Lete LXXV., it. 243 Ljubljana, petek 33* Cena so 0RBDNISTVO Hi OPRAVA: LJUBLJANA, PUOCDfUSVA ULICA 5 — IZKLJUČNO ZASTOPSTVO sa ogteM Is Kraljevine Italije tn UNIONE PUBBLICITA IT ALI ANA 8- A-, MILANO »-22, 81-28, 81-24, 81-26 In 81- Rafiunl prt postno čekovnem i Ljubljana itev. 10-381 dan opoldne — Me—Cn a H.— Ur, sa Inozemstvo 15.20 Mr CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pubblicita di provenienza italiana UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A^ MILANO. V Egiptu uničenih 67 sovražnih letal Sijajen uspeh zmagovite letalske bitke nad egiptskim bojiščem — Napadi bombnikov na Gibraltar in Malto Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 22. oktobra naslednje 879. vojno poročilo: V zmagoviti letalski bitki z dne 20. oktobra na egiptskem bojišču, ki se je udeležilo kakih 200 sovražnih letal in prav toliko letal Osi, so italijanski lovci sestrelili 44 sovražnikovih letal, nemški pa 11, med tem ko je bio izgubljenih 11 letal osi. V drugih akcijah smo izgubili dve letali, med tem ko je bilo nadaljnjih 15 več ali manj hudo poškodovanih. Včeraj je italijansko in nemško letalstvo spet razvilo usp«»sne akcije proti sovražnim eskadram, namenjenim proti našim razvrstitvam, pri čemer se je silovito spopadlo z močnimi skupinami sovražnih lovcev. 8 britanskih letal je bilo uničenih, 4 nadaljnja letala, ki jih je zadelo protiletalsko topništvo, pa so strmoglavila na tla. Eno naše letalo se ni vrnilo. V noči na 20. in v oni na 21. t. m. so ita-lianski bombniki napadli vojaške cilje v Gibraltarju z vidnimi učinki. Nadaljevale so se dnevne in nočne akcije naših letalskih skupin nad otokom Malto. Poveljniki lovskih skupin, ki so se posebno izkazali Poveljniki skupin lovskih letal, ki so se posebno izkazali v zmagovitih borbah zadnjih dveh dni v Egiptu, so bili naslednji sficirji: ma jer Filippi Luigi, kapitan Ruspolj Car-lo, kapitan Luchfni Franco, kapitan Tugno« li Giorpio, kapitan Solaro Claudio. poročnik Malvezzi Fernando. poročnik G:anne!la Luigi. poročnik Frigerio Jaeopo in poročnik Mandolini Orlando. Potrdilo iz sovražnega vira Lizbona, 22. okt. s. Angleško vojno poročilo iz Kaira, ki je bilo včeraj izdano ob 15.40. skuša omalovaževati izredno hude izgube britanskega letalstvo, potrjuje pa, da je letalstvo Osi v veliki letalski bitki' dne 20. t. m. izgubilo samo 11 letaL Premoč italijanskih lovcev v Severni Afriki Operacijsko področje, 22. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani v Severni Afriki). Kakor 9. oktobra je sovražnik tudi včeraj izvedel nenadno letalsko ofenzivo na naša letališča in na nekatere predele egiptske fronte. Napadi, ki so bili izvedeni z močnimj skupinami bombnikov in zaščiteni s številnimi eska-drami lovcev, so bili izvršeni v prepričanju, da bo mogoče z množico letal obvladati položaj v zraku in izkoristiti morebitne težkoče vzleta naših letal zaradi deževja teh dni. Toda tudj to pot so neustrašeni in izredno spretni lovci Osi znova potrdili svoj premoč nad nasprotnikom, kateremu so zadali izredno hud poraz. Od jutra do popoldneva so se sledili sovražni napadi, toda vsak val se je odbil ob nagli in silni reakciji italijansko-nemških lovcev. Naši lovci so se posebno izkazali v dolgi vrsti ostrih letalskih dvobojev in dosegli vrsto odličnih uspehov, ki prekašajo vse ostale velike dosedanje zmage, ki so bile dosežene na tej fronti. Italijanski lovci so uničili 32 Curtisov, 5 Spitfirov, 6 bombnikov in en Hurrican, to je skupno 44 letal, medtem ko je smatrati nadaljnjih 13 letal verjetno za zrušenih, številna druga letala pa so bila učinkovito obstreljevana s strojnicami. Nemški lovci so uničili 11 sovražnih letal. Panika v Gibraltarju La Linca, 22. okt. s. Dve noči zaporedoma je bil letalski alarm v Gibraltarju. Povzročil je veliko paniko in zmedo. Italijan, aka letala so napadla trdnjavo in pristanišče ter zadela številne objekte in povzročila ekplozije ter požare. Iz La Linee so opazili stebre dima. ki so se dvigali nad zadetimi objekti. Čeprav so reflektorji razsvetljevali nebo in kljub '.zredno silovitemu ognju protiletalskega topništva so se italijanska letala po izvršenju svoje misije nepoškodovana oddaljila. Znatna Skoda na gibraltarskih vojaških napravah ' Tanger. 23. okt. s. Glede bombardiranja Gibraltarja, ki so ga izvedla italijanska letala se doznavajo nadaljnje podrobnosti: Okrog 21. ure dne 21. t. m. je prebivalstvo na nasprotni obali ožine zaradi mirne in jasne noči lahko opazovalo od začetka do konca bombardiranje angleške trdnjave. Silovitost eksplozij je bila tolika, da so v bližnji španski trdnjavi Ceuti popokale številne šipe. Po teh podrobnostih sklepajo pristojni tehniki, da so napadalci to pot odvrgli bombe mnogo večjega kalibra kakor v prejšnjih napadih. Gotovo pa je bil napad v pretekli noči najhujši od vseh do-aedaj zabeleženih. Po prvih vesteh, ki so dospele iz Ceute. je škoda znatna, tako na pristaniških vojaških napravah kakor na kopnem, zlasti pa na letališču. Te vesti potrjuje tudi dejstvo, da je danes letalstvo opravljalo svoje običajno udejstvovanje, dočrm je bilo delovanje mornarice v nasprotju z običajem izredno omejeno. Špansko občudovanje italijanskega letalstva Madrid, 22 okt. s. Sijajne in važne uspehe italijanskega letalstva v Egiptu komentirajo vsi tukajšnji listi na vidnem mestu in poudarjajo med drugim, da se britanski loven nad Malto izogibljejo slehernemu spopadu z italijanskim. Ogromne angleške iz-fcube v Egiptu in popolno obvladanje neba nad trdnjavo smatrajo tukajšnji listi kot najboljši dokaz popolne reorganizacije, dobre kakovost! gradiva m sposobnosti pilotov fašističnega letalstva, čegar delovanje predstavlja glavni činitelj spremembe položaja v Sredozemlju na škodo Angležev. Objavljajoč vest o junaški smrti generala Ferrarija Orsija, se listi klanjajo padlemu čigar osebnost borca in poveljnika opisujejo poudarjajoč, da pomeni njegovo žrtvovanje, ki se uvršča v vrsto 12 generalov, padlih v Afriki, nikdar ovrženo trcdicilo hrabro?ti italijanskih vojaških poveljnikov, ki dele nevarnosti v prvih bojnih črtah z vojaki, katerim so zgled junaštva in požrtvovanja. Dopolavorov zvočni kino v zelenici Siva Siva, 22. okt. s. Zvočni kino OND na av-tolobilu. ki skrbi v Afriki za razvedrilo med nasmi borci ter opravlja svoje blagodejno delo v najbolj oddaljenih točkah, je dosegel v preteklih dneh pravcati rekord. Dospel je namreč v oddaljeno zelenico Sivo, potem ko je prevalil 400 km po puščavi, ter je priredil v tem kraju prvo kinematografsko predstavo. Predstava, ki * vzbudila veliko odobravanje med tovariši v uniformah, so se udeležili skupno s poveljnikom posadke zastopniki egiptski oblasti in arabski odličnik:. Kako je podmornica „Barbarigo" potopila ameriško oklopnico Tanger, 22. okt. s. Mornarji, ki so dospeli v Gibraltar iz gvinejskega zaliva, so povedali zanimive podrobnosti o potopitvi ameriške oklopnice. ki jo je torpedirala italijanska podmornica »Barbarigo«. Poudarili so, da je bil novi mojstrski udarec italijanske podmornice naravnost strela iz jasnega neba za ameriško mornarico, ki nikakor nI pričakovala podmorniško zasedbo v tako maihni oddaljenosti od obale. Prav v tistih dneh so letalske in pomorske sile Angležev izredno budno stražile obalo. Naravnost nepojasnjivo je potem dejstvo, da je italijanski podmornici uspelo vdreti med zaščitne rušilce. ki so ščit;ll veliko edinico. Nekateri od teh rušilcev so pluli ramo miljo daleč od oklopnice. Oklop-nica je bila torpedirana iz razdalje kakih tisoč metrov in vsa štiri sprožena torpeda so zadela cilj v prvi tretjini prednjega dela velike edinice. Brodolomci so tudi pripovedovali, da je neka stražna ladja opazila nekaj sekund pred eksplozijo periskop podmornice »Bar- barigo«. Stražna ladja je takoj dala alarm, toda vsaka reakcija je bila nemogoča, kajti ladja se je takoj močno nagnila in se kmalu nato prevrnila in potopila Telegrafisti in dajalci signalov n;soniti utegnili do kon-ca oddati svojih oddaj, s katerimi so klicali na pomoč. Malo brodolomcev je ušlo smrti in manjše pomožne ladje, ki so prihitele na kraj. niso mogle niti resno zasledovati podmornice. Ameriška priznanja o podmornički nevarnosti Buenos Aires, 22. okt. s. »New York Times- komentira izjave prvega lorda angleške almiralitete glede bitke za Atlantik ter pripominja, da podmorniška nevarnost cd strani trojnega pakta še dolgo ni premagana. Glede istega vprašanja pravi > Daily Telegraph«. da je podmorniško orožje Osi še vedno izredno močno in je zaradi njenega delovanja promet zaveznikov čedalje bolj problematičen. Popolna in neomajna zvestoba Madžarske silam Osi Ministrski predsednik Kallay o madžarski zunanji, notranji in gospaaarski politiki Budimpešta. 23. okt. s. Na zborovanju vladne stranke katerega so se udeležili vsi člani vlade, poslanci, senatorji in pokrajinski delegati, je včeraj kasno zvečer govoril predsednik ministrskega sveta Kallay. Očr-tal je notranjo in zunanjo politiko vlade in podčrtal, da se v ničemer ni spremenila. Naša zunanja politika — je nadaljeval Kal-lay med živahnim odobravanjem navzočih — ima za temeljno načelo popolno in neomajno zvestobo silam Osi. Madžarska notranja politika pa zasleduje krščanska načela desnice. Razen tega da hoče biti zvesta svojim zaveznikom, hoče Madžarska tudi v celoti izpolniti prevzete obveze, čeprav to zahteva žrtve. Madžarska zunanja politika ima cilj živeti v harmoniji s sosednimi državami.« V nadaljnjem govoru je predsednik vr nistrskega sveta govoril o solidarnosti notranje fronte in dodal, da je namen vlade zagotoviti oskrbo države in pošteno izvesti socialno pravičnost. Ob tej priliki je ministrski predsednik ob pozornosti navzočih naznanil nekatere mere za ojačeni boj proti židovstvu. Naznanil j etudi, da bo v kratkem parlamentu predložen zakon, ki bo naložil progresivni davek ria premoženje Židov. Tisti, ki so v preteklosti obilno uživali od narodnega bogastva, morajo danes bo kakor drugi prenašati finančno breme vojne. V Kallay je tudi naznanil, da bodo izdani strogi ukrepi za rešitev stanovanjske krize. Ti bodo v prid Madžarom in proti Zidom. Nadaljnje mere bodo odrejene za izkoreninjenje židovskega plevela iz gospodarskega življenja države. Ni dopustno, je izjavil Kallav, da 2idje še naprej nekaznovani ši- rijo svoj uničevalni strup. Predsednik ministrskega sveta je zaključil svoj govor s povzdigo misli na vojsko, ki potrjuje na bojiščih vzhodne fronte bojevniške tradicije honveda. Zborovanje vladne stranke se je zaključilo z navdušeno manifestacijo vojski ♦ Italijanska svečanost v Kclošvaru Kološvar, 22. okt. a. Svečano je bilo otvjrjeno akademsko leto kraj2vnega odseka Italijanskega kulturnega zavoda za Madžarsko. Kraljevi minister Italije An-fuso je pr>spel v Kološvar zjutraj. Na kolodvoru, ki je bil okrašen z italijanskimi trobojnicami, so ga sprejeli zastopniki oblasti, nakar je predsedoval otvoritvi. Na univerzi je ob navzočnosti akademskega senata, zastopnikov oblasti in številnih vojakov govoril rektor prof. Kovrig. V svojem govoru, ki je bil sprejet z odobravanjem, je podčrtal tradicionalne vezi, ki združujejo Italijo in Madžarsko tudi na kulturnem področju. Kraljevi minister Italije mu je odgovoril in se zahvalil za izražena čustva solidarnosti na kulturnem področju, ki so tudi čustva vseh Italijanov ter je poudaril, .da ima evropska kultura svoj najvišji izraz v Rimu. Prof. Tamas je ob pozornosti vseh govoril o značilnostih italijanskega jezika. Končno se je ravnatelj Italijanskega kulturnega zavoda za Madžarsko dr. Bizzari zahvalil toplo akademskemu senatu z podporo in sodelovanje z Zavodom za italijansko kulturo. Američani se ne zavedajo resnosti položaja Buenos Aires. 