Korira* izhaja vsaki torek in aoboto. Ako pads' na ta dneva praznik, dan poprej. flrednlštvo se nahaja v „Narorini Tiskarni", ulica Vetturini St. 9, kamor je uaslavljati pisma. X^sraiikiranii pinma se ne sprejernajo, enako se ne uvažujejn pisma brez pgdpisa. Hokopitti dopisov se ne vračajo ^^^^H ^^^^^^^ fli^^^H 9^HbB sŽmBm Jh^HBi ISBBfi i^H^^^I flf ^^^^B .tiorirm* stane na leto 10 K, za po* let» 5 K, za četrt !eta 250. tfpravniitv» se nahaja v „Narodni Tiskarni" ulica Vetturini St. 9 se plačuje od čveterostopm- petit vrste po 14 vin., za vefkratrii natis primeren poputt. PuMHmeicne Itrvilk«* itanejo 8 vin. in se prodajajo v raznih gonSkih tr.ifikah Št. 26. V (iorici, v sohoto dne 1. aprila 1911. Leto XIII. SLOYENSKEMU LJUDSTVU. Državni zhor je razpuseen. Podpisani poslanci Yseslovenske ljud- ske stranke pola^ajo svoje mandate v rokt: svojih volilcev. Jasne^a očesa ^ledajo na svojc delo in z mirno vestjo prieakujejo sodbe svo- je^a ljudstva. V nebrojnih shodih ste. cenjeni volivci. v navduscnem so^lasju odobravali na.šo politiko in se veselili nasih uspchov. nc- stetokrat nani jc Vase zaupanje vlivalo nove^a po#uma v nascm boju za Vašo staro pravdo. Zahvaljamo V'as danes za vse izraze Vase lju- bezni in Vase zvestobe, ki dokazujejo. kako neprcma^ljiva stoji naša stranka, za katere prve služabnike smo se šieli mi kot Yasi zastop- niki v državnem zboru. l'rezirano si bilo slovcnsko ljudstvo. z zanieevanjem so te omc- tavali narodni nasprotniki, z viška je ^ledalo nate tuje ti uradnistvo. Naš pr\ i namen je bil dviLjniti t\'oj ponien. In to se je posreeilo. Brez pretiravanja smemo trditi, da te danes pozna cela naša država. da te uvazujejo narodi in stranke v nji. da jih ni malo. ki se te bojc Tvoji zastopniki so zvesto branili v.sc. kar je tebi svete^a in pokazali so neenkrat. da ne klonejo svojih ulav pred nik<»mur na svetu. kadar i^re za t\oje pra\iee. Hilo se je nmo^o hudih bojev. ki so v njih tvoji poslanci stali v ospredju in pod vodstvnm s\t>jc^a načelnika pokazali strankani in vladi. da je zedinjeno slovensko in hrvatsko ljudstvo nevpoyljiva sihi. Ki nmra racnnati /. nj<» dunajski parlanient in avstrijska vlada. Stiri leta je do/.ivela prva zbornica. izvoljena po splo>ni in enaki voli\ni pravici. Dovolj za prvič! 1'okazala jc svežo. nilado moč. zmi- scl /a dr/avo in ljudstvo. zlasti pa zmisel za ustaviv> življcnje. Zdravo dclovanje \' drzavnem zboru je zapoeeto z izprcmembo posl<>\ nika. pri kateri so v prvi \ rsti sodelovali Vaši poslanci. lzpričalo se je pa tudi, da se \ Avstriji ne da vladati proti veri in eerkvi. ne proti kmctu, pa tudi ne brez Slovanov. \' Lj u b 1 j a n i. dne 'M. marca I'.U I. l'oliticna zavednost se je izredno povečala. Ljudstvo ve. da je država zavoljo njetfa. in da ima državno uradnistvo edini namen slu- žiti Ijudskeniu bla^ru. Y ti zavednosti koraka o^romna množica. ki je zbrana v Vseslovcnski ljudski stranki. na prvem mestu. Vaši po- slanci so ponosni na \'as. dra^i somisljeniki, ker vedo. da tako po- litieno zrela, tako načelno zedinjena četa nc more biti premaijana. (•rehi prcjšnjih Job Sc niso izbricani. Se #vedno se plazi med našimi n^rodnimi nasprotniki in med cnim dclom uradništva nespa- metna miscl. da smo Slovenci manj vredni od druph. še vedno sa- njarijo nekatere stranke o predpravicah uradništva nad ljudstvom, mot nad kmcti. Nemeev nad Slovani. Te zmotc so krive. da jc dr- za\na zbornica dvc lcti pred ustavnim keneem dokončala svoje delo. Zato pozdravljamo bližnji volivni boj. ki bo izcistil zrak in razbil mnii^i starib zmot. Y \'a>i domovini bo brez dvojbe dokazal. da je Yseslovcnska ljudska stranka cnakopravna zvcza vseh stanov našega ljudstva. dn jc \ njenem taborn ves slovenski narod. Hvalezni se sp.iminji.mo svojih najožjih prijateljev. pravaških za^topnik«>\ hrvaške^a naroda. ki so se z nami cnih misli in enega srea združili n enu ceto in se zavedamo. da je ta zveza začetek nove srecnejšc dobc za ves slovanski ju,^ naše državc. Zahvaljamo tudi zastopuike českih knietov in vse stranke Slo\anske zveze. ki so nas pnjpiralc v našcm N>ju. Hvaležne^a spomina ra nje ne izbriše no- bena sila iz nasih src. Stiri icta na.še.ua dela in nasih bojev so minula. Cisto smo ohra- nili zastavo Vseslovenske ljudske stranke. ki stc nam jo izročili v varstvo. Moč nam je krepila zavest. da uživamo Vase zaupanje, in da je svet boj za dusevni in ^motni blagor nase lepe domovine in njene^a ljudstva. Lahko se je bojevati s tako zvesto armado. kakor jc nasa \ scslo\enska ljudska stranka. Zvesta sebi. zvesta ljudstvu, ki je ustanovljena zanj, pojdc v nove boje in k novim zmagam. Živela! Dr. Šusteršlč Dr. Benkovlč Demšar foa Gostlnčar Grafenauer Dr. 6reLorčič Dr. Hočevar Dr. Versiovšgk Jaklič Jarc Dr. Korošec Dr. vKrek Dr. Zitnlk Pišek Poyacnik Povše Roškar Due nečakin]! mesto jedne. Veseloigra v dveh dejanjih Prevela L. Kersnik-Rottova. (Daljp.) Razboršek: Ljubša bi mi bila sinaha, ako pa nima prava biti — 6. p r i z o r. Radivoj. Prejšnja. Razboršek: Ravno prav, nečak Radivoj! Tres faciunt collegium. Midva se ravno razgovarjava o zakonskih rečeh, radoveden sem, kakšnega mne- nja si ti. Radivoj: Bojim se Sjubi striček, da se v tej zadevi ne bodo strinjaie naše misli. Razboršek: Kako to? "Saj ne veš, kaj hočem reči. Radivoj: Gotovo mislite g. Čer- viček, katero naj jaz poročim in katere nikakor ne morem vzeti v zakon. Razboršek: Da bi vaju plent. Poročita, kogar hočeta. Radivoj: Primem vas za besedo. Milan: Jaz tudi. Razborsek: V božjem imenu! Vendar. ne zamerita. jaz izpolnim tudi svojo obljubo. (Milanu.) Me uincs? Radivoj: Vi mi tedaj ne bra- nite vzeti ubožne dekline! Razborsek: 0 Čem liočeta ži- veti ? — Radivoj: Vi ljubi striček. oblju- bili ste mi pomoči. Razborsek: Da. da; ko sem menil pri jednem sinu ostati. a ker se mislim zopet oženiti — Radivoj: Vi ? R a z b o r še k: Da, da, jaz! Kaj me gledaš tako zaüideno? R a d i v o j: Kako se morete v tern resnem trenutku šaliti? Razborsek: Pojdi rakom žviž- gat! Mar se ti zdim toli nezmožen ? Radivoj: Bog varuj! to ne. Vi ste gotovo krepak mož. A take misli do zdaj niso rojile po vaši glavi. Razborsek: Moj gospod sin sam mi je vcepil take misli. S kratka! Milan neče tvoje sestre, torej jo vza- mem jaz. Radivoj: (Presirašen.) Koga? Razborsek: Mar si gluh ? Radivoj: Mojo sestro? Razborsek: Tvojo sestro. Radivoj: Ravno to. kojo — Razborsek: (Nevoljen.) Kaj imaš več sester? Radivoj: A — da jo vi poročite, ni mogeče. Razborsek: Lej ga, lej! Zakaj pa ne? Ti menis. ker sem njen stric. 0 to ni nikak zadržek. Vdobim do- voljenje. Radivoj: Če tudi. — vendar bode težko — Razborsek: To hočem videti. Ti, gospod sin. zadnjikrat te vprasam: jo hočeš vzeti? Milan: Predobri oče — — Razborsek: Jo hočeš ? — Da ali ne ? Milan: Ne! Razborsek: Dobro, tedaj je moja. Ti veš, da kar sklenem tudi hitro izpeljem. — Ravno prav pride, takoj jo snubim. (Radivoj in Milan hočeta iti.) Le počakajta tu, upam, da se ne bodeta dolgočasila. Radivoj: (Zase.) Resno misli. Moj Bog, kak konec bode iz tega ? 7. p r i z o r. Lavoslava. Prejšnja. Razborsek: Pojdi k meni, ljuba nečekinja! Nekaj čudnega boš slišala, a ne prestraši se. Vidiš — ta veternjak, ki je moj sin — on te ne mara. Milan: Ljubi oče. zakaj se tako trdo izražate ? Jaz čislam bratranko nad vse. jo ljubim prav po bratovsko. a moje sree — R a z b o r § ek: No — da. da, to so lepe besede. a konec vsega je ta — on te ne mara. Lavoslava: Zadovoljujem se z njegovim prijateljstvom. Razborsek:-To je morda več vredno. nego njegova ljubezen. Meni seveda, je račun prekrižal, debelo pre- križal — pri moji veri, čisto nov račun mi je narediti, katerega mi pa ti lahko prekrižaš. Lavoslava: Jaz. ljubi striček? Razborsek: Da, ti. Poslušaj me Tinica — menil sem, da postaneš kot moja sinaha tudi gospodinja hiše — a sinaha ne mores biti — gospo- dinja pa vendar lahko postaneš. Lavoslava: (Plaho in upno.) Kako? Mar že veste? Razborsek: Kaj pa V La vo s 1 av a: Ste li odpustili? Razborsek: Kaj odpustil ? Lavoslava: (Pogleda Radivoja, ta ji odmaje z glavo.) Jaz vas ne ra- zumem. (Dalje pride.) Smrtna kosa. - Dne 29. t. m. je umrl kancelar v bolnišnici usmiljenih bratov, o. Osvald Palme. Pokojnik je bil doma iz Tannwalda pri Libercah. Bil je splošno priljubljena oseba. N. p. v m.l Preö. g. Mandlč J. je imenovan za škofijskega kanclerja v Trstu namesto odstopivšega kanonika dr. Mecchia. Gros Henrik Oalloe, umirovljeni avstroo^erski poslanik, sedaj bivajoČ v St. Peiru pri (jorici, je včeraj v krogu svoje družine slavil 80-letnico svojega rojstva. Razpuščenje deželnih zborov ? Po listih se širi govorica, da namerava vlada razpustiti one deželne zbore, ki