(g®IMiM(JJ©IEnGLAS kto XLVI - št.44 - CENA 60 SIT Kranj, torek,8.junija 1993 MITJA GASPARI na Glasovi preji Tolarju še ne zaupamo povsem Cerklje, 4. junija - Gost šeste letošnje Glasovo preje je bil slovenski finančni minister Mitja Gaspari, tokrat je pod pokroviteljstvom Gorenjske banke potekala v Hribarjevi hiši, voditelj Viktor Zakelj je spraševal, zakaj "ima Kranjec tolar, verjame pa v dolar." Minister Gaspari je potrdil, da je trd monetarist, da bo vztrajal pri trdi denarni politiki, saj ljudje še vedno ne verjamejo v tolar, rast plač se ne prelije v potrošnjo, temveč v varčevanje in to devizno. Vsi, ki so stavili, da voditelju /aklju ne bo "spelo izvabiti Gaspariju nasmeha, so stavo izgubili, dokončno ob Žakljevem vprašanju, ali bodo vztrajali pri nizki inflaciji kljub drugačnim predlogom Bajtovega inštituta. Najprej stabilna domača valuta, šele nato vzdržna rast, kki ne bo trajala eno samo poletje, je ponovil Mitja Gaspari. Minister Gaspari je napovedal skorajšnjo "»nacijo novogoriške banke, sicer pa naj bi po "»naciji imeli v Sloveniji štiri do pet srednje klikih bank. Te dni potekajo pogajanja, kaj se j*> zgodilo s hčerami Ljubljanske banke. Prikujemo lahko podražitve bencina, električne Sergije, poštnih storitev, v času, ko sezona po- tiska druge cene navzdol. Plače pa naj bi mirovale, če bo učiteljski štrajk tako kot lani sprožil plaz, bo morala vlada v parlament z rebalansom proračuna. Največja Gasparijeva bolečina so nepobrani davki, saj je pri nas približno 30 odstotkov sive ekonomije, ne v obrti, temveč med novimi podjetniki, kar pa je zaradi starih, raztegljivih zakonov nemogoče preprečiti. Spremembe pripravljajo pri dohodnini, resno razmišljajo o premoženjskem davku na avtomobile (23.807 je bilo uvoženih v prvih štirih mesecih), obdavčiti nameravajo pogodbeno delo, povečati nekatere državne in sodne takse, ukiniti pa prispevno stopnjo za zaposlovanja. Več v prihodnji številki Gorenjskega glasa. • M. V.,foto:G. Šinik p4devJe je bilo koristno, suša Še traja - Čeprav je bilo minuli konec tedna na Gorenjskem več lokalnih je *v'n- ki so zelo različno namočile kmetijska zemljišča, pa vlage ni bilo toliko, da bi lahko rekli, da Nrf konec Nasprotno: suša še traja. Kot je povedal mag. Miran Naglic, specialist za rastlinsko 04 l''»vo v gorenjski kmetijski svetovalni službi, je bilo vlage v glavnem le toliko, da je travinje začelo ^*nj*ti, ne pa zadosti, da bi se v zemlji nakopičila vlaga. Najhitreje so ozeleneli travniki, ki so jih kosili bolj pozno, medtem ko bodo od suše "ožgani" potrebovali več časa, da bodo ozeleneli. a,*ri kmetje jim poskušajo pomagati z namakanjem.# C. Z., slika: G. šinik S DANES Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Oj, zdaj gremo,... Kranj, 4. junija - Pretekli petek si je spet nova generacija kranjskih maturantov zapela stari znani napev "Oj, zdaj gremo, oj zdaj gremo, nazaj več ne pridemo". Četr-tošolci kranjskih srednjih šol so se vsipali na zbirno mesto na Slovenskem trgu z vseh strani in si že med potjo prepevali in igrali. Tokrat je bilo slišati celo harmoniko, mladi pa so se veselili in rajali po kranjskih ulicah, skrbi, ki jih še čakajo pa odrinili na kasnejše čase. # M.P.P., foto: L.Jeras Minister Kračun v Tržiču Kranj, junij - Danes, 8. junija, bo tržiško občino obiskal minister za ekonom-ske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun, spremljal ga bo državni sekretar v ministrstva Tone Rop. Minister Kračun bo svoj obisk ob 16. ari začel s pogovorom s predsedniki izvršnih svetov gorenjskih občin, sledil bo pogovor z novinarji gorenjskih radijskih postaj, Ob 1730 pa se bo tovarni Peko začel pogovor z gorenjski direktorji, vodil ga bo Franc Grašič, direktor Peka. Ker ministra Kračuna spremlja sekretar Rop, ki ae v ministrstvu ukvarja s privatitaci-jo podjetij, bo za ta pogovor nedvomno največ zanimanja. Pred kratkim so bile namreč sprejete spremembe zakona o privatizaciji podjetij, nI pa še povsem jasno, kaj bo z ničnostjo prenosov družbenega premoženja. • M. V. V|i modeli avtomobilov RENAULT Delovni čas: na 4- letni kredit brez pologa m od 7. • 12. ure v račun vzamemo tudi vaše staro vozilo " -I'i Alpska 62 INFORMACIJE: tel. 064/714-860 714-239 Kot rahel junijski vetrc. Merkurjeva junijska ponudba izdelkov z znižanimi cenami. do 25 % keramične ploščice, grelniki, radiatorji, ventilatorji, armature, sifoni... in telefoni. Sebenje pri Tržiču, 6. junija -Smučarski klub Tržič je bil minuli konec tedna organizator IV. Pokala Tržič, prve letošnje tekme na plastičnih skakalnicah. Udeležili so se je vsi naši najboljši tekmovalci, v članski konkurenci je zmagal llirijan Damjan Fras, v kombinaciji je bil najboljši Roman Perko, najdaljši skok dneva pa je uspel /i rovcu Primožu Kopaču. # V. S., foto: L. Jeras GLASOV IZLET stran 15 SLOVENCI PO SVETU Pismo rimskim oblastem Odbor državnega zbora za mednarodne odnose je sprejel posebno izjavo in jo poslal rimskim oblastem, v njej pa zahteva, da dobijo Slovenci neposredno zastopstvo v predstavniških organih na zvezni in pokrajinski ravni. Izjava je bila sicer sprejeta v zvezi z nedeljskimi volitvami v Italiji, na katerih so volili občinske svete, v deželi Furlaniji in Julijski krajini pa tudi deželni svet. Spremenjen volilni sistem, v katerem prevladujejo elementi večinskega sistema in so s tem manjše stranke usojene na neuspeh, večje stranke in koalicije pa so v prednosti, gre na škodo Slovencem in slovenskim zastopnikom v strankah. Zna se zgoditi, da bo sedanje zastopstvo Slovencev v deželnih in občinskih telesih hudo okrnjeno. V izjavi odbora za mednarodne odnose je vsebovana politična zahteva, da morajo biti zagotovljene pravice manjšinam, ki morajo biti (tako kot pri nas) neposredno zastopane v predstavniških organih, tako na zvezni kot na pokrajinskih oziroma deželnih ter občinskih ravneh. Volilne reforme in reforme političnega sistema ne smejo prizadeti manjšin, prav tako pa Italija še vedno ni sprejela globalnega zakona o zaščiti manjšin. Da gre Slovencem v Furlaniji in Julijski krajini res za preživetje, sta med obiskom pri slovenskem zunanjem ministru Lojzetu Peterletu in državnem sekretarju dr. Petru Venclju povedala predsednik Slovenske kulturnogospodarske zveze Klavdij Palčič in Sveta slovenskih organizacij Marija Ferletič. Položaj Slovencev je za oblastne in strankarske strukture vedno manj zanimiv, oblast pa pritiska tudi na slovenske šole. V ospredje prihajajo vedno bolj gmotna vprašanja manjšine. Triletni sporazum, ki je zagotavljal manjšini okrog 8 milijard lir, se izteka. Kako bo z novim, se še ne ve. Slovenija bo pomagala tudi gmotno, saj je to njena ustavna skrb, vendar bo pri delitvi denarja strožja, treba pa bo tudi položiti račune o trošenju denarja v preteklosti. Koliko denarja prek meje Minister Lojze Peterle je na odboru državnega zbora dejal, da ni znano, koliko denarja in po kakšnih kanalih ga je nekoč pošiljala Slovenija zamejcem in da je čedalje več govoric in obtožb, da so nekateri ta denar, namenjen vsej slovenski skupnosti, privatizirali. To je sprožilo živahno razpravo tudi zato, ker so to le ugibanja, saj je ministrstvo po drugi strani zapisalo, da utemeljenosti teh očitkov za zdaj ni možno zanesljivo preveriti. Take informacije naj bi prihajale iz dveh slovenskih organizacij v Italiji: iz stranke Slovenske skupnosti in Sveta slovenskih organizacij. Slovenski kmetje terjajo slovenščino Slovenska svetnika v koroški kmetijski zbornici Janko Zwitter in inž. Štefan Domej, tajnik Enotne liste Rudi Vouk in tajnik Narodnega sveta Franc VVedenig so predali pretekli teden koroškemu deželnemu glavarju dr. Christoffu Zernattu peticijo « zahtevo o uporabi slovenščine v Kmetijslci zbornici. Pretiranega uspeha ni bilo, saj sta deželni glavar in predsednik zbornice dejala, da je uradni jezik nemščina, prav tako pa ni dovolj denarja za uslužbenca, ki bi znal dva jezika. Po mnenju predstavnikov Slovencev je tako določilo protiustavno. Deželni glavar je obljubil, da bo ta problem preverila ustavna služba deželne vlade. Dva jezika naj bi obvladali tudi kmetijski strokovnjaki, objave v slovenščini pa naj bi bile mogoče tudi v glasilu Kmetijske zbornice Der Kamtner Bauer. Pripravljnosti za rešitev teh zahtev je bilo malo. Zanimivo je, da je uporabo slovenščine v zbornici priporočil avstrijski kmetijski minister Fischler. Janko Zvvittcr je po pogovoru na vladi dejal, da so argumenti glavarja in predsednika zbornice neutemeljeni, saj pri 120 uslužbencih zbornice ne bi bil problem plača za uslužbenca, ki bi znal oba deželna jezika. Inž. Domej pa je za Naš tednik po pogovoru povedal, da je bil višek nesramnosti glavarjev odgovor, da se trenutno bori proti lubadarju, ki ne govori ne slovensko in ne nemško. • J. Košnjek Osnovana je socialna zbornica Ljubljana, 7. junija - V Cankarjevem domu v Ljubljani so danes slovesno osnovali socialno zbornico, ki bo skrbela za povezanost, razvoj in strokovni dvig socialnovarstvene dejavnosti. Zakon o socialnem varstvu zbornici nalaga naloge pri sprejemanju kodeksa etike v socialnem delu, izvajanju strokovnega nadzora, izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev, spremljanju in nadzoru pripravništva. Rešuje tudi ugovore pri socialno varstvenih storitvah zasebnika, daje mnenja o izdajanju koncesij za opravljanje socialno varstvene dejavnosti, sodeluje pri pripravi zakonskih predpisov in socialno varstvenem programu. Ustanovitev socialne zbornice so začeli s kulturnim programom in uvodnim nagovorom ministrice za delo, družino in socialne zadeve Jožice Puhar. Dr. Bernard Stritih z Visoke šole za socialno delo pa je predstavil socialno zbornico v luči razvoja socialnega varstva. ► 1 r*^ y\ t—1 /\ VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d o o KDOR IŠČI, TA NAJDE ... V NAMI STRANKARSKE NOVICE STRANKARSKE NOVICE Sporazum med krščanskimi in narodnimi demokrati Dolgoročna in politično naravna odločitev Pogodbo o združitvi obeh strank sta podpisala predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle j" predsednik Narodnih demokratov dr. Andrej Umek, pogodbo o združitvi obeh podmladkov strank, Mladin krščanskih demokratov in Mlade iniciative, pa Primož Bule in Damjan Mihevc. Ljubljana, 4. junija - Narodni demokrati bodo v stranki Slovenskih krščanskih demokratov samostojno krilo, ki jih uvaja ta stranka in s tem krepi notranjo demokracijo. Glavni tajnik Slovenskih krščanskih demokratov Edvard Stanič je ocenil podpis pogodbe kot slovesen, saj so se desneje od centra začele dogajati močnejše in odločnejše poteze. Stranka slovenskih krščanskih demokratov ne vsrkava in združuje drugih, ampak povezuje, brez stare in nove demagogije. Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle je povedal, da je ta podpis nekaj najbolj politično naravnega, kar ta čas poteka na Slovenskem. Stranki s tako sorodnimi ali celo identičnimi programskimi izhodišči sodita skupaj in zato lahko v prihodnje delujeta skupaj za iste cilje. Ob tem moramo ohranjati demokratično možnost za različnost, in za enotnost od tam naprej, kjer zaradi različnosti ne bi mogli uspeti. S tem dejanjem se krepi določena politična opcija na Slovenskem, opcija, ki je bila včasih nemogoča in stavi na trdnost in ob tem tudi na zmernost. V tem smislu je ta politična formacija izrazito sredinska. V stranki se formirajo krila, vendar to ne bo škodovalo enotnosti v ključnih zadevah. Vesel sem, da sta našli skupen jezik tudi mladi liniji, je dejal Lojze Peterle, ki bosta v na- slednjih letih prevzemali politično odgovornost. Krščanska demokracija deluje strateško in na dolgi rok na osnovi preverjenih in priznanih vrednot in to bo jedro novega političnega povezovanja na Slovenskem. Ne verjamemo pa v rokohitr-ske projekte, ki se pojavlajajo desno od nas z neko silno željo osvajati politični prostor. Mi pa mislimo, da se politični prostor osvaja s trdim in resnim delom ter načeli, ki imajo veljavo, je menil Peterle. Dr. Andrej Umek ima povezovanje za normalizacijo in evropeizacijo slovenskega političnega prostora. Važna je dolgoročna politična filozofija, ki je bila pri naših strankah identična. S tem povezovanjem se bo okrepila notranja strankarska demokracija po evropskem vzoru. Uresničili okrepili zmerne konzervativne vrednote in skrb za interese slovenskega naroda. Dr. M*f* ko Kremžar, podpredsednik SKD, pred tem pa predsednik Slovenske ljudske stranke v Argentini, ima to združitev # drugi korak na poti k združeva-nju strank s sorodnimi prog!-2' mi. Prvi je bil narejen z vkl)u' čitvijo argentinske ljudskc stranke v slovensko krščansk" demokracijo. Ivan Oman, p0"' predsednik SKD upa, da bom" sklenili krog desnih strank, k&f je v interesu slovenskega nar*" da, tudi tistega sloja, ki ga z*' stopa stranka, ki je v tem krog1! še ni. Tudi ta trenutek naj J prišel. France Miklavčič, po»! predsednik SKD pa je zavrn" trditve tistega dela narodni" demokratov, ki niso bili za p0-vezovanje. Slo naj bi za okr°8 30 odstotkov članov. Ker Narodna demokratska stranka jK obstaja, se nimajo pravice šte11 za neslednike Slovenske demokratične zveze in kasnejše Narodne demokratske strank«' Peter Volasko (Narodni defflO' krati) pa je menil, da se tokra' združuje tisto, kar je bilo v bivšem Demosu zdravega in ^ kar je bil slovenski narod. • Košnjek, foto G. Šinik Demokratska stranka Škofja Loka Kritika plinifikacije Škofja Loka, 4. junija - Izvršilni in nadzorni odbor Demokratske stranke v Škofji Loki sta obravnavala več aktualnih loških vprašanj, sporoča tajnica občinskega odbora Helena Kavčič. Izrečene so bile kritične pripombe na dosedanjo plinifikacijo Škofje Loke. Stranka bo dala glede tega občinski skupščini določene pobude. Obravnavani so bili tudi prostorski ureditveni pogoji za škofjo Loko. Sklenili so, da bodo povabili strokovnjake, ki bodo članom stranke in vsem zainteresiranim pojasnili dejavnost na tem področju. Datum in kraj sestanka bo objavljen. Seznanili so se tudi s poročilom delegata na konferenci Demokratske stranke, ki je bila 8. maja v Slovenskih Konjicah. bomo predvolilno geslo SKD o srečnejši in perspektivnejši Sloveniji, v kar sem trdno prepričan, je povedal. Na podpisu sporazuma so bila popolna vodstva obeh strank. Dr. Rajko Pirnat, bivši predsednik Narodnih demokratov je dejal, da se je njegova stranka vedno zavzemala za preglednost slovenskega političnega prostora in za združevanje strank s podobnimi usmeritvami, kar bi onemogočalo tradicionalno slovensko nagnjenje k vrtičkarstvu, demokrati pa bodo v novi stranki Stranki Zelenih Hrvatje naj odgovorijo Ljubljana, 3. junija - Izjava predsednika hrvaške vlade Niki^ Valenčiča, da na Hrvaškem ne bo nobenega odlagališča jedrski' odpadkov iz jedrske elektrarne Krško, je razburila nekatere M venske stranke, predvsem dve zeleni: Zelene - ekološko sociabj: stranko in Zelene Slovenije. Zeleni so predlagali slovenski vlad1, naj se odslej vede kot edini lastnik elektrarne in naj presežK energije prodaja najboljšemu kupcu. Hrvaška pa naj plača rač^ za neizpolnjene obveznosti, če se Hrvaška odpoveduje skrbi 1 odpadke. Zeleni - ekološko socialna stranka obsojajo izjaV predvsem zato, ker nudi Krško kruh tudi Hrvatom, ti pa dobije"' elektrike sploh ne plačujejo in se ne držijo dogovora, da bodo t"' di oni iskali lokacijo za radioaktivne odpadke. Hrvaška naj S| veniji odgovori, če bo sodelovala pri sanaciji oziroma zapiraflr rudnika Zirovski vrh, kakšni so rezultati tretje faze iskanja lok*' cije za odpadke in kakšno je stališče sosednje države do jedrsk varnosti. Sicer se pa prepir med obema zelenima strankama nadaljuj*' na sodišču in v javnosti. • J. K. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Poslanci sprašujejo, vlada odgovarja Teritorialci naj pomagajo policiji Poslanec Samostojne poslanske skupine Marjan Poljšak je predlagal, naj bi mejo s Hrvaško pomagale varovati patrulje Teritorialne obrambe, poslanec Socialdemokratske stranke Slovenije dr. Jože Pučnik pa poziva vlado k ustanovitvi Urada za invalide. Na pobudo Marjana Poljšaka je odgovorilo ministrstvo za notranje zadeve. Zapisalo je, da po zakonu o nadzoru državne meje opravlja mejno kontrolo in varovanje državne meje enota ministrstva, Iliroma mejna policija Ta izvaja ukrepe za preprečitev ilegalnih prehodov meje Slovenije in tudi selektivno obravnava tujce, bivše državljane Jugoslavi je, pri vstopu v Republiko Slovenijo. Vsi državljani Zvezne republike Jugoslavije (Srbi|.i in dna gora) potrebujejo za vstop v Slovenijo vizum. Pri njihovi izdaji mejni organi dosledno preverjajo zakonske pogoje /a vstop v državo in tujcu ne izdajo vizuma, če ni razlogov zanj. Preverjajo se tudi vstopi državljanov Bosne in Hercegovine. Cc prihajajo k nam poslovno, morajo imeli poslovno vabilo slovenske firme ter potrdilo legalnih oblasti matične države, da niso vojni obvezniki. Dr- ciljno državo oziroma dokument, ki so ga izdali uradni organi države, v katero potujejo. Tisti državljani BiH, ki imajo kot tujci stalno ali začasno prebivališče v Sloveniji, morajo imeti to označeno v potnem listu. Begunce mejni organi zavračajo. Pri vračanju oseb v BiH so še vedno problemi, ker s Sarajevom glede tega še ni dogovora Podoben problem je tudi / vračanjem ljudi v Zvezno republiko Jugoslavijo. S Hrvaško pa je bil sporazum o vračanju oseb podpisan v petek. Miniostrstvo meni, da je nadzor meja zadosten, ostrejši ukrepi pa bi imeli v Hvropi nega- tiven odmev. Policijsko var0*| nje meje je v Evropi običajno,1 ritorialne obrambe pa v miru mogoče uporabili za varovati, meje. Dr. Jožetu Pučniku pa je odg* vorilo Ministrstvo za delo, dni'1* in socialne zadeve. V odgovoru zapisano, da ni razlogov za u.*' novilev posebne vladne sluŽ&-Urad bi lahko deloval le *J medresorski organ, ki bi uskl*F val delo. Organizacija mini*' si v ;i še ni dokončna. Ko bo na** jal zakon o državni upravi, pa . kazalo razmisliti tudi o uradu" invalide v okviru ministrstva J. Košnjek zavijam BiH, ki tran/ilirajo Slovenijo, morajo imeti vizum (vstopni, tranzitni ah delovni) u Bo odločalo ustavno sodišče O lastninskem zakonu je včeraj odločal državni svet, vl*^' pa napoveduje pritožbo na ustavno sodišče. Ljubljana, 8. junija - Včeraj je o spremembah zakona o l|sl"!'| skem preoblikovanju podjetij, ki jih je državni zbor sprejel l"l,t,K leden, odločal državni svet Ker se |e začela se|.i šele opoldne, o lH \ čilvi državnega sveta se ne moremo poročati Najbolj sporno osi* dopolnilo zakona, po katerem so vsi neodplačni prenosi dmziM»" kapitala z ene pravne osebe na drugo nični. Gospodarstvo na»prO*j temu členu, njegovi predstavniki pa imajo v državnem svetu prC^ hesole Vlada napoveduje vložitev zahteve za presojo ustavnosti i* ' konitosti tega dopolnila privatizacijskega zakona. Ker vlada nima P, slojnosti /.i v ložitev zahteve na l Klavno sodišče, utegne to storili e od političnih strank • J. K. WHGLAS Uataaovitelj ia uaajattlj Časopisno podjeiie GORENJSKI (.LAS KRANJ artki politično informativni poltednik i poudarkom na dogajanjih na Gorenjskem / Predsednik časopisnega ivet* Ivan Hi/jak / Direktor ia glavni urednik: Marko Valj« ^i taj / Novinarji ia uredniki: Helena Jclovčan, Jozc Kosnjck. I ca Mencinger, Slojan Saje. Darinka Scdcj. Vilma Stanovnik. Manja Volčjak. (veto Zalotnik, Danua Zavrl ' ^ jr Marjeta Vozlič / Fotografija: Gora/d Šinik / Priprava ia tiak: Medla Ari. Kram / Itak: Podjatk DELO !<"'N. Tlak taiOpBKX in ravfl, I |ubMana / llredaaitvo: /x>itova I. "*JJ Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politični Odgovorna urednica: I copoldina Bogat; Andrej Zalar. Štefan Žargi / Lcktoriraajr: Marjeta VozliC I fotografija: uorazd Sinu / rnprava ia tlak: Mcdia Ari. Manj lisa: i' pri naših naporih za boljši jutriinji dan mlade demokrati £^ države. Veličastnemu /boru je spregovoril podpredsednik ^ " Slovenije Lado Pohar in povedal, da je evropski parlament SD< /',Muscl- da hi na ostankih taborišča postavili vseslovenski ^enik taboriščnikom, zapornikom, izgnancem. O tem se bo st r.a' javno izreči slovenski parlament. Slovenska vlada naj tudi Her' vse, da bodo slovenski taboriščniki in izgnanci dobili od rj.I^e vlade odškodnino za vse trpljenje in žrtve, kot so je bili tai e*n' internirana iz drugih evropskih okupiranih držav. Prav te 0 "aj slovenski država tudi sama oblikuje sklad za pomoč *8oH 'Cm Koncentracijska taborišča so v vsem svetu grozljiva ^ d°vinska izkušnja, ki naj se ne ponovi. Taborišča - spomeniki naJ ostanejo opomin bodočim rodovom. • I). I). Seje vseh treh zborov skupščine Jesenice, 7. junija - Predsedniki zborov skupščine občine Jesenice sklicujejo seje vseh treh zborov skupščine občine Jesenice za ponedeljek, 14. junija. Na sejah podo poslušali poročila o aktivnostih med sejami zborov, razpravljali o predlogu odloka o proračunu občine za letos, o programu sklada stavbnih zemljišč občine s finančnim načrtom za letos in o poročilu o uresničevanju programa gospodarjenja s stanovanjskimi sredstvi, sredstvi stanovanjskih najemnin in najemnin poslovnih prostorov s poročilom o realizaciji prihodkov in odhodkov za lani.© D. S. Predstavitev Kranja v Železni Kapli Kranj, 7. junija - Tridnevne predstavitve Koroške in še posebej Železne Kaple od petka do nedelje so se v soboto udeležili tudi predsednik občinske skupščine Kranj Vitomir Gros, predsednik Izvršnega sveta Peter Orehar ter predstavniki občinske in gorenjske turistične zveze ter glasbeni ansambel iz Suhe pri Predosljah. Kranj se je na prireditvi, kjer so v okviru turistične predstavitve Železne Kaple odprli pri ljudski šoli tudi športno in kulturno dvorano, predstavil s turistično stojnico, za katero je bilo med domačini veliko zanimanje. • A. Z. Prispeli Slovenci iz Argentine Kranj, 7. junija - V soboto zvečer je na brniškem letališču pristalo posebno letalo s Slovenci iz Argentine, ki so prišli na daljši obisk po domovih in k sorodnikom. Na letališču so jih pozdravili tudi dr. Peter Vencelj, državni sekretar v zunanjem ministrstvu, predsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar in kranjski dekan Stanislav Zidar. • A. 2. Pripadniki Unproforja za begunce Predoslje, 7. junija - Morda prvi hip nenavaden, vendar zanimiv in zelo uspešen koncert je bil v soboto zvečer v cerkvi v Predosljah. Nastopili so pevci, ki so hkrati pripadniki Unproforja v Sloveniji. Ob tej priložnosti so izročili tudi pomoč za begunce. Koncert v cerkvi v Predosljah je organiziral župnik v Predosljah Janez Kokalj. • A. 2. Učitelji so stavkali v petek - nadaljevali bodo od srede do petka Vlada tretjič ne bo popustila Kranj, 7. junija - Minuli petek so v osnovnih, srednjih in glasbenih šolah ter v dijaških domovih po Sloveniji stavkali. Vlada je zahtevam republiškega stavkovnega odbora sindikata SVIZ in svobodnih sindikatov dvakrat popustila, v tretjem krogu pogajanj, danes za zaprtimi vrati, je vztrajala pri zadnji ponudbi. To je 26.000 tolarjev bruto izhodiščne plače za prvi tarifni razred - čistilko (zdaj 23.833, po stavkovni zahtevi 30.600 tolarjev), in regres v višini 30.000 tolarjev. To je največ, kar vlada lahko ponudi, je bil neomajen minister dr. Slavko Gaber. Stavkovni odbor je vztrajal pri svojem, češ da ima za to polno podporo svojih članov, kar je tudi res. Učitelji, ki so petkovo celodnevno stavko izrabili za izrekanje o ponudbi vlade, namreč zvečine nameravajo vztrajati do konca. Pomeni, da so za stavko od 9. do 11. junija, torej od te srede do petka, saj je za njih vladna ponudba ponižujoča. Precej zahtev je tudi za odstop ministra dr. Gabra. Šolniki bodo nadaljevali s stavko od srede do petka. Ob tem pa vendarle kaže opozoriti tudi na to, da šolniki v bistvu stavkajo za vseh 130.000 ljudi, zaposlenih v slovenskem negospodarstvu, in ne samo zase. Tudi zato je vsaka ponudba vlade zelo limitirana. Sicer najbrž ne bi bilo nič drugače, če bi se potegovali le zase, saj bi po njihovi (morebitni) zmagi vlada lahko pričakovala plaz stavk in podobnih zahtev tudi v drugih dejavnostih. Morda pa bi z vlado lažje dosegli ustrezen konsenz (na to kažejo dokaj jasni znaki), če bi se potegovali za zvišanje koeficientov na bruto izhodiščno plačo (predmetni učitelj 2,65, profesor 3,10) znotraj svoje dejavnosti. Seveda bi v tem primeru morali doseči konsenz tudi s parlamentarnimi skupinami, preden bi krovni zakon za negospodarstvo prišel v parlament. # H. Jelovčan, foto: G. Šinik V Kranju izdali že okrog 61.000 modrih potnih listov Tudi tujcem se rok izteka Kranj, 7. junija - Na kranjski občini imajo trenutno približno tri tisoč vlog za izdajo slovenskih modrih potnih listov, vlagatelji čakajo nanje povprečno dva tedna. Doslej so izdali že okrog 61.000 novih potnih listov, največ, več kot 40.000, lani. Predvidevajo, da bo do izteka veljavnosti rdečih potnih listov, izdanih v Republiki Sloveniji, 25. junija, vlog za zamenjavo še blizu 10.000. Po 25. juniju tudi tujci, državljani drugih republik nekdanje Jugoslavije, ki so po prejšnjih predpisih stalno prebivali v Sloveniji ali so si pri nas uredili status tujca, ne bodo mogli več prek državne meje z rdečim potnim listom, izdanim v Sloveniji. Neveljavna bodo tudi vsa dovoljenja (za začasno ali stalno prebivanje) in vizumi (delovni, tranzitni, poslovni), odtisnjeni v potne liste. Ti tujci si morajo pravočasno preskrbeti potni list države, katere državljani so. Na kranjski občini so vse tujce, ki so v Sloveniji dobili potne liste ali kakršnokoli dovoljenje za bivanje in delo, pismeno obvestili, da morajo do 25. junija dobiti potne liste svoje države. Kot trdijo na občini, to ni posebno težko, saj se v vse države, republike nekdanje Jugoslavije, da potovati, medtem ko ima Bosna in Hercegovina predstavništvi v Zagrebu in na Dunaju. Večina tujcev - do pred dvema letoma še sodržavljanov - se je za to pravočasno potrudila (mnoge je prisilil pretečeni dokument), precej pa se jih je na nove predpise tudi požvižgalo. Ti bodo po 25. juniju v Sloveniji "ilegalci", ki jim grozi izgon. • H. Jelovčan Nov koncertni klavir Tržič, 4. junij - V tržiški glasbeni šoli so predstavili nov koncertni klavir KAVVAI EX, ki sta ga financirala Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za delo. Klavir so preizkusili v koncertnem programu, ki so ga izvedli tako učenci Glasbene šole Tržič kot tudi njihovi učitelji. S simboličnim darilom sta se predstavnici "botrov", ministrici za delo Jožici Puhar, iskreno zahvalila ravnatelj glasbene šole Andrej Puhar in tržiški župan Peter Smuk. Ministrica Puharjeva je ob tem dejala, če obstaja posluh in možnost za pomoč, potem je treba pomagati. V tržiškem primeru je oboje bilo. Dodala je še, da gre zahvala tudi tistim, ki iz klavirja izvabljajo čudovite zvoke in seveda tistim sposobnim glasbenim pedagogom, ki otroke učijo - včasih tudi na že izrabljenih inštrumentih in v neprimernih prostorih. Tudi v zvezi s slednjimi bodo, če bo možnost, poskusili skupaj kaj narediti, je še dejala. Do tedaj pa bo treba potrpeti. • T. A. ^^PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE PokliCIte 064/403-871 Pred Vodnikovo proslavo Koprivnik - Opaže na zvoniku farne cerkve na Koprivniku smo slikali prejšnji petek, ko so na Koprivniku gostili člane PEN društva, ki so imeli srečanje na Bledu. Konec minulega tedna pa je bilo domala že vse nared za osrednjo proslavo in prireditve, ki bodo v soboto in nedeljo v krajevni skupnosti Koprivnik - Gorjuše ob letošnji 200-letnici koprivniške fare in Valentina Vodnika, ki je takrat postal prvi župnik v fari. Tako bo v soboto, 12. junija, vse popoldne na Koprivniku vaški sejem. V šoli bodo odprli tudi razstavo akademskih slikarjev, v farni cerkvi bo koncert Olge Gracelj, v Gostilni Korošec pa bo otvoritev meseca Vodnikove kuhinje. Dve leti po sprejemu krajinske zasnove Osrednja svečanost pa bo potem v nedeljo, 13. junija, ko bo ob 10. uri najprej svečana maša nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja, po njej pa bo ob pol dvanajstih predsednik države Milan Kučan na svečanosti odkril doprsni kip Valentinu Vodniku na žup-nišču na Koprivniku. Da bosta Koprivnik in Gorjuše konec tedna urejena in praznična, so tudi krajani z vodstvom KS in ob pomoči občine ter nekaterih podjetij ter pod pokroviteljstvom Zavarovalnice Triglav opravili vrsto najrazličnejših del. • A. Z. (Ne)zaupanje? Pregled letošnjih programov po sedanjih krajevnih skupnostih na Gorenjskem je enostavno in kratko rečeno presenetljiv. Niso redke krajevne skupnosti, ki se na področju tako imenovane komunalne infrastrukture lotevajo nalog, ki se jih včasih ne hi sramovala prenekatera občina. In to dobesedno, saj so bile gradnje cest, vodovodov, kanalizacije... največkrat stvar občinskih programov. Danes pa ni nobena posebnost, če v eni sami krajevni skupnosti poteka kar več zahtevnih akcij hkrati. To pa seveda pomeni, da se vodstva, gradbeni odbori oziroma sveti krajevnih skupnosti morajo še kako "poglabljati" tudi v finančna vprašanja. Tam, kjer na primer takšnih "projektnih akcij" na najrazličnejših področjih še "niso vzeli", če rečemo temu po šolsko, običajno na kratko zaključujejo (upajmo, da ne z zavistjo), da so posamezni predsedniki ali krajani v krajih, kjer se dogaja toliko stvari naenkrat, preveč zagnani. Niso redke tudi pripombe, da nekaterim uspe, ker imajo pač podporo pri tem ali onem denarnem viru v občini ali pri državnem proračunu, zaradi politike in podobnih razlogov. Pa je največkrat vendarle res, da sta za vse skupaj in dogajanje "kriva" predvsem izredna zavzetost krajanov in dobro gospodarjenje (dobesedno) vodstva. Tam, kjer se uresničevanje programov dogaja na različnih komunalnih in drugih področjih v krajevni skupnosti, pa se marsikje že sprašujejo, zakaj so pravzaprav, recimo, pod nenehnim nadzorom občinskega proračuna. Gre za nezaupanje ali za nekdanjo prakso ? Saj bi bilo nenazadnje čisto vseeno, če bi v občinskem proračunu namenili za krajevno skupnost določeno vsoto denarja, ta pa bi ga potem namenila za reševanje tistih problemov, ki so po njihovi oceni oziroma na podlagi s krajani dogovorjenega programa, najbolj pereči. • A. Zalar Preimenovanje ulic Kranj - Včeraj, 7. junija, je začelo veljati preimenovanje ulic v Kranju in Naklem, ki ga je sprejela kranjska občinska skupščina. Titov trg je zdaj glavni trg, Ulica Moše Pijadeja se imenuje Zoisova ulica, Ulica Veljka Vlahoviča pa Gogalova. V Naklem pa imajo Cesta 26. julija ime Glavna cesta. Pot Mihe Fistra se imenuje Turistična ulica. Ulica Jožeta Poličarja pa Kranjska cesta. Ob preimenovanju so se spremenila samo imena, številke pa ostanejo iste. # A. Ž. Upravni odbori podjetij ISKRA AMPER d.o.o. ISKRA ORIS d.o.o. ISKRA GA-LA d.o.o. INSTRUMENTI na osnovi določil statuta razpisujejo prosta delovna mesta za: DIREKTORJE PODJETIJ 1. ISKRA AMPER d.o.o. 2. ISKRA ORIS d.o.o. 3. ISKRA GA-LA d.o.o. Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati tudi naslednje pogoje: AD/1 in AD/2 - najmanj VI. stopnja izobrazbe - organizacijske in vodstvene sposobnosti - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj AD/3 - najmanj V. stopnja izobrazbe - organizacijske in vodstvene sposobnosti - 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Izbrani kandidati bodo imenovani za dobo 4 teta. Kandidati naj oddajo pismene vloge z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev v kadrovsko službo Iskre Instrumenti Otoče d.o.o. Otoče 5a s pripisom ZA RAZPIS, v roku 8 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 8 dneh po zaključku zbiranja prijav Krvavec ima že drugačno podobo Zelena luč za nadaljevanje krajinske zasnove? Izvršni svet občine Kranj ocenjuje, da se zasnova lahko nadaljuje, saj na Krvavcu ni tako malo narejenega, kot se včasih sliši iz krajev pod njim. Kranj, 7. junija - Kar zadeva sanacijo, je na Krvavcu že marsikaj narejenega, dokončna ureditev pa bo možna, ko bo imel RTC Krvavec denar oziroma zagotovljeno stabilno poslovanje. Ko je izvršni svet občine Kranj na zadnji seji obravnaval informacijo, je ocenil, da se krajinska zasnova lahko uresničuje tudi na področju RTC Krvavec. Seveda pa bodo o tem morali spregovoriti tudi v občinski skupščini. Pri sprejemanju krajinske zasnove Krvavca marca 1991 so zbori kranjske občinske skupščine sprejeli sklep, da mora izvršni svet po opravljenih sanacijskih delih predlagati nadaljnjo izvajanje krajinske zasnove. Čeprav iz krajev v dolini od časa do časa prihajajo pripombe in različna mnenja o sanaciji in delih na Krvavcu, po razpravi minuli teden v torek v izvršnem svetu lahko sklepamo, da je bilo na Krvavcu opravljenih že vrsto sanacijskih del. Tako je bil na urejenih smučiščih in travnikih skrčen gozd, zemljišče je bilo zravnano in humunizirano, biološko pognojeno, zaščiteno in posejano s travo. Na izpostavljenih mestih je bilo urejeno tudi odvodnjavanje in zaščita zemljišč pred hudournimi vodami. Sanirana je tudi smučarska proga z Zvoha, sledovi zemeljskih del pa so vidni le še na zahodnem grebenu, kjer se vegetacija in ruševje zaradi lege in vetra težje obnavljata. Lani je bila s Podjetjem za urejanje hudournikov obnovljena tudi zajezitev na Kriški planini, prav tako pa je na Kriški planini saniran tudi pesko-kop. Odpravljena je tudi škoda zaradi plazu na spodnji postaji žičnice, zgrajen nov most čez Reko, plato oziroma zidna škarpa. Zgrajen je bil tudi del struge Reke nad in pod postajo žičnice. Kar pa zadeva vodo, so lani uredili zajetje in pre-stregli vso vodo. Pri tem pa je pomembno, da ni sledu o mehanskem ali biološkem onesnaževanju. Vodo redno nadzoruje Zavod za socialno medicino in higieno Kranj. RTC Krvavec je v celoti opustil kurjenje z oljem in zdaj za ogrevanje uporablja le les in elektriko. Gorivo in mazivo za teptalce in gradbeno mehanizacijo je hranjeno v dvoplaščni cisterni v koritu iz nepropustnega betona. Vsa odpadna olja vozijo v dolino. Zgrajena je tudi kanalizacija od Doma na Krvavcu na Kriško planino in potem do čistilne naprave, ki pa obratuje, kadar je na Krvavcu dovolj obiskovalcev. Za od- padke pa imajo na več mestih tudi zaboljnike. Precej pa je bilo do zdaJ opravljenega tudi za zaščit" smučarjev pozimi in turistov ter živine poleti. Na relacij1 Gradišče - Zvoh - Njivice - Vfjj Krvavca - RTV oddajnik je nad prepadi postavljena tri metre visoka in tri kilometre dolg2 ograja. Vsako pomlad pa obnovijo tudi pašno ograjo me" spodnjo in zgornjo planino * dolžini poltretji kilometer. R* zen tega pa so bila za pašo oz1; roma živino zgrajena tudi štif napajalna korita in talna lesav Tihi dolini. Informacijo je, kot rečeno vršni svet ugodno ocenil in ^ predlagal občinski skupščini, i* se krajinska zasnova Krvave« nadaljuje. • a. trn Krajevna skupnost Besnica Razmišljajo o večnamenskem prostoru Matevž Kleč, predsednik sveta krajevne skupnosti: "Še ta mesec bomo imeli zbor krajanov. Na njem pa bomo govorili tudi o nadaljnjem razvoju kraja in doline." Besnica, 7. junija - Krajevna skupnost Besnica v kranjski občini sodi med tiste, kjer so v zadnjih desetih letih in več z lastnim delom in prispevki ter ob sodelovanju inr podpori širše skupnosti reševali predvsem tako imenovane infrastrukturne oziroma komunalne probleme. Tako so do Besnice in naprej dobili urejeno cesti, ki v zadnjem delu v dolini sicer še ni končana. Gradili so vežice, telefonijo, urejali spominska obeležja, ceste, vodovod... Zadnje čase oziroma odkar so pred dvema letoma praznovali 700 let Besnice, pa so razmišljanja in prizadevanja vedno bolj usmerjena v turizem. Med turistična prizadevanja vsekakor sodi tudi prireditev, ki bo v Besnici ob Osnovni šoli v nedeljo, 13. junija, popoldne. Takrat bo Turistično- kulturno društvo pripravilo 2. Gorenj- V nedeljo ob 14. uri se bo pri Osnovni šoli v Besnici, po otvoritvi razstave glasbil, začelo 2. Gorenjsko prvenstvo harmonikarjev na diatonični harmoniki. Glavni pokrovitelj prireditve, ki jo organizira Turistično- kulturno društvo Besnica, je Merkur Kranj. Poleg Gorenjskega glasa pa so prireditev podprli še: Skupščina in Izvršni svet Kranj, Gorenjska banka d. d. Kranj, IPC Kranj Cesta na Belo II, Živila Kranj, Trgovina Tipka, Zavarovalnica Triglav -Območna enota Kranj, Stanovanjska zadruga Gorenjske Kranj, Salonit Anhovo, IGM Žalec, SCT Železokrivnica, Interprom Maribor, Me rvator - Tovarna mesnih izdelkov Ljubljana, Siporex Zagorje, Industrija gradbenega materiala Zagorje, Bramac, TIM Laško, ETI Elektroelement Izlake, Kunst Alfred Grite, Unigal Ši-frer Preddvor, Planika Kranj, Sava, Predelava plastičnih mas Ko-smatin Domžale, FructaL Logarstvo Kranj, Domel Železniki, Melodija Mengeš, Agroalp Sp. Besnica, Projekt TriiČ, Korotan Struievo, Avtošola ing. Humar Kranj, Trgovina Mercator Sora Žiri, Avtoprevoznik Bizjak Sašo Kranj, Mercator - KŽK Kmetijstvo, Domplan Kranj, Mizarstvo Tomše Nemilje, Market Kekec Sp. Besnica, Velana Ljubljana, Mercator - Oljarica Britof, Kovi-nostrugarstvo Lahovče, Asmark Ljubljana, Mesnica Anton Ro-škar. Trgovina Kocka Sp. Besnica, Alpex Žabnica, Petrol, Elektromehanika Glavan Sp. Besnica, Opekarna Rudnik Breiice, Clio Avtomurka Lesce, Slovenija vino Ljubljana, Tiskarna knjigoveznica Radovljica, Mizarstvo Kozjek Zg. Besnica, Gradbinec Kranj, Mesarija Franc Kalan, Kovinostrugarstvo Florjančnič Sp. Besnica, PPC Gorenjski sejem Kranj, Jelovica Škofja Loka, Elektromehanika Zorman Zbilje, Srednja gradbena šola, Pizzerija Pod Rovnikom Zg. Besnica, Zveza kulturnih organizacij Kranj, Tiskarna GTO Košir, Izdelovalci harmonik Diskont Železnik, Kač, Kapš, Podgoršek in Rutar, gorenjske radijske postaje Kranj, Triglav Jesenice, Triič in Žiri in RTV Slovenija. Matevž Kleč sko prvenstvo harmonikarjev v igranju na diatonično harnmo-niko. Ob tej priložnosti bodo malo po dvanajsti uri v telovadnici šole odprli tudi razstavo glasbil, po tekmovanju, ki se bo začelo 14. uri, pa bo nastopil tudi Alpski kvintet. Na prireditvi, ki jo že nekaj časa pripravljajo skupaj s krajani in društvi v krajevni skupnosti, bodo na podlagi strokovnega ocenjevanja, dobili najboljšega letošnjega gorenjskega harmonikarja, ki bo jeseni nastopil potem v Ljubečni na tekmovanju za zlato harmoniko. Lani je zmagal v Besnici na prvem tekmovanju domačin Ambrož Bogataj, ki bo branil naslov tudi v nedeljo. "Razmišljanja v naši krajevni skupnosti se počasi, vendar zagotovo spreminjajo. S tem ne mislim reči, da nas ne "zanimajo" več tako imenovani komu- nalni problemi, vendar jih je d*' nes prav gotovo že več med n*' mi, ki so vedno bolj prepričan'' da je naš jutrišnji cilj turizem- * dosego tega bomo in bodo na*1 otroci in znamci tudi ostali * naprej v Besnici. Ze nekaj ča*' in vedno bolj pogosto se sliši, v krajevni skupnosti, v Besn>cl potrebujemo večji prostor oii*0" ma večnamenski objekt. Misli1"' da ne napovedujem preveč, *" bomo še ta mesec imeli krajanov in na njem se bomo govorili o tem in o načrtih in f Ijih za Besnico in dolino v f hodnje. Sicer pa bo v vsak'* primeru odločitev krajanov rilo za nadaljnji razvoj," ie* pogovoru o letošnjih načrtin pred nedeljsko prireditvijo s Besnici povedal predsedn'* sveta KS Matevž Kleč. Kar pa zadeva tako imen<> vani redni letošnji progra"1 krajevne skupnosti, so že Zfljjf dili nadstrešnico pri mrlišk'11 vežicah v Besnici. Vsa dela, & zen krovsko kleparskih, 5 opravili sami s prostovoljni delom in tako prihranili ^ manj 300 tisoč tolarjev. Na P* kopališču nameravajo ured' zdaj še žarni zid, ker pr°st^, postaja premajhen. V načrtu P imajo še ureditev petih avt^ basnih čakalnic, asfaltirani, ceste proti slapu Sumu, Uf** tev otroškega igrišča, balini^ in kombiniranega igrišča za t)° gomet ter košarko na Pesnici H asfaltiranje oziroma obnov poškodovanega asfalta. "Krajani veliko pri urejanf in reševanju problemov naredi sami; krajevna skupnost zag<»,(^ vi le material. Mislim, da bot^ tako nadaljevali tudi nap1*'' Kar pa zadeva turizem, za k' že iščemo tudi denar, pa bi r'" kel: Pogovoriti se moram" . Besnici, da bomo v nekaj verj' in ko bomo prepričani se ^ Besnica "odprla", s tem preži'r Ia in potem živela naprej." • Zalar I KRATKE GORENJSKE KRATKE GORENJSKE 3 Obnova Šempetrske kapele Stražišče pri Kranju - V krajevni skupnosti Stražišče so že nekaj let načrtovali obnovo enega najstarejših kulturnozgodovinskih spomenikov v občini - Šempetrske kapele. Skupaj z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj so strokovnjaki lani začeli z obnovitvenimi deli, glavna dela pa bodo opravili letos. V krajevni skupnosti načrtujejo, da bodo dela končana do krajevnega praznika konec junija. Čeprav je bilo za obnovo porabljenega že veliko denarja, ki sta ga prispevala ministrstvo za kulturo R Slovenije in občinska skupščina Kranj, za dokončanje še vedno primanjkuje 2,5 milijona tolarjev. Krajevna skupnost Str.i/iš če se je zato pred dnevi obrnila za pomoč na različne naslove v občini. Številka žiro računa, na katero lahko nakažete prispevek za obnovo Šempetrske kapele, je 51500-645-60057. • a. Z. Gasilke ugnale gasilce kokrii-a - Ob nogometnem igrišču na Kokrici se je prejšnjo soboto zbralo osemnajst gasilskih ekip iz dvanajstih gasilskih društev. Preizkusili so se v gasilsko športnih in tekmovalnih disciplinah. To je bilo že tretje tekmovanie, ki so ga gasilci Kokricc organizi- rali za memorial ustanovnih članov društva. Prvo mesto so t,sV(1 iile članice iz Trboj, druga je bila ekipa pobratenega dru&tV Šmarje pri Jelšah, na tretje mesto pa so se uvrstili člani gasili ga društva Prebačevo-H rastje. Turistična taksa - Kranj - Turistično takso po zakonu iz rti |el> 1915 monl|a skrlnli ?* mamo Najslabše spomini na prvo vojno, ko smo Pri*'' V s'mem pomanjkanju," Poveduje Alojzija in nadal- Alojzija Zaletel ima še danes rada cvetje. juje: "Takrat sem delala pri raznih čevljarskih obrtnikih, od (ircgorca in Klofutarja do drugih. Čeprav smo delali ob petrolejkah, sem dober vid vseeno ohranila do nekaj let nazaj. Za šivalnim strojem sem si služila kruh (udi pri Petru Kozini in v današnji tovarni Peko, kjer sem delala še dve leti po drugi vojni. V mladosti sem poznala še kaj drugega kot delo. Rada sem plesala in pela. Dolgo sem sodelovala pri cerkvenem zboru. V Tržiču sem zahajala na Skalo, kjer so Erirejali igre in operete, v jubljani pa sem najraje obiskovala gledališče. Dve leti sem namreč delala v stričevi delavnici v Šiški. To jc bil zame najlepši čas, saj sem v Ljubljani spoznala tudi svojega moža. Po poroki 1933. leta sem stalno živela v Tržiču. Brez moža sem že več kot dvajset let. Vedno sem mu pravila, da preveč kadi, a me kljub naduhi ni hotel ubogati," se še danes hudujc Alojzija nad to moževo razvado. Zase pravi, da je vedno živela zmerno. Prav čudi sc, kako je tako suhljato telo preneslo toliko let brez večjih težav. Nikoli ni manjkala v službi, le po rojstvu hčerke in sina kratek čas. Tudi ko je bila pri osemdesetih letih prvič v bolnišnici, so jo kmalu poslali domov. Še dve leti nazaj je prebirala časopis brez očal. Danes sicer zmore le kratek sprehod in tudi vsaka hrana ji ne prija več, a še vedno ji je najslajša dišeča kava po kosilu. "Sedaj bom lažje počakala pogovor z mano po tržiškem radiu," ie zadovoljna Alojzija ob skodelici kave in pohvali pozornost Tržičanov: "Kot najstarejšo prebivalko so me za rojstni dan obiskali celo ljudje iz občine. Poglejte, koliko rož imam! Vedno sem imela rada cvetje in otroke. Na sinove otroke Simono, Anito in Matjaža sem pazila kar sedem let. Ob njih mi ni bilo nikoli dolgčas. Vedno sem vesela njihovega obiska, še posebej pa se razumeva z vnukom Matjažem." Vesel takega priznanja, se je Matjaž stisnil k babici s pojasnilom, da spoštuje vse starejše ljudi. Tudi brez besed drugih je bilo čutiti, da Alojzija Zeletel veliko pomeni tako hčerki Dragi in sinu Janku kot vsem drugim domačim. V takem okolju jc lahko tudi visoka starost prijetna. In zaželeli smo slavljcnki, da bi jo našli prav tako čilo in vedro ob njeni skorajšnjilOO-lctnici. Stojan Saje MIMMIIK Iz tretje življenjske univerze Nikoli ne znaš preveč kuhati Kranj, maja - Danes se upokojujejo še mladi in vitalni ljudje, ki se jim kljub pokoju nič ne mudi v zapeček. Zato jim v okviru tako imenovane univerze za tretje življenjsko obdobje ponujajo vrsto programov, od učenja tujih jezikov do različnih krožkov. Eden takih je tudi tečaj zdravega kuhanja. Pri Rdečem križu v Kranju, kjer imajo z univerzo za tretje življenjsko obdobje nekajletne izkušnje, je letos nov krožek za zdravo kuhanje. Deseterica upokojenk (in en upokojenec) se je v enajstih srečanjih naučila, kako kuhati dietno hrano, ki jo starejšemu človeku narekujejo najrazličnejše zdravstvene težave od holesterola do sladkorne bolezni, pa tudi, kako se hraniti, če so zdravi in bi želeli taki tudi ostati. "Moje tečajnice so izredno vedoželjne. Čeprav gospodinjijo že vrsto let, so se še vedno pripravljene naučiti česa novega," je o tečaju povedala Justina Dolence, učiteljica gospodinjstva v osnovni šoli Franceta Prešerna, kjer je tudi potekal tečaj. "V treh mesecih smo se učili pripravljati varovalno prehrano, sprejemljivo tako za starejše zdrave ljudi, kot tudi za tiste, ki jih pesti katera od težav, denimo holesterol, zvišan pritisk, sladkorna bolezen... Pri sestavi naših jedilnikov smo dajali prednost zelenjavi, polnovrednim žitaricam, sadju, se izogibali belih ogljikovih hidratov, maščob. Tudi pri postopkih poprave hrane smo se zatekali k bolj zdravim, kuhanju in dušenju, izogibali pa smo se cvrenja in pečenja. Spoznali smo določena pravila glede načrtovanja prehrane, količine dnevnih obrokov, varovanja hranilne vrednosti živil, sestave obrokov. Tudi postrežbe in siceršnjega odnosa do hrane nismo pustili ob strani, obnovili pa tudi pravila zdravega načina življenja, ki ob hrani zajema tudi gibanje, družabnost, sprostitev." Tečajnice v elementu. Kakšni motivi pa so k tečaju pritegnili prekaljene in kuhanja vajene gospodinje? Danica Miselj se mu je pridružila, ker že nekaj let skuša kuhati zdravo, radijske oddaje in številni teoretični recepti pa ji niso dali zadosti tovrstnih izkušenj. Tokratni tečaj jo je naučil mariskaj novega. Tudi mož, navdušen nad novostmi, rad užije na novo pripravljeno hrano. Francka Osterman je prišla zraven iz družabnih razlogov. Dolga leta je vodva in ker drugega konjička nima, je prišla h kuhanju. Tovrstnega znanja ni nikoli preveč, je prepričana. Marijo Bregar je pritegnila soseda. Naučila se je pripravljati hrano po dietnih jedilnikih, ne da bi imela kake zdravstvene težave. Prav pred kratkim pa je iz laboratorija dobila izvid o povečanem sladkorju in holesterolu. Pridobljeno kuharsko znanje ji bo zato priilo kot nalašč. D.Z.Žlebir UGODNO - VSE ZA GOSTINSTVO PORCELARA IH STEKLENIH izdei GOSTINSKE LOKALE, MENZE, HO RAZNE GARNITURE PORCELANA IZDELKOV ZA POTREBE GOSPO BI NJ|STE\ CENE UGODNE - PREPRIČAJT PRANA KRANJ, Ručlgajeva 31, tel fax: 06 "S0RA" INDUSTRIJA I POHIŠTVA d.o.o. Tovarna pohištva S0RA omogoča nakup pohištva lastne proizvodnje s 15% popustom za gotovino, junija in julija pa še 5% oz. 10% sezonskega popusta. Prodaja na 6 obrokov s čeki. Brezpločna dostava. Poleg tega lahko kupite pohištvo drugih proizvajalcev. Salon je odprt od 8. do 19. ure, ob sobotah pa od 8. do 12. ure. 28 r- IO i i CO r~ (O (O t— t~ ID U> O O .. M O (0 61215 MEDVODE, Gorenjska 12 £ & S tekmovanja gasilcev iz kranjske občine Dejavnost, ki privlači mlado in staro Ob tekmovalnem duhu srečanja gasilcev označuje druženje vseh generacij. Šenčur, 5. junija - Na letošnjem tekmovanju enot Občinske gasilske zveze iz Kranja se je zbralo 49 desetin. Najbolj uspešni so bili gasilci iz Voklega, ki so odnesli domov kar štiri pokale. Seveda je za udeležence tako tekmovanje zanimivo predvsem po družabni plati. Turistično-gostinski dan v Križah Že med najmlajšimi gasilci vlada tekmovalni duh. Foto: S. Saje Od 158 enot, ki so se pomerile na izbirnem tekmovanju OGZ Kranj zadnjo majsko soboto, se je v končno tekmovanje uvrstilo 49 enot. Med udeleženci prireditve prvo junijsko soboto v šenčurskem športnem "parku je tako bilo 13 pionirskih ekip, prav toliko mladinskih, 18 članskih in 5 veteranskih desetin. Prav s takim načinom priprav so letos dvignili kakovost dela in borbenost desetin, je med drugim ocenil Marko Bohi-nec, načelnik štaba operative OGZ Kranj in predsednik tekmovalnega odbora. Kot je napovedal, bodo izkušnje gasilcem koristile pri jesenskem področnem tekmovanju in spomladanskem državnem nastopu, gotovo pa izurjenost in usklajenost ekip ne bosta odveč pri vsakdanjih gasilskih nalogah. Za nepoznavalce gasilstva naj zapišemo, da je tekmovalni program prilagojen sposobnostim različnih starostnih kategorij. Tako se pionirske skupine pomerijo v zbijanju tarče s curkom iz vedrovke in prenosu vode iz manjših veder v večjo posodo. Mladinske enote čaka enaka naloga kot člane in veterane, vendar delajo na manjšem orodju. Tekmujejo namreč v tridelnem napadu, med katerim speljejo cevi od motorne črpalke v bližino tarče, ki jo zbijajo s curkom iz ročnika. Nič manj zahtevne niso gasilske raznoterosti, od navezovanja orodja na vrv, metanja vrvi v cilj, razvijanja in sestavljanja cevi do ciljanja tarče z vodo iz vedrovke. Ker napake ocenjujejo sodniki po strogih pravilih, sta za uspeh pomembna pravilnost izvedbe in hitrost. Prav zaradi naglice in želje po čimboljšem rezultatu pride tudi do nerodnosti, ki so v veselje gledalcem in osvežitev tekmovalcem. Če se cev pod pritiskom i/trga i/ objema rok, so namreč lahko gasilci mokri do kože. Takih in podobnih nesrečnih situacij na tem tekmovanju sicer ni bilo veliko, vseeno pa je zmaga pripadla le najboljšim Pokale so odnesli pionirji, pionirke in mladinke v Voklo, mladinci v Zgornji Brnik, članice v Trboje, člani v Zalog pri Cerkljah in Voklo, ter veterani v Predoslje. Kratek sprehod od najmlajših do najstarejših udeležencev nas je prepričal, da vsi jemljejo tekmovanje zares. Desetar Marko Brauhar i/ najmlajše enote GD Luže je pohvalil tako delo deklet kot fantov, ki imajo vsako leto več izkušenj. Veteran Matevž Štefe iz GD Naklo, ki je gasilec že 57 let, je pripisal največjo vrednost tekmovanj prav ohranjanju telesne kondicije. Mladinkam iz GD Zgornji Brnik, ki uspešno nastopajo pod vodstvom Barbare Krantar, je postala vse bolj privlačna plat tekmovanj tudi družabnost. Kot je povedal predsednik OD Kranj-Primskovo Pavel Sajovic, je njmovo društvo za zvečer pripravilo družabno srečanje tekmovalcev in vodstva pri domačem domu, kar je skromna zahvala /a požrtvovalno delo na povsem prostovoljni osnovi. # Stojan Saje Domače obrti in jedi ne bodo pozabljene Največjo prireditev v kraju je kriška šola pripravila že osmič zapored. Križe, 5. junija - Letošnji, 8. turistično-gostinski dan so namenili predstavitvi domače obrti in jedi. Učenci osnovne šole so prikazali rokodelske spretnosti v raznih delavnicah, potrudili pa so se tudi pri pripravi jedi in postrežbi številnih obiskovalcev. Prireditev so seveda popestrili s kulturnim sporedom. Zbranim na sobotni prireditvi je izrekel dobrodošlico ravnatelj osnovne šole Janez Piškur, ki je predstavil vsebino 8. turistično -gostinskega dneva. Izrazil je zadovoljstvo, da s pomočjo pokroviteljev lahko ponudijo obiskovalcem domače jedi. ki izginjajo z vsakdanjega jedilnika, pa prikažejo stare obrti, ki jih moderna industrija izrinja iz domačih delavnic. Sestavke na tO temo in o zgodovini domačega kraja so zatem pripovedovali učenci v uvodni svečanosti, ki jo je obogatila tudi pesem šolskega pevskega zbora. Obiskovalci za lepo pogrnjenimi mizami v šolski dvorani so od poldneva naprej lahko izbirali "šuštarsk' kosiv". tržiške bržole, razne štruklje pa potice in drugo pecivo. Te jedi so pomagali pripravljati poklicnim gostincem iz kranjskih Živil številni učenci. Aljaž Slivnik, Damjan Ahčin in Anže Majcen so se trudili z rezanjem kuhanega krompirja; ob tem so pritrjevali, da kuhanje ni le za dekleta; Aljaž celo razmišlja o poklicu kuharja. Med mnogimi natakaricami in natakarji je to vlogo prvič sprejel tudi sedmo-šolec Kristjan Perne. ki je ugotavljal, da je strežba kar zahtevno in natančno opravilo. Mali izdelki velikih mojstrov Medtem ko se je nevsakdanja restavracija v šolski dvorani polnila z gosti, smo se sprehodili k obrtnim delavnicam. Sedmošolec Mitja Štular je povedal, da tokrat izdeluje z ročnim orodjem svojo tretjo "lojtro", česar se je naučil od svojega očeta. Zaupal je še, da pri takem delu ne gre brez žuljev, zato njega bolj mika kuharski poklic. Učenci nižjih razredov Grega Perko, Miha Voje, Janez Škerjanec in Janez Langus so se letos začeli učiti pletarstva; v svoji delavnici so izdelovali koške za gozdne sadeže. Da je moč izdelati iz lesa lične spominke, so prikazali Sonja Ravbar, Jure Ger-movšek in Matevž Langus, ki so motive najprej narisali in jih nato vžigali v les. Učenci Primož Studen, Dejan Božič in Klemen Pančur so se že v čevljarskem krožku naučili izdelovati razne dele obutve in šivati usnje, tokrat pa sta jih za vajence vzela šuštar-ska mojstra iz Križev Metod Ma-kuc in Kozma Zibler; oba sta vesela, da se mladina še zanima za stare obrti Veliko o njih. raznih običajih in zgodovini Križev z okolico so učenci zapisali tudi v letošnji izdaji šolskega glasila Tudi za čevljarsko obrt je še zanimanje med mladimi. Foto: S. Saj* Mostovi, ki sta jo delili obiskovalcem sedmošolki Marjeta Kern in Urška Perko . Poleg teh delavnic so si obiskovalci lahko ogledali še tkanje na malih statvah, slikanje panjskih končnic, medičarstvo, peko lecto-vih src in izdelavo sveč, naprodaj pa so bile tudi lične čevljarske svetilke iz obrtne delavnice mojstra Jerneja Kosmača. »S pripravami prireditve smo imeli polne roke dela do zadnjega dne, zato je bil tudi dan stavke za nas precej naporen. Veseli nas, da se je prireditev v osmih letih stalno bogatila, pa da v njej sodeluje vse več otrok, učiteljev in staršev. Za šolarje je zanimiva predvsem zaradi usmerjanja v poklice, prebivalcem pa veliko pomeni, ker je edino družabno srečanje v kraju,« je med drugim ocenila učiteljica gospodinj; stva Božena Perko. ki je tudi mentorica Turistično-gostinskeg* dne. Ravnatelj Janez Piškur je $e dodal, da gre za krono vseh aktivnosti prek celega šolskega leta, v katero je vgrajenega veliko prostovoljnega dela. Vseeno se prireditev ne bi ohranila b pomoči Živil, tovarn Peko BPT, izvršnega sveta in Tur čnega društva Tržič. Da trud zaman, je potrdil obisk številni! domačinov in celo gostov iz celjske osnovne šole.# Stojan Saje Osem desetletij šolske zgradbe v Podbrezjah Tudi v stari šoli sodoben pouk Podbrezjc, 4. junija - Med četrtkovim dnevom šole v Podbrezjah so svečano označili 80-letnico šolske stavbe. Čeprav se v štirih razredih šola le 38 otrok, so razvesili obiskovalce s pestrim nastopom in razstavo ročnih izdelkov, mamice pa so za pogostitev pripravile domače dobrote. Sredi julija letos bo minilo 80 let od prevzema sedanjega šolskega poslopja v Podbrezjah, pouk v tej vasi pa poteka že več kot celo stoletje. Od takrat se je podoba stavbe v marsičem spremenila, saj so med adaptacijo leta 1981 uredili sanitarije, napeljali vodo v učilnici in opremili prostore z napeljavo centralnega ogrevanja. Leto zatem so obnovili zunanji omet in lani še ostrešje. Seveda to ni najpomembnejša razlika od preteklosti, so ocenili med četrtkovo šolsko proslavo. S pomočjo staršev in podjetnikov iz kraja so letos kupili televizor z videorekorderjem, krajevna skupnost in centralna šola France Prešeren iz Kranja pa sta omogočila nakup fotokopirnega stroja. Vse to omogoča, da lahko pouk tudi v stari V učilnici je bilo komaj dovolj prostora za nastopajoče in obiskovalce. Foto: S. Saje stavbi poteka po sodobnih metodah. Če je na začetku obiskovalo podbreško šolo tudi po več kot sto otrok, se sedaj v njej šola v kombiniranih oddel« kih od prvega do četrtega zreda le 38 učencev. Osno nošolci in mali šolarji so vs eno pod vodstvom dveh učiteljic in vzgojiteljice pripravili od jeseni bogato razstavo likovnih in ročnih izdelkov, pri proslavi pa je priskočil na pomoč še učitelj glasbe iz Kranja. Svečanosti so se poleg nekdanjih delavcev šole pa sedanjega in prejšnjega vodstva kranjske šole udeležili številni starši in drugi prebivalci. Mamice so se tudi potrudile s pripravo peciva za goste, kar potrjuje vrašče-nost šole v življenje kraja.• S. Saje Na Žirovskem vrhu so preskusili pse krvosledce Psi po meri vodnikov V soboto je Lovska družina Gorenja vas organizirala gorenjsko preizkušnjo psov krvosledcev, na kateri naj bi ugotovili dedne zasnove mladih lovskih psov krvosledcev. To je le ena od vlog, ki jih v lovstvu opravljajo psi (poleg krvosledcev lovci uporabljajo tudi pse goniče, jamarje, šarilce in ptičarje), vendar za učinkovitost in humanost lova zagotovo ena najpomembnejših. Prelep pomladni (po temperaturah skoraj poletni) dan je lovcem Lovske družine Gorenja vas omogočil, da je gorenjska preizkušnja naravnih zasnov psov krvosledcev. ki so jo pripravili z veliko volje in gostoljubnosti, odlično uspela Nihče od s> vodnikov psov na pripravo preizkušnje ni imel pripomb, kljub temu da so bili sodniki v svojih končnih ocenah precej strogi Pravzaprav je bilo presenetljivo, da se je ob pre i/kušnji naravnih (dednih) /as nov psov, več kot o psih. govorilo 0 njihovih vodnikih, saj smo sli šali zelo osier ukor lovcu, katerega pes ni poka/al pravega zanimanji /a sledenje, češ da je len in se s psom premalo ukvarja, pa opozorilo drugemu, da se bo kar preveč živahen pes umiril, ko bo to uspelo tudi njegovemu lastniku, še ena DOtrdltCV /nam- resni ce, da je pes slika njegovega lastnika? Potek preizkušnje nam je opisal Zdravko Kosmač, ki je med Med odlike, ki naj bi jih imel lovski pes, spada tudi ubogljivost in njegova vodljivost. Vsi sodelujoči so /a to dobili dobre ocene. narodni kinološki sodnik, sicer pa član Lovske družine Poljane: »Za vz.rejo psov krvosledcev so trije pogoji: preizkus naravnih zasnov, telesna ocena ter vzrejni pregled, in danes opravljamo prvo. Začne ve na mestu, kjer naj bi bil nastrel divjadi, nakar se opazuje psa, kako sledi krvni sledi. Če več kot trikrat zaide s sledi, je pes diskvalificiran (vzrejno oporečen). Ko pes izsledi ustreljeno divjad, ga odvežemo in preizkusimo, ali zna na najdeno opozoriti ter kako divjad, ki jo je našel, čuva. Vse to sodnik ves čas natančno opazuje in po posebnem pravilniku ocenjuje na predpisani karton, /.a zaključek sledi tudi preizkus strclopla-hosti, kar je tudi odločilni pogoj za to, ali jt> pes primeren /a nadaljnjo vzrejo.« PO koncu preizkušnje, ki se je končala / lovskim golažem v lov ski koči na Javorču. v tovariškem vzdušju tako značilnim za "zeleno bratovščino", nam je vodja preizkušnje Maiko Mah. kinološki sodnik, veterinar \ cenim za vzgojo službenih psov v Podutiku i povedal »Današnja prireditev je po organizacijski plati izredno uspela, nekoliko manj pa, če pogledamo rezultate psov, saj tret- Do plena na koncu sledi niso prišli skoraj ponos. jina preizkusa ni opravila. Skromnejši uspeh je lahko povzročen s spletom okoliščin ali s preprostim dejstvom, da posamezni pes "ni imel svojega dne". Želimo, da bi se na področju sledenja po krvni sledi s psi napravilo več. saj je Ire ba priznati, da je uporaba psov v (a namen veliko pogostejša - skoraj vsakodnevna - > primerjavi z nekaterimi drugimi. Po lovski etiki je lovec namreč dolžan divjad, ki jo zastreli, poiskati, tu pa mu lahko pes veliko pomaga. Zanemarljiva tudi ni materialna plat: po verodostojnih podatkih so krvo-sletlni psi v preteklem letu našli oz. "rešili" divjad v vrednosti približno KMi tiv.č mark. vsi psi, uspešnim pa bi pripisa'' Vzgoja takega psa je izredjj zahtevna, saj terja nepresta1** ukvarjanje s psom od dne, k« " odvzet materi. Praktično vsak' dnevno je treba z njim v gozd, • čimprej spozna to suše okolje. x* z lične vonje, ki jih mora začeti <* /likovati. Pes mora za uspe sledenje natančno ločiti vonj r*r padajoče krvi in poseben dah strel jene živali, ludi sieei so J" pasme psov - gre za bavarske ' kanoveranske braverje - iz redi* zahtevne, zato priporočam t** pse sumo tistim, ki imajo čas ' ukvarjanje z njim, so dobi i poz"' valci lova in imajo ne navsezadflf za to tudi dovolj kondicije.« • -Žargi Adamič je slutil denacionalizacijo Oporoka tudi za podržavljeno premoženje Čeprav Anton Adamič ni verjel, da bo oblast podržavljeno premoženje kdaj vrnila nekdanjim lastnikom ali njihovim potomcem, je kljub temu v oporoko zapisal, da se ob Morebitni vrnitvi premoženje razdeli med pet dedičev. Kranj, 1. junija - Anton Adamič je trgovsko in podjetniško žilico, ki 80 mu jo namenile rojenice ali jo je navzel od svojega očeta, prine-Se' iz rodnega Kamnika na prelomu devetnajstega v dvajseto stoletje v Kranj, kjer je iz skromnih začetkov, ko je prodajal na "štan-t'h" pred cerkvijo, ustvaril veliko premoženje. Bil je lastnik hiše na Maistrovem trgu v Kranju, stavbe v Prešernovi ulici, tovarne IKA na Zlatem polju, vile Mara na Cesti Staneta Žagarja, stanovanjskega bloka na Trdinovi 5 v Ljubljani in vinograda na Murščaku pri Murski Soboti. Povojna oblast mu je večino premoženja podr-**vila, domala čez noč je ostal brez tega, kar je ustvarjal več deset-'etij. Ko je slovenski parlament pred poldrugim letom sprejel zakon 0 denacionalizaciji, so Adamičevi potomci vložili zahtevke za vrni- * flR.