9. številka. Ljubljana, v ponedeljek 13. jannvarja._XXIII. leto, 1890. SLOVENSKI WUL Izhaja vsak dan avečer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za ćetrt leta 4 gld., a* jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden me&ec 1 gld. 10 kr. Za pofiiljanje na dom računa bo po 10 kr. za mesec po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaSa. Za oz na ni la plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če Be dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvo je v Gospodskih ulicah fit ia. Dpravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. V Ljubljani 13. januarja. Ta teden bodo češko-nemška pogajanja najbrže že končana. Kaj se je dosedaj sklepalo, se ne ve, ker pogajanja zakriva tajnost. Le semtertja se kaj izve, pa še tisto ni zanesljivo. Kakor se iz vlad-Dih poročil moro posneti, so se sprva pogajanja kaj gladko vršila. Hitro se je končalo posvetovanje glede razdelitve Češkega kulturnega soveta in o šolskih zadevah. Ko so pa prešli na justične zadeve, pa ne gre tako gladko. Več dni se je že o njih posvetovalo, pa se še ni doseglo nikako sporazum-Ijenje. Kakor se kaže, bode baš ta točka kamen, ob kateri ae bode razbil ves uspeh pogajanj. Nemci zahtevajo, da se njih jeziku pripozna popolna jednakopravnost po vseh čeških okrajih kraljevine češke, dočim se upirajo, da bi se jednake pravice dovolile češčini v nemških okrajih. Čehi pa seveda tega ne morejo privoliti. Zanje je dvoje mogoče. Ali se proglasi češčina popolno jednakopravna z nemščino po vsej Češkej, ali se pa v nemških okrajih u rad uje izključno nemški, v čeških pa izključno češki, v meševitih pa v obeh jezikih. Nemci pa ne marajo niti za prvo niti za drugo, ker jim ne gre za jednakopravnost, temveč le za gospodstvo nad slovanskim elementom. To, do je vlada povabila Nemce, da pošljejo svoje zastopnike na Dunaj, da Be pogaja ž njimi, jih je storilo še bolj prevzetne. Kakšne zahteve, da stavijo pri konferencah, ne vemo, toda nemška glasila, katera imajo zvezo z levičarskimi vodjami, stavijo kaj pretirane zahteve. Tako je glavni organ levičarjev naravnost izjavil, da sporazumljenje z vlado, v katerej sedita pl. Dunajevski in baron Pražak, ni mogoče. Od take vlade pač Nemci ne morejo pričakovati, da bi sklepe konferenc tako izvajala, kakor zahtevajo nemški interesi. Potem takem bi morala Pražak in Dunajevski narediti prostor Plenerju in Chlumeckemu, če se hoče doseči sporazumljenje. Menda so Nemci menili, da je baš sedaj ugoden čas, da odrinejo ministra, ki jim nista povoljna, zato so imeli temveč poguma, ter baš ta dva ministra nesta bila odlikovana ob novem letu, kakor drugi ministerski tovariši, in so morda iz tega sklepali, da ne uživata več popolnega zaupanja krone. LISTEK. Slike litevske. V palači in dvorci. (Češki napisal E. Je line k, posl. V. Nevin. (Dalje.) Neodločnost in poleg tega največje spoštovanje, kakeršno so ondaj vsi kazuli starcu, zdelo se mi je takoj na prvi pogled posebno. Nisem si zual tega vsega razjasniti, tem bolj, ker je sam gospodar nekako nerad čul pana Henrika povabilo in — vsprejel. Iz te negotovosti rešil me je moj sosed, in sicer v trenotku, ko je pan Henrik, malo nejevoljen radi obotavljanja svojih prijateljev, odšel v sosednjo sobo, kamor ga je spremilo nekoliko „gospodov bratov". Zdelo se mi je, kakor bi ga hoteli udobriti in pomiriti. V polušepetu zaupal mi je pan Gervazij, da pripada starikavi pan Henrik k ubožnej šlahti v okolici. Po otci je Imel sicer dosti imetja, tudi gospodar ni bil slab, ali to se je nekako razgubilo. Prosim vas, nekaj je pogoltnil nesrečni ustanek, Slovani bi se seveda ne mogli zadovoljiti s tako vladno spremembo, s katero bi se vlada preustrojila v popolnoma centralistično nemško. Njim bi v tem slučaji druzega ne ostajalo, nego da prestopijo v opozicijo. Že v sedanjem ministerstvu je razmeroma preveč Nemcev, Če se jemlje v poštev, da je državnozborska večina, to je vladna stranka večinoma slovanska. Take pretirane zahteve Nemcev pa morajo tudi Taaffeja preveriti, da je vsako sporazumljenje nemogoče, da se je torej jako varal, ko je pričakoval uspeha od teh konferenc. Iz tacih izjav je jasno, da Nemci nikakor ne mislijo odkritosrčno vlade podpirati, temveč jo hočejo le spodkopavati, da sami prilezejo na krmilo. Tako Bpoznanje je najbrž vodilo vlado, ko je — če je res, kar poročajo nemški listi — izjavila, da bi ne mogla dovoliti, da se premene jezikovne naredbe izdane za Ćesko. Mi, odkritosrčno rečeno, nesmo pričakovali, da bode ministerstvo nasproti levičarjem pokazalo toliko odločnosti, tem manj ker Nemci baš razveljavo jezikovnih naredb zmatrajo za glavno točko svojih zali te vanj. Če bode vlada ostala pri tej izjavi svoji, bodo Nemci najbrž prenehali vsaka daljša pogajanja in konference bodo oBtale neuspešne. Slovani bi ne imeli noberega povoda s takim izidom konferenc biti nezadovoljni. Za nas je tem bolje, Če se vlada preveri, da sporazumljenje z Nemci je nemogoče. Potem bode prisiljena se bolj opirati na desnico in bode nehala laskati se levičarjem, spoznavši, da jej vse laskanje levici nič ne koristi. Če se konference tako končajo, bode nastopil za slovanske poslance pravi Čas, da začno energič-neje postopati proti vladi. Vender je naše mnenje, da bi sedaj ne bil ugoden čas, da se stavijo na dnevni red državno-pravne težnje, ker uresničenje češkega državnega prava, zlasti