ne morejo delovati. Med take se pri - števa tudi g o r i š k i d e ž e 1 n i z bor. Kdo je rekel, da goriški dcželni zbor ne more delovati? Kdor to trdi, la?.e! (joriški do?, clni zbor bo d e 1 a 1, a k o g a vlada p u s t i delovati! Ni nobene ovire za redno delovanje! Coklo, ki je ovirala redno delovanje, so odstranili ! Torej! Sicer so skrivne željicc po razpustu naSega deželnega zbora dobro znane in tudi vemo, od kod priliajajo! Nihlllstom pri „Sočl", ki znajo vsako delo v nič devati, ni prav, da so imeli kanalski sadjerejei v nedeljo do- bro obiskan poučni shod. Da naši übe- ralci ne privoščijo kmetu pouka in ua- predka, je stara reč in nikogar ne more to izneuaditi. Vendar nas veseli, da mo- remo to zdaj pred volitvami vnovič koii- štatirati. Še nekaj! „Sočini" žurnalisti niti ne vedo, v katerem voliluem okraju je Kanal Tako poznajo deželo in se- veda ravuo tako njene potrebe! Surovo se zaganja „SoČa" v po- slanca l;ona. Naj le! Poslancc I;on ni dolžan položiti računa o svojem delo- vanju „Soči" in njenim somiSijenikom. ker ni bil od njih izvoljen. Cc bi ga oni izvolili, potem naj ga pokličejo prod se! Če je svetnik Fon v „Sočinih" očeh poslanec za nič. je to dobro spričevalo zanj, kajti navadno je resnično na- sprotno, kar „Soča" trdi. Tako je! Popravek je moral« prlobčitl tor- kova „Soča", ki jo je postavil na la?.. Trdila je namreč v Št. 23. z dne 23. febr. t. I., da so plesali v Furlanovi go- stilni pri Rebku 11. febr. in sicer o pri- liki, ko je imelo kamenjsko izobraze* valno drušlvo tamkaj veselico. Laznjivka je dobila sedaj po zobeh. Ta popravek jo je tako snnil pod rebra, da revica reglja še nadalje, da so res plesali. .li ne zamerimo! Kdor je bolan. blekne marsikatero neumno! Hrvaško-slovenski tabor v Istrl Dne 21. majnika, t. j. na dan 40 letnice prvega slovanskega tabora v lstri, se bode vrŠil na istem mestu, namreč v bližini Kastva, velik manifestačen shod V protest proti laskim nasilstvom. Komenski „dohtar", ki je igral v „Soči" veliko ulogo, je set „sue". Boben je pel. Gospodu „dohtarju" so vse „skantali". I'. Za „Narodnl muzej" so darovali: Ö. Bandelj Vinko 3 knjige a) Agathon 1773. b) Žpanske dvorne spremembe 1808. c) Italj. metoda od G. GaYstairs 1892. Zadnji del te knjige obsega vzorce lepopisja vseh jezikov. G. Budin .Jos. 2 novca; g. Lasič I;r. Vrtojba 4 novce; g. Strnad Fr., nadučitelj v p. 1 papir. 2 gld. 1. 1800. — G. Komidar Iv., Miren 1 novec. Gospa Klančič, županova sopr. Podgora. 1 srebrno „cvanckarco" iz časa Mar. Terezije. — Učit. II. t. Prinčič 2 stara novca. 0 d b o r. Poskušnja lstrsklh in gorlških vin v Trstu Kakor smo uže poročali, se je vršila v nedeljo v Trstu v dvo- rani tamošnje borze poskušnja istrskih in goriških vin. Zbranih je bilo mnogo odličnih gospodov, med njimi je bil tudi namestnik princ Hohenlohe in mnogo konzularnih zastopnikov. Pri tej priliki jc obdržaval ravnatelj gori.skega kemičnega poskuševalisča Bolle govor, v katerem je razlagal prednosti in do- brote nasih in istrskih vin, posebno rcbula in verduc in pa kraski teran. Vsa ta vina so malo znana širšemu svetu in mnogokrat mil manjka odje- malcev. V namen, da bi zadobila naša vina sirs'i sloves med svetom je pred- lagal, naj bi se priredil v Trstu vinski semenj. na katerega naj bi se povabili zunanji vinotrzei in drugi. — Z odobra- vanjein so navzoči sprejeli govor gosp. Bolleta. — Nato se je vrSila poskusnja vin in komisija je pripoznala 45 pred- loženih uzorcev vin za jako dobre. Z naSe dežele so bila vina pohvaljena in sicer od grofa Poja iz Zdravsčme. ud upraviteljstva posestva v Spessi. od upraviteljstva posestva I'abris iz St !:erjana. od „Vinarskega drustva" v Gorici in od Kristančiča iz Visnjevika. Gospodje so sc izrazili. da doslej niso vedeli. da se prideluje tako dobro vino na Goriskem. Dal Bog, da bi sc enkrat resno začelo mislüi na izvoz naših vin v inuzemstvo. Statistlka prve ljudsko zbornlce Volitve po splošm volilni pravici v državni zbor so se vrsile dne 14., ozje volitve dne 31. maja 1. 1907. Volilno pravico je imelo 5.54Ü.738 državljanov. Ud *teh se jih je udelezilo volitev 4.677.O.V). Od 4,o77.63S oddanih glasov so Jih dobill Nemci 1.775.554, Čehi 1.075.547. Poljaki odS.ooS, Rusini 5()n.U91. Slovenci lr»l.l(>o. Italijani 123.853, Hrvati 81 275 in Romuni 51.422. Drugi glasovi so bili razpršeni in se jih ne more raz- deliti po narodnosti. Med 516 poslanci je bilo izvuljcnih: 231 Ncsncev in sicer 85 liberalcev, 9o krsčanskih socijalce\. 4" socijalistov. 1 nemski narodni so- cijalist; Poljakov je bilo SO, Cchov 107 (med temi 23 socijalistov), Rusinov 33. Slovencev 24, Hrvatov in Srbov 13. Ita- lijar.ov 19 in Romunov 6. Od 516 po- slancev, ki so bili izvoljeni leta 1907. jih je umrlo 18. 18 jih je pa odložilo mandate; od teh 3o mandatov so bili sedaj štirje izpraznjeni, drtigih 32 je bilo že izpolnjenih z novlmi volitvami. V primeri z oddanimi glasovi bi bili mo- rali imeti Nemci le 107 mandatov. ki so jih imeli 231, Cehi bi jih bili morali imeti 114. a so jih imeli 107. Najbolj pa so bili tepeni Rusini, ki bi morali imeti v razmerju s številom in svojimi volüci 6(i mandatov, a so jih imeli le ?>2>\ Novo vojaftko trdnjavo zidajo na Gluhem Vrhpolju v Brdih. Torej vojaVi in vojaki! Kakor se vidi, nas ima naša vlada jako rada, ker nas tako varuje ob mejil Potem poreče kdo, da nas na Dunaju nič ne upoštevajo! Saj nam dajejo toliko vojaštva!!! Kužoe žlvlnske bolezni v našl dežell. Kakor posnarnljemo iz uradnih poročil političnih obiastij z dne 22. marca, so se pojavüe v naši deželi kužne bolezni in sicer: Kuga v gobcu in na parkljih v Opatjemselu, v Dober- dobu, v Devinu, v Tržiču, na Brjah, v Brestovici, v Lokvah. v Dutovljah, v Mavhinjah. v Nabrežini. v Naklem. v Pliskovici. v Povirju, v Štjaku, v 5em- polaju. v Selu. v Skopem. v Štorjah. v Tomaju. v Temnici. v Vel. Dolu, v Vel.( Rcpnu in v Zgoniku. Razpis natečaja. — Razpisuje se mesto deželnega kancclarja v X. pla- čilnem razredu ki more preiti v smislu ' štatuta za osebje deželnih uradov v viSje plačilnc razrede. F'rosnje. ki morajo imeti potrebne priloge. naj se predložijo deželnemu od- boru tekom ir.eseca aprila t. 1. FJrosilci morajo dokazati, da imajo potrebne zmožnosti, ki jih zahteva pra- vilnik za deželni odbor od !6. marca 1 *>07 in da poznavajo deželna jezika. Natančnejsa pojasnila se dajajo v uradih deždnega odbora. Poletni nroik na poitth — wPoste rcstante" pisma sc lahko dvigajo in pnporočcna pisma se oddajajood dancs naprej ob delavnikih od 7. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Üb nedeijah in praz- nikili pa od S. ure zjutraj do 1. po- poludne. Pismonose bodo začeli razna- sati pisma ob 7. uri. mesto kot dozdaj ob 8 zjutraj. Velika iiloigra se je doigrala dne 25. raarca v Gor. Trebuši ki je končala s tragično smrtjo — umorom 251etnega mladeniča Matevža Vončina. Glavno ulogo pri tej krvavi igri sta imela zopet alkohol in pies, prijatelja mladiue. Kdaj bo vendar svet prise) do spoznanja, da „alkohol umori jih več, — kakor kuga, glad in meč*. Odprtl lekarni. — «Od 2. do 9. t m. imata nočno službo lekarni: Cristo- foletn-(jliubich. ?ojakov je sedaj v Kanaiu eel bataljon. Iipred sodlšča. Tukajšnje okrotno kot kazensko sodišče je obsodilo Fran- čiška Gomišček iz Solkana, ker je po- peljal in prodal več vreč moke v paro- mlinu v Ajdovščini, mesto, da bi jih bil speljal k tvrdki Sicherle v Gorici, na šest mesecev strogega zapora. Zaradi kride je bil obsojen na 14 dni zapora trgovec v Gorici Engelbert Skušek, doma iz Postojne. Zgtibllo se Je v čctrlek popoludne od magistrata do konca Raštelja sedem srečk. Kdor bi jih našel, je naproSen, da jih prinese v našo tiskarno ali na policijo. kjer dobi primerno nagrado. Tuöi na kruh mazati se pusti noua uoljna jeöilna mast In pomaga tako prihranltl u gospoöinjstuu ueliko denarja, ker nl samo naiboljša, temueč tudi najcenei^a fedilna mast. „N'arodaa Tiskarna" v Gorici naznanja žalostno vest, da je danes ob 1 in pol uri zjutraj po kratki in mučni bolezni umrl v Doi. Vrtojbi ZORKO (^ORKlC, črkostavec previden s sv. zakramenti za umirajoče v 23. letu svoje starosti. — Pogrcb bode v F)ol. Vrtojbi v nedeljo. dne 2- aprila ob 4. uri pop, Gorica, 1. aprila 1911. 90" W Wf mr wtr irir manufakturna trgovjna -«¦ -*« -^* -^t -^g <¦*& -«8 T^^?^/^\T^ T X I ^T^^ Ä "^^ *¦**¦¦*. -A.(prcj Kro|aška zadruga) ^. jv ^. a. a. jlEjkJUJ. rirdoAK ==—= v gorici. 1 Došle so jcrasrce novosti ^a spomladansko se^ono. V^orci se pošiljajo brezplacno in franko na stom. Vsem goapodliijam toplo priporoCamo K0MNSK0 CIK0RIJ0 v korJst obmejnliu slovoncom. 