Poštnina platana v goto?Ini Leto LXIH. št. 48 V Ljubljani, v četrtek 27. februarja I930 Cena Din 1.— Izhaja vsak dan popoMn«, izvzeoiSi nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. »Slovenski Narode velja letno v Jugoslaviji Din 144.—. za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124, 3123 in 3126. SLABI IZGLEDI ZA TARDIEUA Tardieu skuša sestaviti vlado široke republikanske koncentracije -Uspeh je odvisen od radikalov, ki pa Tardieua načelno odklanjajo Pariz, 27. februarja. Ker je Poincare, ki mru je predsednik republike po konzultaciji predsednika senata in zbornice ponudil mandal odklonil ponudbo, je bil mandat za sestavo vlade poverjen bivšemu rmnastrskemn predsedniku Tardieuju. Giede na položaj, ki jc nastal v zbornici po padcu Chautempso-vlade, bo skušal Ta»rd*eni sestaviti vlado široke republikanske koncentracije. Prevze-i pa je mandat le pod pogojem, da ga bo pri tem podpiral Poin-care. Poincare je na to pristal in obljubil, da bo s svoje strani storil vse, da pride država iz sedanje notranjepolitične krize in da očuva svoj prsstrZ v zunanji politiki. Tardieu sam n; velik optimist. Po svojih včerajšnjih razgovorih, ki jih je imel z Briandoni, Maginotom in Herrio-toni. jc novinarjevi izjavil, da bodo trajam pogajanja če): časa kakor običajno, ker hoče položaj docela razčistiti in sestaviti kabinet, ki bi lahko računal na dakšo dobo dn ki b: mogel izvesti prevzete naloge. Pogajanja se bodo no njegovem mnenju tako zarvlekla, da bo sestavljena vlada v najboljšem slučaju šele v nedeljo, sicei pa šele v začetku prihodnjega tedna. Uspeh Tardieuja je v glavnem odvisen od staiišča, ki ga bodo zavzeli ra- Londonska konferenca se bo nadaljevala Kljub odsotnosti francoske delegacije bo konferenca nadaljevala razprave London, 27. febr. AA. V prostorih ministrskega predsedništva so se sestali vodje ameriške, japonske in italijanske delegacije. Seji je prisostvoval tudii francoski poslanik v Londonu. Vodje delegacij so razpravljali o nadaljevanju dela konference. Po seji je bil izdan nastopni komunike: »Na današnjem setanku voes!a 9.9238, Copfli 1094.4 —1097.4 (1095.9). Dunaj 79S.23—S01.23 (799.73), London 276.09, Newyork 56.60—56.80 (56.70), Pa.rdz 22220, Prasa 167.85—16S.65 (168.25), Trst 297.65. INOZEMSKE BORZE. Curih: Beograd 9.1275, Parz 20.275. London 25.1925, Newyork 18.325. Bruselj 72.235, Milan 27.16, Madrid 64. Berlin 123.685. EKinaj 72.975. Sofija 3.7525. Praga 15.3525. Varšava 58.075, Budimpešta 90.00, Bukaredta 3.0775 Stran 2 »SLOVENSKI NAROD*-, dne ?7. februarja 1930. ^tev 48 Za starostno zavarovanje služkinj Prošnja Splošnega ženskega društva v LJubljani ministru za socijalno poO iko Splošno faeafco društvo ▼ Ljubljani je I tarnijiii socialne pravde, već irtotako poslalo potom Osrednjega urada sa zava« opće privrednih razloga rovanje delavcev ministru za socijalno polk iko is narodno zdravje prošnjo sledeče vsebine: Zakon o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1923 določa § 309, 2L odstavku: »Zavarovanje za onemoglost, starost in smrt se izvede, ko to določi ministrski svet. najkasneje p« do I. julija 1925.« Ta zakonita določba do danes še ni uresničena, ker je finansijski zakon iz l. 1923 odgodil ta rok za nedoločen čas in dal ministru za socijalno politiko pooblaščen je, da izvede to zavarovanje, kadar bodo to dopuščale splošne gospodarske prilike. Poznavajoč težke razmere, v katerih živi delavstvo, nezavarovano za starost, se obrača Splošno žen. društvo v Ljubljani na ministrstvo s prošnjo, da bi prav sedaj, ko pripravlja revizijo delavskega zakonodavstva, izvršilo ono, kar nalaga zakon o zavarovanju delavcev v § 209 in za kar je gosp. minister socijalne politike in narod' nega zdravja poblascen s finansijskim zakonom iz L 1925. Posebno pa prosi društvo, da bi se zavarovanje za starost in oneraog.ost izvedlo za služkinje, ki so gotovo izmed ■vsega delavstva na najslabšem. Industrijsko delavstvo si ustvari družino, ki kakršenkoli način, čeprav največkrat zelo beden, oskrbuje svoje stare, onemogle člane. Delo služkinj je pa tako, da si ne morejo ustvariti družine, ki bi skrbela zanje v starosti, četudi morda še tako skromno. Da je zavarovanje za onemoglost in starost nad vse potrebno, to so ugotovili tudS najkompetentnejši strokovnjaki. Milan Glaser pravi v svoji razpravi »Socialno os guranje u kraljevina Srba, Hrvata i Slovenaca« (Sred- ured za osig. radnika v Zagrebu 1922—19215. st. 17) med ostalim tudi sledeče: »Naročito nije izvršeno osiguranje za siučaj iznemoglosti, starosti i smrti, prerada je to osiguranje u smislu jasne odredbe zakona valjalo izvršiti najkasnije do I. juhi 1925. godine. Jednom odredbom finaiisi.iskog zakona iz godine 1925 orl-£cdjcno je to izvršenje na neizvjesno vrijeme, premda neizvršivanje te vrste osiguranja nanosi go'emu štetu ne samo radniku i ustc.novi osiguranja, već takodjer i samoj državi. Radniku treba dati sve, što mu je zajamčio ustav i zakon, kao i svim ostalim gradjanima u državi, i to ne samo ca osTKmi ovoga prava kao i najelemen- T s Nesocijalno je, da se prepuščajo na starost brez zaščite najhujii bedi, sramotnemu beračenju m žalostnemu pogan že-nejri so btte v mnogih primerih prave tr-pmke, ki so delale in še delajo po 15—16 ur na dan, a jim je — ne po krivdi gospodinj, nego zaradi slabih stanovanjskih razmer — čes tokrat odkazan za bivanje m počitek higijensko docela neprimeren prostor, kamor ne sega dovolj svetlobe, še manj pa solnee in zdrav vzduh. Vsi sloji uživajo samopomoč in se organizirajo, zavedajoč se, da le množica doseže zaželjeni uspeh. Meščanske Žene, obrtnice, delavke . . . imajo svoje strokovne organizacije in svoja glasila. Preko njih razodevajo svetu svoje želje, bolesti in rane ter sc bore za izpolnitev svojih upravičenih zahtev. Le brezpravne služkinje, PepeLke za ognjiščem, vajene samo delati is zopet delati, molče, trpe in — čakajo lepših časov, a dočakajo v najboljšem primeru — ubožnico ali bridko očitano, dasi skrajno skopo oskrbo v rojstni občini. Splošno žen. društvo v Ljubljani, ki se je že od svojega postanka, I. 1901 zavzemalo in se zavzema za koristi in zaščito žene vobče, se obrača na ministrstvo za soc. politiko in narodno zdravje s prošnjo, naj blagovoli v smislu manifesta NT). VeL kralja z dne 6. jan. 1929 storiti nemudoma vse, da se objavljeni zakon o socijalnem zavarovanju delavcev z dne 14- maja 1922 začne končno izvajati. Društvo predlaga ministrstvu, da skrajnem slučaju, ako ni mogoče takoj uvesti zavrovanja za onemoglost in starost za vse panoge delavstva, uvede vsaj to zavarovanje za služkinje, ki tvorijo 65% vsega članstva pri uradih za zavarovanje delavcev. Ako bi služkinje potom starostnega zavarovanja bile rešene najhujš h skrbi za obstanek na svojo starost, bi se z veseljem in od važnost jo ter zato tudi z uspehom posvečale svojemu poklicu; tako bi bilo ustreženo predvsem njim, pa tudi gospodinjam, ki bi dobivale zares dobre in vestne hišne pomočnice. Društvo upa, da bo ministrstvo uvidelo upravičenost njegove prošnje, ka jo odbor predlaga v imenu gospodinj in služkinj. Ministrstvo za soc. pohtiko naj čim preje izvede revizijo delavskega zavarovanja tako, da bo to v čim večji prid delavstvu in državi. M. C. Tudi naši ljudje romajo k Zeileisu Tudi pri uas je mnogo naivnežev, ki so šli iskat zdravja v Gallspach Zopet rrinogo sovore in pisešo o Zeilei-ml Pred približno trem. loti se je po naših kraiih naglo širilo ime »Čudodelnega zdrav-roka Zeiieisa«, ki ozdravi baje vsako, se tako komplicirano in težko bolezen. Začelo se je iz Slovenije v Gallspach pravcato romanje pacijentov v skupinah in posamič. Statistika