Stev. 41. Trst, v soboto 10. februvarja 1912 Tečaj XXXVII IZHAJA VSAK DAN ct *e*«fjfth in steznikih ab 5., ob MMdelJklb »b ijotraj. ^-Mjtsaifate SteT. a« prodajajo po S nvft. (6 stot.) v mnogih v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, št. Petra, Seiani, Nabreiini, Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Dornbergu itd. Zastarele IteT. po 5 nvč. (10 stot.) v^LASI 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v Širokoati 1 VKisae. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po ** »t. mu. iTjtrtnice, zahvate, poslanice, oglasi denarnih »svodov p« • # ai mst. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka .. -laljna vrsta £ 2. Hali oglasi po A stot. beseda, naj-pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek nprave i". — Plačuje se izključno le upravi -.Edinosti". Plačljivo In tožljivo v Trstu. CSanilo političnega društva ,JKdino»t* za Primorsko. ,V edmotti jt moč'* NAROČNINA ZNAŠA aa celo leto 24 K, pol leta 12 K. 3 mesece O K; na ročbe brea do poslane naročnine, se uprava ne a^n aa Mtoljtt« tstaaj« ,.ZDXV08TX" atai* t mU 1Ktm 5-9«, u p«; l«ta Kron 3-eO. ▼ri dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefi van* pisma m m ipreje«a)e ia rektpisl •• a« vrataj*. Naročnino, oglase in reklamacije j« uošiljati na upravo lista, UBEDNiSTVO: iriloa Glergl« Gaiattl 20 (Naretfai «ea). I«dajataLj in odgovorni urednik ŠTBfAN GODINA. Laatai^ konaoretf lista .Edinost-. - Natisnila Trskama .Edtaost*. ipiesas aadruga % omejenim poroštvom t Trsta, abcA Giorgio Galatti Mev. 20. Poibt»>hraaHnJtnl račun Siev. 841-652. TELf FOH It. tl-5* 'i«!-* <-đM5ž'lJi£Aa mmnmz vesti. Kranjski deželni zbor. LJUBLJANA 9. (Izv.) V današnji seji deželnega zbora, kateri so prisostvovali trije zastopniki poljedelskega ministrstva, so vložili narodnonapredni poslanci dve interpelaciji. V prvi poživljajo deželnega predsednika naj poda vladno izjavo o stališču, ki ga zavzema napram razveljavljenju dveh ljubljanskih mandatov, v drugi pa zahtevajo, da vlada zavzame svoje stališče napram rekri-minacijam, ki so bile izrečene s strani de-želnozborske večine proti c. k. živinozdrav-nikom. Vlada je predložila zbornici predlog za podržavljenje ljubljanske policije. K besedi se je oglasil deželni predsednik baron Schwarz, ki je utemeljeval ta predlog z dejstvom, da imajo že vsa večja mesta državno policijo, da so vsled vedno bolj se razvijajočega prometa potrebne obsežnejše varnostne odredbe in ker se v gotovih slojih širijo državi nevarne struje (?). Zakonski načrt določa delokrog državne policije na mesto Ljubljano in kmetske občine Moste, Zgornja in Spodnja Šiška in Vič. Poleg skrbi;za varnost osebe in lastnine bi pripadala v posle državne policije tudi policijska pažnja na posle in delavce in skrb, da se izvršuje poselski red ter nravstvena policija. Mestna občina bi plačevala k stroškom 130.000 K letno, in ta svota se zviša po vsakem ljudskem štetju za vsakih 1000 prebivalcev za 1000 K. Deželni glavar je dal nato z dnevnega reda razpravo o deželnem proračunu in se je začela razprava o vodopravnem zakonu, ki je bil končno sprejet soglasno v vseh treh branjih. Zakon ima že predsankcijo in stopi v kratkem v veljavo. Po novem vodopravnem zakonu imajo država, dežela in občine absolutno prednost pri vseh vodnih napravah, vsled česar je omogočeno Kranjski, da bo izrabljala vodne sile v deželi, kolikor bodo dopuščala deželna sredstva, v svojo lastno korist s pomočjo vodnjh naprav. Sprejeta je bila tudi resolucija posl. dr. Novaka glede na pravilno vodstvo vodnih katastrov In resolucija posl. Pibra, da naj deželni odbor predloži v prihodnjem zasedanju zakonski načrt v varstvo naravnih krasot dežele, da industrijska podjetja ne bodo mogla pokvariti zlasti Vinfgarja in Pe-ričiika. Prihodnja seja v torek. V vsem tem oglašujočim hrupu pa so poljski poslanci mirno dalje referirali in razpravljali o posameznih prelogah. Ko ]e hotel začeti poljski poslanec Korytowski svoj referat o šestmilijonskem posojilu za mesto Lvov, so poskusili maloruski obstrukcijonisti naskočiti poročevalsko tribino, a so se jim ustavili Poljaki in jih zavrnili. Končno pa je postal hrup le tako silen, da ni bilo nikakor več mogoče nadaljevati razprave, in je deželni maršal grof Badeni moral zaključiti sejo. Prihodnja seja je v torek. Po zaključku seje so se vršili v zbornici zelo burni prizori. Na ulici je čakala poslance tisočera množica, ki je začela demonstrirati, dokler ni posegla vmes že pripravljena policija in je razgnala demonstrante. Maloruski poslanci izjavljajo, da ne bodo opustili obstrukcljo, dokler se jim ne posreči razbiti deželnega zbora, če se Poljaki ne udajo maloruski zahtevi glede razdelitve deželnozborskih poslanskih mandatov. Moravski deželni zbor. BRNO 9. V deželnem zboru sta bila prečitana dva nujna predloga, uložena od nemške in češke strani, ki zahtevata, da se izvoli permanenčnl odsek 25 členov, ki naj se bavi z vsemi med strankami visečimi vprašanji na političnem, narodnem in kultu-relnem polju. Odsek naj se konstituira takoj po izvolitvi in naj najprej izdela zakonski načrt o permanenčni proglasitvi, ki naj ga predloži deželnemu zboru. Zbornica je o teh prelogih takoj razpravljala in jih in merito vsprejeia brez debate. Gališki deželni zobr. Hrupna obstrukcija Maiorusov. LVOV 9. (Izv.) V današnji seji gališkega deželnega zbora je zopet prišlo do velikanskih tumultov. Ker so se razbila pogajanja za delazmožnost deželnega zbora, ki so se do zadnjega časa vršila med Poljaki in Ma-lorusi, so pričeli Malorusi takoj ob začetku današnje seje s hrupno obstrukcijo. Ko je deželni maršal grof Badeni naznanil, da preide zbornica k dnevnemu redu, so začeli maloruski poslanci tolči s činelami, in bob-nati, tolči s puttnimi pokrovi po klopeh, žvižgati s sirenami, zvoniti s kravjimi zvonci in vpiti kakor divji. V zbornici je bil tak velikanski hrup, da ni bilo mogoče čuti niti besedice. PODLISTEK Vitez iz Rdeče biše. (Le chevalier de Maison Rouge.) 12 Roman iz časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumas star. Ko je dospel tja, se mu je zdel Pariz popolnoma nov. Zagledal je oni ogel, kjer se mu je bila ono noč pojavila lepa neznanka, upirajoča se pestem vojakov. Nadaljeval je pot do Marijinega mostu in sicer po enaki cesti, ki jo je bil prehodil ob njeni strani, ustavil se na onih točkah, kjer ju razne patrulje niso pustile dalje in ponavljal na mestih, ki so ga spominjala na vsak pogovor, ki sta ga imela ono noč. Maurice je prekeračil mostove in se kmalu nahajal v tedanji Viktorjevi ulici. „Uboga ženska \u je mrmral Maurice, „sinoči ni pomislila, da ima noč samo dvanajst ur in da njena skrivnost bržkone tudi ne bo trajala dalje nego čez noč! V solnč-nem svitu že najdem vrata, skoz katera se je bila izmuznila, in kdo ve, če je sam ne ugledam na kakšnem oknu." Stopil je v starodavno Rue Saint-Jacques in se ustavil na ravnoistem mestu, kjer je prejšnjega večera stala neznanka. Zaprl je za trenotek oči in mislil v svoji omami, da Izpremembe v skupnih ministrstvih. DUNAJ 9. (Izv.) V izvrstno informiranih političnih krogih se z ozirom na izpremembe v skupnih ministrstvih zatrjuje z vso goto-vostvo sledeče: Zdravstveno stanje ministra zunanjih zadev grofa Aerenthala p-staja od dne do dne slabše vkljub vsem nasprotnim vestem. Zatrjuje se, da se grof Aerenthal skoraj ne more več gibati in da so zdravniki v velikih skrbeh. Z ozirom na opasno zdravstveno stanje zunanjega ministra postaja tudi vedno bolj pereče vprašanje naslednika grofa Aerenthala v zunanjem ministrstvu in to tembolj, ker se bliža delegacijsko zasedanje in se dogajajo v svetovni politiki velevažni dogodki. Kot naslednik grofa