pa kronanje, bi Be težko dalo dognati dokler vlada tako nasprotje mej obema narodnostima na Češkem. V tej zadevi imajo govoriti še drugi faktorji, ne samo državni zbornici, deželni zbor in vlada. Pravi čas bi pa bil, da odločno zahtevajo uresničenje narodne jedoako-pravnosti. Posebno bi bilo Čehom priporočati, da obračajo več pozornosti Šleziji in Moravski, v ka- jeden del zaplemba in ostatek do znatne mere izčrpala je polagoma pana Henrika nebrzdna gostoljubnost. Rad je bil gost, ali tudi pri sebi je imel rad poln dom, kar je neredko prav zelo izsuševalo njegove finančne vire. K temu pridružila so se slaba leta, starost, in tako godilo se je to vedno, da so se naposled sramovali i najboljši njegovi prijatelji popivati pri njem starega ogra. Jedenkat razširila se je celo vest, da je bil pan Henrik prisiljen prodati neko znamenito sliko Soiimanovo, katera je bila po sto let okras salonu njegovega rodu — in prodal je baje to sliko le zato, da bi mogel pogostiti sijajuo svoje prijatelje. Od teh Časov niso radi hodili k njemu. V najnovejšem času pripovedovalo se je ko-nečno (morda so bile to prazne marnje), da se spo-kojuje pan Henrik trikrat v tednu z navadnim kropnikom, z litevskim jušnikora ali vereš čakom, le da bi mogel včasih koga povabiti. Takova bila je bolezen pana Henrika. S tem vender ni izgubil ničesar v očeh svojih panov sosedov; vsak je vedel, da ta „bolezen" izvira le iz dobrotljivosti srca in da mu je podeljena po prednikih. Ostal je tudi nadalje jednak v vsem, kakor pravi poljski prislov: „šlechtič na zahanČ — rovn^ vojvodovi", da čim terih pokrajinah gospodujejo še vedno Nemci. Slovenci bi pa morali tudi z vso odločnostjo siliti vlado, da da tudi koroškim, štajerskim in istrskim Slovencem pravice v šoli in v uradu, ki jim gredo. Na ta način bi se slovanski živelj vedno bolj okrepil. Nemci bi pa nazadnje tudi spoznali, da neso tako važen faktor, da bi brez njih se ne dal pomikati dalje državni voz ter bi s časom zgubili nekaj svoje ošabno8ti, spoznavši, da neso baš poklicani sami vladati Avstrijo. Ko bi videli, da vse dosežejo sami, kar žele, bi mej njimi zavladal bolj duh spravljivosti in bi tudi polagoma Še vedno bolj sprijaznili s češkim državnim pravom. Tudi utegnejo še nastopiti v bodoče ugodnejši trenotki za uresničenje državno-pravuih teženj čeških, zlasti se utegne položaj zasukati, ko se razruši tripelalijanca, katera morda ne bode dolgo obstala, kajti že sedaj se Italija vedno oddaljuje od njenih zaveznic, mej Nemčijo in Avstrijo se pa kaže vedno večje nasprotje glede bolgarskih zadev. Ko ne bodemo zvezani več z Nemčijo, ae bode tudi upliv avstrijskih Nemcev jako pomanjšal. , Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 13. januvarja. Državni zbor snide se baje dne 23. t. m. Tedaj je pričakovati, da se pokaže, so I i češkn-nemške konference kaj predrugačile položaj. Sedaj se o njih posvetovanjih nič gotovega ne zve. Vladna izvestja o konferencah so vedno krajša in o njih teku in sklepih ničesar ne povedć, temveč omenjajo le jako ob kratkem predmet, o katerem se je vršilo posvetovanje V oger*ke| prestolnici hoteli so Kossutha imenovati častnim meščanom. Cesar se je pa baje obrnil z zaupnim pismom do nadžupana izražajoč željo, da se to imenovanje prepreči, ker bi se sicer za dlje časa moral izogibati prestolnice. Tako se poroča nemškim listom iz Budimpešte. Vitanje države. Budget, kateri je izdelal finančni minister ruski in se je sedaj objavil, kaže rednih dohodkov 889, stroškov 887 milijonov rubljev. Mimo lani za-računili so se dohodki za 28, stroški pa za 29 milijonov višje. Pristavlja se, da ae je po najvišji odločbi sestavil brez vsacega po*išanja bremen , ka- bolj je bil v letih, tem bolj so sloneli na njem v udanosti in ljubezni. Ako so ae torej branili, ugovarjaje, kakor danes, storili so to gotovo le v njegovo korist, ker so skrbeli obvarovati ga vsake potrate iu vsake nezložnosti. Vršilo pa se je to sploh tako, da ni mogel biti užaljen. Ugovarjali so mu največ, da je že star za tolik vriš in za toliko mladih 1 j ud i j. Ali niti tega ni hotel nikakor razumeti. Bog ve, kako bi se bilo še vse skončalo, da se ni pan Henrik na svoje goste sam — zavaroval. Jedva je legel prvi mrak na daljne gozde, razlegnil se je po vsej sobi poreden smeh, smeh tresoč se, ne proniken, toda tak, kakeršen se sliši iz prsij starih ljudij. Pogledali smo se vsi. Na pragu je stal pan Henrik in smejoč se strgal nam vsem korenček. Iu šel mu je ta smeh tako vidno iz srca in zalival dobroti j ive njegove oči s solzami tako otročje radosti, da se nikdo iz-mej nas ni zdržal smeha — dasi prav za prav nihče ni vedel čemu. Stoprav za nekaj časa smo zvedeli v nemalo veselje, kaj nam je napravil pan Henrik. Le pomislite si, kaj je storil v tem času, ko se je sukal okolu nas. To ni trajalo niti jedno uro tere teže prebivalstvo Car je odredivši te uaredbe pokazal, da huče skrbeti za svoje prebivalstvo in si neprestano prizadevati, da se obrani za Rusijo časten mir, da se bodo mogle produkcijske mu i in blagostanje naroda neovirano razvijati po načrtih, katere je predpisal car. Il tega pristavka se da sklepati, da Rusija ne misli rušiti miru, in to zopet povišuje nado, da to leto mine brez vojne. Narodno sebranje bolgarsko je baje le ne rado dovolilo vladi, da najame novo posojilo. Ugovori opozicije so bili napravili tako silen utis, da bi bilo posojilo