molčati!« To je poudaril včeraj tržaški župan Roberto Dipiazza na podlagi izjav nekaterih italijanskih desnosredinskih politikov, ki jih je povzela italijanska tiskovna agencija Ansa. Na osnovi teh izjav naj bi vodja direkcije za okolje pri Evropski komisiji George Kremlis med torkovim neformalnim srečanjem v Bruslju med komisijo, Italijo in Slovenijo povedal, da je Italija v zvezi z oceno o vplivu plinskega terminala v Žavljah na okolje upoštevala evropske normative in Espoo konvencijo iz leta 1991 glede čezmejne okoljske presoje. To je po pisanju Anse zapisano v poročilu, ki ga je italijansko predstavništvo pri Evropski uniji naslovilo na italijansko ministrstvo za okolje. Zato je Dipiazza ocenil, da »k sreči je resnica prišla na dan in mora zdaj Slovenija glede na stališče Evropske komisije molčati«. »Stvari smo vselej speljali pravilno in to smo vselej zatrjevali, »je nadaljeval tržaški prvi občan, »toda nekateri so vložili nekaj prijav. To so tisti, ki prijavijo karkoli EU, ne da bi vedeli, kaj govorijo.« Slovenija se je ujela na trnek prijav občanov in okoljevarstvenikov ter sledila bolj njim kot pa italijanski vladi, je še menil Dipiazza. »Evropa nam je dala prav, Slovenija pa naj to vzame na znanje,« je dodal Roberto Dipiazza podtajnik na ministrstvu za okolje Roberto Menia in spomnil, da je večkrat izjavil, da je bil postopek pravilen, ker »smo bili vselej resni in tako bo tudi v prihod- nosti«. Menia je še povedal, da se Kremlisove besede nanašajo samo na dosedanji postopek za gradnjo uplinje-valnika v Žavljah in ne na plinski terminal sredi Tržaškega zaliva. V razpravo je posegla tudi evropska poslanka Debora Serracchiani, po mnenju katere je pozitivno, da je v Italija upoštevala normative EU. Toda poglavitna je odprtost, je naglasila. Zato se mora dialog s Slovenijo, pa tudi z drugimi subjekti v deželi FJK nadaljevati, ker je treba nuditi vse potrebne informacije. »Temu se ne moremo izogniti, glede na to, da zahtevamo informacije o nuklear-ki v Krškem,« je dodala Serracchiani. boljunec - Predstavili ga bodo v sredo, 3. februarja v prostorih SKD Franceta Prešerna Nov vodnik po Glinščici Avtorja bogate publikacije Maurizia Radacicha so povabile v goste članice skupine 35-55 Dolina Glinščice je zelo priljubljena izletniška točka, ki se nahaja le nekaj kilometrov od Trsta. V tem razmeroma majhnem prostoru je več naravnih znamenitosti, pa tudi možnosti za različne dejavnosti. Izurjeni plezalci imajo tu na voljo veliko plezalnih smeri, začetniki pa najdejo v njenih skalah primerne kotičke za plezalno šolo. Reka Glinščica je v tisočih letih v svoji strugi izdolbla številne tolmune, ki nudijo v poletni pripeki prijetno osvežitev, tako da se marsikdo v njene vode rad prihaja kopati. Tu so ostanki prazgodovinskih gradišč, rimskega vodovoda in mlinov ter cerkvica na Pečah. Veliko je sprehajalnih poti in izhodiščnih točk za daljše izlete, ki vodijo do Malega Krasa, Beke in Ocizle. Skozi dolino teče tudi Steza prijateljstva, nad njo pa je speljana kolesarska steza, kjer je nekoč tekla železniška proga Trst - Hrpelje. O Glinščici je bilo že veliko napisanega in izdanih je bilo tudi mnogo publikacij. Najnovejši vodnik, ki je zelo izčrpen, poln starih in novih fotografij ter namigov za izlete pa bo predstavljen na večeru, ki ga prirejajo članice Skupine 35-55 SKD Franceta Prešerena v Boljuncu. Vodnik je napisal Maurizio Radacich, raziskovalec, zgodovinar in speleolog, ki je v društvu pred nedavnim predaval o mlinih, ki jih je nekoč poganjala reka Glinščica. Na uspelem večeru je prišlo do izraza vsestransko zanimanje za Glinščico in prav zato so se članice Skupine 35-55 odločile, da priredijo še eno srečanje z Mau-riziem Radacichem; v sredo, 3. februarja, ob 20.30 v društvenih prostorih gledališča France Prešeren, bo avtor v sliki in besedi predstavil svoj nov vodnik, ki bo tudi na razpolago obiskovalcem. (so-so) / ŠPORT Nedelja, 