0 glavnih pofezah no- vega občinskega reda. (Dalje.) V poštev so «emati pri velikih občmah §e drugi nedostatki: zamuda časa za malen- kostna opravila, nesklepčnost starešinstvenih sej itd Hude prepire in veliko sovraštvo provzročuje tudi skupnost občinskih potij in bolniških stroškov ter užitnina. Dokler niso bile občiuskt poti in bol- niški stroški skupna županijska zadeva, niso toliko stremile davčne občine po ločitvi od županije; odkar je morai to uvesti deželni odbor vsied razsodbe upravnega sodišča, je postalo to stremljenje nalezljiva bolezen. Tudi vspehi užitnine podpirajo nekod to stremljenje. Kaj torej v tern oziru nasvetovati, kaj storiti ? Upogled v občinske uprave drugih kro- novin nam ne daje v tem oziru nobenega pravega navodila. Na Češkem n. pr. imajo skoro izključno le male županije. v Istri pa le velike. Za Češko je to umljivo. Vsaka ob- čina ima tarn dovolj inteligence za ustano- vitev zavednega in sposobnega starejšinstva in županstva. Tudi v gmotnem oziru so tarn vse občine tako podprte, da ne občutijo bremena stroškov za obcinski zastop. V Istri je ustanovil pa politični antagonizem zelo velike županije, ki štejejo na desettisoče prebivalcev. Vsa Istra ima riamreč le kakih 35 župani], dočim jih šteje Goriška nad 150. Proti tem prevelikim občinam se Istrani, po- sebno Slovani, zelo pritožujejo. Vsekako za- virajo pravi razvoj davčnih občin v gospo- darsken, socijalnem in „larodnem oziru, to- rej tudi napredek dežele. Iz Kranjskega nam je znano le toliko, da imajo tarn v obče srednje-velike krajevne občine, ki obse- gajo 5 do 10 davčnih občin; znano nam je tudi, da so tarn občinske doklade mini- malne. Niso nam pa znani vsi uzroki tega dejstva. Stalno je, da pripomorejo k temu tudi velike županije. Občinska uprava za 10 davčnih občin, ki so združene v eno župa- nijo, stane največ letnih 2000 K. Ko bi se razkosala ta županija v 10 malih, bi stala uprava istih občin — kakor smo vže gori dokazali — vsaj 8000 K, kar daje letno razliko 6000 K. Potemtakem bi kazalo naj- bolje, ustanavljati srednje-velike občine. Kako je pa postopal dosedaj naš de- želni odbor v tem oziru? Kakor razvidimo iz razcepitve neka- terih županij v zadnjih desetih letih, je pri- poročal in zagovarjal ločitev tarn, kjer so razmere to zahtevale. Predlagal je — koli- kor nam znano — ločitev občine Dol-Otlica od bivše lokavške županije, to pa radi tega, ker je oddaljenost navedene občine od se- deža županije in ker so gospodarske, soci- jalne in kuiturne razmere to zahtevale. Kdor pozna razmere v tem kraju, mora tudi pri- znati potrebo in opravičenost te razdelitve. Šempaska županija se je pa razdelila le po predlogu deželnega zbora, na isti na- čin se je tudi občina Vel. Žablje odcepila od križke županije. Potemtakem se nagiba deželni odbor mnenju, da so velike županije boljše od malih. In kaj hoče novi občinski red? Novi občinski red obsega glede tega vprašanja ista pravila kot dosedanji, le kar se tiče združenja občin v jedno županijo, ima posebno določilo, da se morejo kra- jevne občine z drugimi krajevnimi občinami istega političnega okraja združiti potom de- želnega zakona v eno samo županijo, ako ne posedujejo potrebnih sredstev za izpolno- vanje dolžnosti, naloženih jim po veljavnih zakonih, i če zahtevajo to drugi javni obziri. S pomočjo tega § bi se lahko neka- tere male županjje prisilile, da se zjedinijo z drugimi, toda o tem bi sklepal le deželni zbor. Deželni odbor je od vsake ingerence v tem oziru izključen. Novi občinski red ima pa še dva druga paragrafa (112. in 113.), ki določujeta, da se morejo združiti posamezne občine istega političnega okraja radi skupnega opravljanja vseh ali posameznih opravil bodisi iz last- nega ali izročenega področja v eno upravno sknninn in «irpr tuHi nntnm dpželneca zbora. se mogla izvršiti taka združitev potom sklepa deželnega odbora, kateremu bode izposlo- vati NajviŠje potrjenje. To je neka posebnost novega občin- skega reda, katere ne nahajamo nikjer dru- god. Občine ali tudi obstoječe županije bi imele pravico do delne spojitve, to se pravi, nekateri posli bi bili skupni, drugi pa ne. Več katastralnih občin bi se n. pr. lahko združilo v jedno županijo s pogojem, da ima županstvo opravljati skupno za vse davčne občine posle prenešenega delokroga, dočim bi pristojala pravica posameznim ob- činam slobodno opravljati domä druge posle gledč obČ. poti, bolniških stroškov, vodnja- kov, sejmov itd. Ali pa narobe, posamezne občine bi si lahko pridržale pravico do oskrbovanje svojega občinskega premoženja, policijo glede živeža, zdravja, zidanja, skrb za posle, domače uDoge itd., a bi imele skupno skrb za vzdrževanje potij, vodnih naprav, bolnikov itd., ako so razmere ta- kemu oskrbovanju ugodnejše. Seveda bi se morale občine pogoditi, v kakem razmerju bi donašale prispevke za skupne potrebščine, in ako bi se v tem ne mogle zjediniti, bi odiočeval dež. odbor. To bi menda šlo; bolj kočljivo je pa vprašanje, ali se pripu- sti deželnemu odboru pravica za slučaj, da bi ne bil dež. zbor sklican, da sme zauka- z;jti združitev občin ter ugotoviti način skup- nega delovanja. Tudi ta določba ima svojo solčno in senčnato stran, in poslanci S. L. S. bodo morali staviti na tehtnico ugodnosti in ne- ugodnosti teh določil. (Pride še.) Istra. (Konec.) Kar pa se tiče nerešenih prošenj za ustanovitev šol, hočejo naši tovariši opravičiti s tem, da navajajo na eni strani strašilo takozvanih „manjšinskih šol", na drugi strani pa se pozivajo na baje težak gmotni položaj pokrajine. ManjŠinjske sole? To je pojem, ki ga ne ^oznajo naši zakoni. 'ii namreč nesporno določajo kdaj, kako in kje se ima ustanoviti šoia ter ne deiajo prav nobene razlike med ve- čino in manjšino. Toda poglejmo, za kMere kraje tu gre. Tu so v prvi vrsti mesta Pulj, Mali Lošinj, Veliki Lošinj in Čres. V zadnjih dveh mestih je prebivalstvo po ljudskem štetju iz leta 1900 po večini slovansko, a v prvih dveh, zlasti v Pulju, je Slo- vanov na tisoče ter imajo sedaj privatno šolo v svojem jeziku, ki jo obiskuje več sto šolskih otrok. Vse ostale prošnje za ustanovitev šol se nanašajo na kraje, ki so čisto, ali skoro čisto slovanski. Toda tudi finančni položaj dežele ni tako slab, da bi se radi tega morale zavračevati zahteve po novih solan. V tem oziru priporrm.jamo najpreje, da bi se z ustanovitvijo slovanskih šol v mno- gih krajih znižali stroški za italijanske sole. — Sicer pa opozarjamo na to, da je deželni odbor vendarle imel sredstva, ko je sklenil, podeliti podporo italijanski razstavi v Kopru, ko je nakazal pod- poro deželnim uradnikom radi draginje, ali ko je srnatral za potrebno, nakupiti nova zemljišča za deželni kmetijski zavod. Da, celo šolske takse so bile uve- dene, da se s tem dobe, tako se je ta- krat izrečno naglašalo, sredstva za sno- vanje novih šol. Ne prihaja nam na misel, da bi branili vlado, ki daje v šolske svrhe v Istri sramotni prispevek v znesku 47.412 kron, toda ta okolnost ne more nikakor opravičiti nerešitve prošenj za ustano- vitev novih šol. Pripomniti je še treba, da bi sole, ki se imajo ustanoviti, ne stopüe takoj v življenje, ker v Istri Še vedno nedo- staje šolskih poslopij in učiteljskih sil. 4. Italijanska večina deželne uprave zlorablia svoio moč tudi na gospodar- dr. pi. Grabmayr. | Naši tovariši v deželnem odboru zavračajo to trditev s tem, da navajajo, da so bili vsi sklepi sedanjega dežel- nega odbora v tem oziru storjeni so- glasno, torej s privoljenjem slovanskih odbornikov. Ne verjamemo, da bi dr. pi. Grab- mayr hotel svojo sodbo omejevati samo na delovanje sedanjega deželnega od- bora. Takisto pa tudi najivni tovariši ne morejo govoriti o soglasnosti sklepov v Času izza oktobra 1910. Toda kar se tiče časa od avgusta 1909 do oktobra 1910 — sedanji de- želni odbor je bil izvoljen v deželno- zborski seji dne 21. julija 1909 — se soglasnost sklepov da tolmačiti s tem, da smo bili krepko prepričani, da bo stopil novi deželni red v popolno ve- ljavo tudi glede uporabe deželnih sred- stev (§ 23). Deželnozborsko zasedanje, sklicano v oktobru 1910, je razbistrilo položaj italijanska večina ni hotela rednega pro- računa, ona ni hotela spoštovati zakona glede uporabe jezika in tako se je kon- čala idila soglasnth sklepov. Preje navedeni zaključni račun za leto 1908 pojasnjuje v ostalem razmerje, kako sta udeleženi obe deželni narod- nosti pri uporabi deželnih sredstev. Mislimo. da bodo tudi visokospo- štovani tovariši morali priznati, da se še vedno večina rubrik v proračunu skoro niti ne tiče Slovanov. 