62. številka. Ljubljana, v sredo 17. marca. XIX. leto, 1886. Izhaja vsak dati »Tf*«r, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman M a v str i j s ko - <» tr e r s k e dežele za vse leto 15 jrld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., z* jeden mesec 1 gid. 40 kr. — Za Ljub i j an o brez pošiljanja na dum m se leto 13 gld~ za olj*ar«kcg:» kneza, da se imenuje generalnim guvernerjem na nedoločen čas, vzbudila veliko nevoljo. Baš Rusija se je zato potegovala, da morajo čez pet let velevlasti pritrditi podaljšanju vzhodnorumelijskega gu-vernerstva bolgarskemu knezu. Naravno je tedaj, da ob Nevi mislijo, da je omenjena zahteva knezova naperjena naravnost proti Rusiji. „Journal de St. Petershourg" pravi, da ne bi bili pričakovali, da bode početnik orijentalskih zmešnjav zopet delal težave, ko bi se moral srečnega šteti, da se je brez škode iz njih izmotal. Ivaj bodo pa rekli v Belem-gradu in Atenah, ako bode smel knez ugovarjati sporazumljenju. V Berolinu izhajajoče „Politische Nachrichten" mislijo, da je ta ugovor kneza Aleksandra miru nevarneji, nego upiranje Grške. SrlHj« ne bode vseh vojakov odpustila domov, katere je bila sklicala zaradi vojne. Pomnožila bode namreč posadke v Raški, Prepotci, Kur-šumlji, Prokoplji in Vranji, kateri kraji so blizu turške meje. V imenovane kraje odposlala bode tudi muogo streliva in več novih topov. To pomnožen je čet na meji ima nekda pred vsem namen varovati srbsko ozemlje pred napadi Arnavtov. Mogoče je pa tudi, da Srbija hoče imeti več vojakov na meji, da bode lahko takoj udrla v Staro Srbijo in Makedonijo, ko bi se jej ponudila zopet kaka taka priložnost, kakor se je bila ob Plovdivskem pre vratu, katero so pa Srbi bili zamudili. „Novoje Vremja" misli, da se bodo kmalu pokazale nove zmešnjave na Balkanu, katere bodo Srbe in Bolgaie preverile, da se njih interesi ne strinjajo z interesi kralja Milana in kneza Aleksandra. Turčija je energično zahtevala od CtrAke, da naj takoj demobilizuje, če ne bode pretrgala dtplomatiške zveze. Turško podpirajo tudi zastopniki velevlastij. Grška se pa dosedaj dosti ne zmeni za pretenje Turčije, kajti iz Aten se poroča, da je vlada sklenila nadaljevati oboroženje, in da kupuje j žito v Rusiji. Vojne pa grška vlada še ne misli napovedati. Sicer so pa poročila u Aten o oborože* vanj i vsekako pretirana in imajo le namen Turčijo strašiti, da bi Grkom odstopila kak kraj. Ruska vlada je začela poluotok Kola, kjer 80 dosedaj bili naseljeni samo Angleži in Švedi, naseljevati z Rusi Poslednji dobe zemljišča proti desetletnim obročnim plačilom, stavbeno gradivo pa zastonj. Raztn tega ruskim naseljencem ne bode treba plačevati nikakega davka Dopisi. Iz Trsta 15. marca. [Izv. dop.] Poseči moram danes nekoliko v naše javno življenje ter če-stitemu občinstvu razjasniti naše domaČe razmere. Več nego dvajset let se že borilci našo domovine z vso svojo silo in odločnostjo zaganjajo v do danes zmagovalno stranko rudečkarsko, ali reči bi moral skoro, da je njihovo kopje prešibko in bojim se, da bo ne razlomi na železnih prsih italijanskih. Res krepak duh je v našem narodu, ali kaj nam pomaga, ko uas slavna vlada le vedno uporablja kot sredstvo, s katerim si igra, kakor valovi morski z čolničem, ki ne more dospeti do kraja, ker mu je Čolnar opešal. Mi sicer nesmo še opešali ali verovati nam mora vsakdo, da je naše delovanje tako težavno, da morda Slovenci pod nikako drugo kronovino ne trpe tolike krivice, kakor baš mi v Trstu. Sicer je borilcem le toliko bilo možno, da so narodu ucepili kal narodne zavesti in da se danes to polagoma ra/vija. Seveda bi našim borilcem bilo mnogo lažje, ko bi bila vlada le ne koliko naklonjena. Ali kaj nam pomaga vse zdiho-vanje in tarnanje, ker če tudi ima Dunajska vlada (tako nam vsaj pravijo) dobro voljo ustreči našim željam in če je tudi presvetlega cesurja želja videti srečne vse narode pod njegovim žeslom, ven-der ne more to priti v pravi tir, ker nam tu naš namestnik po vsej mogočnosti hrbet obrača. Nihče ne ve ali se to tako dela radi posebne politike ali kali? Tajna javnost pa je, da so našemu namestniku Slovenci trn v peti. Milosti