-~jfl| *ev. Doslej jim je že uspelo dobiti nazaj hišo na Maistrovem trgu in ' v Prešernovi ulici v Kranju, za ostalo premoženje pa postopek še Poteka. Adamičeva IKA zaposlovala 140 delavcev Kot navajajo zgodovinski V|ri, sta kranjska trgovca in posestnika Edmund Kocbek in Anton Adamič skupaj s češkim tovarnarjem in pletilskim strokovnjakom Otonom Jungma-Jjom ustanovila 1923. leta družbo z omejeno zavezo, Mehaniko tovarno pletenin IKA, ki si Je uredila manjšo tovarno pletenin v zgradbi na Maistrovem trgu v Kranju. Ko sta najprej rUr>gman, nato pa še Kocbek 'zstopila iz podjetja, je postal ledini lastnik tovarne (in stavke) Adamič, ki je proizvodnjo stalno povečeval in je imel '938. leta že 165 pletilnih stro- jev. Pred drugo svetovno vojno je zgradil na Zlatem polju veliko tovarniško poslopje, ki je danes v sestavi objektov Zdravstvenega doma Kranj, v najboljših časih pa je v njej delalo 140 ljudi. Podjetje je poleg stalnih delavcev zaposlovalo tudi veliko pletilj, ki so delale na domu. Najprej je izdelovalo le volnene in bombažne pletenine, nato je Adamič pletilnici priključil oddelek za proizvodnjo nogavic, po vzoru velikih tujih tovarn pa je ustanovil še oddelek za konfekcijo letne in zimske trikotaže ter za najfinejše damsko svileno perilo. Koje tovarno preselil na Zlato polje, je v zgradbi na Maistrovem trgu uredil trgovino Moda. Tičarjevi in Lampetovi bodo vrnjeno stavbo na Maistrovem trgu v Kranju še letos preuredili v trgovsko hišo. Tri hiše, stanovanjski blok, vinograd... Adamič, ki ga zgodovina postavlja ob bok velikim kranjskim podjetnikom, posestnikom in trgovcem, kot so bili Maver, Savnik, Prah, Pavšler, Sire, Božič, Majdič, Gorjanc itd., je bil tudi sicer zelo podjeten, saj je v času, ko je iz Kamnika prišel v Kranj, pa do druge svetovne vojne nakupil in ustvaril še več drugega premoženja: hišo na Prešernovi ulici, kjer je danes Kokrina trgovina, vilo Mara na Cesti Staneta Žagarja, ki so jo Adamičevi potomci v osemdesetih letih pro- dali, v njej pa je otroški vrtec, stanovanjski blok na Trdinovi 5 v Ljubljani in vinograd na Murščaku pri Murski Soboti. Vrnjeno premoženje se deli med pet dedičev Kot pravi Mihaela Tičar iz Kranja, ena od petih dedičev Adamičevega premoženja, je družina podržavljenje 1946. leta sicer prenesla zelo pogumno, vendar pa Anton Adamič do konca življenja (umrl je 1963. leta) ni mogel pozabiti, da je bilo to, kar si je polastila država, nekdaj njegovo. Potem, ko je domala čez noč ostal brez vsega, se je preživljal tako, da je v sadovnjaku ob vili Mara prideloval sadje, ga prodajal na kranjski tržnici ali iz njega kuhal žganje. Čeprav ni verjel in upal, da bodo podržavljeno premoženje Adamičevi še kdaj dobili nazaj, pa je "za vsak primer", če bi do tega vendarle prišlo, v oporoko zapisal, komu naj bi kaj pripadlo. Hišo na Maistrovem trgu v Kranju je namenil vnukinjama, sestrama Mihaeli Tičar in Lidiji Lampe, stavbo na Prešernovi Amaliji Adamič in Mojci Nemec, vinograd pri Murski Soboti Milošu Kodru, za tovarno IKA na Zlatem polju pa so dediči vsi. Dediči Adamičevega premoženja so lahko Antonu samo hvaležni za to, kar je zapisal v oporoko, saj jim je s tem prihranil (rodbinsko) sporazumevanje o tem, kaj naj bi kdo dobil. Da se je takšno sporazumevanje o delitvi (vrnjenega) premoženja že marsikje sprevrglo v družinski prepir, ni treba posebej poudarjati. Nova blagovnica v središču Kranja Kranjska občina je dedičem Adamičevega premoženja že izdala delno denacionalizacij-sko odločbo, ki je maja postala pravnomočna in s katero jim je vrnila stavbi na Maistrovem trgu in v Prešernovi ulici v Kranju. Kot je povedala Mihaela Tičar, so se z Živili, ki so doslej gospodarile s stavbo na Maistrovem trgu, sporazumeli, da ne bodo zapletale postopka za vrnitev stavbe, če bodo lahko v njej še nekaj let imele delikatesno trgovino. To je bil tudi razlog, da je bil denacionalizacij-ski postopek končan dokaj hitro in da sta sestri Mihaela Tičar in Lidija Lampe v poldrugem letu po sprejetju zakona o denacionalizaciji dobili nazaj podržavljeno trinadstropno stavbo na ugodni lokaciji v središču Kranja. Ker so jo prejšnji uporabniki izpraznili že med postopkom, sta jo lahko začeli preurejati takoj, ko je odločba postala pravnomočna. Tičarjevi so v dvajsetih dneh toliko uredili prostor v pritličju, da so lahko tja s precej odročnega Mohorjevega klanca preselili trgovinico (R3) s svetili, šiviljskim priborom in darili, Lampetovi pa hitijo, da bi do 1. avgusta odprli trgovino, v kateri bi prodajali Benettonova otroška oblačila. To je le začetek, saj sestri Mihaela in Lidija načrtujeta, da bi še letos pritličje (razen dela, ki začasno ostaja Živilom) ter prvo in drugo nadstropje preuredili v blagovnico, v tretjem nadstropju pa naj bi bile pisarne in stanovanje. Tičarjevi bodo uredili salon pohištva, še razširili ponudbo lestencev in verjetno začeli tudi s prodajo elektromateriala in gospodinjskih strojev, Lampetovi bodo del oddali v najetji. "Nikoli nisem verjela, da bi Adamičevi dobili nazaj, kar jim je bilo podržavljeno. Tudi potem, ko se je o denacionalizaciji začelo resno govoriti, nisem bila prepričana, da se bo tu tudi res zgodilo. Škoda, da tega ni dočakal moj oče," pravi Mihaela in poudarja, da vrnjeno premoženje prinaša tudi velike obveznosti. • C. Zaplotnik Materialna skrb za osnovne šole postaja nezadostna Osnovne šole so ostale občinski pastorek Občinam je ostala le skrb za materialne stroške osnovnih šol in na kranjskih šolah trdijo, da je povsem nezadostna. Ce drugo leto teče, odkar je financiranje osebnih dohodkov osnov "oJolskih učiteljev prevzelo ministrstvo za izobraževanje in šport, j^dtem ko ostala materialna oskrba šol ostaja občinska naloga. ■ju 1» temu da z osebnimi dohodki ni nihče zadovoljen, pa je prav sakrivanje materialnih stroškov šol po mnenju šol postalo kritično. se bo tak odnos nadaljeval, resno obstaja bojazen, da bo začelo v*liko družbeno (danes državno) bogastvo propadati. Delitev pristojnosti, obveznosti in odgovornosti ni vedno Jjjboljša rešitev, in vse kaže, .<* posledice takega ravnanja utijo tudi na osnovnih šolah. 5 'etom 1992 je namreč finan-*j**nje učiteljskih in drugih P'ač prešlo iz občin na rcpubli-°< občine pa naj bi skrbele za Pokrivanje materialnih strokov in amortizacije. Ko je lanjski izvršni svet pretekli te-en delil sredstva amortizacije, 5*0 lahko v gradivu prebrali, u** hi )} bilo potrebno za amorti-dCl.io nameniti po republiških "0r'nativih kar 15-krat več bistev , kot jih je v ta namen Predvidenih v občinskem proradu, tako stanje pa kar kliče k JJ*Oiisleku o tem, ali so omenje-•»»rinativi nestvarni, ali pa so "nično šole pri ohranjanju svo- jih stavb in opreme v skrajno kritičnem položaju. Kaj stvarno pomenijo v kranjskem občinskem proračunu predvidena sredstva.je pravzaprav težko ugotoviti, saj nam na sekretariatu za družbene dejavnosti niso znali povedati, koliko znaša predpisana minimalna amortizacija stavb osnovnih šol. Iz gradiva je mogoče oceniti, da je za opremo delež potrebnih sredstev padel od lanskih 42 odstotkov na skromno tretjino, če pa v proračunu seitejemo vse postavke, ki so namenjene šolam (amortizacija, investicije in za investicijsko v/d i zevanje), pa v najboljšem primeru ne dosežemo petine sredstev, ki jih naj bi dobile šole po republiških normativih. Prvo vprašanje bi si zaslužila seveda država na republiški ra- vni, ki, kot je bilo v dneh pripravljanja in sprejemanja občinskega proračuna večkrat poudarjeno, določa dovoljeni obseg občinskega proračuna, drugo vprašanje pa so občin- ske možnosti pravilnega razporejanja znotraj tega. Preprosto ni mogoče spregledati, da so si občinski upravni organi iz istega proračuna "odrezali" stoodstotno amortizacijo, k temu pa še delež za investicije, ki amortizacijska sredstva kar krepko podvoji. Ne bi želeli pogrevati starih nasprotij o odnosu do posameznih dejavnosti, saj gre za elementarno vprašanje odnosa do premoženja, to pa je v primeru osnovnih šol, po vsem navedenem sodeč, resno ogroženo. • Š. Žargi O normalnem vzdrževanju ne more biti govora Za razlago položaja šol pri materialni oskrbi oziroma pri vzdrževanju, smo zaprosili dva ravnatelja osnovnih šol: Niko Slapar, ravnatelj Osnovne šole Stane Žagar Kranj: "Materialni položaj šol v kranjski občini je zelo problematičen in se iz leta v leto zaostruje. Položaj se slabša, odkar je prišlo do delitve med republiko in občino, dodatne težave pa povzroča dejstvo, da uveljavitev kolektivne pogodbe zahteva dodatne materialne obveznosti. Ravnatelji smo se znašli v svojevrstnem primežu, ko občina ni pripravljena razmejiti sredstev med sredstvi za obveznosti iz kolektivne pogodbe (prevozi na delo in prehrana na delu) in sredstvi za klasične materialne izdatke, zato smo prisiljeni krmariti med tema dvema vrstama izdatkov. Kako resne težave so ob tem, je zlasti v teh začetnih mesecih leta vidno iz dejstva, da to hile dotacije za celotne materialne izdatke v posameznem mešan manjše od obveznosti, kijih šola ima po kolektivni pogodbi, loko seveda nastane problem s plačevanjem najosnovnejših računov (električna energija, komunala, itd.). Jasno je, da si v takem položaju uresničevanja pravic iz kolektivne pogodbe nismo mogli privoščiti v celoti To pa hkrati pomeni, da o kakršnem koli normalnem vzdrževanju hiše, kaj šele o nadomeščanju iztrošene opreme ali celo posodabljanju, ne more biti govora. Ob tem že nekaj let ne dobimo zakonsko predpisane minimalne amortizacije stavb in le del sredstev za amortizacijo opreme. Pri tem smo se v občini sporazumeli, da denarja med šolami ne delimo v razmerju izračunane amorti-:acip\ pač pa po drugih kriterijih, med katerimi je tudi starost šol. S tem se nekako izenačujejo razlike in vsaj do določene mere poenoti položaj starih in novih šol, reči pa je treba, da s tem seveda ni nihče zadovoljen. Poleg tega se del sredstev amortizacije opreme združuje na ravni občine za najnujnejša vlaganja in iz teh sredstev bo naša šola letos dobila prepotreben kombi Sicer pa kaže dodati, da smo šole že nekaj časa v položaju, ko si normalnega vzdrževanja objektov ne moremo privoščiti. Na šolah imamo odločbe sanitarne inšpekcije z zahtevami po beljenju in drugačnih sanaci/ah nekaterih prostorov, pa tega ne moremo narediti. Imamo učilnice, ki že več let niso bile beljene, druge pa smo belili le do višine vrat. " Aleš Žitnik, ravnatelj Osnovne šole France Prešeren Kranj: "Na naši šoli se srečujemo z neznanskimi težavami zaradi puščanja strehe, saj v štirih učilnicah in na hodniku ob vsakem nalivu voda dobesedno dre v prostore. Edino, kar lahko storimo, je pod-stavljanje veder in drugih posod, stalno zamakanje pa je stropne lesene obloge načelo do te mere, da je v njih goba in jih moramo zamenjati. Rešitve za sanacijo strehe in drugih težav so sicer pripravljene, vendar se vse konča pri denarju. Letos smo na naši šoli naročili tudi projekte za rešitev težav z ogrevanjem v telovadnici, kjer je bila že ob gradnji napravljena napaka pri inštalaciji ogrevalnih naprav, ki so že prvo zimo zamrznile, zato je ta prostor že več kot dvajset let, odkar šola stoji, brez ogrevanja. Z denarjem, ki ga dobimo od občine, nismo sposobni niti vzdrževati stanja, v kakršnem smo, in kljub temu da je naš položaj pristojnim organom na občini znan. šola s temi prepotrebnimi vlaganji ne pride na vrsto. Res je položaj v nekaterih drugih šolskih objektih še hujši: na naši podružnični šoli v Naklem je voda vdrla v električne inštalacije in kljub več kot polletnim prizadevanjem strokovnjaki stanja ne znajo razrešiti. Narava našega dela ne dopušča prekinitve in tako se nam dogaja, da je kuharico na tej šoli že nekajkrat pošteno streslo, pa vendar s svojim delom nadaljuje. Tovrstna vlaganja pa bi imela še en učinek: preureditev in posodobitev ogrevanja, sanacija električne napeljave in strehe bi omogočila tudi precejšnje prihranke, s tem pa obrestovanje tovrstnih naložb. Podobno je z opremo: na šolah z enoizmenskim poukom se šolske klopi in stoli izrabijo v 10 letih, kar pomeni, da bi na naši šoli, kjer imamo dvoizmenski pouk, opremo menjati še hitreje. Vendar imamo v večini učilnic še prvotno opremo, saj bi morali vsako leto nanovo opremiti vsaj 5 učilnic. Vsa sredstva, ki jih dobimo za opremo ne zadoščajo niti za tri učilnice. Na kuhinjo oziroma raz-deljevalnico hrane, ki že dolgo ne zasluži tega imena, si pri tem ne upamo niti pomisliti. Letos bomo iz združenih amortizacijskih sredstev kupili kombi - starega, ki nam ga bo prodal občinski Sekretariat za obrambo, in reči moram, da ga bomo zelo veseli. Ko smo s takim stanjem seznanili starše naših otrok, smo naleteli na razumevanje in podporo, da naj ima varnost otrok v šoli prednost, preostale možnosti pa naj se izkoristijo za posodabljanje pouka. Pri tem moram ugbtoviti, da razvoju sodobne tehnologije ne moremo slediti, trudimo pa se, da se ne bi naši zaostanki povečevali. Edina svetla točka na tej poti so namenska sredstva za računalniško učilnico, ki naj bi jo v tem letu uredili na naši šoli. in s tem kot prva šola v kranjski občini dobili možnost za uporabo znanega računalniškega projekta Petra." KULTURA GORENJSKI GLAS • 8. STRAN UREJA: LEA MENCINGER Torek, 8.junija 1993 KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja Mirna Pavlovec, v galeriji Mestne hiše pa razstavlja slike in grafike Nataša Pi-čman. V Stebriščni dvorani Mestne hiše je na ogled razstava Poslikano pohištvo na Gorenjskem - iz restavratorske delavnice. V Mali galeriji Mestne hiše (Društvo slovenskih likovnih umetnikov Kranj) je na ogled razstava slikarjev mlajše generacije. JESENICE - V razstavnem salonu Dolik je na ogled razstava Likovna ustvarjalnost učencev osnovnih šol občine Jesenice. VRBA - Prešernove hiša je odprta vsak dan od 9. do 16. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. DOSLOVCE - Finžgarjeva hiša je odprta vsak dan od 10.30 do 13. ure, ob nedeljah od 11. 30 do 17.30, ponedeljek zaprto. KRANJSKA GORA - Liznjekova domačija je odprta od 10. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah od 10. do 16. ure, ponedeljek zaprto. BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. slikar Zvest Apollo-nio. V hotelu Toplice so na ogled slike akad. slikarja Andreja Jemca. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja male plastike in slike akad. kipar Lovro Inkret V galeriji Občine Radovljica je na ogled razstava barvnih fotografij Janeza Avseni-ka, člana A. Prešern Jesenice. V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine razstavlja fotografije Ivan Pipan, član Foto društva Radovljica. KROPA - V Kovaškem muzeju je na ogled nova razstavna zbirka Žebljarstvo v Upniški dolinu ŠKOFJA LOKA - V galeriji ZKO - Knjižnica so na ogled grafike slikarja Petra Jovanoviča na temo pesniške zbirke Pesmi štirih. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V okroglem stolpu je na ogled razstava Vran v mineralih in rudah v Zirovskem vrhu. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike akad. slikar Bogdan Vrčon. V galeriji Loškega muzeja je na ogled razstava Slovenski časopisni strip avtorja Iztoka Sitarja. V galeriji Fara je na ogled 6. klubska razstava fotografij Foto kino kluba Anton Ažbe Škofja Loka. TRŽIČ - V paviljonu NOB razstavlja akad. slikarka Maja Do-lores Šubic. V Kurnikovi hiši je na ogled razstava Hotaveljc skozi čas avtorja prof. dr. Antona Ramovša. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču Kranj bo jutri, v sredo, ob 19. uri premiera igre za otroke ANA IN KRALJ, KI JE PADEL IZ PRAVLJICE avtorja Roberta Tha-venthala - za izven. V četrtek in petek bosta predstavi za zaključene skupine, v soboto, ob 10. uri pa jo bodo znova ponovili za izven. RADOVLJICA: DVE PRIREDITVI - V radovljiški knjižnici bo danes, v torek, ob 18. uri pogovor o knjigi Vesne Mežan -Falatov, ki jo je namenila vsem, ki želijo najti pot do sebe in drugih. Ob 19.30 pa bo v dvoranici knjižnice predaval dr. Jurij Zalokar na temo duševnih stisk v prelomnem času in kako jim kljubovati. BLED: KONCERT - V Festivalni dvorani bo v soboto, 12. junija, ob 20. uri jubilejni koncert ob 10. letnici ženskega pevskega zbora Vezenine Bled pod vodstvom Andreje Peternelj. TRŽIČ: RAZSTAVA - V Paviljonu NOB bodo v četrtek, 10. junija, ob 18. uri odprli razstavo akvarelov, pastelov in oglja slikarja Staneta Perka iz Bistrice pri Tržiču. V kulturnem programu sodeluje orkester Mandolina iz Ljubljane pod vodstvom Dušana Nedoviča. TRŽIČ: KONCERT - V dvorani sv. Jožefa bo v četrtek, 10. junija, ob 20. uri večer baročne glasbe. Predstavili se bvodo mladi nadarjeni glasbeniki iz Tržiča, Radovljice in Kranja. DOMŽALE: KONCERT - V grobeljski cerkvici bo v četrtek, 10. junija, ob 20. uri koncert Domžalskega komornega zbora pod vodstvom Karla Leskovca. prireditev so pripravili po uspehu tega zbora na 13. slovenskem zborovskem tekmovanju Naša pesem 1993, na katerem so osvojili zlato priznanje. MENGEŠ: PIHALNE GODBE - V Gasilsko-godbenem domu bo v petek, 11. junija, ob 19. uri Srečanje pihalnih orkestrov Gorenjske 1993. Na prireditvi, ki jo pripravljata Zveza kulturnih organizacij Gorenjske in Domžal, se se bo predstavilo pet gorenjskih piharnih godb:Mengeška godba Mengeš, Pihalni orkester Tržič. Mestna godba Kamnik, Pihalni orkester DPI) Svoboda Lesce in Pihalni orkester škofja Loka. KRANJ: GIMNAZIJA - V knjižnici kranjske Gimnazije bo jutri, v sredo, ob 19. uri predstavitev prevajalske delavnice. ŠKOFJA LOKA: BLAZNIKOV VEČER - V galeriji Loškega gradu bo jutri, v sredo, ob 18. uri Blaznikov večer, na katerem bodo o čipki na Slovenskem govorili Jurij Bavdaž, upokojeni direktor Idrijskega muzeja, dr. Marija Makarovič, Slovenski etnografski muzej in dr. Janez Bogataj, Filozofska fakulteta Ljubljana. FESTIVAL GROBLJE 93 Domžale - V grobeljski cerkivici - Muzeju Jelovškofih fresk se danes, v torek, ob 20. uri začenja letošnji poletni festival komorne glasbe. Prireditve, letos poteka že 23. leto, uvaja koncert enega najboljših slovebnskih komornih ansamblov Tria Lorenz. Program koncerta obsega dela Smetane, Skrjanca in šostakoviča. Koncert bo obenem tudi promocija CD plošče, ki je ob 35 - letnici obstoja Tria Lorenz izšla pri Založbi Gallus Carniolus. Sponzor koncerta Fazioli pa je za nastop tega slovenskega ansambla prispeval koncertni klavir. Gradovi na Gorenjskem AVTOŠOLA Begunjska 10 - pn vodovodnem stolpu Tel.: (0641 216-245 KAJ SKRIVA PUSTI GRAD? Radovljica - Potem ko je Pusti grad v Zg. Lipnici lani doživel kar obsežno divje in nestrokovno razkopavanje, da bi se našli predmeti iz 16. ali še kasnejšega stoletja, so se grajskih razvalin stoječih na morenski kopi pred dvema tednoma lotili arheologi. Grajske razvaline nikoli niso bile varne pred najrazličnejšimi iskalci in zbiralci, ki med ostalinami preteklosti iščejo najmanj takšne najdbe, kot je bila te dni najdba knežjega groba iz halštatskega obdobja na Dolenjskem z obilo med stalim tudi zlatega nakita. Tega med razvalinami Pustega gradu prav gotovo ne bo možno nikoli najti, pač pa vse kaj drugega na primer orodje in orožje, ki je ostalo po požaru v drugi polovici 16. stoletja. Del tega je bilo izkopanega že lani in večino najdenega pri nepooblaščenem izkopovalcu, narejena pa tudi evidenca predmetov, ki so bili iz tega izkopavanja že prodani. "Izkopavanja na Pustem gradu pri Radovljici niso bila v programu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Kranj," je povedal arheolog Milan Sagadin. "Vendar pa je občina Radovljica pokazala veliko zanimanja za to znamenitost in za letos namenila tudi nekaj sredstev za približno tri tedne potekajočih arheoloških izkopavanj. Ta dela so med drugim tudi posledica zanimanja, ki ga je vzbudila letošnja razstava v galeriji Šivčeve hiše na temo Pustega gradu." Tokratna izkopavanja, končala se bodo v tem tednu, imajo le raziskovalni značaj. Grajska razvalina je namreč izredno obsežna, poskusno izkopavanje pa poteka le na vzhodni strani razvalin. Ostanki tega srednjeveškega gradu, prvič so ga zgradili v 12. stoletju, nato pa je bil v stoletjih tudi porušen in spet obnovljen, dokler ni po požaru v 16. stoletju ostal v razvalinah, so vsekakor imenitno pričevanje o kulturno-zgo-dovinski preteklosti na radovljiških tleh. 22. LETNI KONCERT KOMORNEGA PEVSKEGA ZBORA "LOKA" PESTRA PEVSKA PONUDBA Škofja Loka - V kapeli Loškega gradu je Komorni pevski zbor "Loka" pod vodstvom Janeza Jocifa odpel svoj 22. letni koncert. Spored je bil tem primerno razgiban, kronološko postavljen od začetnih zborovskih akordov zlate dobe zborovstva (renesanse), preko baroka do romantike in slovenske glasbene moderne z obveznimi zaključnimi priredbami domače in tuje zborovsk ustvarjalnosti. Vokalni ansambel, ki pe vedno predstavlja vrhunec škofjeloškega zborovskega poustvarjanja, tudi tokrat ni zaostal za svojimi že izkazanimi dosežki. Ti v ansamblu še vedno pomenijo težnjo h komornemu vokalnemu poustvarjanju, čeprav se je na zadnjem koncertu zbor razširil še na deset moških in ženskih pevskih glasov, torej 26 pevk in pevcev. Zaradi pomanjkanja ali krize tenorjev je v tem ansamblu že nekaj časa ustaljena praksa zasedenosti le-teh z ženskimi alti. To in števičnost ansambla pa še vedno ne oddaljujeta Komornega pevskega zbora "Loka" od vseh tistih dosežkov, zaradi katerih vse to prepevanje tudi počne. In zlasti to je še vedno sila resno, kar so tokrat dokazali s prepevanjem zborovskih del neznanega avtorja iz 15. stoletja, Gallusa, Lassa, Donattija, Vecchija, des Presa, J. S Bacha, Wolfa, Verdija, Brittna, Kogoja, dveh priredb slovenskih ljudskih izpod peres Rožanca in Mirka Seiberja in črnske duhovne pesmi. Toa je bila torej programska zborovska pahljača, ki jo je omenjeni ansambel razpel pod oboke kapele Loškega gradu in kot ponavadi na ta svoj koncert privabil polnoštevilno občinstvo. Ansambel je v vsem tem prepevanju spet prikazal izjemno konsolidacijo vseh zborovskih glasov, dovolj jedrnat zvok, upogljiv v vseh omenjenih slogovnih glasbenih zapisih in s tem še najbolj zanimiv za vse omenjene rezultate. Dovolj pestra programska ponudba je seveda ansamblu povzročila nemalo težav, saj je bila leta kljub večinskemu programskemu prikazu renesančne glasbe, le dovolj raznolika. Ansambel, ki ga natančno v pogledu branja notnih zapisov vodi sposoben zborovodja, je tako še enkrat pokazal, da njegovi dosedanji dosežki ostajajo na ravni, ki jo Komorni pevski zbor "Loka" že nekaj časa vztrajno zaseda tako na škofjeloški, kot na gorenjski in tudi siceršnji slovenski vokalni glasbeni sceni. F. K. MOJSTROVINE MALIH UMETNIKOV Ix»m pri Tržiču - V sončnem sobotnem dopoldnevu so se it/iški otro ci, kar 75 jih je bilo, udeležili prve otroške likovne kolonije U>m 93. Skupaj z devetimi uveljavljenimi slikarji so se otroci podali v naravo in slikah, na papir in na steklo Izdelki, ki so si jih v poznih popoldanskih urah razstavili v osnovni šoli Lom so bili prave male mojstrovine Otvoritev razstave so pospremili s kratkim, prisrčnim kulturnim programom, v šoli pa so pripavili še dve manjši razstavi sv o jih del: razstavo kruha in peciva ter prodajno razstavo stekla. Prvo otroško koloniio so skupaj "zagrešili" ZKO Ii/ič, OS lom in Dru štvotržiških likovnih umetnikov. Otroci pa niso samo slikah, povest-lili so se na pravi otroški zabavi z glasbo, plesom in tremi gledališki mi predstavami Vsi skupaj, otroci in organizatorji upajo, du se bo otroška kolonija "prijela" in da bo naslednje leto še več malih umetnikov, ki si bodo nabit.ili slikaisko /nanje • M.P.P. " Odkrivanje ostankov gradu, predmetov in njegove zgodovine sploh pa seveda zahteva drugačen pristop," meni Milan Sagadin. "Ko se razvaline odkopljejo, jih je treba zavarovati pred zobom časa in si zamisliti tudi način predstavitve. Odkrivanje tako obsežne stavbe, kot je bil Pusti grad, zahteva skoraj dve desetletji dela. Z gradovi je namreč tako, ko se pokaže, kaj so ohranila stoletja, je vse to treba tudi zaščititi in obenem imeti program, kaj s tem kulturnim spomenikom. Radovljica že ima grad Kamen, na katerem pa se ne dela več, čeprav prvotna zamisel o obnovi ni bila izpeljana do konca. Zato je za gradove - in to velja tudi povsod po Slovenskem, včasih celo bolje, da ostanejo pod debelimi sloji zemlje, ki jih ščiti pred nadaljnjim propadanjem." Slovenija pač ni tako bogata dežela, da bi zmogla obnoviti svoje številne gradove, še tiste najbolj ohranjene le s težavo, kaj šele tiste v razvalinah. Zato se večinoma le ugotavlja s poskusnimi izkopavanji, katera stoletja so pustila svoje sledove na teh stavbah. V dosedanjih izkopavanjih na Pustem gradu, ki je v zgodovini nosil ime VVallenburg in je bil v lasti Or- tenburžanov, Celjskih grof°v in nato še Habsburžanov, so arheologi našli ostanke kerarni* čnih posod, železnega orodja, puščične osti, večina najdb p* je iz 14. in 15. stoletja. Pust' grad v Zg. Lipnici s svojim1 ostanki kaže, da gre za kvalitet* no narejeno fevdalno stavbo visokega ranga narejeno po ar* hitekturnih pravilih. Že zato j* tak tip stavbe vredno raziskati in ostanke predstaviti. Z občasnimi akcijami čiščenja razvali*1-lani so namreč posekali drevj« okoli razvaline, občasnimi kopavanji, ki se zaključujejo tako, da se izkopano in raziskano območje zasuje kot edini zanesljiv način zaščite - je vsekakor najtežje priti do colja - prt' zentacije zanimivih ostanko* preteklosti. To, kar se je 500 I*1 podiralo, je v kratkem času p*1 nemogoče vzpostaviti v nek5 stanje, ki se zahteva za ostank* zgodovinskih stavb. Ko bodo arheologi ta teden zaključili izkopavanja, bodo v bližino ruše vin Pustega gradu namestili tudi table z opozorilom, da je vsako nepooblaščeno izkopavanje zgodovinskih ostankov kaznivo dejanje. Morda bodo tudi blišnji prebivalci znali prc' poznati izkopovalce, ki jim kulturna dediščina ni mar, mar p* jim je le korist za lasten žep. ' Lea Mencinger Prešernovo gledališče Kranj "ANA IN KRALJ" Kranj - Jutri slovenska praizvedba igrice za otroke "Ana in kralj-ki je padel iz pravljice" Roberta I haventhala. Prešernovo gledališče zaključuje letošnjo uspešno in pri g'?' dalcih izjemno odzivno sezono s praizvedbo "Ane in kralja, ki Jf padel iz pravljice" nemškega avtorja Roberta Thaventhaia Naj' novejša premiera sodi v sklop uprizoritev nove gledališke BCSCH 1993/94. "Ana in kralj" jc besedilo, ki se napaja ob znanih in vedfl* učinkovitih motivih otroškega sveta, ki tokrat na svoj način ra*j misija o tisočletnem kralju in mladenki. Pred nami je pravljic" svet zgodb nedolžnega otroštva in modre ter na trenutke smeš''* starosti. Mlada Ana in stari kralj sta zaljubljenca igrivosti in & navadnosti. Uprizoritev so pripravili prevajalec in režiser Samo Strel«6* scenografinja Mirjana Koren, kostumografinja Ciordana Gttifl rin, lektor AI|oš.i I rko, glasbena opremijevalka Vesna Tomšič1 oblikovalec plakata Jože Logar. V naslovnih vlogah nastopata predstavnika odlične '"'ad generacije slovenskih gledališčnikov Tanja Dimitrievska in LU~ vik Bugari. Premiera "Ane in kral|a" bo v Prešernovem gledal'*' ču jutri ob 19. uri. j GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK inštitut Zoran Rant iz Škofje Loke si odpira okno v svet V mešano družbo s slovenskim znanjem Institut bo s francoskim partnerjem ustanovil mešano družbo, njen osnovi program bodo kriogenski mikrohladilniki. I^ofja Loka, 4. junija - Inštitut Zoran Rant bo 21. junija v pofji Loki s francoskim holdingom J.C.G. Investissement iz Chesnavja pri Parizu podpisal pogodbo o ustanovitvi meša-ne družbe, ki bo predvidoma septembra začela poslovati z 18,5 "-'lijona tolarjev ustanovnega kapitala. Inštitut vanjo vstopa s Pr°gramom kriogenskih mikrohladilnikov, ki sodi v vrhunsko tehnologijo in je rezultat slovenske pameti in znanja. Direktor "»štituta MARKO VRANIČAR pravi, da gre sicer za majhen, Na izredno pomemben posel, saj je po njegovih podatkih to Prvi primer v slovenski gospodarski praksi, da se slovenski aplikativno razvojni in raziskovalni inštitut enakopravno povezuje s ,uJino v trajno obliko gospodarskega sodelovanja in da slovenja stran vstopa z razvito tehnologijo, proizvodi, skratka s slovaško pametjo in znanjem. Pogovarjali smo se z Markom Vratarjem, ki inštitut vodi tretje leto, zadnja leta pa za zdaj 43 c'anski kolektiv nikakor niso bila lahka. Vrnili ste se v Škofjo Loko in ' inštitut Zoran Rant, kije na-s'«/ ob LTH-ju, katerega direk-l°r ste bili vrsto let?" „ "Začel sem prav v tedanjem ^Vodu za hladilno tehniko, torej prav v tej hiši. Vrnil sem s?< ker sem se po dvanajstih le-•'h naveličal vožnje v Ljublja-n°, Velenje, predvsem pa, ker ?eiT> bil prepričan, da inštitut ,rtla osnovo, na kateri lahko 8fadi dolgoročno razvojno ^rategijo in ker sem prepričan, ^ bosta tudi pri nas znanje in Patnet kmalu bolj spoštovana. •*ziv je bil seveda tedanji težak ekonomski položaj inštituta." inštitut je torej potreboval mQnagerja, kakšni so bili poslov^ rezultati v zadnjih letih?" Težave so bile objektivne in Objektivne narave, saj so bili v klikih težavah tradicionalni toslovni partnerji, inštitut pa *bil premalo usposobljen za ^'dobivanje poslov, ko je sam nehal trkati na vrata. Soraz-"!erno hitro smo uspeli zaustavi negativne trende in že leto zaključili s simboličnim Jjbičkom. Leta 1991 smo okrepi! produktni nastop v Slovenj' in leto zaključili s simboli-Jn° izgubo, ki je znašala 300 ti-j°c tolarjev, zaradi tega, ker se je yeč poslov zavleklo v januar, pnsko leto je bilo trdo tudi za-S» ker smo leta 1991 z vojno v y 0veniji izgubili vojaške razdrte pogodbe, kar nas je zelo Pr'zadelo. Tedaj nam je na po-c0* priskočilo ministrstvo za *dustrijo in gradbeništvo, po-2^ je bila sicer skromna, /na i*'a je 3 milijone tolarjev, toda redno pomembna in dana v Pvem trenutku. Lani so se ta-u° "adaljevali pozitivni trendi, trsPešni nastopi na domačem 8U in simbolični na tujem so (°trdi|j da je poslovna usmeri-Pametna in leto smo zaklju-l 1 s 4-odstotnim dobičkom, ""je v teh časih že nekaj." *a*o poslujete letos?" „ .'Nada Ijujemo s trmastim t(J0javljanjem na domačem in /^erri trgu, v tem trenutku sem ho*11 °Pt'rn'st 'n upam, da se Vj ta optimizem v drugi polo- Cl leta potrdil. Se vedno ne bj*10- katere razvojne projekte Podprlo ministrstvo za zna-|~*' "i tehnologijo, zato sredi I '' He vemo, na koliko javnih lanskih napovedih dohodnine oddalo prijave tudi od 400 do S00 davkoplačevalcev, ki so Prijavili svoje dohodke, ki so jih Za*luiili - „a čr„„! Opala' Ob raznih velikih barabah. mulih goljufali m se manjših "arabonth je tukaj Ion/ dalo (/ preprosto preposle Preneumna v razmerah, v *u*rsm/, smo' , /r gnab t>h 401) do 500 '"di. do Ig pn/avili listo. ren in Carlo Pont i zaradi utaje davka trpita! Verjetno ponoči nič ne spita, podnevi pa se vsa neprespana tudi družno trpinčita, kakšna kazen ju bo doletela! TEMA TEDNA POŠTENJAKI Lanske davčne napovedi je vložilo od 400 do 500 državljanov, ki so prijavili tudi dohodke svoje sive ekonomije. Državi se potemtakem same od sebe delajo tozadevne evidence črne ekonomije, zato davčne in finančne policije sploh ni treba?I? Rešujmo sebe, ne pa aktualno oblast! ka zadri/i rok prijav'' I eda j še najbolj trdožive jako zanima, kdaj se zapira lokalna posla ob šestih ali ob sedmih zvečer, da lik pred za pri jem pošle to-gotno porinejo lislo dohodnin sko napoved v nabiralnik Človek tem našim davkar-jem kar zavida lansiraš u med davkoplačevalko ljudstvo Da bodo davkoplačevalci zaresno vzeli zadevo, se nato greš po IV zelo seriozno in studiozno nadaljevanko o dohodnini, ki jo seveda gledajo vsi -od dojenčkov dalje. Tam se dva strokovnjaka mežikajoče Usklajujeta, zakaj televizor ne sodi v davčno olajšavo, video-rekorder pa' Malo manjka, da bi odda/a le i davčnih prijav izvedeli, da je videorekorder na teh tleh ne le v šolah, ampak tudi v širši rabi izključno vzgojno - izobraževalni pripomoček! In take hopsadrajse. učinek je pa veličasten: 500 državljanov, ki jih ne bi bilo treba plačati davka, se ti samo prijavi! Posledice so za državo večplastno uporabne in koristne: pobereš tistim, ki ne živijo le od borne podpore, zraven pa se ti same od sebe delajo evidence črne ali sive ekonomije, kaj vem! Pol davčnih inšpektorjev je odločno preveč, če je finančna samocenzura državljanstva na tako zavidljivi pošte-njakarski ravni. Kakšna finančna policija neki! Saj nas ni dvesto milijonov! Za tiste »ha-upt« barabe se tako ali tako ve, za manjše tatičke in goljuj-ce pa tudi! Trije finančni inšpektorji na regijo - čez glavo dosti' Rešuj sebe. ne pa aktualno oblast - je moto davkoplačevalcev tega planeta. Pri denarju se vse začne in vse neha. če država za povrh vsega še krepi svojo administracijo in niti s prošlom ne migne, da bi se racionalizirala, naj poišče denar kjerkoli hoče. Tu ni ne straho-s/rošiovanja ne domoljubnih čustev: če z regulativo ne zna, tudi nam ni treba zganjati nobene pretirane poštenosti..