5. Kako si naši tovariši v dežel- nem odboru in njihovi somišljeniki pred- stavljajo skupno življenje in delovanje v Istri, je razvidno iz knjižice: „Mir ili rat", ki so jo slovanski poslanci iz- dali v istrskem dežel. zboru. Iz te bro- šure lahko vsak nepristranski človek črpa nauk, da bi morali novi časi in novi zakoni po mnenju vladajoče ita- lijanske stranke za Slovane značiti po- vratek v srednjeveške razmere. Toda tudi Slovanom se ne sme šteti v zlo, ako tudi oni hočejo naprej, a ne nazaj. Clara pacta, boni amici! V Poreču, dne 12. marca 1911. Ante Andrejčič, dr. Ivan Zuccon, deželna odbornika. Dopisi. Iz Brd. — Brici dobimo torej vo- jaštvo! Kakor pa znano, vojaštvo zah- teva navadno veliko komoditeto, tako n. pr. lepe ceste, Železnice, dobro vodo itd. Vsega tega pa Brici nimamo v iz- obilju. Doslej smo tu in tarn zaman trkali, da bi se gradila ta in ta cesta, da bi se gradila Železnica itd. Mogoče, da bo sedaj boljše! Stavimo, da če spozna vojaštvo to in to cesto za po- trebno, se bo gradila, ki bi se sicer ne zgradila, če bi se mi na glavo postavili! Kaj hočemo! Tako je! Mogoče je, da bo prihod vojaštva v Brda omogočil kako koristnö zgradbo! Saj druzega dobička od vojaštva kmet uže tako ne bo imel! Polilični pregled. Razpust poslanske zbornice. Uradni list „Wiener Zeitung" je priobčila cesarski patent od 30. marca glede razpusta državnega zbora in no- vih volitev. § 14. je začel petl. Danes je objavila „Wiener Zeitung" budget in provizorij na podlagi § 14. Provizorii je določen do konca tega leta. V tej naredbi se vlada tudi po- oblašča, da sme najeti v tekočem ra- čunu posojilo v znesku 76 mil. kron. — Vlada skuša to svojo naredbo opra- vičiti v daljšem obrazloženju. Kdaj se bodo vršile nove volltve ? Vsled ministerskega sklepa se bodo vršile nove volitve meseca junija, in sicer se bodo vršile prve volitve dne 13. junija, ožje volitve pa 20. junija, junija an zaceiKom junja. | Slavlzaclja Reke in DalmaoUe. Pri proračunski razpravi v ogr- skem državnem zboru je posl. Batthyany rekel, da je pod režimom sedanjega ministerskega predsednika za mnogo napredovala slavizacija Reke in Dal- macije. Na to je odgovori! ministerski predsednik Khuen-Medervary, da je sla- vizacija mesta Reke naravna posledica geografične lege tega mesta: vsa oko- lica Reke je hrvaška. Slavizacija se ni pošpeševala, ona je nastala sama od sebe. — Niti vlada niti reška občinska uprava, ki je že desetletja v italijanskih rokah. nista pospcševali slavizacije. Občinska uprava je pač posku^ala omejiti slavizacijo in v tem pogledu je večkrat §la predaleč in je bila kri- vična. — Glede Dalmacije je izjavil mini- sterski predsednik, da so se dalmatin- ska mesta pred 30 ali 40 leti poita- lijančila vsled absolutizma. Ko se je uvedel konstitucijonalizcm, se je stvar spremenila in tudi mesta so se pretvo- rila in sicer odgovarjajoč značaju dal- matinskega prebivalstva. Dalmatinska mesta so zopet postala hrvaška. Kdor je le količkaj pazljivo zasledoval dal- niatinsko politiko, je opazil, da le majhno število dalmatinskih mest — med tem ko sta bila jezik in ime hrvat- ska — je obrdžalo italijanski značaj za malo časa, a se to po delovanju avstrijskih oblastnij. Novo Italljansko mlnisterstvo. Sedanje italijansko ministerstvo je sledeče sestavljeno: Giolitti, predsedstvo in notr. zadeve; Di San (jiuliano, zun. zadeve; Finocchiaro-Aprile, pravosodje; Facta, finance; Tedesco, zaklad ; Spin- gardi, vojsko ; Leonardi-Cattolica, morna- rico; Credaro^ uk.; Sacchi, javna dela; Nitti, poljedelstvo, obrt in trgovino; Ca- lissano, pošto in brzojav. Ustaja v AlbanIJt. Ustašiso napadli iščipčanik. Turške čete. ki so šle na pomoč napadanim, so bile napadene od ustašev. Streljalo je tudi topništvo. 1800 Mohamedancev je prestopilo črnogorsko mejo in se za- teklo v Podgorici. Ravno tako je uteklo 29 orožnikov, dva Častnika in načelnik orožništva. Upornikov je baje 15.000. Sedajse baje pripravljajo na napad na Skader. Turčija namerava udušiti upor z 20 bataljoni. Turški ultimatum Črnlgori. Turški poslanik na Cetinju je za- grozil črnogorski vladi, da zapusti takoj Cetinje, če vojne oblasti ne izpuste v 24 urah onih 12 turških vojakov, ki so jih črnogorski vojaki aretirali, ko so pribežali čez črnogorsko mejo v bitki z Albanci. Darovi. Z a „Šo 1 sk i Dom" je došlo našemu upravništvu: Josip Štrancar, župnik v Rihcnbergu a saldo ustanovnine K 70. Domače in razne vesM. Rana smrt. — Operaciji je pod- legel v Pragi jurist g. Fran Pavšič, sin kavarnarja na trgu sv. Antona. Pokoj- nik je bil blag mladenič in pri vseh znancih priljubljen. R. i. p.! Smrtna kosa. — Danes zjutraj je umrl v Dol. Vrtojbi črkostavec v „Na- rodni Tiskarni" Zorko Gorkič v 23. letu svoje starosti po kratki bolezni. Po- greb bo jutri popoludne ob 4. uri. — „Narodna Tiskarna" je zgubila z Zor- kotom spretnega in marljivega stavca, sta- riši dobrega sina in edini up in oporo. Zorko je bil idealen, nepokvarjen mla- denič, ki je obetal veselje stariŠem. A bridka usoda je umes posegla in mu prestrigla mlade upel Počivaj v miru iisi in piijaicijir ¦••-•••- i.._ü _i_ Občinski red za pokneženo grofovino Goriško in Gradsško. * - « - • ¦ (Konec.) Kar se tiče kaznovanja, veljajo do- ločila § 67. Kedar bi se v lastnem področju v smislu veljavnih zakonov komurkoli naložila kaka oprava, ravnal se bode župan v slučaju upora dotičnega obve- zanca, da opravo izvrši naiično po pra- viiih obseženih v zadnjem odstavku §§ 66. in 101. § 69. — VrŠeč svoje uradne posle je župan odgovoren proti občini in de- želnemu odboru in odnosno izročenega področja tudi proli vladi. S to županovo odgovornostjo pa ni odvzeta odgovornost podžupanov in poverjencev v smislu § 6 radi opuščene ali neprimerne izvršitve opravil, katere jim je župan poveril. Vse te osebe se morejo baš tako, kakor župan, tudi po končani njiii službi in po ugaslem po- vcrjenju v smislu določil § 122. prisi liti, da položc račune o svojem poslo- vanju in da izroče spise, listine in dru- ge prcdmctc, katere so imeli v svoji oblasti odnosno na lastno področje občine. V. 0 o b č i ns k em uospodarskcm p o s 1 u v a n j u in o o b č i n s k i li n a k I ada h. § 70. Zakladno premoženje in posestvo občin in njih zavodov je ohra- niti nedotaknjeno. Za razdelitev občinskega zaklad- nega premozenja in poscstva med ob- čanc jc trcba dezelnega zakona. Za dobe. ko dezeint /bor ne zbo- ruje, pooblasčen jc deželni odbor do- voljcvati občinam. da razdele občmska zcmljisča tcr izposlovati zanj Najvisjo potrdbo. § 71. - Vse plodonosno premo- fcenje občin in njih zavodov je uprav- Ijati tako, da bode trajno kar največ donasalo. l.etne prebitke jc vporabitt v po- krilje potrebščin naslcdnjega leta in. kolikor bi ne bili v to potrebni. jili jc plodonosno naložiti in pntegniti v po- visanje zakladnega premozenja. Letnc prebitke sine se ined občane pora/deliti lc v okohščmah. vredmh po sebnega ozira in pod pogojem. da si» se zaloAile in da se bodo mogle /ala- gati tudi v bodoče vse obCinske potreb sčine bre/. nikakih občmskih naklad. Dotični staresinstveni sklep potre- bujc odobritvv deželnega odbora tL 12jrc starcšinstvu, da urcdi uživanje občin skega posestva z ozirom na omcnjeno omejitev. Toliko v slučaju, navedenem v pr- vem, kolikor tudi v drugem odstavku tega paragrafa, se sestavi poseben pra- vilnik, ki bode obsegal vsa pravila, za- devajoča uživanje občinskih posestev. V slučaju, navedenem v prvcm odstavku tega paragrafa, se bodo inorala ustano- viti pravila deležbe užitkov po neizpod- bijani navadi. V pravilniku o deležbi užitkov ob- činskih posestev se bode mogel sprejcti v slučaju, da ne bi obstojala neizpod- bijana navada glede deležbe, pogoj, da bode deležba odvisna od plačila letnega prispevka ali namesto tega ali pa raz- ven istega od vplačila jedenkratne pri- kupnine. Kar še užitkov iz občinskega po- sestva preostane potem* Ho je vsak prejel, kar mu je po zakonu pritikalo, gre v občinsko blagajnico. Siarešinstveni sklepi, zadevajoči pravilnike o deležbi užitkov občinskih posestev, potrebujejo odobritve deželne- ga odbora. § 73. — Občinsko upravno letose ujema z državnim. § 74. — Da se doseže v posa- meznih občinah pravilno gospodarsko poslovanje, treba je pravilno sestaviti: a) inventarje, b) letne proračune in c) letne računske sklepe. § 75. — 0 vsem premoženiu vs^.e občine se sestavijo inventarji, ki bodo tvorili podstavo občinske uprave. V inventarjih bode moralo biti za- pisano vse občinsko premoženje in si- cer toliko premičnine kolikor ncprcmič- nine, kakor tudi vse pravice občine ka- koršnekolisibodi vrste. Inventarji se sestavijo za vsako posamezno davčno občino posebej in za premoženje krajevne občine, kjer bi sta sestajala iz več davčnih občin, posebej. Posebni inventarji se bodo morali sestaviti po naličnem naročilu deželne- ga odbora tudi za zavodc in