tujskega prometa je zadnja leta tuda navajala močno naraščajoče Število poanab listov, katere so izdajale vse politične oblasti Slovenije za potovanje v Avstrijo. Mnogi so se vpraševali, po kad vendar hodijo naši kmetje iz Notranjske, Gorenjske, Dolenjske in štaijerske v tako velikem številu ca obiske v sosedino Avstrija Potniki so se rekmtirali večinoma iz imo-vitejših slojev, pa tudi inteligence ni manjkajo. Kmalu se je pa zvedelo, da potujejo v Avstrijo k Zeileisu Notranjci in Dolenflci so prav kmalu krte zdravnika - čudodelnika prikrojili po svoje. Nazivali so ga doktor Zalčjs! Romano e naših ljudi iz Notranjske in Dodendske k Zeileisu je prenehalo lansko poletje, ko so se Uudtie prepričali, da ni Zeileis noben čudodelndk, marveč navaden smrtnik. Mnogi so se jezili, ker so zapravili lepe demrce, a Zeileis Hm ni pomagal s svojo ametmostjo zdravljenja. Poleg stro"kov za vožnjo, prehrano in prenočišče so morali naši ljudje plačevati rudi posebne nagrade tolmačem, ki so se v lepem številu nastanili v Gallspachu. Ti žive prav dobro rta račun pacijentov, neveščih nemškega jezika. Pripovedujejo, da je tak tolmač dostikrat na dan zasluzil nad 1000 D*n, kajti tarifa za tolmačenje je znašala 30 do 50 Din. Tolmači fungirajo obenem kot prigara) ačt za gotova prenočišča in gostilničarje. Bolniki, ki so prihajali iz naših krajev k Zalejsu. so različnega mnenja o njegovem načinu zdravljenja. Nekatere je, kakor sami zatrjujejo, »res popofcnoma ozdravile na prav čudodelen način, a mnogim ni pomagal. Ljudje, ld so romali v Gallspach, sedaj zelo previdno govore o čudodelnem asdravroku m nočejo priznati, koliko so potrosili. Omenimo samo en tipičen primer, za katerega smo zveden slučajno. V nekem obmejnem kraju je živel bogat posestnik Jože. Bolehal le že delj časa. Prišla je k njemu ugledna gospa in mu svetovala: — Menim, menim, Jože! Odpravi se in pojdi v AvstrUo k Zalejsn! Ta te bo otzdra-Ml Jože je šel. S sebe) je vzel prijatelja, veijega BWMfaa Zeileis je Jožeta sprejel Jože je pozneje pripovedoval, da je cudo-ieirak vzel stekleno palčko in ga ž njo gladil po vsem žrvv/tu. Palčiča se je ustavila v bližini želodca. »Tu si bolan!« mu je dejal Zeileis, »priča čez mesec še enkrat !< Jože je imel prvi hip občutek, da so bolečine ponehale in se je nekaj dni počutil prav dobro. Ko ga ]e začelo znova zelo boleti, se je drugič napotil k Zeileisu, ki je napravi] isto procedura Ni pomagala V Ljubljani je potem izvrši] ugleden zdravnik-ldnirg operacijo in Jože je zdaj zdrav. Ko je drugič Jože potoval v Avstrijo, Je vodil s seboj večjo skupino bolnikov. Vsem je Zeileis povedal, da bodo ozdravili Toda večina le kmalu umrla. Od takrat je Zeileis istrubB ves renome v obmejnih krajih. Z albanske meje Gusinje. 20. februarja. Pred dnevi se je smrtno ponesrečil vodrrk plavskega orožni Sraga voda poročnik Milutin o vić. Dnbfl je W dopust m napoti! se je k roditeljem, katerih Že dolgo ni videl, toda nesreča Je hotela, da se je avtocnobrf, v katerem se Je perjal, M«ilu-rtnovič- na ostrem ovinku zaletel v avto-rnofeC vozeč iz Srerraflce Mštrovice. Udarec le bi! tako močan, da je obležal poroža% na mestu mrtev. V istem avtomobilu sta se petfafe dva graničara, ki sta W!a samo ne« koliJko poškodovana, dočim sta ostaja Šofer in neka ženska docefla nepoškodovana. Poročrmk M?lutinovič je bel med Uuds+vorn v okol:oj Plava zelo priljubljen, orožnikom je bil pravi oče vn zato ni čuda, da je vzbu-d9a njejpova tragična smrt med prebivalstvom splošno sočutje. Pokopan je bi! z vsemi voiaSktmi častmi. Orožniki iz Orsi-ma (narednik Masnšč ter nouWreunftta Grbič in Pefclar) so mu pok>ža!i na grob venec. Tu/ka^Snje prebivalstvo je pa zade?a še druga bridka jzgufoa s smrtjo vzornega, dobrega starostne okrajne ekspoziture v Plavu g. Ojoka 2 u gica, ki je omd v cvetu moške dobe. Star je bn šele 35 let. Pokojni ie vodil ekspozituro v Plavu od leta 1927. med ljudstvom je bil zelo priljubi I en, predstojniki so ga cenS? kot izredno vestnega in marljivega uradnika. 7% pred smrtjo je bil imenovan za podta-hrika pri banski upravi banovine. 2e prerana moževa smrt ie bila za njegovo ženo hud udarec a bridka usoda ji je namenila še toijsega, kam istočasno z možem je izgubila tudi sinčka. Oba so pokopali istega dne. Ker Je začelo močno snežM. je nevarnost, da se ostavi ves promet in da bomo fcnef! spomladi zopet velike poplave. Tu* nalerfpive bolezni so letos bodo razsajale. V Plavu je pobrala d^fterria v eni noči sedem žrtev, v Peči pa Skrlatitftt v enem dnevu nad 40. I Dr. Ivo šubel j | Po dolgi, težki bolezni je včeraj v ljubljanski bojnici umrl pokojni dvorni svetnik bivšega dunajskega zunanjega ministrstva dr. Ivo Sabelj. Smrt je pobrala iz vrst slovenske inteligence moža odlfarrh intelektualnih m noramih kvalifikacij, ki je sicer bil naši široki javnosti malo znan, a je vendar zapušiti v razvoju onega dela naše predvojne Inteligence, ki je študirala na Dunaju, mnogo spominov hvaležnosti m simpatij. Dr. šdUjeva karijera je bila izven običajnih potov, ld jih ie pred vojno hodila slovenska inteligenca. Spadal je med tiste redke izjeme, ki so bolj po naključju prišle v avstrijsko diplomacijo, katera je sinove siromašnega naroda, kakor jc bil slovenski, sicer sistematično odklanjala. L"it. ŠubeU, rojen Kamničan, je kot študeot vzbudil pozornost bivšega avstrijskega trgovinskega ministra barona Pino. Pri njeni se ie mladi Šubelj izobrazil v jezikih in v mani rab velikega sveta. Barona Pina protekcija je mladega slovenskega doktorja juris spravila na dunajski Ballhausplatz, kjer je dr. šubelj po svoji izvanredni inteligenci in vestnosti kmalu vrfšJ vaižne in zaupne posle. Ven, v diplomatsko službo v tujino, mu sicer niso dali ali zato ie v tako zvanem de-šitrirnem departementu bil poverjen z naj-zaupnejširni nalogami in je tudi razmeroma hitro napredoval: s 44 leti ie bil dvorni in ministerijalni svetnik, kar je bila v takratni avstrijski zunandepolinčni službi visoka sar-ža. Dr. šubelj je na Dunaju mnogo svojega prostega časa posvetil svojim rojakom, bil je zlasti iskren in požrtvovalen prijatelj slovenskega dajaštva. Akademsko društvo »Slovenija« ga je štelo med svoje naivne-tejše podponrake, z veseljem ie pospeševal vsako koristno dijaško akcijo, jo gmotno podpiral in nehroj je onm slovenskih dijakov, katerim je dr. Šubelj ljubeznivo in blagohotno v težkih trenutkih priskočil na pomoč. Se med vojno ie pričel dr. Šubelj bolehati in ob povratku njegove sile niso bile več jake dovoli, da bi se bil mogel povsem posvetiti nalogam, za katere bi bđ po svoji sposobnosti v nafi novi državi pač med prvimi poklican, še je ob plebiscitu na KoroAkem mogel vršiti nalogo namestnika predsednika naše plebiscitne korrasaje, a kmalu nato se Je popolnoma umaknil v svoj ljubljeni rodni Kamnik, kjer je svoj prosti čas posvečal privatnemu Študiju, daleč od dnevne politike m od bojev našega mladega poetičnoga žrvlgenja. Njegova vitka, elegantna postava, njegov duhoviti obra«, rrie-gova izredna Ijubeasuvost so mu povsodl dobivale simpatije in spoštovanje. Po dolgem bolehanm ga je sedal v 58. letu njegove starosti zatekla smrt m jutri ga iz ljubianske bolnice prepeljejo na nfe-Bov dom v Kamnik, da ga tam polože k večnemu počttkn. Z nJim odhaja iz redkih vrst predvojne slovenske visoke birokracije ena najsimpatičnejših postav in spomin nt nJega bo ostal v mnogih srcih. N. v m. p. Seja ljubljanske občinske uprave Včeraj popoldne se je vršila redna seja ljubljanske občinske uprave, ki je bila izjemoma zelo kratka. Župan dr. Puc je sporočil kraljevo zahvalo na aaadnjo brzojavko, v kateri se je občinski svet zahvalil vladarju za njegovo obljubo glede ureditve vprašanja regulacije Ljubljanice. Na* darje je župan poročal o smrti ob t. svetnika dr. Jeriča, katerega spomin je počasti] občinski svet s tem, da je stoje poslušaj županov govor. Potem je bil zaprlae* žen novo imenovani član občinske uprave inž. Pavlin. Sledilo je poročilo načelnika gradbenega odseka podžupana prof. Jarca o nakupu Auerspergovega sveta ob Vegovi ulici. Občinski svet j« kwp6fjo soglasno odobril. Zemljišče pekovskega društva ob Linhartovi ulici kupi mestna občina iz sredstev 7 mrli jonskega investicijskega posojila. Od 6.2 m i H jonskega investicijskega posojila je na razpolago še 2,786.000. Ta denar se porabi za odplačilo ostanka dolga za mestno bifto na Ahadtevi cesti, za napravo dveh mostov preko Malega grabna m Gradaščice ob Groharjevi cesti, za regulacijo Gledališke ulice, za razširjenje vodovoda na Barju in za napravo javnega stranišča na Masarvkovi cesti. 