bi nam ne bilo treba iskati v našem dvorci, ali vendar se od neke strani preveč z vlado koketira, misleč, da se lepim potom kaj doseže. Skušnja nas pa do danes uči, da nam vlada povsod, kjer le možno polena pod noge meče. Preteklo je že mnogo časa, odkar so naše ponižne prošnje, za slovenske ljudske šole bile podane slavnemu magistratu. In ah! do danes še nesmo nič čuli in skoro se nam dozdeva, da bode 10. stoletja konec, ko mi še ne bodemo imeli svojih Šol. Kaj pa je temu uzrok? Ali ni morda kaka spletka, ki je do danes še neznana, mej vlado in magistratom in ali je morda kriva popustljivost naših horilcev proti vladi? Mi sicer ne moremo izreči sodbe, ali vender se nam čudno dozdeva, da se nihče zato ne pobrine. Usojamo si naše prvobo-ritelje s tem le nekoliko opomniti, da naj za to tako koristno stvar kaj store. Gospodu državnemu poslancu našemu pa na srce polagamo malo prošnjo, da bi pri svojem dostojanstvu, kakor državni poslanec, blagovolil posredovati, da vsaj visoka Dunajska vlada nekoliko na nas pomisli, na ono ubogo slovansko rajo, cesarju in državi tako zvesto udano. Spuščati se v visoko politiko nam ni namen, ker so nam pred očmi danes le naše razmere, ali vender se moramo dotakniti strani, ki se tiče više stvari. Skrbi nas namreč, če ne bode to našej državi v škodo, ker se z nami Slovani tako pristransko ravna. Mi kot bližnji sosedi združene Italije gotovo potem, če se uresniči gorka želja italijanskih ne-odrešencev, pripademo pod njo. Kaj se bode potem z nami zgodilo že v bodočnost vemo, in ravno to nam dela misli težke, ker se nas vselej od pojedine z drobtinicami odganja. Ali je mar to plačilo za preveliko, naudušeno domoljublje do združene Avstrije? Ako je to, potem se nam nehote druge misli uri vajo v glavo, kojih pa tu ne smemo izustiti. Žal nam je le, da se tako zvestemu rodu vse s slabim plačuje. Res, da smo že nekoliko vajeni prenašati težka bremena, ali vsega se človek nasiti; in tudi nam že preseda ravnanje g. namestnika. Tudi se nam čudno dozdeva, da se kljubu temu, da je avstrijska stranka dobila pri zadnjih volitvah nepozabljivo klofuto, še pušča namestnik na svojem prejšnjem mestu. Res trdno stoji gospod Depretis, da ga celo taka blamaža ne podere. Ru-dečkarji pa danes stikajo glave vkup, ker razni so glasi, da se je podesta odpovedal in drugi zopet blodijo mej svet, da je potrjen od cesarja. Radovedni smo pač, naj nam bodočnost prinese. Iz Gorice 15. marca. (Koncert g. Gjaro Nedelkoviča. — Imenovanje.) — Slovani imamo smolo, rekel mi je neki gospod prilično, in včeraj se je to zopet obistinilo; gospod Nedelković je Slovan, ergo ima smolo. Ves teden imeli smo sicer burjo in zimo, a vendar suho vreme, v so* boto imeli smo celo jako lep in prijeten dan. Za nedeljo napovedan je bil koncert »n že z;utraj pričelo je vreme kisel obraz kazati, po gorah valila se je megla, katera nam je prinesla že popoludne dež, ki je vedno močneje pritiskal, tako da je bilo na večer sitno iz podstrešja ven iti. To je bila res smola, radi tega je bil koncert le pičlo obiskovan, došlo je le kakih 100 osob. Došlo občinstvo je bilo s koucertantom zadovoljno, g. Nedelkovič ima prijeten močan glas in je v p.tji zelo izurjen. Občinstvo je vsprejelo tudi vse točke njegovega programa z odobravanjem in ploskanjem, posebno ipa pesen „Kje domov moj?", kojo je moral g. N. trikrat ponavljati. O drugih točkah programov ih ne bodemo govorili, gospoda citraša O. in Pr. smo imeli že večkrat priliko občudovati ter o njijinem igranji svojo sodbo izreči, isto tako je g. £. KI. kot igralec in deklamator znan že čez meje naše Goriške domovine. Pri vsej smoli in vseh zaprekah ni bil vendar g. koncertant nezadovoljen z dohodki. Minoli teden imenoval je naš deželni odbor g. potovalnega učitelja Kramarja voditeljem naše kmetijske šole. S tem je končan provizorij, kateri je nastal na tem za nas važnem zavodu po odpovedi g. Povšeta. Nadejamo se da, bodeta zanaprej gospoda Kramar in Žepič skupno in složno skrbela za ta zavod ter delala na to, da bode zavod nam v čast in našemu siromašnemu, po toliko slabih letinah obožauemu posestniku v korist. Zavod je za nas