GLAS NARODA
Ligf-slotfefiskih delavcerv AmerikL
Reentered u Second Class Matter September 25th 1940 at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Conn-ess of March 3rd, 18».
unoMTttior, • (f^v na dan doDira*#. »T** }) C 'GLAS VAB ODA" I
/f PO rota NARAVNOST HA DO«
ClTAJTE, KAR VAB ZANIMA
ClTATEUTl 'Prosimo, poglejte na I številke " aslova u dan, ko Vpx	* "Oteče. V teh časih
epi % % ja cen, potrebuje i % % vanje. Skušajte imet ^ ^ aprej plačano.
^	^^	-r -------,----^^	----» - ---*-------------W----— -,------^H^H^H^HMHM^M
No. 164.\ \	(Telephone: CHelsea 3-1242)j NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 25, 1943. — SREDA, 257aVG£TSTa7i943.	VOLUME LL — USTNIK IX
BERLIN STRAHOVITO RAZDEJAN
Zavezniki »o že dolgo časa napovedovali, da bodo Berlin bombardirali, kakor hitro bodo noči daljše. V ponedeljek ponoči ob 11. Iso pričele padati bombe na nemško glavno mesto in so padale s' tako strahovito silo, da so povzročile tako razdejanje, kot v Hamburgu, Duesseldorfu, Kalinu in drugih mestih v Poruhrju lin Porenju. Ta napad je bil saj dvakrat tako velik, kot katerikoli doisedanji napad	~~
Nemci se umikajo v Ukrajini
Nemci okoli Harkova so "izkrvaveli" in sedaj se naglo umikajo, zapuščajoč za seboj velike množine vojnega mater j ala. Nemško vrhovno poveljstvo pošilja v boj nove rezerve, da vstavijo naglo prodiranje rdeče armade.
Poročila naznanjajo, da Rusi napredujejo proti jugu, zapadu in proti sevteru od Harkova, pri Vorošilovgradu in Izijumu, proti Briansku in v Donecevem bazenu.
Zapadno in južno od Harkova je bilo ubitih 2000 Nemcev in razbitih 25 tankov. Severozapadno od Harkova je bilo ubitih nad 600 Nemcev in razbitih 18 tankov ter osvobojenih več obljudenih krajev.
Kot poroča 4'Pravda", ima rdeča armada za svoj cilj ne samo Sumi in Poltavo, temveč tudi Kijev, glavno mesto Ukrajine.---
Italijani bi radi ohranili Italijo pred vojno vihro med Nemci in Anglo-saksi
j Bern, 23. avgusta. — Prvo priznanje, da so italijanski po-iskusi izbega iz vojne ovirani po Nemcih, je bilo vidno v I italijanskem tisku preteklega tedna. Vest iz Chiassa na ' italijanski meji se glasi, da je italijanski tisk jasno izja-! vil, da skuša Badoglio potegniti Italijo iz vojne, toda Rim skuša istočasno preprečiti uničenje italijanske zemlje, kaj i j ti gotovo je, da bo Italija postala vojno pozorišče med Nemci in Anglosaksi ako bo slednjima dovoljen vstop v Italijo.	...--—fc.--- j
STANDLEY SE MORDA VRNE DOMOV
Washington, 23. avg. — Tukaj vztrajajo govorice, da se bo ameriški poslanik, admiral Standley vrnil iz Moskve domov. Rečeno in poudarjeno pa je obenem to, da je velika razlika v odpoklicu Standleya, ter odpoklicu Litvinova.
Uradni Washington še ni podal nobenega uradnega mnenja glede odpoklica Litvinova in tako delajo časnikarji in drugi svoje lastne zaključke in ugibajo, kaj bo iz tega prišlo.
Charles van Devander dn | William O. Player, Jr., sta v tozadevnem članku iz Quebeca podala bolj pesimistično sliko situacije. Onadva sklepata, j da ker ni podal Stalin nobenega pojasnila zaradi Litvinove -ga odpoklica in nista niti Roo-1 sevelt in Churchill črlmila no-! bene besede v tej zadevi, je I mogoče, da niti oni na vrhu ne vedo nič o ruskih namerah in načrtih. Lahko pa je tudi, da so se odnošaji z Rusijo tako poslabšali, da se celo nekontrolirana špekulacija o tej zadevi manj nevarna, kakor pa bi bila uradna izjava, ki bi ljud stvu nudila resnico t tem pogledu. Morda je naše diplomatsko poveljstvo tako šlabo organizirano, da ne more slediti točno razvitju tekočih dogodkov.
In kar (bi bilo tudi mogoče, a bolj težko verjetno, je pa to, J da se skuša s tem potegniti za nos Hitlerja, ki naj bi bil pre-! pričan, da obstoja med zavez-' niki in Rusijo nesloga. To fbi! vplivalo blažilno na nacije, ki bi verjeli, da jim je uspelo raz-j družiti zaveznike, medtem pa bi seveda prišel nadnje zavez-j niški udarec. Devanter pravi, da se mu adi to nemogoče, vendar pa to možnost navaja.
k zadnjemu počitku ga ni spremil Adolf Schiklearutwr C Hitler).
NOV ALEUTSKI OTOK ZAVZET
Amerikahči in Kanadčani so s Kiske pričeli zasedati še druge aleutske otoke in so se nastanili na Segula otoku, ki ima okoli 25 kvadratnih milj površine in se nahaja 20 milj vzho-1 dno od Kiske.
Poročilo mornariškega urada pravi, da Amerikanci in Kanadčani na otoku niso našli nobenega Japonca. .
Na Kiski Aimerikanci in Ka-j nadčani popravljajo vojaške naprave, ki so jih Japonci raz-1 dejali, predno so odšli z otoka, j
Iz Beograda
- •33fovo Vreme" je objavilo
dne 10. julija poziv nemške organizacije Todt bivšim srbskim vojakom, naj se vpišejo v vrste te organizacije za plačo od 600 dinarjev na teden. Poziv pravi, da "njihova vojaška čast ne bo trpela, ter b£ njihova« naloga, da stražijo različne zaloge proti upornikom." —JIC.
Bomba, ki jo je napravil oče
Poročnik R. J. Anton je pred'svojim poletom z letališča nekje na Siciliji opazil, da je med bombami tudi ena bomba, ki je bila narejena v tovarni v Burlington, Ia., kjer je zaposlen njegov oče. Poročnik Anton je poslal svojemu očetu naslednjo brzojavko: 4'Delaj jih, jaz pa jih bom metal."
Hitler ni bil na posprebu generala Jesschoneka
Pred dnevi je bil na ruski fronti ubit nemški general Hans Jesschonek (Ješonek) in
ETo in j
■ Ono I
Los Angeles. — Mrs. Jean iPfirker je dobila, raz poroko od svojega moža, ki je zaposljen v vojni industriji. Za vzrok za razporoko je navedla to, da se je njen mož izrazil, da hoče, da gre ženp živeti k svoji materi do konca vojne, kajti on ne more prenašati teže dveh vojn na svojih plečih naenkrat. Sodniku se je zdel mladi mož od muh, pa je dal ženi razporoko, da reši vojnega delavca vsaj ene fronte.
*
Algiers, 21. avg. — Na tisoče francoskih žensk, ki so bile prisilno poslane v nemške solne rudnike, umira v taboriščih, kjer jih imajo naciji nastanjene. V enem samem mesecu u-mrje v nekathrih od teh taborišč do tristo žensk, kakor poroča Ust "Echo d'Alger", ki , bazira svoje poročilo na podat-. kih ljudi, ki so pobegnili iz Francije pred kratkim. List piše, da morajo ženske delati po 14 ur dnevno in živijo v revnih razmerah. Izostajanje od . dela in drugi prestopki pravil
. v taboru so kaznjivi s smrtjo.
*
Newark. — Daniel Fitzgerald, ki je lastoval malo trgovi-p no za prodajanje domačih živa-1 li in ptičev, je bil bolj samotarske vrste človek in ta njegova .j lastnost je stala ducat njegovih I finih kanarčkov življenje, kajti mož je nenadoma umrl in ker ni imel nobenega osebnega pri-i jatelja, ki bi ga obiskal včasih , privatno, niso njegove smrti j odkrili, dokler niso mimoidoči } opazili mrtvih kanarčkov v gaj-bicah ob oknu. Ko je policija s silo odprla vrata trgovine, je našla napol sestradane ptičke-pevoe in druge domače živalice, ki so bile vse sestradane. Mož
je bil namreč mrtev več dni.
★
Portland, Oregon. — Miška na vrvici je tukaj vzbudila tak šum na ulici, da je stvar prišla v liste in mornar, ki je vodil živalico po mestu je moral pojasniti kako je prišel na izre-1 dno idejo, da vodi miš po me-; stu in povzroča ženskam strah. In medtem, ko so ženske vreščale, je mornar povedal poli-i čajem, ki so ga zaustavili na njegovem sprehoditi, da je gr-doba mišja bila tako predrzna, i da se mu je zaletela pod hlačnico po nogi navzgor. On jo je vjel in jo za kazen privezal na vrvico, ter jo tako udomačil. Kdaj pa sta kar prijatelja.
■k
London. — Po nemških oblastih kontroliran pariški radio je naznanil, da je dospel v Berlin madžarski premier Kal-lay, da se razgovori z nacijski-mi voditelji. Nedavne vesti iz f Turčije se glase, da preti Kal-layn doma Tesna nevarnost - nemirov, ker je ljudstvo do grla sito sodelovanja z Nemci,
Ta možnost je tfila tudi pre-dočena delavcem v Milanu, Tu-rinu in Genovi po ministru za delo, Piccardiju, ki je povedal ljudem v teh težko bombardiranih mestih, da je "ljudska želja za mir ovirana po ogromnih potežkočah."
Medtem pa se £lic po miru po Italiji še ni polegel iu "Cor-riere della Sera" v Milanu piše, naj se skrbi, da ne bo spregledana nobena prilika, ki je količkaj zadovoljiva, za izhod iz vojne.
Vest iz Chiassa tudi pravi, da se vsipljejo v Italijo skozi Brenerski prelaz številne nemške čete; In iz KtSfei prihajajo
i obenem vesti, da Italijani se ne nameravajo opirati zavezniški invaziji, toda ne bodo se pa tudi upirali nemškemu odporu na italijanski zemlji^ ker so prepričani, da bi to imelo za posledico samo veliko izgubo življenj in imetja za italijansko ljudstvo. Iz tega razloga bodo ostali nebrižni.
Potniki, ki so prišli iz Chiassa pravijo, da je italijanska policija aretirala veliko število takozvanih komunistov, katere pravijo, da so organizirali zunanji agentje in vodje po padcu Mussolini j a. Članstvu dozdevne "komunistične" organizacije je menda štelo preko 20 tisoč udov. Bati pa se v resnici je, da so to ljudje, ki so jih hoteli fašisti že davno dobiti v svoje kremplje, pa jim ni uspelo — Mussolinijev padec, pa je nemara vkljub vsej opreznosti od strani nasprotnikov fašizma, prevariL mnoge najboljše borce proti fašizmu.
Delavci v tovarni Maoehi v Turinu, kjer izdelujejo letala, so še na stavki, kakor trdijo zadnja poročila. Delavci se bojijo nadaljnih napadov iz zraka in zato se nočejo vrniti na delo.