gotovo odklonjeno, da Starabulov ni stavil zaupnega vprašanja. Večina narodnega sebranja se je bala, da bi nastale kake zmešnjave v deželi, ko bi odstopil Stanibulov, ker bi javaljne kdo drugi imel dovolj spretnosti in odločnosti, da bi vodil vlado v sedanjem kritičnem času. .Journal de St. Peterburg" piše, da se je vlada ruska glede bolgarskega poHoJila omejila na to, da je pojaBuila stališče svoje glede naredeb vlade, katera zakonito ni priznana, ampak se k večjemu le trpi. Bolgarska vlada se pa ne drži reserve, katera jej naklada položaj, temveč je zastavila bolgarske in rumunske železnice in s tem znatno oškodovala hipoteko, na katero ima Rusija po dogovoru Berolinskem in poznujših dogovorih prednost. Rusiji nasprotni listi pa mislijo, da Rusija ni imela nobeuega povoda ugovarjati zastavljenju železnic, ker te železnire še neso bile zgrajene, ko se je sklepal dogovor Berolinski, torej določbe tega dogovora zanje veljati ne morejo. Angleški listi pa mislijo, da ima Rusija malo pravice se potegovati za Berolinski dogovor, ker ga sama ne spoštuje. Proti jasnim določbam tega dogovora, naredila je Batum za vojno pristanišče. Sedaj baje namerava Batumsko pristanišče celo zapreti za trgovske ladije, da bode vojno brodovje imelo več prostora. V Rusiji bi se le radi otresli zavezanostij izvirajočih iz pogodbe Berolinske in zatorej tako zvesto zabeležujejo, kdaj jo ruši kaka druga država. Nazadnje bode rekla Rusija, da se je Berolinski dogovor že tolikokrat rušil, da mora ona misliti, da več ne velja. Mi opomnimo k temu le, da se ta dogovor še nikdar izvršil ni bil. Makedonija in Armenija še dandanes zastonj čakata obečauih reform. Velevlasti, ki so se podpi sale, pa ne store potrebuih korakov, da bi se zvršil. Dosedaj je ta dogovor bil le pripravno orodje diplomatom, da se nanj sklicujejo, kadar jim ugaja. . Vlada bolgarska bode v kratkem sklenila I trgovsko pogodbo z Anglijo. Pravo za pravo gre to le za dveletni provizorij, vender se temu pripisuje v Sofiji velika važnost. Anglija bode s tem, da sklene z Bolgarijo trgovsko pogodbo, nekako priznala, da zmatra sedanjo vlado za zakouito. Rusija si je baje v Carigradu jako prizadevala, da bi pripravila Porto, da bi kot suverenna vlast ugovarjala sklepu take pogodbe. Vse njeno prizadevanje je pa bilo baje brez uspeha. Bolgarski zastopnik v Carigradu Vulkovic, ki je bil te dni na dopustu v Sofiji, je baje sporočil bolgarskej vladi , da je poizvedel, da Porta v tej zadevi ne misli Bolgarom delati ni-kacih ovir. „Pol. Corr." piše iz Carigrada, da so vse vesti, da je v Armeniji buknil kak ustanek, izmišljene. Po poročilih, katere je dobila vlada turška, so razmere v Armeniji popolnoma normalne. Zatorej tudi veBti neso resnične, da hočejo Sakirja pašo imenovati namesto Mukhtarja izrednim komisarjem v Egiptu, poslednjega pa pdslati v Armenijo, da izvede reforme, ki se baje nameravajo uveBti. Dopisi. Iz 1'laiilnc dne 8. januvarja. [Izv. dop] V neizbrisnem spominu ostane nam Planincem 29. dan decembra starega leta Ta dan namreč praznovali smo zopetno oživljeuje Planinske čitalnice z vese- lico, na katero smemo biti Planinci ponosni. In to po vsej pravici! Kajti veselica izvršila se je v vsakem oziru izborno, — nepričakovano. Dan popreje .sklical je osnovalni odbor čital-niški z vrlim gosp. župnikom Podbojem nn čelu društvenike k „Mejaku" v Do). Planino, da bi volili stalen odbor. Ko se jih je zbralo zadostno število, povzame g. župuik besedo ter razjasni udeležencem v lepih besedah pomen čitalnice. Krepkim in naudušeuim tem besedam sledilo je živahno odobravanje, na kar se je volil odbor V odbor so voljeni gg.: župnik Podboj, predsednikom, župan Kovšca, podpredsednikom, nadučitelj Benedek, taj nikom, poštar Horl'mann blagajnikom, kaplan Hierscbe, posestnik in gostilničar Lavrič in ravnatelj Reiss-miil!er odborniki. Ti možje so nam porok, da se Planinskej čitalnici ni treba bati pogina, dokler bo usoda njena izročena njihovim rokam. Doslej pristopilo je čitalnici blizu 30 udov. Svojo društveno sobo ima društvo v Gorenjej Planini v gostilni „pri zamorci", katere lastnik je Lavrič, je društvu brezplačno prepustil prostore. Bodi mu na tem mestu najlepša zahvala ! — Ravno tu vršila se je tudi slavnoBt, ki smo jo priredili o priliki otvorjenja čitalnice dne 29. dec. prošlega leta. Prostori, kjer se je vršila veselica, bili so lepo okrašcui s zelenjem in cvetlicami, s trobojnicami in lampijoni, za kat- sta si stekli največ zaslug rodoljubni gospici Dragica Juvančeva in Hermina Škremova. Živeli! Naudušenje za veselico bilo je vseobčno in gotovo bili bi prostori premajhni, da ni zapalo toliko snega, ki je oviral sosede, da nas niso počastili v tolikem številu, kakor smo se bili nadejali. Videli smo vender nekoliko Logačanov, Rakovčanov, Jakovčanov in Ivanjeaelccv. — Vspored veselični izvajal in izvel se je gladko in točno. Prvo točko vsporeda, čveterospev »Tičica gozdna", zapeli so naši pevci tako izborno, da ni bilo ploskanju niti konca ne kraja. Ko se odobravanje nekoliko poleže, stopi na oder predsednik čitalnični g. župnik Podboj. V krasnih in jedernatih besedah razlagal je občinstvu pomen čitalnice in je uauduševal za narodno stvar. Govor predsednikov segel je občinstvu globoko v srce, odobravanje in naudušenje je bilo velikansko. Na to zapojo pevci še Li8inskega krasno skladbo „Stanak" zelo pohvalno. Četrta točka