zakladc, kateri so v upravi občine tcr služijo v javne namene. § 7n. — V inventarjih bodo na- tančno napovedane nepremičnine in premoženjske pravice občin z napovedbo zemljcknjiznili in davčnih označil. in tako bodo popisane z vsemi označili in postbnimi namcni preniičnine. prcd vsem tudi vrednostne l;stine (javni pa- pirji itd.). § 77. Pri sestavljmiju inventar- jev se bode pazilo na skdeče formalno postopanje: StareJmstvo izvoli iz svoje srcJe komisijo, scstavljeno i/. treh členov z naročilom. da sestavi načrt občmskih inventarjev po posebnem obrazcu. ka- terega določi deželm odbor. Komisija se ustanovi. izvolivSi predsednika. ter sklepa z večino glasov. Načrt inventarjev. katere jc sesta- vila navedena komisija. se bode moral predloJ.iti Maresmstvu. kateru lja bode moralo prcskusili, evcntuelno popraviti, tcr i/.rcči se konečno o istem v obhki pravilnega sklepa. FJo stare^mstvu potrjent inventarji se bodo morali razpulužiti. skozi do bo 14 dmj, občanom v pregled. l)a so invenlar]! razpolo?.eni. h' javno ra/glasi po načinu in namenu. utrjenem po § 121. tt-ga obCm>kfi»a reda. — § 78. — Po pravomofnem >iarc- sinstvencm sklepu odobrem inventarji se bodo hranih pod ključem. kakor listine in vrednostne stvari občine S'i vsakem invcntarju se zabeleAi štarešinstveni sklep. s koitm se je isti odohnl. ter ga pcdpi^e župan in dva staresini. j; 79. Vsaka premena. ki se je zgodila v premoienju i»b«*me oziroma nje zavodov in zakladov se vpiSe v po- schne dopolnilne inventarje. kateri se bodo morali pndvrcCi v>ako leto ; 75.V To se zgodi dva meseca pred vo- litvijo novega staresinstva. >j HO. — Inventarji, prerejeni v smislu določil predidočega paragrafa. bodo tvorili podstavo za i/.roCitev ob- činskega urada novoizvoljenemu županu. izročitev. katera se bode morala izvršiti po določilih obrazlozenib v § 111. § 81. — Od vsakega občinskega inventarja (^ 75. in 7^.) se predlože overovljeni prepisi deželnemu odboru. § 82. — Inventarji (L§ 1?. in 7l>.) bodo tvGiili podstavo za pregledovanje občinskih računskih skiepov; torcj bodo morali biti inventarji razpolozeni vsa- kikrat, ko se razpolože računski sklepi za javni pregled v smislu § 105.. da se tako občanom omogoči preskusnja ra čunov. § S3. — Naloga Xupann bode, vsako !eto sestaviti obcinske proracune za naslednje upravno leto in sicer po posebnem obrazcu, ki ga določi dezelni odbor. V krajevnih občinah, obstoječih iz ene same davčne občine, se sestavijo proračuni, zadevajoči potrebSčine in po kritje dotične občine. V onüi krajevnih občinah pa, ki obstojajo iz dveh ali več davčnih občin, se sestavijo ločeni proračuni za vsako davčno občino in en poseben, zadevajoč skupno krajevno občino. Razven tega se sestavijo po na- ličnem naročilu deželnega odbora po sebni proračuni za obcinske zavode in zaklade, navedene v zadnjem odstavku § 75. § 84. — Proračuni se morajo javno razpolo?iti v prost ogled občanov skozi dobo \4 dnij prej, nego jili pretrese starešinssvo. Da so proračuni razpoloženi, bode treba javno razglasiti na občinski deski in po navadi v vsaki posamezni občini. V razglasilu se bode moralo iz- recno poudariti dopustnost ugovora v smislu § 85 z napovedjo roka, v ka- terem in oblastva, kateremu je podati. ^ 85. — Svobodno je vsakemu občanu vložiti v navedenem roku 14 dnij v obliki ugovora svoje opombe glede posameznih postavk v proračunii pri zupami. kateri jih predloži s pro račtini vred stareSinstvu v sklepanje. Ako in kolikor bode isto upoSie valo vlozene opombe. smatrali se bodo dotični ugovori konečno reSenimi dru- gače pojdejo s spisi tikajocimi se pro- računov. deželnemu odboru po namenu § 100. § 86 Razpravljanje proraJunov sredi starcSinstva se mora vr.^ili naj manj dva meseca pred novim upravnim Ictom. § 87. —- Pri oskrbovanju premo- Žcnja se je dr?.ati ustanovljenega pro- računa. Ako se med upravnim letom pri- menjo tro$ki. kateri niso v dotičnem predalu p^oračuna celoma ali deloma preudarjcni. mora iupan. ako niso naj- večje nujnosti. izposlovati zanje sklep stareSinstva. § SS. Vse troske v obcinske svrhe je zalagati pred vsem s prihodki. ki se stekajo v obiinsko blagajnico. ?i S1'. — Ako je za pokritje gotovih tr«5kov kako premoK-nje posebej na- menjeno, je pred vsem uporabm pn bodke i>tega. § ^0. Ako so se dve all več krajevnih obfin zdruiile v en<« samo. s pridrXkom dotične njih lastnine. upora- bit« se bodo morali prihodki ločenega premozenja tako. kakor je bilo dogo vorjeno takrat. ko so se ;:dru?.ile: če pa takih dogovorov ni bilo. tako, da zaia gajo Iroske. kakor pripadajo vsaKi po- prcj samostojni cbčini. §^1. — Davke in druge prispevke in tako ludi troske za nadziranje in obdelovanje, ki s-> zvezani s posestjo. in rabo občinskih posestev. morajo za- lagatt razmerno deležmki ii/itkov leh. ko'.ikor bi jill uJitki sami, ki se stekajo v občmsko blagajnico (§ 72.). ne /mogli. § V'2. — TroSke. ki se nanašajo /^olj na kotisti nekatenh poststnikov, kakor n pr. na vzdrževanje zasebnih potov. odtokov. in enakih. zalagajo de le?niki sami. kolikor ne obstoje od tega razliCna obvezna pravna določila. nbčina pa ima pri tern toliko uplivanja. kolikor vel«J oziri na javni blagor in doloCa poseben zakon. Kar se tiče skladbe za vodna dela. podjetja na korist zemljiščnih posestni- kov. morajo se spolnovati veljavna za- konita določila. jj °.V Da se založe troski za uhčinske svrhe. ki niso pokriti v smislu ^ ss.. uvede staresmstvo obiinske na- klade. Te so: 1) doklade k neposrednim davkom in k uzitnini; 2) opravljanje del za obcinske po- trebsčine; 3) davki in prispevki. ki ne spadajo v vrsto davčiv.h doklad. § °-4. — Doklade k neposrednim davkom je praviloma porazdeliti na vse v občini predpisane davke te vrste brez ra/.ločka, ali jo davkoplafevalec obcan ali ne. ter praviloma odkazati na vse vrste tell davkov po enaki nu ri. Kadar bi bili posebni razlogi. ki bi to opravičevali. bodo se mogle do- klade porazdeliti in odkazati na nepo- sredne davke tudi v različni meri na razne vrste davkov: v tern slučaju pa bode potrebna posebna odobritev de- želnega odbora. § 95. - Doklade k neposrednim davkom in sploh obcinske naklade ne morejo zadevati: 1) dvornih, državnih. deielnih urad- nikov in služabnikov ter javnih zavo- dov, vojaskih oscb. niti udov in sirot istih, kar se tiče njih plač in pokojnin, preskrbnin. odgojnin in milostinj, izvi- rajočih iz službenega razmerja; 2) dušuih pastirjev, kar se tiče njih kongrue, in javnih učiteljev glede njih plač. § 96. — Kolikor ni uporabljiv § 90., morejo se doklaue k neposrednim davkom porazdeliti v enaki meri v ce- lem obsegu krajevne občine; oziroma. kedar se sestavija krajevna občina iz dveh ali več davčnih občin, se poraz- dele doklade. uvedene v pokritje pri- manjkljeja iz proračunov posameznih davčnih občin. v celem obsegu dotičnih davčnih občin, in doklade uvedene v pokritje pnmanjkljeja iz proračuna ?a skupne troske. v celem obsegu krajevne občine. Toda za naprave, ki utegnejo biti koristne le enemu kraju in njega pre- bivalcem. kakor n pr. za ulično sve- čavo, tlak v kraju ltd., kakor tudi za opravljanje del na korist samemu kraju, n. pr. ::a nočnega čuvaja v kraju, smejo se troski porazdeliti le na one nepo- sredne davke. ki se plačujejo od po- sesti hi$. v kraju samern stoječih. od obrtnijskih podjetij. ondi izvrševanih. in od prihodkov njegovih prebivalcev. § 97. « Doklada za užitnino sme zadevati le použitek v ozemju občine. a ne ti'di proizvajanje in irgovino. § 98. — Za občinske potrebsčine se smejo po sklepu staresinstva terjati službe (ročne in vožne). Slu2be je preceniti v denar: raz- delitev se vrsi po razmerju neposrednih davkov. držeč se določil §§ 94-97. Službe se morejo opraviti po spo- sobnih namestnikih ali pa odplačati po cenitvi v občinsko blagajnico. Če bi cena služb po cenitvi ali sama zit-se ali skupaj z dokladami k neposrednim davkom. sklenjenimi isto- dobno. presegala mero od 50',,. upo- rabiti je določila druzega oJstavka § loo. V nujnih slučajih. v katerih se zahteva gotovo skupno sodelovanje vseh. je vsak sposoben pojedinec ob- vezan opraviti dela brezplačno ij 99. — Da se uvedejo nove na- klade in prispevki. ki ne spadajo v vrsto doklad k neposrednim davkom ali k uzitnini. kakor tudi da se zvisajo uže obstoječe naklade iste vrste. treba je deželnega zakona. Stare^instvo ne more uvesti ob- činskih doklad na užitnino piva in opojnih tekoč-n: more pa naiožiti s pri- trditvijo de?.elnega odbora (§ 100., prvi odstavek) stalne. samostojne. po hekto- htrih odmerjene davsčine na prodajo in použitek na drobno piva in opojnih prtkapanih tekov":in (žganjin), kolikor ne presegajo za pivo 2 K 20 vin. na hekto- liter; pri