Aerenthala je de-signiran bivši avstrijski poslanik v Petro-gradu grof Berchtold, ki je bil pred par dnevi sprejet pri cesarju v avdijenci, pa je ob tej priliki definitivno izjavil cesarju, da ne more sprejeti zunanjega ministrstva. Z ozirom nato ostane resen kandidat za Aeren-thalovo dedščino edino le skupni finančni minister baron Burian, ki bi pa ostal samo vodja zunanjega ministrstva, dokler se definitivno ne odloČi usoda grofa Aerenthala. Obenem pa seveda zapusti baron Burian finančno ministrstvo, a za njegovega naslednika v finančnem ministrstvu imenujejo zopet kot edina resna kandidata tržaškega namestnika kneza Hohenloheja in pa člana gosposke zbornice dr. Baernreitherja. Zatrjuje se z vso gotovostjo, da se te izpremembe izvrše v najkrajšem času. mu poljub prejšnjega večera drugič zagori na ustnicah. Toda čutil ni ničesar, razun pekočega spomina. Ko je Maurice zepet odprl oči, je zapazil dve mali ulici, eno na desni, drugo na levi. Bili sta blatni, slabo tlakovani, prerezani od zapornic in mostičkov, pod katerimi se je vil majhen potok. Pod nekimi lopami so se sušile kože in razširjale oni neprijetni duh po strojarstvu, ki človeku zapira sapo. Maurice je iskal in poizvedoval skoraj dve uri, a našel ni ničesar, uganil ničesar; desetkrat se je vrnil na prejšnje mesto, da bi se izpoznal. Toda vsi njegovi poskusi so bili brezuspešni. Zdelo se je, da sta megla in dež izbrisala vsako sled po mladi ženski. „Naprej!" si je rekel Maurice, „sanjal sem. Svoje krasne vile gotovo ne najdem v tej kloaki." „Ostani zdrava, skrivnostna lepotica," je vskliknil, „smatrala si me za neumneža, ali pa za otroka. Ali bi bila tudi šla z menoj sem, ko bi res tu stanovala? Ne, šla je samo tod mimo, kakor labud čez okuženo močvirje. Kakor ptičeva v zraku, tako je izginila tudi njena sled. VI. Temple. Onega dne, ko je Maurice, bolestno razočaran, opustil svoja poizvedovanja, se Ministeraki svet v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 9. (Ogrski biro) Pred-poludne se je vršil ministerski svet, katerega so se udeležili vsi členi kabineta. Ministerski predsednik je poročal o vspehu svojih konferenc na Dunaju. Ministerski svet je trajal nad tri ure. Cesar in politični položaj na Ogrskem. DUNAJ 9. (Izv.) Cesar je sprejel danes v daljši avdijenci prestolonaslednika nadvojvodo Franca Ferdinanda in se je posvetoval ž njim o političnem položaju na Ogrskem, ki postaja od dne do dne bolj zamotan. Protestno zborovanje proti nasilstvom na Hrvatskem. PRAGA 9. (Izv.) Danes se je vršilo tu velikansko protestno zborovanje jugoslovanskega dijaŠtva proti nasilnemu režimu na Hrvatskem. Shod je sklenil, da naj se začne akcija, da se spravijo vsa ta nasilstva pred forum evropske javnosti. Sklenjena je bila resolucija, ki poživlja hrvatske in srbske poslance, da naj po vseh jugoslovanskih deželah prirejajo shode, na katerih naj pojasnjujejo nasilstva in nezakonitosti, ki se vrše na Hrvatskem, in v avstrijskem parlamentu naj se začne velika akcija, ki naj pred vsem svetom osvetli strahovlado na Hrvatskem. Med pozdravi je vzbudil posebno viharno odobravanje brzojavni pozdrav najstarejšega poslanca v hrvatskem saboru, Erazma B a r č i ć a, ki pravi med drugim : »Mladina naj pomni, da vodi pot do svobode čez Kal varijo 1" Dijaki poživljajo vse hrvatske in srbske stranke, naj se združijo k enotnemu boju proti sovražnikom naroda in domovine. Proti nasilstvom na Hrvatskem. PRAGA 9. (Izv.) V nedeljo, dne 11. t. m., dopoldne ob 10. se bo vršil tu velik protestni shod, ki ga sklicujejo vse češke stranke, z dnevnim redom : „Proti nasilstvom na Hrvatskem". Odsek za socijalno zavarovanje. DUNAJ 9. (Izv.) Pododsek odseka za socijalno zavarovanje se je bavil z načeli socijalnega zavarovanja. V debati je prišlo do ostrih nasprotstev. Socijalni demokrati zahtevajo ločitev v zavarovanju med samostojnimi in nesamostojnimi zavarovanci, čemur pa odločno nasprotujejo agrarci in tudi vlada. Ker ni bilo mogoče priti do sporazuma, je zborovanje pododseka odgodeno za najmanj 14 dni. Ministerska kriza v Srbiji rešena. BELIGRAD 9. Kralj je podpisal zvečer ukaz, s katerim je odstopivše Milovanovi-ćevo ministerstvo v nespremenjeni sestavi zopet postavljeno v svojo službo in s tem je rešena osemdnevna kriza. Nemški državni zbor. BEROLIN 9. Na dnevnem redu je bila volitev predsedstva. Oddanih je bilo 388 glasov, 3 glasovi so bili neveljavni. Spahn (centrum) je dobil 185, Bebel (socijalni demokrat) 110, princ SchOnaich-Caro-lath 88 glasov, Paasche (narodni liberalec) 1 in Heine (socijalist) 1 glas. Ker ni imel nobeden absolutne veČine, se je vršila ožja volitev med Spahnom in Bebelom, Spahn je dobil 196, Bebel 175 glasov. Spahn je volitev vsprejel. Prvim podpredsednikom je bil je podalo večje število mestnih uradnikov v spremstvu Santerra, poveljnika pariške narodne garde, v veliki stolp Tenapla, ki so ga od 13. avgusta 1792 dalje spremenili v ječo. Njihov obisk je bil namenjen v prvi vrsti stanovanju v tretjem nadstropju, sesto-ječemu iz predsobe in treh sob. V eni teh sob sta bivali dve ženski, mlada deklica in devetleten otrok, ki so bili vsi odeti v žalno obleko. Starejši ženski je bilo približno sedem-ali osemintrideset let; sedela je pri mizi in čitala. Druga je sedela in izdelovala neko vezenje; bilo ji je okoli osem-do devetindvajset let. Približno štirinajstletna deklica je stala pri otroku, ki je ležal z zaprtimi očmi, kakor da bi spal, dasi je bilo to ne-možno ob ropotu, ki so ga povzročali uradniki s preiskovanjem pohištva, postelj in oblek. Eden njih se je približal ženski, ki je čitala, ji iztrgal knjigo ter jo vrgel v sredo sobe. Jetnica je odtegnila roko proti mizi, vzela drug zvezek in nadaljevala s čitanjem. Uradnik je divje krenil z roko in ji hotel iztrgati tudi tega. Toda po ti kretnji, pred katero se je jetnica, ki je vezala pri oknu, stresla od strahu, je deklica skočila k čitateljici, jo objela in jokaje šepnila: „Oh! Uboga, uboga mama !" (Dalje.) Izvoljen posl. Scheidemann (socijalni demokrat) z 168 od 386 oddanih veljavnih glasov, podpredsednikom je bil izvoljen posl. Paasche z 274 glasovi. Volitev treh predsednikov se glasom poslovnika ponovi po štirih tednih. Ministerska kriza na Bavarskem. MONAKOVO 9. Princ-regent je vsprejel demisijo državnega ministra Podevvila. Ob enem je princ-regent imenoval kraljevega komornika državnega svetnika dr. Jurja barona Hartlinga državnim ministrom kraljeve hiše in za unanje stvari in mu je naložil, naj stavi predloge o preosnovi državnega ministerstva. Angleški vojni minister v Berolinu. BEROLIN 9. Na zajutrek pri cesarju so bili povabljeni: angleški vojni minister lord Haldane, državni kancelar Bethmann Holl-weg, veliki admiral pl. Tirpitz, volni minister Haeringen in admiral Miiller. — Angleški vojni minister je sedel poleg cesarja. Črnagora namerava anektirati sandžak Novi Pazar. DUNAJ 9. (Izv.) Dunajskim listom poročajo iz Belgrada, da se zatrjuje v bel-grajskih političnih krogih, da ima potovanje črnogorskega kralja Nikole v Petrograd prav poseben namen, ki obstoji v tem, da hoče krali Nikola osebno intervenirati v Petro-gradu in pozneje tudi v Berolinu in na Dunaju, da bi velesile privolile v to, da Črnagora anektira sandžak Novi Pazar. Revolucijonarne zarote v Macedoniji. BELGRAD 9. (izv.) Tukajšnji listi poročajo, da so turške oblasti odkrile v Macedoniji obsežno revolucionarno zaroto, katere člani nastopajo pod imenom „Rdeči bratje" in kateri pripadajo Bolgari, Grki in Albanci. „Rdeči bratje- so baje nameravali na sv. Jurja dan uprizoriti splošno vstajo v celi Macedoniji. Ameriške Združene države proti Meksiku. SAN ANTONIO (Tesas) 9. Vojni oddelek je ukrenil odredbe, da se na raznih