vsporeila bila je burka »Nemški ne znajo", katero so odigrali naši diletantje vrlo dobro in v splošno zadovoljnost. Občinstvo odlikovalo je igralce z glasnim ploskanjom, katero se ni poleglo, dokler se igralci niso pokazali še jedenkrat na odru. Po predstavi je bila loterija, katere šaljivi dobitki so prouzročevali mej občinstvom obilo smeha. Zadnja točka vsporeda bil je ples, ki je trajal do ranega jutra. Za ples prirejena in krasno dekoro-vana je bila dvorana v pritličji. Godel je češki sekstet. Prvo četvorko plesalo je 18, zadnjo 14 parov. Tako končala se je slavnost zopetnega oživ • ljenja Planinske čitalnice v vsestransko zadovoljstvo. Glavna zasluga za prireditev te slavnosti gre ad hoc izbranemu odboru, izmej katerega si je stekel največ zaslug vsekako g. Lončarič. Bog ga živi! Novo ustanovljenej Planinskej čitalnici pa kličem: Vi vat, crescat, floreat! in nihče ni posebno opazil njegove odsotnosti; vsak J si je mislil, da je šel pan Henrik morda kam na divan počivat Ali to, to! Velike reči so se godile. Pan Henrik gotovo po nikomer opazovan in po nikomer izmej služabnikov zadržavan (zaščit bilo mu je gotovo poleg starosti tudi spoštovanje, katero je v tem domu vedno užival) napadel je našo oblačiluico, zbral vse tam zložene klobuke, pan8ke in damske, naložil je na vlastno biičko, na katerej se je pripeljal v Sigmuntovko, in prostodušno zaukazal, da uaj voznik ves ta naklad pelje domov — kdor hoče svoj klobuk, naj pride ponj. Pan Henrik je imel torej gotovo dosti uzro-kov, srčno se nam smejati, ker v osamelem dvorci ni bilo nadeje, najti toliko klobukov, kolikor jih je nedostajalo. Naj velja, kar hoče, pan Henrik si je zagotovil na ta način na jutri poset v svojem dvorcu in s tem je bil popolnoma potešen. Paui so V8prejeli radi ali neradi veselo napad i.ana Henrika in juteršnji poset je bil 8 tem skoro popolnoma zagotovljen. Le mej damami nastal je za prvi trenotek mal strah. No, hvala lepa, rad se oziram zjutraj na te elegantne damske klobučke, na te k rami o rožice, cvetke, tičice, biserca in na ine okraske! Ali naposled pomirile so se tudi dame s svojo | usodo in izročile voznikovej milosti svoje krasue klobučke. »Poglejmo tega starikavega pana Henrika, kako proste misli ima še", omenil je nekdo in pan Henrik se je zopet in zopet otročje smejal. Ubožec, imel je neizrecno radost, da se mu posreči toliko oBob pod svojo streho — pogostiti. Ta prizor, dasi sam ua sebi dosti smešen, ganil me je zelo, in videl sem v panu Henriku ča-stitega potomca pradavnih naših pradedov, kateri so nad vse cenili „ gostoljubnost", gostujoči radostno z vsem, prav z vsem, »česar je imela dosti njihova uboga koča". In to je čednost, 8 katero se smemo Slovani res ponašati po pravici pred ostalimi narodi. Saj ni hotel pan Henrik od nas ničesa — hotel nas je le počastiti, pogostiti — morda zadnjikrat Pokazal je tu vlastnoat v podobi ljubezni in dobrote, o katerih bode pripovedovala za nedolgo le še o bajki — kronika. In morda poreče kak kronik, da so to bila prazna razveseljevanja, škodljive sence razkošja ... ali za boga, ne rogajte se izjavam prihajajočim iz zlatih src, ki se ravnajo po načelu: »Pripraviti si radosten trenotek — ali skupno z vsemi!"--— H Krškega 10. januarja. [Izv. dop.J Dolgo časa že ni bilo čitati kakšnega dopisa iz našega mesteca. Kako to, da dopisniki tako molče ? K temu molčanju mnogo pripomore „letošnja — oziroma minulega leta slaba vinska letina" — največ pa dolgočasno družabno življenje . . . Odkar smo izgubili dražega nam Šimna Paternostra, postalo je na Krškem socijalno življenje pusto in filistersko. Če bi še ne imeli „bralnega društva", tega jedinega narodnega zbirališča, bi človek v tem dolgočasnem zimskem času pogosto ne znal, kam bi se djal. Čudno, da se nekateri uplivnejši narodnjaci tako radi ogib-ljejo tega društva? — Pri nas Slovencih je pač že od nekdaj tako, da nemamo jedinosti — še manj doslednosti! — Pa pustimo to, vsaj pri nekater-nikih je sleherna beseda „bob ob steno". Poleg vsega tega pa moramo „odbor bralnega društva" vender pohvaliti, ker le ta se je vedno trudil in se še trudi tem neprijetnim okolnostim priti v okom. Pri zadnjem koncertu, minulo nedeljo 5. t. m. smo imeli priliko prepričati se, koliko premore dobra volja in jeklena ustrajnost. Odbor »bralnega društva" se ni izbal niti truda niti troškov, akoravno je vedel, da se mu od nekatere strani vedno nasprotuje. Ves koncert bil je tako izboren, kakeršnih je bilo še sploh malo na Krškem. Tako izvrstne godbe tukaj še nikoli slišali nesino. Odbor je namreč preskrbel vojaško godbo iz Zagreba (Leopoldovci 53. pešpolka.) Prišlo je 18 mož in tem na čelu sam g. kapelnik. Vojaki igrali so precizno jedino le slovanske skladbe, tako n. pr.: Kuhač: Ouvertura k narodni opereti „Se-režan", Zajec: Predigra o operi „Zrinski", Čibulka: „Kaj si gozd šepeče"? Ilustracija, Eisenhut: „Venec narodnih pesnij", Dvorak: »Trenotki brez skrbi". Ker je občinstvo burno ploskalo, dodali so vrli godci po vrhu še več komadov. Res je za male kraje taka godba precej draga, toda poslušati jo je veselje — in nikomur ni žal, kdor se udeleži take veselice. Večina udeležencev si gotovo želi ta pred-pust še jedenkrat vojaške godbe, ker takova zabitva se nikoli ne preplača. O drugem delu koncerta, tikajoč se petja, ne moremo tako pohvalno izraziti se, vender so pa pevci — sosebno pa zale pevkinje rešili