Štev. j	Leto 11	^ Ö (Đ	^ u	Uredništvo in upravništvo:
Izhaja enkrat na mesec.	^	j?_Q	Ljubljana, Miklošičeva c. (palača Del. zbor-
Naročnina četrtletno 12 dinarjev	nice)- kamor nai se ^ pošiliajo ^kopisi.
NEODVISNO GLASILO ŽELEZNIČARJEV, UPOKOJENCEV IN TRANSPORTNEGA OSOBJA	______
Pravočasno opozarjamo!
Samo poldrugi mesec nas še loči od dneva, ko mora stopiti v veljavo nov državni proračun, v kolikor se ne bodo morda v zadnjem trenutku odločili kot lansko leto za gospodarstvo z dvanajstinami.
V	parlamentu odnosno v odborih bi morala biti sedaj proračunska debata v polnem teku. Dnevno časopisje bi moralo zavzemati stališče k posameznim postavkam in predlogom, moralo bi kritično motriti nastopanje poslancev, poslanskih klubov ter posameznih ministrov. Vsega tega ni in izgleda, kot da bi bili sredi leta, ko se posamezne proračunske postavke in odredbe finančnega zakona izvajajo in ne da smo le par tednov pred uveljavljenjem novega budžeta, ki naj prinese novo življenje v narodno gospodarstvo.
V	finančnem odboru in parlamen-
tu se gredo večino in manjšino, obstrukcijo in aplavdiranje, razna vprašanja, interpelacije, pripombe k zapisnikom in tako teko dnevi brez vsake koristi. Skoraj sigurno je, da se bo tudi letos ponovila igra preteklih let: proračun je treba spraviti pod streho v pardnevnem zasedanju, zato se morajo vršiti seje neprekinjeno, poslanci bodo govorili ponoči prazni dvorani in budžet bo sprejet -	-
,• * - Spomenice državnih in javnih nameščencev, prošnje upokojencev, obupni klici delavstva bodo delili usodo enakih spomenic preteklih let, šli bodo ad acta in tudi leto 1936-37 bo v znamenju štednje.
Sicer delovno ljudstvo danes nima vpliva na razvoj teh dogodkov, vendar porabimo vsako priliko, da opozorimo odločujoče, ki imajo sedaj oblast v rokah, da nadaljevanje štednje po dosedanjem vzorcu ne bo ublažilo gospodarske krize, ne bo prineslo v državo blagostanja in zadovoljstva, marveč bo bedo in nezadovoljstvo v najširših krogih še povečalo. Opozoriti moramo odločujoče, da jih ne sme zavarati zadovoljstvo, ki se morda zrcali na obrazih posameznikov, ker to zadovoljstvo je drago plačano z obupom mase izkoriščanih, ki zaman pričakuje rešitve.
Naj se bo že vršila proračunska debata po rednem ali po skrajšanem postopku v narodni skupščini, gospodje ministri in poslanci bodo imeli priliko, da se zavzamejo za izpolnitev najnujnejših zahtev delovnega ljudstva, «•-.!»’. «m	‘ r-**
UM k . l . *. ,* * i Po proračunski razpravi gospodje ne bodo mogli trditi, da jim ni bil znan položaj, v katerem so se železničarji nahajali, da niso bili opozorjeni na posledice novih redukcij in da jih za to na poslabšanju ne zadene krivda, ker sc za ta poslabšanja glasovali v nevednosti.
Železničarji vseh kategorij so danes složni v eni zahtevi, ki se glasi:
Položaj pretežne večine železničarjev je danes nevzdržen. Redukcije delavskih plač, brezplačni dopusti in visoka bremena za
davke in socialna zavarovanja so povzročila, da v tisočih in tisočih delavskih družin gospodari lakota in pomanjkanje, da delavski otroci telesno in duševno propadajo. Tudi položaj nižjih kategorij nastavljencev po zadnjih redukcijah ni dosti boljši. Enako slab odnosno še težji pa je položaj zadnjih ostankov kronskih rentnikov in staroupokojencev, ki edino še v Jugoslaviji čakajo na pravično prevedbo in izednačenje.
Nwt.,»».««».*--	1 • «" -Msi *1»
Enodušna zahteva prav vseh železničarjev je: Nobene redukcije več! Nasprotno, odobriti se morajo novi krediti, da se zasigu-ra redna zaposlitev železniškega delavstva vse dni v mesecu, da se zasigura redna podelitev vseh pravic, ki jih predvidevajo obstoječi zakoni in pravilniki, da se zasigura nujno potrebni eksistenčni minimum! Prevedba kronskih rent in izednačenje staroupokojencev se ne sme več odlašati, saj so vse prizadete evropske države izednačenje že davno izvršile ter se tako oddolžile svojim uslužbencem za njih vestno službovanje.
Enako enodušna zahteva vseh zavednih železničarjev je, da naj sc jih ne loči glede pravic od ostalega delavstva in da naj se železničarjem zopet povrne pravico do delavskih zaupnikov in do svobodnih strokovnih organizacij.
Dne 26. m 27. jan. se je vršil veliki dvorani Delavske zbornice v Beogradu 6. kongres Delavskih zbornic, katerega se je udeležilo poleg zastopnikov skoraj vseh ministrstev, raznih socialno-političnih institucij in delavskih strokovnih organizacij nad 150 delegatov iz 35 mest naše države. Razen splitske Delavske zbornice so bile zastopane vse zbornice.
Na dnevnem redu kongresa so bila najaktualnejša vprašanja, kot: mere proti brezposelnosti in zavarovanje brezposelnih, nadalje vprašanje padanja delavskih in nameščenskih plač ter njih zakonita zaščita, pravica delavskega združevanja in stavke, kakor tudi poročila o tekstilni in rudarski anketi ter o anketi o hišni služinčadi.
Kongres je otvoril tajnik centralnega odbora Delavskih zbornic s. dr. Topalovič. Po izvolitvi predsedstva, v katero so bili izvoljeni Stark iz Zagreba, Djenanovič iz Zenice in Sedej iz Ljubljane, je bilo kongresu objavljeno, da je s. Topalovič podal ostavko kot centralni tajnik in da bo do prihodnjih volitev v Delavske zbornice vršil dolžnosti tajnika s. Krekič. V imenu celokupnega kongresa je predsednik Stark s. Topaloviču za njegovo nadvse požrtvovalno delovanje v prid delavskega razreda izrekel najtoplejšo zahvalo.
K 1. točki dnevnega reda, to je
Kongres Delavskih zbornic
- . __<
brezposelnost, pomoč in zavarovanje brezposelnih je podal izčrpno poročilo s. Jovo Jakšič iz Sarajeva. Povedal je, da država, banovine in občine niso posvečale prav nobene pažnje temu vprašanju, kljub temu, da so za to v prvi vrsti poklicane. Dosedanja pomoč brezposelnim s strani Javnih borz dela je absolutno nedovoljna. Tudi novi pravilnik o podpiranju brezposelnih delavcev predstavlja novo poslabšanje dosedanjih dajatev, ker povečava dobo članstva pri bolniških blagajnah od 4 mesecev na 8 odnosno 12 mesecev. Po tem novem pravilniku (proti kateremu je zavzel kongres odločno odklonilno stališče) bi bila iz brezposelnega zavarovanja izločena velika večina sezonskih in ostalih delavcev.
Referent je postavil zahtevo po izvedbi velikih javnih del, po skrajšanem delovnem času, po subvenci-joniranju javnih borz dela s strani države, banovin in občin ter po reviziji predvidenega pravilnika o podpiranju brezposelnih.
O delavskih in nameščenskih mezdah ter njih zakoniti zaščiti je poročal s. Uratnik. Plediral je za kolektivne pogodbe med delodajalskimi in de-lojemalskimi organizacijami ter za zakonito zaščito minimalnih mezd. Iznesel je poedine slučaje, ko delavci ne zaslužijo več kot Din 8 do Din 18 na dan. To ne škoduje samo delav-
cem kot takim, temveč tudi onim delodajalcem, ki plačujejo malo boljše mezde.
S. Pavičevič (Beograd) je govoril o kcalicijski pravici delavcev ter je ugotovil, da obstoji samo na papirju, ker iz neštetih slučajev je razvidno, da se ta pravica delavcev ne tepta samo s strani delodajalcev, temveč tudi s strani državnih organov.
S. Krekič je poročal o samoupravah v socialnih institucijah. Bičal je sistem stalnega imenovanja ravnateljstev bolniških blagajn in podčrtal, da tak sistem škoduje dobremu ugledu zavarovanja, pa tudi njega funkcijoni-ranju. Postavil je zahtevo po čimprejšnjem razpisu svobodnih volitev v bolniške blagajne.