350.000 Din se pa porab* za nabavo novih vosov za pobiranje smeti. Sledrlo je poročilo rjersonalno-pravnega odseka, katero je podal občinski svetnik dr. Ravnihar. Rešeno je bilo več prošenj za sprejem v ljubljansko domovinsko zvezo. Ustanova dr. KoSmerla v znesku 3000 Din je bila podeljena na sporočilo ravnatelja Reisnerja dijaku Srednje tehnične šole K srhi Jaku. Ustanove mestne občfne po 1000 Din so dobili dijaki Srednje tehnične šole Milan Gregorič, Herman Sla-mič, Marijan Pengov, Maksi m Brezar, Josip Sintič in Jovipina Mozetič. Po razpravi o najemninah v mestnih hišah so se vršile volitve novega člana v upravni odbor Mestne hranitoice namesto pokojnega dr. Jeriča. Izvoljen je bil občinski svetnik Rihard Sušnik. Namesto pokojnega dr. Jeriča so bili izvoljeni v magistratni gremij obč. svetnik Jeglič, v personalno-pravni odsek obč. svet. dr. Lule an, v finančni odsek obč. svet Meden. Namesto odstopi vsega obč. svetnika Urat-rrika je bil izvoljen v odsek za upravo mestnih hiš obč. svetnik Jenko. Ob koncu seje je župan odkazal pristojnim odsekom več samostojnih predio-**r. _ Dober spomin. — Moja Žena ima zelo doJber spomin. Lahko vam točno navede kraj, kjer je zigubila vse svoje dežnike. Prireditev Jadranske Straže v slovanskih narodnih nošah, ki se je vršila v soboto 22. t. m. je bila ena najsijaj-nejših in najzanimivejših v sezoni. Presenetil je rekorden obisk, ki je najboljši dokaz, kako vetikc simpatije si je pridobila Jadranska Straža povsod m v vseh slojih. Poleg naj odličnejši h reprezentantov nadih vojaških in civilnih oblasti je bil na prireditvi cvet naše javnosti. Zastopani so bih vsi sloji in poklici in prireditev je imela pravo demokratsko lice. V narodnih nošah so bila rastepena vsa slovanska plemena. In mirno lahko trdimo, da ni bilo nobene samo na pol pra-vftne narodne noše, izumetničenega »dim-65av. Vse, brez brjeme so bile čiste, pristne, bogate in okusne. Najstrožje oko etnografa ni našlo hibe. Nemogoče je biio izbrati najlepšo nošo. Publika jc sicer prisodila prva tri darila izmed najlepših srbski, črm>gorski in slavonski narodni noši. vendar jih jc bilo šc toliko enakovrednih, ki so vzbujale splošno pozornost. Videl si prekrasno rusku bojarsko nevesto, divno moravsko nevesto, pristno slovensko nevesto, otožno kosovsko devojko, bogate srbske in hrvaške vezenine, čedne slovenske avbe. navijačke, peče — skratka, bil je to šopek najlepšega in izbranega, pristno slovanskega. Viharno odobravanje so želi nastopi posameznih skupin. Videlo se je, kako veliko zanimanje vlada pri nas za slovanske narodne noše in za lepe nacionalne slovanske plese in gibe. In prav je, da se narodni noši pripomore do veljave, ki jo je imela nekdaj in da se zopet ožive in goje res lepi stari nacronalni plesi, ki so jih v povojnih letih žal izpodri' nili razni izrodki bolehne fantazije. Čuvajmo pristne slovanske umetnine! Nemalo pozornost je vzbujala tudi prvovrstna dekoracija, ki je nudila harmoničen okvir pestrim skupinam ha ki je bila po sodbi strokovnjakov mojstrsko delo za se. Oblastni odbor Jadranske Straže je bi presenečen in izreka topio zahvalo vsem, ki so na katerikoli način pripomogb" k tako sijajnemu gmotnemu rn moralnemu uspehu prireditve. Jadranska Straža si je s to podreditvijo pridobila permanentno publiko is zaveda se, da si to publiko ohrani, ker bodo njene bodoče prireditve na podlagi dosedanjih izkušenj še popolnejše, vendar pa vedno pod isto devizo: Čuvajmo naše morje! Gojimo slovansko aavest! NAJNOVEJŠI VZORCI A.&E.SKABERNE LJUBLJANA Izjava Raznašaio se vesti da prejemajo poedini funkcionarji v vodstvu Saveza Sokola kraljevale Jugoslavije stalne mesečne prejemke iz državnih sredstev v tej in tej višini. Tem vestem nasproti ugotavljamo, da ne prejema nOben funkcionar za svoje delo in za svojo funkcijo v vodstvu Saveza nikakih prejemkov ali nagrad od nikogar temveč da vsak funkcionar opravlja svoje posle popolnoma brezplačno, kakor ie bilo to tudi doslej običajno v sokolski organizaciji Ker Imajo take vesti gotovo tendenco, svarimo vsakogar ored razna« šanjem neresnice. Kdor bi vzllc tel izjavi nadaljeval s takimi tendencioznim! vestmi, naj Pripise posledice samemu sebi. Zdravo! Beograd. 26. februarja 1930, Saves Sokola kraljevine Jugoslavije. — IL izbirna tekma ČOS za mednarodno tekmo v Luxembrugu je bila dne 12. januarja V Pragi. Udeležilo se je je 19 tekmovalcev. Tekmovalo se je v prostih vajah, na konju, na drogu, na bradlji, na krogih in v plezanju. Dosegljivih točk je bilo 175. Prvi je bil brat Em. Loiler, Vi-nohrady, ki si je priboril 15&5 točke, drugi je bil brat Lad. Vicha, Zlin, s 157.02 točke in tretji brat J. Efenberger, OIo-mouc, s 150.775 točke. Tekma je pokazala prav lep napredek od L izbirne tekme koncem septembra lanskega leta, saj je zdaj kar šest tekmovalcev doseglo več ko $0% od vseh dosegljivih točk. — Letošnji zlet Američke obce s°ko!ske v Chicagu ie končal z velikim moralnim in tudi finančnim uspehom. Dohodkov je bilo 2&263 dolarjev, stroškov pa 24.420 dolarjev, torej je ostalo čistega dobička 3843 dolarjev ali okrog 200.000 dinarjev. Obisk vzorne vrste, ki jo le poslala ČOS Pri tej priliki v Ameriko, nameravajo ameriški Sokoli vrniti tako. da se b->do v čim večjem* sievihi — najbrže tudi i mladino — udeTežni IX vsesokolskega 3leta v Pragi, Id bo L 1931 fBe/ejBfttcci KOLEDAR, fs: Četrtek, 27. januarja 1O30. kato-jčaos: Leander, pnrvosiavui: 14. februarja. Avkeeotije. DASAŠNJE PRIREDITVE-Drmmm: Za ljubezen so zdravila. Opera: Zaprto. Kino Mshca: Svečana premijera ivne* nega filma Singmg F00L Kino ideal: Republika devic Kino Ljubljanski dvor: Ljubavni sen. Predavanje Brat km Krefta v delavski DEŽURNE LEKARSE. Danes: K u ral t. Gosposvetska cesta, SuSnik. Marijin trg. — Sekcija ZNS (Siiržbeno). Seje odbora z^. delegiranje sodnikov se do preklica vrše redno vsak Četrtek ob 18.15 min. v kavami Evropa. — Tajnik. Iz gledališke pisarne Drama Mesuoyevg veseloigra +is;e_' Icfcsr^e dramske sezone,' se ponovi cj rws»o soboto da« 1, marca 1030 v SnblvjnV-c-drana kot padska predstava pri zori. jb. Režtia rrof- StetB*V> Gostovanje Tageroaeer. Kaocrr J*j uv-jea^. bo 3oston-aJ bavarska ftod&ks oder >Die Tesen}-seer« v casem sJedatiSča v sredo, doc 5. da v petek dbe 7. marca- Ctem dratine *D~x 1 cjv-in-seer« imajo bogat repertoar veseloiger uj faVv ifer. kš so posnete iz kmetske^a Bt^fjl. So stalno eu gostovanju cei Cvrcp: tn uSvojo vsled svele tipčene an \z vrstne vgre sr»k»*eo tt*~ ves. Prv* večer igrajo »Magdaleno«« od Tb^ ia Pirceva. daTJe gospooje Kosais. Lavrii. Pastor&&, Moser. Cok, Vidc^č m Zc3c. ReiiJa Kar«s. — Vstopnice se dobe v tr^vted gosp. Miloša Karnicmka na Starem trgu. — Jvthoonio soboto bo prenrjera nove vTAekrgre. na k«r *e danes opora rvamo cenjeno občansko- Težave z vinom v Franciji Vsem prijateljem žlahtne kartice je znano, da vino izrpodnese človeka, če ga ima preveč pod karx>, Francozi so pa naenkrat pogrniltaii. da bi jirn moglo vino pomagati na no^e. V južnj In srednji Franciji iraa>o vinogradnike ostoiikk množine vina v kleteh. Sledi -lo je namreč več izbornih letin in tako se je nabralo toliko vina, da ne vodo, Vatrn z njim. In rxKljetnira vtrvosradnikom i« Sio^a v glavo ori^malria misel. Vsak novorojenček moSkega in ženskega spola nai bd dobil kot krstno darilo ootovico »bariglec aJd 120 litrerv vina. Novorojenček bi seveda ne popi , vina, pač pa tri 5i ga privoščile tete, botrice, strici, botri in sploh vse sorodstvo. Ker bi se rečno 160 litrov vina. Ce računamo, da žavi človek povprečno 50 let, vidimo, da popije vsak Francoz 8000 litrov vina. Vinski trgovci pa potrebujejo čira več rjirdi, ki so rrija-teUi žlahtne kapljice. Zato so pripravljeni dati za vsak krst brezplačno 120 K-trov vina. da bi se ljudje navadili piti in da bi vsa i deloma izpraznili n »i bove kleti.