Tovarna strupenih plinov zadeta
Sinoči so angleški in kanadski bombniki napadli razne kraje v Poruhrju ter bombardirali več tovarn. Za seboj so pustili nad 100 velikih požarov.
__ Največji napad pa je bil na Leverkusen, 4 milje severno od| Kolina, kjer so veliki tanki strupenih plinov. Tanki so bili zadetr in plini so se razširili po mestu in okolici. Kako Škodo je med prebivalstvom povzročil strupeni plin, ni znano, kajti letalci zaradi meglenega vremena učinka niso mogli o-3 paziti.
KDO JE KRIV POMANJKANJA ŽIVIL IN VISOKIH CEN?
petstoodstotne dobičke:
"Farmarji in odjemalci na drobno," je rekel Fulmer, "so tako rekoč izročeni na milost tem prekupčevalcem, ki operirajo v sredi med obemi.
Konzumenti, je dalje dejal Fulmer, morajo plačevati neopravičene porastke v cenah za živila, katerih primanjkuje in katerim se ni moglo regulirati cen, kakor dokazujejo tržne cene kjerkoli po deželi.
Kongresnik je dejal, da bo zahteval vzpostavo stropnih cen za vse glavne poljske pridelke in sicer tako za farmerje, kakor za prekupčevalce in odjemalce na drobno. To bo edini način, ki bo mogel preprečiti inflacijo, ter bo obenem izvedljiv za vse prizadete stranke, obenem pa bo omogočil enakomeren dotok živil iz farm na trge.
Washington, 22. avg. — Hampton P. iFulmer, (dem. S- C.), ki je na čelu kongresnega poljedelskega komiteja, je danes obdolžil "denarno blazne prekupčevalce, kateri delajo dobičke, ki dosežajo 500 odstotkov." Ti "middlemen!" so odgovorni za ume trio pomanjkanje živil in za porast draginje na živilskem trgu.
Fulmer je dejal, da namerava imenovati poseben odbor, ko se bodo vrnili prihodnji mesec kongresniki v Washington, da se preišče čezdalje bolj ze-ivajoči prepad, med cenami, ki jih dobivajo za produkte farmarji in cenami, katere morajo plačevati na živilskem trgu konzumenti na droibno.
Ekonomisti administraci j e cen, je dejal Fulmer, so poročali, da so imeli* prekupčevalci na debelo v primeri z dobički v letu 1939 lansko leto več kot
18,000 NEMCEV J UTONILO V TUNELU POD ELBO
Reuterjevo poročilo nazna- < nja, da je pri nekem zračnem . napadu na Hamburg bil zadet tunel pod Elbo in da je utonilo 18,000 ljudi, ki so iskali v tu-J nelu zavetja pred napadom.', Tunel je bil zadet tik ob bre-| gu reka in voda je z veliko silo', vdrla vanj.
NOVI GROBOVI V STAREM KRAJU
(Posneto iz Bazovice z dne
13. 6. 1943.)
Umrli so v Ljubljani:
svetnik deželnega sodišča, dr. Ivan iŠirko;
ga. Malči Stokova, soproga poštnega pristava ing. Stoka; • ga. Emilija Vebrova in gdč. Polonca Vebrova, soproga in hčerka univerzitetnega profesorja ;
Ivan Demšar, višji veterinarski svetnik v Mokronogu;
Filomena Bajčeva, po rodu Kogojeva, vdova šolskega u-pravitelja v pokoju;
ing. Hugo Spitzer;
ing. Emil ličar v Sarajevu.
Pogrešan oče pošiljal cvetje ženi in hčerki
Springfield, 111. — Pred desetimi dnevi se je rodila Mrs. Louise Cole hčerka, katere oče je letalce, ki se je do nedavnega . nahajal na Angleškem, a pred kratkim je bil zabeležen, kot pogrešan — vzlic temu pa sta dobivali mamica in hčerka skozi deset dni bivanja v bolnišnici vsak dan šopek svežega cvetja in poleg cvetja nekaj vrstic, v katerih so bili izraženi .sentimentalni občutki srečnega mladega očeta.
Mlada mati, ki je šele zadnji dan v bolnišnici izvedela, da je mož pogrešan, je obenem tudi izvedela, da je pred zadnjim poletom nad sovražno ozemlje poslal svojemu prijatelju naročilo, naj posije njegovi mladi ženi, ko <bo porodila dete, vsak dan svežega cvetja v bolnišnico v njegovem i menu. Priložil je deset napisanih lističev, ki so bili potem dnevno priloženi k rožam.'
KONEC KONFERENCE V QUEBECU
Predsednik Roosevelt i n i Winston Churchill sta včeraj ^ končala svojo šesto konferenco 1 z velikim zaupanjem v bodoč-! -nost in z odločno napovedjo,' 1 da bo os išče v bližnji bodoeno-j' &ti občutilo vso ameriško in J asngieško vojaško silo okoli cele 1 zemeljske Oble.
Po končani konferenci sta na' časnikarski konferenci po veda-11 la, da bo v nekaj mesecih potrebna zopet nova konferenca, na katero bo povabljena tudi Rusija. Obenem sta omenila, da je konferenca mnogo raz-i , pravljala o .bolj poostrenem bojevanju proti Japonski in o
I večji pomoči Kitajski.
--
Ambulanca zavozila v vodo
i ;
New York, 23. avg. — Ambulanca mestne bolnišnice, ka-
i *
tero je vozil Morris Linker, I star 41 let, je zavozila v East River, ko je hotel voznik za- ; vreti volan, da ne bi povozil neke stare ženske iz zavetišča za stare ljudi.
1 Ambulanca je vseeno zadela žensko, toda je ni ranila, uto-j i nil pa je v reki voznik sam in ranjena je bila bolničarka, ki se je peljala z njim, kakor tudi • dva starčka iz mestnega zave-I tisča, katera je imel vozoik | amlbnlance prepeljati v bolnišnico.
Registracija za vojna dela majhna
New York, 23. avg. — Štiri tisoč dvesto delaveev se je priglasilo za nujna vojna dela tekom zadnjih dni, ko je bilo razglašeno, da bodo morali k vojakom vsi vojaško obvezni o-četje in moški, ki nimajo kakega važnega dela ali službe, ki je potrdbna za vojni napor.
War Manpower Commission izjavlja, da je število za New York zelo nizko, če se upošteva, da je registracija v teku že več dni, ter da je v mestu o-krog 75 tisoč moških,Jti bi se lahko priglasili za vojna dela.
K C P I T ■ CNITED STATES WAR SAVINGS BONDS in STAMPS "
Napad so izvedli angleški in kanadski bombniki ter so vrgli 1800 ton rušilnih bomb ter več desettisoc užigalnih bomb.
Iz neuradnih krogov se je izvedelo, da je bilo pri tem napadu vdeleženih ok oli 700 ae-roplanov s 5000 letalci.
Angleško zračno ministrstvo je naznanilo, da se s tega poleta ni vrnilo 58 bombnikov in en angleški zasledovalni aero-plan.
Napad je trajal kakth 50 minut. Bombniki so metali največje bombe, katerih ena sama poruši štiri bloke hiš. Po celem mestu so nastali velikanski požari, la jih je bilo mogoče videti na razdaljo 250 milj. >— Prav posebno sta bila prizadeta srednji in zapadni del Berlina. Sodi se, da je bil Berlin pri tem napadu razdejan v površini štirih kvadratnih milj.
Nemške oblasti so vedele, da bo prišel zračni napad na Berlin, zato so se nanj tudi pripravile. In ko so zavezniški
acroplani prihajali, so proti njim poleteli nemški aeroplani. da bi se ž njimi spustili v boj že na poti, potem pa bi na nje nad Berlinom vdarili še z večjo silo.
Na poletu proti Berlinu pa jih nemški aeroplani zaradi gostih oblakov niso mogli napasti. Malo pred Berlinom pa so se oblaki razgrnili in nebo je postalo kristalno čisto.
Topničarji so najbrže dobili i povelje, da ne streljajo in o-' bramba mesta je bila prepuščena samo aeroplanom. Zrak; je bil poln nemških aerop&a-nov, od katerih jih je bilo izstreljenih najmanj dvanajst.
Pri sedanjem napadu je izguba 59 aeroplanov zelo velika, toda to je Ibilo tudi pričakovati, kajti zavezniki so napoveda-( li, da bo ^Berlin doživel velike zračne napade in se je na to tudi dobro pripravil.	i
Letalci, ki so se vrnili, so sporočili, da je bilo zadetih več tovarn in da je Berlin izgledal' kot goreče morje.
Ko je pred tedni prišlo zavezniško svarilo, da <bo Berlin bombardiran, so se prebivalci pričeli seliti iz mesta i n od 4,500,000 prebivalcev se je v tem času izselilo okoli 1,500,000. Uradno je bilo naznanjeno, da je iz mesta odšlo Švedsko poslaništvo, dansko zastopništvo pa se seli.
Bitka za Berlin se je šele pričela, kajti zavezniki bodo mesto neprestano bombardirali in s še mnogo večjo silo, kot' pa so bonbardirali Hamburg in ga bodo bombardirali toliko časa, dokler se Hitlerjeva vlada ne izseli iz mesta, in dokler ni iz njega odstranjeno vse, kar je z zvezi z vojažtvom.
Iz nevtralnih virov prihaja poročilo, da se namerava nemška vlada izseliti iz Berlina in znano je, da je bilo nekaj ministrstev že premeščenih na Dunaj.
"CLAS NARODA" — NEW YORK - -
"GLAS NARODA"
_(VOICE Or THE PBOPLB"_
OvMd ud PnbUalwd by gloreole Publlihlm Oomptnj, (A Corporation) Frank Sakaer, Pnaktoat; Ignac Hod«, Tremnir«r; Joseph LnptfJ*, Sat, Pteet «C fcuslnw of the corpora ti o® and addreaae« of abor« offJoar«;
216 WEST 18th STREET, NEW YORK 11, N. t.
—T*^"	...	1 U ■ I t !■»
50th Year
"Glas N4roda** Is bfiraed ererrtltr except SetprdayB, Sundays and Holiday
Subscription Yearly $7. .. Adrertfseinent cm Agreement.
SA CELO LETO VELJA LIST ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: _37.—; ZA POL LETA »3.50; ZA ČETRT LETA <2.—._
"Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzema sobot, nedelj ln .praznikov.
"GLAS NARODA", 216 WEST 18tb STREET, NEW YORK 11, Ni Y Telephone: CHelsea »—IMS
BOJEVITA EDINOST JUGOSLOV. NARODA IN NJENE ZGODOVINSKE TRADICIJE
I	"T	T ill.. »	j- j'
Iz urada Slovenskega ameriškega narodnega sveta
3935 W 26th St. Chicago 23 El
august 25, 1943 *
_ _ — - _ _
S O N A k T
REKORDI Lepe Melodije I
St. 91571—Na Marij abce, polka Kje so moje rožice MarlCka pegla—polka Duqaesne Unlverttty tambnrica orkester
j fit. M575—Terertnka polka
Na plašlncah—valček Jerry KoprlvSek in orkester —Za t«, cenik In cene plo«-W obrnite na: JOHN MARSICH. Trnu 4« W. 4 2nd St. New Y«rk
mgssmitM
RAZGLEDNIH
Piše Anna P. Krasna
POŠILJANJE SIMPATIČARJEV RUSUE V RUSLJ<
v sam poznavalec zgouovme človeškega razvoja ve, da je vsako veliko spremembo r evoluciji družabnih sistemov spremljalo krvolitje, ki je bilo neizogibno in pri katerenj je pacHo nešteto nedolžnih žrtev. Ruska revolucija ni bila v tem izjema in ljudje, ki so šli v Rusijo i-skat socialistične ali socialne perfektnosti, so bili v milem tonu, povedano, navftrlni sanja vi idealisti ali pa posamezniki, ki so hoteli imeti gradivo za cepljenje dlak.