velike važnosti, kajti narod, kateri materijalno hira, hira tudi duševno; radi tega je pa treba, da imenovana voditelja vse svoje moči zavodu in svojemu poklicu posvetita. iz mestnega zbora Ljubljanskega. V Ljubljani 16. marca. Predseduje župan Grasselli. Navzočnih 19 odbornikov, mej njimi po dolgi bolezni prvikrat mestni odbornik dr. Zarnik. Overovateljema zapisnika imenuje gospod župan odbornika Potočnikaia i Žagarja. Župan naznanja, da mu je poslal odbornik j Alfred Ledenik pismo, v katerem naznanja, da [ zaradi mnogih opravil izstopi iz mestnega odbora s prošnjo, da mu odborniki ohranijo prijazen spomin. Tudi mestni odbornik Ivan Hribar naznanil je, da nepreklicljivo odloži svoj mandat kot mestni odbornik. Konečno naznani župan, da je mesto Budimpešta doposlalo svoj proračun za leto 1886. K naznanilom županovim oglasi se podžupan Vaso Petričič in pravi, da je z resnim obžalovanjem čul odpoved izborno marljivega odbornika Ivana Hribarja, kateri je ves čas svojega odbor-ništva zares uspešno deloval na korist Ljubljanski občini. Podžupan Petričič ne dvomi, da bodo zdaj, ko bodo v kratkem nove dopolnilne volitve, volilci neutrudnega sodelavca v mestnem zboru zopet pozvali v mestni zastop in bodo tedaj njegove izvrstne „Kam pa greste, gospod župnik?" vpraša grofinja. „V Souvignv k sodnij', rad bi slišal ..." , Ostanite tukaj . . . Gospod de Laruak pride takoj po prodaji sem, povedat uam izid." Abbe Konstantin stopi na teraso. Gertruda de Lannilis, grofinja Lavardenska, bila je zelo nesrečna. V osemnajstem letu storila je veliko napako, jedino svojega življenja, a napako ki se ne da več popraviti. Vzela je iz ljubezui, napadena od vzletelega navdušenja, gospoda de La-vardensa, jeduega od najbolj zapeljivih in najbolj duhovitih mož tiste dobe. On je ni ljubil, oženil se je le v sili; zapravil je do zadnjega beliča svoje očetovsko imenje in zadnji dve ali tri leta mogel se je le še z dolgovi vzdrževati v družbi. Gospo-dičina Lannilisova vedela je vse to, a na to stran delala si ni nikakih iluzij in dejala si je: „Ljubila ga bom tako, da me bode moral naposled tudi on ljubiti". Odtod pričela se je vsa njena nesreča. Njena usoda bila bi že znosljiva, da bi ne bila svojega moža tolikanj ljubila; a imela ga je preveč rada. S svojim nagnenjem in nežnostjo ga le utiudila, in kmalu je zopet živel po prejšnjej navadi, da,, še bolj nerodno. Petnajst let minilo je tako v dolgem muče-ništvu, katero je prenašala gospa Lavardensova s topo resignacijo, z resignacijo, katere ni bilo v njenem srci. Nič je ni moglo utešiti ali ozdraviti jo te ljubezni, ki jo je izžigala. Gospod de Lavardens umrl je leta 1869; zapustil je štirinajstletnega sina, v katerem so se že pokazovale vse napake in lastnosti očetove. Imetje gospe Lavardensove sicer ni bilo ozbiljno v nevarnosti, a vender je nekaj trpelo ter se zmanjšalo. Prodala je torej svoj hotel v Parizu, umaknila se na kmete, ter tukaj živela v urejenej štedljivosti, vso žrtvujoč se vzgojevanju svojega sina. A tudi zdaj sta jo še Čakali žalost in skrb. Pavel de Lavardens bil je razborit, ljubezniv in dobrodušen, a uporno se je upiral vsakej sili in vsakemu rednemu delu. Trije ali štirje vzgojevalci, zaman prizadevajoč si, pripraviti ga na ozbiljno pot, obupali so nad njim. Potem se je oglasil v Saint-Cyru, a ni bil vsprejet in zdaj je v Parizu čudovito hitro in na najnespametnojši način zabil dve do tristo tisoč frankov. Na to je ustopil v prvi polk lovcev afriških (chasseurs d' Afrique), šel je sebi na srečo takoj v začetku z malim oddelkom v Saharo, vedel se korenjaški, postal jako hitro stanodelnik in je imel že tretje leto imenovan biti poročnikom, a zaljubil se je v mlado damo, ki je v gledališči Alžirskem igrala „hčer gospe Angotove". Pavel je do-BluŽil, odšel od vojske ter se vrnil v Pariz s svojo mlado operetno pevko. Nekaj časa potem bilo ga je videti z neko plesalko, potem z neko igralko in potem z neko umetno jezdkinjo iz cirka. Poskušal Be je v vseh umetnijah. Tako je živel sijajno, a vender žalostno življenje brezdelnih ljudij ... Ali v Parizu se je mudil le tri do štiri mesece na leto. Njegova mati obljubila