31. januarja 2010 5 milje - V dvorani Millo uradno predstavili 57. miljski pust Sedem dni zabave zlasti za mlade in otroke Glavna prireditev bo kot vselej sprevod po mestnih ulicah, ki bo v nedeljo, 14. februarja Pok'on Schi"erju ' J i i ' j ' j V dvorani Beethoven Kaj za prijavit? Nič! Nocoj ob 20.50 (po slovenskem televizijskem dnevniku) bo na sporedu mesečnik Lynx, ki je rezultat tesnega sodelovanja med televizijskima hišama RAI in TV Slovenija. Tokrat bo na sporedu dokumentarec »Kaj za prijavit? Nič! - Zgodbe z meje in o meji«. Skoraj enourni film je nastal po zamisli režiserke Martine Repinc, sodelovala pa sta tudi snemalec Andrea Sivini in montažer Žarko Šuc. Vrsta glasbenih, plesnih in drugih zabavnih prireditev, ki jih bodo oblikovale miljske pustne skupine in združenja bo kot vselej zaznamovala 57. miljski pust, ki bo tokrat posvečen še posebej mladim in otrokom. V Miljah bo pust letos kraljeval od 11. do 17. februarja, začel pa se bo z že tradicionalnim praznikom solate. Osrednja prireditev bo seveda pustni sprevod po mestnih ulicah, ki bo v nedeljo, 14. februarja, in ki se ga bo poleg vozov osmih miljskih skupin udeležilo več kot dva tisoč pustnih šem, med katerimi bo verjetno tudi skupina iz Slovenije. V primeru slabega vremena bo sprevod teden kasneje, in sicer v nedeljo, 21. februarja. Miljski pust so uradno predstavili v Miljah na tiskovni konferenci v dvorani Millo miljski podžupan Franco Crevatin, pristojna občinska odbornica Roberta Tarlao, odgovorna za kulturno promocijo mesta Barbara Negrisin in predsednik združenja sodelujočih pustnih skupin Massimo Santorelli. Kot so povedali, je letos več novosti.Miljski pust se je tokrat že oglasil na spletnih straneh socialnih mrež twitter in face-book. Poleg tega bo mogoče tudi letos spremljati osrednji sprevod vozov in skupin neposredno na spletni strani www.carnevaldemuja.com. Na njej je obenem obilo drugih informacij o pustu ter razno gradivo o delovanju miljskih pustnih skupin, od fotografij do zgodovine miljskega pusta ter letošnjega programa. Dalje so na sporedu razne prireditve, kot je že običajni fotografski natečaj, posvečen pustu in odprt vsem, ki imajo stalno bivališče v Italiji. Na občinskem stadionu Zaccaria bo pustni nogometni turnir, ki ga prireja združenje ADS Muggia in je namenjen otrokom, rojenih po letu 1999. Na razpolago bo tudi poseben poštni žig, ki bo letos posvečen skupini Bulli e Pupe. Za številne turiste, ki se ob tej priložnosti podajo v Milje (letos pričakujejo med drugim posebne avtobuse iz Nemčije in iz Emilije-Roma-gne), pa bodo priredili tudi vodene obiske najpomembnejših lokalnih znamenitosti. Miljski pust se bo uradno začel v četrtek, 11. februarja, s tradicionalnim plesom solate, ki bo ob 16.30 na Trgu Marconi in na katerem bo za glasbo poskrbela skupina i Fraieri. Sledila bo predstava v čast Kralju Pustu v priredbi združenja Muggia 90, za otroke pa bodo razne igre, za katere bodo poskrbele miljske pustne skupine. Praznik se bo nadaljeval ob 20.30 v gledališču Verdi s festivalom Carnevalive, na katerem se bodo predstavile razne glasbene skupine mladih od 6. do 22. leta starosti iz Milj in iz tržaške pokrajine. Pusto-vanje se bo v naslednjih dneh nadaljevalo po mestnih ulicah in trgih, ko bodo koncerti in otroška pustna rajanja ter druge pobude. Med temi bo koncert-predstava skupine Guggen Band de Muja, ki bo v soboto, 13. februarja, ob 21. uri na osrednjem Trgu Marconi. Srž miljskega pusta bo seveda, kot rečeno, sprevod po mestnih ulicah, ki bo v nedeljo, 14. februarja, ob 13.30. Sprevod se bo začel na Ul. For-ti, vozovi in skupine pa se bodo nato podali po Ul. D'Annunzio, Ul. Roma, Trgu Repubblica, Trgu Caduti della liberta in Ul. Battisti, kjer se bo sprevod zaključil. Skupine, ki bodo z vozovi sodelovale na letošnjem pustu, so Bellezze naturali (na temo Bianco), Brivido (Se ci credi... ci vedi!!!), Trot-tola (Click!), Bulli e pupe (Tecnologia... se stava mejo... co se stava pe-zo???), La Bora (Che sponta!), Ongia (Beverland - ...un mondo spiri-to...so!!!), Mandrioi (La Gallina dalle uova d'oro - I Monopoli di Stato) ter Lampo (Le Ore... della Lampo). Miljski pust so predstavili v dvorani Millo Stanka Hrovatin konca marca potekalo obnavljanje izkaznic že vpisanih članov, za tiste, ki še niso vpisani pa bo vpisovanje potekalo celo leto. Pristop mlajših je zaenkrat zadovoljiv. Povedati je treba tudi, da stane članska izkaznica deset evrov, za študente pa znaša ta kvota samo tri evre. Izkaznice so seveda dvojezične. (du.ka.) VZPI - ANPI - V teku je vpisovanje Partizani ponujajo roko mlajšim rodovom Na Tržaškem poteka v teh tednih vpisovanje v Vsedržavno združenje partizanov Italije VZPI-ANPI. Za to skrbijo posamezne sekcije, ki se obenem pripravljajo na svoje krajevne kongrese in nato na pokrajinski kongres, s katerega bodo izšli delegati za vsedržavni volilni kongres, ki bo na sporedu februarja prihodnjega leta. Letošnja kampanja vpisovanja poteka v znamenju 65. obletnice osvoboditve, vendar pogledi organizacije zaradi tega niso obrnjeni v preteklost, temveč v prihodnost, ki žal ne kaže bogatih obetov spričo današnjih zaskrbljujočih razmer v svetu in še zlasti v Italiji, kjer se vsak dan bolj širi gospodarska kriza z brezposelnostjo in drugimi perečimi problemi in se zaostrujejo politični, družbeni in kulturni odnosi, vlada pa na vse to odgovarja z zelo dvomljivimi in spornimi ukrepi, ki spravljajo v veliko nevarnost samo demokratično ureditev države in njeno ustavo. Mlajši rodovi spričo tega vidijo pred sabo vse manj perspektiv in vse več težav. Zato je kampanja včlanjeva-nja v organizacijo, ki se slej ko prej sklicuje na vrednote odporništva in se po svojih močeh bori za pravičnejše družbene odnose, za dostojanstvo človeka in za boljšo prihodnost, uprta predvsem v mlade sile. Od njih je pričakovati, da bodo dali pomemben delež za zaščito izročil osvobodilnega boja in odporništva, ki jih ogrožajo razni revi-zionizmi, ter za zaščito raznih ustavnih določil, ki bi jih današnja desnica na oblasti rada odpravila. »Če želite na romanje v kraj, kjer se je rodila naša ustava«, je zapisal nekdanji član ustavodajne skupščine Pie-ro Calamandrei, »morate v hribe, kjer so padli partizani, v ječe, kjer so bili zaprti in na polja, kjer so bili obešeni. Mladina, v mislih pojdite povsod, kjer je kdo umrl, da bi mu bili povrnjeni svoboda in dostojanstvo, kajti tam se je rodila naša ustava«. V tem duhu se združenje partizanov obrača na mlajše rodove. Seveda gre pri včlanjevanju tudi za čisto fiziološke razloge. Ljudi, ki so bili neposredno vključeni v osvobodilno gibanje, ki so umirali v gozdovih, trpeli v ječah, taboriščih in izgnanstvu, je vedno manj. Njihovo mesto in vlogo morajo prevzeti mlajši. Zato jih pokrajinsko vodstvo VZPI-ANPI poziva, da pristopijo k organizaciji in ojačijo njene vrste. Kot nam je povedala pokrajinska predsednica Stanka Hrovatin, bo do KMEČKA ZVEZA Tečaj o varnosti na delu Kmečka zveza obvešča člane, da bo priredila v ponedeljek, 8. februarja 2010 ob 19. uri v dvorani Zadružne kraške banke na Opči-nah srečanje o varnosti na delu. Srečanje je zelo aktualno, saj zadeva uvedbo odloka 81/2008 (prej poznan kot odlok 626), ki ureja norme za preprečevanje nezgod na delu. Iz sicer neuradnih virov je Kmečka zveza zvedela, da spada kmetijstvo med sektorje, za katere so predvidene v bližnji prihodnosti podrobnejše kontrole. Zato je zveza sklenila, da priredi o omenjeni tematiki informativno srečanje, na katerega so vabljeni vsi člani. Posebej pa vabi zveza vse upravitelje kmetij, ki imajo na svojem obratu delavce v odvisnem delovnem razmerju ter tiste, ki imajo družinske člane vpisane kot pomočnike (družinska podjetja - člen 230 bis civilnega zakonika). V dvorani Beethoven (Ul. Coroneo 15) bo danes ob 17.30 pesniški in glasbeni recital ob 250. obletnici rojstva