__ Dobri govornici« — Ko ^em se ženil, se jc oglasila k besedi moja žena i-n njen govor ie tfa-jal pol ure. — To še ndč rti. Ko sem se ženil laz pred 10 leti. se je tudi moja žena oglasila k besedi in njen govor še zda i n* končan. Pozabijo oce. — Fantek, zakaj pa jočeš? In kal sr>k>h počenjaš tu v gostilni? — Papa me je pozabil tn. — Pojdi torej domov. — Saj me ne puste. Papa ie pozabil tudi plačati. Na plesu. — Kakšen ples je to, mrlosirva. kar zdaj pVetševa? — To, kar plešete vi. gospod, sploh nimi nobenega imena. Dvojna razlaga. Prijatelj prijatelju, katerega je povozil tramvai: Kaj moraš še vedno hoditi z bergljarm? — Sam ne vem, ali moram ali ne. — Kako to? — Mri V trik pravi, da mi rri treba, advokat pa trdi, da moram. Zanesljiva kuharica. — V spričevalih je rečeno, da ste slazili t*Tvsod kvečjemu 14 dni, samo nri enem gospodarju ste ostali pet mesecev. Kako naj si to razlagam? — Tam sem bfla nadeta samo za potovanje z laksasno jahto, pa ne znam plavati »SLOVENSKI NAROD-, dne 27. iebruar;a 1930. Stran 3 Dnevne vesti — Kongres dijaške Male antante. V torek zautraj so sa ogfledala oddeženca kongresa dijake MaJe antante v štirih skupinah ranim! vosti Prage. V Ak ad-errr^k em domu so zasedale istočasno slini komisije — socijalna, potovalna, Športna in kulturna. Danes je socijalna komisija nadatjevala razpravo o poročali rorminske m jugoslovanske desegacije. ~— Razpisana zdravniška služba. Razpisana je služba okrožnega zdravnika na adravsrveno okrožac Ormož zapadasi dej. Prošnje ie treba vložSrj do 1°. marca pri fcr. banski upravi dravske banovine. — Ukinjeni carinski oddelki. Fieanorn rrsmšster je odredil, da se z 21. februarjem rAmeta carinska oddelka v Ložo carinar-orca na Rakeku jn v Ždessnikifc ca^amice t Ljubljani. — Razpisana mesta banovinskih cestarjev. Bam dravske banovine razpisuje v območju cestnega okrajnega odbora kamniškega 3 mesta banovinskih cestarjev na nastopnih cestnih progah: 1.) Mesto na cestnih progah a) Šmarca - Domžale - Drago-meii od vasi Preserja do okrajne meje pri ▼asi Dragom! j u od km 3800 do km 11.300; h) Rodica - Prelog od km 0.000 do km 1.500. Mesto na cestni progi Kamnik -Trata od vrha Kozjaka do bivše oblastne meje pri Motniku od km 17.400 do km 36.000. 3.) Mesto na cestni progi Kamnik -črna od mostu v Stranjah do PirČevega aton od km 4.100 do km S.6O0. Prošnje ie treba vložiti do 19. marca pri kr. banski upravi v Ljubljanš. — Iz odvetniške službe. Odve-u^ v LfcbMaiH dr. Josip Jerič je 21. trn. uonrl. Za sačasoesa prevzerjartfka p'sirr.e jc postavljen odve*rr% v LJubljani dr. Jakob Mo-bocjČ. — Zdravstveno okrožje Gomia Lendava t IV. krajevnem razredu. r3au diavskc banovine je uvrstil na podlagi uredbe o samoupravni zdravstveni službi v mariborski oblasta izven avtonomnih mest Maribora, Celja hi Ptuia zdravstveno okroiie Gornjo Lendavo v IV. krajevni razr:J s kra-evno doklado 9C00 Um na leto. — Opozorilo vinskim trgovcem m vinogradnikom. Ker sta oblastna kmetijska referata v Maribru in Ljubljani spričo razdelitve kraljevine na banovine ukinjena, izdati a predpisane certifikate o iizrvora za vina, ki se izvažajo iz dravske banovine na Češkoslovaško, odslej kmetijski oddelek kr. banske uprave v Ljubljani, Gosposka ui. 15. — Razid društva. Društvo sejmarjev za Skrvonijo v Ljubljana sc je po sklepu občnega zbora prostovoljno razšlo. — Iz »Uradnega Usta«. »Uradna Hst kr. baroke uprave dravske banovine« št. 34. z dme 36. t. m. objavlja zakon o konvencij'! o tr&trvitft m rjtovtflbd, sklenjeni v Madridu 27. sejptccnbra 1929 med kraljevino Jijgosaavtjo 9 kra&evmo Spamljo zakon o nadzorstvu t»d 25vtjetiskirnii pc^ebžemama in statut o organizaorji in posro^nja Sokola kra4.tcvi-ne Jugoslavije. — Naše Primorje poseti v marcu več tisoč turistov. Zanimanje za naže Primorje it v inozemstvu vedno večje. Tudi za letos so napovedani veiifci ameriški in angleški parn^kS v daimatiinslaih luskah. Z rKiiirnj pri-sipe na našo rivijero več tisoč angieskrb in asneriSkđh izietnđvov. Prvi potniški parrruk »Canadra-n Pscatfic« prispe v Kotor le 1. marca, pozneje pa prispe še pet pa mikov z Retoriki. Asrtsleži m .Američani si ogledajo TaiaimeinitasTi Kotora, Dubrovnika, Splrta rn drmpib naS?h rKvnorsfcSi mest. — Tudi na Sušaku so čutiti potres. Tudi na Si*šaku m v HtžnJS oklici so v torek popofidue in tudi zvečer čutili več rairffh potresnih sunkov. — Važna arheološka odkriti a pri Krrinu. Bhzn sela Mkropoljc pri Kninu so našli izredno važne zgodovinske znamenitosti, ki bodo za znanost ueprecenifejive vrednosti. Skoro istočasno sta bili odkriti dve ilirski mesti, zjgražerni pred Kristom ter večja slovanska naselbina rz VT1I stoletja. Te zgo-ckvvinske znamenitosti jc našel znani arheolog Fra L«io Maran, ki sc že desetletja rječa z izkopavnuem zgodovinsikin spomenikov v severna Daimactji. O svojih najno-ve&b odkrftjalh izda Maran v kratkem ot)-sarnopubftkacajo, ki' bo nasla med znaiul venski splošno zaniman&e. Dosedaj je samo znano, da gre za dve ogromni ilirski mesti, ki sta bfi& stoletja zakopani v remija m o katerib do danes ninče ra imel pojma. Baje sta M obe mesti zgrajeni najmarfi 3000 let pred Kristom- Odkrirje pradavnih naselbin rv> mnogo pripomoglo k razjasnitvi prošlosti ?3g&ra4rh človošfci!d generaorj. Proučavanje stare slovanske naselbine pa bo po-ksnko nrfcatere podrobnosti o pribodu pr-vfh Slovanom' na Jadransko morje. — Nalezljive bolezni v dravski banovini Od S. do 14. t m. je bilo v dravski ha-novira 18 primerov tifuznib bolesni. 139 škrlatinke. 119 ošpic, 62 davice, 20 duštji-^*ega kaplja. 4 naloztjrvega vnetja možganov, 13 sena, 69 rriurnpsa ter po 1 griže, krčevtte odrevenelosti m odreA'enelosti H1-nflea. — Dobrova pri Ljubljani. Dasi imamo električno centralo v bfržfcni na GradaSčaci, vendar smo si 0*rRs43i električno energiiio rr Taona. Preteftdi teden so se razsvetlile hiše z lepo in močno elcMitflap luc^o. V KozarMCi je zsgrajen tTaf.sf-ormator. Novo ek^tri©no energijo bomo raM za pogonsko silo, ki je pri naprednem gospodarstvu ve&Bke važr^osti. V zadnijem čas« se je pojavna pri plemenski gweri živini neika bolezen. Krave se nerade ubrenjo m ie morala že ta in ona čada in sivka *z lAeva v mesnico. Gotovo prezgodaj in gospodarju v znartno šUcodo. ZalkaH pa so živrnozdrav-frrki! Bolezen se pojavlja na spolovftia m Je jpotovo ozdravljiva. — Z a\^o*nrenirrri \r>žn1amr nam le močno ustreženo, kar ie Ssrto UTPfJTVO. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno. Včeral ie bilo jss-oc samo v Stooplfo m v Beogradu, drugod pa otrfačno. Naćvišia temperatura k znašala v Splitu 9. v Beogradu in SkopLiu 7, v ?aradevu v5), v Zagrebu 4, v Mariboru o, v LjuMjarPi 2.9. Davj je kazal barometer v Liubrjain^ 773 mm- temperatura jc znašate as. — Smrtna kosa. Včeraj zvečer je umrla v L^btjanš modisto gdč. Evgenlja HII1K maver. Pogreb bo jutri rh 15. iz deželne bolnice. Blag 'i sponwn! Te3ko prizadet? rodBrini naše isScreno soža^đe! — Ubijalec obsojen oa 7 let ječe. Pred sodiščem v Mitrovici se ie te dni zaigovar-jaj 20Ietrri Rade Jovanovič rad? uboia. .To-vauović je sovraži! orada Šuvakoviča. ker ?a je ta v mladosti pretepel. 16. Jančarja jc šel Milorad z ž-ce «4cozi se^o Jarko. Domov' grede, je srečaj Rada, ki ga vprašal, kaj ima v ten opraviti. Su-vaković je odgovorJl. tle ga to prav rič ne briga in da naj 5*- i-ziguftr. Začela Rta se prepirati, p* ni jCy. nič Iivde^a. ?e i.Mcga dne je Rade zopet si eča4 Mrtorada :n se ponovno spri l n.rim. ^irvaković ga je med prepirom oplaz:! s palico po glavi, da »e Rade padel. Ko s* ie ri'edel. ;c skleni? osvetrfi se. Z več j- je vzel puško :n rnišel pred b-uvakov^-vo hišo. ^kril se 'e za ograjo, pa ga ic izda! Šuvakovičev pes, ki jc začei srdšto lajati. Tedaj ie prtšd 1» bSe ^or\rakovićev mlajši brat Zdravko. V temi je opazšl Rada in ga vprašal!: >Kaj Valčkov družabni večer< brez vstopnine v salonu m o^ta^h prostorih gostim e ~-Kerš'rč<-. Kdor želi valujočih valčkov m poskočnih polk in mazurk ter neprisilrieoe zabve, nai posetj to prireditev in ne bo mu žs4. Vstopnine ni. — VeseHčni odbor. M!-u —Ij Pomočniški zbor gremija trgovcev v Ljubljani sknouje svoj letni občni zbor v sredo 12. marca. t. L ob 7. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. Oranom pomočniškega zbora se bodo razposlala vabila, vendar pa odbor opozaria člane že sedaj na ta občni zbor. —Ij Maškerada Sokola U bo na pustno nede#H> dne 2. marca zvečer v vehkj dvo-ram" Kazine ob zvokih znamenitega jazz-banda. Na vsporeOn veftke atrakciae. —U Slavistični kteb DSFF v LJubljani javlja, da se bo vršilo predavanje ^- Bratca Krerra »o g5edaji5k! iimetnostn^ danes 37. trn . ob 20 uri zvečer v dvorani Dela v« ske zbornice. Predavanje, ka smo ga v ne-dePjo radi nenadnih tenmčnrVi zaprek (defekt v skiopt&onu) morah' preložiri. se bo izjemoma vršno v dvorani Delavske zbornice, na kar opozarjamo cenieno občinstvo. Vstop bo prost. NA PUSTNO SOBOTO V KAZINI VSTOPNINA 15 DIN —Ij Zakaj bo letos »Taborski semenj« najbolj privlačna prireditev? 1.) Zato, ker bo vsakemu posetmiku omogočeno zabavati se po svoje, 3.) Zato, ker bo vsakdo lahko prineseJ domov odpustke. 3.) Zato, ker se bodo maske gugale, 4.) Zato, ker se bo lahko vsak poseinik v spomin na leto'ndi preopust lahko sMkai. 5. Zato, ker se bo lahko ^'sakoo se pri filmu nasrnejaL 6.) Zato, ker bo lahko vsak posetnak užival dobrote elegantnega bara. .) Zato, ker se bo pripeljal na Tabor z mestnim avtobusom. S.) Zato, ker se bo lahko z mestnim avtobusom vračaj domov. 9.) Zato, ker mu bodo pri znani taborski soltdno&ti v paviljonih na razpolago vsa najboljša mazila za lačni in žejni želodček. 10.) Zato, ker nj treba, da so posetnaki ravno črno bde barve, temveč so lahko v vseh barvan, kakor jim pri-jado. - Občinstvo se opozarja vrhu tega, da si nabavi vstopnice v pred prodaji v Narodni knjigami, Stritarjeva udica, ker bo sicer pri blagajni na Taboru preveč navala na blagajne. Maske plačata IS Dni. Člani z legitimacijo samo pri večerni blagajni 15 dinarjev, vsi drugi pa 20 dinarjev. 143-n —Ij Olepšava mesta. Zadnjih deset let ie naše mesto v olepševalnem pogledu znatno napredovalo, deloma z novimi stavbami, dekana s prenovljeni em starih poslopij, t j. s preslikani em fasad itd Celo v starih delih mesta se je v tem pogledu storilo, kar se ie dalo. Poleg stavb, večfinoma modernih, nad so že velike aH male, so v olemavo seveda tuđ v veliki meri mnoge, sedaj že tlakovane ceste. Le sredi mesta delajo vrzeli nekateri nezazidana kompleksi* ki spominjajo še na potresno dobo, ali pa so sicer potrebna zazidave, pa na nad ti zanje kapitalista. Je pa tuda par starih poslopij, ki bi jih bilo treba temeljito popravi ti in prenoviti. K prvim je omeniti n. pr. podrtije ob Gosposki in Saiendrovi ulici, knez Auerspergov stavbni svet med Gosposko in Vegovo ulico ter stavbfšče na Bregu odn. Turjaškem trgu (ob nabrežju)! ob Aleksandrovi cesti pa zija še več parcel. Nujne poprave m olepšanja je potrebno n. pr. zanemarjeno realčno poslopje, ta. 1. 1874 zgrajena monumentalna stavba bivše (žal!) Kranjske hranilnice Ali hočejo gotovi ljudje po vsej sili, da bo začelo to dragoceno poslopje radi malomarnosti poklicanih krogov- — razpadati, ko se omet na stavbah že itak ruši in odpada?! Te m take slike torei pač ne krase LjnMIane in ne spadajo v okvir olepšavania. . —U Pianist Ivan Noč sodčke na iubr-iejnem simfoničnem koncertu, ki ga priredi v proslavo lOIetnice svojegi obstoja orkestralnega društva Glasbene Matice vinb-■1'jamtke v ponedeljek, dne 10. marca v veliki imionsk- dvorani, fzvajil bo Lisztov kla-viiski koncert s sprenljcvan'e n orkestra pod taktirko dirigenta L. »M. Škerjanca, Vstopnice so od danes na,prcj v predpro-dan v Matični kT*Kgarni. —Ij Za 100 dinarjev cela oMeka in še večer zabave po vrba. Va pustni trrek vsi v kazino na atensko maSkarado. »Ena obleka tfeoč duž«. 143-n —O Mestna zastavljalnica bo imela redni dražbi jupna 1°29 zastavljenih predmetov in sicer za dragocenosti (ztetnino. sre-brnino. itd.) 6. marca- za efekte OMago, perilo, stroje) pa 13. marca t. t. od 15. ure dafSe v uradnem lokalu. 144-n —U Kolo Jugoslovanskih seatar v Šte-pasji vasi bo imelo svoj redni letni občni zbor 9. marca t. 1. ob 15. ur! v prostorih g. Ant. Novaka v Štepamii vas*. — Odbor. Nenrfrčakovan preokret — Sijajno rsrrate, gospodična žrvljenie bi vas posta$al. — Sprejemam Kdaj bo poroka? Vse — Let-»s 5e res boda. zima, zdaj ie kolo. zdaj mrzlo tako, da Človek res ne ve, kaj bi odnesel v zastaviiamico. SARGOV J KALODONT četrti večer internacionalnih rokoborb Equatore premagal Hachrattyia, njemu si Ljubljana, 26. februarja. Iuternacijonalnc rokoborbe v Ljubljani so v ospreddu javnega zanimanja. Na cesti in v javnih lokalih se živahno debatira, kateri rokoborec bo zmagal in dobil nagrado v zneska 30.000 Din. Borba bo še huda, ker se je uddežujejo Sampijonj kakor VVehram (Nemčija), Budrus (Mazurrja), Kop (Jugoslavija), Cquatore (Italija). Johnson (Afrika) itd Unionska dvorana je biJa tudi snoči kljub visoki vstopnini 10, 15 m 20 Din Uootn-cem meseca!) polna gledalcev. Občinstvo se je naj boli zaniinalo za prvi par rokoborcev: Wenram centra Budrus in za tretji Kop contra Johnson. Prišlo je celo do stav, kar priča, da so rokoborbe tiulbiaffičane zelo rangrele. Wehram. ki ga označujejo dobri poznavalci rokoborbe za naj resnejšega kandidata za razpisano nagrado, je nastopil snoči drugič in ponovno dokazal svojo veliko rutino in moč. V Bud rus a je imel nevarnega nasprotnika Ker se bori Budrus mestoma surovo, je drugače zelo napeta rokoborba JTjgublrjaJa na športnem užitku. V prvem polčasu m" prišlo do odločitve, prav tako pa tudi ne v drugem. Sodnuk je moral po 2o rrinutah proglasiti borbo za neodločeno. Občinstvo je Wehramu navdušeno vzklikalo, proti Budrusu pa vprizorilo maio demonstracijo, ker ni hotel po končani rokoborbi podati VVehramu roke Kot drugi p ar sta nastopila Epuatore in Bachratty. Eouatore je Ljubljančanom že dobro znan, ker je doslej še vsak večer nastopil. Visoke, vitke postave je, krasne muskulature, zato ui čuda, da ga zlasti naša dekleta rada gtedatfo. Med rokoborbo večkrat pogleda po dvorani — baje prisostvuje rokoborbam njegova