je plačevati mu po trideset tisoč frankov na leto, razloživši mu, da ne dobi, dokler bode ona živa, niti krajcarja več, ako se ne oženi. Poznal je svojo mater, dobro vedoč, da se ne šali. Ker pa je vkljub temu v Parizu hotel odlično živeti ter se zabavati, potratil je vseh trideset tisoč frankov od meseca marca pa do maja in se je potem povsem pameten vrnil na Lavardens, kjer je hodil na lov, ribaril ter občeval s častniki top-ničarskega polka, ki je bil v Souvignvji v posadki. (Dalje prih.) moči mestnemu zboru zopet povrnjene. Nasvetuje tedaj, da se izreče g. Hribarju zahvala mestnega zastopa za njega delovanje v mestnem zboru, isto tako g. Ledeniku in da se magistratu naroči, naj obema gospodoma to zahvalo pismeno prijavi. (Dobro!) Odbornik dr. Zarnik predlaga, da bi mestni zbor odpovedi gosp. Ivana Hribarja ne vsprejel. §. 40 mestnega začasnega statuta določuje, da ima vsak odbornik pri izstopu navesti uzroke, zakaj da se odpove odborništvu. To pa so sme zgoditi „nur aus besonders rlicksichtswttrdigen Griinden", katerih pa odbornik Hribar ni navel. Odbornik Hriba r je izstopil le, ker je bil napaden v nekem zakotnem lističi, da je njegovo delovanje le na škodo Ljubljanskemu mestu, da ne stori za mesto nič koristnega. In vendar je v obče priznan g. Hribar kot jeden najmarljivejših udov mestnega zbora in dr. Zarnik popolnem pritrjuje predlogu gospoda podžupana, da se g. Hribarju izreče zahvala za njegovo delovanje v mestnem zboru. Odbornik dr. Tavčar pravi, daje zgodovina Ivan Hribar-jeve odpovedi znana. Iz znanega peresa priobčen je bil dopis v Mariborskem , Slovenskem Gospodarji", v katerem se g Hribarju očita, da v mestnem zboru terorizuje druge mestne odbornike. Govornik ne more pritrditi predlogu dr. Zamika. Pač pa mora konstatovati, da v mestnem zboru Ljubljanskem vsak mestni odbornik po svoji i volji deluje, pa svojem lastnem prepričanji, kakor hoče. Neistinito je tedaj, kar se trosi po svetu, da kdo, najmanje pa g. Hribar, terorizuje. Odbornik, ki se zanima za mestne zadeve in o njih govori, ni terorist, tedaj dr. Tavčar še jedenkrat z vso odločnostjo zavrača trjeno neresnico in očitanje, j (Dobro!) Odbornik V a 1 e n t i n č i č naglasa, da se je { Hribar nepreklicljivo odpovedal. Tedaj govornik ne j more glasovati za dr. Zamika predlog, kajti ko bi j ga hoteli vezati na mestno odborništvo in bi se i g. Hribar nobene seje mestnega zbora več ne ude- j leževal, kaj bi to volilcem koristilo? Saj bodo v i kratkom volitve. Ako vsprejme g. Hribar od volil- ' cev mandat, ga bodo isti zopet izvolili v mestni zbor. Odbornik dr. vitez Bleivfeis Trsteniški Opomnit da je bil Hribar že nad tri leta mestni i odbornik, tedaj je izpolnil svojo dolžnost in ima pravico odpovedati se. Ako ga volilci zopet izvolijo, bode se s tem klicem morebiti zopet spoprijaznil. Naj se odpoved torej vsprejme in izreče priznanje. Odbornik dr. Zarnik potem prvi del svojega predloga umakne in pri glasovanji vsprejme se jednoglasno predlog, da se izreče gg. Ivanu Hribarju in Alfredu Ledeniku zahvala mestnega zbora za njijino delovanje. Odbornik Murni k poroča v imenu personalnega in pravnega odseka o letošnjih dopolnilnih volitvah za mestni zastoj). Letos izstopijo iz mestnega zbora ali deloma, ker jim je doba potekla, deloma po lastni odpovedi sledeči odborniki: V III. razredu: Ivan Hribar, Anton Klein in dr. Valeutin Zarnik. V II. razredu: dr. Henrik Dolenec, Alfred Ledenik, dr. Fran Papež, Tomo Zupan in Fran Žužek. V i. razredu: Fran Kol man, Ivan Murnik, Mihael Pakič in Fran Ravnihar. Dopolnilne volitve bodo: za III, razred: 5. aprila; za II. razred: 6. aprila in za I. razred: 8. aprila t. 1. Izvolitev volilnih komisij in imenovanje predsednikov prepušča se po običaji g. županu.J Odbornik Potočnik poroča v imenu stav-binskega odseka o popravi ceste na Grad za Orlovim posestvom ter po daljšem utemeljevanji nasvetuje : 1. Mestni odbor priznava vodstvu kaznilnice na Gradu pravico, jemati brezplačno šuto za posipanje te ceste iz mestnih jam, kolikor je potrebuje. 2. Za vzdržavanje te ceste dovoli mestni zbor za 1886. 1. 