rumu. araku. punčnem cvetu. likerjih in drugih poslajenih zganjinah kakor tudi pri žganju s 55 alkoholo- metričnuni stopinjami in več. znesek 10 K n2 vin. na Hektoliter, ter pri žganju pod 55 alkoholometričnimi sto pinjami /nesek o K oS vin. na hekto- liter. Kedar pa bi te stalne samostojne davsčine navedeno mero presegle. ali ke-Jar bi se imele te davščine uvesti ali za nadalje dopustiti prek dobe 10 let. bode mogel deželni odbor podeliti dovoljenje ledogovorno z namestništvom t§ 100. drugi odstavek). § 100. — Proračuni občine kakor tudi oni občinskih zavodov in zakladov se bodo morali vsako leto predlagati deZelnemu odboru. da odobri iste in način pokrivanja primanjkljejev. Načini pokrivanja primanjkljejev bodo morali zadobiti tudi odobritev namestništva poleg slučaja zadnjega odstavka L 99., tudi kedar bi presegale doklade k neposrednim davkom in k uzitnini 50(V0tno mero. § 101. — Davčne doklade je iztir- javiti praviloma po istih organih in z istimi sredstvi kakor davke same. Druge den^rne dajatve, ki se na- lagajo za obcinske svrhe temeljem za- kona ali veljavnega staresinstvenega sklepa. potirja zupan po lastnih orga- mh. in za slučaj upora. iztirja zizvršbo premicnin, kakor se v to dela z davki. Moč odrediti izvršbo premičnin gre županti v lastnem področju. Ako se obvezanec upre opraviti službo, da jo župan izvršitt po tretji osebi. na troske obvezanca ter ravna radi .potirjanja teh troskov tako. kakor za druge denarne dajatve. Za slučaj nevarnosti v odlogu se morejo obvezanci prisiliti, da opravijo službo osebno. sj 102. Skladba za zgradbo cerkva, župnisč, šol in ccst je predmet poseb- nih zakonov. Ostanejo v veljavi skladbe, veljavne za določene potrebe, ki temelje na posebnih pravnih naslovih. § 103. — Racunski sklepi se bodo sestavljali na podstavt predpisnih knjig (§ 79. točka 5), ter jih bode moral zu- pan izročiti najpozneje tri mesece po P ümrll so v Gorici od 21. do 27. marca in sicer n a doniu: Markič Te- s rezija, Boškin Andrej, Malnig Palmira, P Vogel Rndolf, Barbuiani Josipina, Fran- češkin Ivan, Plesničar Kami, Bratina - Ana, Simonetič Josip. I V moški bolnišnici: Jakob §. Castellen iz Ronk, Anton Kramen iz Bojane. Ivan Velikonja iz Volč, Kodalič I Vincenc iz Vrtojbe. 1 VŽenski bolnišnici: Tere- I zija Peric iz Šempasa, Kuk Ursula iz I Bilj. - 1 Argentlnsko meso. — V sredo je I dospel v Trst parnik „Austro-Americane" I* „Gulf of Venice" z 800 tonami argen- I tinskega mesa. A\eso je namenjeno za razna mesta. Po tovarniških cenah se bode prodajalo radi preselitve trgovine v ulici Giosue Carducci štev. 2 (Gosposka ulica) vsakovrstna kuhinjska posoda, hišna oprava, razna orodja in kovanja za vsako obrt in tudi dobro ohranjene rabljene štalaže, tehtnice in polno diugih za gospodarstvo potrebnih reči. Samo mala časa pod tovarniškimi cenami. Gospodarske vesti. Občni zbor delničarjev .Jadran- sfee banke" v Trstu se ie vrSil v so- boto, dne 18. t. m. Iz tozadevnega po- ročila posnamemo sledeče: Jadranska banka jev minolem letu povišala delniško glavnico od K 3.000.000 na K 4.000.000 in v tem letu od 4,000.000 na K 0,000.000, fkateri znesek je že da- nes popolnoma vplačan. Übe dve emisiji sta imeli izredno lep vspeh. „Jadranska banka" je bila vspre- jeta v konzorcij za oddajo 4 odstot. av- strijske kronske rente pri vseh einisijah leta 1910 in tudi to leto pri emisiji K 118.695.000. Skupni promet v minolem letu znaša K 756.459.897'64, čisti dobiček pa K 349.54192 (nasproti lanskemu za K 91.726*20 več) kar odgovarja 8s/4o/o obrestovanju delniške glavnice. Rezervni fondi so narastli z dotacijo iz čistega dobička za ieto 1910 na K 338.000 — in se povišajo z ažijom V. emisije del- nic za približno nadaljnih K 100.000"—. Predlog upravnega sveta za povi- šanje delniške glavnice na K 12.000.000 in s tem spojeni predlog glede spre- membe pravil, sta bila enoglasno vspre- jeta. — Zahvala. Dne 12. t. rn. mi je požar uničil moje poslopje in večino premičnega pre- moženja; c. kr. priv. vzajemna zavaro- valnica v Gradcu mi je škodo v mojo popolno zadovoljnost cenila in tudi od- škodnino, ako ravno nisem še zavaro- valnino za to leto plačal, popolnoma brez vsakega odbitka po svojem zastop- niku gosp. Leopold Peče v Gorici Via Caserma St. 8 plačala, zatorej se ime- novani zavarovalnici zahvaljujem in jo vsakemu toplo priporočam. Cerovo Gorenje, dne 28. marca 1911, Kumar Janez. VsiCA TfiPS&vllA dosežete. ^a*a slabost in bolečine izginejo, Vaše oči, živci, mišice, kite se ojačije, Vaše spanje, V dot? ZrfUldVlJvJ postane zdravo, Vaša dobra počntnost se zopet vrne ako vporabljate pristni Feller-jev fluid, s z. „Elsafluid". Dvanajstoricaza poskusnjo 5 krön franko. Izdeluje le lekarnar li., V. Feller v Stubici, Hlsatrg 264 (Hrvatstvo). Karol Angeli, trgovec in krojač v KAN ALU sprejme takoj k kroiaška pomočnika. Delo stalno. Svoji k svojim! Podpisani slovenski brivec v Go- ricl Gospodska ullca St. 1 se priporoča si. slovenskemu občinstvu iz mesta in z dežele za obilen obisk. Postrežba točna in strogo snažna. Brije in striže tudi na mesečno odplačevanje. Na zahtevo brije in striže na domu. V zalogi ima razne toaletne potrebščine po zm-erni ce- ni. Prevzema vsa lasničarska d'ela tLr kupuje ženske läse pol2K in naprej kilogram. Franc Novak, Gospodska ulica, st. 1. Velike zaloce novih dvokoles. šivalnih in knietijskih strojov, orkestrijonov, grarnot'onor, vsakovrstnih plošč itd. V zalogah imam veliko vseh gori navedenih tudi že rabljenih strojey, prav po ceui na izbero pri BATJEL-U Gorlca, STOLNA ÜLICA 3-4. Mehanična delavniea. - Pr o d aj a tudi na o bro k*\ Opomba: Kdor mi dvokolo, gramofon in šivalni stroj prodä, dobi za nagrado eno novo ilvokolo. Iv. Žnidarčič & dr. stav. tvrdka v GORICI VIA MATTIOLI. Izdeluje vsakovrtne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent. v vseh avstrijskih mestih št. 27221. Lastnina Westfal.-stropi za vsa stavbarska dela brez zadržanja pri zi- danju. nizke konstrukcije, z ravnim stro- pom zavarovanim proti ognju. ki izoli- rajo vsako Šumenje in ropotanje, pri hranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov, ceneji kakor vsi drugl ma- slvnl stropi. Pojasnila, stat. izkazi Id prora- öunlj brezplačno. Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blök, ki je najtrpež- nejše zidovje, ki vzdržuje suha stano- vanja, z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsl drngl slsteml. Lekarnarja A. THIERRYjeV BALZANI. Cdino pristen z zeleno nuno kot varstveno znamko. Postavno zajamčeno. __________________^ Vsaka potvoritev, ponarejenje in vsak prekup drugega balzama s prevarlji- vimi znamkami se kazensko-sodnijsko zasleduje in strogo kaznuje. — Ta bal- zamjedobrega učinka pri vseh boleznih na dihala, pri kašlju, bljuvanju, hripa- vosti, katarju v žrelu, bolečinah v prsih, boleznih na pljučah, posebno pri influenci, zelodönih boleznih, vnetju jeter in vranice, slabi prebavi, telesnem zaporu, zobobolu in ustnih boleznib, trganju udov, opeklinah, pri izpu- äCajib itd. itd. 12|2 ali 6!1 ali 1 vel. posebna steklenica K 5. Lehapnapja THIEHHY-|hd „^^"iztotnicb je xanesijivo zdravilo za rane, ščirjevce (ture), poäkodbe. i_m_«_- vnetja, abscese, odstrani vse nečiste v telo vrinile se reči in -, |"»'[i^M i stori, da so bolestne operacije nepotrebne. Zdravi tudi pri za- I ULSJJ__H_rl Btarelih ranah itd. 2 äkatlji staneta K 3'60. ^ lükn echter Balsam Kupi se: Lekarna pri angelju varuhu, Adolf IÄPr.TrX T h i e r p y v Pregradu pri Bogatou. Itihtümk-Sutrbrun^ Dobi se skoro v vaeh lekarnah. Na debelo pa v medicinal- " nih mirodilnicah. Le tedaj doseze kakovost sine zrnate kave svojo polno veljavo, če voli cenjena qospo- dinja kot kavni pridatek najzaneslivejšo vrsto! Najbolje storite, ce uporabljate izdelek, ki se je izkazal že clesetletja kot najbolji, „ pravega Francka " iz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tavarniško znamko. Svoji k svojim ! Svoji k svojim I M1HALJ TURK na Korr\u št. 6. priporoča slavnemu občinstvu svojo BRIVHICO. Zagotavljam točno postrežbo. Sprejemam naročila za masktranje po primerni ceni. Najboljša ieüha turdha. — Perjc za postelje po zelo nizkih cenoh. Sivo perje, skubeno 1 kg 2 K, boljša vrsta 2 K 40 v, polu belo 2 K HÜ v, belo 4 K, belo puh 5 K 10 v; 1 kg najfinejše snvžno-bclo, skubeno 6 K 40 v, 8 K; 1 ktf puli-perje, sivo 6 K, 7 K; bolo fino 10 K; najfinejše iz prsnoga pcrja 12 K. Pošilja se 5 kg poStnine prosto. Psi^fplina I nrava iz Z°sW&x< nul^ega.vi^njovega bcloga ali I UOlCžljlia tpiava rumenkastcga nomkinga, 1 pernica dolga 180 cm. široka 120 cm tcr 2 blazini za pudsilavo vsaka 80 cm dolga. (50 ^J) cm široka, napolnjena z novim, sivim, Upežnim