svojo nalogo častno. Pevci so bili večinoma bripavi, kar pri sedanjih vremenskih razmerah ni nič čudnega. Veliko bolje so se obnesle čestite dame; te so pele prav dobro; zato tudi zaslužijo javne pohvale. Živile naše vrle pevkinje! Naša goreča želja je, da bi še večkrat nastopile ter da bi se jim še druge Krške pevkinje pridružile! Domačim pevcem so prihiteli na pomoč sosedni Brežčani, za kar naj jim bo na tem mestu izrečena prisrčna zahvala. Preverjeni uaj bodejo, da jim bodejo tudi Krčani s svojim malim krdelcem radi pritekli na pomoč, kedar bi jih potrebovali. — Petje bilo bi pa še mnogo boljše , če bi imeli pevci več skupnih vaj in ako ne bi bil ravno v tem času zbolel naš pevovodja. Nadomestujoči voditelj ni kazal resne volje ne pri vajah, niti pri veselici, kar ni bilo na mestu. Upajmo pa, da se v prihodnje odstranijo vse te malenkostne pomankljivosti ter ob jednem še želimo, da bi pevci v zvezi z nežnim spolom ta predpuat priredili še več veselic. Mej tem se je pan Henrik zopet oddaljil. Imel je tega šuma očitno že dosti. Doma je bil ob tem Času gotovo že zatopljen v sladko spanje. Ko smo ga za nekaj časa iskali v soBednjej sobi, našli smo ga v resnici dremajočega. Ubožček! Sivo glavo imel je povešeno na oporo naslanjačevo in roko razteg-ueno, kakor bi pozdravljal baš prihajajoče goste. Obličje se mu je dobrotljivo smehljalo, nekako blaženo. Ne hoteč buditi starčka iz spanja, umaknili smo se počasi v zadnje sobe, kjer smo se nehote zamislili v to, kar se je baš pojavilo pred našimi očmi. Tako je bilo ganljivo, gledati na sivega starca, sladko sanjajočega o gostih. Le častita gospodinja in dve gospodični so še zaostale za trenotek pri panu Henriku. Poiskale so skrbno najmečjo blazino in jo položile pazno pod sivo glavo. In vzdignila so mu noge in je pokrila . . . Dobra gospa, dobri devojki! Pan Henrik je spal — do kdaj, sam ne vem. Od tega časa govorili smo v sosednjih sobah le tihoma, poglavitno pač zato, da bi se starček ne probudil. ^Osobito šepetala si je mladež rada in veselo, o čem — kaj je komu pri tem? (Daljo prih.) Kar se tiče udeležbe pri zadnjem koncertu, moramo zopet javno povedati, da so tujci osramotili domačine. Skoro polovica je bila tujih gostov. Prišli so iz Brežic v prav obilnem številu, iz Kostanjevice, iz Mokronoga, iz Sevnice, z Jesenic ob Savi itd. Tej gospodi pot ni bila predolga, ne pre-alaba, nasprotno pa domačini rajši ostanejo doma za pečjo. Krško bralno društvo potem takem prireja veselice ptujcem, a ne domačinom! Vzlasti smo pa bili presenečeni, videč pri koncertu več tacib Krfanov , ki jih radi nekateri prištevajo našim nasprotnikom; a narodnjakov — smo pogrešali mnogo! Tako le se godi odboru društva, ki bi rad povzdignil družabno življenje na Krškem. Dovolj. — Domače stvari. — (Shod volilcev Ljubljanskih,) ki ga je bil včeraj dopoludne sklical gosp. poslanec I. Hribar v stekleni salon tukajšnje čitalnice, bil je dobro obiskan. Prisotnih bilo je okolu 60 volil cev, ki so si predsednikom izbrali gosp. M. Pe ruzzi-ja. Predsednik otvoril je shod, predstavil volilcem navzočnega komisarja g. Robido, potem pa da besedo gosp. poslancu Hribarju, ki je v skoro jedno uro trajajočem, često odobravanem govoru jako temeljito razpravljal vsa vpra-'anja, glede katerih se je on oglašal v raznih odsekih in v zboru samem. Gosp. Hribarja govore v deželnem zboru smo itak že priobčili, njegovo izredno marljivo in uspešno delovanje je vsled tega itak vsaeemu naših čitateljev znano, zatorej vsebine govora njegovega ne bodemo navajali. Volilci vsprejeli so govor z glasnimi živio in dobroklici in mu na predlog predsednika g. Peruzzija izrekli na uspešnem delovanji soglasno priznanje in zaupanje, na kar se je shod z živioklici zaključil. — (Iz odbora „Sokolovega".) Odbor ki je bil izvoljen v občnem zboru dne 6. t. m., kon-štituoval se je v soboto dne 11. t. m izvolivši dr. Antona Tekavčiča tajnikom, Pa v 1 a S k a 1 e t a blagajnikom, Frana Mulačka knjižničarjem in telovadnim nadzornikom ter Ivana Mejačatajni-kovim namestnikom. — V istej odborovej seji sklenilo se je upeljati takoj pouk v borenji in se je pooblastil odbornik Fran Mulaček, da v tem oziru v odborovem imenu ukrene vse potrebno. — Ko-nečno je skleni! odbor protestovati z vso odločnostjo proti budobnej in v narodnem oziru skrajno nevarnej pisavi Goriške .Soče". — (Slovensko gledališče.) Kot novost predstavljala se nam je včeraj jednodejanska veseloigra »Nič otrok". Ne toliko vsled svoje notranje vrednosti, nego vsled splošne dobre igre (gospodični Gostičeva in Nigrinova in gg. Borštnik in Danilo) dosegla je prav povoljen uspeh, h kateremu je kolikor toliko tudi pripomogel najmlajši igralec, Štirileten deček, ki jo navzlic svoji mladosti prav pogumno se držal. — Potem ponavljala se je Titlova komična opereta »Pot po ne-vesto", v kateri so se zopet odlikovali in stekli si mnogo priznanja: gospa Gerbičeva, gospodi-čina Daneševa, gospodje Št a m car, Pa v še k. Slavko in Perdan, in pa mešani zbor. Glede operet sme se trditi, da toliko in tako izbornih še ni bilo na slovenskem odru, kakor baš poslednji čas. Glavua zasluga na tem napredku gre pač gospodu kapelniku Gerbiću, ki z neumorno požrtovalnostjo vrši težavni svoj posel. Gledališče bilo je včeraj slabo obiskauo, čemur je glavni uzrok nesrečna hripa. Pogrešali smo mnogo rodoljubnih obitelj, katere sicer redno obiskujejo Talijin