30 gld. 3. Pravnemu odseku se naroča, da mestnemu zboru poroča o lastninski pravici te ceste. Odbornik Valentinčič pravi, da mu je iz avtentičnega vira znano, da je ta pot bil nekdaj čisto privaten. Ranjki dr. Orel dovolil je čuvaju, da je po njegovem potu smel voziti na Grad, pa si je čuvaj moral sam pot delati. Pozneje, ko so vozili topove na Grad in tam nastanili vojaške kaznence, je Orel dovolil, da se tudi za njegovim posestvom privatni pot razširi. Mesto tedaj nema nikake obveze, pot vzdržavati, naj torej pota ne prevzame, ker ga čisto nič ne potrebuje, naj torej tudi ne dovoli 30 gld. Mestni odbornik Fran Ravnihar opomni, da je, kakor je poročevalec naglasa 1, vzdržavanje in lastnina te ceste dvomljiva, zatorej naj se ta zadeva najprej izroči pravnemu odseka in šele potem, ko se istega poročilo zasliši, sklepa o kakem mestnem prinosu. Odbornik Pakič podpira odsekove nasvete in pravi, da to cesto rabijo vsi fijakarji, kadar vozijo tujce na grad in tako ima mesto le korist od nje. Poročevalec odbornik Potočnik pravi, da je do 1862 leta ta cesta bila le poljska pot. Ko je potem erar pričel delati cesto, je magistratni svetnik Guttmann iz prijaznosti večjo podporo obljubil, ako jo mestni zbor, ki je bil takrat, potrdi. A mestnemu zboru se to ni nikdar predložilo in tedaj tudi ni na ničesar vezan. Tudi razprave z državnim pravdništvom neso rešene, kajti dotični spis leži že dolgo časa nerešen pri višjem državnem pravdništvu v Gradci. Vsi udje odseka pa so bili za to, da se dovoli 30 gld., kajti vsaki kdor se vozi na grad, vozi se le po tej cesti. Prvi predlog se vsprejme, za drugi predlog je jednako glasov in odloči gosp. župan za dovoljenje. Tretji predlog pa se vsprejme z dostavkom odbornika G o gole, da se ima poročati mestnemu zboru vsaj v dveh mesecih. Odbornik prof. Zupan poroča v imenu šolskega odseka o dotacijskih računih II. mestne deške, nunske, in mestne dekliške šole za šolsko leto 1884/5, kateri se odobre. Nagrade za I. polovico tekočega šolskega leta voditeljema in učiteljem obrtnih pripravljalnih šol se po nasvetu odsekovem potrde. Podžupan Vaso Petričič poroča v imenu finančnega odseka o škontriranji mestnih blagajnic, da se je našlo vse popolnem v redu. Se vzame na znanje. Potem se javna seja sklene in prične tajna. Domače stvari. — (Za Šentpetersko župnijo) si uso-jam sklicati ustanovni poddružnični zbor družbe sv. Cirila in Metoda na 21. dan t m., t. j. na prihodnjo nedeljo ob 4. uri popoludne v prostore Schrei-nerjeve pivnice (Schreiners Bierhalle) na sv. Petra cesti. Pooblaščenec. -- (Za družbo sv. Cirila in Metoda) uplačal je g. dr V oš n jak kot pokrovitelj 100 gld. pri prvi Ljubljanski poddružnici. Kmetska posojilnica Ljubljanske okolice pa je doposlala glavnemu odboru darilo 20 gld. — (Vsem gg. Jurčičevim čestilcem,) ki so se oglasili za Jurčičev večer dne 18. marca t. 1., se naznanja, da se isti prične točno ob S. uri v steklenem salonu čitalnice Ljubljanske. Ako kateri ud »Pisateljskega podpornega društva" po naključji ni dobil vabila in želi se istega večera udeleževati, naj glagovoli to jutri do 12. ure društvenemu tajniku g. prof. ltaieu naznaniti. — (Baron Pino) je že odložil tudi svoj državnozborski mandat. Tako vsaj poroča „Ta-gespost". Mi bi jako obžalovali, ako se ta vest potrdi, kajti pri novih volitvah bi težko zmagali Slovenci s svojim kandidatom. Sicer bi lahko pričakovali, da bode nas vlada podpirala pri prihodnjih volitvah, ker se je z izvolitvijo dr. Steinwenderja tako opekla. Poslednjega je zaradi njegovih govorov že bila uradna nKlag. Zeit." prisiljena grajati in Korošcem hkratu priporočati, da naj v prihodnje ne volijo tacih vladnih nasprotnikov v državni zbor, ako hočejo od države dobivati kake pomoči proti elementarnim nezgodam. Kdor pa razmere na Koroškem dobro pozna, ne bode pričakoval vladne pomoči za nas Slovence, c. kr. uradniki bodo agitovali za liberalne kandidate, kakor so do sedaj, naj potem ti v državnem zboru vladi še take preglavice delajo. Ni-kakeršno postopanje liberalcev ne more spametovati vlade. — (Nabiranje doneskov za zgradbo „Narodnoga Doma" v Ljubljani.) Ko smo podali v svojem zadnjem poročilu pregled o razprodanih knjižicah, iz