žena. Eouatore ima posebno tehniko borenja, ki ga usposablja, da nastopa s pridom Bachratry je imel rudi sBoči smolo. Dohil je sicer parkrat Equatora podse, a ta se mu je z veliko eleganco izvil in ga v 14 minutah premagal z Krvojnim Nelsonom*. Kot tretji par sta nastopila Kop in Johnson. Ker je temu pred^nočnrjim v borbi r Italijanom slaba predla in velja Kop za močnejšega od Equatora, se je pričakovalo, da bo zamorec tokrat podlegel. Tem večje je torej bilo začudenje, ko se je izkazalo, da se zamorec ne le uspešno brani, temvč da zna tudi dobro napadati. Borba je ostala v prvem polčasu neodločena in se je nadaljevala po dvemiriutneni odmoru s precejšnjo nervotariostio zamorca. Kop se je sicer potrudil, da si pribori zmago, vendar pa m bil kos zamorčevi spretnosti, ki si je vselej kot kača izmuznil njegovim trdim prijemom. Sodnik je po ?5minutrnem boju proglasil borbo za neodločeno. V odločilni borbi sta se nato spoprijela Mrna (Slovaška) in Proller (Dunaj). Mrna se je tu pa tam boril surovo, zato je vzbujal ogorčene medklice občinstva. Proller se krasno bori. Tehnično je nedvomno zelo izvežban. Njegova obramba, kakor tudi napadi so vzbujali občudovanje. V nepričakovanem iriomentu pa ga je Mrna v 41. minuti vendarle dobil podse in ga s rodpri-jemom položil na hrbet. Drevj nastopijo tđe pare: ProUer : Wen-ranu Mrna : Bachratiy, Johnson : Doberl in Eauatorc : Kop. Rezultat dosedanjih rokoborb je naslednji: Eouatore 3 točke (1 neodločena). Kop 2 (l neodločena), Johnson 1 (2 neodločeni) Wehram 1 (1). Mrna 1, Prffler 1, Budrus 0 (1). Doberl 0 in Bachratty 0. Premagani so bila: Bacbrattv štirikrat, Proller in Doberl po dvakrat, Biidrus enkrat. Unkmska dvoracia skoro razprodaja. Tako, ikaiior ob naijbo^j svečanih priltkah. Na sraleriS naša zlata mladež, študenti. ixjfnočn.iku ključav-Tiičarr. S'POTtn:^. V parterju boljša đrtržba. Vse v mrzMčnem priča.kovanjn. Nastopi,}© Sampijoii!, devet $nh ic rneod-a. Vsi oJtrofft. lepo zaJtri, nekateri s trebuščki, dru© nršičasri. Kar pod se upogiba pod njihovo težo. Confereticier našteva: Pero Kop 114. John.vm 100, VVehram li?o. Dober! 96... — Ejduš so ker ki, pra-vj nadebudrvi iLJuPai nrčar. Zajnorc je Bajbe-9 fejst! — Men se pa Mrna dopade, tneir! cjecov kolega wa desne", ki d:v po firtiežn vseh mogočih aa^ft. — Dej na mir z Brno, se^ ga ic sam vvan, Snteh ne zna n*č, pa ?tr«?Tto rad Im**. ^'?er^ srna ga izzvižgal... Dialog med lrpma postaja vedao zaodmrvcašL Začaeta naštevati posan«cne \*rJEoe en«c* in drnsesa. strokova>aSko nssotav^ata. da ie Tta-K5ae oajdatia, Jontison nalborj fejst. Kop na?boli aaaaBiB, Doberl pa grafe v primeri t dragim!. Njim pogovor ppekćae rezek žvtžs. — Los! zakače metiafer ?n že se rokoborca rafcoita kakor bika dreg v drugega. Po giava .Mrna Prollerja — Equatorc vodi, edi Kap bodita, tržita po zraku. Jeiata saitomociat«. beo-pela kakor dv« rigca in se potita, da sc »ima pieča kar svoflrjo. — Maioca. Kop uua aaajafd v »vicko&uiti! zope: N:xoio\TL'aiio usoiont kijuča^TMcar. — Zdcdia sa bo pa zdelu! In >e res Pero Kop zamorca »zdeloa>». Svie-kosteo >c aekaiko pcesaji>e glave pod pazdnbo. To mi Jc pritrdila tudč aj-ava k:.- •- r?- c.-.- ~- r ■ kolege, kj Je zmago slavno zakričaJ: — Viš, pa m« je u5oa izpod pajiiel« Tnda pabMka Je b tem zadovoiica, ker rrv v > Npootano od navdušenja, za spremembo pa tad. proteste a. Borba traja 10 caarac. nato m it r*rekarjena- — A ni laja, da bo še ena rtzoda,« 6« og>a*» zopet kOefievaHer, krepko pltiroe predse io pri-pomre: »Orka fiks. zdela ra bo pa Kop trjUm >c 15 minut ima Ca-sa-« Cez 10 minut se borba znova pr.čot. Roar>-boirca ^e cbrčseta ia loova stopica oa ode:. Borba X offorčcoa, včasih fcc zdi, da bo Kop zamorca položni na hrbet, pa se pofožaj bfeko-ma upremen; m prid* sam na pieča. Seveda samo ra hip. — Men sc zda, da ere za šfbimsc. pr.po nwr orri. ki d:šu po kdra. — Kakšne šibmige? — No, de sta zmeneoa. — Ti s osa! — $enkrar reč. m Cc ne bos?« t*o. s-mjm wi!«ti Jaz v en .* To Jc raAcgVr Borba koo£a noodVtceoo. >Vldeš, de je Utrnm-ga«, pravi zmagoslavno ktiučavnsčcrj-c-.- koiezr. — S taba sploh ne guvarim. Pejt se meta' z mana. oe imaš kurajza, ga zavroe ktjnoavvnosr. — Si prenaamen, — pre-v-i koleca z povredi« t^eaini zla som ia odsde. Iz Celja —c Sokolska maškerada v Celja. Sokolsko društvo v Cetia naznanja naiensn aVapisnllcu, da je prevzel vodstvo plesov na društveni maškerada na pustno soboto Z. rfesrri iićdteii Ceme iz Lhibllane. Njeeovo trne nam jairnči, da bo vsa prireditev y spretrefh ju rzkušeTiiii rokab. Vsem maskam PT^oroCacno, da še v teb dnen, ki jfli še dt> prireditve na razpolago« napoex) vse srle, da sa pr pravilo maske, ki l*m bodo pripomogle do krasnfli daril —c Zveza privatnih nameščencev Jugoslavije, podružnica Celje, bo Smela svoj rečni letnj občni zbor v četrtek 13. marca ob 20. v gosfilmslki dvorani Narodnega doma. Vabljeni so vsi trgovski in privatni narme^čeiKa, ki se zanjznajo za prkrct svr.-ie strokovne organizacije. —c Poziv celjskim pevcem! CcI:sko pevsko društvo pripravlja velik pomladanski koncert v začetku maja v Celju. Nato namerava CPD prirediti koncertno turnem ob severna mejj dravske banovine in bo poneslo lepo slovensko pesem rad*; med brate v Prekrrrurru, Pevske vaie se že pridno vrše, vabljene so pa pevke in pevci, ki še niso včlanjeni v društvu, da bo omogočen Čim učinkovitejši nastop in uspeh. —c Letovanje celjskih sokolskih nara* ščajnikov na morja. Sokol KJ v Celjn e tudd letos, kakor lansko leto, uvedel akcijo za letovanje svojih naralcaiuikov ob mor-in. V to rvrbo je društvo lanpos-jaio ro na-rašeakukafa okrožnke na uirhove starše in pri^avTiioc, da se pravočasno sestavi proračun. Oskrba za mesec dnj znaša 900 Dm za posasmetznika. Letovanje bo v Man^nšctci. RodšteJij naraščaja se pozrvajo, da pc svoji moča prispevajo k stroskon ter lzpoinijo pTijavrnice rn jf!h v stresi u okrožnice oim prei vrnejo. V kolikor roditelji ne b: zmogli stroškov, bo skušalo druš'vo kriti stroške deloma z nabiralno akcijo, deloma na fz lastne Hagaone. —c Pretep v Gaberfci. V neki gostilni v Gaberiu so se stepli zar.idi neke stare zadeve M. P., J. P. in Ivan R. V prepiru je udaril Ivan R. z nekim trdkn predmetom M. P.-a po glavi in mu prizadejal manjšo rano. Stvar bo likvidirana pred sodiščem, —c Iz celjskega športnega življenja. V nedeljo 23. t. m. b" morala biti v Celkj ofvoriena letošnja pomladanska nogometna seroma in sfcer s prvenstveno tekmo SK Celje : SK Offimp (Gaberje). Tekma pa je morala bttil zaradi raz-wb zapTek preložena na nedeljo 9. marca. Prinodnk) nedeljo se bosta vrSGi v Celja 2 pokalni tekmi in sicer najprej tekma Adetik SK : SK Oli .rrtp ki nato tekma med zmagovalcem v tel tekmi in med SK Celjem. V rverfnjakn. — dej, inarrrica. tale opica je podobna srr?