Ko se je gradila naša velika in veličastna Amerika, katero danes tako zelo hvalijo ravno taki elementi, ki so zanjo morda najmanj žrtvovali in delali, so tudi padale žrtve, ki so prišle v novo obljubljeno deželo z dobro vero, da jim bo tukaj življenje boljše, da bodo tu varni pred krivicami, ki so jih zadevale v starem veku. Ali ničesar velikega se ne doseže brez -žrtev in tako temelji tudi veličina naše nove domovine na žrtvah. Vsak razumem človek:, ki trdi, da se spozna na razvoj človekove civilizacije, mora to vedeti oziroma bi moral vedeti.
' Ali kjer namen posvečuje sredstva, tam se potisne smiselnost na stran in se izrabi v svoj prilog to, s čimer se more najuspešneje vplivati na ljudsko mnenje ali mišljenje. Za-frklica: uNaša vlada, naj jih lepo pobere in pošlje v Rusijo," dobi morda trenotno odmev med onimi, katerim je na-' menjena. Toda vsakemu treno-tnemu vtisu sledi razmišljanje in po razmišljanju dobi vsak ■ vtis drugačno podobo, ker je spopolnjen z odtenki barv, ki jih zafrklica nima.
Recimo, da bi name napravi-' la takale zafrkljiva gTožnja vtis bojazni, da bi me mogla Amerika popokati in poslati v ? Rusijo zgolj zato, ker imam simpatije za herojsko rtisko 1 ljudstvo, ki danes s svojo krvjo brani svojo zemljo in pridobitve civilizacije pred nacijskim stvorom. Kaj bi predvsem pre-
-	tresla v svojih mislih? Moje
-	življenje v Ameriki, ter moje i življenje v domovini mojih o-I četov. Končno bi, kot prakti-J čen računar, dognala kako in
-	kaj je bilo s tem mojim življe-
-	njem v dveb domovinah in ko-i Irko imam bilance (materijal-
-	ne) od vsega skupaj.
(Dalje jutri. ŠIVAL K E
i na moških klobukih; dolga se-
-	zona. Vsaka dobi kite samo ene
-	barve in blok za celo sezono.
D ART FORD HATS i	719 BROADWAY
NEW YORK CITY
8-123, 24, 25.
wituu, v aiigitnviut ixi
slovenščini, priporočila naši vladi, naj posije vse one, ki se jim dopade sovjetski ali Stalinov sistem, v Rusijo, da tam preizkusijo dobrote komunizma v praksi, se vselej smejem, včasih kar na glas, zakaj krik ljudi, ki se iznebljejo takih modrosti, je zelo prozoren in za dimom kanonade je kaj lahko opaziti s lavolok, ki nosi napis: "Namen posvečuje sredstva..."
Ko se torej razkadi črni bojni dim naskoka na Stalinovo trdnjavo, tedaj naj bi vsi pohlevni in spreobrnjeni backi koračili odkritih glav proti slavoloku, ki se vzpenja nad človeštvom že dolge dobe in vedno obljublja nekaj novega in dobrega, pa nam vedno znova prinaša hujša in hujša krvava pokol ja.
V dobah, ko zaplamti svet v krvavem požaru, katerega zublji spodjenajo temelje civiliza^ ciji, je naravntf, da se vsaj deloma prebude iz svojega dremanja ljudske mase, ki se zgrozijo ob potokih prelite krvi, katera lije iz srca množic, kakor reka iz osrčja gore, ter dvi-gnejo glas, ki kliče: Izvojujmo si zmago in vzpostavimo mir, ki bo enkrat za vselej napravil konec nesmiselnemu poko-lju ljudstev!
Ta mogočni glas je glas, ki klice na plan vse, kar je v člo-vegu najboljšega in najplemeni-tejeega, zakaj, kakor se v vojni dobi pokaže človekova barbarska stran nature, tako se v svetlem sijaju pokaže istočasno tudi njegova lepša in konstruktivna stran, "katera hoče celiti rane in popraviti škodo, ki jo je pustil za seboj človekov barbarizem.
Ta boljša stran človekove narave ali njegovega bistva, išče v času vojne zmede in fu-rije opore in temelja, na katerega bi mogla polagati svoje ideje za konstruktivno reorganizacijo povojnega sveta. In nekaj naravnega je, če se pogled te strani človekovega bistva ustavi na Rusiji.
Rusija je dvignila tekom dobrih par desetletij svoje milijonske množice na nivo kulture in progresa, ki bi se zdel pod j starim ruskim sistemom ne le ' nemogoč, ampak tudi nepotreben, ker v interesu vladujoče-'ga razreda v Rusiji je bilo, da ostanejo množice bedne in nevedne. To se zrcali iz del velikih ruskih pisateljev, ki so zna-!i, kot malokateri drugi predo-čiti v svojih delih dušo svojega naroda in njegovo življenje ter stremljenje po oSvoboje-nju, ki je, kakor tleč znbelj, počivalo pod maso oglja in pepela nevednosti in čakalo, da bruhne na dan ob danem tre-notku.
--—--
pošiljal podružničnim tajnikom. v primernem številu izvodov. Tajniki ih tajhice se prosijo, naj prejete buletine razdelijo med članstvo in če jim jih • še kaj ostane, tudi med druge ljudi.
Ko bodo*urejeni članski imeniki bodo člani in članice pre-|| jemali bulletin vsak na svoj dom-
Kaše gibanje
Od 12. do 19. avgusta so se na m prijavile sledeče nove podružnice: št. 85 SANS, New York, N. Y.. nastala iz podružnice 84 SŽZ; št. 86 SANS Elizabeth, N. J, nastala iz društva 540 8STO; št. 87 8ANB Brooklyn, N. Y. nastala iz društva 557 TWO; št. 88 SANS, Brooklyn, nastala iz društva 57 KS KJ; št. 89 SANS Pueblo, Colo, nastala iz slov. pevskega društva "Prešerna". Ta organizacija je dne 39. avgusta štela "89 podružnic.
V istem času so nam poslale prispe vire sledeče podružžni-ce: St. 3 SANS, Pittsburgh, Pa. $55,00 ( v ta znesek je prispevalo društvo 50 KSKJ $50,00 in njen tajnik Math Pavlako-vich pa $5.00); št. 33 SANS. Bridgeport, O., $37 00 ($5.00 od tega zneska je namenjenih za slovenske vojne ujetnike v Tndiani); št. 2 SANS, Crivitz, Wis. $30,00; št. 80 SANS v White Valley, Pa., $60.00; št-89 SANS, Pueblo, Colo. $25.00
Postojanka št. 33 JPO SS, v Braddock, Pa., nam je podarila $200.00 in po predsedniku KSKJ Johnu Germu eta prispevala iz Pnebla Mrs. Martin Morin $10,00 in John Jenko pa $5.00.
T3*ru»tvo Amerikanska Sloven ka št. 10 JPZ Sloge iz Shebov-gana, Wis., nam je v svojem j pismu želelo kar najlepše uspehe v teh prepotrebnih naporih , ter pridejalo ček za $25,00 na-, ši organizaciji v podporo.
. Shodi, seje, sestanki in prireditve
[Podružnica št. 2 SANS v Chicago, El. bo imela dne 28. | avgusta ob osmih zvečer svojo rr*eečno sejo v prostorih na 1638 No. Halsted St- ter poleg drugega ukrepala tudi glede svoje veselioe, ki jo misli prirediti dne 20. novembra ravno tamkaj
Po seji bo im'elo članstvo lepo domačo zabavo po gorenjski navadi. Poleg drtige zabav« bo tudi lepo petje. Pel bo naš znani tenorist Tomaž Cu-kale in morebiti tudi Majda Novak. Oba pa bo spremljala Ksenija NJovak na klavir, če bo vse v redu- Tisti in tiste, ki jih srbijo p'ete in se radi malo zasučejo, bi nikakor ne smeli zamuditi te seje in domače zabave po njej. Kajti Joe Gomilar je dal častno besedo da bo tamkaj s svojo harmoniko.
Tine 21. avgusta se je vršila V Ohicagu peta seja našega iz-VrŠevalnega odbora.
VSI ne moremo iti na bojifiče se vojsko-, Tati proti sovražniku osebne srobode; — VSAK. pa lahko pomaga pobiti sorraini-ka, ako kupuje WAR MnDB in ZNAMKE redno.
MOŠKI DOBE DELO
z a starost se ne vpraša ZA VAŽNO VOJNO PRODUKCIJO 1 Pri JENKINS BROS., Bridgeport, Conn. Nerzučeni del&vci zaslužijo od $43 do $53 na teden za 61-66 urno tedensko delo.
Tudi tujci so takoj sprejeti. Ako ste sposobni, «	ste takoj sprejeti.
Vprašajte kateregakoli zastopnika kompanije
vsak Četrtek od 9. dop. do 5. pop.
united states employment service of the war manpower commission
79-87 Madison Ave., 4th Fl„ Sec. A, New York City
Kdor je zaposlen v vojni ali kaki važni industriji ne pride v poštev brez izpričevala uporabnosti.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KRANJSK0SL0VENSKA KATOLIŠKA jflfc J E D N 0 T A
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki . . . Posluje že 50. leto. Glannvo 37.800	PremoŽenje $5,000,000
solvmrrtfost k. s. k. jednote znaša 127.24%
Ce bobi debr* mM im mjta drmtfm, savani ae pri najboljil, po-tt*& I« Mdinfr—tul podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kj«r se lahka saTarnjei trn smrtni ne, razM poftkodbo, operacije, proti bolezni fa onemoflortL
K. S. K. JEDNOTA sprejem, molke hi ienoke od 1«. do «0. letaj •tooke pa takoj pa rojstm ln do 1«. teta pod troje okrilje.
k. S K. JEDNOTA Izdaja najmodernejše vrste certifikate se-danje dobe od $250.06 do f5,90tf.M.
K. 8. K. JrtSDNOTA je prava mati vdov fn sirot Ce 8e nisi Oaa sil Haafea te nogotne in bogate katoIUke podporne organizacije, pa-trndl ie la pristopi takoj.