perjem In K; s polpu- '—• —~^=^ honi 20 K, s puhom 24 K. Posamezne pernice 10 K, 12 K, 1« K; bla- ziue za podglavo 3 K.3-50, 4- K. Pernice 200 cm dolge, 140 cm široke 1» K, 14 K 10 v, 17 K 80 v, 21 K ; blazine za podglavo 90 cm dolge, 70 cm široke 4 K 50 v, 5 K 20 v, 5 K 70 v. Spudnje per- nice iz močnega čestanega platna. ISO cm dolge, 116 cm široke, 12 K KO v, 11 K HO v. Kazpo- šilja se pioti povzetju in sicer od 12 K višje poštninc prosto. Za neugajajočc blago se vrnc denar. Ceniko zastonj in goštnine prosto. --------------S. Benisch v Deschenitzu. St. 743. Češko. (Böhmerwald). =---------? „Kmečka Banka" v Gorici, — na Kornu št. 12 ------ eskompluje menjice pod jako u^ulnimi posroji. Sproj(»ma vloy;e na kujizice in na tckori ra- ('Uii. tor jili obrestujo c-isto po — - /i3 o - •--------------------- T 4 0 --------------------- Načelstvo nb«to|l iz gp. . Dr. Alojzij Franko, \>ic-Is.mIihW, Ivan Saunist. v«ltstnik in Itipan t Hiijati, poi'.pr^J- se.inik. Fran Obljubuk, velopo^estnik in iup.in v Kojikern-Krasrin, l;«»ci; Kritman, ua.tn^itrlj v l)ornl>eigu. Alojiij Bamlt-lj, vi'U'posostnlk ˇ I'oiijori. Stqjtei „. , ,. Stoite! °____ Kdo ne pozna tvrdke ö Kerševani & Cuk na Stolnem trgu (Piazza Duomo) v GORICI štev. 9? Vsakdo pozna to tvrdko, kcr ima na prodaj Original Victoria äiyalne Htrujc, ki so naj- boljši, najconcjši, najtrpcžncjši, najl'i?.ji, ki d«1- lajo so po l0-letni uporabi brt'zSuinn >, hitro in točno. Original Victoria Hivalni Htroji so s<> 1 vsem šiviljani, krojačem in drugirn močno pri- I ljubili. Vsakdo naj si ogleda pred nakuponi šival- -..=-—----• nega atroja —. —~ ¦ I „ Original Victoria" šivalne stroje. I Tvrdka da na razpolago učitoljico, ki poučujc brezplačno. Z Original Victoria šivalnimi stroji se izvriuje vaakovrstno umetno vezcnje (rekamiranje) itd. itd, Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno ¦—> kmctijsko orodje : slamorcsnice, sti- ~«k_^ skalnice, drozgalnize (stroje za Wl&k mastenje grozdja), pluge, ¦B^3 brane itd. itd. 4^^yj Ta tvrdka irna na prodaj naj- ¦¦flP boliša dvok«le«o bela. rdeča itd. z znamko KERSEVANI &GUE, ki jih sama izdeluje. Nadalje, pufike, tamokrese, drugo belgijsko oroije, »tre- _o Ijiwo. — Potern najboljše grümoione. ^ Daje na obroke. wsez CENIKI =, L, se r az pošl j ajo. 3j == zastonj. ^^s P^rjrain||iAa „Ljübljanske kreditne knke" tt OsiBTO I ill III------8e bavi z vsemi v t>aüöno stroko spadajoöimi posli.------VIII I J ULL vlLIIllUvAJ Vloge na hnjižice obrestuje po ^/2%, vloge v teho.em racunu po dogouoru. | VJ \J Ali JL V . • Delnlika giavnlca K 5,000.000. Centrala V Ljllbljani. — l^zervnl zakladJK 450.000. — - PODRUŽNICE: Celovec, Gorica, Sarajevo, Split, Trst. --------------------—. Tiska _Narodna Tiskarna*_;(odgov. L. Lukežic.) preteku upravnega leta staresinstva. da jih pregleda in odobri. § 104. — Pravilno opremjeni ra čunski sklepi hodo nhsegali za razne vrste dohodkov in >tro5kov preJelc, uže določene v odnosnih proračumh. Iz računskih skLpov bode moralo biti razvidno zlasti to le: a) iastanek aktivni in pasivni pričet- kom upravnega leta; b) predpis, to jo predpisani dohodek in trošek; c) izpolnitev, to je dejanski prejemki in izdatki; Č) ostanek aktiven in pasiven vsakega posameznega predela. namreč izid pri- inerjanja med pričetnimi zastanki in tekočimi predpisi z izpolnitviju : d) primera med proračunom s teko- čimi predpisi Skupna svota vplačil in izplačil razvidnih iz računov se niora popol- noma strinjati z dotično skupno svoto odnosnega blagajničnega dnevnika ter i/. primere prejemkov in i/.datkov se posr.ame hlagajniski prebitek. § 105. - Računski sklepi se mo- rajo javno razpoložiti občanom v prost ogled tekom 14 dnij pred razpravlja- njem istih v starešinstvu. Da se je razpoložitev izvrsila. inora biti javno razglasem» na občinski deski in po krajevni navadi vsake občine. V razglasu bode izrecno poudariti dopustnost ngovora po namenu § lOo. z napovedjo roka. v katerem in oblasti. kateri ga je podati. § 106. — Vsakemuobčanu je svo- bodno, v gori rečenem 14-dnevnem roku v obliki ugovora vložiti svoje opombek posaineznun postavkain občinskih ra- čunskih sklepov pri županu, kateri jih predloži z računskimi sklepi vred sta- re^instvu v pretres. Ako in kolikor bode starešinstvo upoštcvalo vložene opombe glede ra- čunskega sklepa, smatrali se bodo do- tični ugovori konečno rešeni. drugačese predlože s spisi, zadevajočimi računske sklepe. deželnemu odboru po namenu ij 109. § 107. — Računske sklepe pre gleda starešinstvo od postavke do po- stavkc sprt-mno z inventarji. prejšnjimi letnimi računskimi sklepi. proračuni. predpisnimi knjigami in z blagajničnimi dnevniki ter bode posamezno primcrjalo pripomočke, da se prepriča o njih toč- nosti in skladnosti. V moči staresinstva je. dati poprej pregledati računske sklepe po posenni komisiji. sestavljeni iz treh člcnov. ki se ustanovi, izvolivši svojega predsed- nika, ter bode sklopala z večino glasov. Eden izmtd treh členov komisije se more izbrati tudi izven staresinstva. Komisija predloži pregledane ra- čune starešinstvu s posebnim poročilom. V sejnem zapisniku se razloži celo razpravljanje pred starešinstvom o ra- čunskih sklepih ter se najbolj poudarijo opombe. naperjene proti celoti ali proti posameznim računskim postavkam, ter izjave. katere podaja tozadevno računo- dajalec. Po končanem pretresovanju izreče se starešinstvo o računih v obliki red- nega sklepa. § 108 — Ako sklep staresinstva obsega ugovore proti celoti ali proti po- sameznim postavkam računskih sklepov, izda se o tern Županu obrazloženo pi- smeno obvestilo, odprši mu roK osmili dnij za predložitev njegovih pismenih pojasnil. Starešinstvo podvrže taka pojasnila Župana v ponovni pregled v redni seji ter se izreče o istih v obliki redncga sklepa, kakor predpisano v § 107. za prvo razpravljanje računov. Ako bi Župan opustil, dati pravo- časno od njega zahtevana pismena po- jasnila, tigotovi se to okoliščino v sej- nem zapisniku, tičočem se druzega raz- pravljanja računskih sklepov. § 109. — Pravilno podpisani ra- čunski sklepi. katere je starešinstvo našlo v redu pri prvem (§ 107.), ali ka- tere je pretresovalo pri drugem razprav- Ijanju (§ 108.), se pošljejo z vsemi pri gleUnimi pripomočki deželnemu odboru, da jih konečno presodi. Ako dežclni odbor spozna, da ra čuni popolnonia odgovarjajo, oziroma da so se odpravile vse poteškoče, izda se županu reden odvezni odlok. Ako bi deželni odbor nasprotno spoznal. da računi ne odgovarjajo. izda se 2 up ami naličen odlok. določivsi mu njegove obveznosti proti občinski upravi in ugotovivsi morebitna povračila. ka tera bode moral ptačuti občinski bla gajniei. § 110. — Ako je župan ali podžu- pani ali kak starešina zaostal s položbo računa ali druge obveznosti. ki se na- našajo na občinske posle, mora jih sta- resinstvo brez odloga, vsekakor pa predno preteee šest naslednjih mesecev, pozvati, da dostanejo svoje obveznosti v primernem roku. zapretivsi jim z globo do 20 kron za slučaj, da ne bi držali naloženega roki'i. Ako bi se ne odzvali temu pozivu, obvesti se o tern deželni odbor, ki bode postopal po določilih §§ 105. do 109. jj 111. — Vsak župan, ki izstopi iz službe, bo dolzan položiti račun za ono poslovno dobo. za katero se niso še pravilno potrdili računski sklepi. Pri izročitvi, ki se izvrši v pnsot- nosti odposlanca deželnega odbora. bode moral odstopajoči župan izročiti tak račun z dotičnimi prigkdnimi listinami in pomočki vred svojemu nasledniku. Vsaka postavka dohodkov in tro- škov mora biti pravilno krita z dotič- nimi pomočki. O izročitvi se sestavi poseben za- pisnik v dveh izvodih. öd katerih se položi jeden v občinski arhiv. jeden se pa pošlje deželuemu odboru. S tern se ne preiuinja obveznost. predložiti računski sklep po namenu s' 103. VI. 0 zdru/itvi občiu radi skupn- ga p o s 1 o v a n j a. § 112. — Svobodno je posame/n m občmam istega političnega okraja zürn žiti se radi skupnega opravljanja vseh alt posameznih opravil. nanašajočih se toliko na lastno ($ 25.). koHkor na iz- roceno (§ 2o.) področje. Sporazumljenje o načmu skupnega puslovanja je podvreči c. kr. namestni- štvu. da je odobri dogovonio /. dcželnim, odborom. § 113. -¦- Občine. ki nimajo sred- stev, da bi izpolnovalo obveznosti. i/vi- rajoče iz lastnega ali izročenega delo- kroga. se bodo morale združiti. dokler bi obstajala ta nezmožnost. potom de- želnega zakona zdrugimi občinami istega političnei^a okraja za skupno opravljanje vseh ali posameznih opravil. Način skupnega posluvanja do'.o- čiti je. zaslišavši udeleženc občine. po torn deželnega zakona. Kedar bi deželni, zbor ne bil skli- can, se bode mogla uka/.ati združitev občin po prvem, ter se uvjotovi način skupnega poslovanja po drugem od- stavku tega paragrafa putom sklepa de- želnega odbora. kateremu bode treba izposlovati Najvisje potrjenje. Abo se posamezne občine ne spo- razufne radi porazdelitve troskov ya skupno poslovanje, razsodi deželni odbor VII. 0 nadzorstvu nad občinami. § 114. ......