čku. —MolČL Janezek, tako so vendar i>e govori! — Kaj rmsKs. da ie opica. sKšala? Stran 4 »SLOVENSKI N A R O P«,, dne 27. februarja 1930. Stev. 48 Edgar Wallace: 2 Vrata izdajalcev Rom a n Dekle se je tiho zasmejalo. — Ne verjamem vam. Cim je stoj pil k vam sluga, sem opazila, da bi se me radi odkrižali, Je vas prišel kdo obiskat? In še predno jc mogel odgovoriti, jc nadaljevala: — Tower pozjiam zelo dobro. Ho* tela sem samo videti vas v uniformi. Komaj je izgovorila te besede, se je spomnila, da se je seznanila z njim šele pred dobrim mesecem. Prihitei ji je bil s čolnom na pomoč, ko je bila največja nevarnost, da se njen čoln na Temzi prevrne ali razbije. Šla sta po klancu proti Lion Gate. Ustavila sta se in se ozrla šc enkrat pa mračna lesena vrata, za katerimi sc je lesketala reka. — Vrata izdajalcev! Zadrhtela je, a nikoli ni razumela raka j. — Vrata izdajalcev, — je pritrdil. — Zdaj je to docela nedolžen izhod. Kdo bi mislil, da so hodili po teh stop* nicah dvorjani in kraljice. Na tem kraju je kraljica Elizabeta sedla in iz* javila, da bo prokleta, če pojde naprej. Dekle sc jc zasmejalo. Šla sta mi* mo vojakov na straži in prispela na Tower Hill, kjer stoje veliki vozovi z zaboji, smrdečimi po ribah. Hopin avtomobil se je ustavil tik ob hodniku in Dick je odprl vratca. - Kdaj se zopet vidiva? Nasmehnila se je. Kadar hočete. Imam telefon, moja številka je v seznamu. Zek> rada obe* dujem v Embasv. — Kaj nameravate zdaj? Dekle je namršilo obrvi. — Čaka me neprijeten pogovor, — je odgovorila in Richard jo je začu* deno pogledal, kajti isto je čakalo tudi njega. Toda priznati ji ni hotel. Zrl je za avtomobilom, dokler ni izginil, potem je pa odšel počasi s hri* ba čez most, ki se vzpenja nad starim prekopom. Richard se ni več smehljal. Niti zgovorni izraz simpatije, s kate* rim ga je pozdravil Bobbie, ko je šel mimo stražnice, ni pregnal oblačkov z lepega Dickovega obraza. Brili, sluga, ga je čakal pred vrati. — Oni gospod mi je naroČil, naj vas grem iskat. Dejal mi je, da sta se domenila glede sestanka. Dick Hallovvell je zamišljeno priki* mal. — Brili, dobre četrt ure vas ne bom potreboval, — je dejal slugi. — Osta* nite kar tu in če bi hotel kdo govoriti z menoj, recite, da imam zelo važne opravke. — Da, sir Richard. — Brili, je vam oni gospod morda kaj povedal o sebi? Brili je povesil oči. — Ne, sir. Zdelo se mi je, da je natreskan. Dejal je, da ste lahko sreč* ni, ker imate tako lepo stanovanje. Zopet je pogledal v tla. — To jc vse, gospod. Zdelo sc mi je, da se posmehuje in da je predrzen. Komaj je prišel, že jc kritiziral. A čc sem prav videl, ni ta gospod nič po* sebnega. — Da, nič . . . Dick je odšel po kamnitih stopni* cah in stopil k vratom. Odprl jih je in vstopil. Pri oknu udobno urejene spre* jemnice je stal mož, zaverovan menda v vežbanje čete na dvorišču. Njegov obraz obrnjen na pol k Dicku, je bil izžet in mračen. Na sebi je imel pono* seno obleko in njegovi čevlji so bili močno pošvedrani. A vendar je bil presenetljivo podoben mlademu čast* niku, ki jc gosta molče opazoval. — Halo! Gost je nekaj zamrmral in sc obr* nil. Njegov pogled ni bil ne prijazen, nc priliznjen, — Halo, brate! Dick ni odgovoril. Ko sta si stala nasproti, sta si bila še bolj podobna, a vendar je bilo na prvi pogled jasno, da je med njima velika razlika. Da ni Graham Hallowell tako osorno govo* ril, bi si bila morda bolj podobna. To* da mož je pozabil, da je nekoč pove* ljeval ladjam, da je posečal visoke šole in da je bil ponos univerze Vedel je samo, da je težko preizkušeni mož, ki nikoli ni imel sreče. Prispel jc do meje, kjer se je spominjal samo ne* uspehov v življenju in bridkih izku* šenj. — Sir Richard, pozdravljaš me iz* redno navdušeno, je zagodrnjal, — in stavim glavo, da me ne povabiš v ofi* cirski dom na obed. Dovolite, da vam predstavim svojega brata Grahama Hallowella, ki je bil šele včeraj izpu* ščen iz Dartmoora in bi vam lahko pripovedoval zanimive zgodbe iz tega groznega pekla. Govoril je vedno glasneje in končno je skoro kričal. Dick je pomislil, da mora biti pijan in torej slabe volje. — Celo tvoj sluga mi je grozil, ka* kor da sem capin, a ne tvoj brat. — Saj tudi si! — Glas Dicka Hallo* wella je bil osoren in samozavesten. — Izraz »capin« te prav dobro karak* terizira. Graham. Spadaš med izmeč* ke, katerih se pošteni ljudje ogibljejo. Nobene lastnosti nimaš, ki bi bila bo* gu ali ljudem všeč. In ne kriči, ko go* voriš z menoj, sicer te zgrabim za vrat in postavim pod kap. Si razumel? Zdelo se je, da se je grožnje ustra* šil. Postal je ponižen in pohleven. — Ne zameri mi, Dick. Davi sem pogledal pregloboko v kozarček. Po* misli, kako bi se počutil ti, če bi te bili včeraj izpustili iz ječe. Zamisli se v moj položaj. Dick ga je prekinil. — Ne morem si misliti, kako bi mi bilo pri srcu, če bi bil izpuščen iz ječe, — je dejal osorno. — Nimam tako bujne fantazije in tudi v položaj člo* veka se ne morem zamisliti, ki je jma* mil in okradel plemenitega častnika, kateri mu je zaupal samo zato, ker je bil moj brat. Ne morem si misliti, da bi mogel pobegniti z ženo poštenega moža in prepustiti jo na Dunaju bedi in lakoti. So stvari, katerih si ne mo* rem misliti. Saj sploh ni treba vseh po* drobno naštevati. Cc bi sc Znal zamis= liti v tvoj položaj, bi razumel, kako je mogoče broditi po močvirju, kakor si brodil ti. Morda bi tudi bolje razumel tvoja čustva, katerim si podlegel po odhodu iz jetnišnice. Kaj bi rad? Grahamove nemirne oči so se ob. s nile od okna. — Uničen sem, — je odgovoril naglo. — Mislil sem, da bi bilo najbo= Ijc odpotovati v Ameriko. — Kaj ameriška policija še nima dovolj lopovov, da moraš odpotovati v Ameriko? — Trd si kakor kamen. Dick. Dick HaIlowell je zamahnil z ro«co. — Koliko hočeš? — Samo toliko, kolikor potrebu nm za vožnjo do Newyorka. — Saj dobro veš, da Človeka s tvojo preteklostjo ne bodo pustili v Ame* riko. — Odpotujem pod tujim imenom. — Prepričan sem. da nikamor ne odpotuješ. ker sploh nimaš resnega namena. Dick je sedel k pisalni mizi, odprl jc predalček, vzel iz njega čekovno knjižico in napisal ček. — Dam ti petdeset funtov. Ček je napisan tako, da n<~ moreš pripisati ničle in dvigniti v banki 500 funtov, kakor si storil z mojim zadnjim če* kom. Poleg tega pa obvestim za vsak slučaj banko, koliko naj ti izplača. Iztrgal jc ček iz knjižice in ga iz* ročil bratu. — To je zadnji denar, ki ti ga dam. Če misliš, da boš odiral Kaj novo vlo* go, se zelo motiš. Moj polkovnik in vsi častniki vedo za tvojo preteklost in mladenič, kiterega si osleparil, stoji ta hip na straži. Če me boš nadlegoval, te dam aretirati. Si razumel? Graham Hallowell je spravil ček v žep. — Trd si kakor kremen, — je za* godrnjal. — Če bi oče vedel . . . — Hvala bogu, da je mrtev! — je dejal Dick. — Saj je itak zvedel to* Hko, da ga je spravilo v grob. Tudi njegovo smrt imaš na vesti ti, Gra« ham. Graham je težko sopei. Samo strah ga je zadrževal, da ni pobesnel. Rad bi bil trdosrčnega brata ranil in poni* žal, pa ni Imel toliko poguma. — Videl sem te skozi okno. Govo* ril si s prekrasnim dekletom. — Molči! — je zakričal Dick. ■— Nočem, da bi govoril z menoj o ka* terikoli ženski. — Lari fari! =— G rabam u se je vra* čala običajna predrznost. — Hotel sem te samo vprašati, če Diana kaj ve o tem? Dick je stopil k vratom in jih naglo odprL — Pojdi svojo pot, — je dejal osorno. — Diana ... — Diana zame nič ne pomeni Za* pomni si to in tudi to, da nimam rad njenih prijateljev. — S tem misliš mene? Častnik je poazal na stopnice. Gra« ham je skomignil z rameni in obrnil bratu samozavestno hrbet — Tu je kakor v jeci. Toda izhod najdem, bodi brez skrbi Smrt »Rdečega viteza Nemčije" Kako je končal slavno karijero znani nemški letalec baron Richthofen, ki je 80 krat zmagal v zračnih višavah Osebno hrabrost spoštuje in ceni tudi s»v>vraž4iik. Najboljši dokaz k angleška knjiga *Rde6i vitez Nemčije«, ki >e izšla te dni v Londonu in v kateni je podrobno opisano življenje in smrt znanega nemškega vojaškega letalca barona Mariir^da von Richthofna. Rtchihofen jc bil znan na zapadnem bojišču kot najnevarnejši letalec, katerega so se bali in izogibali vsi zavezniški letalci. Način smrti 25-letnega junaka zračnih višav, zmagovalca v 80 zračnih bojih, je zdaj docela pojasmjen. V Nemčiji sc je dolgo govorilo, da jc barona Richthofna prisOrk) angleško letalo, da sc je spusti-] na tla. kjer so ga ustrelili avstralski vojaki. Baje so bilfi avstralski vojaki zelo veseli, ko so spoznali, koga jim je izročfla