Za pojasnila a »varoval nini ln a vse drage podrobnosti ss obrnite na uradnike ln nradaiee krajevnih drnitev K. & K. Maote, aH pa na:
---- GLAVNI URAD	- *
851-353 Ho. Chicago Street,	Joliei, minott
našim predsednikom Roosevel-•tom V Quebecu, ali pa angleško veleposlaništvo v Wash-jingtoim, na naše pravične «a-
[hteve.
i Kako naj ee to zgOdi naj-, izdatne j'e ?
t Po Čokovem na-svetu naj bi organizacije in posamezniki 'poslali brzojavke na označena , mesta, ter poudarili v njih krivico, storjeno po prvi svetovni vojni na podlagi nesrečnega tajnega londonskega pakta z dne 26. aprila 1915, nadalje dejstvo, da se zavezniki niso držali načel, izraženih v ,znamenitih 14 točkah Wilsono-| vih, potem to. da zahteva osvo-I boditev tfeeh 700,000 Sloven-icev in HVvatoV, ki so T>od.Italijo. z vsemi drujntni Jugoslovani vred, nadalje neutaljivo dejstvo, da ustreza ta zahteva v poJni meri načelu, po katerem se ie osvobodila in zdru-I žila Ttaliia sama, potem borbo ;-primorskih Slovencev in "Hjrva-(tov proti faškmu pred to voi-t'no in sedai pa naposled seveda j tudi Atlantski čarter. Nadalj-I n.ift^navodilR o tem boste p^-jjeli iz SANSovesra urada, ko (prid'e ?a«s 2a to. . -Združena slovenska društva |v N^ew Yorku se T»rav dobro za-ivrdaio nuinosti in tiofrelbe ta-ikesra ^Vnpneim nastopa, pa f^o 'T>nni dne 19. avansa poslalp br^oiavko. v kateri je povedano, r?n dtrininio z Adflmi^V, '-»-Tmi in Rokovimi -nrodlosTi ir1'?-tJ^p naše moralne podnore in na sp»a «iknr»ne»m nastopa .7a tirn-Vi^o naših bratov in «?e*tpr vt> Primo'Ntkpm ter noriraio .orp^nwflPTi^ na'i sfnri vse po-
■	trobno. Sp tale sVimen nastop tndi irv^dp nemndoma.
i .__ A
Buletin Združenega odbora
• -Kakor smo ze zadnjič omenili, je sklenil Združeni odbor
■	, slovenskih, srbskih in hrvatskih Amerikanoev, da bo izda-
. jal svoj buletin, publikacijo, v .; kateri bo pred vsem skrbel za > pošteno propagando naše pra-i vične stvari, ter ga pošiljal tu-i ,di vsem članom in članicam i naših podružnic. •. ^Iver pa bo treba za sestavo i (članskih imenikov prejkone ;(veČ tednov, a delo mora iti na-: prej, še b6 tisti buTfetin za ^edaj
Klic za vašo moralno podporo
(Ko Je začel SANB delovati v smislu resolucij, sprejetih nal Slovenskem narodnem kongre-J "$u v Cfleveilandu lani, sg je obr-J bil do slovenskih Amerikancev' s prošnjo, naj mu pomagajo v j prvi vrsti z denarnimi prispevki, da ibo mogel vršiti svoje pre potrebno delo Naši ljudje so se sirom po tej deželi in izvea' nje radi odzvali tistemu klicu; ustanavljali so naše podružnice in jih še ustanavljajo ter redno pošiljajo denarn'e darove,, ki znašajo sedaj ie kaj čedno vsoto — kakih dvajset -ti' eo»c dolarjev v okroglih števil-1 kah.
Sedaj pa je čm, ko bo treba tudi njihove moralne podpore. • Dpr. Ivan M. Čok se je obrnil do naše organizacije s pismom, v katerem opozarja na važnost sedanjega mednarodnega položaja ter pravi, da terjajo tiste razmere našo skrajno pazljivost in takojšnji skupni nastop
4 Po njegovem mnenju ni no-jva tfaSka vlada po padcu Mus-soinija in njegovih pribofni-'kov VpraSala na? in naših za-■ veznikov za mir ali vsaj »a pre mir je, ker zahtpvamo brezpo-srojno predajo laške dežehe. in Badoglio, ki je načelnik tiste vlade, nadaljuje vojno proti nam in našim zaveznikom z namenom, da bi izsilil iz nas boljše pogoje za izstop Italije, | iz vojne. Italija s<? potemtakem ne bo predala brezpotrojno .ne^ro po^oino. meni dr. Čok. JCakšni pa so tisti laški poboji, ni znano javnosti Na vsak način bo eden izmed njih neraz-del5ivost celinske Italije. Ta nerazdeljivest laške oblasti pa pomeni, da imajo ostati meje med Jup-oslaviio in Italijo take. kakršne so bile pred vojno.
Naše pravične zahteve so ? fpm v nevarnosti, misli pisec omenjenecra jflsma. V nevarnosti je Trst, Gorica. Vipava. Postojna in ves drugi slovenski svet. ki ie bil pred voino pod Italijo Zato je naš skupni nastop nnmo potreben Treba ip opozoriti Belo hi?o. državni dpparfment in voini urad v 'Washinatonn, ravno tako tudi p^pmierja ^ur^hiHa. ki s"e baš sedaj rrnidi na konferenci z
Od Vseslovanskega odibora v Moskvi smo prejeli sledeči ' radiogram, ki ga priobcujemo brez vsakega komeiltarja i 1
— V pricetku preteklega stoletja je srbski narod pričel boj za narodno neodvisnost. Srbski voditelji so prišli do prepričanja, da je mogoče doseči narodno gospodarsko neodvisnost samo, ako so vsi jugoslovanski narodi Srbi, Hrvatje in Slovenci združeni.	»
Med njimi se je pokazala nujna potreba po združenju. V februarju leta 1806 so vojaške oblasti na 'Hrvatskem in v Sloveniji sporočile cesarju Francu, da je 525 vojakov, med njmi 327 "janicarjev^-in 163 infanteristov in kavaleristov iž . redne armade detertiralo v Srfeijo. Ko je bila leta 1809 Ustanovljena Ilirija, V kateri je bilo združenih nekaj Slovencev in Hrvatov, je "administrativni svet" prebujene Srbije sprejel sklep, da se naj Srbija združi z Ilirijo in je prosil Napoleona/ da naj vzame deželo pod sVoje varstvo. "Administrativni* svet" je Napoleona zagotovil, da bodo zgledu Srbije sledili vsi ostali Jugoslovani na Balkanu in v Avstriji.
Leta 1848 je takrat se majhna in slabotna Srtnja, ki je še vedno bila vazalk« Turčije, poslala 8000 prostovoljcev, da so se pridružili Hrvatom in madžarskim Srbom, ki so se borili proti Madžarom. Četudi pa niso prišli v boje, je to vendar dokaz, da so bili južni Slovani vedno pripravljeni pomagati eden drugemu v nevarnosti in so si vedno prizadevali, da. bi se združili v eni državi.
Leta 1875 je nastala vstaja v Bosni in Hercegovini. Namen vstaje je bil osvobojenje teh pokrajin in združenje s Srbijo. Tri leta se je bila kruta borba proti zatirateljem in vsi Jugoslovani so na en ali drugi način bili pri tem vdeleženi.
Prvi poveljnik upornikov v Bosni je bil v letih 1875-78 slovenski častnik Hrabmajer iz Ljubljane. V bodoči vstaji se je tudi posebno izkazal drugi Slovenec Stibl, ki se je pridružil srbski redni vojski pod imenom Vukasovič.
Hrvatska pod vodstvom velikega rodoljuba, škofa Stross-maverja, je podpirala vstajo v Bosni z orožjem in živežem. &kof Strossmayer, ki je deloval s posredovanjem frančiškanov je podpiral vstajo. Ko je skušala Avstrija s pomočjo svojih agentov dobiti pomoč od bosanskih Hrvatov, je škof Strossmeyer dal frančiškanom navodilo, da zahtevajo združenje s Srbijo, ne pa z Avstrijo.
Prišlo je leto 1908, ki je bilo zelo pomembno za Balkan. Habsburška Avstrija je anektirala Bosno in Hercegovino in s tem odkrito pričela osvajati Balkan. Ko je Avstrija anektirala Bosno in Hercegovino, je bilo jasno, da jo v tem podpira imperialistična: Nemčija, oborožena do zob.
Imperialistična politika Avstro-ogr&ke in politika cesarja Viljema v jugovzhodni Evropi je povzročila veliko razburjenje med S ribi Hrvati in Slovenci. Tedaj je postalo jasno vsm, da mora biti svoboda juinib Slovanov ohranjena samo z admženjem vseh narodnih sil in skupno borbo proti skupnemu sovražniku nemškemu imperjalizmu.
In ko se je pričela leta 1912 balkanska vojna in so se balkanski Slovani pričeli bojevati proti stoletnemu sovražniku, tedaj so Srbi, Hrvati in Slovenci prihiteli pod orožje ter so pomagali svojim balkanskim bratom.
Imperjalistična Nemčija je pričela prvo svetovno vojno s tem, da je napadla Srbijo. Ta napad je pomenil izzivanje vseh Jugoslovanov. Ta tega razloga so tudi v prvih dneh Vojne prešle cele slovenske in hrvatske stotnije k svojim srbskim in ruskim bratom.
V letih 1^16 in 1&17 so se slovenski in hrvatski prostovoljci pridružili srbski vojski na fcolunStei in dobraski fronti. Iz tega razloga se tudi v sedanji vojni srbki, hrvatki in slovenski partizani borijo ramo cfb rami proti svojemu: največjemu sovražniku.	■ • '
Jugoslovanski narodi imajo stoletja staro tradicijo za skupni boj aa svojo svobodo in narodno neodvisnost. Vedo, da bo samo z združenjem slovanskih narodov v tesni zvezi a nepremagljivo rdečo armado in njenimi angleškimi in ameriškimi zavezniki mogoče doseči zmago nad krvoločnim Hitlerjem in južni Slovani bodo osvobojeni in dobili svojo narodno neodvisnost. *	. _
ČITATELJEM Je *nano, kako se je vse podražilo, in ravnotako tudi tiskovir papir in druge tiskarske potrebščine. Da si rojaki zasigurajo redno < doposiljanje lista, lahko gredo upravništvu na roke s tem, da imajo vedm>, če le mogoče, vnaprej plačano naročnino. ALI HE BI OBNOVILI SVOJO NAROČNINO ŠE DANES?
Kanadski Yestiik
Poročil* is r&snih naselbin, kjer bivajo in delajo Slovenci
»•GLAS NARODA- - NEW YOKK "__.WEDNESDAY, AUGUST 25,1943	" '	__- VSTANOVLJEN I* 18W
««i ——————..... . ^ *—— ' - - ' 1 ■^^^^— ———
V VAfil BLIŽINI JE ROJAK, KI NI ŠE NAROČEN NA SLOVENSKI DNEVNIK. — KOT ZAVEDNI SLOVENEC, ALI MU NE BI IZBOČILI TO ŠTEVILKO V SVRHO, DA lTAB0<5l* ,
Note
ea
KLAVIR,
' ali ' PIANO HARMONIKO
35 centov komad — 3za$l.—
of Spring Time of Blossom (Cvetni CM)
*	Po decern Kolo
*	Tam na vrtni'gredi Maribor Walts
*	S paraj Milka Uof« Orphan Walts
*	Dekle na vrta
Oj. MariCka, pegljaj
*	BarSca Mladi kapetane
*	Gremo na štajersko ŠtaJeriS
*	Happy Polka <5e na tujem
*	Slovenian Dance Vanda Polka
*	Zidana marela Veseli bratel
*	Ohio Valley Sylvia Polka
*	Zvedel sem nekaj Ko ptlttca ta mala
v * Pojdi % menoj
Dol s planine	j,
*	Kadar bog ti vandrat Sel
. ■ ■
ET-ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI za piano-žiarmomfeo za $1.
Po 25c koma«}
MOJA DEKLE JE gE MLADA NaroČite pri: •'• '
Knjigarni Slovenic Publishing Co.