točkah države postavi 100.000 vojakov. TURČIJA. SOLUN 9. Turška patrulja je zalotila neko 12 mož močno bolgarsko četo v dop-tenski okolici ob bolgarski meji. En Bolgar je bil ustreljen, ostali četniki so pobegnili nazaj čez mejo. Poroka nadvojvodinje Izabele z bavarskim princem Jurjem. DUNAJ 9. Povodom jutrašnje poroke nadvojvodinje Izabele z bavarskim princem Jurjem je bila danes zvečer s Schčnbrunnu večerja, na kateri so bili cesar, zaročenca, vsi nadvojvode in nadvodinje in došli svatje. Stavka bogoslovcev. LVOV 9. (Izv). V tukajšnjem grško-katoliškem bogoslovskem semenišču so počeli stavkati bogoslovci in zahtevajo, da vodstvo takoj odstrani iz zavoda rusofilske semenišnike. Nesreča pri vojaških vajah. TRIDENT 9. (Izv.) Pri vojaških vaj^h na Monte Rovere sta se včeraj izgubila dva lovca planinskega polka. Danes popoldne so ju našli napol zmrznjena, komaj še živa. Šestnajstletni dijak — iznajditelj HEB 9. (Izv.) Šestnajstletni dijak na tukajšnji realki, neki Cecil je iznašel in konstruiral nov motor, ki ga je preizkusila neka inozemska tvrdka in ga z ozirom na to, da je nova iznajdba res dobra, odkupila mlademu iznajditelju za 17.000 K. Pri drsanju utonili. VRATISLAVA 9. (Izv.) Na Odri, ki je zamrznila, se je drsala šolska mladina. Trem 15-letnim dečkom se je ulomil led in so vsi trije utonili. Rešilni poskusi so se vsi ponesrečili. Gospa Tosellijeva se zopet moži. BEROLIN 9. (Izv.) Bivša avstrijska nad-vojvodinja in soproga saksonskega prestolonaslednika, sedanja gospa Tosellijeva, ki se je dala ločiti od svojega ;soproga, se definitivno naseli v Berolinu in se v najbližjem Času poroči z nekim mladim italijanskim inženirjem iz Florence. Poplave na južnem Španske. MADRID 9. V Se vili narašča povoden j čim dalje bolj. Prebivalstvo dela neprenehoma na nasipih, da zajezi vodovje. 15.000 delavcev je brez dela. Prebivalstvo trpi pomanjkanje. Na deželi so reke poplavile polja in vasi. Neka barka, ki je v vasi Albaga delila živila, se je pogreznlla. Tri osebe so utonile. Še vedno lije kakor iz škafa. Kralj se poda jutri z minlsterskim predsednikom Canalejasem v Sevilo. fetran li. »JfiiJijSOST« St 41. Trsta, dae 10. februvarja 19)2. Dunaj 9. Cesar je vsprejel danes po-po.udne v avdijenci pruskega princa Friderika Leopolda, ki je včeraj dospel semkaj iz Sofije. Dunaj 9. Glasom brzojavnega poročila e vojna ladija „Cesarica in kraljica Marija Terezija" včeraj priplula v Makri (v Mali Aziji), kjer ostane pet dni. Na ladij! je vse zdravo. Kodanj 9. Danes ob 10. uri predpol. izdani boletin o kraljevem stanju pravi: Kralj je prebU noč dobro. Splošno stanje je dobro. Znaki pljučnice pojemajo čim dalje bolj. _ Italijansko-turška vojna Pomorska akcija Italije. CARIGRAD 9. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se govori, da je ruski minister zunanjih zadev naznanil uradno, da začne Italija v kratkem svojo pomorsko akcijo proti turškim pristaniščem. Zato da je pričakovati v kratkem, da Rusija obnovi svojo zahtevo glede prehoda skozi Dardanele. Vče-rajšnjni ministerski svet je sklenil, da se v očigled italijanske pomorske akcije, takoj izžene vse Italijane iz Turčije. Boji pri Tobruku. TOBRUK 7. (Uradno.) Ob eni popolu-noči je sovražnik začel streljati proti fortu, ter je streljal približno pol ure. Posadka na streljanje ni odgovorila. Proti osmi je sovražnik začel streljati proti eni naših naprej potisnjenih postojank, ki je na streljanje odgovarjala. Bilo je oddanih tudi več strelov iz topov. Sovražnik je kmalo pobegnil. Tri Arabce so zadele kroglje s pušk. Koliko Škode so napravili streli iz topov ni znano. Na naši strani je bil en narednik lahko ranjen na levem ramenu. Šest dni se že ni več videlo, da bi bila šla kaka karavana preko visoke planote. Italijanska akcija v Rdečem morju. LONDON 9. Iz Motke poročajo dne 3. t. m. Italijanska torpedovka „Granatiere" je 15 milj severno od Perina ustavila angleški parnik „Tuna" in ga preiskala. Italijani so ustavili tudi ladijo „Woodcookw, ki je bila na potu iz Adena v Hodeido. Turki pravijo: mi smo zmagali,Italijani pravijo: ne, ni res, mi! RIM 9. (Uradno.) Glasom neke iz Carigrada preko Pariza sem došle brzojavke, je turški vojni minister naznanil časopisju neko brzojavko poveljnika turških čet pri Benghasiju, v kateri se zatrjuje, da so Italijani imeii velike izgube pri bojih, ki so se vršili dne 25., 26. in 27. januvarja, da so v omenjenih dneh Turki in Arabci podvzeli uspešne napade proti Italijanom in da so ti imeli 1300 mrtvih, ki so bili na približno 40 čolnih prepeljani na vojne ladije in da |e mesto polno ranjencev. K temu je bilo še pristavljeno, da so bile nekatere stotnlie popolnoma uničene, do čim so Turki in Arabci imeli le 28 mrtvih in 89 ranjenih. Mora se sklepati, da te informacije, slične mnogim drugim, ki so se pozneje izkazale za neresnične, v resnici ne izvirajo od turškega ministerstva, ker, ko bi bilo to res, bi bilo s tem jasno dokazano, da hoče turška vlada s sistematičnimi lažmi varati Evropo in turško ljudstvo. Res je, da so Turki in Arabci pri Benghasiju bili vedno tepeni in da se dne 25., 26. in 27. januvarja tam sploh niso vršili nikaki boji. _ London 9. Reuterjev biro poroča iz Port Saida: Polkovnik Niazzi bej je skušal preko Sirije in Egipta dospeti v Cirenaiko v arabski obleki. V E! Arišu so ga pa aretirali in postali nazaj v Carigrad. IZ HRVATSKE. Shod socijalistov prepovedan. — Demonstracije. — Z univerze. — Delegacije. Zagreb 7. II. — C — Za danes sklicani shod socijalne dnmokracije je policija prepovedala! No, socijalni demokratje so hoteli obdržavati vseeno svoj shod. Ali, policija je zasela lokal in postavila močne kordone po ulici, v kateri se nahaja lokal, kjer se je imela vršiti napovedana skupščina. Vsled te odredbe policije je prišlo do demonstracij. Množica, ki se je hotela udeležiti shoda, se je centralizirala na Ilici, Je-lačičevem in Uičkem trgu. Osobito je bilo živahna na Iiicl pred redakcijo socialistične .Slobodne Reči". Padali so ojstri vskliki proti Čuvaju in Khuenu in proti režimu. Policija je na to preganjala demDnstrante na najbrutalneji način. Ali vse to ni koristilo: Če so jih razgnali na enem mestu, pa so se zbrali na drugem. Razgnali so jih n. pr. na Iličkem trgu, a v hipu so že orili Abcug-klici na Jelačldevem trgu, potem pred gleda« liščem itd. Bil je pravi gveriljski boj med policijo in demonstranti. Demonstracije so začele ob 8.30 uri zvečer in so trajale do 12. Policija je aretirala kakih 40 oseb. Predavanja na univerzi so danes zopet začela. Dijaki niso povsem zadovoljni ker jim ni dano popolno zadoščenje. Oni pa zahtevajo popolno zadoščenje radi ko- lege Hercega in zahtevajo odstop rektorja Domca. Danes je imela hrvatska delegacija v Budimpešti pogovor. MunkaČi so se izjavili za Čuvaja, a osječki klub je stavil tri predloge, ki so jih munkači — seveda — odklonili. Eno meni, eno tebi, eno meni J Znano je, kako strašno razžaljene so se delali dr. Gregorčič in njegovi pristaši, ker je dr. Gregorin na znanem shodu v Du-tovljah povedal, da dr. Pajer in dr. Gregorčič delita tako, kakor sta delila Harlekin in Fakanapa: ena meni, ena tebi in ena meni! In da igrajo Slovenci pri tem ulogo opeharjenega Fakanape, ker dobivajo en del, do-čim dobivajo Italijani po dva dela. Da je dr. Gregorin v tej šaljivi obliki podal le britko resnico: to hočemo danes dokazati z razmerjem med slovenskimi in italijanskimi deželnimi uradniki. Goriška dežela je po dveh tretjinah slovenska in po eni tretjini italijanska. Temu razmerju bi moralo odgovarjati tudi število slovenskih in italijanskih deželnih uradnikov. Bi moralo — pravimo. Ali ne odgovarja. V Goriški deželni službi je skupno 91 nameščencev, namreč