usoda na milost in nerntilosl V resnici pa ni biio tako. Baron Richthofen jc iim-el za seboj že 50 zmag v zračnih višavah in bil je že 23 krat o-dlikovan. Slednjič se je dvignil na čelu cele letalske eskadrile na svojem rdečem letalu, katerega jc poznala dobro zlasti angleška fronta. Brlo de 21. aprila 1918. Richthofen sc je hotel znova spoprijeti s sovražnikom. Proti nijemu se je dvignila angleška eskadrila pod poveljstvom odličnega kanadskega avijatika kapitana Roy Browna. V njegovem letalskem oddelku je bil tudi poročnik May de MeJbourne, ki bi moral tistega dne prestati prvi ognjeni krst. Zato mu je kapitani zapo-vedal, naj sc drži s svojim letalom v boju ob strani dn najpada samo ^osamljene nemške aeroplane. Nad Corbijo ie začela nemška eskadrila zasledovati dva angleška aeroplana. Eskadrila ka-pMana Browna. ki ie bila visoko nad nemško, je začela takoj napadati nemška letala. Eno nemško letalo je bflo rtekorško zaostalo za drugimi in poročnik May ga je takoj napadel. Imel je srečo, da je nemško letalo zbil na tla. Tedaj ie pa opaziti ponosnega angleškega zmagovalca baron Richthofen, ki je takoj obrnil svoj rdeči aeroplan tipa Fbkker prati aeroplanu poročnika Ma-ya, da se mu osveti za tovariševo smrt. May je napenjal vse sile, da uide strašnemu nasprotniku, katerega 81. žrtev bi bil nedvomno postal, da ni opazrl njegove nevarnosti v zadnjem hipu povefljnik angleške eskadTile kapitan Brown. Junaški kapitan je takoj odhitel ogroženemu tovarišu na pomoč, baron Richthofen, ki se je bil preveč zagrizel v zasledovanje, se pa ni pravočasno zavedel, da je napaden. In tako se je Brovvrm posrečilo zadeti najslavnejšega vojaškega letalca vseh časov. Vpričo avstralske in nemške pehote, ki je iz okopov v nepopisni napetosti opazovala odločilni spopad v zračnih vašavah, je strmoglavil rdeči aero-oian na tla, kjer ie obležal po čudnem naJcijučiu v docela normalni legi. Nemški Častniki, ki so z daljnogledom opa- zovali Richthofnov padec na sovražno ozemlje, so bili prepričani, da je avstralska pehota ustrelila slavnega letalca. V resnici je pa ubila Richthofna krogla iz Brovvnove strojnice, ki mm je prebila srce. Njegovi nasprotniki, angleški letalski častniki, so ga pokopali z vsemi vojaškimi častmi. Nedostojnost Značilen pojav nase dobe je, da drve iludje navdušeno na vsako družabno prireditev, kjer se da kaj zastonj po>estt in popiti. To vedo posebno dobro diplomati, kajti v diplomatskih krofih so razne recepcije s pojedinami in zakuskami na dnevnem redu. In tako pripoveduje neki diplomat, da ie že opetovano opazoval gospode in dame iz najboljše družbe, kako planejo na birffet in jedo, kakor da so doma najmanj teden dni stradali. Nekoč so sklenili prodajati na recepciji jestvine in pijače po zmernih cenah, izkupiček pa razdeliti med siromake. Najeli so najlepša dekleta, da so stregla gostom, toda uspeh je bil zelo slab. Ostalo je toliko jestvin in pijače, da ic bilo osobje poslaništva preskrbljeno za cel teden. Večina gostov e okrepčilo odklonila, češ da so vajeni jest" samo opoldne in zvečer. Isti pojav se da opazovati tudi glede kaje. Če niso cigarete in cigare na razpolago brezplačno, je med gosti vedno maL> kadilcev. Cim se pa dobe cigarete in cigare zastonj, kade celo tisti, ki sploh niso kadtlcL V znamenju gesla »zastonj« sc celo ljudje iz boljših krogov spozabijo d-o netaktnosti in ned*o-stojnosti. Omen.ieni diplomat pravi, da se mu zdi zelo lepa navada v Nemčiji, kjer se na raznih svečanostih odrekajo banketov v prid bedne dece. Tudi tradici-jonalne parlamentarne pivske večere so odpravili, stroške za nje pa dali vojnim slepcem. Bavarski poslanik v Berlinu ne prireja recepcij, zato pa porabi reprezentančne doklade, da podpira svoje siromašne rojake. OTROŠKE NOGAVICE 'iiGOM Najboljše, najtrajnejše, zato 13 najcene&eJ 20 odstotne kronske bone kupuje v okvira svoje potrebe po dnevni ceni ali n peki 62% PUČKA STEDIONA, OSIJEK Rok je kratek, kdor prej pošlje, bo prodal! Požurite se državne razredne loterije so dospele« — Žrebanje se bo vršilo dne 6. marca« — Obnova srečk traja do 4. marca« — Opozarjamo lastnike naših srečk, da jih pravočasno obnovijo. Zadružna hranilnica r. z. m o* z. Ljubljana. Sv. Petra cesta IO Mag. št. 7736/30. Razpis Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo zidarskih in težaških del pri zgradbi hladilnice za slanino v mestni klavnici. Pravilno sestavljene in kolekovane ponudbe s 100 dinarskim kolekom je oddati v zapečatenem ovoju v mestnem gradbenem uradu, Šolski drevored 2/II do IZ* marca 1930 do 11. dopoldne. Vse podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad med urad- nimi urami. Mestni magistrat ljubljanski, dne 25. februarja 1930. Orožniškega upokojenca podčastnika, titeno za ankojinic stalno OHneSSage. Prednost tisti, fcd razpolagajo 6 kavcijo. Pismene ponudbe na ipbbpd »Slov. Naroda* pod §t. 902. 902 Vajenec priden in poŠte* za zfet&rsfco obrt se išče. — Kajo Deti d, sfetar, UnbCana. Vidovdanska c 2. 934 Osebno pravico za sostAoo ia kavarno oddam tako}. Ponudbe prosim t Jeboek, poitno ležeče Kamrnk. 9S6 Trgovina ▼ lenem industrijskem mesta se radi toh—i z lokalom, inventar* jem in Masam za več let pod zelo u&Ambm pogoji takoj odda. Maj-lepša eksistenca ea začetnika ali mladi par. Stanovanje v btsa. Porodne na upravngtvo »Slov. Naroda« pod »Industn)a«/9<66. Odeje bhne, vato, volno, puh, odeto-popravila: Rožna ulica 19. Ribje o*e sveže, najfinejše, nocveSko, iz lekarne dr. Q. Picooatia v LtnbkjaoU se priporoča bledim, slabotnim osebam. 87-L Trgovina dobro uspevajoča, v strocem centre LfobBeae, se radi bolezni z lokalom, inventarjem in blagom takoj usodno proda. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda c pod »Zlata *atna«/965. Delniška družba pivovarne Union. Ljubljana sporoča, svojim cen j. odjemalcem, da ima vedno v zalogi črno 99 99 M O D R O C E Ia airik močno blago Don 240.—. spodnje modroce, mreže, posteljne odeje naleeneJSe kupite pri RUDOLF SEVER Marijin trg 2 Zahtevajte vzorce! 29/T 12. m 1930 bo modna revija MODNE PALAČE J U LIU S KRUPNIK WIEN VIL, KaHerstrasse 118 ▼ velikem dunajskem »Konzerthaussaal«. Pokažemo okoH 500 sponttadnib modelov s sodelovanjem prvovrstnih umetniških sSL Rezervirajte prostor brzojavno! Ili:ithl Ll>-BOfK* PIVO ki je izvarjeno strogo na monakovski način ter se priporoča za odjem. I (DUNAJSKI VELESEMENJ) od 9. do 15. marca 1930 (Rotunda do 16. marca). Posebne prireditve: Salon kož uho vinske mode — Dunajska moda pletenin — Semenj pohištva — Reklamni semenj. MEDNARODNA RAZSTAVA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES Razstava potrebščin za boWake obrate — Razstava živil ki hranil — Stavbni ln ceatocradbenJ semeni — Tehnične novosti in Iznajdbe. Vzorni pregled poljedelstva ln gozdarstva. 3. AVSTRIJSKA RAZSTAVA PITANE 2IVINE (14. do 16. marca 1930). Brez vHznma na potnem Usta! — S sejemsko izkaznico ln potnim listom svoboden prestop meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizum se dobi ob predložitvi sejemske Izkaznice na meji. Precejšnje vozne olajšave na jogo«!., madž. in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in ▼ zračnem prometa._ Pojasnila vseh vrst ter sejemske izkaznice (po M Din) se dobe pri VVIENER MESSE - A. G„ VVIEN Vil. ter za časa spomladanskega v eJ esej m a v Leipziga pri tamkaj *is# poslovalnic). Oesterr. Messhaus ln pri častnem zastopstva v Ljobijani: Avstrijski konzulat. Dunajska cesta 31, Josip Zklar, Du najska cesta 31 in Zveza za tujski promet v SIoventH. Dunajska cesta 1. UnMe Joasp — Za »*4arodno : Fran JaaaaietL — Za opravo ia anseraani de4 beta: Oton Christol. — Vsi v fanbsjain