Aktualno -40 % Torek: Tednikov kopalni dan na redno ceno celodnevne vstop- nice za odrasle Kupon za 40 % popusta lahko uveljavite v Termalnem Parku ali otroke c âË Víò¿ýæ‰ÂíÓâ ÂœÓýÂÅ¿ò˜ÌÓͳͰϟͱͲϟͲͰͲ͵ϟ;òßÓÌÌ ý Å¿‰Ë œ Ptuj  Metka Petek Uhan se prvomajskimi, jesenskimi (krompirjevimi), novoletnimi in zimskimi ßӘ³í̳–‰Ë³í âӕßâ‰ĉ̳³°ϟ;òßÓÌý Å¿‰ĉ‰̉Âòß Ì ýæíÓß̳– Ϛ poslavlja z mesta direktorice ³ĉßʼn˜³ÅÓý«ÓíÓý³Ì³³Ì̉Âòßœ‰â³Å̳°•ÓÌÓý̳æí‰ËÓċ̉ϟJæí‰Å³ ßÓßòæí³ϲœâòċ³Ìæ³ϚòßÓÂÓ¿ Ìæ³ϚϛϳæÓ³ĉÂÅ¿ò˜ Ì³³Ìæ Ì æ èí ý‰¿Óϟ Zdravstvenega doma t:ͰͲͷʹ ͹ʹ͵ͳͰe:c âˉÅ̳V‰âÂVíò¿Ӄæ‰ý‰ϟæ³  Stran 3 Ptuj, petek, 17. oktobra 2025 Letnik LXXVIII  št. 81  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 2,30 EUR Majšperk  Žalostno življenje Janeza Tacige s Ptujske Gore Po pitno vodo hodi na pokopališče „Želimo si le, da bi brat vendarle dočakal pitno vodo ter da bi imel trdno streho nad glavo, da ga ta ne bi pokopala,“ pravijo sestre Janeza Tacige, ki so se pred dnevi zbrale na delovni akciji ob uborni hiški v bližini Ptujske Gore. Več na strani 7. Zdravstvo Podravje  Na ptujski urgenci zdravnikov ne manjka  Stran 5 V središču Haloze  Pirc Musar: „Slovenski parlament ni Slovenija, ki jo vidim na terenu“  Stran 6 Turizem Podravje  Prenočevanje v Foto: MV avtodomu: nova pravila in globe do 1.000 evrov Aktualno  Podjetništvo   Stran 8 Bodo letos Podravje V Boxmarku Ptuj  »Dijaki v hlevi naših začenjajo serijsko učilnicah (pre)- rejcev telet pogosto v kratkih proizvodnjo za rokavih« ostali prazni?  Stran 2 članico Nata  Stran 3  Stran 9 , e        Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s trgovino ŽIVEX pripravili privlačno nagrado. petkova izdaja wwwwww..tteeddnik.si 2 Aktualno petek  17. oktobra 2025 Slovenija, Podravje  Država kmetom povzroča gospodarsko škodo Slovenski hlevi bi zaradi pomanjkanja telet lahko ostali prazni "Bojim se, da letos ne bomo napolnili hlevov slovenskim rejcem," opozarja Davor Trstenjak, Ormožan, ki se ukvarja z uvozom in izvozom goveje živine. Razloge za pomanjkanje goveje živine v Evropi gre pripisati boleznim, ki so le- tos prizadele govedorejo, ter starosti kmečke populacije in posledično opuščanju kmetijstva, meni Trstenjak. Eden izmed razlogov pa je tudi v slovenskih ukrepih omejitve uvoza telet iz tujine, ki jih izkušeni podjetnik milo rečeno ocenjuje za nerazumljive. Ni treba ponavljati, da so cene skega prostora oriše: "Po podatkih "Hrvatje se smejijo, ko Hrvatje preko Drave prepeljejo govedine v zadnjem letu zras- s terena je na Poljskem populacija le za petino, podražitve namreč krav upadla za 30 %, enako naj bi ko nalagajo najboljše tisoče telet, ob tam pa imajo na poti iz Češke pogosto v Sloveniji občutijo potrošniki v trgovinah, bilo na Češkem, na Slovaškem naj govedo, ki ga mi ne celo postanek," pravil ne more v mesnicah in tudi na dvoriščih bi število goveda upadlo za petino smemo" razumeti izkušeni podjetnik iz JDT rejcev. Upada cen pa vsaj za zdaj in na Madžarskem za 15 %." To so Trstenjak. Opozarja, da odgovorni ni pričakovati, saj goveje živine države, iz katerih se uvozi največ Trstenjak pa je oster tudi do v državi z omejitvami uvoznikom kronično primanjkuje. "Konkuren- telet. "Uvažali smo že teleta iz Li- omejitev uvoza, ki jih sprejela živine in posledično tudi rejcem ca pri nakupu tuje mlade živine je tve in Latvije, vendar je pot predol- Uprava za varno hrano, veterinar- povzročajo gospodarsko škodo. izjemna, prav tako povpraševanje. ga," prizna Trstenjak. stvo in varstvo rastlin zaradi širje- V času covida bi moral na mladega Razlogov za upad populacije nja bolezni modrikastega jezika na Telefoni zvonili Foto: Črtomir Goznik črno-belega telička obesiti še 100 goveda je po mnenju sogovornika Češkem in Madžarskem. Že lani, evrov, da bi ga kdo odpeljal, danes več: bolezni, starajoča se kmeč- ko bolezni modrikastega jezika naj v prazno Davor Trstenjak, ki se že več kot desetletje preko svojega podjetja JDT Tr- stesnjak ukvarja z uvozom in izvozom goveje živine, pravi, da tako nepred- kmetje lahko prodajo vse. Na dru- ka populacija, ki opušča rejo, na še ne bi bilo v slovenskih hlevih, O strahu pred boleznijo modri- vidljivo, kot je danes okolje, še ni bilo. gi strani pa se tisti, ki se ukvarjajo domačih tleh pa je razlog tudi v so pristojni omejili uvoz živine iz kastega jezika – sev 3 (v Sloveniji telefoni po več pisarnah zvonili v spodbujajo rejo krav dojilj. Eden od zgolj s pitanjem goveda, soočajo s nerazumnih ukrepih kmetijske po- Češke, ki je ena najpomembnejših naj bi bila prisotna seva 4 in 8) pa prazno. teh je ravno podpora za rejo krav primanjkljajem telet. Nekateri hlevi litike. "Število krav dojilj upada, na izvoznic mlade goveje živine za Trstenjak pravi: "Na Češkem cepijo Na vprašanje, zakaj v Slove- dojilj (okrog 100 evrov na obmo- so zaradi pomanjkanja živine tudi kar že leta opozarja tudi slovenska slovenske rejce. "Posledično so živino proti sevu 3, vendar mi tega niji ne priznavamo cepiva proti čjih z omejenimi dejavniki), nato po mesec ali več prazni. Skrbi me, kmetijska stroka. Namesto da bi Madžari in Slovaki že takrat dvigni- cepiva ne priznamo, Hrvati, Itali- modrikastemu jeziku – sev 3, so z pa lahko rejci pridobijo še podpo- kaj bodo tovrstni izpadi prihodkov podpirali kmete, ki ohranjajo živi- li ceno za 20 ali 25 centov po kilo- jani, Grki pa ga. Uvoz živine smo Uprave za varno hrano, veterinar- ro, če izvajajo dobrobit živali, se pomenili za kmete, ki živijo izključ- no, skrbijo za slovenski izvor živine gramu žive teže. Ob tem smo bili omejili, pa se nam širi bolezen. Ne stvo, varstvo rastlin odgovorili: ukvarjajo s seneno prirejo, pridelu- no od pitancev ter so še morebiti in s tem samooskrbo, se podpira primorani npr. iz Slovaške voziti moremo se izolirati, saj smo navse- "Ker cepiva proti BTV 3 v navodilih jejo krmne beljakovinske rastline, v kakšnih investicijah," razlaga Tr- nerazumne poljedelske ukrepe. dražja in slabša teleta, medtem zadnje tranzitna država, s teleti pa proizvajalca nimajo določenega enako kot ostalim pa so na raz- stenjak. Spomnim naj, da je veliko kmetov ko so Hrvati nakladali ekstra limu- nismo samooskrbni." Pravi, da je obdobja imunosti, cepljenje ni v polago še ostale subvencije. Kljub Podjetnik, ki tedensko naloži sejalo po več hektarjev radiča, ki zine. Mi torej nismo smeli in še ne želel na te anomalije v EU opozoriti skladu z zahtevami iz zakonodaje naštetemu pa glede na podatke vsaj dva tovornjaka in letno prepe- so ga nato zmulčili, saj je bil razlog smemo brez dodatnih krvnih ana- tudi zaposlene na Upravi oz. prido- EU. Tako živali, cepljene proti BTV statističnega urada število goveda lje več tisoč glav živine, sliko evrop- setvi zgolj subvencija." liz uvažati čeških telet, medtem biti ustrezna pojasnila, a da so žal 3, ne izpolnjujejo zahtev iz zakono- upada. Zgolj v štirih letih se je šte- daje in ne morejo (smejo) biti od- vilo glav goveda zmanjšalo za 6 % premljene v Slovenijo. Pri cepivih oz. za okrog 28.700, kar pomeni, za ostale serotipe BTV te težave da so slovenske kmetije lani redi- ni." Glede različnih pogojev članic le približno 454.000 glav govedi. EU pa so povedali: "Države članice Podoben trend upadanja opažajo imajo lahko v veljavi odstopanja tudi pri številu mladega goveda v glede zahtev." Sloveniji. Število telet, mlajših od Razrahljanja pogojev za uvoz iz enega leta, se od leta 2021 zmanj- Češke torej ni pričakovati, kar po- šuje; leta 2024 so slovenski rejci re- meni, da je uvoz iz te države mo- dili okrog 143.000 glav oziroma 8 % goč le ob opravljenih krvnih testih, manj kot pred štirimi leti. katerih pa nekateri češki rejci ne želijo izvesti in raje živino odpro- Za 270-kilogramskega dajo v evropske države, kjer tovr- bikca 1.800 evrov stnih omejitev ni. "Če pa pristanejo na krvne analize, se njihov strošek Število telet, mlajših od enega seveda prenese na slovenskega leta (za zakol ali nadaljnjo rejo), kmeta," opozarja sogovornik. pada tudi v drugih državah. Po- sledično cena živine ostaja visoka. Stalež živine Konkretno: 270-kilogramski bikec iz leta v leto upada stane 1.800 evrov. "Cene so nenor- malno visoke, a za zdaj se rejcem Omejitev uvoza oz. na splošno reja še vedno izplača. Skrbi me primanjkljaj mlade goveje živine zgolj, da ne bi v roku 14 mesecev, lahko ogrozi tudi slovenske reje. kolikor običajno traja obdobje pita- Na kmetijskem ministrstvu pravijo, nja, odkupna cena mesa padla," še Foto: Črtomir Goznik da so seznanjeni s problematiko. poudarja Trstenjak. Število govedi je upadlo četrto leto zapored in se je od leta 2021 zmanjšalo za več kot šest odstotkov oz. za okrog 28.700. Navedli so niz ukrepov, s katerimi ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Majšperk  Gostišče Zelena dolina je priljubljena izbira za zaključene družbe Zelena dolina se prodaja, a nikakor zapira Pred dnevi je na spletu ponovno zaokrožila novica o prodaji in obenem priložnosti za nakup priljubljenega gostišča v Stopercah, to je Zelena dolina. Drži, objekt je naprodaj, a gostišče normalno obratuje v okviru delovnega časa in po dogovoru za zaključene družbe, sporoča ekipa iz Zelene doline. Objekt gostišča Zelena dolina, ki za gostiščem. Zadnje obdobje pa išče novega lastnika, pa gostinski je leta 2017 prejelo tudi naziv Naj se soočajo s številnimi vprašanji obrat nemoteno deluje, kdorkoli gostišče Podravja po izboru bralcev (tudi zaradi spletnih medijskih ob- pa bi želel dodatne informacije, Štajerskega tednika, je postavljen v jav) o prihodnosti in samem delo- naj se obrne nanje, sporoča kolek- zeleno zavetje haloških gričev, dva vanju gostišča. Nanje se obračajo tiv Zelene doline. "Trudimo se, da kilometra oddaljen, a obenem tudi zaskrbljene stranke, ki preverjajo, delamo kakovostno, kajti le to je dovolj blizu regionalni cestni pove- ali dogovorjen termin še drži, ob zagotovilo za obstoj restavracije in zavi Majšperk–Rogatec. tem pa se v gostišču sprašujejo, s tem ponudbe. Vsak konec tedna Uveljavili so se kot zaželena ali so morda zaradi tovrstnih objav na družbenem omrežju tudi deli- točka za zaključene družbe, dru- tudi izgubili kakšno potencialno mo kolaž fotografi j z dogodkov, žinska kosila ob koncih tedna, stranko. ki jih soustvarjamo z našimi stran- gostinsko ponudbo pa nadgradili Drži, objekt je naprodaj že tri kami." Foto: FB z možnostjo ogleda pisanih papig leta. Kljub temu da nepremičnina ŰŹ Objekt okrepčevalnice Zelena dolina je že dalj časa naprodaj, kar pa ne vpliva na delo ekipe gostincev. petek  17. oktobra 2025 Aktualno 3 Podravje  Boxmark Leather širi proizvodnjo v obrambni sektor Začenjajo serijsko proizvodnjo za članico Nata Družba Boxmark Leather Kidričevo je prilagodila proizvodnjo in se usmerila tudi v vojaško industrijo. V Kidričevem tako med drugim šivajo zaščitne vojaške prevleke. Selitev delovnih mest »To je za nas nova panoga. Izdelali smo zaradi previsokih vzorčne produkte, ki so bili pri naročniku odlično sprejeti. Za vojaško industrijo ve- stroškov dela ljajo posebni standardi, ki smo se jih mo- Odgovor, zakaj je Boxmark serijsko rali priučiti. V testnem obdobju smo se proizvodnjo preselil južneje od izkazali, začenjamo serijsko proizvodnjo. Slovenije, je enostaven in jasen. Žal ne šivamo za Slovensko vojsko, morda Ker je tam delovna sila cenejša. se bo to v prihodnje spremenilo. Delamo za tujega naročnika, državo članico Nata. Po besedah direktorja Trobiša jih Katero, zaradi varovanja pogodbenih do- delavec v Bosni stane enkrat manj ločil ne moremo povedati. Dejavnost se kot v Sloveniji, na Hrvaškem je aktivno odvija, gre za eno od panog, ki bo cenejši za okoli 20 odstotkov. »Na v prihodnje pomembno prispevala k rasti Hrvaškem je opaziti tudi rast plač, podjetja. Ocenjujem, da je pravilno, da se a te so v primerjavi s Slovenijo podjetje orientira na več panog in diverzifi - bistveno manj obdavčene. Če delavcu cira poslovanje. Šivamo zaščitne prevleke, na Hrvaškem dvignemo plačo, se to v Kidričevem. Pred dnevi so nas za proi- pri njegovem netu izplačilu pozna zvodnjo kontaktirali z Bližnjega vzhoda, v višjem znesku kot pri delavcu v tudi tam so zainteresirani za enak produkt. Sloveniji, kjer je treba več odvesti Pričakujemo, da se bo obseg proizvodnje v naslednjih letih širil in bi tudi v vojaškem državi. Obe državi, Hrvaška in BiH, sektorju postali pomemben partner. V pre- imata v primerjavi s Slovenijo nižjo teklih mesecih smo se veliko naučili, prip- obdavčitev plač.« ravljeni smo narediti korak na poti k novim izzivom. Z zdajšnjimi naročniki imamo skle- njeno pogodbo za nedoločen čas, računa- V vrtincu mo na dolgoročno sodelovanje, vsaj pet globalnega dogajanja do deset let. Organizirali smo proizvodno linijo, povpraševanje je veliko, računamo Čeprav v industriji danes marsikatero na dober prihodek iz tega naslova,« je po- delo opravijo roboti, so v proizvodnjah, jasnil direktor podjetja Boxmark Leather kot je Boxmarkova, delavske roke nepo- Marjan Trobiš. grešljive. »Sledimo razvoju, digitaliziramo Foto: ČG Boxmark Leather Kidričevo v treh državah nekdanje Jugoslavije – Sloveniji, na Hrvaškem ter Bosni in Hercegovini – zaposluje 3.100 in avtomatiziramo proizvodnjo. Za zdaj na Avtomobilskih prevlek v sodelavcev. svetu ne obstaja tehnologija, da bi en sam Kidričevem več ne šivajo stroj sešil prevleko. Zato potrebujemo ka- na Hrvaškem in 1.200 v BiH. V Kidričevem bilski sektor v Kidričevem več nimamo, za- ba Emirati. Premikamo se na trg, kjer se kovostno delovno silo, strokovnjake za ši- Svetovno znani usnjarski gigant je prvo jih je 380, v najboljših časih jih je bilo okoli radi optimizacije stroškov smo jo preselili kaže največji potencial, to je delo za letal- vanje. Ne izključujemo, da bi v prihodnosti proizvodnjo v Sloveniji začel leta 1991. Ši- 2.000. »200 sodelavcev v Kidričevem dela na Hrvaško ter v BiH.« sko industrijo, ne samo za Emirate, temveč na trg prišli stroji, ki bi šivanje olajšali, nika- vali so avtomobilske prevleke, dejavnost v proizvodnji, 180 na področju raziskav in tudi za druge naročnike. V Dubaju imamo kor pa mu v celoti ne bodo kos,« je pove- pa občasno poleg Kidričevega izvajali še v razvoja. Imamo serijsko proizvodnjo za Odprli poslovalnico namen zagnati proizvodnjo, v srednje- ali dal Trobiš. O trenutnem poslovanju pa je drugih krajih, na primer v obratih Preven- letalsko industrijo, začeli smo proizvodnjo v Dubaju dolgoročnem obdobju. Zaposlovali bi pos- dodal: »Na avtomobilskem trgu je situacija ta na Koroškem in Mure v Murski Soboti. za vojaško industrijo. Glede na nestabilno topoma, v petih letih bi morda lahko prišli zelo zahtevna. Nekateri velikani začasno Obe podjetji sta propadli, Boxmark je na- dogajanje na avtomobilskem trgu in v luči »S sodelavci v obeh državah smo zelo do 200 zaposlenih. Enako kot v Sloveniji zapirajo vrata tovarn, carinske vojne so jel njune poslovne prostore in začasno pritiska na cene smo se odločili v Sloveniji zadovoljni, še posebej v BiH, kjer dosega- bi se tudi tam osredotočili na izdelke z vi- pustile posledice, trenutno klima ni najbolj zaposlil delavce. Z obeh lokacij se je po proizvajati produkte z visoko dodano vre- mo enako produktivnost kot v Sloveniji. Za soko dodano vrednostjo, tudi pohištvo. V obetavna. Pozitivno je, da smo prisotni nekaj letih umaknil, proizvodnjo pa začel dnostjo. To pomeni opremljanje jaht, ho- zdaj ne razmišljamo, da bi s proizvodnjo šli Dubaju se veliko gradi, opremljevalci so za v letalski industriji. Konec leta pričakuje- seliti južneje od Slovenije, na Hrvaško in telov, rezidenc, avtomobilov visokega ce- na Vzhod ali pa še južneje na Balkan. Smo naše produkte zelo zainteresirani. Center mo pozitivni rezultat, ne bodo pa dobički v Bosno, kjer je delovna sila cenejša. Tam novnega razreda. Šivamo tudi za letalsko pa poslovno enoto odprli v Dubaju, eden razvoja pa ostaja Slovenija,« je poudaril takšni, kot smo jih bili vajeni v preteklosti.« imajo danes skupaj 2.700 zaposlenih: 1.500 industrijo. Serijske proizvodnje za avtomo- naših največjih partnerjev je letalska druž- sogovornik. ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ Ptuj, Podravje  V teku razpis za direktorja Zdravstvenega doma Metka Petek Uhan se poslavlja z mesta direktorice Metka Petek Uhan je na čelu Zdravstvenega doma Ptuj že skoraj 25 let. Decembra letos ji poteče peti vstvenih naložb v regiji. Zaradi vsega tega zahteva, da imajo vsaj pet let delovnih iz- mandat, zato je svet zavoda objavil razpis za prosto delovno mesto, na katerega pa se – na presenečenje tistega, ki jo bo nasledil, čaka precej težka kušenj, od tega najmanj tri leta na vodilnih naloga. delovnih mestih, strokovna znanja o orga- številnih – ne bo več prijavila. Čeprav izpolnjuje tudi pogoje za upokojitev, paciente pomirja, še vedno bo Razpis za prosto delovno mesto bo nizaciji, vodenju, ekonomiji in poslovanju delovno aktivna in ostaja družinska zdravnica. odprt do 25. oktobra. Od kandidatov se javnega zdravstva. Predpisana je izobraz- ba medicinske smeri, pridobljena po štu- Petek Uhanova je na direktorski stolček Odlično je krmarila dijskem programu druge stopnje. Kar bo Zdravstvenega doma Ptuj prvič sedla leta 2001. Na zadnjem razpisu, leta 2020, je med raznimi morda za potencialne kandidate omejitev, je, da ne smejo biti izvajalec zdravstvene bila edina prijavljena kandidatka, podpora, strujami dejavnosti in da nimajo soglasja za opra- ki jo je imela tako v kolektivu kot lokalni vljanje storitev ali soglasja za sklenitev skupnosti, pa je bila ves čas vodenja zelo Kar se tiče načina vodenja zavoda v zad- pogodbe o zaposlitvi s krajšim delovnim široka. Prav zato nekatere preseneča, njih 25 letih, dolgoletni direktorici mnogi časom pri koncesionarju. Prispele vloge da se umika oziroma da sploh več ne bo priznavajo, da je bila izjemno uspešna. bo obravnaval svet zavoda, ki ga vodi kandidirala: »Odločitev je dokončna, ne Delovanje zdravstvenega sistema kot vo- predsednik Miha Kramberger, in predlagal bom več kandidirala, pravijo, da je treba dilna v zavodu in kot družinska zdravnica najprimernejšega kandidata. Soglasje k oditi, ko delaš dobro. Zavod zapuščam v pozna do obisti. Odlično je krmarila med imenovanju pa morajo pred imenovanjem zelo dobri kondiciji, kar me izjemno veseli. lokalno in državno politiko, podpirala jo po pravilih podati tudi vse občine sousta- Delali smo dobro vsa ta leta, mislim, da se je tudi velika večina zaposlenih. Pod nje- noviteljice. rezultati vidijo. Seveda pa sem pripravlje- nim vodstvom so bile izpeljane številne Petek Uhanova je (poleg direktoro- na pomagati tistemu, ki me bo nasledil. investicije, obseg programov se je močno vanja) zdravnica družinske medicine že Zdravstvenemu domu Ptuj želim res vse povečal, posledično tudi kader. Tudi tisti, polnih 40 let. Pravi, da jo mnogi pacienti najboljše tudi v prihodnje.« ki ji niso bili najbolj naklonjeni, priznavajo, prestrašeno sprašujejo, ali se bo upokojila, Slišati je, da se bo za to delovno mesto da je kot direktorica delovala izjemno us- saj pogoje izpolnjuje: »Lahko vse pomirim, potegovalo kar nekaj kandidatov. Omenja- pešno. Je ena tistih, ki je imela dobre od- da ostajam zdravnica, tako da ni razloga jo se nekateri zaposleni, tako njeni bližnji nose praktično z vsemi politiki in uradniki za preplah. To delam z veseljem, dobro se sodelavci kot nekateri zdravniki. Kdo bi na ministrstvu za zdravje, ne glede na to, počutim, tako da lahko podaljšam, čeprav lahko naslednjih pet let vodil ZD Ptuj, še za katera vlada je bila na oblasti. Prav to je bil Foto: DK imam pogoje za upokojitev.« zdaj ni znano. ključ do uspeha mnogih projektov in zdra- Metka Petek Uhan ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ 4 Podravje petek  17. oktobra 2025 Majšperk  Osnovna šola uvaja sodobne pristope »Stari načini poučevanja ne delujejo več« Na Osnovni šoli Majšperk so v letošnjem šolskem letu uvedli več novosti, predvsem z namenom, da bi obogatili pouk in hkrati preizku- sili nove načine dela ter sodobne pristope. Ravnatelj Rajko Jurgec je povedal, da so mladi danes drugačni, kot so bili nekoč; razmišljajo drugače, zrasli so s pametnimi telefoni in drugo tehnologijo, zdaj pa je tu še umetna inteligenca. Zato morajo šole nujno ubrati drugač- ne, sodobnejše pristope poučevanja, saj klasični načini, kot so bili nekoč, danes preprosto ne delujejo več. »Včasih so se učenci med seboj pogo- varjali, zdaj pa vsi gledajo v pametne te- lefone. Še nekaj minut pred poukom jih je veliko v nekem virtualnem svetu, nato pa Foto: Občina Majšperk so vrženi v razred, v popolnoma drugačno Ohranjajo število okolje. Seveda potrebujejo več časa za prilagoditev, predvsem pa morajo učitelji učencev in obe ubrati drugačne metode poučevanja,« je podružnici povedal ravnatelj Rajko Jurgec. Osnovno šolo Majšperk v šolskem Uvedli fi t pedagogiko letu 2025/26 obiskujejo 303 učenci. To je eden izmed razlogov, da so letos V prvem razredu je 27 otrok. Na v pouk na novo uvedli fi t pedagogiko, ki podružnični šoli na Ptujski Gori je temelji na učenju skozi gibanje. Vedno vpisanih 28 učencev, v Stopercah več otrok namreč težko sedi pri miru. V pa 10. Na matični šoli deluje 15 prihodnje bo to po besedah sogovornika čistih oddelkov, na Ptujski Gori dva zelo verjetno postal njihov način dela. Uči- kombinirana, ki sta letos oblikovana telji so v fi t pedagogiki prepoznali številne nekoliko bolj ugodno: združena sta 1. prednosti in priložnosti za popestritev in 2. razred ter 3. in 4. razred. Tudi pouka. Mnogi so se vključili v izobraževa- v Stopercah so letos organizirali nja, saj želijo sodoben način učenja skozi boljšo kombinacijo, in sicer od 1. do gibanje čim prej prenesti tudi v svoje učil- Foto: EK Ravnatelj Osnovne šole Majšperk Rajko Jurgec poudarja, da se je šola znašla pred novimi izzivi sodobnega časa. »Poučevanje na način, 3. razreda, medtem ko so lani imeli nice. Na nekaterih šolah po Sloveniji fi t kot je potekalo včasih, preprosto ne deluje več. Šole morajo ubrati sodobnejše pristope, če želimo, da učenci ostanejo dejavno vključeni v združene 1., 2. in 4. razred. pedagogiko že uspešno izvajajo, rezultati učni proces,« pravi Jurgec. V vrtec, ki deluje na treh lokacijah, pa so spodbudni. Učenci so bolj zbrani, je vključenih 150 otrok v devetih motivirani in pri pouku sodelujejo z večjim Tabori za nadarjene učence Zelo so veseli, da se jim je letos končno V letošnjem šolskem letu so nekoliko oddelkih. Oddelki so povsod polni, veseljem. uspelo vključiti v projekt Erasmus, ki učen- drugače organizirali tudi dneve dejavno- čeprav fleksibilni normativ (torej V program se vključuje tudi vrtec, kar Poleg tega nameravajo več časa na- cem prinaša dodatno znanje, veščine in sti. Na isti dan bodo sodelovali vsi učenci pomeni, da otroci pomen gibanja pri uče- meniti nadarjenim učencem. Zanje bodo možnost dveh otrok več) še ni izkušnje. od prvega do devetega razreda, nekateri nju spoznajo že zelo zgodaj. organizirali tri tabore, kjer bodo lahko nad- dosežen, zato imajo še nekaj rezerve. Šola že tretje leto sodeluje tudi v projek- bodo imeli športni dan, drugi kulturnega, Ravnatelj Jurgec ta pristop slikovito grajevali svoje znanje, obiskali bodo tudi tu Varno in spodbudno učno okolje. Letos Obe podružnični šoli sta v tem letu naravoslovnega …, s čimer se bodo izog- ponazori s primerom: učenci se na primer predstavo v angleškem jeziku. Učitelji pa bodo aktivnosti izvajali pri tistih šolskih de- nili nadomeščanjem. Letošnja novost je bogatejši za nova zunanja igrala, v najprej sprehodijo do matematičnih nalog, bodo morali za vsakega učenca posebej javnostih, kjer se bo pokazala potreba. Or- tudi sedeča odbojka. V lanskem šolskem telovadnici matične šole pa je nov nato pa jih rešujejo kar pod mizo. Tako se spremljati njegov napredek. »Zaznali smo, ganizirali bodo različne delavnice na teme, letu je bila šola gostiteljica medobčinske parket, semafor, na steno nasproti učenje spremeni v zanimivo in dinamično da na tekmovanjih nismo tako uspešni, kot kot so primerno vedenje, medvrstniško otroške varnostne olimpijade, v letošnjem tribun pa so na novo dodali grba šole izkušnjo, ki povezuje gibanje, razmišljanje bi lahko bili, zato pričakujem na tem podro- nasilje, medgeneracijsko sodelovanje in pa fi nala. in občine. in zabavo. čju pozitivne rezultate,« je dodal Jurgec. druge. ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆ Podravje, Slovenija  Še vedno dolge čakalne vrste za vozniški izpit Na Ptuju dva meseca čakanja na izpitno vožnjo Spomladi je na nitki visela stavka zaposlenih na Agenciji za varnost prometa (AVP). Razlog kadrovski z zakonom opravijo le določeni obseg ur, nje novega direktorja je v rokah vlade in primanjkljaj, posledično pa dolge čakalne vrste za opravljanje vozniških izpitov. v delo izpitnih komisij so sicer vključeni Ministrstva za infrastrukturo, pod okrilje relativno redno. »Upokojeni sodelavci katerega sodi Agencija. Razpisa še niso Julija so vlada, sindikat in vodstvo AVP Poziv AVP h kadrovski skrajšanje čakalnih dob na najbolj obre- ne delujejo le kot rezerva v primeru bol- objavili. podpisali sporazum, s katerim so se med okrepitvi menjenih območjih. Načrtujemo tudi pre- niških odsotnosti, ampak jih planiramo drugim dogovorili za dodatne zaposlitve mestitve ocenjevalcev, in sicer z najmanj za delo v rednem delovnem procesu.« Stroški vozniškega dovoljenja ocenjevalcev pri vozniških izpitih. Po treh »Ocenjujemo, da je edina dolgoročna obremenjenih na najbolj obremenjeno Zaradi kadrovske stiske in posledično od 1.300 evrov navzgor mesecih se situacija ni bistveno spreme- možna rešitev za skrajšanje čakalnih dob ljubljansko.« vse daljših čakalnih dob je pred poletjem nila. Čakalne vrste so še vedno nerazum- dodatna kadrovska okrepitev, ki jo lahko Dokler ne bodo rešili vprašanja čakalnih z mesta direktorice Agencije za varnost Pri številnih mladih je volja do opravlja- no dolge. V Ljubljani kandidati na izpitno dosežemo s povečanjem kadrovskega na- dob, bodo ocenjevalci še naprej opravljali prometa odstopila Simona Felsner. 1. julija nja vozniškega izpita že tako ali tako uga- vožnjo čakajo štiri mesece, po zadnjih črta,« so poudarili. »Vlagamo vse napore nadurno delo, redno jim pomagajo upo- je začasno vodenje prevzela Saša Jevšnik snila, v luči enormno dolgih čakalnih vrst je podatkih 122 dni. Ptujčani imamo v primer- in nenehno iščemo dodatne možnosti za kojeni ocenjevalci. Slednji lahko v skladu Kafol, za največ šest mesecev. Imenova- pričakovati še manj zanimanja. Opravljanje javi z Ljubljančani relativno srečo, pri nas vozniškega izpita ni bilo nikoli poceni, vsaj je čakalna doba polovico manjša, po zad- eno delavsko plačo je bilo treba odšte- njih podatkih 59 dni. V Mariboru na izpitno ti zanj. Pri eni izmed avtošol, ki ima cene vožnjo čakajo mesec dni, približno enako objavljene na spletu, tečaj cestnoprome- tudi na celjskem in koroškem območju. tnih predpisov stane sto evrov, ura vožnje »Junija nam je vlada izdala soglasje za za kategorijo B 39 evrov. Kandidat mora povečanje kadrovskega načrta za pet de- opraviti 20 ur vožnje, da pristopi k izpitni lovnih mest, kar smo izkoristili za zaposli- vožnji. Ker jih v prvo izpit opravi samo po- tev dodatnih ocenjevalcev na vozniških iz- lovica, je treba šolo vožnje nadaljevati. V pitih. Vseh pet na novo pridobljenih delov- povprečju kandidati za vozniški izpit B-ka- nih mest se je že zapolnilo,« so pojasnili na tegorije vozijo 35 ur. Skupaj torej ure vo- Agenciji za varnost prometa. »Na vseh pe- žnje stanejo od 800 do 1.400 evrov. tih izpitnih območjih je skupaj zaposlenih Cena za opravljanje teoretičnega dela 64 ocenjevalcev, štirje so še v fazi zapo- izpita je 42 evrov, praktičnega 37 evrov. slitve. Sodelujemo tudi z desetimi pogod- Stroški so še z zdravniškim pregledom in beniki,« so dodali. Največje območje, ki opravljanjem tečaja prve pomoči, oboje vključuje mesta Ljubljana, Domžale, Kranj skupaj stane najmanj 120 evrov. Stroški in Jesenice, ima skupaj z vodjo zaposlenih pridobitve vozniškega dovoljenja so tako 20 ocenjevalcev. Na mariborskem jih je 14, okoli 1.300 evrov, če gre vse tekoče. V pri- dva sta v fazi zaposlitve. Po mnenju vod- Foto: ČG meru dodatnih ur voženj pa sorazmerno stva Agencije je kadra, da bi odpravili ča- Najkrajša čakalna doba za opravljanje praktičnega dela vozniškega izpita je v Celju (31 dni), najdaljša v Ljubljani (122 dni). Na Ptuju glede na njihovo število seveda več. kalne vrste, še vedno premalo. kandidati na izpitno vožnjo čakajo 59 dni. ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ petek  17. oktobra 2025 Podravje 5 Spodnje Podravje  Seja sveta zavoda Dom upokojencev Ptuj Jožici Hudžar nov mandat Jožica Hudžar ostaja strokovna direktorica Doma upokojencev Ptuj. Nov petletni mandat so ji člani sveta za- voda potrdili na torkovi seji. Prevzemajo pomoč družini na domu »Hvala za podporo, s sodelavci DU Ptuj bo v celoti izvajal pomoč na domu, tako v in ožjim vodstvenim teamom se okviru dolgotrajne oskrbe, ki bo brezplačna, kot tudi delno bomo trudili, da upravičimo zau- samoplačniško, ki jo je na Ptujskem doslej opravljal center za panje. Nedvomno nas čaka veliko socialno delo. Z novim letom bodo plačljivo pomoč na domu dela in izzivov, sploh ob uvajanju (plačajo jo uporabniki in občine) s CSD prenesli na Dom storitev dolgotrajne oskrbe,« je de- upokojencev. jala po izvolitvi. Relativno mlada, z Prav tako bo DU Ptuj izvajalec dolgotrajne oskrbe na domu, ki bo 38 leti, bo nastopila drugi mandat za uporabnike brezplačna. »Sistem je v povojih, uvajanje storitev strokovne direktorice v največjem bo postopno,« je še povedala strokovna direktorica Jožica Hudžar. domu upokojencev v državi. »Ver- jamem, da bomo zmogli uspešno voditi dom, vodje si zaupamo, po- Oddelek za dementne v dikov zelo koristne. »Prizadevali si magamo, se posvetujemo, komu- Žabjaku ostaja zaprt bomo tudi za razvoj celostne in ka- nikacija je odkrita in podporna.« kovostne paliativne oskrbe s širit- Eden od ciljev dela je širitev Izziv je tudi enota Žabjak. Tam je vijo kapacitet. Smo eden vodilnih posebne oblike institucionalnega prostorsko vse pripravljeno za od- zavodov v Sloveniji na področju varstva odraslih oseb v domu Jur- delek za osebe z demenco, a ga za- paliative, sodelujemo z mobilnim šinci, enako kot je to v Muretincih. radi pomanjkanja kadra ne morejo teamom bolnišnice in zdravniki Tam imajo na oddelku 47 postelj verifi cirati in odpreti. Kadrovski Zdravstvenega doma Ptuj. Morda za osebe s posebnimi potrebami. normativi so za izvajalce s področ- se bo v okviru dolgotrajne oskrbe »S člani strokovnega sveta smo se ja duševnega zdravja zelo visoki. sistemsko uredilo tudi to vpraša- odločili, da bi v Juršincih širili mož- »Za 12 postelj bi morali zagotoviti nje.« Prijavili so se tudi za izvajalca nost namestitev oseb s posebnimi 16 sodelavcev: psihiatra, psiholo- potrebami. Maja smo začeli s po- Foto: ČG ga, osem tehnikov zdravstvene kriznih namestitev. Gre za prime- stopnimi sprejemi, trenutno ima- Jožica Hudžar je že kot študentka delala na področju socialnega varstva starejših in od takrat naprej celotno kari- nege, štiri diplomirane medicinske re, ko ljudje zaradi kriznih situacij ero. Pri 38 letih ima desetletje izkušenj na vodstvenih delovnih mestih. mo devet uporabnikov. Če bomo sestre, delovnega terapevta in fi zi- nujno in nemudoma potrebujejo oterapevta.« streho nad glavo. Na primer, če jim imeli dovolj kadra in bi pridobili so- Dolgotrajna oskrba je trajne oskrbe bo za zavod izjemno zakonodaji. Je pa dejstvo, da bo pogori ali poplavi dom, so žrtev na- glasje pristojnega ministrstva, bi v reforma obsežna organizacijska, strokovna v zavodu treba na novo vzposta- Začasne in krizne silja, ali pa če nepokretna in pomo- prihodnje kapacitete za ta namen in administrativna naloga. Sistem viti procese dela ter usposobiti či potrebna oseba čez noč ostane v starem delu doma v Juršincih Eden od večjih izzivov bo pre- je v povojih, začeli smo postopno zaposlene. Med drugim bo druga- namestitve brez skrbnika. »Krizne namestitve širili. Gre za eno najtežjih področij hod na sistem dolgotrajne oskr- implementacijo, sproti identifi cira- čen sistem obračunavanja storitev Dom upokojencev Ptuj omogo- bodo fi nancirane po zakonu o so- dela v institucionalnem varstvu, saj be. »Lahko jo imenujemo reforma mo nejasnosti. Zelo bomo morali s strani Zavoda za zdravstveno ča začasne namestitve, ki so za cialnem varstvu, za celo Slovenijo sprejemamo uporabnike s težava- zdravstvenega in socialnega sis- biti prilagodljivi. zavarovanje. Doslej smo prejeli petletno obdobje sofi nancirane jih bo 30, računamo, da bi jih nekaj mi v duševnem zdravju. Dejavnost tema. Smo na prelomu, prvič se Po novem noben od naših upra- pavšalno plačilo, po novem bo po s projekta React. Po letu 2028 se dobili na Ptuju in jih namenili lju- želimo nadgrajevati, ponuditi ka- v Sloveniji uvaja enoten in celovit vičencev ne bo na slabšem, imeli dejansko opravljeni storitvi. To bo sofi nanciranje izteče, kljub temu dem, ki so v stiski,« so pojasnili v kovostno in strokovno pomoč ter sistem, ki bo poskrbel za ljudi, ki so bodo vsaj enak, če ne večji obseg zahtevalo več evidenc in admini- bi jih želeli po besedah strokovne vodstvu Doma upokojencev. bivanje,« je pojasnila Hudžarjeva. pomoči potrebni. Uvajanje dolgo- pravic, kot jih imajo po sedanji stracije.« direktorice ohraniti, ker so z več vi- ŰƒƍƆƄŃŽƈƐƏƍƄƕƌ࣪ Podravje, Slovenija  Na državnem nivoju stanje v zdravstvu porazno, na Ptujskem brez težav Na ptujski urgenci zdravnikov ne manjka Vsakokratna vladajoča politika po svoje spreminja zdravstveno zakonodajo, tudi če pogosto velik del zdravstvenega kadra temu nasprotuje. Največje posledice že leta čutijo pacienti, ki marsikje čakajo bistveno dlje, kot so zakonsko Pediatrov, ginekologov in družinskih predpisane čakalne dobe. Če sklepamo po stanju prijav na jesenski razpis za specializacije, se tudi v prihodnje ne obeta nič dobrega. zdravnikov še vedno premalo Skrbnik specializacij je Zdravniška zbornica Slovenije, Na razpisanih 235 mest je pris- dane ukrepe, ki naj bi ta negativni se vračata iz specializacije, tako da Kljub resnemu stanju in napove- problem pa predvsem pomanjkanje priliva oziroma prijavljenih pelo le 142 vlog. Rezultati odpira- trend zajezili. Interesa za urgentno nas bo redno zaposlenih pet zdrav- dim za prihodnost je optimistična kandidatov. Na specializacijo iz družinske medicine se je v nja prispelih vlog na jesenski razpis medicino po njegovem ni, ker je to nikov. Tudi reševalce smo uspeli in zadovoljna s kadrovsko izpopol- jesenskem roku za območje celotne države prijavilo 30 kandidatov specializacij zdravnikov so alar- delovišče težko, trendi dela pa niso pridobiti, tako da za zdaj nimamo njenostjo tudi Metka Petek Uhan, na 60 razpisanih mest, kar je daleč od optimalnega, je pa glede mantni. Za specializacijo iz urgen- ugodni: »Ta ladja se počasi, ampak kadrovskih težav.« direktorica Zdravstvenega doma na prejšnja leta pozitiven trend. Za specializacijo iz ginekologije tne medicine se je na razpisanih vztrajno potaplja in nihče ne želi Na terenu opravijo povprečno Ptuj. Vsa prosta delovna mesta za in porodništva se je na razpisanih sedem mest za posamezne 20 mest prijavil le en kandidat, za biti stečajni kapetan na tej ladji.« 400 intervencij mesečno, od tega zdravnike urgentne medicine so izvajalce prijavilo pet kandidatov. Iz pediatrije bodo specializacijo specializacijo dentalne medicine je Predlagajo, da se uvede stimulaci- približno 300 zgolj z reševalci, pre- na Ptuju zasedena, septembra je opravljali štirje kandidati, sprejeli bi jih 15. bilo oddanih 18 vlog za celo drža- je za specializacijo. Le tako se po ostalo z zdravnikom. namreč ena njihova kandidatka za- vo. Po zaključku odpiranja vlog je mnenju Prosena sistem nujne me- prostih ostalo še 119 mest za vse dicinske pomoči lahko začne ureja- ključila specializacijo za urgenco in specializacije. ti. Preobremenjenost na urgencah, so jo zaposlili. Naslednje leto se jim neurejene razmere, pomanjkanje bo pridružil še pulmolog, potrebo- Na urgencah po državi kadra in težki delovni pogoji niso vali bi sicer še enega, ki ga še iščejo. naj bi manjkalo več 100 sorazmerni plačilu. Finančna stimu- Prav tako bodo zaposlili dodatno gi- zdravnikov lacija za specializacije iz družinske nekologinjo. V naslednjih dveh letih medicine je prispevala k izboljšanju pa kar tri specialiste družinske me- dicine, ki končujejo specializacije. Vrsto let je bil največji problem trendov, nadejajo se, da bodo po- na področju družinskih zdravnikov, dobni ukrepi sprejeti tudi za podro- Po novem letu se bo ena zdravnica tokrat pa najbolj manjka bodočih čje urgentne medicine. družinske medicine upokojila, a že imajo nadomestnega zdravnika. Ne- specialistov urgentne medicine. »Ta trend se le slabša, kar seveda ni Na Ptuju dovolj koliko težav imajo na tem področju zaradi več porodniških odsotnosti in dobro. Spomladi je bilo pet prijav, specializantov in nadomeščanj, a za zdaj uspešno or- na jesenskem razpisu ena, torej šest kandidatov na letos razpisanih zdravnikov ganizirajo delo z drugimi zdravniki, ki prevzamejo paciente svojih kole- 40 prostih mest iz urgentne medi- Precej drugačno pa je stanje gic. Zaposlenih imajo 21 zdravnikov cine. Če upoštevamo, da nas manj- glede zdravnikov, specializantov družinske medicine v ZD Ptuj, pokri- ka več sto, na tak način nikoli ne bo urgentne medicine, na Ptujskem. vajo tudi vse enote DU Ptuj. Optimi- možno tega sistema sanirati,« je To potrjuje tudi Miha Kodela, pred- stična je Petek Uhanova tudi, kar se opozoril Gregor Prosen, predstoj- stojnik Službe nujne medicinske tiče zobozdravstva, saj napoveduje nik urgentnega centra UKC Mari- pomoči ZD Ptuj: »Pri nas je kad- Foto: ČG prihod novih zdravnikov. bor. Nestrpno pričakuje napove- rovsko stanje zelo dobro. Še dva V ptujskem urgentnem centru se s pomanjkanjem kadra za zdaj ne srečujejo: imajo dovolj zdravnikov ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ 6 V središču petek  17. oktobra 2025 Haloze  Predsednica države Nataša Pirc Musar s presežniki o Haložanih "Slovenski parlament ni Slovenija, ki jo vidim na terenu" Predsednica republike Nataša Pirc Musar je prva predsednica, ki je Haloze obiskala od vzhoda do zahoda. V vseh sedmih haloških občinah je bila deležna toplega obiska, odgovarjala je na vprašanja, zavzela jasna stališča – tako do vetrnic kot ustanovitve pokrajin, večkrat pa poudarila, da slovenski parla- ment ni Slovenija, ki jo vidi na terenu: "Ta Slovenija ima drugo srce." Jesensko sonce in pisane barve, sane v ustavi od prvega dne in jih v katere so se obdali haloški griči, do danes še nimamo, to je moja so pozdravili predsednico republi- kritika politike zadnjih 30 let v Slo- ke in njeno številno spremstvo na veniji." njenem četrtem regijskem obisku. "Navdušena sem nad regijskimi Vetrnice naj bodo tam, obiski. Marsikatera država ima te- kjer ne motijo spanca žave, ker vsi ljudje želijo v mesta, slovensko podeželje pa je ohranje- ljudi no in se razvija." Izpostavila je pod- Medtem ko centrala pri delitvi jetniški inkubator v Podlehniku, ki sredstev pozabi na območja, kot omogoča mladim poslovno prilož- so Haloze, pa so te v ospredju pri nost in razvoj, srčnost učencev, ki uresničevanju drugih ciljev, npr. so jo pozdravili v Žetalah, kjer so energetskih. V očeh odločevalcev se tudi družili ob kostanjih, lokalno so Haloze postale prvovrstna loka- ponudbo ... cija za postavitev vetrnic. Pirc Mu- Ne gre pa spregledati težav, ki sarjeva je poudarila, da sicer vetrne pestijo Haložane: še vedno po- elektrarne sodijo med obnovljive manjkljiva cestna in komunalna vire energije, vendar: »Niso vsemo- infrastruktura, odrezanost od gočne in ne bodo rešile težav oskr- evropskih sredstev, ki prepogosto be z električno energijo v Sloveniji. romajo v mestna središča, v oči bo- Skrbi me, da s preveč nonšalance dejo tudi neskončno dolge borbe gledamo na učinke, ki jih zaradi za pridobitev gradbenih dovoljenj. pritajenega hrupa povzročajo na V Cirkulanah si je ogledala pre- ljudi. Obenem pa se sprašujem, novljen del gradu Borl in pohvalila ali vemo, kaj bomo počeli z njimi občino za trud, ki ga vlaga v oživi- tev vsebin, hkrati pa se seznanila s in sončnimi elektrarnami, ko bo težavami občine, zlati pri realizaciji njihova življenjska doba končana. projekta Katarinina vas, v okviru Vetrnice podpiram tam, kjer ne Foto: ČG katere naj bi institucionalno oskr- bodo kvarile vedute in nočnega Nataša Pirc Musar se je ustavila tudi na gradu Borl in se seznanila s težavami tamkajšnjih občin bo zagotovili 32 osebam, a občna spanja ljudi. Sem za rešitve, ki ne jenskih društev izpostavila pomen je gospodarstvo, več bo prilivov doslej ni bila uspešna na razpisih. nasprotujejo volji ljudi." Obenem medgeneracijskega sodelovanja v državno blagajno, iz katere se pa priporoča DEM, da o objavi štu- in prostovoljstva, ki da se ga drža- fi nancirajo vse, tudi socialne stori- Pokrajine so odgovor dije potenciala vetra ne razmišljajo va premalo zaveda. Pozdravila je tve. "Obremenjevanje gospodar- na razvojni razkorak predolgo, saj tako veleva zakono- uvedbo dolgotrajne oskrbe, kritič- stva v nedogled se na dolgi rok ne daja, na kar je DEM spomnila tudi na pa je do zadnje plačne reforme, bo izplačalo. Gospodarstvo beži v Predsednica na izpostavljene iz- informacijska pooblaščenka. ob kateri so vladajoči pozabili na tujino." zive odgovarja: "Zakaj imamo teža- vo z evropskimi razpisi in črpanjem Kritična do plačne defi citarne poklice: "Ne vem, kako lahko strežnica v domu za starejše Prvo srečanje vseh kohezijskih sredstev? Pokrajine so reforme in obremenitev z 900 evri plače preživi, še posebej, haloških gasilcev rešitev. Slovenija je razdeljena na dve statistični regiji, posledično gospodarstva če ima družino!" Pogreša tudi zavedanje o po- Prvič pa so se zaradi obiska manjše občine težje pridejo do V Makolah je na srečanju z menu gospodarstva za obstanek predsednice na skupnem srečanju Foto: Občina Žetale projektov. Pokrajine imamo zapi- upokojenci in predstavniki upoko- socialne države, saj močnejše, kot sestala prav vsa haloška gasilska Na obisku v Žetalah so jo med drugimi pozdravili otroci s pečenimi kostanji. društva iz štirih gasilskih zvez: Maj- se veliko naučim, imam pa tudi šperk, Videm, Slovenska Bistrica in moč besede. To moč izkoristim ob Domači kruh, žvegla in harmonika Lehnik Cirkulane-Zavrč-Markovci. Ob tej srečanju z ministri, predsednikom priložnosti jim je predsednica izro- vlade in mnogimi iz izvršilne veje Robert Butolen iz Podlehnika (na fotografi ji s harmoniko desno je predsednici zaigral na frajtonarico, oblečeno v celuloid. "Sem prvi čila predsedničin spominski kova- oblasti. Sem most med ljudmi, ki v Sloveniji, ki sem obudil ta način izdelave. Ker gre za star način, sem tudi model harmonike imenoval Lehnik, kot se je nekdaj imenoval nec. Od serije 200 kovancev jih je so redko slišani, ter ljudmi, ki odlo- Podlehnik." doslej podelila manj kot 20. čajo o prihodnosti Slovenije." Dijak Vito Maučič (na sliki skrajno levo) pa je predsednici republike podaril ročno izdelan ljudski inštrument, ki izvira iz Haloz – žveglo. O svoji vlogi, ki jo mnogi dojema- V okviru regijskega obiska se Vrsto politikov, tudi ministrov in seveda drugih obiskovalcev pa je na Gorci že nagovorila Marica Repinc iz Jablovca, članica TD jo zgolj kot protokolarno in pred- je ustavila tudi v Vidmu, kjer je v Podlehnik. Ponosna je, da je na seznam srečanj dodala še srečanje s predsednico: "Bog daj dober den, sem jo pozdravil in ji prinesel domači stavniško funkcijo, pa pravi: "Ljuba vinsko omaro v Vidovi kleti vložila kruh kot darilo iz Haloz. Povedal, da kruha nekdaj nismo pekli vsaki dan, le takrat, ko smo imeli moko." mi je plat, ko pridem med ljudi, kjer steklenico medenega vina s svojim Foto: Mojca Vtič Predsednica republike je štirim gasilskim zvezam podelila spominski kovanec. petek  17. oktobra 2025 V središču 7 Majšperk  Pomagajmo Janezu zagotoviti pitno vodo in trdno streho nad glavo Janez brez pitne vode, ponjo hodi tudi na pokopališče "Želimo si le, da bi brat vendarle dočakal pitno vodo ter da bi imel trdno streho nad glavo, da ga ta ne bi pokopala," pravijo sestre Janeza Tacige, ki so se pred dnevi zbrale na delovni akciji ob uborni hiški v bližini Ptujske Gore. Nadele so si rokavice, poprijele za metle in vreče za smeti ter se najprej lotile čiščenja, medtem ko jih je 56-letni Janez, sede na stolu z berglama v naročju s hvaležnostjo spremljal ter ob najdenih predmetih obujal spomine. Foto: Mojca Vtič Natalija je že četrta generacija, ki "Nesel sem pujsu hrano, pa mi dejala Slavica v pogovoru s sestra- nadaljuje tradicijo gostinstva. je s plastičnimi natikači na nogah ma in obujala spomine, ki jih vrsto spodrsnilo na spolzkem pragu in let ni upala oz. zmogla povleči na Na predsedničinem sem padel. Dvakrat sem si nogo plan. Življenje ter s tem usodo jedilniku le domače jedi prelomil. Goske so krive," je dejal družine je namreč krojil alkohol. Janez Taciga, za svojce Jani. Nato "Nismo imeli vode, v mlaki smo si Gostilna Svenšek s Sel se je besedo prevzela sestra Dar- umivali oblačila, pitno vodo smo si ja: "Dva dni je z zlomljeno nogo ponaša s 120-letno tradicijo. nosili," se