kojega je bilo razvidno, da je na drugem mestu takoj za Ljubljano njej tudi po leži sosedna Vrhnika, nesmo pričakovali, da nas bodo vrli Vrhničanje v tako kratkem času zopet z novima dvema razprodanima krajcarskimu knjižicama iznenadili To se jim mora pustiti, ueumoini so v izumljevanji novih gmotnih virov za naše podjetje Zuto jim moramo bit; tem bolj hvaležni in njih vzgledno navdušeno postopanje zasluži večjo posnemo. Poudarjali smo že svoje dni različne načine pobiranja, ki se izvršujejo na Vrhniki, omenjali narodnih gospa in gospodičin, trgovskih firm i. dr. Sedaj so zopet kupili celo LVIII. krajoarsko knjižico pod Štev. 480 odborniki izvrstno in uspešno delujoče Vrhniške kmetske posojilnice (gg. Fr. K., J. L., G. J., M. T. in J. G.), za kar jim izrekamo na lepi požrtvovalnosti najtoplejšo zahvalo. Brati je bilo pred nedavnim časom po časopisih o starinskih najdbah na Vrhniki. Te najdbe kažejo Vrhničanje onim, ki se zanje zanimajo, proti ustopnini na korist „Narodnemu Domu." Lep del krajcarsk*1 knjižice, ki nam jo je kot LIX. poslal g. povorjenik J. G. pod št. 401., je bil na ta način razprodan. Vrhničanje so vedno originalni, vedno kaj nov^gi. To Vara je požrtvovalna in posneme vredna naudu-šenost, za katero vrlim Vrhničanom ne moremo biti nikoli zadosti hvaležni. — (Nova „postava"!) Razglasil jo je zadnji petek novi, a uradno še nepotrjeni državni zakonik, alias dnevnik „Slovenec" v Ljubljani. To je namreč novi red za eksekucijo, o katerem mi samo toliko znamo, da ga je državnemu zboru vlada predložila v pretres in odobrenje, katerega pa „Slovenec" že sedaj usiljuje svojim bralcem kot „postavo", novo »postavo*. Moral bi pač še poprej razglasiti „postavo" ali vsaj „predlogo", da je on državni zakonik! Kadar bomo tedaj postave žejni, šli bomo zajemat k „Slovencu", novemu zakonodavnomu viru. — (Kranjska hranilnica) je v včerajšnjem občnem zboru vsprejela prošnjo uradnega ravnatelja, cesarskega sovetnika R. Janežiča, za umirovljenje. Pokojnina s stanarino določila se je baje na 4000 gld. na leto. Mesto ravnatelja se bode razpisalo. — (Občni zbore. kr. kmetijske družbe za Kranjsko zal. 1 8 8 5 ,) bode po sklepu odbo-rove seje z dne 7. marca t. 1. v sredo 26. maja 1886 ob 9. uri v dvorani mestnega magistrata. Podrob-neji vBpored objavimo v jednej prihodnjih številk. — (Gla8beno-deklamovalsko akademijo) prirede pripravniki in pripravnice c. kr. učiteljišča na sv. Jožefa dan (19. t. m) v telovadnici c. kr. učiteljišča. Program je jako lep in raz« sežen. Ker se bode akademija vršila pod vodstvom gg. ANedveda in H. Gerstnerja, pričakovati nam je posebnega užitka, saj je znano, da je gosp. Nedvčd v tej stroki prvi mojster v Ljubljani Ker je za akademijo veliko zanimanje, priporočamo občinstvu, naj se za ustopnice pravočasno oglaša pri g. Tillu, da ne bode prepozno. Ves program priobčimo jutri. — (Kmetijsko predavanje) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v petek na sv. Jožefa dan popoludne ob 4. uri v stari šoli v Šentvidu nad Ljubljano in v nedeljo 21. t. m. popoludne v Črnem vrhu nad Idrijo. — (Vabilo h koncertu), kojega priredi „ Ptujska narodna čitalnica" v svojih prostorih v „Narodnem domu" dne 19. marca t. 1. ob VaS. uri zvečer. Vspored : 1. A. B. Tovačovskv: „Bože živi", možki zbor. 2. J. Dvorak: a) Legende št. 4 (c-dur) in št. 10 (des-dur); b) Slavjanski plesi št. 4 (f dur) in št. 8 (g-mol), čveteroročna igra za glasovir. 3. Dr. G. Ipavic: a) „Pod lipo", b) „Moja pesem", c) „Lahko noč", mešani zbori. 4. Slovenske pesmi, igra za dvoje citre. o. Narodna pesem: „Ko tičica sem pevala", mešani zbor s samospevom za sopran. 6. Dr. B. Ipavic: „Bodi zdrava domovina", moški zbor s samospevom za bariton. 