Friedricha Schillerja. Na klavir bo igral Corrado Gu-lin, peli bodo Brunetta Sbisa, ELisa Fortuna, Pier Paolo Cappuccilli, Francesco Paccorini, Eleonora Marziali, Alessandro Švab, Goran Ruzzier in zbor šole Tara-bocchia, recitirali pa Sabrina Vidon in Inge Jennerwein. Jutri Pupkin Kabarett V gledlaišče Miela se vrača priljubljeni Pupkin Kabarett. Skupina glasbenikov in komikov (med njimi bosta jutri tudi Massimo Sangermano in Leo Zannier) vas čaka jutri ob 21.21 v gledališču Miela. Letošnja novost so oštevilčeni sedeži, ki si jih pri blagajni lahko zagotovite že jutri med 17. in 19. uro. Film OLOS - duša Zemlje Pravijo mu film-manifest nove globalne kulture, ki se širi po našem planetu: milijonom ljudi je pri srcu usoda Zemlje, zaščita okolja in podnebja, mirno sobiva-nje različnih etnij. Film OLOS - LAnima della Terra, v katerem znanstveniki in kulturniki z vsega sveta spregovorijo o Zemlji, evoluciji življenja in znanja. Angleško inačico filma so predvajali na nedavnem danskem Klimaforumu, v torek pa ga bodo predvajali v gledališču Miela. Priče-tek ob 20. uri. Vivaldijev festival v Miljah V miljski stolnici bo jutri predzadnji koncert v sklopu festivala antične glasbe Antonio Vivaldi. Ob 20.30 bo nastopil ansambel Terg Antiqua, ki bo predstavil koncert v čast G. F. Haendlu. Futuristični koncert V avditoriju Revoltella bo danes prvi iz niza koncertov, posvečenih italijanskemu futurizmu. Ob 17.30 bosta nastopila Adele D'Aronzo in Pietro Verardo. Skupščina upokojencev Sindikat upokojencev SPI-CGIL - Zveza Sv. Ivana, Lonjerja, Podlonjerja in Ko-lonje obvešča svoje člane, da bo kongresna skupščina v torek, 2. februarja, ob 9.30 na sedežu v Ul. S. Cilino 44/a. Za člane, ki se ne bodo udeležili kongresa, bo volišče odprto tudi od 15.30 do 17.30, v sredo pa od 9. do 12. ure. kultura - V starosti 88 let Poslovil se urednik in V starosti 88 let je umrl Zor-ko Harej, glasbeni pedagog in urednik, kulturnik in nekaj časa tudi javni upravitelj. Rodil se je v Dorn-berku, večji del svojega življenja pa je preživel v Gorici in predvsem v Trstu. Po krajši izkušnji v profesuri (poučeval je med drugim na šolah v Rojanu in pri Sv. Jakobu) se je Harej leta 1957 zaposlil na deželnem sedežu RAI za Furlanijo-Julijsko krajino, kjer je ostal do upokojitve. Najprej se je ukvarjal z dramskimi sporedu, nato pa je bil do upokojitve urednik glasbenih oddaj. Ob rednem delu se je ukvarjal z zborovskim petjem in s prosvetno dejavnostjo. Leta 1963 je bil Harej med ustanovitelji Zveze cerkvenih pevskih zborov (ZCPZ), ki jo je dolgo let tudi vodil. Napisal je številne zborovske kompozicije, dolgo let pa je vodil mešani pevski zbor pravoslavne je glasbeni pedagog, kulturnik Zorko Harej cerkve Sv. Spiridiona v Trstu, na kar je bil posebno ponosen. Napisal je nešteto brošur, člankov, strokovnih razprav in poročil o raznoraznih glasbenih in zborovskih dogajanjih pri nas in v Sloveniji. V njegovi zelo bogati bibliografiji najdemo tu- di številne pesmarice in celo šolske vadnice. Pokojni Harej je bil tudi družbeno in politično angažiran človek. Bil je član pokrajinske komisije za slovenske šole, nato predsednik pokrajinskega sveta stranke Slovenske skupnosti, član njenega izvršnega odbora in tudi pokrajinski tajnik stranke. Od aprila 1975 do januarja 1981 je bil tudi podpredsednik upravnega sveta Slovenskega stalnega gledališča. Od septembra 1980 do junija 1981 je bil Harej tržaški pokrajinski odbornik za vprašanja slovenske manjšine, kmetijstvo in stike z lokalnimi upravami. To so bili časi politične prevlade Liste za Trst in Harej se je v nelahkih politično-upravnih razmerah zelo prizadeval za uveljavljanje slovenskega jezika. Več let je bil tudi član škofijske konference za cerkveno glasbo. 