SEOVENEC~ Dnevna izdaja za državo SHS i sioip. peUl-vrsle mali oglasi po I SO in-jen projektu spodnja meja dohčena na ot.em-k'i ni višini, bo marsikateri zagovornik ne-cclpovedlj'vsti stanovan1' razočaran in bi bil «;]'ko bolj zadovoljen, če bi obveljal moj predlog. Znkaj končno gre pri lajemnikih predvsem za to, kakšno najemnino morajo plačevati in no za to, v katerem stanovanju ravno stanujejo. Drugi razlog za to, da sem v svojem na-l4Ji; odstopil vso kompeteuco v stanovanjskih zadevih občini, pa je ta, da so razmere pri nas v različnih krajih zelo različne Brez dvoma je veliko obSin, zlasti po deželi, kjei bi mirne duše lahko opustili v^e vezi stanovanjskega zakona. Čisto gotovo je, da nima zmisla, zadrževati zaradi enega ali dveh najemnikov vsa druga stanovanja v občini pod zaščito. S tem se samo ustvarja slabo kri in nerazpoloženje proti zaščiti ludi tam, kjer je v resnici potrebna. Druga stvar pa je, da so tudi cene stanovanj v različnih krajih v državi precej različ-ue, kakor so vse gospodarske prilike prebivalstva različne. Plače zasebnih nameščencev n. pr. so pri nas znatno nižje kot v Zagrebu ali celo v Belgradu. Zato pa naši zasebni nameščenci ne morejo plačevati takih uajemnin, kakršne zmorejo njihovi tovariši tam doli. Če bi višino najemnin določili občinski odbori, bi te krajevne priliko brezdvoma upoštevali. To se pravi, pri nas bi se najemnine določale po naših skromnejših razmerah, v Zagrebu in Belgradu pa po tamkajšnjih ugodnejših. Posebno važno se mi zdi to načelo za naše delavstvo. Kajti vpliv delavstva, nameščencev in vobče vpliv siromašnih najemnikov je vsaj pri nas v Sloveniji v občinskih zastopstvih razmeroma velik. Jasno je torej, da bi občine pri določitvi najemnin želje in težnje prav teli stanov v najpopolnejši meri, ki je mogoča, upoštevale in bi določile za siromašne najemnike primeroma nizko najemnino. Važno je tudi to, da bi lahko občine najemnine diferencirale. Krajevno je kaj takega lahko mogoče vsaj do neke mere, ludi če gospodar svobodno sprejema v stanovanje kogar hoče, oziroma more med stanovanja potrebnimi najemniki izbirati. Ako pa se določi višina najemnine z zakonom za vso državo, jc tako razlikovanje ob svobodni odpovedi stanovanj popolnoma izključeno. Najvažnejše je pri tem, da se morejo v enotnem zakonu za vso državo najemnine določati, če ne izključno, pa v prvi vrsti lo po belgrajskih razmerah. To pomeni za naše krajo in naše siromašno najemnike prav gotovo občuten udarec. Trinajstkratna predvojna najemnina v predlogu ministra za socialno politiko ni nikaka slučajna številka, marveč je to številka, ki odgovarja belgrajski m razmeram, in kdor si želi enotno ureditev najemnin v celi državi, se bo moral tudi s leni ali vsaj s približno tako najemnino zadovoljiti. Tu se je ludi g. Petejan, če je svoj predlog resno premislil in mu ni bilo samo za agitacijo, uračunal. Dočim bi po mojem predlogu v Ljubljani in Mariboru celo hišni posestniki za siromašne najemnik© pristali prav gotovo na znatno zmernejšo najemnino, bodo po sedanjem načrtu, ki se razven v številkah, v glavnem popolnoma krije s Petejanovim predlogom, plačevali brez potrebe veliko več.« »Kako pa sodite, gospod minister, o obeh načrtih z ozirom na interese hišnih gospodarjev?« »Lastnike hiš ločim v dve vrsti. Prva skupina so gospodarji, ki so, kakor se tolikokrat čuje, res varčevali ves l>oljši del svojega življenja, da so si postavili svojo hišo, v kateri imajo že vsled mestnega stavbnega reda toliko prostora, da stanujejo v nji poleg gospodarja samega še nekatere druge strauke. Takim gospodarjem je navadno veliko na tem, koga imajo v hiši. Ti gospodarji zato rajši oddajo stanovanje prijetni stranki za zmerno ceno, kot neprijetni za višjo najemnino. To tudi niso nikaki kapitalisti, marveč so vsled vojne in povojne škode upravičeni zahtevat^ da se njihovi interesi uvažujejo. Druga skupina hišnih gospodarjev pa s Zahvala Za mnogostransko izkazano mi sočutje ob priliki izgube predragega in ljubljenega soproga Antona Vidmajer gostilničarja v Trbovljah si dovoljujem tem potom iskreno zahvaliti. — Iskreno se zahvaljujem častiti domači duhovščini za izkazano naklonjenost in duhovno pomoč med dolgotrajno boleznijo in spremstvo na zadnji poti, g. dr. Jenšterlu, rudn. zdravniku za obilne požrtvovalne obiske v času njegove bolezni. Iskrena zahvala č. g. Radanoviču in njegovemu pev. zboru za ganljive žalostinke, uglednemu trškemu gasil, društvu za častno spremstvo, ki je častno povzdignilo sloves pokojnika. Posebno se zahvaljujem za poklonjeno mnogobrojno cvetje in vence, kakor tudi za mnogobrojno spremstvo pri pogrebu. Vsem skupaj še enkrat: Bog plačaj! Trbovlje, dne 1. aprila 1928. KATI VIDMAJER, soproga in gostilni«. Stroji za obdelavo železa in drugih kovin, sedaj še v pogonu, bodo v kratkem prodani. Interesenti naj si stroje in orodje ogledajo ter naj sc v to svrho oglasijo »Pri začasni upravi mladin. doma v Celjn, Vodnikova ulica št. 9«. kjer so tudi prodajni pogoji na vpogled. Zastopnika uvedenega v strojni branži ter tehničnih proizvodih, iščemo. Reflektiramo samo na že izvežbane, seriozne moči z dobrim nastopom. Ponudbe pod: Tehnični biro štev. 2673 na upravo tega lista, Nizka nabavna cena! Mala uporaba bencina! Neomejena trajnost! Minimalno izrablienje! Tehnična dovršenost! in imeli boste obleko in perilo iz najboljšega, novomodnega blaga po zelo nizki ceni, ako si isto nabavite pri tvrdki L. N. Soštaršč - Maribor, Aleksandrova cesta 13. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo prežalostno vest, da je naša srčno ljubljena soproga, mamica, sestra, svakinja in teta, gospa Julijano Felc roj. Ueranič soproga mest. sluge dne 2. aprila po dolgi in mučni bolezni, previdena s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu zaspala. — Pogreb nepozabne pokojnice bo v sredo 4. aprila ob 3. uri pop. iz drž. bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 3. aprila 1928. IGNAC PEI.C, soprog. — STANKO in MIRKO, sinova. Mnogim še ni znano, Uu žolodčno iu črevesno bolezni, glavobol, nervozo, pomanjkanje spanja, slab tek, 7.1ato žilo, povzroča slaba prebava, katero najučinkovitejše odpravi znani oliksir FIGOL. Prepričajte se tudi Vi, da preizkušena zdravilna speclaliteta FIGOL oliksir urodi prebuvo In Vam vrno zdravje. FIUOL izdeluje iu razpošilja po pošti proti povzetju t navodili upornbo lekarna dr. Semelić, Dubrovnik 2. Originalni zabojček s 3 steklenicami 1U5 Din, г 8 steklenicami -243 Din. I steklenica 40 Din. Cenjenim damam : naznanjam, du imam v zalogi veliko količine ! krasnih luksuznih čevljev ! tu- in inozemskih tvrdk. Cene nizke. - Posamezni pare pretekle sezije prodajam globoko pod dnev-: no ceno. — H. SELJAK, trgovina s čevlji, Ljubljana, Prešernova ulica štev. 52. Raziiis OBČINA MOSTE PRI LJUBLJANI razpisuje dela in dobave za izuršiteu kanalizacije iz Sela u Uiiblsanico. Zadevni načrti in osnutki so na vpogled v občinski pisarni v Mostah, med uradnimi urami. Ponudbe je vlagati v zaprti kuverti na županstvo v Mostah, in sicer najkasneje do vključno 10. aprila 1928. Občina Moste si pridrži pravico proste oddaje del kateremukoli podjetju ne glede na višino vložene ponudbe- Velika rezerva sile! Ideal slabe ceste! („Schu/lngachse") Najokusnejša izvedba! Zelo e'egantna linija! Ugodni plačilni pogoji! Ponižno sc klanjajoča volji Vsemogočnega naznanjava v tužni žalosti, da se je naša nadvse ljubljena hčerka-edinka MARIJA po čudnem naključju preselila v družbo nebeških krilatcev v četrtem mesecu starosti. — Pogreb najine ljubljenke bo v torek ob 16. uri na novomeškem pokopališču. Novo mesto, dne 1. aprila 1928. IVO in ZOFIJA ZAKONJŠEK, star«. Enkratna ponudba! Vsak, ki naroči „RADIOVfELT" za pol letf (za čas od i. aprila do 30. septembra) ali podaljš; naročnino, prejme po prosti iibiri eno tu uavo denih treh knjig Hanns Gunther u. Dr. P. Stuker Radioexperimente Mk. 3'8I Hanns Giinther u. Dr. P. Stuker Radiotehnisches Lexikon Mk. 3'60 Hanns tiiintber u. A. Stiller Wo steekt der FehlerV Mk, 41-OratlsT NaroČite še danesl Do le nagrade imajo pravico samo oni naročniki ki do dne 10. aprila pošljejo naročnino in dodair I šil. za poštnino in zavojnino. Generalno zastopstvo: FERRUI^ d. d. Zagreb, Hatzova 14/g Telefon 42-26. Ljubljana: J Kraker, Poljanska 3. Tel. 2942. Maribor: R. Pelikan, K r. Petra 5. Tel. 458. Beograd: Ferum d. d., Kr. Milana 54. T. 3187. Sprejmemo zastopnike. la Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani« Karel Cefi. Izdajatelj: dr. Fr. Kolovec; Uredniki Franc Tersefilavi З^Схјje novega Nogavice iz prave ali umetne svile* Vsaka dama ve, koliko veljajo njene nogavice, in radi tega treba paziti, da bodo zmeraj popob noma v redu. Z„RADIONOM" lahko pe-rete nogavice kolikokrat hočete, vsekdar bodo ohranile svoj prvotni sijaj. Eno pravilo je važno: Vedno je treba »RAD/ON v mrzli vodi raztopiti, a po tem nogavice izprati v mlačni raztopini. Potem izprati s čisto vodo in razprostreti, da se suše. S takim pranjem bojo nogavice ohranile svoj sijaj in svoj svileni izgled. KOLEDAR I Četrtek, 5.aprila: Veliki četrtek. Vincen-cij, Cenon, Irena. — Lunina sprememba: Ščip ob 4.38 zjutraj. (Po Herschlu se napoveduje sneg in vihar.) Solnce vzide ob 5.36 zjutraj in zaide ob 6.30 popoldne. — Jutri: Sikst, Viljem. Novosadska vremenska napoved za četrt-tek 6. aprila: Sredozemska depresija ne bo imela nobenih posledic. Islandska depresija bo imela za posledico toplo vreme v južni in osrednji Evropi, ki bo trajalo par dni. V naši državi ne bo več močnih vetrov. Temperatura se bo precej zvišala. Dunajska vremenska napoved za 5.april: Najprej povečini jasno, višja temperatura, južni veter, potem poslabšanje. V južnih Alpah povečini jasno, višja temperatura. ZGODOVINSKI DNEVI 5. aprila: 1794 so bili obglavljeni Danton, Lacroix, Philippeaux in Desmoulins. — 1824 se je rodil angleški pesnik Sydney D obeli. — 1906 je izbruhnil Vezuv. Lava je poplavila več vasi in zahtevala mnogo žrtev. — 1911 je izbruhnil požar v Carigradu. Pogorelo je 300 hiš. — 1588 se je rodil angleški filozof Thomas Hobbes. —1837 se je rodil angleški pesnik in literarni historik Charles Swinburne. — 1689 se je rodila carica Katarina I. — 1903 je zgorelo gledališče v Lillu. * * * ir Samo danes in jutri dopoldne more naša uprava Se sprejemati oglase za velikonočno številko. Gg. trgovci iu obrtniki, poslužite se za svojo reklamo te izredno ugodile prilike. Velikonočna številka Slovenca izide že v soboto zjutraj v izredno pomnoženi nakladi. ■k f Simon Ažinan. Včeraj zjutraj je po kratki bolezni nenadoma umrl v Olševku nad Kranjem vpokojeni župnik Simon Ažman, star 72 let. Pokojni je bil rojen v Kropi 26. oktobra 1855 in bil v inašnika posvečen 26. julija 1879. Služboval je kot kaplan na Jesenicah, na Bohinjski Bistrici, v Boštanju, v Šmariji, v Vipavi in v Gorjah, za tem je bil župnik v Beli peči, na Bohinjski Bistrici, na Studencu in v Kamni gorici. Ob koncu vojne je stopil v pokoj in se naselil najpreje na Primskovem pri Kranju, na kar je odšel v Olševk, kjer je bil blizu osem let. Bil je goreč dušni pastir, vnet za lepoto hiše božje, primeroma strog in natančen, a dobrega srca. Naj v miru počiva! — Pogreb bo v Olševku na veliko soboto 7. aprila ob 11 dopoldne. ir Čitateljem! Na današnji ženski strani prinašamo znamenito razpravo vseučiliškega profesorja g. dr. Franceta V e b r a , ki globo-komiselno rešuje vprašanje o razliki med moško in žensko rluševnostjo. Zaključki, do katerih prihaja g. profesor Veber, so tako pomembni, da zaslužijo vso pozornost naše javnosti, 6aj kažejo pravce za reševanje toliko važnih dnevnih vprašanj, kakor so: vzgoja in izobrazba ženske — pa tudi moške! — mladine, izbira poklicev za ženske, ozdravljenje odnosa med možem in ženo itd. Dasi je g. pisatelj spis na našo prošnjo izrečno priredil za široko javnost — strogo znanstveno bo vprašanje obdelal na drugem mestu — je verjetno, da ne bo mogel vsak čitatelj v vseh podrobnostih slediti njegovim izvajanjem. Toda njegovi zaključki bodo vsakomur jasni in smo prepričani, da bo gospodu vseučiliškenm profesorju za njegovo razpravo vsa naša javnost hvaležna. PPIHIIHHIMII lil II................III n--------------- Sioverccii, ftiite obupni klic obmejnih bratov in hitite na pomoč Slovenski Straži јииш^^мгаагежмигатаж^ шичвплм ■k Iz državne službe. Alojzij Pavlin, vodja veterinarskega oddelka v Ljubljani, je premeščen v Smederevo za vodjo veterinarskega oddelka. — Franc Černe, oblastni kmetijski referent, je imenovan za oblastnega veterinarskega referenta pri velikem županstvu v Ljubljani v I. kategoriji, 4. skupini. ■k Vilo »Stadion« je zadela na srečko sta-dlonske loterije št. 47.333 hči dolgoletnega Slo-venčevega naročnika in posestnika gdčua Marija Podboj v Adamovem pri Velikih Laščah. ■k Proga Rogatec—Krapina. V železniškem ministrstvu so dokončana vsa dela, ki se tičejo dograditve proge Rogatec—Krapina, s katero se vzpostavlja nova zveza Maribora z Zagrebom. * Posojilo za zboljšanje železniških prog. VČerajšna belgrajska »Pravda« poroča, da je železniško ministrstvo dobilo več ponudb inozemskih kapitalistov za najetje posojila. Ministrstvo bo prihodnje dni razpravljalo o leb ponudbah. Posojilo, ki bi ga najelo železniško ministrstvo v višini ene milijarde, bi se porabilo za zboljšanje železniškega prometa. k Dologncija glavnega mesta Prage, na čelu s primatorjem dr. Raxoin s soprogo, skupaj 16 članov, bo po Belgradu dne 22. aprila poselila 'b. Isti dan zvečer se bo pripeljala z vli ih v Ljubljano. V Ljubljani ostane delegacija dne 23. aprila in potem obišče Bled. •k Posojilnica v Slovenski Bistrici je postala »Zidar Akademije iu Galerije« s prispevkom 10.000 Din. Ugledni zavod si je pridobil s tem zglednim činom med našimi denarnimi zavodi prvi svoj častni naslov ^Zidarja Akademije in Galerije«. ~k Smrtna kosa. V Zrečah pri Konjicah je umrl v starosti 78 let naš zvesti pristaš in naročnik krščanskega časopisja Pavel Kuster, p. d. Grašič. Kljub visoki starosti se je zanimal še z m la dcniš k i m duhom za javno življenje. ir Atentat v Kičevu. V torek zvečer se je izvršil napad na uglednega trgovca v Kičevu pri Bitolju Jurija Nikoliča. Nepoznani atentator je oddal nanj več strelov. Nikolič je težko ranjen. Smatra se, da je atentat političnega značaja, ker je bil Nikolič predsednik demokratske organizacije in sorodnik demokratskega poslanca Popoviča. •k Požar. Na Humu pri Ormožu je upe-pelil požar gospodarsko poslopje posestniku Martinu Pavliniču. Poslopje je bilo skoro novo. Prizadeti trpi veliko škodo, ker je bil le za nizko vsoto zavarovan. kr Upravičena pritožba lesnih trgovcev iz Slovenske Bistrice. Iz postaje Slovenska Bistrica v mesto samo vozi normalnotirna železnica za osebe in tovore. Ker leži mesto Slov. Bistrica pod Pohorjem, je tamkaj zelo razvita