hram, a sedaj zaradi nadležne bolezni ne morejo iz hiše. — (Deželna bolnica Ljubljanska) je prenapolnjena. Samo na jeduem oddelku bilo je včeraj 130 bolnikov. Ker :a toliko število nedostaje proBtora, morali so bolniki kar po tleh ležati. — (Uzor en krajni šolski svet) Iz št. Vida nad Ljubljano izvemo, da se je pri seji ondotnega krajuega šolskega sveta, na prošnjo uči-telja-voditelja, da bi se omislile gosli za pouk v petji sklenilo: »Pri nas ni treba učitelju S. petja poučevati v naši šoli; nemščino ali verski nauk naj uči!" Ali ni to zaveden krajni šolski svet?!" — (Od izliva dolenjske Save) se nam piše 12. t. m : Vsled vprašanj več odličnih gospodov naznanjamo, da bodemo kmalu v Vašem ee-njenem listu, v kratkem a temeljitem dopisu, po svojej pravej vrednosti osvetili neko nečuveno sum-ničenje, ki se je glede Ipopruseno MokriSke gra- ščine objavilo v nekaterih nemških listih, na čelu jim „Graškej Tagespošti" — o človekoljubji priljubljenega in marljivega zdravnika, gosp. dr. Ignaca Namorža na Jesenicah. Do svidenja gospoda! — (V B o r o v n i c i) je danes viak povozil železniČnega služnika. Ker je truplo močno razkosano, ga neso pripeljali v Ljubljano, ampak bode v v Borovnici pokopan. — (Iz Kopra) se nam piše: Tudi tukaj hripa močno razsaja in bolnikov je zelo veliko. Na učiteljišči bilo je pretekli teden izmej 98 dijakov 48 bolnih. Bolna sta bila tudi dva profeaorja. Do-sedaj bolezen še ni nič ponehala. — (Z Gorenjskega) doposlal nam je danes prijatelj našemu listu svežega razcvetelega tel ob a, kateremu v Karanigorici in tudi drugod po Gorenj skem „kuriee" pravijo. Natrgal je te cvetke dne 11. t. m. na planini »Vodice" 1108 m nad morsko gladino, ko je bil na lovu na bele planinske zajce. Dočim je ondu na senčnih krajih sneg do metra na debelo, poganja na solčnih kopnih krajih vse polno cvetlic iz tal. — (Družbe sv. Cirila in Metoda) .otroškemu vrtecu" v Pevmi pri Golici in onemu v Pod* gori pri Gorici, kojemu je družba le samo podpi rateljica, je kuezonadškofijski ordinarijat v Gorici odredil one nadzornike, ki že itak poslujejo v teh krajih. Torej je obema vrtečemu višji nadškofijski nadzornik g. kanonik profesor Andrej Marušič; redni nadzornik v Pevmi Goriški dekan, g. kanonik Fran Košuta; v Podgori pa Ločeniški dekan, gosp. Ivan Filipić. — (Iz Kopra) se nam piše: O novem letu prišel je semkaj 22 leten mladenič, ki je povsod pravil, da je amerišk princ Dobil je v mestu voditelja, ki gaje vodil okolu. Kamor je došel, povsod je kaj daroval. Imel je uekda 60.000 gld. pri sebi ter bil tukaj dva dni. Mestnemu učitelju godbe podaril je 10 gld., ko mu je v cerkvi nekaj na orgle zasviral. O. o. kapucinom daroval je nad 100 gld., svojemu voditelju zlato uro, soprogi njegovi pa dragoceno zapestnico. Prišel je tudi na c. kr. učiteljišče ter dal vodji 30 gld., katera naj razdeli dvema ubogima dijakoma. Gosp. vodja ni hotel vsprejeti denarja brez podpisa, kajti sumno se mu je zdelo, da bi bil mladenič, kakor je sam pravil, 20 let v Ame riki, a je samo nemški govoril. Naposled podpisal se je mladenič kot „Moritz pl. S t e i n". Od tukaj odšel je v Trst, kjer ga je pa policija prij;!a, ki bode gotovo dognala, kakšen ,princ" je to. — (Odbor za Erjavčev spomenik in ustanovo) polaga častitim dobrotnikom, ki so v imenovani namen kaj darovali, naslednji račun. Dohodkov je bilo vsled razka/ov, ki so se o svojem času razglašali v „Soči" in v drugih listih, 2651 gld. 12 kr. Stroški so naslednji: a. upravni, namreč: vabila k shodu, na katerem se je volil odbor, okrož> niča v nabiro prostovoljnih doneskov in njena raz-pošiljatev; vabila k dobrodelni besedi 6. marca 1887. in njeni stroški, skupaj 16 gld. 55 kr. — b. na grobu, predho se je spomenik postavil: ve nec I. 1887 in 1888, začasni križ, napis, prirejenje iu vzdržavunje gomile, skupaj 26 gld. 50 kr. ; — c. spomenik, in sicer: za prostor v takozvanem parku ali gaji 240 gld , pripravljanje tega prostora in prenašanje dveh trupel (očeta in sina) 30 gld 56 kr. ; spomenik 520 gld.; venci in kinč po končanem prenosu 11 gld.; skupaj 801 gld. 56 kr. Vsi stroški znašajo v skupnem znesku 844 gld. 61 kr Ako se odbijejo od dohodkov, pokaže se ostanka 1806 gld. 51 kr., katerim se je dodalo od obresti za leto 1889. 3 gld 49 kr., da znaša vsa glavnica kot ustanova 1810 gld. — Od nabranega denarja znašale so obresti pri »Goriški ljudski posojilnici" leta 1887. 86 gld. 75 kr., leta 1888. 110 gld. in 25 kr., leta 1889. 108 gld. 31 kr., katere vse so se izplačale varuhu maloletnih deklic g. Franu Fer-fili razen navedenega zneska 3 gld. 49 kr. iz leta 1889, ki se je prištel glavnici, da se je dobilo okroulo število. Odbor je dalje sklenil, da izroči spomenik v last g. Franu Ferfili, svaku ranjkega in varuhu njegovih otrok, proti temu, da bo spomenik vzdrževal in o prilikah kinčal. Po njegovi smrti preide lastništvo na starejšo hčer Milko, za njo na mlajšo o čer Mileno in po tej na »Matico Slovensko" v Ljubljani. Ustanova se izroči odboru »Goriške ljudske posojiluice" s prošnjo, naj ima glavnico obrestuuosuo naloženo, naj izplačuje obresti varuhu sirot, uaj se glavnice dotakne z varuhovim dogovorom le v skrajnem slučaji, uko bi bila vzgoja v nevarnosti, in naj odšteje vsakateri izmej deklic, ko doseže 24. leto, polovico glavnice. Ako bi mej tem časom »Goriška ljudska posojilnica" prenehala, preidejo njene pravice in dolžnosti glede ustanove na „Matico Slovensko". Ko sprejmeta imenovani društvi ta predlog, razdruži se podpisani odbor. V Gorici 8. januvarja 1800 — Ivan BerbuČ, predsednik; dr. Anton Gregorčič, blagajnik; Julij pl. Klein-mayer, tajnik; Simon Gregorčič in dr. Andrej Lisjak, odbornika. — („Loterist". Šaloigra vjednem dejanji. Spisal Anton Zavrtani k. Gorica. Tiskal in založil A. M. Obizzi.) Pod tem naslovom izšla je in se dobiva po 20 kr. kratka igra, v katerej nastopa Bamo 5 oseb, katera je torej jako prikladna za male odre na dežele. — (Vabilo) k veselici, katero priredi .prostovoljna požarna bramba Vipavska" v narodne čitalnice prostorih dne 19. jan. ob 7. uri zvečer se sledečim vsporedom: 1. Pozdrav gostov. 