6 Nedelja, 31. januarja 2010 TRST / DSI - Jutri v Peterlinovi dvorani »Obhajanje paradigme zla« s Filipom Fischerjem Tokratni ponedeljkov večer Društva slovenskih izobražencev je posvečen pravkar minulemu dnevu spomina na šoo. Ne gre za zapoznelo obhajanje, saj je nemogoče stlačiti v en sam dan poleg počastitve spomina na žrtve še vse druge kulturne, zgodovinske, znanstvene in siceršnje prireditve, ki obravnavajo to in podobne teme. Gost ponedeljkovega večera v Peterlinovi dvorani v Ulici Donizetti bo Filip Fischer, ki je svojemu razmišljanju nadel naslov: »Že spet o šoi?! ali Obhajanje paradigme zla«. Filip Fischer sodi v vojno generacijo, ki nima neposrednega živega spomina na grozote šoe, saj je bil takrat premajhen. Kjub temu je nacifašizem smrtonosno udaril po njegovi družini in s tem zaznamoval tudi njegovo življenje. Naslov večera je hote izzivalen, a je v njem strnjeno izraženo negodovanje zlasti mlajših generacij, ki jim razne dolžnostne, retorične prireditve in ob-hajanja začenjajo presedati, morda ker ne izluščijo kakega globljega smisla iz njih. Včeraj danes Danes, NEDELJA, 31. januarja 2010 JANEZ Sonce vzide ob 7.28 in zatone ob 16.09 -Dolžina dneva 9.41 - Luna vzide 19.08 in zatone ob 7.53. Jutri, PONEDELJEK, 1. februarja 2010 IGNAC VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj C, zračni tlak 999 mb pada, veter 10 km na uro severo-vzhodnik, vlaga 75-odstotna, nebo oblačno z dežjem, morje skoraj mirno, temperatura morja 9,5 stopinje C. OKLICI: Pietro Curro' in Alessia Plossi, Enrico Degenhardt in Cristina Crisman, Mario Kaucic in Adriana Ingrid Patric-he, Luca Basile in Valentina Stasi, Walter Picaunich in Marzia Pertot, Roberto Coceano in Tatiana Carbone, Marco Ho-glievina in Bibiana Fuccaro. [13 Lekarne Nedelja, 31. januarja 2010 Lekarne odprte od 8.30 do 13.00 Ul. Giulia 1, Oširek Vardabasso 1, Kor-zo Italia 14, Žavlje - Ul. Flavia 39/C, Zgo-nik - Božje polje 1. Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Giulia 1 (040 635368), Oširek Vardabasso 1 (040 766643), Žavlje - Ul. Flavia 39/C (040 232253). Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte od 16.00 do 20.30 Ul. Giulia 4, Oširek Vardabasso 1, Kor-zo Italia 14, Žavlje - Ul. Flavia 39/C. Zgonik - Božje polje 1 (040 225596) - samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Kje so razlogi tega, koliko so za to krivi tisti, ki so poklicani, da bi osmislili spomin na holokavst? In iz tega sledi vprašanje, kakšen naj bo naš pristop k tej té-mi? Ali taka téma lahko zastari, ali šoa s svojo "količinsko" močjo prekrije druge tragedije, ki so se dogajale za časa druge svetovne vojne? Kaj pravi italijanski zakon o ustanovitvi tega dneva, kdo so pravičniki med narodi, kako je z mednarodnim dnevom spomina v Sloveniji? Ali so Slovenci v matični državi in v zamejstvu nestrpni do različnih in različnosti oziroma, ali je njihova netoleranca že nekakšna praoblika antisemitizma in rasizma? Na ta vprašanja na ponedeljkovem večeru ne bomo dobili dokončnega odgovora, a vsaj naj bi v nas ostalo vprašanje in naša želja po globljem védenju o vsem tem. Večer bo sklenilo branje odlomkov iz del Borisa Pahorja in Prima Levija. Prvi je okusil nacifašistično zlo kot politični, drugi pa kot "biološki" taboriščnik. Oba sta se rešila, a eden ni zmogel preživeti s tistimi spomini, medtem ko je drugi našel v sebi toliko življenjske moči, da se je obvezal pričati o tem. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Korzo Italia 14 (040 631661). Od ponedeljka, 1., do sobote, 6. februarja 2010 Običajni urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte tudi od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (040 633080), Ul. Masca-gni 2 (040 820002),. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. Lekarne odprte tudi od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33. Ul. Mascagni 2, Borzni trg 12. Opčine - Nanoški trg 3/2 (040 211001) -samo s predhodnim telefonskim pozivom in nujnim receptom. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (040 397967). www.farmacistitrieste.it 118: hitra pomoč in dežurna zdravstvena služba (od 20. do 8. ure, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure) Za dostavljanje nujnih zdravil na dom, tel. 040 350505 - Televita. Telefonska centrala Zdravstvenega podjetja in bolnišnic: 040 399-1111. Informacije KZE, bolnišnic in otroške bolnišnice, tel. (zelena številka) 800 -991170, od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 14. ure. Nudi informacije o zdravstvenih storitvah, o združenih tržaških bolnišnicah in o otroški bolnišnici Burlo Garofolo. U Kino AMBASCIATORI - 15.40, 18.30, 21.20 »Avatar-3D«. ARISTON - 16.30, 18.30, 21.00 »L'uomo che verra«. SKD Barkovlje Ul. Bonafata 6 s pokroviteljstvom ZSKD in Slovenske prosvete vabi DANES, 31. JANUARJA Praznik slovenske kulture TEMA VEČERA: Znanje in bodočnost NASTOPIL BO TRIO: sopran Rebeka Hren Dragolič, flavta Ivana Barčič Mišič, klavir Paolo Biancuzzi Priložnostna misel prof. Matejka Grgič Recitator Primož Forte -ZAČETEK OB 17. URI- PIHALM ORKESTER BREG s sodelovanjem društev Mačkolje in Primorsko prireja DANES, 31. JANUARJA, OB 17.30 v srenjski hiši v Mačkoljah KONCERT ^Pozdrav novemu fetu NASTOPAJO: • Pihalni orkester Breg • gojenci glasbene šole • harmonikaša Marino Zobin in Erik Kofol 12. GLEDALIŠKI VRTILJAK hi Gledališče na vrvici - Nova Gorica POLONCA iN STUa H Dvorana Marijinega doma pri Sv. Ivanu (Ul. Brandesia 27) DANES, ob 16. uri (red SONČEK) in ob 17.30 (red ZVEZDICA). Sodeluje ŠC Melanie Klein Animacijo podpira Zadružna kraška banka CINECITY - 10.50, 14.30, 17.10, 19.45, 22.20 »Baciami ancora«; 10.55, 12.50, 14.50, 16.40, 18.30, 20.15, 22.00 »Alvin Superstar 2«; 18.10, 20.15, 22.20 »Tra le nuvole«; 10.45, 11.15, 13.05, 14.00, 15.00, 16.30, 17.30, 18.30, 20.00, 21.00, 22.00 »Avatar-3D«; 11.00, 14.55, 18.15, 21.30 »Avatar-2D«; 10.45, 12.40, 14.30, 16.20 »Cuccioli - Il codice di Marco Polo«; 11.00 »Haiti Cherie«. FELLINI - 16.40, 18.30, 20.20 »A Single Man«; 22.15 »Soul Kitchen«. GIOTTO MULTISALA 1 - (Ulica Giotto 8) 15.30, 17.15, 19.10, 21.00 »Nine«. GIOTTO MULTISALA 2 - 15.15, 17.35, 20.00, 22.20 »Baciami ancora«. GIOTTO MULTISALA 3 - 15.45, 18.15, 20.15, 22.15 »Tra le nuvole«. KOPER - KOLOSEJ - 12.20, 14.20, 16.20, 18.40, 20.30 »Alvin in veverički 2«; 14.50, 17.00, 19.10, 21.20 »Knjiga odrešitve«; 13.10, 15.00, 16.50 »Princesa in žabec«; 18.20, 21.30 »Avatar 3D«. NAZIONALE - Dvorana 1: 16.00, 17.30, 19.05, 20.40, 22.20 »Alvin Superstar 2«; Dvorana 2: 11.00, 14.00, 16.45, 19.30, 22.15 »Avatar 3D«; Dvorana 3: 16.15, 18.15, 20.20, 22.20 »La prima cosa bella«; Dvorana 4: 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Bankok dangerous«; 11.00, 14.30, 15.30 »Cuccioli, il codice di Marco Polo«; 11.00, 14.30 »La principessa e il ra-nocchio«. SUPER - 16.15 »Io, loro e Lara«; 18.15, 20.15 »L'eleganza del riccio«; 22.00 »Il quarto tipo«. TRŽIČ - KINEMAX - Dvorana 1: 15.15, 18.00, 20.10 »Baciami ancora«; Dvorana 2: 14.40, 17.40, 20.40 »Avatar-3D«; Dvorana 3: 15.00, 16.45, 18.30, 20.15, 22.00 »Alvin Superstar 2«; Dvorana 4: 15.30, 17.30, 20.00, 22.00 »Tra le nuvole«; Dvorana 5: 15.00 »Cuccioli - Il codice di Marco Polo«; 16.40, 18.45 »Nine«; 21.15 »Avatar«. H Čestitke JOSETTE, vse najboljše za tvojih 6 let! Želim ti, da boš v šolo rada hodila, se pisati in računati dobro naučila, pa tudi čas za z menoj se igrati dobila. Michelle. Naša JOSETTE je te dni dopolnila 6 let, priredila je prav prijetno zabavo za vse svoje prijateljčke in seveda zraven smo bili tudi mi, ki smo sla-vljenki zaželeli same lepe, srečne, razposajene dni! Mama, tata, Marisol, no-noti, tete, strici in mala Kimy. Pika Nogavička je pozabila, da bi JOSETTE čestitko v dnevniku pravočasno dobila. Za to se ti opravičuje in najlepša voščila za tvoj 6. rojstni dan ti dolguje. Zraven pa jo skrbi, da se v šolo v roku pišeš ti! Jutri bo praznovala rojstni dan HI Osmice COLJA IVAN IN SONJA sta odprla osmi-co v Samatorci št. 53. Tel. št.: 040229586. MARIO PAHOR je v Jamljah odprl osmi-co. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Tel. 0481-419956. Jutri bo v Gročano Abraham prišel, da bi Radivoja srčno objel. Še na "mnogaja ljeta" mu kličejo Ada, Albin, Zaira in teta Vesna! najina nona NADI A. Da bi se z nama še dosti veselila in tudi malo jezila ji iz srca voščita Erik in Dean. Nekaj let je že minulo, odkar v Borštu pri B'rdavčevih NADIO zajokat se je čulo. Na Fernetiče si prišla, kot roža v najlepšem cvetu, a prvega februarja boš že v šestdesetem letu. Cin cin, na zdravje ti želi vsa kompanija. Draga NEREIDE, 50 let je tvoje življenjske zgodbe kar šlo, pomisli, koliko je vsega b'lo: pisani so življenja odtenki, sladki, a tudi grenki; vedno jemlji v eni sapi vse, kar se ti pokaže in vse bo šlo najlažje. Sedaj pa ti iz srca kličemo vsi, Bog živi te še neskončno vrsto dni. Klapa dobre pustolovščine. Draga NEREIDE, je res že 50 minilo let, odkarprivekala si na svet? Dolgih in prijetnih si naberi dni, sreča ves čas zdravju, zadovoljstvu naj sledi. Pesem življenja naj ti v srcu kipi, ker se po 50. še lepše živi! Miriam, Mauro, Mai-rim in MartinDraga učiteljica NEREIDE, naj 50. rojstni dan vesel bo in razigran. Naj sreča, radost in veselje spremljajo te vse življenje. Naj Abraham ti podari veliko zdravja in nič skrbi. Vsi iz vrtca Palčica. 26. januarja je praznoval 70. rojstni dan ALBIN BANDI. MoPZ Upokojencev iz Brega mu čestita in kliče na zdravje. Anji in Sandru hvala, pribrenča-la je čebelica MAJA, vsi domači s Pa-leževine in vsi, ki ju imajo radi. Glasbena matica čestita svojemu koordinatorju in profesorju DAVIDU CLODIGU ob prejemu prestižnega priznanja Javnega sklada RS za kulturne dosežke za leto 2009. Premleva sisteme, rešuje dile-me...prosto po Batesonu in z navodili iz Milana...pridna ROBERTA! Kolegice v novi pustolovščini. MePZ Igo Gruden in MePZ Devin-Rdeča zvezda " i/- i/ .J m r danes, 31. januarja 2010, ob 17.00 v kulturnem domu Igo Gruden v Nabrežini Vabljeni! OSMICO V SKEDNJU - ul. Soncini 112 je odprla Kmetija Debelis. Tel. 3385837604. Vabljeni! OSMICO sta odprla Korado in Roberta na cesti za v Slivno. Tel. 338-3515876. V LONJERJU je odprl osmico Fabio Ruz-zier. Toči pristno domačo kapljico s prigrizkom. Tel. št.: 040-911570. V MEDJI VASI je odprl osmico Boris Per-narčič. Nudi dobro kapljico in domač prigrizek. Tel. 040-208375. E Turistične kmetije KMEČKI TURIZEM UŠAJ j e odprt v Nabrežini št. 8 od petka do vključno ponedeljka. 339-2241221 Loterija 30. januarja 2010 Bari 2 4 9 83 72 Cagliari 53 42 68 49 13 Firence 86 51 1 48 6 Genova 46 60 88 13 49 Milan 66 81 43 76 41 Neapelj 56 75 73 19 1 Palermo 26 75 24 8 87 Rim 61 14 7 2 49 Turin 80 75 13 60 77 Benetke 55 31 64 51 42 Nazionale 85 82 21 62 12 Super Enalotto Št. 13 4 17 52 55 56 67 jolly 26 Nagradni sklad 6.427.807,22 € Brez dobitnika s 6 točkami Jackpot 132.821.790,68 € 1 dobitnik s 5+1 točkami 1.285.561,44€ 16 dobitnikov s 5 točkami 60.260,70 € 2.691 dobitnikov s 4 točkami 358,29 € 117.346 dobitnikov s 3 točkami 16,43 € Superstar 13 Brez dobitnika s 6 točkami --€ Brez dobitnika s 5+1 točkami --€ Brez dobitnika s 5 točkami --€ 7 dobitnikov s 4 točkami 35.829,00 € 511 dobitnikov s 3 točkami 1.643,00 € 9.066 dobitnikov z 2 točkama 100,00 € 57.851 dobitnikov z 1 točko 10,00 € 123.869 dobitnikov z 0 točkami 5,00 € TRST Nedelja, 31. januarja 2010 Zajadraj, zapluj! emHMEEB MjiHHinaöii jVHI Občinsko gledališče v Tržiču 6. februar 2010 ob 20. url, v Izvedbi Studio Art Vabila so na razpolago v Tržaški knjigarni v Trstu, v Katoliški knjigarni v Gorici ter na sedežu društva Trinko v Čedadu. SlOŽ r\ 3-3 Az ČRNOMELJ PTUJ O ZAGREB -2/0 O ^NAPOVED ZA DANES Že zjutraj bodo padavine ponehale. Čez dan bo prevladovalo zmerno do oblačno vreme z visoko oblačnostjo. Zjutraj bo na obali pihala močna burja, ki bo popoldne oslabela. Zvečer bo povsod jasno, temperature se bodo hitro znižale. Oblačno bo, sneženje bo zjutraj oslabelo in čez dan