22. okt. s. Pod naslovom »Kako dobiti vojno? je John Whitacker objavil v reviji »Reader Digest« dolg članek. Glavna izvajanja v tem članku so: V tej vojni bo tako kakor je rekel Mus-solini --Ali bomo zmagali mi ali oni«. Za zmago v tej vojni moramo smatrati sebe in naše sovražnike kot dva človeka, drugega nasproti drugemu. Koliko smo vredni? Koliko so vredni oni? Po povratku v Ameriko po 10 letih odsotnosti, prebitih večinoma v Berlinu in Rimu. začudi opazovalca zlasti optimizem ameriškega naroda. To je neverjeten pojav, kakor da se ne bi vedelo, da je padla Francija, da je bil napaden Pearl Harbourgh, da sta bila izgubljena Singapur in Vzhodna Indija. Ali bi lahko mislili da se Italijani. Nemci in Japonci z nami bojujejo, ker menijo, da jih mi lahko porazimo? Gotovo ne. Narodi osi zaupajo v svojo silo. Na področju diplomatske strategije, kakor tudi vojaške, so Angloameričani naredili izredno hude računske napake in naravno je, da voditelji Osi brez skrbi opo-zujejo vojaški napor Amerike. Koliko smo vredni? Narodi Osi imajo o nas mnenje, ki je boljše, kakor ga v resnici zaslužimo. Mnogi odgovorni ljudje so brezpogojno optimistični kar je tako nesmiselno kakor nevarno. Naša nevednost — pravi dalje Whitacker — glede nevarnosti slonj na treh nesporazumih? 1. na pomanjkanju pravilnega vrednotenja vojnega potenciala Osi, ki omogoča Osi stalno iniciativo; 2. na nerazumevanju hude oslabitve Anglije zaradi propada Francije; 3. na pretiranem optimizmu glede ruskega odpora. Tem trem točkam dodamo lahko še četrto, to je izredno zmotno prepričanje, da se bo zasedena Evropa uprla vsak trenutek. V teh zadnjih mesecih so se Američani vpraševali zakaj Anglija ne vdere na kontinent, ne vedoč, da Anglija nikoli ni imela ljudi in orožja, za tako ofenzivo in da tudi njena pomorska sila ni brez kritike. Ko* Američani v vojni bomo padli v roke Osi, če se ne bomo ozirali na težkoče, s katerimi se še bori naša zaveznica Anglija. Tudi ne bomo koristili naši zaveznici Rusiji s tem, da poveličujemo njen obstoj in pozabljamo, da potrebuje pomoč Amerike. Mi smo narod, ki živi še z duševnostjo iz mirnega časa. Gledamo na naslove v listih, kakor bi bili navadni gledalci v ogromni bitki, ki se bije na svetu. Čas je, da razumemo, da ne bomo mogli zmagati v tej vojni samo s tem, da bj upoštevali vse možnosti. Za zmago je potreben aktiven napor vsakega državljana, čas je, da končamo s političnimi spori, s kampanjo go-drnjačev proti ameriškim manjšinam in našim zaveznikom, čas je, da pokažemo sovražniku, da so se varali, misleč, da smo nesposobni za edinstvo in žrtve. Čas teče, med tem ko se razvija največja vseh vojen. Ali mi ali oni? Oboji je nemogoče! Novi uspehi na Kavkazu Po ostrili borbh sta bila zavzeta dva važna kraja — 12O0 ujetnikov in velike količine vojnega plena Iz Hitlerjevega glavnega stana, 22. okt. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V zapadnem delu Kavkaza so prodrle nemške planinske čete kljub prelomu oblakov podobnim nalivom sovražne postojanke in so zavzele v ostrih borbah od hiše do še dve važni naselbini. Pri tem je bil uričen en sovražni strelski polk, zajetih je bilo nad 1.200 ujetnikov, 7 topov, 1X1 strojnic in mnogo drugih vojnih potrebščin. Južno od Tereka krajevni boji. V boju za Stalingrad so bili v srditih posameznih napadih zavzeti trdovratno hranjeni bunkerji in barikade, (.lavni Idolu lil napadi so bili namenjeni proti sovražnim postojankam v severnem delu m«»«.ta. Neprestani razbremenilni napa
  • o:zkusi oskrbovanja ter da so porazno učinkovale na moralo sovjetskih vojakov ne samo krvave in hude izgube, temveč tudi uničenje rezerv, potrebščin in orožja. Na drugih odsekih fronte na vzhodu je dan v splošnem potekel bolj mirno kakor v južnem odseku. Južno od Ilmenskega jezera so Sovjeti napadli na široki fronti v področju, kjer so nameravali pred dnevi izvesti obsežnejše akcije. Bili so povsod odbiti s krvavimi izgubami. Na skrajnem severu je eskadrila težkih bombnikov nenadno napadla neko sovjetsko letališče v okolici Murmanska. Najmanj 10 večmotornih bombnikov angloameriškega izvora je bilo uničenih. Finski odsek Helsinki, 22. okt. s. Današnje poročilo finskega generalnega štaba javlja, da ni poročati ničesar važnega s front. Nemci popolnoma obvladujejo nebo nad Stafingradom Rim, 22. okt. s. V nekem dopisu iz Moskve pise Aleksander VVerth v >Sunday Timesu«, da je najbolj vzaiernirjajoča značilnost nove sovražne ofenzive v odseku StalingTada. da Nemci popolnoma obvladajo nebo. Dopisnik podčrtava da Sovjeti niso sposobni za obrambo pred tem obvladujočim elementom. Izguba mesta, pise VVerth, bi bil poraz velikega obsega, strašen udarec za rusko moralo ter bi omogočil nemški načrt gospodarskega nadzorovanja področja dolnje Volge. Razen tega bi na nemški strani osvobodila veliko število tankov, letal in vojakov ter bi bili na ta način možni se večji napadi na Kavkazu. člankar pravi nadalje, da se Moskva pripravlja na hudo zimo. V glavnem sovjetskem mestu bo primanjkovalo kuriva za gospodinjstva. Tudi razpoloženje prebivalstva je slabo. Diplomatski urednik istega lista trdi, da pošilja Sovjetska vlada nujne zahteve Londonu in VVashingtonu in o a je London doslej zvesto izpolnil obveze, Washington pa tega ni storil. Veliki uspehi nemških torpednih čolnov Berlin, 23, okt. s. Iz vojaškega vira s>e doznava, di so o*l pričetka volne ntmsiki tor-pednj čulni potopili skupno M> vojnih ladij, in sicer 15 rušilcev, 2 torpcdo\ ki, 1 pomožno križarko, 3 podmornice bpT 134 trgovin-skih ladij, in sicer 12 petrolejskih ladij s skupno 571.050 ton. Nemški torpedni čolni so razen tega poškodovali 2 kri žarki, več torpednih čolnov in 10 trgovinskih ladij. Dr. Gobbels o morali nemškega naroda Berlin, 2. okt. s. V Gotenhafmu, bivši C-dvniji. je minister dr. C.obbfls očrtal veliki množici sedanji vrj.oki in politični po-!< ž.ij ter izjavil med drugim, da so bili po zaslugi strateškega genija Adolfa Hitlerja in hrabrosti njegovih vojakov usitvatrjeni pogoji za k< ti naravnost Japonsko in ne morda zopet zavzeti izgubljeno ozemlje. V tukajšnjih krogih pa pravijo, da. Japonska lahko o-jači svojo mornarico tako kakor Amerika ter vzdrži svoje prednosti, katere »i je zajamčila z velikimi letal^ko-pomorskimi zmagami, zlasti zaradi tega ktr Amerika se daleč ne razpolaga s tolikim izvezbanim osebjem, ki bi bilo pripravljeno za borbo na morju. Izgube ameriške mornarice pri Salomonovih otokih Tokio, 22. okt. s. Iz vojaškega vira se doznava, da se je izjalovil tretji ameriški poskus proJora na Salomonovih otokih. Od 1. oktobra so bile hude borbe letal in ladij v vodah okrog otokov. Po dosedanjih obvestilih je Imela ameriška mornarica hude izgube in je med drugim izgubila eno težko križarko, eno lahko kiizarko in ru-šilca »Meredith« in O'Brien«, ki .«*ta bila spuščena v morje leta 1940. Letalske operacije se nadaljujejo. Uspešno udejstvovanje nemških podmornic Rim, 21. okt. s. 3>Daily Telegraph« komentira izjave prvega lorda admirali tete o dosedanjih izgubah angleške trgovske mornarice in pise, da se podmornice osi nesporno v tej vojni bolj udejstvujejo kakor v prejšnji vojni. Njihovi napadi niso samo številnejši, temveč tudi strateško bolje Izvedeni. >Daily Telegraph- zaključuje z zahtevo, naj se boj s podmornicami pretvori v akcije proti laljedelnicam, kjer grade podmornice. m Po Mir ju na rob Mestnega loga Tudi na tej strani mnogo zemlje Ljubljana. 23. oktobra Mirje je eden najbolj mirnih >krajev Ljubljane. Imena pa vendar nI dobilo po tej lastnosti, kakor bi utegnil kdo misliti. Mirje pomeni namreč rudi staro zidovje, zidne razvaline. Da je tako staro zidovje na Mirju. pa je vsem znano, saj je rimski zid ena izmed najbolj znanih starih ostankov najstarejše človeške naselbine na današnjih tleh Ljubljane. Ostanek slovite rimske naselbine, ki je vztrajala tja do prelijevanja narodov, ko je zatonlla pod barbarskim uničevanjem Hunov, ki so plenili in ropali po Evropi pod \-odstvom kralja Atile." Pod tem zidom, ki sega tja do Emonske ceste, so predniki današnjih Mirjanov postavljali prve hiše. Zato je tudi ves ta okraj, ki se danes v svojih jugozapadnih podaljških razteza skoro do Gline in tja do Gradaščice, dobil Ime Mirje. Včasih, ko še ni bilo tod hiš, se je ves ta svet Imenoval i Pod cesto«. S kratko označbo iCesta1- so naši predniki imenovali današnjo Ulico 29. oktobra in Tržaško cesto. Nedvomno je nekoč ime ^Pod ces^o« označevalo le naježji pas zemljišč in hiš južno Od Tržaške ceste; kasneje so ljudje poimenovali tako vso tamkajšnjo okolico. Enako se je zgodilo v razvoju Mirja. Mirje se je prvotno imenovalo le tisti pas MS, ki je bil neposredno za rimskim zidom. Tako se ie danes imenuje tudi ulica, ki pelje med zidom in hišami vzporedno z Aškerčevo cesto. Ime pa se je kmalu prenesio na ves okoliš in imenujejo danes ljudje Mirje tudi tiste predele nove Ljubljane, ki leže daleč doli ob Marmontovi ulici, ki je podaljšek Ulice Mirja skoro do Gline. Ko je pred leti mestna občina utrjevala rimski zid. je postavila tamkaj udobne široke klopi. Zamisel je bila izvrstna in so te klopi vedno dobro zasedene. Zlasti v zadnjih dneh letošnje solnčne jeseni so se hodili tja ob zgodnjih popoldanskih urah grot meščani vseh slojev. Zid za klopmi ščiti pred vetrom in je solnce blagodejno toplo. Ko pa so minile najtoplejše solnčne uve, so sprehajalci prav radi nadaljevali uživanje miru tako, da so šli na sprehod naprej po Marmontovi ulici. Mirje se letos ni mnogo spremenilo. Morda je postala snaga okoli vil nekoliko manj bleščeča, morda se je spremenilo tudi okrasno zelenje in so se letos tudi tod naselile predvsem koristne rastline, kakor krompir, fižol in zelenjava, v splošnem pa je Mirje v zadnjih dveh letih ostalo neizpremenjeno. Čeprav so tudi na zgornjem koncu še veliki •o ljodje letos ofcdrieH kompleksi, ki bi se dali koristno zazidati, se ne najde kupec, ki bi to storil. Tako so med Gradasčico in rimskim zidom še vedno njive, ki čakajo na bodočega graditelja. ki bo dal temu predelu Mirja končno obliko. Toliko bolj se je naselbina sadnja leta sirila proti GUncam vzdolž Marmontove in Verstovškove ulice. Tod so bile parcele znatno cenejše, svet pa je bil prav tako primeren za zidanje. Med Tržaško, Marmon-tovo, Verstovskovo ulico tja do Gradaščice je zazidanega že veliko sveta. Prost je edino de pas od novega kopališča naprej v smeri proti toku Gradaščice. Vse vile imajo velike vrtove, kar njihovo vrednost se posebno dviguje. Vendar pa tudi tod nI še ves svet zazidan, še najdemo ui in tam med vilami večje komplekse, ki s^daj Izvrstno služijo za njive. Tako je na taki večji njivi letos rasla ajda. Na koncu Marmontove ulice pripelje ozka poljska pot sprehajalca čez lesen most onstran Gradaščice, kjer sta glavni vzporedni strugi Mencingarjeva in Gerbinčo-va ulica. Tudi ta naselbina se :e zadnja leta izredno naglo večala. Se ob koncu prejšnje svetovne vojne so bili tod veliki travniki, k! so jih v povojnih letih deloma zasebniki deloma tudi mestna občina pozidali. Strnjeno se hiše vlečejo edino ob imenovanih ulicah, med tem ko je drugod vedno več polja, čim bolj se bližamo robu Mestnega loga. Prave njive so bile letos tod obdelane s skrbjo primerno za vrtnarja. Večina sveta je obdelanega in še ?&daj je na njim mnogo jesenskih pridelkov. Ponekod so nenavadno dolgi »kraji« posejani z motovilcem in enddvijo. Mnogo je Še zimskega zelja ln ohrovta, med tem ko sedaj ljudje že pospravljajo navadno m rdečo peso. Bliža se zima in bolje je, da se pii-delek, ki je letos zelo lep, spravi ob lepem, solnčnem vremenu, kakor da bi ga morali znositi v zasipnice ali kleti mokrega iu morda že nagnitega. Nekoliko slabše je obrodila jesenska repa. Mnogi so jo prepozno sejali. Cesta v Mestni log je letos vedno živahna. Tudi ob njej je ves svet obdeUn. ti pridelkom pa niso vsi zadovoljni. 