Po podanih poročilih k poedinim točkam dnevnega reda so bile sestavljene komisije, ki so imele nalogo proučevati vse resolucije k posameznim referatom.
Diskusija, ki je trajala 1 dan in pol in v katero so posegli delegati in eksperti iz vse države, je bila vseskozi stvarna in na višini.
Resolucije, ki so bile kongresu predložene v odobritev in ki predstavljajo velik korak naprej v pogledu razčiščenja pojmov, zlasti pa praktični predlogi za omiljenje velike brezposelnosti in dosego novih socialnih pridobitev, so bili od kongresa soglasno sprejeti.
Volitve delegatov Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic se vrše v nedeljo’ 23. februarja 1936 od 8.—10. ure v lokalih posameznih volišč, kot so bili navedeni v uradnem razpisu volitev. Dolžnost slehernega zadrugarja je, da se volitev udeleži osebno odnosno odda podpisano glasovnico zaupniku „Zadružne liste“. Kdor je proti zvezarski samovladi v zadrugi, bo volil „ZADRUŽNO LIST O“.
Važne intervencije za upokojence in rent-nike v Beogradu
Čim je začel zasedati finančni odbor in razpravljati o predlogu budžeta za prihodnje budžetno leto ter o načrtu novega finančnega zakona, je akcijski odbor upokojencev poslal v Beograd svojo delegacijo, da predloži v Ministrstvih, finančnem odboru ter posameznih poslanskih klubih spomenice za rešitev najvažnejših vprašanj upokojencev. Pri sestavljanju zahtev se je akcijski odbor omejil le na najnujnejše zadeve z ozirom na svoječa-sne izjave finančnega ministra, da se morajo v prihodnjem budžetu personalni izdatki znižati in da ne bo dopustil nikakih večjih novih kreditov. Vsled tega je deputacija predložila samo sledeče najvažnejše zahteve:
1.	Prevedba kronskih rent na dinarske in izplačilo draginjskih doklad.
Veliko število uslužbencev, ki so naj-vestneje vršili odgovorno železniško službo in so bili v službi poškodovani ter jim je bila renta odmerjena še ipred uveljavljenjem zakona iz leta 1923, prejema pa še danes rento v kronski veljavi. Dosti je še rentnikov, ki so se ponesrečili v službi pred 20, da cello 30 leti in jim je bila tedaj odrejena renta na pr. K 2C0 in tudi več, kar je odgovarjalo tedanjim razmeram. Tak rentnik dobiva danes mesečno Din 50.— in se nahaja v obupnem položaju.
Da te rente do danes še niso prevedene na dinarsko veljave, je krivo dejstvo, da je leta 1927, ko je bila izdana uredba o prevedbi državnih kronskih upokojencev, pomotoma izostala v tej uredbi navedba kategorije rentnikov. Navedena uredba predvideva prevedbo vseh kronskih pokojnin s 1. avgustom 1927 al pari na dinarje ter je jasno, da bi se najmanj z istim datumom moralo prevesti tudi kronske rente.
Velika krivica, ki se je pripetila rent-nikom, se da sedaj popraviti le z objavo dodatka k citirani uredbi odnosno s posebno uredbo finančnega zakona za leto 1936-37, ki naj se glasi:
»V zvezd z uredbo o i prevedbi kronskih pokojnin državnih upokojencev na dinarske in v zvezi z zakonom o prevedbi kronskih pokojnin južno-železničarjev se prevedejo z veljavnostjo od 1. VIII. 1927 tudi kronske rente in sicer osebne kakor tudi rodbinske. Prevedejo se rente vseh državnih kot tudi rentnikov južne železnice računajoč 1 K za 1 Din.«
Rentnikom pa se je zgodila še druga krivica: S 1. V. 1935 je računovodstvo zagrebške direkcije ukinilo izplačevanje doklad k rentam z motivacijo, da je pokrajinski pokojninski sklad v Ljubljani ukinil tozadevno dotacijo. Rentnikom nakazujejo sedaj samo malenkostne rente brez doklad. Vsled tega se nahajajo rentniki in vdove v obupnem položaju ter pričakujejo, da bo železniško ministrstvo, finančno ministrstvo in finančni odbor narodne skupščine podvzel vse korake, da dobe rentniki doklade za čas od 1. V. 1935 dalje naknadno izplačane in da se jim bodo doklade za bodoče redno nakazovale.
*
2,	Izednačenje pokojnin, provizij, miloščin in nezgodnih rent, odrejenih po starih predpisih, s pokojninami po
sedanjem zakonu.
V vseh evropskih državah, kjer so nastale večje valutne spremembe, je bilto že v letih 1923 do 1925 izvedeno izednačenje starih pokojnin z novimi pokojninami, ki so odgovarjale življenskim prilikam. To izednačenje so izvršile že davno vse nasledstvene države, nazadnje Čehoslovaška, ki j« zadnje staroupokojence prevedla že leta 1933. Edino v kraljevini Jugoslaviji to vprašanje še danes ni rešeno.
Povodom razprave o finančnem zakonu za leto 1935-36 je bil od nekaterih poslancev sicer predložen amandman, ki bi pooblastil finančnega ministra, da pripravi tozadeven zakon, vendar je bil ta amandman odklonjen.	.	_ ,	. . ,
Aktivno osobje tako na zelezmci, kakor v drugih .državnih uradih je dobilo nove dinarske plače že z uredbo od 14. marca 1922 nadaljno zvišanje, ki je vsaj delno odgovarjalo draginjskim razmeram, je bilo odobreno z zakoni iz leta 1923. Le upokojenci teh regulacij niso bili deležni, marveč so morali čakati do 1. avgusta 1927, .da so se jim prevedle kronske pokojnine na dinarske. Za tem je za aktivno osobje stopil leta 1931 v veljavo nov zakon, le za staroupokojence, ki so bili upokojeni po zakonih
pred letom 1923, doslej ni bilo ipredvideno nikako izednaćenje njihovih pokojnin. Prizadeti pričakujejo, da se bo vsaj letos tudi v Jugoslaviji izvršilo izednaćenje starih pokojnin ter predlaga, da hi se s posebno odredbo finančnega zakona predvidelo tozadevno pooblastilo in zasigural potreben kredit za izplačilo izednačenih pokojnin. Ta člen finančnega zakona naj se glasi:
»Pooblašča se finančni minister, da v soglasju z Ministrskim svetom in Finančnim odborom v roku šestih mesecev izda zakon odnosno uredbo o izednačenju penzij, provizij, miloščin in nezgodnih rent, ki bodo odgovarjale pokojninam, katere predvidevajo sedanji zakoni.«
3.	Odobritev voznih ugodnosti iz čl. 39 in 42 pravilnika o voznih ugodnostih tudi za upokojence.
Upokojenci so tekom preteklih let izgubili skoraj vse vozne ugodnosti. Leta 1935 so sicer dobili nekaj ugodnosti nazaj, vendar še danes nimajo pravice na brezplačen prevoz živil v jesenskih mesecih in ne na prevoz premoga in drv po znižani ceni.
Čl. 39 pravilnika o voznih ugodnostih predvideva za aktivno osobje pravico do prevoza 450 kg živil v jeseni za prehrano čez zimo. Ta ugodnost pa naj velja za upokojence, dasi so upokojenci zlasti staroupo-kojenci in oni iz delavskega staleža, v daleko težjem položaju.
Čl. 42 istega pravilnika predvideva za aktivno osobje pravico, da lahko prepelje premog odnosno drva proti plačilu 10% redne tarife ter so zopet edino upokojenci ter vdove od te ugodnosti izvzeti.
Svoječasno so tako pod državno kot pod privatno upravo upokojenci vživali iste pravice kot aktivno osobje ter pričakujejo, da bo kr. vlada uvidela težak položaj upokojencev in da bo z novim pravilnikom o voznih ugodnostih upokojencem priznala vsaj gornje ugodnosti in s tem nekoliko olajšala njihov položaj.
*
4.	Poprava krivice, ki se je pripetila staroupokcjencem z zadnjo uredbo o draginjskih dokladah.
Finančni minister je z novo uredbo o dokladah pod štev. 37.600 od 19. sept. 1935 s čl. 4 predvidel za »zvaničnike in. služitelje državnih prometnih ustanov, ki so bili upokojeni kot staroupokojenci s polno pokojnino« posebno ugodnost, da bodo tudi v bodoče prejemali dosedanje doklade, kot jih je predvideval čl. 11 zakona o draginjskih dokladah od 30. III. 1922. S to odredbo ie hotel finančni minister zas:)gurati železniškim staroupokojencem, ki so šli v pokoj s polno ipokojnino, izjemoma višje doklade, kot so predvidene za druge upokojence.