7. A. Foerster: „Ave Marija" (iz operete „Gorenjski slavček"), mešani zbor s spremljevanjem na glasovirji. Odbor. — (Razpisano) je mesto okrajnega zdravnika v Žužemberku. Prošnje do 2. aprila t. 1. — Dalje mesto zemljiškega knjigovodje pri okrajni sod-niji v Črnomlji. Prošnje do 15. aprila t. 1. — Razpisana je služba učitelja na jednorazrednici v Šent Janži na Dolenjskem. Plača 500 gld. in stanovanje. Prošnje do 31. marca 1.1. Telegrami Slovenskemu Narodu". Dunaj 16. marca. Po seji državnega zbora konstitutoval se je jezikovni odsek ia volil Hohenwarta načelnikom, Chiumetzkega njegovim namestnikom. — Gozdarski kongres sklenil je prošnjo do vlade, da se z varstveno carino, kakeršna je v Nemčiji, štiti avstrijsko lesno proizvodstvo. Carigrad 16. marca, Vsa prigovarjanja v tasti j bila so dosedaj v Sofiji zaman. Knez se odlorno brani, da bi se njegova pooblastila kot gtneralni guverner Vzhodne Rumelije na pet let omejila. Preti, da bode odpoklical svojega pooblaščenca, ako se Porta v tej zadevi ne uda njegovi želji. Carigrad 16. marca. Bolgarski minister Cankov povrne se v Sofijo. Razne vesti. * (Sekcijski načelnik Auerham-mer f.) 13. t. m. umrl je na Dunaj i sekcijski načelnik pri finančnem ministerstvu vitez Henrik Auerhammer. Pokojnik popel se je brez vseh pravoslovnih studij vsled lastne marljivosti, energije in izvedenosti od računskega uradnika pri tinančnem ministerstvu do tolikega dostojanstva. V znak njegove izredne marljivosti podelil mu je cesar vitežki križ Leopoldovega reda in 4. decembra 1884 naslov iu značaj sekcijskega načelnika. Umrši bil je tudi komisar pri deželni banki. Finančno ministarstvo izgubilo je v tem visokem uradniku istiniti biser uradniške marljivosti. * (Poneverjenj e.) Iz Florencije pobegnil je 1. t. m. 41 letni Celestin Zine roni, preglednik v blagajnični pisarni za železniško proge jadranske, ko se je prej dobro preskrbel s potnino in olah-kotil blagajnice za 160.000 lir. Beguna išče redarstvo. Sigurno sdravllen uspeh. Vsem, kateri trpe Aslt'd zapretja ali slabega prebav ljenja, napenjanja, tiščanja a prsih, glavobolja in drugih slaboBtij. pomaga gotovo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek* Škatljica 1 gld. Vsak dan ga razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 7 (20 - 2) Listnic« uredništva. Gosp. dopisniku is Trsta: Dobro, a le kolikor možno stvarno. Listnica upravuistva. Gospod M. M. v Uralsku. Za 10 rabljev dobili 12 gld. aO kr. in je sedaj naročnina plačana do 30. septembra 1886. Umrli no v Ijiiltlj^oii . 12. marea: Fran Fine dninar, 60 let, Strmi pot 8t. za jetiko. — Janez Klančar, delavčev sin, 8 let, Tržaška cesta št. 26, za vnetjem sapnika. 13. marca: Fran Skubic, delavec, 19 let, se je na južnem kolodvoru ponesrečil. — Viktor Praedika, profeHor-jev sin, 4 leta, Stari trg št. 17, za vnetjem možganov. 14. marca: Josip Avi, fijakar, 72 let, Dunajska cesta 8t. 16, za spridenjem jeter. — Leopold Igel, gltdaliftčni re-kviziter, 49 let, sv. Florijana ulice 8t. 25, za jetiko. — Helena Petrič, mestna uboga, 82 let, Karlo vBk a'cesta št. 7, ta. kapom. — Janez Hribar, pek, zdaj prisiljenec, ^2 let, Poljanski nasip št. 50, za srčno hibo. — Ernest Rossnaan, trgovčev sin, 13 mes., Mestni trg fit. 5, za vnetjem v grlu. 15. marca: Juiij Malic, črevljarjev sin, 2 meB., Rožne ulice št. 31, za spridenjem mrene. V deželnej bolnici: Ml. marca: Anton Ahačič, delavec, 25 let, za jetiko. — Urša Jane, delavka, 32 let, za rakom. — Marjeta Urat, gostija, 72 let, za starostjo. 14. marca: Josip H rastur, gostač, 49 let, za vnetjem sapnika. Meteorologično poročilo. 9 Q 1 Css ..pa- \. 8tan'° zovanja (»"omet™ J j v mm. Temperatura Ve-trovi Nebo Mokri na V iiiin. 1 S 7. zjutraj!727-71 mm. 2. pop. ! 728 34 ss, 9. zvečer^ 729-42 ram. — 0 2" C 30' ii 1-2° (J brezv. brezv. j Sl. S/.ll. 1 snei. anež. obl. 8*8!) mm.: snega. 1 1 Srednja temperatura — 1 3ft, za 1-8° pod normaloui. Trzne cene ? ■ Junija ei! dne 17. marca t. 1. kr. fl kr. Pšenica, hk:l. . . . i ji Speh povojen, k gr- • - Rez, » • ■ • r, M Snvovo maslo, "T — m i Ječmen, B 90 Jajce, jedno . . —i al | O ves, 3 88 Mleko, liter . . -1 8 1 Ajda, • • | 4 08 Goveje ruesi kgr. — 64: Proso, r. Hi> Telečje n — 60 K oni za. 9 r 5 tO Svinjsko n n — 6^ Krompir, n * • 4 20 KoŠtrunovo n — 36 Leč.i, Grah, 8 - - - 17; Fižol, • • • H 0 •sem>, 100 kil.. 2 23' M»*'o, kgr. . _ 90 S'aiua, _ 2 41 i M.i- • — 74 l)r va trda, 4 □ merr. 7 50 Speh frisen, „ — 58 „ mehka, B 50' D-u.n.a,js:k:a, "borza, dne* 17. marca t. 1 (.Izvirno telegrafično poročilo) Srebrna renta Zlata renta . 