3il ?e sicer lep, domov pa so ga spravili manj, kakor so pričakovali. Vsi si skušajo pomagati, kakor si morejo. Neki posetnik je cgradil svojo njivico ob cesti s pravim kitajskim zidom. Visok je najmanj dva metra in ves iz betona. Izpred okrožnega sodišča Prenagljen sum je sprožil dve kazenski tožbi zaradi žaljenja časti — Okradenec je bil obsojen, osumljenec pa oproščen Ljubljana, 22. oktobra Gostilničarju F. V. je lani maja v čudnih okoliščinah izginila velika vsota denarja. V celoti je bii oškodovan za okoli GSOO din. Podrobna preiskava vse do danes ri mogla ugotovili, kdo je storilec, čeprav je krog oseb, ki pridejo v poštev, omejen. Za plotom v neki od kraja tavine zelo oddaljeni ulici so med preiskavo našli prazno denarnico. To je bilo vse, če ne upoštevamo dogodkov, ki so se napletli kot postranska posledica dejanja in ki jih je pretekli torek zaključil prizivni senat okrožnega kazenskega sodišča, ko je odloČil o prizivu okra-denca zoper sodbo prvostopnega sodL&a v zadevi njegove tožbe zoper magistratnega nameščenca L. S. zaradi razžaljenja časti. Omenjeni magistratni uslužbenec je za-brodil v vse neprilike popolnoma nehote in nevede. Na dan tatvine je prišel v gostilno F. V. in prisedel k rnizl, kjer je gostilničar prav kar pregledoval svojo listnico, v kateri je bilo denarja nad 6 tisoč. V sobi je bilo še več ljudi, ki so že. po svojem poklicu dovolj sumljivi, da bi prišli v-poštev kot storilci kaznivega dejanja, v tem primeru tatvine. Okoli mize so se smu-kali razni prekupčevalci in tudi ueka prostitutka. Med razgovorom je pristopila nenadoma natakarica in dejala gospodarju, da naj gre za hip v sosedni protor, ker teli nekdo z njim govoriti. Gostilničar, ltf je zaupal svojemu sobesedniku, je pustil listnico z denarjem kar na mizi, posebno še, oker je bil prepričan, da se bo naglo vrnil. Pogovor pa ga je zamudil dalj časa. Magistralni nameščenec se je odločil, da ne bo čakal njegove vrnitve, ker se je bližala ura popoldanske službe. Plačal je in šel, ne da bi se pobrigal za listnico na miznici. Saj je bila v sobi natakarica ln je mogel smatrati, da je gospodarjeva lastnina dovolj zavarovana pred tatinskimi rokami. Zmotil se je in iz tega so se potern razvile tudi njemu prav neprijetne sitnosti. Ko ne je gostilničar vrnil, ni bilo listnice z denarjem nikjer. Takoj je osumil omenjenega magistratnega nameščenca in šel celo k njemu ter ga v zaupnem pogovoru pozval, naj mu vrne ukradeni denar. S. L. je takoj odklonil, da bi imel karkoli skupnega s tatvino. Gostilničar se je potem zatekel po pomoč na policiji. Vendar je prosil, da zaenkrat osumljenega S. L. še ne aretirajo, ker se mu bo morda posrečilo dobiti trdnejše dokaze za njegovo ali koga drugega krivdo. Ker takih dokazov ni dobil, se je policija odločila, da napravi na domu osumljenca preiskavo. Varnostni organi so našli stvari, ki so prvi hip zelo obremenjevale osumljenca. V denarju so našli pri njem 2400 din, razen tega pa še vrsto novih predmetov, ki so morali biti kupljeni prav malo časa pred preiskavo. Policija ie pozvala S. L., naj pove, kako je prišel :k> takšne vsote denarja in do vseh novih stvari. Osumljenec je res dokazal, da si je vre pridobil pošteno. V zadnjih treh mesecih pred preiskavo je imel celo 24.300 din poštenih dohodkov, ki so mu tudi omogočili nabavo novih predmetov. Na podlagi tega je bila seveda preiskava proti S. L. ustavljena. Osumljenec se je zaradi postopanja gostilničarja čutil užaljenega in je vlažil kazensko tožbo zoper gostilničarja zaradi klevete. Tožbo je dobil in gostilničar je bil obsojen. Gostilničarja je že drugi poraz nedvomno ogorčil in ko je zvedel, kako se je S. L. izrazil kot osumljene pred preisko- »odnikotn o njem, je sklenil, da ga bo tudi on tosal zaradi klevete. Gostilničar je bil namreč ie večkrat kaznovan. Osumljeni S. L. je sate zvedel šele med preiskavo. Ko je slišal tudi, da so denarnico našli za nekim plotom, je menil proti preiskovalnemu sodniku, da je čudno, ker se ni podrobneje raziskovalo oben dejstev. Izjava, Id jo je preiskovalni sodnik protokoli ral, naj bi se razumela tako, kakor da je gostilničar sam lnscenirsi tatvino. Pred okrajnim sodnikom se je S. L. branil, da m Imel namena žaliti gostilničarja, temveč je le hotel braniti sebe pred sumom tatvine. Okrajni sodnik je sprejel njegov zagovor ln ga oprostil. Skliceval se je na S 306 kz, ki pravi, da se kaznuje zaradi razžalitve tisti, ki da pojasnilo zaradi obrambe kakšne pravice ali zaradi zaščite opravičenih koristi, kolikor so te pretež-nejše kot oškodovana korist oklevetane osebe le, če se ugotovi iz načina izražanja ali iz drugih okolnosti njegova namera raz-žaliti izveatno osebo. Sodnik je bil mnenja, da pri izjavi S. L. pred preiskovalnim sodnikom ni bilo te namere in da je bila tudi opravičena korist, ki je vodila S. L. do ome- njene izjave pomembnejša kakor *asrl*t oklevetanega gostilničarja. Obtožencu ne gre odrekati pravice, da se poslusi vseh motnosti sa svojo obrambo. Bil je dotlej neoporečen ln z obsodbo mu je grozila velika škoda. Gostilničar pa je bil te večkrat kaznovan. Proti tej sodbi je gostilničar prijavil priziv, ki ga je v torek reševal prizivni senat okrožnega sodišča. Zagovornik S. L. je želel, da bi se razprava preložila, ker obtoženca ni v Ljubljani, senat pa mu ni mogel ugoditi, posebno ker je upravičea razpravljati tudi v obtožence vi odsotnost*. Sicer pa so sodobniki poskusili pred razprav doseči med strankama poravnavo. Branilec obtoženca zato ni imel nikakega pooblastila in tako je predsednik sos Ivan Kralj otvoril razpravo, ki se je v glavncr.i omejila na referentov opis dejanskega stanu in govor tožilcevega odvetnika. Po kratkem posvetovanju je senat zavrnil priziv in potrdil oprostilno sodbo prvostopnega sodnika. Tudi senat je • celota sprejel razloge, ki so vodili prvostopno sodišče, da je S. L. oprostilo. Tako je S. L. dobil popolno zadoščenje. SPORT V nedeljo drago kolo v turnirju LNZ Spored bo dopoldne in popoldne na igrišču Ljubljane CONI Je določil lepe Ljubljena. 23. oktobra. Na igrišču Ljubljane ob Dunajski cesti se bosta v nedeljo nadaljevala nogometna turnirja, ki sta se na pobudo CONIja in Ljubljanske nogometne zveze začela prejšnjo nedeljo. Tekme so že prvo nedeljo zbudile precej zanimanja in ker so nekatera moštva pokazala pnav lep nogomet, celo lepši, kakor »mo ga po tako dolgem odmoru pričakovali, smo rjrepričani, da bo druga serija tekem Se bolje obiskana. Po prvem kodu je. v posameznih skupinah stanje naslednje: V turnirju A: Vič 1 1 0 0 3:0 2 DoTK^avc-iro teb. tov. 1 0 1 0 0:0 1 Zabjak 1 0 1 0 0:0 1 Mladika 1 0 0 1 0:3 0 V turnirju B: I. skupina Vič 1 1 0 0 6:0 2 Mars 1 0 1 0 1:1 l Dk3pa!avoro rob. tov. 1 0 1 0 1:1 1 Zabjak 1 0 0 1 0:6 0 II. skupina Ljubljana 1 1 0 0 17:0 2 Kc.oian 10 0 1 0:17 0 Mladika 0 0 0 0 0:0 0 V m-adimfcem turnirju so se v nedeljo uveđjavifo m!adi Vičani, ki so naj resnejši tekmeci za končno zmagat. V drugem kolu se sestane jo z mladino 2abjaka, ki je v prvi tekmi pokaza»la mnogo znan'a, le da je irnea pri tem precej sunole. Tekma bo nedvomno vel Jca borba med mladimi silami. NTa sporedu pa bo v dopoldanskih urah najprej tekma m od Mladiko in Dopola vo-rem tobačne tovarne, ki je zlasti za Mladiko velikega pomena, ketr ji v primeru poraza grozi zadnje mesto. V I. skupini turnirja B so zopet Vičani tisti, ki so po prvem kolu prevzeli vodstvo. To je presenetljivo v to'iko, ker sodeluje r tej skup ni tudi Mars, ki so zanj vsi bili gotovi, da je siguren favorit. V nedtljo je z močno enajsito.-ico Dopolavora tob. tov. dosegel le remis in tako jc tekma med Maršem in Vičem oJlcč'lnega pcmena. Cc bi Marsovci klonili, so Vičani že na pol pota do zmage. Druga tekma v tej skupini bo> med Dopo'.avcTOTn teb. tov. in Žabjakom. Vcč izgledov na uspeh imajo Dcpoiavoristi, tako da bodo morali 2abjnčani krepko prijeti, če bodo hoteli doseči kaj pomembne i^ega. Prva popoldans'ca tekma bo v nedVjo tekma med Mladiko in Ljubljano. Mladika v nedeljo še ni nastopila in zato ne poznamo njenih moći. Prepričani smo, da bo izvrstni Ljubljani nudtfa več odpora in da bo prisilita igralce Ljubljane še do lepše igre, ki je že v nedeljo prijetno iznenadi'la vse gledalce. Vstopnina je tako nizka, da je poset tekem vsakomur omogočen. Nove objave Ljubljanske nogometne zveze Tu rnirske nagrade. Ljubljanska nogometna zveza nam je poslala m&lednje obvestijo št. 5: Zaupn k CONIja je dcfočil naslednje nagrade za moštva, ki nastopajo v cbfch nogometnih turnirjih: Turnir A: Zmagovalno mo'tvo prejme nagrado v vrednosti 400 lir. Igralci prejmejo nagrade v skupnem znesku 300 lir. Drugoplasirano meotvo prejme nagrado ▼ vrednosti 300 Ur. Tretjeplasrrrano moštvo prejme nagrado v vrednosti 100 lir. Turnir B: Zmagovalno mojtvo prejme nagrado v Klobuk — Skrajni čas je že. da si kupiš nov klobuk, starega ne moreš več nositi. Moti me, da .. . — Da. da, prav praviš, Ančka, veseli me, da misliš na to. —Kdo bo pa mislil nate. če ne jaz? Ce bi le ti mislil toliko name, kakor mislim jaz nate! — Zelo pozorna si in hvaležen sem ti za to. — je dejal in jo poljubil. — Prihodnji teden si kupim nov klobuk. — Prvič ga ne boš kupil sam, temveč pojdem jaz s teboj, da ti ga izberem, a drugič, zakaj bi čakala do prihodnjega tedna? Ti vedno vse odlašaš! Zakaj bi ga ne šla kupit kar danes ? Danes. si dobil denar. Kdo ve, če ti bo do prihodnjega tedna še kaj ostalo. Sicer pa, kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri. Klobuk pojdeva torej kupit danes. — Veseli me. draga ženica, da si tako energična! Kar lahko storim danes, tega ne bom odlašal na jutri. Klobuk pojdeva torej kupit še danes. Ne vem samo, kakšnega bi si izbral. To pot bi se lahko odločil za čisto lahkega, platnenega. Poletje je na pragu. — Za boga, samo platnenega ne! Platnenih klobukov ne trpim! Sicer pa pojdem s teboj in pomagala ti bom izbrati ti ga. Bom žc jaz pazila, da izbereva pravega, da ti bo dobro pristojal. — Kakor ti misliš, Ančka. Izbiro prepuščam tebi. Popoldne okrog petih sta odšla v mesto izbirat klobuk. Veselo sta stopala po živahnih ulicah. Tu pa tam sta se ustavila pred izložbo in si ogledovala klobuke, pa tudi obleke. — Poglej tole obleko, dragec, — je dejala Ančka in se ustavila pred izložbo modne trgovine. — Krasna je. Imenitno bi mi pri 3t o jala. Vstopiva, da si jo ogledam od blizu. Saj kupiti je itak ne mislim. — Toda... je hotel ugovarjati mož. — Saj pravim, da je ne mislim kupiti. Samo ogledala bi si jo rada. Ogledovanje nič ne stane. No, kar vstopiva. Te besede je izgovorila s takim glasom, da je bilo vsako upiranje izključeno. Vstopila je v trgovino, mož pa za njo. Ko sta čez pol ure odhajala iz trgovine, je nosil mož v desnici velik zavitek: obleko iz izložbe. — Izredno poceni! — je dejala žena navdušeno. — Samo da mi živi duši ne poveš, dragec moj, koliko sva plačala sa njo. Jas porečem vsakomur, da sva plačala dvakrat toliko za to krasno obleko, kolikor stane v resnici. Komaj sta napravila nekaj korakov, je dejala Ančka: — To je pa le preneumno! Zdaj nimam nobenega klobuka, ki bi mi pristojal k tej obleki. — Cuj, draga žena, — si je dovolil pripomniti mož, — saj imaš najmanj pol ta- cata klobukov. — Res jim imam, nimam pa nobenega, ki bi ga lahko nosila k novi obleki. Ta čas sta šla mimo modne trgovine, kjer je bilo v izložbi mnogo ženskih klobukov. Ančka se je ustavila pred njo in začela ogledovati klobuke. — Dragec, dragec! — je vzkliknila radostno. — Poglej tale klobuk tu spredaj, ta bi mi imenitno ; .*«*tojal k novi obleki. Danes imam pa izredno srečo, dragi moži-ček. V trgovini je Ančka pomerila več tuca-tov klobukov. Končno se je odločila za model iz izložbe. — Nisem se zmotila, — je dejala ponosno svojemu možu. — Ta mi najbolje pristoja. Videla sem ga ln — takoj mi je bi: všeč. Bilo „e kakor takrat, ko sem prvič videla tebe: ljubezen na prvi pogled. Mož je molče pri blagajni odštel denar in vzel škatlo z novim ženinim klobukom. Pogledal je na uro. Bilo je sedem. Ostalo mu je bilo še nekaj drobiža. — Zdaj pa ne moreva kupiti klobuka zame, — je dejal leni, ko sta odhajala iz trgovine. — Prekasno je, pa tudi denar sva potrošila. — Veš kaj, — ml je dejala žena, — kadar si tako lepo obrit kakor danes, ti tudi tale klobuk imenitno pristoja. Ko pa pozneje ne bo več tako lep, si boš pač kupil novega. Zamujenega ne bo s tem nič. — Prav praviš, draga ženica, — je pritrdil mož povešane glave. vrednositi 500 lir. Igralci prejmejo nagrade v skupnem znesku 300 lir. Drugoplasirano moštvo prejme nagrado v vrednosti 400 lir. TretjepLasiirano moštvo prejme nagrado v vrednosti 200 lir. Čttrtoplasnrano moštvo prejme nagrado v vrednosti 100 lir. Nagrada za najkorektnejše moštvo znaša 200 lir. Vsako moštvo, ki sodeluje v turnirju do konca, prejme sodelovati no nagrado v znesku 200 li»r. Odredbe za sodnike. (Obvestilo št. 4.) Za vodstvo tekem v nedeljo 25. t. m. so bili določeni naslednji sodniki: ob 10.30 Zabjak—Vič: g. Jerman, ob 11.30 Dopo-lavoro teb. tov.