Kr. vlada je s citirano odredbo nekoliko zvišala osebne doklade za vse staroupo-kojtnce {to je upokojence, ki so bili upokojeni po predpisih, ki so veljali pred 1. sept. 1923) edino za takozvane »polne staroupo-kojence« je predvidela prejšnje doklade v dobri veri, da so te doklade daleko večje od novih. V resnici pa so te stare doklade daleko manjše, kar je razvidno iz sledečega: S užitelj-železničar, upokojen kot sta-roupokojenec z 10 službenimi leti, prejema od 1. okt. 1935 sledečo doklado:
I.	drag. razred Din 650, drugi Din 550, tretji Din 500.
Služitelj — polni upokojenec — neželez-
ničar prejema:
I, drag. razred Din 750, drugi Din 700,
tritji Din 650.	, .
Železniški služitelj — polni upokojenec — pa prejema po zadnjem odstavku čl. 4 le: I. drag. razred Din 570, drugi Din 540,
tretji Din 540.
Iz tega sledi, da prejema polni železniški staroupokcjenec v I. draginjskem razredu Din 80 manj kot njegov tovariš, ki je bil upokojen z 10 leti odnosno celo Din 180 manj kot njegov tovariš polhi upokojenec kakega drugega resora.
Pa tudi železniški zvaničniki — polni upokojenci —- so s to odredbo težko prizadeti, ker se je citirano uredbo vsem staro-uipokojencem, torej tudi zvaničnikom povečalo doklade, edino železniškim zvaničnikom — polnim upokojencem —• se doklad ni zvišalo. Njihovi tovariši, ki so služili v drugih resorih, so kot .polni upokojenci v I. dragin)-skem razredu dobili mesečno po Dm 196
Iz prednavedenega je razvidna krivica, ki je zadela služitelje in zvaničnike prometnih naprav, ki so šli v pokoj s polno pokojnino. Prizadeti pričakujejo, da bo g. «“nem minister popravil to krivico ter izdal aoda-tek k uredbi, s katerim bi se tudi za železniške služitelje in zvaničnike polne upo kojence — predvidele za isti procent povišane doklade, za kolikor so dobili povišanje ostali staroupokojenci.
S.	Gril, železniški strojevodja v p. je skupno s s. Petejanom, bivšim poslancem obiskal odločujoče faktorje ter jim predal tozadevne spomenice in še osebno razložil težak položaj staroupokojencev in kronskih rentni-kov s prošnjo za nujno odpomoč.
Najprvo sta se zglasila pri ministru g. dr. Kreku, katerega je s. Gril v oolurni avdijenci točno seznanil s posameznimi spomenicami, na kar je g. minister izjavil, da se bo v Ministrskem svetu zavzel za rešitev vprašanja kronskih rentnikov in staroupokojencev, da bi bila ta vprašanja tudi pri nas enkrat rešena.
S. Gril se je na to podal v finančno ministrstvo, kjer je pri šefu kabi-
neta in pri načelniku splošnega oddelka utemeljil posamezne spomenice, na to pa je bil še pii referentih, ki so sestavljali uredbo o draginjskih dokladah ter je šefa odseka opozoril na krivico, ki se je pripetila polnim staroupokojencem in dobil od njega zagotovilo, da bo skušal čimpreje izposlovati pri g. ministru popravek uredbe.
Ss. Gril in Petejan sta na to iskala v narodni skupščini posamezne klube ter sta po daljših razgovorih pojasnila predsedniku narodnega delovnega kluba g. dr. Lavrenčiču ter podpredsedniku vladnega kluba JRZ g, dr, Miletiču in v nacionalnem klubu posamezne predstavke s prošnjo, da bi poslanci že v finančnem odboru
predlagali tozadevne dopolnitve k fi- ! nančnemu zakonu in za prevedbo kronskih rent ter izednačenje staroupokojencev glasovali tudi v narodni skupščini.
Za tern je sprejel deputacijo tudi predsednik finančnega odbora narodne skupščine g. M. Dimitrijevič, ki se je zlasti zanimal za nerešeno ■vprašanje rentnikov in staroupokojencev ter je obljubil, da bo zastavil svoj vpliv za pravično rešitev teh vprašanj. G. predsednik je prevzel tudi spomenice za železniškega ministra g, dr. Spaha, ki je v prvi vrsti poklican, da tako v ministrskem svetu, kakor v finančnem odboru stavi predlog za tozadevne amandmane.
Naknadno je akcijski odbor z vsemi vprašanji seznanil še člana fin. odbora g. dr. Mohoriča.
Akcijski odbor upokojencev je torej porabil pravo priliko, da pravočasno vse odločujoče zainteresira za rešitev najvažnejših vprašanj staroupokojencev. Zainteresiral je tudi vse poslanske klube tako, da se po 1. aprilu ne bo mogel nikdo izgovarjati, da ni bil o težkem položaju staroupokojencev in rentnikov poučen. Če bodo odločajoči sedaj naredili svojo dolžnost, potem upajmo, da bo tudi Jugoslavija stopila v krog onih držav, ki so pravilno izednačenje staroupokojencev izvedle že pred leti ter tako omogočile tudi stai'oupokojen-cem človeka dostojno življenje.
Volitve v Nabavljalno zadrugo
Kar se tiče političnih volitev, so slehernemu državljanu v naši kraljevini poznane metode JNS in njenih naslednikov, kako se sigurno dobi absolutno večino poslancev. Na železnici pa so enako znane metode naših zvezarjev, ki so jim dobra prav vsa sredstva, samo da izkonstruirajo svojo večino in da še nadalje obvladajo razne gospodarske institucije, potom katerih so na to železničarji več ali manj odvisni od zvezarjev.
Tipičen primer, kako se manjšina spreminja v večino, so letošnje volitve delegatov za občni zbor Nabavljalne zadruge uslužbencev državnih železnic. Gospodje zvezarji so v funkcijah upravnih odbornikov zadruge na vsa usta kričali o osnovnih zadružnih načelih, o enakopravnosti slehernega zadrugarja, o depolitizaciji zadruge. Kričali so eno, pripravljali in danes delajo seveda popolnoma drugo. Le par primerov:
Doslej so se vršile volitve po voliščih, ki so bila od upravnega odbora odrejena tako, da je bila slehernemu članu dana možnost, da se volitev udeleži. Leta 1932 je bilo 49 volišč, leta 1934 je bilo 42 volišč, za letošnje volitve pa so gospodje volišča reducirali na 16 dobro računajoč na efekt znižanja števila volišč. Danes niti en zadrugar (izvzemši seveda zve-zarske agitatorje) ne ve, kje bo dobil I glasovnico in to je glavni adut, na katerega računajo gospodje zvezarji. Oni bodo svojim članom in simpatizerjem glasovnice dostavili potom zaupnikov (saj ima Nabavljalna zadruga dosti denarja za odškodnine), vsi drugi člani pa naj iščejo glasovnice, ker nameravajo glasovati proti edino zveličavni zvezarski listi.
Doslej je vedno veljalo pravilo, da deli glasovnice na vsakem volišču prvoizvoljeni delegat. Temu se je glasovnice dostavilo, on je moral skrbeti, da se glasovnice razdele in nerazdeljene glasovnice je moral vrniti upravnemu odboru. Gospodom zve-zarjem pa je bil marsikateri dosedanji delegat — čeprav je še danes zve-
zar — trn v peti, za to so se odločili za nov način in so postavili razne zaupnike, ki naj skrbe za raznašanje glasovnic članom. Le par volišč je tako srečnih, da je ostal v funkciji prejšnji delegat, večina ostalih volišč pa so priključili drugim in poverili gotovega zaupnika, da glasovnice razdeli. Srečen je na pr. novomeški zaupnik g. Jarec, saj ima deliti glasovnice na nič manj kot 130 km dolgi progi, pa tudi zidanmoški ne ostaja daleč za njim. Ni čudno, če se posamezni »zaupniki« pri tem težavnem delu poslužujejo »podzaupnikov«, proti odškodnini »za strgane podplate« seveda pod pogojem, da striktno izvrše navodila. V Ljubljani in Mariboru so ti podzaupniki izredno agilni in se vidi, da so bili enkrat dobri vojaki, navajeni na disciplino, ker tudi sedaj slepo poslušajo zaupnika. Pride podzaupnik s pokom glasovnic k upokojencu, da mu podpisati seznam, glasovnice pa mu sploh ne da, marveč pripomni, da mora glasovnico prinesti nazaj, ker ima tak nalog. Če upokojenec glasovnico zahteva mu odgovori, da mu jo ne sme dati, ker ima nalog, da upokojenec glasovnico podpiše in jo takoj njemu vrne. Zaupnik, ki deluje v okraju, ki se nagiba bolj k »Zadružni listi«, je bil še bolj previden. Ko je raznašal glasovnice je pokazal vsakemu tudi letak Zadružne liste češ, mi smo proti sedanji upravi, mi hočemo nove ljudi, za to podpiši glasovnico in daj mi jo, j da vržemo sedanje vodstvo. Takih in sličnih trikov se poslužujejo gospodje raznašalci in upravni odbor zadruge, ki bi moral paziti, da se izvrše volitve v popolnem redu, seveda dopušča te zvezarske mahinacije, saj sedi v upravnem odboru vendar cvet zvezarjev.