uradnikov, učiteljev, inženirjev, zdravnikov, dijurnistov. slug itd. V razmerju s številom prebivalstva v deželi bi moralo biti med temi 60 Slovencev in 31 Italijanov. V resnici pa |e med 91 uslužbenci goriške dežele 58 Italijanov in le 33 Slovencev. Na posamezne oddelke se dele ti uradniki: Slovencev Italijanov Tajništvo — 3 Pisarna 8 14 Zavarovalnica za govejo Živino 3 2 Stavbinski urad 2 9 Knjigovodstvo z oddelkom piva 9 10 Deželna norišnica 4 6 Kmetijski urad 1 2 Dež. trtnice 1 1 Blagajna 1 1 Deželni muzej — 2 Gluhonemnica 2 4 Kmetijski šoli 2_4 33 58 Če se primerja plače, ki odpadajo na Slovence in Italijane, dobimo svoto 126:581 K 16 stot., ki jih dobivajo italijanski uradniki, proti K 62.899 80, ki jih dobivajo slovenski uradniki I Torej Italijani dobivajo dve tretjini, dočim ne odpada na Slovence niti tretjina ! Na te številke naj bi se ozrla .Gorica" ! Altroche ciacole ! Avstrijsko-rusko zbližanje. „Magdeburger Ztg" priobčuje dopis, v katerem je rečeno, da je brezdvomno želja prestolonaslednika, da bi prišlo do boljega razmerja z Rusijo. Grof Aehrenthal, ki je bil ovira za dobro razmerje med Rusijo in Avstrijo, je nastopil šestmesečni dopust. Tudi treba upoštevati, da sta obe državi menjali svoja poslanika. Stališče nemške vlade se v onem članku definuje v smislu, da bi obnova zveze med tremi cesarji bila pač v interesu svetovnega miru. Tako blizo pa uresničenje tega še ni. Tudi v nemškem interesu bi bila želeti zbližanja ali vsaj zmanjšanja sovražnega razmerja, v kakoršnem sta se Avstrija in Rusija nahajali do pred kratkim. Kako veliko je bilo to nasprotje, se je vi-dilo posebno jasno, ko se je ruski car minulo leto na vožniji v Italijo vozil okoli vse Avstrije samo zato, ker ni hotel priti v nikako dotiko s to sosedno državo. Zato pač še ne pride tako hitro do zveze. Temu dostavlja praška „Union": „Te nevidezne težkoče je smatrati le za opis pomislekov, ki jih imajo v B e r o I i n u proti zbližanju med obema vshodnima državama. To je tudi umljivo. V trozvezi fun-gira Nemčija kakor posredovalka med obema južnima silama, kar daja marsikake dragocene dobičke, dočim obstoji v zvezi treh cesarstev nevarnost avstro-ruskega sporazuma. Zato je Nemčija sama od Bismarka sem sicer bila v najboljem razmerju z Rusijo, ali ob enem je znala razdvajati Avstrijo in Rusijo«.__ Dnevne vesti. Odprava praznikov. „N. W. Tgbll." javlja, da je papež konečno odločil v upra-Šanju zmanjšanja praznikov v Avstriji. Na zadnjih škofovskih konferencah tozadevno ni moglo priti do sporazuma. Zato so se škofje zjedinili, da predložijo vprašanje papežu v odločitev. Papež je sedaj tudi izrekel svojo odločbo in sicer odpade šest praznikov na leto: Sv. Štefan (drugi božični praz-znik), velikonočni ponedeljek, binkonštni ponedeljek, rojstvo Marije, Svečnica in Sveti trije Kralji. Od italijansko-tirolske meje. „Alto Adigeu javlja iz Rive: Italijanska vlada je odredila preložitev italijanskega carinskega urada iz Ale v Peri. Enake odredbe se pričakuje tudi glede italijanskih carinskih ura- dov v avstrijskih postajah Gardskega jezera. Tako bo n. pr. preložen carinski urad iz Rive v Maderno, kjer se bo vršila vsa carinska preiskava. To utegne biti bržkone v zvezi z interpelacijo, ki so jo stavili na vlado posl. Langerhan in tov. in v kateri opozarjajo, da italijanski carinski uradi v Rivi, oziroma Torboli, podpirajo spijonažo, ker so na podlagi svojih predpisov prisiljeni, da vrše službo ogleduhov na meji. Ukradeni diplomatični spisi. Nekemu nemškemu diplomatu je bila v ekspresnem vlaku Rim-Berolin ukradena torba za spise z važnimi diplomatičnimi dokumenti. Vlak je bil takoj ustavljen in preiskani so bili vsi posažirji, ali vse iskanje je bilo zastonj: o dokumentih ni bilo več ne duha ne sluha. Čudno pa je, da so tatovi pustili dragulje, ki so se tudi nahajali v torbi. Spomenica „Okodemlčnesa druflua slov. veterinarjev na Dunaja", poslana dež. odboru kranjskemu k ustanovitvi tečaja za živinozdravniške pomočnike na Vrhniki. „Akademlčno društvo slovenskih veterinarjev na Dunajučegar smoter in naloga je prospeh stanovskih in strokovnih interesov članov, si usoja k predlogu slavnega deželnega odbora kranjskega o ustanovitvi tečaja za izobrazbo živinozdravniških pomočnikov, predlaganem v deželnem zboru in od zbora sprejetem dne 17. jan. 1912. poročati sledeče: 1. Za dokaz o potrebi omenjenega tečaja se je navajalo pomanjkanje diplomiranih živinozdravnikov in akademičnega naraščaja. Konštatiramo: vseh rednih slušateljev živinozdravniške visoke šole na Dunaju je 740; med temi je 42 Slovencev, od katerih je 20 iz Kranjske. Med slednjimi 20 je 5 absolventov, ki stoje vsi že pred zadnjimi izpiti in splošno rečeno, pridejo v domovino kot diplomirani živinozdravniki v najslabšem slučaju vsi že pred pretekom desetih mesecev. Od ostalih 15 so napravili trije prvi rigoroz; za dosego absolutorija jim manjkajo še trije semestri. Drugi so porazdeljeni v prvem in drugem letniku. 2. Diplomirani živinozdravnik s srednješolsko izobrazbo in maturo študira na visoki šoli 8 semestrov. Tu si pridobiva poleg vsestranske teoretične naobrazbe tudi praktično znanje v vseh strokah: v zdravilstvu, živinoreji in v to stroko spadajočih panogah kakor v planšarstvu, mlekarstvu, zavarovalništvu, zadružništvu i. t. d. ter v splošnem poljedelstvu. Kljub temu se mu pri vstopu v življenje odreka zadostna praktična zmožnost. Zato je neumljivo, da bi bili kos tej nalogi živinozdravniški pomočniki, ki bi se brez zadostne predizobrazbe učili o živinozdravilstvu samo nekaj mesecev. 3. Z ustanovitvijo živinozdravniških pomočnikov se pospešuje umni živinoreji škodljivo nestrokovnjaŠtvo. Zato je jasno, da so interesi dežele, kjer je živinoreja glavni faktor gospodarskega procvita, vsled ustanovitve omenjenega tečaja ogroženi do skrajnosti. V dokaz temu je novi kužni zakon, ki je nastal kot nujna potreba za živinorejski napredek; ta zakon pa postaja z ustanovitvijo živinozdravniških pomočnikov ilu-zoričen. 4. Ce je dosedaj omenjeno resnično in je deželi toliko za povzdigo živinoreje, potem sledi logično, da ji bodi prva naloga, da skrbi ta živinozdravniški naraščaj l Češka, Moravska, Nižje Avstrijska, vzorne živinorejske dežele, podpirajo nad dve tretjini di-jakov-veterinarjev s štipendijami po K 600 in tem deželam ne manjka živinozdravniš-kega naraščaja. Koliko drugače pa Kranjska ! Nele, da ne podpira zadostno svojega veterinarskega naraščaja, ubija ga celo z raznimi naredbami moralno in materijelno. S stališča stanovskih interesov sedanjega naraščaja iz Kranjske, ki že sedaj daleko presega število deželnih živinozdravniških služb kranjskih In ravnajoč se po principu, da zahteva umna živinoreja strokovnega vodstva in živinozdravniškega varstva, obsojamo najodločneje ustanovitev tečaja za omenjene pomočnike. Gotovo Je, da se tak pomočnik ne bo držal delokroga po njegovi izobrazbi — biti nositelj prve pomoči — ampak da bo pač delal po načinu sedanjih mazačev. Za „Akademlčno društvo slovenskih veterinarjev na Dunaju": Cand. med. vet. Iv. Pestotnik t. č. predsednik. Stud. med. vet. Slavko Plemelj t. č. tajnik. Domače vesti. Himen. Poročil se je danes na Dunaju gospod dr. Ladislav Dvorsky, zdravnik c. in kr. mornarice v Pul!, z gospico Gabrijelo P r i m o ž i č e v o, hčerko deželnega šolskega nadzornika dr. A. Primožiča. — Na Prošeku se je poročil danes gospod inž. agrar. Rado Lah z gospico Ido Goriupovo, hčerjo posestnika i i deželnega poslanca gosp. Alojzija Goriupa. Najiskreneje čestitke! Druga nemška gimnazija v Trstu? Vlada je kupila poslopje šolskih sester v ulici Besenghi. Pogodba je že gotova in kakor poroča včerajšnji „Piccolo", namerama vlada osnovati drugo nemško