—Mladika: g. Dolinar, ob 13.30 Mladika—Ljubljana: g. PuSenjakm ob 1450: DoDO»!avoro tob. tov.—Zabjak: g. Ma-fcovec in ob 16.10 Mars—Vič: g. Hinko Kosm Vse tekme bodo na igrišču Ljubljane. Sodniki se obveščajo, da je bi'la v sporazumu z Nogometno zvezo določena nova taksa za tekme. Za tekme juniorjev znaša 15 lir, za tekme seniorjev pa 25 lir. Gg. sodniki naj vzamejo to na znanje. Nove takse stonijo v veljavo z dnem 25. t. m. Formutairji za sodnike se dobijo v uradu CONIja, kamor morajo sodniki oddati o tekmi turnirskemu odboru do naslednjega ponedeljka cb 17. svoja poročila. — Najboljši letošnji čas na 10.000 m v Evropi je dosegel v nedeljo v Budimpešti znani madžarski dolgoprogaš Jenow Szila-gyi. Izboljšal je tudi dosedanji malžarski rekord na tej progi, ki je pripadal Kelenu s 30:23.2. Szilagv je pretekel 10 km v 30:09.4. — Nogometno prvenstvo Donavskoalp-skega okrožja. V nedeljo je bilo na Dunaju pet prvenstvenih tekem v okviru prvenstva Donavskoalpskega nogometnega okrožja. Tekme so se končale z dvema nepričakovanima izidoma. Poražena sta bila favorita Rapid in Vienna. Rapid je podlegel dunajskim železničarjem 2:5 (0:3), Vienna pa Wacu celo 2:8. Vienno je katastrofa doletela šele v drugem polčasu, saj je do odmora vodila 2:1. V ostalih tekmah je Ad-mira porazila graski Sturm 8:1 (4:1) in FAC Wackra 2:1 (1:1). Tekma med dunajskim Športnim klubom in FC Wien je ostala neoUočena 5:5 (2:). Po nedeljskih tekmah je stanje v tabeli naslednje; 1. WAC (25:9) 11 točk, 2. FAC (20:16) 11, 3. Vienna (24:15) 9, 4. Rapid (27:15) 9, 5. Au-stria (18:21) 9, nakar sledijo Sportklub, Admira, FC VVien, Wacker, železničarji in Sturm iz Gradca. — Tudi na Letonskem imajo nekaj dobrih metalcev kopja. Dolga leta so imeli severnjaki monopol na prva mesta v metu kopja. Sele zadnja leta so se tudi Srednje-evropci uveljavili in resno ogrozili primat severnjakov. Toda tradicija dobrih metalcev kopja je na severu tako močna, da ima močan vpliv na mlade lahkoatletske talente. Severnjaki vzgajajo vedno znova dobre naslednike starih mojstrov. Tako poročajo tuji časopisi sedaj z Letonske o treh dobrih mladih metalcih kopja. Najboljši je Stendsenieks z 69.35, mnogo pa obeta tudi Circenis z 61.71 in Magarinš s 60.71 m. — Nogomet na štajerskem. V tekmovanju za štajersko prvenstvo je Rapid v nedeljo nastopil doma in premagal enajstori-co Tus Leibnitz 3:2 (1:0). železničarji pa so prvenstveno tekmo v Gradcu s Postspor-tom remizirali 1:1 (0:0). V predtekmi v Mariboru sta igrali rezervni enajst ori cl Ra-pida in Železničarjev, ki so vskočili, ker so Konjičani zadnji trenutek odpovedali. Rapi-dova rezerva je zmagala 5:2 (2:1). — Zmaga Trboveljčanov v Maribora. Trbovlje so v nedeljo v tekmovanju za snodnjestaiersko prvenstvo nastopile v Mariboru proti mariborskim Poštarjem. Trbo-vljčani so bili ves čas v premoči in so zasluženo zmagali 4:1 (2:1). S tem je padla važna odločitev in so Trbovljčani veliki favoriti v svoji skupini. — Celje-Beljak 2:2. V Celju je v nedeljo jarostovalo moštvo Villacher Sportvereina. Tekms. se je končala neodločeno 2:2. — Zagorje-Hrmstnik 3:1. V Zagorju je bila v nedeljo prvenstvena tekma mel enaj-storicami Zagorja in Hrastnika. Zmagalo je Zagorje 3:1. — Prva teniška lestvica. Nemški teniški strokovnjak Erich Schonborn je objavil kot prvi svojo lestvico letošnjih najboljših teniških igralcev v Evropi. Lestvica razvršča naibolišo desetorico takole: 1. As-both (Madžarska). 2. Cucelli (Italija>. 3. Tanasescu (Rum unija) 4. Roman oni (Italija). 5. Mltič (Hrvatska). 6. In 7. Koch ki Gies (Nemčiia). 8. Palada (Hrvatska), 9. Del Bello (Italija) in 10. Gabori (Madžarska). Preseneča uvrstitev Rumuna Ta-nasesea na tre je mesto in obeh Nemcev na «. in 7. — Uspeh Podmilščaka. Mariborski dirkač Podmilščak se 1e udeležil večje kolesarske dirke na Koroškem. Proga je bila dolga 165 km. Podmilščak jo je prevozil v 5:27:30 in zasedel drugo mesto. Zmagal je Schwamm iz Uenza v 5:14:30. tretji pa je bil Dunajčan Kraška v 5:33:30. buerirajte ▼ 998L Narodu"! Nagrade draitva »Dante Alighieri" Nacionalno društvo »Dan te Alighieri c bo v zvezi z 28. oktobrom razdelilo 448 nagrad po 100 lir tisti mladini, ki se je najbolj odlikovala v učenju italijanskega jezika v pokrajinah Zara, Spalato. Csttaro. Ljubljana. Trieste, Pola, Goriaia in Hume, kakor tudi v Mentonu in na Egejskih otokih. Razdelitev bodo oskrbeli pokrajinski šolski nadzorniki, v katerih pristojnostnem območju je posamezna pokraj na, razen v Ljubljanski ln Dalmazijski pokrajini, kjer se bodo nagrade razdelile pod nadzorstvom Visokega komisarja in Generalnega guvernerja. Društvo >Dante Alighieri« samo bo potem objavilo imena šolskih funkcionarjev, ki jim bodo pokrajinski šolski nadzorniki naložili dolžnost razdeliti nagrade v po«a-meznih krajih. Ti funkcionarji se bodo o vsem potrebnem sporazumeli s političnimi tajniki. Dve novi žrtvi komunistov Ljubljana, 23. oktobra Očiščevalno delo na Dolenjskem napreduje, ljudje spregledujejo in se aktivno udeležujejo boja proti teroristom. Včerajšnji »Slovenski dom< poroča o dveh novih žrtvah komunistov. Pri Sv. Križu nad Litijo je bil 2. oktobra umorjen organ finančne kontrole Viktor Toni. Morilci so ga zajel: v trenutku, ko se je vračal :z službe. Pokojni Toni je bil po rodu Ljubljančan, v službi pa je bil prejšnja leta pri Krškem in v Brežicah. Mož je pošteno in vestno pravljal svojo službo, prosti čas pa je posvečal le svoji družini: ženi in trem otrokom. Druga žrtev pa je 221etni uslužbenec v ekspeditu uprave »Slovenca« Jože Goli z Rudnika pri Ljubljani. Pred mesecem so ga skupno z očetom ugrabili, ko so ropali po rudniškem župnišču in drugih hišah. Odpeljali so ga na Polico, ga tam več dni zasliševali in mučili, nato pa ubili. Pokojni Goli je bil zgleden katoliški prosvetni delavec. Tri leta je že bil zaposlen v ekspeditu uprave »Slovenca«. Bil je vseskozi načelen nasprotnik komunističnega gibanja ter je svoje prepričanje vedno pošteno zastopal. Obžalovanja in obsodbe vredne so žrtve zaslepljenega komunističnega terorizma. Slovenci izgubljamo v njih najbolj zgledne može. ki niso živeli samo zase in za svoje družine, temveč tudi za ves narod. Sel csifteo KOLEDAR Danes: Petek, 23. oktobra: Severin, Klo-Ulda DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Zvezde gledajo z nohn Kino Sloga: Primavera m o rt al c — Umirajoča pomlad Kino Union: Usodni briljanti Umetnostna razstava slikarja MiloAa Au-sterslča »Dolenjska vas« v galeriji Obrr-snel na Gosposvetski cesti, cdprta od 9.—18. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Sušnik, Marijin trg S, Deu-Klanjšček Dia, Gosposvetska cesta 4, Bo-hinec ded., Cesta 29. oktobra 31. Obnovite potrdila o posedanju šole Ljubljana. 23. oktobra Blagajna za izplačevanje družinskih dc— klad poziva vse družinske poglavarje, da ob prieetku novega šolskega leta znova preskrbe za svoje otroke dokazila o obiskovanju šole. Zato morajo družinski poglavarji-delavcl predložiti potrdila o posečanju srednje sli njej sorodne šole za vse svoje otroke od izpolnjenega 14. do izpolnjenega 16. leta starosti, družinski poglavarji-nameščenci pa za otroke od 14. do izpolnjenega 18. leta starosti. Za otroke mlajše od 14. let takšna potrdila niso potrebna. Šolska potrdila je treba poslati tisti ustanovi socialnega zavarovanja (Zavod za socialno zavarovanje, Bolniška blagajna Trgovskega, bolniškega in podpornega društva, »Merkur«. Glavna bratovska skladnica), ki je družinskemu poglavarju doklade nazadnje nakazala. Vsakomur, ki do 10. novembra t. 1. ne bi dokazal, da njegovi otroci, starejši od 14. let še obiskujejo srednjo ali njej sorodno šolo. bo Blagajna z mesecem oktobrom ustavila zanje izplačevanje doklad. Blagajna za izplačevanje družinskih doklad. Rdeči križ poroča V tajništvu Poizvedovalnega urada sa vojne ujetnike Puharjeva 2 naj dvignejo pošto iz Srbije: Almaši Vera, Benet Andrej. Benet Stanislava, Benet Marija, Brenčič arch. France. Debevec Giovanni, Gladovič M. Hela, Gosti dr. Franc, Grum Ivan, Horvat Vida. Hribar Marija. Hočevar Ana, Knafeijc Te-vezika in Valter, Koffer Alojzija, Karlln Alojzij, Ko run dr. Josipina, Kozar Anica, Košnik Jožica, Miklavič V last a, Mitjan Ivanka, Petrovič Živa, Pik Boris, Plrkmajer Marija, Pleško Marija, Polič Zoran. Pavlin Ivan. Rener Fani, Sajovic Ivanka, Sturm Jožefa, Smerdu Rado, Smerkolj Anton, Seljak Vojko, Torkar Marija, Vodušek Cirila, Vrtnik Janez, Zavadi al Franc, Zdolaek Alojzija, železnik Anzelina. sestra, Zupan Juhj. Javijo naj se: Bogdanovič Danica, Boc Marija, Cibic Ivan, I. Julijanl, Jeršič Ciril. Marran dr. Jože, Polzelnik prof. Ivan, Polak Oskar, Lončarič Ivo, Nanut Ana, VVerbole Ignac, Vokovič Andjela. Paketi za Gonars se sprejemajo po objavljenem redu. Prošenj za premog Rdeči križ ne »prejema. ČUDNO — Striček, ali res nisi oženjen? — vpra« Ša mali Mihec. — Ne, dragec moj. — Hm... zelo čudno, — se zamisli deček. — Zakaj čudno? — Kdo ti pa potem takem brani hoditi zvečer v gostilno? Novi celoletni in polletni tečaji v Instituta za italijansko kulturo Pretekli teden so bik zaključen*' poletni tečaju pri Institutu za itartijsnsko kulturo. Tečajev za jezik m konverzacijo jc b*k> na sedežu instituta 16 in Število vpisanih učencev je bilo tako veliko kakor nikdar prej. Drugi tečaji pod vodstveni instituta so bili na sedežih drugih or ga n i za c; j. Tečaje je vodilo skupno 9 profesorjev, ki so imeli skupno skoraj po 50 učnih ur na teden. Z današnjim dnem je otvorjeno vpisovanje v nove tečaje za jezik, kmverzacjo *n kulturo. Tečaji bodo celoletn z dvema tedenskima urama pouka ali polletni s tremi tedenskimi urami. Učni red celoletnih tečajev je naslednji: 1. osnovni tečaj za začetnike: torek in petek od 15. do 16. (dvorana A) ter torek in četrtek od 17 do 19. (dvorana B); prvi nadaljevalni tečaj: ponedeljek in četrtek od 15. do 16. (dvoran* A), ponedeljek in četrtek ob 16. do 17 (dvorana A), torek in petek od 18. do 19. (dvorana A) torek in četrtek od 18. do 19. (dvorana B). 2. Jezikovni tečaj: torej m četrtek od 16. do 17. (dvorana B). ponedeljek in četrtek od 17. do 18. (dvorana A) torek n petek od 17. do 18 (dvorana A). 3. Tečaj za izpopolnitev: ponedeljek in četrtek od 18. do 19. (dvorana A), torek m petek od 16. do 17. (dvorana A). 4. Tečaj o italijanski omiki; toiek m petek od 17. do 18. Polletni tečaji trikrat na teden: I. Osnovni tečaj: ponedeljek sreda, petek od 17. do 18. (dvorana B) 1. Nadaljevsflni tečaj: ponedeljek, sreda, petek od 15. do 16. (dvorana B). ponedeljek, sreda in petek od 18 do 19. (dvorana B). 