• D. Scdej DOMAČI DEL: 1. Lola - Chateau 2. Lahko bi bil - Čuki 3. Bele rože iz Aten - Nace Junkar 4. Pravljica o mavričnih ljudeh - Šank ročk 5. Tu je moj dom - Faraoni 6. Ne reci, da te ljubim - Monroe 7. Zelene livade - Ivan Hu 8. Dan potem - Californija 9. Nekdo igra klavir - Čudežna polja 10. Na Šmarno goro - V redu PREDLOGA: 1. Ohcet blues - Strmina 2. Jaz potrebujem več - Monroe TUJI DEL: 1. VVhat os love - Haddavvav 2. In these arms - Bon Jovi 3. Informer - Snow 4. Cats in te cradle - Ugly kid Joe 5. Because the night - Co Ro featiring Tarlisa 6. Stick it out - Right said Fred 7. Bad girl - Madonna 8. Somebodv to love - George Michael 9. Sing hallelujah - Dr. Alban 10. I'm everv vvoman - VVhitnev Houston PREDLOGA: 1. Tribal dance - 2 unlimited 2. Svveet harmonv - The beloved Marija Frelih iz Loga 10 pa dobi nagrado. Kupone za naslednjo oddajo oddajte na pošto do petka, da bodo prišli na Radio Tržič, Ba-los 4, 64290 Tržič do sobote, 12. junija. KUPON ZA LESTVICO TUJA PESEM: _ DOMAČA PESEM: _ TUJI PREDLOG: _ DOMAČI PREDLOG:_ GLASBENA TEMA:_ NASLOV: _____ RADIO fMMMMš 36. NADRU€VflNJ6 PIŠ€: DRAGO PRPL6R REVIJA DOMAČIH ANSAMBLOV V LIBOJAH V Libojah je bila novembra že 20. jubilejna revija domačih ansamblov, saj njen začetek sega v leto 1973. Prireditev polk in valčkov v Libojah je imela to posebnost, da ni bila obremenjena z nagradami, ampak je bila zgolj razvedrilnega značaja, ki je občinstvu prinesla dobro voljo ob muzikantih, ki so urno igrali na inštrumente in peli pesmi, ki so bile ljudem blizu. Zaradi okrogle obletnice so organizatorji Ansambel Li-bojčani in Delavsko prosvetno društvo Svoboda iz Liboj tradicionalno vižarijo pripravili na drugačnem principu in jo raztegnili na dva dneva in v dva kraja. Prvi dan so v Žalcu po otvoritvi razstave, nastopili na slavnostnem koncertu ansambli, po izboru glasbeno-založniških hiš ter časopisnih uredništev in sicer: Ptujski instrumentalni ansambel (Radio Ptuj), Podkraj-ski fantje (Radio Velenje), Rogaški instrumentalni kvintet (Radio Šmarje pri Jelšah), ansambel Francija Zemeta (Novi tednik - Radio Celje), ansambel Mira Klinca (Savinjski občan), ansambel Roberta Zupana (agencija Dober dan), ansambel Slovenija (Založba kaset in plošč RTV Slovenija), ansambel Vinka Cverleta (Studio - založba Zlati zvoki iz Kisov-ca), Marela International (ZOM Helidon Ljubljana), Alfi Nipič in njegovi muzikanti (Založba Corona Ljubljana), in domači fanfaristi libojske pihalne godbe ter Veseli Libojčani, člani ansambla, ki so po dolgih letih zopet zaigrali skupaj. Drugi dan pa sta bila v Libojah kar dva koncerta: revija tokrat ni bila razpisana, k sodelovanju pa so povabili le najboljše ansamble, ki so v preteklih letih že nastopili. Vabilu so se odzvali: ansambel Roberta Zupana, Podkrajski fantje, Šaleški fantje, ansambel Jožeta Šumaha, ansambel Simona Le-gnarja, Celjski instrumentalni kvintet, ansambel Braneta Klavzarja, ansambel Francija Zemeta, Bratje iz Oplotnice, Mladi prijatelji iz Pesnice, ansambel Nika Zajca, Primorski fantje iz Pirana, ansambel Mira Klinca iz Liboj, Veseli Libojčani, Alfi Nipič in njegovi muzikanti. Kot zanimivost naj navedem, da ie ansambel Francija Zemeta nastopil prav na vseh združenjih domačih ansamblov v 20 letih. Na jubilejni reviji so imele jubileje tudi nekatere glasbene skupine: Celjski instrumentalni kvintet - 25 let, ansambel Slovenija - 15 let in Alfi Nipič - 30 let pevske kariere. Nasprotno pot je ubral Rogaški instrumentalni kvintet, ki se je na jubilejni reviji v Libojah poslovil od aktivnega nastopanja, novi kaseti pa sta ob tej priložnosti predstavila tudi ansambel Vinka Cverleta - Z dobro voljo in ansambel Mira Klinca - Poglejte pijančka. Marela International, ansambel, ki sega ob domačem vse bolj po vmesnem žanru blizu zabavne glasbe, je nastopil kot zastopnik Obzorja Maribor - Glasbenega založništva Helidon Ljublja- Celjski instrumentalni kvintet je kot zadnji projekt izdal kaseto Zapojmo vsi pri ZKP RTV Slovenija. Srebrni jubilej delovanja je zaokrožil na reviji v Libojah in sedaj čakamo na nov nosilec zvoka... Bezeg - sveto drevo Proti temperaturi in prehladu Še danes lahko za številnimi kmečkimi hišami najdemo drevo črnega bezga. Sicer verjetno nihče ne zna prav razložiti, čemu ravno tam, vendar ga varujejo in uporabljajo. V času pred pokristjanjevanjem je bil črni bezeg sveto drevo. Njegova zdravilna moč je izredno raznolika. Iz posušenih cvetov pripravljamo čaj, ki pospešuje potenje (dve žlički čaj za skodelico vode), vendar hkrati znižuje temperaturo in preprečuje prehlad. Primeren je predvsem za otroke. Iz listov in lubja pri- pravljamo čaj proti vodenici, zadrževanju urina, slabi prebavi, revmatizmu in protinu. V ljudskem zdravilstvu velja, da čaj iz cvetov čisti kri in kožo in odpravlja neprijeten telesni vonj. Iz plodov pripravljamo blago odvajalno sredstvo v obliki kaše ali soka, pomaga pa tudi proti kašlju in gripi. Sveže jagode lahko povzročijo bruhanje. (Gornji zapis smo vzeli iz knjige Naravni zdravnik - zdravje iz zdravilnih rastlin, kije pred kratkim izšla pri Slovenski knjigi) Bezgov sirup Vzamemo 30 cvetov bezga, jih 24 ur namakamo v 2 litrih mrzle vode (lahko je tudi prekuhana), potem pa precedimo, dodamo 2 kg sladkorja in 6 dag citronske kisline. Sok sem in tja premešamo, da se sladkor povsem stopi, vlijemo v steklenice in dobro zapremo. Bezgov sirup hranimo na hladnem, temnem mestu. V vročem poletju se bomo s hladno pijačo iz be-zgovega sirupa odlično odžejali. Bezgovo cvrtje Testo: 1/2 l mleka, 2 rumenjaka, sol, približno 35 dag moke, sneg iz dveh beljakov, žlica ruma ali kisa, olje za cvrenje, sladkor za posipanje in 20 lepih bezgovih cvetov. Iz mleka, rumenjakov, moke in soli naredimo tekoče testo in mu nazadnje primešamo sneg iz beljakov ter žlico ruma ali kisa. Testo je rahlejše, če nekaj časa stoji, da škrobna zrnca-nabreknejo. V tem primeru dodamo sneg, rum ali kis šele tik pred uporabo. Bezgove cvete operemo pod rahlim curkom in dodobra osušimo. Cvet za cvetom pomakamo v testo in ocvremo. Bezgovo cvrtje lahko ponudimo potreseno s sladkorjem in damo zraven kompot ali ponudimo nesladkano s solato. Pri hladni pripravi piškotnega testa ločimo rumenjake in beljake. Rumenjake umešamo s sladkorjem v prahu, da narastejo, beljake pa stepemo v sneg. Ko je sneg še skoraj trd, dodamo malo kristalnega sladkorja (po receptu) in stepamo dalje, da se sneg popolnoma strdi. Umešanim rumenjakom in sladkorju dodamo sneg in moko ter na rahlo premešamo tako, da kuhalnico dvigamo. Naprej ravnamo po receptu. Setveni koledar 8. junija osipljemo pozni krompir in sejemo korenaste vrtnine - črno redkev, rumeno (podzemno) kolerabo, korenje in drugo. (Znana vrtnarica in ro-žarica Beguševa mama je vedno svetovala, da najlepše naredi korenje, ki ga posejemo med čebulo, ko le-to drugič opleve-mo.) 9. in 10. junija nabiramo zdravilne rastline (cvete bezga, rman, kamilica, arnika, črna detelja, jerebika, lipa, ranjak, navadni slez, slezenovec). 11. in 12. junija zalivamo, če je potrebno, in kosimo zelenico, če želimo počasno rast trave. 13. in 14. junija jše kopljemo zgodnji krompir, še vedno pridno nabiramo zdravilne rastline (sušimo jih v senci, na zraku ali v zračnem prostoru), porežemo dišavnice - prvič porežemo ko-per, žajbelj, poprovo meto (pred cvetenjem), baziliko, še-traj in meliso (v popkih), sivko (cvetoče poganjke) in kamilico (cvetove). Porežemo tudi belu-še. Osujemo pozni krompir. Rahljamo in gnojimo vrt. Škropimo sadno drevje in vrtnine (če je lepo vremo) z rastlinskimi škropivi (iz vratiča, gabeza, pelina, čebulnih listov, česna, rabarbarinih listov). 15. junija kopljemo zgodnji krompir in nabiramo zdravilne rastline. 16. in 17. junija gnojimo vrt z rastlinskimi gnojili, plevemo, rahljamo in škropimo ter pokrivamo prst z vrtnimi odpadki. 18. in 19. junija škropimo vrtnine in sadno drevje, rahljamo prst in gnojimo, nabiramo zdravilne rastline. 20. junija ne sejemo in ne sadimo 21. in 22. junija sejemo, presajamo in zalivamo. Na stalno mesto presadimo brstični ohrovt, pozno zelje, ohrovt, rdeče zelje, kolerabo, blitvo in zeleno, oziroma vse listne vrtnine, ki jih nismo presadili v maju. Obenem sejemo zimski radič (zeleni in rdeči), glavnato solato, cikorijo, endivijo in pozne sorte brokoli-ja. Kosimo zelenico, če želimo hitro rast trave. 23. junija zadnjikrat porežemo rabarbaro. 24. junija je neugoden dan za sajenje, 25. in 26. junija pa spet presajamo, sejemo in sadimo na stalno mesto vse listne vrtnine. 27. in 28. junija zalivamo, 29. in 30. junija zalivamo in kosimo trato, če želimo hitro rast trave. 1., 2. in 3. julija sejemo listnate in korenaste vrtnine, presajamo. 4. julija ne sejemo in ne sadimo. 5. julija spet sejemo listnate in korenaste vrtnine (na primer cikorijo, kitajsko zelje, motovileč, špinačo in redkev) ter presajamo - posadimo lahko še cvetačo, brstični ohrovt. 5. in 7. julija nabiramo zdravilne rastline in nabiramo tudi že prve kumare za vlaganje. Juha iz ovsenih kosmičev / liter kostne juhe, 80 g ovsenih kosmičev, 40 g masla ali margarini, 1 rumenjak, 3 žlice kisle smetane, drobnjak, muškatov orešek, sol Kosmiče prepražimo na maslu, prilijemo juho in kuhamo 8 nu-nut. Začinimo, ponovno prevremo, odstavimo in v nekoliko ohlajeno juho zamešamo smetano, v kateri smo stepli rumenjak. Potresemo z drobnjakom. Spomladanska solata z jajcem (za 2 osebi) Očistimo 1 drobno redkev, jo olupimo in operemo. Skrbno ope-remo pol zelene kumare in 2 paradižnika. Paradižnikom izrežemo peclje, nato vse tri sestavine narežemo na rezine. Dva steklena kozarca ali skledici obložimo z opranimi listi solate in nanje naložimo narezano zelenjavo. Solatni preliv 4 žlice kisle smetane zmešamo z 1 žličko gorčice in 1 žlico sherrv-ja, začinimo s soljo in poprom in prelijemo po zelenjavi. Olupi' mo 1 srednje mehko kuhano jajce, ga prerežemo in damo v vsak kozarec po eno polovico. Povrh potresemo drobno sesekljan drobnjak in solato takoj ponudimo. movr tbodk tbodk htodh Naj živi mornarsko črtasto poletje Material naj bo bombaž, najbolj udoben je bombažni jer-sey, ki nas nikjer ne stiska in ovira, temveč se lepo prilega telesu, hkrati pa je hladen, mehak v dotiku s kožo. Vzorec pa naj bo belo-modro črtast: za široke hlače za prosti čas - zanimivo bo, če bomo črte namesto navpično za spremembo položili vodoravno. Prav tako naj bodo pri mali oblekici, ki jo na rokavih in pod vratom "zašni-ramo" z rumeno, rdečo in modro vezalko - vsaka naj bo drugačna. Črte naj bodo na jopičih s kapuco ali brez, na krilu. In če se odločimo za krilo, naj bo razporek dovolj visok. Skratka, naj ne mine poletje brez belo-modrih črt, pa če jih imamo samo na mornarski majici. mm ********** ******** Nekaj vtisov naših nagrajencev z izleta v Železnike Lubnik Nagrade Gorenjskega glasa, ki ga rad prebiram, sem bil zelo vesel, saj z njim sodelujem že osem let - kolikor časa gulim šolske klopi v Preddvoru. Na nagradnem izletu sem drugič, spomini prvega pa sežejo na Dolenjsko, na grad Bogen-šperk in Atomske Toplice. Tudi ta petek (še pouk je odpadel) smo izkoristili vse možnosti za zabavo po zaslugi vašega časopisa, gostiteljskega Domela iz Železnikov, ribiške družine in pevca ter kitarista Brendija, člana skupine Don Juan. Z njim smo se pogovarjali, si pripovedovali šale in iskali mlade glasbene talente - vendar Brendija s kitaro v roki ni nihče prekosil. Da smo se lepo imeli, so poskrbeli tudi Domelovci z direktorjem Tonetom Rakovcem na čelu, ki so nam podarili tudi praktične nagrade in prelepe diplome za spomin na izlet. Po ogledu njihove tovarne elektromotorjev smo v muzeju v Železnikih spoznali še zgodovino tega mesteca v ozki dolini, nato pa... jadrno na ribji piknik, kjer so nas ribiči pogostili z okusnimi postrvmi. Poleg ogleda ribogojnice smo se pomerili še v vlečenju vrvi. Tehtnica usode se ni povesila v prid moji skupini, temveč drugim tekmovalcem, kjer so sodelovali tudi starejši možje. Končaj takrat, ko je zabava na višku, so ugotovili že stari Rimljani. Mi smo se tega držali, se poslovili od prijaznih Do-melčanov in ribičev ter se veselo odpeljali proti Kranju. Glasovci so nas povabili tudi v njihovo hišo, kjer časopis nastaja. Mladi novinarji smo podali nekaj predlogov za našo tedensko rubriko. Zelo radi bi videli, če bi nam bilo namenje- nega več prostora. Tudi stripe bi radi objavljali. Na koncu naj še enkrat rečem hvala vsem gostiteljem, s katerimi smo preživeli zabaven dan. • Matiček Žumer Bilo je zares super. Toliko zanimivih stvari, pa tako blizu mojega doma. Zraven pa še predstavljene na tako privlačen način. Za razvedrilo pa družba znanega pop pevca, piknik in družabne igre. Priznanje, kapa, majica, svinčniki, bloki, vse me bo še dolgo spominjalo na prekrasen izlet in predvsem spodbujalo, da bom poskušal napisati še kakšen zanimiv prispevek za vase glasilo. • Boris Host-nik Saj tudi nas mlade marsikaj zanima, če nam je le predstavljeno tako, kot je to storil Gorenjski glas. Bila sem že na kar nekaj izletih, tudi po tujini, pa mi bo vendarle ta, ki je potekal v primerjavi /. njimi Čisto blizu mojega domačega kraja, ostal zagotovo v najlepšem spominu. Iskrena hvala zanj. • Tanja laznik Tudi jaz sem se navdušena vrnila z izleta. Nisem in nisem mogla domačim nehati pripovedovati, kakor super smo se imeli. Popularni pevec je bil z nami, radio Gorenjski glas smo organizirali v avtobusu, seznanili smo se z delom v Domelu, spoznali zgodovino železarstva v Železnikih, videli, kako se tiska Gorenjski glas, dobro jedli in pili, se prečudovito zabavali in dobili prelepa darila. Da bi imela Še kdaj priložnost iti na tak izlet! • Katarina Kalan Prelep izlet je bil to. Doma sem takoj razgrnila izvod Gorenjskega glasa in staršem pokazala stran, katere tiskanje ste nam predstavili. Tudi ogled tovarne Domel je bil zelo zanimiv. V sejni dvorani pa so nam pripravili svečan sprejem in nas obdarili. Prvič sem si tudi ogledala dragocene predmete železarskega muzeja v Železnikih. Najbolj zabavno je bilo, ko smo vlekli vrv. Ob spominu na slastne ribe se mi pa kar pocedijo sline. • Meta Volčič lipam, da bom šla še kdaj na tak izlet, saj mi je bil zelo všeč. • Anja Žitnik Ob 40. obletnici doma na Lubniku in 100. obletnici organiziranega planinstva na Slovenskem je planinsko društvo Škofja Loka razpisalo natečaj na temo Lubnik. Tega natečaja so se udeležili učenci osnovnih šol in otroci iz škofjeloških vrtcev. V šoli Ivana Groharja smo zbrali prispevke, najboljša dela pa razstavili. Izbrali smo tudi "naj prispevke". Avtorje teh del bo PD Škofja Loka nagradila s planinskim izletom. V petek, 14. maja, je bila otvoritev razstave. Kulturni program so pripravili mladi planinci, člani planinskega krožka OS Ivana Groharja. • Planinci in njihovi mentorici Zofka in Ivanka Tekli smo za mir V torek smo se pripravljali na svetovni tek. Izdelali smo kape, napis in Zemljo. V sredo, 26. maja, smo tudi v naši vasi tekli za mir. Pred Ko-lovo hišo smo na nadvozu čakali tekače, ki so pritekli iz Kranja in Tržiča. Nosili so baklo. Podajali smo si jo tudi učenci. Z njo smo sporočali, da želimo svet brez. vojne. Pritekli smo pred šolo. Pripravili smo jim pijačo tsostar in vodo za osvežitev. Tekači so si oddahnili in nam podarili fruta bele m sport bar. Z njimi smo tekli do dvorane. Tam smo se pošlo vili. Pet učencev pa se jc s kom bijem odpeljalo na Ljubelj. Mateja je nosila baklo, ostali pa smo tekli za njo. Baklo smo predali avstrijskim tekačem. Veseli smo bili, ker smo tekli skupaj z odraslimi. • Drška Ajdič, 2. r., in Mojca Hercog, I. r. OŠ Podljubelj "Malarčki" so fotografirali V fotografskem studiu Boni v Kranju so v soboto zjutraj za dve uri zaprli vrata za stranke. Na obisku so namreč imeli predšolske otroke iz vrtca Mojca. V Boniju so jim že pred tem poklonili pet* deset fotografskih aparatov za enkratno uporabo, ki so si jib "malarčki" veselo oprtali na rame in z njimi "škljocali" prijatelje, živali, naravo. V soboto so filme prinesli v razvijanje in navdušeno "pomagali" strokovnjakom pri izdelavi slik. • Foto: G. Šinik TI? P1 TINTO Ljubl'arska 1. KRANj 11_\^X_1^I \j tel,-fax. 064/221-112 FOTO HI-FI VIDEO /za hote om jeen/ Reši križanko, v označenih kvadratkih dobiš ime rastline, ki raste na travniku! 1. Glasbilo s strunami, 2. žival, ki plava, 3. najpogostejše vozilo, m 4. vozilo, ki vozi po tračnicah. 5. pomladni mesec. 4 # Anka Tomšič, 4. c r. OŠ Cvetka (.ol.rja Škofja l «»kn SREDA, 9. junija 1993 iu.30 Batman, ameriška nanizanka 11.56 Videošpon '1-35 Iz življenja za življenje: Da ne bi bolelo '2.06 Kronika, kanadska dokumentarna serija •2.30 Na poti z dr. Stinglom, nemška dokumentarna serija 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza •5.30 Trije semestri, švedska nadaljevanka •6.20 Svet poroča •/00 7Vdnevnik 1 J7.10 Klub klobuk 18.50 4 v vrsto, TV igrica 19-15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme «MB Šport ««•06 Žarišče 20.35 Film tedna: Limonada z men- to, francoski film «2.15 TV dnevnik 3, Vreme S-39 Šport ««•45 Sova; V športnem duhu, ameriška nanizanka Vrnitev Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka 14.45 Kolesarska dirka Giro d'ltalija 15.10 Magija + Moda 16.00 Omizje 17.15 Sova, ponovitev 18.45 Analitična mehanika, ameriška izobraževalna serija 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.10 Športna sreda 20.10 Zadnje kolo OP v nogometu: SCT Olimpija - Mura, posnetek iz Ljubljane 20.55 34. kolo slovenske nogometne lige 21.15 Košarka NBA 22.10 Kolesarska dirka Giro d'ltalia 22.60 EP v jadranju, razred soling, reportaža iz Portoroža / 8-00 Dobro jutro, Hrvaška/Zgodbe * Monticella 10.00 Poročila 10.06 JV šola 11.30 Tom in Jerrv kot otroka 12.00 Točno opoldne/Poročila/ Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Odvetniki 15.40 Popoldanska Uročila 16.00 Poročila 16.06 Uči £>o o Hrvaški 16.35 Malavizija: Prija, nadaljevanka 17.30 Hrvaška dr-(ava in ljudje 18.00 Poročila 18.05 jAoja knjiga o džungli 18.30 Loto 18.35 Santa Barbara, ameriška na fjaljevanka 19.18 Risanka 19.30 °nevnik 20.00 Loto 20.06 Northan-98rska opatija 21.35 TV razstava «1.45 Grof Eltz Vukovarski 22.35 "nevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 poročila v angleščini 23.60 Poročila "00 Sanje brez meja TV 17.00 TV koledar 17.10 Ko se svet !•« 17.56 Morala bi umreti 19.30 "nevnik 20.06 Duhoviti dvorec, humoristična nanizanka 20.40 Natio 9*ographic, dokumentarna se-''a 21.30 Iskanje Salome, Švicar !*o/nemška nadaljevanka 22.20 ^'■»beni večer 23.50 Horoskop ?,Uu A shop 10.00 Macneil m Le "r>r komentirata 11.00 Kekec 12.30 I8ftn0p 1246 MCM 1746 A Sh°P v»i Uru9«čen svet 18.46 Male ži pB" 19.06 A shop 19.20 MCM 20.06 ,°roČila 20.30 Blagovno denarna °,8r'ia KK Miklavž 21.30 Med dve jj" °Qnjema. soočenje v studiu Čudoviti ciklus pod morjem, j, kumentarna 2230 Rock '■nne 22.30 5 minut za kulturo n ,* Poročila 23.30 Drugačen svet "-30 MCM SLAOVENIJA 1 LIMONADA Z MENTO francoski barvni film; Najstniški sestri Anne in Frederique se s počitnic na podeželju vrneta v Pariz k materi. Sta iz ločenega zakona in očeta vidita predvsem med počitnicami. Jesen je in šola se začenja -dekleti obiskujeta dekliški licej Julesa Ferrvja. Dekleta v šoli izmenjujejo spomine na poletne ljubezni, in Frederique dobiva pisma od nekega fanta. Anne je ljubosumna, saj je dve leti mlajša od sestre in ji še marsikaj ne dovolijo... 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Srečanje z naravo 10.15 Znanost 10.30 Zapuščena žena, ponovitev francoskega filma 12.10 Reportaže iz tujine 13.00 čas v sliki 13.35 Mi 13.36 Sinha Moča 14.00 Mistralova hči 14.50 Cirque du solei 15.00 Jaz in ti 15.05 Evvoki 16.20 Nekoč je bilo... 16.30 Ding dong 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 S telesom in dušo, nemška serija 19.22 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Perry Mason: Umor v studiu, ameriška TV kriminalka 21.55 Pogledi od strani 22.05 Tekmeca 22.55 Sahara, ameriški film; Brooke Shi-elds 0.35 Čas v sliki 0.40 S težavo skozi Pariz, francosko-italijanska komedija 16.20 Tisoč mojstrovin 16.30 Poklicne slike 17.00 Šport: Kolesarska dirka po Avstriji 17.30 Zemlja in ljudje 18.00 Alf 18.30 To ni mogoče 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Igre ob jezeru 21.15 V žariš ču: Nevarni vesoljski poleti 22.00 Čas v sliki 22.30 šport 0.45 Roaund midnight, Mounty Alexander, Rav Brovvn, Herb Ellis 0.30 Poročila Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 96 MHz in SV 1584 KHz od 16. do 19. ure. Ob 16.30 prisluhnite zanimivim informacijam, tudi o Mednarodnih dnevih mineralov, fosilov in kamna, ob 17.20 bo na vrati Kulturni Babilon, ob 17.45 sodelujte pri iskanju triiikega zaklada, ob 18.40 pa prisluhnite ie Zeleni budilki. 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 Novice, novice iz NZ glasbe, danes do 13-ih 13.30 - Napoved popoldanskega programa 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, nasvet iz zdravnikove torbe 16.30 - Dogodki in odmevi 16.15 - Obvestila, novice, minutke za svobodni sindi kat Železarne Jesenice, osrednja tema 18.00 - Voščila, novice 18.46 Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija - R ŽIRI 12.00 Napoved programa 12.15 EPP 12.30 Morda ste preslišali 13.00 Danes do 13 00 13.40 - Naš zgodovinski spomin - 14.30 - Devi zni tečaj 14.40 - Minute za požar no varnost 15.00 Dogodki danes, jutri 16.30 Prenos dnevno infor mativne oddaje RA Slovenija 16.00 - Napoved programa 17.00 Obvestila športni utrinki - 17.17 -Glasbeno popoldne: Moj svet Heavy metal Boom 19.00 - Od poved programa HIDROIZOLACIJSKI MATERIALI HIDROVEZNE M Al .TE INDUSTRIJSKI PODI GRADBENA LEPILA FUGIRNE MASE ČETRTEK, 10. junija 1993 ie iz školjke 11.30 Slovenska ljudska glasbila in godci: Bordunske citre 12.00 Analitična mehanika 12.30 Videomeh 13.00 Poročila 15.50 Oči kritike 17.00 TV dnevnik 17.15 Otroški program: Živ žav 18.00 Regionalni studio Maribor 18.50 4 v vrsto, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.05 Žarišče 20.40 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka, 1/13 21.30 Tednik 22.15 TV dnevnik 3, Vreme 22.38 Šport 22.46 Sova: On in ona, ameriška nanizanka Vrnitev Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka 15.10 Kolesarska dirka Giro d'ltalija 15.50 Limonada z mento, francoski film 17.30 Sova, ponovitev 18.45 Že veste 19.30 TV dnevnik 2, Vreme 19.55 Šport 20.00 Poslovna borza 20.10 Usoda je tvoje delo: Portret akademika prof. A. Peterlina 20.35 Umetniški večer: Dve režiserki: Balbina Batelino Baranovič, Barbara Hieng Samobor 21.46 Kolesarska dirka Giro d'ltalia 22.10 EP v jadranju, razred soling, reportaža iz Portoroža KANALA NA BEGU ameriški barvni film; Michael Douglas, Susan Anspach; Življenje Michaela Andropolisa se sesuva, z ženo se ločujeta in ostal je brez službe. Ko mu življenje počasi polzi iz rok, ponovno razmisli o vsem skupaj. Vse njegovo življenje je bilo podrejeno pričakovanjem drugih, družine, otrok, zato se odloči, da bo nekaj spremenil. Začne teči in vse svoje misli preusmeri v en sam cilj, olimpijski maraton. 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.06 Film po pravljici bratov Grimm 1025 Lepa Izabela, francosko/italijanski film 12.00 Commedv Caper 12.10 Veselo okrožno sodišče 13.00 1000 mojstrovin 13.10 Romeo in Julija 14.35 Odložite orožje - Bertha von Sutt-ner 15.00 Zdraviliški koncert 16.00 To je ostalo od dvoglavoga orla 16.45 Kolesarska dirka po Avstriji 18.00 Alf 18.30 Slika Asvtrije 18.55 Kristjan v času 19.30 Čas v sliki/ Vreme 20.15 Zveneča Avstrija 2120 Odkritje dunajskega originala 22.35 Ženska z imenom Laura, ameriška komedija 0.10 Manekenka in voh-Ijač 0.55 Poročila 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.06 TV Šola 11.30 Zgodbe z dveh strani, 1. del dokumentarne oddaje 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Iskanje Salome, ponovitev 15.45 After-noon report 16.00 Poročila 16.05 Učimo se o Hrvaški 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.06 Iz sveta znanosti 18.36 Santa Barbara, ameriška nanizanka 19.18 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.06 Spekter 20.60 Praz nik za strune 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 S»nie brez meja SALON POHIŠTVA AEK MAJA Kranj, PREDOSUE 34 (kulturni dom), tel.: 241-031 17.00 TV koledar 17.10 Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 17.56 Lov na moškega, ponovitev filma 19.30 TV dnevnik 20.05 Zvonili ste, milord? 21.00 Iskanje Salome, švicarsko/nemška nadaljevanka 21.50 Marlboro music shiovv 22.20 Brazilska trilogija, dokumentarna oddaja 0.10 Horoskop Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter na srednjem valu 1584 KHz od 10.30 do 15.30. Dopoldne najmlajši lahko prisluhnejo pravljici, v spored uvrščamo še oddaji Planinski šopek in Potuj z menoj. Ob 12.10 bo na vrsti nedeljska duhovna misel, sledil bo tedenski mozaik nedeljski gost bo predsednik IS SO Tržič, g. Frančišek Meglic. Poslovili se bomo z oddajo, ki jo pripravlja Drago Papler. 10.00 MacNeil in Lehrer komentirata, oddaja v angleščini 11.00 Med dvema ognjema, ponovitev 12.00 čudoviti cirkus pod morjem 12.30 A Shop 17.46 A Shop 18.00 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 18.46 Rock staarine 19.15 Kulinarični kotiček 19.40 MCM 20.00 Risan ka 20.06 Dnevno informativni program 20.30 Na begu, ameriški barvni film 22.10 Dance session, odda ja o plesu 22.40 5 minut za kulturo 22.66 Poročila 23.10 Drugačen svet 23.56 Helena, ponovitev 9.00 Jutranji program. Čas v sliki 10.06 čisto nič ni res. posnetek dobrodelne predstave 11.00 Joseph Heyden 12.15 Pozor, ponaredek 13.10 Zahodno od Santa Feja 13.36 Trapez, ameriški film 16.16 Pripo vedko o lisjaku 16.50 Papirnati mesec, ameriški film 18.30 S telesom in dušo 19.22 Metamorfoze 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.15 Ameriški interno ekološka srhljivka, 1/2 del ameriškega filma 21.50 Ambo ter no 22.00 čas v sliki 22.10 Gospod Klein, francoski film 0.10 VVolfgang Amadeus Mozart 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila 9.30 - Novice, aktualno, Naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, zimzelene melodije, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa, novinar na obisku - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke, dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, spoznajmo se -18.00 - Voščila, novice 18.46 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija R Ž I 12.30 Danes Prodaja na Gorenjskem Cementni izdelki DRAŠLER PrimskoNrO - Kranj Informacije tel. 211-317_ 12.00 - Napoved programa Morda ste preslišali 13.00 do 13.00 13.40 - Naš zgodovinsk spomin - 14.00 - Loka v Časopisju -14.30 Devizni tečaj 14.40 - Vse o cvetju 16.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno infor mativne oddaje RA Slovenija 16.00 Napoved programa 17.00 -Športni utrinki - novice - obvestila mali oglasi - 17.30 - Novosti na knjižnih policah 18.00 - Zdrav-stvnei nasveti 18.40 - Iz zgod. naših krajev 19.00 - Odpoved pro grama - KINO 9. junija amer akci| kom KUFFS ob 18 in 20 uri cSTORŽIČ nem tr S» erot VROČE NOČI JOSEPHINE MUTZENBACHER ob 18 in 20 uri «*LEZAR amer druž kom BEETHOVEN ob 18 in 20 uri ŽELEZNIKI akcij film OBLEGANI ob 18 ur. •m« KINO 10. junija CENTER prem amer grozil DRAKULA ob 18 in 20.15 uri STORŽIČ nem trda erot VROČE NOČI JOSEPHINE MUTZENBACHER ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer druž kom BEETHOVEN ob 18 in 20 uri ŽE LEZNIKI amer akcij film OBLEGANI ob 20 uri BLED znan fant film KOSEC ob 20 un PETEK, 11. junija 1993 9.00 Batman, ameriška nanizanka 925 Ledena palača, francoski film 11.45 Že veste 1215 Usoda je tvoje delo: Portret akademika prof. A. Peterlina 13.00 Poročila 13.06 Poslovna borza, ponovitev 13.15 Umetniški večer, ponovitev 16.00 Osmi dan, ponovitev 17.00 TV Dnevnik 17.10 Tok, tok 18.00 Regionalni program - Koper 18.50 Štiri v vrsto, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Forum 20.30 Smrt po smrti, ameriški film 22.05 TV dnevnik. Vreme 2229 Šport 22.35 Sova; Ljubezen da, ljubezen ne, 5. epizoda ameriške nanizanke; Vrnitev Sherlocka Holmesa, angleška nanizanka; Notranji glasovi, ameriška nadaljevanka 16.05 Kolesarska dirka Giro d'ltalia 16.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 1720 Sova, ponovitev 18.46 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.56 Šport 20.00 Koncert simfoničnega orkestra, prenos 22.00 Večerni gost 23.00 Kolesarska dirka Giro d'ltalija 23.40 EP v jadranju, reportaža iz Portoroža SLOVENIJA 1 SMRT PO SMRTI ameriški barvni film; Petnajstletni Paul Conway živi z materjo v mirni ulici majhnega mesta. Čez cesto živi z nasilnim in čudaškim očetom deklica Sa-mantha. Najstnika sta si takoj všeč. Paul sestavi mislečega robota, ki je nadvse uporaben in duhovit. Vendar ga iz čiste zlobe uničijo fantje iz soseščine in čudaška babura. Ko Šarmantno od ljubosumja skoraj do smrti pretepe njen pijani oče in ko v bolnišnici že obupajo in ji izključijo umetna pljuča, fantič ukrade truplo in naredi "operacijo": možgane uničenega robota presadi v Sa-manthino glavo in jo tako oživi. Dekle z robotovimi možgani pa postane maščevalna pošast... 15.05 1000 mojstrovin 51.15 Rem-brand van Rijn - luč in sence, nizozemski film 17.00 Šport: Kolesarska dirka po Avstriji 17.30 Z zobmi in kremplji 18.00 Alf 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kulturni dnevnik 20.15 Človek in klima, 1. del 21.15 Šiling 22.00 čas v sliki 22.30 The Špike Jones show 23.15 X-large Nightime 0.10 Rhvthm divine 1.0t Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella, nanizanka 10.00 Poročila 10.06 TV šola 11.30 Pravljice 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Iskanje Salome, nadaljevanka 15.45 After-noon report 16.00 Poročila 16.05 Angleščina, 5. del 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Duševni klic 18.10 Dokumentarna oddaja 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.30 Dnevnik 20.06 Film - video -film 20.45 Vražje dekle, nemški barvni film 22.36 Dnevnik 23.06 Slika na sliko 23.50 Poročila v angleščini 23.56 Poročila 0.05 Sanje brez meja #7 V 4^ Želite kaj sporočiti ^k to Gorenjkam in Gorenjcem?^ m Izberite £| tNAJUČINKOVITEJŠI ■ način OBJAVO J$ v Gorenjskem glasu^^ <^ fax 215-366^4^ 17.00 TV koledar 17.10 Ko se svet vrti, ponovitev 17.55 Rokomet: Kvalifikacije za EP: Hrvaška - Bolgarija, prenos 19.30 TV dnevnik 20.06 Samci, angleška humoristična serija 20.05 Olive James 21.35 Cro pop rock 22.20 Življenjski stili, dokumentarna serija 23.10 Nočna izmena: Družina Addams, humoristična nanizanka; Cop rock, ameriška nadaljevanka; Mravlje, ameriški barvni film 3.00 Horoskop/Video strani 9.00 Ris 9.50 Astrološka napoved 10.00 Macneil in Lehrere komentirata 11.00 Na begu, ponovitev 12.40 A shop 12.56 MCM 17.46 A shop 18.00 Drugačen svet 18.46 Dance session 20.00 Poročila 20.30 Iskanje zgodovinskega Jezusa, ameriški barvni film 22.10 Dan po jutrišnjem, ameriška poljudnoznanstvena serija 22.40 5 minut za kulturo 22.45 Poročila 23.10 Drugačen svet 23.56 Astrološka napoved 9.00 Jutranji program, čas v sliki 9.06 Zahodno od Santa Feja 9.30 Burn aut, medicina na robu zmogljivosti 10.30 Ameriški interno, ponovitev filma 12.10 Šport, šport, rafting 12.15 Teleskop 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi 13.36 Doktor Doogie Hovvser 14.00 Mistralova hči 14.46 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.06 Heidi, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Paradižniki proti vampirjem 16.16 Cool 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 čas v sliki 18.06 Mi 18.30 S telesom in dušo 1922 Znanje danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 XY nerešeno 21.06 Avstrijska kuhinja 21.10 Pogledi od strani 21.30 Grič škornjev, italijanska komedija 23.06 čas v sliki 2326 In potem boš umrl, kanad skl film 1.00 Poročila/1000 mojstrovin Oddajamo od 10.30 do 15.30 na UKV stereo 88,9 in 96 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. Dopoldne najmlajši lahko prisluhnejo zgodbo o Robinzonu in si prislužijo nagrado, pripravljamo tudi oddaji Potuj z menoj in Planinski šopek. Ob 12.10 bo na vrsti nedeljska duhovna misel, sledil bo tedenski nedeljski gost ob 13.45 bo govoril o črnih gradnjah, ob 14.15 pa bo prvič na valovih Radia Tržič gostovla Ivo Mojzer. 