V Ljubljani je treba na vsak način zmagati, so rekli zvezarji. Zato so k ljubljanskemu glavnemu kolodvoru pritegnili še direkcijo in ker uspeh še ni zasiguran, so k temu volišču dodelili še vdove, ki so pač najbolj hva' ležen faktor pri volitvah. Vdovi ni treba dosti dokazovati, ona pač rada
j podpiše in tako gospodje računajo, j da bodo z glasovi vdov dosegli sijajno ! zmago.
Se en ukrep je značilen in res vreden zvezarjev: Volilni razglas predvideva, da zadrugar, ki glasovnice do 15. febr. ne bi prejel (radovedni smo kdo bo zakrivil, da ne bi vsi zadru-garji brez razlike do 15. febr. prejeli glasovnic, saj kar mrgoli »zaupnikov i in raznašalcev«) mora isto reklami-I rati pri upravnem odboru zadruge v i Ljubljani. Upravni odbor pa glasovnic ! ne bo pošiljal po pošti, marveč mora ! vsak zadrugar priti osebno v Ljubljano med 15. in 18. uro, oborožen s potrebnimi legitimacijami, da dobi glasovnico. Zgodilo se bo najbrže tako, da nezanesljivi volilci glasovnice od zaupnika ne bodo dobili, ker zaupnik slučajno ne bo prišel z njimi skupaj, potem pa naj potujejo ti nezanesljivi elementi čeprav 100 km daleč po glasovnico, če si hočejo zasigurati volilno udeležbo.
O zvezarskih metodah bi lahko pisali še več, našteli bi lahko že danes samo iz Ljubljane kakih 50 pritožb, citirali bi lahko dopise iz raznih
krajev, ki se vsi pritožujejo proti nasilju, vendar je to odveč, saj sleherni železničar zvezarske volilne metode dobro pozna.
Kaj je gospodom zvezarjem za dobrobit in napredek zadruge, kaj jih briga nezadovoljstvo zadrugarjev, njim je glavno, da na kakršenkoli na-in in s kakršnimikoli sredstvi sebi zasigurajo še za bodoče mesta v upravnem odboru se zavedajoč, da zvezarska organizacija stoji in pade z železničarskimi gospodarskimi institucijami. Dokler bodo te v zvezarskih rokah, bo zveza obstojala, čim se te iztrga iz zvezarskih rok, pomeni to za zvezo njeno likvidacijo, ker izgubi s tem vpliv na tisoče doslej odvisnih železničarjev.
Naj bo rezultat letošnjih volitev tak ali tak, z njim se bodo morale enkrat resno pečati nadzorne oblasti in bodo morale dati gotovi gospodi, ki živi v prepričanju, da ji je vse dovoljeno, primerno plačilo.
Vatna razsodba za rentnike
Pri nas se je zadnje čase uveljavila praksa, da priznava železniška uprava vdovam po rentnikih vdovsko rento le v tem slučaju, ako je z zdravniškim dokazilom dokazano, da je bila smrt rentnika v vzročni vezi z njegovo nezgodo, če pa je rentnik, ki je prejemal samo rento po nezgodi, kasneje umrl vsled kake bolezni, n. pr. jetike, pljučnice ali starostne oslabelosti, potem, železniška uprava vdovi ni priznala rente in je tako ostala vdova brez vsega na cesti. V konkretnem slučaju vdove F. H. iz Ljubljane je bila vložena pritožba na Centralno upravo humanitarnih fondov in proti odklonilni razsodbi iste se je prizadeta vdova pritožila na Izbrano sodišče zavarovanja drž. prom. osob-ja v Beogradu. Izbrano sodišče je na svoji seji dne 15. januarja 1936 vzelo to tožbo v razpravo in je ugotovilo, da je kompetentno za razsojanje. U-
gotovilo je sledeč dejanski stan: Tožilkin mož je bil delavec v kurilnici Ljubljana, kjer se je 2. junija 1902 ponesrečil ter mu je bila priznana renta, ki jo je vžival do 13. februarja 1934, ko je umrl. Po njegovi smrti je železniška uprava vdovi osporavala nadaljno izplačevanje rente. Po pregledu vseh dokumentov in tozadevnih predpisov je sodišče ugotovilo:
»Predpis § 70 prvi odstavek v vezi s tč. 2 naredbe o zavarovanju železničarjev se ima tolmačiti tako, da pripada, ako ponesrečenec pred ali po odreditvi rente umre, njegovi družini v breme železničarskega budžeta letna renta in sicer: vdovi brez otrok 40% rente, ki je pripadala umrlemu možu; na pogladi tega ima v konkretnem primeru vdeva pravico na 40% moževe rente in sicer od
13. februarja 1934 dalje ter na pripadajočo rodbinsko doklado.
Ugovor Centralne uprave humanitarnih fondov, da zamore vrivati vdova rento po smrti samo v slučaju, ako je smrt njenega moža nastopila kot posledica poškodb, ki jih je zadobil pri delu, je neumesten, ker § 70 naredbe tega pogoja ne postavlja, marveč samo predvideva, da nna družina pravico na rento, ako ponesrečenec umre pred ali po odreditvi rente.«
Obveščamo o tej razsodbi rentnike, ker je z njo rešeno vprašanje, kdaj pripada vdovi renta po smrti moža v tem pravcu, da ima vsaka vdova ponesrečenca pravico na rento, neoziraje se, ali je mož umrl na posledicah nezgode ali pa na kaki drugi bolezni.
Izbori za SConzumnu zadrugu
Izbori za ovu važnu željezničarsku ustanovu na području Obl. Dir. Zagreb obaviti će se tokom mjeseca marta o. g. Izabrati će se skupštinari, koji će potom održati redovnu godišnju skupštinu i formirati novu zadružnu upravu.
Važnost naše Konzumne zadruge je danas, u doba naših oskudnih zarada i visokih cijena životnim potrebama, neizrecivo velika. Pametna politika zadruge i spremnost njene uprave mogu nam, u tim teškim životnim prilikama, u istini mnogo koristiti! U interesu je stoga sviju nas, da izborima I cjelokupnom zadružnom životu poklonimo našu najveću pažnju.
Sa dosadašnjim djelovanjem zadruge željezničari nisu i ne mogu biti zadovoljni. Kad se točno osmotri njena sadanja uloga prema širem redu članova: jednaka cijena robe sa privatnim trgovcima, a često i za lošiju kvalitetu, dobiva se utisak, kao da zadruga ne postoji radi zadrugara, već radi ono nekoliko pojedinaca, koji predstavljaju njenu upravu. Članstvo je u svojoj velikoj većini sa sa-đanjim funkcionisanjem zadruge nezadovoljno in potruditi će se, da u izbornoj borbi pobjede oni kandidati, koji će njegove interese znati i htjeti braniti.
Od kuda nehaj i nevaljalost u zadruzi? U izvjesnoj mjeri treba ili pripisati općim privrednim teškoćama, ali istovremeno i ljudima, koji zadrugu vode, a koji imaju svoje poreklo u »Udruženju nacionalnih željezničara«. Po taktici, koju ti ljudi ispoljava-ju, da bi ostali dominirajući u zadruzi i čvrsti na sedlu uprave, vidi se, da ih ne rukovodi idealizam, već čisti egoizam. Oni se stalno busaju, da iza njih stoje hiljade članova i da su jedini pravi predstavnici željezničara, istovremeno ali poduzimaju i najne-dostojnije pothvate, da im to »pravo i predstavništvo« ne odnese voda. To i
su činili prigodom izbora za Bolesnički fond (ali im nije pomoglo), to čine i sada prigodom izbora zadružnih skupštinara. Tako je glavni izborni odbor u Zagrebu, ma da izbori formalno još nisu bili raspisani, omogućio Udruženju, da kao prvo podnese svoju kandidatsku listu i time dodje u izvjesnu prednost pred ostalim grupacijama, koje će u izborima učestvovati. Još imade nekih maheraja, koji dokazuju, da su po srijedi nesolidna žuta posla. Dok se pied ostalima govori, da rokovi za podnašanje kandidatskih lista teku od dana, kada će glavni izborni odbor izdati izborni proglas, dotle »nacionalni« tvrde, da rokovi teku od dana, kad je donešen zaključak o raspisivanju izbora. Po tome tumačenju opet bi »nacionalni« bili u velikoj prednosti, jer se ostale grupacije, budući će za raspisivanje izbora doznati kasno, ne će moći dovoljno spremiti.