2. Nadaljevalni tečaj: ponedeljek, treda petek od 16. do 17. (dvoran« B) Kot zadnji polletni tečaj samo zs konverzacijo: torek in petek od 18. do 19 Vpisci>ns in šolnina za vso dobo vsakega celoletnega ali polletnega teča.t* znaša skupaj 50 lir. Samo za tečaj o italijanski omiki znas« skupno šolnina za ves tečaj 60 lir. Član Instituta se postane pc prošnM, ki jo jc ugodno rešilo predsedništvo Instituta. Letna članarina je 30 Hr in daje pravico do uporabe knjižnice Inst^uta, do brezplačnega posojanja knjig na dom. do pri-sostvovanja vsem pnred tvsra Instituta (predavanja koncerti m dmge prireditve). Letos bo članarina za riMe. k so vpisani v kak tečaj, znižana na polovico, namreč na 15 lir. Isto znižanje lahko užrvajo tudi dijaki, vpisani na univerzi V posebnih primerih se lahko dovoli de'r;a ah popolna oprostitev omenjene članarine. Vsi tečaji se bodo začeli prve dni novembra Polletni tečaji se bodo končali v začetku marca, celoletni pa meseca junija Ob koncu celoletnih tečajev bodo za tiste, ki to žele. izpiti in bodo o njih izdana spričevala. Za nadaljnje informacije se je treba obrniti na sedež Instituta, NapolecntA t'g 671. (uradne ure od 8. do 12 m cd 15 do 18). DNEVNE VESTI — Nova. reprezentativna palača dnevnika »Popo'o d'Italia«. Velemesto Milano je dobilo novo, veliko, zunaj in znotraj krasno urejeno impozantno palačo, ki ne bo Shižila samo širjenju ter izdajanju dnevnika, katerega ustanovitelj je bil Duce, ampak ki bo povezala v svoji sredini vse niti milanskega življenja. V tej ponosni stavb: na trgu Cavour bodo številne l:nice. kamor se bo lahko zateklo občinstvo po informacije v vseh zadevah. Tukaj bo tudi velika gledališka dvorana, kjer bodo stalne Do-polavorove predstave. Posebni prostori so določeni za zgodovinsko biografski arhiv dnevnika, priključena bo tudi velika knjižnica V arhivu bo več ko 12.000 predalčkov z gradivom, biografskimi podatki ter s slikami italijanskih in inozemskih osebnosti. Kazen tega bo tukaj tudi sedež milanske Aegncije Štefani. Nadalje je urejen v tej mogočni stavbi poseben postni in brzojavni urad s 17 linicam:. Tudi publicistični urad bo imel tukaj svoj sedež s priključenimi prostori potovalnega in turističnega urada. Vrh poslopja bo spomenik, sirena in razni zvočniki. V notranjosti te stavbe pa bo najmederneje urejena tiskarna, sodobni redakcijski prostori in drugi uradi, razen tega še poseben muzej, v katerem bo zbrano gradivo, ob katerem je razbrati celotno sliko o razvoju dnevnika ter revolucije. Nekateri deli reprezentativne stavbe še n so popolnoma končani, vendar pa bo v kratkem posebna slovesnost otvoritve nove palače, ki je med največjimi pridobitvami Milana v zadnjih letih. Nova palača pa je tudi dokaz sijajnega razmaha italijanskega novinstva. — Prisrčna svečanost v Tirani. Na čast novemu vrhovnemu poveljniku Oboroženh sil v Albaniji generalu Dalmazzu je bila v Tirani posebna pozdravna slovesnost, ki so ji prisostvovali predsednik albanskega ministrskega predsedtva Eksc. Kruja ter druge vojaške in civilne osebnosti. Ministrski predsednik Kruja je izrekel novemu vrhovnemu poveljniku prisrčno dobrodošlico, nakar se je general Dalmazzo za topel pozdrav ter iskren sprejem prisrčno zahvalil. — Na polju slave sta padla narednik Bruno Bi^lli. rojen 1919, in pešec Aleksander Brambilla. roj.n 1920. Oba sta bila po rodu ;z Milana. Prvi je padel na eg-iptskem bOjižču in je pripadal diviziji »Ariete«. drugi pa je žrtvoval svoje mlado življenje na ruskem bojišču. Njegovo truplo je pokopano na pokopališču pun« Jagodni ju. — Umrl je general Artur Fusco. V Torinu je umrl divizijski general Artur Fusco. Pokojni general je bil rojen 21. junija 1876 v Veneziji. Bil je med udeleženci eri-trejske ter libijske vojne. V prvi svetovni vojn: 1915 do 1918 je bil poveljnik tretje divizije. BI je večkrat odlikovan, v zadnjem času je bil poveljnik oddelka U. N. U. C. I. v Torinu. — Najdba slike znamenitega si karja Gl- JunbelHnija. Iz Milana poročajo'■ Te dni so odkrili izvrstno umetniško mojstrovino. O njej sodjo. da je njen tvorec slavni slikar Ivan Bellini. znan kot Giambellini. ki je živel med leti 1429 in 1516. Slika predstavlja Kristusa z zvitkom zakona v roki. Nek ljubitelj umetnosti je kupil to mojstrsko de^o leta 1928 za veliko vsoto. Sedaj pa se bo znamenita umetnina na podlagi odredbe pretorja Bassana del Grappa vrnila v Milano, kamor je prišla leta 1885. od koder je potem šla svojo pot prehajajoč iz roke v roke različnih ljubiteljev umetnosti. V Mlanu bodo dognali nravo lastništvo, nakar bo starinska umetnina povečala "rogato imovino ter zbirko nacionalne italijanske umetnosti. — Odkritje kipa Marije Pelletier v ba-lUiki sv. Petra. Te dni je bil odkrit v bazuki sv Petra kip. ki so ga dale sestre dobrega pastirja postaviti na čast svoji ustanoviteljici sv. Mariji Pelettier. Odkritju sta prisostvovala med drugim kardnal Tedeschini. nadduhovnik baz:like sv. Petra, ter I^a Puma. prefekt kongregacije*vernih, potem ko je kard:nal Teder^hn opravil obredne molitve, je blagoslovil novi kip. ki Je nameščen v omenjeni baziliki na primernem mestu. Namestitvena dela so bila zaradi ogromnih dimenzij kipa precej težavna. — Namestu bencina petrolej. Na poolag: najnovejših navodil glavnega komisarja za kurjavo, bodo nakazila bencina za svrhe poljedelstva v tekočem mesecu in morebitno preskrbo na račun zaostalih količin nadomeščena s petrolejem za poljedelske svrhe, tako da bo služil bencin le kot motorno pogonsko sredstvo. Przadeti potrošniki bodo morali shraniti bencin, če ga Imajo morebiti še kaj v zalogi, za izključno porabo v označene svrhe. — Restavracija obzidja Leona IV. Na pobudo ministrstva za ljudsko vzgojo in nadzoraištva umetnin v R mu so b la te dni končana restavracijska dela pri zgodovinskem obzidju Leona IV. ki se razprostira med Vatikanom in svetoangelskim gradom. Dolga in impozantna utrdba, ki je bila zgrajena po posnetku avrelijskega obzidja z rimskim materialom, katerega sledovi so še vidni, je služil že za Nikolaja III. kot izprehajališče od Vatikana h gradu. — Hud potres na AzOrskih otokih. Na Azorskem otočju, zlasti na otoku Fayal, so začutili hud potres, ki je terjal sedem smrtnih žrtev in večje število ranjencev, nad katerimi so se zrušile hiše, ko so se hoteli rešiti na prosto. Med številnimi stavbami ki so bile zaradi potresa porušene, je tudi manjša cerkev. — Biserno poroka sta praznovala te dn; v kraju Bagni di Lucca vzgledna zakonca Leopold Ferrari, star 85 let. in njegova žena Flavija, stara 80 let. To svoje jubilejno slavje sta obhajala, obdana od številnih sinov in hčera, vnukov ter pravnukov. — Borba proti špekulantom na Portugalskem. Pretekli teden so prisodila portugalska oblastva številnim špekulantom globo v skupnem iznosu 292.000 skudov. — Kopal je mrliču grob, pa je sam omahnil vanj in umrl. Gotovo redek dogodek se je primeril v kraju Ariano Polesine. 72-letni pokopališčni čuvaj in grobar Aristid Bagarin je ravno kopal grob. kjer naj bi bil pokopan mrlič, ko je nenadoma omahnil Čez rob novo izkopanega groba in obležal v njem negiben. Ko ga ves dan ni bilo domov, so ga šli iskat in so ga naši: mrtvega v grobu, ki si ga je nehote sam izkopal. Zdravnik je ugotovil, da je umrl zarad: srčne kapi. — 1,547.000 prebivalcev šteje Rim s pre-bivalstvenim stanjem dne 30. septembra 1942. — Osem sinov pod orožjem. Italijansko časopisje poroča o kmetovalcu Dominiku Salettiju iz Albareta obč. Fnotanellato pri Parmi, ki ima največje število sinov pod orožjem in sicer so ti sinovi Romea, ki je rojen 1911, Enij, ki je rojen 1912., Hendik, ki je rojen 1913, Hermes, 1915, Pavel 1916, Romul 1917, Rem 1919 in Bruno 1920. — V obrokih vrača ukradeni denar. Iz Sondrija poročajo: 281etna Gina Parolini iz Lanzade je opazila, da je bila zena kmetovalca Avgoista Parolinija, njenega sorodnika, precej oddaljena od svoje domačije, zaposlena na bližnjem polju. Brž se je uti-hotapila v njeno hišo ter odnesla 10.600 lir. Toda kesanje je bilo tako močno, da se je Parolinijeva odločila, da bo ves denar vrnila, vendar ne vsega naenkrat, ampak v obrokih, že dva dni pozneje je raztrosila ob vhodu domačije okradenca 5050 lir. To je storila ponoči, zjutraj pa je okradenka z nemalim presenečenjem opazila ob vhodu denar. Naslednje jutro je našla pred vhodom še 4500 lir. Zadeva je prišla na uho Karabinjerjem, ki so kmalu ubrali pravilno sled. Gina Parolinijeva je skesano priznala svoje dejanje, pred pristojnim sodiščem ji bodo vračanje denarja v obrokih nedvomno priznali kot olajšilno okolnost. — Cene mineralnim vodam. M:nister poljedelstva in gozdov je določ'1. da smejo prodajalci mineralnih vod zvišati ceno za tri lire pri steltlenici in sicer na račun kavcij'?. Tudi so prodajalci dolžni vrniti založeni denar, čim vrnejo potroS-iki steklenice v dobrem stanju. Pri naročilu vode v kozarcih po 200 gramov, ki jo stranka zavžije bodisi pri nvzi aH pri točilni mizi, se sme prodajati kozarec za petino cene, ki je določena za litrsko steklenico. —■ Novi živilski obroki vsem gozdnim delavcem. Iz Rima poročajo: V zvezi z vprašanjem nekaterih pokrajinskih korporacijskih svetov ter posameznih krajevnih poveljstev gozdne milice, je osrednje poveljstvo gozdne milice pojasnilo to zadevo s posebno okrožnico, v kateri se ugotavlja, da pripadajo novi živilski obroki vsem delavcem, ki so zaposleni pri gozdnih delih vseh vrst. — Zastrupljen J« z gobami. Zadnje dni je bilo ugotovljeno za struni jen je z gobami pri 22 osebah iz Brescije. ki so zavžile tajnocvetk?, nabrane po bližnjih gričih in poljanah, ne da bi jih bili preje oddali v pregled pristojni zdravstven^ oblasti. Nekatere zastrupitve so težjega značaja. Tudi brescijski primer kaže, da je treba pri zavživanju gob previdnosti ju da jih je treba na vsak način v primeru dvoma predložiti pristojni zdravstveni oblasti. Vseh 22 zastrupljencev se zdravi v brescijski bolnišnici. — Plemenita materinska žrtev — matere 1» otrok. Iz Verbanije poročajo: Plemenito materinstvo je razodela 40-letna Marija Celeste Nino. stanujoča v kraju De Regibus. Je mati 13 otrok, od teh je sest dvojčkov, f© dni je zopet rodila LJUBLJANSKI KINEMATOGRAF Predstave ob delavnikih v kino Matici In Unlonn: ob i/216. In y218. ari; v Slogi neprekinjeno od 14. are dalje. Ob nedeljah in praznikih v vseh treh kinematografih: ob 10., i/214*, '216. In i/218. ari! KINO MATICA TELEF. «-41 Po svetovno znanem romanu A. J. Cronlna Zvezde gledafo z neba Film rudarjev in velemesta! V glavni vlogi: Mihael Redgrave KINO UNION TELEF. 22-21 Napeta in zabavna kriminalna komedija zmešnjav in zapletljajev Usttlni brUjanti Vera Carmi, Robert o Villa al NO SLOGA TELEF. 27 -30 Film, ki je nekoč vzvalovil ljubljansko občinstvo Prttnavera mortale — IUmlra]o£a pomlad I _Katalin Karady — Javor Pal M dvojčke. Da jih resi, je rajši žrtvovala svoje življenje. Prebivalci omenjenega kraja kar tekmujejo v izkazovanju pomoči težko preizkuSeni družini. Prvega od obeh dvojčkov je prevzela mladoporočenka iz cotičnega kraja, drugega pa so izročili v dečji zavod v Novari. Za ostale so se zavzela dobra srca. — Z milanske S©aie. Te dni je bila v milanski Scali prva uprizoritev opere Feliksa Lattuad* »Viharc. Nosilci glavnih vlog so slavni pevej in solisti Avgusta Ol-trabella, Sabina Actts Orelija, Josip Botti, Artenore Reali, Julij Neri ter Konrad Zambelli. — 150.000 lir izgubljenih, 37.000 Ur najdenih Trgovec Viero Cutolo, ki se je pripeljal iz Rima v Milaro, je ugotovil po odhodu vlaka, da je pozabil v kupeju T)rvegci razreda usnjeno listnico, v kateri je imel 150.000 lir. Istočasno pa je nas?l trgovec Ferruccio Fioravante iz ulice Pa-lestrina v Milanu v čakalnici prvega razreda milanskega železniškega postajališča rstnico. v kateri je bilo 37.000 Ur. V prvem prtoreru iščejo najditelja, v drugem primeru pa poizvedujejo po lastniku. IZ LJUBLJANE —lj R bji trg. Sezona za rečni ribolov je najbrž že minila in n? moremo več pričakovati, da bodo naprodaj še večje količine rečnih rib. Po zadnjem dežju so vode precei narasle, zato včeraj niso lovili na Ljubljanici rib. Danes so bile naprodaj ta prekajene morske r be. in sicer skuše in slaniki po 44 L kg\ V trgovinah z ribami prodajajo tudi ribje konzerve, konzervirane ribe, meša^ z raznimi dodatki. —lj Snoci smo se bali, da bo davi slan*. Včeraj se je povsem zjasnilo, pihala je pa še burja in solnce popoldne ni moglo več dobro greti. Včerajšnja maksimalna tem-, peratura je znašala sredi mesta 10.2°. Tudi ponoči je bilo povsem jasno. Temperatura se je do davi znižala na 2° sredi mesta, v okolici je pa bilo še hladneje. V predmestjih davi še ni bilo slane. Vrtnarji varujejo cvetje pred slano, da bodo z njim založeni pred vsemi sveti in snoči so mnogi napovedovali, da bo danes »vse 'belo«. Zračni pritisk je bi davi malo nižji kakor včeraj, vendar h'^f-vem spremembe ni. Megla je bila davi zopet zelo gosta ter tem boli neprijetno, ker je bilo hladno. u— Obrtniki, ki izdelujejo racionirane predmete (tekstilno blago, oblačilne predmete, obutev in izdelke iz kože (na zalogo za konfekcionarje, grosiste ali trgovce. :iaj se ."Kvijc pri Združenju industrijcev in obrtnikov. Beethovnova ul. 10 zaradi bife rmacij glede vodenja novih re*g;str.>' o preirmu ir- oddaji —lj Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani obvešča vse učence, da so do 10. novembra 1.1. možni še vsi izpiti razen višjega tečajnega izpita, torej popravni, razredni, privatni, nižji tečajni in sprejemni izpiti. Radio Llublfana SOBOTA. 24. OKTOBRA 1942-XX 7.30: Lahka g'atba. 8.00: Napoved časa: poročila v itaJi jiin'-čini. 12.20: Plošče. 