ponehalo. Zvečer se bo od zahoda počasi zjasnilo. Še bo pihala zmerna do močna burja. Najnižje jutranje temperature bodo od -8 do -3, na Primorskem okoli 0, najvišje dnevne od -5 do -1, na Primorskem okoli 5 stopinj C. o GRADEC -14/-3 CELOVEC O -15/-4 TOLMEČ O -14/-3 TRBIŽ O -15/-4 O -18/-5 KRANJSKA G. O TRŽIČ -17/-3 Vli b VIDEM O "u^ -9/5 O PORDENON -8/4 ČEDAD O -8/4 O KRANJ O -16/-2 S. GRADEC CELJE -17/-1 O MARIBOR 0-15/-2 M. SOBOTA O-15/0 PTUJ O GORICA O Ä/C O N. GORICA .in/A O LJUBLJANA -14/-2 POSTOJNA O -15/-4 KOČEVJE K N. MESTO -14/-1 O su ZAGREB -14/0 O REKA -9/5 (NAPOVED ZAJUTRI Na celotnem deželnem območju bo povečini jasno. Poja- Jutri, v torek in v sredo bo povečini jasno in mrzlo. vljali se bodo le visoki koprenasti oblaki. Ozračje bo suho. Dopoldne bo tudi po nižinah kar mrzlo. Ob morju bodo pihali šibki vetrovi. D OPIS IZ PARIZA Nekoč so bili klošarji, danes se imenujejo »SDF« PARIZ - Januar je mimo, tako prazniki, toda letos ni bilo govora o eni izmed tradicionalnih zimskih tem! Kateri? O temi brezdomcev! Običajno se na le-te mediji spomijo ob prvem mrazu, toda letos je bil december mil in ko je pritisnil mraz so bili prazniki že pred vrati. Le kako kvariti vzdušje z tako morečo temo! Moreča ali ne, je del sodobne družbe. Kako se lahko postavi ob stran klošarje, ki čepijo za vsakim vogalom, ki jih redno srečujemo na metroju, ko prosijo vbogaime: vstopijo na vlak, na kratko povedo svojo življensko zgodbo in nato prehodijo vagon v upanju, da bodo dobili drobiž za topel obrok, za sobo v hotelu. In tako vagon za vagonom, vlak za vlakom; ves dan. Kajti čeprav je vlada zadnja leta veliko obljubljala, ni kaj dosti naredila. Novembra 2006 je organizacija »Les enfants de Don Chichotte« (Otroci Don Kihota) postavila ob kanalu St.Mar-tin šotore, da bi pomagala brezdomcem in da bi osvestila javnost. Manifestacija, ki je trajala par mesecev, je bila uspešna in se je razširila na vsa pomembnejša mesta. Pritisk javnega mnenja je bil tako močan, da je vlada odobrila zakon o pravici do socialnega stanovanja, toda za katera je danes čakalna doba dolga več let... Brezdomec je manj kot nič, za večino družbe je neviden. Nekoč so jim rekli klošarji, najnižji na socialni lestvici, danes jih imenujejo s kratico SDF (sans fixe domicile, brez stalnega bivališča); kratica, ki vzame vsako človeško dostojanstvo, identiteto. Tisti, ki sočustvujejo in si brišejo solze ob jokavih zgodbah - ki jih mediji ta- ko dobro prodajajo - so taisti, ki brezbrižno drvijo mimo in imajo klošarje za umazance. Seveda posameznik ne more pomagati vsem, toda »dober dan« in nasmeh lahko veliko pomeni. Kar najbolj mori brezdomce je osamljenost in izguba identitete. In edino blažilo je večkrat alkohol ... Toda kdo so klošarji? Mnogi menijo, da so »outsiderji«, ki so si izbrali cesto za dom. Za nekatere morda to res drži, toda za mnoge bedno življenje ni bila izbira: izgubiš službo, ne moreš plačevali stanarine in po dveh mesecih ali greš iz stanovanja prostovoljno ali pa za to poskrbi policija. Vprašati pomoč znance ali sorodnike je težko, saj pomeni priznati družbeni neuspeh. In ko nimaš bivališča, ne moreš več do službe; zanjdeš se v začaranem krogu. Ko smo pri tem, je potreben oklepaj glede stanovanj v velemestih, kjer stanarine noro naraščajo in za katere morate na m2 dati v poprečju 25E (cene so odvisne od okrožja, stanja stanovanja, poštenosti lastnika itd.): mnoge družine stanujejo v majhnih stanovanjih, ki onemogočajo normalno kvaliteto življenja; ti so takoimenovani »mal-loges« (slabo nastanjeni). Med volilno kampanijo je Sarkozy obljubil »zero SDF«, lani je obljubil 100.000 socialnih stanovanj; same obljube. Gradijo stanovanja, toda glede na potrebo je jasno, da slednja ne sodijo v prioritete vlade. Je vse skupaj le retorika? To vprašanje lahko postavimo za mnoge druge problematike, ki čeprav pereče, njihove rešitve ostajajo v besedah in obljubah. Jana Radovič