Sve to nam pokazuje nesolidnost ciljeva, za koje se bore »nacionalni« željezničari i njihova većina sadanje zadružne uprave. Kad bi njima prven-
ji su nas rukovodili, da u spomenutom ! projektu ne može raspravljati, jer ga
članku iznesem naše osnovno gledi šte o donošenju Uredbe, koja će za željezničare imati zakonsku snagu i važiti kroz decenije.
Ne razumijem, zašto je članak štampan samo u »Glasniku«, kojeg dobivaju članovi Udruženja u Sloveniji. U »Glasniku«, koji je dostavljen članovima izvan Slovenije, toga članka nije bilo.
Kritikovati Zagrebačku direkciju, a pisati samo u Sloveniji, kako je to moguće: Ili je sam pisac članka uvidio, da mu posao nevalja, pa nije želio da ga pročita i onaj koji je napadan, ili je članak namjenjen samo pokornim Slovenskim članovima UJNŽ. i B.
Na članak »Glasnika« ne bi se osvrtao, da nije naročito tendenciozan. Pisac si gerira, da je dobro upućen u stvari, razbacuje se kukavići-jim jajima, izlazi kao denuncijant, jer spominje socijaliste i t. d., i t. d.
U istome članku prikazuje se nas nesposobnima. Izgleda da je horizont toga pisca tako malen, da u istinu ne može razumjeti, da je željeznička služ-
stveno ležali na srcu interesi člano- ba jedno, a socijalno političko zako-
va, kakove potrebe bi imali da se služe ovakovim nečasnim sredstvima?! Mjesto da smjelo izadju pred članstvo i objasne svoj program i svoje namjere, oni izbjegavaju članstvo i bježe od njegovog objektivnog suda. Članstvo pak sve to promatra i vidi u čemu je stvar. Ono je riješeno, da brani zadrugu od tih egoista, pa je već una-pred sigurno, da će u velikoj većini izabrati ljude poštene, nesebične i idealiste. Sigurno je, da će se i prigodom ovih izbora pokazati, da Udruženje nacionalnih željezničara ne predstavlja nikoga i da je njegova snaga jednaka nuli.
Zadrugari! Povedite borbu za poboljšanje prilika u našem Konzumu! Birajte prave i čestite zadrugare — odbacite egoiste!	Zadrugar.
Grubo kršenj® pravilnika o radnicima sa strane uprave radionice
God. 1930 a po naredjenjima GD br. 67637-MO, 41471-MO i 4620-11 od 20. maja 1930 bilo je naredjeno upravi radionice, da na osnovi čl. 73 tč. 3 pravilnika o sporednim prinadležno-siima, koji je tada bio na snazi, odredi stručne komisije za tačno ustanav-Ijenje sviju radova pojedinih skupina i struka te da nakon ovog savjesnog raaa izradi »vremenike«, po kojima bi se radnicima pojedinih skupina odredjivao višak uvećane produkcije, to jest premije. To je bilo tada, kada su radnici imali još svoju priznatu stručnu organizaciju, kada su na skupštinama tretirali svoja životna pitanja i kada su njihovi povjerenici bili priznati i od mjerodavnih sa pažnjom saslušani.
Danas radnici nemaju svoje organizacije, niti mogu izabrati ljude svog povjerenja, koji bi bili tumači njihovih pptreba i opravdanih zahtjeva; za to nije ni čudo, da se u nazad tri mjeseca vrši protuzakonito skidanje cijena te radi na izradi novih vremenika.
Čl. 69 tč. 3 pravilnika o radnicima kaže: »Ovu komisiju sačinjavaju starešina dotičnog odeljenja i je njegov zamjenik, poslovodja dotične grupe i vodja dotične družine. Ovo je tačan prepis iz čl. 73 tč. 3 već citiranog pravilnika o sporednih prinadležno-stima, a karakteristika mu je u tome, što je zakonodavac ostao na istom stanovištu, na kojem je bio god. 1930, kada je jasno naredio upravi radionice, da se imade striktno provoditi propis o sastavu komisije.
Daleko smo od toga, da izuzmemo od odgovornosti mjerodavne faktore u Gen. Direkciji za kršenje postojećih propisa, koji se naročito od god. 1930 krše na štetu radnika. Ali često puta
a naročito u ovom slučaju — skidanju cijena i izradi novih vremenika odgovorna je jedino uprava radionice, koja je svojom odlukom prepustila odjelu kolnice, da isti preko stanovitih ljudi provede jednu čistu protuzakonitost i skine cijene po miloj volji kod pisaćeg stola i bez svake
komisije, koju napred citirani zakon striktno predvidja.
Zašto se sve to radi i čemu to služi? Zar ne imade mjerodavnih u upravi, koji bi bili u stanju reći: Ne valja, gospodo, da ljudi bolesnih ambicija prave medju radnicima nepotrebno nezadovoljstvo, samo za to, da se održe na položajima. Skrajno je vrijeme, da se sa tom samovoljom prestane i da se nepotrebno ne pogoršavaju radni i plaćevni uslovi radnika, koji sa obzirom na skupi život u Zagrebu i ovako kubure. Neka se ne stvara još veće nezadovoljstvo, koje ne služi za dobro ustanove kao takve, a najmanje upravi radionice, kojoj je kako rukovanj'e sa imovinom a tako isto i sa osobljem povjereno. Radnik, a naročito onaj, kojeg je »dragi bog« na-dario sa više djece, a uslijed slabe zarade često polazi na prvoga kući sa par dinara (ako nema premije), pri-nudjen je, da stanuje u jednoj sobici i tc na tavanu ili podrumu. Kada dodje kući, vidi svoju slabašnu dječicu, kako sa milosnim pogledom čekaju na kruh, a majka mu istog ne može dati, jer otac nije dobio na. prvoga niti onoliko, da bi mogao podmiriti kredit kod trgovca ili u konzumu. Takav čovjek u svom očajanju spreman je, da uradi sve, đa osigura život sebi i djeci.
Ovo bi trebali mjerodavni imati u vidu i prije svake odluke o smanjenju beriva radnika te bi morali poštivati bar one odluke o pravima radnika, koje su predvidjene postojećim zakonima ili uredbama.
Nova Uredba o Bolesničkom fondu
»Glasnik« U. J. N. Ž. i B. od 15. dec. 1935 god. donosi dulji članak, u kome se strašno ljuti, napada nas i grozi nam se radi našeg kritički napisanog članka u br. 15-35 povodom donošenja nove Uredbe.
Nastojat ću i ovog puta da hladno i dostojno ukažem na principe, ko-
nodavstvo drugo. Riješavati akte, koji decenijama imaju isti put, jeste šablonska stvar, dok tretirati pitanje socijalnog osiguranja i pomaganja bolesnih željezničara nije ni šablonski ni jednostavno.
Kakovu ulogu je i ovog puta i kod ovog pitanja Udružnje odigralo, vidjeti ćemo kasnije. Moram napomenuti, da ako je itko nešto doprinjeo novoj Uredbi, onda je to zagrebački oblasni odbor Bolesničkog fonda, jer se od drugih delegata imalo vrlo malo ili ništa.
Načelno: Da li može biti nadzorna vlast onaj', koji jeste u isto vrijeme i poslodavac, dakle zainteresovano lice? Zar to nije svakome jasno, da je takovo stanje nezdravo i štetno i po članstvo i po sam fond? Znademo, da sa postavljenjem druge nadzorne vlasti neće doći zlatni čaši, ali znademo to, da je ministarstvo socijalne politike ona vlast u zemlji, čija je isključiva dužnost brinuti se za opće narodno zdravlje. Ministarstvo saobraćaja, U •	. - i * ^
}	'	• . ne može takove funkcije
vršiti.
Kad to nije uspjelo, onda se tražilo, da bar oblasni upravnici budu birani po oblasnim skupštinama. Ne, ni to se nije moglo postići. Zašto? Prvo neide predstavnicima udruženja u glavu, od kuda da bude još netko imao riječ? Drugo, hm, oblasni upravnici: Pa zar da se oduzme mogućnost članovima udruženja, da dolaze do tih položaja sa službene strane?! Ne pita se, da li je tko radio na socijalnim pitanjima, već tako zahtevaju interesi članova udruženja. Da, ovi momenti su nas rukovodili, da velimo, da može netko biti dobar željezničar, a nikako socijalni političar. Pa zašto se toliko uzrujavate? Sve što je u našem Željezničaru pisano, pisano je principijelno, a ne o licima.