New terk 11, N. V. 21« 18th Strt**
sko javnost tukaj v Kanadi, i Ta konvencija mora biti nota meja, nova doba za načrte, novo delo za pOžrtvovanje, ako
hočemo napredovati. Na konvenciji morajo vsi mislJti In: vsi delati £4 skopni napredek
naše Zveze Slovencev in (Slo-jvenk v Kanadi.
Djelegaiti, delegatinje in za- I stopnlki drugih društev, po mojem mišljen ju je to vaša dolžnost in vaše delo, naj se ouje vaš glas, da vam bo 6lo-venski narod v Kanadi hvale-1 žen.
•	Louis Zdravje,,
1	Windsor, Ont. Can.
POPRAVEK
i,' V izdaji Usta št. 149 od 4. , avgusta rasel je dopie, oziro-
■	ma zahvala po smrti Marije i Usenik iz Port Arthurja, kar
■	pa je izšlo v pomanjkljivosti. -,To je, izpuščena sta bila ime-■(na darovalcev: vencev, družina s John Jaklič, in družina John
CimpriČ Toliko na znanje. , Z rojaškim pozdravom.
Ed. Troha, Port Aithur, Ont.
4.-i t - -i- r. _
j 0EAKA "NACIONALNA" . CERKEV SE RLI2A ; PROTESTANTOM
i (Ko je po razsulu avstro-ogr-T site monarhije nastopil češki j nacionalizem svojo zmagovito pot je prišlo na Češkem tudi do ustanovitve nove češke **na cionalne" cerkve, ki se je loči-7 la od Rima. Češka duhovm-; ška organizacija " Jednota" ki 3 je bila že dolgo priključena ? češkemu narodno socialistične-" mu gibanju, je leta 1920 po-tent, ko je njene zahteve ta-. -kratni papež odklonil, sklenila ► ustanoviti češko "nacionalno cert^v." Ta je povsem odcepila od Rima, odpravila celibat in uvedla čeSki jezik v i bogoslužje Bivši katehet Karel Farsky, man svobodomislee jje bil v Flznu izvoljen za pa-i triatha. Sekta je zaradi svojih zvez s češkimi narodnimi scfcialisti prejefliala od vlade B velikanske podpore, zaradi česar je število njenih pripadni-
•	kov naraščalo in doseglo že milijon. Sekta je čedalje bolj izgubljala krščanski značaj.
•	Po smrti "patriarha" Farske-ga leta 1927 je prišel na nje-, govo mesto bivši katoliški duhovnik Gustav Prohazka, ki je
' svojecasno pripadal modernističnemu gibanju in je z vso svojo cerkveno občino odpadel i od katoliške vere. Pod nje-j govim vodstvom je sekta za svoje pripadnike odpravila celo vero v božanstvo Kristusovo. 1 Danes šteje Selška "nacionalna" cerkev okrog 750,000 pri-I .-padnikov, H so razdeljeni v 275 cerkvenih občin in imajo 1306 svojih duhovnikov. ' iDjub temu, da se ima ta sekta zahvaliti za svoj nasta-
•	nek in ptocvit deškemu nacionalizmu in kljub temu, da so
, jo smatrali kot nadaljevanje protinemSkega husitskega gi-
•	banja, se vendarle, odkar so Nemci zasedli Češko, čedalje bolj približuje nemškemu pro-testautižmu. Nedavno so praznovali 25 letnico ustanovitve sfefcte, pri čemer je smet patriarha Prohazka celo govoriti v praškem radiu. Pri tem je bita prebrana poslanica, v ka-
' teri stoji med drugim, da se "Češka nacionalna cerkev <5e-I dalje močneje zaveda svoje povezanosti e n>emSko reformaci-l jo". Dia bi to povezanost po-Icazali tudi na zunaj, so sklenili, da svojih dijakov ne bodo Več pošiljali Študirati v Oxford na Ariglešfco, nego na netnSke
(proteetaiitkse fakultete.
* - ■ * ... ,
1	VAŽNA KNJIGA.
Ako imi kdo knjigo "First
•	American Slav Congress," ki jo je napisal dr Jdseph Gori-
•	č#T, Ma 1920, ga Prosimo, da - bi nam jo postal, ker je ravno
ta knjiga v sedanjem času za' h nas jako važna
Glas NftrtH3h 216 W. 18th St. New York. N.Y
NEKAJ ZA KADILCE.
Na Broadway v New Yorku ' je bila svojčas razstava tobae^ nih izdelkov. Največje zanimanje obiskovalcev so zbudili
razni novi istimi,, ki izpolnjuj jejo higijeno in udobnosti la: jenja. lanajditel j Thomas razstavil cigareto, ki je naprav ljena brez papirja. Mesto v papir, je zavita v fin, prozoren itobačni list, ter napolnjena s tenkim, zrezanim tobakom- Ne ki ameriški 'kemik je pokazal cigareto,, katere dim vsakih £ sekund menja svojo barvo-
Drugi kemik je tobak v cigareti nadisaval a oaonom, tško da se pri kajenju taksne cigarete skoraj ne občuti neprijeten duh tobakovtega dima.
1 {Največje zanimanje pa je pri obiskovalcih raztsave zbudila električna pipa. Na zunkj je takšna kakoT vsaka druga pi-. pa, toda v njenem pokrovu'je skrita električna baterija 5ta-dar hoče kadilec zapaEti prpo, mu je treba nekoliko pošKriil? baterijo, nato pa parkrat krepko potegne iz pi^e. Bateirij^ se pri tem zagreje in prlŽg^ tobak v pipi Prednost tfcga novega iztrma je tudi v tetn, <ža se zaradi električnega gretja iz tobaka odstrani skoraj ves nikotin.	- '
ZHI2ANA CENA ' ta kotaftilco -t^
SOLDIERS ON PARAD! : ;
Ker želi, da se Hm bolj rstfirl m
PIANO HARMONIKO
k oračnica "MLADI VOJAKI"-
|e Mr. Jerry W. EopriTitk Qredil i xaloinflnMa, 4m r«frtd Uki AN skladb« po šnlianl eet«i, U J«
Sedaj 35c
Ota k«^ x»
NaroČite laJOtn toflt prit.
Slovenic Publishing Co.
216 W. 18th Stmt
11. N. Y.
fKRim JUVAWUC:
Zjutraj........t.............M
* k . » Nmuka ...................*
PETKR JEREB: Pelin rota; VASILIJ MIRE : Fodokafc*........JM
AOKK O PRELOTBO:
Lm coirtC A* .............»..JW
Slava dalo ..................M
BK. VOCARlfl: ftotmarfa; JOS. PAVČIČ: Potrkan Mm ......M
IZ STARE KAtiOGB pa ima
mo $e naslednje pesmi, ltaterin smo znižali cene:
AaMflika tUrwta Hn. (n«t»ar) M
Orlovske bta»	»
BUvenskl akonB, a mešanih ■
laeikik sbeeev (Earl Adaarii) H
Trije mešani iberl (OWm Ilea)-----
? KpelnlM ae«, kaotaU ia
sbor la wfceiter. (Setter)— M
Madinl. pad M mladhm ■ tŠm¥1t-lem (B. AdamH)---m
lire »i »ml. (PnkvM) mi meUd sber la aele-- ■»
Nail himni, 4v*!am»*--M
qmu	. n. ^
TAMBU&ICC;
NA GOBENJSKUM JB FLETNO, podpotrri alo* venskih narodnih pesmi za tamt)urice, zložil Mar, koBajok	.......
BUveoflke ■■n*a> ptml aa tamka-raikl iker (Kajak) - »
6«. M na planince, (Bajak). , padpoii-----i' M
' 4 •
CA GITBK: lA KLAVtU:
Bari »rideJ^ — K •rOslea — —. JR
PEVSKIM ZBOROM
POBEBMO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALLfE.
SLOVENSKE PESNI
Zbirka • nnrodnlk peaal Izdala Glasbena Bflatlca * Cleveland o.
Cena — «LM
Emil Adamli—1( JUGOSLOVANSKIH NASODNIU PESMI »a moikl ............................. M
6E8T NARODNIH PESMI «a ma-
Id rim ............. ......
ŠE8T NARODNIH PESMI sa me-M «k*r.......... ......*
Pran« Ventnrhd—6E8T MEŠANIH
IN MOŠKIH ZBOROV	JI
Mi Jnvanee —Dk KLAIHB IXt.
meMd AeH ^t............- *
Peter Jereb OSEM ZBOROV (ma-
■d (a meianD ......... MI
j
Moški zbori
OSKAR DRV:
BarOea; OJ, mat	*
Kam ml. fantje, drev t ve* poj-
•••**** ^ .,, t ..
08KAB DKV: 1
-■SreCno, Uobea moji; Ko ptld-flk II trije «rt; So«; MoJ rttt ■m konjWka dVa; Dobiv tem |d-■fanoe; Slovo; Je rplballa la« M
BOL ADAMlOi
Modra detojkk (keirAfdkJefta..Ji Vao ae6 prt iiuiM
Jarjeva .....................M
Hodi Micka domo; Kaj dme-Ca botan; JSdrarlca ........M
VASILIJ MIRK ta A OROBMINO: VetrlS: Pe aradlnl	*
KN^GAilKA StOVENIC PUBLISHINGCO.
210 West Ida Street,	Htm York. N.Y. j
CSiurohill in Roosevelt vesela, ako bi se bil kotiftetew* tidole-
, žil tudi Stalin.
revnejšega ratamevftnja stvari Nekateri drt^fi Jieti SO po udaril^ da vedo, da bi bila oba,
ZABLEBSLA PISAVA NA STENI
'Quebec. — V neposrednji 'bližini trdnjave, kjer se je vršila važna konferenca med pre-mierjem Churchillom in predsednikom Rooseveltom, ftoji stena oziroma zid in preko tega aidu je obledelih, velikih črkah zapisano "Vive Dbrten! Vive Petain!"
Barvilo je že sprano od dežja i« je ofiividno, da ni bila pisava namenjena za sedanjo konferenco, kij ob temu je v tem ironija z ozirom ha pričakovanja, da bo na tej konferenci priznan de danile ter Francoski narodna osvobodilni odbor, kar naj bi bil prvi važni korak v delovanju za oavO-bojenje IVancije izpod Hitlerjeve in vichyjske pete tiran-stva.
6 pisavo ha steni pa je bil dooela v skladu uvodnik v vodilnem katoliškem listu "'L' Adtion ^tholiqw'V ^i se je začel takole:
"Stalin ne pride v Quebec ■Mi smo vzradoščeni. Njegova prisotnost bi pokvarila naš uži tek in zatemniTa ponos, ki ga čutitho ob d6btt>doe!iei, ki jo mldimo politi6nitri ih vojaSkim voditeljem idmJMlih narodov.^
Uvodnik f>o Vzrojil pro-tm*o nevihto po *?ej IKfthftdi.