spominjajo. najprej ležal doma, nato se je le Natalija je že četrta generacija spravil v bolnico, kjer so mu po- Otroci razseljeni v in ob obisku predsednice države škodbo oskrbeli. Ob odpustu me rejniške družine Nataše Pirc Musar v Halozah je poklical in poprosil, ali ga lahko je bila zadolžena za pogostitev. odpeljem domov. Seveda sem to Otroci so trpeli pomanjkanje, Niso se ji tresli prsti, pravi, a po storila. In takrat sem spoznala, v kljub temu da je bil oče zaposlen. kakšnih razmerah živi moj brat." Njegova plača je velikokrat zados- končanem kosilu in pohvali je tovala zgolj za poplačilo gostilni- bila videti izjemno zadovoljna. Težki boleči spomini so ških dolgov, zaradi alkoholizma je "Za predjed smo pripravili ob snidenju privreli na bilo prisotno tudi nasilje. "Od alko- meso iz tunke, domačo salamo plan hola sta bila odvisna oba starša, že ter namaz iz bučnega olja zelo zgodaj v najstniških letih tudi in skute. Nato smo postregli V belo obarvani butani hiški, pokojni brat. Zaradi razmer smo z govejo juho z domačimi katere streha se poseda pod težo bile mlajše sestre odvzete, kar Foto: Mojca Vtič rezanci in bučno juho, glavno časa, je bilo le malo veselja. Kljub tako neki dan med šolo in odpelja- Janez Taciga si je konec septembra zlomil nogo, od takrat hodi s pomočjo bergel. temu pa jo Janez, sestre Romana, ne brez slovesa, brez objema naše jed pa so sestavljale pečena Darja in Slavica imenujejo dom. mame," sta solznih oči in v podpo- svinjska rebrca, polnjena Dom, v katerem je svojčas bivalo ro objeti preko ramen pripovedo- roladica, pražen krompir in sedem otrok, starši ter babika. vali Darja in Slavica, ki sta bili sku- sirovi štruklji. Za sladico so bila "Kako se mi je kot otroku zdela paj nameščeni v rejniško družino. pečena jabolka s kostanjevo hiša velika. Spomnim se, kako smo Več let mame nista smeli obiska- kremo in seveda gibanica," je tekali po hodniku sem in tja, sedaj ti, nato pa sta morali prehitro od- pa se mi zdi, da se je hiša skrčila," je rasti in se soočiti z iskanjem prilož- priložnostni jedilnik povzela Natalija. Edina omejitev pri kreiranju je bila – izločitev gob, saj predsednica ni njihova ljubiteljica. Dobrote iz Haloz so postregli v Viničarskem muzeju na Gorci, kjer je nastala še spominska fotografija, ki bo zagotovo razstavljena tudi na Selih. "Povemo lahko, da je bila s kosilom zadovoljna. Ponosni smo in v čast nam je bilo," je Foto: Mojca Vtič še dodala po opravljenem delu Le nekaj dni pred zlomom noge je zagorelo v elektro omarici, sama sreča je bila, da ni nastala večja škoda. nasmejana gostilničarka. nosti za preživetje. Sorodniki so se V zameno za delo do re so bile v otroštvu odvzete, ob oddaljili, saj je vsak skušal preživeti po svoje, obenem pa so se soočali čistih oblačil pomoči občine, centra za social- imenom, zaključila pa ga je v Zavr- no delo, predvsem pa ob podpori ču, kjer se je po srečanju z občani s svojimi tegobami in življenjskimi V beli hiški je ob mami vse do dobrih ljudi pomagati bratu in mu v domu pridružila slovesni predaji izzivi. In teh res ni bilo malo. "Po- njene bolezni ostal Janez, ob njeni zagotoviti vsaj osnovne življenjske ključa novega gasilskega vozila gosto se vprašam, kaj je bilo s to smrti pa se je z Občino Majšperk, razmere – pitno vodo in trdno stre- PGD Zavrč. Foto: Mojca Vtič našo hišo," pravi Darja, ki solz nika- ki je zaradi plačevanja domske ho nad glavo in seveda varno elek- ŰŹ Pogled na klavrno notranjost majhne bele hiške kor ni mogla ustaviti. oskrbe postala lastnica hiše, do- trično napeljavo. Pred mesecem je govoril, da sme ostati na tem namreč omarica zagorela. "Zbira- naslovu. Razkošja nikoli ni bilo in mo vse: od gradbenega materiala, tudi danes ga ni. 56-letnik, ki je 14 ploščic, barve, elektro materiala, let delal na žagi v Račah, je po bo- obenem pa prosimo mojstre, da lezni pljuč in srčnem infarktu ostal bi namenili svoj čas za ureditev brezposeln oz. nezaposljiv. Preje- razmer. Jani si namreč želi ostati ma veteranski dodatek in socialno v hiši, ki je njegov dom, obkrožen pomoč, kar znese mesečno manj z živalmi. Je delaven, je aktiven, a kot 500 evrov. S tem denarjem pla- žal z manj kot 500 evri mesečno ne ča položnice, nabavi nekaj hrane, zmore fi nancirati večjih gradbenih popravi najnujnejše, več kot to ne del," pove sestra Darja. zmore. "S priložnostnim delom oz. Zgodbe s socialnega roba po- pomočjo sosedom sem si prislužil gosto spremljajo najrazličnejše, še kakšen topel obrok, čista oblači- največkrat žal negativne opazke. la, možnost, da sem se umil," doda Drži, tudi Jani se je nekoč soočal z Janez. Kopalnice namreč nima, saj alkoholom, a je odvisnost prema- kot omenjeno nima tekoče vode. gal, manjka mu občutek za red, a Slednjo si za pripravo obrokov ali kar je pomembnejše, Jani je človek njemu ljube kave natoči pri drugih, na mestu, ki sedaj potrebuje po- tudi na pokopališču, spi pa pod moč, za katero sam ne bi zaprosil. stropom, zasilno popravljenim z V njegovem imenu so se izpostavi- deščicami. le sestre. "Kako smo se kot otroci Foto: Mojca Vtič razveselili, ko se je ob koncih tedna Pripoved družine Taciga ima mnogo žal žalostnih, celo tragičnih poglavij. Toda na dan, ko je potekala čistilna ak- Jani si želi ohraniti dom vračal Jani iz Rač, vedno nam je pri- cija, to je bilo v začetku tedna, si je skozi oblake pot utrlo jesensko sonce, in enako toplo, kot so greli sončni žarki, nesel hrano, sladkarije," so dodale Foto: Mojca Vtič je božal smeh sester Darje, Romane in Slavice ter brata Janeza, ko so med pospravljanjem uzrli otroško fotografi jo Sedaj skušajo sestre, ki so se po sestre. izpred hiše. 20 letih vrnile na domačijo, s kate- ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ 8 Turizem petek  17. oktobra 2025 Spodnje Podravje  Divje kampiranje pod drobnogledom občin Prenočevanje v avtodomu: nova pravila in globe do 1.000 € Prenočevanju v avtodomih na urejenih parkiriščih je odklenkalo. Po dosedanji zakonodaji to ni bilo kaznivo dejanje, saj Zakon o varstvu javne- ga reda in miru prenočevanja v vozilih ni posebej opredeljeval. Določal je le, da kampiranje, ki ga policija opredeljuje kot postavljanje šotorov, Kje je nastreškov in druge opreme, na javnem kraju ni dovoljeno. Zato tisti avtodomarji, ki so v svojih vozilih zgolj prespali in zunaj niso postavili prenočevanje miz, stolov ali žarov, niso bili v prekršku. v avtodomu Ključna razlika torej ni v vrsti prepovedano vozila, temveč v namenu in oko- liščinah uporabe: če gre zgolj za Edini državni predpis, ki ustavitev in počitek, to ni kampi- izrecno omejuje prenočevanje ranje. Če pa okoli vozila razposta- v vozilih, je Zakon o vimo opremo za kampiranje, je Triglavskem narodnem parku. to že nedovoljeno kampiranje. Iz Ta prepoveduje parkiranje novega predloga Zakona o varstvu motornih vozil, počitniških javnega reda in miru je kampiranje prikolic ali avtodomov zunaj popolnoma izvzeto. Po novem za to določenih območij. Za bodo občine lahko same odločale kršitev zakona so predvidene o kaznovanju t. i. kampiranja na globe od 100 do 1.000 evrov črno, saj bodo to področje ure- za fizične osebe, pri pravnih jale s svojimi odloki. Doslej je bila osebah pa so kazni še višje. kazen za nedovoljeno kampiranje Bled: prepovedano je 83 evrov, kar je bilo po mnenju postavljanje prikolic, mnogih prenizko. Marsikateremu bivalnikov ali šotorov na avtodomarju se je bolj izplačalo javnih površinah. prenočiti na javnem parkirišču kot Bovec: vozila za začasno na urejenem postajališču za av- bivanje lahko parkirajo le na todome ali v kampu, kjer je treba označenih parkiriščih, največ plačati vstop ter uporabo elektrike do 12 ur; daljša prenočitev in vode. Zelo priljubljene lokacije Foto: ČG za tovrstno prenočevanje so tudi Občina Markovci je pred nekaj leti v Zabovcih uredila urejeno postajališče za avtodome, ki je poleti skoraj vedno polno zasedeno. Zaradi pomanjkanja je možna le v kampih ali na prostih mest nekateri avtodomarji parkirajo tudi na območjih, kjer to ni dovoljeno. Občina je sicer postavila tablo, ki opozarja na prepoved parkiranja, posebnih postajališčih za parkirišča ob pokopališčih, kjer je a redarji so doslej kršitelje zgolj opozarjali. avtodome, kot je Dvor Bovec. običajno na voljo voda. V številnih občinah, predvsem v večjih turi- vedo, kaj smejo in česa ne. Če so stičnih središčih, že napovedujejo, Zakon prinaša prepoved primerih lahko tudi občine same prikolic ali bivanje v šotorih zunaj kazni prenizke, naj država določi da bodo z novimi odloki občutno višje, ne pa da prepušča odloči- prenočevanja na javnih sprejemajo odloke, ki določajo, urejenih kampov ni dovoljeno. Pre- področje v pristojnosti regij, pokra- kje je kampiranje dovoljeno ali pre- nočevanje na javnih krajih sicer ni jin in občin. V praksi je prosto kam- zvišali kazni za kampiranje zunaj tev občinam.« Hren poudarja, da krajih in v vozilih povedano. Tudi v Nemčiji zvezna kaznivo dejanje, a lokalne oblasti piranje prepovedano, kršiteljem kampov oziroma v naravi. bi moralo biti povsem jasno, kje lahko avtodomarji prenočijo in V novem predlogu Zakona o zakonodaja divjega kampiranja ne lahko to sankcionirajo z odloki pa grozijo upravne globe od 100 prepoveduje neposredno, vendar zaradi varovanja javnega reda in Različni lokalni predpisi do 500 evrov, odvisno od območja kje ne. »Ali bo zdaj vsaka občina varstvu javnega reda in miru so vnašajo zmedo postavila velike table, na katerih zakonodajalci jasno opredelili tudi večina deželnih uredb jasno do- miru. V Italiji posebne državne za- in lokalnih predpisov. loča, da kampiranje, postavljanje konodaje o kampiranju ni, saj je to ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆ bo pisalo, da je dovoljeno prespati področje prenočevanja. 18. člen Klemen Hren, urednik portala samo v kampih ali na postajališčih prepoveduje prenočevanje na 3URPRFLMVNRVSRURþLOR Avtokampi.si, opozarja, da bo novi za avtodome? Avtodomarji mora- javnih krajih ali drugih dostopnih predlog Zakona o varstvu javnega jo vedeti, ali je, denimo, na ureje- prostorih, ki niso namenjeni spa- reda in miru, ki urejanje kampira- nem parkirišču v Logarski dolini nju, kot so parki, obale jezer, avto- Pisana jesenska ponudba v Qcentru Ptuj nja prepušča posameznim obči- dovoljeno parkirati čez noč ali ne. busne postaje ali podhodi. Kdor na nam, zelo verjetno povzročil veliko Te informacije morajo biti dosto- takšnem mestu prenočuje in s tem 9 QDMYHËMHP QDNXSRYDOQHP VUHGLŕËX QD 3WXMX 4FHQWUX Y 3XKRYL YVDN GDQ nepreglednost in zmedo, zlasti za pne in enotne, trenutno pa jih je vznemirja druge, bo po novem SUHVHQHËDMR]QRYRVWPLLQERJDWRSRQXGER tuje obiskovalce. »Ne vidim nobe- težko najti celo domačinom, kaj kaznovan z globo od 100 do 500 ne prednosti te spremembe. Ni šele tujcem,« dodaja. Po njegovih evrov. Če oseba prenočuje v vozi- Dobrodošla popestritev Qcenter ponudbe so smiselno, da bi vsaka občina po besedah se težave s kampiranjem lu, parkiranem na javnem kraju, ki šiviljska popravila Almista. Potrebujete hitro in svoje urejala področje kampiranja na črno pojavljajo predvsem v po- za to ni namenjen, je zagrožena ƒ‘˜‘•–‘’‘’”ƒ˜‹Ž‘‘„Žƒ«‹ŽǫŽ‹•–ƒŒ‡–—ƒŒœƒ in določala kazni. Za občine bo to letnih mesecih, ko so kampi polno še višja kazen, in sicer od 300 do ˜ƒ•Ǩƒ˜‘ŽŒ‘•‘˜ƒ˜…‡–”—–—Œǡ‘„–‘”‹Šǡ«‡- sicer bolje, ker bodo lahko uva- zasedeni. »V krajih, kot sta Bled in 1.000 evrov. Pri tem za ugotovitev –”–‹Š‹•‘„‘–ƒŠǤŒ‹Š‘˜†‡Ž‘˜‹«ƒ•Œ‡‘†ͿǣͶͶ†‘ jale visoke kazni, za uporabnike Bohinj, se ljudje pogosto znajdejo prekrška ni potrebno, da bi bil kdo ͷ͸ǣͶͶ–‡”‘†ͷͻǣͶͶ†‘ͷͿǣͶͶǤ”‹†‹–‡‹œ˜‡•‡ŽŒ‡ pa slabše, saj bo nastala popolna brez prenočišča in se ustavijo, kjer zaradi tega vznemirjen. Zakon ob- „‘†‘ ’‘•”„‡Ž‹ œƒ ˜•ƒ ˜ƒæƒ 拘‹ŽŒ•ƒ ’‘’”ƒ˜‹Žƒ Ȃ zmeda,« opozarja Hren. Po njego- lahko. Lastniki kampov jih včasih činam omogoča, da same s svojimi Š‹–”‘ǡ’”‘ˆ‡•‹‘ƒŽ‘‹œƒ•‡Š‘ǨŽ‹•–ƒȂœƒ vem mnenju bi morala biti pravila celo pošiljajo v Italijo, kar je velika odloki določijo pogoje, območja in ’‘’‘Ž‘’”‹Ž‡‰ƒŒ‡˜ƒæ‹Š‘„Žƒ«‹ŽǤ jasna in enotna za celotno državo: škoda. Težava ni v avtodomarjih, pravila prenočevanja v vozilih na »Bistvo avtodomarskega turiz- ampak v pomanjkanju prostora in svojem območju. Tako bodo lo- ma je, da avtodomarji že vnaprej jasnih pravilih,« poudarja Hren. kalne skupnosti lahko uredile, kje bo prenočevanje dovoljeno in pod kakšnimi pogoji. Kljub temu zakon dopušča izjeme, denimo v prime- rih, ko se vozniki zaradi utrujenosti ustavijo na avtocestnih počivališ- ”‡ƒ–‹˜‡ •–—†‹‘ ‘”‹• ‘”æ‹« v Qcentru Ptuj v čih in tam prespijo, to bo še naprej ‘–‘„”— ’”‡•‡‡«‡ƒ • •—’‡” ’‘’—•–‹Ǥ „‹æ«‹–‡ dovoljeno. Za nadzor in ukrepanje •ƒŽ‘ǡ ’”‡˜‡”‹–‡ ’‘—†„‘ ‹ •‹ †‘˜‘Ž‹–‡ æ‡ Ž‡’æ‹ po tem členu bodo pristojni tudi pogled v jesen.  ”‡ƒ–‹˜‡ –—†‹— —†‹Œ‘ 拔‘ občinski redarji. ƒ„‘” –”‡–ƒŒ‡˜ǡ ‹ ’‘—†ƒ”‹Œ‘ ƒ”ƒ˜‘ Ž‡’‘–‘ǣ ”ƒœŽ‹«‡ –‡Š‹‡’‘†ƒŽŒæ‡˜ƒŒƒ –”‡’ƒŽ‹…ǡ ˜‹ŠƒŒ‡ Kako je kampiranje –”‡’ƒŽ‹…–‡”‘˜–”‡†’‘†ƒŽŒæ‡˜ƒŒƒ‘„”˜‹ǡ•ƒ- urejeno v drugih –‡”‹ŽƒŠ‘†‘•‡ā‡Œ‘‰‘•–‘–‘‘„”˜‹–—†‹–ƒǡŒ‡” †Žƒ«‹…‡ƒ”ƒ˜‘‡ ”ƒ•–‡Œ‘Ǥ ”‡ƒ–‹˜‡–—†‹‘‹ Ž‡ državah Tudi letos se ƒ‰•Ƭ‘”‡ Ȁƥ…‡Ƭ‘”‡ pridru- •ƒŽ‘ Ȃ Œ‡ ’”‘•–‘”ǡ Œ‡” ˜•ƒ ‘„‹•‘˜ƒŽ‡… œƒ«—–‹ ā—Œ‡ ƒ…‹Œ‹ ‘āƒ–‹ ‘–‘„‡”Ǥ ’”‘†ƒŒ‹ •‘ ‡•Ž—- ’”‹Œƒœ‘ǡ•’”‘櫇‘‹—•–˜ƒ”ŒƒŽ‘˜œ†—指Ǥ’‘œ- Ureditev kampiranja in prenoče- œ‹˜‹”‘āƒ–‹†‡ā‹‹œƒ’‹•‘eǡ‹ najte pestro ponudbo Qcentra Ptuj. vanja v vozilih se med evropskimi državami precej razlikuje, skupno •‹„‘Ž‹œ‹”ƒŒ‘‘«ǡ’‘‰—‹’‘†’‘”‘ā‡•ƒœ pa jim je, da prosto oziroma divje ”ƒ‘†‘Œ–‡”Œ‹Š‘˜‹•˜‘Œ…‡Ǥ‡ā‹Œ‡ƒ˜‘- kampiranje večinoma ni dovolje- ŽŒ‘’‘…‡‹ͿǡͿͿͅǡ‘†˜•ƒ‡‰ƒ’”‘†ƒ‡‰ƒ’ƒ†ƒ”—- Œ‡Œ‘ͷͅ†”—ā‡Œ——”‘’ƒ‘ƒŽ‘˜‡‹ŒƒǤƒ–ƒ no. V Avstriji je vstop v gozd do- ƒ«‹ƒ‰•Ƭ‘”‡Ȁƥ…‡Ƭ‘”‡拔‹’‘‡„‘ voljen le za rekreativne namene, •’‘”‘«‹Ž‘‘’”‡˜‡–‹˜‹ ‹ •ƒ‘’”‡‰Ž‡†‘˜ƒŒ— –‡” taborjenje ali kampiranje v gozdu Š”ƒ–‹’”‹•’‡˜ƒ’‘‘«‹–‹•–‹ǡ‹•‡œ„‘Ž‡œ‹Œ‘ pa je izrecno prepovedano, razen •’‘’ƒ†ƒŒ‘Ǥ —’…‡ ˜ƒ„‹Œ‘ǡ †ƒ œ ƒ—’‘ †‡ā‹- s soglasjem lastnika. Kampiranje ƒ ’‘•–ƒ‡Œ‘ †‡Ž œ‰‘†„‡ •‘Ž‹†ƒ”‘•–‹ǡ —’ƒŒƒ ‹ zunaj gozdnih območij ni enotno ’‘‰—ƒǤƒ„ŽŒ‡‹˜ƒ‰•Ƭ‘”‡Ȁƥ…‡Ƭ‘”‡˜ Foto: Klemen Hren urejeno, saj o tem odločajo posa- Qcenter Ptuj. Bodo podobne table postavili tudi v drugih slovenskih krajih? mezne zvezne dežele. V številnih petek  17. oktobra 2025 Kronika 9 Zgornje Gruškovje  Družina Jelen še vedno išče izgubljeno hčer „Izguba človeka ne more nikoli zastarati!“ Družina Jelen iz Zgornjega Gruškovja išče izgubljeno hčer oz. sestro, rojeno 2. avgusta 1981. Rodila se je kot nedonošenček, iz ptujske po- rodnišnice so jo prestavili v Maribor, čez 14 dni pa je družina sprejela sporočilo, da je umrla. Veliko stvari v povezavi z njenim rojstvom in domnevno smrtjo sproža utemeljen sum, da jim je bila odtujena. V imenu družine si za resnico in odgo- vore prizadeva hči Romana, ki je njihovo zgodbo 12. septembra predstavila tudi pred preiskovalno komisijo državnega zbora, ki jo vodi Alenka Jeraj. Najprej je odgovarjala na vprašanja predsednice Foto: Črtomir Goznik komisije, ki se zelo trudi za matere, ki so Društvo izgubljeni otroci Slovenije se fi nancira izgubile otroke v do danes nepojasnjenih z izdelki mamic izgubljenih otrok. razmerah. Čuti se, da svoje delo opravlja z materinskim čutom, da se za mame, ki so želi, da bi čim prej prišlo do ekshumacije, izgubile otroke, zelo zavzema, da je z dušo da bi se pokazala resnica. pri tem. V tem duhu delajo tudi vsi ostali člani preiskovalne komisije, je povedala V grobu naj bi bila mama, Romana Jelen. ki je še živa!? Še vedno brez To bi bil zaključek zanje oz. tudi za tiste mame, ki so pokopale svoje otroke, veliko dokumentacije jih namreč sploh ne ve, kje so pokopani nji- Kljub izjemnemu trudu in podpori v hovi otroci. Najhuje jim je, ker ne vedo, kje pristojnih organih družina Jelen še vedno je njihov grob. Dogaja pa se tudi, da so ma- nima dokumentacije o zdravljenju dojen- mam, ki iščejo podatke o pokopih, začeli čice Liljane v mariborski bolnišnici, ki se je zaračunavati te podatke. Četudi podatke tam zdravila 14 dni. Protokola zdravljenja s pridobijo, se pokaže, da niso resnični, da popisi bolezni enostavno ni. Iz mariborske nekdo ni pokopan tam, za kar je bil izdan bolnišnice imajo le prijavo smrti in obduk- dokument. Ko je iskala podatke za njihovo cijski zapisnik, ki je bil izdan mesec dni po Liljano v župnišču, je našla navedbo, da je bila mrtvorojena. Ni mogoče, da je 14 dni njeni domnevni smrti 18. septembra 1981. star otrok mrtvorojen. Ugotovili pa so tudi, da je bil izdan na sam Na občini Podlehnik pa je pridobila po- dan pogreba. Tudi ob tem se jim porajajo Foto: Črtomir Goznik datek, da so v grobu pokopane tri osebe, dvomi, ali je to mogoče ali ne, da je bila ob- Romana Jelen je 12. septembra pričala pred preiskovalno komisijo DZ o domnevno odtujenih novorojenčkih iz slovenskih porodnišnic od očetova teta, dojenčica Liljana in njena dukcija na isti dan, kot je bil pogreb, ob 14. leta 1965 dalje. Predstavila je zgodbo njihove družine, ki je hčer oz. sestro izgubila leta 1981. mama Julijana, kar je nemogoče, ker je uri na Gorci pri Podlehniku. je mariborsko bolnišnico za protokol če se nekdo nekje izgubi, ne more zastara- postavljati. Želimo raziskati, kako je prišlo živa. Kako je prišlo do napake, ne vedo. Eden od stricev, ki je očeta peljal v Ma- zdravljenja Liljane s popisi bolezni zapro- ti, če človeka ni. Komisija nam je prisluhni- do tega priimka, do te nedoslednosti, da „Najtežje pri vsem je, da si institucije, od ribor, ker je želel videti truplo hčerkice, se sila tudi preiskovalna komisija, ker če je la, na državno tožilstvo je predala predlog je kot oče naše Liljane naveden povsem katerih želimo pridobiti podatke, za vse spominja, da mu tega niso omogočili, ker bila 14 dni na zdravljenju, morajo obstajati za ekshumacijo. Mi imamo grob, veliko neznan človek. Resnično se komisija zelo vzamejo čas ali pa pozabijo na vse skupaj. to naj ne bi bilo dobro zanj. Tudi stricema dokumenti o poteku zdravljenja. Ptujska staršev, ki so prav tako izgubili otroke na trudi, da bi se vsi primeri domnevno ukra- Nismo prioriteta, zdaj so prioriteta ljudje, tega niso omogočili oz. jima ni bilo dovo- bolnišnica jim je predala celotno doku- nepojasnjen način, jih nima. Redki smo, ki denih otrok raziskali. Prav tako Društvo iz- ki se jim neke stvari dogajajo danes, ne pa ljeno. mentacijo. imamo grob. Želimo si, da bi tožilec sprejel gubljeni otroci Slovenije. Zato pozivam vse mi, ki bi morali na vse skupaj pozabiti, ker Za dokument o zdravljenju je Romana predlog, da bi končno prišli do želenih od- matere, ki so otroke izgubile podobno kot naj bi po štirih desetletjih in več vse skupaj zaprosila že trikrat, zanj je zaprosilo tudi Čakajo na odobritev govorov. Preiskovalna komisija je zaprosi- mi, naj spregovorijo pred preiskovalno ko- zastaralo. Vem, da je to dolga doba, am- Društvo izgubljenih otrok Slovenije. Nje- la še tudi za nekaj dodatne dokumentaci- misijo, naj zberejo pogum, četudi je to zelo gova predsednica Simona Šeremet Kalanj ekshumacije pak mi iščemo nekoga, ki nam je blizu, to je, med drugim o očetu, ker je za očeta na težko. To so rane, ki se nikoli ne zacelijo. S ne more v pozabo,“ z grenkobo ugotavlja je tudi strokovna sodelavka komisije DZ. „V družini ne pristajamo na to, da gre za dokumentih, ki smo jih pridobili, naveden pričanjem bi lažje prišli do resnice,“ je po- Romana Jelen. Na podlagi doslej pridobljenih podatkov zastarelo zadevo. Mi jim odgovarjamo, da povsem drugi priimek. Ne želim ga iz- vedala Romana Jelen v imenu družine, ki si ŰŪ Ptuj, Podravje  Očitki o mrzlih učilnicah Šolskega centra Ptuj »Dijaki v učilnicah (pre)pogosto v kratkih rokavih!« Po nedavnih pritožbah zaradi hrupa so se sedaj na družabnih omrežjih pojavili novi očitki glede poteka tnim razmeram in uradnih pritožb ni, saj se Hkrati zanika, da bi bilo v učilnicah tako večmilijonskega projekta Energetske prenove stavb Šolskega centra (ŠC) Ptuj, Gimnazije Ptuj ter Dija- vsi že veselimo novih prostorov.« hladno, da bi se dijaki učili v rokavicah in Ob tem dodaja, da so s tem, da bo ogre- bundah. Nasprotno, tudi sam naj bi opa- škega doma Ptuj. Po mnenju nekaterih naj bi namreč sanacijo izvajali prepočasi, posledica tega pa naj bi vanje mogoče šele konec oktobra, vsesko- žal, da številni v šolo še vedno prihajajo po- bila, da ogrevanje še ne deluje in da dijake pri pouku zebe. zi seznanjeni tako dijaki kot njihovi starši. letno oblečeni. Zato so ravnatelji v začetku tedna znova pozvali dijake, naj prihajajo k »Dijaki in dijakinje v ŠC Ptuj za šolskimi pouku oblečeni letnemu času primerno. klopmi sedijo v bundah in rokavicah. Tem- peratura v učilnicah je namreč 16 stopinj Nič hladneje kot prejšnja leta Celzija. Zaradi mraza je precej otrok že Prostori, ker gre za celovit projekt ener- zbolelo,« je tako pisalo v objavi na Face- getske sanacije, za zdaj niso ogrevani tudi booku. S tem, da je obnova prepočasna, v Gimnaziji Ptuj. Po besedah ravnatelja Bo- so se strinjali tudi nekateri od tistih, ki so štjana Šeruge sicer pritožb zaradi tega še objavo komentirali. Spet drugi so s prstom niso prejeli: »Računamo, da bo ogrevanje pokazali na mlade, saj da se številni med mogoče že s prihodnjim tednom. Smo pa njimi kljub že jesenskim temperaturam ves čas v stiku z zaposlenimi ter z dijakinja- zjutraj v šolo odpravljajo kar v majicah s kratkimi rokavi. mi in dijaki. Vsem smo stvari v celoti pojas- nili že ob začetku šolskega leta. V učilnicah Uradnih pritožb ni pa trenutno ni nič bolj hladno, kot je bilo v tem času v preteklih letih.« Direktor ŠC Ptuj Oton Mlakar odgovar- Vsem, ki spremljajo energetsko sanacijo ja, da v okviru energetske sanacije poteka na spletu, sicer Mlakar svetuje, da si ogle- tudi obnova kotlovnice, zato šolski pro- dajo tudi uradno spletno stran projekta in stori trenutno resnično še niso ogrevani: uradni Facebook profi l, kjer se bodo lahko »Dela bodo zaključena do konca oktobra iz prve roke seznanili s trenutnim potekom in takrat bo zagotovljeno tudi ogrevanje. prenove. Tam med drugim lahko prebere- Vsi, ki si končno želimo imeti obnovljene mo, da potekajo intenzivna dela na toplo- prostore za učenje in delo, se zavedamo, tnih podpostajah objektov ter da bodo v da je treba do takrat malo potrpeti. Za- centralni zgradbi ŠC Ptuj ter Gimnazije Ptuj deva pa ni tako dramatična, kot jo želijo ogrevanje začeli do konca meseca. nekateri prikazati. Pouk se prilagaja trenu- ūƒƍƎƄŃťƈƕƏƌ࣪ Foto: ČG 10 Kultura petek  17. oktobra 2025 Knjigarnica Spodnje Podravje  Haložan Danijel Turnšek osvojil National Geographic KUP ZLATEGA LISTJA V objektiv ujel severnega medveda in zmagal … Vzdihnila je in izdihnila. S pogledom je preletela vrt. Fotografu Danijelu Turnšku so se uresničile življenjske sanje. Pred dvema letoma mu je uspelo posneti svojo najboljšo Kopal se je v toplih jesenskih žarkih. Sonce je bilo že nizko. fotografi jo do zdaj. Na njej je severni medved, ki ga je že od nekdaj želel ujeti v objektiv. »To je izpolnitev nečesa višjega, »Velikanski kup listja si nagrabila,« je rekla Leni prevzeto poseben trenutek, ko se je vse poklopilo,« pravi. in se zastrmela v kopico. »Mhm,« se je strinjala Dunja. »Še malo, pa ga bom pogra- Bil je na pravem mestu ob pra- bila čisto do konca.