Način izražavanja u spomenutome članku je prostački. »Kukavičje jaje . . . Kretensko . . . Zloba, neznanje, socijalisti« — to je riječnik prostaka. Najozbiljnije pozivljem pisca članka, da iznese sve što mu je na srcu: jer ako ikoga imade, ja sam prvi, koji želi da svaki rad bude javno diskutovan. Svaka demokratska država svoje zakone, koji se tiču cijelog nareda diskutuje javno. Trebalo je čak projekte o osiguranju željezničara iznijeti davno ranije, a ne iste držati u fijoci. Treba svoju riječ da kaže narod — željezničari — jer izmedju 73.000 imade ih, koji su socijalne probleme proučavali.
Takodjer moram napomenuti, ako je pisac članka delegat ljubljanske oblasne uprave B. F. onda sam ja spreman da dokažem, kako »vehementno« je zastupao stvari, ma da ih ni sam nije razumio. No o tome kasnije.
Još nešta o najvažnijim datumima oko radjanja nove uredbe. Na glavnoj skupštini B. F. u Beogradu 14. i 15. aprila 1935 godine bio je delegat iz Zagreba, koji je odma uočio, da se po
delegati nisu dobili na vrijeme Zašto gospoda projekta nije dostavila delegatima?? Na 7. oktobra iste godine delegat zagrebačke oblasne uprave tražio je, da se počne raspravljati o novoj Uredbi i donesu nužni zaključci, ili da se prestane sa debatom, pa da se ne troše sredstva fonda, kojih neima ni za najoskudniju pomoć. Zašto je postavio ovaj zahtjev? Zato, jer se medju delegatima razgovaralo, »da je prethodila jedna konferencija i riješila, kako ne treba donašati Uredbe, već mijenjati samo pravilnik, pa da bude sve u redu.«
Zar je moguće zdravim razumom zaključiti ovakvo rešenje? Ne! Jer Naredba iz 1932 godine nije potpuna. Manjkava je na sve strane, a Pravilnik mora bazirati na zakonskom osloncu. Šta sada? Medju mnogim nevoljama, koje je Udruženje željezničarima pribavilo ova je po mome shvatanju najveća, što ju je Udruženje počinilo.
»Radnička Zaštita«, najpozvaniji organ za stvari radničkog osiguranja nagoviješta, kako je nužno, da se donese novi zakon o osiguranju radnika, ali u isto vrijeme ističe i prilike, koje vladaju i smatra, da iz njih može proizaći samo pogoršani zakon.
Pošto moramo mi željezničari imati Uredbu, baziranu na spomenuti zakon, to je njeno donošenje bezizgledno. Istina, ministar saobraćaja može dati i više od zakona; ali koji će naš ministar u današnjim prilikama dati više nego je obavezan? To je naše drugačije gledanje na stvari, koje se oko nas okreću.
Eh gospodo udruženjaši?! Rezultat vaše djelatnosti za dobro željezničara do sada je slijedeći: Revizija i pogoršanje našeg socijalno-političkog zakonodavstva na jednoj strani, a na drugoj bačenih preko 200.000 Dinara na projekte Uredbe.
0 projektu i dobrim stranama nove Uredbe u narednom članku. Nemamo monopola na ubiranje članarine, zato moram sada biti kraći.
Kmet.
Zabrana prisilnog članstva kod Udruženja
Na koji način Udruženje nacionalnih željezničara održava svojih »35.000 članova« svestrano i dobro je poznato. Održava ih silom. Ali i ta sila slabi. U dokaz donosimo riješe-nje, kojim G. D. zabranjuje ustezanje članarine članovima, koji su napustili Udruženje.
»Kraljevina Jugoslavija Gen. Dir. drž. željeznica Broj 137.789-35.
6. decembra 1935 god.
Beograd.
Centralnoj Upravi Stručnog Udruženja voznomanevarskog osoblja drž. željeznica
Beograd.
U vezi predstavke te Uprave od 4. VI. t. g. pod br. 450., u kojoj ste izložili teškoće voznomanevarskog osoblja oko ispisivanja iz članstva Udruženja Jugoslavenskih Nacionalnih željezničara i brodara, izveštavate se, da je Generalna Direkcija aktom G. D. Br. 119.462-35. od 26. 10. t .g. upozorila gore pomenuto Udruženje, da isto ima odmah po prijemu predstavke o ispisu iz članstva koga od svojih članova doneti nadležnu odluku o ispisu i obavestiti nadležnu jedinicu o obustavi naplate članskog uloga od dotičnog službenika.
Po naredbi Gen. Direktora. Za Načelnika opšteg odelenja
Stevan Valter, s. r.«
I tako se sve više pokazuje, da je Udruženje kula od karata, izgradjena na pijesku. Razumljivo, da se prije ili kasnije mora srušiti.
Odgovor na apel predsednika NabavljaBne zadruge g. Punčuha
Akcijski odbor »Združene liste« je na zadnjo prilogo k »Zadrugarju« štev. 1 iz leta 1936, v kateri je gosp. Punčuh na njemu lasten način branil poslovanje zadruge ter obračunal s socialisti, marksisti in uradniki ter akcijskem odborom, objavil v letaku daljši odgovor, iz katerega posnemamo sledeče odstavke:
Dva obraza sedanjih voditeljev zadruge.
Letak »Dejstva govore« je pisan tako surovo, da se ga danes sramuje menda sleherni elan UJNŽB. Prilogo k »Zadrugarju« je napisal član UJNŽB, ki ga je ta organizacija doTčila za predsednika zadruge, v dosti vljudnem tonu. Kateri obrazi so pravi, surovi ali vljudni?
Član akcijskega odbora je pravočasno predložil »Zadrugarju« članek kot obrambo na napad v štev. 12/1935 »Zadrugarja«, ki pa v štev. 1/1936 ni bil priobčen. Res, da »Zadrugar« tudi ni priobčil nikakega novega napada proti akcijskemu odboru. To bi bilo objektivno. Toda v prilogi k isti številki »Zadrugarja« je bil akcijsiki odbor brezobzirno napaden. — Kateri obraz pokriva neobjektivno postopanje? Mislimo, da ne obraz spoštovanega nevtralca, urednika »Zadruga ja«?
Ugleden član upravnega odbora zadruge je pismeno ponudil akcijskemu odboru garancijo v denarju, da se bo morebitni kom-'jromia za volitve držal. Predsednik zadruge je bil kakor smo izvedeli, o pismu obveščen in je imel le pomisleke iproti temu, da se take stvari obravnavajo pismeno. Ko je na sestanku 17. januarja predsednik zadruge videl, da akcijski odbor z ogorčenjem odklanja denarne garancije, je ponudil moško besedo. Kateri obraz je pravi, tisti, ki nudi denar ali tisti, ki ponuja moško besedo?
Na sestanku dne 17. januarja je predsednik zadruge, uvidevajoč, da bi to bilo v interesu, upravljačev zadruge, ponujal akcijskemu odboru kompromisnim potom 3 mesta v odborih zadruge in je priporočal sprejem ponudbe, češ, da akcijski odboro nikakor ne more dobiti večine delegatov pri volitvah. Opozorjen na to, da bo potemtakem zanj boljša prilika razpravljati o kompromisu po končanih volitvah, je izjavil, da opozicija ne dobi nobenega mesta v odborih zadruge, ako se ne sklene kompromis sedaj takoj. — Vprašamo, kateri obraz je pravi, tisti, ki radi varovanja demokratičnega (principa nudi opoziciji zastopstvo v odborih, ali tisti, ki ga ji odreka?
Poglavje o marksistih.
Z delitvijo zadruga-jev na marksiste in nemarksiste, predsednik zadruge grobo krši princip politične nevtralnosti zadružnega poslovanja. Zadruga bi morala računati samo z dvema vrstama zadrugarjev: s tistimi, ki se ravnajo po pravilih zadruge in ki nesebično in idealno delujejo v njen prpspeh in s tistimi, ki kršijo zadružna pravila in njena načela. Zadnje je treba iz zadruge izključiti, na nikak način pa se jih ne sme pripustiti k vodstvu zadruge, glede prvih pa bi ne smelo biti nikake razlike v ravnanju ž njimi, pa najsi so uradniki, zvanič-niki, skužitelji ali delavci tega ali drugega svetovnega naziranja.
Pritožbe zadrugarjev.
Upravni odbor zadruge sklicuje delegatske konference zadružnikov in na njih poziva člane k debati. Razumljivo je, da se ob takih prilikah iznašajo pritožbe. Kaj je posledica? Predsednik zadruge se zgraža, ker stoji najbrže na stališču, da ne kvari ugle-
da zadruge tisti, ki jo slabo vodi in dela pogreške, ampak tisti, ki o tem na pristojnih delegatskih sestankih govori.