5"/0 marčna re H5 gld. kr. 85 ff 90 114 4r> 'm 101 n 85 878 302 80 H 12> 70 - 9 a fl* 5 •1 91 «1 55 129 1 50 i 170 70 * 104 15 Bfi _ 60 104 9 — ■ 116 p 60 126 % 76 118 n — ■ 108 _ 10 179 75 20 25 117 • 25 206 * 20 Kreditne akcije......... London . Srebro.......," , Napol. . . . C. kr. cekini . . Nemške marke 4»/,, državne srečke iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. D64 100 ^ld. Ogrska zlata renta 4"/„ , papirna renta o*/j f>' , Štajerske zemljišč, odvez, obllg. Dunava reg. srečke 5,J/„ 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4' ,1' ,. zlati zast. listi Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Frior. oblig. Ferdinandove suv. železnice Kreditne srečke 100 gld. Rudolfove srečke . 10 , Akcije anglo-avstr. banke 120 Trammway-društ velj. 170 gld. a. v ^TStjflliOji (169-1) i Bohinjski sir, ki se more primerjati z najboljšimi Švicarskimi izdelki te [ vrste, dobiva se po jako nizkej ceni pri Simonu Odar-ji pri Stari Fužini h. št. 36, p. Bohinjski* Bistrica (Kranjiko). ♦a »a^«-aaaaaaaavaa «• oaa * a • rjtiiotni« (50—15) * I : zobe li jcoltovfa | ustavlja po na.nove j sem amerikanske m načinu •a hren vsakih bolečin ter opravlja ploinbovaiija in a * v«.- xol>ne oi»er»«!iie ♦ ♦ * { zobozdravnik A. Paichel, | v- poleg BrndeckegM mostu, I. nadstropje. a i 1 ♦ I lsutnlje.no in napravljeno od Frana Pichler-ja, c. k. živ. nadzdravitika t s>Tlt.-0ger. tujski, se je za dobro pokazalo pri vseh vnanjih poškodovanjih konj in ^»vcd. Večkrat odlikovano s častilnimi spričevali, zahvalnimi in priznalnimi pismi živinozdravnikov, kmetijskih društev in zavodov ter mnogobrojnih posestnikov. — V Ljubljani prodajaio: Mihael Kastner, Viljem Mayr, Josip Sehlafer. (136—3) rebanje ze priliodiiji MBfcesec, inesem SREČKE Glavni dotitek v gotovini j 4 ! 10.000 500020% II4788 denarnih dobitkov. 5£incse*m.-sr©6ls:e dobivajo se v loterijskem bureau ogerskega. Jockey-kluba: Ifcii ju i p ' I 1 — gc — ■ S 3- P- ^ » ^= s _—r = M M g f I Semena velikanske pese, detelje, raznih trav in sočivja produ Jo. sveža (l.'iO—4) PETER LASSNIK v LJUBLJANI. Burgundsko vino. To fino in dobro Burgundsko vino Ogerske |irancoske trte, nasajeno v obširnih vinogradih na 6ger8kem priporočajo slavni zdravniki zaradi nJega inilobe in izvrstnih svojstev pri želod-cevih boleznih, pomanjkanji krvi, oslabljenji, diarr-hoe in rekonvalescenci z izrednim vspehom. — Zdravilnica v hindeiviese (Sle-7,i ja i uporablja to vloo ze več kakor 15 let in priporoča posebno kot okrepčujoče pri rekonvalesoenci. •Tetliiio znlof^o za Kranjnlco ima (,656—20) „LEKARNA TRNK0CZY" 9sV" zraven rotovža v Ljubljani. Velika steklenica velja 80 kr., 10 steklenic 7 gld. Po pošti se posije najmanj 5 steklenic. LIPPMANN-0VI KARLSBADSKI ŠUMBCI PRAŠKI izdelujejo se s pomočjo iz Karlsbadskih vodd dobljenih studenčnih produktov, imajo tedaj v sebi vse učinkujoče snovi istih in imajo tedaj izvrstne zdravilne kakovosti. Mast v*pqJ*Jofls. Za probavljenjs. Vademecnm za bolehajoče v želodci Baba prijetna. Upllv gotov. Neprekosljivo čistilo upliva brese izjeme hitro lit gotovo. Prijetno, ceno in pripravno nadomestilo /a alkalično-solninske rudninske vode, grenčice itd. Zdravo 1 Okrep6ojofle I Tedaj boljši, nego vsa hitro uplivajoča sredstva, pi e, pa-stile itd. Za predzdravljenjel Za po »dravljenji 1 Zdravniško priporočano za domače in zimsko zdravljenje pri lx.U-7.nih želodca, črev, jeter, obistj in mehurja. Dobro slum in mnogo ratano flomače sredstvu pri motenem in slabem prebavijenji, poaianjkanji slasti do jedij, shlapu želodca in črev vsled sedenja, /uslizeuji, slabosti po jedi, sitnem vzdigovanji in napenjanji, zgagi, bolečinah v želodci, ščipanji ali krči, navalu krvi, glavobolu, omotici, trdovrntni-in glavobolu, strjenji krvi, zlatej žili, nepravilnem izprazmnji, trdovratnem zapiranji in debelenji. Cena pušci 20 kr., originalni škatlji = 12 puste == 2 gld. a. v. Ceutrulna zalog,-U I Lippmaim-ova lekarna v Carlsbad-u. Pazi naj se, da ima vsaka posamična škatljica varstveno znamko in Lip-.ummu-ov imunski počrk. Dobiva se na K ran j s kf m v lekarnah v Kranji, v Ljub-1 Juui (U. pl. Trukoezv, lekar, H. Birschitz, lekur), v Itu-