« vem času in sprožil fotoaparat »Torej si bogata kakor kraljica?« je ugibala Leni z nagu- v trenutku, ko je medved zakril sonce. Nastala je fotografi ja, zma- banim čelom in stopicala za Dunjo. Naprej in nazaj, kakor govalka fotonatečaja National so se premikale grablje. Geographic 2025, ki jo opisujejo »Saj sem, jaz sem kraljica grebljica,« se je zasmejala Dunja kot eno najbolj navdihujočih in dih in se globoko zamislila nad Leninim vprašanjem. jemajočih. Danijel Turnšek, ki je v Deklica je napeto čakala odgovor. Halozah prepoznaven po svojih izjemnih posnetkih živali in pokra- »Si ali nisi bogata?« je vztrajala … jine, velja za skromnega fotografa, ki se nerad postavlja v ospredje. Tokrat pa je naredil izjemo. Prvič v življenju je svojo fotografi jo poslal na natečaj National Geographic in zmagal. »Zelo sem vesel in pono- sen. Uresničile so se mi sanje. To je potrditev, da delam dobro in da sem na pravi poti. Fotografi ra- nje mi daje notranje zadovoljstvo, me polni s pozitivno energijo ter hkrati predstavlja navdih ter Foto: osebni arhiv motivacijo,« je ob zmagi povedal Polarni medved, veliki zmagovalec National Geographic 2025 Turnšek, ki kljub velikemu uspehu ostaja zvest samemu sebi. Doda- skoraj noč in sonce je bilo dokaj ja, da si skoraj vsak fotograf vsaj nizko na obzorju, saj avgusta sonce enkrat v življenju želi zmagati na na Svalbardu še ne zahaja pod hori- tako prepoznavnem natečaju. »Na zont. Nato smo videli medveda, ki National Geographicu sodelujejo je iskal nekaj za pod zob in hodil je vrhunski fotografi , zato je biti del v smeri, kamor sem si želel. Nepos- te zgodbe nekaj izjemnega. Tak redno pred sonce. Točno sem ve- uspeh ti da navdih in zagon za na- del, kaj se bo zgodilo, in rekel sem Dragi bralci, pravkar ste prebrali izbrani odlomek iz sli- daljnje delo,« je še dejal. našemu vodniku na malem zodia- ku, naj nas postavi na mesto, kjer kanice Kup zlatega listja, ki ne bi mogla biti bolj primerna Ko se trenutek poklopi bo sonce neposredno za medve- v tem letnem času. Še več, slikanica pisateljice, pravljičarke dom.« V tistem trenutku se je zgo- in knjižničarke Ide Mlakar Črnič je primerna za vse letne Zmagovalna fotografi ja, na ka- dilo, kar si je želel. »Medved je hodil čase v teh časih. Ker kaj je bogastvo? Kaj je minevanje? Kaj teri je ujel severnega medveda, je naravnost proti soncu. Svetloba je nastala poleti 2023 med odpravo je žlahtno razumevanje med otrokom in osebo, ki je v jeseni bila čarobna. Sprožil sem in vedel na Arktiko. Že od otroštva si je že- sem, da sem ujel nekaj posebnega. življenja? Kaj je tisto med ljudmi in naravo, kar je vredno, lel posneti to veličastno žival, zato Vse se je poklopilo,« pripoveduje kar je resnično bogastvo? Kaj je vihrava radovednost in ne- je bila odprava na otočje Svalbard Turnšek. Njegova fotografi ja je posrednost, ki je lastna najmlajšim? In kaj je modrost, ki jo uresničitev dolgoletne želje. »Na tehnično dovršena, hkrati pa nosi prinaša starost? Kaj je lepota sobivanja? pot sem se odpravil z eno samo močno sporočilo o veličini narave. mislijo, da naredim fotografi jo se- Pripoved z dvema literarnima junakinjama, deklico Leni »Točno taka je, kot sem si jo zami- vernega medveda. Nisem pa pri- slil. Ničesar ne bi spreminjal. Ponos- in starejšo gospo Dunjo, spominja v najboljšem pomenu na čakoval, da mi bo uspelo že tretji no lahko rečem, da so se mi izpol- meditacijsko dnevno življenjsko zgodbo. Na malo zgodbo z dan,« se spominja. Potovali so z nile sanje,« še doda. Na družbenih velikim ozadjem med dvema sosedama. Na veliko človeško ledolomilcem, ki je služil kot njihov omrežjih mu je ob tem čestitala zgodbo, ki tke najfi nejše niti med mladim in starim bitjem, plavajoči hotel. »Krožili smo okoli Antonija Žumbar, županja občine otočja Svalbard, ko se je sprožil ki jima je dano uživati enostavne bližine, ki jih ne pogojuje Cirkulane. Turnšek se ob tem iskre- alarm, da je v bližini medved. Hit- no zahvaljuje vsem za podporo, še noben drugi odnos. ro smo oblekli zaščitne obleke, se Foto: osebni arhiv posebej svoji družini, ki mu stoji ob Deklica, kakor je razvidno iz pripovedi, ki se zgodi na nek spustili v čolne in se mu približali Danijel Turnšek je ob zmagi povedal, da ta fotografi ja predstavlja uresni- strani na vsakem koraku. prijazen jesenski dan, rada obiskuje sosedo. Ta običajno pok- na približno deset metrov. Bila je čitev njegovih sanj. ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆ lepeta z dekličem ob čaju. Tokrat pa gospa Dunja zaključuje z grabljanjem listja, saj je na njenem vrtu kar nekaj visokoras- lih dreves. Leni se ob opazovanju kupa zlatega listja porajajo Podravje  Izšla knjiga Sonje Votolen Pankrt vprašanja, na katera gospa Dunja odgovarja z rahlim premi- slekom. Saj to niso povsem običajna, pričakovana vprašanja. Njuni dialogi so tako simpatično enostavni in hkrati tako Deklica, nevredna imena globoki in pomembni za današnji čas, da slikanico pripo- »Sonja Votolen je s svojim novim delom Pankrt še enkrat pokazala, da je mojstrica poe- ke moči, ki najde (svojo) ljubezen ročam ne le mladim bralcem, marveč vsem, ki se tako ali zije. Iz svoje bolečine je izbrusila diamant v obliki svojevrstne avtobiografske pesnitve. v svetu, kjer je ni bilo. Pokaže nam, drugače ukvarjajo z najmlajšimi, pa tudi z najstarejšimi. da je na videz nemogoče mogoče. Seveda je slikanica Kup zlatega listja tako celostno odlič- Odkrito spregovori o narcistični Njena pripoved o deklici, ki je dejanja grobosti in manipulativno- virno izraznost in mojstrstvo duha. zlorabi staršev in procesu svojega na tudi zaradi izbire ilustratorja. Peter Škerl (1973), pogosto odraščala v čustveno in fi zično na- sti odraslih. Avtorica v svojem delu Popelje nas skozi svoje potovanje celjenja. Žalostna, srce parajoča nagrajevani in zelo dejaven ilustrator, slikar in oblikovalec, silnem okolju, in ženski, ki se sooča združi dve mojstrstvi: pesniško iz- preobrazbe, potovanje nadčloveš- zgodba neljubljene deklice, pan- je odlično dodal likovno podobo pripovedi. Realistična z zlorabo, je srce parajoča brutal- krta, ki ni vreden svojega pravega slika Dunjinega vrta je z »nekako odprto perspektivo« od- no iskrena zgodba preobrazbe, imena in spola, tako postane ze- zdravljenja, najdenja sebe, svojega lično prilegajoča dialogom in dogajanju med junakinjama. mljevid duhovnega potovanja k semena življenja v zmrznjeni pok- sebi. Upanje za vse druge otroke, Dunja in Leni nista upodobljeni šablonsko srčkano, marveč rajini brez starševske ljubezni,« je tudi tiste v nas, ki še čakajo, da jih sta kompozicijsko zanimivi in dinamični. Odlične so podo- o novi knjigi Sonje Votolen zapisala pokličemo v toplino svoje ljubezni. be dreves, stare lesene samokolnice, tista modrikasta lesena recenzistka Romana Aniya Ercego- Sonjina zgodba ni osamljen klop, kjer posedata Dunja in Leni, tako žlahtno kaže splošno vić. primer. Veliko takih pripovedi os- modrost med mlado in staro prijateljico. Pesnica se ne boji poimenovati ramočeno ždi (tudi v slovenski) krutosti resnice, ki jo je doživljala. Dragi bralci, saj veste, dobra, odlična slikanica je monolit, kolektivni zavesti in literaturi. Star- Nepredstavljivo krutost niza so- šev, ki niso bili ljubljeni in niso znali je preplet literarne in likovne odličnosti. In takšna daje ume- časno s svetlobnimi milinami ne- ljubiti svojih otrok. Lepota pričujo- tniški užitek ne glede na starost bralca. Kup zlatega listja vam dolžnega otroškega sveta. Kamera čega dela je tudi v tem, da prinese prav zato zelo priporočam. avtoričinega pogleda je sposobna rešitev, je o vsebini knjige še zapi- ůƌƏƍƄƑƄŃŮƏƈƐƈƑ࣪ƌ࣪ zajeti detajle doživljanja otrokove sala Romana Aniya Ercegović. duše in hkrati objektivno opisovati ŵŤŨ Foto: osebni arhiv petek  17. oktobra 2025 Ljudje in dogodki 11 Ormož  Gasilska zveza Ormož praznuje 70 let Žetale  Z osrednjo proslavo obeležili 26. praznik občine Ko zazvoni pozivnik, akcija "Da bi se dober glas o vseh nas slišal v deveto vas!" Gasilska zveza Ormož praznuje častitljivih sedem desetletij de- lovanja. Danes združuje 15 gasilskih društev ter več kot 2.000 Do zadnjega kotička napolnjena dvorana občanov vseh generacij je pospremila zaključno prireditev s podelitvijo pri- članov in članic, ki ob alarmu pustijo vse in hitijo na pomoč. znanj in s tem dokazala, da občinski praznik ni le formalnost. "Ostanimo ponosni, na to, kar smo, in pogumni v tem, kar želimo postati," je dejal podžupan Matjaž Kopše. Ko zazvoni pozivnik, v trenutku pustiš vse: službo, družino … in greš na intervencijo. To so gasilci, ki jih ženejo požrtvovalnost, pogum, srčnost in pomagati sočloveku. In vse to brez omahovanja, popolnoma brezplačno. V Ormožu gasilska zveza deluje že 70 let. Ustanovljena je bila v začetku septembra leta 1955; takrat je združevala 17 gasilskih društev in 928 članov. Od samega začetka je zelo podpirala obnavljanje, dograjevanje in razširitve gasilskih domov, organizirala in vzpodbujala gasilska športna tekmovanja ter se zavzemala za boljšo tehnično opremljenost društev. Danes združuje več kot 2.000 članov, vključenih v 15 gasilskih društev. Osrednja enota je PGD Ormož in je IV. kategorije, poleg te vključuje še devet društev I. ter pet društev II. Kategorije. V vseh teh letih je rasla, se razvijala in prilagajala sodobnim izzivom – od naravnih nesreč, požarov, prometnih nesreč do številnih drugih intervencij, kjer je potreben hiter odziv in strokovna pomoč. »Časi v gasilstvu so se v primerjavi z nekoč precej spremenili, tako glede opreme in zahtevnosti kot vrste intervencij. Včasih je bil cilj gasilcev, da niso pogorele cele vasi, danes pa je naš cilj, da požar v hiši omejimo v prostoru, kjer je nastal. Res je sicer, da so v zadnjih letih na prvem mestu intervencije zaradi naravnih nesreč. So pa zagotovo požari Foto: Foto Langerholc zahtevnejši zaradi umetnih mas in drugih snovi, ki so v objektih in Nagrajenci 26. občinskega praznika hitreje zagorijo,« je dejal Dejan Jurkovič, ki vodi zvezo kot predsednik. Njen poveljnik je Tonček Lisjak. Glede na videno na odru in do- ura Furman, Rok Pulko in Vesna ku podeljena Mihaelu Kosu, izdelo- peh in razvoj kraja. Želim si, da se sežke prejemnikov priznanj, zahval Ivšek. valcu unikatnih lesenih mask, ki jih glas, in to dober glas o vseh nas res in plakate je jasno, da v Žetalah po- Srčika vsake prireditve je pode- nosijo krampusi in tudi parklji. Svo- sliši v deveto vas." nosa in poguma ne manjka. litev občinskih priznanj in plaket. jevrsten umetnik, ki se izraža z dle- K enotnosti in sodelovanju pa je Sklepne občinske prireditve so Letošnji prejemniki priznanj občine tom in lesom, je ponesel ime obči- v nagovoru zbranim pozval slav- običajno dobro obiskane, a v Žeta- Žetale so: Andreja in Stanko Gajšek ne tudi s skupino Žetalski krampusi nostni govornik podžupan Matjaž lah iz leta v leto dvorana poka po za prispevek na področju sakralne daleč preko občinskih meja. Kopše. Sprva je povzel investicije šivih, tudi ali predvsem zato, ker v in kulturne dediščine ter za nese- v izvajanju in načrtovanju, misli pa praznovanje praznika vključijo še bično in prizadevno delo v župniji "Le skupaj lahko sklenil: "Raznolikost pogledov nas najmlajše. Vrtčevski otroci in šolarji Žetale; Dramska skupina KD Žeta- ne sme omejevati, temveč boga- do petega razreda so z mentorica- le, ki je uprizorila že nešteto iger, gradimo boljšo titi. Skupaj lahko ustvarimo pro- mi pripravili glasbeni program, ki gostovala tudi v ptujskem gledali- prihodnost" jekte, ki so v naši pristojnosti. Če so ga dopolnili člani Moškega pev- šču, zadnja leta pa se je predstavila bomo sprti, ne bomo napredovali, skega zbora KD Žetale. z igrama domačina Tonija Butolena V imenu prejemnikov priznanj le skupaj lahko gradimo boljšo pri- S podelitvijo zahval in priznanj – Črna gradnja ter Optika na vsak in plakete je zbrane nagovoril Toni hodnost za Žetale." so izpostavili letošnje diplomante breg. Priznanje občine Žetale je Butolen, član dramske skupine KD Praznovanje se je tradicionalno mehatronike, strojništva, kemije, prejela tudi Bernarda Kolar, neu- Žetale: "Zahvala vsem, ki so v nas nadaljevalo po uradnem delu, tudi kmetijstva in še česa: to so Tomaž morna članica Društva podeželskih slišali glas, glas ljudi, ki jim ni nemar tokrat ob kostanjih in še čem, le da Foto: arhiv GZ Ormož Z razstave ob 70-letnici GZ Ormož Plajnšek, Tjaša Zajšek, Valentina žena občine Žetale. Plaketa občine za domači kraj. Glas tistih, ki svoj letos kar pred kulturno dvorano. Golob, Vid Plajnšek, Uroš Ber, La- pa je bila ob 26. občinskem prazni- prosti čas in voljo namenjajo za us- ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ Odlično sodelovanje z občino Toda gasilci ne samo da puščajo neizbrisen pečat pri gašenju Ptuj  Občinski prostori v starem mestnem jedru druženje, ustvarjanje, delavnice. požarov in pomoči ob nesrečah, temveč so še vedno, še zlasti v Za delovanje društva so zelo po- manjših krajih, pomembni pri povezovanju ljudi in marsikje tudi membni,« so dodali. središče dogajanja. Skrbijo pa tudi za vzgojo mladih rodov. »Glede pridobivanja mladih menim, da se za prihodnost ni bati. Imamo Brezplačno za društvo Art Stays Vsi prostori v starem pionirske državne prvake, z mladino peljemo tudi različne aktivnosti – od orientacije, kviza, krosa … Zanimanje je. Moja ocena pa je, da delu mesta je aktivnost mladine odvisna od samih mentorjev – če so pripravljeni Mestna občina (MO) Ptuj bo Kulturno-umetniškemu društvu Art Stays za naslednjih pet MO Ptuj daje svoje poslovne aktivno delati, tudi v majhnih krajih najdejo zadostno število otrok,« je let podaljšala brezplačno uporabo prostorov na Jadranski ulici. prostore brezplačno v uporabo ocenil Jurkovič. 12 organizacijam oz. društvom, Veseli ga, da so društva dobro opremljena tako glede vozil kakor Društvo ima status nevladne ne likovne ter vizualne umetniške promoviramo sodobno slovensko vsi imajo odločbe ministrstev, tudi opreme, v dobrem stanju so gasilski domovi. Pri tem izpostavlja organizacije, zato je upravičeno ustvarjalnosti v lokalnem in širšem umetnost, z dogodki, razstavami in da delujejo v javnem interesu. Vsi odlično sodelovanje z občino. »Kar se tiče vlaganj v opremo, vozila do brezplačne uporabe prostorov, slovenskem prostoru. Spodbuja- ostalimi aktivnostmi soustvarjamo prostori, ki so v brezplačnem na- in domove, naredimo petletni program, ki se ga držimo. Občina nam ki so v lasti MO Ptuj. »S sklepom mo sodobna umetniška razisko- kulturni utrip v starem mestnem jemu, so v starem mestnem jedru, pri tem pomaga s precejšnjimi fi nančnimi sredstvi. Doslej smo naredili mestnega sveta se poslovni pros- vanja in nove umetniške prakse jedru Ptuja,« so temelje svoje de- in sicer v Aškerčevi, Cankarjevi, tri programe in dva smo 100 % realizirali. Pri tem se mi zdi ključno tor, ki ga začasno ne potrebuje (umetniški laboratoriji, ki spod- javnosti povzeli v KUD Art Stays, ki Čučkovi, Jadranski, Prešernovi in zaupanje, ki se je vzpostavilo med društvi, gasilsko zvezo in občino.« noben uporabnik, lahko da v brez- buja pluralizem sodobne vizualne ga vodi Jernej Forbici. »Prostori na Vošnjakovi ulici ter na Slovenskem Nasploh je sicer še pohvalil dobro sodelovanje z vsemi društvi. plačno uporabo z neposredno po- umetnosti in prepletanje njenih Jadranski ulici so že vrsto let naša in Cvetkovem trgu. »Imamo vzpostavljen sistem, ki funkcionira,« je še dejal. godbo osebam javnega prava za zvrsti). V mednarodnem prostoru pisarna in skladišče ter prostori za ŰŽ V letošnjem jubilejnem letu so visoko obletnico že junija obeležili na izvrševanje javnih nalog in nevlad- slovesnosti, ki so jo združili z dnevom gasilcev in 130 let PGD Trgovišče. nim organizacijam, ki delujejo v V teh dneh so v avli občinske stavbe odprli še razstavo, ki sta jo javnem interesu za izvajanje dejav- pripravila ormoška enota Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož in zbiratelj nosti, za katero so ustanovljene,« Mirko Fekonja. so pojasnili na občini. Poudarili so, ŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗ da društvo Art Stays že dobri dve desetletji na Ptuju sistematično razvija likovno dejavnost in izvaja več rednih projektov. Stalnica so razstave na različnih prizoriščih, tudi v starem mestnem jedru Ptu- Od ponedeljka do petka od 6. ure naprej ja, Mednarodni slikarski Ex-tempo- re Ptuj Karneval ter največji festival sodobne vizualne umetnosti v Slo- veniji – Art Stays. Letošnji poletni mednarodni festival je bil 23. po vrsti. Društvo z razstavami in do- godki gostuje po Sloveniji in tujini, njegove projekte podpira Ministr- stvo za kulturo. Prostore v starem mestnem jedru Ptuj je društvo Art Stays že Foto: ČG koristilo in tako bo, kot kaže, os- Ptuj je doslej gostil 23 poletnih mednarodnih festivalov sodobne vizualne umetnosti, ki jih je organiziralo KUD talo tudi v prihodnje. »Skrbimo za Art Stays. Ker ima društvo status organizacije v javnem interesu, je upravičeno do brezplačne uporabe poslovnih promocijo in popularizacijo sodob- prostorov, ki so v lasti MO Ptuj. 12 Kronika petek  17. oktobra 2025 Slovenija, Sp. Podravje  Število zapuščenih vozil na javnih površinah se zmanjšuje Avtomobili največkrat zapuščeni, ker jih ne morejo prodati Zapuščena vozila so težava v številnih večjih mestih in občinah. Tovrstna vozila niso samo estetsko moteča, temveč jemljejo dragocene mestijo odredbo, s katero lastniku parkirne prostore na javnih površinah, pogosto pa predstavljajo tudi okoljska tveganja zaradi morebitnega iztekanja tekočin. Čeprav ta naložijo odstranitev zapuščenega vozila v treh dneh. Če lahko zad- vozila navadno nimajo registrskih oznak, redarjem kljub temu v večini primerov uspe izslediti njihove lastnike. njega lastnika ugotovijo iz uradnih evidenc preko sicer neveljavne Slednji morajo, če vozila ne registrske tablice ali VIN-številke, odstranijo v predpisanem roku, kar jim tudi v večini primerov uspe, plačati odvoz s pajkom in hrambo ga o tem tudi pisno obvestijo. Če vozila, kar na hitro znese več sto slednji tega pravočasno ne stori, evrov. ga kaznujejo z globo v višini 120 Na parkirišču nekdanje komuna- evrov. le v Ormožu ravno te dni stoji za- »Po sprejemu odredbe se posa- puščeno vozilo. V lanskem letu in mezni lastniki obrnejo neposredno prvi polovici letošnjega leta so na na nas in navedejo vzrok, zakaj je območju ormoške občine redarji vozilo neregistrirano na javni po- obravnavali štiri zapuščena vozila vršini, pa naj gre za okvaro ali za na javnih površinah, od tega dve v začasno fi nančno stisko posame- znika, in prosijo za odlog oziroma Veliki Nedelji ter po eno v Miklavžu podaljšanje roka za odstranitev ali in Ormožu. registracijo vozila. V večini prime- Najpogosteje na rov se z lastniki dogovorimo za po- daljšanje roka okrog 10 dni, neka- parkiriščih med bloki, teri čakajo določen fi nančni priliv kjer so najmanj opazni Foto: Timotej Milanov in vozilo registrirajo,« so povedali Na ptujski občini ne zaznavajo povečanja števila zapuščenih vozil. Nasprotno. na občini. Na območju mestne občine Ptuj Če vozila tudi v primeru predpi- zapuščenih avtomobilov naj ne bi gistrskih tablic, temveč za vozila, cije že potekla. »Takšna vozila vskih centrov ali večjih trgovin in katerih lastnik ne more pokriti stro- sanega oz. naknadnega dogovor- bilo več veliko. Kot izpostavljajo na ki so pravilno parkirana in imajo obravnavamo po sprejetih pobu- parkirišča podjetij. ška zavarovanja avtomobila, plača- jenega roka ne odstranijo, konce- občini, v praksi pogosto ne gre za še nameščene registrske tablice, dah/prijavah občanov, ki opazijo, ti cestnine in tehničnega pregleda. sionarju izdajo odredbo o odvozu tipična zapuščena vozila brez re- čeprav jim je veljavnost registra- da vozilo dlje časa stoji na istem Iščejo kupca, nimajo »Obstajajo tudi posamezniki, zapuščenega vozila. Odvoz opra- mestu ali ko to ugotovi pooblaš- denarja za registriranje ki preprodajajo vozila in je vozilo vijo na stroške zadnjega lastnika, čena uradna oseba. Teh je verjetno med nakupom in prodajo nekaj hkrati mu izdajo tudi plačilni nalog Lani devet primerov dosti več kot zapuščenih vozil brez Razlogi za zapuščena vozila so časa parkirano na javni površini zaradi neupoštevanja odredbe v registrskih tablic,« so sporočili. različni. Kot ugotavljajo, po na- brez registrskih tablic,« še dodaja- višini 120 evrov. Prvih nekaj dni vo- Na območju ptujske mestne občine so sicer redarji v Dodali so še, da je ta problematika vadi gre za neuspešno prodajo jo na občini. zilo tam brezplačno hranijo, nato zadnjem letu obravnavali devet primerov zapuščenih vo- najpogostejša v strnjenih naseljih, starega vozila, ko zadnji lastnik še pa začnejo tudi to obračunavati. zil. Prav vsi lastniki so jih sami odstranili. Izjeme so vozila kjer je parkiranih največ vozil in upa, da bo našel kupca. Drugi naj- Stroški hitro naraščajo: Stroški tako hitro narastejo. Če ga poskušale skriti z zamenjavo lokacije, vendar v večini ne- kjer zadnji lastnik upa, da vozilo pogostejši razlog je okvara vozila odvoz s pajkom, lastnik po določenem obdobju še uspešno. Največ dela z zapuščenimi vozili so imeli v letih ne bo hitro najdeno. Pogoste loka- ali poškodba, katere popravilo bi predstavljalo lastniku večji strošek. hramba vozila … vedno ne prevzame, ga odpeljejo cije so tudi večja javna brezplačna od 2017 do 2023. na razgradnjo ali – če je primerno parkirišča, travnate javne površine Kot tretji, nekoliko redkejši, pa Ko ugotovijo, da je motorno – na dražbo. v okolici blokov ter parkirišča trgo- so trenutne fi nančne težave, zaradi vozilo zapuščeno, redarji nanj na- ŰƒƑƌƎƄŃūƒƕƙƄƗ Podravje  Prikazovalniki hitrosti Vi vozite Skozi naselje s kar 131 km/h Številne občine nameščajo prikazovalnike hitrosti Vi vozite, ki naj bi vplivali predvsem na zmanjšanje hitrosti na določenih, največkrat problematičnih odsekih. Na Destrniku že nekaj časa ugotavljajo, da na posameznih cestah vozniki bistveno presegajo omejitve hitrosti. Tudi na Ptuju je stanje podobno. Pri omejitvi 50 km/h so zabeležili voznika, ki je vozil 131 km/h. Občina Destrnik razpolaga s šti- ja izmerjena hitrost pa prav tako vedno vozijo hitreje od dovoljene rimi prikazovalniki hitrosti, ki so v krepko presežena: 119 km/h. V pov- hitrosti, zato so opozorilne table le Levanjcih, Janežovskem Vrhu, na prečju sicer na tej relaciji večina vo- eden izmed ukrepov za povečanje Placarju (ob vstopu v občino) in v znikov vozi manj, kot je dovoljena prometne varnosti. Njihova glavna Vintarovcih. Mesečno objavljajo hitrost. naloga je ozaveščanje voznikov in poročila o stanju na posameznih spodbujanje k odgovornejšemu odsekih, kjer so nameščeni prika- Na Ptuju 12 merilnikov vedenju v prometu.« Foto: ČG zovalniki, ki tudi shranjujejo podat- ŧȧƈƑƄƑƄŃŮƐƈƗƈƆ Prikazovalniki beležijo hitrosti, ki so ponekod zelo visoke in bistveno presežene. ke. Še vedno je stanje na cestah Na območju mestne občine Ptuj daleč od optimalnega. je nameščenih 12 prikazovalnikov V Vintarovcih, kjer je omejitev 30 hitrosti Vi vozite. Postavljeni so na Danes bo na Primorskem prete- km/h, je bila septembra izmerjena Poljski cesti, Na postajo, Ob žele- žno jasno. Pihala bo šibka burja, najvišja hitrost 78 km/h. Približno znici, Zagrebški cesti, v Spuhlji, na ki bo v noči na soboto ponehala. tri četrtine voznikov presega do- Osojnikovi cesti, Maistrovi ulici, Piv- Drugod bo delno jasno z občasno kovi, Bevkovi, Ulici Lackove čete, v povečano oblačnostjo, zjutraj in voljeno hitrost, kar je skrb vzbuja- dopoldne po nekaterih nižinah in joče. V Janežovskem Vrhu, kjer je Novi vasi pri Ptuju in na Štukih. Na občini pravijo, da podatke kotlinah megleno. Najnižje jutra- omejitev prav tako 30 km/h, je to nje temperaure bodo od 0 do 6, v presegla približno tretjina vozni- spremljajo redno: »Stanje hitrosti krajih z burjo na Primorskem od 8 kov, najvišja izmerjena hitrost je se na posameznih odsekih izbolj- do 12, najvišje dnevne od 13 do bila 56 km/h. šuje tudi zaradi teh opozorilnih 17, na Goriškem in v Slovenski Is- V Levanjcih je naselje, omejitev tabel. Na nekaterih odsekih pa še tri do okoli 20 °C. hitrosti 50 km/h, najvišja zabele- vedno v popoldanskem in nočnem žena hitrost pa neverjetnih 131 času beležimo znaten delež vozni- 3-dnevna napoved za Podravje km/h. Gre za prometno cesto, ki jo kov, ki vozijo hitreje od dovoljene je septembra prevozilo 63.162 vo- hitrosti.« zil, le 22.000 jih je vozilo v skladu Kot v večini primerov se je tudi s predpisano hitrostjo. Vsi drugi so v MO Ptuj pokazal pozitiven uči- bili prehitri. nek postavitve prikazovalnikov Na Placarju je bilo vozil še krep- hitrosti Vi vozite, a se zavedajo, ko več, izvedenih je bilo 273.000 da ti rezultati ne pomenijo, da je meritev, omejitev 70 km/h, najviš- problem rešen: »Številni vozniki še Vir: ARSO Ples Nogomet Nastopi si kar sledijo: Marko Drevenšek odslej v Frankfurt, Koper, Toronto ... povsem novi vlogi Stran 14 Stran 15 Karate Amir Karić Ptujčan Jure Sluga na prvem »Pomembno je, da so fantje mestu lestvic željni dokazovanja« Stran 14 Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet  Aleksander Šeliga, trener vratarjev NK Aluminij A. Šeliga: „Ko se je začela graditi ta zgodba v Celju, sem bil del nje. Že takrat sem začutil, da so ti vlagatelji »Ostajamo ponižni, skromni in pravi ljudje in da si želijo klub dvigni- ti na višji nivo. Da pa bo ta zgodba šla v takšno smer in v takšne viša- delovni, a obenem verjamemo v ve, kot jih dosegajo v tej sezoni, pa si takrat nisem niti predstavljal. Vsa čast vsem ljudem v klubu in v konč- rezultate našega dela« ni fazi tudi trenerjem in igralcem, ki to zgodbo pišejo. Vsem skupaj nam postavljajo višje standarde, kar je dobro za slovenski nogomet.“ Mesto trenerja vratarjev o mojem prihodu v tukajšnjo šumo je ogromno medsebojnega spošto- je pred letošnjo sezono kar hitro potrjena. Po nekaj mese- vanja in zaupanja v skupno strokov- »Največ črpam od Dina v NK Aluminij prevzel cih dela vse kaže na to, da je bila to no delo. Verjamem, da bomo vse prava odločitev.“ to vzdrževali še naprej in da bomo Šeremeta« Aleksander Šeliga. 45-letni tako zavzeto delali tudi v prihodnje. Če se vrneva na vašo kariero no- nekdanji odlični vratar je »Lepo je delati z igralci, Glede na moje izkušnje bi dejal, da gometaša: nabrali ste bogate izku- v Sloveniji branil barve šnje v Sloveniji, preizkusili pa ste se Celja, Olimpije in Drave, v ki so lačni uspeha« lahko tukaj v Aluminiju spišemo zelo uspešno zgodbo.“ tudi na Češkem in Nizozemskem. tujini pa se je preizkusil na Kako ste zadovoljni s pogoji in So vas dobri rezultati Aluminija Od kod črpate največ trenerskega znanja, ki ga sedaj uporabljate? Češkem pri praški Slavii in delom v Kidričevem? morda presenetili ali ste jih priča- A. Šeliga: „V Kidričevem sem že kovali? A. Šeliga: „Največ črpam od svo- na Nizozemskem pri Sparti štiri mesece, ob vsej intenzivnosti A. Šeliga: „Ne morem reči, da so jega mentorja, ki sem ga imel ob Rotterdam. V slovenski pa so minili, kot bi trenil z očmi. O me presenetili: ob vsakodnevnem koncu kariere v Olimpiji, prihaja pa prvi ligi ima več kot 260 dosedanjem delu v Kidričevem in spremljanju ekipe in njenega dela iz teh krajev, tudi branil je za Alumi- nastopov, skupaj s pokalnimi o pogojih za delo lahko govorim le ter načina funkcioniranja, kako nij – od Dina Šeremeta. Glede tre- nažnega procesa sem se največ na- in drugoligaškimi pa se z izbranimi besedami in v superla- fantje dihajo skupaj, kako se prip- tivih. V nogometnih krogih že cela ravljamo na vsako tekmo posebej, učil od njega, tudi številne detajle, številka približa 350. Slovenija ve, da so tukaj pogoji izje- se zdijo ti uspehi nekaj najbolj na- ki jih sedaj uporabljam in na katere Kako je sploh prišlo do sodelova- mni in nam to odkrito zavidajo tudi ravnega. Verjamem celo, da bomo sem posebej pozoren, mi je približal nja z Aluminijem? večji in fi nančno močnejši klubi. nadaljevali v tej smeri in da lahko prav on. Nekaj zadev uporabljam stvari še stopnjujemo. Lepo je delati A. Šeliga: „Z Aluminijem sem bil v Trenutno smo uspešni tudi v re- tudi od Italijana Maura Tamija, ki je z igralci, ki so lačni uspeha in jim ni prejšnjih letih že nekajkrat v stikih, zultatskem smislu, kar nam vseka- bil moj trener leta 2009 v Celju. Ko težko opraviti kakšnega dodatne- vsaj dvakrat ali trikrat, a je bila situa- kor daje določeno mirnost in samo- Foto: DAMN sem začenjal svojo trenersko pot, ga treninga. Vse delamo z jasnim cija vedno takšna, da na koncu niko- zavest. Samo želimo si lahko, da bo Aleksander Šeliga: „Največ znanja črpam od svojega mentorja, ki sem se odločil za en osnoven način osnovnim ciljem, da si zagotovimo li ni prišlo do dogovora. Med letoš- to trajalo čim dlje časa. Ostajamo sem ga imel ob koncu kariere v Olimpiji, prihaja pa iz teh krajev, dela, ki se ga sedaj držim. obstanek v ligi.“ njim poletnim premorom, ko me je ponižni, skromni in delovni, a obe- tudi branil je za Aluminij – od Dina Šeremeta.“ V tujini sem bil na Češkem eno športni direktor Robert Koderman nem verjamemo v rezultate našega leto, 2005, na Nizozemskem pa povabil na razgovor ter mi podrob- dela in v to, da lahko še napreduje- »Z Matjažem je celotna dve, 2009 in 2010. Glede trenerske- dokaj nepričakovano odšla Lan Jo- a.), ki jo je bilo težko zavrniti. Vesel no predstavil celoten projekt in mo.“ ekipa nedvomno veliko ga dela z vratarji nisem zaznal nobe- vanović in Jan Petek, zamenjala pa sem zanj, šel je na boljše, k čemur načrte ter svoje poglede na nadalj- Čutiti je, da v strokovnem štabu nih presežkov.“ močnejša« sta ju Jan Lampret in Anej Mrežar. vsi stremimo – konec koncev gre za nji razvoj nogometa v Kidričevem, vlada dobro vzdušje. Kako gledate na to? zagotavljanje eksistence. Jovanović Slovenska šola vratarjev je zelo pa sem kar hitro ugotovil, da je to A. Šeliga: „To je res. Šef stro- Od začetka priprav do danes je A. Šeliga: „Ko sem prišel v klub, se je odločil za drugo pot, želel se uspešna, če samo omenim Samirja natančno to, kar sem sam že nekaj kovnega štaba je Jura, ki je najbolj bila na mestu vratarjev, za delo s sta bila tukaj samo Petek in Jovano- je preizkusiti v drugem klubu, zato Handanovića in Jana Oblaka, ki sta časa iskal. Ko sem se potem slišal še zaslužen za te zadeve. Res dobro katerimi ste odgovorni, nenavadno vić. Petku se je ponudila priložnost smo se morali temu primerno odz- zaznamovala reprezentančno pot v s trenerjem Juro Arsićem in sem se sodelujemo, med nami vlada zelo velika fl uktuacija: pred sezono je za odhod na bogati vzhod (v klub vati. Pripeljali smo Mrežarja iz Slo- zadnjih dvajsetih letih. Kako sami pogovoril še z njim, je bila odločitev pozitivna energija, v komunikaciji prišel Matjaž Rozman, nato pa sta Al-Riyadh v Saudsko Arabijo, op. vana in Lampreta iz Italije, ki ga je gledate na to? glavni trener poznal še bolje kot jaz. A. Šeliga: „Samir in Jan sta nas Kar se pa tiče Rozmana, pa je bil dobesedno postavila na trenerski Nogomet  1. SNL Obe ekipi bosta oslabljeni, v do- on želja vseh v klubu že od same- zemljevid, in to na kar prestižno mači vrsti ima prepoved nastopa ga začetka prestopnega roka. Tudi mesto. To, kar je uspelo njima v Izjemen vložek v tekmi z Muro zaradi kartonov Marko Simonič, pri moja fi lozofi ja je takšna, da je dob- svojih karierah, pa Janova še zda- gostih Žan Petrovič. ro imeti v klubu enega izkušenega leč ni končana, bo težko ponoviti, Mura je doslej zmagala le na eni vratarja, ki je v svoji karieri že nekaj res sta vredna vsega spoštovanja. doživel.“ Težko pa rečem, da je zaradi tega V preteklih dneh je bila pozor- Krog bosta že v petek odprli eki- – Darjan Slavic je zamenjal Ivana tekmi (z Domžalami v 5. krogu), nost slovenske nogometne javnosti pi Aluminija (17) in Mure (7), ki sta Matjaž lahko s svojimi izkušnja- naša trenerska vratarska šola kaj Kurtušića. Tudi v igralskem kadru so odtlej je na šestih tekmah po trikrat novosti, ni več takratnega kapeta- remizirala in izgubila. Zagotovo pa mi zagotovo pomaga tudi vam, pa posebnega, saj je Samir pri 19 le- usmerjena v nastopa naše članske na prvi medsebojni tekmi remizirali reprezentance v kvalifi kacijah na (1:1). Od takrat se je pri muraših pre- tudi mlajšima kolegoma. tih odšel v Italijo, Jan pa še prej na Amadeja Maroša (sedaj Nafta), so igre črno-belih v zadnjem obdob- sta pa npr. Luka Bobičanec in Alen ju boljše od doseženih rezultatov, svetovno prvenstvo 2026 s Koso- cej spremenilo, začenši od trenerja A. Šeliga: „To nedvomno drži. na Portugalsko. Italijanska šola vim in Švico. Remija z izidom 0:0 Matjaž je skozi celotno kariero do- pa je po mojem mnenju še vedno Korošec. Z Muro v Kidričevo prihaja predvsem na tekmah z Bravom (1:1) tudi Jaka Domjan, ki je bil v prvem in z Mariborom (poraz 0:1) bi si zas- živel marsikaj, nabral si je kopico iz- številka 1 na svetu, tako da je Sa- nista najboljša popotnica za zaključ- delu lanske sezone prvi strelec Alu- lužili več. kušenj na vseh nivojih nogometa in mir pač tam dozorel. Isto velja za ni krog, v katerem bodo Slovenci vse to je s sabo pripeljal v Aluminij. Jana, ki je bil v Benfi ci še relativno gostili Kosovo in gostovali na Šved- minija (nastopil je kot posojeni igra- Mura je v tej sezoni Tako je res brezpredmetno govoriti mlad, dozorel je šele v Španiji pri skem, saj naša uvrstitev na SP ni več lec Mure). sicer petkrat gostovala, o tem, kako koristen je za našo eki- Atleticu.“ odvisna od nas samih (Švica 10, Ko- Šumarji so v premoru v prija- ob izredno zahtevnem po, saj je to težko opisati z beseda- Kako pa je glede izobraževanja sovo 7, Slovenija 3, Švedska 1 točka). teljski tekmi remizirali s hrvaškim prvoligašem Slavenom Belupom iz razporedu je vselej doživela mi. Za vse te mlade fante je v prvi trenerjev vratarjev v Sloveniji? Vrnitev na domačo Koprivnice, izid je bil 1:1. Za rdeče- poraz (Olimpija, Bravo, vrsti avtoriteta, njegova beseda A. Šeliga: „Sam sem bil del ge- prvoligaško sceno bo -bele je zadel Aleksandar Zeljković. Koper, Celje, Maribor). veliko šteje. Z njim je celotna ekipa neracije, ki je prva končala z uspo- nedvomno veliko močnejša.“ sabljanjem za licenco UEFA A. Or- izjemno zanimiva, saj je Tekma bo izjemnega pomena Pri tem je prejela devet Z Matjažem vaju povezuje še ganizatorji so nam zagotovili dobre vsaka izmed petih tekem 12. za obe ekipi: če zmagajo in dosegla le en gol nekaj, oba sta velik pečat pustila v predavatelje, predvsem Italijan kroga derbi zase. Pravi derbi Kidričani, bodo imeli pred (Koper – Mura 2:1). Lahko Celju. Gianluca Spinelli nam je dal veliko bo v Celju (31 točk), kjer bo Muro že ogromnih 13 točk to negativno serijo Mure A. Šeliga: „Morda imava zaradi znanja iz svoje bogate zakladnice, prednosti, ob remiju ostane šumarji še podaljšajo? tega kakšno stično točko več. Ko ko je treniral Gianluigija Buff ona, gostovala Olimpija (17), nič sem sam zaključeval kariero, je bil Thibauta Curtoisa, Gianluigija Don- ne zaostaja obračun Koper razlika udobnih 10 točk, v Jože Mohorič Matjaž na sredini poti. Tam je spisal narummo … Res smo se lahko na (17) – Maribor (20), oznako primeru zmage Mure pa bi izjemno lepo zgodbo, o njegovem tem seminarju marsikaj naučili. lokalni derbi nosi tekma Foto: Črtomir Goznik se slednja opazno približala bivanju v Celju vse pove podatek, da Tudi sedaj se trenerji vratarjev še Emir Saitoski je bil strelec za 1. SNL, 12. krog: Aluminij Domžale (4) – Radomlje (13), šumarjem na zgolj sedem je najtrofejnejši igralec tega kluba.“ velikokrat dobivamo na seminarjih Ko smo že pri Celju: kako gleda- in takrat si tudi izmenjujemo mne- Bravo (18) bo gostil Primorje Aluminij na prvi medsebojni – Mura (v petek, 17. 10., točk. Vložek je tako res tekmi z Muro v sezoni. ob 17.30 v Kidričevem) te na njegove letošnje dominantne nja.“ (11). velik … predstave v državnem prvenstvu? Jože Mohorič 14 Šport petek  17. oktobra 2025 Ples  Ana Ekart in Vincenzo Chianese Karate  Svetovna lestvica Nastopi (in uspehi) si kar sledijo: Jure Sluga na prvem mestu lestvice Frankfurt, Koper, Toronto ... Jure Sluga se je s karatejem spoznal na Ptuju pri trenerju Andreju Cafutu. Kljub temu Konec tedna je v Kopru da sedaj tekmovalec že potekalo veliko mednarodno nekaj let trenira in nastopa tekmovanje International v Karate klubu Seki, je Championship, na katerem s Cafutom še v rednem se je zbralo več kot 2.000 kontaktu, saj mu ta kot plesnih parov iz 42 držav. vrhunski sodnik in trener Med njimi sta bila tudi daje določene poglede in Ptujčanka Ana Ekart in njen navodila. Glavna trenerka plesni partner Vincenzo karateista, ki se je posvetil Chianese. Slovensko- tekmovanjem v katah, je v italijanski par je dosegel Slovenskih Konjicah Šte a odlično uvrstitev, v Seki Golac. standardnih plesih se je Jure Sluga je odličen tekmovalec uvrstil celo na zmagovalni v katah, ki svojo kakovost dokazuje oder, na 3. mesto. V na različnih mednarodnih tekmova- latinskoameriških plesih sta njih. V zadnjem letu je tako dosegel v fi nalu osvojila še vedno zmago in dve tretji mesti na tekmah Youth league. Piko na i je Ptujčan odlično 6. mesto. postavil z osvojenim petim mestom O nastopu v Kopru je Ana pove- na turnirju v Mehiki. Na najnovejši dala: „Konkurenca je bila vrhunska, lestvici World karate federation je zato sva še posebej ponosna, da Sluga zbral dovolj točk, da je tre- Foto: Karate zveza Slovenije sva v članski kategoriji osvojila 3. nutno na prvem mestu v kategoriji Ptujski karateist Jure Sluga mesto v standardnih in 6. mesto v U-21 kate male. latinskoameriških plesih. Z najinim Ptujčanu je ta uvrstitev dala nov Ta se bo zgodil v Parizu, kjer Jure- za nastop na svetovnem prvenstvu nastopom sva bila zelo zadovoljna, zagon, zato v zadnjem obdobju ta Sluga, ki končuje tekmovanja v med člani. Foto: Bartolozzi Image predvsem zaradi izjemnega vzdušja Ana Ekart in Vincenzo Chianese med nastopom v Kopru pridno trenira za naslednji nastop. kategoriji U-21, čakajo kvalifi kacije David Breznik v dvorani. Plesati v domači državi je nekaj posebnega – energija ob- osvojila Japonca Kazuki Sugawara sva v standardnih ter osvojila 4. činstva in podpora navijačev sta in Laura Collavizza, ki sta skozi ves mesto v latinskoameriških plesih. Ti Karate  Karate-do klub Ptuj nama dali dodatno moč. Najinim svoj nastop prikazovala elegantne rezultati so nama dali dodatno po- navijačem sva iskreno hvaležna za linije in lepoto. Žirija je o nastopu trditev, da sva na pravi poti in da se glasno spodbudo in toplino, ki sva Ane in Vincenza zapisala, da „sta ves trud poplača. jo začutila na parketu.“ Vzpodbuden začetek sezone že od samega začetka očarala s Zdaj pa naju že čaka nova velika Zmage sta se v standardnih svojo energijo in močjo“. preizkušnja, in sicer v Torontu, kjer Karateisti Karate do kluba mesto, v katah pa so Kristina Pav- čaka nekaj močnih tekem, zato so plesih med člani veselila Emanu- V nadaljevanju se je Ana dotak- se bova udeležila tekme svetovne- Ptuj so odlično začeli novo lović, Matic Biškup in Jakob Osterc omenjeni uvodni uspehi dobra mo- ele Massacci in Jenni Heikkila iz nila še nastopa v Nemčiji ter priha- ga pokala. Z veseljem pričakujeva tekmovalno sezono. osvojili druga mesta. tivacija za nadaljnje delo. Finske, ki sta s svojo fantastično jajočega izziva v Kanadi: „Le teden novo izkušnjo, nov parket in prilož- tehniko ter brezhibnimi gibi nog Tekmovalce v naslednjih tednih jk dni pred nastopom v Kopru sva tek- nost, da znova pokaževa najboljše, V soboto, 11. oktobra, in stopal navdušila tako občinstvo movala v Frankfurtu, kjer sva prav kar znava.“ so nastopili na štajersko- kot sodnike. Drugo mesto sta tako dosegla lep uspeh – zmagala JM pomurski ligi v Lenartu, kjer se je zbralo 270 Atletika  Veronika Domjan, AK Ptuj tekmovalcev iz 18 slovenskih in italijanskih klubov, Glavna cilja zimske sezone državno ki so tekmovali v katah posamezno, katah ekipno in in evropsko prvenstvo športnih borbah. Ptujčani so se tekme udeležili v lepem številu in so uspešno tekmo- vali v svojih kategorijah. V športnih borbah je Katai Pongrac zmagal, Varja Kočevar je osvojila drugo Kegljanje  KK Drava Ptuj Moški na Koroškem blizu remija Tokratni gostovanji v Celju in segle podobne rezultate, nobena ni 448, Janez Krajnc 527, Mitja Kram- na Prevaljah sta prinesli nova presegla meje 500 podrtih kegljev. berger 555, Robi Golob 557 poraza ptujskih kegljačic in Še največ, 497, jih je podrla Melita Tekma na Koroškem se je začela Krušič, ki je tudi osvojila edino toč- kegljačev. Moška ekipa je ugodno za Ptujčane. Marko Godec, ko za Dravo. Najboljša pri Celjankah ki je bil tokrat izredno razpoložen, bila tokrat zelo blizu zmagi je bila Silva Kolenc, ki je podrla 547 je podrl kar 586 kegljev, s čimer je ali neodločenemu rezultatu, kegljev. Tekma se je končala z rezul- bil najboljši igralec tekme. V dru- a le en slab rezultat je bil tatom 7:1, pri čemer so domačinke gem dvoboju je bil domačin Han- dovolj, da so se zmage podrle kar 249 kegljev več od gostij žekovič, nekoč odličen prvoligaški Foto: Črtomir Goznik iz Ptuja. V ekipi Drave se je poznalo, veselili domačini. igralec Dravograda, boljši od Jane- Veronika Domjan, AK Ptuj da nekatere igralke še močno čutijo za Čuša. Ob rezultatu 1:1 je imela posledice prehlada oz. gripe, ki so Drava štiri keglje prednosti. V dru- Med treningom na Mestnem zahteven postopek, a sem optimi- stop na ekipnem evropskem prven- 1. B SKL – vzhod (ž) je bile deležne vse članice ekipe. gi seriji dvobojev je novo točko za stadionu smo v zgodnjem stična, da gremo v pravo smer,“ je stvu druge divizije v Mariboru, kjer 1. CELJE 4 4 0 0 25:7 8 Dravo priigral Janez Krajnc. Dvojica dopoldanskem terminu v uvodu dejala 29-letnica iz Zavrča. se je slovenska reprezentanca od- 2. SLOVENJ GRADEC 3 2 0 1 14:10 4 2. SKL – vzhod (m) Janez Šeruga in Bojan Krušič, ki ga Kakšni so glavni cilji zimske se- lično odrezala in se je prebila v prvo zmotili Veroniko Domjan. 3. REMOPLAST 2 2 2 0 0 12:4 4 je zamenjal, pa se nikakor ni znašla zone? „V načrtu imam nastopa na divizijo. „Doma je vedno lepo nasto- 1. FUŽINAR 4 3 1 0 21:11 7 4. CERŠAK 3 1 0 2 12:12 2 in je podrla samo 448 kegljev, kar Članica Atletskega kluba Ptuj dveh glavnih tekmah, ena je zimsko pati in tudi v Mariboru je bilo super. 2. LITIJA 2001 2 4 3 0 1 16:16 6 5. DRAVA 3 1 0 2 9:15 2 je pomenilo 58 kegljev zaostanka. je od letošnjega šolskega državno prvenstvo in druga – če Organizatorji so se maksimalno pot- 3. RCM ŠPEDICIJA 4 2 0 2 19:13 4 6. BREŽICE 4 0 0 4 6:26 0 4. CERŠAK 2 4 2 0 2 16:15 4 Zadnja igralca Drave – Mitja Kram- leta zaposlena na OŠ Ljudski seveda izpolnim normo – zimsko rudili in tekmovalci smo vsi po vrsti 7. KRŠKO 1 0 0 1 2:6 0 5. DRAVA 4 2 0 2 16:16 4 berger in Robi Golob – sta bila do vrt, trenutno pa se pripravlja evropsko prvenstvo na Cipru. Po dali vse od sebe. Nastopati v dresu vsej verjetnosti pa bomo odšli tudi reprezentance na ekipnem tekmova- Celje – Drava 7:1 (3151:2902) 6. ZAGORJE 4 2 0 2 15:17 4 zadnjih lučajev v borbi za zmagi v 7. TRO KOROTAN 4 1 1 2 14:17 3 dvobojih, s čimer bi se tekma kon- na zimsko sezono. na hrvaško DP v metih. To so osnov- nju je nekaj posebnega, ne tekmuješ DRAVA: Tjaša Kramberger 468, 8. BREŽICE 4 1 1 2 14:18 3 čala z neodločenim rezultatom. „Treninge sem začela septembra, ni cilji glede nastopov, veliko pa bo samo zase, ampak za ekipo, za Slove- Milena Štampar Golob 488, Nada 9. RADENSKA 4 1 1 2 14:18 3 Oba sta dosegla odlična rezulta- običajno jih opravim pred službo. vmes odvisnega še od drugih dejav- nijo. Še sedaj mi je lepo pri srcu, ko Fridl 479, Lidija Hrenko 484, Melita 10. LOKOMOTIVA 2 4 1 0 3 14:18 2 ta, na koncu pa je zmagal le Go- Forma se že kar lepo stopnjuje, za nikov,“ je dejala metalka diska, ki se spomnim, da nam je uspel preboj Krušič 497, Marina Kramberger 486 tisti želeni nivo pa bo treba poča- ima še vedno v lasti državni rekord. v višji razred evropske atletike,“ se je Na velikem desetsteznem Korotan – Drava 5:3 lob, Krambergerju pa je za zmago zmanjkalo pičlih pet kegljev. Tekma kati še nekaj časa. Zraven običajnih Ta znaša 60,11 metra, dosegla pa ga še enkrat ozrla na glavni atletski do- kegljišču v celjskem Golovcu so (3225:3176) se je tako za Ptujčane žal končala z stvari trenutno spreminjamo tudi je leta 2016 v Amsterdamu. godek letošnjega poletja. bile Ptujčanke tokrat v povsem DRAVA: Marko Godec 586, Janez novim porazom … tehniko meta, kar je nekoliko bolj Vrhunec letošnje sezone je bil na- Jože Mohorič podrejenem položaju. Vse so do- Čuš 503, Janez Šeruga/Bojan Krušič David Breznik petek  17. oktobra 2025 Šport, šport mladih 15 Nogomet  Nogometna šola NK Aluminij ja šole. „Ko mi je bil predstavljen Zagotovo pa še obstaja prostor za projekt kluba in zgodba, ki si jo izboljšave in prav to je tisto najpo- vodstvo želi, me je takoj pritegnila. membnejše, kar nas bo gnalo, da Marko Drevenšek odslej v povsem novi vlogi Vsi vemo, kaj NK Aluminij pomeni v stvari poskušamo še nadgraditi in tem okolju, želja po napredku tako dati mladim še več možnosti. Tako v lokalnem okolju kot tudi širše pa kot vsi v klubu bom tudi sam stre- je tisto, kar me je nagovorilo. Tukaj mel k temu, da bomo še naprej raz- Marko Drevenšek je v sam vidim velike možnosti in želim vijali dobre igralce, da bodo fantje slovenskem nogometnem tudi sam prispevati k še večji pre- napredovali v vseh ozirih, da bodo prostoru kot igralec pustil poznavnosti. Trenutno je klub zelo prehodi med selekcijami še bolj pri- močan pečat. 38-letnik dobro organiziran, ne nazadnje jazni in da mlade pripravimo, da se iz Gerečje vasi je v svoji se to pozna tudi pri članski ekipi, bodo čim lažje prilagodili na prehod v člansko ekipo,« je dejal novi vodja bogati karieri igral za mlajše ki nastopa med slovensko nogo- metno elito. Sam prihajam iz tega Nogometne šole NK Aluminij. selekcije Maribora, člansko okolja, kot igralec sem že bil član Drevenšek je v svoji karieri v prvoligaško pot je začel leta kluba, in ko so mi vodilni predstavi- mlajših selekcijah nosil tudi dres z 2005 pri Dravi, nato pa ga li, na kakšen način me vidijo v klubu, državnim grbom, njegove izkušnje je pot vodila še v Domžale me je to dodatno prepričalo. Želim pa bodo pomembna dodana vred- in Aluminij. Skupaj je v 1. delovati v tej smeri in verjamem, da nost pri delu z mladimi: „Mislim, da bomo s skupnimi močmi še močnej- mi bodo igralske izkušnje prišle še slovenski ligi zbral zavidljivih ši,« je dejal Marko v prvem odzivu. kako prav pri delu z mladimi, znanje 225 nastopov. Nogometna šola NK Aluminij je pa bom še nadgrajeval. Sam sem šel Po zaključku kariere na najvišjem že sedaj poznana po svojem dob- skozi celoten proces in verjamem, nivoju (leta 2014) je pet let nastopal rem delu. „Nekatere zadeve v klu- da zelo dobro razumem, skozi kaj za nižjeligaške klube v Avstriji, nato bu so že sedaj odlično zastavljene, gredo igralci. Prepričan sem, da jih pa je v domačem okolju zaključil z obstaja prepričanje, da ima NK lahko s svojimi izkušnjami usmerim igralskimi nastopi v Gerečji vasi in Aluminij eno izmed najboljših no- na pravo pot, da jim bo lažje v sta- na Hajdini. Pri slednji je bil nekaj gometnih šol v državi. Kidričevo je rejših kategorijah. Seveda si želim, mesecev v lanski sezoni tudi trener. vedno veljalo in še velja za valilnico da nogometno šolo dvignemo na Sedaj se podaja na povsem novo talentov. Prav vsak, ki vstopi v špor- višjo raven v vseh segmentih, in to pot … Foto: Črtomir Goznik tni park in vidi tukajšnje pogoje za je eden od mojih glavnih motivov, Nov izziv je našel v Nogometni Marko Drevenšek je nazadnje deloval v NK Hajdina, kjer je bil v lanski sezoni nekaj mesecev trener delo, ga prevzame prepričanje, da da sem prišel v NK Aluminij.“ šoli NK Aluminij, kjer je postal vod- članskega moštva. Sedaj se je znašel pred novim izzivom. je tukaj mogoče narediti nekaj več. UR Nogomet  Amir Karić, trener NK Markovci »Pomembno je, da so fantje željni dokazovanja« Amir Karić je veliko ime osnova za tekme, kjer pa je vedno igri, gremo pa od tekme do tekme. jem pri igri in se učim od njih. Zelo slovenskega nogometa, v mogoče stvari izpeljati še na bolj- Pomembno je, da so fantje željni poučno je, ko imam v fl ightu dobre dresu reprezentance je zbral ši način. V spomladanskem delu dokazovanja, da so motivirani za igralce, saj tudi sam takrat dam od prejšnje sezone 2024/25 smo poka- izboljšave, ki bi nas lahko na dolgi sebe več kot običajno – tako tudi kar 64 nastopov, med drugim zali napredek, izgubili smo le eno rok popeljale k vrhu. Moj občutek sam postajam boljši igralec. je bil udeleženec dveh velikih samo tekmo od 11. Sedaj poskuša- je, da se tudi naši tekmeci zavedajo, tekmovanj (EP 2000 in SP mo to nadgraditi v novi sezoni, za da imamo dobro ekipo in da gredo Omenil bi še to, da so fantje 2002). V klubski karieri je zdaj nam gre kar dobro. v tekme z nami z določenim spošto- iz vseh klubov zelo korektni, največji pečat pustil v dresu V lanski sezoni smo imeli nekaj vanjem. Fantje so si to zaslužili, kaj res jih je lepo opazovati v tej težav s številčnostjo moštva, kar se pa bo to na koncu pomenilo v smis- želji po napredku, pri čemer Maribora, za katerega je je letos izboljšalo. Nekaj igralcev se lu naše končne uvrstitve, pa v tem so vedno pripravljeni deliti odigral več kot 150 tekem. je vrnilo po poškodbah, tako da je trenutku ne bi želel napovedati.“ V zadnjih dveh sezonah ga tudi v tem oziru kar lažje. Konku- Sami se dobro znajdete še v nasvete novincem, kakršen lahko spremljamo na klopi renca znotraj moštva je prav tako enem športu, v footgolfu, letos ste sem tudi sam. Imajo zelo NK Markovci. pomemben faktor, dela se lahko na med drugim postali pokalni prvak dobre rezultate v evropskem višjem nivoju. Slovenije med veterani. Kaj vam in tudi svetovnem merilu, Kakšen bi bil vaš pogled na ra- Ob tem moramo omeniti tudi sploh pomeni footgolf? npr. letošnja uvrstitev ekipe zvoj ekipe Markovcev, odkar ste odlične pogoje, ki nam jih klub v 4. A. Karić: „Pomeni mi kar veliko, njen trener? ligi omogoča: imamo lep objekt, čeprav sem v tem športu pravza- Bovca v fi nale svetovnega A. Karić: „Od mojega prihoda v klub nam stoji ob strani tudi ob ka- prav še novinec. Zame je izjemno prvenstva je nekaj izjemnega. Markovce pa do danes smo naredili kšnih drugih potrebah ali željah, za zanimivo, ko se spopadam z vsemi Mariborski klub, del katerega kar velik korak naprej. Prva stvar, ki kar sem zelo hvaležen.“ temi konkurenti, ki že dlje časa igra- sem tudi sam, je še v fazi jo želim omeniti, je dobro vzdušje Kakšni pa so cilji moštva? jo footgolf in so že nastopali na veli- rasti, moj letošnji naslov mu v ekipi: imamo skupino igralcev, ki A. Karić: „Cilj je zelo enostaven kih tekmovanjih, kot so svetovna in so delovni in na treningih opravijo – želimo si čim višje. Poskušamo evropska prvenstva. Meni je v čast, kar nekaj pomeni.“ Foto: Črtomir Goznik vse, kar se dogovorimo. To je dobra izboljševati določene zadeve v sami da igram z njimi, da jih lahko opazu- Jože Mohorič Amir Karić, trener Markovcev Plavanje  Ribin pokal v Ljubljani Ljubljani povedal: „Vsi so pokazali veliko borbenosti in napredka. Za uvod v sezono številne medalje in izpolnjene norme Pomembno je, da so dali od sebe svoj maksimum. Kot trener sem z odplavanimi časi zelo zadovoljen, zato se proti naslednjim ciljem V Ljubljani je potekalo plavalnih kolektivov, PA Lara Mohorko, Brina Mojsilovič Med najboljšimi so bili Nejc Viz- PK Terme Ptuj podajamo z novim zagonom.« izjemno množično plavalno Kurent in PK Terme Ptuj. Meznarič, Vid Petek, Sara Petro- jak, ki si je priplaval 2. mesto na 100 Plavalni klub Terme Ptuj je v Norme za nastop na državnem tekmovanje Ribin pokal, na vič, Lovro Polanec, Tjaš Sel, Jaka m prsno (1:12,60) in je za zmago za- Ljubljani zastopalo deset plavalk prvenstvu sta v Ljubljani odplavala katerem je nastopilo več kot PA Kurent Štalcer in Nejc Vizjak. Vodila sta ostal le 26 stotink sekunde, ter tret- in plavalcev, to so bili Nuša Pla- Leon Zver in Nuša Planinšec. Leonu 700 plavalcev in plavalk iz 30 Za „kurente“ so v Ljubljani nasto- jih trenerja Berni Pihler in Boštjan je mesto na 200 m prsno (2:45,50). ninšec, Laura Božičko, Klara Bo- je to uspelo v dveh disciplinah, in pili Eva Črepinko, Mia Jovanović, Maračić. Uvodne nastope v sezoni Med dobitniki medalj je bila tokrat žičko, Karmen Jug, Teodor Mur- sicer na 100 in 400 metrov prosto, klubov iz Slovenije, Hrvaške, Mare Kancler, Zoja Kebrič, Jakob so opravili odlično, zelo dobro so se tudi Žanin Krušič, ki je bila 3. na ko, Gregor Murko, Leon Zver, Ti- Nuši pa na 400 metrov prosto. Iz- BiH in Srbije. Med njimi Kolar, Matevž Kostanjevec, Pascal odrezale tako mlajše kot tudi starej- 100 m prsno (1:21,80) ter na 200 m bor Žnidarič, Tomaž Holc in Jaka kazala se je tudi Laura Božičko, saj so bili tudi člani ptujskih Krevs, Žanin Krušič, Tine Masten, še selekcije. prsno (2:59,81). Med starejšimi je na Murko. Vsi so se v zadnjem ob- se je v disciplini 50 metrov prosto zmagovalni oder stopil tudi Pascal dobju intenzivno pripravljali pod spustila pod mejo 30 sekund, odpla- Krevs, ki je osvojil 2. mesto na 50 m vodstvom trenerja Bernarda Ver- vala je čas 29,78 sekunde. delfi n (27,51). šiča. Ta je o njihovih nastopih v JM, DB Med mlajšimi je v izstopal Tjaš Sel, ki je s časom 3:22,52 osvojil 3. mesto na 200 m prsno. Kurenti so stopili na stopnič- ke tudi v štafetnem plavanju. V disciplini 4-krat 50 m mešano so v postavi (starejši + mlajši) Pas- cal Krevs, Tjaš Sel, Nejc Vizjak in Mare Kancler osvojili odlično 2. mesto za nepremagljivo štafeto PK Mladost Zagreb. Kurenti so s časom 2:13,04 prehiteli tretje- uvrščeni PK Zadar, četrti PK Riba Ljubljana, peti PK Novi Beograd in so bili tako najbolje uvrščena slo- venska ekipa. Tudi vsi ostali predstavniki PA PA Kurent je na tekmovanju v Ljubljani zastopalo 17 plavalcev in plavalk. Kurent so bili uspešni pri popravlja- Plavalci PK Terme Ptuj na tekmovanju v Ljubljani nju osebnih rekordov. 16 Šport, rekreacija petek  17. oktobra 2025 Vrtno kegljanje  Liga Poetovio s 110 podrtimi keglji, oba člana zma- govalnih ekip. Športni napovednik Pokale so prejele tudi tri najbolj- Prevlada ekip Društva upokojencev Ptuj še ekipe za celotno ligo 2025, kjer sta zmagovalna pokala odšla v Nogomet  1. SNL roke tokratnih gostiteljev, Društva RAZPORED 12. KROG, V PETEK OB 17.30: Aluminij – Mura; V SOBO- Z zaključnim turnirjem se upokojencev Ptuj. Za ta uspeh so TO OB 15.00: Domžale – Kalcer Radomlje; OB 20.15: Celje – Olimpija pri članih zaslužni Ivo Čuček, Sta- je končala letošnja liga Ljubljana; V NEDELJO OB 17.30: Bravo – Primorje; OB 20.15: Koper ne Krajnc, Janko Lesnik, Tihomir – Maribor. Petovio v vrtnem Lukšič, Miro Moran, Stanko Peklar kegljanju, v kateri je in Franc Sever, pri članicah pa Alen- 2. SNL nastopilo šest ekip tako v ka Arbeiter, Jožica Belšak, Dragica RAZPORED 11. KROGA, V PETEK OB 18.00: Triglav Kranj – Jeseni- Cestnik, Dragica Jovanovič, Danica moški kot ženski konkurenci. ce; OB 19.30: Brinje Grosuplje – Jadran Dekani; V SOBOTO OB 14.00: Korenjak, Mirjana Krajnc, Marija Slovan – Krško Posavje; OB 15.00: Rudar Velenje – Gorica, Krka – Organizator zaključka Peklar in Ivanka Plajnšek. Pokale je Dravinja, Bilje – Kety Emmi&Impol Bistrica; V NEDELJO OB 15.00: je bilo letos Društvo ob pomoči Staneta Kranjca podelila Beltinci Klima Tratnjek – Pearlescent Tabor Sežana; OB 17.00: Nafta upokojencev Ptuj, ki je glede predsednica DU Ptuj Sonja Purgaj, 1903 – Ilirija 1911. ki je ob koncu čestitala vsem nasto- na pomanjkanje ustreznih pajočim z željo, da to tradicijo na- 3. SNL - vzhod prostorov našlo gostoljubje daljujejo tudi v prihodnje. Čestitke RAZPORED 10. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Zavrč – IBLO Pod- pri članih Društva je izrazila tudi kot podpredsednica vinci, Hajdina HIŠA DARIL – Rogaška; OB 16.00: Korotan Prevalje upokojencev Markovci. Pokrajinske zveze DU Podravje, – Premium Dobrovce; V NEDELJO OB 15.00: Šmartno 1928 – ZASE vodji lige Antonu Majeriču iz DU Ob lepem sončnem vremenu se Videm, Čarda Martjanci – Rače; OB 18.00: Brežice 1919 Terme Čatež Markovci pa je izročila še skromno je pri gasilskem domu v Stojncih, – Fužinar Ravne. darilo. Prisotni so bili enotni, da ligo kjer imajo dve zunanji kegljišči, nadaljujejo tudi prihodnjo sezono, Ženska liga zbralo več kot sto ljubiteljev te iz- morda s kakšno dodatno ekipo. 11. KROG: Kirurgija Estetical Aluminij – Mura Nona (v nedeljo ob redno popularne igre med upoko- Vse, ki bi se jim želeli pridružiti na 11.00 v Kidričevem). jenci. Vodstvo DU Ptuj, na čelu s Fo to: Marjeta Moran treningih, dvakrat tedensko vabijo predsednico Sonjo Purgaj, tajnico Zmagovalni ekipi lige Petovio 2025, ekipi DU Ptuj z dobro voljo in sloganom: »Če ni- Super liga MNZ Ptuj Emo Šneberger ter vodjem športnih maš kaj delat, pa pridi kegljat, ko RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Markovci – Grajena aktivnosti pri društvu Mirom Mora- tih spletli tudi številne prijateljske tati. Pri ženskah je suvereno zmaga- enkrat poskusiš, ne moreš nehat.« Anpro, Ormož – Gorišnica, Gerečja vas – Boč Poljčane, Rogoznica nom, je poskrbelo, da so se udele- vezi. Namen tekmovanja namreč ni la ekipa DU Ptuj, ki je edina presegla Vrstni red lige 2025 – ženske: 1. – Središče; V NEDELJO OB 15.00: Stojnci – Apače, Makole Bar Miha ženci dobro počutili. Tekmovalni samo v rezultatih, ampak tudi v dru- mejo 400 kegljev (415), pri moških DU Ptuj, 2. DU Destrnik, 3. DU Tur- – Bukovci. del sta prevzela vodji ptujskih ekip ženju, gibanju, prijateljstvu, novih pa je to mejo uspelo preseči le ekipi nišče, 4. DU Dornava, 5. DU Rogo- Alenka Arbeiter in Stane Kranjc. poznanstvih ... DU Rogoznica (419). Za tri najbolje znica, 6. DU Markovci. 1. liga MNZ Ptuj Slednji je v imenu gostiteljev izrazil Sledilo je tekmovanje šestih uvrščene ekipe v obeh konkuren- Vrstni red lige 2025 – moški: 1. RAZPORED 9. KROGA, V SOBOTO OB 15.00: Polskava avtop. Gro- zahvalo vsem sodelujočim skozi ce- petčlanskih ekip, ki so se pomerile cah so bili podeljeni pokali, za dva DU Ptuj, 2. DU Rogoznica, 3. DU Tur- belnik – Skorba, Tržec – Podlehnik, Leskovec – Cirkulane; V NEDE- lotno sezono, ko so v dvokrožnem v disciplini 20 lučajev po posamezni- najboljša posameznika pa medalje. nišče, 4. DU Markovci, 5. DU Dorna- LJO OB 10.30: Hajdoše – Slovenja vas SMS sanacija; OB 15.00: Dorna- sistemu – vsak z vsakim doma in v ku (10 polno, 10 čiščenje). Za končni Te sta prejela Alenka Arbeiter, ki je va, 6. DU Destrnik. va Digitalpartner.si – Pragersko. gosteh – ob želji po dobrih rezulta- rezultat so šteli štirje najboljši rezul- podrla 111 kegljev, ter Miran Toplak Silva Razlag Rokomet  Liga NLB RAZPORED 8. KROGA, V PETEK OB 18.00: Gorenje Velenje – Jeru- zalem Ormož, Riko Ribnica – Škofl jica; OB 19.00: SVIŠ Cugelj okna Ivančna Gorica – LL Grosist Slovan; V NEDELJO OB 19.35: Ško a Loka – Slovenj Gradec. Tekma Krka – Trimo Trebnje je bila prestavljena. Tekma Frankstahl Radovljica – Celje Pivovarna Laško je bila odigrana med tednom. 1. B SRL (m) 6. KROG: Mokerc Ig – Drava Ptuj (v soboto ob 19.00). 2. SRL (m) 4. KROG: Radeče Papir nova – Velika Nedelja (v petek ob 19.30), Rudar – Gorišnica (v petek ob 20.00). Odbojka  2. DOL – vzhod (ž) 2. KROG: Prevalje – ŽOK Ptuj (v petek ob 18.00). Košarka  4. SKL – vzhod 2 (m) 3. KROG: Intera Ptuj – Vrtine Palir Prebold (v soboto ob 19.00 v Foto: Marjeta Moran Gimnaziji Ptuj). Udeleženci zaključnega turnirja v Stojncih Strelstvo  Turnir za pokal občine Trnovska vas 2025 Namizni tenis  1. SNTL (m) rado prejeli pokale in medalje. Naj- 3. KROG: Cirkovce I – Mengeš (v soboto ob 17.00 v Majšperku). boljši tekmovalec turnirja je bil Aleš Aktivni strelci v Trnovski vasi Štebih, postal je občinski prvak v 2. SNTL (m) disciplini serijska zračna in standard 2. KROG: Ilirija II – Ptuj (v soboto ob 10.00), Vesna – Ptuj (v soboto puška, sodeloval pa je tudi v ekipi ob 17.00). Na strelišču v Trnovski Rezultati turnirja za pokal novič (174), 4. Benjamin Kuhar (171), Sovjaka, ki je zmagala na Turnirju med vasmi za leto 2025. 4. SNTL (m) vasi je bil izveden Turnir za občine 2025 5. Roman Maguša (168). 2. KROG: Cirkovce II – Gorica (v soboto ob 10.00 v Majšperku), pokal občine 2025. Strelci so Standardna puška (na 200 mo- Turnir med vasmi občine Serijska zračna puška (na 200 Cirkovce II – Vrhnika II (ob 16.00). tekmovali s serijsko zračno žnih krogov): Trnovska vas v streljanju možnih krogov): - 1. Aleš Štebih (159), 2. Tamara puško, standard puško in - mladi do 12 let: 1. Lan Pučko Lajh s serijsko zračno puško: Rola (157), 3. Marko Banovič (131), Powerlifting  10. Državno prvenstvo v pištolo. Pravico do nastopa (176 zadetih krogov), 2. Vita Ma- prehodni pokal v trajno last 4. Miha Petrič (126), 5. Miran Kuz- Kidričevem na turnirju so imeli člani guša (162), 3. Evelin Zorko (152), 4. minski (106). ekipi Sovjaka domačega društva in občani Sara Zorko (74); Pištola (na 200 možnih krogov): Ob Turnirju za pokal občine je bil V nedeljo, 19. 10., bo v Športni dvorani Kidričevo med 12.30 izveden tudi turnir med vasmi. Le- Trnovske vasi. Skupno je - mladi 12 – 18 let: 1. Sergej Kram- - 1. Roman Maguša (166), 2. Mar- (otvoritev tekmovanja, začetek tekmovanja ob 13.00) in 17.30 po- berger (88), 2. Lana Kramberger tos se je turnirja udeležilo šest ekip. na turnirju sodelovalo 26 ko Banovič (163), 3. Srečko Poštrak tekalo jubilejno, 10. državno prvenstvo v klasičnem troboju moči oz. (50); (157), 4. Benjamin Kuhar (146), 5. Ponovno je zmagala ekipa Sovjaka, powerliftingu. Gre za športno panogo dviganja uteži, kjer se tekmo- tekmovalcev, od tega osem - člani: 1. Aleš Štebih (179), 2. Miha Petrič (139). ki je v trajno last dobila tudi pre- valci pomerijo v treh disciplinah: počepu, potisku s prsi in mrtvem mladih do 12. leta starosti. Srečko Poštrak (175), 3. Marko Ba- Najboljši tekmovalci so za nag- hodni pokal, saj je zmagala trikrat dvigu. Zmaga tisti, ki doseže največji seštevek posameznih dvigov. zapored. V ekipi so bili Aleš Štebih, Na platformi se bo pomerilo 44 tekmovalcev, od tega 10 žensk in Benjamin Kuhar in Roman Maguša, 34 moških. zadeli so 518 krogov. Druga je bila ekipa Biša (Miran Kuzminski, Mar- Konjeniški šport  V nedeljo kasaške dirke v ko Banovič, Srečko Poštrak – 487), tretja ekipa Trnovski vrh – Mlasko Ljutomeru (Albert Mlasko, Blaž Mlasko, Vesna Ljutomerski kasaški klub zaključuje letošnjo kasaško sezono na Mlasko Zorko – 445) … svojem hipodromu to nedeljo, 19. 10., s sedmimi točkami spore- Društveno-občinska liga 2025 da. Osrednja dirka bo namenjena državnemu prvenstvu dvoletnih V Trnovski vasi vsak četrtek med kasačev, na katerem se bo na 1.600 metrov dolgi stezi pomerila 18. in 21. uro na strelišču izvajajo deseterica – štirje prihajajo iz KK Stožice Ljubljana, po trije pa iz treninge in društveno-občinsko ligo KK Komenda in KK Ljutomer. Dve dirki bosta posvečeni spomi- v disciplinah serijska zračna puška nu na odlična tekmovalca iz vrst KK Ljutomer – Ludvika Slaviča in (mladi do 12 let, od 12 do 18 let in v Vlada Plohla, za atrakcijo pa bodo poskrbeli bivši in sedanji dijaki članski kategoriji) standard puško Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, kjer se bo šesterica kasačev in pištolo (člani). Dodatne informa- spopadla na distanci med 2.160 in 2.200 metrov dolgi stezi, s štar- cije: 041 277 718 (Miran) ali 031 506 tom iz obrata. Skupinska fotografi ja prejemnikov pokalov in priznanj 049 (Roman). Jože Mohorič, NŠ Franci Hameršak petek  17. oktobra 2025 Zanimivosti 17 Kaj bomo danes jedli Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK prežganka, testenine goveja juha s kašico, tortilje s piščancem, pečene polnjene chilli con carne, sočno milijonska juha, boranja z mesom, pire po bolonjsko, pečen piščanec, zelena solata paprike, kumarična jabolčno pecivo perutničke, rdeča krompir motovilec krompir, solata, solata pesa biskvitna jabolčna pita Biskvitna jabolčna pita Pečene polnjene paprike testo: • 4 velike rdeče paprike • 3 jajca • 400 g mletega mesa • 200 g sladkorja v prahu • 120 g riža • 2 žlici vaniljeve paste • 100 ml pelatov • 220 ml sončničnega olja • 100 g sirnega namaza • 220 ml mleka • sol po okusu • 300 g bele moke • poper po okusu • 1 žlička pecilnega praška • česen v prahu po okusu jabolčni nadev: • 60 g naribanega sira • 1,3 kg kislih jabolk • 80 g sladkorja v prahu Paprike prerežite na pol in odstra- • 20 g vaniljevega sladkorja nite koščice. Dajte jih na pekač, • 2 žlici cimeta v prahu obložen s peki papirjem, z odprm • 7 žlic pšeničnega zdroba delom obrnjenim navzgor in pecite Za nadev jabolka olupite in naribajte. Stresite jih v večjo kozico in jih s sladkorjem ter cimetom zmešajte. 10 minut. Riž skuhamo po navodi- Jabolka počasi zavrite, vmes jih večkrat premešajte, da se ne primejo na dno posode. Ko zavrejo, tempe- lu na embalaži. V namaščeni ponvi raturo zmanjšajte, da nežno vrejo in jih kuhajte približno 10 minut, da se zmehčajo. Vmešajte pšenični prepražite mleto meso, da postane zdrob in kuhajte še 3 minute rjave barve in ga začinite po okusu. Za testo Jajca stepajte s sladkorjem na najvišji hitros mešalnika, dokler se ves sladkor ne raztopi in nasta- Dodajte pelate, sirni namaz, riž in ne svetla puhasta masa. Dodajte vaniljevo pasto, olje in mleko ter na srednji hitros mešajte še 3 minute, dobro premešajte. S pripravljenim da se sestavine povežejo. Nazadnje dodajte še presejano moko s pecilnim praškom in mešajte na najnižji nadevom napolnite vse paprike, hitros mešalnika, dokler ne nastane enotna masa. Pekač obložite s papirjem za peko in vanj vlijte polovi- nadev enakomerno razdelite v vse co mase ter jo enakomerno poravnajte. Pekač dajte za 15 minut v pečico, ogreto na 180 °C, da se biskvit kose. malo speče. Po 10 minutah biskvit vzemite iz pečice in po njem enakomerno razporedite jabolčni nadev. Pecite 15 minut, potem potresite Na vrh jabolčnega nadeva dajte preostanek mase in jo enakomerno poravnajte. Pecite še približno 25 mi- s sirom in pecite še 5 minut, da se nut, da postane testo zlato-rjave barve. Preden postrežete, lahko po vrhu potresete s sladkorjem v prahu. sir na vrhu stali. Podravje, Pomurje  Energija plus s partnerji za otroke iz socialno ogroženih družin Več kot 400 otrok uživalo v kinopredstavah Energija plus je v sodelovanju s Centri za socialno delo severovzhodne Slovenije ter partnerji Maribox, Marprom in pekarna Hlebček minulo soboto ponovno organizirala nepozaben kino dan za otroke iz socialno ogroženih družin. Več kot 400 otrok iz enajstih Tudi v Marpromu, ki je prev- ”Kot družbeno odgovorno in dru- ogroženih družin omogoča brezpla- centrov za socialno delo, od Ljut- zel organizacijo prevoza otrok s žini prijazno podjetje z veseljem čen ogled kino predstave. Takšne omera do Slovenske Bistrice, je spremljevalci, so bili nad ponovno sodelujemo pri dogodku Kino dan pobude so dragocene, saj otrokom, imelo priložnost uživati v dveh organizacijo dogodka navdušeni: Energije plus, ki otrokom iz socialno ki morda nimajo pogosto priložnos- Foto: arhiv Eenergija plus fi lmskih predstavah, druženju in akrobatskih vragolijah Matjaža in ti za tovrstna doživetja, pričarajo v velikem številu in se, tako otro- Tine iz Arbadakarbe, ki so jim po- dan, poln veselja in nasmehov,« je ci kot tudi starši, obiska kina zelo lepšali dan. poudaril direktor javnega podjetja razveselile,« so sporočili iz Centra »Projekt, ki ga Energija plus Marprom Ranko Šmigoc. za socialno delo Murska Sobota. S izvaja v sodelovanju z lokalnimi Direktor podjetja Hlebček, ki je tem projektom smo otrokom iz so- partnerji, je namenjen ustvarjanju otrokom omogočilo brezplačno cialno ogroženih družin omogočili toplih, sproščenih trenutkov za ot- malico, pa je povedal: »V podjetju trenutke brezskrbnosti, veselja in roke in družine, ki se pogosto soo- Hlebček nas vodi prepričanje, da je nasmehov, ki si jih iskreno zaslu- čajo z zahtevnejšimi življenjskimi prava moč skupnosti v srčnosti, po- žijo. Verjamemo, da vsako dejanje vezanosti in pripravljenosti poma- dobrote ustvarja val pozitivnih okoliščinami. Z vsako takšno akcijo sprememb in prav ta občutek po- želimo otrokom pričarati občutek gati drug drugemu.« vezanosti nas spodbuja, da z od- brezskrbnosti in veselja,« so ob do- Prav tako je bil izjemen odziv govornostjo in srcem nadaljujemo godku poudarili v Energiji plus. Tudi Centrov za socialno delo: »Center s podobnimi pobudami. Hvaležni v prihodnje se bomo zavzemali, da za socialno delo Pomurje se v ime- smo, da lahko soustvarjamo oko- ostanemo zvesti ljudem in dogaja- nu družin zahvaljuje Energiji plus lje, kjer so solidarnost, sodelova- nju v lokalnem okolju na vsakem in drugim partnerjem za organiza- nje in človečnost vrednote, ki nas koraku,« je poudaril Alan Perc, di- cijo dogodka in ogled dveh kino povezujejo. rektor Energije plus. predstav. Družine so se odzvale ŰƈƏƄƑƌŃŪƍƈƕƊƍƈƎ Foto: arhiv Eenergija plus Foto: AŠV 18 Ljudje in dogodki petek  17. oktobra 2025 Ptuj  Peš od doma na Triglav – drugič „Triglav ni za vsakega, to ni vzpon, ki ga narediš mimogrede“ Lani so štirje prijatelji, ljubitelji planin in narave ter druženja, uresničili svoj nekajletni načrt, da se bodo na našo najvišjo goro odpravili peš od doma. 250-kilome- trsko pot je uspelo premagati trem: Dušanu Rebernišku (Mestni Vrh), Stanku Jusu (Ptujska Gora) in Radu Avguštinu (Maribor), četrti, Marjan Rebernišek (Mestni Vrh), pa je zaradi zdravstvenih težav pot končal po prehojenih 140 km. Letos so se dolgoletni prijatelji penj. Enodnevna tura s Pokljuke bi ta cilj že dosegel. V planine za- da ne bo preveč mraza, ker če je odločili, da bodo ponovili lansko- je že za marsikoga nedosegljiva. haja intenzivno zadnjih dvajset let, mraz, ni jesenskih barv, najlepše letni podvig. Marjan Rebernišek se „Vzpon smo začeli ob pol peti uri nekajkrat letno. Kondicijo si z bra- je, ko narava dozori postopoma. je na pot podal toliko bolj odločen, zjutraj, vrnili smo se ob 18. uri, ker tom Dušanom običajno nabirata s Jesenske ture so najlepše, pravijo. da mu letos mora uspeti. Stanko moraš gor in moraš dol. Občutki na pohodi na Pohorju. Tudi slovensko V planinah je mir, vse se umiri, po- Jus je povedal, da letos ne bo šel vrhu Triglava so neponovljivi, to se planinsko pot je že dvakrat preho- hodniki so, turistov ni več toliko. peš, ker ima težave s kolenom, ne da opisati, ta lepota, ti razgle- dil, enkrat tudi z ustanovnimi člani, Pozimi gredo na lažje ture. Dvakrat skupaj z njimi pa se bo povzpel na di in pogledi naokrog, tudi vreme kot imenuje skupino štirih pohod- so bili tudi pozimi na Triglavu. Mar- Triglav. Pridružil se jim je Štefan nam je šlo na roko. Vse je bilo tako, nikov, s katerimi so začeli skupaj jan in Dušan Rebernišek sta bila Krajnc (Majšperk). Tako so slo- kot smo si želeli in pričakovali. Ob- zahajati v planine (Rado Avguštin, letos na Triglavu tudi s člani MoPZ vensko zastavo na vrhu Triglava lekli smo se v iste majice, razvili Marjan Rebernišek, Stanko Jus in KD Grajena. Šest jih je bilo, vsi so se po šestdnevni hoji razvili: Marjan, zastavo. Nazdravili smo po vrnitvi Franc Fišer). Vse pa se je začelo s prvič povzpeli na ponos slovenskih Dušan, Stanko, Rado in Štefan, na Pokljuki. Pot smo nadaljevali v pogovori med Marjanom Reber- gora in Slovencev, na vrhu pa ub- oblečeni v iste majice, za kar je Mojstrano, kjer smo še en večer niškom in Stankom Jusom, ki sta rano zapeli. Tudi to so trenutki, ki poskrbel Stanko, ki jih je spremljal prespali, preden smo se odpravili bila sodelavca v Talumu. jih ne pozabiš. Na Triglav ne pelje z avtodomom, skrbel za njihovo domov. To je bil že moj 44. vzpon nikogar, ki nima varovalne opreme prenočitev, vmes pa jim je tudi kaj na Triglav,“ je po vrnitvi z letošnje Planine obišče vsak, ki (čelada, plezalni pas, samovaroval- skuhal, kakšne kalorične jedi, ocvr- peš ture na Triglav povedal Marjan Foto: zasebni arhiv tih ni bilo. To jih je čakalo doma. Rebernišek, vesel in zadovoljen, da si želi mir in prijatelje Vsak vzpon na Triglav je neponovljivo doživetje, prežeto s posebnimi ob- ni komplet), zadnji kos poti proti čutki in ponosom. Tudi zastava ne sme manjkati. vrhu zahteva tudi nekaj plezalnih Največji problem na takšni poti ga letos na poti niso „premagali“ „Slovenija je tako lepa, mar- veščin. Triglav ni za vsakogar, to so vedno nočitve. Avtodom so si žulji. Stotega vzpona na Triglav sikdo se ne zaveda njenih lepot. podarila panoramski let z ultra linijo, saj je poti precej. Kolikor se je ni vzpon in sestop, ki ga narediš izposodili za en teden. Najem je ne načrtuje, če bi to želel, pove, Družina mu je za 60. rojstni dan lahkim letalom iz Maribora okrog le dalo, smo se izogibali asfalta, ker mimogrede, še pove iz izkušenj. bil cenejši, kot če bi plačali nočitve Triglava. Čakal sem na lepo vreme, je malo neugoden za hojo. Povsod V gorski svet se je vedno treba na turističnih kmetijah. Koč, kjer bi ga tudi dočakal. To je bil sploh moj se ga ne moreš izogniti, midva z odpraviti po pameti, z veliko mero lahko prenočili, je na tej poti bolj prvi polet z letalom, končal se je Dušanom sva ga imela že veliko od spoštovanja, previdnosti, primer- malo, če spiš v koči, se ti pot abso- čudovito, z ogledom Kidričevega doma do Ruš. Proti Gorenjski pa no opremo, pripravljenostjo. Ni iz lutno podaljša. Letos so pot konča- in Ptuja iz zraka,“ je Marjanova ču- smo se ga že lahko malo izognili, trte zvit slovenski pregovor, ki pra- li en dan prej. Letošnje izhodišče dovita izkušnja ogleda Triglava in iz Begunj do Bleda to že ni bilo več vi, da „gora ni nora, nor je tisti, ki za peš hojo na Triglav je bila Rogla, dela Slovenije iz zraka. mogoče. Trudili smo se poiskati gre gor“. kamor so prišli peš, vsak od svoje- Njihova peš hoja na Triglav od gozdne poti. Vse poti so sorazmer- Marjan Rebernišek je s prijatelji ga doma, kjer jih je Stanko čakal z doma ni tako običajna, kot bi si no čiste, neke onesnaženosti ni užival tudi na jubilejnem 5. Bol- avtodomom. mislili, zato so mnogi prvi trenutek bilo, še vedno pa se najdejo posa- fenškem pohodu, skoraj 35 km Letošnja tura se ni bistveno raz- zelo začudeni, ko jim povedo, da mezniki, ki smetijo, ki jim ni veliko dolgem pohodu po razgibani in likovala od lanske. Na Triglav pa se na Triglav odpravljajo peš. Ko do čiste narave,“ je o poti povedal slikoviti poti med dvema cerkva- so se podali s Pokljuke, enem naj- jim njihovo planinsko turo predsta- Marjan Rebernišek. ma, posvečenima sv. Bolfenku, daljših pristopov na našo najvišjo vijo, pa se vsi navdušijo, jim zaželijo od Trnovske vasi pa vse do vrha goro. Najdaljši je sicer iz Bohinja Foto: zasebni arhiv Ekipa planinskih prijateljev pred začetkom letošnje poti na Triglav. Štirje srečno pot. V Begunjah jim starejša Jesenske ture so mariborskega Pohorja. Ta pohod čez Triglavska jezera, ki je pot za so hodili peš celotno pot, Stanko Jus se je zaradi težav s kolenom letos gospa dolgo ni verjela, kam gredo, najlepše se vse bolj uveljavlja kot del špor- bolj izkušene in kondicijsko še bolj udeležil le vzpona na Triglav. Z avtodomom, v katerem so prenočevali, pa da zares pešačijo od doma na Tri- tno-turistične ponudbe med Slo- pripravljene. Sicer pa na vrh Trigla- je prijatelje Marjana in Dušana Reberniška, Rada Avguština ter Štefana glav. Na koncu jim je verjela, vsaj Ljubitelji pohodov in planin tudi venskimi goricami, Dravsko dolino va vodi več označenih planinski Krajnca, ki se jim je letos pridružil, spremljal celotno pot ter tudi skrbel za delovala je tako. Slovenske planin- pozimi ne mirujejo. Zdaj pridejo na in Pohorjem. poti različnih težavnostnih sto- njihovo prehrano. ske poti so urejene. „Iskali najbližjo vrsto lepe jesenske ture. Upajo, ŰŪ Podlehnik  Tradicionalno srečanje starejših občanov Starejši so temelj in ponos občine Konec septembra je v Podlehniku potekalo tradicionalno srečanje starejših občanov, ki ga vsako leto pripravijo Občina, Župnijska karitas sv. Trojica, Društvo upokojencev in Rdeči križ Podlehnik. Že ob prihodu so zbrane poz- nosa občine ter izrazil hvaležnost nastopajoči Zala, Alja in Manca, ki dravili ljudski godci Škorci ter pro- za vse, kar so ustvarili za prihodnje so s svojo mladostjo simbolično stovoljci, ki so starejšim razdelili rodove. Sledili so nagovori pred- povezali preteklost in prihodnost. nageljne in kifeljčke kot drobno sednika RK Stanka Jelena, pred- Poseben trenutek srečanja je znamenje pozornosti. Dogodek se sednice DU Martine Voda Horvat bila podelitev daril najstarejši ob- je začel s toplim pozdravom vsem in dolgoletne članice Župnijske čanki in najstarejšemu občanu. zbranim, še posebej starejšim ob- karitas Marice Repinc, ki so vsak iz Tokrat sta pozornost prejela Ma- čanom, ki so s svojim delom, mod- svoje perspektive poudarili pomen rija Bigec (1929) in Maks Vidovič rostjo in zgledom pustili neizbrisen solidarnosti, prostovoljstva in dru- (1932). Vse niti programa je pove- pečat v domačem kraju. Srečanje ženja. zovala Zdenka, ki je tudi voditeljica je bilo tudi priložnost za minuto Za glasbeno vzdušje so pos- ŽK sv. Trojica in dolgoletna članica. molka v spomin na častnega obča- krbeli društvo Jablovški pevci in Starost je čas dostojanstva in prav na dr. Petra Alberta Frasa. Ljudske pevke društva Trstenke, s takim spoštovanjem in toplino je Navzoče je najprej nagovoril žu- ki s pesmijo ohranjajo kulturno bilo obarvano letošnje srečanje sta- pan Sebastian Toplak, ki je poudaril dediščino in prinašajo veselje med rejših občanov občine Podlehnik. Foto: Sandi Šprah pomen starejših kot temelja in po- ljudi. Srečanje so obogatili mladi ŽƇƈƑƎƄŃŪƒƏƘƅ Slavljenca Marija Bigec in Maks Vidovič z župnikom in županom občine. petek  17. oktobra 2025 Ljudje in dogodki 19 Ptuj  Ženska v policijski uniformi delu,« je povedala. »Delo je napor- Tudi če naletimo na kak izziv, se z no, ko ljudje občutijo varnost in mirnostjo in potrpežljivostjo da zaupanje, veš, da si na pravi poti,« marsikaj rešiti,« je pomenljivo o te- Darinka v »službi« ljudi in za ljudi že 21 let je še dodala ptujska policistka, ki renskem delu dejala Mikoličeva, ki ji krmarjenje med službenimi ob- ji kljub zahtevnemu in izredno ne- veznostmi in povsem vsakdanjim predvidljivemu delu, ki ga opravlja, Darinka Mikolič v slovenski policiji službuje dobri dve desetletji. Predana delu in družini razbija stereotipe o tem, življenjem očitno gre zelo dobro od ne manjka izzivov. rok, predvsem z dobro organizaci- da so določeni poklici namenjeni zgolj močnejšemu spolu. Odločna svetlolaska svoj, za žensko vendarle zahtevnejši jo, poudarja sama. »Usklajevanje Izkušnje in znanje želi poklic in delo jemlje kot poslanstvo, kjer lahko pomaga ljudem, kar je bilo tudi ključno, ko se je odločala za karierno zasebnih in službenih obveznosti v prenesti na mlajše kolege pot v policijski uniformi. našem poklicu je včasih res izziv, saj in kolegice delo ni omejeno samo na klasični urnik. Veliko je prilagajanja, ampak Policistka Darinka si je v vseh »Če te veseli delo z ljudmi, po- z dobro organizacijo in podporo letih dela na policiji nabrala že ve- moč sočloveku in si pripravljen na družine se da,« je še poudarila Da- liko znanja. Bogate izkušnje, ki jih odgovornost, potem je to pravi rinka Mikolič. je pridobila skozi različne situacije, poklic,« je poudarila ptujska po- v katerih se je znašla doslej, želi licistka Darinka Mikolič, ki danes Z občani ČS Rogoznica prenesti na mlajše rodove, nam je ni samo policistka, zaposlena na in ČS Grajena se dobro zaupala. »Po 21 letih službe si želim Policijski postaji v Ptuju, pač pa še razume predvsem, da bi lahko svoje izku- veliko več. Zaupali so ji namreč iz- šnje v največji meri še naprej prena- redno zahtevno »nadzorovaje« kar Dve desetletji službovanja v šala na mlajše kolege in kolegice.« dveh večjih predelov Ptuja kot vod- policiji sta Darinki Mikolič prines- Se pa tudi v policijskih vrstah kot ji policijskega okoliša v ČS Grajena li mnogo izkušenj in nepozabnih v vseh ostalih službah soočajo s po- in Rogoznica, kar od nje zahteva še spominov. Od prijetnih do manj pri- manjkanjem za delo pripravljenih več angažiranja v skrbi za ljudi in nji- jetnih, ki jih je pri policijskem delu sodelavcev. »Seveda bi si želeli še hovo varnost. Z veseljem se udeleži zagotovo več kot v drugih poklicih. kakšnega sodelavca ali sodelavko tudi prireditev, ki jih organizirajo v Na vprašanje, kaj se ji je najbolj vti- več, zato vsem mladim, ki jih vle- obeh četrtnih skupnostih. snilo v spomin ostaja skrivnostna, če v policijske vrste, svetujem, da saj ne želi izpostavljati nikogar, pri- se nam pridružijo,« je še povedala »Z dobro organizacijo in znala pa je, da se najraje spominja ženska, ki si je izbrala izredno tež- podporo družine se da vse" vseh tistih dogodkov, ko so ji bili ko karierno pot. »Poklic policista ni ljudje hvaležni. »V spomin se mi je lahek, zahteva veliko discipline, po- Mnoge ob pogledu na može vtisnilo ogromno dogodkov, saj trpežljivosti in predanosti, a hkrati postave v modrem postane poš- delo prinaša zelo raznolike izkušnje prinaša veliko zadovoljstva,« je še teno strah, zlasti v avtomobilih, če – od zahtevnih in težkih primerov opisala svoje delo in poudarila tudi so preveč stopili na plin ali so se do zelo lepih in čustvenih trenut- mnogim manj znano plat zahtevne- pred tem kaj poveselili s prijatelji. kov, ko lahko ljudem pomagaš. ga in včasih tudi nič kaj hvaležnega Če se pred njimi pojavi policistka, Posebej pa mi ostanejo v spominu dela, ki ga opravlja. »To je delo, ki so občutki pri ljudeh še vedno me- situacije, ko se občani iskreno zah- ti omogoča osebno rast, stalno šani. Sama se s tem nič kaj preveč valijo za pomoč.« Mikoličeva se je učenje in občutek, da delaš nekaj ne obremenjuje in delo opravlja na terenu, ki so ji ga dodelili na ptu- pomembnega za skupnost. Če te profesionalno, ne glede na spol. jski policijski postaji, dobro znašla, veseli delo z ljudmi, pomoč sočlo- »Res je, da je ta poklic zahteven, prepričana, da ji je z občani uspelo veku in si pripravljen na odgovor- še posebej za ženske, vendar me- vzpostaviti dober odnos. »Obča- nost, potem je to pravi poklic,« je nim, da lahko prav z odločnostjo, Foto: PU Maribor ni četrtne skupnosti Rogoznica in še poudarila znana ptujska policist- sočutjem in doslednostjo ženske »Ženske lahko prav z odločnostjo, sočutjem in doslednostjo veliko doprinesemo k policijskemu delu,« je prepričana Grajena so običajno zelo odprti, ve- ka Darinka Mikolič. veliko doprinesemo k policijskemu Darinka Mikolič. liko jih je pripravljenih na pogovor. ŤŮ 20 Za kratek čas petek  17. oktobra 2025 Tedenski horoskop do 24. oktobra OVEN TEHTNICA (21. 3. – 20. 4.) (23. 9. – 23. 10.) Zvezde vam bodo prinesle paleto Magnetična energija bo prinesla izzivov. Zelo vam bo naklonjena nove izzive. Ugoden čas bo za oseba nasprotnega spola. Sreča vas poslovne odločitve. Modro bo, da bo spremljala tako v ljubezni kot boste naredili selekcijo in ugotovili, pri poslovnih odločitvah. Modro kdo vašo pomoč potrebuje. Obdajali bo, da boste upoštevali diplomacijo. vas bodo ljudje, ki vam vlijejo Odvečno energijo boste uporabili pri poguma. Pretirano tehtanje bo športnih aktivnostih v naravi. označevalo ljubezen – štele bodo diplomatske odločitve. BIK ŠKORPIJON (21. 4. – 20. 5.) (24. 10. – 22. 11.) V vašo bližino bodo prihajali Notranji nemir bo posledica zanimivi ljudje. Spremljale vas stresa. Vračali se boste v preteklost. bodo sreča in ugodne priložnosti. Odgovore na svoja vprašanja Sprostitev boste našli ob harmonični najdete v globini svoje duše. glasbi in pogovorih. V ljubezni Vsekakor vas bodo spremljale tudi bo nadvse romantično in polno resnost, doslednost in povečana dogodivščin. Na delovnem mestu ne odgovornost. Delovne obveznosti Zygaena lonicerae bodite pretirano trmasti. Štela bo boste izvajali premišljeno in štela bo Razpon kril je od 30 do 45 mm. Na kovinsko modrih sprednjih krilih ima večje ovalne srednja pot. tudi dodatna previdnost. in okrogle škrlatno rdeče lise. Podobno so obarvana tudi zadnja krila, ki imajo sicer moder rob. Krilna risba tega metulja se na DVOJČKA STRELEC posameznih zemljepisnih območjih nekoli- (21. 5. – 20. 6.) (23. 11. – 21. 12.) ko spreminja. Gosenica je pri samcu motno bela, pri samici pa zelenkasta z belimi hrb- Jasno je, da boste razčlenjevali Simbolika življenja bo v vašem tnimi in bočnimi črtami. nekaj v povezavi z ljubeznijo. primeru vrtiljak sreče. Spremljala Hranilne rastline gosenic: Različne, kot so Teden bo prinesel mnogo čustvene vas bo paleta ugodnosti in navadna nokota, navadna turška detelja in skladnosti in stabilnosti. Prijetno nenavadnosti. Odkrili boste, kaj druge vrste detelj. bo na delovnem mestu. Mnogo bo morate še spremeniti in na kaj Razširjenost: Poseda po različnih cvetočih raziskovanja in odkrivanja novih ste lahko ponosni. V ljubezni bo rastlinah gozdov in bližnjih travnikov. Je dogodivščin. Kocke usode se bodo primerno, da boste povedali svoje dnevno aktiven nočni metulj. Razširjen je zasukale v vašo korist. mnenje. Vaša zaupnica bo narava od Evrope do Kavkaza. in športne aktivnosti na prostem. Doba letenja: Od junija do avgusta. RAK KOZOROG JENKINS, Leroy - ameriški jazzovski skladatelj in violinist, MOLFETTA - italijansko pristaniško mesto v Apuliji, severozahodno (21. 6. – 22. 7.) od Barija, VIPET - križanec velikega angleškega hrta in terierjev (22. 12. – 20. 1.) Intuicija bo tista, ki vam bo v Odločno se boste soočili s tistim, Ptuj  Uspešna evakuacijska vaja na OŠ Ljudski vrt Ptuj pomoč. Notranja moč bo zelo kar ste odlašali. Zadeve bo treba pomembna na delovnem mestu. pogledati iz svetlega zornega kota. Gasilci reševali učence Šteli bodo tudi pogovori in Določena previdnost bo štela izmenjava mnenj. Obiskala vas bo na delovnem mestu. Staro se bo vila kreativnosti in vam podarila zaključilo in tako se odpira tisto, Na Osnovni šoli Ljudski vrt Ptuj je v sredo dopoldne potekala nenapovedana evakuacijska vaja, v kateri so simulirali požar v paleto navdiha. Romantično in kar bo novo in drugačno. Trenutki fi zikalnem kabinetu. Vse učence in zaposlene, skupaj okoli 850 ljudi, so evakuirali v manj kot treh minutah. Dva učenca, ki sta polno skladnosti bo v ljubezni. sreče bodo v pogledu doma. ostala »ujeta«, so gasilci rešili s pomočjo košare. Razčiščevali boste svojo preteklost. Ravnateljica Tatjana Vaupotič kako poskrbeti drug za drugega Zemljič je pohvalila izvedbo: »Vaja in preprečiti paniko,« je poudarila je potekala zelo dobro. Učenci in Vaupotič Zemljičeva. LEV VODNAR zaposleni niso vedeli, da gre za (23. 7. – 22. 8.) (21. 1. – 18. 2.) vajo, vendar so se odzvali pravil- Center za obveščanje no, upoštevali vsa navodila in se se v primeru vaje ne Rdeča nit tedna bo trma. Odkrili Pred vami je odločen teden. V pravočasno umaknili na varno.« odzove boste, na kaj ste lahko ponosni in ospredju bodo trma in odločnost. Po besedah ravnateljice je bila vaja kaj boste morali spremeniti. Dom Oboje vam bo koristilo in skozi to zelo realistična. Podobno evakuacijsko vajo so bo oaza sredi puščave. Druženje boste lahko našli tudi osebno srečo. Najprej je »zagorelo« na matični izvedli tudi na podružnični šoli zanimivih ljudi ne bo samo Pričakovati je ustvarjalni navdih. šoli na Ptuju. Prav tisti dan se je Grajena. Tam so gasilci s košaro poučno, ampak tudi zelo zanimivo. Svobodo boste pogrešali v ljubezni. pokvarilo še dvigalo, ki v primeru rešili učenca s prvega nadstropja, požara tako ne bi delovalo. Dva Nenavadna sreča na delovnem V vaše življenje se bo vrnila neka okoli 215 učencev in zaposlenih učenca sta ostala ujeta v kabinetu, pa so evakuirali v manj kot minu- mestu bo nagrada za pravilne in oseba iz vaše preteklosti. en učenec pa s spremljevalcem v ti. Sledila je analiza v sodelovanju modre odločitve. prvem nadstropju. Učitelji so se z obema prostovoljnima gasilski- pravilno odzvali in nemudoma ma društvoma Ptuj in Grajena. sporočili, kje je potrebno reševa- Vaupotič Zemljičeva je ob tem DEVICA RIBI nje. Gasilci so dva otroka rešili s opozorila, da so morali zaradi (23. 8. – 22. 9.) (19. 2. – 20. 3.) pomočjo gasilske lestve in košare, stavke zaposlenih na Centru za poškodovanega učenca pa so po obveščanje sami obvestiti ga- Sprostila vas bo narava. Mnogo Brezpogojna ljubezen vam bo dala požarnih stopnicah evakuirali z silske poveljnike o izvedbi vaje. boste na poti in med ljudmi. krila. Teden, ko boste iskali bližnjice nosili. Šola je predhodno pridobila »Povedali so nam, da je sicer soglasje staršev za učence, ki so ig- Prijetno bo na delovnem mestu. in lažje poti. Primerno bo, da lepo, da smo jih obvestili, vendar rali ponesrečence med vajo. »Tako zaradi stavke ne kličejo naprej Jasno je, da boste kos vsem boste rekli bobu bob. Odkrili boste učenci kot zaposleni so se pravilno reševalnih služb. Če bi šlo zares obveznostim in nalogam. Popaziti posebno srečo v ljubezni. Prijetnosti odzvali in upoštevali navodila. Vidi za požar, bi seveda aktivirali re- bo treba, da bodo vaše misli svetle se bodo nadaljevale v pogledu se dolgoletni trud na tem podro- Foto: OŠ Ljudski vrt Ptuj ševalne službe, pri vaji pa ne,« je in zanimive. Trenutki sreče in službe. Iskali boste nova znanja in čju, saj vedno znova opozarjamo, Na OŠ Ljudski vrt je v sredo zagorelo v fi zikalnem kabinetu. Na srečo je pojasnila. ugodnosti se bodo odvijali na se ukvarjali s fi lozofskimi načeli. kako ravnati v primeru požara, šlo samo za vajo, gasilci pa so s pomočjo lestve rešili učenca. ŨƖƗƈƕƄŃŮƒƕƒȥƈƆ področju ljubezni. Foto: Profimedia petek  17. oktobra 2025 Ljudje in dogodki 21 Lenart  Občina Lenart načrtuje gradnjo novega Vrtca Selce Namesto kmečke hiše sodoben in prostoren vrtec Občina Lenart želi v prihodnjem letu zrušiti sedanjo dotrajano in za sedanje potrebe dosti pretesno stavbo Prostorska stiska enot vrtca Vrtca Selce ter na isti lokaciji zgraditi sodoben štirio- ddelčni vrtec. Skupno vrednost projekta ocenjujejo na Voličina in Selce slabe tri milijone evrov, nekaj manj kot polovico naj bi Analiza stanja predšolske vzgoje v občini Lenart kaže na pridobili od ministrstva za vzgojo in izobraževanje. stalno prostorsko stisko. V šolskem letu 2021/22 je bilo v enotah vrtca Voličina in Selce vključenih skupno 94 do 96 otrok v 5,5 oddelka. V šolskem letu 2024/25 pa že 98 otrok v Lenarški svetniki so na dopi- Stari vrtec bodo porušili sni seji konec preteklega meseca šestih oddelkih. »To pomeni, da smo 100-odstotno zasedeni, ob potrdili idejno dokumentacijo za in na istem mestu upoštevanju fleksibilnega normativa. V nasprotnem primeru projekt novogradnje Vrtca Selce. zgradili novega bi morali odpreti še en oddelek, za kar trenutno prostora ni,« Sedanja stavba Vrtca Selce, ki je pojasnjuje ravnatelj OŠ Voličina Anton Goznik. Zaradi vseh izzivov je občina bila zgrajena okoli leta 1960, je sprejela odločitev, da obstoječi Foto: OŠ Voličina namreč dotrajana, pa tudi prostor- objekt Vrtca Selce poruši in na Obstoječi objekt Vrtca Selce bodo porušili, saj je konstrukcijsko in sko neustrezna ter ne izpolnjuje istem mestu zgradi novega. Na- instalacijsko dotrajan ter ne ustreza več sodobnim standardom za obeh enot vrtca, tako Selce kot Vo- več normativov glede igralnic, Najprej potrditev črtujejo energetsko učinkovit šti- izvajanje predšolske vzgoje. ličina, zaradi katere sedaj tudi dva energetske učinkovitosti, varnosti rioddelčni vrtec v dveh etažah in oddelka drugega starostnega ob- OPN, sledi pridobitev in dostopnosti za gibalno ovirane. z dobrimi 860 m2 uporabne povr- dela. Pritlični prostori imajo velike videva tudi izgradnjo in opremo po- dobja v Voličini delujeta v prostorih gradbenega dovoljenja Trenutno vrtec obiskuje 20 ot- šine. Obiskovalo bi ga lahko okoli steklene površine. Idejna rešitev kritih teras ter učilnice na prostem, osnovne šole. Goznik: »Trenutno rok drugega starostnega obdobja. Prvi pogoj za gradnjo novega 50 otrok vseh starostnih obdobij. predvideva štiri igralnice, vsako z okoli 1.100 m2 zunanjih igralnih po- sicer to ne ovira nemotenega izva- Prostorska stiska se kaže v polni vrtca je sicer sprejetje Občinske- Zasnova vrtca, za katerega je idej- lastno garderobo, sanitarnim de- vršin ter 470 m2 veliko parkirišče. janja pouka v šoli. Če bi se število zasedenosti oddelkov in njihovem ga prostorskega načrta (OPN). Po no arhitekturno rešitev oblikovalo lom in neposrednim izhodom na Novogradnja je hkrati rešitev učencev povečalo, pa bi potrebo- združevanju. besedah župana Janeza Kramber- podjetje MV Biro, je deljena na dva pokrito teraso. Načrt namreč pred- tudi siceršnje prostorske stiske vali tudi te prostore.« »To je stara kmečka hiša, gra- gerja naj bi lenarški svetniki uskla- jena takratnim časom primerno. jen OPN predvidoma potrjevali Nekaj vlage se širi iz temeljev, a na novembrski seji, nato bo lahko za primerno klimo skrbimo z zra- Prvi vrtec namenjen občina zaprosila za izdajo gradbe- čenjem. Tudi pohištvo v vrtcu je nega dovoljenja. »Projekt je uvr- lepo. Razmere v vrtcu za otroke kmečkim otrokom ščen v načrt razvojnih programov trenutno niso slabe. Največja teža- Vrtec v Selcah je bil po besedah 2025–2028. V septembru smo ga va je v tem, da so otroci v prvem ravnatelja OŠ Voličina Antona Goznika že prijavili tudi na razpis ministr- starostnem obdobju (od 1. do 3. ustanovljen leta 1969 in je deloval v stva za vzgojo in izobraževanje. Na leta) v vrtcu v Voličini. Nato pa z stari kmečki hiši: »Takrat je bilo precej rezultate razpisa sicer še čakamo,« otroki, ki so doma iz Selc, Rogozni- močno podjetje Sadjarstvo Selce, zato so dodaja Kramberger. ce, Črmljenšaka, Zavrha napolni- želeli za otroke tam zaposlenih delavcev Vrednost projekta je ocenjena mo skupino drugega starostnega organizirati varstvo. Ker so to bili drugi na 2,92 milijona evrov, pri čemer obdobja Vrtca Selce. Tako se zgo- računajo na sredstva ministrstva časi, ko so na otroke večinoma popazile di, da en otrok iz iste družine obi- v višini 1,665 milijona evrov, pre- babice ali kdo drug pri hiši, teh otrok ni skuje en vrtec, drugi pa drugega. ostanek potrebnega denarja naj Zato bi bilo veliko bolje, če bi bile bilo dovolj. Zato so k vpisu v varstvo otrok bi zagotovila občina. Gradnjo vrtca stvari urejene drugače,« predvsem vabili tudi starše iz okoliških hiš, okoliških želijo začeti v prihodnjem letu in prostorske težave sedanjega vrtca naselij. To je bil tako prvi vrtec v nekdanji jo v istem letu tudi končati. V času povzema Anton Goznik, ravnatelj republiki Sloveniji, ki je bil namenjen bolj gradnje bodo varstvo otrok orga- Osnovne šole Voličina, v sklopu ka- kmečkim otrokom.« Foto: OŠ Voličina nizirali v nadomestnih prostorih. tere enota vrtca deluje. Hojka Berlič Markovci  Lovec Miha s seboj popeljal ribiča Kako sta se na lovski preži znašla ribič in lovec Kot ribiča in ljubitelja ribolova me je vedno zanimalo, kako lovci lovijo oziroma uplenijo divjad, kar se lepše sliši. Prav zato sem poprosil lovca Miha Zelenika, člana Lovske družine Markovci, da me vzame s seboj na lov. Miha ni imel nič proti in že za- kar nekam čudno opazovala. Meg- in nama na preži, vendar je bila rana sva se odpravila na »štant« la se je počasi dvigala, kot bi nekdo boginja lova Diana naklonjena srnji prežo, ki jo je že večkrat uspešno odstiral svilnato zaveso, in pred družini ter jo je zaščitila in obvaro- uporabil. Ima pa Miha dva zvesta nama se je v jutranjem svitu poja- vala na ta način, da se ni približala pomočnika, ki sta kar malo godr- vila njiva s še vedno stoječo koruzo na primerno strelsko oddaljenost. njala, ker nista smela z nama in sta in mačko ob njej, ki je očitno iskala Ko sva se peš vračala k avtomo- morala ostati doma. To sta nemška jutranji obrok. Čez čas je iz koruze bilu, mi je Miha pokazal drevesa z kratkodlaka ptičarja As in Marv. prišel mladič srne, za njim pa še nje- odluščeno skorjo, na katerih si je Začetek lova je podoben ribo- gova mama, pa tudi nekaj drugih merjasec ostril čekane. Na njihovo lovu, le da se povzpneš na prežo, sorodnikov, a so bili vsi skupaj pre- prisotnost pa je opominjala tudi ne- udobno namestiš in čakaš. Sedela daleč za uplenitev. Tiho in napeto koliko »čudno zorana« njiva … sva popolnoma tiho, kot bi bila sva pričakovala, ali se bo druščina sprta. Na nebu je bilo milijon zvezd napotila na drugo stran proti goz- O ribiških in lovskih Foto: IG in luna s polnim obrazom naju je du in zmanjšala razdaljo med njimi pravilih Ribiči imamo za določene ribe divjad in sodelujejo tudi lovski psi Če bi nama uspelo upleniti srnjaka grižljaj pripada vsej veliki parkljasti lovopust, torej določen čas, ko se in gonjači »trajbarji«, ter posa- ali srno, ki je prišla iz koruznega divjadi, ne dobijo pa ga določene jih ne sme loviti. Za nekatere ribe je mezni lov, kjer se lovi predvsem polja, bi sledil postopek, ki zgleda vrste velike divjadi (medved,volk, določena tudi najmanjša dolžina in parkljasta divjad, in to s preže. Za nekako tako: uplenjenca se položi ris, lisica, divja svinja …). številčna kvota na lovni dan. Kako določeno divjad je predpisana tudi oziroma obrne na desno stran te- Sicer pa je tu treba povedati, da je to urejeno pri lovcih? tako imenovana varstvena doba, lesa. Na mestu uplenitve se odlomi je bil Miha njega dni tudi zelo us- Miha je pojasnil: »Tudi lovci ima- ko se je ne sme upleniti. Zajec in zelena vejica (nikoli ne odreže) in pešen ribič, kjer sva se spoznala, ki mo določena pravila, ki jih je treba fazan se smeta loviti samo na sku- lovec se skloni k plenu ali poklek- pa ga je premamila ta druga aktiv- dosledno upoštevati, kajti tukaj je pinskem lovu in običajno uplenitelj ne ob njem in mu spoštljivo vtakne nost, lov. Iskrena hvala Mihi, da mi v uporabi strelno orožje in hitro se plen odkupi. Odstrel parkljaste div- vejico v gobček (zadnji grižljaj) in je dovolil in omogočil prisotnost na lahko zgodi kaj nepredvidenega in jadi odobri Lovska zveza Slovenije. še eno vejico za svoj lovski klobuk. lovu in s tem nekoliko podrobnejše nezaželenega. Imamo dva načina Uplenjene lisice moramo obvezno To vejico ima lahko za klobukom razumevanje te lovske dejavnosti. Foto: IG lova: skupinski lov, kjer se lovi mala predati na veterinarsko kontrolo. samo na dan uplenitve. Zadnji Ignac Habjanič 22 Poslovna in druga sporočila petek 17. oktobra 2025 , e        ‹•–‡ƒ”‘«‹e–ƒŒ‡”•‡‰ƒ–‡†‹ƒǡ ƒ„‹–‘”ƒ†‹’‘•–ƒŽ‹ǫ ‘–‡Œ‡•‡†ƒŒ’”ƒ˜‹«ƒ•ǡ•ƒŒ•‘œƒ ˜ƒ•’”‹’”ƒ˜‹Ž‹’”‹˜Žƒ«‘ƒ‰”ƒ†‘Ǥ •‹ǡ‹•‡„‘•–‡˜«ƒ•—–”ƒŒƒŒƒƒ…‹Œ‡ ƒ”‘«‹Ž‹ƒe–ƒŒ‡”•‹–‡†‹ǡ „‘•–‡’”‡Œ‡Ž‹ǣ Ǧ͗Ž‡–‡ƒ‡”‹æ‡„‘”‘˜‹…‡͖‘•ƒ Ǧ‰‘Œ‹Ž‘ ‘‡‘‰ƒ”†‡œƒ‘”‰ƒ•‡ „‘”‘˜‹…‡͕  Ǧ˜‡«ƒ‡•ƒƒŽƒ‘–‹ƒ Ǧ˜‡Ž‹ƒ’”‡‘’ƒŽ‘’ƒ–ƒ ƒ‰”ƒ†‘ŽƒŠ‘’”‡˜œƒ‡–‡˜–”‰‘˜‹‹~‹˜‡šȋƒ”‹„‘”•ƒ…‡•–ƒ ͗ǡ–—ŒȌǤ‘‰‘Œœƒ’”‡˜œ‡ƒ‰”ƒ†‡Œ‡’‘–”†‹Ž‘ǡ‹˜ƒ‰ƒ„‘‘ ’”‹’‘”‘«‡‘’‘•ŽƒŽ‹’‘’‘æ–‹ƒ†‘Ǥ ‡« ‹ˆ‘”ƒ…‹Œǣƒ”ŒƒƒǤ’‹ŠŽ‡”̷”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ǡ ͔͖Ȁ͛͘͝ ͗͘ ͕͚Ǥ ’Ž‡–ƒ’”‹Œƒ˜ƒǣ™™™Ǥ–”ƒƤƒ͖͘Ǥ•‹Ȁƒ”‘…ƒŒ‡Ȁ•–ƒŒ‡”•‹Ǧ–‡†‹ ‘–‘‰”ƒƤŒ‡•‘•‹„‘Ž‹«‡ petek  17. oktobra 2025 Oglasi in objave 23 Mali oglasi Če me boste pogrešali, STORITVE iščite me v svojih srcih. Če sem tam našel svoje mesto, PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovi- ostajam za vedno z vami. no ter zelo kakovostne smrekove pelete, (R. M. Rilke) brezplačna dostava, ugodna cena. HOR- VAT WOOD, d. o. o., Moškanjci 1i. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: ZAHVALA info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla- če 3, Loče. Ob boleči izgubi našega SERVIS gospodinjskih aparatov in elek- tronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Aleksa Jurše Tel. 041 631 571. IZ KRČEVINE PRI VURBERGU 73 ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglav- cev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka. 14. 2. 1992–30. 9. 2025 Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, Roga- ška Slatina. Tel. 041 785 318. Moje hvaležne misli naj dosežejo vse, ki ste našemu Aleksu tudi ob njegovem nepričakovanem slovesu podarili košček sebe ter ga s pesmijo tišine, ki so jo pela vaša srca, množično pospremili FASADE, izolacijske, stiropor, vol- na poslednjo pot do groba na ptujskem pokopališču, nam pa na različne načine lajšali bolečino na, zaključni ometi, subvencije, vsa slikopleskarska dela, v prednaroči- žalosti in jo s svojo bližino prelivali v tiho tolažbo. lu popusti. Jože Voglar, s. p., Za- bovci 98. Tel. 041 226 204. Hvala za vse, kar je omogočilo, da je bil njegov pogreb kot mavrični most med nebom in zemljo ter kot topli objem, ki zdravi rane. Posebej se zahvaljujemo gospodu župniku z Vurberka, dr. Avguštinu Lahu, za vse, kar odpira prostor upanju, večnosti in miru; Nadi Kotar za ganljiv pos- KMETIJSTVO lovilni govor – spoštljivo, iskreno in ljubeznivo povezan šopek besed. Hvala Javnim službam Ptuj za pietetno tankočutnost, glasbeniku za odigrano Tišino in pevcem, ki so s pesmijo segali onkraj KOKOŠI NESNICE ǡ  ǡ,‹ –‹’”‡†‡•‘•–Œ‘Ǥ”‡œ’Žƒ«ƒ†‘•–ƒ˜ƒǤ besed. œ”‡Œƒ ‡•‹… ‹„ƒ‘–ǡ ƒ„‹…‹ ͘͝ǡ Œ—–‘‡”ǡ –‡ŽǤ02/582-14-01; info.nesnice@gmail.comǤ Dragi sin, hvala za vse tvoje nasmehe. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis- terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. Mama Vesna PRODAM odojke in domači kis, sorte bo- bovec. Stojnci 130, Markovci. Tel. 031 Štajerska budilka! 845 522. RAZNO PRODAM bukov gozd v izmeri 12.430 Od ponedeljka do petka od 6. ure naprej m2, na relaciji Sestrže–Savinsko. Tel. 040 PRODAM električno centralno peč 6 kW. Pomlad bo na tvoj vrt prišla 644 279. Tel. 031 767 155. in čakala, da prideš ti, NEPREMIČNINE in sedla bo na rožna tla OSEBNI STIKI in jokala, ker tebe ni. PRODAMO - STANOVANJSKO HIŠO V MOŠKI brez obveznosti z lastnim domom DORNAVI, letnik 1963, skupne površine 345 bi rad spoznal resno prijateljstvo z resni- m2]HPOMLåĀHP2. Cena: 189.000,00 mi nameni, od 60 let naprej. Tel. 071 ZAHVALA EUR. Kontakt: 675 769. 041 684 075 ali Ob boleči izgubi drage babice, tašče, sestre in tete 02/6208 816 www.re-max.si/Poetovio Frančiške Lajh rojene Toplak IZ ZABOVCEV 91A Vsak ƮƺɎȸɎƺǸٍ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, sveče, cvetje, za svete maše in vse darove. Hvala gospodu župniku, pevcem, govornici in molivki, pogrebni službi Mir ter godbeniku za odigrano Tišino. Žalujoči: vsi njeni NAJBOLJ BRANA slovenska USODNI DA JANA PLESTENJAKA tedenska 97DGHMLMHQDãHOVYRMRVUHþR revija + TV SPORED na 36 straneh /8.$3$1*26-(02ä%(6('$ zƏȸȒƮǣɎƺɀƺȇƏƫȸƺɿȵǼƏƮȇǣɎƺǼƺǔȒȇɀǸǣ 2GSUOMHVUFHLQSRVYRMLOSVLþNR ɄɎƺɮǣǼǸǣ080 4321ƏǼǣȇƏɯɯɯِɎȸƏˡǸƏِגאɀǣ VELIKA RADOST ANEJA IN IZE 3,/(7,ý Dobrodošla, Ava Ela! NADARJENA ROSA ANGELA ROMIH 1DVWRSDQMHLPDYNUYL Na izbranih prodajnih mestih na voljo vsako v kompletu z revijo Jana, za samo 5,29 EUR sredo in v kompletu z revijo Vklop Stop, za samo 4,99 EUR. www.salomongroup.si KOLOFON ƒ”‘«‹æƒ”ƒœ‡”Œƒǣ, ǡ͚͙͛͘͘͜͠ǡ ‡ƒ‹œ˜‘†ƒ˜–‘”‡•,˜‡…‹͚ǡ͛͘‹˜’‡–‡œ”‡˜‹Œ‘–‘’͚ǡ͛͘Ǥ ƒ”‘…‹‡̻•ƒŽ‘‘Ǥ•‹ ‡Ž‘Ž‡–ƒƒ”‘«‹ƒǣ͚͛͘ǡ͘͘ǡœƒ–—Œ‹‘˜–‘”‡͚͘͞ǡ͘͠ǡ˜’‡–‡͚͛͛ǡ͚͘Ǥ ”ƒ•ƒ…‹Œ•‹”ƒ«—ǣ͚͚͘͘͜Ǧ͘͘͘͘͘͝͞͞͞͝’”‹„ƒƒ†Ǥ†Ǥ œ†ƒŒƒ–‡ŽŒǣ”—ā„ƒœƒ«ƒ•‘’‹•‘‹”ƒ†‹Œ•‘†‡Œƒ˜‘•–ƒ†‹‘Ǧ‡†‹ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥǡ–—Œ ‡ƒ”‘«‡‹Šˆ‘–‘‰”ƒƤŒ‹”‘‘’‹•‘˜‡˜”ƒ«ƒ‘‹‡Š‘‘”‹”ƒ‘Ǥ Ǧƒ‹Ž—”‡†‹æ–˜ƒǣ–‡†‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ ‹”‡–‘”‹…ƒǣ‘‹ƒ‘Žƒ”‹« ‰Žƒ•‘–”ā‡Œ‡ǣƒ”Œƒƒ‹ŠŽ‡” ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ ‹•ǣƒŽ‘‘ǡ†Ǥ‘Ǥ‘Ǥƒ˜‡ƒ†‘†ƒ‘˜”‡†‘•–Œ‡˜”ƒ«—ƒ˜…‡‘‹œ˜‘†ƒ‹•‡‘„”ƒ«—ƒ˜ƒ †‰‘˜‘”ƒ—”‡†‹…ƒǣ‹‘ƒ‡œƒ”‹« ˜•Žƒ†—œ͙͜Ǥ«Ž‡‘Ǧ͙ȋ”ƒ†‹Ž‹•–͚͟Ȁ͚͙͘͡ȌǤ‹•ƒƒƒŽƒ†ƒǣ͙͘͘͘͘‹œ˜‘†‘˜Ǥ ’”‡Œ‡ƒŽ‹Š‘‰Žƒ•‘˜’‘‡Ǧƒ‹Ž—ǣƒ„‹”ƒŽ‹̻”ƒ†‹‘Ǧ–‡†‹Ǥ•‹ ”‡†‹撑”–‹Š•–”ƒ‹ǣ ‘ā‡‘Š‘”‹« ƒ”‡–‹‰ǣ‘Œƒƒ,‡Šȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͜ǡƒ”Œƒƒ ‘„‡…‘Žȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͚͘ •ƒ‘„‹•‘˜ƒŽ‡…‰‘•–‹•‡˜‡”‹‰‡‡†‹ƒ„ƒ”œƒ—’‘’‹Œƒ«‡ǡ‡’ƒŠ”ƒ‡‹…‹‰ƒ”‡–ǡ’”‡Œ‡ ‘˜‹ƒ”Œ‹ǣ‘Œ…ƒ‡ŽŒƒ”‹«ǡā‡ƒƒ‡–‡…ǡ‘‹ƒ ‘”˜ƒ–ǡ‘Œ…ƒ–‹«ǡ•–‡”ƒ‘”‘懅 –‡”‡–ǣ™™™Ǥ–‡†‹Ǥ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ǡ™™™Ǥ”ƒ†‹‘Ǧ’–—ŒǤ•˜‡–͚͜Ǥ•‹ †‘Ž‘«‡‘文˜‹Ž‘–‘«ǡœƒƒ–‡”‡ŽƒŠ‘†‘„‹„”‡œ’Žƒ«‡‹œ˜‘†”‡˜‹Œ‡ǡ«ƒ•‘’‹•ƒƒŽ‹”‹āƒǤ•ƒ ‘–‘”‡’‘”–‡”ǣ,”–‘‹” ‘œ‹ ƒ•Ž‘˜ǣƒ†‹‘Ǧ‡†‹–—Œǡ’Ǥ’Ǥ͡͝ǡ•‘Œ‹‘˜ƒ…‡•–ƒ͛ǡ͚͚͘͝–—ŒǢ–‡ŽǤǣȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͙͘ǡˆƒ•ǣ –‹•ƒ‹œ˜‘†‹ƒƒƒ•Ž‘˜‹…‹‘œƒ«‡‘˜”‡†‘•–˜–‘«ƒŠǤƒ˜•ƒ’‘”ƒ„ŽŒ‡‡˜”‘•–”ƒƒ ‡–‘”‹…ƒǣ‡ƒ‘ƒ—’‘–‹« ȋ͚͘Ȍ͟͜͡Ǧ͛͜Ǧ͛͝Ǥe–ƒŒ‡”•‹–‡†‹Œ‡ƒ•Ž‡†‹–—Œ•‡‰ƒ–‡†‹ƒ‘œ‹”‘ƒƒæ‡‰ƒ†‡Žƒǡ‹‰ƒŒ‡ ’”‹†‘„‹‡‘–‘«‘Ǥ ‡Š‹«ƒ”‡†ƒ…‹Œƒ‹‰”ƒƤ«‘‘„Ž‹‘˜ƒŒ‡ǣŽƒ˜‘‹„ƒ”‹«ǡƒ‹‡Ž‹ā‡” —•–ƒ‘˜‹Ž”ƒŒ‹‘†„‘” –—ŒŽ‡–ƒ͙͜͡͠Ǥ œŠƒŒƒ˜•ƒ–‘”‡‹’‡–‡Ǥ ‡«‹ˆ‘”ƒ…‹Œ‘‰‘•–‹•‹˜‡”‹‰‹‡†‹ƒ„ƒ”ƒ™™™Ǥ‡†‹ƒ„ƒ”Ǥ•‹Ǥ 24 Tednikov mozaik petek  17. oktobra 2025 Podlehnik  Praznik ljudskega petja pod taktirko Trstenk Slovenija  Zlato kot oblika varčevanja ali naložbe Pevce skrbi ohranitev ljudske pesmi V 25 letih bo zmanjkalo novega zlata Ljudske pevke Trstenke, ki ohranjajo edinstveno petje na tretko, so tudi letošnjo jesen obar- V času, ko se infl acija vzpenja, borze pa nihajo, obstaja ena oblika naložbe, ki je že stole- vale s srečanjem ljudskih pevcev in pevk, imenovano Ustavi se tam, kjer pojo. tja sinonim za stabilnost. To je investicijsko zlato. »Zato je v zadnjih letih kot fi zič- no naložbeno zlato vse bolj priljub- ljeno. Največjo rast vrednosti zlato beleži prav v negotovih časih, ko povpraševanje po njem močno naraste. V času pandemije leta 2020 je cena zlata narasla za 40 % v primerjavi z letom prej, trenutno pa smo priča novemu vzponu zla- ta, za 54 % v zadnjem letu. Cena je že presegla psihološko mejo 4000 dolarjev za unčo,« je pojasnila Metka Bradetić iz podjetja Gold- man Graff . V zadnjih 20 letih je vrednost zla- ta narasla za skoraj 790 %, kar po- meni, da bi naložba 20.000 evrov pred dvema desetletjema danes znašala približno 178.000 evrov,« dodaja Bradetić. V letu 2024 so Foto: Bobo Slovenci kupili za 250 do 350 mili- ta za zlato je bilo do leta 2025 iz- okoli 3000 ton zlata, bi lahko te jonov evrov zlata. V Evropi največ kopanega med 206.000 in 238.000 zaloge izčrpali v naslednjih 20 do Foto: Mojca Vtič vlagajo Švicarji, Nemci in Avstrijci. ton zlata. Preostale zaloge, ki jih je 25 letih, razen če ne odkrijejo nova Ljudska pesem je bila vrsto let zvesta spremljevalka človeka, od rojstva pa vse do smrti. Ohranjajo jo tudi ljudski Po ocenah ameriškega geolo- še mogoče izkopati, znašajo okoli pevci Kopači iz KFD Podlehnik. nahajališča. škega inštituta in svetovnega sve- 64.000 ton. Ker na leto izkopljejo ŤőŃŽƘƓƄƑ࣪ƌ࣪ Srečanja ljudskih pevcev in Povabilu ljudskih pevk Trstenk mreč za ohranitev ljudskega petja, pevk ter godcev nikakor niso zgolj se je odzvalo kar 12 skupin. "Zelo saj podmladka, razen izjemnih po- glasbene prireditve, so v pravem smo zadovoljne z odzivom. Ime- sameznikov, kot je Anže Hren, ni." pomenu srečanja, saj zbrani na- le smo 182 pripravljenih stolov v Ljudsko petje pa zahteva mno- stopajoči, ki so obenem poslušalci, naši dvorani, a smo jih morale še go več od učenja besedila in melo- ostanejo tudi po odpetih pesmih. dodati. To je naše največje veselje, dije, treba ga je čutiti, pravi Junger- Gre za druženje ljubiteljev in ohra- Odkar je počistil pred svojim pragom tolerance, takoj čisto znori. zadoščenje, da ljudje pridejo, pos- jeva. Zato jo žalosti, ko se nekateri * * * njevalcev kulturne dediščine, pri- lušajo in ostanejo z nami. Hvala norčujejo iz ljudskega petja. "Pra- povedovalcev zgodb, kajti ljudske Na Venerin griček se želi ugnezditi vsak tiček. vsem," je dejala vodja pevk Marija vijo: kaj te ženske cvilijo. Vendar pesmi so opisi življenja, običajev, * * * Junger. to govorijo le tisti, ki so nevedni, izkušenj. Kolikor manj se marata, toliko bolj se matrata. Trstenke so s petjem na ki ne poznajo kulturne dediščine. V strokovnih krogih doma in v tujini * * * tretko prava posebnost je naša skupina spoštovana in pre- Plavajoči s tokom puščajo za sabo vse na cedilu. Trstenke pa so tudi edine v tem poznana," še ponosno doda. * * * koncu Haloz, ki še ohranjajo način Ljudske pevke Trstenke so Mar- petja, ko je osnovnemu triglasju tina Merc, Jožica Trafela, Olga Po zadnjem pregledu me je urolog poslal po drugo mnenje še k urnologu. v najvišji pevski legi dodan četrti Šega, Šte a Bedenik, Anica Lozin- glas, imenovan tretka. "Pri nas šek, Milena Leben, Ivanka Štam- * * * ga zelo dobro poje Jožica Trafela, par ter Marija Junger, letno pa za- skupaj pa si želimo, da bi nam gla- beležijo okrog 20 nastopov. Ljudje brez prebite pare si težko najdejo življenjske pare. sovi še dolgo služili. Bojim se na- ŰƒƍƆƄŃŹƗƌ࣪ AFORIZMI BY FREDI Nagradno turistično vprašanje Razstave s spomini preteklosti in opomini Lepi jesenski dnevi vabijo, da se sprehodimo po naravi, obiščemo bli- knjižnica. Ptuj se ponaša z nekaj dragocenimi tiski slovenskih protestant- mesta. Za objekt se je zanimal tudi mednarodno uveljavljeni tiskar Drago žnje turistične postojanke, se seznanimo z njihovo zgodovino in ponud- skih piscev, s Trubarjevimi prevodi Svetega pisma iz let 1557, 1560 in 1561, Zorec, prejemnik več tiskarskih oskarjev, ki pa je želel v objekt umestiti bo. V dovoljenih količinah naberemo tudi kostanj in gobe. ki jih hrani ptujska minoritska knjižnica, ter z dvema izvodoma Dalmatino- stare tiskarske stroje. Že od nekdaj so priljubljeni jesenski pikniki s pečenim kostanjem in mo- ve biblije (1584), ki ju hrani Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Prvi predsednik Olepševalnega društva Ptuj, ustanovljeno je bilo 23. štom. Ponekod se kostanju poklanjamo tudi s praznično peko. Gospodi- Sedmi oktober je od letos velik dan za tehnično dediščino Slovenije in januarja leta 1886, ko so bila potrjena tudi društvena pravila, je bil Josef nje znajo iz te jesenske dobrote speči veliko sladkih dobrot. Tekne tudi širši evropski prostor. Na ta dan so na Ravnah na Koroškem odprli pre- Fürst, znani ptujski trgovec z vinom. Cilj delovanja društva je bilo olepša- kostanjeva juha. Najbolj vneti jih shranjujejo v hladilne skrinje in si z nji- novljeni muzej Stare železarne, ki predstavlja enega najpomembnejših nje kraja. Njegovi člani so bili ugledni in premožni meščani, ki so društvu hovo peko lepšajo zimske večere. Pečen kostanj naj ne bi manjkal tudi na primerov ohranjanja in trajnostne prenove industrijske dediščine v Slove- božično-novoletni mizi. Kakor koli, gre za nadvse zdravo živilo, orešček, niji. O muzeju tehnične dediščine in kulture so nekoč sanjali tudi na Ptu- tudi fi nančno pomagali. Prvi sestanki članov društva, ob ustanovitvi jih je bogat z vlakninami, dobrimi maščobami, minerali in vitamini, zato si ga le ju. Stroka je bila utišana, stavbo nekdanjega Koteksa, v katero so želeli bilo 184, so potekali v tistem času najuglednejšem hotelu Osterberger v privoščimo, vendar v razumnih količinah. umestiti muzej, pa so porušili, četudi je bila statično še zelo ohranjena. nekdanji Gosposki ulici, danes Prešernovi ulici, hotelu Mitra. Nagrado za V naših galerijah in razstaviščih so na ogled zanimive razstave, ki si jih je Zagotovo bi s tem mesto samo pridobilo, zanamcem ohranilo zgodovino pravilen odgovor na vprašanje, kdo je bil prvi predsednik Olepševalnega vredno ogledati. V galeriji mesta Ptuj je na ogled razstava Si vis pacem (Če nekdaj tradicionalnih obrti, ki so močne vplivale tudi na razvoj samega društva Ptuj, bo prejela Anica Klemenčič (Zgornja Hajdina). Danes spra- želiš mir), ki so jo pripravili umetni- šujemo, katerega leta je bil izdan turistični vodnik Kažipot po Ptuju, pre- ki iz Slovenije in Avstrije v počasti- veden v hrvaški in nemški jezik, ki ga je izdalo Olepševalno in tujskopro- tev 80. obletnice konca svetovne metno društvo Ptuj. Nagrada za pravilen odgovor je vstopnica za kopanje vojne in kot opomin ob vojnah, ki v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, trajajo po svetu in blizu nas. Osojnikova 3, do 24. oktobra. Na portalu Kamra je novi zapis urednice Kamre za Spodnje Pod- ravje Melite Zmazek z naslovom NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Dragoceni reformacijski tiski na Katerega leta je bil izdan turistični vodnik Kažipot po Ptuju, ki ga Ptuju. V njem spominja na praznik je izdalo Olepševalno in tujskoprometno društvo Ptuj? dan reformacije, 31. oktober, ki ga v Sloveniji praznujemo od leta ….............................................................................................. 1992, in reformacijo, ki je Sloveniji Ime in priimek:......................................................................... zapustila izjemno bogato dedišči- Naslov: …................................................................................. no. Razvil se je slovenski knjižni je- Foto: Črtomir Goznik Davčna številka:....................................................................... zik, razmahnilo slovensko slovstvo Občina Hajdina se ponaša s stičiščem srečnih doživetij (Vicus Fortunae), v katerem bodo obiskovalci lahko doži- Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. in šolstvo, odprta je bila prva javna veli zlato rimsko obdobje, kot ga še niso imeli priložnost doživeti.