Tjidt' ** Mini tre Al Gnetle " je zapisal, da je uvodnik jfreoej-sen založek slabega okusa in ee
ET BPISANA V ANGLEŠČINI
.. i vrtnarstvo . . . sadjerejstvo
poljedelstvo "	1
ocr	llIlIlHIlIllIHItHIIIHIIHIHHIKlinilllllHll
VS''^	Združeni narodi pota^ 1
GA	bujajo ves odvižni ži-
3. r CL C n vež, ki ga je mogoče pri
delati v Ameriki ... j ENCYCLOPEDIA Vsak lahko nekoliko i
Cena knjige:	pomaga, ako mn je mo J
g	goče letos obdelati
(AHa	victory vet
*r "maDU	Pripravite se ata to de- !
lo že sedaj 1	:
V LIČNI EN TRPEŽNI PLATNENI Tukaj Je v eni sami knjigi VSR, VEZAVI	KAR VAM JE TREBA VEDETI t
TEM—KAR ŽELITE PRIDELATI l <
Skoro 1400 strani —	io.o* «*nkov Tun poMne poja- ,
fT«t/\ ciji	™ * vrtnarstvo, a saditvi li
IDU b I 1 K tiejanjn, e snojenjn In oskrbi vrt* Najnovejše pa Je VRTNARSTVO !
Popolni voditelj za var	^
J	nmievanje dkodljiveev, gojenje dlv- '
voini VTt.	Jih rastlin, now sestavine cvetne!
'	Abecedne kasale vam p<nre takoj.
Popolna vsaka fctatda. vsaka stran,	kv telite. Prirejeno sa vsake ponebj* '
vsaka	_ mnogo NOVE mori	» Zdrnšenlh driavah, sa vsake remiji
novih Ilustraciji	ta	t®«ona.
EDINA VRTNARSKA ENCIKLO	T« Imjige je wnM E. L. D
PEDlJA ŽA DOMAČO POTREBO!	a. a a^ penam eeebn v
NM vleoklb besed — vie Je Stomrn, »	vrtnarsftvn, ki «n eenlje vrtnarski b-
lo^no vporabno	vedenel
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO. U 916 West 18th Street	New York 11« N T-
Taktika Kanadčanov v Siciliji
POBCANKANJE GOZDAR JEV OGROŽA PAPIRNO INDUSTRIJO
Quebec. — Tiskarne eatopi-j sov, ki imajo papirne kontrak-te omejene se zdaj za 30 od^t ker hitro ginejo lesne zaloge, ki so bile na razpolago v Kanadi, 'bodo najbrž morali pristati na nadaljne omejitve v tem oziiu prihodnje leto, ako se ne uredi na kak način, da se dobi nazaj v gozdove gozdnih delavcev, ki eo izurjeni v podiranju in pripravljanju lesa za papirai-ce.	1
iO tem perečem vprašanju produkcije tiskarskega papirja je bil obveščen tozadevni kongresni odbor Združenih držav. Olani tega odbora so bili te dni na potovanju v provinci Quebec, kjer go si ogledali razne papirnice in dobili potrebne informacije glede ?tanja te važne industrije. . 'Upravitelj neke velike papirne tvornice je dejal, da bo bolj težko izvesti celo dosedanje 70 odst- kontrakte, če ne bo dotoka novega lesa, kajti zaloge, ki čakajo na proizvodnjo, se krčijo zelo naglo. Dejal ie, da je na razpolago prav malo čaea za ureditev tega problema.
•Gozdarji bi morali biti na delu v gozdovih prav kmalu in I sredi septembra bo mogoče napovedati kako stvar izgTeda za prihodnje leto. In dustrija potrebuje najmanj 20 tisoč gozdarjev, ki bi šli na delo takoj.
škodo Slovenskega kmeta in delaVča.	' -
(Pretrgane vežo z n>j4ii6 d O-. movino in enostransko miši je-J nje jugoslovanske vlade v Lon dčnu odpira oči Slovenskemu narodu v Kanadi, da išče povezanost v Žvezi Kanadskih Slovencev, ker končno smo vsi &no, namnio Slovenci, ki smo postali kanadski državttjani. Tukaj na* mora združiti slovenska narodnost, tukaj nas veže kanadsko državljanstvo, j Kakšna bo naša slovenska situacija tukaj v Kanadi, ^e odvisno samo od nas kanadskih Slovencev. Dia se gibanju iin agitaciji odpre pot do teži-|šča slovenske kulture v Kanadi, do močnejših opor in smernic, je poglavitno delo Zveze Kanadskih Slovencev.
| fPLp kanadskega Slovenca se , je mnogo mehjal od vatanovit-| ve SJveze Kanadskih Slovencev. ff>o vstanovitve smo stali na sredi med Hrvatom - in Štabom, zdaj fe pa .gibljemo po naMe mprepričanju, z naftrm ciljem in nameram, da »topa na čelu slovenskega naroda v Kanadi nača Zveza Kanadskih Slovencev.
j Prva redna konvencija Zveze Kanadskih Slovencev bo v Torontu dne 4. rn 5- septembra, ^PredkonvenČnega mišljenja Se i rti bilo dovolj ne od uprave (ŠK5. pa tudi ne od posamezni-j kov J n članov za našo sloven-
i___
"Gibanje za slobO priznanje ^ in zbiranje Slovencev v Kana- < di je zw£eIo pri vatanoVitvi Zvez'e Kanadskih Slovencev, i Skupina prvih slovenskih dele- i gatov je dne 3. maja 1942 v * l^orontu predlagala, pretresala i in razpravljala ter navdušeno zaldljučila, da še vstanovi Zve- i za Kanadskih Slovencev. Izbra J - ni odbor je začel svoje delo-) vanje. Načelna izjava in pra- ' . vila so bila razglabljena in eno ) glasno odobrena.
*	fPo večjih in manjših nasel-" binah «o vstanovi jene podmž-1 nice; povsod se je začela nova . doba za Slovence v Kanadi. S
tem je odprta pot vsem Slo-1 Vencem in Slovenkam v Kana-| . di, da 6e zvefcemo in stisnemo;, da se sliši nas, da se nas prizna in da se na« šteje kot organizirani del našega naroda' i toka j v Kanadi in povsod, kjer
*	I živi slovenski rod.
^ Imamo še ljudi med kanadskimi Sk>vpnci, ki bi radi oeta-' li 'brezbrižni vsk?d svojega <Jotgoletnega verskega ali pa ' političnega udejfftvovanja, in Q breizbrižni so zato, ker vidijo a rešitev le v svojem ožjem kro-_ Za samoobrambo imajo ^ ^čit 4,)Samo ne politike vTne6!"| bi*ez pomisleka, da danes zma-,<euje poštena politika na vseh frontah, da sta vedno in danes gospodarski in politični polo-j 5aj nerazdvojena tovariša na r škodo slovenskega naroda, na(
SlovtuvdL ^ XajtuadL
• - - ■	mil •>
PREDKONVMČNB MZfiU
Kanadčani v bojih za Kisko
" I t)DttJXOVANJA ' POMORŠČAKOV
bo, ki je padla na ladjo in prevrtala štiri kroVe, s čimer so preprečili eksplozijo bombe.
To domislico, da se bomfoo odstrani « krova, je pripisovati častniku Burnsu in osmim drugim možem, ki so zdaj z njim vred prejeli odlikovanje.
j K]anadska pacifična paro-j . brodila družfoa je pred nekaj I dnevi naznanila odlikovanja ,31 kanadskih pomorščakov,' I med katerimi je devet članov | , posadke na ladji Duchess of i York. Ti možje so svojo ladjo I rešili pogreznjenja s tem, da] i so zvalili 500 fubov težko bom-1
■' . ..*_____-:-s--s
Poročevalec Uuited Piess o-pisuje taktiko Kanadčanov, ki 3 so hoteli uničiti in zavzeti na- J tcijsko tančno gnezdo, katere- 1 mu nikakor niso mogli do živega, Naprej preko tega tanč- g nega oddelka, ki je držal po- \ zicijo vrh nekega hriba, ,tudi ,j niso mogli Najprej so uporab- ] Ijali \*se, od ročnih granat do j topov, toda brez uspeha, Tanč- t ni oddelek se ni hotel podati, j \
(Major George Welsh ee je s končno naveličal te dolgt>časne j igre in je nazadnje v temi eple- j zal do Nemcev, ki so stali ob j robu hriba, ter nenadno zavpil 4 nanje, naj se podajo. Rezultat je bil 21 vojnih ujetnikov in ^ nadaljevanje prodiranja major j
jevih vojakov. , --(
KORKMEN'S COUNCIL j DOBIL PRAVICO ZA ZASTOPSTVO DELAVCEV ,
Kirkland Lake. — Wrok- j ,men's Council v Bidgoodu je , .til pred kratkim imenovan, kot pravomoeni zastopnik maj- ^ (neriev v zlatih rudnikih v tem i .kraju pri kolektivnih pogajan- : jih za kontrakte itd- Razsod- ] ba v tem oziru je bila izrečena 5 po delavskem razsodišču v On- 3 tario. _ Council je vložil tozadevno aplikacijo pred ča- i j som, ko je večina majn'erjev neuradno odglasovala za tako j zastopstvo.	I,
Anlikaciji Je nasprotoval u- 4 •nijski lokal št. 240, sodišče pa1' t.^e sedaj odločilo v prid delavskemu odboru-
Tzrek razsodišča prizadeva rudnike Lake Shore, Wright- ' Hnr^reaves, Kirkland Lake Gold 'MitVP in Tobum.;	i
Iz »nekega pristanišča na «a-l padnem obrežju Kanade pošl-' ija kanadska novinarska agen-| cija poročilo, ki opisuje, kako' so «se pred nedolgo nekega jut-1 ra ob zori vkrcali kanadski fantje na dva vejika transpor-j ta, ki sta ju imela odpeljati proti Kiski, oziroma v boje na' Pacifiku.
(Bojno geslo fantov pri od-J hodu je bilo: "Pomnite Hong lvong!"
\ Oprava, ki so jo nosili v 90 futov težkih nahubtnikih, je bila vsa ameriškega izdelka — . samo bojna obteka, v katero so bili oblečeni, je bila kanad-ska. Bilo je pač vse v skladu z načrtom za skupen nastop v bojih z Američani.
Vkrcanje je bilo kolikor mogoče tajno in prebivalci dveh mest ob obrežju, kjer se je vkrcanje završilo, niso niti sanjali o tem, kar je bilo v teku onega Zgodnjega jutra, ko je komaj svetil? zora. Možje «ami so med seboj govorili prav malo in še to po tiho, lu-i či so bile zatemnjene in zasenčene in v tej medli svetlobi je stal na krovu poveljujoči general major G. R. Pearkes, ki je s ponosom gledal na svoje fante.
General Pearkes je gledal, na nje kot na vojake, ki imajo za seboj popolno Vežbanje in so pripravljeni na vse. Pri I Vernonu v Britski Columbiii| eo imeli celo kolikor mogoče ( rerftWlične vaje za vpade pO načinu "commando" čet.
Skupno z ameriškimi tova-. riši v orožju so potom kanadski vojaki sodelovali v bojih za Kisko in z njimi so tudi zasedli otok, s katerega so Japonci, pobearnili, predno so jih mogli dobiti v roke kanadski in ame-J riški, za boj prvovirtno izurjeni fantje, ki jim je bilo žal, dal so bili opeharjeni za eno do-| ibro bitko, a obenem pa so bili, tudi veseli, da jim ni .bilo tre-1 ba šteti izgub, ki so v bojih vedno n'eizogibne in med katerimi vedno izgubi vojak kakega dragega tovariša in prija-telja. :	i
**GLAS NAKOPA* = NBW TOiK r
Visoška kronika i
BOMAN — Spisal Dr. IVAN TAVCAB.	i
i
^uiiiii 11 h iiu uii 11 iiiinnui IIII1IIU1I1IH55 mimn iiiiiuiiuuiiiuui uiim imiun**' 8
s
V	srce se mi je ^usmilil.	^	s "Odpuščam ti Marks, in vem, da ti je Agata že tudi od- z
pustila? Radi tega lahko brez skrbi stopiš pred Boga &od- z nika- Odpuščeno ti bodi, da bo tudi nam odpuščeno!''	J
Zaprosil je:	1
'•Cure naj pride!"	^
1'oklicali eo kaplana, k: je imel s pogrebi in s pre viden jem s preobiJo opravka, a vendar je prav hitro prišel, ker mu-ni a bilo neznano, da v lazaretu vojščak z odrezano nogo vsak hif s lahko amrje. Dolgo sta govorila, vmes je gospod nekaj za- r pisoval, potem je dali bolniku odvezo in končna je Markeu vo- 1 dil levico, da je postavil znamenje svetega križa pod tisto,, ^ kar je "cure" zapisal. Napisal pa je l il. da ;e težki jez- * dee Marks Wulffing, ko je :an;.eu tcžal v laznretu pri Turinu, * na smrtni svoji postelji spakorno in skesano priznal, da je -na sodbi v Loki lažnjivo pričal proti Agati Schwarzkoblerjevi, ' da je vse, kar je tedaj govoril, bilo izmišljeno, in da prosi njo 1 in druge, da bi mu odpuslili in prizanesli. Sam "cure" je 1 to svedočbo podpisal in :o meni izročil.	2
V	noči potem je Mark* "Wulffing umrl. Moja ?elja je, da ( bi mu svetila večna luč!	\at
Ko sem ee vrača!, je bila spomlad tu: hruška in črešnja • eta cveteli, in cela Poljanska dolina je nosila belo pečo. Ni-1' sta me pričakovala Agata in Juri, a sprejela sta me, kakor.' da sem Vstal <jd smrti. Onemogel sem bit in vojna me je bila 4 pohodila. Ali ta dva sta me objemala brez konca in kraja, 1 in odprla sta mi vso tvojo hišo. Po tej hiši se je takrat via- ' Čilo malo dekletoe, ki je fivvr še komaj lazilo, pa s svojim gla- 1 som polnilo že skoraj vsak kot in kotiček. Tu in tam se je 1 ?e vlegel Agati mrak na i ice in njeno oko me je včasih spo- j minjalo na poglede, s katerimi se je tisti dan, pr.-j nego je ' stopila.v vodo, ozirala po dolini navzgor. v"	*
Tisti čas je župnikoval pri nas gospod Janez Krstni k : ni k. Takoj drugi dan r« m se napotil k njemu ter tnu izročil svedočbo, katero je bi! Marks Wulffing na smrtni 6voji po-'| stelji podkrižal in kateri je bil gospod "cure" podpisal. Gospod Jantz Kretnik je bil pravičen mož Takoj prihodnjo n:d^ljo ie s prižijice goverii in ljudem Quxj*>vedtjvai,#kaka krivica če še vedno godi Agati Khallanovi, o kateri na tihem marsikdo v gorjanski svoji nespameti misli, da je morda le delala točo in nevihto, t Sevali jih je, da jih je obno povešalo glare, nakar je prebva' Marksovo svedoobo, govoril o nje^p-"ttn podpisu In povedal, kako ga je Bo^f že na zemlj« udaril, ko mu je zdrobil desno reke, s katero je krivično pričal, ter mu vzel levo nogo, v katero si je bil rano vrezal. Ljudstvo je bilo ginjeno. Pred cerkvijo se je vse trlo okrog Agate, da so ji stiskali roko. Tisti dan je bila naša gospodinja po-češoena kakor mučenica, in gospod Bog je za ukazal, da bodi koneo njenemu trpljenju. Sam Peter Debeljak se nam je približal, ko smo hodili od božje službe proti domu, in prosil, Ua bi mu bilo odpuščeno.. Podali smo si roke in obnovili ftaro prijateljstvo.
Zadovoljstvo se je znova oglasilo na Visokem. Spomin očeta Polikarpa se je ublažil, in kri človeka, katera je bila prelita po njegovi roki, ni vec vpila do -božjega stola- Tudi mene je zapustil spomin na bitke in vojne, razen onega, ki mi je tičal v prsih, "kjer mi je nekaj kljuvalo noč in dan, kakor v uri visfeči na steni. Težifo me je, da nisem mogel poprijeti za nikako delo; dela je bilo obilo, jae pa dem samo jedel pri hiši. Poizkušal sem delati, pa ni bilo mogoče, in Juri in Agata sta me prav grdo oštevala, če eem <se hotel tlotiti najnedolžnejše-ga dela. Bes je, da nisem prišel praznih rok k hiši, in lahko bi bil živel ne da<bi bil pri hiši v nadlego, ali človek, ki delati ne more je vendar predeč pri hiši. In to je bilo, kar me je peklo
Ko je cvetje izginilo, s travnikov in vrtov iln ko je vročina prihajala, sem pri lepem vremenu lazil k njivi pod goadom, tja, kjer mi je bil svoj čas oče povedali, da je visoški dve kmetiji meni namenil. Savno na istem mestu sem legal v travo. Velikokrat sem tako ležal «a soincu in nad dolino, ki je mrgolela pod mano; in takrat se je razvijalo pred mano, kar sem doživel v preteklosti. Tu in tam se me je polastila želja, da bi umrl, ker sem bil sam sebi in driigim v težavo. Pa me je hitro zapustila ta iefija, ker vojščak, ki leži težko ranjen sredi bojne poljane, ravnotako nerad umrje, kakor se nerad loči od sveta bogataš, sedeč pri polni skledi. V takih trenotkih sem dobro vedel, da te, naj si še tako zapuščen, in osiromašen, veže trna veriga na nekaj, česar se vsak hip ne zavedaš; ta nekaj je — zemlja, na kateri si se rodil. . To je naša edina -n.skaljena prijateljica, vodno ti kaže en in isti obraz, in zvesta ti ostane, če jo še tolikrat zatajiš! Ko tako ležim, mi sili iz ruše nova moč v onemogle ude, in prav vsaka koreninica ' pod mano poganja tudi v moje telo, da se ©utim eno z zemfljo, na kateri ležim. Zemlja domača — ni prazna beseda:, del mojega življenja, in če se mi vzamte zemlja, se mi je vzelo t1 "d i življenje- Ko si oglodan do k četi, ko te povsod preganja jo, kakor bi se bile gobe razpasle po tvojem telesu, te sprejme domača zemlja z istim obrazom, kakor te. je sprejela nekdaj, ko so te še v zibel polagali. Nisi doživel spomladi, da bi te ne bilo objemalo njeno cvetje, in ne jeseni, da .bi ti nte bila tipala svojih sadov. Mogoče da je težko umreti — moja vera to ni — ali toilko zapišem, da bi rajši umrl sredi domače doflin'e bodisi od gladn, nego na zlatem stolu .nemškega cesarja, kjer bi ime! vsega na kupe.	;.......
Tako večkrat premisljujefci na zeleni tratini pod gozdom. Tu in tam gledam tudi v preteklost; pred mano se vlečejo široke vrste težko oboroženih mož, vrsta saržira na vrsto, rinjeni padajo in umirajo, bogati prapori se vijejo, jezdeci žvenketajo na svojih konjih, sami generali pridirjavajo "victoria "jih obdaja, trombe ee oglašajo, topovi grme — vse to pa izginja, kakor izginja dih s stekla, in ostaja mi edinole gladka zavest, da sem zopet na svoji domači zemlji, ki me objema, kakor objema mati svojega otroka ali kakor objema nevesta svojega ženina!
W (Nadaljevanj* prihodnjič.). -
Nizozemska kolonijalna posest
WEDNESDAY, AUGUST 25, 1943 !
-NOVA IZDAJA-
Dobri Atlas
je nujno potreben
... fn ravno v
HAMMONDOVEM NOVEM
Svetovnem Atlasu
NAJDETE ZEMLJEVIDE, KI SO TAKO POTREBNI, DA MORETE SLEDITI DANAŠNJIM POROČILOM
Zbirka nanovo in lepo tiskanih zemljevidov v 7 barvah, kaže svet, kakorsen je. danes in vam pomaga razumeti zgodovinsko važno delovanje diktatorskih in
demokratskih vlad. NEKAJ POSEBNIH VAŽNOSTI VSEBINA ATLASA Sestav sveta—abecedni seznam	%*eumini odbor je um i
j v I	.	..	vet tiso« slik ua« najbolj*« barvane slike—
dežel, provinc—pavaja površino, U zbirka je tako popolna, da je ta vsakega ne-
prebivalstvo, glavna mesta in
kraj na zemljevidu.	Evropa (danes), osrednja Evropa (ob izbru-
hu vojne), Angleško otočje. Francija, Stm-
Seznam mest in trgov—navaja	IWU*. Sviea, noUndska, Belgija. Sved-
^	. , w	Norveška, Danska. Unij« sovjetskih soeja-
ime kraja, okraj, m državo, pre- llstitiilfc republik. Bolgarska, Romanska, Jogo-bivalstvo in kraj na zemljevidu. '
Zastave vodilnih držav-v pol-
nih barvah, vsega 8kupaj 56; ce- 'n*na Amerika (Južni del), Afrika, Severna
1	. _ j i______Amerika. Kanada. Združene države. Mehika. O-
la vrsta narodnih barv.	srednja Amerika h» Zapadna Indija.
ILUSTRACIJE—45 skrbno izbranih resničnih fotografij fr Vseh krajev sveta.
NOV J LJUDSKO ŠTETJE—Uradne številke glavnih mest in trgov v Združenih državah in kaže primerjavo s starim štetjem.
-————————r	SEDAJ
Svet pripada ljudem, katerih radovednost nima obzorja	Jk ^^V
Ta atlas, Id sam aebe popravlja. Ima namen	X ■ ■ ■	1 /%/•
reSlti marsikatera nasprotujoča si vpraSanja,	■ m	\
ki nastanejo v razxilb razgovorih. Strani so	JL
ddadUff svetovnega saanja in podajajo ras-
sefnost semlje, prvine sončnega sestava, pokra-	p O POŠTI
Jlne ln globoOno oceanov in jeser, dolgost naj-
dalJRib rek la prekopov, povrHno pogUvltnib	V URADU — 35 CENTOV
otokov ln vt«okont svetovnlb gora. To so odgo-	______
vorl na mnoga danalnja vpraSanja.
-— 48 VELIKIH STRANI
Naročite pri:
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street	New Vork 11, N. Y.
V8TANOVUKN L. MW
zenxska Zapadna Indija, ki jo sestavljajo nizozemska Gnaya-na na eeVerni Južne Amerike, otok Kiraso ter še nekaj manjših otokov v. Atlantskem ooea- • , nu, bolj podrejenega pomena.
Nizozemska Vzhodna Indija spada med najbogatejše in naj, bolj razvite kolonialne posesti na svfctu. Proizvaja najvažnej-j še surovine, zlasti pa tropske poljedelske proizvode, ki so ekoraj stoodstotno namenjeni •izvozu. Poglejmo nekaj šte-1 vilk, od katerih bomo videli,' da je nizozemska kolonialna' posest v resnici velika gospodarska sila. lieta 1937 je zna-1 šal izvoz iz te kolonije 951 mi-! lijoraov holand^kih goldinarjev ( in od tega je Nizozem. Vzhodna Indija izvozila za 298 milijonov goldinarjev kavčuka, za f 167 milijonov petrolejekih pro-■ izvodov, za 105 milijonov olj-. natega semena, 2» 51 milijonov I sladkorja, za 49 milijonov čaja, ,'Za 41 milijonov tobaka, dalje kave, kakava, palmovega olja. popra, raznih drugih kuhinj-j sfcih dišav itd. Od tega je Nizozemska tako z van a Indija iz-( vozila v Evropo in Azijo po 37 odst., v Ameriko pa 15 odst.i i Svoj uvoz pa krije 50 odst. iz' Evrope, 33 odst. iz Amerike, 13 [odst .pa iz Azije.
Holandsko Vzhodno Indijo pa je smatrati kot značilen pri < mer kolonije za eksploatacijo. Kot kolonija za naseljevanje Nizoaterrtsfca Vzhodna Indija j i pa ne prihaja v poštev, ker je že sama izredno gofcto naseljena. Tako znaša na primer na otoku Java gostota prebivalstva 316 na kvadratni km, kar predstavlja največjo naseljenost na svetu. Nizozemska Vzhodna Indija je tipična poljedelska pokrajina; poleg velikih plantaž je mnogo manjših posestev domorodcev. Osnovo današnjega stanja je postavila agrarna reforma iz leta 1870 in treba je reči, da to stanje ni slabo za prebivalce Ve-likill in Malih Sundskih oto-
*	kov. -Okrog 68 milijonov šteje domače prebivalstvo različnih ras in jezikov ter je v veliki večini mohamedanske vere. Po
S- leg njih je še okrog 1,400,000
*	Kitajcev, ki so prevzeli v svoje roke trgovino, ter 250,000 Evropejcev, ki upravljajo 'ko-
b Ioni jo ter snujejo industrijo. -da bi našli novih možnosti za temeljitejšo eksploatacijo de- 1 žele.
SABOTAŽA NA ČEŠKEM.
(ONA) — Nevtralni "popo t- 1 niki poročajo, da Čehoslovaki sabotirajo s posebnim navdu- * sen jem zavoje, namenjene nem * škim vojakom na fronti — 'ker, J to Zelo slabo vpliva na moralo.1 čet.	| J
Vlaki, ki vozijo na vzhod iz * rajha preko takozvanih pro- 4 tektoratov, so cesto oplenjeni. 1 tako da so Nemci obsodili na M smrt precej čeških železniških i nastavljencev zaradi obtožbe, ( da so kradli vojakom namen-1( jene pošiiljke. Toda nobena*-stvar ne ustavi sabotaže. Slie- "] ' ne stvari so se dogajale na Češ ■ kem le-ta 1918, pred zaključ- « j kom prve svetovne vojn'e. \
.. ' i NEMŠKI BEGUNCI IZ BOM- ' A BAKDtEBANIH KRAJEV "
(ONA) —1 Begunci iz krrje v v Nemčiji, katere je opustošilo . zračno bombardiranje, se v ve- . likih množinah pojavljajo na^ Poljskem, kar je presenetljivo,j domov. Ako le morejo, ti Nem- J lr cev, ki so bili že prej naetanje-), ni na Poljskem, odhaja nazaj j* domov. Ako le morejo ti Nem- •
*	ci prodajo svoja posestva, ker | l* se hoje splošne vstaje poljske- j
ga naroda.	i
!M*ed nemškimi Ibtegumd v o-^ krajih Poznan in Bydgosacz je : ^ izbruhnila epidemija legaTja ' aj "500 beguncev iz Nuernherga je i ostalo na vlaku skozi 60 ur — a potem so morali še peš nate daljevati svojo pot 8 doligih ur, s lr predno §o prispeli na oflj.
Kraljevina Nizozemska, kip je s tako vztrajnostjo in obča- e dovanja vredno odločnostjo |i branila svojo nevtralnost in z < nevtralnostjo tudi svojo neod-'^ vtisnost, je 6e*trta k<^onijalna| i sila v svetu. Njene kolonije' so zname pod imenom Nizozem s ska Zapadna Indija in NAzo- 1 zemska Vzhodna Indija. Ni®o- i ZemSka kolonijalna posest pa f je 'bila v preteklosti še večja, ] poleg obeh Indij so imeli še e Form oz o, ki je danes japon- «i ska, otok Ceylon, ki je danes ^ angleški, Brazilijo, ki je danes < samostojna država, med prvi-j mi so odkrili Avstralijo ter < med drugimi tudi ustanovili i v severni Ameriki naselbino 1 Novi Amsterdam, iz katerega i se je razvil današnji New i York. Kljub temu, da so v te-j; ku stoletij od te svoje posesti.: mnogo izgubili, predstavljajo.! njihoVe današnje kolonije še i zmerom velikansko posest in Is ogromno boga st vo.. Obe tiiao-1 izemski Indiji merita »kupno 2 milijona 70,000 kvadr. kilo-i metrov, kar je 60 krat več, ko- i likor meri evropska Nizoaem- : ska. Prebivalcev štejejo njene kolonije 70 milijonov ali osemkrat več kot njihova ev- i ropska gospodarica. Nizozemska Vzhodna Indija, ki jo se-f stavljajo Sundski otoki Java. Sumatra, Celebfs, Borneo. Nova Gvineja in številni drugi manjši otoki, dočim je Nizo-
Važno za naročnike
Poleg naslova Je razvidno imate plačano naročnino. — Pnr iterilka pomeni mesee, droga daa In tretja pa leto. Da nam prihra nit« nepotrebnega dela ln stro-škor. Vas prosimo, da sknšaie pra ▼otesno naročnino poravnali. Po-iljite naročnino naravnost nam al Jo pa plačajte naficmn xastopnikn r Vašem kraju. Zastopnik bo Vam famiU Potrdilo «»	Pf» |
tni PO.
California:
San Francisco. Jacob Laoabla« Colorado:
Pueblo, Peter Culig Walsenburg, M. J. Bajuk* Indiana:
Indianapolis: Fr. Marklch Illinois:
Chicago, Joseph Bevflč* Chicago, J. Fabian (Chicago. Cicero ln Illlnoia) Joliet, Jennie Bambich La Salle, J. Spelich Masooutah. Martin Dolenc North Chicago in Wmukegan, Math WarSek Maryland:
KHamiller, Fr. Yodoptv«* Michigan:
Detroit, L. Plantar* Minnesota: Chiaholm, J. Lukanich Ely. Jos. J. Peshel Ereleth, Louis Goule " Gilbert, LouU Vessel
Roundup, M. M. Paula o Wasboe, L Champa Nebraska:
Omaha, P. Broderick New Vork: Gowanda, Karl Strnlsba* Little Falls, Frank Masle* Worcester, Peter Bode* Ohio:
Barberton, Frank Troha* Cleveland, Anton Bobek, Charles
Karllnger*, Jacob Beanlk Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John Komfie Toungstown, Anton Kikelj Oregon:
1 Oregon City, J. Koblar Pennsylvania: Bessemer, John Jemikar Conemaugh, J. Breaovec* Coverdale in okoUca, Jos. Paternel Export, Louis SupančiC* Farrell, Jerry Okom Forest City, Math Kamin* Frank
Blodnikar Greensburg, Frank Nfrrak Homer City, Joseph Kerfai Imi*rial, Vence Palcicb Johnstown, John Polants* Krayn, Ant Tauielj I Interne, Frank Balloeh Midway, John 2ust* Pittsburgh in okolica, Philip Proear Steel ton, A Hren Turtle Creek, Fr. Schlfrer* We«t Newton. Joseph Jovaa Wisconsin:
Milwaukee, West AlUs. Frank Skok* Sheboygan, Anton Kolar Wyoming:
Springs, Louis Taochar* Diamond vllle, Joe BoUch (•Zastopniki, ki imajo poleg imena *, so upravičeni obiskati tudi druge naselbine t njih okraju, kjer Je kaj uaHb rojakov naaeljenlh.)
Vmk —rfspnik I sfla patrdDe trn svo-
■■fp^TirsM	^
V BERLINU VLADAJO
OBUPNE RAZMERE.
(ONA) — Nevtralni popotnik, ki je pred dvemi tedni prispel iz Berlina, je v Londonu opisoval nemško prestolnico 'Tkot kraj groee in obupa. Dejal je, da je ibil v Berlinu že ob 'najrazličnejših prilikah, toda | nikdar še ni bil našel berlinskega prebivalstva v takem 'stanju malodušnosti in zbeganosti.
Poročal je agenturi Overseas New® Agency, da je na lastne oči videl, 'kako je na tisoče lju-(di oblegalo urade za evakuacijo od on'ega trenutka naprej, ko je prišel poziv, da zapuste mesto. Vsi trgovski posli so skoraj popolnoma zastali, ker nameščenci — tako j« pripovedoval — kar na lepem izgin-, jajo — večina uradov je zaprtih.
T*a bi razburjene duhove vsaj nekoliko pomirile, je nameravala uprava prirediti ve-jllke shode in je določila važ-|ne govornike, med njimi nekatera znamenita imtetia, da go-[vore na teh shodih. Toda stvar I se je žalostno ponesrečila, ker 1'ni hilo obiskovalcev, tako da so moraK večino teh shodov sploh odpovedati.
Popotnik pripoveduje, da je nastala že mnogo večja zmešnjava, ko so angleški letalci začeli sejati letake na nemško prestolnico, v katerih se prerokuje Berlinu, ako ne še hujša usoda, kot ona ki je zadtela Hamburg.
ne bomo hoteli pomagati."
To se je v resnici kaj kmak zgodilo.
Nekega dne je kazalec hote utrgati lepo rožo. Šam tega n: mogel storiti. Pomagati bi mi morala palec in sredinec. A ta dva «ta ga zavrniOa:
"'Ti nisi hotel pomagati na raa, midva pa nočeva pomaga ti tebi. Zob za zob!"
Prevzetni kazalec je sprevi del, da je samo v slogi moč ir da bre<z pomoči svojih tovari (šev ne more narediti prav ni , česar. Bilo mu je žal, da je bi •tako ošaiben in prosil jih je, na, , imi oprostijo.
PREVZETNI KAZALEC.
Prsti na roki so dolgo živeli v miru in slogi. Nekega dne pa je kazalec dobil zlat prstan na katerem se je lesketal prekrasen dragulj. Kazalec je bil prepričan, da je zaradi tega o-krasa kar čez noč postal nekaj' višjega, imenitnejšega. S prezirom je gledal na svoja dva tovariša — palec in sredinec.
Ni jima več hotel pomagati pri pisanju in drugih opravilih.
MLe počakaj," so se na ti-( hem mislili tovariši prsti, <<ibo> prišel čas, ko boš tudi ti nas potreboval. Takrat pa ti mi!
KUHARSKA KNJIGA:
a Recipes §f Ali Nations
RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo
E^Knjiga je trdo vezana in ima 821 atrani"^!
Recepti so napisani ▼ angleškem jeziku; ponekod pa so tudi ▼ jeziku naroda, Id mu je kaka jed posebno v navadi
T* knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se zanimajo za kuhanje in m hočejo v njem čimbolj lzvežbati ln izpopolniti
———i
pri
KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street	New York 11, N. Y.