2. Dr. Ben. Ipavec: Vojaška. 3. Gregorčič : Oljki, deklamacija, 4. T. Košat: Omamljen. 5. ? : Že je dan. 6. Ponesrečena glavna skušnja (šaloigra). 7. Piskrovezec (šaljivi prizor). 8 Šal|iva tombola. 9. Ples. — Ustopnina: 30 kr ; sedež 20 kr.; obitelj 1 gld. ; k plesu 50 kr. — K obilnej udeležbi vabi najuljudneje odbor. Telegrami »Slovenskemu Narodu": Dunaj 13. januarja. Zdravje nadvojvode Albrechta tako ugodno, da je po dnevu že nekoliko ur izven postelje. — Čez mesec dni se danes prvikrat v bolnico ni /glasil noben bolnik za hripo. Madrid 13. januvarja. Izvestje ob 7. uri 30 minut zvečer: Ker je mirno spal in použil nekaj hrane, so se moči kralju znatno zboljšale. Ob 10. uri zvečer je bilo stanje še mirno. Bazne vesti. * (Albert baron Rotšild) je izročil mi-nisterskeniu predsedniku 10000 gbl. za podporo boln'škib blagajen, katerim je jelo priumrikavati denarja zaradi velicega števila bolnikov. * (Pariš kej nar o dn ej bi bi i j ote ki) ponudilo se je te dni riskano pismo Krištofa Kolumba, v katerem naznanja, da je odkril novi svet, da ga kupi. Ker se je pa za pismo zahtevala previsoka cena, ga biblijoteka ni kupila. Pismo bilo je tiskano v Barceloni kmalu potem, ko se je izumilo tiskarstvo iu je izvod, ki se je ponudil biblijoteki baje jedin, ki se še nahaja. * (V Rusiji) ima le nastopnih 36 mest nad 50.000 stanovnikov: Peterburg s 861.303, MoBkva 8 753.469, Varšava s 454.298, O lesa z 240.000, Ri«a s 176.332, Harkov s 171.426, Kijev s 165.561, Kazanj s 139.015, Saratov s 122.829, Taškent s 121.410, Kišenev s 120 604. Lodz s 113.418, Vilna s 102.074, Tiflis z 89.551, Orel s 87 091, Berdučiv s 77.232, Samara s 75 478, Astrabau s 70 554, Dinaburg s 69.033, Herson s 67.349, Nikolajev s 67.241), Nižnji-Novgorod s 66 585, Tula s 63 928, Rostov z 61.25 6, Elizabet-grad z 58.496, Minsk z 58 339, Bobrujsk s f>7.314, O/vnburg s 56.371. Vo onež s 56.187, Ta^anrog s 56 047, Žitomir s 55 875, Vitnbsk s 54.555, Ko-kaod s 54.043, Revni z 51.277, Bjalistok 8 50 726, Kovno s 50.493 atanovuiki. * (V Parizu umrl) je stavbeni podjetnik Pieard. On je podrl mnogo znamenitih starih poslopij, kakor Tuillerije, staro mestno hišo, četrt vojašnice cesarja Henrika IV., del poslopja de Avenne de1 V Opera, staro poštno poslopje in poslopja medicinske šole. * (Skupina francoskih in.dustrij cev) je sklenila, da osnuje drugo leto sjiecifično francoski* razstavo v Londonu, leto pozneje pa v Moskvi. * (Petroleja) se v Avstriji 1,570 000 g ali 3 75 leg na vsacega prebivalca porabi, v Rusiji 4,000.000 g ali 450 kg na vsacega prebivalca in v Nemčiji 5,600.000//ali 12 kg na vsacega prebivalca. * (Islam pospeševatelj kulture. 1 Na-vadno se moham vdovska vera zmatra za nasprotnico kulture. Drugače pa o njej sodi angleški pre iakovalec Afrike Thomson. On trdi, da so baš ma-homedanci razširjev.ilci kulture v Afriki. Mahome-danci so možnejši in bolje oblečeni nego drugi narodi afriški. Ker ima Islam lahko utnijiva načela in priproste navade, ter ne pozna nikakih zavitih dogm, se hitro razširja. Tudi lovljenje in trgovina robov si' ne sme pripisovati ua rovaš mohamedan-stvu, ker noben zamorski rod, ki se pomohamedani, ne daje več robov, ker koran j)repoveduje kupovati in prodajati pravoverne. Muhatnedanci so trezni, dofim se drugi afriški prebivalci radi udajajo pijančevanju. * (Masava^ je najbolj vroč kraj v Afriki. Srednja letna temperatura je 30.20°, v januvarji 25.4°, v avgustu 34.7°. Najvišja gorkota v Masavi znaša 41.5°, najnižja pa 19°. Dež le malokdaj gre v Masavi, in to le v maji in v novembru. * (Na Novej Selandiji) zasledili ho znatne vire petroleja, tako da bode ta otok lahko preskrboval s petrolejem vso Avstralijo, ki ga je dosedaj dobivala \l Amerike. **škx- „LJUBLJANSKI IW Htoji za vmv lolo tflil. I.4»0: za pol letu gl«l. 2.3«: za ćetrt lotu gl gld.; neimenovan gospod na Dunaji 5 gld. Odbor Šteje si v prijetno dottnOlt zahvaliti se tem potom blagosrčnim dariteljeui najtopleje. Na Dunaji, dne 9. prosinca liš'J<). Za odbor: IE2.. O-o loTo , ~"\7~. Sch.-weitzer, t. č. predsudmk. t. č. tajnik. Zahvala. Po svojej durežljivosti rin podpori revne Šolske mladeži slavno znana „Narodna Šola* darovala jo na prošnjo podpisanega učitelja tukajšnji šoli: 250 zvezkov raznih iz-vrst, 5 Žuraer-Kazinger-jevih abecednikov, 10 I. in 10 II. računic, 10 skriluatih tablic, 4 snopiče svinčnikov, 1 aavoj peresnikov, 1 Skatljo jeklenih peres in 2 škatlji kamenčkov. Za to velikodušno darilo zahvaljujeta se v imenu revno šolske mladine prav lepo krajni šolski svet in šolsko vodstvo. Na Suh o rji, dne 12. januvarja 1890, Fran CJi-on, Anton Volk, učitelj. načelnik. JLoterijue *rvvUv 11. januvarja. V Linci: 85, 46, 5, 65, 72. V Trstu: 6, 21, 49, 73, 83. Tii j o i ; 12. januvarja. Pri siomi: liradel iz Gradca. — Jellussig, Vogt, Steindler, Epatcin z Dunaja. — Gnesda iz Trsta. — Gold-stein iz Kaniže. — Kuttu iz Budimpešte. — Engel iz Kapo Švara. — Kaick iz Liitticha. Pri MnllAl: Kapavitz, Vajs, Šlesinger z Dunaja. — Kren z Javornika. — Rabitč iz Gornje Avstrije. Pri južneni kolodvora: Semerl iz Ilerpelj. — Belašišda iz Vidna. Umrli so v Ijtibljaue; 10. januvarja: Marija Princ, ključarjeva hči, 14 mes. Hrenove ulic«) št 16, za božjastjo. 