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke -11.30 - Novice, Danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa - 14.15 -Obvestila, popoldanski telegraf -15.30 - Dogodki in odmevi -16.15 -Obvestila 16.30 - Novice, EPP -17.00 - Lestvica popularnih 40 z ekipo Riharda Kislina do 22. ura -22.00 - Prenos Radia Slovenija - GAULOISES BLONDES 12.00 - Napoved programa -12.30 -Morda ste preslišali -13.00 - Danes do 13.00 13.40 Naš zgodovinski spomin -14.00 • Loka v časopisju -14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Zrcal ce, zrcalce. - 15.00 - Dogodki danes - jutri -15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje RA Slovenija -16.00 - Napoved programa -17.00 -Športni utrinki - novice - obvestila - mali oglasi - 17.30 - Zanimivi ljudje so med nami -18.30 - Vedno le pe melodije -19.00 - Odpoved programa - u r r. n n i k : T o r~i A PROTI VETRU O instituciji iger na srečo: Pohlepni, prevarani, oguljufani in srečni Ce ste direktor in če Vaša tajnica zadene sedmico na lotu, se Vam piše zelo slabo: jutranja kavica se Vam bo sprevrgla v pravo moro. Malico boste dobili na glavo, kavica Vas bo opekla po junaških prsih in vaša zbirka kravat bo okrnjena za en primerek. Takemu izjemnemu dogodku se pravi - občutiti srečo. Recimo, da so mnenja glede omenjene reklame za slovenski loto različna. Enim se reklamni spot zdi naravnost genialen, drugim kot na primer moji mami, pa se zdi s prinašajočim nasiljem naravnost neokusen. Seveda pa je okus odvisen od interpretacije reklame, oziroma od vloge, v katero se viivite. Nekako normalno je, da se kar največ gledalcev identificira s tajničinim izbruhom sreče. To pa je konec koncev tudi namen reklame: prepričati vas mora, da naslednji dan kupite srečko. In kakšni so argumenti? Če boste srečko kupili (in jo tudi pravilno izpolnili), boste postali naravnost neokusno bogati. Denar, ki je sveta vladar, vam bo omogočil, da si boste izpolnili kar najbolj skrite ielje. Vsekakor zgodba poteka preveč gladko, da bi bila resnična, saj vam ie ob podrobnejšem razmisleku stopijo v glavo vsi pogojniki pripovedi, ki vodijo do sreče. Toda mar je kaj takega sploh treba premišljevati? In kaj, če reklamo razumete kot napad na direktorje? Kakor koli ie, dejstvo je, da bi vsak direktor srečno tajnico, ki bi se ga tako privoščila nemudoma odpustil. In sreča bi izginila iz njenega nasmeha. A vendar je ravno v tem, v aktu nasilja, ki ga izzove sreča kar maksimalni koncentrat Resnice. Danes se nam zdi nadvse perverzno, če poveiemo pojem sreče s pojmom nasilja, vojne. Dejansko pa se je sreča kot pojem rodila iz vojne. Natančneje povedano iz opisovanja vojne. Avtor pojma tyche, kakor se je v staro -grščini imenovala sreča, je sam veliki helenski zgodovinar Poli-bios, ki je, kakopak pripovedoval o pojmu vojne sreče, ki jo je uvajal v opis takrat, ko nekako ni imel racionalne razlage ali argumentov za pojasnitev vzrokov vojne zmage. Tedaj je bila sreča edini faktor vojaškega uspeha. Dejansko pa nam to pove, da je pojem sreče umeten, skovan pojem, nekaj iracionalnega, trenutnega in preklemansko hitro minljivega. Dokaj podobne značajske oznake ima tudi mitična boginja Fortuna. ki je sinonim usode. sreče in naključja. Danes je Fortuna reklamni inspirator iger na srečo. Nekaj zelo (ne)hvaleinega. kar pa je zelo težko razložiti. Sploh nerazloil jivo, ker govorimo o pojavu, ki ga dejansko ne moremo pojasniti z argumenti, marveč lahko fenomen le opišemo s primeri. Resnično je najtežje razložiti srečo tajnice iz reklame. Kolikor želimo pojasniti tajničino vedenje do direktorja, enostavno odgovorimo, da je bila povod izgreda velika vsota denarja, ki jo je priigrala. Denar ji je dal pogum, lažen očutek moči. Toda, kako je tajnica vedela, katere številke mora obkrožiti, to je nerazložljivo, saj edino lahko odvrnemo, da je imela srečo. Nesmiselno bi bilo nakladati o različnih poskusih hazarderjev. da bi odkrili čarobno formulo, ki bi vedno in na lahhek način zagotovo prinesla glavni dobitek. Diskutabilni pa so primeri srečnih dobitnikov. Tu imamo opraviti z nekim vzorcem: skoraj ne mine teden, da ne preberete, da je neki srečnež pri nas ali v tujini zadel na lotu ogromno vsoto denarja. Kot zakleto se vedno zgodi, da je srečna oseba kupila srečko prvič (in še to po dolgem prigovarjanju prijateljev), in da je kupila le eno. Še osupljivejše so tiste pripovedi, ko je srečnež nabavil več srečk in je potem vse, razen ene seveda, prodal neznancem. In prav njegova je zadela. Zares neverjetno! Seveda take zgodbe presunejo človeka, ki brž pohiti v trgovino in si kupi vozovnico do sreče. In tristo kosmatih peklenščkov, ne zadene. Primerov ekstremne sreče so de facto najbolj vesele loterije, ker razplamenevajo ev-forijo med ljudmi, ki povečujejo dobiček. No, iz vsega povedanega, lahko edinozaključimo, da je edina razlaga Vašega morebitnega zadetka na loteriji metafizičnega značaja: Rojeni ste pod srečno zvezdo, ki vam je dobitek usodila ali ste "žrtev" naključja ali pa se vas je spomnil Bog. V glavnem, ste na zvezi z boginjo Fortuno. Pa da vas potolažimo. Vseeno ni lahko tistemu, ki zadene glavni dobitek. Nekateri od sreče nekaj dni sploh ne morejo jesti. Drugi pa svoje sreče ne morejo dostojno ali pametno "stvari" vnovčiti. Poglejmo najbolj svež primer. Pri zadnjem žrebanju 3 X 3 je trinajst srečnežev prejelo mer-cedese. Vsak avto na trgu stane približno 45.000 DEM Ko so prejemniki avto dobili na dom, so morali takoj odšteti 15 % davek, ki pa ga ie bilo odšteti težko, če tega denarja nimaš. Obstaja pa še druga opcija. Avto prodate in dobite petinštirideset simpatičnih nemških tisočakov. Seveda če vam ob vsem prelitem potu to uspe. Srečneži avtomobil prodajo tudi tako, da kupcu enostavno prodajo srečko. Tu pa se začenjajo problemi! Namreč tokratni srečni dobitniki mercedesov so bili priča ustaljenemu poslu sumljivih profiterjev. Potem ko je bilo znano, kdo so zadeli avtomobile (to informacijo pa lahko dobite le na Loteriji Slovenije in na TV Slovenija, in spada pod zakon varovanja osebnih podatkov) so srečneže obiskali poslovneži, ki so ponudili odkup kartice za bornih 27.000 DEM In seveda, kdor ni imel denarja za plačilo davka ali pa ni imel srečne roke pri prodaji kartice oziroma avtomobila, je moral prodati svojo srečo za nič več in nič manj kot 18.000 DEM ceneje. Marsikateri izmed njih je ugriznil v ponujeno priložnost, saj je konec koncev denar dobil na račun čiste sreče. Brez dvoma pa so največji odstotkov od sreče dobili dobili ti. poslovneži s srečo. Verjeli ali ne, še najbolje se da Živeti od iztrienih procentov od sreče, če pomislite, da v dvakrat do trikratletni akciji "3 X 3" podarijo 13 avtomobilov. In kaj vam naj za konec svetujem: ne splača se igrati iger na srečo. Ali niste rojeni pod okriljem Fortune in porabite v življenju več denarja za nakup srečk, kot če bi si sami kupili nov avto, ali pa avto zadene te in potem prodate srečo pod ceno oziroma ostanete brez službe, ker se veselo polotite svojega šefa oziroma vam od veselja, ko zveste veselo novico, poči srce. Kakor koli, v vsehprimerih od vaše (ne)srcče vedno živijo drugi! Tomaž KUKOVICA [ ODMEVI Spoštovano uredništvo! Spodaj podpisana Marta Ko-ilin, stanujoča v Kranju, škofjeloška 2, Vam pišem z zvezi s člankom v Gorenjskem glasu! Prvič - dne 21. maja 1993 str. 23, članek Vaše novinarke gospe Helene Jelovčan "Predragi pocinkani ilebovi" in drugič na odgovor tega članka Antona štembala v torek, 25. maja na strani 12 in pod naslovom "Predraga novinarska etika". Moja moralna dolžnost je, da Vam kot odgovorni urednici v pojasnilo napišem vso resnico, katere bistvo je, da sem bila "ogoljufana" tako v moralnem kot tudi v materialnem pomenu! če odkrito povem, sem bila irtev nedolžne naivnosti, ker sem verjela v poštenost obrtnika, ki me je (oprostite izrazu) "ofrnaiil" za tri moje mesečne pokojnine!!! Ko sem se po nekaj dnevih (izvršenega in plačanega dela) premišljevanja in spoznanja, da sem žrtev naivnosti, sem po nasvetih očividcev (soseda) in strokovnjakov krovsko-kle-purske dejavnosti svetovali, naj se obrnem po zaščito svoje lahkovernosti in prizadete "ogoljufanosti" krovno-klepar-skega obrtnika, ki na mojo prošnjo, da naj izstavi overovljen račun za storitve, ni hotel slišati, pač pa je privolil in mi izstavil provizorični račun (za uporabo pri obračunu, odn. prijavi pri davčni letni dohodnini). Glede vsega tega sem se obrnila na pomoč na uredništvo Gorenjskega glasa (sem stalna naročnica), kjer sem našla dobrotno in nadvse pošteno novinarko gospo Heleno Jelovčan, ki je razumela mojo ieljo in napisala na mojo izrecno pobudo v poduk in opozorilo vsem tistim, ki iščejo po oglasih v dnevnem časopisju tovrstne obrtnike, da ne bi nasedli, kot jaz, izkoriščanju naivnega naročnika! V odgovoru gospoda A Š I današnji izdaji (25. maja 1993) Gorenjskega glasa na strani 12 sem zasledila (pisma in odmevi), kako g. A. Š. brezobzirno grobo in krivično napada novinarko g. Heleno Jelovčan - češ da je članek "eksemplaričm primerek ne objektiv ne ga novinarskega pisanja, saj je celotna navedba podatkov netočna, nepreverjena, enostranska ter žaljiva in prestopa meje zakonsko in etično dopustnega". Ne morem dopustiti in iti mirno preko tega, kako neodgovorno napada (A. .S) pošteno novinarko, ki je napisala, kot sem že omenila, na mojo srčno ieljo! Saj danes teiko najdeš človeka, ki bi prisluhnil m pomagal ob nesrečni moralni m materialni prizadetosti! Pod Št 2 v istem članku krivično napada novinarko go Heleno Jelovčan. češ da namerno in očitno zlorablja medijsko sredstvo v svoj novinarski prid! Morda se je res spregledala napaka, ko sem po telefonu v pogovoru s prizadeto novinarko preslišala, da so bile narejene nad garaio oziroma drvarnico štiri obrobe (ok. 8 tekočih metrov krat 40 cm širine), kar znese okvirno 3 kvad. m. pocinkane pločevine. Omenim naj, da je ob prvem obisku, pri ogledu in merjenju navedenih ilebov (po dolžini okoli 16 tekočih metrov) rekel, da bo cena z delom vred okoli 30 - 35 tisočakov (SIT), glede obrob nad garaio oziroma drvarnice pa bo obračunal po končni skupni montaži, kar je za ok. 3 kvad. m. pocinkane pločevine za obrobe zaračunal še dodatnih 40 tisočakov. Po vsem tem ugotavljanju in izjavah verodostojnih prič je še vedno skupna cena za vse delo in porabljeni material najmanj dvakratna! Pogovarjala sva se tudi, da bi naredil zunaj hiše, ob zidu nad kletnim oknom leseni okvir z zaščitno mrežo (1 m x 40 cm) za kar bi zaračunal kar celih 24 tisočakov (SIT)! Zaradi oderuške in nerazumljive cene nisem pristala in sem ob tej ponujeni izjavi ponudbo odpovedala! Gospod obrtnik A.Š. naj se nikar ne trka po prsih o človekoljubnih in človeških pravicah, da na račun naivne in prizadete upokojenke napada v svojo moralno in materialno korist nedolžno in dobrohotno novinarko, kateri sem iz vsega srca hvaležna, da je moji nesrečni izkušnji prisluhnila in napisala članek meni v uteho, drugim meni podobnim pa v previdno opozorilo! Se enkrat se iskreno zahvaljujem g. novinarki za poštenost in dobrohotnost do prizadetosti nemočnega človeka! S spoštovanjem in pozdravi uredništvu Gorenjskega glasa vaša naročnica Marta Kožlin Racionalizacija na hrbtih otrok? Do kraja me je raztogotil članek v torkovem časopisno kranjskih vrtcih (Racionalizacija na hrbtih otrok?), kamor hodijo tudi moji otroci Sploh pa so me razdražile izjave g. Matevža Kleca, češ da bodo normative v vrtcih celo povečali iz 24 otrok na 30 - v imenu racionalizacije!? Jusno je seveda nekaj: staršev otrok iz vrtca Ciciban o selitvi niso pravočasno obvestili iz enega razloga: na vse konce in kraje bodo selili otroke, razbijali bodo skupine otrok, otroci se bodo navajali na nove vrtce, na nove otroke, na nove vzgojiteljice, otroci so tako ali tako -otroci. Otroci vse potrpijo, ker morajo vse potrpeti, otroci so tiho, ker morako biti tiho, z otroki se da manipulirati, ker se ne morejo in ne znajo braniti. Le kdo se briga za te malčke, zjutraj na silo vržene iz posteljic, večkrat na silo zbujenih zopet ob dveh v vrtcu? Vsi imajo dovolj opravka sami s sabo, z bojem za preživetje, za ljubi vsakdanji kruhek - kaj se med časom našega boja za kruh v vrtcu dogaja z našimi otroki, z njihovimi nežnimi dušicami, nas pa že ne briga. Otroci, ta uboga nezaščitena raja, še starši vas žrtvujejo za to, da vam popoldne lahko odrežejo malo večji in slajši kos kruha. Če mene vprašate: vodstvo vrtca je gotovo do kraja osuplo, ker 10 Starši povzdignili glas v dobro svojih otrok Le kaj je sreča? Je sreča roditi Otroka? Kje j>a! Sreča je videti srečo v otroških očeh. Dragi starši, ali vidite srečo v očeh vaših otrok? Raznorazne Matevže, ki hočejo povečati število otrok v skupinah, pa kaj takega sploh ne vprušatn: imajo kamen namesto srca m računalnik (s slabim programom) namesto moigan. C ustveno so popolno ma neobčutljivi, niti niso sposobni dolgoročno gledati na stvari. Zato tudi ne razumejo, da se utesnjenost v neini Otroški dobi lahko odraia kot negativni vpliv pri odraslem človeku: razdrailjivost, nagnjenost k napadalnosti, kriminalu... Starši, naši otroci se stiskajo v vrtcu kot piščanci na farmah za pitanje in čim hitrejši zakol! Se podgane postanejo razdrailjive . in napadalne, če jih je preveč na kupu. Le na kakšen način boste spravili v igralnice več posteljic, predragi g. M. Kleč??? Že sedaj v večjih skupinah otroci nimajo vsi svojih leialk, ampak jih več skupaj (brez posteljnine) leii na veliki blazini, namenjeni igranju, po kateri se je podilo bogve koliko dni zapored 24 otrok, s copati, s katerimi so bili na stranišču, ki spušča, pa je blazina "popila" mokroto s copat, 24 otrok je brisalo svoje smrkave noske med igro vanjo, ker vzgojiteljice ne morejo sproti obrisati 24 noskov, mogoče je kakšen od otrok celo lulal nanjo itd... Fuj! V redu, saj vem, leialke se med igro pospravijo in igralnica postane kar prostorna. Kaj pa jasli? Posteljice se ne zložijo. Aja, oprostite, otroci v jaslih so majhni in se seveda lahkoigrajo kar pod posteljicami, saj so te tako ali tako na visokih nogah. Vzgojiteljice bodo pa lazile za njimi po vseh štirih, pa bo. Boste tudi vi prišli brisat prah s komolci in koleni g. Kleč??? Boste videli, kako prijetna igra je pod posteljicam, ko otroci s svojimi majhnimi glavicami butajo vanje. Le kdo lahko ustavi paračlove-ka? Le kdo? Starši, vam je vseeno za vaše otroke? Vam je vseeno za srečo v njihovih očeh? Kdo si bo vzel čas in začel bitko za srečo naših najmlajših otrok? Bojevnikov bo veliko, rabimo poveljnika. Kdo bo poskrbel za to, da bodo imeli tudi otroci v vrtcih pravico do svojih kvadratnih metrov na glavo? Kdo bo začel ozaveščati ljudi, da otroci niso samo številke, da so majčkeni človečki z občutljivo dušo, ki je mi odrasli nimamo pravice raniti? Kdo bo dokazal raznoraznim Matevžem, da iz nesrečnih otročkov, stisnjenih na nekaj kvadratnih metrih, ne morejo zrasti srečni ljudje, ki bi bili koristni družbi? Vzgojiteljice, svoje otroke imate, tudi vaši otroci se stiskajo v prenatrpanih vrtcih, dobro poznate to problematiko! Se res vse bojite za službe, da se vas nekaj ne vzame skupaj in ne povzdignete glasu? Verjemite mi, službe boste zgubile tudi, če boste tihe in ponižne in pokorne. Sploh pa vam raznorazni Matevži dvigajo število otrok v skupini tudi zaradi vašega tihega privoljenja. Pa še samo ženske ste. In ker ste ženske, morate vsako stvar petkrat povedati, da vam bodo prisluhnili - moške bi takoj prvič poslušali. Pa še nekaj: ko bodo jeseni odpuščali vzgojiteljice, nikar, predrage ženske, ne mislite, da boste ve dobile večje plače ali vsaj dodatek, ker vam bodo povečali skupine. Saj ste samo Ženske. Naša druiba je točno razdeljena na tri dele: na moški del, ienski del (pomislite, imamo celo volilno pravico) in otroke, ki so najbolj izpostavljeni in nezaščiteni če se kje nahaja kakšen pes na prekratki verigi, povzdigne glas vsaj M<:u>llerjeva. Utesnjenost otrok v vrtcu pa nikogar ne briga. Le kaj je tebe treba bilo, dete lepo, dete ljubo, domovina ti je kakor mačeha! šnegakoli materiala na to tetno, ki je v vaši lasti s tem, »" vrnemo realne stroške ali č*}° ni mogoče, da nas obvestit*-kako bi do takega materin'" lahko prišli. Vnaprej se vam zahvaljuje^ za vašo pozornost v upanju, bomo sodelovali tudi v Pri. hodnje." V teh krvavih boM takrat leta 1943 so sodelovat' tudi prisilno mobilizirani ' nemško vojsko iz Slovenije ' Gorenjci, Štajerci in Korošci-Zdruienje mobiliziranih Gor1' njcev v redno nemško vojsko * času 1941 - 1945, Kranj, PoŠt? ulica 3, prosi vse Še iiveCt udeleience teh bojev in svojct padlih za fotokopijo ohranjen dokumentov, ki nam jih lahko prinesete ob sredah in petkih 0* 9. do 12. ure v našo pisarno $ pošljete po pošti. Zdruienje mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1941 - 45, Kranj, Poštna ulica 3 Montecassino 1943 - 1993 INSTITUTI DI STUDI POLI 77(7 ".V PIO V" i sedeiem v Rimu je na Zdruienje rnohdi lirtMlh Gorenjcev v redno nemško vojsko v času 1941 -1945 Kranj naslovil pismo s sledečo vsebino: "V letošnjem letu mineva 50 let od bitke za Montecassino, Naš razisovalni inštitut sodeluje pri pripravi komemoracije in ima namen o tej bitki oblikovati dosje, v katerem naj bi bilo vse, kar se je pisalo na to temo - časopisni Članki, članki v revijah, disertacije, fotografski material, itd. od takrat pa do današnjega dne Zelo bomo hvaleini, če bi nam lahko poslali fotokopijo kakr Al'prav se piše Sora ali SORA ? S tem naslovom začenjam $ pis o nenavadni površnosti. Idr je mogoče zaslediti pri poimen0 vanju naših osrednjih vodoffl kov. V preteklih dneh sem se m dil v Selški in Poljanski dolini * razočarano ugotovil, da je z $ šega ozemlja izginila tudi UW na natančnost: v Žireh. Brodft Železnikih in Škofji Loki m lahko prebral enak naziv treh zličnih vodotokov: SORA. Pof vor s strokovnjakom in mirt0' dočimi mi je potrdil zlo slutn)6 da bomo Selščico, PoljanščicO ' Soro kmalu imenovali kar skupnim imenom Sora. To ni uporabljeno za reko pred '"'h som za kraj HO IA VIJE ter 9 pod vasjo BRODI torej Pr", tam. kjer so jo cestarji nap0* poimenovali za Soro Na pregledni karu 0JJM Škofja Loka je mogoče :asl*\. trne vodotoka SORA se ob n'\ ki teče med škofjo Loko m Af*\, vodami in sicer je ime odtisrtjt med vasema Dol. in Zg Senid>' Tudi Atlas Slovenije v /"•'J tkem kazalu navaja na ' j A.Č., Kranj strani naziv reke Poljanščico I 348. strani naziv Selščica- g 266. strani pa v besedilu N"' uporablja tudi podaljšani t"1' Selska in Poljanska Sora -Toetj ni nohtnega dvoma ■ vršna napisa Sora v Hrodeh Železnikih je potrebno :amep'^ ti s pravilnima Poljanščica Selščica /a pravilno in natančno P j močijo naših vodotokov ' ^ zato. ker so na planu i"fS, Škofja Loka. ki /c objavljC* škofjeloški prospeklm mapi 'jj zabili poimenovati vodotok?-A tako čudovito krasijo naše /' Ici siaro mesto Stanislat Jetenovec, škofja \. GAULOISES BLONDES POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Zakonska ureditev trga kapitala Vseobsegajoč zakon o trgu vrednostnih papirjev naj bi dobili jeseni, varoval bo predvsem majhne investitorje. Kranj, 7. junija - Na slovenskem trgu vrednostnih papirjev še vedno veljajo jugoslovanski zakoni, zato naj bi ga zakonsko čimprej ustrezno uredili. Vlada je osnutek zakona o trgu vrednostnih papirjev že sprejela in ga poslala v parlament z željo, da ga sprejme po hitrem postopku. Če bo res tako, bomo zakon dobili jeseni, tja do maja prihodnje leto pa naj bi trajalo prehodno razdobje, ko naj bi bil zakon v Celoti uveljavljen. Kakor je povedal svetovalcev v finančnem mi-"•strstvu Drago Kolman, je zakon vseobsegajoč, saj združuje več Področij, njegov poglavitni namen pa je varovanje majhnih investitorjev, ki svoje prihranke vlagajo v vrednostne papirje. Instrument tega bo javna ponudba vrednostnih papirjev, ki bo poznala Prospekt" kot pisni dokument, z njim bo investitor dobil prve Podatke o vrednostnem papirju. Z vrednostnimi papirji bodo lahko poslovale le družbe za poslovanje z vrednostnimi papirji in banke (ki sprva niso bile pred-V'dene), ter seveda država in Banka Slovenije. Vse družbe se bodo morale do maja prihodnje leto na novo registrirati in pridobi-11 Ustrezno dovoljenje ter opremiti s kapitalom (najmanj 50 tisoč ekujev). Ljubljanska borza bo še naprej delniška družba, osnutek zako-na Pa predvideva, da bodo na njej lahko trgovali le njeni delni-c*rji, vsi pa naj bi imeli približno enako število delnic. Vzpostavljena bo dematerializacija vrednostnih papirjev, uvedeno bo ja-^o poročanje, kolikšen delež delnic je kdo dosegel, posegli boli0 tudi na področje insiderskega trgovanja z vrednostnimi papir-j1 (kar bo vseboval tudi bodoči kazenski zakon). Predvidena je tl\di institucionalizirana komisija za vrednostne papirje, ki bo odgovorna državnemu zboru. ■ privatizacijo podjetij bo na Slovenskem nedvomno nastalo Ve'iko delniških družb, saj je proces privatizaciji-naravnan v delčke družbe. Zato ta zakon toliko bolj potrebujemo. Na borzi Seveda pričakujejo večji promet. Drago Kolman ocenjuje, da bo re*jina delniških družb nedvomno želela priti na borzo. S sprejemom tega zakona bo potrebnih več podzakonskih ak-.0v> popraviti bo treba zakon o bankah, pomembno vlogo pa bo 'Tlel centralni depo vrednostnih papirjev. Usklajujejo že zakon akon o javnih zavodih, skladih in zavarovalnicah. Zdaj imamo Poleg državnih približno 150 občinskih skladov, njihovo poslova- e je zelo različno, zato bo to področje potrebno urediti. Pozornost je namenjena tudi zavarovalnicam, ki bodo morala več sred-s*ev vložiti v državne vrednostne papirje. • M. Volčjak NOVA INDUSTRIJSKA PRODAJALNA ISKRE STIKAL V Kranju na Savski cesti 14 smo v prostorih ISKRE STIKAL odprli industrijsko prodajalno z izdelki in repromateriali iztekajočih se programov. IZBIRA TEHNIČNO BREZHIBNIH IZDELKOV JE VELIKA, CENE IZJEMNO UGODNE, KOLIČINE OMEJENE. Delovni čas od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure. srednja kovinarska in cestnoprometna šola p4220 ŠKOFJA LOKA, Podlubnik 1b Opisuje prosta delovna mesta: 2 UČITELJEV PREDMETA ANGLEŠKI IN NEMŠKI JEZIK 1. Pogoj: V|soka izobrazba iz angleškega jezika in književnosti in nernškega jezika in književnosti ali ^'soka izobrazba na dvopredmetni študijski smeri in opravljen . 'P'Omski izpit iz angleškega jezika s književnostjo in nemškega jezika s književnostjo. 2; pOgoj: Vls°ka izobrazba na dvopredmetni smeri in opravljen diplomski iz angleškega jezika in slovenskega jezika. Dru9i pogoji: javljen strokovni izpit, po možnosti delovne izkušnje. °skusno delo 3 mesece. plovno razmerje se sklene za določen čas za šolsko leto 993/94 s polnim delovnim časom zaradi nadomeščanja delavke ^a Porodniškem dopustu, oz zaradi povečanega obsega dela. ^afietek dela je 1.9. 1993. ŽITELJA MATEMATIKE P°9oj: v's°ka izobrazba enopredmetne pedagoške smeri matematike 'visoka izobrazba pedagoške smeri matematike s fiziko ali '*'ke z matematiko, pridobljeno po programih, dokler J^Predmetni študij ni bil mogoč ali visoko izobrazbo teoretične ' uPorabne matematike z dodatno pedagoško-andragoško '^brazbo. °ru9i pogoji: Pravljen strokovni izpit, po možnosti delovne izkušnje. D0skusno delo 3 mesece. 'ovno razmerje se sklene za nedoločen čas s polnim delovnim ^°m. Začetek dela je 1 9 1993. borzni komentar Na borzi nič novega, bi lahko ponovno komentirali dogajanje na sekundarnem trgu vrednostnih papirjev v preteklem tednu. Promet z obveznicami in delnicami v zadnjih dneh dosega rekordne številke, še zlasti posli, ki so bili sklenjeni na OTC in ki se dnevno prijavljajo borzi. Doseženi promet se je gibal med 2,5 milj. in 8 milj. DEM. Medtem ko je še na začetku leta znašal promet z delnicami le 10 odstotkov skupnega prometa na borzi, pa na zadnjih sestankih delnice že dosegajo 50 in več odstotkov. Med dolžniško-upniškimi papirji, ki kotirajo na borzi, sta še vedno najbolj interesantni državni obveznici RSI 1 in RSI 2. Sledijo poštna obveznica in komunalne, med katerimi vodita Mesto Ljubljana in Občina Šmarje, medtem ko ostali obveznici, to je Občina Laško in Občina Zagorje, glede na začetni interes investitorjev, nekoliko stagnirala. Med lastniškimi papirji, to je delnicami, za katere je tudi v tem tednu značilen bikovski trend, nesporno vodi delnica Dada-sa, čeprav se je rast tečaja na dan za maksimalno 10 % nekoliko umirila, in se giblje nekaj pod tem nivojem. Tečaj Dadasa je bil sredi maja okoli 55.000 SIT za delnico, v začetku junija pa že blizu 104.000 SIT, kar predstavlja porast tečaja za 89 %. Favorit po ustvarjenem prometu je prav gotovo delnica Pro-banke, saj je bil v tem tednu povprečni dnevni promet 5.600 lotov. Delnica Probanke, od prve kotacije na borzi (30. 3. 1993), sledi bikovskemu trendu, saj se je iz začetnih 14.626 SIT za delnico, povzpela na 21.000 SIT, kar je za 44 % več. Delnica Nike se je z 36.000 SIT za delnico sredi maja povzpela na tečaj okoli 45.500 SIT, kar predstavlja 26 % porast v dobrih dveh tednih. PREGLED TEČAJEV NEKATERIH NAJBOLJ LIKVIDNIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV: OBVEZNICE 27.5. 93 1. 6. 93 3. 6. 93 RS L 1 117,4 117,8 118,0 RSL2 89,7 89,7 98,7 MU 87,3 87,3 A 87,3 GOR 96,9 96,1 96,4 OSM A 81,7 81,8 81,6 PCE A 103,0 97,0* 97,3 PGO 87,5 87,5 87,5 PU 103,5 103,5 103,7 DELNICE DADAS S 85.389 100.445 104.343 NIKA 44.477 44.791 45.597 PROBANKA 20.351 20.703 20.941 SKB- REDNE 12.500 12.963 13.000 SKB - PREDN. 13.800 13.831 13.870 * Pošti Celje je dne 1. 6. 1993 zapadel 2. kupon z 12 % obrestmi p. a. Dne 10. 6. 1993 zapadejo v plačilo dvodelni blagajniški zapisi Banke Slovenije, t. i. DVOJČKI. Naj vam ne obležijo v predalu! Borzna posrednika Gorenjske banke d.d., Kranj Brane Čare, Hermina Krt r-KOLIKO JE VREDEN TOLAR-, BORZNI POSRKDNIRJ tet: 0641211446 tot 294,47$ fcut: 221 -613 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko Restavracija na morju Kranj, junija - Letos se bomo verjetno še bolj kot lani poleti gnetli na slovenski obali, saj v turističnih agencijah pravijo, da je zanimanje za hrvaške obmorske kraje krepko padlo. Zato bo zanimiva informacija, da ob slovenski obali turiste prevaža motorna ladja Laho, ki vozi na liniji Portorož-Koper, v večernih urah pa služi kot restavracija, ki sprejme 120 ljudi. Ladja vozi na oglede portoroškega in koprskega zaliva, tudi do Trsta, na lahko pripravijo piknik, obljubljajo tudi nočne vožnje. Skratka, podjetje Adriatic Safari je zelo prilagodljivo in skuša kaj najbolj ustreči gostom. pekarna in slaščičarna ŠKOFJA LOKA, p.o. razpisuje prosto delovno mesto STROJNEGA VZDRŽEVALCA za opravljanje del in nalog vzdrževanja strojev in naprav, vodovodnih in plinskih inštalacij ter manjših hišnih popravil Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - IV. stopnja strokovne izobrazbe - strojni ključavničar - znanje elektro in avtogenega varjenja • dve leti delovnih izkušenj na enakih delih - vozniški izpit B kategorije - telefon doma - oddaljenost od sedeža podjetja do 5 km Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 18. 6 1993 na naslov: Peks, pekarna in slaščičarna Škofja Loka, p.o., Kidričeva c. 53. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po zaključku razpisa. NAJUPNI/PItOSAJNI T NAIITNI/PRODAJNI unmmmuN MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 100 LIT A banka KranjfTržič, Jesenice) 70,40 71.50 9,94 10.08 7,66 7,90 AVAL Bled, Kranjska gora 70,80 71,55 9,95 10,15 7,60 7,90 COHA Kranj 71,00 71,70 9,95 10,30 7,60 7,90 CREDITANSTALT N. banka Lj. 70,20 71,50 9,90 10,20 7,50 7,90 EROS {Stari Mayr),Kranj 71,10 71,50 9,95 10,17 7,60 7,90 GE0SS Medvode 71,20 71,40 10,00 10,20 7,70 7,90 HRANILNICA ION, d. d. Kranj 71,00 71,59 10,00 10,15 7,60 7,90 HIDA-tržnica Ljubljana 71,05 71,50 10,05 10,16 7,70 7,86 HIPOTEKARNA BANKA, Jesenic« 70,25 71,35 9,90 10,20 7,60 7,85 INVEST škofja Loka, Tržič 70,30 71,65 9,95 10,17 7,60 7,87 LB-Gorenjska banka Kranj 69,60 7t,70 9.70 10,19 7,30 8,00 MERKUR-Partner Kranj 70,50 71,05 10,01 10,09 7,70 7,80 MERKUR-Železniška postaja Kranj 70.50 7t,05 10.01 10,09 7,70 7,80 MIKEL Stražišče 71,05 71,39 9,95 10,15 7,60 7,85 OTOK Bled 71.00 71,56 10,00 10,15 7.64 7,87 POŠTNA BANKA.d. d. (na poštah) 69,00 71,70 9,80 10,09 7,30 7,85 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 71,00 71,40 9,97 10,07 7.70 7,80 SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 70,50 71,05 10,01 10,09 7,70 7,80 SLOGA Kranj 70,35 71,35 9,95 10,20 7.75 8,00 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 69,60 9,70 7,30 SLOVENUATURIST Jesenice 70,40 71,40 9,94 10,05 7.70 7,85 VVILFAN Kranj 71,10 71,40 10,00 10,15 7,75 7,95 WtLFAN Radovlpca, Grajski dvor 71,00 71,50 9,97 10,15 7.65 7,90 F AIR d. o o. Tržič 70,90 71,50 9,95 10,10 7,65 7,89 POVPREČNI TEČAJ 70,57 71,46 9,93 10,14 7,60 7.88 Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata provizijo. Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 10,00 tolarjev. Delavski dom ..... tel.: 064/211 387 Vas najboljši partner * p.e. radovuica, pri menjavi deviz H°lelj%ri4koi^or Ugodno poslovanje LHB banke Kranj, junija - Konec maja je bila v Frankfurtu redna letna skupščina LHB Internationale Handelsbank AG, v njej ima Ljubljanska banka d.d. Ljubljana kot največji posamični delničar 46-odsto-tni delež kapitala. Delničarji so poslovanje v lanskem letu ugodno ocenili, zlasti glede na razmere na območju bivše Jugoslavije, kjer se je banka v preteklosti precej angažirala. Delniški kapital se je z 90 povečal na 105 milijonov mark, jamstveni kapital pa je konec lanskega leta znašal 115,7 milijona mark oziroma 24 odstotkov več kot leto poprej. Delež jamstvenega kapitala se je tako dvignilna 10,6 odstotka oziroma za 2,7-odstotne točke. Zaradi manjšega poslovanja na območju bivše Jugoslavije se je bilančna vsota banke zmanjšala za 7 odstotkov oziroma na 1,09 milijarde mark. Na skupščini so za nove člane upravnega odbora iz Slovenije izvolili svetovalko v finančnem ministrstvu Alenko Selka, člana uprave Ljubljanske banke d.d. Ljubljana Borisa Zakrajška in predsednika uprave Kreditne banke Maribor d.d. Andreja Hazabenta. LHB banka ima sedež v Frankfurtu, podružnico v Munchnu in predstavništvo v Ljubljani, slovenskim podjetjem nudi kreditne in druge bančne storitve. Svoje poslovanje namerava okrepiti predvsem v Munchnu, kjer posluje vse več slovenskih podjetij. Banka ima tudi licenco EGS, kar pomeni, da lahko ustanavlja svoje podružnice oziroma posluje na celotnem območju EGS. Tako namerava svoje poslovanje razširiti tudi v Francijo in Italijo ter v tiste države EGS, kjer se pojavljajo slovenska podjetja. GLASOV IZLET DVA DNI SONCA, A4CDJA IN IABAVA za samo 4jjqq SIT Kot smo že napisali, vas bo naš dvodnevni izlet popeljal na morje Ogledali si bomo SOLINE, PORTOROŽ in, če boste pri volji, tudi PIRANSKI MUZEJ. Prenočili bomo v hotelu Delfin, kjer bo zabavni večer, ki ga bo popestril ansambel CIK CAK. V ceno so vključeni prevoz, gostinske in hotelske storitve (večerja, zajtrk, kosilo) m ko panje v bazenu Odhod bo izpred kina CENTER v Kranju v petek, 18 junija, ob 15 uri, vrnitev v poznih večernih urah naslednjega dne Cena izleta za naročnike in njihove družinske člane je 4 000 SIT več kot poceni, mar ne? Za ostale je cena 5 000 SIT, vendar še vedno ostane možnost, da ob prijavi za izlet postanete tudi naš naročnik, si tako prihranite 1 000 SIT, pridobite pa obilico prijetnega branja. Informacije in rezervacije po tel.: 064/218-463 KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Lubadar pridno dela Številna nova žarišča Na žagah velike količine neolupljenega lesa. Ljubljana, 3. junija - Predstavniki republiškega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ocenjujejo, da lastniki gozdov in gozdarji zadovoljivo uresničujejo pred štirimi meseci sprejete dodatne ukrepe za preprečevanje širjenja in za zatiranje podlubnikov. Čeprav so bili primeri, ko lastniki po končani sečnji niso pospravili ostankov ali olupili drevja, pa menijo, da je bila na splošno njihova prizadevnost takšna, kot so tudi pričakovali. Kot poudarjajo na ministrstvu, je zdaj, v začetku junija, odločilno obdobje za to, da bi zavrli pretirano namnožitev lu-badarja in drugih podlubnikov. Zelo pomembno je, da lastniki gozdov pravočasno opazijo in sanirajo žarišča in da so pri uresničevanju zatiralnih ukrepov čimbolj dosledni. Če tega ne bodo storili, pravijo na ministrstvu, potem nam prihodnje leto lubadarja ne bo uspelo spraviti v "železno" (normalno) stanje, ampak se bo število žarišč še povečalo. Na ministrstvu ugotavljajo, da preprečevanje širjenja lubadarja in zatiranje ne bo uspešno. Če k temu ne bo prispevala svoj delež tudi lesno predelovalna industrija. Čeprav na žagah zdaj ne bi smelo biti neolupljenega lesa oz. bi lahko bil le les, ki čaka na strojno lupljenje, pa je videti velike količine neolu-pljenih iglavcev tudi tam, kjer sicer nimajo strojev za lupljenje. Na ministrstvu ocenjujejo, da gre za neodgovorno ravnanje, ki lahko izniči vse zatiralne ukrepe v gozdu, in poudarjajo, da so z uredbo o dodatnih ukrepih čas za dovoljeno predelavo lesa v lubju skrajšali s 15. maja na 15. april. V Sloveniji je bilo lani 5.519 žarišč lubadarja, v letošnjih prvih štirih mesecih pa se je pojavilo še 5.150 novih. V gozdovih Gozdnega gospodarstva Bled je po podatkih republiškega ministrstva 554 žarišč, od tega 232 od lani in 322 od letos. V gozdovih kranjskega gozdnega gospodarstva so lani "evidentirali" 845 žarišč, do konca letošnjega aprila pa so odkrili še 420 novih. Država je doslej za nakup 4.316 lovnih pasti, 21.030 hormonskih vab in 4.600 litrov insekticida Decis, potrebnih za zatiranje lubadarja v zasebnih gozdovih in v gozdovih, ki jih je po zakonu o denacionalizaciji treba vrniti nekdanjim lastnikom, namenila že blizu 40 milijonov tolarjev, vendar pa na ministrstvu ocenjujejo, da sredstva zaradi številnih novih žarišč ne bodo zadoščala za celotne potrebe. C. Zaplotnik Gorenjsko tekmovanje koscev in grabljic Setnik pred Slogo in Jamnikom Poljane, 6. junija - Društvo podeželske mladine Škofja Loka je v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo priredilo v nedeljo v Poljanah gorenjsko tekmovanje v košnji, grabljenju, plezanju na mlaj, šaljivi igri in v pripravi malice. Med desetimi ekipami z Gorenjske in njene bližnje okolice je zmagal Setnik iz Polhovega (iradca pred kranjsko Slogo in Jamnikom. Ocenjevalna komisija ni imela lahkega dela. V košnji, pri kateri so merili hitrost in ocenjevali čistost košnje in zloženost redi, je zmagal Vinko Bajt iz Sloge, drugi je bil Janez Berton-celj (Škofja Loka) in tretji Filip Bertoncelj (Jamnik). Med gra-bljicami. ki so "pazile" na čas, čistost grabljenja in obliko kopice, je bila najboljša Nada Janša (Setnik), druga je bila Cvetka Čebašek (Cerklje), tretja pa Dani Jerala (Sloga). V plezanju na mlaj je zmagal Jože Alič (Setnik) pred Mirkom Rozmanom (Tržič) in Igorjem Pogačnikom (Jamnik) V šaljivi igri, v kateri so tekmovalci v kupu sena iskali jajca, eden od članov ekipe pa jih je moral olupiti, pojesti in na koncu še zažvižgati, je bil najboljši Setnik pred Slogo in Naklom, najizvirnejšo jed in najlepši izgled pogrinjka pa so koscem pripravile grabljice iz druge ekipe Blejske Dobrave, drugo mesto pa so si enakovredno razdelile prva ekipa Blejske Dobrave, Naklo, Tržič in Cerklje« C. Z. Popravek! "Kmetje smo najmanj krivi, da so kmetije premajhne" V petkovi številki Gorenjskega glasa smo na kmetijski strani poročali o pogovoru o gospodarskih in socialnih problemih kmetov. Članek smo naslovili "Kmetje smo iui-manj krivi, da so kmetije premajhne". Tako je namreč tudi dejal eden od udeležencev pogovora. Ker se nam je pri tehnični obdelavi besedila prikradla napaka, je bil naslov nenavaden - "Kmetje smo manj krivi, da so kmetije premajhne". Za napako se opravičujemo. )VALCI P KMEČKI STROJ SV BARBARA 23, •4230 ŠKOFJA LOKA TEL.: (084) 622-67S; 622-311 KMETOVALCI POZOR * UGODNE CENE ! - TRAKTORJEV: DEUTZ, SAME, TV, LINDNER, UNIVER2AL 445, 550,640,1010' DOBAVA TAKOJ IN URSUS PO LICENCI MF-4514/4VVD-66KM - ROTACIJSKE BRANE IN FREZE * MASCHIOPOGONSKE KIPER PRIKOLICE * BERNARDI \ ŠKROPILNICE • EUROPIAVE * IN KARDANI * BODiOU * • KOSILNICE * BCS * 002,603,622, DUPLEX IN ROTO 404 • PO STARIH CENAH. NAJN&IE CENE,- vse vrel« kmetijske mehanizacije, traktorskih gum BARUM. vrtnih kosilnic ALKO OBIŠČITE NASI Lastninjenje Mercatorja Mesoizdelkov Bodo zadruge lastninile le preostanek? Mesoizdelki so s soglasjem republiške agencije še pred sprejetjem zakona o zadrugah 51 odstotkov družbenega kapitala prenesli na poslovni sistem Mercator. Kranj, 4. junija - Po zakonu o zadrugah so kmetijske zadruge in kooperantske organizacije, ki so v petletnem obdobju, od 1986. do 1990. leta, poslovno sodelovale z družbenimi klavnicami, mlekarnami, vinskimi kletmi in ostalimi predelovalnimi podjetji upravičene do 45 odstotkov njihovega družbenega kapitala. Na Gorenjskem so zadruge uveljavljale deleže v škofjeloških Mesoizdelkih, klavnici radovljiške Specerije, v Jeseniških mesninah in v kranjski Mlekarni. Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je vsem že izdalo odločbe, da morajo ob lastninskem preoblikovanju zadrugam izdati za 45 odstotkov družbenega kapitala navadne delnice ali jim priznati deleže ter jim zagotoviti tudi upravljanje. V podjetju Mercator Mesoizdelki Škofja Loka se je za 45-odstotni delež družbenega kapitala, ki sicer pripada zadrugam, potegovalo trinajst kmetijskih zadrug z Gorenjskega, ljubljanskega območja. Dolenjske in Bele krajine. V postopku, ki ga je vodilo ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, so se predstavniki zadrug dogovorili, da bodo deleže ugotavljali glede na količino žive teže oddane goveje živine, prašičev in drugih živali. Ker je bila škofjeloška kmetijska zadruga vseskozi glavni dobavitelj živine (od začetka 1986. do konca 1990. leta jo je v domačo klavnico oddala 6.989 ton), je -razumljivo - v delu, ki pripada zadrugam, dobila največji, skoraj 43-odstotni delež. Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga je v petletnem obdobju, ki je bilo osnova za izračun deležev, od- dala v Mesoizdelke 2.802 tone živine in dobila 17,1-odstotni delež, cerkljanska zadruga 8,9-odstotnega, nakelska 4,5-odstotnega, žirovska 3,4-odstotnega, tržiška 2-od-stotnega, leska Sava pa 0,08-odstotnega. Poleg omenjenih gorenjskih zadrug so deleže v Mesoizdelkih dobile še zadruge Črnomelj, Stična, Ljubljana, Medvode in Trebnje. Mesoizdelki predlagali izločitev dela premoženja Ministrstvo je na osnovi oddanih količin živine le razdelilo med posamezne zadruge del družbenega kapitala Mercator-ja-Mesoizdelkov, ki po zakonu pripada zadrugam, ni pa odločalo o vrednosti družbenega premoženja in o tem. ali upoštevati za zadružno lastninjenje tudi kapital, ki ga je podjetje s g| Agromehanika soglasjem republiške agencije preneslo na poslovni sistem Mercator. Predstavnik Mesoizdelkov je na marčevski obravnavi zahteval, da bi iz lastninskega postopka izločili del premoženja: 51 odstotkov kapitala, ki ga je podjetje preneslo na poslovni sistem Mercator, vse prodajalne, dve stanovanji in počitniške objekte. Zadruge se z izločitvijo niso strinjale, ker so ocenile, da je. tudi to premoženje nastalo na podlagi medsebojnega sodelovanja in da koristi za opravljanje osnovne dejavnosti. Na aprilski obravnavi so predstavniki Mesoizdelkov umaknili zahtevek za izločitev prodajaln, dveh stanovanj in počitniških zmogljivosti, še naprej pa so vztrajali na izločitvi kapitala, ki ga je podjetje preneslo na Mercator. Zahtevo so utemeljevali s tem, da so kapital prenesli na Mercator že pred uveljavitvijo zakona o zadrugah in da je Mercator na podlagi tega postal 51-odstotni lastnik Mesoizdelkov, saj je kapital kot trajno naložbo vložil nazaj v podjetje. Mercator je s prenosom 51-od-stotnega deleža družbenega kapitala, ki ga je odobrila tudi republiška agencija za pospeševanje prestrukturiranja gospodarstva in spodbujanje prenove podjetij, dobil pravico do upravljanja, delitve dobička in tudi obveznost poplačila, če bi podjetje šlo v stečaj ali v likvidacijo. Ima večina družbenega kapitala že znanega lastnika? Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo je zahtevo Merca-torja - Mesoizdelkov za izločitev dela premoženja zavrnilo-Ugotavlja, da bi po zakonu o zadrugah lahko izločilo le del, ki ne koristi osnovni dejavnosti, medtem ko gre v tem primeru za udeležbo Mercatorja v družbenem kapitalu Mesoizdelkov in tudi za upravljanje-Ministrstvo je v postopku le ugotovilo deleže zadrug v delu družbenega kapitala, ki po zakonu pripada zadrugam; kolikšna pa bo vrednost deležev oz-navadnih delnic, ki jih bodo Mesoizdelki morali kot nedeljivo premoženje prenesti na zadruge, pa bo znano tedaj, ko bo podjetje z otvoritveno bilanco ugotovilo vrednost družbenega kapitala. Ker so Mesoizdelki s soglasjem agencije 51 odstotkov družbenega kapitala prenesli na Mercator in ker se ocenjuje, da ima to premoženje že znanega lastnika, je pričakovati, da bodo zadruge lahko sodelovale le pri lastninjenju preostalih 49 odstotkov družbenega kapitala. Vrednost družbenega premoženja, ki se bo lastninilo, bodo zmanjšali še za premoženje, ki ga je po zakonih o denacionalizaciji in zadrugah treba vrniti nekdanjim lastnikom* C. Zaplotnik Ureditvena odločba za bohinjsko sirarno Bohinjci kličejo na pomoč občino in republiko Ker vse zadružne dejavnosti (z izjemo klavništva) poslujejo na robu rentabilnosti ali z izgubo, zadruga sama nima dovolj denarja, da bi lahko "ustregla" inšpekciji, ki zahteva samo eno: posodobitev sirarne in zagotovitev pogojev za higiensko neoporečno predelavo. Srednja vas v Bohinju, 4. junija - Veterinarski inšpektor mag. Roman Grandič je že januarja izdal bohinjski kmetijsko gozdarski zadrugi v Srednji vasi odločbo, da naj do 25. julija letos uredi razmere v sirarni in zagotovi ustrezne pogoje za higiensko neoporečno proizvodnjo sira, konzumnega mleka in skute. V zadrugi so sicer odločbo vzeli resno, vendar vsega, kar zahteva inšpekcija, v roku ne bodo mogli uresničiti, saj za to preprosto nimajo denarja, saj vse zadružne dejavnosti (z izjemo klavništva) poslujejo na robu rentabilnosti ali celo z izgubo (v najtežjem položaju je lesno predelovalni obrat). Čeprav bi inipekcija lahko k izdala ureditveno odločbo, čakala, kaj bodo v zadrugi naredili, in potlej, ko zahtev ne bi i/polnila, sirarno zaprla, pa je veten nareki inšpektor mag. Roman Grandič v četrtek sklical sestanek, na katerem so se predstavniki zadruge, radovljiške oh Čine, kmeti|ske svetovalne službe, živinorejsko veterinarskega zavoda, inšpekcije, sindikata in drugih ustanov dOgO vorili /.i ukrepe m naloge, ki naj bi prispevale k hitrejši ureditvi razmer v sirarni. Sklenili so, da bodo v sirarni, še zlasti pa v /orilnici in solilnici, rešili problem temperature in nabavili termogral, ki bo omogočal kontrolo pasterizacije, uredili kotlovnico, s problematiko seznanili republiško ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo, pripravili sanacijski program ter poslovni in finančni načrt /a dolgoročno poslovanje sirarne, /.i prosili za pomoč strokovnjakinjo iz škofjeloške mlekarne, radovljiško občino pa za tri milijone tolarjev sredstev iz proračuna, začeli namensko zbirati denar za izboljšanje higienske kakovosti mleka, spremljali zakonodajo na področju pridobivanja Intervencijskih sredstev za kmetijstvo, zaprosili za fi- nančno pomoč tudi republiško ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter proučili možnost za takojšnje plačilo mleka, ki bi ga dobavljali z Bleda zaradi odgona živine na planinsko pašo in izpada pomembnih količin mleka. Razmere v sirarni so postale nevzdržne Kot je povedal mag. Roman (irandič, je sklical sestanek zaradi ugotovitev veterinarske in vodnogospodarske inšpekcije, predvsem pa zato, ker so razmere v sirarni postale ie tako nevzdržne, da ne zagotavljajo več higiensko neoporečne proizvodnje in nujno terjajo tehnološke izboljšave in posodobitve. Predsednik bohinjske zadruge Andrej Ogrin, sicer tudi član radovljiškega i/vršnega sveta, odgovoren ta kmetijstvo, je dejal, da SC v zadrugi sicer zavedajo problemov v si-rarni, se slasti v solilnici in zorilnici, vendai l.iliko sami storijo bolj m.ilo, saj finančno poslovanje poteka predvsem prek kompenzacij; gotovine, ki bi jo po trebovali za posodobitev, pa nimajo Razmere V sirarni so po njegovi oceni posledica pretekle "interne gospodarske politike" in tega, da se amortizacijska sredstva niso porabljala namensko Oprema je stara od dvajset do trideset. Od sirarne je odvisno štiristo kmetij Sirarna je za Bohinj zelo pomembna, saj na dan od priMižno 400 kmetij odkupi 6.800 do 7.000 litrov mleku. Delo daje devetim zaposlenim, v njej pa dnevne naredijo 400 kilogramov sna, 3.000 litrov koiwunine}>u mleka in 35 kilogramov skute. za posodobitev pa bi potrebovali finančno "injekcijo", kakršno so (za odprtje nove sirarne) dobili tudi drugje v Sloveniji. Vodja sirarne Milan Thaler je menil, da samo študija ne bo rešila problemov, če ne bo tudi denarja za hladilnico oz. za izboljšanje delovnih pogojev. Se posebno velik problem so klimatske razmere v zorilnici sira, kjer je temperatura absolutno previsoka. Da ima sir med drugim nepravilne luknje, je razlog v tem, da ga vakuumsko pakirajo tedaj, ko je še topel in mehek. Bohinj ne more ostati brez sirarne Direktor zadruge Mirko Smukavec je dejal, da Bohinj ne more biti brez sirarne in da je problem treba izpostaviti v Ljubljani. V zadrugi so že pripravili sanacijski program. Samo za ureditev sO-lilnice bi potrebovali 800.000 tolarjev, za zorilnico in klimatske naprave po milijon tolarjev, za kotlovnico 1,4 milijona tolarjev, vendar pa tega denarja ne morejo zagotoviti iz. tekočega poslovanja. Ceno sira sicer stalno povečujejo, vendar so že pripombe, ker ga je vse več v drugem in tretjem kakovostnem razredu. Sandi Bartol, predsednik gorenjskih Svobodnih sindikatov, je menil, da |e bohinjska sirarna nacionalnega pomena in da ji mora zato finančno pomagati tudi republika. Sindikat se bo pn/ade-val. da bi dobila neka| sredstev tudi z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Do boljše kakovosti mleka z dvakratdnevnim zbiranjem? V razpravi so bila izrečena še različna mnenja, ugotovitve, pripombe Omenimo le nekatere' Tehnološke vode odtekajo v vodo, lovilec maščob ni primerno vzdrževan, nujno bi bilo zaposliti tehnologa, za marsikaj je kriva tudi malomarnost. Napihovanje sira se je letos pojavilo prc| kot sicei Posebna ko misna obiskuje kmetije, ki oddajajo mleko z več kot tremi milijoni bakterij v nulilitru, in jim poskusa svetovati Problem bi morda rešili s tem, če bi mleko zbirali dvakrat na dan I oceno zbiranje "•(lažnega" in ostale mleka je iluzorno-Ko živina odide na pašo, dnevni odkup mleka pade za 400 litrov V zadnjih petih letih se |e letna količina odkupljenega mleka zmanjšala / 2.1 na I,1' mili|oiia litrov • C. Zaplotnik VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. KDOR IŠČK, TA NAJDE ... V NAMI UREJA: Vilma Stanovnik IZŠLA JE JUNIJSKA ŠTEVILKA REVIJE • Veliki intervju: Bojan Prašnikar: Slovenski nogomet ima perspektivo • Ekskluzivno za E-ŠPORT: Monika Seleš: Vrnila se bom kot najboljša • Predstavitev prizorišča sredozemskih iger • Jadralna priloga: Vse o jadranju 1993 ATLETSKI MITING MLADIH V KRANJU Po PETIH LETIH POMEMBNA ATLETSKA PRIREDITEV spela Košnik, Urša Hribar, Mirjana Idžanovič, Maja Japelj in Tina Bergant so se izkazale s prvim mestom. Ij ni' 5- junija - V soboto je bil v športnem parku v Kranju atletski mi- °6 mladih, na katerem je nastopilo okrog tristo mladih atletov in atle-D '? domala vseh pomembnejših slovenskih klubov ter iz nekaterih os- °vnih šol. Čeprav je bila udeležba celo večja, kot so pričakovali, je Irskemu klubu Triglav uspelo tekmovanje uspešno in brez zapletov Popeljati do konca. Kot je povedal predsednik kluba Jože Hribar, je bi-a *o po petih letih spet pomembna atletska prireditev v Kranju, druga i* iu,'Ja- ko bo mladinski troboj med Slovaško, Hrvaško in Slonijo. , Atletski miting mladih je po .3zal, da ima kranjski Tricla\ ?bet ._.'aven naraščaj in da se za pridnost atletike ni treba bati. Pet . ^ag in vrsta dobrih rezultatov {Ji «p dosežek, tudi tokrat pa so °ila dekleta (kot že na številnih ekrnovanjih) uspešnejša od fan-■0v- Poglejmo najprej, kako je bi-0 n»ed starejšimi pionirkami! V i*11 na 60 metrov je bila Tina •rman peta s časom 8,34 sekun-»!' njena klubska tekmica Nina jj^ved pa sedma z 8,38. V teku £80 metrov z ovirami se je Bri-JJ* Postolova uvrstila na tretje "|esto (14,97), Teja Batagelj pa je fi/ dru8a v teku na 300 metrov ™.29). Mojca Golob je četrtkilo-8ranisko žogico vrgla 42,76 metra in bila druga, v metu trikilo-gramske krogle pa z 9,87 metra sedma. 15-letna Tržičanka Tina Bergant je bila po hudem boju za 25 stotink sekunde hitrejša od Brajkove iz Pirana in je zmagala s časom 3.08,48, njena sestra Petra pa je bila šesta. Maja Japelj je v višino skočila 145 centimetrov, prav toliko kot drugouvrščena, vendar je zmagal pripadla njej. V skoku v daljino so se kar tri atletinje Triglava uvrstile med deseterico: Špela Košnik je prvič preskočila pet metrov (5,03), dosegla osebni rekord in zmagala, Tjaša Celestina je bila četrta (4,73), Tina Čarman pa sedma (4,64). V štafetnem teku je bil Triglav drugi- Kaj so povedale zmagovalke? J^»ja Japelj (skok v višino): "Vesela sem, zmage nisem pričakova-*a- Ponovila sem svoj doslej najboljši rezultat, upam pa, da bom P letos preskočila meter in pol." Tina Bergant (tek na 1000 metrov): "Konkurenca je bila močna, računala sem na uvrstitev med prve tri, na zmago pa skorajda nisem upala pomisliti. Dosegla sem nov osebni rekord, ki pa bi ga Še letos rada izboljšala vsaj za tri sekunde." V.1^8 t,r'bar (tek na 300 metrov): "Na domačem štadionu je še po-ffbej prijetno zmagati. Dosegla sem tudi nov osebni rekord." Spela Košnik (skok v daljino): "Pričakovala sem, da bo zmagala "toja klubska prijateljica Tina Čarman. No, končalo se je drugari Prvič sem preskočila pet metrov." ^'rjana Idžanovič (met žogice); "V precej okrnjeni konkurenci ni b'lo težko zmagati, vendar pa z rezultatom nisem zadovoljna, saj letos žogico vrgla že skoraj pet metrov več kot tokrat."* Med mlajšimi pionirkami je bila Brigita Postolova tretja v teku na 60 metrov (8,60), enako uvrstitev pa je v teku na 600 metrov dosegla tudi Petra Stojsavljevič (1,53,76). Tek na 300 metrov: prepričljiva zmaga 13-letne Urše Hribar (44,67) in sedmo mesto njene klubske kolegice Bože Ga-lof. V skoku v daljino so se v deseterico uvrstile kar štiri tekmovalke Triglava: Mirjana Idžanovič je bila tretja (4,76), Jana Zupančič četrta (4,76), Urša Hribar sedma in Monika Žnidat deveta. V metu žogice je bila konkurenca bolj slaba, zmagala je Mirjana Idžanovič (46,34), Metka Klančar pa je bila tretja (35,38). V štafetnem teku 4 x 100 metrov je bila prva ekipa Triglava druga. Med pionirji sta se z drugim mestom najbolj izkazala 14-letni Rožle Prezelj, ki je višino skočil 1,80 metra (tri centimetre manj kot zmagovalec), in Edi Okič, ki je štirikilogramsko kroglo vrgel 10,32 metra; za njim pa so se od tretjega do petega mesta razvrstili še Mitja Ančik, Grega Podbel-šek in Andraž Štalec. Okič je bil tudi tretji v metu žogice (45,58), Grega Podbelšek pa šesti v teku na 60 metrov.* C. Zaplotnik, slika: G. Šinik LANGERHOLČEVA Z OLIMPIJO NA CIPRU Kranj - Atletinja kranjskega Triglava Brigita Langerholc je z ekipo ljubljanske IBL Olimpije nastopila na klubskem evropskem ženskem prvenstvu na Cipru. Med dvajsetimi klubi je bila okrepljena Olimpija tretja. Langerholčeva je v teku na 400 metrov izenačila osebni rekord 55,27 in bila deseta med dvajsetimi tekačicami, kar je za mlajšo mladinko v članski konkurenci lep uspeh. Olimpijina štafeta, za katero je tekla tudi Langerholčeva, pa je na Cipru postavila nov državni rekord. • C. Z. VSEBENJAH SO SKAKALCI ODPRLI POLETNO SEZONO Najdlje je skočil primož kopač "hiučarski klub Tržič je bil minuli konec tedna, od petka do sobote, organizator IV. pokala Tržič v smučarjih skokih in nordijski kombinaciji - V Tržiču so po zimski sezoni ponosni na prve točke v svetovnem pokalu. . in 6. junija - lepo vreme je konec tedna privabilo pod se-y. nJske skakalnice številne ljubitelje smučarskih skokov, ki so si na pr-t * k,,'i poletne sezone poleg najmlajših skakalnih upov lahko ogledali n0 n«jboljše slovenske s 2* 'rancem ter Matjaži kakalce na čelu s Francijem Petkom, Urba---—ivciu tci iTiaijaŽem Zupanom, in ki so seveda najbolj stiskali jyj " *a domače reprezentante Francija in Dejana Jekovca ter Robija k*?'^*' n* k°DCU P" ie zmaKa I,u'd člani pripadla Damjanu I rasu, ki H«^8 S| metrov, med kombinatore! pa je bil najboljši domačin k.0 n Perko. V tekmovanju za najdaljši skok dneva je zmagal Primož pl P"^' ki je skočil 51,20 metra. Tekmovalci bodo sezono nadaljevali na ""lenih skakalnicah v Velenju, Kranju in Ljubljani. pr . Je v pozdravnem govoru Pt*a U^deljs^o tekmo poudaril *«Kr*n'k /bora krajevnih skupljaj1 občine Tržič Franc Teran «W e 111 »kakanja v Trst^ lr> okolici razveseljuje dej-lef da s,a ,utn Skupščina obči-t,a r,ič in Izvršni svet naklonjeno*?11, st" sK;,kalm objekti v Pa CnJ;'h "legaliziralo", pred tem |jjj.Sc seveda odkupijo vsa zem-'aMn' so ■•daj še v zasebni ^erm?1 '" Pa Nsl*k,,lu" P°" Wt ° M razv0J skekalneg* Vsc 1* v Tržiču, ki se zadnja leta ve.i todj Ve* tekmovalcev prihaja Trz:,v reprezcntance s Pokalom k,n r,t P« se klub uveljavlja tudi °rKani/ator tekmovanj. Na sebenjski 53-metrski skakalnici se je najbolje znašel Primož Kopač, ki mu je uspel najdaljši skok dneva. Foto: I.Jeras tcv Vstave na laklno priredi ftja.ii °* je dane« t u k 11 v Sebe lo( ^V*0,kai obiežne, poeebej /-< fcjd« K 1,1,1,1 MnJ° 'brati pre-srCf ^n,"ii organizirali smo tudi 0rRaC v Klub n.imici tO tekmo fcC*Lra '•>«'. da ie v Tržiču Nit. na *nor,na čakalna pri v izkoristimo ta center s|UJ,j c,,iah. pa tudi zato, da za **»lu» t nekaj dc,liirl" 1 etošnji ck bomo namenili za na kup ru)vega kombija, ki ga klub resnično zelo potrebuje. Ker je v klubu več kot trideset skakalcev, jc draga tudi njihova oprema, sai razen za tiste, ki so v reprezentancah, mora poskrbeli klub Imamo dva trenerja Petra Jošta in Viktorja Jekovca in čeprav klub dela že dolgo, se nam je letos uresničila želja, da smo dobili prve točke svetovnega pokala," je ob prireditvi v Scbenjah povedali podpredsednica Smučarskega kluba Tržič Janja Perko. Rezultati - Na petkovi tekmi je nastopilo 25 tekmovalcev iz 8 klubov, v kategoriji dečkov do devet let je zmagal Jure Šinkovec (Ilirija Center), pred Andrejem /ormanom (Fužinar Ravne) in Ncjccm Babičem (Stol Žirovnica). Tekmovanje se je nadaljevalo v soboto, ko je med dečki do 13 let je nastopilo 69 tekmovalcev iz. 11 klubov, zmagal pa je Uroš Peterka, pred Lukom Mo-horičem in Markom .Šimicem (vsi Triglav Teling). Med dečki do 15 let jc nastopilo 68 tekmovalcev iz 12 klubov, zmagul pa jc Peter /oni.t (Dolomiti), pred Primožem Peterko (Triglav Teling) in Boštjanom Brzinom (Tržič). Nedeljska tekma pa je dala zmagovalce med mladinci, člani in komhinalorci. V kategoriji mladincev do 16 let je nastopilo 26 tekmovalcev iz 8 klubov, zmagal pa |c Andrej I esnik (lliri|a Cen- ter) pred Primožem Peterko (Triglav Teling) in Jakom Grosarjem (Tržič). Med mladinci do 18 let je tekmovalo 51 skakalcev iz 10 klubov. Zmagal je Jure Radelj (Ilirija Center), pred Anžetom Zupanom (Stol Žirovnica) in Gregom Lrženom (Triglav Teling). Močna je bila tudi članska tekma, na kateri jc tekmovalo 76 skakalcev iz 11 klubov, zmagal pa je Damjan Fras (Ilirija center), "svoj" dan pa je imel tudi Primož Kopač (Alpina Žiri), ki je bil na tekmi drugi, v posebni seriji za najdaljši skok pa je zmagal, saj je skočil 51,20 metra, dvajset centimerov več kot Franci Petek, ki jc bil v skupni uvrstitvi tretji. Izkazal se je tudi Sašo Komovcc (Triglav Teling), ki jc bil na tekmi četrti, v tekmovanju za najdaljši skok pa je bil tretji s skokom M),70 metra. • V. Stanovnik, J.Bešter NA JESENICAH BO ČETRTFINALE EVROPSKEGA POKALA DRŽAVNIH PRVAKOV V ALPSKI LIGI TUDI OLIMPIJA? Jesenice 6. junija - Minulo soboto je bilo v Ziirichu žrebanje tekmovanja za evropski pokal državnih prvakov v hokeju na ledu. Žrebali so udeležence petih skupin, za organizacijo prvenstva ene od njih pa so kandidirale tudi Jesenice, ki so uspele pridobiti organizacijo četrt-finalne skupine C. Tako bodo od 8. do 10. oktobra v skupini C na Jesenicah igrali poleg naših državnih prvakov Acroni Jesenic še državni prvaki Avstrije BIC VSV Beljak, državni prvaki Kazahstana Torpedo Ust - Kamenogorsk in hrvaški državni prvaki HK Zagreb. Gostitelj A skupine bo Danska, B skupina bo igrala na Slovaškem, D skupina v Latviji in skupina E na Madžarskem. V polfinale se bo uvrstilo vseh pet zmagovalcev skupin, pa tudi tri izmed petih najbolje dru-gouvrščenih moštev iz četrtfinalnih skupin. V primeru, če bi Jeseničani osvojili prvo mesto v skupini C, bi v polfinalu, ki bo 12. do 14. novembra igrali v švicarskem Klotnu, če pa bi v četrtfinalu osvojili drugo mesto, bi igrali v francoskem Rouenu. Član predsedstva HK Acroni Jesenic Silvo Poljanšek ki se je udeležil žreba v Ziirichu, pa je od tam prinesel še eno (morebiti) dobro novico. Nekateri avstrijski klubi se namreč zavzemajo, da bi tako Acroni Jesenice kot Olimpija Hertz igrala v tekmovanju za alpsko ligo, saj imata avstrijska kluba Zeli am See (po novem Pinz-gauer Eisbaren) in Innsbruck težave s sestavo igralske ekipe. Takšna odločitev (znana naj bi bila v roku 14 dni) pa bo prav gotovo veliko pripomogla k zanimivosti hokeja pri nas, saj bosta naši najboljši ekipi enakovredno sodelovali v mednarodnem tekmovanje in kasneje z enakim tempom vključili v državno prvenstvo. 0 V. S. CREINA ŽE DRUGA V DRŽAVI! Kranj - Kadeti NK Dolnov Creina so po lanskem naslovu državnih prvakov na najboljši poti, da ponovijo uspeh. Z zmagama proti Olimpiji in Gorici (turnir je bil v Gorici) so se uvrstili v finale, prikazali pa dobro igro, kjer sta blestela Denis in Dejan Markelj, ki je zabil tri gole, Denis enega, nad njim pa je bil tudi prekršek za najstrožjo kazen, ki jo je v zadetek spremenil Alibabič. Olimpija je bila trd nasprotnik (Creina je vodila 2 : 0, nato pa zmaga po streljanju 11-metrovke), Gorico pa so premagali v finalu turnirja s 3 : 0, dva super-gola pa je iz prostih strelov dal Dejan Markelj. Varovanci trenerja Gorazda Kužnika so dosegli lep uspeh, igrali pa so: Ovsenik, Gogič, Vesel, Žbogar, Alibabič, Stojčevič, Zbogar T., Denis Markelj, 2i-bert, Sabljak, Dejan Markelj, Kodele, Dremelj, Pokom, Fende. 17. TR1M POHOD NA VELIKO POLJANO Športno društvo Kokrica je v nedeljo, 6. junija, organiziralo že 17. tradicionalni trim pohod na Veliko Poljano pod Storžičem. Z izhodiščne točke na Trsteniku se je cilj na nadmorski višini 1407 metrov povzpelo več kot 700 pohodnikov. 80 odstotkov pohodni-kov je prehodilo zahtevnejšo Dolenčevo pot, ostali pa so šli po po-ložnejši markirani poti. Na cilju je vse čakal čaj, prejeli pa so tudi posebne priponke, jubilanti pa za 5., 10. in 15. pohod jubilejne značke. Znova se je potrdilo trimsko geslo Zdrav duh v zdravem telesu, lepo sončno vreme pa je omogočilo lep razgled v dolino. • D. Papler Gorski tek na kriško goro Križe, 8. junija - Planinsko društvo Križe bo to soboto, 12. junija, organizator memorialnega teka Janka Likarja na Kriško goro. start bo ob 10. uri izpred gostilne prBenk v Križah. Prijave sprejemajo pol ure pred startom, prijavnina pa je 300 SIT. Proga bo potekala iz Križ proti zavetišču v Gozdu, cilj pa bo na Kriški gori. Moški bodo nastopili v štirih kategorijah, ženske pa v dveh. Prvi trije v posameznih kategorijah bodo prejeli medalje, najhitrejši tekač pa spominsko plaketo. Z žrebanjem bodo razdelili tudi praktične nagrade. • V. S. Mala šola plavanja Kranj, 7. junija - Tako kot vsako leto je tudi letos Športna zveza Kranja organizirala Malo šolo plavanja. Organizirani sta bili dve skupini, ki sta jih zapolnili vrtci Bratov Vilfan, Orehek, Maksa Rozmana Tatjane, IBI, Primskovo, Kekec, Tugo Vidmar, Zalog Cerklje, Šenčur, Predoslje, Kokrica, Ciciban, Ivo Slavec Jokel, Jezersko in Besnica. V prvi izmeni je od 201 otroka splavalo kar 104. V drugi izmeni pa je splavalo 90 otrok od 216 prijavljenih. Tečaj bo še ta teden, med letnimi počitnicami pa bo organizirana šola plavanja na letnem kopališču, za kar so na voljo informacije po tel.: 211-176 g. Milan Cadež. • J. M. WOTRPOLO Dve zmagi Triglava 2 Kranj, 6. junija - Prejšnjo sredo sta se v nadaljevanju državnega prvenstva v vaterpolu v Kranju pomerili ekipi VK Megitours Kranj in VK Triglav 2. Zmagali so Triglavani z rezultatom 4 : 11 (1:1, 1:4, 1:3, 1:3). V petek sta igrala VK Triglav 2 in VK Neptun iz Celja, ponovno pa je zmagal Triglav 2 z rezultatom 13 : 9 (0:3, 5:1, 5:4, 3:1). V modri skupini je VK Ilirija premagal Vodovodni stolp z rezultatom II : 12 (1:3, 4:2, 4:3, 2:4). vaterpolisti iz Ljubljane pa so premagali tudi ekipo VK Kamik z. rezultatom 15 : 8 (3:1, 30, 4:3, Jutri, v sredo, se bosta na kranjskem bazenu pomerili ekipi Vodovodnega stolpa in Zusterne. • V. S. DRUGA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Jelenu triglavu le točka Kranj - Moštvo Jelena Triglava je v drugi nogometni ligi gostilo moštvo Seta iz Vevč in igralo neodločeno 1 : 1. Sam izid srečanja ne bi bistveno vplival na uvrstitve moštev na prvenstveni lestvici, temu primerna pa je bila tudi igra. V prvem delu so bili boljši Ljubljančani, ki so že v osmi minuti povedli, in tudi v nadaljevanju igrali bolj mirno, povezano. S kratkimi podajami po tleh so sejali zmedo v vrstah Kranjčanov, ki so v glavnem poskušali z dolgimi podajami, vendar pa vse do 75. minute niso bili nevarni. Takrat je namreč najprej Novkovič zadel vratnico, v naslednji akciji pa je bil v gneči pred vrati gostov najbolj zbran Tiganj, ki je tudi izenačil. Do konca srečanja sta imeli obe moštvi še po eno lepo priložnost, vendar le-ti na rezultat nista vplivali, z delitvijo točke pa so lahko najbolj zadovoljni Kranjčani. Igrali so: Skodlar, Atlija, Blagojevič, Udir, Smajič, Novkovič, Egart, Belančič, Tiganj, Murič, Tušar. • I. Golob TRETJA NOGOMETNA LIGA Visoka zmaga primskovljanov Kranj - V derbiju začelja in hkrati v gorenjskem obračunu v tretji nogometni ligi med Zarico in Dolnov Creino so bili nekoliko presenetljivo, a povsem zasluženo boljši gostje iz Kokrškega Loga, ki so zmagali visoko z rezultatom 0 : 4. Levji delež k zmagi svojega moštva je s svojim evrozadetkom iz kakih 20 metrov prispeval Čefe-rin. Svoje moštvo je ne samo popeljal v vodstvo, ampak mu vlil prepotrebnega samozaupanja, Zarici pa vsilil tempo, ki se je na koncu srečanja pokazal kot usoden. Zarica: Triller, Kurent, Rešek, Zoreč, Kondič, Žeželj, Mažgon, Prestor, Lebar, Žontar, Kurent, Količ. Dolnov Creina: Markun, Verbič B., Zdešar, Jerič, Delič, Čefe-rin. Božič, Mali, Klemenčič, Bučan, Bodin, Korenjak, Verbič D. Prva pomladna zmaga Jelovice Škofja Loka - Moštvo Jelovice LTH je gostilo Bilje in doseglo svojo prvo spomladansko zmago. Končni rezultat 2 : 1 je še toliko bolj pomemben v boju za obstanek, saj Ločanom zagotavlja dva preostala mirna nastopa. Pred srečanjem so imeli nemalo težav, saj je moštvo zapustil trener Marinko Kneževič, vendar pa to dejanje ni vplivalo na samo igro Jelovice, saj so kljub zaprti igri gostov kmalu povedli. Iz enajstih metrov je bil uspešen Peternelj, "italijanski" slog igre pa se je gostom obrestoval še pred koncem prvega dela, ko so izenačili in imeli še dve zreli priložnosti. Zmago je Ločanom zagotovil Krupič malo pred koncem srečanja. Igrali so: Oblak, Brdnik, Ažbe, Klančar, Babšek, Jereb, Bogo-vič, Švarc, Peternelj, Ahčin, Krupič, Šešek. • I. Golob JelenCki zmagali Kranj - Mladinsko moštvo Jelena Triglava je v prvi ligi gostilo Publikum in tako kot kolegi Živil doseglo proti vrstnikom Publi- kuma prepričljivo zmago. Kranjčani so po treh sušnih kolih zaigrali bolje, nagrada za igro sta bila dva lepa zadetka Goloba in Trogrliča. Igrali so: Beton, Flajnik, Bajrovič F.., Lukič, Bajrovič D., Kos, Golob, Tiganj, Marzič, Trogrlič, Gogič, Abramovič, Tasič, Orlic. • I. Golob Nočni turnir v malem nogomet Škofja Loka, 7. junija - Klub malega nogometa Marmor Slripv prireja prihodnji konec tedna, 19. in 20. junija, na igrišču športnega parka v Puštalu 7. tradicionalni turnir v malem nogometu. Zanj se lahko prijavite po telefonu 631-241 int. 243 (dopoldan) in 633-233 (popoldan) ali na dan žrebanja, v četrtek, 17. junija, do 20. ure v okrepčevalnici Lontrg na Spodnjem trgu. Prijavnina je 3.500 tolarjev, organizatorji pa imajo pripravljene pokale, denarne nagrade in nagrado /a najboljšega igralca turnirja. • V. S. KlOffiJIZHI TENIS«JWlirmiIIE Smrekar prvi v drugi skupini Ljubljana, 6. junija - V Ljubljani je bil III. TOP Slovenije (mastcrs) za člane in članice. Nastopili so tudi igralci Merkurja, med katerimi so bili najuspešnejši Aleš Smrekar, Živa Štrukelj in Petra Foj-kar. V 1. skupini je zmagal Robi Smrekar (Teritorialna obramba), v 2. skupini pa Aleš Smrekar (Merkur Kranj). Med članicami je zmagala v prvi skupini Polona Frelih iz Kranja, članica Kovine Olimpije iz Ljubljane V 2. skupini pa je zmagala Halasova iz Šam-pionke. Igralki Merkurja Živa štrukelj in Petra Fojkar pa sta bili šesta i n sedma. • F. Ošlaj Gorenjsko prvenstvo za dečke in deklice Križe, 5. junija - V tukajšnji osnovni šoli je bilo organizirano letošnje gorenjsko prvenstvo za dečke in deklice. Med dečki posamezno je zmagal Tjuš Aljančič, drugi je bil Aljaž Mali, tretji pa Aleš Ko/man (vsi NTK Križe). Med deklicami je zmagala Nina Pajič (NTK Jesenice), druga je bila Urška Petrič (NTK Merkur Kranj), tretja pa Mateja Mu/ik (NTK Križe) Med dečki sta v dvojicah zmagala Aljančič - Žepič, pred A. Mah - Rozman in M. Mali - A Jazbec (vsi NTK Križe). Med deklicami sta bili v dvojicah najboljši Smole jeva - Pajičeva (NTK Jesnice) pred Petričevo - Štrokljevo (NTK Merkur Kranj) in Muzikovo- Rozmanovo (NTK Križe). • M. Sneti ie [K@lflRKfl ejajg,«mximTi[r[i Začele so se gorenjske košarkarske lige Kranj, 4. junija - Pred kratkim so se začela tekmovanja v gorenjskih košarkarskih ligah. V treh kvalitetnih razredih nastopa 26 ekip, v prvi ligi 8, v drugi ligi 8, v dveh tretjih pa po pet ekip. Tekmovanja so kakovostna in izenačena, o čemer pričajo tudi dosedanji rezultati tekem. V I ligi so bila odigrana štiri kola, vodi pa ekipa Praprot z. osmimi točkami pred ekipama Gringo in Video Oskar s po sedmimi točkami. V II. ligi po treh kolih vodi ekipa Diplomati, ki ima tako kot drugouvrščena ekipa Kokrica šest točk. V tretji ligi skupna A vodi ekipa A&D s šestimi točkami pred ekipo Heksel in Klapa V skupini B pa je prva na lestvici ekipa Y. Cnms s štirimi točkami, po tri točke pa imajo Gorje, Muc in Krvavec • M. Hafner PRVA SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Odlična igra in visoka zmaga živil ŽIVILA NAKLO : PUBLIKUM CELJE 4 : 0 (3 : 0), strelci za Živila Naklo Marušič v 19., Andrej Jošt v 25., Jerina v 43. in Miran Pavlin v 57. minuti. Kranj, 6. junija - Okrog 800 zvestih navijačev Živil Naklo je v nedeljo v predzadnjem kolu slovenske nogometne lige videlo eno najboljših iger naklanskega moštva na kranjskem igrišču. Celjski Publikum, finalist slovenskega pokala in udeleženec evropskega pokalnega tekmovanja, je bil slabši in na trenutke nemočen, čeprav, v opravičilo Celjanom, njihovi motivi v tej tekmi niso bili veliki. Dvoboj je bil športen in glavni sodnik Salkič iz Ljubljane je pokazal le dva rumena kartona, oba gostujočima igralcema Beširoviču in Žilniku. V prvem polčasu so le enkrat resneje ogrozili zanesljivega vratarja Nakla Mira Vodana, proti koncu tekme pa trikrat: Beširovič je z glavo močno streljal mimo gola, nato je po napaki naklanskega branilca Ahčina Goršek nevarno streljal, vendar je Vodan strel ubranil, v zadnji minuti pa prav tako Goršek ni zadel. Naklanci so igrali enostavno, hitro in borbeno, predvsem pa so natančneje in več streljali. V prvih petih minutah so si ustvarili tri zaporedne priložnosti, vendar gola ni bilo. Marsikdo je že pomislil na "naklansko hibo neučinkovitosti." Vendar so se tokrat tako razmišljajoči ušteli. V 19. minuti je Miran Pavlin natančno podal Marušiču, ki je z 10 metrov s strelom prek vratarja Koželja zadel. Šest minut kasneje je Jeraj streljal prosti strel. Nepričakovano je podal prostemu branilcu Andreju Joštu, ki je z okrog 18 metrov z natačnim strelom v desni vratarjev spodnji kot povedel na 2 : 0. V 32. minuti je Marušič že preigral obrambo in bil sam pred vratarjem, vendar je streljal prepozno in premalo močno. V 43. minuti je Marušič podal z desne so Jutri z nafto Jutri bo na sporedu zadnje, 34. kolo I. slovenske nogometne lige. Tako kot v lanskem prvenstvu tudi tokrat igrajo Živila Naklo v gosteh z zadnjeuvrščeno Nafto v Lendavi. Po nedeljski igri sodeč bi bila zmaga Naklancev normalna. Brane oblak se odloča ta teden Ste z današnjo igro vaših fantov zadovolf ni? "Izredno. To je bila ena boljših tekeft na tem slabem kranjskem igrišču. P°" hvaliti moram vse igralce. Zato med tekmo tudi nesem menjal. Vsi so igrali ta' ko. kot smo se dogovorili. Je pa škoda, da so se šele po zadnjih porazih zavedeli, da je treba gristi do konca." Koliko je resnice v pisanju in govoricah da zapuščate Živila Naklo? \ "Jaz sem klubu povedal svoje pogorje za nadaljnje sodelovanje z Živili. Do 10. junija naj bi mi povedali, ali jih sprejemajo ali ne. Od tega bo odvisno, ali bom ostal v Naklem ali ne." sredino Jerini, ta pa je neubranljivo zadel in povišal na 3 : 0. V drugem polčasu Živila niso popustila. V 51. muinuti je Vorobjov, ki je na tej tekmi resnično garal, streljal od daleč. Vratar Fideršek, ki je zamenjal Koželja, je bil že premagan, vendar je šla žoga prek vrat. V 57. minuti je Vorobjov idealno podal na nasprotno stran Miranu Pavlinu, ki se 1 sprehodil skozi obrambo in žab'1 četrti gol. Tekma je bila dobije113 in Živila so ohranila visoko Uyr' stitev. Živila Naklo so igrala v posta*1 Vodan, Andrej Jošt, Sirk, Darj*11 Jošt, Ahčin, Pihler, Vorobjov, J** rina, Miran Pavlin, Jeraj in M*' rušič. • J. Košnjek, foto G. Šini11 NAMIZNOTENIŠKI KLUB KRIŽE JE STAR ENO LETO Najmlajši že med najboljšimi Križe, 4. junija - Telovadnica kriške osnovne šole je tako rekoč vsako popoldne polna miz za namizni tenis ob njih pa se v nekaj urah zvrsti vse več otrok, saj je namizni tenis zadnja leta med najpopularnejšimi športi na šoli. Nekateri prvošolčki komaj vidijo prek mize, drugi, kakšno leto starejši, z vso močjo udarjajo belo žogico. Leto dni je minilo, odkar so se skupaj s starši odločili, da v kraju ustanovijo svoj namizno-teniški klub in po letu dni se že lahko pohvalijo z nekaj odličnimi dosežki. "Od takrat, ko smo se v Križah odločili, da ustanovimo klub in smo se organizirano lotili dela ravno sedaj mineva eno leto. Starši igralcev smo se odločili, da če otroci že igrajo namizni tenis. da se tudi organizacijsko lotimo stvari tako, kot je treba. To pa pomeni, da smo igralcem omogočili normalno delo. Srečno roko Matej Poljanšek iz Žiganje vasi je letos prvič igral pri mladincih: "Pri pionirjih sem bil uvrščen nekje okrog dvajsetega mesta, s prehodom v višjo kategorijo sem pričakoval slabšo uvrstitev. Vendar pa sem mesto okrog dvajsetega v Sloveniji zadržal tudi med mladinci. Moj največji uspeh jc bila lanska /maga na šolskem prvenstvu v B skupini. Sedaj treniram petkrat tedensko po tri ure, trenerja pa sta Mirko Matijaševič in Uroš Prelovšek. Poleti bodo pomembne predvsem kondicijske priprave, na začetku šolskega leta pa se bom skušal toliko pripraviti, da bi se na kvalifikacijah za mladince uvrstil na slovenski TOP." Anže Žepič je šestošolec v osnovni šole Križe in slovenski vieeprvak med mlajšimi pionirji: "Za ping-pong me je navdušil oči, moj prvi trener pa je bil Jane/ Mu/ik. Potem sem šel v Merkur Krani in tam igral nekaj časa, ko pa smo ustanovili svoj klub v Križah, pa sem začel hodit na treninge v ta klub. Poleg drugega mesta na državnem prvenstvu sem letos dobro igral v Zagrebu, kjer smo bili tretji, pa tudi v dvojicah sva s Tjušem na.drž.avnem prvenstvu pri starejših dečkih prišla med šestnajst. Moj načrt je, da pridem v državno reprezentanco, najprej v pionirsko, nato v mladinsko in če bo šlo dobro tudi v člansko." Tjuš Aljančič je šestošolec v kriški osnovni šoli in slovenski prvak med pionirji: "Za nami/ni tenis me je navdušil Jane/ Mu/ik, ker pa takrat v Križah ni bilo videti napredka, sem šel trenirat v Kranj. Ko pa je trener v Križah postal Mirko Matijaševič, sem začel trenirati tukaj. Treningi so osemkrat do devetkrat tedensko, včasih tudi dvakrat na dan, zjutraj pred šolo in še popoldne Sedaj sem v državni pionirski repre/entaci in upam, da bom ostal v njej. Ko bom star štirinajt let, upam, da bom postal državni prvak tudi v tej kategoriji Meni je ping - poog všeč zato, ker se ne moreš toliko poškodovali kol pri drugih športih, čeprav je treba veliko kondicije, pa je tudi manj naporen kot naprimer tenis, ko moraš prenašati tudi veliko vročino. " Slovenska prvaka med mlajšimi pionirji, Tjuš Aljančič (zlata meda««1 in Anže Žepič (srebrna medalja). Praznična tekmovanja v adergasu Adergas, junija - športno društvo Adergas praznuje letos trideseto obletnico. Zato so prejšnji mesee že pripravili nekaj tekmovanj, tekmovanja pa se bodo še nadaljevala. Sredi maja so organizirali kros /,i osnovnošolec- na katerem je tekmovalo SI mladih i/ treh klubov Adergasa, J K Kranj in Olimpije i/ Ljubljane. Med predšolskimi tekači |e zmagal Mitja Merteli (Adergas), med dečki I. I984/8S Drempetič ( I K Krati|). med deklicami Katja Mravlje (TK Kranj), med dečki 1982/83 Klemen I.avsiger (TK Kranj), med deklicami Renata Podviz (Olimpija), med dečki 1480 XI Jože Mehole (Olimpija), med deklicami I anišek Aleksandra (Adergas), med dečki 1978/7° I.avsiger Anže (Adergas). med deklicami pa Mateja Mohonč (TK Kranj). Fkipno je zmagalo Šl) Adergas in osvojilo prehodni pokal. Odbojkarska sekcija je organizirala tekmo drugega kola /,i 11.>k.»1 Slovenije med ekipo Adergasa in Bled I Zmagala je ekipa Bleda z rezultatom 3 : 0 in se uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Šahovski dvoboj - simultanko med mojstrskim kandidatom Branetom Deželakom in trinajstimi domačimi šahisti je dobil Deželak z rezultatom I 1,5 proti 1,5. I kipi Adergasa in Velesovega (dečki do 12 let) sla odigrali prijateljsko tekmo v malem nogometu, zmagala pa |e ekipa Velesoveea I rezultatom 2:1.0 (vs) smo imeli s trenerji, saj smo dobili dva mlada, ambiciozna trenerja, ki sta se resno zavzela. Plod skupnega sodelovanja so tudi prvi uspehi, katerih vrhunec je bil prav v zadnjih dneh, ko sta naša mlajša pionirja osvojila prvo in drugo mesto na državnem prvenstvu. Ko smo ocenjevali ta rezultat, smo ugotovili, da je to rezultat teamskega. organiziranega dela, vendar mislimo, da je to le prvi korak Organizacije kluba se nismo lotili le ai tlelo / najin lajšimi, ampak je to le prva stopim.i pri našem nadaljnjem delu. želimo, da delo poteka organizirano še naprej, da privabimo nove, mlade igralce, s katerimi bi si ustvarili osnovo za dolgoročno dobro delo kluba," pravi podpredsednik NTK Križe Milan Jazbec. Ker imajo trenutno stisko s prostorom, saj morajo čas treningov prilagajati pouku v šoli (kjei jim sicer gredo izredno na rek" so začeli razmišljali, da bi do"* no usposobili dvorano pri ^ družnem domu v Križah Z tl( lom so sicer začeli, vendar pa je seveda zataknilo pri denaO ' "Kmalu se bo pojavilo dcjs|v. da bodo ti igralci, ki so sedaj cei še pionit ji, mladinci, šli bOf v sole drugam in bo potreben1 di dopoldanski trening. Ta Pa .• šoli ni mogoč in zato bi žc'e omogočili resno nadaljnje dC|j tudi igralcem, ki ne bodo tn°^ na trening popoldne. PredvS* • pil želimo naše otroke /dru'1 pri nekem zdravem športu, ki 8 je moč igrati vse leto in jih prepustiti ulici in novim bolj nim našega časa," tudi razrniMl Milan Jazbec. Poleg treningov v kriški >*y so začeli trenirati tudi / otrok' šole na Zalem Rovlu, ambicij*P imajo, da bi v delo kluba v f-'11"; h tudi učence bisti iskc sole • Stanovnik Kros treh dežel za tekače in kolesarje Kranjska Gora, 7. junija - Organizacijski komite Shl TOUR i j" Trbiža, Podkloštra, Rateč in Kranjske (.ore bo 20. junija pod p0" kroviteljstvoin TI) Kaleče in TI) Kranjska Cora organiziral 5. kr»s treh dežel za tekače in voznike gorskih koles. Skupinski start voznikov gorskih koles bo ob 9.55, tekači P" bodo startali pel minut kasneje Dvajselkilometrska pioga bo p'1' tekala i/ Rateč (gostilna Mojmir) preko Italije s ciljem v Podkh* Štru v Avstriji. Pravico nastopa imajo ženske in moški siaiejši od IK let, ča«"* v na omeiitev pa |c šini me Pri|ave udeležencev že /biiato v 'u' rističnem društvu Kranjska (Jura, kjer se lahko pi i javile oscbfljj ali po poštni nakaznici (s ločnim naslovom) pošliete šumimo I-A IS preiačunano v Ml Organizatorji opozarjajo, da vsi udel* ženu tekmujejo na lastno odgovornost, imeti pa morajo veljaVCfl potni list v cluiju okrog vratu. Razgfasitev rezultatov bo ob !*• mi n.i cilju \ Podkloltru • V« s. Mladi škofjeloški smučarji navijajo za aamodta, najbolj pa se bojijo poškodb Pred tekmo pretrgava desetak! Komaj dva meseca je, odkar so se smučarji poslovili od tekmovanj, že so se začele priprave na novo sezono - Čeprav je z* sport in tudi smučanje vedno manj denarja, pa pri škofjeloškem smučarskem klubu Alpetour ne obupavajo, saj se "J'hovi mladi smučarji vsako leto uvrščajo v reprezentančne vrste. ^oijsj Loka, 4. junija - Škofjeloški Alpetour sicer letos ni osvojil lovore najboljšega slovenskega smučarkega kluba (to lovoriko je osvajal yrsto let), saj so jih prehiteli Mariborčani, vendar pa se je pri točkova-nJu še kako poznala odsotnost njihove najboljše članice in lani najboljše smučarke Nataše Bokal, ki se je poškodovala že v začetku sezone. Do- bro Pa so se na tekmovanjih borili mladi smučarji v kategoriji starejši Ko pa je prišel do besede Boštjan Božič. pa je povedal, da je smuoati začel, ker ga je pač veselilo in kar veselja do smučarije še ni izgubil, ker so se začeli tudi uspehi, pač vztraja: "Ko enkrat prideš v mladinsko vrsto, kot smo sedaj prišli mi trije, je pač treba držati stik z reprezentanco, treba je veliko trenirati, biti med najboljšimi. Žal je denarja povsod in tako tudi v naši Smučarski zvezi kot v klubu vse manj in vedno več stroškov morajo prevzemati nase starši. Doma sicer nismo natanko izračunali, kakšni stroški so to. vendar pa so drage tako smučarske karte kot oprema. Vendar pa me starši v mojih prizadevanjih podpirajo, sam pa upam. da bom ostal v reprezentanci, se uvrstil tudi v člansko in predvsem, da ne bom staknil poškodbe. Poškodba je pač tisto, česar se vsi najbolj bojimo." Da pa ne bi bilo nesreče in da bi bila čimbolje uvrščena, pa Iztok in Boštjan pred vsako tekmo pretrgata desettolarski bankovec. "Začelo se je kar tako, za srečo, sva dejala in ga pretrgala. Nekoč pa se je zgodilo, da desettolarskega bankovca nisva imela in sva pretrgala dvajsettolarskega - bila sva prvi in četrti!" smeje povesta fanta. Barbara Kalan, ki je sicer zgovorno dekle, pa nerada govori o svojih načrtih. Smučata obe s starejšo sestro Anjo in ne znata si predstavljati, da bi pozimi počeli kaj drugega kot smučali. "Poleti pa ostane čas tudi za kaj drugega, za tenis, za kolesarjenje, za prijateljice...." pravi Barbara, ki tako kot fanta med smučarji najbolj "navija" za Aamodta, ker ja pač dober in simpatičen smučar, ki zna... tako kot želijo kmalu znati tudi oni. • V. Stanovnik jkčki oziroma deklice, Boštjan Božič, Iztok Petrač in Barbara Kalan, 1 so si z odličnimi uvrstitvami in rezultati zaslužili mesto v slovenski ""ladinski smučarski reprezentanci. ■ Te dni sicer sedmošolec Iztok, osmošolka Barbara in dijak prvega etnika škofjeloške smučarske gimnazije Boštjan več časa kot na tre-n,ngih preživijo v šoli in doma ob učbenikih, saj so v zimskih mese-c'n marsikaj zamudili in morajo te dni "dohiteti" sošolce. Barbara si-!;er pravi, da je večji del učenja že končan, nekaj več pa bo moral guliti" šolske klopi še Boštjan, saj gimnazijce - smučarje zaradi med eiom izgubljenih ur čaka pouk še ves mesec, tudi ob sobotah. Ven-arse Iztok. Boštjan in Barbara ne pritožujejo. Sošolci so jim vse leto puno shranjevali zapiske in posojali zvezke, pa tudi učitelji in pro-es°rji na škofjeloških osnovnih šolah Peter Kavčič, Jvan Grohar in na smučarski gimnaziji spoštujejo njihove športne uspehe, tako da se spraševanjem in testi prilagodijo večkratni odsotnosti. Čeprav so vsi trije stari tam okoli petnajst let. pa njihovi spomini na začetke smučanja segajo deset in več let nazaj: "Začenjali smo tako kot večina loških otrok, za gradom. Prvih zavojev nas je v klubu učil Marjan Lu-ževič, nato pa je bil kar nekaj let naš trener Matjaž Pretnar, ki smo ga imeli vsi zelo radi in mnogi smo prav zaradi njega vztrajali tudi, ko so se začeli težji treningi. Seveda smo izza gradu šli na smučišča Starega vrha, pa na Soriško, kasneje pa tudi dlje v tu-jino. Naš trener je bil nato Jernej Plajbes, ^saH"* ^^L. Da Rajko Knific, zadnji trener, s katerim ^^BjfcjjjajBjaBajjj^iafefe smo bili tudi to zimo. pa je bil Tomaž št u i ni Kol mladinci smo začeli novo sezo- M no z Jernejem Plajbesom, vprašanje pa je.---~- /^^^^^■^■^■^■^■■^"1 če se trenerji reprezentanc sedaj ne bodo jenjali....."je o dosedanji športni poti vseh treh (saj so si bile zelo TVT . niT/\^ri/r T rw rv* m » o/vir . T g*n Probne) povedal Iztok Petrač. ki se je minulo zimo izkazal pred- \\\ jTlKiNlKLJ £j a1v1 AVjU v ALCI ^sem v slalomu in superveleslalomu. kot svoj največji uspeh pa bele- 1 *mago na Pokalu Loka pred dvema letoma. Radovljica, 6. junija - V prijetnem vzdušju po popoldanski nevihti so se v nedeljo na vrtu penziona Manca zbrali najboljši športniki in športnice radovljiške občine, ki so v lanski poletni in letošnji zimski sezoni osvojili kolajne na državnih prvenstvih in tekmovanjih višjega ranga. Prireditev pa so poimenovali kar piknik z zmagovalci. Kot je povedal Janez Šolar iz radovljiške Športne zveze, so njihovi športniki v minulem letu osvojili kar 40 prvih, 46 drugih in 33 tretjih mest na državnih prvenstvih, prvo, drugo in tretje mesto na mladinskih svetovnih prvenstvih, prvo in tretje mesto na svetovnem čtanskem prvenstvu in dve tretji mesti na olimpijskih igrah. "Na vas nismo ponosni samo športni delavci, ampak tudi širša javnost, ki budno spremlja vaše uspehe," je med drugim v čestitki športnikom dejal predsednik Športne zveze Radovljica Aleks Čebulj. ki jc športnikom podelil priznanja. Dobili so jih: - cicibankc - Maruša Jeraj, Špela Žula in Nina Mulej - mlajše deklice in dečki - Maruša Do-bar, Uroš Grilc, Miha Žemva, Miha Marolt. Boštjan Jarkovič in Jan Jenko - starejše deklice in dečki - Rebeka Poček. Jernej Slivnik, Polona filipič, Grega Mandeljc. Polona Polajnar, Lidija Bijol - mlajše mladinke in mladinci - Sladžana Sorak, Primož Šimnic, Peter Dolhar, Gorazd Slivnik in Anže Šanca - mladinke, mladinci - Marko T ratar, Ni-kolas Ceh, Martina mašič, (irega Moličnik, Aleš Piber, Dražen Grgu rič, Janez Pet koš, Peter Tor-kar. Lucija 1 Brisi, loma; ž.emva. Matjaž Poklukar. Roman Karun in Matjaž Pristavec - člani in članice - Nataša Kcjžar, Polona Rob, Alenka Kav.n. Mjoia Gro-sar. Kiti (irosar, Uroš Ban, Du« lan Frank, Dušan Intihar, Miha I h.ilei. Ivo Šimenc, Branko Mirt in Matej Jovan Najboljše pri dekletih so bile v minuli sezoni Alenka Kejž.ar, Špela Pretnar in Irena Avbelj, najboljši med fanti pa veslači: Iztok lop, Denis Žvegelj, Sadik Mujkič, Milan Janša, Sašo Zmaga trate, prvi poraz železničarja Jtata pri Škofji Loki, 6. junija - V super ligi so balinarji Trate v sobo-TH°ma gostili ekipo Soviča in zmagali z rezultatom 12:5- Bence, -«1cer, Vchar : Jenček, Srcbotnjak, Abrahamsbera 13 : 10, Buden, 26 ič : Blažič, Borovina 13 : 5, hitrostno zbijanje - Vehar : Borovina hl." pozicijsko zbijanje Berčič : Jenček 20 : 28, krog - Mrgole : r!a*ič 15 : 20. Vehar : Podboj 28 : 14, klasično Čauševič : Borovina II.Šu incer : Jenček 13 : 5. Vodilni Balinček je visoko ugnal Brdo tako da po osmih kolih vodi s štirinajstimi točkami pred tre- U ■ s 16 . ij °kipami s po desetimi točkami Med njimi je na četrtem mestu ^y»Ce tudi I tal a. Pa p '>rv' |C Pm Por;1/ doživel Železničar, ki ga je premagala eki-do r|mskovega / rezultatom 10 : 7. Ostali izidi 8. kola: Feroles Ra-^ N•'.Mca - Bičevje 16 : I, Transport - 5. avgust 15:2, Svoboda - Hrast n . >Siška - Huje 10 : 7. Na lestvici še vedno vodi Železničar s štiri-u Jstimi točkami, Feroles Radovljica je druga / dvanajstimi točkami, Štiri. l()(in(lruK' ''R'" vzhod so bili doseženi izidi: Virtus - RLV 13:4, Loka ' Slaviia 4 13, Rogovila - Fužine 17 : 0, Bistrica - Center 11:6, Jcs^10'1 " lskra CEO 14 : 3- ,ns,or TrebeliSko - Branik 13:4, Zarja Roo -e ' 1(1 'CS|VIU v°di Instor Trebcliško, Jesenice so druge, s>irn°V''a' ^'rlus- Bistrica. Zarja. P. Trbovlje, Fužine in RLV so s še-p(1 ' '"čk.imi na tretjem do devetem mestu. Krmclj in Slavijfl imata l sttri ločke, Center in Iskra CFO dve. Branik in Loka 1000 pa sta fez točke. • V. S. . uJe unajo osem točk, Primskovo šest, 5. avgust pa na devetem me- ADI BAI.INAR.II BODO TEKMOVALI Ml rtHt* pri Škofji Loki, 7. junija - Območna balinarska zveza Go-| igra' karte in izgubil med štiri do petnaisl tisoč muk Reul H ie n** zadnje tudi priznal, da si je rop i/nnslil KOMPAS MAGISTRAT Zunanja in notranja trgovina Mestni trg 4, Ljubljana D • R • U • G Trgovina STO® Nudili vam bomo vakuumsko pakirane delikatesne proizvode, mleko in mlečne izdelke, ter ostale prehrambene artikle in nekaj galanterijskega blaga. TTC Bled, Ljubljanska 4, telefon 064/78-860 Pridite in se prepričajte o bogati ponudbi r N H ■ ■ ■ VELEBLAGOVNICA ŠKOFJA LOKA d.o.o. REZULTATI ŽREBANJA VELIKE NAGRADNO - PRODAJNE AKCIJE OD 15. 4. - 31. 5.1993 Št. kupona 10747 - pralno-sušilni stroj 16247 - barvni televizor 18591 - šivalni stroj 8143 - gorsko kolo 7015 - posteljna garnitura Ostale nagrade: 7123 m77 7176 11202 7472 11251 7855 11561 8066 11662 8167 11677 8629 12035 9128 12409 9424 12685 9470 12906 9496 13015 9624 13055 10112 13101 10595 13156 11062 13166 11176 13209 13411 13459 13586 13752 13840 13950 14344 14421 14601 14786 14859 14879 14899 15507 15849 16004 16015 16489 16610 16651 16710 16821 16920 17903 17977 17984 17996 18060 18069 18102 18124 18131 18142 18872 19041 19342 20942 22092 22102 22126 22218 22502 22598 22701 25189 25191 25479 25521 26233 26453 26615 26673 26966 27546 27594 27623 28182 28233 28343 28392 28615 28874 29031 29157 29186 29398 29563 29730 29736 29764 29965 29976 Nagrajencem čestitamo! Nagrade lahko dvignejo vsak dan od 8. - 19. ure v poslovodstvu veleblagovnice NAMA ŠKOFJA LOKA in sicer do 30. 6.1993. POSLOVILNI K0NCCRT MATE KOVAČ - HIŠO ŠPORTNA DVORANA BICD 11. m ti1® 11 PREDPR0DAJA VSTOPNIC BLED Trode, Ljubljanska 5, TRGOVSKI CENTER BLED tel.: 064/78-965 Int. 28 CENA VSTOPNIC: v prtdprodojl 1.000,00 Sli, ■• dan konorla 1.200,00 SIT rent a car majice kratek rokav barvne POSEBNA "barvne 265 DAMI mP h • majice sive (melange) 495 rUNUUDH. majice sive tiskane 795 Je t.ivao««/iiKMNJ susmpomBk vmopmmsuosisiiaiiPBmi Kot rahel junijski vetrc... Merkurjeva junijska ponudba izdelkov z znižanimi cenami 1 lzbor ^ W armatur, ventilov ^ za banje in drugih grelniki in ventilatorji GORENJE - TIKI kopalniški radiatorji Moncer K3, K4 in K5; hidroizolacija1 in stlropor IZOLIRKA kotli KTK VRHNIKA enoprijemne baterije ARMAL 20%Al5%Al0%A 5%J IN ŠE: 8 vrst telefonov v različnih barvah ISKRA TERMINALI 10% ceneje. Znižanje velja za takojšnja plačila. Z Merkurjevo kartico zaupanja še dodatnih 5% popusta. IMATE TEŽAVE S SLUHOM? Pridite in pomagali.vam bomo. Pri nas uredite vse na enem mestu, v najkrajšem možnem času (pregled zdravnika - specialista za ušesa, preizkus slušnega aparata, dobava slušnega aparata, baterije, manjša popravila). OATTON INT. d.o.o. - zastopnik za slušne aparate SIEMENS Vsak četrtek od 13. do 18. ure v Art optiki, Bleivveisova 18, Kranj. Prijave in informacije (064)733-313 od 19. do 20. ure. Odkupujemo borovo hlodovino - Mizarstvo Ovsenik, Jezerska cesta, Kranj, tel.: 242-110 Ne zamudite izredne priložnosti in izpolnite svoje znanje nemščine na priznani jezikovni šoli v Salzburgu. Tečaji vseh stopenj potekajo med počitnicami in med letom. Informacije vsak dan med 7. in 8. uro po tel. 211-430! Traktorski NAKLADALEC - čelni za nakladanje gnoja ali gramoza, malo rabljen, ugodno prodam. © 062/ 795-422, popoldan 13814 Novo centralno PEČ (olje - plin), 30 KW, prodam. © 801-627 13815 Zamrzovalno SKRINJO Gorenje, staro 6 let, ugodno prodam, Đ 0601/64-430 13«24 HLADILEC za mleko, potopni, ugodno prodam. 0 682-072 13837 VALER za valanje zemlje prodam. © 312-036 13849 Motorno KOSILNICO ter nov Tomos AVTOMATIK, 15 % ceneje, prodam. B 70-009 13882 LEDOMAT, rabljen, prodam. S 064/ 221-233 13896 Prodam novo nerabljeno vgradno pečico za 350 DEM. ©328-88613931 MALI OGLASI ® 217-960 Barvni TV Nordmende spektra 63, Nerabljen dvovratni HLADILNIK prodam. Šajnič Vilijem, Ravne 4, Tržič gorenje 245/65 I, prodam. ©631-980 P177 A K M Mj Mj Jnk KALAMARI * OCVRT SIR SOLATE* ZREZKI DELOVT0 GAS: VSAK DAM OD 8S* - 22** MEDELJA OD 11°*- 22" APARATI STROJI OVERLOCK PFAFF in SINGER, nov nerabljen, ugodno prodam. ©215- 650 11283 PANASONIC brezžični telefoni, tajnice, faxi, telefonske centrale, zelo ugodno! ©632-595 i3oee DVIGALO - Kobra, s košaro, prodam. Cena po dogovoru. © 43-133 13486 ŠIVALNI STROJ ružo step v kovčku, prodam. ©215-658 13652 SKRINJO, 210 I, prodam. Cena po dogovoru. S 217-310, popoldan, od 15. ure dalje 13724 Mizarski tračni BRUSILNI STROJ, 2.5 m, ter KOMPRESOR prodam. S 421-765 13743 Nov nerabljen KOMPRESOR 25 1,10 bar, prodam. O 422-305 13766 COMMODORE 64, z opremo, prodam za 200 DEM. © 323-617 13771 Električni ŠTEDILNIK (4 elektrika), star 5 let, prodam za 15.000 SIT. © 53-113 13774 Industrijski ŠIVALNI STROJ Necchi, z igeltransportom in odrezom niti, prodam. © 064/738-065 13776 CIRKULAR, 3-fazni, 4 KW motor, ogrodje kovinsko, prodam. S 49- 430 13809 Motorno KOSILNICO, diesel super padana, nizka kolesa, nož 110, dobro ohranjena, cena po dogovoru, prodam. ©65-872 13944 NINTENDO videoigre, 15 iger, 5 jovstickov prodam. © 85-208 1378S GR. MATERIAL Prodam MIVKO. Frelih Janez, Posa-vec 64, Podnart 13407 Šest OKEN, 4 VRATA, 33 kom PLOŠČIC in OMARICO za elektriko prodam. © 217-676, Brezar, Štirno-va 5, Primskovo 13752 Zelo ugodno prodam: - IVERICE, deb. 0.18 cm 15 kom 185 x 260 -rabljeno OKNO, vezano 1 kom 220 x 140 - rabljeno OKNO, vezano 1 kom 100 x 120 - nova hrastova OKNA 2 kom 60 x 60 termoban ter skoraj nerabljeno vrtno KOSILNICO. Interesenti naj se javijo na Đ 064/713- 309 13845 50 kvad. m opečnih PLOŠČIC 30 x 10 x 1.5 prodam za 5.000 SIT. Anica Šantel, © 861-441, int. 2013, dopoldan 13876 5- mflTURIRflLI smo H KRDU GlUJI KNJIGA 0 OBIČAJIH IN NAVADAH MATURANTOV NA GIMNAZIJI KRANJ 100 strani velikega formata, 33 intervjujev, 30 fotografij iz vašega albuma, 26 prilog, trda vezava,... Knjiga je nastala na podlagi raziskovalne naloge dijakinj 3. letnika kranjske Gimnazije in zajema obdobje od 1901 do 1985. AVTORJI: Svetlana Kočoska, Renata Petrinjak, Maja Sajovic, Špela Žumer MENTORJA: prof. Marjan Šiling, prof. Miha Mohor " Pred Prešernovo hišo in Prešernovim gledališčem smo zapeli Gaudeamus igituriuvenes dum sumus..." " V šolskem letu 1900/190J je bilo v gimnaziji vpisanih 457 dijakov..." " Maturantski sprevod skozi zbornico je bil prepovedan..." Naklada je samo 500 izvodov, zato pohitite z naročilom. Izrežite naročilnico iz Gorenjskega glasa ali nas pokličite po telefonu 0641218-463, 217-960, kajti matura je enkratno doživetje in spomin nanjo večen, s knjigo še lepši. Podpisani pošta_ K O jitanujoč naročam izvodov knjige MATURIRALI SMO NA KRANJSKI GIMNAZIJI. obkrožite izbrani način plačila: 1/ Prednaročniško ceno 1.300 SIT/izvod bom plačal po položnici do 15. 6. 1993 21 Knjigo po ceni 1.500 SIT/izvod bom plačal po povzetju Podpis: Naročilnico pošljite čimprej na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj. Suhe smrekove deske 5 in 2,5 cm, ter borove za oblogo, prodam. ©43- 353 13937 IZOBRAŽEVANJE INSTRUIRAM angleščino in kemijo. © 064/328-488 12731 "NEMŠČINA v treh mesecih" prodam za 4.500 SIT. O 064/51-712 13805 INSTRUIRAM matematiko in mehaniko. Aleš, © 311-923 13907 KUPIM Odkupujemo starinsko POHIŠTVO in ostale starinske PREDMETE. ANTIKA KIRKA Tavčarjeva ul. 7, Kranj, © 064/221-037 11799 Kupim od 7 do 10 dni starega TELETA. © 738-876 13756 Kupim komplet PLINSKI PRIKLOP za Zastavo 101. © 326-294 13783 Kupim MOTOR za Opel Record, 2.000 kub. cm, letnik 1982. © 241- 281 13844 Odkupujem starinsko POHIŠTVO ter druge starinske PREDMETE. Tomaž, Rožna dolina 34, Lesce 13353 Kupim BIKCA simentalca, starega 10 dni. © 802-042 13903 LOKALI Kupim KAVA BAR v Kranju ali okolici. Šifra: ANJA 13702 Oddam PROSTOR za skladišče (14 kvad. m) v škofji Loki. S 620-548 13803 LOKAL (20 kvad. m) - Primskovo Kranj oddam. S 064/242-088, popoldan 13811 V najem oddam POSLOVNI PROSTOR. Najemnina 30.000 SIT. 0 064/ 77-472 13864 V športnem centru na Gorenjskem ugodno oddam urejen PROSTOR, primeren za masažo ali kozmetiko. 0 064/714-638 13897 V najem oddamo gostišče pri Bledu, prostore za mimo dejavnost v Ko-vorju in Dorfarjih ter pisarniške prostore v centru Kranj. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674 13924 KOLESA APN 4 MS In ČELADO Raff prodam. 0 45-109 13748 MAŠINO za APN 6 ugodno prodam. © 064/58-476 13753 MZ ETZ 250, letnik 1989, registriran, prodam, fi 738-971 13763 AVTOMATIC, letnik 1987, dobro ohranjen, ugodno prodam. O 064/ 48- 711 13772 AVTOMATIK A3 MS prodam za 200 DEM. 0 631-928 13779 GORSKO KOLO, Snimano oprema, novo, zapakirano, prodam za 260 DEM. 0 064/216-419 13821 Žensko KOLO Rog ugodno prodam. Počkaj, Ljubljanska 15, Kranj issss Deško KOLO avstrijske izdelave ugodno prodam. 0 241-801 13856 MOPED APN 6, nov, predelan v dvosed, s čelado 1.000 DEM. 0 84- 394 13859 Prodam moped APN 8, letnik 87 Zg. Duplje 80, »47-190 OBVESTILA Enodnevni nakupovalni Izlet v ITALIJO Palma Nova, dne 12.6.93. 049- 442 13445 Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 19.6.1993. Prijave na 049-442, po 16. Uri • 13449 Vsako soboto dopoldne PRODAJA OBUTVE v Bohinju na tržnici Korak. Cenjene stranko obveščam, da me lahko kličejo tudi v salon na 0 801-533, HAROLOGI - FRIZERSKI SALON 13788 OBLAČILA Belo dolgo unikat POROČNO OBLEKO ugodno prodam. 0 621-481 13754 Jahalne HLAČE, št. 52, prodam © 218-729 13789 Poročno OBLEKO dolgo, belo št 36-38, prodam 045-584 13919 OTR. OPREMA Kombiniran otroški VOZIČEK znamke Peg, italijanski, nov, ugodno prodam 0 78-412 13794 FORD FIESTAZE od 17500 DEM ESCORT, MONDEO, OPEL ASTRA VOZILA SO V ZALOGI MOŽNOST NAKUPA NA KREDIT INF. VRBA d.o.o..Struževo 4 Kranj, tel. 064/218-454 Kombiniran otroški VOZIČEK Peg, dobro ohranjen, prodam. © 712-112 13875 Športni otroški VOZIČEK Chicco -marela, novejši, ohranjen, prodam. © 622-037, popoldan 13908 OSTALO Kmečki MLIN na kamne prodam. Q 83-306, zvečer 13749 Bukova in mešana DRVA prodam in dostavim. © 696-042 13847 Novo slikarsko STOJALO iz hrasta ugodno prodam. © 70-697 13850 Suho ZAMANJE - butare ugodno prodam. Plačate pet, naložimo jih vam šest. Lahovče 73, Cerklje 13881 Orodja prodam za A lestve, 2 obroka, dogovor. ©51-458 13929 PRIDELKI VODENKE, cena 30 SIT za sadiko, prodam. © 401-024 13819 KROMPIR za krmo prodam. Žabnica 1 13867 SLIVOVKO in metliško belo in črno VINO prodam. © 068/50-326 13885 SENO prodam. ©633-693 13942 POSESTI Delavnico ali skladišče v Tržiču dajem v najem 64 kvad.m. Ostalo po dogovoru. ©52-250 13631 Enonadstropno stanovanjsko HIŠO s telefonom, v Čirčah pri Kranju, primerno za obrt, oddam. Ogled po dogovoru. Tel.: 064/327-295 GARAŽO najamem v Kranju - za parkiranje kombija. S 215-211 13770 Nedograjeno HIŠO v Zmincu pri Škofji Loki prodam. © 621-474 13777 GOZD v bližini Škofje Loke, 77 arov, prodam. 0 214-330 13*25 Na Dovjah prodam PARCELO z objektom. Voda na parceli. 0 064/ 891-694 13852 Prodam pol PODSTREHE in oddam uporabo VRTA za 5.000 DEM. Partizanska 9, Bled, 0 77-472 13863 PRODAMO opremljeno novo hišo v Šk. Loki, atraktivno atrijsko v Radovljici, novejšo 2-stanovanjsko v Križah, večjo novogradnjo na Bledu, enodružinsko (3.faza) v Medvodah-Vaše, manjšo na Jesenicah in druge. KUPIMO kmečke hiše z gospodarskim poslopjem na Gorenjskem. V okolici černivca prodamo 1,7 ha gozda in travnika v Kamni gorici 2 ha gozda, pri Ljubnem 1 ha pašnika in drugo. APRON NEPREMIČNINE, 0214-674 13922 Zamenjam konfortno 3-sobno sončno stanovanje 84 kvad. m v Kranju za novejšo enodružinsko hišo z doplačilom 150000 DEM. 0214-674 13923 POZNANSTVA Izberite najboljše - Izberite AMOS ženltna agencija. Brezplačen izlet v tujino za vse ženske. 0 061/191-760, 065/23-440, 23-632 13140 RAZNO PRODAM Ugodno prodam SMETNJAKE in stoječo rezilko za železo. Kveder Bojan, Predoslje 132 12802 KLETKE ZA KOKOŠI nesnice 120 kokoši, prodam. 045-469 13392 Mešana DRVA In železen gumi VOZ 15 col prodam. 0622-490 13511 Prodam: dvoje novih VRAT, hrastov FURNIR, leseni PODBOJI in ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika). 0 891-861 13745 Prodajam KOMORE za barvanje avtomobilov 0 82-743, po 20 uri 13790 Bukove PLOHE prodam in menjam TELIČKO za bikca. 0 70-227 i38oe HRAST - 3 cm, BUKA - 10 cm, HARMONIKO - 120 basno poceni prodam. 0 312-101 isaso 331-339 vsak ^ai^ TELEFON TRGOVINA - SERVIS telefaksi - žični in brezžični telefoni -tajnice - centrale ■ zaščite - telefonske ključavnice • kretnice - kabli - vtikači vtičnice I Iskra - Canon • Panasonic I prodaja na drobno in debelo ■ rabati montaža na terenu, svetovanje, garancija, atesti, konkurenčne cene LJUBLJANA. BRILE JEVA 12, tel. fax: 573-209 KRANJ LJUBLJANSKA 1, tel. fax: 222-150 NAJNIŽJE CENE NEMŠKIH TV SATELITSKIH SISTEMOV s 136 KANALI *z anteno 80 x 90 659 DEM *z anteno 60 x 70 569 DEM DO 25 OBROKOV z montažo SATEX" TEL.: 48-570 ZOOM objektiv 28-200 Macro, ra bajonet, M-fokus, brezhiben! 350 DEM. © 213-748. Tomaž 1389» STAN. OPREMA NAJNIŽJE CENE novega POHIŠTVA in jogijev (jogi že od 8100 SIT)-Dobava takoj! ©217-167 13*^ Samsko POSTEUO in OMARICO Z ogledalom ter PISALNO MIZO pro-dam. © 064/401-270_13750 KAVČ trosed z vgrajeno posteljo poceni prodam. Đ 733-313 13?57 PISALNO MIZO ter otroško POSTELJO prodam. Suljanovič, Moša Pijade 9, Kranj 13#< Francosko POSTELJO 160x200 m ŠTEDILNIK končar 2+2, prodam-©84-556 1391' Otroški JOGI 60x120 in POSTELJ'" CO, prodam. ©623-079, Šk. LoW 13927 STORITVE J in J SERVIS vam nudi popravila TV VIDEO, HI-FI naprav vseh proizvajalcev. Smledniška 80, Kranj, del čas: od 9. do 17. ure, © 329-886 Wjfl POPRAVILA MONTAŽA - pralni stroji, štedilniki, bojlerji, vodovod"« in elektroinstalacije. © 325-815ii*| Smo poceni, kvalitetni, vestn" ČISTIMO in POSPRAVLJAMO P0' slovne in stanovanjske prostor«; HRIBAR - BLESK D.O.O., O 06* 331-709, dopoldan_ NOVO VODOVODNO INSTALACIJ0 NA HIŠI, tudi manjša popravil« Pokličite zvečer ©218-427 Ulj Postavitev kmečkih peči, kamino^ zidanih štedilnikov, polaganje ker«* mike. ©65-773 VLEČNE KLJUKE - SNEMLJI^ I izdelam, montiram ali predelam, m 633-506, popoldan_ Redno ali honorarno ČISTIM P°\ slovne prostore, stanovanja. Imam higienski minimum, tt 329-113 ^ RONO NOGRAŠEK, Milje 13. ffl 43' 345, 061/651-247 obvešča cenjen« stranke, da posluje po novem delo£ nem času: ponedeljek, petek od^. do 12. ure in 17. do 19 ure, sreda o° 10. do 19. ure_^ CASABLANCA - agencija za nepr«" mičnine vam ponuja svoje uslug«. Dovolite nam poskrbeti za va»* nepremičnino. Pri nas prodajamo n* podlagi vldeoposnetkov. Inf od nedeljka do petka, od 9 do 12 ure^ od 15. do 18. ure na © 064/331-Ž3"' j 4$ SAMSUNG Otctrortct TV37cm 490 DEM TV37cmTTX 540 DEM TV51cmTTX 630 DE TV55cmTTX 730 DE TV 63 cm TTX stereo 1.290 DEM TV 72 cm TTX stereo 1-370 DEJ VIDE0REK0RDERJI od 570 DEJ HIFI STOLPI od 810 DEM Cene so plačljive v SIT C.Talcev 3 Kranj Tel.: 212-367 od 9. do 12. In od 15. do 19. ur« S tem kuponom vam ob nakupu poklonimo 2 VIDEO KASETI 1543 Torek, 8.junija 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 23.stran • gorenjski glas "POD ŠIFRO" 2a male oglase "POD ŠIFRO" so oglaševalci naročili objavo tako, da zanje v malooglasni službi Gorenjskega glasa zbiramo Izključno pismene ponudbe interesentov. Stik z oglaševalcem "POD ŠIFRO" navežete tako, da posredujete pismeno ponudbo v zaprti kuverti na naslov GORENJSKI GLAS - MALI OGLASI 64000 Kranj, na kuverto obvezno napišite šifro, na katero se Vaša Ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi Gorenjski glas in se priporočamo! Po naročilu ŠIVAMO trenirke, ve-5?vke, bunde, kratke hlače. Q 064/ ^8-065_13775 "ZDELUJ EM kov. vrata, ograje, Cjjvtre, stopnice, nadstreške, itd. B £[*37_ 13795 Kvalitetno IZDELUJEMO cinkane ^etnjake in žeblje različnih dolžin. T^bačevo 32/a, B 326-426, popol- *«j__13834 UČENJE vseh vrst avtomobilov po Po ugodnih cenah (možna tudi P^oraviTa s poliestrom). B 59-109 ^jplomske in druge tekste, adminis-^ativne storitve, računalniška obde-» zajem podatkov. B 631-522 satelitske antene, vrhunske, ^mške, z garancijo, 120 programov ^470 DEM. B 310-223 13884 JJiJETNJAKE iz pocinkane pločevine ^delujem in ugodno prodajam. S ^4-457_13887 ODKUP in posredniška PRODAJA Avtosport d.o.o., B 331-061 in ^9/612-030_13892 Popravila in prodaja obnovljenih Sg^lh strojev. B329-102 13920 KOVINSKE ZAŠČrTNE MREŽE za **tna okna vam izdelamo po nar- "OHU. B82-104 13938 STANOVANJA Ovema samskima moškima oddam *UBO, s souporabo kopalnice. Cena PO dogovoru, a 326-891, od 15. ure PN____ 12732 stanovanje 2-sobno, 58 kvad.m v r^rici pri Tržiču, prodam. «217-^ali 51-647_ia?«? •fcSobno STANOVANJE mansardno, r5 kvad.m .prodam. Zrimšek, Fran-^On, 68, Škofja Loka_m4a ^"•osobno stanovanje na Jesenicah, 1^ 42 kva0'm. prodam po PO DEM za kvadru ali zamenjam za ijghj »329-875, od 16. do 19. ure ^sobno STANOVANJE 48 kvad m n steznikih v pritličju, zelo lepo, uffo 5 let, prodam po 950 DEM gjjra »329-875, od 16. do 19. ure *uP"m STANOVANJSKO PRAVICO. C?29-875, od 16. do 19. ure 13*55 ■jjjl 'JNtoliah najamem 755 °VANJE po zmerni opremljeno ceni. 0 78- 13787 Rovanje v centnj Škofje Loke, f2P5^°' Prodam ali dam v najem. ^ied po 20. uri, Partizanska 43, vanjo 29 ijjP^lnice. za daljši čas. » 51-902 ^ANOVANJE v I. nadstropju v JJJJJU pri Vodovodnem stolpu, 2-«*^°. prodam. O 211-338 13842 STaiu 8m odd«"1 2-sobno konfortno W0VANJE (60 kvad. m) v viso-Pritličju, s telefonom in central-0KLP°Sebni vhod za Izvajanje mirne ^ v Kranju, Struževo 55/a. Cena r^^ogovoru, zaželjeno predplačilo, Kran?° Za daljSo dobo lnf pri Mavn ^ju i' Jahačev prehod 1, ob delavni- >^MQ. do 12. ure 13858 Pi^RSONJERO v Kranju, Moša 11r2vi14' opremljeno, prodam za <^DEM. » 064/77-472 13868 kv^NovANJE v Kranju, 1-sobno, 30 •tormr,"1, opremljeno, prodam za ^ Dr M » 064/77-472 13868 PMj oglasi tudi BftEZPLAČNO C« „ 4o 8m pošljete kupon iz ča rei?IS8 objavili smo ga v to On| 1 'unija vam bomo mali 3 °s do 10 besed, vpisan na M»i°nu' ODJavili brezplačno p^a'e oglase nad 10 besed. D WrO itd zaračunavamo 2*jnMtU za naročnike Go oh 9a 0,888 'e objava 20 s'otkov cenejša (velja tudi »a k0'888 DO telefonu!) Kupon obi r°*D,a*m mali oglas bomo juli P°novno prvi torek v tro'U ^e''ko uspeha v največji Hovmi nm Gorenjskem z glJJ oglasi v Gorenjskem AVTOPR1S d.o.o. PRENOS LASTNIŠTVA, UGODNI POGOJI, ODKUP VOZIL, POSREDNIŠKA PRODAJA IN PRODAJA NOVIH VOZIL SEAT TOLEDO PO UGODNIH CENAH - NUDI AVTOPRIS D.O.O. ZG. BITNJE 164. Tel. 064/312-255 v Kranju takoj PRODAMO po ugodni ceni garsonjere, 2-sobna, 2,5 sobna ter 3-sobna konfortna stanovanja. Zamenjamo lastniško novo 2,5 sobno 58 kvad. m v Tržiču-center za 3-sobno na Bistrici, 2-sobno 63 kvad. Planina III. nizek blok za 2+2 ali 3-sobno na Planini L, II., 1-sobno v pritličju 43 kvad. m za enosobno v višjem nadstropju. APRON NEPRE-MICNIEN, »214-674 13925 v Radovljici prodamo konfortno novejše 2-sobno stanovanje. 0214- 674 13926 Mlad par najame stanovanje v Škofji Loki. 0621-027 13941 VOZILA DELI CITOREN AVTOODPAD, rabljeni deli za vozila Citroen in ODKUP vozil CITROEN za avtoodpad. 0692-194 13521_ PRTLJAŽNIKA za AX in R-4 ter desno OGLEDALO za AX ugodno prodam. 0 064/58-476 13746 VLEČNO KLJUKO Zastava 101, PRTLJAŽNIK in DELE prodam. Mošnje, 0 738-080 13802 TRGOVINA ADP - Kranjska c. 31, Tržič, vam po ugodnih cenah nudi nove in obnovljene AVTO DELE. Usluge nudimo tudi na dom. 0 064/50-341 ali 325-211 doma 13813 Novi BATI Yugo 45 - 14.800 SIT; nova listnata VZMET 750 - 12.800 SIT. Trgovina ADP, 0 50-341 13820 R-4 prodam po delih. 0 46-379, popoldan 13823 Prodam nove letne GUME Firestone 175 R x 16 - LADA - NPVA. 0 50-801 13830 Prodam malo poškodovana desna vrata za R 5 Campus. 0733-185 13928 VOZILA KOMBI WOLKSWAGEN, letnik 1987, prodam. 0242-150 12843 Z 101, letnik 1982, poceni prodam. 0723-210 13299 Z 101, letnik 1986, prodam. 048-084, do 15. ure 13343 ŠKODO FAVORFT 135 L, letnik 1991, bele barve, prodam. 0328-20213368 Enodnevni nakupovalni Izlet v ITALIJO Palma Nova, dne 12.6.93. 049-442 13444 Enodnevni nakupovalni IZLET z avtobusom na Madžarsko, dne 19.6.93. Prijave na 049-442. po 16. Uli 13448 FIAT UNO 45 I ES, s katalizatorjem, letnik 1990. prodam. 0 218-670 13742 YUGO 45, letnik 1988, cena 3.500 DEM, prodam. 0 620-334 13759 R-4 GTL, letnik 10/1990, prodam. 0 713- 000_ 13765 GOLF JGL, letnik 1982, bele barve, cena 4.000 DEM, prodam. 0 723-011, popoldan 13767 LADO SAM ARO 1.300, letnik 1987, registrirano do 11/3/1994, prodam. 0 51-098, popoldan 13788 ŠKODO FAVORIT 135 L, letnik 12/ 1991, prodam. 0 891-310 13773 ZASTAVO 750/850, letnik 1982, registrirano do 4/1994, prodam za 1 000 DEM 0 631-928 13780 CITROEN OLTSIT, letnik 1991, cena 5.000 DEM, prodam. 0 710-128, Radovljica i37ae ŠKODO FAVORIT 135 LS, letnik 4/ 1991, prevoženih 25.000 km. belo, prodam. 0 715-331 13788 FORD ESCORT 1.1, letnik 1976, registriran do 25/5/1994, prodam 0 76-733, med 17. in 19. uro 13791 ZASTAVO 750, letnik 1985. registrirano do 4/1994, prodam. Jarc, Okroglo 19, Naklo 13797 YUGO 45, letnik 1990, prodam. 0 714- 556_13800 FORD ESCORD, letnik 1978, ugodno prodam. 0 725-001, zvečer 13801 LADO RIVO, letnik 1986, garažlrano, I. lastnik, ugodno prodam. 0 801- 472 13804 ZASTAVO 101, letnik 1989, 43.000 km, garažirano, registrirano do 5/ 1994, prodam. 0 633-605, popoldan 13810 YUGO 45 A, letnik 1986, neregistriran, prodam. 0 312-364 13822 ŠKODO 110 L, vozno, neregistrirano, letnik 1973, prodam. 0 311-283 13827 ZASTAVO 101 SKALA 55, dobro ohranjeno, letnik 12/1985, prodam. 0 725-381, dopoldan od 9. do 12. ure 13828 R-4, registriran do 3/1994, prodam. Cena po dogovoru. 0 51-423 13831 KADETT 1.6 DL, letnik 1983, gar-ažiran, dobro ohranjen, prodam. 0 223-426 13832 126 P, letnik 1978, rdeče barve, prodam. 0 631-190, 43-487 13839 SUZUKI SVVIFT 1.3 GL, I. lastnik, nekaramboliran, star 2.5 leti, prodam. 0 064/78-730 13843 DIANO, letnik 1979, registrirano, cena 550 DEM, prodam. 0 70-600 13848 GOLF JGL, letnik 1981, 91.000 km, registriran do 1/6/1994, prodam. 0 67-039 13*51 OPEL KADETT 1.3 S, letnik 1983, dobro ohranjen, prodam. 0 064/ 725-363 13854 YUGO 55, letnik 1985, prodam. 0 064/51-125 13857 ZASTAVO 101, letnik 1981, ugodno prodam. 0 59-105 13861 ZASTAVO 101, starejši letnik, registrirano do 10/1993, poceni prodam. Pavlin, Pipanova 74, Šenčur 13865 YUGO 45, letnik 1985, cena 2.500 DEM, prodam. 0 85-137 13873 YUGO 45, letnik 1981, neregistriran, cena 800 DEM, prodam. 0 84-354 13877 ZASTAVO 101, starejši letnik, prodam. » 212-819 13878 ZASTAVO 750, letnik 1978, prodam za 300 DEM. O 324-162 13879 ODKUP in posredniška PRODAJA vozil. Avtosport d.o.o, B 331-061 in 0609/612-030 13891 OPEL KADETT 13 S, letnik 1983, črne barve, ugodno prodam. B 064/ 242-204 13899 YUGO 55 KORAL, letnik 1988, registriran do 5/1994, prodam. B 216-976 13902 Kupim KADETTA 1.3 S ali menjam za YUGO 45 KORAL, letnik 1990. B 57-937, popoldan 13909 Z 750, letnik 1985, prodam. Partizanska pot 3a, Kokrica 13910 Z 101 65 GTL, letnik 1984, prva reg. april 85, prodam. Oštir Srečo, Poljče 39, Begunje 13911 Prodam YUGO 55 SKALA, letnik 1989, prvi lastnik, garažiran. Tel.: 620-379 BMW, letnik 1979, reg. do aprila 94, prodam. B76-018 13912 Z 101, letnik 1987, prodam ali menjam za manjše vozilo. Kriška 3, st. 2, Kranj 13914 R 4 GTL, letnik 1988, zelo dobro ohranjen, prodam. B421-590 13915 GOLF, letnik 1979, prva reg. 1980, 125000 km, prodam. Jane, Sebenje 4, Križe 13917 Prodam ARO, letnik 1988. Sašo, Zg. Rute 69, Gozd Martuljek 13921 GOLF JL, letnik 1980 prodam za 2500 DEM. »83-339 13932 OPEL OMEGA 1,8 S karavan, letnik 1988, prodam za 15500 DEM. »738-180 13933 LADO SAMARO, letnik 1989, 5 vrat, ugodno prodam. »221-321, Int. 2285, Močnik 13934 AX 11, letnik 1990, cena 10000 DEM, prodam. »312-255 13935 126 P, letnik 1988, prodam. »312- 255 13936 Odkupim karambolirano vozilo! Lahko totalko! Takojšnje plačilo v DEM! »061/218-941 13943 Prijazno trgovko zaposlimo v živilski trgovini v Škofji Loki. »631-364 Vabimo vas, da se nam oglasite za dobro plačano delo. »871-185 13558 VERZIRANO RAČUNOVODKINJO / mlajša upokojenka/ vabimo k pogodbenemu sodelovanju. »242-594 13590 Sprejmem dva DELAVCA in DELAVKO za delo v mizarstvu. Šifra: HONORARNO ALI REDNO 13740 Pizzerija v Tržiču zaposli DEKLE ali FANTA za strežbo. Pogoj delove izkušnje. » 52-055 13744 Honorarno zaposlim samostojno ŠIVILJO. B 311-452 13751 Iščemo OSKRBNIKA za planinsko kočo v Zipanci. Zaželjena upokojenca - zakonca. Pismene prijave pošljite na: Planinsko društvo Bled, 64260 Bled 13764 Zaposlimo OFSET TISKARJA. B 064/43-252 13781 SLAŠČIČARKA s prakso išče redno zaposlitev. B 064/57-782 13784 KV ZIDAR z dolgoletno prakso takoj sprejme delo (300 SIT/h). Šifra: DOPUST 13798 Iščem DELO na domu (pakiranje, lepljenje, sestavljanje...). B 218-937, po 15. uri 13799 Če bi želeli sodelovati pri prodaji knjižnih uspešnic Mladinske knjige, pokličite na B 632-330 138i6 Tako]; a trne? je kemerclefoe zsstspnite za delo na tiranu In afetn - a obmoSje Gorenjske 2 - u območje. Ljubljane 1 osebo Pogoji: najmanj srednja šolska izobrazba, komunikativnost, listen avto In telefon, zaželene Izkušnje. Vaše prošnje a priloženimi dokazili pričakujemo v roku 6 dni od objave na naslov: Pro Commerce d.o.o., Staneta Žagarja 37, 64000 Kranj. ZAPOSLITVE Brezposelni- želite priti do dobrega zaslužka?! B328-265 In 84-66212940 Za terensko delo nudimo najboljšo provizijo. Podrobnejše inf B76-622 13226 REDNO ALI HONORARNO 7APO-SLITEV NUDIMO ZA PRODAJO USPEŠNIC "SLOVENSKE KNJIGE". POGOJ. PREVOZ IN OSEBNA UREJENOST B 733-349, zvečer 13336 Ste brez zaposlitve in si želite dober zaslužek? Pokličite po 18. uri na B 715-141 13840 Nujno iščem izkušeno PRODAJALKO, ki bi mi tudi denarno pomagala pri opremi nove trgovine s tekstilom in drugim predmetom. Prednost imajo iz okolice škofje Loke in Kranja. Jo tudi stalno zaposlim. Nujno potrebujem pomoč. Samo resne. Naslov v oglasnem oddelku. 13S46 Še tri pridne ZASTOPNIKE za DZS -dober honorar. B 064/51-960 loass KV NATAKARICO s prakso takoj zaposlim. B 49-220 13S60 Iščem UPOKOJENCA ali PAR za opravljanje hišnih opravil. Stanovanje zagotovljeno. B 064/77-472 13869 Postanite ZASTOPNIK Pirs-a "94, Bled, okolica, Mojstrana, Rateče. B 53-122, zvečer 13874 Nudim dober zaslužek. B 325-265 13880_ Nudim dober zaslužek. B 403-205, od 15. do 18. ure w»e Iščemo komercialne ZASTOPNIKE z lastnim prevozom za direktno prodajo. B 633-181 13893 Združite prijetno s koristnim. Pokličite B 064/218-087 13904 ŽIVALI Mlado KRAVO simentalko, dobro mlekarico, prodam. B51-691 13304 TELIČKO sivko, staro 3 mesece prodam za rejo ali zakol. B692-109 Rjave JARKICE, stare 9 tednov, ugodno prodam. Oman, Zminec 12, B621-475 13645 PURANE težke pasme, grahaste in bele, za nadaljno rejo, lahko naročite na B 064/222-304 isess KRAVO simentalko s teličkom ter OBRAČALNIK za kosilnico (SIP) prodam. B 064/871-220 13747 Brejo KRAVO simentalko prodam. S 51-341 13756 KOZE odlične mlekarice prodam. B 78-412 13799 OVCO z dvema jagenjčkoma in KRAVO po izbiri prodam. Sp. Brnik 70 13796 KRAVO simentalko po drugem teletu prodam. Stanonik, Volaka 2, Gorenja BIKCE simentalce za nadaljno rejo prodam. B 633-203 13812 KOKOŠI, stare eno leto, prodam, e 326-394. Prebačevo 31 13817 PRAŠIČKE, stare 7 tednov, prodam. B 681-073 13829 Mlade KOKOŠI nesnice prodam. Drinovec Marjan, Strahinj 38, Naklo, B 48-048 13833 MLADIČE ŠPRINGERŠPANJELE -odličnih staršev - zelo ugodno prodam. B 47-532 13836 Kupim do 10 dni starega TELETA. B 736-661, int. 84, dopoldan 13841 PAVE - 2 samici, 1 pava prodam. Partizanska 9, Bled, B 064/77-472 13862 KOZO z mladičem prodam ali zamenjam za zajklje. Partizanska 9, Bled 13870 CEBRICE, KANARČKE, NIMFE, ŽAKOJA, BERGO. SKOBČEVKE. KAČE, RIBE, KUŠČARJE, AKVARIJE prodam. B 76-342 13872 TELIČKO, črno - belo, staro teden dni, prodam. Žabnica 53 13883 PIŠČANCE brojlerje za zakol prodam. B 422-027 13886 Brejo TELICO po izbiri prodam. B 061/612-453 13889 Molzno KOZO prodam. Kokalj, Zg. Sorica 25, B 697-031 138W TELIČKO simentalko, za nadaljno rejo ali zakol, staro 8 tednov, prodam. B 65-482 13895 KRAVO, I. telila, s teličkom, prodam. Cerklje, C. Janeza Bobnarja 2 13900 JARKICE, stare 3 mesece, prodam. Zgoša 47/a, Begunje 13901 Smo najlepše mlade MUCE. Kdor nas vzame, mu ne bo žal. B 064/ 218-087 13905 Ljubiteljem živali podarimo PSIČKE MEŠANČKE, stare 7 tednov. B 212- 462 13906 TELIČKO simentalko staro 2 meseca, prodam. B58-353 13913 KRAVO ali brejo TELICO, prodam. Tupaliče 1, Preddvor, B45-457 13916 TELICO težko 300 kg, prodam, a64-297 13930 OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 56. letu starosti umrl naš dragi oče, deda, brat, stric in svak DUŠAN UGRICA upokojenec Pogreb pokojnika bo v torek, 8. junija 1993, v družinskem krogu na kranjskem pokopališču. Za njim žalujejo hčerka Ines z družino, brat in sestri z družinami, ter ostalo sorodstvo Kranj, Osijek, Beograd, Karlovac, 7. junija 1993 ZAHVALA Ob boleči in mnogo prezgodnji smrti našega dragega moža, očeta, deda, brata, strica in svaka ANTONA LANGERHOLCA p. d. Jurčkovega Toneta se zahvaljujemo dobrim sosedom za izkazano pomoč, vsem, ki ste se tako številno poslovili od njega, sorodnikom, prijatejem, dr. Medičevi, Kliničnemu centru in oddelku, g. župniku. Vsa zahvala gre tudi Gasilskemu društvu Stara Loka in okolica, g. Tinetu za poslovilni govor, pevcem za lepo petje, g. Janezu za zaigrano Tišino; vsem, ki ste darovali toliko cvetja in sveč, izrazili ustno ali pisno sožalje in kakorkoli pomagali - iskrena hvala. Vsi njegovi Trnje, Kr. Gora, Pittsburgh, Škofja Loka, Preserje ZAHVALA Ob smrti drage mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete FRANČIŠKE KONIC se zahvaljujemo sorodnikom in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, za podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi g. kaplanu za lep pogreb in pevcem za lepo zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala. Vsi njeni ZAHVALA Mnogim je pokojnim Z zvonovi slavo zadonel, a njemu še posebno je zvon v slovo zapel. Ob smrti dragega očeta, starega očeta, pradeda, tasta in brata MAKSA BONČA cerkovnika iz M oš se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sovaščanom, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše ali v druge namene in ga v velikem številu pospremili k večnemu počitku. Posebna zahvala g. dekanu Slabetu in g. duhovnikom Kralju, Hostniku in Rozmanu za besede slovesa in lep pogrebni obred, dr. Pečniku za zadnje zdravljenje, nosačem in pevcem iz Predoselj za občuteno petje, vnukinji za odigrano pesem, zvonarjem in pritrkovalcem za spremljavo na zvonovih, g. Janežiču za odigrano Tišino in Navčku d.o.o. za pogrebne storitve. Tudi vsem tistim, ki tukaj niste posebej omenjeni, prisrčna hvala. Vsi njegovi Smlednik, 26. maja 1993 Otroci so se veselili V Celo sonček ima rad Kranj, 5. junija - Prijazno sončno vreme se je nasmehnilo v sobotnem dopoldnevu, ko so kranjski vrtci v sodelovanju z Romano Krajnčan priredili zdaj že tradicionalni (tretji) Otroški direndaj. Celo sonček ima rad direndaj, je prepričana otroška pevka, zato pa se tudi smeje s simbola te pomladne prireditve. V kranjskih vrtcih so se že lep čas pripravljali na največjo prireditev, s katero so že trikrat zapored zaokrožili vrtčevsko leto. Napekli so slaščic, ki so jih v soboto dopoldne ponudili na svoji stojnici. Na prireditvenem prostoru so postavili delavnice, kjer so otroci lahko modelirali, rezljali, slikali, oblikovali lutke in počeli še mnogo takega, kar poznajo iz vsakda- njega vrtčevskega življenja. Največja gneča je bila pri dveh frizerkah, ki sta umetelno sfri-zirali celo vrsto malih frkljic, pa tudi kak frkolin si je privoščil frajersko pričesko z nekaj barvnimi prameni. Baloni, sladkarije in sladoledi so že standardna ponudba otroškega semnja, na tokratnem pa so prodajali tudi glasbila enega od sopokroviteljev Direndaja. Manekeni iz vrtca v Dupljah in moderatorja modne revije Barbara Košnjek in norček Ferdo. Romana z malimi folkloristi Pričeska a Ia Direndaj. Na vseh točkah se je gnetlo otrok, največ pa jih je bilo pred odrom, kjer je svoje mlado občinstvo neumorno zabavala Romana Krajnčan z gosti. Eden od njih je bil otrokom že znani norček Ferdo, predstavila je tudi otroški zborček s šole Franceta Prešerna, ki je sodeloval pri nastanku njene zadnje kasete in pri snemanju reklamnega spota. Tudi otroci iz vrtcev, pevci, zbori, folkloristi, plesne skupine, so pokazale svoje veščine. Posebno prisrčni so bili malčki iz vrtca v Dupljah, ki so uprizorili modno revijo z nadvse zabavnim komentarjem. Občinstvo se je zabavalo tudi ob tekmovanjih: v enem so sodelovali tudi starši, ki so s svojimi otroki tekmovali v napihovanju balonov; v drugem so se pomerili kolesarji, ki so po prireditvenem prostoru vozili štafeto. Večina občinstva je vse dopoldne vztrajala ob odru in z vsemi čuti uživala zabavo, ostali so prihajali, odhajali, se menjavali in od ponujenega vzeli tisto, kar jim je ugajalo. Otroški direndaj se je torej "prijel". Če bi ga ne bilo, bi ga pogrešali - otroci in starši namreč. # D. Z. Žlebir, foto: Lea Jeras Na Poljani smo delili srečo m "ritensko". Vendar on ni imel sreče pri žrebanju nagrad, ki smo jih izžrebali takole: gorsko kolo trgovine ŠPORT RE-KAR iz Kranja je prejel Slavko Štular, Pokopališka I, Kokrica, vzmetnico salona pohištva ARK MAJA Predoslje je dobila Bernarda Lukančič, Igriška 1, Ziri, pizze v PIZZERIJI ORLI v Tenetišah si bo privoščila Maja Miklavčič, Cesta na Rupo 35, Kranj, polletni naročnini na Gorenjski glas pa sta prejela: Miran Ahčin, I lovka 14, Kranj in Matelj Dolenc, Pangeršica 4 a. ,0io m* Skoraj tisoč ljubiteljev planin je v nedeljo uživalo v lepem vremenu in okolju planine Poljana med Tolstim vrhom in Storžičem. Precej jih je prineslo s seboj tudi kupon z našim nagradnim vprašanjem, s katerim smo spraševali, od kod je izhodišče tradicionalnega pohoda na Poljano. Prinesel ga je verjetno tudi Jože Bizjak s Tr-stenika, ki je vso pot prehodil Brezposelnost v porastu Kranj, junija - Zadnji podatki območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje v Kranju kažejo, da se brezposelnost spet povečuje. Aprila je bilo brez dela že 11.833 ljudi. Brezposelnost se je najbolj povečala v občini Škofja Loka, in sicer /a 4,4 odstotka. Edinole v jeseniški občini se je število iskalcev zaposlitve znižalo. V primerjavi z marcem je med brezposelnimi aprila več mladih do 26 let in trajnih presežnih delavcev. V Sloveniji je bilo konec aprila 125.279 iskalcev zaposlitve, brezposelnost pa se je povečala bolj kot na Gorenjskem, ugotavlja komentar gibanj na področju zaposlenosti in brezposelnosti v aprilskih informacijah Zavoda za zaposlovanje Kranj. Stopnja brezposelnosti na Slovenskem raste: konec marca je znašala že 13,5 odstotka. Med brezposelnimi jih ima polovica zagotovljeno socialno varnost v obliki nadomestil ali denarnih pomoči, torej 5917 ljudi. • D. 2. (0(Umi MfMlttt Vabljeni na društveno srečanje Kranj, 8. junija - Društvo za pomoč duševno prizadetim iz Kranja ob koncu šolskega leta vabi svoje člane na srečanje. Na dvorišču osnovne šole Helene Puhar se bodo zbrali v petek, 11. junija, ob 15.30. Ob tej priložnosti bodo sprejemali tudi članarino in prostovoljne prispevke. Med loškimi gojitelji ptic Vzgoja ptic je lep, zdrav hobi Hrastnik pod Lavtarskim vrhom, 30. maja -V nedeljo so se na gojišču ptic pri svoji koči pod Lavtarskim vrhom zbrali škofjeloški gojitelji ptic, združeni v Društvu za varstvo in vzgojo ptic ALEŠ PAVLIN. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1979, aprila 1981 so v Hrastniku odprli svoj ornitološki rezervat, kjer vsa leta postavljajo gnezdovnice za gnezdenje po sedem vrst gorskih sinic in br-glezov in drugih gozdnih ptic. Tokrat so se zbrali tudi zato, da pohvalijo najbolj aktivne člane - njihov najuspešnejši gojitelj ptic zadnjih treh let je Alojz Potočnik - pa tudi zato, da svojega najstarejšega člana, 94-let-nega Petra Gabra razglasijo za častnega člana društva. Prvenstvena naloga društev za varstvo in vzgojo ptic je varstvo okolja - ne smemo ga zastrupljati, ne izsuševati in ne izsekovati grmovja tam, kjer običajno gnezdijo ptice - postavljati gnezdilnice za duplarje in prehranjevanje ptic pozimi. Vsi člani društev za varstvo ptic so hkrati tudi gojitelji sobnih ptic, sodniki, tekmovalci, prireditelji razstav ptic. Škofjeloško društvo ima za seboj nekaj zelo uspešnih razstav ptic; leta 1983 so na OŠ Petra Kavčiča organizirali republiško razstavo, kjer je bilo prikazanih okoli 1200 ptic. Vsaka taka razstava je zelo vzgojna za mlade, saj iz prve roke izvedo lahko izvedo vse o pticah. Trenutno ima loško društvo za vzgojo ptic le 13 članov, medtem ko jih je imelo že več kot 20. Radi bi povečali svoje članstvo, kajti le tako bi bili lahko bolj uspešni pri delu in pri organiziranju razstav. Medse vabijo vse ljubitelje ptic: oglasijo naj se kar na njihovem sestanku, ki je vsak prvi torek v mesecu od 19. do 21. ure v prostorih Društva upokojencev v Šolski ulici 7. Ludvik Grobolšek, predsednik Društva za varstvo in vzgojo ptic ALEŠ PAVLIN, Škofja Loka: "To mesto za vzgojo du-■ plane nam je dodeli-I lo Gozdno gospodarstvo Kranj. Ing. Ahačič in ing. Dudič imata za to največje zasluge. 300 valilnic smo postavili po vsem gozdu. 4640 prostovoljnih delovnih ur smo naredili pri koči in v gozdu. Valilnice nadziramo in ugotavljamo, da se ptice selijo iz nižjih v višje predele gozda. Danes so vse valilnice kot tudi koča potrebne celovite obnove. Žal ni več dobro stoječih loških podjetij, ki so imeli razumevanje za nas in nas podpirali. Pomoč nam obljublja nova, zasebna lastnica teh gozdov. Vzgoja ptic bi morala biti v interesu vseh lastnikov gozdov, kajti ptica je tista, ki varuje gozd in sadovnjak pred škodljivci. Za današnje slabo stanje dreves so krive naravne ujme in pomanjkanje ptic." Drago Kovačič, predsednik Zveze društev za varstvo in vzgojo ptic Slovenije: "Prvi dve društvi sta bili ustanovljeni leta 1920 v Ljubljani in Mariboru. Leta 1990 je bilo po vsej Jugoslaviji 94 društev, od tega 31 v Sloveniji. Trenutno pa je v Sloveniji 26 društev, v katerih je združenih 493 gojiteljev ptic. Gorenjska ima svoja društva tudi v Kranju, Tržiču, Kamniku, Domžalah in na Jesenicah. Gorenjci so zelo aktivni, jim gre vsa pohvala. Le štirje takšni rezervati ptic, kot je tule v Hrast-nici, so v Sloveniji: v Šaleški dolini, ki je bil prvi ustanovljen, pri Mariboru in v okolici Ptuja." Peter Gaber, 94 let: "S Štibljevim Tonetom sva bila zunanja sodelavca Prirodo-slovnega muzeja v Ljubljani. Zanje sva lovila ptice. Pa svoje sva seveda gojila. To so bili še časi, ko si zunanje ptice lahko še na limance lovil ali pa na "zaparni-co" in jih hranil z mravljinčnimi jajčki. Zdaj je vse to prepovedano. Jaz sem bil član ljubljanskega društva že leta 1956, sodeloval in pomagal sem pri vseh razstavah. Največje veselje sem imel pa učiti ptiče govoriti in peti. Sicer sem pa največ kose in pence gor spravljal." Tone Štibelj, ustanovni član društva: "Z Juretom Lovšinom sva bila člana ljubljanskega društva za varstvo ptic >n sklenila, da na loškem koncu ustanoviva svoje društvo. Res sva našla 10 članov in 1979. smo *f društvo imeli. Po 50 din je vsak prispeval, da smo imeli prvi denar. Jure Lovšin je bil prvi predsednik. Z velikim veseljem smo se potem lotili urejanja tega rezervata. Prav bi bilo, da bi imela naša družba več posluha za varstvo in vzgojo ptic in več takšnih rezervatov. Le ptica je tista, ki bo varovala gozd. Več poudarka bi morala temu dajati šola pri urah biologije. Sploh bi morali mladi več vedeti o pticah. Lep, zdrav hobi so ptice! " • D. Dolenc MEGAMILK Gorenjci smo še živi Kranj, 8. junija - Tako Gorenjsko društvo za cerebralno paralizo vabi svoje člane na družabno srečanje. V soboto, 12. junija, se bodo ob 16. uri zbrali pred osnovno Šolo Helene Puhar, od koder pojdejo na Cu-kovo jamo. Obljubljajo, da bo za družabno življenje in nagrade poskrbljeno, udeleženci pa naj s seboj prinesejo športne rekvizite, malico in kup dobre volje, žejni pa tudi ne bodo. Begunske šole ne bodo zaprli Jesenice, 7. junija - Ministrstvo za šolstvo in šport je na Jesenice posredovalo ustno informacijo, da bodo še pred koncem šolskega leta zaprli šolo za begunce, ki jo obiskuje 225 otrok od Rateč do Rodin. Nato je ministrstvo to zanikalo in zatrdilo, da letos ene največjih begunskih šol na Jesenicah ne bodo zaprli. V šoli je zaposlenih sedem učiteljev, ki jim ministrstvo iz sredstev humanitarne pomoči plačuje mesečno denarno nadomestilo v višini od 15 do 20 tisoč tolarjev na učitelja. Plačevati je treba tudi najemnino za prostore Šole ter prevoze Integralu. Učitelji na šoli pravijo, da šola dobiva precej humanitarne pomoči - med drugim so jim minuli petek iz šole iz italijanskega Tarcenta podarili pol milijona tolarjev - in da imajo že vse učbenike in zvezke za naslednje šolsko leto-Otroci, ki obiskujejo to šolo, so večinoma muslimanskih staršev, ki živijo pri sorodnikih v jeseniški občini. Prihajajo iz Bosanske krajine, ki so jo zasedli Srbi, zato se v Bosno zanesljivo ne morejo vrniti.• D. S.