Mladinski dom v Martuljku.
Zadruga je kupila v Martuljku velik kompleks zemlje za graditev mladinskega doma. Preden bo stavba uporabna, bo zadruga izdala okoli milijon dinarjev. Na drugi strani je uradniška zadruga »Dom« v svoji neprevidnosti, diasi ne pripada interesnemu krogu ustanov UJNŽB, prosila za primerno (podporo. Zadruga more to prošnjo rešiti s tem, da podeli (podporo v znesku 1000 Din ali pa s tem, da ne da nič. Ali je že sama prošnja zadruge »Dom« argument za opravičenost milijonske investicije v Martuljku? Pri takih gospodarskih kalkulacijah ni čudno, da je neki zadrugar predlagal, da morajo člani zadružnih odborov polagati izpite o sposobnosti za vodenje zadruge.
Zadolževanje članov.
Dolg vseh članov zadruge znaša Din 7,309.000.—. Člani zadruge imajo občutek, da so pri dovoljevanju kreditov najslabše odrezali baš najbednejši in najpotrebnejši. Upravni odbor zadruge naj (pojasni naslednje: koliko od dolga članov odpade na -progovne delavce in koliko sploh na delavce, koliko dolga so napravili v zadrugi poedini sedanji in bivši člani zadružnih odborov?
Težko stališče akcijskega odbora.
Predsednik zadruge očita članom akcijskega odbora, da samo šušljajo in namigujejo o nerodnosti v zadrugi in da naslanjajo svoje -škodoželjne strasti nad »nesrečo« nekaterih bivših funkcijonarjev zadruge. Obžaljujemo, da smo te primere sicer koli-kormoč brezosebno morali iznesti, ker v žarki luči osvetljuje škodljivost izključevanja širokih vrst zadrugarjev od vodstva zadruge. Ni naša krivda, da nismo mogli objaviti več konkretnih diejstev, bojimo se pa, da bo tega po občnem zboru nekaterim še preveč.
Kaj hoče akcijski odbor?
Nasprotniki akcijskega odbora vzlic vsem pojasnilom obrekujejo, da se hočejo člani akcijskega odbora le polastiti sedežev v upravnom in nadzornem odboru zadruge. Povdarjamo: akcijski odbor hoče, da ostane kontinuitete v poslovanju zadruge. Je proti temu, -da bi se odstavil ves upravni in nadzorni ,odbor. Akcijski odbor zahteva, da sedanja opozicija -dobi primerno zastopstvo v odborih rada izvajanja kontrole. O tem, kdo pride v odbore, bodo svobodno odločali izvoljeni delegati. Da se (pravica odločanja delegatom ne odvzame, je akcijski odbor odklonil kompromis, po katem bi se opoziciji dala tri -mesta v odborih in bi se morale osebe določiti brez sodelovanja pravih zastopnikov članstva.
Kaj pričakujemo od zadruge?
1.	Vsakdo mora zahtevati, da se mu glasovnica za volitve brezpogojno izroči; ako bi se delale kake ovire, naj se to po pričah ugotovi.
2.	Zadrugar, ki zaupa akcijskemu odboru, naj voli njegove kandidate; zadrugar, ki se ni mogel opredeliti ne na eno, ne na drugo stran, naj vzlic temu zahteva glasovnico in jo uniči, da se ne bi mogle vršiti zlorabe.
3.	Upoštevati je treba, da je črtana ali lepljena glasovnica neveljavna; pazite pri pisanju imen delegatov, odn, pri lepljenju lističa z imeni kandidatov na glasovnice.
4.	Na dan volitev naj bo nekaj članov krajevnega akcijskega odbora najmanj četrt ure pred začetkom volitev na volišču; zahteva naj se, da se 1 član akcijskega odbora imenuje v volilni odbor.
Iz važnih razsodb
Pravica nastavljenca z manj kot 10 službenimi leti na delavsko pokojnino
Že večkrat smo v našem listu obravnavali vprašanje pokojninskih predpisov za po letu 1923 nastavljeno osobje, ki je bilo z zakonom o pridobitvi pravice na pokojnino od 1. marca 1929 težko prizadeto. Še bolj pa je bilo prizadeto z nejasnimi odredbami zakona iz leta 1931, ki je vse one, ki so bili nastavljeni po letu 1923 zelo oškodoval, ker je ukinil vračunan je službenih let pred nastavitvijo za odmero pokojnine. Sedaj se mnogo govori o novem zakonu, ki bo baje te razne trdote odpravil in predvidel za slučaj nastavitve vračunanje vsaj vseh onih let, kolikor je bil kdo član delavskih pokojninskih zavodov, za penzijo. Neoziraje se na te govorice objavljamo danes eno izmed več razsodb Državnega sveta, ki se peča baš z onimi nastavljenci, katerim je služba prestala predno so dovršili 10 let nastavljene službe. Praksa, ki jo sedaj izvaja Državni svet, bo namreč veljala vse dotlej, dokler ne izide kak nov zakon, ki bi predpise spremenil in je za to dobro, da vsi oni nastavljenci, ki še nimajo 10 let službe, vedo,
kakšna usoda jih čaka.
Železniška uprava se je postavila na stališče, da prizna nastavljencu, ki mu prestane služba predno je dovršil 10 let, penzijo po predpisih delavskega pravilnika iz leta 1933 le v slučaju, ako je bil nastavljen po 1. juliju 1930 torej po dnevu, ko je stopil delavski pravilnik v veljavo. Le dotični, ki so bili odnosno bi mogli biti člani novoustanovljenega delavskega pokojninskega fonda, bi po mnenju direkcije imeli pravico na pokojnino po delavskem pravilniku, vsi ostali, ki so bili člani prejšnjih provizijskih zavodov in ki so bili nastavljeni pred 1. julijem 1930 pa ne bi imeli pravice do pokojnine iz delavskega pokojninskega fonda, čeprav so desetletja plačevali prispevke v prejšnje fonde. Vsled takega tolmačenja bi bili težko prizadeti vsi oni, ki so bili nastavljeni v letih 1926 do 1. julija 1930, ako bi marali slučajno pred 10 leti službe zapustiti železnico. Državni svet pa se je postavil na drugo stališče in je v več konkretnih primerih razsodil tako-le:
»Ugotovljeno je, da je bil tožnik že leta 1909 sprejet za člana provizijskega fonda delavcev južne železnice in da je na to ostal član ter plačeval prispevke za ta odnosno v slične fonde vse do nastavitve do 30. septembra 1926. Kot nastavljenec je ostal v službi do maja 1935, ko je bil odpuščen iz državne službe, ker je dosegel predpisano starostno dobo, brez pravice na penzijo. To stališče u-prave pa ni osnovano na zakonu iz sledečih razlogov:
Tožnik ima po čl. 124 tč. 1 delavskega pravilnika od 11. maja 1933 pravico na pokojnino, ker izpolnjuje pogoj za pridobitev pravice na penzijo po tem pravilniku, ker ni dvignil svojih članskih prispevkov iz fondov, v katere jih je plačeval in ker mu je prestala služba preje, predno bi si pridobil pravico na pokojnino po zakonu. Da mu pripada pokojnina iz delavskega pokojninskega fonda dokazuje tudi dejstvo, da so bili prispevki vseh prejšnjih fondov po čl. 126 odstopljeni novemu delavskemu pokojninskemu fondu, kateri mora vsled tega prevzeti tudi dolžnost, da takim članom izplačuje pokojnino, katero so si pridobili s plačevanjem prispevkov v prejšnje penzijske fonde. Ker ima tožnik več službenih let, kot jih predvideva čl. 131 pravilnika (12 let za pridobitev pravice na penzijo), se mu morajo vračunati za odmero pokojnine vsa službena leta od dneva vstopa v članstvo pokojninskega fonda, to je od leta 1909 do dneva prestanka službe do 20. maja 1925.«
S temi razsodbami je za sedaj, dokler veljajo predpisi zakona iz leta 1931, rešeno vprašanje odmere pokojnine onim nastavljencem, ki so bili nastavljeni po letu 1923, pa jim služba prestane predno dovrše 10 let nastavljene službe. Ta rešitev, ki priznava vsaj malenkostno delavsko pokojnino, seveda ne odgovarja upravičenim zahtevam prizadetega osobja ter bi bilo edino pravilno in pravično, da se za odmero pokojnine upošteva predpis, ki je veljal skozi desetletja: V slučaju nastavitve se za odmero pokojnine avtomatično vračuna tudi vse članstvo v prejšnjih delavskih pokojninskih fondih.
Dopisi
Iz progovne sekcije Zidani most.