gimnazijo v Trstu. Nam se vest „Piccola" glede druge nemške gimnazije ne zdi neverjetna, pač pa je res, da se že dalje časa agitira med tukajšnjimi Nemci za Še eno nemško šolo v bližini Sv. Jakoba. Minolo poletje se je med slovenskimi državnimi železničarji nabiralo podpise za nemško šolo in ko so te podpise nabirali razni predstojniki, se železničarji seveda niso upali odreči svojih podpisov. V krogih naših železničarjev je takrat vladalo veliko razburjenje. A Nemci so vendar-le dosegli svoj namen. Iz železničar-skih hiš v ulici Edmondo De Amicis so začetkom tekočega šolskega leta namreč vrgli nekaj slovenskih stanovalcev, ter namestili tam — nemško šolo ! Tudi ena soba, ki je služila prej za čitalnico, se rabi sedaj za nemško Šolo. Tako so Nemci dobili furtim k že obstoječim državnim šolam še eno! Poučujejo namreč na tej novi nemški šoli učitelji, ki so nameščeni na nemški državni šoli na trgu Lipsia! Da ima vlada najboljše namene vse germanizirati, znamo, da misli tudi v novem od šolskih sester kupljenem poslopju v ulici Besenghi otvoriti novo ponemčevalnico, je pri germanizatoričnih tendencah vlade samo ob sebi umevno, da bi to bila druga nemška gimnazija, ne moremo verovati, ker se nam zdi, da bi se druga nemška gimnazija v Trstu utegnila dozdevati celo avstrijski vladi — preneumna! Sicer se pa na to najnovejšo vladno kupčijo še povrnemo. Zopet nekaj iz okrajne blagajne. Prejeli smo: Šel sem dne 6 t. m. proti poludnevu po bolniških opravilih v okrajno bolniško blagajno. Na hodniku sem opazil staro ihtečo ženico. Pristopil sem radovedno k njej in jo vprašal, kaj da se ji je pripetilo? Povedala mi je, da jI je sin umrl in da so ga včeraj pokopali. Pogreb da je priredilo novo pogrebno podjetje na Corsu. Ker pa je bil pokojnik zavarovan pri okrajni bolniški blagajni, mora tudi ta zavod poravnati pogrebne troške. Sedaj pa da nočejo vspre-jeti računa, češt da oni ne poznajo imprese del ščavi, da je} ne verujejo, da se mora izkazati s poročnim listom ter da se mora predstaviti pokojnikov oče. Svetoval sem ženici, naj se obrne do omenjenega pogrebnega podjetja, ki naj pošlje žnjo kakega svojega uradnika k blagajniku. Zgodilo se je tako in glej: sedaj so vsprejeli račun, pripomnivši, naj »malo počaka". To „malo" pa je trajalo do 1. ure popoludne. Ali ni žalostno to, da se tako postopa v zavodu, ki naj služi ubogemu delavskemu stanu? Gospodu blagajniku pa bi svetovali, naj gre v Tripolitanijo, ker edino tam bi bil na svojem mestu kakor Širitelj take kulture! Priporočljiva tobakarna. Poroča se nam: Dne 8. t. m. predpoludne je šla neka laška gospa v tobakarno ▼ ul. stare mitnice (Barr. vecc.) št. 17 ter zahtevala nem-ško-slovensko poštno spremnico. „Q u a no gavemorobba š č a v a" — je bil odgovor prodajalke! Dva laška odjemalca sta tobakarici po-magaia in zasramovala iznenadjeno gospo : Ako hočete Ščavarske tiskovine, pojte v Ljubljano — v Trstu se ne prodaja takih ščavarskih stvari itd. I Italijanska gospa, ki je bila šla, da kupi poštno spremnico za svojo prijateljico Slovenko, je kar strmela nad divjanjem toba-karnarlce in njenih pomočnikov. Izjavila je, da je že mnogo potovala — tudi po slovenskih in slovanskih krajih — a da se ji ni nikdar in nikjer nudil tako Škadalozen prizor, kakoršnjega je doživela v Trstu od strani sonarodnjakov ! To pa menda ni več cvet dedne kulture — pač pa že dozorel sad 2000-letne latinske brutture ! Umeje se, da moramo na podlagi zgornjega to po-strežijivo tobakarno le najtopleje — priporočati ! Tržaška nesnaga. Prejeli smo: Te dni smo imeli priliko govoriti z neko gospo, rodom Tržačanko, a bivajočo v Gorici. Da se ne bo mislilo, da le Slovenci zabavljajo, naj omenimo, da je ta gospa Italijanka. „Razjezilo me Je — je rekla gospa — ko sem stopila na tržaška tla in sem videla vse v snegu in brozgi. Pri nas v Gorici tudi ni suho, a sneg odvažajo še prej, nego je nehal naletati". Povedala nam je, da je bila Često tudi po drugih mestih in se čudila naglici, s katero tam čistijo ulice, med tem ko je v Trstu še skoraj vse pod snegom ? Ml smo gospo potolažili in ji zagotov-l^alf, da za Velikonočne praznike ne bo več snega po ulicah ! Mestni gospodarji tržaški pa imajo le eno edino olajševalno okolnost — namreč to, da so bili že pozabili na sneg t Izgovor, da ni dobiti delavcev, je piš-kav. Delavcev je v tem vremenu polno, Imate II bolečine? Revmatične, trganje, glavobol, zobobol? Ali ste si jih nakopali na prepihu, bol olajšujoči zdravilni, krepilni FELLERJEV FLUID z znamko Elsafluid. Dvanajstorica za poskušnjo Kron 5*— franko. — Izdeluje lekarnar Feller potom prehlajenja? Poizkusite vendar Ta je res dober! To ni samo reklama ! v Stubici, Elsatrg štev. 264 (Hrvatsko). v Tivtu, dne IO februvarja 1^12. *£bINOSTc Si. 41 Str .n III. samo plačati jih treba dobro, kar magistrat more, ako je 15 do 16 let spravljal zneske, ki jih je svojedobno plačeval za čiščenje snega. Tudi voznikov je v izobilju, a za odvažanje treba malce več reda, nego ga more napraviti en mestni stražar, ki pušča, da se v ulici Carducci nabira toliko vozov, da je tam promet oviran. Čemu imamo tu v neposredni bližini morje? Čemu je po ulicah Carducci in Stadion polno odprtin nad potokom Ključ, ki se lahko odprejo in porabijo za odvajanje snega ? Smo pač v Trstu !! 1 Imenovanje. Računski revident pri višjem deželnem sodišču v Trstu Friderik P a u 1 i je imenovan predstojnikom civilnega depozitnega urada v Trstu. „Sokolova" maškarada. Po izrednem zanimanju, kakoršnjega morda še ni bilo nobeno leto opaziti, je soditi, da nocojšnja Sokolova maškarada vspe najlepše. Kakor nas obveščajo od raznih strani, hiti staro in mlado s pripravami za ta prisrčen in zabave poln ples. A ne le v mestu, temveč tudi v okolici in na deželi vlada zanimanje, kajti od vseh strani so prihajala vprašanja po vabilih, ki so bila tudi odposlana. Na današnji Sokolovi prireditvi bo torej pravi sestanek prijateljev in znancev od blizu in daleč. — Začetek ob 9. uri zvečer. Vrdelska mladina priredi danes dne 10. februarja ob 9. uri zvečer v prostorih „Gospodarskega društva" na Vrdelci ,Čajev večer" v korist podružnice družbe sv. Cirila in Metoda istotam. Danes zvečer od 9. ure naprej se bo vršil v veliki dvorani „Narodne delavske organizacije" v ulici Sv. Frančiška AsiŠkega št. 2, H. nadstr. maskirani plesni venček, katerega čisti dobiček gre v korist Ciril-Metodove podružnice Trst IV., za Skorkljo in Belvedere. Na plesu bo sviral dobroznani priljubljeni šramel-oktet * Zveze Jugoslovanskih Železničarjev". Plesovodja g. Bonano. Priti je v maski ali v navadni obleki. Dolžnost Slovencev podružničnega okraja je, da se udeležijo te prireditve v največjem številu. O potrebi narodnih šol v mestu smo vsi prepričani, samo moramo pokazati tudi z dejanji, da znamo nekaj žrtvovati za te svoje ideale in kulturne potrebe slovenskega ljudstva. Da je bila potrebna ta najmlajša podružnica, se razvidi iz tega, da že sedaj šteje nad 100 članov. Škorklja in Belvedere sta — kakor so pokazale zadnje državno-zborske volitve in ljudsko štetje — močno obljudena po naših ljudeh. Ciril-Metodova podružnica je bila ustanovljena pred Štirimi meseci za to, da širi zanimanje za narodno šolo tudi med najnižjimi sloji tega okraja in da najde najkrajšo pot in denarna sredstva za slovensko šolo na Belvederju. Zatorej poživljamo rodoljube, naj o priliki prve prireditve v kakršnikoli obliki pomagajo prizadevanju odbora podružnice. Odhod francoskih gimnastov na „Sokolovo" maškarado. — Pariz, 9. II. — „Danes zjutraj se je z ekspresnim orijentnim vlakom odpeljala četa gimnastov tukajšnjega telovadnega društva proti Trstu. Vkljub zgodnji uri (7 30) se je zbrala na kolodvoru velika množica — na čelu jej slovenska pariška kolonija, — ki je odhajajoče navdušeno pozdravljaja. Društvena godba je igrala na peronu marseljezo, a ko se je jel pomikati vlak, je ob hurrah-klicih zaigrala sokolsko koračnico. Na peronu se je nahajal tudi pariški podžupan, ki je izročil tržaškim Slovencem pozdrave francoskega naroda". Istrske državne avtomobilne proge. Prodajanja voznih listkov in sprejemanja prtijage za istrske državne avtomobilne proge v Opatiji od 1. februvarja t. I. dalje ne oskrbuje več ondotni poštni in brzojavni urad, temveč podružnica banke in menjalnice Nagel in Wortmann. Tem povodom se je postajališče »Opatija" omenjenih državnih avtomobilnih prog z označenim dnem preložilo pred poslovalnico imenovane banke. Draginja živeža je postala naravnost že nesnosna. Zato moramo sedaj zelo umno gospodariti. Tako se n. pr. Vaši stroški znatno zmanjšajo, ako rabite pomožna sredstva za kuhanje, kakor so Maggi-jevi izdelki; ti so povsod dobro znani in se odlikujejo po nizki ceni, ki je že od nekdaj vedno enaka. Naše gledališče. Jutri v nedeljo popoludne se ob znižanih cenah ponovi prekrasna opereta „PUNČKA", ki je dosedaj vedno privabljala veliko ljudi f gledališče. * * * Zvečer bo premijera drame Girolama Rovetta „PAPA EKSCELENCA*. Ta umotvor moderne italijanske dramatike je bil po naročilu vodstva našega gledališča preveden v slovenščino. Po našem gledališču ga vprizori tudi ljubljansko deželno gledališče. Ta jako zanimiva premijera se bo vršila v abonementu. Tržaška mala kronika. Naši ljubi zavezniki! Te dni je bil aretiran javni izvošček Gvido Nalesso, star 26 let, doma iz Padove, stanujoč v ulici Palladio štev. 4, ker je prenaglo vozil po mestu. Policija je smatrala za potrebno, da je tozadevne oblastnije v Italiji vprašala za informacije o Nalessu. In zvedela je, da je bil Nalesso obsojen v svojem domačem kraju na dve leti in 10 mesecev ječe in na eno leto izgube državljanskih pravic radi uradnega poneverjenja. Nalesso, ki je bil na provizorični svobodi, je pobral kopita in j šila in se ]e seveda preselil v eldorado; regnikolov — v Trst, dobro vedoč, da ga vsprejmejo tu z odprtimi rokami in da mu gotovo ne bo manjkalo dela !! Ali nekam Čudno je, kako zamore obrtna oblastnija podeliti Inozemcem dovo- j ljenje za posle javnega izvoščeka, ne da bi i se prej niti informirala o njihovi minolosti, j dočim noče pravkar omenjena oblastnija j večkrat podeliti take koncesije neomadeževa-nim domačinom, avstrijskim državljanom. To; je res prava sramota! Svedrovci zopet na delu. Skozi vrata, j ki so označena s Št. 10, 12 in 14 v ulici Molin grande, vrata, ki so navadno odprta; vso noč in skozi katera hodi mnogo oseb, 1 ki Imajo posla s strankami, stanujočimi na! dvorišču omenjene hiše, so včeraj po noči; prišli tudi dosedaj neznani tatovi. V veži j omenjene hiše se nahajajo tudi vrata, ki vodijo v mesnico Ivana Ottonicerja. — Ta; vrata so biia zaprta s ključavnico in vrhu tega so bila od znotraj zavarovana z debelim tramom. Tatovi so najprej prežagali, eno zrcal omenjenih vrat in potem so z železom, ki so je imeli pripravljeno vrgli s, svojega mesta tram. Nato so z vetnhom odprli ključavnico in prišli so v mesnico. V ozadju mesnice se nahaja železna blagajna j in to so tatovi z amerikanskim sredrom prevrtali na mestu, kjer se je nahajal denar. Našli so v blagajni žakljiček, v kate-j rem je bilo za okolu 140 ali 150 K drobiža. Ottonicer je zavarovan proti vlomu. Na licu mesta so svedovci pustili dva ameriška zlomljena svedra in železo, s katerim so dvignili tram, ki je bil za vratmi. Tudi ta čin svedrovcev je hotela policija prikriti Časnikom, seveda izvzemši svo-^mu ljubljencu „Piccolu". Zopet francoski pustolovec aretiran. — Že več Časa se je klatil po Trstu neki Francoz po naglasu, ki je prihajal v mestne bančne zavode, zavarovalnice, bil je tudi pri županu, in je prosil pod raznimi pretvezami podpore. Vedno se je pa vedel precej arogantno, celo nasilno, ako je bil znesek, ki ga je prejel, premajhen. Omenjeni Francoz se je sedaj izdajal za sladŠčičarja, potem za pevca, pa zopet za bivšega agenta bančne tvrdke Rotschild ali pa celo za dezerterja francoske armade. Oblači se elegantno in govori več jezikov. Rekel je tudi, da je vdovec, da ima pet otrok itd. — Ugotovilo je da je navadno prebil noči z ma- Čevljarska zadruga v Mirnu pri Gorici. Prodajalni v Trstu. ulica Barriera vecchia Štev. 38 in ulica dei Rettori št. 1. Naznanja se slav. občinstvu, da ima vedno v svojih prodajalnah veliko izbero vsakovrstnih čevljev lastnega izdelka, za vsaki stan. Toplo se priporoča posebno Slovanom rojakom v mestu in okolici, da se pridno poslužujejo domačih izdelkov. — Blago trpežno. Ce»;B zmerna. JJH o" 2 J? o" w C a. "C o f6 * J? Slovenci In metfani! Vaša dolžnost je, da se poslužujete le v slovenski brivnici v ulici Sette Fontane št. 13, za to se Vam toplo priporoča udani ANTON NOVAK. brivec. SVOJI K SVOJIM! SVOJI K SVOJIMI Odlikovana pekarna In slaftliarna ViiKO SKERK - TRST Trikrat na dan svei kruh. Prodaja vsakovrstnih biŠkotov, posebno za čaj in bombonov. Sprejema naročila vsakovrstnih tort, fcrokat in vae predmete za peči. Najfinejša moka iz najboljših mlinov po najniži ceni. Fina inozernua viua in likeri v steklenicah. BezplaČns postrežba na dom. Kruh ln lUISioe Izdeluje lfflanlftklm električkim strojem. UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov Izdiranje zobov brez = vsake bolečine = Dr, J. Čerm&k V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik - TRST - ulica detla Caserma it. 13, II. n. TSŽASKA GLEDALIŠČA. VERDI. Danes druga repriza Boitove opere „Mefistofeie*. EDEN. Varijetetaa predstava. se lovrtdnimi ženskami. — V minoli noči je bil omenjeni pustolovec aretiran v takozvane m mednarodnem prenočišču v ul. Židovskih šol Štev. 1. Rekel je, da mu je ime Aifons Pollier. da je star 26 let In doma iz Chambery v SavojL Pri njem so našli znesek 81 K in več železniških listkov Trst-Rimini, Bologna-Ravena in Reka, mesta, ki jih je dozdevni Pollier večkrat obiskoval še neznano, v kake svrhe. Policijska oblastnija je že vprašala francoske oblastnije za informacije o omenjenem pustolovcu. Koledar lw Trem«. — Dane"-: Skolastika dev. — Jutri: II. predpepelnična nedelja. Temperatura včeraj ob 2. ur* popoludne -f 14.* Cels. — Vreme včeraj: deževno. Vremenska napoved za Primorsko: Večinoma motno. Deževno. Temperatura malo spremenjena. VztoČni vetrovi. Društvene vesti. Učiteljsko društvo za Trst in okolico vabi za danes ob 5. pop. vse odbornike, namestnike, preg. rač. in člane soc. odseka na velevažno skupno sejo v slov. trg. šolo ulica Acquedotto 20. Veselični odsek tržaSkega „Sokola". Poživljam člane vesellčnega odseka, kakor tudi ostale brate Sokole v kroju, da se se-stanejo danes večer pravočasno (po sedmi uri) na določenem mestu, ker nam bo pred pričetkom maškara de še to in ono urediti. Nazdar P Predsednik. Novo konsumno društvo pri Sv. Jakobu. Podpisani uljudno vabi vse člane, ki so se vpisali, kakor tudi one, ki se še mislijo vpisati, da se prav gotovo vdeleže nocojšnjega zborovanja v gostilni pri „Treh rožah- v ulici Sv. Marka št. 19. Začetek ob 7*30 uri zveč. Tovariši! Agitirajte med sabo I Ker gre za določitev imena gostilne in ker je otvoritev določena Že za prihodnjo soboto, prosimo polnoštevilne udeležbe. Pripravljalni odbor Novega konsumnega društva Dramatično društvo. Odborova seja se vrši v nedeljo ob 11. uri dopoludne. — Ker so to pot zelo važni in za razvoj dru-| štva velepomembni predmeti na dnevnem redu, so vsi gg. odborniki naprošenl, da pridejo točno ob 11. uri k seji. Zaloga to- in možem, vin špirita likerjev In razprodaja na debelo in drobno JAKOB PERHAUC Trst, Via delle Acque št. 6, Trst (Nasproti Caffž Centrale) Velik iebor francoskega šampanjca, penečih dezert-nih italijanskih in avstro - ogrskih vin. Bordeauz Burgunder, renskih vin, Mesella in Chianti. Rum, konjak, razna žganja ter poBebni pristni tropinovec, slivovec in brinjevec. Izdelki I. vrat«, dofili iz dotičnih krajev. Vsaka naročba se takoj izvrši Razpošilja se po povzetjo. Ceniki na zahtevo in franko. Razprodala od pol litra naprej. 