lesna trgovina. V Bistrici je vse polno parnih žag in velikih lesnih trgovcev. Uprava železnic je izdala odlok, da smejo voziti po tem tiru tovorni vagoni z največ 24 tonami (brulto). Ako je le en hlod več kot omenjena kvota, mora z vagona. Glavna proga sprejema z lesom natovorjene vagone v teži 34 ton. Slo-venjebistriški vagoni, ki pridejo iz stranske na glavno progo, vozijo naprej s praznino 10 ton in ta izguba napravi vsakemu lesnemu trgovcu iz Slovenske Bistrice ogromno škodo. Pripomnimo, da tehta lokomotiva za progo proti mestu Slovenska Bistrica 30 ton. Vagoni, ki prihajajo z glavne proge na stransko proti mestu, so vsi natovorjeni s 34 tonami in ti smejo iz glavne postaje v Bistrico. Lesni trgovci iz Slovenske Bistrice in okolice so upravičeno nejevoljni radi tega postopanja železniške uprave in zahtevajo izmenjavo pragov, da ne bodo lastni ljudje vozili iz mesta skoro prazne vagone, tujci pa v mesto normalno naložene! Izmenjava pragov nn tej stranski progi bi bila malenkost, ker teče proga po dolini, iz katere se izvažajo železniški pragi. •k Številna napredovanja v poštni službi. Minister Vlajko Kocič je nekaj dni pred smrtjo izposloval napredovanje približno 50 uradnikov iz 3. v 2. skupino. Vsi uradniki in uradnice, ki so imeli 1. avgusta lanskega leta 24 službenih let, so pomaknjeni iz 3. v 2. skupino. Poleg teh je napredovalo še 15 mlajših uradnikov. •k Radioaparati v okrajnih upravah in oddelkih finančne kontrole. V Dravogradu si hočejo organi finančne kontrole v prostorih skupne kuhinje postaviti radioaparat, kar je zaradi pouka in prisostvovanja raznim predavanjem in drugim kulturnim prireditvam za le velikega pomena tembolj, ker so zelo oddaljeni od večjih mest in osebno prisostvova-nje enostavno iz raznih razlogov ni mogoče. Poštno ravnateljstvo je na prošnjo prizadetih z odlokom od 17. marca št. I) 20.458-111 a 1928 odobrilo, da bodo plačevali v zmislu zadnjega odstavka člena 23 pravilnika o sprejemnih ra-dioaparatih (Uradni list 289-67 od 24. julija 1926) za pravico uporabe sprejemnega aparata samo polovico predpisane naročnine, to je 150 Din letno, ker bo izdano dovoljenje na ime urada. ■k Protiskanc invalidske znamke. Po ministrskem odloku št. 6976 z dne 25. februarja še niso vzete iz prometa invalidske znamke, ki so pretiskane na enodinarsko vrednost. Zato so le znamke še zmeraj v polni veljavi. ir Kronski vpokojenci. Med temi so najslabši učitelji in profesorji, ker le ti še niso prevedeni. Vse oblasti prečanskili krajev so s polno paro začele prevajati prosvetne kronske upokojence, toda glavna kontrola je dala svoj veto. Pravi, da ne more te prevedbe odobriti, ker bi tako prečanski kronski prevede-nec prišel do večje pokojnine kot pa jo ima njegov istoleten tovariš v Srbiji, in da ne more tedaj dovoliti, da bi v enem kraju Jugoslavije imeli upokojeni večjo pokojnino kot v drugem. (Čudno, da je glavna kontrola pustila, da so naši kronski upokojenci dosedaj bili slabše plačani kot njihovi srbijanski tovariši.) Nadaljno prevedbo so sedaj vse prosvetne oblasti ustavile za toliko časa, da pade v tein oziru v Belgradu nova odločitev, kako naj se prevaja. •k Poslovanje bančnih zavodov na veliko soboto. Bančni zavodi na veliko soboto ne bodo poslovali. — Društvo bančnih zavodov v Sloveniji. ■k Nesreča. V nedeljo 1. aprila se je peljal popoldne posestnik Potočnik s svojo ženo in otroci iz Slamnjaka pod Ptujem k sorodnikom na obisk. Na povratku je pozabil zavreti pod neznatno grabo kolesa. Vsled brzine voza se je odpel branovlak in začel tolči konja pod noge. Gospodarju, ki je hotel ustaviti j konja, so se potrgale vajeti in živali sta ee i istili v dir. Že na je skočila v strahu z voza. Pri skoku ji je prišel gleženj noge pod kolo, ki je revi strlo nogo. Pri padcu se je močno pobila po nosu, rokah in telesu. Konja so ustavili fantje blizu gostilne Ficko na Kamščakti. Otrokoma, ki sta ostala mirno na vozu, se ni zgodilo prav nič. kr Tatvina mesa. V noči na ponedeljek so odnesli svedrovci vse suho meso pri Osred-! karju v Zadvoru pri Ljubljani. Tako hočejo ! nekateri živeti dobro brez dela na stroške j onih, ki se bore z žuljevimi rokami za svoj ; obstanek. ir Preselitev velike tovarne. V Loki pri Zusmu je obstojala že dolgo let tvornica za kopita. Ker je Loka preveč oddaljena od železniškega prometa, se je preselilo podjetje iz Loke v Meslinje tik ob železnici. Za tvomi-co so že zgrajeni lepi in obsežni prostori, kr Most med, Belgradom in Zemunom. Neka nemška finančna skupina je predložila belgrajski občini načrt o direktni zvezi med Zemunom in Belgradom in sicer po večjem mostu za osebni promet. Ta zveza bi vodila od Terazij po Brankovi ulici do Save in od tu po mostu v Zemun. Most bi bil dolg 225 metrov, z vsemi potmi pa 680 metrov. Stroški ui znašali pod pogojem, da se zgradi na račun reparacij, 150 milijonov dinarjev, krili pa bi se z mostnino, ki bi se pobirala 20 let. Belgrajska mestna občina bo radi tega načrta pričela pogajanja z ministrstvom za javne zgradbe. Ko se ta pogajanja zaključijo, se prično pogajanja s podjetjem. Most bo doloi čen za promet s cestno železnico, vozovi in za pešce. •k Opozarjamo na današnji inseral »Prostovoljna javna dražba«, ki se nadaljuje danes in jutri. Zelo ugodna prilika za nakup dobrih čevljev po nizki ceni za veliko noč. k Doraščajoča mladina naj zavživa zjutra.f kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice, ki dofelza vsled svojega učinkovanja kot čistilo želodca, črev in krvi zelo zadovoljive uspehe pri dečkih in deklicah. Na otroških klinikah se vporablja »Franz-Josef« voda že pri malih, čeače zelo zaprtih bolnikih. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. V spomin zaslužnemu učitelju Dne 31. marca je, kakor smo že poročali, zatisnil svoje oči g. Janko Š k r b i n e c, nad-učitelj v pokoju v Višnji gori. Pokojni je bil rojen 27. junija 1843 v Stranjah pri Kamniku kot drugi sin trdnega gorenjskega kmeta. Z 19. leti je bil že učitelj. Služboval je najprej v, Kranjski gori, potem v Preddvoru, v Dolu pri Ljubljani, v Kamni gorici, aopet v Preddvoru, v St. Vidu pri Stični in končno v Višnji gori, kjer je poučeval 35 let. Iz njegove šole je Izšla 18 duhovnikov in nebroj svetne inteligence. Bil je tudi organist in cerkveni pevovodja skupno 63 let, samo v Višnji gori 46 let. Vsega skupaj je preživel v Višnji gori 52 let. Ob 50 letuici njegovega učileljevanja je »Slovenec« objavil o njem lop članek: »Kako časti ljudstvo dobrega učitelja«. Tudi osemdeset' letnico njegovega rojstva je Višnja gora leta 1923 zelo slovesno praznovala. Pokojnik je bil ustanovitelj višujegorske« ga ognjegasnega društva in njegov prvi načelnik. Dolgo vrsto let je bil kot svetovalec član mestnega občinskega odbora. Član okrajnega šolskega sveta v Litiji je bil skupno 25 let Odlikoval se je tudi kol sadjar, lovec in skladatelj. Sedem občin ga je ob njegovi 80 letnici imenovalo za častnega občana. Njegov pogreb pretekli ponedeljek Je pokazal, kako je bil rajni priljubljen. Ljudske množice so napolnilo prostrano farno cerkev. Pogreba se je udeležilo okoli 44 učiteljev in učiteljic, ognjegasnl društvi Višnja gora in Velika Loka, šolska mladina, občinski odbori itd. Mešani pevski zbor je zapel pokojniku ža-lostinke na njegovem domu, v cerkvi in pri odprlem grobu, kjer so se od njega poslovili: okrajni šolski nadzornik Bezeljak v imenu učiteljstva, načelnik ognjegasnega društva Omahen v imenu ognjegaserv, oblastni posla-slanec Erjavec pa v imenu županov iu vseh bivših njegovih učencev. §nmo Krčili ugodnost! mmm cevip . . . . od m - ^ 50 - mn fanfovshl ШЏ ... od 50 - dQ 135 - Đin mm i тш cevifi . . od 115 - d« 2 w- шп шт SDaugerii, za to sezono 125 - Din Ostale vrste ženskih in moških čevljev, gamaš, copat, tašk po izberi po najugodnejših cenah. Cene so pod konkurenčnimi cenami. Ogled novih fozon po izrednih cenah prost, nakup neobvezen. Mlina pridala čcvlfcf twmt Car! Polah d. d. liabiiaita. Punaistos ccsta šl. 23. (dvorišče). Italija bo okiii r London, 4. apr. (Tel. »Slov.«) Albanska vlada je zaprla mejo proli Jugoslaviji radi tega, ker obstoja med Ahmed beg Zogotr} in Mussolinijem poseben načrt o okupaciji .41-banije po Italiji. Ob priliki poslednjega obiska albanskega zunanjega ministra v Rimu se je ugotovilo, da je položaj v Albaniji tak, da mora Italija izvršiti okupacijo Albanije. Ahmed beg Zogu stoji na stališču, da je Rim dovolj storil za ozdravitev razmer v Albaniji in da je najboljši izhod, da Italija izvrši okupacijo vsega albanskega ozemlja. Mussolini je v poslednjem tasu deloval na lo, da se zbližata Sofija in Italija, da ju zveže s posebno medzavezniško pogodbo pod svojim pokroviteljstvom. Aib^nci občudujejo Ita'iio r London, 4. apr. (Tel. »Slov.«) Dogodki, ki so se začeli razvijati po zatvoritvi dela albanske meje nasproti Jugoslaviji, so pri Fo-reign Office-u vzbudili precejšnjo pozornost. Upa se, da se bo lahko mogoče izogniti večjim komplikacijam. Vendar vzbuja preokret, ki je nastal, ko je jugoslovanska vlada izjavila, da ne obstoja epidemija tifusa v Jugoslaviji, v diplomatskih krogih precejšnjo skrb. Fašistični list »Giornale d' ltalia« je razburil angleško javnost posebno s svojim intervjujem, ki ga je imel njegov sotrudnik z albanskim zunanjim ministrom Eliasom beg Brionijem o priliki njegovega obiska v Kimu pri Mussoliniju. Brioni je dejal uredniku sledeče: »Kadar obiščem Rim, vedno najdeni v njem nekaj novega. Keči se mora, da se divim tej prestolici, ki odločno napreduje v vseh einereh. Najbolj se divim resni in moderni tašistični politiki in neutrudljivemu delu predsednika Mussolinija, ki daje italijanskemu narodu nov ritem dela in produkcije. Včeraj sem gledal defiliranje mladih ljudi, preden vstopijo v fašistično stranko. To je bil zame veličasten prizor. Koliko moči in volje predstavljajo ti mladi fašisti. Albanci bomo zadovoljni samo tedaj, kadar bo naš nov rod tak. Bil sem v palači Chigi, kjer sem se dolgo razgovarjal z vladnim predsednikom Mussolinijem. Lahko ponovim, da vaš piedsednik fašistov pozna vse podrobnosti, pogoje, položaj in potrebe albanskih aspiracij. Razpravljala sva o problemih, ki se bodo skoraj uredili in ki bodo omogočili še ožjo zvezo politične solidarnosti med našim predsednikom Ahmed beg Zogu in vašim predsednikom Benito Mussolinijem. Albanija, kakor tudi njena velika &»veznica, se je vsa posvetila praktičnemu Ustvarjanju. Obširen program javnega dela ee bo v najkrajšem času dogotovil. Imeli bomo skoro vse ceste in mostove, ki so potrebni, da razvijemo notranji promet. Problem valorizacije znatno napreduje. Še v teku leta se bodo videli rezultati. Ahmed beg Zogu, ki se nahaja na vladi že tretje leto, je z dosedanjim delom zadovoljen. V Albaniji ni več revolucije in presenečenj. Danes je civilizirana država z mirnim in delovnim ljudstvom, ki računa na podporo Italije, da bi mogla uspešno napredovati. Pri našem ljudstvu vlada te dni veliko navdušenje, ker je parlament sprejel državljanski zakonik. Uveijavljenje tega novega zakona bo mnogo koristilo splošnosti. Z ukinitvijo poligamije in dispozicije o civilnem zakonu odpade poslednja ovira zedinjenja muslimanskega, pravoslavnega in katoliškega elementa. Glede narodne banke lahko rečemo, da smo zadovoljni s sedanjim delom, presojajoč rezultate po proračunu. 0 našem razmerju do Vatikana lahko rečem, da pogajanja ugodno potekajo. Vatikanski delegati dajejo upanje, da bo skoro prišlo do sporazuma in do končnoveljavne sklenitve konkord^ta. Politika, trgovina in kultura, je dokončal Brioni, so trije temeljni elementi našega prijateljstva.« Posvetovanje ©matov t Tirana. 4. apr. (Tel. »Slov.«) Ahmed beg Zogu je včeraj sprejel v svečani avdienci jugoslovanskega poslanika Mihajloviča, ki mu je pri tej priliki izročil svoja poverilna pisma. Zunanji minister Midias Vrioni se je včeraj vrnil s trimesečnega potovanja v inozemstvu, kjer je obiskal London, Pariz, Ženevo in Rim. — Danes je prispel v Belgrad naš poslanik v Sofiji Ljuba Nešič, čigar prihod je v zvezi z aktualnimi vprašanji zunanje politike s posebnim ozirom na razmere na Balkanu. Zveza avtokratskih držav? r Belgrad, 5. apr. (Tel. »Slov.«) Današnji listi poročajo iz Rima: Sestanek Mussolinija s turškim zunanjim ministrom Tevfik Ruždi Bejem je v zvezi z novim Mussolinijevim načrtom za ustvaritev zveze avtokratskih držav. Za časa poslednjega zasedanja Sveta Društva naVolov je italijanski delegat Scialoja vodil razgovore s Tevfikom Ruždi Bejem. Pri tej priliki je tudi prišlo do določitve sestanka Mussolini-Tevfik Ruždi Bej, ki se je vršil včeraj. V diplomatskih krogih v palači Chigi se je zvedelo, da se l>o te dni vršil sestanek Mussolini-Zaleski. V italijanskih diplomatskih krogih se trdi, da Mussolini ustvarja zvezo avtokratskih drŽav. V tej zvezi bodo Italija, Turška, Madjarska in Albanija, oziroma bodo Ira'a Hlbasija tvorili zvezo Mussolini, Pilsudski, Kemal paša, Horty in Ahmed beg Zogu. Mussolini je v poslednjem času izdelal ta načrt, sedaj ga pa z velikim trudom uresničuje. Povzročil je, da med Varšavo in Belgradom ne obstojajo najboljše razmere. V Varšavi nima Jugoslavija poslanika, marveč samo odpravnika poslov. Isto tako ima tudi varšavska vlada v Belgradu samo odpravnika poslov. Bolgarski komentar v Sofija, 4. apr. (Tel. »Slov.«) Tukajšnji jugoslovanski poslanik Nešič je včeraj v politični misiji odpotoval v Belgrad. Njegovo potovanje se spravlja v zvezo z albanskim konfliktom. Nepričakovani odhod je povzročil veliko pozornost. V zadnjem času so se množile vesti o pripravljenih napadih macedonskih organizacij. Vesti so (ukaj povzročile veliko nevoljo. Obstoja mnenje, da se takih akcij trenutno ui bati, ker se macedonska revolu-cijonarna organizacija vzdržuje vsakega delovanja in hoče po imenovanju dr. Korošca za notranjega ministra pred vsem počakati na razvoj položaja v južni Srbiji. Jugoslovanski listi so tudi poročali, da je bolgarska vlada dovolila kongres macedonskega komiteja. Kongres macedonskih nacionalistov pa se je vršil pred kratkim ter ni bil sklican noben nov kongres. Najbrže je mišljen kongres ma-cedonske revolucijonarne organizacije; takega kongresa pa bi vlada ne dovolila, ker je to ilegalna organizacija, ki ne more imeti nobenih javnih kongresov. Pred gršk©-fugos?o-vansko pogodbo? v Atene, 4. apr. (Tel. Slov«) Romunski zunanji minister Titulescu je izjavil dopisniku »Polileje«, da o priliki sestanka z jugoslovanskim zunanjim ministrom dr. Marinkovičem meseca junija pričakuje sklenitev grško-jugo-slovanske pogodbe, kateri bo, kakor upa, sledil s sodelovanjem Bolgarske in Turčije splošni balkanski pakt. Zdi se, da je Romunija prevzela posredovanje pri grško-jugoslovan-skih pogajanjih. Grška je baje že poslala svoje p-edloge v Bukarešt, odkoder jih bodo poslali dalje. »Elevteron Vima izjavlja, da je bil sestanek Mihalokopulosa z Rusti begom samo akademskega značaja in da ni nobenih poročil o pristopu Grške k italijansko-turški pogodbi, za kar Mihalokopulos tudi ni imel nobenega mandata. Sporazum med Turčijo in ltaliro? v Carigrad, 4. apr. (Tel. -Slov.«) Turška vlada pripisuje sestanku turškega zunanjega ministra z Mussolinijem glasom poluradnih vesti iz Angore največji pomen. Potrjuje se, \ da Turčija povabila v Ženevo ni sprejela za to, da bi skupno z Rusijo nastopila proli Evropi, temveč je Turčija hotela porabiti priliko, da po svojem zunanjem ministru sondira teren za ureditev visečih vprašanj turške zunanje politike. Glavni problem Turčije je razmerje napram Italiji. Turčija je v zadnjih letih večkrat poskusila, sprožiti vprašanje tur-ško-italijanskega varnostnega pakta. Italija je do pred kratkim to odklanjala. Sestanek v Milanu jiotrjuje, kakor se zdi, vesti, ki so se naenkrat pojavile, da se Italija odreka malo-azijski coni. Sporazum med Turčijo in Italijo bi po tukaj$njem mnenju ugodno vplival na odnošaje med Turčijo in Grško, vendar pa tu zelo oprezno sprejemajo vesti o skorajšnji konferenci balkanskih držav in o možnosti bankalskega Locarna. §Cdo ima pr? vsem tem iškodo? e Milan, 4. apr. (Tel. >Slov.«) «Corriere della Sera-i je objavil v današnji številki članek izpod peresa svojega belgrajskega dopis-| nika Berrija o trgovinskih odnošajih med Italijo in Jugoslavijo. Dopisnik ugotavlja, da je pripisovati nazadovanje italijanskega uvoza v Jugoslavijo deloma slabi italijanski organizaciji: V Jugoslaviji nimajo Italijani nobene lastne banke. Ovire italijanskemu razmahu je treba iskati v obstrukcionizmu (I), ki ga izvajajo nasproti Italiji Narodna banka, jugoslovanski trgovci in policija. Policija stalno nadzoruje zastopnike italijanskih firm (I). Nekateri izmed njih se morajo celo vsak mesec zglasiti na policiji (1). Javno mnenje je protiitalijansko. Celo trgovci zavračajo italijansko blago, ker je italijansko. Italijanski trgovci se morajo borili kot neustrašeni juna-; ki (!) in skrivati svoje uspehe. Vse to se dogaja v času, ko lahko jugoslovanski trgovci prosto razvijajo svoje sile v Italiji ( I), kjer jih nihče ne ovira. Prijateljsko pogodbo med Italijo in Jugoslavijo bo mogoče obnoviti edino na podlagi prisrčnosti, ki se mora prej pokazati v praksi. Belgrajski voditelji se morajo odreči predsodkom proti Italijanom in odstranili s pozorišča druge, ki motijo vodo na škodo italijanski trgovini. Berri zaključuje s vprašanjem: Ce se ne bo to zpodilo, kdo bo na-I vsezaduie nai več zgubil? Angleško-egiptovski spor v London, 4. apr. (Tei. »Slov.«) Angleška nota je bila danes izročena v Kairu. Egiptovska vlada trdi, da se Anglija nima vmešavati v notranje stvari Egipta, ker je vlada odločena, da stori vse, da bodo tujci deležni primernega varstva. Angleške zahteve niso take, da bi se prijateljske vezi med vlado v Egiptu in med Anglijo utrdile. Angleške zahteve tvorijo mednarodnopravno uovum, ker temeljijo na tem, da se Anglija trajno vmešava v notranjepolitične razmere druge države. Angleško postopanje ovira delovanje egiptskega parlamenta in preprečuje funkcije zakonodaje in nadzorovanja uprave. Angleški višji komisar lord Lloyd poudarja v odgovoru na noto Nahas paše, da se neodvisnost Egipta nikakor ni dovolila brezpogojno, temveč da je bilo določeno, da mora biti varnost tujcev zagotovljena. Ker je bila angleška ponudba za zvezo odklonjena, je v odnošajih med Anglijo in Egiptom vzpostavljen status quo iz leta 1924., ko je Ramsay Macdonald začel svoja prva pogajanja z Zaglul pašo. One štiri točke, ki si jih je Anglija pridržala v deklaraciji iz leta 1924., ostanejo v polni veljavi in egiptska vlada vrši svojo neodvisnost samo v toliko, kolikor ji je mogoče, dokazati angleški vladi, da se drži rezervatov. Kakor poročajo listi iz Egipta, zahteva egiptovska vlada: 1. Popolno neodvisnost Egipta. 2. Pravico, da branijo Suez le egiptovske čete, izvzemši, če bo zahteval Egipt podporo od Anglije. 3. Egipt ni več član angleškega imperija, ampak le popoluoma enakopraven zaveznik Anglije. ChamberHn na* reši spor t Ecri»*om v London, 4. apr. (Tel. »Slov.«) Kakor javlja »Daily Express«, pritiskajo politični krogi na kabinet v tem zmislu, da bi se an-gleško-egiptsko vprašanje predložilo Društvu narodov. Na včerajšnji seji ministrskega sveta se je sklenilo, da se zadeva popolnoma prepusti zunanjemu ministru. »Daily Telegraph« poroča, da je odgovor angleške vlade, v katerem se nahaja tudi deklaracija iz leta 1922 s tam navedenimi rezervati, že na potu v Kairo. Uradnih pogajan« o reparacijah še ni v Pariš, 4. apr. (Tel. »Slov.«) Finančno ministrstvo kategorično demantira vest »New-york Times« o likvidaciji reparacij in medza-vezniških dolgov. Demanti trdi, da so se sicer vršili privatni razgovori med inozemskimi bankirji, da pa se dosedaj o tem ni nič ofi-cijelnega objavilo. Med odgovornimi vladami se nikakor še ne morejo začeti pogajanja niti za rešitev Davvesovega načrta, niti za zmanjšanje nemškega dolga. §СсП vse o$fafo Gafdi v Praga, 4. apr. (Tel. »Slov.«) Pri kazenskem sodišču v Brnu je bila včeraj razprava o tožbi radi razžaljenja časti, ki jo je vložil bivši general Gajda proti pravosodnemu inšpektorju Kahuli, ki je na nekem shodu izjavil, da je Gajda stopil v stike s Hittlerje-vimi ljudmi, s kojih pomočjo so hoteli češki fašisti pod vodstvom Gajde zasesti Prago. Preko Češkoslovaške bi se imel ustvariti koridor do Ukrajine ter bavarski prestolona-j slednik Rupreht izklicati za ukrajinskega kra-I lja, Gajda sam pa bi imel postati knez Pod-karpatske Rusije. Za ta načrt so baje imeli Hittlerjevi ljudje pripravljenih 20 milijonov, Mussolini pa 10 milijonov čeških kron. Tudi z Madjarsko so se pogajali za finančno podporo. Razprava se je odgodila v svrho izvedbe dokazov. Še sirotišnice irso varne ž Trst, 4. apr. (Tel. »Slov.«) Poleg že dveh razpuščenih katoliških mladinskih krožkov v Kopru, je puljski prefekt razpustil upravni odbor sirotišča »Grisoni«. Za komisarja je imenovan nek koprski fašist. Sirotišče »Gri-soni« je ustanovil 1. 1859. grof Grisoni. Predsednik upravnega odbora je vsakokratni škof. Sedanji predsednik je bil škof Fogar. V poročilu o lem ukrepu puljskega prefekta, ki sta ga objavila oba tržaška dnevnika, se škofu Fogarju očita, da je izrabljal sirotišče v politične namene. Poročilo pravi, da bo komisar dal sirotišču impulz simpatjčnega fašističnega življenja. * Parkes Gilbert v Rimu. Parker Gilbert se v četrtek zvečer pričakuje v Rimu, kjer bo imel razgovor ■/. italijanskim finančnim ministrom grofom Volpijem. Njegov obisk je posebne važnosti po konferenci s Poincarejem v Parizu in Poincare-jevem zadnjem govoru o reparacijskih vprašanjih. Zaleski pride v Rim. Rimska »Tribuna« piše: V tukajšnjih političnih krogih se potrjuje vest, da 1н> poljski zunanji minister Za-ieski prišel prve dni po veliki noči v Rim. Kakor poroča Berliner Tageblatt« iz Var-I Save, je gotovo, da bo na sestanku Zaloškega J z Mussolinijem tudi erdeljsko vprašanje tvorilo enega izmed predmetov razgovora. Posvetovanje o jadranski tarifi. 11. t. m. bo v Pragi posvetovanje železniških uprav, ki so udeležene na jadranski tarifi. Rezultat j teh posvetovanj se 1к> predložil skuoni konferenci nemških državnih žalaznui M. Hočevar: Meščanske šote v UubHani V ^Slovencu* z dne "25 marca t, 1. }e izšel članek z naslovom »Osnovno šolstvo v Ljubljani«. G. obč. svetnik Metod Golmajer navaja v tem članku najprej nezadovoljive razmere, ki vladajo glede učnih prostorov v večini ljubljanskih osnovnošolskih poslopij. Vse ljubljansko' osnovne šole imajo baje za 93 razredov le 50 učnih sob na razpolago, dočiin imajo meščanske šole, ki se nahajajo v osnovnošolskih poslopjih za 31 razredov 3t učnih sob. Te podatke je dobil g. obč. svetnik Golmajer od ljubljanskih upraviteljev(-ic) osnovnih šol, ki so bili navzoči pri posvetovanju šol. odseku ljubljanskega občinskega sveta v zadevi novih šolskih zgradb v Ljubljani. Če bi bili vabljeni k temu posvetovanju tudi ravnatelji(-ice) meščanskih šol, bi g. obč. svetnik Golmajer dobil še druge podatke. Umestno bi bilo, da bi šolski odsek občinskega sveta v zadevah, ki se tičejo meščanskih šol, zaslišal tudi mnenja ravnateljev(-ic) meščanskih šol, ker le tako je mogoče resnico prav spoznati. . Do prevrata ni bilo v Ljubljani meščanskih šol. Avstrijska vlada je dobro vedela, zakaj ne da Slovencem meščanskih šol. Hotela je, da zavzamejo v delavnicah, obratih in podjetjih vsa vodilna mesta tujci. Boj za otvoritev meščanskih šol v Ljubljani je trajal nepretrgoma od 1. 1890 do svetovne vojne. Občinski svet v Ljubljani je že na svoji seji dne 2. nov. 1905 soglasno sklenil na splošno zahtevo prebivalstva, da čimprej ustanovi v Ljubljani meščansko šolo. Zaradi političnih razmer, ki so vladale takrat, pa ni bilo mogoče tega v Ljubljani izvesti. Po prevratu se je pričelo na merodajnih mestih takoj s pripravami za ustanovitev meščanskih šol v Ljubljani. Takratni prosvetni inšpektor g. dr Leopold Poljanec, je bil mož. ki je kot srednješolski profesor uvidel, da so ravno meščanske šole tip šol. ki so za kulturni in gospodarski napredek najširših plasti našega naroda najbolj potrebne. Otvoril je v najkrajšem času na željo lokalnih Si-niteljev, v Sloveniji celo vrsto novih meščanskih Sol. Občinski svet v Ljubljani je na svoji seji dne 11. februarja 1919 na predlog šol. odseka soglasno sklenil, da se vse ljubljanske ljudske šole pre-osnujejo tako, da ostanejo samo 5 razredne deške in 5 razredne dekliške osnovne šole, namesto 6., 7. in 8. razredov se pa otvorijo 2 deški in 2 dekliški meščanski šoli Meščanske šole v Ljubljani so torej nastale na ta način, da so se pretvorile 8 razredne ljudske šole v petrazredne osnovne in trirazredne meščanske šole. Ob priliki ustanovitve meščanskih šol v Ljubljani se je mestna občina z rever/.om pravnoveljavno zavezala, da bo preskrbovala za meščanske šole vse stvarne šolske potrebščine, t. j šolska poslopja z vsemi potrebnimi prostori, učila, razsvetljavo, kurjavo, snaženje Hd. Mestna občina je torej dolžna skrbeti za učne prostore meščanskih šol ravno tako, kakor za učne prostore osnovnih šol. Meščanske šole v Ljubljani imajo tedaj popolnoma enake pravice v šol. poslopjih, kjer so nastanjene, kakor osnovne šole in niso nikaki nadležni priseljeni podnajemniki. V meščansko šolo vstopajo učenci po dovršenem četrtem razredu osnovne šole, ko eo izpolnili deseto leto siarosti. Večina učencev in učenk, ki obiskujejo meščanske šole, je v šoloobvezni starosti. Zahteva upraviteljev (-ic) ljubljanskih osnovnih šol po vrnitvi osnovnošolskih poslopij šoloobvezni šolski deci je neosnovana in neizvedljiva toliko časa, dokler ue bodo dobile meščanske Šole svojih poslopij. ; " 'Trditev, da so zdaj osnovne šole pastorke v svojih poslopjih, je neresnična. Vsi upravitelji in upravi tel j ice osnovnih šol v Ljubljani imajo > svoje prostorne in krasno opremljene pisarne, dočim so imeli vsi ravnatelji in ravnateljice meščanskih šol svoje skromno opremljene pisarne v za to prirojenih kotičkih na hodnikih. Kdor je kdaj obiskal bivšo ravnateljico I. dekl. meščanske šole go. Ze-metovo, se je o tem lahko prepričal. Meščanske šole v Ljubljani imajo v resnici toliko učnih sob, kolikor je razredov — to je pa tudi vsel Povedati je pa tudi treba, da imajo učenci in učenke mešč. šol po 32—35 obveznih učnih ur na teden in je torej samo popoldanski pouk za mešft. šole nemogoč. posebno še z ozirom na to, ker je v teb šolah strokovni pouk. V večini šolskih poslopjih, kjer so nastanjene meščanske šole, je tudi 1—2 krat ua teden obrtno nadaljevalna šola, ki zasede takrat vse učne prostore. Niti ena meščanska šola v Ljubljani nima svoje posebne risalnice, ne fizikalne dvorane, ne dovolj prostorne in zadostno opremljene delavnice za rokotvorni pouk, — ne dovolj prostornih kabinetov za učila. Vse to imajo moderne meščanske šole v inozemstvu, pa tudi nekatere mešč. šole po deželi v Sloveniji. (Samo deško meščansko šolo v Mariboru si oglejte, pa boste videli, da so ljubljanske meščanske šole v primeri z mariborskimi sramotna beračila!) Osnovne šole v Ljubljani imajo svoje bogate zbirke učil v prostornih kabinetih. Zbirke učil na meščanskih šolah so siromašne in zaostajajo v tem oziru daleč za podeželskimi meščanskimi šolami. Šolarskih in učiteljskih knjižnic še pred kratkim sploh niso imele ljubljanske meščanske šole. Da so si mešč. šole v zadnjih letih nabavile nekaj najpotrebnejših učil in da so ustanovile svoje knjižnice, so omogočili edino prispevki, ki jih plačujejo po odredbi mestnega šol. sveta učenci iz okoliških j občin za stvarne šolske potrebščine. Ce ne bi bilo teh prispevkov, bi bile mešf. šole v Ljubljani še danes tako beraško opremljene z učili, kakor so bile še pred kratkim. Izmed teh učencev, ki pri-I liajajo v mešč. šole iz okoliških občin, je precej takih, katerih starši so uslužbeni v mestu in ki stanujejo le radi tega izven mesta, ker ne morejo dobiti v mestu stanovanj. Tukim revežem se vendar ne more zabrnniti, da bi obiskovali meščanske šole v mestu. Ce bi se tudi zabranilo vsem učencem, ki ne prebivajo v območju mestne občine, obiskovanje mešf. šol v Ljubljani, bi se število učencev ne znižalo toliko, da bi to imelo kak vpliv tla število razredov, ker je v poedinih razredih le malo takih učencev. Prav pa je. če se vpliva na okoliški občini Vič in Moste, da sami ustanovita meščanske šole. Resnica jc, rta imajo osnovne šole v Ljubljani premalo učnih sob, da bi bil lahko v vseh razredih samo nerazdeljen dopoldanski pouk Ce bi se strogo izvajal odlok ministrstva prosvete, ki natančno določa minimalno število učencev(-nk) za vsak razred, bi bilo število razredov na ljubljanskih osnovnih šolah precej nižje! Vsled pomanjkanja učnih sob je na nekaterih osnovnih šolah potreba, da imajo poedini razredi samo dopoldanski pouk, kar sicer ni dobro, je pa izvedljivo, ker ni število tedenskih učnih ur na osnovnih šolah tako veliko, kot na mešč. šolah To odredbo je smatrati le kot zasilno, ki bo trajala lo toliko časa, dokler no dobimo v Ljubljani novih šolskih poslopij za osnovne in meščanske šole. Naravnost žaljiva pa je trditev, da vpliva meščanskošolska mladina v vzgojnem in moralnem oziru v šoli i n na cesti, kjer se razposajeno obnaša, kvarno ua mladino osnovnih šol Za tako težko obdolžitev, ki globoko žali vse meščansko-šolsko učiteljstvo in vso meščanskošolsko mladino, 1 hi ииД bilo treba uavesti dnlfiuMs! (Dalie s ledij Frunce Veber: Hkž In ženu Strukturno-psiholoska skica. (Uvod.) »Zena naj kraljuje, mož pa vlada!« I. Kant, Anthropologie. Po načelu, da odgovarjajo zakonitim razlikam telesne človeške vnanjosti enako zakonite razlike duševne čvoveške notranjosti, ni dvoma, da tudi razlika med moškim in ženskim človeškim bitjem ni le vnanje-telesna, ampak obenem notranje-duševna. V tem smislu ima sledeča skica namen, izklesati načelne vidike, ki naj bi odprli vpogled v to notra-nje-duševno razliko med moškim in ženskim človeškim življem; samo tak vpogled bi namreč sovpadel z neposrednim motrenjem tega, kar je na tej razliki zares psihološkega in torej hkrati socialno in kulturno-historično neposredno pomembnega. Vprav la iskana temeljna psihološka razlika med moškim in ženskim bitjem bo tudi morala meriti na tako zarezo v človeškem življenju, ki po svoji globini in širini tu, na duševnem polju, ne bo smela v ničemer zaostajati za globino in širino one zareze, ki jo med obema deloma tako evidentno nahajamo že v vnanje-teles-nem, t. j. anatomsko-fiziološkem pogledu. Ze s tem je rečeno, da bi nam pri odkrivanju te temeljne psihološke razlike med obema spoloma prav malo hasuila ona delitev vsega človeškega doživetja, v čije smislu razpada to doživetje v umsko in nagonsko, pri čemer obsega prvo naše predstave in misli, drugo pa naša čustva in stremljenja. Saj je ta diferenciacija doživetja že na prvi pogled splošno človeška in vsaj v bistvu enako uresničena pri moškem in ženski. Zato smatram tudi vse poizkuse, priti samo tem potom do načelne razlike med moško in žensko psiho, za enostranske ali po\r.šne, t. j. take, ki ne obja-mejo problema v celoti ali pa vidijo na njem le strani, ki so stvarno drugotne in izvirajo iz bistveno drugačnih in globljih činiteljev. Tako lice ima na prvi pogled tisto znano razlikovanje, češ. da je moška psiha princip umskega, t. j. predstavno(pojniovno)-misel-nega doživetja, ženska psiha pa princip nagonskega, t. j. čuvstveno-stremljenskega. Ne samo. da govori proti temu razlikovanju neštetokrat že dnevna skušnja, temveč že načelno ne gre splošno-psihološko razliko med »umskim« in »nagonskim« doživetjem kratkomalo izstovetiti z diferenč-no-psihološko razliko med »moškim« in »ženskim«. Seveda ima tudi to kaj razširjeno razlikovanje senco resnice, ki pa ne izvira iz gole splošno-psihološke razlike med umskim in nagonskim doživetjem same, temveč predpostavlja bistveno globljo in od t e razlike nezavisno diferenciacijo vsega človeškega doživetja Kako priti do tc globlje, pa Vendar posebnejše doživljajske diferenci-jacije? Tu nam bo dober kažipot neka značilna stran omenjenega umskega in nagonskega doživetja, vsled katere imenujem to doživetje n a j) e r j e u o ali i n t e n c i j o n a 1 n o. Ta stran je v tem, da se vrši umsko in nagonsko naše doživetje po lastni naravi in brezpogojno le »spričo« sicer kakršnihkoli drugačnih pojavov, ki jih ima v tem smislu za svoje objekte ali pred minete. Tako je n. pr. vsaka še tako prvotna predstava vedno obenem predstava >ne6esa«, kar ni sama, recimo kamena, morja, slike itd. Enako je vsaka misel vedno in brezpogojno obenem misel »na nekaj«, kar zopet ni sama, recimo na Evklidove aksijome, na prirodni razvoj, na Boga itd. In hidi ko sicer kakorkoli čustvujemo in stremimo, vedno spričo »nečesa« čustvujemo, kar ni to naše čustvovanje samo, in po »nečem« stremimo, kar ni to naše stremljenje samo; n. pr. »uživamo« jed, »boli« nas zob, radujemo se uspeha, žalujemo spričo nesreče, želimo si zdravja, nočemo bližine sovražnih oseb itd. Naprej izključeno pa je vsako umsko, oziroma nagonsko doživetje te predstavne in miselne, ozir. čuvstvene in stremIjenske vrste, ki bi v očrtanem smislu ne bilo obenem doživetje »česa«, »na kaj«, »spričo česa«, »po čem« itd. V tem in samo v tem smislu torej imenujem orisano umsko in nagonsko doživetje intencijonalno človeško doživetje, kar pa zdaj samoobsebi odpira pot k nadalnjemu fundamentalnemu vprašanju, ali je s tem intencijonalnim doživetjem že vse človeško doživetje izčrpano ali pa moramo, če naj umejemo vse javljanje človeške psihe, tudi v sferi človeške duševnosti zahtevati še posebno in sicer neintenci-j o n a 1 n o doživljanje. Vsakdanje in nevsakdanje življenje jasno priča, da se moramo odločiti za drugo možnost. Če bi bilo vse človeško doživetje le intencijonalno doživetje, tedaj bi bila, vsaj s psihološkega vidika, naprej nemožna vsa taka človeška dejanja in nehanja, ki že po svojem vnanjem okolišu svojega neposrednega psihološkega ozadja ne morejo imeti v nobenem intencijonalnem doživetju. Misli si mladeniča — bodočega velikega kiparja, ki živi v samotni vasi in nima prilike, opazovati kiparsko delo in videti dela kiparske umetnosti ter se v takem intencijonalnem smislu obenem vsega tega radovati in po tem stremeti. Ko pa dobi ta mladenič v roke kepo ila, jo že pričenja s strastjo, ki mu je samemu neumljiva, predrugačevati in preoblikovati in njegovi prsti ne mirujejo, dokler ni »figura« završeria. In tako je naš mladenič poslal kipar, dasi ga s kiparstvom evidentno ni spajalo nobeno »intencijonalno« razmerje, ne umsko ne nagonsko. Na mesto tako nastalega kiparja si lahko čitatelj postavi onako n e i n t e u c i j o n a 1 n o nastalega pesnika, glasbenika, pa tudi znanstvenika, politika, ekonoma itd In pravi (-rojeni«) umetniki, znanstveniki, politiki itd. niso oni, ki prihajajo do umetniškega, znanstvenega, političnega dela le po vzorcu že efektivno realizirane umetnosti, znanosti, politike in ki bi brez te intencijonalno premise v svoji duševnosti ne pokazali niti sledu posebne ter sem spadajoče svoje usmerjenosti. In tako je sploh reči dvoje: prvič so vprav vsi p r i -č e t k i kakršnegakoli kulturnega udejstvova-nja že načelno zgrajeni na pristojnem (n. pr. umetniškem, znanstvenem) neintencijonal-nem doživetju in drugič je tak neintencijo-nalni izvor vprav najžlahtnejše psihološko jedro tudi vsega nadaljnjega kulturnega razvoja; tega jedra ne more nadomestiti noben intencijonalni odnos, kjer tega jedra ni, tam so tudi vse »šole« in vsi »kurzi« brez haska. Do enake zabteve neintencijonalne duševnosti pa nas vede tudi vsakdanje življenje. Saj spadajo sem osnovni »instinkti« ali »gonič, kot se javljajo n. pr. v hranilnem gonu, v seksualnem gonu, v družabnem gonu, v najrazličnejših neposrednih simpatijah ter antipatijah itd. Otrok še ne »pozna« hrane in torej tudi ne more imeti (intencijonalnega) čuvstvovanja »spričo nje« in nobenega stremljenja »po njej«, bi pa torej prekmalu od lakote poginil, če bi bil v tem pogledu navezan le na (poznejše) intencijonalno doživetje. Vse to si laJiko zopet čitatelj sam primerno izpopolni tudi na ostalih primerih te razvojno-prvotne vrste. Če sinem zaupati podanim primerom, tedaj je jasno dvoje: da moramo poleg intencijonalnega doživetja razlikovati še neinteuci-jonalno, ki je razvojni fundament intencijonalnega. Da pa bodo naše distinkcije popolnejše in za odločitev našega glavnega vprašanja uporabnejše, še morajo slediti neke misli, ki sem jih na široko obravnaval drugje in ki jih zato naj tu samo nakažem. Vse človeško doživetje razpade še v a n i m a 1 i č n o in duhovno in to zopet nezavisno od doslej podanih doživljajskih razlik. N. pr. tako zvane »čutne« predstave ter z njimj spojene najprimitivnejše zaznave tvore animalično umsko doživetje, tako zvane »pojmovne« predstave in z njimi spojene vrshie, sklepčne in podobne misli pa duhovno; podobno velja za čuvstva in stremljenja. In gornji primeri že sami pričajo, da je seveda tudi neintencijo-nalno doživetje še posebej animalično ali duhovno; saj smo bili videli, da moramo samo v ueintencijonalni sferi iskati edini pogon za animalično kakor tudi za duhovno (kulturno) udejetvovanje človeka: »živalskim« instinktom ali gonom na eni strani odgovarjajo »duhovni< (perzonalni) instinkti ali goni na drugi V ostalem pa je seveda kaj um-Ijivo, da je vsa skustveno dana, t. j. človeška duhovna doživljajska sfera razvojno zirrajena na animaličui. Nadalje je v okviru intencijonalnega doživetja, ki razpada, kot smo že rekli, v umsko in nagonsko, nagonsko doživetje razvojno zgrajeno na umskem, ne pa obratno: n. pr. možen je občutek temperaturo ali predstava pokrajine brez vzporednega čuvstvovanja, dočim je vsako čuvstvo spričo temperature ali pokrajine neobhodno zgrajeno na njih takem ali drugačnem predstavnem do-jetju. In tretjič moremo zdaj poleg orisanega neintencijonalnega doživetja, ki nastopa kot neobhodna razvojna baza vse ostale (intencijonalno) doživljajske duševnosti in ki ga zato imenujem primarno neintencijonalno doživetje. razlikovati še enako neintencijonalno doživetje sekundarne vrste, ki namreč ni baza, temveč posledica intencijonalnega doživetja in sicer nagonskega. Sem spada vse tako doživetje, ki ga zovemo n. pr. tako ali drugačno »razpoloženje«, čuvstveno »ubranost« ali »neubranost«, tudi »občutje« itd. Tudi vse tako doživetje ni »naperjeno«, nima svojih »objektov« ali »predmetov«; vsaj ni neobhodno naperjeno. (Ko si »dobro« ali »slabo« razpoložen, po navadi ne moreš reči, spričo »česa« si tako ali drugače razpoložen.) Vendar pa je vse tako doživetje evidentna rezultanla takega ali drugačnega intencijonalnega nagonskega doživetja, t. j. sočasnih ali tudi predhodnih intencijonalnih čuvstev in stremljenj. Če naj vse rečeno porabim za končni odgovor na vprašanje, kako in kolikero je vse človeško doživetje, se ta odgovor (dasi: Prvič je vso človeško doživetje animalično in duhovno, pri čemer je duhovno doživetje razvojno zgrajeno na animaličnem. Nezavisno od te razlike jo drugič človeško doživetje neintencijonalno in intencijonalno, pri čemer razpade neintencijonalno doživetje v primarno in sekundarno, Intencijonalno pa v umsko in nagonsko. Pri tem je primarno neintencijonalno doživetje razvojna podlaga intencijonalnega umskega doživetja, na katerem se razvojno gradi intencijonalno nagonsko doživetje; le-to pa je razvojna podlaga sekundarnega neintencijonalnega doživetja. Načelna osnovna diferenca med umsko in žensko dušo. Predno pa morem podano doživljajsko razvrstitev uporabiti za odločitev vprašanja glede načelne strukturno-psihološke razlike med moško in žensko psiho, še moram pripomniti dvoje. Poleg »doživetja« samega moramo še razlikovati subjekt tega doživetja, ki je na točki človeka osebnostnega značaja (»jaz« ,»ti«, »on«). Glede razmerja mod subjektom in njegovim doživetjem pa je važna ugotovitev, da je tako rekoč »najbližje« subjektu samo njegovo primarno neintencijonalno doživetje, osebnostnemu, t. j. človeškemu subjektu pa vprav njegovo d u h o v n o primarno neintencijonalno doživetje. Drugič pa velja ugotovitev, da ure sicer vsakemu človeku oboje. neintencijonalno ln intencijonalno doživetje, da pa vendar utegne med obema doživljajskima vrstama biti različno funkcijsko razmerje, namreč v tem smislu, da utegne po svoji življenski funkciji in torej obenem po svoji »teži« ali »pomembnosti« za pristojni subjekt nekako prevladovati zdaj njegovo neintencijonalno zdaj njegovo intencijonalno doživetje. To prevladovanje se utegne seveda pri obeh spolih od časa do časa in od položaja do položaja poljubno menjavali in je v tem smislu nezakonito, nestalno. Pre-važna pa je zdaj ugotovitev, da nahajamo vendar neke vrste zakonito ali stalno funkcijsko prevladovanje zdaj prvega zdaj drugega člena in to vprav pri razmerju med moško in žensko psiho. V tem smislu namreč ugotavljam, da posluje vsaj načelno in na splošno ženska psiha predvsem in pretežno po svojem primarnem \ neintencijonalnem doživetju, moška pa po intencijonalnem. V zvezi z gornjimi primeri za neintencijonalno doživetje je s tem obenem rečeno, da je ženska psiha po svoji osnovni strukturi neposredno g o n i j a 1 i č n a , moška pa posredno r a c i j o n a 1 n a; ženska psiha je genijalična. ker posluje instinktivno, in njena geni jal ičnost je neposredna, ker je samo tako poslovanje z »njo« samo v neposredni zvezi. Na dlani so nadalnje posledice takega pojmovanja, ki obenem to razlagajo, kar raznovrstne teorije na moškem in ženski samo ugotavljajo Tako se pravi, da je za žensko psiho, v nasprotju z moško, specifičen smisel za konkretnost, individualnost, kratko realnost, da pa je moška psiha abstraktivna, des-individualizatorična in derealizatorična. Vse to do gotove meje v istini velja, je pa zdaj prav toliko obenem, in to načelno, umevno. Saj ni možno abstral tivno motrenje pojavov brez visoko razvitega intencijonalnega, t. j. po svojih objektih ali predmetih že »logično« poslujo-čega doživetja. Enako se moremo lo izrazito intencijonalnim potom povzpenjati od individualnih, posameznih pojavov do pristojnih splošnih vrst ter na njih graditi lasten svet, ki bi ga v našem izhodišču samem zaman iskali Tako je zdaj obenem povsem umljivo, da nas samo intencijonalno doživetje vodi k vsem tako zvanim irealnim činiteljem, kakor so to najrazličnejše relacije, števila, liki ter njih medsebojne posebne zakonitosti. V okviru teh meja je potemtakem seveda naravnost nujno, da gre subjektu, ki posluje, kot velja to po gornjem za žensko psiho, pretežno po neintencijonalnem doživetju, predvsem enako živi smisel za konkretnost, posameznost, realnost, ne pa toliko obenem za abstraktnost, splošnost in nerealnost. Še važnejša pa je nadaljnja posledica našega pojmovanja, ki je vsaj po nn jem znanju še nobena teorija niti dejanski ni zabeležila. Načelne posebne diference med moško in žensko dušo. A) Individualno-psihološka diferenca. Med orisanim neintencijonalnim in intencijonalnim človeškim doživetjem nahajamo namreč še to posebno razmerje, da prvo v tem večji meri energetično pojema, v čim jačji meri posluje dejanski drugo in obratno. Ker pa na drugi strani že vemo, da je vprav intencijonalno doživetje razvojno-dinamično zgrajeno na neintencijonalnem, je jasno, da bi pri izvestni maksimalni kunuila-ciji intencijonalnega duševnega razvoja padla energetična sila neintencijonalnega na stopnjo ničle iu da bi torej v tem slučaju sploh vsa življenska sila pristojnega subjekta kratkomalo izginila. In kulturno-hislorični razvoj osobito zapadnega človeštva, čigar kultura je predvsem vprav intencijonalno usmerjena, vse to še posredno dokazuje s svojim nepobitnim in vedno destruktivnejšim vplivom na neposredne življenske energije narodov, ki se mu in kolikor se mu docela uda-jajo. S tega vidika pa torej gre po gornjem vprav ženski psihi še ta prevažna funkcija, da tudi v takih slučajih edina ohranja in vzdržuje neposredno energijo življenja, dočim bi isto življenje, prepuščeno samo vedno inlen-cijonalneje usmerjeni moški psihi, vprav na točkah do nekih ekstremnih vrhuncev razvite intencijonalno kulture in civilizacije že davno moralo izginiti in je dejanski iziginilo povsod tam, kjer ta vloga ženske psihe ni prišla več do sveje veljave. Tako moram torej postaviti sledečo prvo glavno tezo o posebnem funkcijskem odnosu med moškim in žensko: Ženska psiha življensko silo ustvarja in ohranjuje, moška psiha pa isto silo intencijonalno oblikuje. In kot smo gori mogli reči, da je intencijonalno doživetje zgrajeno na neintencijonalnem, tako moremo zdaj s sedanjega vidika še dodati, da je samo ženska psiha razvojno-dinamično primarna, moška pa sekundarna, namreč na ženski psihi enako razvojno-dlna-mično zgrajena. B) Socijalno-psihološka diferenca. Poleg orisane fundanientalne strukturno-psihološke funkcije ženske psihe pa je zdaj enako umevna in nujna njena socijalno-psiho-loška funkcija. V tem stiku se moram vsaj na kratko sklicevati na svoje »Idejne temelje slovanskega agrarizma«, v katerih (str. 11—39) sem bil določil »družino«, oziroma »narod« kot oni socijalni edinici, ki sta obenem realna principa proizvajanja in ohranjevanja aninmličnega, oziroma duhovnega socijalnega življenja samega, dočim sem istotam »sloj« mocel označiti kot ono enako elementarno socijalno edinico, ki nastopa kot realni princip ustvarjanja in ohranjevanja vseh posameznih objektov, ki so za življenje potrebni. Potemtakem pa moremo zdaj iz najgloblje strukture moške in ženske psihe še izvajati tudi socijalno tako pomembno dejstvo, da gre ženski psihi, kolikor jo motrimo zdaj i s socijalnega vidika, po njeni lastni naravi j predvsem in pretežno d r u ž i n s k o - n a - I rodna »ocijalna funkcija, moški psilii pa slojna in preko le-te tudi državna. Kajti kakor smo gori morali reči, da je ženska psiha strukturno-psihološki princip življenske energije same, moška pa nje intencijonalnega uporabljanja, tako je in mora biti ženska tudi kot socijalno bitjo doma lam, kjer gre s socijalnega vidika za isto življensko energijo samo, torej kot edina naravna ohranjevalka družinskega in narodnega socijalnega principa, moški pa lam, kjer gre s socijalne ga vidika za nadaljnjemu razvoju one energije potrebne objekte in vzporedno s tem vprav za socijalno intencijonalno oblikovanje iste energije, torej kot edini naravni ohranjevalec slojnega in državnega socijalnega principa, in tudi tu zdaj samoob-sebi velja, da je orisana specifično moška so-cijalna funkcija razvojno-dinamično zgrajena na orisani specifično ženski, ne pa obratno: brez socijalnih življenskih energij samih bi bilo naprej nemožno tudi vsako njih socijalno intencijonalno oblikovanje ali uporabljanje, neglede na to, da sem že v omenjeni svoji knjigi slojno-državni socijalni princip mogel historično, psihološko in normativno podrediti družinsko-narodnemu (n pr. str. 6-1 do 71, 281 s i. dr.). Ženska psiha družinsko-narod no življenje ustvarja in ohranjuje, moška pa isto življenje socijalno-intencijo-n a 1 n o oblikuje. C) Kultu rno-historična diferenca. Še bistveno dalekosežnejši pa postaja po-men našega osnovnega pojmovanja moške in ženske psihološke strukture, če jo motrimo ne le z individualno in socijalno psihološkega, temveč tudi s kulturnohisloričnega vidika. Saj je že zdaj jasno, da je podana temeljna diferenca med moško in žensko psiho obenem diferenca med enako speciHčno moško in enako specifično žensko m e n t a 111 e t o v najširšem pomenu besede. V tem stiku pa moram čitateija zopet opozoriti na svojo teorijo človeške mentalitete, ki sem jo vsaj provizorno razvil v istih svojih »Idejnih temeljih« (str. 152—229). Tam sem bil navedel in podrobno orisal osmorico tipičnih ter medsebojno diametralno nasprotnih človeških menta* litet, namreč »instinktivno« ali »racijonalno« mentaliteto, dalje »ponotranjeno« ali »po-vnanjono«, »osrednjo« ali »obodno«, »osredotočeno« ali »sredobežno«, »mirujočo« ali »bežečo«, »kontemplativno« ali »dejavno«, »afirmativno« ali »nil alno« in »presečno« ali »odsečno«. Obenem pa sem tam (prim. tudi str. 328—331), kar je v tem stiku še važnejše, mogel poudariti, da je ta mentalna osmorica proznačilna obenem za kulturno-historično tako jasno in važno razliko med osnovno mentaliteto vzhodnega in zapadnega človeštva ter za iz te razlike neposredno izvirajočo razliko med vzhodno in za-padno kulturo, namreč da je strukturno-psihološki temelj vzhodne kulture vprav vzhodna instiktivna, ponol ranjena, osrednja, osredotočena, mirujoča, kontemplativna, afir-mativna in presečna inenlaliteta, dočim da sloni zapadna kultura na zapadni racijonalni, povnanjeni, obodni, sredobežni, bežeči, dejavni, nikalni in odselrii mcntaliteti. Seveda ne morem na tem majhnem prostoru ponoviti vse tam izražene misli, niti ne onih, ki se orisa posameznih menlalitet samih tičejo. Vendar pa bo vsak čitatelj, ki si vsaj površno ogleda tudi označene partije iz omenjene meje knjige, deloma pa že iz podanih naslovov posameznih men-ta lite t samih v zvezi z gornjimi izvajanji mogel naravnost naprej zaslutiti mar-kantno novo razmerje, ki daje obravnavanemu psihološkemu in socijalnemu osnovnemu razmerju med tnoško in žensko psiho tudi najširšo kulfurn'historično fundacijo. Saj je vendar žo zdaj na prvi pogled vidno, da je pravkar na kratko označeno lazmerje med vzhodno in zapadno menlalileto ter med vzporedno vzhodno iu zapadno kulturo povsem podobno ali analogno gori obravnavanemu osnovnemu razmerju med — žensko in moško psiho; kar ženska tu. to vzhod tam, kar moški tu, to zahod tam. Najvažnejša postaja tako določitev teh »tu« in »tam«, t j. odgovor na vprašanje, kje je končna razlika med tema dvema sicer podobnima razmerjema: ženska — moški in vzhod — zahod. Žensko psiho smo v razmerju do moške bili določili kot pretežno (primarno) neintencijonalno poslujočo psiho, iz česar sledi, da je to funkcijsko razmerje zares osnovno z ozirom na osnovno strukturo celokupnega človeškega doživetja. Kar pa nahajamo tako jasno izpričano na tej najširši bazi, isto se tako rekoč lahko ponavlja in efektivno ponavlja na poznejših razvojnih stopnjah, t. j. v okviru — intencijonalnega, torej recimo »moškega« doživetja samega, ki ima zopet tudi zfise lahko dvojno lice: ali je tako rekoč še * bistveni bližini neintencijonalnega doživetja ali pa ga loči od le-tega že povsem lastna struktura in dinamika, t. j. ali je, če ne več strukturno, pa vsaj dinamično še vedno »žensko« doživetje ali pa je tudi v dinamičnem pogledu moško, torej moško na drugo potenco. Če prenesemo obojo možnost nele na animalično, temveč tudi in predvsem na duhov-n o intencijonalno človeško doživetje in če si obe možnosti še mislimo realizirani na najširših bazah, pa smo že pred osnovnimi psihološkimi gibali — daljnega vzhoda in našega zahoda: neposredna doživljajska podlaca gori le imenoma označene vzhodne mentalitete in vzhodne kulture je strukturno pač intencijonalno, n dinamično še vedno neintencijonalno duhovno doživetje, dočim sloni zapadna men-taliteta in vzporedna zapadna kultura vsaj enako neposredno na nele strukturno, temveč tudi dinamično zgolj intencijonalnem doživetju; instinktivni in v tem smislu »ženski« intencijonalnosti vzhodne duhovnosti odgovarja racijonalna in v tem smislu »moška« intencijonalnost zapadne. Tako zopet postaja tudi psihološko umevno vse to. kar sem še sicer o teh dveh polih io v avoii omenjeni kujitri le dejanski usoto* Stran S. Stav. Su. CfuMfana NOČNA SLUŽBA LEKARN Nočno službo imata: Trnkovzy na Mestnem trgu in Ramor na Miklošičevi cesti. 0 Snoči so prispeli v Ljubljano odposlanci iz tajništva Društva narodov. Na kolodvoru" jih j« sprejel sprejemni odbor s prof. dr. Pi-tamicom na čelu. Danes ob 18 se vrši napovedano zborovanje v dvorani na magistratu. G Francoski konzulat v Ljubljani. Kakor znano je v Ljubljani pisarna francoskega konzulata v Zagrebu. Sedaj pa jc otvoril zagrebški francoski konzulat pisnrno v Splitu, v kateri bo prevzel posle ljubljanski vicekonzul g. Richard. Po ukrepu francoske vlad« se pretvori dosedanja pisarna v Ljubljani v samostojen konzulat in ie za konzula imenovan g. Neuville, dosedauji francoski konzul v Ru-ščuku. © Poljski pevci v Ljubljani. V sredo, dne 11. aprila se pripelje v Ljubljano poljski že-lezničarski pevski zbor »llaslo< iz Poznanja. Društvo se je udeležilo velikih čeških pevskih slavnosti ob priliki velikonočnega pevskega festivala Češke pevecke obec. Pevci potujejo po vsej Jugoslaviji in prvi koncert, katerega prirede v naši državi, se vrši v Ljubljani v sredo 11. aprila ob 20 v dvorani Filharmonič-ne družbe. Vstopnice za ta zanimivi koncert bodo od sobote dalje v predprodaji v Matični knjigarni po običajnih koncertnih cenah. 0 Poštna hranilnica, podružnica v Ljubljani, objavlja, da bo na veliko soboto 7. aprila poslovala njena blagajna za stranke samo do 11 dopoldne. © Mostni magistrat prosimo, naj bi odredil, da se ne bo okrog mestne elektrarne razširjal tak neznosen smrad po nafli, da se vsak podviza, da čimprej izgine iz obližnjih ulic. Ubogi prebivalci tamošnjih hiš, ki jim sili smrad tudi skozi zaprta okna v stanovanja! Kaj bo šele sedaj na spomlad in poletje, ko bi človek imel rad tudi ponoči v sobi svežega zraka, pa je zunaj tako. kot bi bil v kaki ga-liški petrolejski jami. Magistrat in policijo bi tudi prosili, da popazi, odkod se po Tivofcju razširja smrad po kvasu in po gnijoči Sfa-njarski čorbi, ker često prihaja od Gosposvet-ske ceste sem. Pazimo vendar na naš Tivoli ln ga varujmo, če ne bo njegov vzduh kmalu podoben tistemu na gnojišču. O Umrli so v času od 31. marca do 4. aprila: Valentin Tglič, delavec, 28 let. nestalno bivališče. — Marija Nagelj, mestna uboga, 77 let, sv. Florijana 44. — Anton Zapora, sluga, 19 let, Dunajska 15. — Ivan Kopač, trgovski poslovodja. 47 let, Tavčarjeva 12. — V ljolnici so umrli v istem času: Neža Rev, žena posestnika, 45 let. Potok 8. — Neža Jagodic, zasebnica. 19 let. Sv. Tomaž 29. — Marija Jakopič, žfena železniškega sptevodnika, 42 let, Ježica st. 48. —■ Marija Rozman, žena skladiščnika, 27 let, Trbovlje, Loke 71. — Ivan Lušina. dijak, 13 let, Rakovniška 6. — Djurdjica Dješič, hči zasebnega uradnika, 16 mesecev, Zelena jama 230. — Maks Šubernik, sin kleparskega pomočnika, 5 mesecev, Zelena jama 221. — Julija Pele, žena magistratnega sluge, 43 let Gradišče 11. — Janez Narobe, mlinar. 49 let, Mekinje. — Milena Marn, hči posestnika, 6 mesecev, Tomačevo 15. O Kristusova podoba. Včeraj je v Ljubljani na ulici podaril neki mož otrokom Kristusovo podobo, ki je ulita iz železa in pozla- • čena. Težka je okoli 7 kg. Otroci pripoveduje- LJublfanslco gledališče DRAMA. Začetek ob 8 zvečer. Četrtek, 5. aprila: I. N. R. I. Izven. Petek, 6. epnla ob 16. uri: I. N. K. I. Izven. Sobota, 7. aprila: Zaprto. VeL nedelja ob 15. uri: I. N. R I. Znižane cene. Ob 20. uri zv.: CYRANO DE BERGERAC. Ljudska predstava, znižane eene. Izven. Amedeljek, 9. aprila ob 15. uri: I. N. R. I. Znižane cene. — Ob 20. uri zv.: NEDELJSKI ODDIH. Ljudska predstava, znižane cene. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 zvečer. četrtek, 5. aprila: Zaprto. Petek, 6. aprila: Zaprto. Sobota, 7. aprila: Zaprto. Nedelja, 8. aprila: CARMEN Gostuje g. Marij Šimenc. Izven. Ponedeljek, 9. aprila ob 15. uri pop.: FIDELIO. Ljudska predstava, znižane cene. — Ob 20. uri zvečer: LADY X. Ljudska predstava, znižane cene. Torek, 10. aprila: Zaprta Mariborsko gledališče Četrtek, 5. aprila ob 15. uri PASIJON. Kuponi. — Ob 20. uri: STABAT MATER. Prvikrat. Petek, 6. aprila ob 15. uri: PASIJON. Kuponi. — Ob 20. uri STABAT MATER. CerRvenl vesinlH CERKVENA GLASBA V STOLNICI. Na Veliki četrtek pri pontifikalni maši ob 8: Foerslerjeva M lesa s. Cnecilue Gloria iz Rihovskega M ima Loretto, Čredo koralen, gradual Premrlov, olertorij Omnčlc4/v. Na Veliki petek dopoldne: Vittorijeva -.Impro-periac s koralnimi vlogami. Zvečer ob oemih pet jo slovenskih žalontink. Na Veliko soboto pri sv. maši ob desetih: Koralni Kyrie, Gloria, Sanctus in Benodictus iz Grie«-bacherjeve Missa »Stella marie<, gradual Foersler-jev, Koralne veepere, Premrlova velikonočna »Danica svetila«. Popoldne ob Slirih pri slovesnem vstajenju: Dva Premrlova responzorija, Riharjeva >Zve-Hčar naš je vstal iz grobar, Sattnerjev Te Deum, Foersterjeva Regina roeli, Kimovčev Tantum ergo St. 9, Premrlova velikonočna >Jeuu, oromaaavec groba«. Jo, da jo je mož vzel iz vreče. Ker je mogoče, da je podoba kje ukradena, morda sneta s kri&a na pokonališču, objavljamo ta dogodek, da se more tisti, ki pogreša to podobo, zglasiti pri župuem uradu sv. Jakoba v Ljubljani, kjea-dobi Kristusovo podobo nazaj. © Tatvina kolesa. Pekovskemu pomočniku Josipu Ferjančiču je bilo v torek ukradeno iz zaklenjenega skladišča v Knezovi ulici št. 11 kolo znamke »Atlase, tovarniška številka D 2873. Kolo je vredno 1500 Din. Tat se je splazil v skladišče skozi okno in po isti poti je tudi odnesel kolo. 0 Angleško sukno najfinejše vrste po solidni ceni dobite pri Francu P a v 1 i n u , G ra d i š č e 3. © Otroške obleke, predpasnike od 30 Din dalje. Največja zaloga, češko blago, dunajski izdelki. Kristoiič-Bučar, Stari trg. МагЉот П t Martin Avšič. Včeraj popoldne ob dveh je umrl v Sofijini bolnišnici na Dunaju po težki bolezni g. Martin Avšič, spiritual mariborskega semenišča. Pokojni se j« rodil dne 7. oktobra 1892, v mašnika je bil posvečen 2. julija 1916. Pogreb bo na Dunaju na veliki petek ob 3 popoldne. П Sveti obred umivanja nog bo izvršil prevzvišeni vladika lavantinski letošnji veliki četrtek pri dvanajsterih starčkih, katerih imena so: Janez Rerglez, 80 let star, Alojzij Deu-tseher 63 let. Janez Drevenšek 66 let, Šlefan Feigl 66 let, Jurij Gorjup 74 let, Franc Gsell-man 61 let, Janez Karrnel 75 let, Jakob Mahanje 89 let, Filip Rodošek 83 let. Jožef Šer-bela 78 let, Jakob Škofič 77 let in Matija Zmavc 71 let. — Skupna starost teh ~aposlolovc znaša 883 let. □ Prvo nakazilo. Bivši minister za socialno politiko g. dr. Andrej Gosar je dal mariborski mestni občini dva milijona dinarjev brezobrestnega posojila za zidanje enodružinskih delavskih hišic. Prvo nakazilo v znesku 7i"axaxaaEsaavjam 28. оргла do i. пзазо 1928 ^^ a) gradnja cest. b) lehni'ke naprave v občini, c) naprave za izkoriščanje naravnih sil, d) poljedelski produkti za izvoz in o) radie hoi posebni oduelhl SpioS?ioi,-zve<&ovaniai Ir.gubljeno. Marija Ilabič iz Beetiico je izgubila včeraj črno ročno torbico, v kateri s« je nahajal poleg drugega tudi večji znesek denarja. Najditelj naj blagovoli oddati torbico v upravništvu »Slovenca« proti primerni nagradi. enega milijona dinarjev je občina prejela te dni. □ Koliko porabi Maribor dnevno vodo? V zimskem času rabi Maribor dnevno 3 do 3 in pol milijon« litrov vode, v poletni dobi pa 5 do 6 milijonov. V to vsoto je vračunana vsota od strani raznih industrijskih podjetij in ' predvsem delavnic državnih železnic. Radi j znatnega razvoja Maribora bo morala občina j za mestni vodovod poleg že dveh obstoječih vodnjakov poiskati ob vznožju Pohorja še tretji vodnjak. □ Na starem mostnem pokopališču se ne pokopuje že od leta 1914. Pokopališče ostane zaprto in je strankam dovoljen rok pol leta za odstranitev spomenikov in izpraznitev grobnic. □ Ureditev vozovnega prometa pred glavnim kolodvorom. Promet z vozovi in avtomobili pred glavnim kolodvorom bo urejen odslej tako, da bo dovoljen dovoz le od spodnje strani, odvoz pa proti Lajteršpergu mimo gostilne Wilson na Aleksandrovi cesti. □ Umrli so: Peter Lovrenčič, finančni uradnik, 76 let; pokopan bo danes ob pol 6 popoldne. — Marija Gigerl, zasebnica, 32 let; pogreb bo danes ob 2 popoldne. — Jakob Enzi, železniški uradnik, 55 let; pokopan bo danee ob 4 popoldne. □ Znatno povečanje obdata. Tovarna Swa-ly za izdelavo umetnik brusnih kamnov na Tržaški cesti bo znatno povečala obrat in bo prizidala kamin, ki bo visok 18 metrov. Sz žeSaftfšlce s'ulfee Premeščeni so: K ekspozituri kontrole dohod-| kov generalne direkcije v Mariboru: Fran Besek, uradnik ll-2b. načelnik skladišča v Zidanem mostu, in Josipina Detel, dnevničarka pri ekspozituri kontrole dohodkov gen. dir. v Zagrebu. — Od ekspoziture dohodkov gen. dir. v Ljubljani k ekspozituri iste kontrole dohodkov v Zagrebu; uradnica I1I-2 Marija Miler; uradnica II1-3 Jerica Rajar-Ehrlih, Cirila Švajcer, Alojzija Jeras; zvaničnik 1-2 Ivan Gruden; zvaničnica 1-3 Josipina Germ. dnevničarka Ernestina Potisek. — Od ekspozituro kontrole dohodkov gen. dir. v Zagrebu k dir. v Ljubljani: uradnica TI 1-3 Marija Kovač in uradnik Josip Kosmač; zvaničnik 1-1 Andrej Fabiian; zvanižnika II-2 Alojzij Naglost, Marija Stropnik; služitelj Anion Povše. — Od ekspoziture kontrole dohodkov gen. dir. v Zagrebu h gen. dir. v Belgradu: uradnik III-2 Mercedes VriSer. Napredoval je Anton Prhovec, zvaniSnik 1-1 za uradnika III-2. Upokojeni so: inšpektor Aleksander Hovanski, uradnik 11-1: Karol Ogorevc, uradnik II-1b ter uradniki 1II-1 Alojzij Vališ, Miha Skrlovnik, Jakob ; Enci, Andrej Bajec, Anton Tomfnc, Ludvik Kaspar, j Josip Markon, Josip Ekert, Karel Pfaf. Matija Vene, : Anton Foiler Fran Kamer, Matevž Zagorec, Ivan ; Dogvan, Anton Hertner, Peter Šare. h siaštoe s'usfee Reducirani so naslednji dnevničarji in Лпрт-ničarko: Marija Kokolova, Ana Bučarjeva in Emilija > Grossova na ravnateljstvu, Marija Verbičeva, Fr. Boh, Vinko Žitnik, Ana Urbančeva roj. Budova, G. Ocvirk pri tehničnem odseku Ln Jože Vilfan na ljub. glavni pošti, Tg. Nadrah in Ig. Javoršek na ljubljanski kolodvorski pošli; Al. Weiss, Draga Mandelčeva in Marija Darisova roi. Bnžečeva na mariborski gl. pošti: R. žiž^k na mariborski kolodv. pošti, Al. Lip-nik in Fr. Plevčak v Rogaški Slatini, Fr. More in ] Helena Ljubičeva v Borovnici, Iv. Župec na Stu-| dencu (Igu) pri Ljubljani, And. šušlar v Lukovici, ; Marlin Baligač v Murski Soboti, Fr. Eisenzx>pf v Ko-; čeviu, Iv. Ifribernik v Velenju. Angela Pleničarjeva 1 v Štorah, Iv. Miklavčič v Škof ji Loki. Jak. Dovečar I pri Sv. Tomažu blizu Ormoža, Tv. Knimbergar pri i Sv. Lenartu v Slov goricah, Jožko Vamberger pri I Sv. Juriju na SčavTiici. Jože Pele v Ribnici na Dolenjskem, Marija Budtševa v Vidmu pri Krškem, Ana Mlakarjeva v Radovljici, Ant. Vodenov v Radečah pri Zid. motfu, Ant. Pesek v Račjem, Iv. Pepelnik v Ptujski gori, Marija Potiskova v Poljčanali, Iv. Šolarjeva v Podnartu. Marija Mihe'čičeva v Planini pri Rakeku. Jože Polajnko v Ormožu, Fr. Magdi)! v Križevcih pri 1 jutomera, Jože Dobrin v Križali na Gor., Vinko Eržen v Kranju, Al. štebil v Juršincih, Rud. Rauter v Gor Radgoni. Jožko Smolej na Ja-vornfku. Viktor Mramor v Crknici, Marija Fležar-jeva pri Dev. Mar. v Polju. Jožko Kadilnik v Konjicah in Al. Ložak v Rogatcu. Dne 4. t. m. se je v prostorih drž. trgovske šole v Ljubljani zaključil letošnji zimski zadružni tečaj, ki je trajal pet mesecev. V šolo se je novembra mesec« vpisalo 45 fantov, izmed teh iz Koroške trije, eden iz Primorske, ostali iz obeh slovenskih oblasti. Šolo je do konca obiskovalo 40 učencev, od teh je dovršilo isto pet z odliko, 30 z redom I. vrste, pet z redom II. vrste. Končnemu ustnemu izpitu, ki se je vršil ob 8 popoldne, so prisostvovali poleg vseh profesorjev-predavaleljev tudi zastopniki zadružnih zvez, in sicer: za Zadružno zvezo gg. Zaplotnik in prof. Remec, za Zvezo slov. zadrug njen ravnatelj g. Trček. G. ravnatelj Gogala je v uvodnem govoru omenjal, da ie lelos preteklo 20 let, kar je v bivšem dežolnem zboru dr. Krek predlagal, da se ustanovi v Ljubljani trgovska šola ler obenem na j tej šoli prirejajo tudi razni tečaji. Ta predlog se je še istega lela realiziral in tako so ee od tedaj dalje vsako zimo na trgovski šoli prirejali zadružni tečaji. Danes torej zaključujemo 14. tečaj — šest let je to onemogočala vojna — in pošiljamo tedaj že štirinajsti oddelek zadružnih delavcev med slovenski narod. Namen teh zadružnih tečajev namreč ni, vzgajati uradništva, temveč predvsem nudili kmet-skim fantom širšo izobrazbo v vseh praktičnih panogah. zlasti pu v zadružništvu, ler tako usposobili čim več delavcev za samostojno udejstvovanje na zadružnem polju. Poučevali so: gg. profesorji Gogala, Dermu-stia. Gruden in Modic: računstvo, knjigovodstvo, zemljepis, slovenščino, menično pravo, promet in Irgovinslvo. Poleg teh še c tajnik Kralj o zadružnem pravu, vodstvu kredilnih in konzumnih za- . drug. ler g. referent Stibler o zadružništvu. Skupno ' se je poučevalo 11 predmetov. Koncem izpita, ki je povoljno izpadel, je še učencem govoril nekaj vzpodbudnih in zahvalnih besed g. prof. Remec, ter končal z apelom, da vsi I obiskovalci z vsemi svojimi močmi delajo z vso požrtvovalnostjo v prospoh »пчеаа zadružništva slovenskega naroda sploh. Za desinfekcijo ustne dupline in grla Panflavin pastile uničujejo vstopajoče povzročitelje bolezni Od zdravniških avtoritet proti vnetju grla, prehladu in gripi pogosto predpisane. V zgoraj nnrjfanem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah. Občni zbor gradbene zarfruqe „Delavjki dom" v Uub' anl V petek, dne 30. marca t. 1. se je vršil v kleti Konzumnega društva na Kongresnem trgu prvi občni zbor »Gradbene zadruge Delavski dom« v Ljubljani, ki se ga je udeležilo nad 60 članov. Občni zbor je vodil načelnik pripravljalnega odbora tov. Jože Rutar. Zanimivo poročilo je podal tajnik Ivan Gajšek o gradbeni akciji zadruge. Iz njegovega poročila je bilo posneti, da mora iti gradbena akcija zadruge za tem, da omogoči lastne hiše tudi takim revnim, a solidnim delavcem, ki ne bi v nobenem slučaju mogli več odplačevali kakor 860 dinarjev mesečno, katera vsota pomeni pri sramotnih plačah 1000 Din že .precej. Poleg drugih važnih sklepov sta bila eogla>no sprejeta tudi predloga tajnika I. Gajšeka, da morajo vsi člani vse svoje prihranke vložiti v Prvo delavsko hranilnico in posojilnico na Starem trgu štev. 2-1 in vsak mesec, dokler ne pridejo do svoje hiše nli posojila, vložiti v to hranilnico vsaj 100 dinarjev. V novo načelstvo so bili izvoljeni: Načelnik Jože Rutar, ekspediter; podnačelnik Kogovšek Peter, polir; tajnik Toinc Franc, sodni pripravnik; blagajnik Marinšek Vilko, slavbni tehnik in odbornik Gostinčar Jože. Za namestnike Jež Anton, Ivan Gajšek. Korun Franc. Kušar Viktor in Kosec Ivanka. Nadzorstvo: Jože Slak, Langus Jože in dr. Aleš Stanovnik. Novo načelstvo ima nalogo takoj preskrbeti potrebni kredit, nakupiti večjo parcelo za stanovanjsko kolonijo z malimi hišami in vrtovi in poskrbeti posameznikom, ki že imajo parcele in del potrebne vsote, posojila. — Kakor izgleda, bo zadruga lahko že letos dosegla nekaj uspehov, potem pa vsako nadaljnje leto. Glavni cilj te važne zadruge pa je, ustvariti na tem temelju veliko gospodarsko produktivno ustanovo v okrilju »Jugoslovanske strokovne zveze«. K1SPESTI A. C. (Budimpešta) : ILIRIJA. Debut madjarskih profesijonalov v Ljubljani 0 Veliki noči. SK Ilirija je pridobila za dve mednarodni nogometni tekmi v Ljubljani 8. in 9. t. m".' biidfftf-peštanski Kispesli A. C., ki spada med najmočnejše klube madjarske I. profesijonalne lige in ima v svojem moštvu več madjarskih reprezentančnih igralcev. Gostovanje Kispesti A. C. znači vobče prvi nastop madjarskih nogometašev v Ljubljani, kar dela obe prireditvi tem zanimivejši. Madjarsko I. profesijonalno ligo, v kateri zavzema Kispesti ugodno pozicijo sredi prvenstvene tabele, so dvignili angleški trenerji (Jimy Hoganl) na tako visoko stopnjo, da najde zares enakovrednih tekmecev edino v klubih kot sta n. pr. praška Sparta in Slavija ali dunajski Rapid in Adniira. Povprečna kvaliteta madjarskih moštev se je letos бе stopnjevala s tem, da se je vrnilo domov večje število reprezentančnih igralcev, ki so bili ket trenerji dolga leta raztreseni po vsem evropskem kontinentu, največ v Italiji, Nemčiji in Avstriji, tako Schaffer, Konrad, Hirzer, Nyul itd. Na ta način je razumljivo, da so letos podlegli v Budim-pešli Sparta z 2:5, Vieuna z 1:4. Beogr. S. K. i 0:5 in 0:4. Prvi nastop Madjarov v Ljubljani znači pod temi okoliščinami športno senzacijo prve vrste. Publiki se obeta redek športni užitek, Ilirija in tudi ostali klubi pa bodo našli priliko opazovali odlično igro tujih profesijonalov ter se od njih učili. O moštvu iu posameznih igralcih Kispesli AC bomo informirali javnost še tekom prihodnjih dni. SK Ilirija, nogometna sekcija. — Danes, v če-trtek ob 17 strogo obvezen irening I. moštva. Julri ob 16 trening skupine II. igralci skupine II. se opozarjajo na objavo na oglasni deski v garderobi Trening I. moštva se vrši ob vsakem vremenu, skupine II. samo ob ugodnem vremenu O praznikih oba dni tudi rezervno moštvo. — Načolnik. AVTOMOBILNA DIRKA 1000 MILJ. Iz Brescie do Rima je šlo, in nazaj. Pretekle soboto ob 9 zjutraj je bii start, starler je bil znani italijanski športnik I.ando Ferretli. Prva koutrolua postaja je bila Bologna, 190.9 kin od Brescie. Nalo je prišla na vrsto Firenza; in tam izbornega, dirkača Materssija žo ni bilo več, imel je bil koiizij« in ni več dirkal. Na poli proti Rimu je pršel zmeraj bolj v ospredje Campari in je bil v Rimu U na čelu vseh dirkačev; 587 km dolgo pot iz Brescie do Rima je prevozil v 6:46:42. Nazaj je šlo preko Perugie, Ancone in Bologne; zmeraj jo bil Campari prvi. Iz Bologne do Brescie je bila Cam-parijeva pot samo še pot zmagoslavja. V Milan je prispel v t9 urah 14 minutah in 05.8 sekundah. 1000 milj je 1609.33 km. Campari je vozil avto Alfa Romeo, kat. 1500 cm3. ZRAKOPLOVSTVO. Dosedanji aviatični rekord v nepretrganem polelu. sta imela Edzard in Rlslić z 52:22:31. S;ed»l sta pa ostala Ameriknncn Haldemnn in S'iuso*i neprestano v zraku 53 ur 30 minut in 41 sekund. Krasno jc bilo vreme in jiinn je omogočilo stamo letanje v višini 8000 in. V zadnjih 24 urah sta trpela aviatika na želodčnih krčih. Znani italijanski aviatik Bernardi je zboljšal svoj hidroplanski rekord od 479.290 km na 513 km na uro. Lindberfjli .se bo podal na potovanje okoli sveta; deloma bo letel, deloma se bo vozil po ladji. Najdaljša aviatifinn proga bo iz Moskve v Tokio. ZA SCHMELINGOM BREITKNSTRAKTER. Že v drugi rundi je Gipsu Dnniels premagal Breitenstraeterja /. k. o., v Frankfurtu. Spominjamo se, da je premagal Daniels Sc.Hm«linira nedavno v 1. rundi k. o. GiDsy ^ ciimn. ornainenti služijo prizoru za okvir. Na prerisku, ki ga hrani mariborski muzej, maujeka spodnji rob z loluico 1500, desni rob in zgoraj vse, kar je višje od grada. — Slika, oziroma posnetek je shranjen v mariborskem muzeju v prvi sobi na desno, kjer ei ga lahko vsakdo ogleda. Mt. Md. Belgrajsko pismo Novo delo o Dalmaciji Propagandistična literatura je pri nas vse premalo razvita. Vzrokov je iskati v vež smereh: nepoznanje lastnih lepot, slabo prometna sredstva, neurejena letoviška mesta, pomanjkanje kapitala in še več drugih. Niti od daleč ne moremo tekmovati s Čehi, Nemci ali Francozi, ki so naravnost iznajdljivi v načinih, kako bi svetu v vpijočih barvah pokazali svojo zemljo in jih izvabili vanjo. Brez dvoma je Dalmacija eden naših najlepših predelov, če ni sploh najlepši; radi morja in južnega solnca, starinskih spomenikov in radi z one strani Jadrana vplivane umetnosti. Zato je najbolj potrebna glasne besede kričeče slike, da bi jo slišal in videl svet. Splitska »Jadranska Straža« častno vrši to nalogo z istoimeno revijo. A več uspeha bi prinesle šele knjige, brošure v tujih jezikih. Prav od tega dejstva ohrabrena se je »Jadranska Straža« odločila za težek, riskanten korak; omogočiti hoče izdajo obširnega reprezentativnega, 6 zvezkov obsegajočega dela: Oradjevinski i umetnički spomenici u Dalmaciji. Boka Kotorska bi zaenkrat ne prišla v pošt« v. Prvi zvezek je že tu Posvečen je Šibeniku. Nadaljnji bi obravnavali: Trogir, Split, Dubrovnik, Ostrva (Rab, Hvar, Kor-čula), Zadar. Vsakemu zvezku bi bila priložena posebna mapa s 50—70 slikami Vseh fotografij v celotnem delu bo skoraj 700. Prva izdaja je v srbohrvaščini (latinica) z ongleškim prevodom, druga bo v cirilici in francoščini, tretja v nemščini. Prvi zvezek je uredil J. Ivekovič. Pesme staro k Japaua. Priznani mladi srbski pesnik in novelist Miloš Cmjanski je izbral in to dni izdal pri Napredku interesantno antologijo: Pesme starog Japana. Vseh mogočih občutij so, kratke, ostro izražene ko maksime. ponekod melanholične, široko religiozne, neverjetno intuitivne, včasih impresionistične, ko da bi bile danes pisane (n. pr.: Slavuj peva prvu svoju pesmu viseči sa grane. Zvezda Zor-njača. Zbrkana elika: cvetovi trešanja, ili pahulje snega. Na brdu evo sedim sam kao gost Meseca.) Uvodna beseda je stvarna in informativna; prav tako se bo vsakdo z veseljem poslužil komentarja. Cmjanski je pohvalno dovršil nelaliko nalogo in nam v svetli luči pokazal čisto nov svet, (Antologijo kitajske lirike so Srbi že zdavnaj dobili.) Belgrad, 2. aprila. Tone P. Debata o Tonetu Kralju. Tone Kralj je, kakor tnano, poslikal v zadnjem času več cerkva na Oo-riškem in Tržaškem: v Volčah, Sv Luciji, Av-berju in drugod. »Edinost« je Kralju očitala, da njegove slike niso religiozne. Proti temu se v tržaški r,Edinosti« obrnil dr. Alojzii Res v št. 80 od 3. aprila -1928. Predvsem pob\ia dr. Res mnenje, kakor da je nazor pisca v »Edinosti glede na Kraljev stil identičen s stališčem katoliške cerkve, kakor je le-ta trdil. Cerkev ne odklanja na sebi nobenega stila, marveč je nasprotno pospeševala vsako res umetniško stvarjanje, nc da bi se zamrla v kak okosteneli sheinatizem. _ "Razstava na Tehuiški srednji šoli. Popravljamo: Soboslikarski tečaj je priredilo društvo »Probuda« s podporo Urada za pospeševanje obrti, ravnateljstvo Teh .sr. šole pa je dalo učilnico in razstavno dvorano na razpolago. Tečaja so se udeležili mojstri in pomočniki, samo odrasli. Do sobote zvečer so še znižane cene za Doko-čevlje. Damski Spangerji 130 Din, sivi ali drap 160 Din, moški čevlji od 160 Din naprej. Garantirano najboljši ročni izdelek. »DOKO«, Prešernova ulica št. 9, _IVAN ĆARMAN_ Cene/še kot on RAZPRODA/AH »e dobi vsakovrstno manu/akiurno blago samo mi IRPtN. MARIBOR. a«,™, trg strstvo, izkazuje presežek rojstev v 1. 1927. število smrti za 65.042 napram 53.368 v letu 1926. Istočasno pa je padlo število smrti od 712.858 1. 1926. na 676.666 1. 1927. Stevile živorojenih pa od 766.226 na 741.708. Spor med Anglijo in Egiptom Oeorge Lloyd, angleški komisar v Egiptu Nahal-paša, egiptovski ministrski predsednik OBJAVA Dne 29. marca t 1. mi je bilo ukradenih na progi Zidani most—Celje v vlaku, ki prihaja ob 8 zvečer v Celje, 10 komadov 2".% Ratne »tele v nominalni vrednosti po 1000 Din s kupon' 1. II. 1929, in sicer: Ser. t št 80, 81. Ser 7 št. 985, 986. Ser. 10 št. 215. 459, 461. Ser. 11 št. 287, 289, 290. Svarim vsakogar pred nakupom leh vrednostnih papirjev in prosim, da se mi oseba, ki bi event te papirje ponujala v nakup, takoj javi proti nagradi, Ivo Čater, Celje. Sir H. Rider Haggard: 102 Kleopatra, egiptovska кгаПса Jaz sem mirno poslušal to govorjenje, pri tem pa sem napel svoje moči in sem s pomočjo svoje umetnosti vrgel samo svojega duha na dulm Kleopatre, tako da je čutila navzočnost izgubljenega Har-makisa. »Oj, kaj pa je to?« je rekla. >Pri Serapisu! Strah me obhajal Dozdeva se mi, da čutim Harmakisa tukaj I Spomin nanj me obdaja kakor povodenj, dasi je že deset let tega, kar je mrtev! O,j, ob taki uri je to nekaj groznega!« »Oj, kraljica,« sem ji odgovoril, »ako je mrtev, potem je lahko vsepovsod in baš ob lakem času — ob času tvoje smrti — je kaj lahko, da se ti približa njegov duh, da pozdravi ob odhodu tvojega. »Ne govori tako, Olimp. Nočem več videti Harmakisa. Račun med nama je prevelik, na drugem svetu pa si bova morebiti bolj enaka glede tega. Oj, groza mineva! Samo moji slabi živci so to povzročili. Veste, zgodba o tem bedaku je pomagala, da smo lahko prebili to najtežjo vseh naših ur, uro, ki se konča s smrtjo. Zapoj mi, Karmion, za poj; tvoj glas je jako pi ijeten in rada bi zazibala svojo dušo v spanje. Spomin na tistega Harmakisa me je čudno prevzel! Zapoj mi torej poslednjo peseni, ki jo bom slišala iz tvojih sladkih ust, poslednjo izmed toliko pesmi!« ■^Prežaloslna je ura, da bi pela, kraljica k je rekla Karmion, vendar jo vzela harlo in zapela z mehkim tihim glasom. Njeni zvonki glasovi so utihnili; pesem je bila tako prijetna in žalostna, da je Iras začela jokati in da so se svitle solze prikazale v viharnih očeh Kleopatre. Samo jaz nisem jokal; meni so se bilo solze posušile. »Otožna je bila tvoja pesem, Karmion,« je rekla kraljica. Ampak prežalostna je ta ura za petje, kakor si prav rekla, in ta žalostna pesem je prav primerna za to uro. Zapoj mi jo še enkrat, ko bom mrtva, Karmion. Sedaj pa slovo godbi in približajino se koncu. Olimp, vzemi oni pergament in piši, kar ti bom narekovala. Vzel sem pergament in črtalo in pisal v rimskem jeziku: : Kleopatra Oktavijanu pozdrav! Tako je življenje. Naposled pride ura. ko hočemo rajši odložiti svoje telo kakor da bi prenašali ona bremena, ki nas premagajo s svojo pezo, in odplavati v pozabijenje. Cezar, zmaga! si. Vzemi plen svoje zmage. Ampak Kleopatra ne more stopati v tvojem zmagoslavnem sprevodu. Kedar je vse izgubljeno, takrat moramo poiskati izgubljene. V puščavi obupa pogumni tako žanjejo odločnost. Kleopatra je bila velika kakor je bil Antonij velik in način njenega konca ne sme zmanjšati njene slave. Sužnji živijo, da trpijo krivico, knezi pa, ki stopajo z bolj Irdnim korakom, gredo skozi vrata krivice v kraljevska bivališča mrtvih. Samo tole prosi egipčanska kraljica Cezarja — da ji dovoli, da bo ležala v Antoni jevi grobnici. Zdravstvu j!« To sem napisal in zapečatil pisanje, Kleopatra pa mi je naročila, da naj poiščeni sela. ki ga naj ponese Cezarju, nato pa se vrne. Odšel sera in sem pri vratih grobnice poklical vojaka, ki ni imel službe, mu dal denarja in mu velel, da naj nese pisanje Cezarju. Nato sem se vrnil; v izbi so vse tri ženske molče slale; Kleopatra se je oklepala dvornice Iras za roko, Karmion pa je bila nekoliko proč od njiju in ju opazovala. •Ako si v resnici odločena, da narediš konec, kraljica, sem rekel, le opozarjam, da je čas kratek, kajli Cezar bo zdaizdaj poslal odgovor na tvoje pismo: tako rekoč sem vzel izza nedrija steklenico s čisto, smrteno-no tekočino in jo postavil na mizo. Vzela jo je v roke in strmela vanjo. »Kako ne- dolžna je videti I« je rekla; »in vendar je v n jej moja smrt. Čudno.« »Da, kraljica, in smrt še deset drugih ljudi. Ni potreba narediti velik požirek. : »Bojim se,« je dahnila — »kako naj vem, da me takoj umori? Toliko sem jih videla umreti vsled strupa in komaj eden je na mah umrl. Nekateri pa — oh, še misliti ne morem na nie!« »Ne boj se,« sem ji prigovarjal, »mojster sem v tej umetnosti. Ako pa se bojiš, pa vrzi ta strup proč in živi. V Rimu boš morebiti še našla srečo, da, tam v Rimu, kjer boš stopala v zmagoslavnem sprevodu Cezarja in žvenket tvojih zlatih verig bo vdušil smeh trdookih latinskih žensk.« Ne, umreti hočem, Olimp. Oj, samo da bi mi kdo hotel pokazati pot!« Tedaj si je Iras oprostila roko in stopila naprej. >Daj mi pijačo, zdravnik,« je rekla. ;,Grem, da pripravim vse za mojo kraljico.« >Pa dobro,« sem ji odgovoril; >tvoje dejanje naj pride nad tvojo glavo!« In natočil sem tekočino iz steklenice v majhen zlat kozarček. Vzela ga je, se priklonila pred Kleepatro, nato pa je slopila Ло nje in jo poljubila na čelo; tudi tova-rišico Karmion je poljubila. Nato pa je brez obotavljanja in brez molitve — bila je namreč Grkinja — izpila kozarček, položila roko nu čelo in se v trenutku zgrudila na tla in umrla. Sedaj vidiš, : sem rekel in prekinil smrlno tišino, : hitro deluje. ?Res je, Olimp. Mojstrska je tvoja pijača. Sedaj pa še jaz; žeja me. Napolni mi kozarec, da se Iras ne bo utrudila, ko me čaka pri vratih.« Nanovo sem natočil kozarček; ampak to pot sem sc najprvo še delal, kakor da bi gn hotel izplakniti, in sem primešal strupu nekoliko vode; nisem namreč hotel, da bi umrla, preden bi me SDozjiala !!!=!!!= s EF e * s s S" C ce C 8 » > B p* 2 ~ O -1 3 B' S" 9 li: I S -o M ■ o •J «1 *» t N ro m — N ГО «o P C •v t 5' —i ' - •ra ce < tt — f P s ts __ 9 — w 2. e B' oo a §.»• i = n a = to Г i in e ip 5 n c N o j S P » iT * » « e jc (t s !" h. -• '/a » i c k. T •t o. сг.' 5' 9 s . rt- » N v; »i X O 0 > 1 sr " a K 5. BO v> i t> ® p 1 s! s □ 'Л - P? < ® N D 00 "5 tO 75 ГО Г c n a л u' C t _ F i' > ći s 3 PB П} o te 111 = 111 = * vil. Namreč da se vrši kulturni razvoj vzhodnega človeštva instinktivno, dočim da se uda-ja zapadno človeštvo že od prvih početkov svojega kulturnega obstoja predvsem pravcu racijonalne duhovnosti. Da se vidi vse to tudi na zunaj n. pr. v organični skupnosti vzhodnega kulturnega življenja, dočiin se je na za-padu že v prvih početkih pričelo samostojno in nasprotno javljanje najrazličnejših posameznih kulturnih stremljenj. Dalje da je v zvezi z vsem tem vzhodno motrenje sveta in življenja neposredno, tako da se ne lomi v relaciji razloga in posledice ter sredstva in smotra, dočim da je specifično zahodno motrenje sicer istega sveta in življenja posredno, t&ko, ki išče povsod le nekih razlogov na eni strani in presoja na drugi vse le kot sredstvo za cilje, ki jih pa sauio iz sebe ne more poslavljati. Zato da je končno samo vzhodna duhovnost realni princip resnične »kulture« v najčistejšem pomenu besede, dočim da se vsa zapadna kultura le lomi v prizmi tako zvane »civilizacije«, čije osnovno težišče so le sredstva, vzroki in učinki ter razlogi in posledice in to brez konca in kraja, ki pa ji je tuje to, kar naj vse te racijonalne drobce veže v harmonično enoto začetnega in končnega teoretičnega kakor tudi praktičnega cilja. In da je temu v istini tako, to delajo umevno še naša gornja izvajanja, s katerimi smo bili primeroma utrdili, da mora vsako resnično kulturno udejstvovanje vsaj končno biti neintencijonalnega, torej »žensko«-men-talnega izvora; misli samo na gori omenjenega ter v samotni vasici razvijajočega se mladeniča — poznejšega velikega kiparja. Tem važnejše pa je potemtakem za naše glavno vprašanje dejstvo, da smo mogli in morali gori tudi to prevažno kulturno-histo-rično diferenco med človeškim vzhodom in zahodom tolmačiti in izvesti po načelu in samo po načelu nam zdaj že znane osnovne diference med žensko in moško psiho. Saj smo videli, da tudi omenjena ter najširša kulturno-historična diferenca po svojem najglobljem jedru ni nič drugega, nego nam že znana osnovna funkcijska diferenca med specifičnim poslovanjem ženske in moške psihe, prenešena iz okvira celotne (n e -intencijonalne in intencijonal-ne) doživljajske človeške strukturo na polje intencijonalnega in sicer duhovnega intencijonalnega doživetja samega. Tako pa gre zdaj tudi na intencijonalnem polju ženski kakor tudi moški psihi specifična in ne več le individualno ali socijalno-psihološka, temveč naravnost kulturno-historična funkcija, ki jo po njeni ženski in moški diferenciaciji lahko izrazim s sledečo tretjo in končno svojo tezo o bistvenih internih odnosih med moškim in žensko: Ženska psi h a ni le individualno in socijalno-psiholo-š k i, temveč obenem kulturno-historični realni princip teoretične i n praktične ž i v 1 j e n s k e smotrenosti, dočim je moška psiha zopet no le individualno in socijaln o- psihološki, temveč turi i k u11 u r n o - h i s t o r i č n i realni princip teoretične in praktične življenske sredstvenosti. Seveda je zopet neposredno kakor po vsem že reče-nem tudi posredno uvidevno, da je moška psiha tudi po tej kulturno-historični specifični svoji funkciji ra z v o j n o-d i n a m i Pn o zgrajena na ženski psihi, ne pa obratno. Ex oriente lux, ex muliere vita! Sklep. Ob koncu pričujoče razpravice moram še omeniti, da sem na tem majhnem prostoru mogel orisati seveda le neke osnovne svoje misli in še te le v skrajno sumarični obliki. Podrobnejši pretres vseh teh vprašanj bi zahteval posebno publikacijo, v kateri šele bi mogel vse že gori rečeno podrobneje izdelati, primerno razširiti in napram najrazličnejšim morebitnim ugovorom več ali manj krepko obraniti. BILANCE IN POSLOVNA POROČILA VII. reilni občni zbor Slo&rada. cl. d. Dne 3. t. m. so imeli delničarji tvrdke »Šlograd«, slov. gradb. in industrijske d. d. v Ljubljani svoj VII. redni občni zbor. Iz poročila upravnega sveta je razvidno, da je bil uspeh podjetja v jelu 1027, z ozirom na težave, s katerimi se imajo boriti vsa stavbna podjetja, jako zadovoljiv in da se je tvrdki posrečilo vse težave pretečenih let preboleti. Občni zbor je z zadovoljstvom vzel na znanje, da izkazuje letni zaključek pri zelo previdni cenitvi raobUij in imobilij čisti dobiček. Podjetje, ki se peča z vsemi panogami stavbarstva ter je v letu 1937 izvršilo najkompliciranejše železobetouske zgradbe, zaposluje le domače strokovnjake ter je izključno le v domačih rokah. 2945 Iz bilance 1927 je posneti, da je premoženje tvrdke previdno ocenjeno v primeri z 1926; dolžniki so se znižali od 4.1 na 2.1 milj. Din; ravno-tako so se znižali upniki cxl 5.1 na 2.3 milj. Din (zlasti banke od 4.5 na 0.6 milj. Din). Leto 1925 je bilo zaključeno z izgubo 0.2 milj. Din, 1926 z 0.1 milj. Din. Kljub temu. da je donos lani znašal samo 1.3 (1926 1.8) milj. Din, izkazuje podjetje za 1927 1.513 Din čistega dobička, ker je uspelo podjetju v veliki meri znižati postavke obresti in obratnih stroškov. Prometna banka, d. d. v Ljubljani izkazuje za 1927 365.557.60 Din čistega dobička (1926 356.493.99 Din, 1925 158.544.24 Din) na kapital 5 milj. Din. Čez mesec dni se preseli banka v svojo, novo adaptirano hišo v Stritarjevi ulici 2 in se bo občni zbor vršil v tej hiši Za 1927 se bo izplačala kakor za 1926 5%na dividenda. Prva parobrodarska bilanca Iz bilance »Prekomorske plovitbe*, d. d. na Sušaku posnemamo, da je znašal dobiček v letu 1927 2,775.000 Din napram 2.736.000 Din za 1926 pri kapitalu 4.838 milj. Din in rezervah 14 milj. Din. KONKURZI IN LIKVIDACIJE Nov konknrzni zakon. Te dni je tozadevna komisija v pravosodnem ministrstvu dovršila osnutek tega zakona, ki se predloži vsem gospodarskim korporacijam v izjavo; korporacije morajo podati izjave do konca maja, nakar se predloži zakonski osnutek nar. skupščini. Statistika konkurzov v marcu 1928. Po podatkih Jugoslovanskega društva za zaščito upnikov eo bili v mesecu marcu 1928 razglašeni 104 kon-kurzi napram 83 v februarju, 79 v januarju 1928 ter 149 v marcu lani in 103 v marcu 1926. Skupno je bilo v prvih 3 mekecih letos razglašenih 266 konkurzov (lani 349, 1926 212), od tega odpade na Slovenijo in Dalmacijo 26 (lani v istem času 29), na Srbijo 186 (228), na Hrvatsko 33 (49), na Vojvodino 18 (34) in na Bosno 3 (9). Zmanjšanje števila konkurzov kaže na izboljšanje položaja. Konktirz je razglašen o imovini Jožefa Ger-šaka, posestnika v Dekmarcih, p. Sv. Peter pod Svetimi Gorami; prvi zbor upnikov 24. aprila, prijaviti do 10. maja, ugotov. narok 24. maja. Odprava konkuria: Rudolf Kopač, nereg. trgovec v Novem mestu (sklenjena poravnava); Franc Lesar, trg. v Ljubljani (ker ni kritja za stroške postopanja). * * * Ravnateljstvo /.a kmetijski kredit objavlja poročilo o poslovanju v letu 1927. Iz poročila posnemamo, da je bilo do konca leta 1927 osnovanili 113 zadrug, od teh 29 v belgrajski oblasti, 16 v podonavski, 13 v baški, 20 v moravski, v Sloveniji nobena, v Hrvatski in Slavoniji 2, v Dalmaciji 8; do 15. marra letos je bilo celo osnovanih 357 zadrug. Po zakonu o kmet. kreditu bi moralo dobiti ravnateljstvo 200 milj. Din do 1. aprila 1928. Dosedaj je država izplačala 104 milj. Na obrestih je prejelo ravnateljstvo 4,660.000 Din, imelo pa je 31. dec. lani naloženih v Dri. hip. banki 59.7 milj. Din, v blagajni je bilo 277.500 Din, inventar je bilansiran s 46.600 Din. Stroškov je imelo lani 706.500 Din, od česar odpade na stanarino 444.000 Din(?); knjige in tiskovine 115.300 Din in plače 99.150 Din. Ofii'iolni ilnstrovani katalog VIII. Ljuliljan-skera volcsejma izide ob otvoritvi istega I. j. dne 2. junija 1928. Katalog bo letos urejen povsem priročno ter bo tako obsežen in pregleden, da bo vsakemu trgovcu preko celega leta zamogel služIti kot izčrpni svetovalec pri iskanju trgovskih zvez. V prvem delu kataloga bodo nn finem bolem pa- Iiirju nameščene slike industrijskih in ostalih pod-etij Slovenije, n. pr. pogled na tovarno, posa- mezni oddelki itd. pod sliko pa pride kratek popis. Tvrdke, ki se za le objave zanimajo, uaj to sporoče uradu Ljubljanskega ve'.esejma Trgovska zbornica za Orno goro. Ustanovila se bo začasna trgovska zbornica z 12 Člani, ki naj v teku enega leta izvede volitve. Nova zbornica bo imela 24 članov iz industrije, trgovine in obrti. Dobave. Drž. rudnik v Brezi sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg ovsa; do 18. t. m. pa glede dobave 3 motovil — Drž. rudnik v Kaknju sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave 1 aneroide za merjenje višine. — Drž. rudnik v Vrdniku sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg ovsa. — Drž. rudnik v Velenju sprejema do 17. t. m. ponudbe glede dobave 10.000 kg jamskih tračnic, 350 q portland cementa, 140 ni3 jamskega lesa; do 169. t. m. pa glede dobave osi iu ležajnih teles. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: 18. t. m. pri ravn. drž. železnic v Subotici glede oddaje zidarskih, tesarskih, kleparskih in mizarskih del na progi Vmkovci-Rrod. — 20. t. m. pri vojnem ministrstvu, oddelek za mornarico v Zemunu glede dobave 60.000 m raznega platna; dne 23. t. ra. pa glede dobave raznega platna in trakov. — 21. t. m. pri ravn. drž. železnic v Sarnjevu glede dobave orodja. — 23. t. m. pri Upravi drž. monopolov, ekonomski oddelek v Belgradu glede dobave kartonskih škatelj za pa-kovanje cigaret. — 23. t. m. pri ravn. drž. železnic v Zagrebu glede dobave 'J kompletnih garnitur za dviganje lokomotiv. — Natančnejši podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled. Prodaja. One 20. t. m. se bo vršila pri ravn. drž. železnic v Sarajevu ofert. licitacija glede prodaje starih sodov. — Oglas je v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled. Industrija umetne svile se izredno hitro razvija. Tako je znašala njena produkcija lani 120.000 ton napram 97.000 tonnm v letu 1926 in 11.(100 tonam v letu 1913. Največ umetne svile izdelajo v Uniji (1927 33.500 ton), nadalje v Nemčiji 18.000 ton, v Angliji 17.7CO in v Italiji 17.500 ton. K temu pripominjamo, da je bila lani Italija na drugem mestu v svetovni produkciji. Vele.sejem v Budimpešti. V Budimpešti se vrši od 28. aprila do 7. maja t 1. veliki mednarodni sejem, na katerem bo zastopana tudi naša država. V zmislu odloka ministrstva trgovine in industrije z dne 18. januarja 1928, št. 131-IV, bo priredila pooblaščena trgovinska agencija kralj. SHS v Budimpešti na velesejmu poseben jugoslovanski paviljon, v katerem se bo razstsvilo vse, kar bi moglo na dostojen način pokazati naša prirodna bogastva in kulturo naše države. Zato prosi agencija, da se njena akcija podpre c tem, da se ji pošljejo zbirke, fotografije itd. Naslov agencije je: Budapest, V., Vil-mos csaszAr ut. 26. Zanimivi podatki o konkurznih stroških. Pri nekem konkureu nn Hrvaškem je bilo aktiv 108.000 Din, pasiv 275.000 Din, masa je bila realizirana s 52.578 Din, upniki pa niso dobili ničesar, ker je šlo vse za stroške in honorarje. Pri nekem drugem konkurzu v področju bivše A.-O. je bila masa realizirana s 26.697 Din, stroški pa so znašali 9.832 Din s honorarjem upravitelja vred. Upniki so dobili 22%. Te številke jasno kažejo, da moramo pri izenačenju koukurznega reda skrbeti zlasti za to, da bodo upniki kaj dobili in da se maksimirajo stroški. Nikakor ne sme biti sedanja višina stroškov na Hrvatskem — vzor, pač pa ona iz drugega slučaja. Živina 4. aprila 1928. Živinski sejem v Ljubljani 4. aprila 1928. Do-gon je znašal (v oklepajih število prodanih komadov): 281 (49) konj, 74 (40) volov, 44 (34) krav, 20 (10) telet in 445 (310) prašičkov za rejo. Cene za vole so naslednje: I. Din 8.Г0, II. Din 7.50 in III. Din 6.75; par volov boljše kakovosti je bilo prodanih celo po Din 9 za kg žive teže. Povišala pa se je cena telet od 10—11 Din na 12—14 Din za kg žive teže. Živahna je bila zlasti kupčija s prašički za rejo, za kar je sedaj sezija. in so so prodajali komad po 200—300 Din. Živina. Na sejnin v Prag| 2. t. m. je bilo prignanih iz naše države 64 glav goveje živine, ki je notirala: voli 6.20 0.80 Kč, biki 6.10; prašičev pa je bilo prignanih 454 iz Jugoslavije, ki so se prodajali po 9—11 Kč za kg živo teže. zaklanih pa je bilo dovožonih 200, ki fo dosegli cene 12 do 13.25 Kč. — V Milanu so uotirali 21. oret. mes. za kg žive teže voli I. 4.50—5.10 lir, II. 4—4.40, \ III. 3—3.C0, krave 1. 4-4.60 lir, II. 3.20—3.90, ] III. 2.20-3.10. Na milanskem trgu se opaža vedno I več tuje živine, na zadnjem sejmu od 1500 glav 11009 glav. Cene za jugoslovansko živino so se gibale od 3.30—4.20 lir. Zlasti se opaža velik dovoz jugoslovanske in madjarske živine od vsake po 150 glav na zadnjem sejmu. — Na dunajskem sejmu za goveda (2. t. ni.) je bilo od celokupnega dogona 3138 glav iz Jugoslavije 198. Kupčija je bila slaba. Cene so popustile napram prejšnjemu tednu pri 1. blagu za 10—15, pri 11. za 10 in III. zn 5 grošev. Notirali so za kg žive teže: voli I. 1.50-1.70, II. 1.15-1.45, III. 0.85-1.10, biki 1-1.35, krave 0.75-1.30, slaba živina 0.60—0.80 šilinga. Na dunajski sejem 4. t. m. je bilo prignanih 17.134 prašičev, od teh 13.215 mesnatih. Iz Jugoslavije je znašal dogon 2641 kom. Pri mirnem prometu so špeharji nazadovali za 5 grošev, mesnati prašiči pa za 5—10 grošev pri kg. Notirali so: špeharji I. 2.15—2.25 šilinga, angl. križani 1.80— 2.05, kmetski 1.80—2.25, stari 1.85—2, mesnati prašiči 1.60—1.95 (izjemomu 2 šilinga) za kg žive teže. Ш&г&а DENAR. 4. aprila 1928. Današnji devizni kurzi so se napram včeraj le neznatno izpremenili. London in Praga sta se učvrstila, dočim je Trst popustil. Promet je bil srednji. Razen deviz Budimpešta in Trst. kjer je bilo privatno blago, je vse potrebno krila Narodna banka. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 4. aprila 1928. povpraš pon. srednji sr. 3.1V. Amsterdam _ 2290-50 _ _ Berlin — 1350.75 — 1359.50 Budimpešta 691.50 994-5U 993.— — Curih 1093-50 1096-50 1095'— 1095"— Dunaj 798.55 801.55 800.05 800.05 London 277.09 277-89 277.49 277-43 Newyork — 56-83 — 56.83 Pariz — 223-75 — — Praga 168-10 168-90 168-50 168.49 Trsi 199.12 301.12 300.! 2 300-17 Zagreb. Amsterdam 2286—2292, Berlin 1358.25—13Ш.25, Curih 1093.50—1096.50, Dunaj 798.55—801.55, London 277.09—277.89, Newyork 56.73—56.93, Pariz 222.75—224.75, Praga 168.10— 168.80, Trst 299.25—201.25. Belgrad. Amsterdam 2287.50—2293.50, Berlin 1358.50—1361.50, Budimpešta 991.85—094.85, Curih 1093.50—1093.50, Dimaj 798.55—801.55, Loudon 277.09-277.89, Ne\vyork 56.7?—56.93, Pariz 222.75 —224.75, Praga 168.10—168.80, Trst 299.063— 301.063. Curih. Belgrad 9.13, Berlin 124.25, Budimpešta 80.70, Bukarešt 3.275, Dunaj 73.05, London '25.34, Ne\vyork 519, Pariz 20.43125. Praga 15.3825, Trst 27.42, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid 87.30. Trst. Belgrad 33.80—33.35, Curih 868.50— 365.50, Dunaj 263.75—269.75, London 92.41—92.43, Ne\vyork 18.00—18.91, Pariz 74.45—74.55. Dunaj. Devize: Belgrad 12.505, Kodanj 190.55, London 34.7025, Milan 37.55, Newyork 710.65, Pariz 27.985, Varšava 79.695. - Valute: dolarji 710.30 francoski frank 28.03, lira 37.78, dinar 12.445, 8e-škoslovaška krona 21.0475. Praga. Devize: Lira 178.25, Belgrad 59.37б, Pariz 132.75, London 164. 75, Ne\vyork 33.745. Dinar: Ne\vyork 176, Berlin 7.86, London 277.50. VREDNOSTNI PAPIRJI. 7% invest. pos. in agrari so bili v Zagreba danes čvrstejši, dočim je vojna škoda nazadovala, za april je ostala neizpremenjena, za december pa se jo celo učvrstila. Med industrijskimi papirji so tendirali slabeje: Trboveljska in Vevče. Ljubljana. 7% invest. posoj. 87 den., agrari 57.50 den., Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 185 den., Praštediona 802.50 den., Kred zavod 157— 175, Vevče 135 den., Ruše 265—280, Stavbna 56 den., šešir 125 den Zagreb. 7% invest. posoj. 87,50—88.50, agrari 58—58.75, vojna odškodnina -134—435.50, april 488 —440, maj 412—444, dec. 472, Hipo 58.50, Jugo 89—00, Praštediona 800—805, Ljublj. kreditna 135, Šecerana 535—550, Drava 550—560, Slavonija 12 —13, Trbovlje 485—495, Vevče 135—142.50. Belgrad. Vojna odškodnina 486.50—437.50 (2300), 7% invest. posoj. 87.50 (30), agrari 58—60, Rdeči križ 50 (30 kom.). Dunaj. Podon.-savska-jadran. 80.95, Jugo 10.90, llipo 7.40, Alpine 41.20, Leykam 9.60, Trbovlje 60.95, Kranjska industr. 38, Gutmann 28. BLAGO. Ljubljana. Les: škorete III. fko vag. meja 3 vag. po 480; zaklj. 3 vag. Tendenca neizpremenjena. Dež. pridelki (vse samo ponudbe; slov. post., plač. 30 dni, dobava prompt): pšenica 78-7S kg, 2% baška 390 -292.50, slav. 385-387.50, koruza času prim. suha kval. gar., za marec 295—297.50. april 300—302.50, maj 305- 307.50, činkvantin 305 —307.50, ajda dom. zdrava rešetana suha 295, oves baški zdrav rešetan 300, moka 0 g vag. bi., fko Ljubljana plač. po prejemu 330—335; zaklj. 3 vag. Tendenca neizpremenjena. Novi Sad. Pšenica: bč. 342.50—347.50, ban. 337.50—342.50, potiska 345—350, srem. 342.50— 347.50; ječmen 290—295; oves: bč., ban., slav. 250 —257.50; koruza: bč. stara 257.50—262.50. april 260 —265, maj 262.50—268, bela 262.50—267.50, ban. 255—260, srem. 255-260, apr. 260—265, maj 262.50 —268.50; moka: Og in gg 475—190, št. 2 455-470, št. 5 440—450, št. 6 380-380, št. 7 317-325, št. 8 222.50—232.50; otrobi 210—216. — Promet 8 vag. pšenice, 24 koruze, 2 moke, 2 otrobov, skupaj 36 vagonov. Budimpešta (termlnska borza). Tendenca čvrsta. Pšenica: maj 32.84, 32.90, zaklj. 32.84—32.86, okt. 30.30, 30.38, zaklj. 30.38—30.40; rž: maj 31.14, zaklj. 31.10—31.14, okt. 25.58, 25.68. zaklj. 25.66— 25.68; koruza: maj 27.30, 27.40, zaklj. 27.40 -27.44, julij 28.02, 27.98. Prignano ajboljSa oblačila pri nalnlžjlh cenah nu renomlrana tvrdka J. MAČEK LJubljana. Aleksandrova cesta St. 12 \шштмшттшатшт. Vstsjenske mis;i 1. aprila t. 1. je dunajski kardinal Piffl imel na slavnostnem zborovanju katoliškega Volks-bunda govor, ki se tudi v nekatoliškem nemškem časopisju zelo komentira. Njegove glavne misli so bile sledeče: Hujša nego gospodarska stiska je moralna beda današnje dobe. Mesto da se po svetovni vojni izčisti, se je množica udala divjemu uživanju. To zlo tembolj narašča, ker v šolah dozoreva poko-ljenje, ki se ue čuti vezano na Boga, na moralne zakone, na najvišjega sodnika, skratka: pokol jenje brez vesti. Zadnji čas je, da pristopijo možje, ki še vidijo cilj in smisel življenja v luči božanstvenega svetovnega reda, k nalogi, da rešijo domovino. Največja napaka je bila, da se je avstrijsko (lahko bi navedli tudi vsako drugo državo — opomba ref.) vprašanje vedno obravnavalo in smatralo zgolj za gospodarsko, dočim je v prvi vrsti nravstveno vprašanje. Narod more ludi iz svoje gospodarske stiske vstati le, če črpa iz večnega vira moči religije, le na verske večnostne vrednote usmerjeni narod se more znajti iz močvirja zgolj posvetnega uživanjskega življenja Verska obnova vsega ljudstva in vsakega posameznika je najresnejša zahteva našega časa. K 100 letnici Taistega Maribor, 3. aprila 1928. Tolstega prav za prav nismo videli, ker sta nam ga interpretirala Francoza Niziere in Savoir z dramatizacijo >Kreutzerjeve sonate«. V »Kreutzer-jevi sonati« govori že mnogo bolj moralist Tolstoj in prerok nekega novega človeštva, ki bo z odpovedjo in s popolno, čisto vzdržnostjo izkoprnelo v Boga in telesno izumrlo. Taka, tolstojevska »Kreu-tzerjeva sonata« ni za oder; zato sta Francoza posilila mistično dušo in jo stisnila v kalup francoskih trikotov. Vendar pa varje dramatizacija tolslojevski ton nastrojslev in niše vijuge teater-skih vzponov i>o tolstojevskih vrtincih, ki glodajo iu vrtajo strašno v dušo. Režiral je g. Jožko Kovič, dn jc bila igra strumna in vzdušje napeto, da je bila scena kakor geometrijska zagonetka, gubeča se iz naturalistične plastike v sfingske figure in dalje v brezbrežno sinjino duš. Sam je igral Pozdniševa, z njim gdč. Kraljeva ženo Lavro. Vlogi zahtevata mojstrska igravca in najintenzivnejše vglabl.'j nje, ki mt» prav za prav ni meje. Skoraj ves efekt teh vlog je v emanaciji njunih duš, v fluktuiranju, ki se izliva iz njiju. Zato sta silne naporni, če sta do-življeni, ne le igrani. J. Kovič in Kraljeva sta igro gotovo daleč prekoračila in se približala tistim te-aterskiin likom, pri katerih pozabimo, dn smo v gledališču. — Zakrajškova je bila kot tašča mestoma izredna; močni temperament jo je delal zelo mladostno. VI. Skrbinšek je krepko karakte-riziral problematično naluro Truhacevskega. V atilske kompozicije so se zlivali Savinova (Vera), Knsberger (stric), Zeleznik (Ivanov), Stopar (sluga), Tovornik kot hudožestveniški lakaj, Starčeva (sobarica). 1'red igro je predaval ljubljanski docent dr. Preobraženski in siUiuetno osvetljeval in podal najnovejše perspektive o velikem slovanskem evangelistu. Predavanje je bilo zanimivo za tistega ki Tolstega že dodobra pozna; takih pa ni mnogo Gledališče je bilo polno. dr. F. S. Iz katoliških revi; »Abendiandc (marec 1928) prinaša članek von Nell-Breuninga S. I., ki ostroumno razmotriva o duhu kapitalizma. Ta duh meri k popolni racionalizaciji življenja, k preračunstvu, k popolni ne-osebnosti. (»Kapitalist ne gospodari zato, da bi produciral n. pr. čevlje ali pisalne strjje, ampak zaradi številke v svoji glavni knjigi, ki mu je sa-monamen.«) Nell ocenjuje ta duh kot nekaj etično indiferentnega, kakor ima ko! etično indiferentno tudi kapitalistično gospodarstvo ua sebi. (To mu bo »dunajska šola. gotovo ostro oporekala. Op. ref.) V zlo se pa tudi ta duh lahko razvije, če prezira najvišji smoter in blagor, ki je Bog. Nevarnost leži v tem, da neosebnostni značaj kapitalističnega proizvajanja zmanjšuje čut odgovornosti. — Opat dr. Tlieod. Wiesinger v ^Schonere Zu-kunft« (1. april 1028) ostro poudarja svoje proti-stališče proti P. Biederlacku v vprašanju obresti, lustnine, delovne pogodbe in brezdelnega dohoda ter se zavzema toplo za dunajsko šolo. Zastopa odločno mnenje, da je kapitalizem v svoji konkretni obliki nekrščanski in nemoralen ter terja javno in odločno protistališče in praktično borbo proti njemu. (V orientacijo glej tozadevni članek dr. A. Ušeničnika v zadnjem .-Času-. — Francoska katoliška Revue des Jcuues (februar) zelo jasno analizira ameriški imperializem, in sicer popolnoma negativno. »Ameriška država se obkro-žuje z vedno novimi vazali z istimi metodami kakor svoj čas Rim.« Prerifcek Diirer jeve slike v Mariboru Naj ob DUrerjevem jubileju pripomnim Se to, da hrani mariborski muzej med svojimi zbirkami zanimivo risbo na steklu z značilnim mono-gramom Albrechta DUrerja. Kakor poroča A. Ste-genšek v »Časopisu za zgodovino in narodopisje« 1. 180-1 (str. 98) je risbo daroval mariborskemu muzeju neki duhovnik g. V. K., ki o risbi poroča, »da je bila najprej v Zajčkem samostanu, od tam je prišla na Dunaj k lazaris'om in potem v Gradec, odkoder sem jo prinesel v Maribor.« Slika je » rjavo barvo (t. zv. Sch\varzlot) naslikana na stekleno šipo, ki je 45 cm vitoka in 45 cm široka. Doslednost in natančnost v slogu in izrazu jasno pričata, da je, slika do zadnje poteze prerisana p-j velikem DUrerjevem lesorezu (št. 4) iz zbirke »Marijino življenje«. Dotičnik je najbrž položil šipo na lesorez in potem pavziral črto zn črto. Tudi omejenost slike, ki obsega samo toliko, kakor daleč je segla Sipa, govori zato. Dtirer namreč ri."e sv. Joahima in sv. Ano, ki se srečata pred zlatimi jeruzalemskimi vrati. Na levo oo njiju je berač in meščan, v ozadju mestne stavbe, nad njimi pa se odpira pogled v pokrajino z drevjem in z gradom na skali. Zlata vrata, okrašena s ooznogotskimi