GOSPODARSTVO V SVETU SVET0VKA POTBOŠNJJI ENER6UE NA PEEBIVfiLGA (TONE EKVIVALENTNEGA PREMOGA) Sevcrna Amerika Evrapa Occanija ZSSR Afrika Laiir.siia Amerika Azija Svet Razvite države1 Nerazvitc države 1929 1937 1950 6,48 5,81 7,42 1,90 1,84 1,99 1,75 1,11 2.86 0,42 1,07 1,78 0,12 «,15 0,23 0,23 0,27 0,41 0,11 0,14 0,14 0,91 0,95 1,12 2,87 2,85 3,66 0,14 0,17 0,19 1 Severna Amerika, Zahpdna Evropa, ZSSR Tabela o P»trošnji energije na prebivalca zelo zgovorn* kaže razlike v preskrbi dela v posameznib svetovnih področjih. Na/večji pora&t je bii doscžen v razdobju 1929—1950 v ZSSK in zjiaša 1,36 tone ekvivalcntnega prcmoga na prebivalca. Kljub temu pa dosežena raven potrošnje encrgije v ZSSR še vedno neio zaoslaja za Severno Ameriko, »bčutno za Oceanijo, ki je prav tako dosegla pomembno povečanje, in neznatno za Evropo, ki je kakor vsa druga področja, izvzemšj Severno Ameriko, pod pcvprecjem razvitih držav. Tabela nadaije kaže povcčani raz-knrak. v razvoju razvilih in nerazvitih držav, oziroma povečauje raztilke med njihovimi gospodarskimi potenciali. Kazvite države so povečale potrošnjo energjje za 790 kg ekvivalcntnega premoga oa prebivalca, ncrazvUe driave pa šele za 5S fcg. Nerazvitost posa.meznih podrotij se jasno odraža V podatkih o potrošnji energjje na prcbivalca, kakor tndj v podatkib o odstotku udeležbe posameinih področij v skupni svetovni po-trošnji energijc. Ta druga tabela kažc, da se je v računanem razju položaj nprazvitih držav v potrošnj: encrgije izboljšal, čeprav neznatno, da pa se je de!ež Evrope »brntno zmanjšal.