- Deželni zbor čuje po svojem odboru nad tern, da se premo- ženje in posestvo občin in njih zavodov ohranijo nedotaknjena. V to svrho more deželni odbor zahtevati piiobčenjestaresinstvenih skle- pov in more terjati od občin pojasnil in opravičenj, ter odpošiljati komisije ali posebne odposlance, da preiskavajo na iicu mesta. Pr izvrševanji te pravice ima isti. v slučaju potrebe. storiti umestne ukrepe. § 115. — Nalog. katerega izda de želni odbor členom komisije ali odpo- slancem (§ 114., drugi odstavek), bode obsegal točno predmet njih poslov ter jm bode služil kot pooblastilo proti žu panu in županstvu oziroma starešinstvu. § 116. — Župan bode moral dati komisijam oziroma odposlancem dežel nega odbora vse potrebne ovedbe ter jim pripustiti ogled spisov, ki se nana- ^ajo na predmet njih posla. Komisije in odposlanci srnejo upli- vati z vsemi ra/položivimi sredstvi, d« se odstrane razkrite napake. 117. Komisije oziroma odpo slanci prediože deželnemu odboru svoja poročila o tern kar so zapazili, ter izda čleželni odbor dotične naloge. Da se izvrSe ti nalogi. kakor tudi »ysako drugo .naročilo, katero izda de želni odbor. vrseč svojo nadzorstveno pravico nad občinami, sodelovale bodo, kolikor bode treb;». v to naproSene po litične oblasti. § 118. Ako se je pregledovanje občinskega poslovanja i/.vrsilo potom komisije ali odrejencev deželnega odbora vsled okolisčin, katere je zakrivil župan all Clen zupanstva ali stareSinstva. sine se jim naloziti povračilo komisijskih troskov. Navodni troški pridejo na breme dotične občine. ako bi se bilo izvršilo pregledovanje na prosnjo iste občine. § 11(J. Ako bi kaka občina za- nemarila preskrbeti v letnem proračunu, da se pokrijejo po pravilih veljajočih zakonov vse potrebščme. katere padajo na občino. zlasti ako bi se ne preskr- belo za pokritje svote. dolžne deželnemu zakladu na vrnilu predplačil, prejetih za svrhe javne koristi : ali ako bi se ne bilo mishlo na pokritje denamih sred- stev. potrebnih za plačilo občinskih dol- gov. izvirajočih iz zasebno pravnega na- slova. ki se je spoznal gotovim po raz- sodbi sodnikovi, ali pa utemeljenim na listini. ki ima i/.vršilno moč; ali ako ne bi se preudarili zneski. potrebni zina- gavati potroške, pripadajoče občini iz naslova. izvirajočega iz javnega prava. bode deželnemu odboru naloga. da v dotični obCrini dogovorno z namestui- štvom naloži primerno doklado na ne- posredne davke (sj 93.. točka prva) ter ukrene. da se taka doklada iztirja, in iztirjani zneski uporabijo v poravnanje dotične obcinske obveze. § 120. — Dočim gie dežolnetmi odboru v nekaterih slučajih (§§ 3. 1. odst. 2. 32., 33.. 34, 35.. 3o.. 37.. 3S. zadnji odstavek. 3l>.. ll.V in !I1M v oh Cuiskih zadevah neposredno sklepati. morajo se predložiti za odobritev de?.el- neniu odboru izven slučajev, ki so v tern zakonu posebej napovedani (i^§ 2.. 4. odst. I.. 31.. 3S. odst. 1.. 72. «»4 ,% I'M). WK in 112.): 1. Stare>in>tveni sklepi. ki zade vajn: ) porazdelitev Ictmh prebilkov med ohčane |$ 71.»: -•) zajme. med katere spadajo tudi tako imenovani vised dolgovi, ali zava- rovanje. ako /.nesek enega alidru/ega. u^tevsi že prej obstoječe dolgove. pre- sega letne dolu)dke obCine in oziroma njenih zavodov. 2. Sklepi. kaierih učinek se raz- teza do več nego triletne dobe. 3. Sklepi. tičoOi se uredbe doklad in sploh občinskih naklad. namenjenih za potro>ek nakupov in podjetij. nit-rt;- čih pred vsem na povišanje ohčin>kih dohodkov ali na pokritje odplačilir.h obrokov in obresti zajma radi takih na- kupov in podjetij. § 121. Deželni odbor razsoja ob utokih proti sklepom staresinstva v vseh predmetih, katerih ni država občini iz- ročila. (jlede utokov v predmetih lastnega področja občin veljajo sledeča pravila: Vsak sklep staresinstva se more izpodbijati po utoku na deželni odbor. Sklepi stareSirisiva. ki se tičejo koristi cele krajevne občine, celih davč- nih občin ali celih razredov ohčauov, se morajo javno razglasiti. Sklepi staresinstva, ki se tičejo koristi posameznih ohčanov, se nazna- nijo dotičnikom pismeno z razlogi. Utok se mora podati županu, da ga odda naprej deželnemu odboru v neprestopnem roku 14 dnij, tekočem od dneva, ki sledi naznanitvi sklepa ali vročitvi. V vsakcm javnem na/nanilu, ozi- roma v vsakem vročilu udeleženi osebi gleJe sklepa staresinstva. se mora iz- recno poudariti dopustnost utoka ter rok, v katerem in oblast, kateri se ima predložiti. '•• Župan je ob.vezan, predložiti titokc deželnemu odboru v daljSih 14 dni.li. ki se imajo steti od vložitve istih. § 122. — Členom županstva, ki prestopijo svoje dolžnosti v lastnem področju občine. more deželni odbor naložiti disciplinarne kazni do 200 K. Take glebe, ki gredö v občinsko blagajnico, iztirjajo, po naročilu dežel- nega odbora, okrajne politične oblasti. V slučaju težkih prestopkwv ali trdovratnega zanemarjanja svoje dolž- nosti, morejo se členi županstva odsta- viti od službe po deželnem odboru do- govorno z namestništvom. Tako odstavljeni členi županstva ne bodo v naslednjih treh letih izvoljivi v hipanstvo. § 123. — Kedar nastane spor v zasebno pravnih zadevah med občino in celim razredom Nbčanov ali posa- meznimi občani, dolofci deželni odbor. ako ni bilo starešinstvo zavzeto, občini zastopnika uradoma, da zadevo reši sodnim potom v slučaju, da se stvar zlepa ne spravi, kar bode poprej po- skusiti. Ako se to zgodi med krajevno občino in posameznimi k isJi spada- jočimi davčnimi občinami ali pa med teiui občinami. določi se poseben za- stopnik za vsako prepirajočo se stranko. kedar bi dobrovoljna sprava, katero je poprej poskusiti. izpodletela. ^ 124. — Državna uprava vr^i nadzorstvo nad občinami, da ne prj- koračijo svojega področja in ne krSijo veljavnosti zakonov. To nadzorno pra vico izvršuje v prvi vrsti okrajna po- litična oblast. I.e-ta more v to svrho zahtevati priobčitev staresinstvenih skle- pov in potrebna pojasnila. (ilavar politične oblasti ali njega odposlanec ima pravico uddezevati se sej staresinstva in kadarkoli hoče po prijeti besedo; glasuje pa le tedaj, ako je starešina. S tern se ne sine občini provzrociti nikakih troskov. S 125. Ako bi starešinstvo s kakini sklepom svoje področje preko- račilo, ali če bi bil sklep pruti velj-ivnim zakonoin, more okrajna politiina oblast ustaviti izvrsitev predloživši predmet nemudoina namestništui katero zasli^i de/elni odbor ter primcruo ukrene. »? 12ft. Kolikor se ne gre /a ukrepe in sklepe. proli kalernn jo \U\ /iti pritoAbo ah utok v smislu 4j<» 47. in 121. na višj') autonomno instaiio ra/soja okrajna politična obh>t o tisttli ukrepih zupans'va, s katcrimt bi se kr>iii zakoni all napačno uporahljah veljavni zakoni. \' zadevah. katere je drtava i/ro- Cila občini. vložiti je utok vsekakor na okrajno poiitično oblast. ^ 127 Ako bi stare^mMvo o pustilo ali odreklo spolnovanje oprav in obveznosti, naložcnili obemi po /akonu, odrtdi okrajna politiOna oblast Cesnr Itcba na tro^ke in nevaruost obcinc. Ake spada predmet v lastno pod ročje obcine, in se ne gre za nujno ne- varnost, spora/umi se okrajna polit;čna oblast. predno kaj ukreue. z deXeiuim odborom. ^ 12S. - Okrajna politična oblast je poobla.^čena iialagati disciplinarne kazni do 2{iW kron onim iupanom. ki bi prestopili svoje dolžnosti v i/.roCe- nem področju. Ako so ti prestopki taki. da se ne more zupanu več zaiipati oskrbovanja opravil i/.ročenega področja, ne da bi se s tern postavile v nevarnost javne koristi. in ako bi se moral dosleduo temu za odpravljauje teh zadev določiti drug organ, mora občina zalagati iroSke, spojene s to določitvijo; obCmi pa gre pravica povračila proti Zupanu. V slučajih, navedenih v tern pa- ragrafu, bode mcglo nainestništvo do- govorno z dezelnim odborom župana tudi odstaviti od službe. Jj 129. — Namestništvo more ob- činsko zastopstvo razpustiti. . Občini je pridržan utok na mini- sterstvo za notranje zadeve, no brez odložljive moči. Najpozneje v Sestih tednih po raz- pustitvi se bode morala odrediti nova volitev. Da se bodo v tern času oskrbo- vala opravila do ustanovitve novega občinskega zastopstva, bode moralo na- mestništvo dogovorno z deželnim od- borom potrebno ukreniti. Glede medsebojne izročitve občin- skega urada po županu začasnemu vo- ditelju ubčinskili zadev, ki se nastavi v smislu tega paragrafa, veljajo določila § HI.