12. januvarja: Jožef llihar, uradni »loga. 63 let, Keber št. B, za jetiko — Maijota Cunder, kram urica, 67 let, Valvasorjev trg št. 4, za lirigthovo boleznijo na olnstih V deželne j bolnici: i*, januvarja : Ivan lireskvar, delavec, 55 let, za katarom v črevih. — pran Gregurko, delavec, 25 let, za jetiko — Janez Vernic, delavec, 68 let; za spridenjem jeter. 10. januvarja: Ana Jerasa, delavčeva hči, 3 leta, za brezkrvnostjo. Tržne cene v IJultljani dne 11. januvarja t. 1. MeteorologiČno poročilo. jrl. kr kr. Špeh povojen, kgr. . — 64 Rež, „ . . b — Surovo maslo, „ 11— 90, Ječmen, „ . . . 4 55 Jajce, jedno : . , . 3 0 *es, , . . . 3 K Mleko, liter . . . . 8 Ajda, „ . . . 5 - Goveje meso, kgr. — 56 Prono, „ . . Koruza, „ . . . 4 f>£ Telečje „ n — 68! . 4 50 Svinjsko „ — 64 Krompir, , . . . 8 51 Koštrunovo „ „ II-" 32 Leča, „ . . . 12- Pi&anec...... 35 Grah, „ . . . 10 - Golob...... 16 Fižol, „ . . . 8- Seno, 100 kilo . . . 2 32 Maslo, kgr. . 1 - Slama, „ „ . . . 2 50 Mast, . —70 Drva trda, 4 Qmetr. 7 50 Speh frišen „ . — 6(1 „ mehka, 4 „ :l * 40 č** °P.a" barometra Tem' zevanja ■ v mm | peratura 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7. zjutraj 2. popol. 9.zvečer 737*6 mm. 736'7 mu. 737-5 mm. 739-8 mm. 738*7 mm. 735-3 mm. Vetrovi Nebo 2 2° C ti svz, 4 6° 0 si. zah 0 4"C lL vzh 0-t° C si. vzh. 3-2" C si. vzh, 0-6° < ■ si. vzh, Mo-krina v mm. d. jas. ja». jas. 0 OOma. obl. jas. 0*00 mm. jas. Srednja temperatura 24« in 1*3°, za 5*0" in 3*9° nad normalom. XD-u.2a.aos3sa, "borza, dne 13. januvarja t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 87-75 — gld. 8825 Srebrna renta.....„ 8810 — „ 88-30 Zlata renta......, 109 90 — „ 109-95 5°/0 marčna renta .... „ 101*90 — „ 101*85 Akcijo narodne banke . . „ 927*— — „ 929*— Kreditno akcije.....„ 32475 — „ 325 50 London........„ 117*75 — „ 117-90 Srebro........„ —*— — „ —*— Napol.........„ 9*32 — „ 9*887, C. kr. cekini......„ 5*64 — „ 5 56 Nemške marke.....„ 67-55 — » 57 60 4°/0 državne srečke iz I. 1854 250 gld. 132 gld. 50 kr. Državne srečko iz I. 1864 100 „ 174 „ 50 „ Ogerska zlata renta 4%....... 101 „ 35 „ Ogerska papirna renta 5°/0...... 99 „ 45 „ Dunava reg. srečke 5°/0 . . . 100 gld. 122 „ 50 „ Zenilj. obč. avstr. 4V,70 z'Hti zast. listi . . 116 „ 75 „ Kreditno srečke......100 gld. 181 „ — „ Rudolfove srečke..... 10 „ 19 „ 75 „ Akcije auglo-avstr. banke . . 120 ^ 156 „ — „ Trammway-društ. velj. 170 gld. a. v.. . . 223 „ 50 „ Gostilna v najem. Od »v. Juri j-t naprej odda se jroNtlliia pri „£ft»crtii'* v ]>olcn|f Hiški v najem. — Pogoji: pridnost in zmožnost položiti varščino. Na-drobneji pogoji pri posestniku Toslpu. "V©d.rLils:-u. (20—3) v Dot. Sinki. Marjeta. Perdan poroj Oopon naznanja vsem prijateljem in znancem žalostno vest, da je njen ljubljeni soprog, gospod MATIJA PERDAN hišni posestnik danes v 13. dan januvarja 1. 1890. ob 7. uri, pre-j«*mši sv. zakramento za umirajoče, v 69. letu starosti svoje izdihnil svojo dušo. Truplo dražega ranjilia bode v 15. dan januvarja ob polu 3. uri v hiši št. 30 v Hradetzkyjevi vasi slavnostno blagoslovljeno in na grobji sv. Kri štofa pokopano v lastni gomili. 8v. maše zadušnice se bodo služile v mnogih cerkvah. (27) V Ljubljani v 13. dan januvarja 1890. 1'ogrebni cavoil Frana Doborl.ta. Zahvala. Vsem, ki so mojo nepozabljivo soprogo, gospo Julijo Turnšek v tako mnogobrojnem številu spremili k večnemu počitku, posebno prečastiti duhovščini, kakor tudi sorodnikom, znancem in prijateljem izrekam naj-odkritoBrčnejSo zahvalo. V Mozirji, dne 11. januvarja 1890. (25) Josip Turnšek. želi ustopiti kot stenograf v kako advokatur sko ali notarsko pisarno v Ljubljani. Ponudbe upravništvu „Slovenskoga Naroda". (23-2) VIZITNICE v elegantni obliki priporoča , NARODNA TISKARNA'. Važno za bolne na prsih in plučih! Neobhoden za kudelj, hripu-vomI, zuslizeiij<>« katar, osIovmUI ku&el), in za take, ki želo ohraniti si čist iu glasen glas; za skrofulozne, kr-vične, slabotne, bledičnu in krvirevno je sok iz planinskih zelišč Ssprimešanim podfosiornastoS S kislim apnom in železom. S Lastni Izdelek. — Cena 66 kr. (1013—5) Dobiva se v lekarni Trnk6czy poleg rotovža v Ljubljani. Razpošilja se vsak dan po pošti. Kazenski zakon hudodelstvih, pregreških in prestopkih 7. dne 27. maja 1852, št. 117 drž. zakonika z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. decembra 1862, št. 6 d. z. ex 1863 in drugimi novejšimi zakoni kazenskopravnega obsega. I. natis. Izdalo društvo „Pravnik" v Ljubljani. Natisnila in založila „Narodna Tiskarna". Dobiti je v „Narodni Tiskarni" v Ljubljani izvod trdo v črno platno vezan po 3 gld., s pošto po 15 kr. več. Hiša na prodaj. Svojo hišo št. 7, ležečo na Martinovi cesti pri Kravji dolini, prodam iz proste volje za 2500 gid. — Več povem lastnik JI i lin iSricelj na Martinovi Cesti. (26—1) Važno za c. kr. državne uradnike !