Od nas progovnih obhodnikov se v javnosti nič ne sliši, kot da bi se nam najboljše godilo. Danes :pa se ne oglašamo v našem »Železničarju«, ne da bi razmotrivali in kritizirali naše službeno razmerje,
'	"	...	pa£
pa hočemo gospode pri sekciji in direkciji opozoriti na čuvajnice, na naša stanovanja, ki večinoma sploh več ne zaslužijo tega naziva.
Bili iso časi, ko se je vsaj včasih pokazala na progi stanovanjska komisija s šef-zdravnikom, ogledala si je stanovanja ter se je potem vsaj najnujnejše pop-avilo. In
sedaj? K •	•	--- -7
Strehe so kot rešeto, povsod teče skozi, posledica je, da gnije tudi podstrešje in ves krov ter ostrešje popolnoma propada. Poglejte kakšna so vrata, vsa iztečena, zrab-ijena, marsikje brez ključavnic. Ali pa okna? Čuvaj, odnosno žena si ne upa odpreti okna, ker se boji, da se bo sesulo. In tla v čuvajnicah? Same luknje, katere se v najboljšem slučaju zamaže s cementom. Kar se pa štedilnika tiče je sploh čudno, da se da še kuhati na njem, ker je že ves zgorel in izrabljen. Tudi ostala poslopja (pri čuvajnici: Stranišča in svinjaki so marsikje sama podrtija in v slučaju slabega vremena moraš z dežnikom na stranišče, če nočeš biti ves moker, ker streha je visa raztrgana. Greznice so po nekod še samo mlaka.
Kje so higijenski predpisi, ki b; se morali tudi pri železnici upoštevati? Vse naše prošnje, ki jih vlagamo za popravila, so odklonjene - ,11 — 1	-» .. » - .»	— !•
^ ■ Čudno je, da se naše prošnje tako rešujejo, i	i ‘ . u-.
(nw«V.%x it n*»'*«*'« «»■*** za nas kredita ni, ni na razpolago strokovnih delavcev, istočasno pa morajo profesionisti delati na progi kot kramparji, ne da bi se jih zaposlilo za ona dela, za katera so izučeni. Imamo mizarje, zidarje, pleskarje, materijal tudi ni drag in prav bi bilo, da bi ljubljanska direkcija odredila zopet enkrat »stanovanjsko komisijo« s šef-zdravni-kom, da bi pregledala vse čuvajnice in odredila vsaj najnujnejša dela, da bomo tudi progovni čuvaji in obhodniki lahko stanovali kot ljudje
Delavci so danes na brezplačnem dopustu, na progi pa je vse polno nujnega, dela, ki hi še ga moralo takoj izvršiti, da ne nastane še večja škoda. Vendar kredita za to ni, sigurni pa smo, da se bo čez nekaj časa zopet sprejemalo 'kar v trumah pogodbene delavce, mesto da bi se kredit lepo razdelil na vse mesece v letu in bi se vsako delo naredilo ob pravem času, kar bi bilo v interesu uprave in delavcev samih. Pri (pomanjkanju kredita pa ostane tudi marsikatero res nujno delo pozabljeno leta in leta. Pri neki čuvajnici -pri Sevnici so po višjem nalogu pred par leti zasipali vodnjak, ker je bila voda nerabna in dotični čuvaj še danes čaka na nov vodnjak. Najlepše pa je to, da že pol leta leže tam pripravljene cevi in potreben materijal, samo delavcev ni, da bi delo izvršili. Podobnih, slučajev je še več ter upajmo, da 'ho današnji apel le ganil gospode pri gradbenem oddelku, da bodo odredili potrebna dela.
Pa še nekaj moramo omeniti: najemnino železniškega sveta. Desetletja smo že prebili v železniški službi, marsikje smo že služili, vendar še nikjer nismo mogli opaziti tega, kar se danes dela s svetom ob železnici. Pri popravljanju proge se je preostali materijal, pesek in zemlja vedno od-premil na tak kraj, da ni nikdo oškodovan. Danes se ne gleda nič na to, naj je ob progi najlepša košenina ali skrbno obdelana njiva, gramoz in kamenje se nameče na njo in se (pusti tam ležati ne meneč se, da se s tem uničuje pridelek. Železničar trpi škodo, ker mora plačevati najemnino za vsaki kvadratni meter.
Še nešteto imamo pritožb, vendar za danes samo te dve v nadi, da bo direkcija odredila remeduro.
Maribor.
Bivša južna železnica je zgradila v Melju šest dvonadstropnih stanovanjskih biš s po 12 stanovanji iz sredstev pokojninskega fonda za sluge. Pod južno železnico in tudi še nekaj let po prevzemu so se oddajala ta stanovanja (prvenstveno nižjim uslužbencem (iz katerih denarja so bile te hiše tudi sezidane) predvsem vlakcspremnemu osobju, katero mora ob vsaki uri ponoči v službo. Pri tem pa se je oziralo še na gmoten 'položaj prosilcev. Popolnoma drugače pa se je začelo postopati pozneje.
Vestni uslužbenci z mnogobrojnimi družinami so morali iz stanovanj, ker niso trobili v zvezarski rog, ali pa se je našel razlog v tem, da imajo žene Nemke, po večini Tirolke, ker so pač pred vojno in med vojno službovali na Tirolskem. Izpraznjena stanovanja so dobili drugi — zvezavki pristaši — in to celo taki brez otrok ali samo z enim otrokom
‘	Naredil se je še korak naprej; iz:-
* praznična stanovanja v teh hišah se je za-I čelo podeljevati celo uradnikom brez otrok,
! ki bi gotovo lažje (plačevati višjo najemnino v privatnih stanovanjih, kakor pa obugi xva-ničniki II ali služitelji.
Pri direkciji so spri vodilnih mestih nastale sprememba ter pričakujemo, da bo novi direktor, ki dobro pozna ustroj raznih fondov bivše južne železnice	V
. ukrenil potrebno, da se krivice popravijo in stanovanjske hiše v Melju zopet uporablja za one kategorije, ki so res potrebne.
Tudi pri sekciji Maribor glavna proga ni vse v redu. Že nekaj let ne morejo progovni delavci izrabiti pripadajočega rednega dopusta, pač pa so deležni obilo brezplačnega. Sedaj se je pripetil slučaj, da je progovnemu delavcu G. umrl otrok ter je prosil za pogreb plačan dopust, dobil pa je odgovor, da lahiko vzame brezplačni dopust, ker plačanega ne dobi. Mnenja smo, da direkcija ne bo odobravala takega postopanja g, šefa sekcije, marveč mu bo dala vsaj za. bodoče primerne direktive.	•	...
Zalog.
V našem listu beremo poročila iz drugih krajev ter vidimo, da nima železničar nikjer z rožcami postlano. Čas in razmere silijo tudi nas, da opišemo, v kakem položaju živimo in da tudi mi zahtevamo naše pravice.
Bilanca starega leta nam je dokazala, da čim več delaš, tem manje imaš. Briga -njaški sistem na progi je Izzval čim večjo storitev. Posledica je bilo novoletno voščijo — brezplačni dopusti. Ljudje, ki so se zanašali na milost g. nadzornika, so bili zelo razočarani. Z izjemo par delavcev je vse zadela ista usoda.
Še od spomladi je bila praksa, da mora delavec prekopati in izčistiti v osmih urah 12 do 13 pragov, kar se je sem in tja pri največjem priganjanju doseglo. Drugi dan j® bilo delo težje in napornejše, ljudje so bili vsi izgarani, tolikšna storitev je bila nemo-
- V	^	w »	r *■
goca, • * <	'» -	.„v—...»-
-- .'•««- O plačah, ki jih prejemajo ti progovni delavci, ne bomo pisali, saj še tedaj, ko so delali vse dni v mesecu, niso zadostoval« za ivra-no in stanovanje, kakor pa žive te mesece ob brezplačnih dopustih, si niti misliti ne
moremo. - T ^	^
,. ..	.	-	»• ‘	- Železniška uprava
bi se morala zanimati tudi za take slučaje in ukreniti potrebno, da ta praksa preneha prej ali slej, -	*'	« t . . , ,(»tj
Vsi, ki poznamo razmere v Zalogu, se čudimo (progovnemu delavstvu, ki je tako ponižno in skromno v svojih zahtevah U. slcr*,J* ** t. ■*«*«• ■	« leti» » Vn za to
naj bodo današnje vrstice na eni strani apel delavcem, da naj se zavedajo, da so delavci in hočejo živeti človeka dostojno življenje, na drugi strani pa apel odločujočim pri sek:. ciji, da narede tudi v Zalogu red.
Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. Maribor. (Predstavnik: Jos. Ošlak.) — Odgovorni urednik: Adolf Jelen, Maribor. - Lastnik in Izdajatelj: Konzorcij »Ujedinjeni Železničar«.
Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru.