Posamezna številka I Din, mesečno, fe se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din. na dom in po pošti dostavljen list 9 Din. - Celoletna naročnina je 90 Din, polletna 89 Din, četrtletna 19 Din. Cene inse-ratom po dogovoru POHEDEJCJSMCI Uredništvo. Kopitarjev a ul. St. 6/111 Telefon it 2090 in > nc more odpovedati sodelovanju pri urejanju javnih zadev, kakor sc ne more odpovedati svoje svobode in Gradec, 17. septembra, (a). Včeraj se je tu vršilo veliko zborovanje stanovske Ironle, ki mu je prisostvoval ludi podkancler dr. Winkler. Zboro- ; vanje se je vršilo na glavnem dirkališču mesla, ob navzočnosti več kot 30.000 ljudi iz štajerske, z Gra-diščanskega, z Dunaja in iz drugih krajev Avstrije. ' Posebno mnogoštevilno so bile zastopane formacije landbunda. Pozornost so pa /lasti zbujali bivši ] bojevniki, ki so šli v sklenjenih vrstah po graškili ulicah. Bilo jih je okoli 4000. Po pozdravnem nagovoru je imel zvezni pod- .......... kancler dr. Winkler daljši govor, v katerem je med Šcvllo m/- j drugim dejal, da mora lo zborovanje pomeniti epo-•ntaiizmn in halon preobrat v državi iu pokazali |x>lrebo po slogi iu bratstvu med avstrijskim narodom, pa tudi potrebo ustanovitve avstrijske narodne vojske, ki naj napravi konec raznim zasebnim borbenim formacijam. Rešitve Avstrije ni treba iskati ne v laž- ] njivi demokraciji ne v skrajni diktaturi, temveč se je treba odločili za zlalo sredo ter se borili' proti vsem ekstremnostim bodisi z desne bodisi z leve strani.Mi smo zoper boljševizem, jc nadaljeval govornik, toda prav tako smo tudi zoper fašizem z desne. Mi odklanjamo vsako vrsto fašizma, naj že pride s severa ali z juga. Najbolje urejena bo Avstrija, če bo temeljila na narodnih silah, to je na narodnih stanovih. Napad na nemško poslaništvo Dunaj, 17. sept. c. Danes jc iz parka v bližini palače nemškega poslaništva udrlo 10 do 15 mladih ljudi v Mctternichovo ulico in metalo kamne, ki so jih žc prej pripravili, na poslopje poslaništva. Pobili so šipe na štirih oknih, poškodovali pa ludi steklo na avtomobilu, ki je slučajno peljal mimo. Policija jc prijela 4 hudi in takoj pomnožila stražo pred nemškim poslaništvom. Spominsha slavnost v čast Vufeu Karadiiču Loznica, 17. sept. m. V Tršiču, rojstnem kraju Vuka Karadžiča so se danes zbrale večtisočglave množice ljudstva, da prisostvujejo blagoslovitvi obnovljene rojstne hiše Vuka Karadžiča. Na poti iz Loznice je bilo postavljenih več slavolokov, okrašenih s cvetjem in zastavami. Proslave so se udeležili poleg zastopnika Nj. Vel. kralja polkovnika Vojislava Todoroviča zastopniki vlade, parlamenta, senata, univerz, raznih drugih kulturnih institucij, zastopnik Masarykove univerze in slovanskega instituta v Pragi dr. Fran Gojman. Rojstno hišo pokojnika je blagoslovil srbski pravoslavni metropolit Josip. Nastopilo je mnogo govornikov, ki so v svojih govorih poveličevali -lesmrtno delo in zasluge velikega pokojnika. Huda nezgoda Včeraj dopoldne se je na P r e v o j a h pri Lukovici zgodila huda nesreča. Tovorni auto pivovarne > Union- je zadel 35 letnega tesarskega mojstra Lampiča Alojzija, ki je v družbi dveh tovarišev šel k maši. Fant je dobil nevarne poškodbe na sencih in ima zlomljeno roko. Ponesrečenca so takoj odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer so ugotovili, da je rana na glavi globoka 6 cm, in da ima ponesrečenec pretresene možgane, f> ne nastopijo komplikacije, bo ozdravel. Osebne vesti Belgrad, 17. .sept. m. Z razsodbo državnega sveta jc razveljavljen ukaz prometnega ministra z dne 5. maja l. I., s katerim je bil upokojen generalni ravnatelj jugoslovanskih držav, železnic Dimitrije Šretlovič. Z odlokom ministra za gozdove n rudnike so premeščeni: za gozdarskega pristava j. skup. pri gozdnem odseku banske uprave v Zagrebu ing. Stanko Silošek, gozdarski pristav iste skupine pri gozdni upravi v Mariboru. Za uradniškega pripravnika in vršilca dolžnosti okrajnega gozdarskega referenta pri okrajnem načelstvu v Čabru je premeščen ing. Slepan Mihajlič, uradniški pripravnik pri gozdnem ravnateljstvu v Ljubljani. Za uradniškega pripravnika pri gozdni upravi v Ljubljani je postavljen ing. Leonid Balbaiev, uradniški pripravnik pri gozdnem odseku banske upra- ve v Ljubljani. Za uradniškega pripravni*.. pri gozdni upravi v Metliki Josip Vodopivec, uradniški pripravnik gozdarske šole v Mariboru. Problem zaposlitve naše inteligence Državna železniška šola Prve dni v septembru sc je sestala v Ljubljani naša mlada intcligetoca, da si učvrsti svoj položaj nu /unuj in na znotraj, j>a da preinotri vse možnosti, ki vodijo iz dosedanjega nevzdržnega gmotnega položaja v boljšo bodočnost. Zdi se mi pa, da se je ravno to zadnje vprašanje premalo konkretno obravnavalo. Potrebno bi bilo ob tej priliki naglasiti, da jc dotok našega dijaštvu na visoke šole vedno večji, medtem ko dotok v šole, ki so namenjene /a praktične poklice, pada. lopot bi rad slovensko javnost opozoril samo na našo državno železniško šolo, ki ima svoj sedež v Belgradu. Ravnatelj le šole je naš rojak gosji. Kepic. Ta šola jc bila ustanovljena pri nas leta 1922. Tedaj se jc zahtevalo zn sprejem v to šolo le štiri do pet gimnazijskih razredov. Kolje bil spočetka na to šolo velik naval, so začeli zahtevati z.a kandidate več razredov. Absolventi te šole, ki je trajala, kar pouka tiče, dve leti, so postali uradniki druge kategorije. Danes zahtevajo za to šolo že sedem razredov gimnazije. dočim imajo prednost dijaki z osmimi razredi oz. maturo. Ugodnosti, ki jih uživajo uajanjeni mnogokrat opasno ogrožal vrata domačih. Krili sta bili prodorni, zlasti desno, ki je |x>gostokrat prišlo v opasni rajon pred domačim golom. Napad jc jx>dal zadovoljivo igro in vsa enaj-slorica je igrala z zanosom in veliko voljo do zmage, ki so jo po poteku igre tudi zaslužili. Primorje je danes razočaralo. Kar odkrilo priznajmo, da smo danes zelo pogrešali one trojice, ki je vsled znanih dogodkov ni več v liginein moštvu, odnosno v klubu. Dejstvo je, da je tako, četudi je treba radi discipline prenesti marsikatero žrtev, kar je vsekakor bolj pravilno in jx>trebno kakor pa irenoten uspeh. Današnja enajstorica je — kakor rečeno — razočarala prav vse gledalce in to tembolj, ker ie preteklo nedeljo na tujih tleh dosegla tako visoko zinago. Smelo se lahko trdi, da ni skoraj nihče pričakoval tega rezultata. Pa glede na današnjo igro drugače ni moglo biti. Res je, da so imeli naši ta nt je precejšnjo smolo pri streljanju, — vsaj je marsikaka žoga, ki smo jo takorekoč že videli v mreži, obtičala v rokah vratarja ali pa se odbila od golove prečke, vendar ne moremo iti preko dejstva, da bi moštvo danes ne igralo zelo slabo. Sicer ne na vseh mestih, ker so bile nekatere zasedbe na j>rim. oba Bertonclja, Zemljič, Jež in Erman dobre, mestoma celo prav dobre', a v splošnem se lahko reče, da je Primorje danes zaigralo daleč pod svojo običajno formo. Saj je- občinstvo hotelo samo pomagati, je vzpodbujalo, a ni šlo, kakor bi bilo zakleto. Vratar Starec je bil precej nesiguren in se ni izkazal tako kot smo ga bdi vajeni videli. 'I udi hodi prerad ven iz gola. Obramba je opravila svoj jx>-sel, ki ga je imela čez glavo, v splošnem prav dobro, zlasti Bertoncelj I, ki je čistil, kar se jc či-titi dalo. Tudi llasel jc pridno delal, ni pa mogel vselej zadržaii nasprotnika, ki mu je rad ušel naprej. Je pa ožja obramba parkrat rešila skoraj si-gurtie gole, zlasti tedaj, ko ni bilo vratarja notri. Najslabši del moštva so tvorili halii, ined katerimi je imel še najmanj uspeha Slaniič. So se sicer trudili, a jim ni šlo delo izpod rok. Slaniič, ki bi moral pošiljati napad naprej, je oddajal neuporab-ljive žoge ali pa celo nasprotniku. Isto je večkrat napravil tudi Boncelj. Stranska krilca tudi nista dovolj zadrževala nasprotnih kril, skratka lialllinija je bila taka, tla se ne smemo ravno preveč čuditi, ce najiad ui mogel nič opraviti. Najslabšo točko je imel napad ua desnem krilu, kar je brez dvoma tudi na Ermana vplivalo, tla se ni mogel (ako uveljaviti, kakor bi bilo potrebno. Levji delež v napadu pa nosita Bertoncelj II, iu Jež, ki sta delala na vse Tuje pretege. Ganljivo ju je bilo gledali, kako sla se trudila, da bi žogo spravila v mrežo, a ui šlo pa iii šlo. Pa ni čudno, saj sta bila tudi najbolje zastražena. Zeinljič ua levem krilu jima je pridno pomagal iu je podajal lepe in uporabljive žoge. Moštvo kot celota pa danes ni zadovoljilo uili največjih sinipatizerjev kluba. Polek igre. Kratek jiotek igre je ta-le. Igro otvori Slavija z začetnim udarcem. Gostje ustvarijo takoj nevarno situacijo, a Starec se vrže in ubrani. Gostje so v premoči, da se domači ne morejo otresti njihovega pritiska. V 14. minuti sledi korner proti gostom, ki ga pa domači niso izrabili. V Iv. minuti strelja Bertoncelj II. na gol in žoga obtiči v mreži. Urnebcsno vpitje navdušenega občinstva. Kornerja v 24. minuti proti gostom črno-beli zopet niso izrabili. V 28. minuti izredno nevarna situacija jircd domačim golom, a llasel reši gotov gol. Še v isti minuti izenačijo gostje. Stanje 1:1. V 32. minuti postavijo gostje 2:1 za svoje barve. V 39. minuti strelja Jež, žoga se odbije od nasprotnega branilca in že obtiči v mreži. Prvi jiolčas se konča neodločno 2:2. V drugem polčasu začnejo domači s prvim udarcem. Bertoncelj II. odide v 3. min. vsled lalme blesure z igrišča in se že v 7. minuti vrne. V 10 minuti jxistavijo gostje 3:2, ki se do konca kljuk obojestranskemu pritisku ne spremeni. Tekmo je sodil g. inž. M. Popovič iz Belgrada '—■ dobro. Predtekmi: 1. Primorje I. : Korotan 0:0 (5:0). Sodnik g. Pfundner. 2. Primorje jun. . Korotan jun. 5:3 (3:1). — Sodnik g. Martelanc. Športne vesti iz države in sveta STANJE PRVENSTVENE TABELE PO DANAŠNJIH TEKMAH: BSK Hajduk I1A.SK Jugoslavija Coneordia Grad jausk i HAŠK Primorje Slavija S« raj. Slavija Osjck Vojvodina Hajduk : IlAšK 7:1 (3:0). Belgrad, 17. sept. c BASK : Slavija (Osijek) 1:0 (1:0). Budimpešta, 17. sept. c. Mednarodna tekma med Madjarsko in Švico je končala z rezultatom 3;0. Dunaj. 17. sept. c. Mednarodna tekma med Dunajem in Prago je končala 4:0. 14 10 2 2 50:15 ji 14 9 t 4. 30:12 l<) 17 8 2 7 36:36 IS 12 8 0 4 23:22 1(J 13 1 3 28:20 15 16 7 1 8 24:28 t! 13 6 1 (> 27:23 14 3 5 6 33:33 t' 15 5 2 8 29:38 1! 13 3 2 10 16:44 t 15 ■i 3 10 1.3:45 n t sept. BSK : Coneordia 6:0 (3:0). in ljudje vprašanju PERZIJSKE MESTNE SLIKE Vsa velika Perzija, razen na severnem in južnem obrežju, sestoji iz ogromnih visokih planot (nad 1000 m), ki so često obdane od mogočnih gora. Krasna dežela, kateri primanjkuje samo vse oživljajoča voda. Perzija ima malo omembe vrednih rek, ki se na severu zlivajo v Kaspiško morje, na jugu v Perzijski zaliv. Od začetka maja, pa do oktobra, ne pade nobena kaplja dežja in vsa dežela bi bila suha stepa, če bi snežnica iz visokih, z večni msnegom pokritih gora, vsaj pičlo ne preskrbovala mest in vasi. Perzijec morda ravno zato posebno ljubi vodo. Kjer šumi vodica, ga vidite čepeti naslonjenega na kamen, ali drevo, ko kadi pipo med momljanjem monotone popevke. Največkrat narede čisto po domače: prineso preproge, samovar in vodno pipo in šele po sončnem zatonu, ko morajo opraviti predpisane molitve, zapuste senčni prostor ob šu-mljajočem potočku. V visokem poletju usahnejo tudi potočki in žgoča vročina prisili može, da se zatekajo v senčne kavarne, kjer iz neznatnih ča-šic pijejo močno oslajen čaj in med rahlim grgranjem vodnih pip prisluškujejo pripovedujočemu dervišu. Ravno nasprotno kot Turki, za katere je kava tako rekoč narodna pijača, pijejo Perzijci čaj; kava se nudi samo pri žalnih dogodkih. Kakor bazari, javne pisalnice, celo šole, so tudi kavarne odprte proti cesti, da se vidi njihova notranjščina. Vzdolž sten se vleče povišek iz ilovice ali opeke, ki je pokrit s preprogo ter služi obiskovalcem za sedež. Ti večkrat prineso s seboj slavčke v gajbicah, katere obesijo ob vhodu. Topeče in žvrgoleče petje ptic kmalu preglasi junaške pripovedke gori in doli korakajočega der-viša, ki jih podobno kakor srbski guslarji poje, Iz daljave izgledajo mesta dokaj neznatna. Iz valovitega morja malih, obokanih, glinastih streh, ki pokrivajo hiše, se dviga samo nekaj visokih dreves, nekaj mošcj, palače guvernerjev in princa. V nekaterih mestih se vidijo še prav lepa mestna vrata iz pestrih, ploščatih mozaikov. Hiše so pritlične. Teh ne obdajajo dvorišča in vrtovi, temveč so dvorišča obdana od hiš. Sredi vrta je bajer, ki služi za vse. Tam se opravljajo verska umivanja pri sončnem vzhodu pred molitvijo, opoldne in zvečer. Tu potapljajo dojenčke do ramen, katere morajo po predpisih trikrat zasukati. Tu perejo jedilni pribor in, če je voda tekoča, jo tudi pijejo. Poleti, če je dotok zveže vode malenkosten, so ti bajerji prava ognjišča epidemij. Za žene določene palače so, namesto z steklenimi okni, opremljene z gostimi mrežami; one pač morejo gledati ven, no smejo jih pa videti drugi. Iz urejene Evrope došlega potnika iznenadijo številne razvaline sredi mest. Popolnoma razpadli vrtni zidovi, po! sesuta i ' v .------------( ----------r j - -- ---- - • * * *■■■ v i, |r«ii OUDUkU zaposlitve naše mlade inteligence. I prebivališča spadajo h skupni sliki, ki ne moti čuvstev. Čez tako nastale podrtine je kmalu narejena nova steza. Ravno tako niso nič posebnega pogreznjeni vodni teki, dokler se na neraz-svetljeni cesti ne spotakneš in si zlomiš vrat ir noge. Tržne četrti so v vseli mestih obokane, take te pri najhujši vročini ne moti žgoče sonce. Skoraj vsak del velike dežele ima svoje posebne proizvode, vsepovsod pa vezejo preproge; od Arasa do Perzijskega zaliva, od Iraka do Afganistana izdelujejo le okusne umetnine. Vsako mesto, vsaka vas, vsak nomadski narod ima svoj lasten način, svoje lastne vzorce. Čisto na severu, v .pragozdnih pokrajinah, rasteta riž in sladkorni trs, uspevajo najslajši sadovi. V Reču, največjem mestu te pokrajine, izdelujejo čudovito lepe vezenine na suknu. V Zendšanu naj-umetnejša zlata in srebrna filigran-dela. V Tebri-stu, največjem mestu na severu, vlada živahna trgovina z Rusijo. Hamadan, svetopisemska Ekba-tana, z nagrobnim spomenikom judovske kraljice l-stere, je živahno trgovsko mesto in je še danes glavni sedež perzijskih Židov. Kirmanšah, lepo mesto ob reki Karasu, slovi po bližini ogromnega pogorja Bizutum, katerega pečinske skulpture iz dobe dinastije Sasanidov zbujajo občudovanje potnikov. Kopališče Sultana je sedež nekaterih evropskih tvrdk. Te izvažajo ročno (ne tovarniško!) izdelane preproge po vsem svetu. Isfahan ima mnoge lepe stare mošeje in visoko šolo in je glavni sedež visoke muslimanske duhovščine. Ležeč v sredi države, jc vozljišče velkiih karavanskih cest in predstavlja največje trgovsko mesto v deželi. Izvažajo največ bombaž in opij. Sloveča so tudi krasna vrezovalna dela na jeklo, bron in srebro, in pa z roko tiskani »kalankari«, to je pletenine, ki se uporabljajo pri nas kot zavese, tam pa jih kot prte razgrinjajo po tleh. Posebno velik golobji stolp prinaša poljedelstvu gnojilo. Star, mogočen most iz opeke, nošen od štirinajstih obokanih lokov, veže Isfahan z armenskim mestom Džulfa. Kašan je mesto svilenih preprog; v noebni deželi sveta se ne izdelujejo tako lepi komadi. Jezd. potujoče pustinjsko mesto, katerega prebivalstvo mora zaradi pustinjskega viharja s peskom pol zasuta, zapadno ležeča domovja večkrat zapustiti ler se naseliti na vzhodnem delu, je znano po svojih baržunastih in svilenih predilnicah na ročni pogon. Kerman, mesto najfinejših volnenih preprog, leži sredi orjaškega pogorja, ki prihaja od Indijskega oceana in se razteza do sredine dežele ter južne puščavske krajine deli v dva dela. Mesto Širas, ki je Evropejcem znano samo po svojih visečih, rožnih vrtovih, bi marsikaterega razočaralo. Seveda so tu vrtnice, ki pod južnejšim podnebjem uspevajo bohotnejše kot v ostali deželi, toda vedno le preproste in manjše, močno vonjajoče ceiti-folijc, ki rastejo vsepovsod kot veliko, nikoli po-rezano grmovje, t btev. 38. »Ponedeljski ..iov vini*, iS- šepicinma ni'.. Strun i. Da se zatre nos Počasi a sigurno m točno po načrtu V Nnbrcž.ini so v območju Dopolavora ustn- I nov iii pevski zbor, ki nuj hi polagoma i/trgu I župniku vpliv nu cerkveno potjo, izpodrinil cerkveni zbor in /utrl slovensko pesem. Tudi v Sežani delajo podobne poskuse. Na predvečer buzovške obletnice od 5. na 6. september so neznunci izobesili slovensko zastavo v Zuloščah pri Dornbergii. Kurubinjcri so poza pri i 16 oseb. Večina so jili kmalu izpustili. n obdržali dva: nekega Urica in uekegu Josipa šinigoju, pn ne kot osumljena dejanja, temveč /a represulijo. — I/ Hiheiibergn javljajo, da sta ob i.sti priložnosti eksplodirali dve granati. Ko je bilo 2\ juliju popoldne birma v Zagorju nu 1'irlii, je imela iioduti škofu l ogarju šopek rož. s pozdravnimi besedami ninjlinu deklica, kakor jc že to star običaj. Pol ure pred sprejemom pa je občinski načelnik i/dul ukaz, da otroci ne smejo izgovoriti nobene slovenske besede. Zato je pozdravil škofu le domači /upnik, a deklica jc z nemim poklonom izročila šopek školu. Duhovnik ra/.norodovalce. Vladni komisar v goriškem Alojzijevišču, duhovnik Antonini, ki jc doma nekje od Vcrone. je te počitnice iskal gojencev po svojih daljnih domačih krajih. Vloženih je bilo na to agitacijo okroglo TU prošenj zu sprejem iz krujev od Veronc.in Viecuze. Osebe gredo, sistem ostane Nedavno sto biln inenjaun prefektn v Puli in Gorici. Kakor se \Ioznuva izza kulis, to nc znuči v bistvu nobene premembe kur/a. \ I ui i ic nastalo rabuka med lašisti. Izključeni so bili štirje vplivni fašisti, ker so nastopali proti Mrakovem u koriipcijskeinu sistemu. Ti so potem napravili javen škandal z razširjanjem lepakov, na katerih so / italijansko živahnostjo opsovuli Mnracehijn (Mraka) in prefektn lo-schija. To je bil povod, tla je bil Foschi z in lepi jezik slovenska misel energično gesto odstavljen. Goriški preteki I rottu pu se je bil zameril kvestoi ju Modestiju ker ni maral surovo in nasilno rogov iliti v svojem resoru zlasti proti slovenski duhovščini. Politiko določiljetu sedaj v Primorju tržaški prefekt l iengo iu goriški kvestoi Modesti. Nad škofijski upravitelj Sirotti je v intininih oduo-Stijih s tržaškim prcTektom. Primorski h met in delavec Več žita, manj vina V Istri ic bila letos pšenična žetev precej zadovoljiva. Vsled velike carine na uvoz pšenice in moke v meje Italije sc zdaj kmetu bolj izplača pridelovati žito kakor kdaj prej. Istrski kmet seje zdaj poprek tri- do petkrat toliko pšenice kakor pred vojno. Tudi način obdelovanja so deloma zboljšali. Letos so nekateri naprednejši kmetje dosegli 25 stotov pridelka na hektar. Javna uprava gre kmetu na roko s tem, da napravlja javna skladišča in odkupuje pšenico letos po približno 90 lir stot, v Pazinu pa 82, seveda tudi z ozirom na kakovost zrna. Za vinsko trto pa kmet izgublja veselje, ker ga stane razmeroma veliko več truda in denarja. V latljedelski stroki bo boljše Tržiškc Združene ladiarne se pogajajo s Poljsko za napravo dveh srednjevelikih trgovskih ladij, z Rusiio pa za eno vojno ladjo. V delu imajo tri križaricc za italijansko mornarico; od teh ic »Cadorna« blizu dovršitve; popravljali pa bodo križarico »Fiumc. in predelavah veleparnik »Roma« iz Geneve. Na jesen jc torej upati večje zaposlitve delavstva. Delavske plače so pičle V Nabrežini so 31. julija sklicali dclavcc na zborovanje sindikata. Odločili so jim znižanje plač za 15 odst. Delavci so glasno protestirali, vendar jc bilo vsiljeno znižanje za 12 odst. Po novem bo dclavcc zadnje vrste (podajač| zaslužil 1.4 L na uro. Po raznih odbitkih mu bo ostalo okoli 10 lir dnevne plače ob 8 urah dela. Najvišja vrsta kamnarjev (lomilci, kavadori) bodo imeli 2.30 L na uro. Za tukajšnje cene živeža so take plače res siromaške. — Favettijev kamnolom je delo popolnoma ustavil, Cava Romana je delo omejila na najnižjo mero. Neko malenkost da ljudem zaslužiti podjetje, ki napravlia in odvaža grušč za žcleznico: za kubičen meter grušča plača 5 lir. Podjetje Zandomeni jc baif v konkurzu in vse imetje pod sekvestrom. Novi župni upravitelji V tržaški fkofiji so bili nanovo nameščeni sledeči novomašniki kot župni upravitelji: Fran Križ-mančič na župniii Brdo in Sušnjevico, Mirko Vek- jel na župniji Boljun in Paz, Leopold Miklavčič j na župniji Doleniavas in Vranjo, Širne Milanov,č | v Cerc in Sv. Ivanac pri Zininiu. — Župni uprav. ( Josip Vidan ml. jc prestavljen iz Ccr v Kringo pri Pazinu, Alojzij Gulič pa iz Dolenicvasi v Brest I in Slum (v Cičariji). — Romanje v Rim priredi [ tržaška škofija 28. avgusta. Priglašenih ie nad 400 , oseb. Romanje vodi škol Fogar. Korupcija v pa/.inski posojilnici 0 posojilnici v Pazinu sc ljudstvo pritožuje, da goljufno postopa, odkar jo imajo v rokah fašisti. Zgodili so sc slučaji, da so na krepek ugovor prizadetega dolžnika gospodje -našli pomoto« in znižali zahtevano vsoto. Ker jc večina ljudstva premalo izobražena, se v splošnem goljufije lahko nadaljujejo. Mikalo bi vedeli, kam gredo prisle-paricni dcnarci? Znano jc, da tudi pšenico v Pazinu znatno nižje plačujejo kakor v Puli. Kam gre , pa tista razlika? Mariborske nedeljske vesti Maribor, 17. septembra. DUH SAMARITANSTVA mora prevevati bistvo človeka, ako naj skozi 10 let stoji na čelu organizacije, ki ji ie glavni cilj: pomoč bližnjemu. Kdo povprašuje, koliko naporov, koliko neomejene požrtvovalnosti in ljubezni je šlo skozi dobo desetih let? Deset let v življenju je običajno neuvaževana časovna edinica. 'I oda deset let zastonjskega, nesebičnega in samaritan-ske gorečnosti prepojenega delovanja, je velika in uvaževanja vredna stvar. In danes praznuje mar-kantni poveljnik in vodja mariborskih gasilcev in samarilanov 10 letnico povelinikovanja Kdo bi še dvomil? Ivan Voller ima naiveč zaslug za organi zatorično brezhibno in strokovno odlično stopnjo ter sloves mariborskih samaritanov. V proslavo tega delovnega jubileja so se vršile v Gasilskem domu posebne sprejemne slovesnosti. Ob osmih zjutraj so bile vežbe aspirantskega gasilnega in reševalnega moštva z masko in brez maske. Sledilo je predvajanje vežbnih točk na lestvah, nato vaje ob Pristanu. Ob pol II so bili teoretični izpiti, kalorih se ie udeležilo II aspirantov, in sicer Jo/e in Ignac Aršič, Štefan Beribak, Slavko Čerič, Viljem Čerče, Adolf Dobrajc, Milan Hreščak, Rupert Letnik, Anton Robinšak, Franc Sever in Viktor Zierer. Po položenem izpitu so se sprejeli kol novi tovariši v vrste mariborskega reševalstva. Izpitom ie prisostvoval tudi drugi podstarosta jugoslovanske gasilske zveze l.iudevit Musek. Popoldne je bila v prostorih Gasilskega doma velika tova-riška prireditev, ki so se je udeležili polnoštevilno mariborski gasilci in reševalci, pa ludi vidnejši gasilski delavci iz mariborskega območja. V ospredju celotne prireditve pa ie bilo priznanje in spoštovanje ter udanosl, ki jo gojijo mariborski rese valci do svojega mnogo/.aslužnega poveljnika-slav-lienca. Naj Vsemogočni tudi v bodoče blagoslavlja njegovo delo in vzvišena prizadevanja. Prisrčna cerkvena slovesnost pri Sv. Krištofa Ljubljana, 17. sept. \ V času, ko se množice obupancev zagrenjeno obračajo stran od današnjega svetovnega reda, ko nas usoda tlači na vseh koncih in krajih, ko je moralna dckadenca ugonobila že toliko mladih, svežih življenj, — v tem času nas v resnici poživi dogodek, ki nam izpričuje toliko žive vere, upanja, ljubezni in krepkega katoliškega pogona. Tak dogodek je bila današnja lepa slovesnost pri Sv. Krištofu, ko ie g. knezoškol dr. Ciregorij Rozman tam blagoslovil dve novi zastavi društvu katoliških mož in očetov ter društvu katoliških žena, mater. Ta skromna blagoslovitev. ki jc bila izvršena v prisotnosti številne duhovščine in množice vernega ljudstva, jc bila v resnici znamenje katoliškega pre|xiroda, ki jo vrši med našim ljudstvom Katoliška akcija, zamišljena pred nekaj leti od sedanjega papeža, ki je prvi doumel vse težave in slabosti sedanjega časa. Svetokrištofski okraj, v katerem se živo katoliško življenje že nekaj let sem prebuja in razvija tako lepo pod vodstvom g. p. Kazimirja Zakrajška, je v vsej svečanosti iu ubranosti danes popoldne pričakal svojega duhovnega nadpastirja. Ob slovesnem pritrkavanju zvonov, malih in skromnih sicer, kakor pač so, toda zato nič manj vabljivem, se jc v kočiji par minut čez šliri pripeljal g. knezoškof r____ dr. Ciregorij Rozman s svojim tajnikom g. Zitkom. i žinal™ v naših srcih 'iu dušah, pri naših sosedih. Vi prevzvišeni ste prišli med nas, da nam lo zastavo blagoslovite in jo izročite nam materam tega okraja kot znamenje za razvoj in napredek katoliškega društvenega življenja. Po kratki molitvi v cerkvi se je med tihimi cipresami in žalujočimi kamni skozi pokopališče razvila lepa procesija, v kateri so šli pod svojimi novimi zastavami vsi larani, možje in žene, fantje iu dekleta ter otroci. Prav na koncu pokopališča, pod mogočnimi arkadami, med zelenjem, je bil prirejen oltar. Tam se je procesija ustavila, ljudje so se zgrnili okrog oltarja. Lep govor o nalogah KA je imel na zbrano množico prof. dr. Grelenauer. /a vzemal se jc odločno za poglobitev družinskega življenja, za živo vero, ki naj prešine vse nas. Do srca segajoča beseda hnezoškola Nato je množici na prostem pridigal prevzvišeni i knezoškof dr. Oregorii Rožtnan. Njegova jasna, | topla, mehka beseda, ko je razlagal pomen križa, : je segla vsem zbranim do srca. l ako prepričevalno, j tako razumljivo in prijetno je govoril g. knezoškol, j da bi ga bila množica kar poslušala. Skratka: vsa pridiga o križu, ki naj zopet zavlada po naših dru 1 Pred cerkvijo Sv. Krištola so čakali knezoškofa vsi zbrani larani z g. p. Zakrajškotn na čelu. Navzočih je bilo tudi več drugih duhovnikov. Prevzvišenega je z lepimi besedami pozdravila v imenu tamošnjih inater in žena ga. Truškovič, v imenu mož in očetov pa g. Košir. Oba sta povdar-jala udanost vernikov do svojega nadpastirja ter izrazila obenem pripravljenost, delovati z vsemi sredstvi v prid Katoliški akciji. Zlasti ga. Truškovič je povdarila neomajno voljo katoliških mater, ki so se pri Sv. Krištofu združile v društvo preti petimi leti, da bi združene izprosile od Boga potrebnih milosti. Omislile smo si žene tudi bandero z našo patrono Marijo Materjo žalosti, ki naj gre pred nami kot zgled ter naj nas vodi v teh hudih časih. v dejanjih naših, prvič kot znamenje ljubezni, pa tudi kot znamenje trpljenja, saniopremagov anja, ob-j zirnosti, potrpljenja, — ta pridiga jc bila kakor pe-j sem današnji neurejeni dobi, ko žal ljudje iščejo j rešitve povsod tam, kjer je pač ni, nikar pa tam, kjer v resnici je — v Bogu. | Potem jc škol dr. Rozman blagoslovil obe zastavi. Slovesnost se je zaključila z litanijami, nalo pa se je procesija zopet vrnila v cerkev. Kakor re-1 ceno, vsa tiha in skromna prireditev je bila dostojna in lepa, brez dvoma v čast iu ponos, pa (udi v spodbudo Krištolljnnom za nadaljnje uspešno delo na vseh poljih katoliškega udejstvovanja. Tudi mi jim želimo še veliko tako lepih prireditev in zmerom več uspehov! Pozigalska roka Žrtev hmet Ropret na Boh. Beli To .solvoto 16. septembra ponoči oh I je nastal velik ogenj v gornjem delu vasi Bohinjska Bela. Pogorel jc kmet Matevž llopret i/ Boli Bele št. 26. Ogenj je nastal na hlevu tik hiše in se bliskoma razširil čez hišo in vse gospodarsko poslopje, katero je bilo dolgo nad "»0 ni. v njem če/ 40 vo/. sena, polno slame in oiula-čeno žito. V hiši je pogorela vso oprava, vso obleka, razno orodje, \ gospodarskem poslopju pa motor, orodje iu vse žito; v hlevu nekaj , prašičev. Pruzno ožgano zidov je priča o silnem po-i žaru. ki je divjal |M>noti par ur. Sosednjo lio-' slopja so se že užigulu in če ne bi ognja tnkoj I opa/ili sosedje, ki so se / lastno smrtno nevarnostjo vrgli nu sosednje poslopje, ki se je liže užigulo. bi bilo nesreča lahko za ini zgornjo vas nepregledna. Sosedu, ki je lansko leto pogorel, je. znova pogorela lopu pri slogu, drvarnico iu mnogo orodju. Domača požarno hramba z molorko je bilo takoj nu mestu in je omejila ogenj samo no goreče poslopje. Na pomor mi prišli ludi gasilci i/ Kupljcniku. Delali so nad vse požrtvovalno do ranega jutra. Par sosedov je dobilo pri gašenju opekline |>o telesu vsled silne vročine, škoda je zelo velika in nikakor nc bo krita z zavarovalnino. Vsu vos Boli. Bela jc nad vse razburjeno, ker je Io četrti požar v teku treh let v /gornji vasi. Vedno gori v zgornji vasi. ponoči, začne goreti gospodarsko poslopje, gori sumo pri kmetih in v jesenskih mesecih. Pri vseli požarih deluje isto pož.igalčcva roko. — Pri zaprtju, motenju prebave, goreči«, navalu krvi, glavobolu, splošnem sla-bopočutju vzemi na tešče kozarec naravne Franz-Josef«-grenčice. — Po izkušnjah na klinikah za notranje bolezni je »Franz-Jo-sef«-voda zelo dobrodejno odvajalno sredstvo. »Franz-Josef«-grenčica Naša Minha (Pripoveduje Klevižarjev Tonček.) Nošo Minko je dobila od gospodične učiteljico deklomacijo. Vendar enkrat! Mama je bila žo vso divja in i/ sebe. Vse so deklumirole pri šolskih sluvnostih, sosedova Metku, Kočnrjeva Nelka, liožieevn Zorka in druge. Naša Minka, Bog jo razsvetli, po pravijo, do nima glavice. Strašno! Ali nc je, ali ne pije, ali ne sesa prstov? Ali ne praska? P« kako grize! Grize pa še boljše ko praska, in se je bojimo v.si. l udi radi tcgu ji baje gospodična učiteljica ni hotela dati deklamacije! Todu tu je naša teta I nvra loncu izbila dno. lonec je pri tej stvari mamina neučakanost in nestrpnost. Teto Lavru jc vprašala, zukuj Minka ne dcklamira in igra. O, ta nesrečna trta Lavru! V šoli so pripravljali materinsko slavnost in Minka je pripovedovalo mami in nato je čez pol ure leta l.uvro kakor rečeno loncu i/bila dno. Mamine nestrpnosti jc bilo konec in kotel je prekipel. Kotel je v tem primeru mamino jezu. Kaj kotel! To je gotovo ognjenikovo žrelo, kajti iz mame so bruhali žveplo in točo in kamenje in hude besede in skrčene pesti. Odvezala je predpasnik, vrglo ga v kot, navezala zidano ruto lil nuravilost v šolo. Pred gospodično. »Zakaj našo sovražite?« se je postavila pred njo košato in jezno, prav takšna, kakršna mene tepe. Pa a ta tudi! Tepe namreč! Oh, pravim, ubogi ota! Zadnjič so tri dni spali pod stopnicami. Toda to ne spada sem. Rekli so, ubožec, da jim je v sobi prevroče. Nič se niso lagali, saj jaz vse vem! Nekoč, ko še nisem bil velik, sta jih tepli kar preti mano; ne, teta Lovra jih je samo držala, lunina jili je pa šešknln! Kadar se jaz oženim, boni dal zapisati, du se me ne sme tepsti. — »Da, zakaj našo sovražite?« je ponovila ter pogledala gospodično, kukor navpičen gad. Gospodična je bila preplašena ter ostrmela. | Res, ostrmela, kukor strnad preti kačo. Še po- | roti so ji manjkale, tla bi omahnila / njimi, šele čez čas, ko ji je zmanjkala v pljučih sapo. jc dihnila. Kaj noj napravi človek, če mu /manjka sapa? Diline. In je vprašalo: Ae razumem Vas, muli?« Jaz nisem nobena mati — jaz sein gospa. Gospa Klevižarjeva! Da veste. Imamo obrt in smo pošteno rokodelstvo, ki ga Bog živi!« »Prav, prav, gospa!« se je vdala gospodično. Prav! Cisto v redu! Toda ue razumem Nas! -Spet nima nobene deklamacije. Pa sami poslušajte, uiene nc bo!« se je obrnila no peti. Toda m šla. O, premalo veste, če lo mislite! Počaka jte, gospa!< je dejalo gospodična. So j bi ji dala, lodo bojim se, tla ne bo /mil i. Nekoliko počasna je. (To je res. zdaj jc že tretje leto v prvem razredu. Du se nikamor ne mudi. je rekla mama.) Bojim se, tla se ne bo naučila! Jaz ne bom imela toliko časa zanjo!- Jo bomo pa tltinia naučili. Kur dajte, tla bo enkrat te stvri konce!« Iu gospodična je obljubila in mama je prišla domov in krožila po hiši in okoli nje in ' po dvorišču in okoli njega in je bilo stvar j urejeno. »Pa smo jo lc nagnali!« so je hvalilo i iu alo ni spni poti stopnicami. Minka je prinesla domov deklamacijo in i muka'se je začelo. Pa smo jo učili. Igrnla je i oso. Pet jili je nastopalo: muha, komar, čmrl.j. | metul j in oso. Minka je bila oso. šest besed bi morala povedati in brenčati. Toda nihče še ni slišal ose govoriti in kako brenči, (udi ni nihče prav vedel. Mama jo jc učila besed, stori hlapec Joka pa je moral brenčati. On da mora najbolje vedeti, ker je bil nekoč pijan zaspal nn osjem gnezdu. Minka bi morala reči šest besed: »Že prihajam!« lin vprašanje: »K je si. osa? »Pikam!« na vprašanje: »Kaj delnš? A' čmrlje gnezdo!« na vprašanje: Kam pojdeS?« To je šest besed, če štejete tudi -v« zn besedo. Mi smo. tla je bilo več slišati. Torej ni veliko. 1'odn ta vprašanja si niso sledila drugo za drugo, temveč tako vmes meti drugimi, kakor je pač takšno igrico. Manili je brala igrico in Minka je moralo paziti, kdaj pride na vrsto. Votlo to ni šlo. Zmenili sta se. tla bo za prve besede imuna v prvi vrsti pomnholo z dežnikom, /ji drugi stavek kihnilo in pri tretjem dvignilo robec. Torej pazite: dežnik, ki-hec. robec! Po — človek obrača, občinstvo obrne. Minko jo vsa načičkann in naliekanu, skodlami n u valove in zavojčke čakala, du nastopi. Brenčala je imenitno. Vse je prisluhnilo, kakor bi smrčal star medved. Pri mami je sedel stari naš župan in smrdel po česnu. Meni je kur sapo jemalo. Murni tudi. Nič ni pazilo in nezavedno dvignila robec k nosu. •V eni rije gnezdo!« je ptonilo z odra. Meti mladimi igralkami, to se pravi ined emrljeni, komarjem, meluljeni in muho je padla strašna zadrega in zmeda. Komar in emrl j oho sto se zapodila v oso. dn jo spravita v red. Murna sc je zavedla in naglo odmahnla z dežnikom! 'Že iirihajnni! «e je razlegalo zmagoslavno i/, polnili pljuč / odra. Manin je rdelo in gorela v obraz. Vedno bolj je mahala z dežnikom. Toda tisa se ni dala pregnati. Nekaj hipov je počakala krotko in ponižno, nato je zmajala / glavo ler dejala odločno, kakor človek, ki je v pravici: »Ne. mamica zdaj moraš kihnlti!« Takšnega uspeha še ni imelo pri nas nobeno materinsko slavnosti. Če potrebujete, lahko tudi pri vuti poizkusite / nošo Minko. Samo če imate lonec / dnom. ne vprašajte naše inanie. Ubila bi vam ga. toko ubila, tla bi vam ostala samo luknja v dnu. Tudi bi koj razumeli. zakaj hodijo rutš ntn, Klevižarjev Pepe. v časi |iod elo-pnico spati EMIGRANTI ZBORUJEJO Mariborski emigranti, organizirani v tukajšnjem pevskem društvu Jadran« so imeli včeraj v Na rodnem domu svoj izredni občni zbor. Namen tega občnega zbora je bil, postaviti vse društveno delovanje na širšo podlago, to jc. da sc društvo, ki tc dosedaj v smislu pravil imelo označbo pevsko , v svojem delokrogu razširi tako. da izostane označba pevsko« in dobi ime Društvo Jadran«. S tem je imenovano društvo dobilo možnost vključitve vseh mariborskih emigrantov v imenovano društvo, ki že ima v svojem okrilju poleg pevske sekcije tudi kulturno in podporno sekcijo. Na dnevnem redu izrednega občnega zbora je bila tudi lzpre-memba pravil glede podpornih, rednih in izrednih članov. Izredni občni zbor je v zastopstvu odsot nega predsednika odvetnika dr. Bergoča vodil društveni pevovodja Josip Lah. DOBROTA JE SIROTA Resničnost tega rettla je med drugim tudi preizkusila neka magistralna nastavljenka. Pol leta je bila pri njej na hrani Fanika F. in tudi v oskrbi. Fanika ji je dejala, da bo že njen ljubčok — baje inžener — plačal. Nazadnje je prizadeta mag. uradnica še ugotovila, da ji je zmanjkalo razno perilo v vrednosti 1800 dinarjev O Faniki ni sedaj ne duha, ne sluha. Se manj o dveh jurjih, ki jih dolguje za hrano in stanovanje. Organi javnega reda jo iščejo. BELA ŽENA... V -starosti 69 let ic pobrala vrtača v delavnicah drž. žel. Ivana Pelka, »tanujočega v Stritarjevi ulici št. 8. Pogreb blagega moža in marljivega delavca bo v ponedeljek IS. t. m. ob štirih po poldne i/, mestne mrtvašnice na Pobrežju. Večni mir in pokoj njegovi duši, žalujočim naše iskreno sožalje! PIŠTOLA NI IGRAČA V Rošpohu je prišlo danes do žalostnega slučaja, ki iznova kaže, kako zelo jc na mestu previdnost pri ravnanju z orožjem. Prišla ie nekemu deklelu pištola v roke, ki si jo je ogledovala. Pri tem jc po nesrečnem naključju sprožila, nc da bi bila vedela ali slutila, da je nabita. Strel jc zadel in ranil v bližini stoiečo prijateljico Alojzijo Novak, 36 lei staro viničarsko hčerko iz Rošpoha. Ponc-srečenko so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer so ji zdravniki nudili lakojšnjo pomoč. KOLO SREČE Slovensko žensko društvo ie priredilo včeraj popoldne na Trgu svobode dobrodelno tombolo, katere čisti dobiček je bil namenjen za počitniški dom kraljice Marije na Kotorju. Sreča jc bila naklonjena sledečim: 1. tombolo 3000 Din v papirju je dohil Janez Vidovič, dijak t. razreda meščanske šole, 2. krasno samsko sobo Pavla F!id, tovarniška delavka, 3. moško kolo Terezija Kalabonija, delavka, 4. 1000 Din gotovine Neža Ljubljaj, dekla, 5. kolo Smigoc, viničar, 6. krasno namizno garnituro Mariia Planine, kuharica, 7. kuhinjsko posodo Herbert Kočiiaž, tapetnik, 8. dve posteljni odeji Ivan Štibec, 9. štor, ročno delo, Marija Krašncr, predilja, 10. namizni prt, ročno delo, Karel Harber, mizar, 11 gramofon Borštnar Marija, 12. otroški voziček Marjeta Kos, 13 namizni prt Ivan Pišič, občinski delavec in It. namizni prt Planinšič Jusl, dijak 5. gimnazije. Razen tega je hi!o še ninogu dragocenih manjših dobitkov. Tombola ic bila jakc dobro obiskana. POŽAR Danes okoli 14. ure je iz do sedai še nedo-goaiega vzroka nastal požar v stanovanju notarja dr. Sorlija v dr. Vrstovškovi ulici 4. Pogoreli sta dve zavesi in ogenj jc pokvaril tudi nekaj stolov in blazino. Preden ie prišla požarna hramba, so domači vrgli goreče predmete na cesto, tako da je bilo škode le za 2000 Din. Ljubljanski drobiž Jtiliu, 17. sept. Naši vrli poštarji, ki jim je zadnjo nedeljo dež, nekoliko zmešal lepe račune, so danes priredili nu Kongresnem trgu uspelo javno lom Inilo. ki se je je udeležilo pur tisoč ljudi. Moralen uspeli je bil nu prvi pogletl viden, iipunio. tla tudi gmoten uspeli ne zaostaja. Prvo tombolo, lepo novo pohištvo, je zadela špilei Marica, hči uradniku i/ Most, Vodinul.ska ulica š(. 6. ludi vse druge tombole, kakor v.se do bitke sploh so /atlrli večinoma ljudje srednjih slojev, par gotovo najpotrebnejši. Vsi dobitki so bili lepi. vredni, porabili /lasti /o gospodinjske namene. Del ljubljanske guNii/.ijc / našimi topui-rarji načelu je otlšel dane,s uu velike jesenske manevre. Vojaštvo ostane na manevrih več dni. Kuba se ne more oomiriti Vfashington, 17. sepl. Odkar so na Kubi pregnali predsednika Ma-c h a d a . ki je proslul po svoji krulosli v -službi ameriškega velekapilala, se la republika ne more pomirili. Za Mschadom so imenovali za predsednika C e s p e d e s a. ki pa je moral kmalu iii. Za njun so zdai proglasili pred par dnevi za predsednika San Martina, toda ludi z njim niso zadovoljni. Vsak dan je kakšna vstaja, ki jih vodijo častniki in vojaki. Pravi vladar na otoku je feldvebel B a 11 i -sla, Italijan po rodu, ki so ga povišali najprej v generala, zdaj pa ga degradirali do polkovnika, ker so bili častniki nejevoljni, da se je naredniku podelil takoj najvišji čin v armadi. Baltisti še vedno ne da miru in ruje dalje — najbrže bi rad sam postal predsednik republike. Združene države Severne Amerike zasledujejo to stanje na Kubi z veliko pozornostjo. Kuba ima z USA pogodbo, ki daje Ameriki na Kubi privilegiran položaj. Ameriška je vsa industrija, železnice in rudniki na Kubi, pa tudi ogromna produkcija sladkorja jc v rokah ameriškega kapilala. Zato je razuinevno, da Ameriki ni vseeno, kdo vlada na Kubi. USA ne bo trpela na Kubi viade, ki bi pretrgala stike z Ameriko, naj bo poleni boljševiška ali meščansko-kapilalistična. V kubanskih vodah je zdaj 30 ameriških vojnih ladij. Ameriški vojaki se bodo takoj izkrcali, ako bi se kaj zgodilo, kar bi škodovalo ameriškim interesom. Kubanci seveda ameriške ladje zelo neradi gledajo. Slika nam kaže ameriški vojaški transport, ki odhaja na Kubo. Iz ameriškega zločinskega sveta Macoha, najlepša podzemska jama Evrope Nadčloveški trud znanstvenikov, športnikov in tehnikov, da so odkrili podzemske prostore — Podzemske dvorane, jezera in čipke iz kamna, kakršnih ni nikjer na svetu — Pravljična lepota podzem-zemskega sveta, razsvetljenega z električno lučjo Neki znani francoski časnikar, ki se je nedavno mudil v Chicagu, tem eldoradu ameriškega zločin-stva, piše: Tajnik mojega hotela me je veselo presenetil, ko mi je telefoniral, da me čaka v veži Mr. 0'Ura-dy. Ta gospod je namreč eden najslavnejših tajnih detektivov ameriške zvezne vlade. Zvezna vlada ima cel štab takih detektivov. Ce kje v Združenih državah le preveč narašča šlevilo zagonetnih zločinov in če se javnost zdrami ter zahteva temeljite metle za korumpirano policijo in sodiie oblasti, tedaj pošlje zvezna vlada svojega detektiva, katerega naloga je, da s pomočjo svoje neodvisnosti od politikov in »gangsterjev (banditov) napravi red. Neki vplivni prijatelj me je seznanil s tem vitezom brez strahu in marnje, ki ga valovi korupcije niti malo ne utegnejo zmočiti. Mr. 0'Grady se mi je stavil za nekaj ur na razpolago. »Ne smete mislite, sem mu dejal, da sem eden tistih ljudi, ki vidiio v Chicagu le bandito in ki lo lepo mesto sodijo le po :W)0.000-ili zločincev in njihovih dejanjih. Prepričan sem da bo Chicago zopet pridobil nazaj svoj prejšnji ugled. Ze sedaj se kaže izboljšanje. Mr. 0'Grady me je pogledal za trenutek kot človek, ki ima svoj odgovor že golov in pripravljen. vendar še ne ve. ali je zanj že prava priložnost: »O tem imam čisto svoje mnenje. Toda poprej bi vas rad popeljal nekoliko po mestu in vam pripovedoval o njegovi preteklosti in sedanjosti.« Ko sva stopila v avto. je dal šoferju nalog, naj vozi kolikor mogoče počasi. Črni in beli med seboj. »Sedaj sva v črnski četrti mesta«:, je spregovoril detektiv, ko je avto privozil v bližino 39. ceste. Tu je julija meseca 1919 divjala pravcata vojna med črnimi in belimi. Poslan sem bil iz Washingtona z več tovariši, da pomagam zveznim četam pri udušitvi upora črncev. Kakor vam je najbrž znano, se kopljejo črnci ločeno od ostalih na posebnem mestu, ki leži na koncu te ceste. Neki črnski dečko jo tedaj pri kopanju zaplaval nekoliko pedi čez predpisan prostor in neki belec, ki je veslal v čolnu, ga je z veslom s tako silo udaril jio glavi, da se je dečko onesvestil in utonil. Ko je čez nekaj minut prišel na lice mesta policist, je naletel na bregu na silno razburjenje. Policist je dal belcu prav in je aretiral nekega črnca. Dan kasneje sta bila v črnski četrti ubita dva belca. Posledica tega je bila več dni trajajoča ulična bitka, v kateri je bilo ubitih 50 ljudi, med temi pet policistov, in 500 ranjenih. 6000 mož zveznih čet je zasedlo črnsko četrt in držalo prebivalstvo v šahu. še dobro se spominjam teh dogodkov. Neprestano so iz grmovja po parkih in s streli pokale puške in skoraj ob vsakem oknu je bilo videti po nekaj črncev, ki so. pogreznjeni v sovražen molk. umirali od lakote ...« Avto .je zavil proti zapadu in Michigansko jezero je ostalo za nami. 200 strelov na minuto. »Sedaj smo v Ciceru, sedežu banditov. Človek ima vtis, da se nahaja v industrijskem centru, kjer hiti na tisoče delavcev, zaposlenih v bližnjih tovar-uan, k opoldanskemu obedu. Ti hoteli in zabavišča, iti jih vidite, so bili kraljestvo Al Caponeja, dokler iu zvezna policija našla sredstev in poti, da je napravila konec njegovemu delovanju in ga vtaknila za zidove jetnišniee v Atlanti, zaradi neplačevanja davkov. Tu-le, mimo tega mesta, se je lepega dne peljal s petimi avtomobili, v katerih so bili njegovi pajdaši in lejio število strojnih pušk, !!ymie Weiss, ki je prisegel, da bo spravil Al Caponeja s sveta. Kar na lepem je olvoril ogenj iz strojnih pušk na okna treh velikih lokalov, v katerih se je Al Ca-pone izmenoma navadno mudil, in jih dobesedno preluknjal s kroglami. Toda Sicilijanca so njegovi vohuni pravočasno obvestili o tej zaroti; s svojim generalnim štabom se je umaknil v oklopno sobo, ki jo je nalašč za take namene dal zgraditi. Samo trije pasantje so bili ranjeni. Ko je napad prešel in so atentatorji odrdrali dalje, jo Al C;:por,e zapustil svojo trdnjavo in šel ogledoval škod". Kol strokovnjak ni mogel skriti svojega občudovanja nad razdejanjem in jo vzkliknil: »Pravcati ideal strojne puške! 200 strelov na minuto in z nekaterimi izboljšanji bi jib bilo mogoče doseči tisoč,- Mera pa je bila polna in celo Al Caponp, ki ie zmerom poudarjal, da dela rad v miru, je sklenil, da se iznebi Weissa. Ta mu je povzročil že precej neprilik. Nekega dne je \Veissa zadela krogla iz strojne puške, ko je bil v centru mesta pred katedralo Strojna puška je bila postavljena na nekem oknu. \Veiss je bil na mestu mrtev, njegov sprem!ieva'ec pa je bil težko ranjen. Ta spremljevalec je bil visok sodni funkcionar 0'Brien.< »Toda krivce so vendar kaznovali?« »V zadnjih sedmih letih je bilo Chicagu vsega skupaj umorjenih nad 400(1 ljudi. Oni, ki so bili zaradi teh umorov obsojeni, se dajo prešteti na prste. V tem slučaju je porotno so.PšČe izjavilo, da je korupcija in grožnje napravile proces nemogoč. Al Capone je pri zaslišanju povsem mirno izjavil, da se ima Weiss za smrt zahvaliti svoji jnihloglavosti in dejstvu, da je bilo 7, njim nemogoče skupaj živeli.« Medtem sva stopila iz avtomobila in šla peš po Ciceru naprej. »Tamle vidite Madigan Saloon, pred katerim se je tudi odigrala podobna tragedija«, je dejal moj vodnik in pokazal skromno hišo. »Na '.em mestu je našel smrt višji sodnik Mac Swiggin, ko so ga videli v družbi dveh proslulih bantitov. Čudne navade visokega sodnega funkcionarja, kajne? Ko so hoteli Al Caponeja vtakniti pod ključ v zvezi s tem umorom, je skušal pobegniti v Indi-ano. »Moral bi za nekaj časa menjati svoje bivališče,« je dejal, »ker je v Chicagu že kar prišlo v navado, da mi podtikajo vse uinore. Poleg lega pa tudi prav nič ne želim, da bi me kakšen vnet policist spravil na drugi svet. Kar se tiče umorjenega sodnika, vam lahko povem tole: Bil sem z njim v poslovnih zvezah in sem mu njegovo službo drago plačeval. Vendar mi je tudi on precej na- j pravil za ta denar. Čemu naj bi ga potem ubil?« j Ce bi ne bili našli poli in sredstva, da smo Al Ca- • poneja vtaknili pod ključ, bi naposled postal gospodar tega mesta,« je zaključil svoje pripovedovanje moj spremljevalec. Vse i>olno pravljic in pripovedk je ljudska poezija liagromadila o kraški jami Macohi na Mo-ravskem v Češkoslovaški. Ime »Macoha« (mačeha) izvira iz resničnega dogodka. V 17. stoletju je neka hudobna mati vrgla svojega otroka v 138 metrov globok prepad, v katerega do tedaj še ni dospel nihče. Po čudežnem naključju pa je dete obviselo na korenini nekega drevesa in so ga rešili. Razjarjeno ljudstvo je mačeho nato vrglo v prepad. Sten. ki obdajajo Macoho, do danes še nihče ni preplezal. Samo po velikih železnih lestvah, ki so jih v zadnjih desetletjih tam postavili, je mogoče dospeti na dno. Od tedaj Macoha za znanost ni bila nobena skrivnost več. Tem zagonetnejša pa je ostala velikanska luknja, v katero bi izginil zvonik cerkve sv. Štefana na Dunaju, v zvezi s podzemskim svetom moravskega krasa sploh. Iz te luknje prihaja na dan in zopet v njej izginja reka Puii-kva, katere podzemskega loka učenjaki kljub dolgoletnemu raziskavanju niso mogli dognati. Vsi, ki so to poskušali, so se prepričali, da je to nemogoče. Sedaj pa je tudi to »nemogoče« potom dolgoletnega dela pogumnih mož ostalo mogoče. V stalni življenjski nevarnosti, so ti pionirji znanosti prodirali v z vodo napolnjene labirinte in samo njihovi neutrudnosti se je zahvaliti, da so odkrili podzemsko jami nepopisne lepote. Vsi. ki so to jamo videli, pravijo, da Evropa nima tako lepe jame, vštevši zraven ludi našo slavno Postojnsko jamo. Vodja te dolgoletne ekspedicije je bil geolog dr. Karel Absolon. profesor na praški univerzi in kustos brnskega muzeja. ?.e kot otroka ga je mikala Macoha s svojimi skrivnostmi in že njegov oče se je večkrat podal vanjo raziskovat. Dr. Absolon je začel svoje delo leta 1909. Odkril je tedaj celo vrsto kraških jam, ki so zbudile celo pozornost starega cesarja Franca Jožefa, ki si je prišel sam ogledat Macoho. Nadaljnje delo je prekinila vojna, p« vojni pa je dr. Absolon zopet energično začel z raziskavanjem Macohinih tajnosti. Prišel je do spoznanja, da je vstop v ta podzemski svet vode, kamenja in teme predvsem tehnično vprašanje. Take in podobne podzemske reke so JK) vsem svetu. Da bi torej odgonetali tajnost Macohe in predvsem ugotovili neznan tok reke Pun-kve. so pritegnili k sodelovanju vsa mogoča tehnična sredstva. Leta 1929 je dr. Absolon s pomočjo razstreljevanja z dinamitom napravil velik tunel, ki je takoj pogoltnil veliko množino vode reke Punkve in s tem občutno znižal njeno gladino. Tam, kjer so se morali poprej voziti s kajaki, so šli sedaj lahko peš. Toda kljub temu so še ostali predeli, kjer je voda napolnjevala jame do stropa. iPod vodo so morali iskati labirinte, ki si jih je utrla Punkva. Postaviti so morali celo postajo se-satk najmodernejšega sistema. Sesalke je dala na razpolago neka slovaška tvrdka. ki je ves čas podpirala ekspedicijo. PretPklo zimo so napravili generalni napad na zadnje skrivnosti Macohe s šestimi nautila-sesalkami, ki jih je gnala elektrika. To pot se je posrečilo ono, kar se ni moglo posrečiti trem generacijam geologov radi pomanj-; kljivosti tehničnih sredstev. Našli so tek skrivnostne podzemske reke. In po strugi reke Punkve, iz I katere so odstranili s sesalkami vso vodo, je prodrl profesor s svojimi hrabrimi sodelavci v fanta-j stični svet naravnih čudes, kakršnih pred njim še ! ni videlo človeško oko. Ta nagrada je bila najlepša in tudi vredna ne-j človeškega truda, k iso ga v deestletnem delu vlo-I žili drzni znanstveniki v raziskovanje Macohinih 1 tajnosti. Vedeti je treba, da so bili premnogokrat j v življenjski nevarnosti. Podzemlje je ljubosumno i varovalo svoje skrivnosti. IPrvi poskusi, kako prodreti v votline, ki so bile napolnjene z deročo vodo, so bili vedno združeni z velikim tveganjem. Raziskovalci so se potopili v vodo v potapljaških oblekah in delali v vodi do onemoglosti. Kaj lahko bi se pripetilo, da bi oijemogli raziskovalec ne našel več nazaj poti. Profesor Absolon, ki je sedaj že I precej v letih, ne bi najbrže sam jjrišel do cilja, j če ne bi imel med svojimi sodelavci mladih, navdušenih športnikov, ki so ve