263 Bogomil Fino = = urar in zlatar = = Trst, ulica Vincenzo Bellini 8t 13 Miprotl uitTB it. utoia loveča Bogat izbor ur vsake vrste, kakor tudi nlu.no v, prstanov z dijamanti ta bres dijaman-toT, ženske verlilee, zlate ln »rebra« za molke, vse po konkurenčnih cenah 3Cine-Bioskop »JMria* —___v Skednju i — VSAKO NEDELJO — nov interesanten program Dobro jutro! tCam pa kam? „Grem kupit par čevljev." — „Ako hočet> biti dobro poetrežen, Vam svetujem, da greste v ulico Riborgo št. 31 („Al buon Operaio") tam dobite vsakovrstno obuvalo od najfinej&e do najnavadnejše vrste po nizki ceni." SVOTI K SVOJIM! — Priporoča se lastnik M. 1VANČ1C POZOR!! 50.000 parov čevljev! 4 pari čevljev za samo 7 k 50 st. Radi plačilne zao-talo-ti več velikih tvornosti mi je bilo ponuđeno, naj prodam veliko zalogo Čevljev globoko pod proizvajalno ceno. Zato prodam vsakomur 3 para moSkih in 2 para Ženskih čevljev, usnje rujavo ali črno galonirano, s predniki In moČrio močnimi podplati, zelo elegantna, najnovejša fasona. Velikost po Številki. Vai 4 pari stanejo samo 7 K 50. PoSiliatev po povzetju H. SPINGARM, eksport čevljev Krakovo M 240. Sme se zamenjati in se vrne denar. Nič ni boljšega za hitro prireditev goveje juhe kakor + MAGGI KOCKE 5 iMAGGI kamina; po vin. MAGGI jeve kocke za govejo juho so čista, najboljša goveja juha v treh oblikah in vsebujejo tudi potrebno sol in dišave. Prave samo z imenom MAGGI in z varstveno znamko zvezdo — — — s križem. — — — o> J* O £ ca tJO ca sj > o C "> h* o. JOSIP VATOVEC - Trst ul. Sette Fontane 834 (vogal Donadoni) priporoča cenj. občinstvu svojo pekarno in sladčičarao t kateri prodaja ves dao avež kruh in aladčice vse izdelano z zdravstvenim elektr. strojem. "O O ** TT rv S) rs 7*C O O < cr C/i 3 n O "O 5' re <0 > K O N e 0 dobroznani zalosi izsotovllenih oblek ulica Arcata St. 1, nasproti gostilne mAll'Antico ussaro". Počenši od ponedeljka se bo prodajalo vse blago, obstoječe iz moških in deških oblek, zimskih sukenj, ulsteijev, debelih jopičev, volnenih in bombažnatih hlač za delavce, modre in rumene barve, spodnjih hlač, spodnjih in nav. srajc itd itd. po izredao nizkih cemh, tako da se ni bati poštene konkurence. Radi tega vabi podpisani lastnik slavno občinstvo, da si prej ogleda njegovo skladišče, predno nakupuje goriomenjenc predmete. Udani VITTORIO PISCUR. 3 N (P Stran IV. »EDINOST« Št. 41. ▼ Trstu, dne 10. februvarja 1912. Narodni pipčarski klub pri Sv. Jakobu naznanja, da se je sedež kluba prenesel v gostilno „Jadran*, kjer bodo za naprej redni sestanki vsak ponedeljek. Konsumno društvo „Jadran* pri Sv. Jakobu opozarja cenj. člane na občni zbor, ki se bo vršil jutri v nedeljo ob 3. uri pop. v društvenih prostorih. Z ozirom na važnost tega občnega zbora naj nihče ne izostane. Telovadno društvo „Sokol" v Vrdeli priredi jutri 11. t. m. pustni koncertni večer v prostorih „Narodnega doma" pri Sv. Ivanu. Na razporedu so razne pevske in glasbene točke in J. Štoke novost: „Anarhist". Po koncertu p!es. Začetek ob 5 30 zvečer. „Društvo jugoslovanskih uradnikov denarnih zavodov" v Trstu ima jutri ob 10 30 dopoludne v prostorih Slovanske Čitalnice II. redni občni zbor. Na dnevnem redu je med drugim tudi odborov predlog o izpremembi pravil. Iz Opčin. Jutri priredita telovadno društvo „Sokol" in pevsko društvo „Zvon" plesni venček v „Sokolovi* dvorani na Opčinah za člane in povabljence. Nar. del. organizacija. Centralni odbor sklicuje za j u t r i ob 5. uri pop. v društvenih prostorih v ulici sv. Frančiška Ašiškega 2 II. sestanek vseh organiziranih žensk. Z ozirom na važnost dnevnega reda poživlja se tovarišice, da se vdeležijo tega sestanka v čim večjem Številu. Skupina Lloydov arzenal sklicuje za jutri nedeljo ob 10. uri predp. v društvenih prostorih shod z velevažnim dnevnim redom. Poročevalec dr. Josip Mandič. Poživlja se delavce, naj se vdeležijo fhoda v velikem številu. — Z oziiom na tc, da CMD vzdržuje narodne šole, katere so slovenskim delavcem v največjo korist, odbor priporoča Članom današnjo prireditev CM podružnice Trst IV. v društveni dvorani. Gospodarstvo. Dodatek k članku „Krmljenje z oljnatimi tropinami" z dne 21. jan. t. 1. G. agronom Zidanšek piše v 3. Štev. „Gospodarskega glasnika za Štajersko" med drugim sledeče : „Navedem naj slučaj, ki se je pripetil letošnjo zimo. Dne 26. septembra minolega leta se je naročilo v svrho poboljšanja lanske slabe krme za 18 krav 10 q sezamovih tropin in 10 q tropin podzemeljskega oreha. Živina se je na nje hitro privadila in so ji tropine očividno koristile. Začetkom decembra pa je dobilo mleko neprijeten okus, ki je postajal zmirom bolj neprijeten, tako, da so se pritožbe mlečnih korr?umentov oglašale druga za drugo. Ko smo iskali po vzrokih, smo našli, da so postale tropine v Času od septembra do decembra močno žaltave, in je ta žaltavost v popolni meri prešla na mleko, osobito pa na smetano". Iz tega naj sledi nauk: Shrani oljnate tropine vedno na dobro suhem prostoru in jih kupuj le toliko, kolikor jih moreš v kratkem porabiti; sicer ti postanejo žaltave in vsaj za mlečno živino neporabne. Ljubljanska kreditna banka. Upravni svet je v seji dne 6. februarja t I. odobril bilanco za leto 1911. — Kakor je razvidno iz sledečih številk, je poslovanje banke zopet znatno napredovalo v vseh oddelkih: Aktiva: Blagajna K 185.250— (lani: K 152.306 —), valute K 54,218 — (I. K 96.625-—), menice in devize K 6,766.437 — (I. K 6,076.298 —); Predujmi na vrednostne papfrje K 2,807.765 — (1. K 2,335 408 —), vrednostni papirji K 1,791.316 — (lani K 1,818.111—), dolžniki K 14,281.901 — (I. K 12,788.994*—), inventar K 108,928 — (I. K 69,207 —), realitete K 1,187.833 — (I. K 925.865 -), skupno K 28,183.654 — (I. K 24,262.817—). Pasiva : Delniška glavnica : K 8,000.000 (j. K 5.000.000 —), rezervni zaklad kron 740.097 — (I. K 558 065 —), vloge kron 13,252.889 — (I. K 11.064.138—), upniki: K 5,612.183 — (I. K 7,195 350 —), transito-obresti K 93.677 — (1. K 86,651—), ne-viđTgfljt-fra dividenda K 566 — (I. K 338-—, ,10bitcK K 484 240 — (I. K 358.273 —), skupno: kron 28,183.654*— (leta kron 24,262 817*—). Račun zgube In dobička: Izdatki: Obresti K 1,432.706— (I. 1,101.410*—), upravni stroški K 94,618 — (L K 81.135'—), plače in stanarine K 206.860 — (lani kron 144 540 —), davki in pristojbine: kron 109,770 — (l. K 68.762*—), odpis inventarja K 11,227*— (1. K 9,397*—), čisti dobiček za 1. 1911. K 484 240 — (leta kron 35Š273—), skupno: K 2,339.423 — (I. K 1,767.547*-). Prejemki: Obresti: K 1,943 202— (I. K 1,449.854 —), iznos bančnih poslov K 316.220 — (l. K 256.079 —), iznos realitet K 29,710 — (1. K 30,172 —), prenos dobička iz I. 1910. K 50,290 — (Iz leta 1909. K 31,440—) skupno: K 2,339.423 — (I. K 1,767.547*_). Promet v letu 1911. znaša 1.300 mili-} inov kron, proti letu 1910 več za 266 milijonov K. : 'Občni zbor delničarjev Je določen na 5. marca 1912 In se bo predlagala za leto 1911. zopet 7%-na divedenda, t. J. K 28 — od delnice, nadalje se bo predlagalo zvišanje delniške glavnice za K 2,000.000 — na K 10.000,000*— in obenem spremenba pravil, da se sme delniška glavnica po potrebi in na podlagi sklepa občnega zbora zvišati na K 15,000 000. Vesti iz Goriške. Kocianov koncert. „Pevsko fn glasbeno društvo priredi dne 10. t. m. koncert tega slavnega virtuoza s sodelovanjem virtuoza na klavirju, Eisnerja. Ker bo sodelovalo tudi omenjeno društvo z dvema točkama z Brucknerjevo „Ave Maria" in Pirnatovo lirično „Oblačku", se nam obeta res eliten večer. Zanimanje ]e pa tudi med Nemci in aristokrati veliko in upati smemo, da bo dvorana prenapolnjena. Ciril-Metodova podružnica za Du-tovlje in okolico priredi v nedeljo dne 11. t m. ob 4. uri popoludne v prostorih gostilne Zega v Koprivi svojo prvo veselico z jako zanimivim vsporedom, obsegajočim 12 točk. Na veselici sodelujeta tamburaško draštvo „Kraška vila" in kvartet pevskega društva „Zvon" z Opčin. Med plesom bo šaljiva loterija. Z ozirom na dobrodelni namen prireditve se bodo preplačila hvaležno vspre jemala. Briska železnica in posl. Berbuč. V zadnji seji deželnega zbora je stavil posl. Berbuč predlog, naj vlada v začne graditi čimprej progo Gorica-Brda-Čelad, a med tem naj se nemudoma otvori avto-mobilna vožnja na tej črti. Ta poslednja bi že Šla, da-H je pa predlog o železnici resno men jen, to je seveda veliko vprašanje. Ber-bučevi stranki zvesti briski volilci naj že vidijo pod vsakim gričem tunel in — železnico. In nedavno (seveda pred volitvami) je sklical omenjeni poslanec shod briskih županov v ta namen in vse ]e bilo navdušeno za Berbučevo idejo. Da bo enkrat konec takim idejam, bodi povedano že sedaj vsem Bricem, da zahtevajo nekaj nemožnega in za vojaške kroge naravnost smešnega, kar gotovo ve tudi g. posl. Berbuč. Zorutti — iz snega. Ker je njegov spomenik še vedno na dvorišču, kjer menda čaka dneva poslednje sodbe, so mu nekateri dovtipni Goričani postavili na Katarini-jevem trgu začasno 4 metre visok kip — iz snega s pristnim napisom — „Živijo Zorutti". Kranjci in Štajerci v Gorici. Mnogo GoriČanov ne gleda z velikim zadovoljstvom j na poplavo vseh uradov s kranjsko in šta- j jersko inteligenco. Malodane vsi advoka i, večina sodnikov, sodnih avskultantov, pro- j fesorjev, zdravnikov je iz naših bratskih j dežel in goriški akademiki si stavijo z vso ! resnostjo vprašanje, bo-li tudi za njih kaj j prostora ? Mi jim odgovarjamo: ako hodijo Kranjci in Štajerci k nam, je znamenje, da primanj-l kuje GoriČanov. Ne vodimo politike cerkve- ; nih zvonikov 1 Prostora bo za vseh dovolj, in če ga ni, se ga napravi. - j DAROVI — Za veliki Ciril - Metodov ples so darovali sledeči gg.: Bohinec & C. Trst K 10 —, Ivan Ca-harija Nabrežina K 10*—, Štefan Gombač K 6 —, notar Jak. Kogelj Postojna K 6 —; po K 4 —: Anton Germek Sv. Ivan, Rado Lah Trst, Ante Ellner Brest, F. Godnig Trst, Leopold Milič Vrdela; po K 2 —: Ivan Hvala fin. nndpr. Sv. Ivan, Isido Lowy Trst, j Antonija Daneu Opčine, Franc Klemene Pro- ' sek, Alojzij Bune Prošek, Hubert Završnik Cerknica. — Za Ciril-Metodovo podružnico v Sv. j Križu pri Trstu je nabra1 g. j. Košuta v lokalu ; Stegu v Trstu o priliki vesele družbe zne- i sek K 3 40. — Ker se iz zdravstvenih ozirov ni: mogel udeležiti plesa Hrv. čitaonice v Žmi- I nju, je daroval g. Franjo Šabec iz Žminja-4 K za moško podružnico družbe sv. C. in M. — Denar hrani uprava „Ed." t S potrtim srcem naznanjamo, da je danes 9. II. naš preljubi soprog, oziroma oče Ignacij Jež čuvaj drž. železnice v p. v 59. letu, po kratki in mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb dragega pokojnika bode v soboto 10. t. m. ob 4. uri popoludna iz hiše žalosti na pokopališče v Ric-manje. DOMJO - Zavije, 9. II. 1912. Žalujoča rodbina Jež. Zaloga pohištva - - G. KERBLER - - Trst, ulica Molino a vento Štev. 7. Trpežnost, eleganca in strajao oizfce cene! Izbor zakonskih sob. — SPECIJALITETA: Zaloga slovitega solkanskega pohištva. Žcli^no in kuhinj ;Ko oohištvo. Menjuje novo ooh.štvo za staro. fi. Vouk - Trst oL Commerciale 330 (Pendsce di Scorcola) % Priporoča cenj. občinstvu svojo % novo trgovino Jestvin in % kolonijalnoga blaga » Blago vedno sveže in prve vrste. - Raz- ^ pošilja se na dom prosto. Cene zmerne. ^ pristta $rnska sukna pomladna in poletna sezona 1912. Odrezek 3.10 metrov dolg za kompletno moško obleko Buknja. telovnik hlače samo 1 odrezek IO kron 1 odrezek 15 kron 1 odrezek 7 kron 1 odrezek 17 kron 1 odrezek 20 kron Odrezek za salonsko obleko 20 kron, kakor tudi za površnike, tur, lodne, svilene kamgovme itd. pošilja po tov. cenah realua in solidna, dobro znana zaloga "ukM Siegel - Imhof v Brnu Vzorci gratis in franko. Ugodnosti privatnih odjemalcev, naročevati sukna naravnost pri tvrdki Siegel- Imhof na tovarniškem mestu bo velike Btalne, nizke cene. Velik izbor. Uzorna, pazljiva postrežba tudi malih naročil v svežem blagu. Zaloga obuvala = in lastna delavnica —— MATIJA PAHOR, Trst ulica Arcata štev. 19 Velika izbera čevljev za moške, ženske in otroke. - Sprejema naročila po meri ter tudi popravlja :: po Jako Plzkll) žii zmernih cenah, Vek. Petrovcič čevljarski mojster Trst, ul. Barr. vecchia 40. Zaloga Izdelanih domačih feoljeu. Sprejemajo se naročila po meri. E3NAU OGLASI :! jtb. I 'HhH MAL! OGLAS! n ratuu|» pa 4 MoL bxs*do. Mutao tUfciB« m4c u računajo takrat »«£. Naznanja priatojbiaa znala 40 ato . Plaća m taJcoj Isacr. oddelke. ^-đŠtK j Manufakturna trgooina ali prazna soba se odda v najem ulica ScorcoIa-8. Pietro It 1. H. __309 nQpho želi posinoviti nekega dečka novo-UvCilCt) rojenca, naj piBe po&tnoležeče na centralno poŠto pod „Verginija", Gorica- 313 nov se pioda^, tudi na obroke. — 315 Meblirana Pioninn DOV 8® Prod»< ridlllllU Bel ve dere 57, II. Trst ulica Nuova 39. Vse zimsko blago je na prodaj po najugodnejših cenah. Uinarsko in gospod, društvo y KOIDDU vpisana zadruga z omejeno zavezo vabi na vl redni občni zbor ki se bo vršil v nedeljo 18. februvarja 1912 ob 3. uri popoludne v društvenih prostorih v Komnu, hišna štev. 88. DNEVNI RED: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računa za leto 1910. 4. Poročilo o izvršeni reviziji. 5. Volitev načelstva za 3 letno dobo. 6. Velite v nadzorstva za leto 1912. 7. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, se bo vršil ob 4. uri popoludne na istem mestu in z istim dnevnim redom dru^i občni zbor, ki bo sklepal ne glede na Število navzočih zadružnikov. V Komnu, dne 7. febr. 1911. ODBOR. ZDRAVNIK Med. Dr Ksrol Pernlčič ordinira od 11—12 Trst, ulica Bonomo 3/II. (nasproti Dreherjeve pivovarne). Nova : čevljarska : delavnica Ignac Ziberna Piazza Sansovino H (na zgornjo stra predora Montuzzu) Izdeluje In popravlja vsakovrstna obuvala za moške, ženske in otroke; sprejema naročila po meri. DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE. Bi Avguštin Holfl vla Sta-rion 35. Velik izbor Placque-\erižic garantiranih in priveskov. Naurstniki in zapestnice. Zlate, srebrne, nikelnate in jeklene ure. Kegolatorji iz prvih tvornic „Zenit* in „Ornega". Poprave z garancijo enega leta Gramofoni lu ploSče vseh vrst. Nova zaloga :: pohištva Trst. via Madonnina št. 11. Prodaja. cele -palne sobe ;n posamezn. omadi kakor tadi ku- rpnjs 9 on 3 m Hans Sch&idler = zohotehiiik = Dr. Ferdinanda Tanze? bivši: prvi zobo tehnik 575 Sprejema od 9—1 in od 3—6. Trst, Piazza C. GoMoni St. 5. li. Išče se dekla za gostilno. Ulica Scu ote nuove St. 22t pri Sv. Jakoba. 278 lila H trnnifoo itU ** 8etDMiti ▼ svrho m I aU IIIJUTDli ženitve z gospodično 20— 25 letno, s par tisoč kronami dote. Pisma, in ako je mogoče fotografije, naj Be pošlje pod Periklej pofitnoležeče, glavna pošta, Trst. 294 Stalni krajevni agenti _ sprejmejo ali pa nastanijo s stalno plačo ca prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod .M«*»r% Brno Neogaai* ». 244 Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki Is klobuCevine prvih tovarn. Specijaliteta; trdi angleški klobuki EmporfJ bif aa potovanje In aa Sport. zzszz 'titftftfu