12.30: Poi-cčila v ji1o^cn:č;ni. 12.45: Moderne pesmi voli d'rigcnt Zeme. 1300: Napoved časa; poročUia v italijanščini. 13.15. PcToći'lo Vrhovnega Pcvelj&tva Oboroženih sA\ v slovenščini. 13.20: Lepe pesmi od včeraj in danes. Orkester voii dirigent AngcMnr. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.1 t: Koncert radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec. Operetna glasba. 14.45: Poročna v slovcn:čini. 15.00: Pokraj-mski vest-niik. 17.15: G'as>ba devetnajstega stoletja. 17.55: Jovan Marjan: Kako prezimi jo sobne, okenske in bailkonske cvetHce. Predavanje v slovenščini. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Pesmi in napevi. 20.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi 20.45: Filmsko glasbo izva:a o-kerter Cctra, vodi dirigent Barziz-za. 21.40: Lahko glasbo vodi dirigent Gal-Ifno. 22.20: Modeme pesmi vodi dirigent Zemc. 22.45: Poreč i-La v italijanščini. Pravila Zdruien|a Šolnikov Ljubljanske pokrajine Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je odobril pravila Združenja šolnikov Ljubljanske pokrajine, ki se glase: Cl. 1 Združenju šolnikov Ljubljanske pokrajine je naloga pospeševati delova-\,e šole In javnih knjižnic, sporočati Visokemu komisarju vse. kar zadeva zboljšavo ustroja in poslovanja šolstva, sodelovati «: pristojnimi oblastvi za spopolnjevanje *ole v okviru novega nravstvenega In polit č:;ega reda in delovati za kulturno, nravstveno in gmotno podpiranje svojih članov, /a dosego tega namena Združenje lanko: a) sklicuje sestanke, na katerih se ooravna-vajo šolska in didaktična vprašanja: b) ustanovi svojo knjižnico in po okolnost ih svoj list; c) organizira poučne z!ete in potovanja: d) skrbi za zdravniško in gospodarsko pomoč članom (ustanove, olajšave za potovanje in za bivanje itd.). Čl. 2. Združenje šolnikov združuje svoie Člane v tele odseke: 1. univerzitetni profesorji in docenti in privatni docenti: 2. univerzitetni asistenti in lektorji: 3. knjižničarji državnih knjižnic in javnih istanov: 4. profesorji gimnazij, učiteljišč in srednvh strokovnih šol prvega reda: 5. učitelji meščanskih šol in strokovnih šol drugega reda; 6. šolski nadzorniki, učitelji ljudskih šol, otroških zavetišč in otroSkih vrtcev. V ustreznih odsekih so včlanjeni tudi upokojenci posameznih strok. Cl. 3. Delovno področje vsakega ^oa^i-meznega odseka s«3- določi v posebnem pravilniku, ki se izdela v smislu teh pravil. Ć1. 4. Članstvo se pridobi po protoji na posebnem obrazcu, ki jo sprejme predsed-stveni odbor. Ce ne nasprotujejo posebne okolnosti, so že samo po sebi člani Združenja člani odsekov naslednjih združenj Ljubljanske pokrajine, spoienih v Združenju z naredbo Visokega komisarja z dne 2. maja 1942-XX št. 153: 1. Jugosloven-skega profesorskega društva; 2. Združenja meščanskošolskih učiteljev kraljevine Jugoslavije: 3. Jugoalovenskega učiteljskega združenia in 4. Društva jugoslovanskih bibliotekarjev — sekcije v Ljubljani. Tudi ti pa morajo vložiti prošnjo po prvem odstavku tega člena -In v njej n a vesti združenje, kateremu so pripadali. Cl. 5. Članstvo se Izgubi: 1. z oe-tavko; 2. če se ne plača Članarina več kc šes«. mesecev: 3 če je prenehala služba; 4. z izključitvijo po sklepu predsedstvenega odbora. Cl. 6. Organi Združenja so: 1. predsednik: 2. predsedstveni odbor: 3 skupščina: t. nadzorstveni odbor; 5. glavni tajnik. Cl. 7. Predsednika imenuie Visoki komisar; ostane na svojem mestu tri leta in s? lahko ponovno imenuje. Predsednik a) zastopa Združenje polnoveljavno: b) sklicuje predsedstveni odbor in skupščino članov ter jima predseduje: c) predlaga Visokemu komisarju glavnega tajnika za imenovanje; d) imenuje zaupnike šestih odsekov: e) odobruje imenovanje skupinskih vodij: f) sklicuje, če smatra to za ootreb-no, splošne ln delne sestanke članov za pretres vprašanj, ki so vredna posebne pozornosti, in sporoča njihove sklepe pristojni m. obla stvom.^. - ' CLifc- PredsedstvenL x»dbor, je sestavljen iz predsednika Združenja zaupnikov šestin odsekov in glavnega tajnika. Predsedstveni odbor je posvetovalni in -dločujoči organ Združenja. Skliče ga predsednik najkasneje v tretji tretjini vsakega meseca, v kateri je pouk. Predlaga proračune in zaključne račune Združenja. Sklepa o sprejemanju in o izključevanju članov. Pomaga predsedniku in ga podpira pri '*zpore-janju delovanja šestih odsekov. V sej-*h predsedstvenega odbora poročajo zaupnik! o vprašanjih, ki so bila obravnavana na sestankih skupin. Cl. 9. Skupščina je sestavljena iz članov testih odsekov. Skliče jo predsednik Združenja v prvi tretjini meseca lecembra vsakega leta. Skupščini je naloga: a) odobravanje proračuna ln zaključnega računa Združenja: b) odobravanje poročila predsednika: c) volitev nadzorstvenega odbora: d) pretresanje drugih predmetov, postavljenih na dnevni red. Cl. 10. Nadzorstveni odbor ie sestavljen z treh članov, ki jih izvoli skupščina; ^stane na svojem mestu tri leta in se lahko ponovno izvoli. Naloga mu je nadzorovati upravno poslovanje Združenja in poročati skupščini o opravljenih pregledih, j Cl. 11. Glavnega tajnika imenuje Visoki komisar na predlog predsednika Združenja. G.avni tajnik je predsedniku na pomoč pri vseh poslih njegove pristojnosti in ga nadomestuje v poslih redne uprave, Če je predsednik začasno zadržan ali ko njegovo mesto do imenovanja novega predsednika ni zasedeno. Spisuje zapisnike o sejah predsedstvenega odbora in skupščin. Cl. 12. Zaupnike šestih odsekov imenuje predsednik, odobruje pa Visoki komisar; na svojem mestu ostanejo dve leti in re lahko ponovno imenujejo. V primerih hudih nravstvenih, političnih ln disciplinskih pregreskov jih sme Visoki komisar cdsta-viti. Cl. 13. Zaupniki načelujejo svojim odsekom, katerim imenujejo skupinske vodje, ki jih odobri predsednik. Za svoje delovanje so zaupniki odgovorni predsedniku ln predsedstvenemu odboru. Cl. 14. Po eno skupino sestavljajo: 1. člani, ki pripadajo isti univerzitetni fakulteti: 2. univerzitetni asistenti; 3. univerzitetni lektorji; 4. nameščenci posamezne knjižnice; 5. nameščenci iste ali v izjemnih primerih več šol iste vrste. Cl. 15. Vsaki skupini načeluie po er skupinski vodja, ki ga imenuje zaupnik zadevnega odseka, odobri pa predaedrlK. Skupinski vodje ostanejo na svojem mestu eno leto in se ne morejo ponovno imenovati preden ne mineio tri leta od preteka mandata. V primerih budih pregreskov jih sme predsednik odstaviti. Cl. 16. Skupinski vodje skličejo v prv* tretjini vsakega meseca, v katerih je pouk, svoje člane, da pretresajo z niimi didaktična in organizacijska vprašanja, k: sc tičejo njihovih strok. Cl. 17. Zaupniki skličeio v drugI tretjini vsakega meseca, v katerih je pouk. svo?e skupinske vodje, ki poročajo o vprašanjih, katera so bila obravnavana na sentankin skupine. Predsedniku je dano na izv^ljo. na skrči število skupinskih sestankov in sestankov odsekov, kjer se mu zdi to po posebnih ckolnostih umestno. Cl. 18. Imovina Združenja sestoji: 1. t* rednih dohodkov, to je vpisnine ln *.etr.e članarine; 2. iz imovine združenj iz člena 4. teh pravil: vendar ostane ta imovina pridržana svojemu prvotnemu namenu; 3. Iz podpor in daril. Cl. 19. Vpisnina se plačuje ob sprejemu, letna Članarina pa do 15. februarja vsakega leta; zneska določi za vsako leto glavna skupščina, prvič pa ju določi predsednik. Oproščeni so plačila vpisnine čl ml združenj iz člena 4. teh pravil. Iz pokrajine Trieste — Smrt starih Triestinov. Te dni SO umrli v Triestu 791etna Ivanka Valeniinac, 671etna Ana Godas. Slletna Ana Čebul. 81-letna Karolina Neustering, 701etni Josip Kante. — Različne nezgode. 451etni mizar Angel Sdola iz ulice Zaccar:a v Triestu si je pri padcu čez stopnice zlomil levo nogo. pri San Giacomu je obgrizel popadljiv pes učenca Itala Mantovanija. Na levici se je poškodoval med delom v mehan:čni delavnici v ulici UniversJtta 241etni Salvator Mani. Po desni nogi se je pobil in potolkel 161etni Albin Tauzzi iz Poggioreala, ko je delal na krovu neke ladje. Po obrazu in obeh rokah se je opekla ob prž ganju petrolejske svetilke 211etna tramvajska spre-vodnica Alojzija Barovina. Po glavi se Je poškodoval 37letni Ferdinand Igazzi iz ulice Ginnastica, ko je razkladal zaboje v nekem skladšču. Slična nezgoda je doletela 35Ietnega delavca Karla Krus ca, ki ima poškodbe na desnici. 581etni Rajmund Ta-mini iz ulice Gozzi se je poškodoval po vsem telesu, ko je padel na tla pri izstopanju iz tramvaja. Vsi ponesrečenci se zdravijo v bolnišnici Kraljice Helene v, Triestu. Židovski skrunilec grobov Iz Ceute v Alžiru poročajo, da so v B1-oli razkrinkali in aretirali židovskega skru-nilca grobov in trupel. Mož je bil uslužben kot vratar na židovskem pokopališču. Ponoči je hodil na sosedno niohamedan?^ pokopališče, kjer je odkopaval sveže g^ bove ter kradel z njih obleko in nait> Mohamedani imajo navado pokopavati mrliče v lepih oblekah in jim polagati v grobove tudi nakit. Vse to je židovski skrunilec grobov prodajal. Njegovemu početju je prišel na sled neki Arabec, ko je opazil pri nekem drugem Arabcu obleko svoje matere, pokopane nekaj dni prej. Arabca je ial aretirati in mož je na policiji priznal, da je ukradel obleko židovskemu pokopališkemu vratarju. Hišna preiskava pri zidu je spravila na dan mnogo Iz grobov ukradenih oblek in nakita. RED V HIŠI — Moja žena vzorno skrbi za red v hiši. Vsaka stvar ima svoje mesto v nasi hiši. — Moja tudi, samo da postavi moja vsako stvar na drugo mesto. Mali oglasi GOSPODJE POZOR! Klobučarna »PAJKc vam strokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča — Rudolf Pajk, Sv. Petra Inscrirajtc ,Slov. Narodu1 'iHtIIHli«!! .jui.,-iiiuii' ■■':-r^H"f*,:*t-riiik;t-:!w^i::ninmi^iiMHM^MiH]iM-v:!]!!,iiiuTiJitta«:Hrtm SGARAVATTI SEMENTI S. A. PADOVA Sementl di Ortaggl — Foraggi. ecc. 1 Semena za zelenjavo — krmila itd. i Chiedere offerte - Zahtevajte ponudbe iiPiiiiiifliMiiSiiiMiiiafrHiirMMiiiMrtta'-.' ,"«wnun«wi::!Hiiii«:i:-iiuiin. iiumn Nase Gledališče DRAMA Petek. 23. oktobra ob 15: Vdova Rošlinka Izvei\. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Sobota. 24. oktobra j Zaprto. Nedelja, 25. oktobra ob 10.30: Poročno darilo. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. ob 15: Oče naš ... Izven. Cvetko Golar: »Vdova Roti Inka.« Komedija iz našega kmečkega življenja % treh dejanjih. Osebe: Rošli ka-Pol. Juva-nova. Manica-Rasbergerjeva, Tončka-San-cinova, Janez-Cesar. Balantač-Košič. Jer-nejec-Bratina, Gašpar-Raztresen, Tinček-Podgomik. Režiser: Fran Lipah. OPERA Petek, 23.: Zaprto. Sobota, 24. oktobra: ob 16. uri: Seviljski brivec. Red B. "j"1 r">— umrn-ii »■•ijtTK • •"in.i-nfipfl AVVISOIMPORTANTE VA2EN OGLAS NOTO DOBO Armonica di c las se Znana harmonika lllll Mili II Iti La Soc. Italiana NOTA DORO di Os:mo (p o v. di Anconai. muugurando il nuovo stao-::-mento, deeidera favorire 2O0 nuovi Clienti nell'acqu>ato deiie sue fisarmoniche di lama mon-d:a!e. Mette pe rta rito in reu dita 200 strumentl del moaello IMPERO. con voci in 3a 5a a 1 reg.stro. ai se^tienti prezzi ecce-zionali d i propaganda 34 tasti 48 bassi; pr 1 st 1700 per L. 1450; 37 tasti 80 baaat; pr. Ust. 2150 per L. 1650: 41 časti 120 baasi: pr. lst. 2350 per L 1850 Per poter benefioare di tale oceasione eccezionale occorre: 1°) Inviare subito 1'ordinaz one ali a Soc. Itali»na NOTA DORO di Osimo (provinci* Alt« quallta fonicbe — Elegan- '*//// at*7 i di Ancona), aeeoripagnata dal re lat Ivo import o; 2*) Uni ne all'o'dinazione la presen te inserzione pubblici-taria. impeceabile — Cestrnsioa« perfctta Visoke stambene zmožnosti —. Brez kitna eleganca — Popolna izdelava Soc. Ital ana NOTA DORO Oiimo (prov. Aurom i zeti ob otvor tvi novega obrata omogo t ti 200 novim odjemalcem nakup svojib svetovnoznanih bar--on.k. Zato bo dala v promet 200 glaabil modela IMPERO a glasovi 3a 5a na 1 register po sledečih izjemn-h propagandnih cenah: -"M tipk. 48 basov, cen« po ceniku L. 1700 za L. 1450; 37 tipk. 80 basov, cena po ceniku L. 2150 za L. 1850; 41 t pk. 120 bas* v, cena po ceniku L. 2350 ta L. 1850 Da ae moremo okoristiti ■ te izredno priliko je potrebno: 1. nemudoma poaleti n»rotilo a odgovarjajoč m zneskom vred na naslov; Soc. 1 Uhana NOTA DORO, Osimo (prov. An •~ona). 2. priložiti naročilu ta oglas. La NOTA D'ORO garantisee per cinque anni to t ti i sooi stru men ti da ogni difetto di cazione. Limballo e il trasporto nel Regno aei suddetti 200 strumenti e gatuito. NOTA D'ORO jamči pet !et za vse napake pri .izdelavi svojih glasbil. Zavoj m na in v Kraljevini sta sa zgoraj omenjena glasbila brezplačna. fabbn- prevos r^ifnifiSn T'fr"*'!""-" HHSZj aVaVaVMaVaMBal 11 .a. .JHBei Pred 130 leti je Ljubijai — ps zaslugi ljubljanskega trgovca Prii prvi — p? zaslugi ljubljanskega trgovca Primica — Vrt za ikoKjo j« uredil Riedl L 1812. Ljubljana. 21. oktobra Kakšna sprehajališča je imela Ljubljana V najstarejših časih, smo že povedali in da mesto pravih parkov, namenjenih javnosti, ni imelo. Prvi javni vrt je Ljubljana dobila šele 1.1812 za škofijo, kjer je dandanes Pcgačarjev trg. Pred 19. stoletjem v mestu ni bilo prestora za parke ;n nikakor ni naključje, da je bil vrt za škofijskim dvorcem urejen šele v začetku prejšnjega stoletja: mesto je dobilo več prostora in Braka, šele. ko so pcdrli mestno obzidje TJtrct-be. ki so utesnjevale mesto, so pa podira!i šele ob koncu 18. stoletja. Obzidje na kraju živilskega trga živilski trg se nam zdi dandanes središče Ljubljane. Da je res središče, smo sprevideli prejšnja leta. ko so razmišljali, kam bi prestavili živilski trg. odnosno, kje bi ga povečali. Noben prostor se ni zdel tako primeren za prodajo živil kakor Vodnikov m Pogačarjev trg s sosednimi ulicami. Skušali so določiti posamezne tržne prostore drugje in ustanovili so nekakšno podružnico živilskega trga na Sv. Jakoba .rfru, a gospodinje se niso mogle navaditi na druge, bel j oddaljene kraje. Toda ob konuj 18. stoletja prostor sedanjega živilskega trga ni bil središče: tam je bil že celo Kc-nec mesta, kajti debelo mestno obzidje je zavzemalo velik del sedanjega Vodnikovega trga ob Ljubljanici, za staro gimnazijo (bivšim samostanom), in na Krekovem trgu so stala mestna (samostanska ali frančiškanska) vrata. Obzidje ne je vleklo vzdolž sedanje študentovske ulice (v starih časih Frančiškanska ulica) po pobočju 'Iradu in na zunanji strani je bil izkopan globok jarek. Obzidje ob Ljubljanici je iem llo zrak in svetlobo gimnaziji, tako da v tem šolskem poslopju ni bilo vzornih učilnic, kar sprevidimo tudi iz raznih zgodovinskih zapiskov. Kramarji in drugi prodajalci so tedaj zavzemali tesen prostor za škofijskim dvorcem. V starih časih so bile kramarske lope in stojnice prodajalcev raznih obrtnih Izdelkov razkropljene po vsem mesUi. Gneča je bila povsod. Posebno tesno je bilo za Škofijo. V starih Časih je bilo tam nekje tudi skladišče za blago tujih trgovcev. Tujci so smeli prodajati svoje blago le ob sejmskih dneh, odnosno so ga morali ponuditi najprej meščanom, preden so ga smeli prodajati odjemalcem domačih trgovcev. Zato so morali blago vskladiščevati v mestnem skladišču in plačevati pristojbino. 66 tržnih lop in 16 stojnic Kakšna gneča je bila za škofijskim dvorcem, si lahko mislimo, ko vemo, da je biJo tam 66 lesenih tržnih lop. razen tega pa še 16 kramarskih stojnic. Tam so tudi shranjevali premakljive stojnico, ki so jih potrebovali ob sejmih na raznih krajih v mestu. Bilo jih je 75. če smemo verjeti zgodovinarjem, so te stojnice potrebovali včasih celo za prenočevanje vojaštva, ki potovalo skozi mesto, tako da so vojakom nudili vsaj skromno streho. Že pred 200 leti iskali tržni prostor 2e pred približno 200 leti so iskali primernejši prostor za tržne lope. Tako so 1.1747 želeli prestaviti lope in stojnice drugam, a magistrat ni imel za te otroške denarja. Tudi nadškof Mihael de Brigido ser je zavzel, da bi izpraznili prostor za škofi jslcim dvorcem. Tam je bil vedno velik hrup in upravičen je bil strah pred požarem, ker so bile vse lope lesene ICadškcr je ponudil magistratu 400 gld. odškodnine za prestavitev tržnih lop. a magistrat ponudbe ni sprejel, ker bi odstranitev po njegovem mnenju veljala 1273 gld. Dokler je mesto oklepalo tako tesno mestno obzid.-". niso mogli najti primernejšega tržnega prostora. Prestavitev tržnih lop h gimnaziji Ko je bilo končno podrto mestno obzidje (o podiranju obzidja bomo pisali ob drugI priliki), so pridobili večji prestor na sedanjem Vodnikovem trgu ob stari gimna?iii in 21. junija 1S00 je bilo razglašeno, da bodo tržne lope prestavili tja. Predaja lei pa niso bili zadovoljni s tem prostorom, kakor niso dandanes, če jih prestavijo s prostora ki so ga vajeni. Pritoževali so se. da je prostor ob gimnaziji preveč od rok ter ua se ga kupci izogibajo. Izkupiček ob prvem tržnem dnevu je bil tako majhen, da se ;e prodajalcem zdelo bolje, če sploh več ue prodajajo. Oblasti so upoštevale pritožoe prodajalcev in za poskušnjo so tržni prostor določili na nabrežju nasproti sedar.jp kresije, da bi bili prodajalci čim bliže prejšnjega tržnega prostora. Pozneje so prodajalce vseeno za stalno premestili h gimna- ziji. Za škofijskim dvorcem so bile v starih časih tudi mesarske lope, menda v neposredni bližini tam, kjer je zdaj tržnica. Dohod do mesarskih lop. ki so bile prav za prav mesnice, je bil tedaj mogoč le po Lin-garjevi ulici, ker nabrežje še ni bilo odprto. Zapirala so ga špitalska vrata (del mestnega obzidja). Ureditev trga za škofijo V francoskih časih, ko je bil končno izpraznjen trg za škofijskim dvorcem, je bila prilika, da urede zanemarjeni prostor. Toda do ureditve bi najbrž ne prišlo. Če bi ljubljanski trgovec Primic ne ponudil, da je pripravljen prevzeti stroške, če mu prepuste pridobljeno gradivo od zidovja. Trgovec je res peskrbel. da so trg očistili in zravnali. Poslej so bile tudi oblasti pripravljene, da kaj žrtvujejo za olepšavo, zlasti še. ker je tedaj stanoval v škofijskem dvorcu guverner. V Ljubljani najbrž tedaj ni bilo nikjer primernejšega bivališča za guvernerja. Skof se je umaknil v semenišče Kazalo je. da bi torej olepšali tudi okolico guvernerjevega bivališča. Spomladi 1. 1812 se je vrtnar Riedl res lotel dela. Nekdanji tržni prostor se je spremnil v lep vrt. Vrtnar je zasadil tudi precej eksotičnega rastlinstva in v čebrih je gojil 4 oranže. Vrtnarsko delo je nadzoroval mestni svetovalec ljubljanski trgovec Alborghetti. Francozi so obljubili plačati vrtnarja, a na obljubo so pozabili. Guverner Bertrand mu je izplačal šele pred svojim odhodom 10 frankov. Potem pa zopet ni bilo nobenega plačnika, a vrtnar je vseeno vestno delal tudi poslej. Celo zadolžil se je. ker je moial za delo. ki ga ni mogel opraviti sam, najemati ljudi. Vrtnar ni zapustil vrta tudi, ko so Francozi oktobra 1. 1813 zapustili Ljubljano, a obrnil se je na oblasti za podporo, da bo obnovil vrt. ker je prejšnjo zimo precej drevja pomrznilo. Toda po odhodu Francozov ni bilo jasno, čigav je vrt. Ko je prevzel službo guverner Lattermann, je razglasil, da mora ostati francoski erar nedotaknjen. Magistrat je pa vendar sprožil vprašanje, čigav je novi nasad: mestni, škofijski ali državni? Da bi magistrat laže dokazal, da je nasad mestni, se je lotil dela na vrtu. Tako so tedaj tudi podrli zid, ki je obdajal nasad. Lattermann pa kratko-malo ni hotel prepustiti vrsta mestu ter je odločno protestiral na magistratu. Zapove-dal je, da mora mesto zopet na svoje stroške sezidati zid. Nasad končno mestni Zasluga tedanjega župana je, da je mesto končno vendar dobilo javni nasad, župan se je odločno zavzel za mestne pravice ter dokazoval, da je trg, (ki so ga imenovali »Kramarski trg«), že od njega dni mestni. Uredili ter očistili so ga z mestnim denarjem ter po požrtvovalnosti mestnega svetovalca Alborghettija. Od tega je imela tudi okolica velike koristi, kajti poslej je lepši dohod do Ljubljanice in, ker so odstranjene tržne lope, ni več nevarnosti, da bi izbruhnil požar. Deželna gosposka je upoštevala razloge, ki jih je navedel župan la prepustila nasad mestu. Tako je Ljubljana dobila prvi javni nasad. V začetku so ga namenili za nekakšno otroško igrišče, tudi za otroke, ki so bili še pod nadzorstvom pestunj. Nasad je bil ob Ljubljanici ograjen z živo mejo. Na vrtu je bilo nekaj klopi in precej drevja. Vandali so pa delali že v prvem mestnem nasadu veliko škodo. Klopi so bile kmalu polomljene in drevje poškodovano. Kako dolgo se je Ljubljana lahko ponašala s tem nasadom, ni točno ugotovljeno. Znano pa je, da so bili tam pozneje sezidani škofijski hlevi, ki pa nikakor niso bili mestu v okras. Podreti jih je dal škof Pogačar in po njem je trg dobil ime. Dandanes so na njem zopet tržne lope. kakor da se je zgodovina ponovila. Kranjski hudič pol kozla, pol človeka Kranjska veđa 17. veka je trdila., da je bil hudič brez dvoma in gotovo kakor satir ali pan Še naše babice po mestih in ženske i,ploh po deželi so trdno verjele v hudiča in njegovo hudobnost, naše pestunje in dekle po hišah pa so najrajše pripovedovale stori;? o satanu, ceprnicah. škratih, piikaznih in duhovih pokojnikov. Vraž je bilo prav mnogo med našim ljudstvom, po gorskih zakotjih in samotnih vaseh pa teh vraž vsa prosveta, prihajajoča iz knjig in rjovin, iz šol in z lec, še doslej ni docela iztrebila. Še v 17. stoletju so bili neverjetno vra-žasti celo najvišji inteligenti in tudi naš Valvasor, učen mož. je verjel s*orije, ki se jim danes smeje že vsak otrok. Ker ;e zapiral in popisal vse, kar je \ri,iel in sU-šal, nahajamo v njegovi »Custi vojvodine Kranjske« kajpak tudi poročila o hudiču, škratih, duhovih i. dr. N. pr. pripoveduje: Pred leti s^m šel sam z drugimi ponoči v gozd. kjer navadno love pclhe. Tu smo slišali močno nokanie in -;C-skanje kakor pokajo vozniki z bičem. Ko so nato polhi pritekli v neverjetnih množinah, so kmetje okrog mene slekli suknje in sezuli škornje ter vse skupaj pometali cd sebe. Zlezlo je noter toliko polhov, da so jih bili suknjiči in škornji čisto polni. Ko je bila polšja armada mimo. so v oblačila skrite polhe pobili In pobrali. Vendar se to ne dogaja vsako noč. ampak le ob — sobotah zvečer in o drugih svetih časih. Ljudje pravijo, da vrag nima moči pregnati to živalco iz človekove obleke, če se skrije vanjo. Kadar je slišati tisto pokanje in še — žvižg — to se često zgodi je treba brž zbežati. Baje vrag vsa.kogar podere, kdor se mu ne umakne, ko zažvižga. Drugi pripovedujejo, da se prikaže potem hudobni duh v strašni prikazni. To sem slišal od dveh kmetov, ki sta ga baje videla na svoje oči. Ko pa sem vprašal ene~a, kasen je vrag, je dejal: »Hudo divji, l^akor pol kozla«, ćez dolgo časa sem ga dal po drugem vprašati, kakšno postavo je im^V Temu je odgovoril: »Kar grozno: ko pol človeka«. Tako ne morem reči za trdno, ali je kmet res kaj videl ali se mu je sanjalo. (Tukaj je pripisal Erazem Francisci. zgodovinar in Valvasorjev pomočn:k pri spisovanju »Custi«: Za trdno domnevam, da je kmet obakrat resnico govoril: gospo- du glavnemu avtorju je popisal priKazen v spodnjem delu telesa, ki je kozlu eraic. drugemu udeležencu pa zgornje telo, ki se je zdelo človeku podobno, če se namreč sestavita zgornji človek in zadnji del kozla, nastane gozdna prikazen: satir ali p^n. V taki obliki so se nekoč prikazovale pa-ganom kozonoge žene. pani, sil vani, pa tudi dandanes jih v velikih gozdovih ugleda marsikdo, ki sam potuje. V taki obliki, kot kozlovski človek, se pojavlja brez dvoma tudi vražji polšji pastir v kranjskem gozdu.) To }e pa vendarle gotovo, da vraga večkrat slišijo, ko goni polhe in pri tem tleska, pleska in močno žvižga. Veliko gosposkih oseb v deželi ni hotelo verjeti, dokler jim skušnja ni vzela dvomov. Po večini pravijo, da so od staršev slišali, da se je treba vraga, ki polhe goni, izogniti, če tretjič mečno zapiska. Čudno pa je, da ima vsak star polh na enem ušesu zarezo. Pravijo, da jih tako zaznamenjuje njih pastir (hudič). Gotovo je. da se še ni našel zaznamenovan mladič, ki še ni prišel z drevesa, čeprav bi bil ž3 velik . . . Vrag baje le tiste zaznamenjuje, ki jih je kdaj gonil na pašo. . . Tu čitamo torej pričevanje dveh kmetov in dveh zgodovinarjev, o hudiču: vsi štirje so enako vražasti. če se ne čudimo kmetom, neukim in bržčas nepismenim zaplan-kancem, pa vendar strmimo nad visokima izobražencema. Morda sta hudomušna kmeta mestna škrica poredno potegnila! Vse-kako je bila celo takratna veda —■ komično babjeverna. Kaspiško jezero Ponovni nemški letalski napadi na Astra-han in na od tod ob zapadni obali Kaspi-škega morja speljano važno železniško progo Astrahan—Kisi jar so obrnili pozornost sveta na to ogromno jezero ali morje na jugu Sovjetske Rusije. Omenjena železniška, proga služi zlasti za prevoz nafte. Kaspiško morje, imenovano tudi jezero, meri 438.683 km- in je globoko ponekod 1124 m. Kaspiško jezero leži 26 m pod gla_ dino črnega morja, in je skoraj tisočkrat večje od Bodenskega jezera, ki meri samo Daljnobojni angleški topovi srednjega kalibra, ki jih je uničila italijanska artiljerija na bojišču v Egiptu 538.3 krni. To je največje slano jezero Sovjetske Rusije in obenem največje jezero sveta V pradavnih časih je bilo Kaspiško jezero še znatno večje in bilo je zvezano z Aralskim jezerom na vzhodu, pa. tudi s črnim morjem. O tem pričajo solne stepe. Kaspiško jezero je izredno bogato na rudah, živalstvo, izvoz rib in ribogojstvo igrajo v tem predelu Sovjetske Rusije zelo važno vlogo. Kaspiško jezero je pa važno tudi v pogledu pomorskega prometa. Ne samo izvoz iz ruskega Turkestana in živahna izmenjava blaga med Rusijo in Ira- nom, temveč tudi del mineralnih olj s Kavkaza gre po Kaspiškem morju. Poleg Astraharta je treba med važnejšimi mesti in pristanišči omeniti na zapaini obali pristanišči za natovarjanje nafte Mahatčkala in Baku. na severni obali Gurjev ob izlivu reke Ural, na vzhodni obali pa Siiajakoza severno od zaliva Komsomol, ob izlivu reke Emba, od koder vodi naftovod do važnega železniškega križišča Uršk. Politično j« Kaspiško morje važno v toliko, ker tvori na jugu mejo med Sovjetsko Rusijo in I:a* nom. Sladkorna pesa v evropskih državah Pa količini bo letošnji pridelek nekoliko slabil od lanskega, po kakovosti pa boljši Slalkorna pesa je v evropskih državah deloma že pospravljena. To velja zlasti za Italijo in za jugovzhodne države. V drupih državah se pa pripravljajo na spraviva nje sladkorne pese. Pri tem igra važno vlogo mehanizacija poljedelstva, zlasti v Nemčiji, kjer so razni stroji že v prejšnjih letm znatno olajšali pridelovalcem pospraviti sladkorno peso. Kakšni so izgledi na letošnjo letino sladkorne pese in na proizvodnjo sladkorja, v Evropi? Nemčija z vsemi v poštev prihajajočimi zasedenimi deželami je imela letos zasejanega s sladkorno peso približno toliko polja kakor lani. Sladkorna pesa se je v zadnjih tednih razvijala dobro in zadovoljiv je zlasti odstotek sladkorja v nji. Tako lahko torej računamo z normalno letino, in trdimo, da bo Evropa s sladkorjem letos zadostno preskrbljena. Na Slovaškem je letošnja sladkorna pesa boljša od lanske. Čeprav se je skrčila površina z njo zasejanega polja od lanskih 18.971 na letošnjih 16.000 ha, lahko računamo približno z enakim pridelkom, kakor je bil lani. V Franciji pridelek sladkorne pese ne bo povsod enak. Pravočasno sejana pesa je obrodila dobro, d očim bo pridelek pozno sejane slabši. Tudi kakovost sladkorne pese bo v Franciji nekoliko slabša od lanske. Vendar se pa lahko računa z večjim pridelkom, ker je bilo letos posejane v Franciji več s!aIkome pese kakor lani. Francija jo bo pridelala okrog 7,000.000 ton. Tudi v Belgiji bo letošnja sladkorna pes* nekoliko slabša od lanske, pridelek pa večji, ker se je povečala površina z njo zasejanega, polja od 47.500 na 50.480 ha. VJ najslabšem primeru bo letošnji pridelek približno enak lanskemu. Na Holandskem bodo pridelali letos nekoliko manj sladkorne pese kakor lani. Isto velja za Dansko švedsko. V državah jugovzhodne Evrope je pri« zadejala suša sladkorni pesi čez poletje precej škode. Zaradi pozne pomladi in poplav so ponekod sejali sladkorno peso pozno in zato jo je zadela suša že v zgodnjem razvoju, sredi avgusta je bilo sicer precej padavin, vendar bo pa letošnja letina sladkorne pese na Hrvatskem, v Srbiji, Bo-lg-i* riji in Turčiji samo srednja. Na Finskem, Letonskem in v Litvi je bilo zadnje tedne vreme za razvoj sladkorne pese ugodno. VJ teh treh deželah bo letos pridelek sladkorne pese tudi srednji. V splošnem torej lahko rečemo, da bo letošnji pridelek sladkorne pese v evropskih državah srednji. Ugodno vreme v zadnjih tednih je položaj se nekoliko zboljfta-lo. Sladkorja bo pa v letošnji pesi več, kakor ga je bilo v lanski. Tako lahko računamo s priličnim izenačenjem med koli-č;no in kakovostjo. Po količini bo torej letošnja letina sladkorne pese v evropski h. državah nekoliko slabša od lanske, po kakovosti pa boljša. Madžarska za svoje vojake V prvih dneh oktobra je bila prirejena na Madžarskem zbirka loolega perila za vojake na vzhodnem bojišču. Poleg perila so ljudje darovali tudi kožuhe in krzno. Po še nepopolnih podatkih ;e vrgia zbirka nad 200 vagonov toplega perila, več tisoč kužu-hov, 120.000 kož ter mnogo drugti cblač';-nih predmetov, ki se bodo dali porabiti za toplo perilo, zimske jcp:v.e itd. Madžarski listi v svojih komentarja naglasa jo, da je ta radodarnost prebivalstva v neposredni zvezi z vtisom, ki ga je napravila tragična smrt sina državnega upravitelja šteiana Horthva, padlega na v/aedrem oojišču kakor tudi ponovnih sovietskin letalskih napadov na Budimpešto in druga madžarska me 3" a. Akcijo za zimsko pomoč je otvorila 10. septembra soproga državnega upravitelja s pozivom' na prebivalstvo. Zbiranje samo se je pa pričelo prve dni oktobra in trajalo je 9 dni. Sodelovali so člani državne mladinske organizacije Levente. Vsi madžarski listi naglašajo veliko radodarnost prebivalstva, ki je pokazala, da Ima madžarski narod mnogo smisla za skupnost. Pokazala se je pa tudi nezlomljiva volja in trdna odločnost privesti vsiljeno vojno do ken-čne zmage. Pospeševanje kmetijstva na Slovaškem Slovaška je imela še nedavno nad 20 ^ neobdelane, odnosno premalo obdelano zemlje. Zdaj je pa izdala vlada naredba, po kateri morajo kmetovalci obdelati vso zemljo in jo zasejati bodisi z žitom ali f a pridelovati na nji živalsko krmo. Do^ne-U so bili storjeni ukrepi za primer, te bi se ta naredba ne izpolnjevala. Oblasti lahko> neobdelano zemljo zaseže jo in jo izroče v obdelavo drugim poljedelcem. V naredbi so loloča tudi način obdelovanja zemlje in razmerje med poedinimi vrstami kmetij. Zlasti važno jef da določa naredba tudi ustanovitev krajevnih komisij, ki bodo v njih župani, zastopniki organizacij Hlinkovo ali nemške stranke ter zastopniki kmetijskih združenj. Krajevne organiza~ij3 boco morale paziti na to, da bodo kmetova'cl izpolnjevali poedine določbe naredbe zla«ti tiste, ki se nanašajo na relno obdelovanje zemlje. Člani komisij bodo zapriseženi prc4 okrajnimi glavarji. PRI IZPITU — Ali veste, kaj je najtežja kazen za» dvoženstvo ? — Vem — dve tašči. D. Da Maurier: Prva 125 Roman »Zaradi nevihte,« sem odvrnila. »Ne more se pripraviti in se ne more. Kdaj pa kdaj zagrmi, to je vse. Ves čas samo visi v zraku.« »Ko sem se odpeljal iz Lanvona, je grmelo. Nebo je bilo kakor črnilo. A zakaj se ne ulije, sveti Bog?« Ptiči v drevju so molčali. Tema je bilo Kakor ponoči, * »Skoda, da moraš še enkrat iz hiše,« sem dejala. Maksim ni odgovoril. Truden je bil videti, na smrt izmučen. »Drevi, ko se vrnem, bova govorila o mnogih rečeh,« je rekel nato. »Toliko dela naju čaka, kaj ne? Vse morava znova začeti. Doslej sem bil zate najslabši mož.« »Ne!« sem vzkliknila. »Ne!« »Samo da bo vsa ta grozota za nama, pa pričneva znova. V dveh sva zmožna, da to storiva. To ni takisto, kakor če je človek sam. Preteklost nama nič ne more, ako sva edina. In ti boš imela otroke.« Cez trenutek je pogledal na uro. »Šest pa deset minut,« je rekel. »Iti moram. Saj se ne bomo iolgo zamudili, največ pol ure. Treba bo iti dol, v kripto.« Prijela sem ga za roko. »S teboj pojdem. Saj me ne bo pretreslo. Daj, pusti me, naj grem s teboj.« »Ne,« je rekel. »Ne. nočem, da bi Šla.« In je za- pustil sobo. Slišala sem rohnenje voza; najprej je bilo glasno, nato je po malem zamrlo v drevoredu. Maksim je bil odšel. Robert je prišel po čajno posodo. Kakor druge dni. Vsakdanje življenje je šlo neizpremenjeno svojo pot. Kdo ve, ali bi bilo tudi tedaj tako, če se Maksim ne bi bil vrnil iz Lanvona? Ali bi tudi tedaj videla Roberta s tem nezmotljivo mirnim izrazom na mladem, ovčjem obrazu, kako stresa drobtinice z belega prta in rine čajno mizico iz sobe... Globoka tišina je zavladala v knjižnici, ko je odšel. Mislila sem na one, ki so bili v cerkvi; spremljala sem jih po ladji in dol po stopnicah v kripte. Nikoli še nisem bila tam; samo vrata sem bila videla. Kako je neki bilo v kripti? Mnogo krst je moralo stati v nji. Krsti Maksimovih roditeljev. In kaj bodo neki storili s krsto one druge ženske, ne-srečnice, ki se ni nihče oglasil zanjo, ko sta jo veter in plima vrgla na suho? Zdaj bo stala v kripti nova krsta. Rebeka bo počivala v kripti. Ob tej uri opravlja župnik pogrebni obred, Maksim, Frank in polkovnik Julvan stoje okrog njega. Prah in pekel... Zdelo se mi je, da Rebeka ni več prijemljiva stvar. Tisti trenutek, ko so jo bili našli ležečo na podu kabine, se je bila izpremenila v prah. Tisto, kar je ležalo vkripti, ni bilo več Rebeka; bila je samo peščica prahu. Kmalu po sedmih je začelo deževati. Najprej rahlo, toliko, da je nalahno škrabljalo po listju; in dež je bil tako droban, da ga nisi niti videl. Nato je jelo deževati močneje, hitreje, in kmalu je lil izpod neba poševen hudournik, neudržljiv kakor slap. Pustila sem okna odprta. Stala sem pri enem izmed njih ter dihala hladni, čisti zrak. Dež mi je bičal obraz in roke. Tako nagel in gost je bil, da nisem več videla na ono stran. Slišala sem, kako je voda grgrala v žlebovih nad oknom in drla po kamenitem tlaku na terasi. Grmelo ni več. Dež je dišal po mahu in zemlji in črni drevesni skorji. Fritha nisem slišala, ko je stopil v sobo; tolikanj sem bila zaverovana v dež, da sem ga opazila šele, ko je obstal blizu mene. »Oprostite, gospa,« je rekel, »ali mislite, da gospoda še dolgo ne bo?« »Ne,« sem odgovorila, »ne verjamem, da bi ga bilo treba še dolgo čakat L« »Neki gospod je tu, ki bi rad govoril z njim,« je nadaljeval Frith po trenutnem obotavljanju. »Sam nisem vedel, kaj naj mu rečem. Silil je in silil, da hoče govoriti z gospodom de Winterjem ...« »Kdo je?« sem vprašala. »Ali je kdo, ki ga poznate?« Frith je bil videti v zadregi. »Da. gospa,« je odgovoril. »To je neki gospod, ki je pogosto prihajal semkaj, dokler... dokler je bila gospa de Winter živa. Neki gospod Favell.« Pokleknila sem na stol in zaprla okno. Dež je močil blazine. Nato sem se mirno obrnila k Frithu. »Mislim, da bo bolje, Če jaz govorim z gospodom Favellom,« sem rekla. »Izvrstno, gospa.« Šla sem h kaminu, tja, kjer bila velika preproga. Morda se mi posreči odpraviti Favella,- preden pride Maksim. Sama nisem vedela, kaj mu porečem, a bala se ga nisem, še malo ne. Naslednji trenutek je Frith spustil Favella v soba. Bil je docela tak, kakor sem ga prvikrat videla, kvečjemu še nekoliko bolj neotesan in zarobljen. Bil je izmed tistih moških, ki hodijo leto in dan brez klobuka okrog; solnce minulih dni mu je bilo obelilo lase in porjavilo obraz. Zariple oči so tudi danes izdajale pijanca. »Maksima na žalost ni doma,« sem rekla. »Ali ne bi bilo bolje, če bi se napovedali za določeno uro in govorili z njim jutri zjutraj v pisarni?« »Oh, saj mi ni nič za to, če počakam,« je Favell odvrnil. »Sicer se mi pa zdi, da ga ne bo treba dolgo čakati... Mimogrede sem pogledal v obednico in videl, da je Maksimo v pribor na mizi.« »Da, ali zanesljivega ne vemo nič,« sem dejala. »Zelo mogoče je, da Maksima nocoj vobče ne bo domov.« »Glejte si ga! Pa ne da bi bil šel v hosto?c je vzkliknil Favell s krivim nasmeškom, ki mi ni bil všeč. »Saj ne mislite zares... Seveda, seveda, v takšnih okoliščinah je to najbolje, kar more storitL Vsak nima rad, da bi mu zvonilo po ušesih, kaj? Najbolj udobno je, če se človek umakne čenčam, jelite?« »Ne razumem, kaj hočete reči,« sem hladno odvrnila. UrelnjF ln^r Zupančič - Za Narodno tiskarno Fran Jetrno —> trn tnseratnJ đel lista: Ljubomir Volčič — Vsi * LJubljani